NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Kronika Lenart • Črni les neprimeren za begunce, a ministrstvo vztraja O Stran 24 Ptuj, torek, 23. februarja 2016 letnik LXIX • št. 15 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski Politika Slovenska Bistrica • V zameno za soglasje kar dve službi?! O Stran 5 Štajerski www.tednik.si Istajerskitednik - Stajerskitednik V središču Ptuj, Podravje • Kdaj je beračenje in brskanje po smeteh kazniM Prijav nasilnega beračenia|f|l I Sojenje v aferi Beračenje in brskanje po smeteh sicer nista kaznivi dejanji, kljub temu pa sta za^ecinombcanpv motečijSeračenje se »sadie« v ZUDV kaznuje šele, če postane vsiljivo ali žaljivo. Razmetavanje odpadkov pa je prepovesans!lš!ism'm!imetniksm odpadkov. _ ' „ ,. Več na straneh 2 in 3 MUt^KMm Dornava • Tudi o •■ , premoženju družine Kelenc O Stran 4 Podravje Kidričevo • Izvajalci napačno položili 220 metrov cevi O Stran 7 Šport Nogomet • Spomladi se v 1. ligi obeta srdit boj O Stran 11 Tenis • Rola čez kvalifikacije Sao Paula O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: dlib.si V. ,-. ' Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje RADIOPTUJ 89,8 »98,2 ° 104,3 www.radio-ptuj.si Kateri cestni odseki ■ ■ ■■ ■ i^ii so terjali najvišji krvni davek O Strani 6 in 7 Race* Kdo bo saniral jame z nevarnimi snovmi? o stmm 4 m s 2 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 16. februarja 2016 Ptuj, Podravje • Beračenja in brskanja po smeteh ne bo možno povsem preprečiti Prijave so redke, beračijo pa predvsem Beračenje in brskanje po smeteh sicer nista kaznivi dejanji, kljub temu pa sta za večino občanov moteči. Beračenje se kaznuje šele, če postane imetnikom odpadkov. Pozanimali smo se, kako problematiko rešujejo policisti in mestni redarji. Prekršek stori samo tisti berač, ki za denar ali druge dobrine prosi na vsiljiv ali žaljiv način. Miran Šadl s Policijske uprave Maribor razloži: »Storilec se po Zakonu o varstvu javnega reda in miru kaznuje z globo 41,73 evra. Obravnava tovrstnih prekrškov je torej vselej odvisna od prijave oz. interesa oškodovanca.« Nevsiljivega beračenja pa ne prepoveduje tudi noben predpis Mestne občine Ptuj. Majda Murko s Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pojasnjuje, da prepovedi na javnem mestu, pristojnosti občinskih redarjev in inšpektorjev ter globe določa Odlok o javnem redu in miru v Mestni občini Ptuj. Po tem pa je prepovedno le »po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen ko je to izrecno dovoljeno ali V svetu se je že pred leti pojavilo gibanje, imenovano »freeganism«. Gre za življenjski slog, pri katerem iz anti-kapitalističnih ali protipotrošniških vzgibov hrano iz smetnjakov pobirajo tudi tisti, ki v to niso prisiljeni. Mnogim se namreč zdi nesmiselno, da popolnoma užitna hrana roma v smeti. Na Ptuju do freeganisma še nismo prišli. Brskanje po smeteh in beračenje sta največkrat posledica hudih stisk, ki pa jih s ključavnicami in globami najbrž ne bomo rešili ... Uvodnik Za naš dobrobit ali njihovo dobro RIT? Ko končaš šolanje in se naivno podaš v novinarstvo, so tvoja pričakovanja nadrealna, celo iluzorna. Pričakuješ, da boš pisal o dobrih zgodbah, prijaznih ljudeh in poštenih vodstvenih ekipah, ki v svojih zavodih skrbijo za to, da so oni in njihovi zaposleni zadovoljni. Nekaj let te tvoji šefi morda celo pustijo v takem prepričanju, dokler se ne navadiš kritičnosti, s katero se na žalost ne rodiš, ampak te jo naučijo izkušnje. Niso ne direktorji ne uredniki tisti, ki ti povedo, da je treba vsakega sogovornika jemati s kančkom rezerve, tega te nauči nešteto sogovornikov, ki se ti brez kančka sramu zlažejo v obraz. Dvomljivosti o dobrih namenih ljudi te nauči politik, ki ti predava o poštenosti, sam pa pod mizo nastavlja takšne in drugačne direktorje. Takšne, ki so njemu pogodu, da se razumemo, ki bodo lahko tudi njemu pridelali kakšne koristi. Ker ni najpomembneje, kako dobro bo kdo vodili kak zavod ali podjetje, bistveno pomembneje je, da je „naš". Strezni te tudi zdravnik, ki si upa in pove, da tisti, ki bi dejansko morali skrbeti le in izključno za dobrobit ljudi, goljufajo zavarovalnico in državo. In v zameno dobijo več kot odlično plačo. Oči ti odpre tudi župan, za katerega več ne veš, ali mu res spodkopavajo tla pod nogami, ker se ne ve iti politike in povezati s pravimi ljudmi, ali so mu strici iz ozadja dali napačna naročila in navodila. Ne nazadnje tudi tvoji stanovski kolegi, kvazi novinarji ti razširijo pogled in odprejo obzorje. Taki, ki mislijo, da smo mi poklicani za to, da nastavljamo in razrešujemo župane in direktorje. O ne, niti slučajno to ni v naši domeni, nismo mi za to, da načrtno olep-šujemo ali neutemeljeno kritiziramo. Naša naloga je enostavna, a obenem zakomplicirana: da stvari razkrijemo, preverimo in povemo ali napišemo bralcem, ki pa si ustvarijo svoje mnenje o tem, kdo je delal za našo dobrobit in kdo za svojo dobro (rit). In slednjih je na žalost bistveno več. Dženana Kmetec določeno«. Poleg beračenja je včasih problematično tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov, kjer občani denar podarijo pogosteje kot beračem. Včasih pa se za beračenjem skriva tudi trgovina z ljudmi. Vodja Medobčinskega redar-stva Robert Brkic poroča, da glede beračenja doslej sicer niso prejeli nobene pisne prijave. Pri delu na terenu ali v razgovorih z občani pa so sprejeli večje število pobud in pozivov, naj se na tem področju vendar nekaj stori. »Izstopajoč primer, za katerega smo v lanskem letu dobili več ustnih prijav, je bil moški iz širšega območja Maribora. Pri beračenju na območju Ptuja je bil vsiljiv in žaljiv. Večkrat je čakal v bližini ban-komatov in po dvigu gotovine zaprosil občane in predvsem občanke za denar. Informacije smo posredovali Policijski postaji Ptuj (PP Ptuj) in skupaj z njimi nadzirali njegovo početje. Po tem ga na Ptuju nismo več videli.« Beračijo tudi otroci V letu 2014 so ptujski policisti obravnavali sedem pre-krškarjev (tri hrvaške in štiri slovenske državljane), ki so vsiljivo beračili. Šadl izpostavi posebej sporen primer, ko je pod nadzorom odraslega hrvaškega državljana beračil otrok: »Zaradi zanemarjanja mladoletne osebe so policisti zoper rodi- telja mladoletne osebe podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju.« V lanskem letu je bilo vsiljivih beračev pet, vsi pa so bili hrvaški državljani. Policisti so pred letom 2014 v postopkih obravnavali berače iz različnih držav Evropske unije, predvsem Madžarske, Slovaške in Romunije. »Tujci so izstopali predvsem pri tatvinah in zbiranju odpadnih kovin, prodaji ponarejenega blaga (motornih žag, električnih vrtalnikov, kuhinjskih posod, parfumov in raznega drugega blaga). Beračev iz Madžarske, Romunije in Slovaške pa v zadnjih dveh letih na Ptuju ni več zaznati. To bi lahko pripisali izvajanju dosedanjih ukrepov, saj smo ob kršitvah predlagali uvedbo postopka pristojnemu Carinskemu uradu,« pove Šadl. Kmalu po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo (1. julija 2013) pa so policisti pri delu na širšem območju PP Ptuj zaznali tudi berače iz romskih naselij Globe v Mestni občini Ptuj Posamezniki Pravne osebe Odgovorne osebe pravnih oseb Vznemirjanje ali nadlegovanje občanov 200 evrov 300 evrov 80 evrov Brskanje po smeteh in razmetavanje odpadkov 400 evrov 1.400 evrov 400 evrov Vir: Odlok o JRM MO Ptuj Ptuj, Podravje • Razkrivamo vsebine pogodb med SIP TVin PeTV, ki „ne Računali na mesečno naročnino Kljub temu da so nam minuli teden na Javnih službah Ptuj, d. o. o., zatrdili, da ne obstaja osnutek kar nekaj zanimivih idej: tudi ta, da bi vse podravske občine prispevale 0,50 evra po prebivalcu za časopis že povedal, da ni naklonjen ideji o združitvi PeTV s komerkoli. „Žal nobenega osnutka pogodbe nimamo, saj so bili pogovori zgolj na načelni ravni in brez konkretiziranih dogovorov," je v odgovoru na vprašanje, ali obstaja pogodba, v kateri je opredeljeno sodelovanje med SIP TV in PeTV, na katerega očitno obojni računajo, odgovoril Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, d. o. o. A ker so naši viri trdili, da obstajajo kar trije dokumenti, smo si seveda prizadevali te tudi dobiti in to nam je tudi uspelo. Analiza stanja delovanja PeTV: premalo zaposlenih, premalo programa Prvi dokument, ki konkretizira dogovarjanje med ptujskimi televizijami, je analiza stanja delovanja ptujske televizije PeTV, ki jo je pripravila Aleksandra Magdalenc, odgovorna urednica tega medija. V tej pišejo o nižanju števila zaposlenih v letu 2015 ter o manjših prihodkih oglaševanja. Ti so namreč v letu 2014 znašali 91.609 evrov, v letu 2015 pa 72.838 evrov. Nekaj prostora v analizi je namenjeno tudi financiranju in številu ur programa na teden. Iz teh podatkov izhaja tudi naslednja ugotovitev: PeTV ima 11 ur lastne produkcije na teden, medtem ko ima denimo TV AS Murska Sobota, prav tako s štirimi redno zaposlenimi (a več zunanjimi izvajalci) kar 24 ur lastne produkcije. Kot pišejo v analizi, ima večina televizij status programa posebnega pomena, predvsem regionalnega pomena, kar pomeni tudi možnost za državna sredstva. S tem statusom je namreč omogočeno kandidiranje za sredstva v okviru proračuna. In čeprav v pripravljeni analizi Magda-lenčeva piše, da ugotavljajo, da medijske vsebine v primerljivih televizijah ustvarja več sodelavcev kot pri njih, pa je dejstvo, da je na ptujski televiziji tudi programa bistveno manj. A problem vodstvo PeTV vidi v pomanjkanju zaposlenih, saj da bi programsko shemo lah- ko prenovili z uvedbo novih oddaj, pri čemer je nujna okrepljena kadrovska zasedba. In to naj bi rešili s povezovanjem s še kakšno televizijo. „Nagiba-mo se k povezovanju televizij na območju Sp. Podravja: ptujske televizije PeTV in SIP TV v eno, regionalno televizijo," jasno piše v analizi. 54.000 evrov od Teleinga, 50.000 od občanov, 55.000 od države ... Predlog finančne zasnove regionalnega programa (ob združitvi dveh omenjenih televizij) predvideva tudi sofinanciranje Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptui.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 23. februarja 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 hrvaški državljani vsiljivo ali žaljivo. Razmetavanje odpadkov pa je prepovedano le samim za slovensko-hrvaško mejo. V Slovenijo vstopijo legalno, največkrat na mejnih prehodih Središče ob Dravi, Ormož in Zavrč. Z avtomobili, vlaki, včasih pa celo s kolesi pot nadaljujejo do ptujskega mestnega jedra, zadržujejo pa se tudi med blokovskimi naselji in pred trgovskimi centri. Šadl dodaja: »Ptujski policisti ocenjujejo, da problematika ni dnevna, temveč le občasna.« Policisti redno izvajajo poostrene nadzore, sodelovali pa so tudi že z mestno redarsko službo. Za tovrstne prekrške je namreč pristojna tudi ta. »Re- darji vsakodnevno nadzirajo beračenje v ožjem mestnem jedru, dogajanje na območju avtobusne postaje Ptuj, za Domino centrom in podobno,« pravi Brkič. Tudi redarji opažajo, da se število državljanov vzhodnoevropskih držav, ki bi beračili v organiziranih skupinah, zmanjšuje, povečuje pa se število Romov. Brskanja po smeteh je manj kot včasih Ptujski policisti ugotavljajo tudi, da predvsem tujci brskajo po posodah za odpadke, iz katerih pobirajo hrano in druge še uporabne stvari. Šadl pravi: »Iz smetnjakov pobirajo tudi plastenke, ki jih kasneje prodajo na Hrvaškem, če jih hrvaški varnostni organi na mejnih prehodih ne zavrnejo.« To področje v ptujski občini ureja Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske Ključavnice na posodah Za nesortirane ali razmetane smeti bo kazen plačal imetnik odpadkov. Zato so nekateri na svoje posode za odpadke namestili ključavnice, ki jih ob odvozu odpadkov odklenejo. Murkova je prepričana, da to težav ne bo rešilo: »Ključavnice so stvar dogovora z upraviteljem, vendar se je že zgodilo, da so jih preprosto potrgali.« Rajko Kaučič iz Javnih služb Ptuj pojasnjuje, da so večje posode na kolesih z odprtinami za steklo, papir ali embalažo že v osnovi zaklenjene. »Manjše posode pri kakšnih večstanovanjskih objektih ali v ulicah pa tudi na željo občanov zaklenemo z verigo. Vzrok za ključavnice pa ni toliko v brskanju po smeteh, temveč v tem, da posode na napolnijo drugi občani,« pravi. Težave povzročajo tudi organizirani tatovi, ki pa delujejo predvsem v večjih mestih. V Mariboru papir iz zabojnikov kradejo sistematično: po papir se na dan pred odvozom odpadkov pripeljejo s kom-biji. Ljubljansko javno podjetje Snaga pa je zaradi kraje papirja uvedlo celo smetnjake na kartice. in javne službe ravnanja z odpadki. Ta pa, pojasnjuje Mur-kova, odlaganje odpadkov ob posodah, brskanje po smeteh in razmetavanje odpadkov prepoveduje samo imetnikom odpadkov. Rajko Kaučič iz Javnih služb Ptuj meni, da je brskanje po smeteh moteče iz dveh vidikov. Glavni je ta, da bi moralo biti za te ljudi bolje poskrbljeno. Po drugi strani pa za njimi kar nekaj odpadkov ostane na tleh. Po- rasta brskanja v Javnih službah Ptuj ne opažajo: »Pred časom, ko se je dalo v hrvaški trgovini menjati pločevinko ali plastenko za 0,5 kune, je bilo tega bistveno več, zdaj se zadeva umirja.« Eva Milošič obstajajo" od vseh prebivalcev Spodnjega Podravja pogodbe, v kateri bi konkretizirali predlog o združitvi ptujske televizije PeTV in SIP TV, smo vendarle to „neobstoječo" pogodbo uspeli dobiti. Iz te izhaja delovanje regionalnega televizijskega programa. Ali bo to uresničljivo in kako naklonjeni bodo tej ideji župani, pa je druga stvar. Miran Senčar je za naš Očitno se računi nekaterih akterjev vendarle ne bodo izšli... občin. Kot izhaja iz pripravljenih dokumentov, bi odhodki predvidoma skupaj znašali 268.470 evrov, prihodki pa 275.211 evrov. Po tem izračunu ptujska televizija ne bi več imela primanjkljaja, ki je leta 2014 bil težek kar 80.000 evrov, podoben izid je bil tudi lani. Po sedanjem predlogu bi stroški dela znašali 160.000 evrov, dodatnih 73239 evrov bi namenili za zunanje izvajalce storitev ... Računajo pa na prihodkovni strani na precej sredstev, ki so zelo negotova. Teleingov del: 54.000 evrov, ki ga ima PeTV zagotovljen, bi sicer ostal, od oglaševanja naj bi zaslužili 100.000 evrov, z ozvočenjem 7.000 evrov, na 55.000 evrov računajo od države oziroma ministrstva za kulturo. Od občin Spodnjega Podravja pa bi potrebovali 49.211 evrov. Vsaka občina naj bi po prebivalcu prispevala 0,5 evra, ptujska občina bi tako po tem izračunu prispevala 11.614 evrov, Ormož 6.209 evrov, Kidričevo 3-297 evrov ... A seveda so ti izračuni le želje, zapisane na papirju. Pogodba o sofinanciranju regionalnega televizijskega programa, v kateri je predvidena participacija občin, je torej že pripravljena, kmalu naj bi jo na mize dobili tudi predstavniki občin. Kot v tem dokumentu pišejo, bi seveda po pričakovanjih v regionalnem programu ustvarjali več vsebin kot ustvarja sedaj PeTV, a še vedno precej malo: skupaj 17,5 ure tedensko, medtem ko sedaj PeTV ustvarja 11 ur lastnega programa tedensko. Ne glede na želje in ambicije bo imela zadnjo besedo lokalna politika. „Situacija na PeTV je pereča: zaposlenih je premalo, programa za naše občane prav tako, stroški pa so bistveno previsoki," je jasno povedal Miran Senčar, župan MO Ptuj, ki pa združitvi PeTV in SIP TV očitno ni naklonjen, kar pomeni, da bodo vse analize in predlogi najbrž končali v predalih tistih, ki so jih pripravljali. Dženana Kmetec i Senčar: »Ni razloga za tesnejše sodelovanje PeTV s komerkoli!« Pri celoti zadevi v zvezi z načrtovanim povezovanjem televizij bo pomembno vlogo odigral ptujski župan Miran Senčar, ki pa je povedal: »PeTV je ptujska mestna televizija, ki služi informiranju občanov MO Ptuj. Zanjo seje v preteklosti odločil Mestni svet MO Ptuj. Predvideno je bilo, da se bo PeTV finančno pokrivala z dotacijo Teleinga in tržno dejavnostjo, a ni tako. Kljub temu da so v letu 2015 _ __močno zmanjšali število zaposlenih, Foto:cg seje ¡zguba na dejavnosti televizije približala vrednosti 100.000 EUR. PeTV s trenutno ekipo ni bil zmožen zagotoviti snemanja letošnjega Kurentovanja in seje za sodelovanje na tem projektu dogovoril s SIP TV,« pravi Senčar in dodaja: »0 govoricah glede povezovanja ali prevzema PeTV s strani SIP TV ali BKTV smo se pogovarjali na kolegiju župana z vodji svetniških skupin, kjer je bilo splošno mnenje, da trenutno ni razloga za tesnejše povezovanje PeTV s komer koli, še manj pa za prevzem, ter da mora Ptuj imeti svojo občinsko televizijo.« Je pa ptujski župan prepričan, da so nujne spremembe uredniške politike ptujske televizije, ki da mora povečati tržni del poslovanja ter za morebitno večanje programskih vsebin povečati ekipo. Kar se tiče BK TV pa pravi, da je ta podala ponudbo, da se brezplačno vključi v pokrivanje letošnjega Kurentovanja ter da so s številnimi oddajami Kurentovanju zagotovili vrhunsko brezplačno promocijo. 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 23. februarja 2016 Ptuj • S sojenja zaradi spornih količin nabave sadja v Zavodu Dornava Ptuj • Po sprejetju občinskega prostorskega Tokrat tudi o premo- V nekaterih primerih zenju družine Kelenc Na ptujskem okrožnem sodišču se nadaljuje sojenje v primeru domnevnega oškodovanja Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava zaradi nabave sadja v letih 2008-2010. Mestna občina (MO) Ptuj je lani sprejela dolgo pričakovani občinski Na glavni obravnavi minuli ponedeljek je pričal sin ob-dolžene Darinke Kelenc, Da-mir Kelenc, ki je od leta 2008 samostojni podjetnik (s. p.) in izvaja geodetske storitve. Kot priča je pred sodišče stopil, ker mu je mama Darinka za njegov s. p. vodila računovodstvo. Zagovornico zavoda, odvetnico Stanko Firm Gavez je zanimal izvor njegovega premoženja. Kot je navedla, naj bi bil 33-letni Damir Kelenc po podatkih GURS-a aprila 2013 lastnik sedmih nepremičnin v skupni vrednosti 285.000 evrov (ocena GURS-a). Kelenc je pojasnil, da je nepremičnine kupil z denarjem, ki ga je ustvaril iz poslovanja v s. p. in s krediti. Nadalje je odvetnica Firm Gavezova izpostavila še drugo premoženje družine Kelenc. Obdolžena in njen mož Davorin naj bi bila lastnika 22 nepremičnin v skupni vrednosti 270.000 evrov, njuna hči Mateja pa lastnica osmih nepremičnin. Darinka Kelenc je dejala, da večina nepremičnin, ki jih imata z možem, izvira iz darilnih pogodb in da gre za premoženje, ki sta ga dobila po svojih starših. Vsake tri dni dostavili 300 kg sadja? Na predlog obrambe sta na ponedeljkovi obravnavi pričali dve zaposleni v Zavodu: pravnica Simona Petrovič, odgovorna za javna naročila, in Frančiška Prapotnik, ki je od aprila 2011 vodja kuhinje. Petrovičeva je pojasnila, da je količine in vrste blaga (med drugim sadja), ki so bile pod- Ministrstvo molči in ne komentira Ustanovitelj in lastnik Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava je Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). V zvezi s spornimi domnevnimi prekomernimi nabavami sadja smo jih zaprosili za komentar. Njihov odgovor je bil zelo formalen, nastale situacije niso komentirali. »Poslovanje zavoda sodi v izključno odgovornost direktorja zavoda in v to področje spada tudi nabava živil. Zavod ima tudi organ upravljanja (svet zavoda), ki je pristojen in mora obravnavati odgovornost za nepravilnosti, ki nastanejo pri poslovanju. ZUDV Dornava kot javni zavod s področja pristojnosti MDDSZ mora ministrstvu predložiti letno poročilo za vsakoletno obračunsko obdobje. Iz posredovanega letnega poročila posamezne nabave v okviru stroškov materiala niso razvidne, prav tako ne količine ali cene nabavljenega materiala. Zaradi navedenega konkretnih zadev ministrstvo ne more komentirati.« laga za objavo javnega razpisa, pripravljala takratna vodja kuhinje Marija Florjanič. Frančiška Prapotnik pa je dejala, da se je glede na podatke iz starih dobavnic (npr. leta 2005) na vsake tri dni dobavilo tudi po 300 kg sadja. »Takšne količine v zavodu ni možno ne skladiščiti in ne porabiti. Sveža pošiljka prihaja na tri dni. Da bi v treh dneh porabili toliko. To je enostavno nemogoče. Naročevala so se tudi orehova jedrca. Za kaj so se porabljala v takšnih količinah, ni jasno, saj so se potice naročevale že spečene, pri Ptujskih pekarnah. Ne morem verjeti, kam se je izgubilo vse to sadje, zelenjava in orehi. Ko sem postala vodja kuhinje, sem sprva imela tudi nekaj težav s tremi dobavitelji. Naročila sem eno količino, oni so dobavili dru- go, veliko večjo. Na primer: naročila sem 60 kg zelja, oni so dostavili 150 kg. Pri pregledu dobavnic za leto 2005 sem ugotovila, da je bilo dobavljenih 40 potic. Na jedilniku jih je bilo 30. Kam je šlo deset potic?« je med drugim na sodišču povedala Prapotnikova. Tožilstvo v modifikacijo obtožnice Sojenje zaradi spornih količin nabave sadja v Zavodu Dornava bodo nadaljevali predvidoma v sredini marca. Okrožni tožilec Branko Puppis je napovedal modifikacijo obtožnice. »Pregledali bomo sodni spis ter modifikacijo obtožnice oblikovali tako, da bo po mnenju tožilstva dokazljiva.« Mojca Zemljarič Majšperk • Voznik podlegal poškodbam Neprilagojena hitrost kriva za novo smrt Minuli četrtek v večernih urah se je izven naselja Čermožiše na lokalni cesti Majšperk-Žetale zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Vzrok prometne nesreče, ki je zahtevala življenje 48-letnega voznika, naj bi bila neprilagojena hitrost. Kot so sporočili iz PU Maribor, je voznik osebnega avtomobila med vožnjo iz smeri naselja Nadole proti Žetalam zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v ostrem levem nepreglednem ovinku izgu-Foto:PGE Krško, fotografija je simbolična. bj| oblast nad vozilom in zapeljal desno Voznik je zgrmel 50 metrov globoko v prepad. izven vozišča kjer je trčN v drevo Nat0 naj bi po strmem pobočju, približno 50 metrov globoko, zdrsnil do hudourniškega potoka. Voznik je na kraju nesreče podlegel poškodbam. MV Po novem se komunalni prispevek za investitorje v povprečju znižuje za 20 do 25 odstotkov. V preteklosti sta bili za obračun komunalnega prispevka na območju MO Ptuj definirani dve območji, po novem so tri. Prvo območje obsega staro mestno jedro, drugo preostali del naselja Ptuj. Tretje obračunsko območje obsega podeželski del občine, in sicer naselja Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh, Pacinje, Podvinci, Spodnji Velovlek in Spuhlja. V coni ena in tri (mestno jedro ter podeželska naselja) bodo investitorji plačali nižji komunalni prispevek kot v coni dve (naselje Ptuj). Kaj kaže primerjava izračuna Upravo MO Ptuj smo zaprosili za informativni izračun komunalnega prispevka za gradnjo individualne stanovanjske hiše velikosti 150 m2, na stavbnem zemljišču deset arov. V coni starega mestnega jedra V skladu z novo sprejetim OPN se je iz ne-stavbnih (kmetijska, gozdna in vodna zemljišča) v stavbna na območju MO Ptuj spremenilo 62 hektarjev zemljišč. Od tega 20,5 hektarja v površine, ki so namenjene stanovanjski gradnji, hektar in pol za centralne dejavnosti, 8,1 hektarja za proizvodne dejavnosti, dva hektarja in pol za turizem, pol hektarja za infrastrukturo ter nekaj manj kot 29 hektarjev za zelene površine. Za 361 hektarjev površin so v novem OPN namensko rabo prostora uskladili z dejansko. Iz stavbnih v nestavbna so prekategorizirali za dobrih 26 hektarjev zemljišč. Na območju MO Ptuj se je na področju dualnih stanovanjskih gradnjah se je Rače • Ameriški Albaugh načrtuje evropski Kdo bo saniral jame Ameriški Albaugh je lani prevzel podjetje Pinus iz Rač, ki je več kot stoletje govni znamki Boom efekt. Letos želi ameriški lastnik povečati proizvodnjo tega herbicida. Krajani se tako sprašujejo, ali bodo ponovno priče rumenemu »Kraj Rače je deležen relativno tragične usode v smislu, da je vedno bolj ekološko obremenjen. Obremenjujejo ga dediščina Pinusa, sežigalnica nevarnih odpadkov, sedaj pa želi ameriški lastnik na območju nekdanjega Pinusa postaviti evropski proizvodni center glifosata in to 20 metrov od šole in vrtca. Iniciativa je že kontaktirala novega lastnika in se z njim tudi sestala. V odnosu smo zaznali prijaznost in komunikativnost, ker pa se od obljub ne da živeti, si želimo, da bi bile upoštevane določene zahteve, in to še pred izdajo okoljevarstvenega soglasja, da bi lahko razširil svojo proizvodnjo. Pričakujemo, da podjetje dobi status obrata večjega tveganja, da emisije izpustov iz sežigalnice postanejo javne, da nas seznanijo z oceno negativnih vplivov na okolje, da podjetje izvede analizo rakavih obolenj v občini,« je pričakovanja Ekološke iniciative Rače predstavil Boris Vezjak. Za zdaj v Račah 5.000 ton glifosata letno Sicer pa je glifosat sestavni del najbolj prodajanega herbicida na svetu in naj bi bil po nekaterih študijah rakotvoren, po drugih spet ne, je izpostavil Vezjak. Tomaž Seliškar pa je povedal, da je podjetje sedaj zaprosilo za soglasje k spremembi vsebine proizvodnje. »Torej da bi lahko v okviru kvote do 5.000 ton letno izdelovali glifosat.« Kljub zagotovilom podjetja o doslednosti poslovanja, pa krajani ostajajo skeptični. Tako je eden izmed prisotnih dejal: »Trije zdravniki so bili od 60 let naprej v Račah, noben ni želel narediti analize smrtnosti za rakom. Kapital ima pomembno vlogo. Novi lastnik pa je enak kot nova vlada, obljublja ti vse mogoče, potem pa vidimo, kam pridemo. Ob tem v sežigalnici nevarnih odpadkov filtri ne zadržijo vsega, od česa bi bil sicer vijoličen dim. Glede boom efekta, menite, da bo ta sedaj angelski? Nas bi se moralo vprašati, ali se strinjamo s to proizvodnjo ali ne.« Ministrstvu ne bo saniralo jam Predstavniki ekološke iniciative so opozorili tudi na tempirane bombe, kot so poimenovali sode z nevarnimi snovmi, ki naj bi bili zakopani na območju Dravske kotline in naj bi predstavljali pretečo nevarnost za pitno vodo v Po-dravju. Povedali so, da je ministrstvo za okolje in prostor obveščeno o teh nevarnostih in da je naloga države, da jame s temi nevarnimi odpadki sanira. Z ministrstva so nam odgovorili, da niso neposredno obveščeni o nesaniranih jamah z torek • 23. februarja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 načrta nižji komunalni prispevek prispevek skoraj prepolovljen prostorski načrt (OPN). Po sprejetju OPN je sledila potrditev novih meril za odmero komunalnega prispevka. bi investitor za tovrstni objekt plačal dobrih 6.300 evrov, v naselju Ptuj 9.000 evrov, na podeželskem območju MO Ptuj pa 7.700 evrov (če je objekt možno priključiti na kanalizacijo) oziroma 6.350 evrov (brez kanalizacije). V preteklosti je investitor za enak objekt plačal dobrih 12.500 evrov komunalnega prispevka v prvi in 11.350 evrov v drugi obračunski coni. Zanimal nas je tudi informativni izračun za gradnjo proi- zvodne hale, velikosti 1000 m2 na stavbnem zemljišču 20 arov. Po starem bi investitor za tovrsten objekt plačal okrog 43.500 evrov komunalnega prispevka, v obeh conah približno enako. Po novem odloku v coni dve (Ptuj) znaša prispevek 37.000 evrov in v coni tri (podeželje) 33.800 evrov (s kanalizacijo) ter 28.300 evrov (brez kanalizacije). V prvi coni (mestno jedro) takšnega objekta ni možno zgraditi. Komu olajšave Po odloku lahko občina investitorje oprosti plačila komunalnega prispevka ali pa jim prizna olajšavo. Komunalnega prispevka ni treba plačati v primerih izgradnje gospodarske javne infrastrukture, neprofitnih stanovanj, nekaterih objektov, ki so namenjeni izobraževanju, znanstvenoraziskovalnemu delu ter zdravstvu. Komunalni prispevek se ne plača, ko je investitorka MO Ptuj. Za gradnjo industrijskih objektov se investitorjem, če so izpolnjeni pogoji po 22. členu odloka, pri izračunu prispevka neposredno prizna 50-odstotna olajšava. Olajšava se lahko prizna tudi vsem tistim investitorjem, ki ustrezno dokažejo, da so v minulih 15 letih vlagali v izgradnjo javne komunalne infrastrukture, npr. po samoprispevkih. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik gospodarstva glede na vplačani komunalni prispevek največ gradilo v letih 2009, 2010 in 2013. Pri indivi-največ prispevka plačalo v letih 2008 in 2013. Leto Realizirani prihodki iz naslova KP (v €) Individualne gradnje (v €) Gradnje za potrebe gospodarstva (v €) 2007 194.330 66.590 127.740 2008 543.224 299.787 243.436 2009 939.230 157.289 781.940 2010 1.169.181 149.956 1.019.225 2011 668.516 257.028 411.488 2012 454.927 151.919 303.007 2013 941.791 164.400 777.391 2014 281.672 140.252 141.419 2015 208.374 109.455 98.918 SKUPAJ* 5,4 mio evrov 1,5 mio € 3,9 mio € KP = komunalni prispevek *zneski so zaokroženi Vir: MO Ptuj proizvodni center glifosata z nevarnimi snovmi? proizvajalo sredstva za varstvo rastlin in ki je bilo znano predvsem po bla-glifosata, s čimer naj bi raško podjetje postalo evropski proizvodni center snegu in rjavim zelenicam. FOTO: Kmetijski inštitut Slovenije Samo Repolusk iz Ekološke iniciative Rače je poudaril, da inicativa ne želi ogrožati delovnih mest, želi si zgolj, da podjetje deluje v skladu z okoljevarstvenimi predpisi. »Naša naloga je, da bdimo nad aktivnostmi podjetja in spoštovanja okoljevarstvenih predpisov.« odpadki na Dravskem polju: »Inšpektorat RS za okolje in prostor v zvezi s tem tudi ne vodi nobenega postopka. Na MOP bomo zadevo preučili, pridobili vse relevantne infor- macije in šele na podlagi tega bomo lahko podali odgovor na to, ali in kje naj bi te jame obstajale, kdo je odgovoren za sanacijo in podali oceno sanacije. Dejstvo je, da je v skladu z Zakonom o varstvu okolja za odpadke odgovoren povzročitelj odpadkov, če se povzročitelja odpadkov ne odkrije, pa lastnik zemljišča.« Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Po načelu roka roko umije V zameno za soglasje kar dve službi? Ali drži, da naj bi se v zameno za pridobitev soglasja v naselju Šmartno na Pohorju dvema osebama dodelili službi v Komunali Slovenska Bistrica in OŠ Šmartno na Pohorju, je svetnik Ludvik Repolusk na februarski seji vprašal župana Ivana Žagarja. Ta je navedbe odločno zanikal. »Po preverjenih informacijah občanov je prišlo do zastoja del v naselju Šmartno na Pohorju zaradi pridobitve soglasja ene izmed družin v samem naselju. Sprašujem, ali držijo trditve, da sta se pri družini v zvezi z rešitvijo tega problema oglasila predstavnik vodstva občine in predstavnik Komunale, zatem pa je bil eden izmed obeh otrok v letošnjem letu že na razgovoru na sedežu družbe Komunala Slovenska Bistrica. Če trditve držijo, potem gre v danem primeru za nedopustna, nemoralna, sprevržena in nesprejemljiva dejanja oz. obljube obeh predstavnikov. Prepričan sem, da obstaja legitimna in legalna pravna pot, ne pa da se pristaja na izsiljevanje in pogojevanje izdaje soglasja na takšen neetičen in nemoralen način,« je na seji povedal Repolusk. »Na Komunali in v občinski upravi potekajo zaposlitve v skladu z zakonom in razpisi, na izbiro se imajo vsi pravico pritožiti. Da se marsikaj govori, je znano. Če pa nekdo nekje dobi službo, ne sme biti stigmatizi-ran zaradi nekih govoric,« je bil kratek župan Ivan Žagar. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtic 6 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 23. februarja 2016 Spodnje Podravje • V zadnjih sedmih letih življenje izgubilo 89 oseb Najnevarnejši odseki cest pri nas Razkrivamo, kateri so najnevarnejši kritični cestni odseki na območju Spodnjega Podravja. Teh je samo na območju policijske postaje Ptuj pet. Najprej je bil zgrajen primarni vod kanalizacije, nato še sekundarni vod, ki pa ne deluje, kot bi moral. »Tako so že v Stražgonjci v smeri Gaja izkopali celotno linijo, prav tako tudi pri kamnoseštvu Žunko. Sedaj rešujejo še del naselja Šikole. Nadzor je bil, vendar 100 % nadzora v praksi ni mogoče zagotoviti,« je pojasnil Damijan Napast. Vrednost izgradnje sekundarnega voda se je ustavila na približno 1,3 milijona evrov, ponovni izkopi in položitve pa se izvajajo na stroške izvajalca. Kot so pojasnili na Cestnem podjetju Ptuj, je upravljavec sistema pri priključevanju hišnih priključkov ugotovil, da na posameznih kanalih ni zadostnega podtlaka za normalno delovanje kanalizacijskega sistema. »CP Ptuj je s podizvajal- cema pristopil k sanaciji ugotovljenega neskladnega stanja. Zamenjali smo približno 220 metrov neustrezno položenih kanalizacijskih cevi in izvedli pet dodatnih kaskad in zatesnili tri vakuumske jaške. Dela smo končali. Zagotavljam, da zdaj sistem normalno deluje in lahko upravljavec nemoteno priključuje objekte,« je pojasnila izvršna direktorica CP Ptuj Metka Zajc Pogorelčnik. Sicer pa je občina Kidričevo v 95 % pokrita z javno kanalizacijo, z izgradnjo kanalizacije v Starošincah pa bo ta pokritost znašala kar 99,8 %. »Ostalo nam bo še 15 ali 20 hiš. Do 95 % pokritosti smo prišli v prejšnji perspektivi s kohezijskimi sredstvi. Denar je bil po občinah razdeljen glede na kvote po številu prebivalcev. Na lokalni politiki je bilo, da se od- Med letoma 2008 in 2014 se je na območju Spodnjega Podravja skupaj zgodilo 11.943 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 89 oseb, huje se je poškodovalo 413 oseb, lažje pa 6.149 oseb. Nas je zanimalo, na loči, za kaj se ta denar porabi. Eni so gradili vodovode, ceste, vaške domove, mi pa smo ogromno denarja investirali v zaščito podtalnice in občino pokrili s kanalizacijskim omrežjem.« Kot pa je bilo slišati na seji občinskega sveta, pred občino ostaja izziv zagotoviti nemoteno električno oskrbo čistilne naprave oziroma prečrpališč odpadnih odplak v Apačah. »Čistilna naprava je v Apačah in vsa odpadna voda se steka tja, kjer so tudi ogromna prečr-pališča. In če zmanjka elektrike ali če črpalke zatajijo, lahko pride do razlivanja odplak po cestišču. Zabeležili smo dva izliva v štirih letih. Ena izmed rešitev je, da zagotovimo generator, vendar pa trenutno občina nima proračunskih sredstev za to investicijo.« Mojca Vtič katerih cestnih odsekih se je v omenjenem obdobju pripetilo največ nesreč. Kot je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor Miran Šadl, v Spodnjem Podravju tako imenovanih »črnih točk« v cestnem prometu ni. Edino križišče, kjer večkrat prihaja do prometnih nesreč, je na območju PP Šentilj, in sicer križišče regionalnih cest Pesnica-Lenart-Gornja Radgona in regionalna cesta Melje-Malečnik-Pesnica izven naselja Pernica. Na območju Spodnjega Po-dravja obstaja več kritičnih odsekov cest, kjer prihaja pogosteje do prometnih nesreč. Predstavljamo le najbolj kritične odseke cest na območju posameznih policijskih postaj. Monika Levanič o O E o O O PP Slovenska Bistrica - 3.164 prometnih nesreč, 27 mrtvih Na območju PP Slovenska Bistrica se je od 2008 do 2014 skupaj pripetilo 3.164 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 27 udeležencev, huje se je poškodovalo 114 udeležencev, lažje pa 1.512 oseb. 1. Prvi nevaren prometni odsek je na regionalni cesti Slovenska Bistrica-Poljčane v naselju Križni vrh. Tukaj se je v sedmih letih zgodilo 92 prometnih nesreč, od tega štiri prometne nesreče s smrtnim izidom, 41 s telesno poškodbo ter 47 z materialno škodo. V nesrečah se je 61 udeležencev lažje poškodovalo, ena oseba je utrpela hude poškodbe, štiri osebe pa so izgubile življenje. 2. Na odseku na glavni cesti Slovenska Bistrica-Pra-gersko (največ v križišču proti Leskovcu) se je med letoma 2008 in 2014 pripetilo skupaj 73 prometnih nesreč - od tega ena prometna nesreča s smrtnim izidom, 31 s telesno poškodbo ter 41 z materialno škodo. V nesrečah je življenje izgubila ena oseba, dve sta bili hudo telesno poškodovani, 50 oseb pa jih je odneslo z lažjo poškodbo. 3. Na prometnem odseku na regionalni cesti Ložnica-Tepanje izven naselja Vrhole se je v sedmih letih zgodilo 47 prometnih nesreč, od tega ena s smrtnim izidom, 24 s telesno poškodbo, 22 z materialno škodo. V nesrečah se je pet oseb hudo poškodovalo, 29 oseb je bilo lahko telesno poškodovanih, ena oseba pa je umrla. »Za vse tri kritične odseke cest ugotavljajo, da je še zmeraj najpogostejši vzrok prometnih nesreč nepravilna stran in smer vožnje ter neprilagojena hitrost, sledi neupoštevanje pravil o prednosti ter neustrezna varnostna razdalja,« je pri tem pojasnil Šadl. v Štajerski www.ted nik I Stajerskitednik POLICIJA Stajerskitednik Kidričevo • Po dveh letih kanalizacija v Cirkovcah in Stražgonjci vendarle deluje Izvajalci napačno položili kar dvestodvajset metrov cevi V naseljih Cirkovce in Stražgonjca je bila sekundarna kanalizacije izgrajena že pred dvema letoma, a kot je na zadnji občinski seji opozoril eden izmed svetnikov, ta konec januarja še ni delovala. Foto: Mojca Vtič CP Ptuj je s podizvajalcema zamenjal približno 220 metrov neustrezno položenih kanalizacijskih cevi in zatesnil tri vakuumske jaške. torek • 16. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 7 PP Ptuj - 5.076 prometnih nesreč, 35 mrtvih Na območju PP Ptuj se je v analiziranem sedemletnem obdobju pripetilo 5.076 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 35 oseb. 125 udeležencev se je hudo poškodovalo, 2.694 pa lažje. To so najnevarnejši cestni odseki: 1. glavna cesta Hajdina-Kidričevo, predvsem na križiščih v bližini Kidričevega v križišču za Starošince (12 prometnih nesreč) in v križišču za Kungoto (11 prometnih nesreč). Na tej cesti se pripeti tudi največ prometnih nesreč IV. kategorije ter prometnih nesreč s telesnimi poškodbami; 2. na odseku Zagrebška cesta na Ptuju prihaja pogosto do prometnih nesreč prve in druge kategorije. Problematika izstopa na križišču v bližini hitre prehrane »Pri Perotu« (23 prometnih nesreč) ter na križišču Zagrebške ceste s cesto Ob železnici (16 prometnih nesreč); 3. tretji kritičen prometni odsek je na cesti med Ptujem in Dorna-vo. Na tej cesti se dogajajo prometne nesreče III. in IV. kategorije; 4. naslednji kritičen odsek je na regionalni cesti Ptuj-Lenart, zlasti na križišču Slovenjegoriške in Ceste 8. avgusta. Druga kritična točka je križišče za Destrnik. Na teh točkah se dogajajo prometne nesreče od prve do tretje kategorije. Prometne nesreče IV. kategorije pa se dogajajo na cesti v naseljih Žabjak, Placar in Ločič. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Policijske postaje Podlehnik, Ormož in Gorišnica - 1.035 prometnih nesreč, 15 mrtvih Na območju PP Podlehnik se je med letoma 2008 in 2014 pripetilo 1.035 prometnih nesreč V teh je življenje izgubilo sedem oseb, 39 se jih je huje poškodovalo, 566 pa lažje. Sicer pa po besedah Šadla na podlehniškem koncu kritičnega odseka cest nimajo, največ prometnih nesreč pa se je zgodilo na glavni cesti od konca avtoceste v Dražencih do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Na območju PP Ormož se je v analiziranem obdobju zgodilo 882 prometnih nesreč. Umrlo je šest oseb, 54 se jih je huje poškodovalo, 432 pa lažje. Kot kritične cestne odseke pa na tem delu izpostavljajo predvsem glavno cesto - odsek Osluševci-Ormož, ormoško obvoznico in odsek na cesti Ormož-Središče ob Dravi. Nekoliko več prometnih nesreč beležijo tudi na regionalnih cestah - odsek Žerovinci-Pavlovci in odsek Pavlovci-Ormož. Na območju PP Gorišnica se je v sedmih letih pripetilo 457 nesreč, v katerih sta umrli dve osebi, 25 se jih je huje poškodovalo, 243 pa lažje. »Na območju PP Gorišnica v letih od 2008 do 2014 nimamo opredeljenih cest kot kritične odseke. Po številu prometnih nesreč izstopa glavna cesta - predvsem na relaciji od bencinskega servisa Žiher do osrednjega križišča v naselju Gorišnica, vendar ne gre za zgostitve, ki bi nakazovale obstoj črnih točk,« je še razložil Šadl. 5. več prometnih nesreč I. in II. kategorije beležijo tudi na odseku na Potrčevi cesti na Ptuju, in sicer na semaforiziranem križišču v bližini Don Caffeja, kjer se je med letoma 2008 in 2014 pripetilo 13 prometnih nesreč, ter na območju krožišča Potrčeve ceste in Župančičeve ulice (v bližini OŠ Ljudski vrt). Tukaj so zabeležili osem prometnih nesreč. Policijska postaja Lenart - 1.329 prometnih nesreč, 12 mrtvih Med letoma 2008 in 2014 se je na območju PP Lenart zgodilo 1.329 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 12 oseb, 56 se jih je huje poškodovalo, 702 osebi pa lažje. Na regionalni cesti med Lenartom in Gornjo Radgono so se zgodile tri nesreče s smrtnim izidom, ena na relaciji Pesnica-Lenart in dve na relaciji Lenart-Trate. Tri nesreče s smrtnim izidom so se pripetile na avtocesti med Lenartom in Svetim Jurijem ob Ščavnici ter po ena v naseljih Hrastovec in Sveta Ana. Na PP Lenart zato kot kritične cestne odseke opredeljujejo: avtocesto A5 Maribor-M. Sobota-Pince, odsek Sv. Trojica-Sv. Jurij ob Ščavnici, regionalno cesto - odsek Lenart-G. Radgona), regionalno cesto - odsek Lenart-Trate in odsek Se-narska-Lenart, odsek Rogoznica-Senarska na regionalni cesti, odsek Šetarova na lokalni cesti ter odsek Sp. Voličina na lokalni cesti. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč so po besedah Šadla neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, premiki z vozilom, neupoštevanje pravil o prednosti ter neustrezna varnostna razdalja. Središče ob Dravi • Zmanjšali območje zaščite Za večino Sredisčanov ob novogradnji nič več soglasja zavoda Z novim odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju občine Središče ob Dravi s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine nameravajo zmanjšati obseg vplivnega območja v naselju Središče ob Dravi na vaško jedro, območje na Tratah ter posamezne hiše in znamenja. Status kulturnega spomenika lokalnega pomena ima v predlogu tudi občinska stavba. Kot kaže, za večino krajanov naselja Središče ob Dravi ob novogradnjah, adaptacijah, rekonstrukcijah in dozidavah ne bo potrebno več pridobiti soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj se z novim odlokom območje zmanjšuje za približno osemkrat. »V starem odloku in strokovnih podlagah je bilo naselje Središče ob Dravi skoraj v celoti območja varovanja kulturne dediščine. Naše mnenje je bilo, da to vsekakor ni potrebno in da se z novimi strokovnimi podlagami pokrijejo območja ali stavbe, ki so res zgodovinskega in kulturnega pomena. S spremembo strokovnih podlag, predvsem za Sredi- šče ob Dravi, se je to območje bistveno zmanjšalo, torej v samem Središču ob Dravi približno osemkrat,« je pojasnil župan Jurij Borko. Sicer pa so v omenjenem predlogu za kulturne spomenike lokalnega pomena razglašena določena območja in posamezne stavbe v Šalovcih, Godenincih, Obrežu in Središču ob Dravi. »V Šalovcih, Godenincih in Obrežu so ostala zaščitena ista območja ali stavbe kot prej (rimska cesta, grobišča, posamezne hiše, arheološko območje ...). Na Grabah je to območje farne cerkve, žu-pnišča in spomenika iz I. svetovne vojne (trg Grabe) ter arheološko najdišče Cirkvica, južno od železnice. V Središču ob Dravi je po novem zaščiteno vaško jedro (območje trga in kapele, stare pošte in naselje ob Trški ulici do Slovenske ceste in potoka Trnava). V Središču ob Dravi so potem zaščitena še območje na Tratah, posamezne hiše (domačija pri Gašparci, domačija Pinterič ...) in dvorana Sokolana. Tukaj sta še dve znamenji,« je še razložil župan. Nov predlog odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Središče ob Dravi je trenutno v javni obravnavi. Javna razgrnitev je predvidena vse do prihodnjega petka. Monika Levanič Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 23. februarja 2016 Slovenija • Zadruge ne izgubljajo moči, v zadnjih desetih letih so promet podvojile Izzivi: zagotoviti ustrezno samoosk Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, povezujejo 14.000 kmetij ter dajejo zaposlitev okrog 3.000 ljudem. Prav so ključni kupec kmetijskih proizvodov ter oskrbovalec z reprodukcijskim materialom, fitofarmacevtskimi sredstvi, S svojo prisotnostjo v skoraj vsaki vasi ohranjajo poseljeno in obdelano podeželje ter s svojimi trgovinami oskrbujemo kmetije in številne podeželane. Kot je povedal predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, zadruge letno ustvarijo okoli 700 milijonov evrov prometa in v desetih letih so ga več kot podvojile, tako danes znaša v povprečju 10,5 milijona evrov na zadrugo. »Pomembno je tudi to, da skupno premoženje zadrug ohranjamo in ga še povečujemo. Namreč zadruge ohranjajo generacije na podeželju in ponujajo zelo raznolike priložnosti za delo, ob tem pa imamo v sodelovanju s kmeti pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti na podeželju.« Leto 2015 so zaznamovali protesti slovenskih kmetov, ki so zahtevali pošteno plačilo, ob tem se kmetje še nadalje soočajo s padanjem cen mleka, svinjskega mesa. Kako se je to nezavidljivo stanje, v katerem se je znašlo kmetijstvo, odrazilo na področju zadružništva? Kmetijske in gozdarske zadruge v Sloveniji smo prisotne že več kot 140 let in kljub težavnim razmeram dokaj uspešno poslujemo, čeprav se bodo vpliv neugodnih razmer v kmetijstvu, nizke odkupne cene in kriza poznali tudi pri poslovanju zadrug. Zadružna zveza Slovenije prostovoljno združuje 64 kmetijskih in gozdarskih zadrug. Preko zadrug, članic zveze, se v Sloveniji odkupi 80 % vse kmetijske pridelave. Smo pomembni lastniki v mlekarnah, klavnicah in vinskih kleteh. Kljub krizi ugotavljamo, da smo zadruge, glede na to, da imamo raznolike dejavnosti, manj občutljive na tovrstne strese kot ostala podjetja. V zadrugi obstaja namreč več dejavnosti, vse od odkupa mleka, živine, pšenice, hmelja, po drugi strani še kmetijske in živilske trgovine, prav ta raznolikost pa daje zadrugi tudi večjo stabilnost. Članstvo v zadrugah je stabilno, saj tudi v primeru prenehanja katere od zadrug poslovanje in člane prevzamejo sosednje zadruge. V letu 2015 je prenehala poslovati KZ Ormož, poslovanje in člane je v celoti prevzela Kmetijska zadruga Ptuj, ki sedaj od njih odkupuje kmetijske pridelke ter jim zagotavlja nemoteno oskrbo z reprodukcijskimi materiali. Kakšno je sicer sodelovanje zadrug in trgovskih centrov? Se je to po protestih izboljšalo oziroma kje vidite osnovne razloge, da je tovrstno sodelovanje doseglo tako nizko raven, da je pognalo kmete na ulice? Poudariti velja, da so prav zadruge pomemben člen prehran-ske verige, ki poteka od kmeta, zadruge, živilskopredelovalne industrije in trgovine do potrošnika. Zadruge imamo v okviru svoje dejavnosti tudi več kot 350 trgovin, ki delujejo v lokalnem okolju. V zadnjih mesecih smo imeli številne pogovore s trgovci. V pogovorih z Mercatorjem so bili doseženi pomembni koraki v smeri dobrega sodelovanja na področju franšiz kot tudi promocije slovenske lokalno pridelane hrane. Tudi s podjetjem TUŠ zadruge dobro sodelujejo tako kot dobavi- Foto: Zadružna zveza Slovenije telji in kupci blaga. Krepi se tudi sodelovanje z drugimi trgovskimi sistemi. Slovenija, Podravje • Afere s čebeljimi izdelki ne pojenjajo Sporen propolis se je uporabljal za premaz lesa Dvomi v varnost čebeljih izdelkov ne pojenjajo. Tako so januarja na plan pricurljali podatki o prisotnosti veterinarskih zdravil v najbolj cenjenem čebeljem izdelku pro-polisu. A kot zagotavljajo na Čebelarski zvezi Slovenije, je šlo za propolis, ki je namenjen za zaščito lesa in se nikakor ni uporabljal za človeško prehrano. V okviru interne kontrole drugih čebeljih izdelkov (cvetni prah, propolis in vosek) je bilo ugotovljeno, da za te izdelke ne obstajajo mejne vrednosti ostankov veterinarskih zdravil. Zato tudi ni jasno, kaj za zdravje ljudi pomeni dejstvo, da so v posameznih vzorcih propolisa (avgusta 2014) ugotovili sledi kumafosa ter razpadnih produktov ami-traza. Obe snovi vsebujejo zdravila za zatiranje varoj, vendar ob dobri čebelarski praksi njihovih ostankov ne bi smelo biti v čebeljih pridelkih. A na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so po preučitvi rezultatov in zbranih dodatnih informacijah ugotovili, da se rezultati nanašajo na analizo propolisne smole. Zato so tudi sprejeli sklep, da lahko na podlagi do sedaj znanih podatkov ocenijo, da uporaba izdelkov, ki vsebujejo propolis kot surovino, ne predstavlja tveganja za potrošnika. Na Čebelarski zvezi Slovenije so dodali, da so za namen analize v letu 2014 čebelarje prosili, da postrgajo propolis iz starih pan- jev, da bi ugotovili, kaj je v takšnem propolisu. » V propolisu, ki je bil zbran s strganjem iz starih panjev, se je ugotovilo, da vsebuje določene ostanke. Vendar pa ti rezultati ne predstavljajo tveganja za potrošnika, saj takšen propolis ne prehaja v pre-hransko verigo. Tako pridobljeni propolis, ki je strgan iz različnih delov panja, se uporablja za tehnične namene (zaščita lesa) in se nikakor ne uporablja za humano prehrano.« Mojca Vtič Foto: Splet Čebelarska zveza zagotavlja, da propolis za potrošnika ne predstavlja nobenega tveganja, saj se v času pridobivanja ne sme uporabljati zdravila za zatiranje bolezni pri čebelah. Kidričevo • Namakalni sistem drugi največji projekt po kanalizaciji Sodelovanje kmetov ne more znanstvena fantastika, ampak V Občini Kidričevo so v manj kot enem mesecu uspeli zbrati soglasja za uvedbo namakanja na površin. »To pomeni 80 % vseh površin, če dodamo še 20 %, ki jih lahko vključimo, potem to za katere lahko začnemo projektirati namakalni sistem,« je povedal direktor občinske uprave Cilj občine je, da bi se namakalni sistem raztezal na 800 hektarjih zemljišč, saj bi se s tem znižal strošek vzdrževanja po hektarju. »Sicer pa sedaj začenjamo s projektiranjem, kako pripeljati vodo do parcel. Namreč občina je nosilec projekta, kar pomeni, da bo oddala vlogo za sofinanciranje, prav tako mora pridobiti vsa dovoljenja in soglasja. Po idejni zasnovi je predvidena višina investicije 7.000 evrov na hektar, predvidevamo pa , da bo projekt vreden približno štiri milijone evrov. Tako bo izgradnja namakalnega sistema drugi največji projekt po Strošek namakanja na hektar »Po študiji je ta strošek 170 evrov na letni ravni. To je tona in pol nekega pridelka, čeprav namakanje pomeni najmanj 30 % višji donos. Nekateri pravijo, da se to ne splača, vendar če kmet nima vpogleda vsaj pet let vnaprej, ni prav. Ne smeš gledati zgolj nase, temveč tudi na nadaljnji razvoj kmetije. Če kmetijski sektor ne bo začel sam sebe pokrivati, bomo imeli velike težave,« je povedal Milan Fideršek, predsednik kmetijskega odbora občine Kidričevo. kanalizaciji v naši občini.« Napast je še povedal, da mora občina služnosti in gradbeno dovoljenje urediti do jeseni, saj naj bi bil takrat objavljen javni razpis. Glede pridobivanja služnosti pa je dejal, da so se lastniki zemljišč, ki so dali soglasja za namakalni sistem, zavezali, da bodo dali tudi služnost. »Večji operativ- Foto: Splet Vod od dravskega kanala do kmetijskih zemljišč v občini Kidričevo bo meril kar sedem kilometrov. torek • 23. februarja 2016 Kmetijstvo Štajerski FEDNIK 9 rbo in okrepiti gozdno-lesno verigo tako so pomemben del lokalnega kmetijstva in kratkih verig preskrbe s hrano, saj povezujejo kmetijce in kmetijke in semeni ... Osrednje naloge zadružne zveze v preteklem in tem letu Zadružna zveza Slovenije za svoje članice opravlja številne naloge, med katerimi velja izpostaviti interesno zastopanje, pravno in ekonomsko svetovanje, obveščanje, izobraževanje, promocijo in mednarodno sodelovanje. Zveza poskuša z zastopanjem in predstavljanjem pred vladnimi in nevladnimi organizacijami zagotoviti članicam ustrezne pogoje za zadruge v programih skupne kmetijske politike in drugih ekonomskih politikah, enakopravnost zadrug z drugimi gospodarskimi subjekti in večjo prepoznavnost in vrednost zadružništva v širši javnosti. Aktivno sodelujemo v vladni projektni skupini za zadružništvo, kjer si prizadevamo za oblikovanje ustreznega podpornega okolja zadrugam in davčno ugodnejšo obravnavo zadrug. Intenzivni so bili naši pogovori za izboljšanje odnosov v verigi preskrbe s hrano in trgovskimi sistemi. Zadrugam smo s spremembo zakonodaje na področju javnega naročanja omogočili, da ponudba slovenskih kmetov in zadrug ponovno pride v šole, vrtce, bolnišnice in druge javne zavode. V prihodnje je naš interes povezati blagovne tokove tudi na prodajnem področju, ustvariti zadružno blagovno znamko in oblikovati enoten tip zadružne trgovine. Še naprej si bomo prizadevali tudi na drugih področjih spodbuditi kmete in zadruge k večji pridelavi domače hrane. Posebej pomembno je zagotoviti zadostno samooskrbo s hrano in s promocijo nagovoriti slovenskega potrošnika za nakup doma pridelane kakovostne hrane. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, lesna industrija je praktično propadla, les kot nepredelano surovino izvažamo, namesto da bi ga predelali. Prizadevali si bomo, da se po katastrofalnem žledolomu učinkovito sanirajo gozdovi in okrepi gozdno-lesna veriga. / Prepričan sem, da bosta slovenski potrošnik in posledično trgovina v Sloveniji še naprej iskala slovensko lokalno pridelano hrano, saj je ta za trgovce kakovostnejša, predvsem pa zaradi transportnih stroškov in skladiščenja tudi cenejša. Mi zadruge spodbujamo predvsem k večji pridelavi sadja in zelenjave, kjer so tudi podpore za pridelavo v okviru nove finančne perspektive do leta 2020 občutno višje, pogoji za pridelavo so primerni, samooskrba pa dosega le okrog 40 odstotkov. K večji zastopanosti slovenskih živil na prodajnih policah bo prispevalo tudi učinkovito izvajanje zakona o promociji slovenske hrane. Znano je, da se med zadrugami porajajo trenja, tako zaradi individualnih interesov kot različnih pogledov na vlogo lastništva v prehrambnih podjetjih. Kako zadružna zveza usklajujejo interese posameznih zadrug? Kmetijske in gozdarske zadruge so samostojne pravne osebe, ki so prostovoljno povezane v zvezo. Zveza spodbuja k pospešenemu sodelovanju kmetijskih in gozdarskih zadrug, zlasti na področjih, kot so skupna nabava reprodukcijskih materialov, organizirano trženje in promocija, povečano zastopanost domače hrane v javnih zavodih in iskanje priložnosti na področju gozdarstva in lesarstva. Prav tako podpiramo krepitev zadružnega lastništva v zadružnih podjetjih in v podjetjih živilskopredelovalne industrije, kjer so zadruge pomembni lastniki. Prav zadružno lastništvo v podjetjih zagotavlja odkup, konkurenčne pogoje poslovanja in enakovreden vstop v mednarodno menjavo. Kmetijsko ministrstvo z evropskimi finančnimi sredstvi spodbuja ustanavljanje organizacij proizvajalcev. Je ta ukrep priložnost za zadruge? Oblikovanje organizacij in skupin proizvajalcev je način za spodbujanje organiziranosti in povezovanja kmetijskih gospodarstev. Zveza aktivno sodeluje pri pripravi zakonodaje, programa razvoja podeželja in drugih ukrepov na področju organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev v skupni kmetijski politiki. Posebej se zavzemamo, da bodo pogoji za priznanje in podpore organizacijam ter skupinam proizvajalcev določeni tako, da se v največji meri upošteva že dosežena stopnja organiziranosti in spodbuja nadaljnje povezovanje blagovnih tokov, koncentracija ponudbe in prilagajanje pridelave tržnim zahtevam. Prepričani smo, da lahko tudi že delujoče zadruge, ki pogosto izpolnjujejo količinske pogoje za priznanje statusa organizacije ali skupine proizvajalcev z vsebinskim izboljšanjem svoje organiziranosti in infrastrukture (npr. sortirni stroji, hladilnice itd.) bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti ob najmanj enaki stopnji koncentracije ponudbe. PR biti nuja več kot 500 hektarjev kmetijskih pomeni približno 620 hektarjev, Damjan Napast. ni zalogaj bo pridobiti soglasja za primarni vod od dravskega kanala do naše občine v dolžini približno sedem kilometrov.« Mali kmetje se bodo za sofinancerski denar obrisali pod nosom Primarni vod naj bi se torej financiral z državnimi in evropskimi sredstvi, medtem ko je nakup namakalne tehnike na plečih kmetov. »Ugotovili smo, da bodo imeli veliki kmetje večje možnosti za sofinanciranje namakalne tehnike kot manjši. Ta problem bi lahko rešili z ustanovitvijo namakalnih skupnosti ali drugih organizacij, torej da bi postali kmetje solastniki namakalnika. Sicer pa bi bila velika prednost za kmete, če bi na tem našem območju poznali še kakšno drugo kulturo kot pšenico, ječmen, torej da bi začeli z drugimi bolj tržnimi pridelki. Ob tem je namakanje prilika za sodelovanje kmetov; čeprav se mogoče zdi, da je to znanstvena fantastika, bo sodelovanje potrebno. Brez tega ne bo šlo,« še pravi Milan Fideršek Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Osem milijonov evrov za investicije Kmetje nezadovoljni z zborničnimi cenami Kmetijsko ministrstvo je objavilo razpis za sofinanciranje naložb, med drugim tudi za sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije, postavitve sadovnjakov in malih namakalnih sistemov. V okviru razpisa bo na voljo osem milijonov evrov nepovratnih sredstev. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 7. marca do vključno 6. aprila. Podravske kmete je najbolj zanimalo sofinanciranje kmetijske mehanizacije. »Sofinancirane so tri vrste kmetijske mehanizacije. Mehanizacija, ki ima izrazit okoljski učinek, prispeva k zmanjšanju toplogre-dnih plinov in uporabi fitofar-macevtskih sredstev. Stopnja sofinanciranja je minimalno 30 % in največ 50 %. Ob kmetijski mehanizaciji je torej možno prejeti sredstva tudi za ureditev namakalnih sistemov za posameznike in vodne zbiralnike, trajne nasade, drevesnice in trsnice,« je pojasnila Helenca Kapun s KGZ Ptuj. In katera kmetijska mehanizacija je sofinancirana? Odvisno, ali gre za ekološko kmetijo ali ne. »Ekološke kmetije lahko kandidirajo za sofinanciranje vseh strojev v razpisu, medtem ko lahko drugi vložijo vlogo za sofinanciranje rahljalnikov, frez, trosilcev, razdelilnih cevi za gnojevko, mulčerje ...,« je dodala Kapunova. Denar se bo dodelil le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, do porabe razpisanih sredstev. Upoštevali pa se bodo ekonomski, geografski, družbeno-socialni, proizvodni kriteriji ter prispevek naložbe k ciljem (podnebne spremembe, okolje, inovacije). K vlogi, ki mora doseči minimalno število točk, morajo kmetje priložiti tudi poslovni načrt. »Obseg tega je odvisen od zahtevnosti projektov, pri enostavnih projektih je ta poenostavljen, pri zahtevnih naložbah je obsežen, kot je bil v preteklem programskem obdobju. Če ste uspešni, morate naložbo, ki bo sofinancirana, pet let uporabljati, novost pa je, da moraš najpozneje v 36 mesecih izpolniti vsaj 80 % proizvodnih zmogljivosti, ki so navedene v poslovnem načrtu,« je opozoril Uroš Neudauer s KGZ Ptuj. Dodal je, da lahko kmetje v primeru majhnih naložb (do 15.000 evrov) oddajo samo eno vlogo v celotnem programskem obdobju in da naj razmislijo, ali se jim splača kandidirati za sredstva. Ob tem je bil na predstavitvi razpisa v prostorih ptujskega zavoda predstavljen tudi cenik storitev za pripravo vloge in poslovnega načrta. »Strošek kmeta za pripravo enostavne vloge, ki je potrebna za projekt do vrednost 15.000 evrov, je 356 evrov. Če boste kandidirali za investicije do vključno 50.000 evrov, bo cena vloge in poslovnega načrta 793 evrov, če bo vaša naložba med 50.000 in 100.000 evrov, pa bo vaš strošek 1.423 evrov. Priprava zahtevka, v primeru odobrene vloge, pa se obračuna po urni postavki, to je 32 evrov,« je stroške predstavila Kapunova. In kot je bilo slišati, so bili kmetje nejevoljni nad cenami, ki jih je določila zbornica, saj da že tako plačujejo članarino. Vodja svetovalne službe na Ptuju Ivan Brodnjakje povedal, da naj se kmetje, ki jih zanima- jo te investicije, oglasijo pri svojem svetovalcu. »Namreč tisti, ki se prijavljate, morate voditi FADN ali dvostavno knjigovodstvo, kar na letni ravni znese približno 300 evrov, pripraviti morate poslovni načrt, na razpisu pa ste upravičeni do sofinanciranja med 30 % in 50 %. Vam pa v primeru, da ne uspete na razpisu, del denarja za pripravo poslovnega načrta vrnemo. Tako tudi mi prevzamemo del rizika. Je pa cilj vseh, da uspemo čim več denarja pridobiti v Podravje, saj to pomeni razvoj kmetijstva na našem območju.« Mojca Vtič FOTO: MV 10 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 23. februarja 2016 Ptuj • Gostovanje gledališke skupine iz Žitare vasi Matiček se ženi med koroškimi Slovenci Konec prejšnjega tedna so v Ptuju s tremi nastopi (za odrasle v stari steklarski in v gimnazijski dvorani za osnovno- in srednješolce) gostovali člani mladinske gledališke skupine Šchok Kulturnega društva Trta iz Žitare vasi na Koroškem v Avstriji z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ustvarjalci predstave V komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi so nastopili: Luka Stern kot Matiček (bil je povsem v skladu s svojim priimkom; »Stern« namreč pomeni zvezda), pa tudi drugi igralci so bili prave »Sterne« - zvezde: Helena Gregorn (Nežka), Simon Urban (baron Naletel), Katarina Urank (baronica Rozalka), Mario Korpitsch (Žužek), Dominik Petek (Zmešnjava), Roman Petek (Tonček) in Julija Urban (Jerca); režija: Branka Bezeljak, mentorstvo: Jožica Gregorn, asistentka režije Julija Urban, izbor kostumov Andrej Gabron, tehnika: Mirko Ogris (zaigral je tudi manjšo vlogo Gašperja), izvirno glasbo Janeza Krstnika Novaka pa so izvajali igralci in Tomaž Boškin Foto: Črtomir Goznik Utrinek s predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi v izvedbi mladih gledališčnikov iz Žitare vasi O tem, kako je prišlo do sodelovanja z gledališčniki iz Žitare vasi, je režiserka predstave Branka Bezeljak povedala: »Gledališka skupina Šchok je nastala pred desetimi leti kot otroška skupinica v KD Trta. Prvo leto je z njimi delali Draga Potočnjak, jaz pa sem z njimi že deveto leto. V društvu Trta deluje izjemno uspešen in prodoren pevski zbor, gledališka skupina, otroški zbor - imajo več kot 200 članov. Vesela sem, da z isto skupino delam že toliko časa. Kaj je cilj delovanja takih skupin? Pred 40 leti je Krščanska kulturna zveza na avstrijskem Koroškem ugotovila, da bodo v društva lahko pritegnili mlade in jih navdušili, da bodo govorili slovensko še kje drugje, ne le doma - ker v družinah vsi govorijo slovensko -, tako, da bodo pripravili gledališke in lutkarske delavnice na zelo vabljiv način: en teden bivanja na morju v Sloveniji; v začetku v Fiesi in pozneje v Ankaranu. S prvimi skupinami sem pred 30 leti hodila tudi jaz. Če seštejem, delam na Koroškem več kot 20 let, vsakokrat z drugo produkcijo. Cilj izpred 40 let je dosežen: vsi ti mladi poleg domačega narečja obvladajo knjižno slovenščino, ker hodijo vsi v dvojezično slovensko osnovno šolo in vsi tudi v slovensko gimnazijo v Celovcu ali višjo šolo za gospodarske poklice v Šentjakobu. Kako je prišlo do tokratne predstave? Lani so si mladi zaželeli v novi sezoni naštudirati neko slovensko klasično komedijo. In kaj je bolj klasičnega kot Linhart?! Ker je njegovo Županovo Micko delala že druga skupina na avstrijskem Koroškem in ker tam vsi Slovenci obiščejo vse slovenske prireditve, smo se odločili za Ta veseli dan. Tudi v luči dejstva, da je julija lani minilo 220 let od Linhartove smrti, letos decembra pa bo 260 let od njegovega rojstva. Moram priznati: z Linhartom sem se srečevala kot učenka, dijakinja in študentka, pa pozneje kot profesorica. Ampak s to gledališko skupino se mi je odprl nov pogled nanj, na njegovo virtuoznost v dialogih. In še ena zanimivost: ko smo predelovali besedilo, sem ugotovila, da je bilo gledališčni-kom v Žitari vasi dosti lažje razumeti Linharta, kot je mladim pri nas, kajti narečna govorica naših Slovencev na avstrijskem Koroškem je Linhartovemu jeziku bližja, kot mu je današnja knjižna slovenščina, saj Linhartov arhaični jezik na Koroškem še zmeraj živi.« Igralci so s svojim nastopom navdušili, kajti režiserka je znala iz njih izvabiti tisto najboljše, kar je skrito v mladih talentih. jš Ormož • Razstava prleškega izumitelja Rajka Topolovca Od prve jugoslovanske vrtne kosilnice do zlozljivega motornega kolesa V avli občinske stavbe je minuli torek potekalo odprtje razstave prleškega izumitelja Rajka Topolovca. Razstavo, kjer je na ogled več kot 20 zanimivih eksponatov, je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Na tokratni razstavi se je To-polovec predstavil v luči zgodo-vinopisca in izumitelja. Poleg razstavljenih literarnih del Pot do kruha, Vse je za povedati, pa Kraj prišlekov in Ormoški Petriček je v steklenih vitrinah na ogled tudi več priznanj, pohval in diplom, ki jih je prleški izumitelj prejel za svoje izume: srebrno plaketo Občine Ormož (2010), srebrno priznanje ARCA za mini zložljivo motorno kolo (2008), prestižno nagrado budimpeštanske Genius Europe (2009), romunsko Asoci- atia Romania (2010), diplomo za intervalno elektronsko zvočno strašilo na vetrni pogon (2010), nagrado Štajerske gospodarske zbornice (2012) in leta 2013 nje- mu najdražje kogovsko priznanje na tehnično inovativnem in literarnem področju. Ljubitelji modelarstva pa so uživali tudi ob pogledu na nekatere izume, kot so pripomoček za izdelavo zobotrebcev, namizni mlin, elektronsko zvokovno strašilo na vetrni pogon, pa letalska elisa, prva vrtna kosilnica, izdelana vjugoslaviji, mini zložljivo motorno kolo in še bi lahko naštevali. Prav vse razstavljene eksponate je prleški izumitelj, ki je tudi član Združenja slovenskih aktivnih inovatorjev, podrobneje predstavil in jih pospremil še s simpatičnimi anekdotami. Sicer pa inova-torstvo Topolovca spremlja že od zgodnjega otroštva. Prvi leteči letalski model je namreč izdelal že kot dijak leta 1952 v Ljutomeru. Odprtja razstave so se med drugimi udeležili tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, vodja ormo- ške izpostave Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Nevenka Korpič s sodelavci, ormoški podžupan Mirko Novak in častni občan občine Ormož Milan Ritonja. Razstava bo v prostorih občinske zgradbe na ogled vse do 31.marca. Monika Levanič Izumitelj Rajko Topolovec ob enem izmed njemu najljubših izumov - prvi vrtni kosilnici v Jugoslaviji, izdelani leta 19681969. Prlekija • Občni zbor Društva Janeza Puha Muzej želijo uvrstiti na Unescov seznam Okoli 100 članov, udeležencev rednega letnega občnega zbora ljutomerskega Društva za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine Johanna Janeza Pucha, je pregledalo delovanje v minulem letu in sprejelo letošnje programske smernice. V poročilu o delu so bile izpostavljene aktivnosti v zvezi s projektom Puch-Pecikl-Prlekija, kjer si zainteresirani najprej ogledajo njihov muzej v Ljutomeru, potem pa se s starimi kolesi odpravijo do reke Mure, Razkrižja in pot zaključijo v vinorodnih Železnih Dverih. Muzej je bil v lanskem letu dopolnjen z raznovrstnimi modeli motornih znamk Puh in Tomos, pričel pa se je tudi postopek uvrščanja muzeja na seznam dediščine UNESCO. V januarju je bil podpisan dokument o sodelovanju z LAS Prlekija, kjer si bodo za obdobje 2016-2020 prizadevali pridobiti finančna sredstva za nove projekte. NŠ Foto: ML Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Konec tedna se bo začel spomladanski del prvenstva v 1. ligi, ki je eden najbolj pričakovanih v zadnjih letih. Razlog je predvsem v tem, da se Olimpija po dolgih letih »tavanja v temi« prebuja in si želi vodilno pozicijo iz jesenskega dela zadržati do konca sezone. Pa ji to lahko uspe? Zelo, zelo težko, bi bil najkrajši odgovor. Ljubljančani so v prestopnem roku sicer dobili Elekeja iz Gorice, Vidmarja iz Domžal in Petroviča, a so izgubili najučinkovitejši napadalni dvojec jeseni -Šporarja in Hentyja. Ker so ob tem menjali tudi trenerja (Ni-količ namesto Pušnika), bodo izjemno težko ponudili isto kompaktnost kot jeseni. To dodatno spodkopavajo še težave s plačnimi nesorazmerji (nekaterim so že ponudili nove pogodbe), zato je pred srbskim trenerjem zares težko delo. Novakovič prinaša psihološko prednost To je seveda voda na mlin aktualnih državnih prvakov iz Maribora. Ti so v zadnjem delu premora rivalom iz prestolnice zadali še en boleč LASK LINZ - ZAVRČ 1:3 STRELCA ZA ZAVRČ: Batro-vič 2 X, Tišma Nogometaši Zavrča so v petek v Avstriji odigrali generalko pred prvenstvenim srečanjem z Gorico v gosteh, s katero bodo odprli spomladanski del prvenstva v 1. ligi. Zadnja preizkušnja je rezultat-sko uspela, saj so avstrijskega drugoligaša ugnali s 3:1. Pri tem je dva zadetka prispeval Veljko Batrovič, ki je bil že jeseni najboljši završki strelec. Tretji zadetek je prispeval Dean Tišma (v sredo bo dopolnil 21 let), ki je nazadnje igral pri italijanskem Bariju, svojo nogometno pot pa je začel pri beograjski Crveni zvez- Rokomet Usodnih deset minut brez zadetka Strani 12 Rokomet Drava do zmage s kolektivno igro Stran 12 udarec - v Ljudski vrt so pripeljali Milivoja Novakoviča. Ta se je sprva za prestop dogovarjal z Olimpijo, a ker s predsednikom Olimpije Man-daričem ni našel skupnega jezika, je priložnost pograbil Zlatko Zahovič in drugega najboljšega strelca v zgodovini slovenske reprezentance pripeljal pod Kalvarijo. S tem je okrepil konkurenco v lastnem moštvu, obenem pa di. Zavrč je sicer tekmo začel v postavi Ranilovič, Filipovič, Prahič, Abtič, Mužek, Pihler, Kokorovič, Agboyi, Tišma, Matrovič, Tahiraj, v nadaljevanju pa so priložnost dobili še nekateri drugi. JM KRŠKO - DRAVA 1:0 (0:0) DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Tomažič Šeruga, Lonzarič, Perger, A. Čeh, Vindiš, N. Čeh, Re-šek, Krajnc, Zorko. Igrali so še: Kidrič, Petek, Bračko, Pauko, Zdovc, Kukovec; Trener: Damjan Vogrinec. Prvoligaška ekipa Krškega je generalko pred nadaljevanjem prvenstva v 1. SNL proti Dravi odigrala svojemu moštvu priboril še kako pomembno psihološko prednost (Olimpija je imela jeseni podobno s Kronave-trom, čeprav je direktna primerjava morda neustrezna). Mariborski strateg Jurčič se v pripravljalnem delu ni toliko ukvarjal z novinci in njihovim prilagajanjem, ampak z uigranostjo in kompaktnostjo zasedbe, kar je bila največja mariborska prednost že v na igrišču z umetno travo. Ptujčani so bili v prvem polčasu v podrejenem položaju, saj so bili domačini boljši na sredini igrišča in so si preko Volariča, Hotiča in Durkoviča priigrali lepe priložnosti. Najlepšo priložnost je imel Durkovič, ki je bil v situaciji ena na ena z vratarjem Musičem, vendar je streljal preko gola. Na drugi strani so gostje prišli do polpriložnosti, a v končnici akcij niso bili dovolj zbrani. V nadaljevanju je Drava dvignila nivo agresivnosti in igra je bila bistveno bolj izenačena. V napadalnem delu je imel za goste priložnost Rešek, pri strelu Kidriča pa se je izkazal Tenis Rola uspešno čez kvalifikacije Sao Paula Stran 13 Atletika Bedračeva tretja med članicami Stran 13 prejšnjih sezonah. Če je odšel kakšen posameznik ali dva, so imeli ustrezne menjave že v klubu ali so vsaj na dosegu roke in so vrzeli hitro in enostavno zakrpali (letos je tako v primeru odhoda Stojano-viča v Dinamo). Prav zaradi tega Maribor ostaja najbolj resen kandidat za osvojitev naslova prvaka. Blizu so tudi Domžalčani, ki ubirajo podobno taktiko domači vratar. Nekajkrat je iz prostih strelov poizkusil tudi Nastja Čeh, a zadetka Ptujčani niso uspeli doseči. Na drugi strani so si še lepše priložnosti priigrali nogometaši Krškega, za katere je Hotič npr. zadel vratnico. Edini gol na tekmi so domačini dosegli po predložku Sikoška, ko je na oddaljenejši vratnici izredno zadel Štefanec in žogo s približno desetih metrov poslal v mrežo. Ne glede na poraz proti močnejši ekipi so se Ptujčani predvsem v nadaljevanju pokazali v dobri luči. To predstavlja dobro osnovo za nadgradnjo pred prihajajočim drugim delom sezone v 2. ligi. David Breznik kot Maribor: prodajajo najboljše igralce (Vidmar, Sku-bic), zamenjave pa iščejo v perspektivnih mladeničih iz širše regije (pričel je npr. mladi srbski reprezentant Filip Jankovič). Trener Luka Elsner ima pred kolegoma iz Olim-pije in Maribora pomembno prednost: nad njim ob vsakem porazu ne vidi Damo-klejev meč zamenjave. Tudi s tretjim mestom bi bili v Domžalah verjetno zadovoljni, če pa Olimpiji ne uspe štart ... Goričani so med ekipami, ki so v tem prestopnem roku največ izgubile. Odšli so Ele-ke, Cvijanovič in Širok, za katere trener Miran Srebrnič nima ustreznih zamenjav. A Goričani imajo 13 točk prednosti pred ekipami v coni izpada, kar jim obeta mirno pomlad. Ob tem imajo na Goriškem vedno veliko obetavnih mladih nogometašev, ki bodo tako dobili več priložnosti za dokazovanje. Morda so med njimi novi Burgiči, Birse, Ma-tavži . Završka kolonija v Kopru V tokratnem prestopnem roku niso bili glavni »trgovci« Zavrčani kot v zadnjih letih, ampak so jim primat prevzeli Koprčani - pripeljali so skoraj 20 igralcev! Kar pa sploh ni presenetljivo, saj sta športni direktor in trener prej delovala v Halozah . Z nekdanjim klubom so opravili tudi najboljši del posla, na Obalo so pripeljali Riera, Datkoviča in Muslimoviča. A pred trenerjem Matičem je izjemno težka naloga sestavljanja in uigra-vanja ekipe, ki je sestavljena »iz vseh vetrov«. Če bo uspel v klubu in okoli njega ustvariti takšno energijo, kot jo je v Zavrču, potem ima možnosti, a Koper je veliko zahtevnejše okolje. Podpora župana Borisa Popoviča je sicer izjemno dobrodošla, a ni sama po sebi zagotovilo uspeha. Spremembe v klubu so tako velike, da so zamenjali celo grb ... Izjemno zanimivo bo že v uvodnem krogu, ko se bodo prenovljeni Koprčani podali v Stožice in se pomerili z vi-sokoletečo Olimpijo . Eden ob obeh tekmecev bo dobil »krila«, drugi pa . Glede točkovne prednosti so v podobnem položaju tudi Zavrčani, čeprav je njihova zaloga manjša za pet točk. Postava je spremenjena, trener Solomun pa ima na voljo zagotovo konkurenčno ekipo. Največja okrepitev je vratar Ranilovič, ki bo v ekipo vnesel stabilnost in bo zadnja, a viso- Mali nogomet Sladko življenje in zmaga za Rim Stran 14 Nogomet Stojnčani in Bukovčani ciljajo na vrh Superlige Stran 15 íPoíluiajti naí na íuítofjnim íblztu! CRADIOPTUJ ^ tta. aflietu www.radio-ptuj.si 1. SNL 1. OLIMPIJA 22 14 4 4 53:18 46 2. MARIBOR 22 12 7 3 55:23 43 3. DOMŽALE 22 10 8 4 32:14 38 4. GORICA 22 11 2 9 34:33 35 5. ZAVRČ 22 8 6 8 25:26 30 6. CELJE 22 5 8 9 18:36 23 7. LUKA KOPER 22 6 4 12 25:37 22 8. KRKA 22 5 7 10 17:31 22 9. RUDAR 22 5 7 10 18:33 22 10. KRŠKO 22 4 7 11 11:37 19 ka prepreka za tekmečeve napadalce. Glede obrambne vrste je največje vprašanje, kako bo na »resnih« tekmah delovala brez Datkoviča. Prijateljske so dovolj veliko opozorilo (dva visoka poraza na Malti, šestica z Reko), da bo treba tej fazi posvetiti še veliko pozornosti - predvsem pomoč celotne ekipe v fazi branjenja je lahko tista, ki bi zadevo lahko precej omilila. Manj skrbi je z zvezno in napadalno vrsto, kjer so v prijateljskih srečanjih največ pokazali Golubar, Djuriš in Batrovič. Če bodo v prvenstvu vsaj tako uspešni, potem bo plovba završke barke mirna in bo lažje uresničiti ambicije alfe in omege kluba Mirana Vuka. Negotovo tudi v spodnjem delu lestvice Celjani, Novomeščani in Krčani prav tako niso stali križem rok in so poskušali okrepiti svoje vrste. Zdi se, da je to najbolj uspelo zadnjeuvr-ščenemu Krškemu. Tja se je namreč preselila močna mariborska kolonija (Hotič, Vu-kliševič, Kramarič, Pušaver), ki bo zagotovo predstavljala resno konkurenco vsem kandidatom v boju za obstanek. V zadnjih letih je prav Krško izmed vseh novincev najbolj popestrilo in osvežilo dogajanje v 1. ligi, saj so bile tribune stadiona Matija Gubca večkrat povsem razprodane. Veliko uganko predstavlja Rudar: v Velenju imajo zelo solidno igralsko zasedbo, finančni položaj pa je menda alarmanten. Če bodo v klubu uspeli finančne težave vsaj koliko toliko držati pod kontrolo, potem bodo tudi Velenjčani iskali pot neposrednega obstanka, sicer pa . Prav zaradi vseh teh in drugih manjših zgodb je letošnji spomladanski del prvenstva tako težko pričakovan: negotov boj za vrh in obstanek sta pač največji magnet za spremljanje. Če k temu prištejemo še zaključni del Pokala Slovenije (polfinalna para sta Maribor - Zavrč in Celje - Domžale), potem napetosti res ne bo manjkalo. Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL Obeta se srdit boj za prvaka, obstanek in pokalnega prvaka Foto: Črtomir Goznik Spanec Alberto Riera bo še naprej razvajal slovenske ljubitelje nogometa, odslej v dresu Kopra. Nogomet • Prijateljska tekma V Avstriji dva gola Batrovica, dober odpor Drave 12 Štajerski Šport torek • 16. februarja 2016 Rokomet • 1. NLB Leasing liga (m) Usodnih deset minut brez zadetka Koper - Jeruzalem 27:21 (12:12) KOPER: Ponikvar, Vran; Dolenc, Grzentič 1, Vlah 5, Krečič 3, Matijaševič, Gašperšič 1, Moljk, Gorela 3, Zugan, Rapotec 2, Smolnik 1, Sokolič 2, Maric 1, Bratkovič 8 (4). Trener: Zoran Jovičič. JERUZALEM: Balent, Šutalo; Kavčič, Bogadi 2, Radujkovic 1, Čudič, Kocbek 3 (1), Grizolt, Žu-ran 5, Kosi 4, Ozmec 1, Mesaric 4, Petrovič, Rajšp, Cirar 1. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Koper 4/4; Jeruzalem 4/2. IZKLJUČITVE: Koper 10; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Adam Bratkovič (Koper). Mali derbi 18. kroga, velikega so dobili Velenjčani v Mariboru, je na Bonifiki pred 900 gledalci postregel s čvrsto (pregrobo) predstavo, kjer sta točki šteli dvojno. Obe ekipi se borita za uvrstitev v Ligo za prvaka in po tekmi zaenkrat odlično kaže zmagovalcem - Koprčanom, nekoliko manj poražencem -Ormožanom, ki so zdrsnili na 7. mesto. Gostje so na Primorskem nastopili brez kapetana Bojana Čudiča, ki ga je na parketu solidno zamenjal Tilen Kosi (17-letni kadetski reprezentant). Začetek Jeruzalema je bil odličen; z goli Roka Žurana, Jureta Kocbeka in Davida Bogadija so v 4. minuti po-vedli 0:3. Primorci so svoj prvi zadetek dočakali šele v 8. minuti! Na dobro igro Jeruzalema so Koprčani odgovarjali s (pre)grobo igro in ne čudi izjava krožnega napadalca Danijela Mesarica: »Igral sem hrvaško, bosansko in evropsko Ligo prva- kov, vendar se ne spomnim, da bi bil kdaj na tekmi tako pretepen. Izgubili smo še Kocbeka, ki mu želimo čimprejšnje okrevanje po operaciji,« so bile besede Ši-meta, kot ga kličejo soigralci v Ormožu. Izid 1. polčasa je bil poravnan na 12, da na odmor s prednostjo niso odšli gostje, pa je poskrbel koprski vratar Jure Vran, ki je zbral 10 obramb. Na dru- ostal brez pol ekipe, saj so se poškodbe kar vrstile. Najhuje jo je skupil Kocbek, ki je že bil operiran (zlom gležnja). V 52. minuti je Siniša Raduj-kovic znižal zaostanek na le -3 (22:19), žal sta sledili dve tehnični napaki Ormožanov, ki so ju gostitelji kaznovali z lahkima goloma iz protinapadov (24:19). Zmagovalec je bil odločen. Po tekmi v Kopru bo prav zanimivo videti, na kakšen igralski mozaik bo za naslednjo tekmo proti Slovanu (sobota, 27.2., ob 19.00 na Hardeku) lahko računal strateg Jeruzalema. Na spisku zagotovo ne bosta Čudič in Kocbek, ki je že končal sezono 2015/16. Škoda za mladinskega reprezentanta Slovenije. uk 1. NLB leasing liga REZULTATI 18. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Sevnica 54:24 (30:9), Trimo Trebnje - Krka 26:33 (12:15), Dobova - Istrabenz Plini Izola 36:24 (16:13), Slovenj Gradec 2011 - Riko Ribnica 22:32 (14:17), Koper 2013 -Jeruzalem Ormož 27:21 (12:12), Urbanscape Loka - Slovan 25:19 (14:11), Maribor Branik - Gorenje Velenje 22:26 (10:15). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 18 17 0 1 34 2. GORENJE VELENJE 18 17 0 1 34 3. KOPER 2013 18 12 1 5 25 4. URBANSCAPE LOKA18 11 2 5 24 5. MARIBOR BRANIK 18 11 1 6 23 6. KRKA 18 10 1 7 21 7. JERUZALEM ORMOŽ18 10 0 8 20 8. RIKO RIBNICA 18 9 1 8 19 9. TRIMO TREBNJE 18 7 2 9 16 10. DOBOVA 18 5 2 11 12 11. ISTRABENZ IZOLA 18 3 2 13 8 12. SLOVENJ GRADEC 18 2 3 13 7 13. SLOVAN (-1) 18 3 1 14 4 14. SEVNICA 18 2 0 16 4 Foto: Črtomir Goznik Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož) je po poškodbi v Kopru že končal nastope v sezoni 2015/16. gi strani je Tomislav Balent zbral 6 obramb. Jeruzalem se je domačinom upiral do 4l. minute, ko je na semaforju pisalo 16:16. Sledil je l0-minutni post brez doseženega zadetka, kar je Koper izkoristil za delni izid 5:0 (21:16). Znova je v golu gostiteljev blestel Vran, ki je tekmo končal pri 17 obrambah. V zaključku tekme je trener Prapotnik »Odločila je boljša in čvrstejša obramba« Adam Bratkovič (Koper): »Tekma je bila težja, kot kaže končni izid. V Ormožu smo izgubili le za gol in želeli smo Jeruzalemu vrniti milo za drago. Vedeli smo, da prihajajo 'nabrušeni', da imajo znano agresivno igro in da na Bonifiko prihajajo po dve točki. Prvi polčas smo odigrali slabše, predvsem v obrambi. Največ težav nam je povzročal krožni napadalec Mesaric. V 2. polčasu smo napake popravili, zaigrali bolj agresivno in hitreje ter tekmo uspešno pripeljali k srečnemu koncu.« Tilen Kosi (Jeruzalem): »Žal se nam ni izšlo, ob vsem tem smo ostali še brez soigralca Kocbeka. Odločila je boljša in čvrstejša igra Kopra v obrambi. Ob tem so imeli v golu še izjemnega Vrana. V zaključku tekme se nam je poznala kratka klop, saj so se poškodbe kar vrstile. Rdeči karton zaradi treh izključitev pa je prejel še Kavčič. Zdaj bo treba sestaviti ekipo za tekmo proti Slovanu. Kako bo izgledala naša ekipa, mi v tem trenutku ni jasno.« Rokomet • 1. B SRL (m) Drava do zmage s kolektivno igro, Gorišnica še v negativnem nizu Grosuplje - Drava Ptuj 27:40 (11:20) DRAVA PTUJ: Cvetko 4, Jan-žekovič 2, Osterc 1, Jensterle 2, Bračič 2, Maroh 2, Lažič, Sabo 1, Hrupič 8, Bedeti 3, Jerenec 3, Lesjak 4, Šalamun 6, Žuran 2, Belec. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Drave so bili na gostovanju v Grosuplju od prve minute naprej izrazito boljši tekmec in so s kolektivno igro vpisali visoko zmago. To je bila tekma, na kateri je bilo v ptujski ekipi vse urejeno, saj so postavili gibljivo obrambo in dobro zaključevali napade iz protinapadov ter tudi na postavljeno obrambo. Ptujski ekipi je dal velik zagon dober uvod, v katerem so že v 9. minuti vodili 1:5. Prednost je ves polčas naraščala, najvišja je znašala že deset zadetkov, ob polčasu je bilo +9 - 11:20. Tudi v nadaljevanju Drava ni popuščala in trener Ivan Hrupič je lahko dal ob visokem vodstvu priložnost za igro prav vsem igralcem. Vsi so priložnost tudi izkoristili in se vpisali med strelce. V članskem moštvu sta tako debitirala Osterc in vratar Lažič, ki je dobro opravil svojo nalogo. Razigrani ptujski igralci so po zadetku Šalamuna, ki je bil ob Hrupiču strelsko najbolj razpoložen, v 48. minuti tekme povedli že s 14 zadetki prednosti. Rokometa-ši Grosuplja so bili nemočni in se nikakor niso mogli zo-perstaviti odlični igri gostov v napadu in obrambi. Takšna igra je Dravo popeljala do zanesljive zmage, že v naslednjem krogu pa je pred ptujsko ekipo nov zahteven izziv. V soboto bo namreč ob 19. uri pred svojimi gledalci igrala derbi kroga proti vodilni ekipi lige - Herzu iz Šmar-tnega. David Breznik Moškanjci-Gorišnica - Črnomelj 27:31 (15:16) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Kovač 3, M. Bedrač 6, Valenko 1, N. Bedrač 2, Balas 3, Lozinšek 2, Ozmec 1, Ranfl, Tement, Žuran, Šincek 1, Preac, Stopar 3, Koštomaj 5, Geč. Trener: Boštjan Strašek. Že pretekli konec tedna smo pisali o tem, da sedaj za 1. B SRL (m) REZULTATI 16. KROGA: Radeče Mik Celje - Škofljica Pekarna Pečjak 26:28, Herz Šmartno -Sviš Ivančna Gorica 33:33,Krško - Mokerc Ig 29:27, Grosuplje - Drava Ptuj 27:40, Alples Železniki - Dol Tki Hrastnik 25:28, Moškanjci Gorišnica - Črnomelj 27:31, Krim - Brežice 22:29. Foto: Črtomir Goznik Denis Hrupič (Drava Ptuj) je bil v Grosuplju najboljši strelec svoje ekipe. 1. HERZ ŠMARTNO 16 13 1 2 27 2. DOL TKI HRASTNIK 16 13 1 2 27 3. KRIM-OLIMPIJA 16 12 1 3 25 4. DRAVA PTUJ 16 11 2 3 24 5. BREŽICE 16 10 2 4 22 6. KRŠKO 16 9 1 6 19 7. ČRNOMELJ 16 8 2 6 18 8. SVIŠ IVANČNA G. 16 7 3 6 17 9. MOKERC - IG 16 6 1 9 13 10. RADEČE CELJE 16 6 1 9 13 11. ŠKOFLJICA PEČJAK 16 4 0 12 8 12. MOŠKANJCI - GOR. 16 2 2 12 6 13. ALPLES ŽELEZNIKI 16 1 1 14 3 14. GROSUPLJE 16 0 2 14 2 igralce Moškanjcev-Gorišni-ce prihaja serija tekem, ki jih preprosto morajo dobiti. Prva takšna je bila v soboto z ekipo Črnomlja, a se domačinom ni izšlo po željah. Izgubili so in v nadaljevanju prvenstva ostajajo še naprej brez zmage. Rumeno-črni se bodo sedaj resnično morali zbrati, stakniti glave ter potegniti voz iz blata, kar seveda pomeni zmago na naslednji tekmi. Priložnost za to se zdi odlična, saj na Štajersko prihaja ekipa iz Železnikov. Domačini so tokrat začeli odlično in v 6. minuti povedli 5:2. Občinstvo je tako upravičeno pričakovalo kaj več kot le časten poraz, že kmalu pa so se za domačine začele prve težave. Po seriji 0:4 so namreč gostje v 10. minuti prvič na tekmi povedli (5:6). Sledilo je precej izenačeno nadaljevanje, igralo se je za gol, v trdi tekmi so gostje na odmor odšli z minimalno prednostjo enega zadetka (15:16). Prvič so Črnomaljci pove-dli z višjo prednostjo v 38. minuti, ko je bila razlika štiri gole, na semaforju je bilo takrat 18:22. Blestel je predvsem Štrucelj, ki je zabijal kot za stavo in skupaj Štajercem nasul kar 13 zadetkov. Toda rumeno-črni se niso dali, 15 minut do konca so se približali na -2 (22:24). Toda na žalost domačih navijačev se je v igro varovancev Boštjana Straška prikradlo preveč napak. Gostje so to izkoristili, nekaj minut pred koncem povedli celo za 6 točk (23:29) in na koncu zasluženo slavili. tp Judo • Tekma evropskega pokala v Italiji Doslej največji mednarodni uspeh Nike Šlamberger Približno 800 kilometrov oddaljena Follonica je minuli konec tedna gostila tekmo evropskega pokala v judu za mlajše starostne kategorije. V konkurenci do 18. leta starosti je v kategoriji nad 70 kg tekmovala tudi Nika Šlamberger. Članica Judo kluba Drava se je odlično borila, saj je v zahtevni konkurenci 16 tekmovalk zabeležila tri zmage in le en poraz. To ji je prineslo končno tretje mesto, kar je njen doslej največji mednarodni uspeh. Več v petkovi številki Štajerskega tednika. DB torek m 23. februarja 2016 Šport Štajerski 13 Bovling • Državne lige Tenis • Turnir serije ATP 250 v Braziliji Ptujcani se obstanek v V državnih ligah letos nastopajo tri ekipe BC Ptuj. Prva ekipa nastopa v 1. ligi, druga in tretja pa v 3. ligi. 1. državna liga V pustnem koncu tedna je v ptujskem bovling centru potekal peti krog tekmovanja v 1. državni ligi (letos tekmovanje poteka drugače kot prej, saj se vse ekipe zberejo v določenem centru in odigrajo sedem tekem po sistemu vsak z vsakim). Domačini so na tem turnirju dosegli tri zmage (Epic 1, Galaksija, Arena NG) in doživeli štiri poraze (MagmaX 1, Epic 2, Strike 2, Strike 1). S tem so osvojili 5. mesto, za kar so prejeli 5 točk (zmagovalec dobi 1 točko, zadnjeuvrščeni 8). Vrstni red v 5. krogu in osvojene točke: 1. EPIC 2 (1), 2. Strike 1 (2), 3. Galaxija (3), 4. MagmaX 1 (4), 5. Ptuj 1 (5), 6. ArenaNG 1 (6), 7. Strike 2 (7), 8. EPIC 1 (8). Ptujčani so zaenkrat v težavnem položaju, saj pred zadnjimi tremi krogi zasedajo zadnje mesto na lestvici, ki ob koncu sezone pomeni izpad iz lige. Vsekakor upajo, da bodo napredovali vsaj za eno mesto, ki bi jim prineslo dodatno tekmo za obstanek z drugouvrščeno ekipo 2. lige. Izmed posameznikov v ptujski ekipi je največ v tej sezoni borijo za 1. ligi doslej pokazal Bojan Klarič (povprečje 190,66), ki na lestvici posameznikov zaseda 9. mesto. Rola čez kvalifikacije Sao Paula 1. MAGMAX 1 19 40 2. EPIC 1 19 40 190.42 3. STRIKE 1 20 38 188.06 4. GALAXIJA 20 36 190.62 5. ARENANG 1 22 38 188.15 6. EPIC 2 23 34 187.08 7. STRIKE 2 27 28 184.84 8. PTUJ 1 30 26 178.96 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku (osvojene točke in povprečje): 1. Nino Stenko (ArenaNG 1) 163 209.17 2. Ljubo Nedimovic (GALAXIJA) 161 207.91 3. Milan Malek (STRIKE 1) 157 203.29 9. Bojan Klarič (PTUJ 1) 87 190.66 26. Sašo Vidovič (PTUJ 1) 42 173.91 27. Črtomir Goznik (PTUJ 1) 42 177.11 34. Darko Bezenšek (PTUJ 1) 29 172.32 38. Aleksander Vidovič (PTUJ 1) 21 177.79 3. liga vzhod 1. ZAGORJE 3 12 38 163.86 2. PTUJ 2 17 36 165.25 3. STRIKE 3 18 31 162.69 4. BAJTA 2 19 30 158.11 5. BAJTA 1 20 29 161.00 6. PTUJ 3 23 28 157.88 7. STRIKE 4 31 18 150.30 Ptuj 2: Milan Berghaus, Timotej Kramar, Igor Gaber, Gregor Miložič, Jani Kramar Ptuj 3: Damjan Kaučevič, Matic Dokl, Benjamin Čuček, Robert Kurež, Jernej Ciglar, Marko Šauperl. JM Trenutno najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola (160. na ATP) še naprej ostaja na južnoameriški turneji, kjer poteka serija turnirjev ATP 250 in ATP 500. Tokrat igra v Sao Paulu, kjer poteka turnir z nagradnim skladom 500 tisoč dolarjev. Rola je v preteklosti na južnoameriških tleh že dosegal lepe rezultate, tudi tokrat se ni izneveril tradiciji. Blaž je slabo začel letošnjo sezono, zaradi česar je zagotovo načeta njegova samozavest. Po menjavi trenerja je vsekakor potreben določen čas, da se spremembe pokažejo v igri in predvsem pri rezultatih. Zaradi tega je uspešen začetek nastopov v Sao Paulu še toliko pomembnejši. Ptujčan je moral v kvalifikacije, ki so na vsakem turnirju podobnega ranga zelo zahtevne. V 1. krogu je bil njegov tekmec domačin Andre Ghem (153), s katerim je doslej edino medsebojno srečanje pred dvema letoma dobil (Champaigne, 6:4, 7:5). Tokrat je bilo srečanje še za stopnjo bolj izenačeno in napeto povsem do zaključka. Po dveh urah in 42 minutah izčrpavajoče borbe je namreč odločala podaljšana igra tretjega niza. Izkušnje 33-letnega Brazilca tokrat niso pretehtale, ampak je osem let mlajši Slovenec ohranil mirno kri in se je uvrstil v naslednji krog. Atletika • Državno člansko prvenstvo Bedračeva tretja med članicami V soboto so se atleti na članskem dvoranskem državnem prvenstvu, ki ga je v Celju izpeljalo atletsko društvo Kladivar, pomerili v šestih disciplinah. AK Ptuj je imel na startni listi prijavljenih šest tekmovalcev, a je zaradi bolezni manjkal Jan Bezjak. Tudi drugi ptujski atleti so imeli v zadnjem obdobju različne zdravstvene težave, kar se je poznalo tudi na njihovih rezultatih. Maja Bedrač je tekmovala v skoku v daljino, kjer se je videlo, da ji primanjkuje moči. Njen najdaljši skok je meril 604 centimetre, kar je precej manj od njenih letošnjih najboljših rezultatov v zimskem dvoranskem delu sezone. Kot mlajša mladinka si je s tem priskakala bronasto medaljo, kar je lep uspeh. Zlato je po pričakovanjih dobila Nina Djordjevič, ki je najdlje skočila 635 centimetrov. Pri moških je v skoku v daljino Žan Viher s skokom 640 centimetrov osvojil 9. mesto. Ob Bedračevi so v ptujskem taboru dober rezultat pričakovali od Grega Pa-vloviča. Ta je v teku na 60 metrov dosegel čas 7,12 sekunde, kar je sedem stotink slabše od njegove letošnje najboljše znamke. Z omenjenim rezultatom se ni uvrstil v mali finale ter je na koncu zasedel 13. mesto. Aljaž Br- Blaž Rola je še enkrat več dokazal, da se v Braziliji odlično počuti. Sao Paulo, ATP 250, kvalifikacije: 1. krog. Rola - Andre Ghem (Brazilija) 7:6(4), 4:6, 7:6(3); 2. krog: Rola - Gianluca Naso (Italija) 3:6, 6:0, 6:4. Glavni žreb: 1. krog: Rola - Paolo Lo-renzi (Italija, 6.) Končno razmerje točk je bilo kar 118:107. Odločilni krog kvalifikacij je Blažu prinesel še enega izkušenega tekmeca, 29-le-tnega Gianluca Nasa (218.). Tudi z Italijanom se je Blaž že srečal, a pred šestimi leti v Manerbiu v Italiji ni bil uspešen - izgubil je 3:6, 7:5, 6:7(5). Tudi tokrat je Italijan odlično odprl dvoboj ter v seriji breakov in rebreakov slavil 3:6 v 1. nizu. Sledil je ekspresen odgovor Blaža, ki je drugi niz dobil s teniško kravato - 6:0. V uvodu tretjega niza je imel znova kar pet break priložnosti, a se je Naso ubranil in se odlično upiral do rezultata 3:3. Takrat je Blažu vendarle uspelo odvze- ti servis Italijanu in nato po dobrih dveh urah zaključiti dvoboj v svojo korist. Uvrstitev v glavni del turnirja serije ATP 250 je letošnji najboljši Blažev posamični rezultat ter je izjemno pomemben predvsem iz psihološkega vidika. Morda mu uspe izkoristiti ta pozitiven val in storiti še korak naprej. Naloga ne bo lahka, saj ga v torek oz. sredo čaka 6. nosilec, še en italijanski veteran, 34-letni Paolo Lorenzi (52.). Izjemen izziv in odlična priložnost za preboj. Jože Mohorič Motokros m Tim Gajser lek je s časom 7.30 osvojil 29. mesto. Najhitrejša na 60 metrov sta bila Blaž Brulc (AK Krka) in Maja Mihalinec (AK Velenje). Na 60 metrov z ovirami je imel AK Ptuj dva svoja predstavnika - oba sta se uvrstila v veliki finale. Aljaž Brlek je v kvalifikacijah tekel 9.05 sekunde, medtem ko je v finalu prehitro startal in je bil šesti. V finalu teka na 60 metrov z ovirami je prehitro startala še ena mlada ptujska atletinja Manja Lazarevič, ki je v predtekmovanju tekla 10.53 sekunde in je na koncu osvojila 6. mesto. David Breznik V elitnem razredu letos četverica Slovencev, najvišje cilja Gajser AMZS AMZS AM2S Četverica Slovencev, ki bodo letos nastopali na dirkah svetovnega prvenstva v motokrosu. Ptujski atleti na DP v Celju: Zan Viher, Aljaž Brlek, Grega Pavlovič, Maja Bedrač in Manja Lazarovič. V petek so se v prostorih Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) predstavili tekmovalci Tim Gajser, Klemen Ger-čar in brata Peter ter Jernej Irt pred sezono svetovnega prvenstva v motokrosu. Ta petek se namreč v Katarju začenja sezona svetovnega prvenstva v motokrosu. Letos nas bodo v elitni kategoriji MXGP zastopali štirje motokrosisti: lanskoletni svetovni prvak razreda MX2 Tim Gajser, svetovni prvak razreda MX3 iz leta 2013 Klemen Gerčar ter brata Peter in Jernej Irt. Sezona svetovnega prvenstva bo letos štela 18 dirk. Po Katarju se motokro- sisti selijo na Tajsko, zatem bodo tekmovali v Argentini in Mehiki, 12 dirk sezone bo na evropskih tleh, ob koncu sezone pa bo motokrosiste pot znova vodila čez lužo na finalni dirki v ZDA. Brata Irt načrtujeta odpeljati osem tekem za svetovno prvenstvo. Letos bosta tekmovala za italijansko ekipo CDP Cortenuova z motorji znamke Yamaha. Pred Kle-mnom Gerčarjem je druga sezona z lastno ekipo 62 Motosport in želi si, da bi se letos bolj kot s samo ekipo ukvarjal z motokrosom. Ima tudi novega kondicijskega trenerja in mehanika. Na se- zono se je pripravljal na Sardiniji, konec marca pa se bo priključil motokrosistični karavani na tekmah po Evropi. Tekmoval bo tudi v nemškem prvenstvu ADAC in na domači tekmi evropskega prvenstva v Brežicah. Tim Gajser je priprave začel novembra, s tovarniškim moštvom Honda Gariboldi je treniral tudi na Sardiniji. Zadovoljen je z motorjem in komaj čaka, da se sezona začne. Vozil bo vse tekme državnega prvenstva, pa tudi kakšno tekmo nemškega prvenstva ADAC. UR 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 23. februarja 2016 Mali nogomet • Zaključni turnir MNZ Ptuj Sladko življenje in zmaga za Rim Drugo leto zapored je Medobčinska nogometna zveza (MNZ) Ptuj pripravila zaključni turnir prvakov lig malega nogometa na območju MNZ Ptuj. V športni dvorani Center se je v nedeljo zbralo šest povabljenih članskih in tri veteranske ekipe, ki so igrale za skupnega prvaka lig. V skupini A so bili prvak ptujske lige Poetovio Plin-dom 080 73 00, poljčanske lige Bar Dolcevita in vi-demske lige KMN Majolka. B-skupino pa so sestavljali prvak ormoške lige Bar Ajda Hidus, oplotniške lige Računovodstvo Štern in podprvak ptujske lige Športno društvo Rim Picerija Špajza. Največ je v A--skupini pokazala ekipa Bar Dolcevita, ki se je z zmago in remijem uvrstil v finale, medtem ko je bila druga z zmago in porazom Poetovio. V B-skupini ekipe Računovodstva Štern ni bilo, tako da je bila odigrana le tekma ŠD Rim Picerija Špajza - Bar Ajda Hidus, ki se je po rednem delu končala 1:1, po kazenskih strelih pa so si napredovanje v finale prislužili igralci Rima. Pred finalom so gledalci Rezultati (člani): skupina A: KMN Majolka -Bar Dolcevita 1:1, Bar Dolcevita - Poetovio Plindom 080 73 00 2:0, Poetovio Plindom 080 73 00 - KMN Majolka 4:3; skupina B: Športno društvo Rim Picerija Špajza - Računovodstvo Štern 3:0, Računovodstvo Štern - Bar Ajda Hidus 0:3, Bar Ajda Hidus -Športno društvo Rim Picerija Špajza 1:1; tekma za 3. mesto: Poeto-vio Plindom 080 73 00 - Bar Ajda Hidus 4:1 tekma za 1. mesto: ŠD Rim Picerija Špajza - Bar Dolcevita 2.0 Vrstni red: 1. Športno društvo Rim Pi-cerija Špajza 2. Bar Dolcevita prevlado v igri. Poljčančani so bili v nadaljevanju nevarni iz hitrih protinapadov, pri katerih se je po zaključnih strelih nekajkrat izkazal vratar Fras. V končnici tekme je po izključitvi igralca ekipe Dolcevita Rim igral z igralcem več. To je izkoristil in v zadnjih dveh minutah preko Škrabla in Vrabla dosegel odločilna zadetka (2:0). Igralci ŠD Rim Picerije Špajza so tako postali prvaki članskih lig malega nogometa na ob- Konjeniški šport • Letni občni zbor KK Ljutomer Ob derbiju se osem dirk na ljutomerskem hipodromu Lanska kasaška sezona je bila ena najuspešnejših v dolgoletni zgodovini Kasaškega kluba (KK) Ljutomer. Po letu 2008 je Ljutomerčanom znova pripadla najpomembnejša rejska dirka, državno prvenstvo štiriletnih kasačev (Lotte), ob tem pa še osvojitev državnih naslovov med dveletnimi (Pepa) in triletnimi kasači (Luther King). Veliko si obetajo tudi od letošnjih nastopov, še zlasti na domačem hipodromu, kjer bodo na podlagi sprejetega programa dela pripravili devet tekmovalnih dni. Uvod v sezono bodo tradicionalne velikonočne dirke, 28. marca, 15. maja bo spominska dirka Marka Slaviča st., 19. junija se bodo s kasaško prireditvijo spomnili preminulih članov Janka Makoterja in Mirka Množična udeležba članov KK Ljutomer na letnem občnem zboru v gostišču Zorko, Boreci. Hanžekoviča, 24. julija pa bodo v Ljutomeru kvalifikacije za 26. slovenski kasaški derbi, ki bo na sporedu na ljutomerskem hipodromu 7. avgusta. Kasaške dirke v okvi- ru radgonskega sejma AGRA bodo v prleški prestolnici 21. avgusta, križevska občina bo kasaško prireditev ob občinskem prazniku organizirala 11. septembra, spominska dir- Športni napovednik Nogomet • Prijateljski tekmi Drava Ptuj - Mura (sreda, 24. 2., ob 19.00) Aluminij - Videm (sreda, 24. 2., ob 16.00) Hura, prosti čas - zimske počitnice Zavod za šport Ptuj organizira med letošnjimi zimskimi počitnicami za učence ptujskih šol (1., 2., 3. in 4. razred) možnost športnega preživljanja prostega časa. V času od ponedeljka do petka, 22. do 26. februarja, bo od 7. do 15. ure na voljo strokovno vodena vadba (ustvarjalnice, cirkuška animacija, športne animacije, družabne igre, motorične igre, zabavne vsebine, spoznavanje košarkarske igre in druženje s priljubljenim Lipkom). Aktivnosti bodo potekale v športni dvorani Mladika in ostalih prostorih na Mestnem stadionu Ptuj, pod vodstvom vaditeljev iz RUD Eleja (brata Malek) in strokovnih delavcev iz Košarkarske zveze Slovenije. Vse aktivnosti so za otroke brezplačne. DB Futsal m 1. in 2. liga Foto: Črtomir Goznik V finalu članskega turnrija sta se pomerili ekipi ŠD Rim Picerija Špajza in Bar Dolcevita, daljšo pa so potegnili prvi. spremljali obračun za 3- mesto, v katerem je Poetovio nadigral Hidus (4:1). Dva zadetka je dosegel Kelenc, po enega sta dodala Fridl in Aleš Čeh. V velikem finalu sta se merila Rim in Dolcevita. »Rimljani« so bili aktivnejši, več so poizkušali ter so imeli 3. Poetovio Plindom 080 73 00 ŠD Rim Picerija Špajza: Fras, Šket, Škrabl, Gajser, Pi-slak, Krivec, Škrinjar, Vrabl. Trener: Matej Gajser. Rezultati (veterani): KMN Majolka veterani -Športno društvo Pušenci dre-si-tisk.si-veterani 1:2 Gradbeništvo Jožek Jakop -KMN Majolka veterani 2:4 Športno društvo Pušenci dresi-tisk.si-veterani - Gradbeništvo Jožek Jakop 1:1 Vrstni red: 1. Športno društvo Pušenci dresi-tisk.si-veterani 2. KMN Majolka veterani 3. Gradbeništvo Jožek Ja-kop Lepi zmagi Benedikta in Tomaža, poraz Ptuja 1. SFL Foto; Črtomir Goznik V finalu veteranskega turnirja sta se srečali ekipi iz Pušencev in Vidma. močju MNZ Ptuj, Veteranski prvaki so igralci ŠD Pušenci dresi-tisk. si - veterani, ki so zmagali s KMN Majolka in remizirali z Gradbeništvom Jožek Jakop. Vse tri prvouvrščene ekipe v obeh konkurencah so prejele pokale. Pri MNZ Ptuj si želijo, da bi zaključni turnir prvakov lig malega nogometa postal stalnica v koledarju najboljših malonogometnih ekip z našega območja. David Breznik REZULTATI 16. KROGA: KMN Benedikt - KMN Bronx Škofije 9:2 (1:0), Potočje projektiranje Sevnica - KMN Puntar 2:3 (1:1), KMN Oplast Kobarid - Dobovec Pivovarna Kozel 3:3 (2:1), PROEN Maribor - Kix Ajdovščina 14:2 (6:1). 1. PROEN MARIBOR 15 11 3 2. OPLAST KOBARID 14 10 2 3. DOBOVEC KOZEL 14 9 3 4. FC LITIJA 14 7 2 5. POTOČJE SEVNICA 14 6. KMN PUNTAR 14 7. BRONX ŠKOFIJE 15 8. KMN BENEDIKT 14 9. KIX AJDOVŠČINA 14 1 95;SS S6 2 65;SS S2 2 70:36 SQ 5 5Q;S4 2S 5 S9;S6 21 6 1 7 S9;5S 19 4 1 M 41;71 1S 2 1 11 S4;62 7 1 Q 1S 21;S6 S 6 S KMN Benedikt - KMN Bronx Škofije 9:2 (1:0) STRELCI 1:0 Vok (20.), 2:0 Damiš (24.), 3:0 Klemenčič (26.), 4:0 Damiš (28.), 4:1 Ko-pun (29./ag), 5:1 Klemenčič (30.), 6:1 Klemenčič (30.), 7:1 Klemenčič (33.), 7:2 Depan-gher (34.), 8:2 Senekovič M. (35.), 9:2 Damiš (37.) KMN BENEDIKT: Lovrenčič, M. Senekovič, U. Senekovič, Klemenčič, Škerget, Kopun, Damiš, Vok, Ketiš, Potočnik, Huber. 2. SFL REZULTATI 15. KROGA: KMN Velike Lašče - Futsal klub Dobrepolje 6:3 (3:1), ŠD Mlinše - Hiša Daril Ptuj 6:2 (5:1), Futsal klub Zavas -KMN Oplast Kobarid 6:1 (3:1), Futsal klub Stripy - Gorica futsal klub 4:1 (1:0), Tomaž Trc-ko - Kebelj Pizzerija Salama 5:0 (2:0). 15 12 1 gal (19.), 5:1 Nahtigal (20.), 6:1 Ceglar (39.), 6:2 Pihler (40.) HIŠA DARIL PTUJ: Zupanič, Krajnc, Pihler, Vindiš, Kavaš, Mulej, Fleten. Tomaž Trcko - Kebelj Pizzerija Salama 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 U. Goričan (3.), 2:0 D. Kociper (10.), 3:0 M. Magdič (22.), 4:0 D. Kociper (27.), 5:0 A. Maroša (37., z 10 m). TOMAŽ TRCKO: K. Vrbnjak, Ž. Kolarič; M. Magdič, U. Goričan, D. Kociper, M. Gašparič, S. Rajh, K. Belšak, T. Vočanec, T. Gajser, D. Jaušovec, A. Maroša. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. Na Hardeku je pri petelinih od Svetega Tomaža gostoval Kebelj, ki je v prvem delu sezone s 4:3 ugnal zasedbo trenerjev Magdiča in Gajsera. Motivov za zmago tako v taboru Tomaža ni manjkalo, ob vsem tem je zmaga ohranjala 1. mesto na lestvici. Do končne zmage so gostitelji prišli lažje od pričakovanega. Skozi celotno tekmo so nadzirali potek dogodkov na parketu. Redke napake svoje ekipe pa je v golu popravljal vratar Kristian Vrbnjak, ki mu je četrtič v letošnjem prvenstvu uspelo mrežo ohraniti nedotaknjeno. Do konca sezone so preostali le še trije krogi, v katerih Tomaž čakajo tekme proti Dobrepolju, Oplastu B in Novi Gorici. jm, UK 1. TOMAŽ TRCKO 2. FK ZAVAS 3. VELIKE LAŠČE 4. FK STRIPY 5. KEBELJ P. SALAMA 15 2 6S;22 S7 15 11 1 S 72;S4 S4 15 S 1 6 5Q;44 25 15 6. ŠD MLINŠE 7. HIŠA DARIL PTUJ 8. GORICA FK 9. FK DOBREPOLJE 10. KMN OPLAST 7 1 6 S 6 S 6 1 5 2 7 66;47 22 6 5Q;54 21 6 56;5S 21 S 49;69 19 S 5Q;5S 17 4 1 M 57;S2 1S 5 Q 12 S&SS 9 ka Ludvika Slaviča st. bo 16. oktobra, sezona kasaških dirk na ljutomerskem hipodromu pa se bo končala 6. novembra z martinovimi dirkami. NŠ ŠD Mlinše - Futsal klub Ptuj 6:2 (4:1) STRELCI: 1:0 Vindiš (4./ag), 2:0 Nahtigal (7.), 3:0 Nahtigal (16.), 3:1 Pihler (16.), 4:1 Nahti- Marjan Magdič (trener Tomaža Trckoa): »Čestitam svoji ekipi za odlično predstavo, saj smo dokazali, zakaj spadamo na vrh drugoligaške karavane. Kebelj spada med zelo neugodna moštva, vendar smo dobro zaustavljali vse njihove poskuse. S srcem in dušo bomo iskali zmage za naš klub na preostalih treh tekmah in poskušali izpolniti naš skriti cilj pred sezono. Verjamem, da lahko ujamemo 1. mesto, ki vodi direktno v 1. SFL.« torek • 16. februarja 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet m NK Stojnci Nogomet • NK Bukovci »Tretja liga nas ne zanima« Želje so povezane z napredovanjem Foto: Črtomir Goznik Ekipa Stojncev prezimuje na 1. mestu Superlige. Na pepelnično sredo so priprave na nadaljevanje prvenstva začeli tudi nogometaši Stojncev, ki po prvem delu tekmovanja vodijo v Su-perligi MNZ Ptuj. Rumeno-črni so na čelo tabele sicer prišli s sijajnim zaključkom jesenskega dela prvenstva in tudi v nadaljevanju svojega vodilnega položaja ne nameravajo prepustiti tekmecem. V klubu trdijo, da ambicij po napredovanju v 3. ligo nimajo »Tam smo že igrali dolgih 12 let, poznamo razmere, trenutno pa čas ni primeren za napredovanje,« pravi dolgoletni športni direktor kluba Andrej Lešnik in dodaja: »Kljub temu pa bomo tudi v drugem delu prvenstva storili vse, da osvojimo naslov prvaka, kar sovpada z našo miselnostjo. Veliko nameravamo še naprej vlagati v infrastrukturo in verjamem, da smo še naprej na pravi poti.« Zimski prestopni rok je bil za Stojnce precej miren, saj kluba ni zapustil noben igralec. V svoje vrste so zvabili domačina - dvojčka Žana in Aljoša Pivka, ki sta bila v zadnjih letih člana mlajših selekcij ptujske Drave. Zaenkrat bosta dvojčka Pivko v Stojncih na posoji, nato pa bo jasno, kako bo z nadaljnjo potjo napadalca in vratarja. »Novinec« je tudi trener Filip Žnidarič, a je mladi strateg nekdanji dolgoletni član in kapetan NK Stojnci. Tako se je Žnidarič praktično vrnil v staro jato, dosedanji trener Milan Kokot pa bo njegova podaljšana roka na terenu. Sicer pa imajo Stojnčani v načrtu odigrati sedem prijateljskih tekem, v katerih bodo med drugim njihovi tekmeci Mons Claudius, Rogaška Slatina, Podvinci, Ormož, Marles hiše ter Podlehnik. Seveda rumeno-črni težijo k temu da bi večino srečanj odigrali na naravni površini. tp Borilne veščine Denis Šumenjak postal mojster Denis Šumenjak je na izpitnih polaganjih Akademije bojevniških veščin Ptuj osvojil dva črna pasova ter postal mojster aikida (goloroke samoobrambe) in kenjutsa (sa-murajskega mečevanja). 16. in 18. februarja so na ptujski Akademiji bojevniških veščin, ki je lani praznovala 20-letnico delovanja, potekala izpitna polaganja za pasove v borilnih veščinah pred komisijo, ki ji je predsedoval strokovni vodja in trener društva Silvester Vo-grinec (7. DAN). Denis Šumenjak je na akademiji začel vaditi leta 2011. Z veliko mero prizadevnosti, talenta in zanimanja za borilne veščine je postal petnajsti mojster aikida (1. DAN) in sedmi mojster kenjutsa (1. DAN). Prav tako je osvojil rjavi pas (1. KYU) v karateju ter postal mojstrski kandidat v iaidoju (samurajsko mečevanje). V kendu (športno japonsko mečevanje) je položil zeleni pas, enak pas pa poseduje tudi v kobudu (veščina orožja, kot so nunchaku, sai, tonfa, palica). V dvajsetih letih se je na Akademiji bojevniških veščin Ptuj izšolalo 60 mojstrov. Za črni pas in nivo prve mojstrske stopnje (1. DAN) je treba Denis Šumenjak je postal dvakratni mojster borilnih veščin, in sicer v aikidu in kenjutsu. neprekinjeno vaditi najmanj pet let in prikazati določeno stopnjo poznavanja tehnik (kihona), vezanih tehnik (kat), sparinga (kumite) in proste borbe (shobu). Posamezne veščine pa imajo še Nogometaši Bukovcev so jesenski del prvenstva končali na odličnem 2. mestu, takoj za lokalnimi rivali iz Stojncev. Nogomet se je tako dokončno vrnil v »korantovo« deželo, Bukovci pa visoke ambicije ohranjajo tudi pred nadaljevanjem prvenstva. Tihi cilj belo-modrih je naslov prvaka in uvrstitev med tretjeligaše. Bukovci so v zimskem prestopnem roku doživeli dve spremembi v smeri odhodov, prav toliko pa je bilo tudi prihodov. Iz kluba sta odšla Boštjan Habith in Luka Javornik, ki sta okrepila tretjeligaša iz Dobrove. Nova obraza med belo-modrimi sta Matjaž Medved, ki je nazadnje branil vrste Apač, gre pa za igralca iz Aluminijeve nogometne šole, ter Alen Leben, ki je jeseni branil vrste Podvincev. V klubu ostajajo vsi nosilci, tako da bo imel strateg Robert Hojnik, ki je moštvo povsem preporodil in na tribune vrnil navijače, na voljo odlično zasedbo. Trenutno drugouvrščena ekipa Superlige bo odigrala šest prijateljskih tekem. Eno so že odigrali, s tretjeligašem Vidmom je bilo 0:0, sledijo pa še Drava U-19, Apače, Starše, Zreče in Boč. Zaenkrat tre- Foto: Črtomir Goznik Robert Hojnik, trener NK Bukovci ningi potekajo 3- do 4-krat na teden, udeležba pa je odlična. Robert Hojnik: »Pred nami je nedvomno zelo zanimiva pomlad, saj lahko računamo, da se bo klubom, ki se borimo za vrh, priključila tudi Gerečja vas, ki se je precej okrepila. Vsekakor bomo skušali ohraniti raven iz jesenskega dela prvenstva in napasti vodilno pozicijo, kajti Šah • Območno prvenstvo OŠ OŠ Žetale presenetljivo zmagala v konkurenci do 15 let V večnamenski športni dvorani v Spuhlji je potekalo območno tekmovanje v šahu za osnovnošolske ekipe. S ptujskega območja je sodelovalo 21 ekip, od katerih se jih je med prve tri uvrstilo kar osem, od tega po tri iz OŠ Go-rišnica in OŠ Ljudski vrt Ptuj ter po ena iz OŠ Žetale in OŠ Olge Meglič Ptuj. Najuspešnejši sta bili OŠ Gorišnica in OŠ Ljudski vrt Ptuj, saj sta obe osvojili komplet medalj. Prva je zmagala v konkurenci deklet do 12 let, bila druga med dekleti do 15 let ter tretja med fanti prav tako do 15 let. Druga, to je OŠ Ljudski vrt Ptuj, pa je bila najboljša pri dekletih do 15 let, druga pri fantih do 15 let in tretja pri dekletih do 12 let. Največje presenečenje je tokrat vsekakor pripravila OŠ Žetale, ki je zmagala pred favorizirano ekipo OŠ Ljudski vrt 1 Ptuj. Obe sta osvojili po 24 točk, vendar so bili Žetal-čani boljši za dve meč točki. K njihovi zmagi so prispevali vsi štirje člani, najbolj pa Amalij a Skok, ki je iz sedmih partij osvojila sedem točk, po šest sta jih dodala Žiga Pola-jžar in Jernej Kos, pet pa Nejc Butolen. Zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah so si priborili pravico nastopa na državnem osnovnošolskem prvenstvu, ki bo predvidoma 20. marca, za kar Šahovska zveza Sovenije še išče organizatorja. Vrstni red dekleta do 12 let: 1. OŠ Gorišnica 15 točk, 12 meč točk (Zala Vesenjak 4/6, Anja Kociper 6/6, Vita Ir-golič 2/3 in Laura Horvat 3/3), 2. OŠ Anice Černejeve Makole 3. liga nas nadvse zanima. V veliko pomoč nam bodo spomladi tudi naši navijači, ki so bili odlični že jeseni, v nadaljevanju pa spet računamo na njihovo pomoč tako doma kot v gosteh. Želim si čim uspešnejšo pomlad in seveda čim manj težav s poškodbami - če bo tako, se ne bojim za drugi del sezone.« tp 11/8, 3. OS Ljudski vrt Ptuj 8/4 (Zala Kramberger 3/6, Ema Vidovič 1/6, Sara Anita Peklar 4/6) itd. Vrstni red fantje do 12 let: 1. OS Pohorskega odreda 23,5/14, 2. OS Črešnjevec 22,5/11, 3. OS Olga Meglič Ptuj I 16/9 (Luka Hodnik 5/7, Matija Papdi 3/7, Alen Benko 5/7, Matjaž Alič 3/7) itd. Vrstni red dekleta do 15 let: 1. OS Ljudski vrt Ptuj I 10/8 (Pia Kramberger 3,5/5, Barbara Kokol 2/4, Iva Vidovič 2,5/4, Maja Leskovar 2/2), 2. OŠ Gorišnica 8/6 (Nika Kralj 3/5, Saša Arnuš 3/5, Maša Ri-žnar 2/2), 3. OŠ Anice Černejeve Makole 6/4 itd. Vrstni red fantje do 15 let: 1. OŠ Žetale 24/14 (Žiga Po-lajžar 6/7, Amalija Skok 7/7, Nejc Butolen 5/5, Jernej Kos 6/7), 2. OŠ Ljudski vrt 1 Ptuj 24/12 (Naj Pivec 6,5/7, Nino Šegula 5,5/7, Nik Keises-berger 6/7, Jure Kramberger 6/7), 3. OŠ Gorišnica 14/9 itd. Silva Razlag dodatne zahteve za črni pas, na primer pri karateju tehnike lomljenja (tameshiwari) in pri samurajskem mečevanju tehnike sekanja (tameshiki-ri). Matjaž Horvat Najboljše ekipe v konkurenci fantov do 15. leta starosti. 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 23. februarja 2016 Slovenija • Objavljen javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice Izberi „deficitarni" poklic in si zagotovi štipendijo za deficitarne poklice Prejšnji ponedeljek je bil objavljen razpis za dodelitev deficitarnih štipendij, katerega namen je spodbujanje mladih k vpisu v programe, ki so prepoznani kot deficitarni poklici. Tokrat naj bi šlo brez zapletov, ki smo jim bili priča lani, ko je razpis celo padel. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je 15. februarja objavil razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za prihodnje šolsko leto 2016/2017. „Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Glavne spremembe, ki jih prinaša razpis, so zoženi nabor deficitarnih poklicev, pogoj, da je vlagatelj vpisan v 1. letnik in razvrščanje vlog po uspehu," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo bo treba poslati na naslov Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22,1000 Ljubljana, in sicer od 15.6.2016 do 20. 9. 2016. Podeljenih bo do 1.000 štipendij za deficitarne poklice, posamezni štipendist pa bo prejel 100 evrov meseč- Sredstva so zagotovljena iz države in Evropske unije, višina razpisanih sredstev pa znaša 1.200.000 evrov. „Cilj je, da se zagotovi ustrezno število mladih z znanji, potrebnimi za obstoj in razvoj Nabor deficitarnih poklicev: •kamnosek •izdelovalec kovinskih konstrukcij •oblikovalec kovin orodjar •elektrikar •avtokaroserist •pek •mesar •mizar •zidar •klepar-krovec •izvajalec suhomontažne gradnje •slikopleskar-črkoslikar •pečar •gozdar in dimnikar Tudi avtokaroserist je eden izmed programov, za katerega lahko dobijo dijaki štipendijo za deficitarne poklice. posameznih gospodarskih panog," še dodajajo na ministrstvu zaključujejo, da je sprememba Zakona o štipendiranju, sprejeta januarja letos, omogočila učinkovitejšo in transparentnejšo dodelitev štipendij: „Ukinja se odprti rok pri dodeljevanju štipendij za deficitarne poklice in prehaja na javni razpis z zaprtim rokom. Na ta način bodo imeli vlagatelji dovolj časa za oddajo vloge, ocenjeni pa bodo na podlagi izpolnjevanja pogojev in meril, kar bo zagotovilo enako obravnavanje vseh vlagateljev, ne glede na čas oddaje vloge." Za kar nekaj poklicev, ki so v letošnjem naboru deficitarnih, izobražujejo tudi na Šolskem centru na Ptuju. Dženana Kmetec Ljutomer • Tipanka za slabovidne Upokojenke izdale zanimivo knjigo Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Ljutomer je predstavila tipanko o jabolku za slepe in slabovidne. V Ljutomeru so predstavili knjigo, ki je opremljena tudi z Braillovo pisavo, kar omogoča prebiranje zgodbe slepim in slabovidnim. Pod vodstvom knjižničarke Jasne Branke Staman iz Splošne knjižnice Ljutomer in vodje omenjene sekcije Danice Ma-koter so številne ženske, ki so že v pokoju, zapisale zgodbo, ki je v desetih izvodih opremljena tudi s slikami in Braillovo pisavo, kar omogoča prebiranje zgodbe tudi slepim in slabovidnim osebam. Strokovno pomoč je nudila prof. dr. Aksinja Kermauner iz Kopra: »Ko so mi v Ljutomeru predstavili svojo idejo o izdelavi tipanke, me je najprej zaskrbelo, saj izdelava tipanke ni enostavna stvar. Zdaj, ko vidim končni izdelek, sem presenečena. Nastala je fantastična stvar,« je dejala Kerma-unerjeva. MŠ Promocijsko sporočilo Preprosto poslovanje s Si.blagajno 0b nastopu novega zakona o davčnih blagajnah je na trg vstopilo več rešitev za izdajo davčno potrjenih računov. Prve izkušnje so pokazale, kako pomembno je, da je izbrana storitev enostavna za uporabo. Prav zato je Si.mobil razvil enostavno rešitev Si.blagajna. Si.blagajna vam omogoča preprosto in hitro izdajo z zakonom skladnih računov ter tudi samodejno potrjevanje računov brez dodatnega ročnega dela, tudi ko blagajna ni povezana s spletom. Si.blagajna je še posebej primerna za samostojne podjetnike in tiste podjetnike, ki imajo do pet zaposlenih. Programsko rešitev lahko seveda uporabljajo tudi manjša do srednje velika podjetja, ne glede na to, ali gre za zahtevnejše uporabnike (npr. zdravstvene ordinacije, odvetniške pisarne, umetnike), podjetnike na terenu (npr. taksi službe, prodajo od vrat do vrat, obrtnike) ali druge oblike poslovanja (npr. manjše trgovine, pekarne, mesnice, kozmetični in frizerski saloni). Storitev lahko namestite na katerokoli Windows, Andorid ali iOS napravo. Prve davčno potrjene račune pa boste lahko izdali že v nekaj minutah po vzpostavitvi delovanja. Si.blagajna - izberete le tisto, kar potrebujete Storitev Si.blagajna je zasnovana modularno. Izberete lahko tisto možnost, ki najbolj ustreza vaši dejavnosti in obsegu posla. Tako se izognete nepotrebnim stroškom. Seveda so vam pri tem za nasvet in pomoč vedno na voljo Si.mobilovi svetovalci. Podjetje se lahko odloči za najem programa Si.blagajna, tudi če ima v lasti že ustrezno napravo in vzpostavljeno interne-tno povezavo. Nakup naprave torej ni pogoj za uporabo programske opreme. Blagajniški program Si.blagajna deluje na tablicah in telefonih z operacijskim sistemom iOS ali Android (od v. 4 naprej), na tablicah z operacijskim sistemom Windows 8.1 in v okolju Windows (od verzije XP dalje). Enostavno, pregledno, samodejno posodabljanje ... brez vezave Si.blagajna za 14,99 EUR/mesec brez vezave (uporabnik lahko testira in menja davčno blagajno, če mu ta ne ustreza) nudi veliko prednosti, kot so: • enostavnost: do izdaje računa že v treh klikih; • preglednost: veliki gumbi in napisi z jasnimi navodili; • delovanje kjerkoli in kadarkoli: delovanje na neomejenem številu prostorov, tudi ko ni internetne povezave; • samodejno posodabljanje: brez skrbi za nadgradnje ali spremembe zakonov, saj za to poskrbi Si.mobil; • možnost ugodnega obročnega nakupa dodatne opreme, kot sta tablica in tiskalnik, pri Si.mobilu, • dodatne možnosti za poenostavitev poslovanja: samodejno arhiviranje podatkov, avtomatičen prenos podatkov do računovodstva, analiza poslovanja ter prodaje, možnost začasne zamrznitve delovanja itd.; • podpora 24/7: Si.mobilovi svetovalci v klicnem centru (040 40 40 40) so za nasvet ali pomoč na voljo vse dni v tednu, 24 ur na dan. Programska rešitev Si.blagajna ni vezana na nakup strojne opreme. Uporabo Si.blagajne vam bodo z veseljem predstavili Si.mobilovi svetovalci v prodajnih centrih za poslovne uporabnike v Mariboru, Šenčurju, Ljubljani in Novem mestu, kjer potekajo tudi izobraževanja na temo davčnih blagajn, ter na drugih Si.mobilovih prodajnih mestih. Predstavitev storitve Si.blagajna v Si.mobilovem poslovnem centru v Mariboru V marcu bodo v mariborskem centru za poslovne uporabnike (Ul. kneza Koclja 22, Hotel City) potekale predstavitve delovanja in prednosti storitve Si.blagajna, in sicer v: ► v četrtek, 10. marca, ob 17. uri, ► v četrtek, 17. marca, ob 17. uri in ► v sredo, 30. marca, ob 17. uri. Foto: MS torek • 16. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 17 Majšperk • O projektih in pravilniku za gasilsko opremo Nad nakupi opreme in vozil bo bedela tehnična komisija Občinski svet je na februarski seji podal soglasje k sprejemu pravilnika o nabavi vozil in gasilske opreme, katerega namen je vzpostaviti jasna razmerja sofinanciranja in re-dosled nabave opreme. Ob tem so občinski svetniki potrdili še idejno dokumentacijo za preplastitev cestnega odseka Podlože-Medvedce ter letna programa športa in kulture Gasilska zveza Majšperk in Občina Majšperk s pravilnikom določata življenjsko dobo gasilske reševalne opreme; razmerje sofinanciranja nabave gasilske opreme, vrstni red zamenjave ter posodobitve posamezne gasilske tehnike ... Tako so v sodelovanju in v skladu s predpisanimi normativi gasilske zveze med drugim določili, da je minimalna življenjska doba zaščitne obleke 10 let, gasilske cisterne pa vsaj 25 let. Ob tem bo po pravilniku veljajo, da občina gasilsko reševalno opremo financira v višini 100 %, manjša vozila v deležu 60 %, pri večjih pa bo občina primaknila 70 %. »V preteklosti so določena društva mimo reda nabavljala gasilska vozila, da pa ne bi bilo tako, smo imenoval komisijo, ki bdi nad smotrnostjo naložb. Torej, da se moštvena vozila ne nabavljajo, kjer ni potrebe, da se upošteva minimalna življenjska doba,« je pojasnil Dragomir Murko, ki je tudi predsednik GZ Majšperk. Sicer pa je občina v letošnjem proračunu Svetniki so na februarski seji imenovali tudi člane Sveta za invalide. Rober ter člani Štefan Mally, Ema Rodošek in Anica Orthaber. Foto: Mojca Vtič Predsednik sveta je postal Matic Šinkovec, podpredsednik Jožef za delovanje gasilskih društev in zveze za investicije, izobraževanja predvidela 117.800 evrov. Majšperk v sodelovanju tudi s hrvaškimi občinami do kolesarskih poti Na februarski seji so svetniki in svetnice sklenili, da se v pro- računu postavka za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav zniža za 16.200 evrov na 33.800 evrov, ta sredstva pa se razporedijo na nove postavke. Tako bo 1.000 evrov namenjenih za pripravo dokumentacije za projekt Halo, si za bike. Objavljen je namreč javni razpis za projekte čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška, v sklopu katerega občina Majšperk Sredstva za šport in kulturo v Majšperku Namen Znesek v letu 2016 Letni program športa 30.290 Knjižnična dejavnost 30.000 Sofinanciranje glasbenih in poučnih delavnic 17.759 Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj in Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju 4.166 Ljubiteljska kultura - donacija društvom 19.660 Vir: Proračun Občine Majšperk sodeluje še s petimi haloškimi občinami in šestimi hrvaškimi občinami v skupnem projektu kolesarskih povezav. Na ta razpis se bo občina prijavila tudi s projektom Čezmejna pot skupne sakralne dediščine - med plemiči in kmeti. V njem so se povezali z občino Rogatec na slovenski strani in s hrvaškima občinama Lepoglava in Bednja. Približno 5.000 evrov je občina predvidela za plačilo dokumentacije za projekt odprtega širokopasovnega omrežja. Ob tem bo občina letos nekaj več kot 2.000 evrov porabila za pripravo izgradnje (projektna dokumentacija in pridobitev gradbenega dovoljenja) kanalizacijskega voda Majšperk sever, ki še spada pod območje ureditve z javno kanalizacijo. Sicer pa občina v tem letu načrtuje tudi ureditev dveh dotrajanih odsekov na odseku Pod-lože-Medvedce v skupni dolžini 1,8 kilometra, vrednost investicije je 131.650 evrov. Idejno do- kumentacijo je občinski svet na februarski seji soglasno potrdil. Za bibliobus in knjižnično gradivo 30.000 evrov Prav tako so svetniki potrdili še letni program športa in kulture. Pri slednjem je Janez Vedlin izpostavil, da občina letno nameni 30.000 evrov za knjižnično dejavnost, medtem ko je za ljubiteljsko kulturo predvidenih 19.660 evrov: »Glede na to, koliko ljudi je vključenih v ljubiteljsko kulturo, bi lahko bila delitev sredstev 50 : 50.« Županja Darinka Fakin je pojasnila, da je bil ta znesek določen že s proračunom: »Knjižnično dejavnost smo dolžni sofinancirati, to pomeni sofinanciranje bibliobusa in nabavo knjižničnega gradiva.« Mojca Vtič Svetnik Kristijan Lovrenčič je opozoril, da je bilo v minulem obdobju na območju Brega in Lešja zabeleženih več vlomov v vozila in nedokončane gradnje. Županja Darinka Fakin je dodala, da so bili seznanjeni s tremi večjimi vlomi in več manjšimi. »Smo že imeli sestanek z oškodovanimi občani, namreč storilci so vlomili v novogradnje in odnesli kupljene stvari.« / Žetale • Peta izredna seja občinskega sveta Sprejeli proračuna za leti 2016 in 2017 Prejšnji teden so na izredni seji občinskega sveta soglasno sprejeli proračun za letošnje leto. Občina bo letos imela na voljo 1.316.110 evrov. Pripravili in sprejeli so prioritetni program modernizacij cest, saj morajo do konca februarja projekte že prijaviti. Na pripravljeni proračun za leto 2017 (1.217.233 evrov) pa pripomb ni bilo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je konec januarja objavilo, koliko denarja bodo lahko dobile občine za sofinanciranje v letošnjem in prihodnjem letu. Občini Žetale za ti dve leti pripada 119.496 evrov nepovratnih in 179.244 evrov povratnih sredstev. Po novem se DDV več ne plačuje iz občinskega proračuna. Ker morajo občine projekte prijaviti do konca tega meseca, je žetalski Odbor za infrastrukturo pripravil prednostni načrt modernizacije občinskih cest. V letošnjem in prihodnjem letu bodo skupaj obnovili slabe tri kilometre: javne poti Krhiče-Kolar, Rtiče-Selo - križišče pri vodohranu in odcep Boriče. Naslednje leto pa še odseke Žetale-Jerič, Trebež-Spodnje Rtiče, Vogrinc-Višnje-vec in Pridna vas-Višnjevec. Pobud in potreb več kot denarja Župan Anton Butolen je predstavil predloge in pobude pred sprejetjem proračuna, ki so jih vložili vaški odbori, pa tudi posamezni občani. Marsikatero pripombo je občinski svet tudi upošteval. Poleg številnih predlogov za sanacijo in modernizacijo cest, mostov in avtobusnih postajališč so občani predlagali še vrsto drugih stvari, recimo ugašanje javne razsvetljave po 23. uri. Nekdo se je pritožil, da občina preveč denarja vlaga v obnovo Pušnikove domačije. Župan je očitek ostro zavrnil: "Menim, da se evropskim sredstvom ne moremo odpovedovati. Res pa je z razpisi veliko dela in nobe- ne garancije nimamo, da bomo izbrani." Starši šoloobveznih otrok želijo, da do avtobusne postaje pri Korezovih zgradijo pločnik. Samo za projektno dokumentacijo bi potrebovali osem tisočakov. Tudi če bi denar imeli, pločnika ne bi mogli zgraditi kar tako, ker je ta cesta državna. Župan opozarja, da so do šolskih prevozov upravičeni samo tisti učenci, ki imajo do šole vsaj štiri kilometre daleč, zahtevani pločnik pa bi bil šoli bližje. "Prav je, da starši skrbijo za varnost svojih otrok. Ne odobravam pa tega, da grozijo, da bodo otroke prepisali v šolo v Podlehniku," pravi župan. Štiri nove proračunske naloge Višine prihodkov in odhodkov v drugem predlogu proračuna niso spreminjali; sredstva so samo prerazporedili na obstoječe in štiri nove proračunske postavke (promocijo, internet in dva čezmejna projekta). Razpisali bodo 1.500 evrov za promocijo in prireditve; zanje bodo lahko zaprosila društva. Za pripravo dokumentacije za gradnjo širokopasovnega inter-netnega omrežja bodo namenili 3.000 evrov. Konzorcij vseh haloških občin, ki se mu je pridružila tudi občina Kidričevo, je že izbral pripravljavca razvojnega načrta. Za pripravo dokumentacije za kolesarski park "Halo si za bike" so rezervirali 12.000 evrov (v to pa so vključili tudi 3.000 evrov iz prvega predloga proračuna, kjer so bili namenjeni za dovozno pot do Pušnikove domačije). V projekt čezmejne-ga sodelovanja Interreg je vključenih dvanajst partnerjev (šest na slovenski in šest na hrvaški strani meje), vodilni pa je občina Cirkulane. Žetale bodo uredile cesto do Pušnikove domačije in modernizirale javno pot Peklača-Vildon. Predvidena pa je tudi kolesarnica za izposojo koles. Morali bodo pohiteti, saj je dokumentacijo treba oddati do 11. marca. Odločitev pa bo znana do septembra. Dokumentacija za ureditev muzeja in okolice pri Pušnikovi domačiji bo stala 500 evrov. Gre za nadaljevanje (DE-PARK II) pravkar končanega projekta. Občina naj bi na domačiji posadila 300 trsov in uredila manjšo vinoteko. Eva Milošič Občina Zetaie je glasilo doslej izdajala štirikrat letno. Zaradi varčevanja pa bodo Žetalske novice odslej izhajale le še junija ob dnevu državnosti in decembra pred novim letom. Skušali pa bodo tudi najti cenejšega tiskarja. Doslej so za občinsko glasilo letno porabili skoraj 10.000 evrov. V letošnjem proračunu sicer imajo zanj 9.000 evrov, vendar pa bo iz tega treba poravnati še nekaj lanskih obveznosti. Ocenjujejo, da bo izhajanje dvakrat na leto stalo okrog šest tisočakov. ■ Foto: EM 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 23. februarja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Obrezujemo v času mirovanja rastlin z nekaj izjemami Tako je, bolj' varno j'e in najmanj' škode naredimo, če lesnate rastline obrezujemo v času mirovanja. Takrat lepo vidimo obliko drevesa, ogrodne veje, opazimo star ali poškodovan les. Seveda pa so izjeme tako pri sadnem drevju kakor pri okrasnih rastlinah. Tako lahko koščičarje (breskve, češnje, višnje) obrezujemo po cvetenju, prav tako pa obvezno obrezujemo po cvetenju spomladi cvetoče okrasne grmičke, kot so forzicija, japonska kutina, španski bezeg (majnik), nepravi jasmin... še opozorilo, za obrezovanje, rezanje uporabite čim bolj ostro orodje, da bodo rane, rezi čim bolj gladke. Načini rezi Režemo lahko tako, da veje odrežemo, prerežemo. To delamo samo pri obrezovanju živih meja. Vsako tako rezanje namreč povzroči rane, močno rast, koše, zasenčenje celotne krošnje in tudi grd izgled drevesa. Tak je tudi način rezi topiarijev, to so v različne like obrezani grmički. Najpogosteje so to pušpani, čeprav ti zaradi pušpanove vešče izgubljajo svojo priljubljenost. Vendar lahko tako režemo tudi tise, gaber ali kalino (liguster). Tako porežemo tudi grme, pri katerih si želimo samo enoletni les. To so na primer določene vrste srobotov (klematisov), vrtnice, lataste hortnezije (Hydrangea paniculata). Tak način rezi je resnično najbolj pravilno izvajati zdaj, konec februarja oz. v začetku marca. Poleti popravimo te oblike najkasneje do sredine septembra, čeprav na primer še avgustovska rez lovorikovca povzroči močnejše poškodbe zaradi mraza pozimi. Drugi način rezi je odvajanje. To je najbolj pravilen način pomlajevanja, letne rezi, oblikovanja, tudi krajšanja in manjšanja rastlin. Odvajanje pomeni, da na vejah, ki jih bomo obdržali, a jih želimo skrajšati, povzročimo več rodnega lesa, več cvetja, poiščemo ustrezno šibke (ali močne) stranske poganjke. Ti naj rastejo v smer, ki si jo želimo. Na vrhu dreves naj bodo čim bolj šibki in čim bolj vodoravno rastoči. Na dnu pa so lahko tudi nekoliko močnejši in nekoliko bolj pokončne rasti. Pri grmičkih naj vsekakor rastejo iz grma. Ko najdemo ustrezen poganjek, odrežemo glavno vejo 5-8 mm nad tem poganjkom, in sicer rahlo poševno. Ta poševnina pa mora gledati stran od izbranega poganjka. Če ne najdemo ustreznega poganjka, odrežemo tudi za ustreznim popkom, takim, ki gleda v pravo smer, v kateri si želimo, da bi se razvijal poganjek. Lataste hortenzije so nekaj posebnega, tudi pri rezi. Izrezovanje pa pomeni, da iz grma, včasih tudi drevesa popolnoma odstranimo stare, poškodovane, odvečne veje. Pri tej rezi pazimo, da vejo odrežemo čim bolj pri osnovi, a ne popolnoma v les osnove. Ne puščamo čepov, saj lahko z njih zrastejo nove, enoletne veje, ki so običajno zelo močne in košate. Vse rane, večje od premera 5 centimetrov, obvezno zamažemo s cepilno smolo. Tako boste preprečili vdor glivic in gnitje rane. Obrezovanje iglavcev Iglavce obrezujemo v času poganjanja novih, mladih poganjkov. To je običajno v maju. Večina jih rez zelo slabo prenaša, tudi ciprese. Zato jih vedno obrezujemo zelo nežno in odstranimo samo del na novo zraslega lesa. Izjema so le tise, ki jih lahko močno porežemo. Ciprese režemo samo pomladi, v tem času. Če so med njimi rastline, ki se jim redno sušijo delčki vej, te porežemo nazadnje in potem škarje razkužimo. Pogosto gre namreč pri teh rastlinah za glivično bolezen, ki se z obrezovanjem prenaša tudi na zdrava drevesa. Nikoli jih ne porežemo tako, da bo ostal samo les, saj se bodo zelo počasi obrasle. Prav tako vrhe cipres porežemo šele, c, «M* Foto: Miša Pušenjak Tako izberemo ustrezen popek (ali šibko vejo) in odrežemo poševno, stran od popka (veje). ko dosežejo ustrezno višino. Ko vrh odrežemo, namreč le stežka, počasi ali pa sploh ne gredo več v višino. Ravno obratno pa listavce, ki jih običajno po sajenju vedno pokrajšamo, da se grm čim prej razrase, drevo obrase oz. dobi lepo razrasle ogrodne veje, živa meja pa se zgosti. Pri posameznih (soliternih) iglavcih lahko njihovo velikost obvladujete tako, da vsakokrat mlade poganjke porežete nekje do dveh tretjin. Vendar je treba pustiti del mladega popnjaka. Drugače postanejo iglavci hitro goli in grdi. Po obrezovanju iglavce tudi pognojite s specialnimi gnojili za iglavce. Obrezovanje hortenzij Imamo več različnih vrst hortenzij. Najbolj poznana je klasična, grmičasta, jaz ji rečem kmečka hortenzija, saj je nekoč rasla na vsaki kmetiji. Teh hortenzij ne režemo. Še najmanj pa jih režemo do tal oz. krajšamo, kakor mnogi počnejo. Če jo preveč pokrajšamo, odrežemo cvetove. Vedno bolj priljubljene pa so razkošne lataste hortenzije. Običajno imajo podolgovata, latasta socvetja, ni pa nujno. Zato se ob nakupu hortenzij prepričajte o njihovem latinskem imenu. Lataste hortenzije imajo znanstveno (latinsko) ime H. paniculata in H. arborescens. Te pokrajšamo pošteno nazaj. V bistvu odrežemo enoletne poganjke tako, da na močnih vejah poiščemo popke, ki gledajo iz grma na dvoletnem (starejšem) lesu. Odrežemo 5-7 mm nad tem popkom. Izrežemo tudi vse veje, ki se križajo, ki gledajo v grm in vse stare, zverižene veje. Mnogi niti ne vedo, a poznamo tudi plezajoče hortenzije. Te režemo samo, če so pregoste, prevelike, drugače slabše cvetijo. čas za setev paprike, jajčevca, či-lija in feferonov. Poleg setve solate, endivije (samo če jo imate resnično radi), listnatega peter-šilja pa pričnemo tudi s setvijo kapusnic, za sadike seveda. Pa še to le tisti, ki imate zanje prostor v rastlinjaku. Še vedno lahko sejete grah in bob, v rastlinjaku direktno v zemljo, drugače pa v lončke in boste ob prvem primernem vremenu na prosto presadili sadike. Posejemo tudi številne cvetlice, suhe rože, krilate suhe rože, statice, salvije, petelinov greben, gajlardije, ša-bojeve nageljčke in še kaj bi se našlo. Ni še prepozno za setev zelišč, a je že zelo pozno. V rastlinjaku lahko posejete tudi solato, mesečno redkvico, rukolo, azijske listnate rastline in tudi peteršilj. Zunaj na prostem pa je prehladno in predvsem premo-kro za delo na vrtu. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Zato jih, samo po potrebi, po-režemo le vsakih pet ali šest let. Obrezovanje srobota (klematisa) Za obrezovanje srobotov je treba vedeti, za katero vrsto gre. Najpogosteje velja, da tistih, ki cvetijo zelo zgodaj spomladi, ne režemo ali pa po cvetenju samo razredčimo in po potrebi okrajšamo. Vsaka rez zdaj zmanjša število cvetov. Če jih okrajšamo po cvetenju, pa bo do naslednjega leta zrasel nov les, na katerem se bodo spomladi oblikovali cvetovi. Klematise, ki cvetijo pozno poleti, običajno imajo tudi velike cvetove, porežemo zelo nizko, do pol metra nad tlemi, saj se popki oblikujejo na letošnjih poganjkih. Režemo jih zdaj. Potem pa imamo še take, ki cvetijo večkrat, cvetovi so srednje veliki, te porežemo do polovice. Cvetijo na enoletnih popnjakih, ki pa morajo zrasti iz starega lesa. Rez listnate žive mej Listnate žive meje porežemo zdaj. Pri rezi je zelo pomembno, da vedno režemo tako, da je živa meja spodaj nekoliko širša kakor zgoraj, stena je torej poševna. Tako zagotovimo dobro osvetljenost celih grmov. Spomladi cvetoče žive meje iz forzi-cij, medvejk in drugih grmičkov režemo po cvetenju. Za obrezovanje vrtnic je še prezgodaj, zato bom o tem kaj več napisala naslednji teden. Kaj pa zdaj lahko sejemo Setev za sadike je seveda zdaj že v polnem teku. Zdaj že lahko posejete tudi paradižnik, predvsem tisti, ki ga boste kasneje sadili v rastlinjak. Je pa zadnji KGZ Ptuj obvešča Prvo dognojevanje ozimnih žit 1 ^ - - . ;,fci. v * * Foto: Ivan Brodnjak Za prvo dognojevanje ozimnih žit so lahko primerni že zadnji dnevi februarja oziroma prvi dnevi marca, še posebej, če polj več ne prekriva snežna odeja, če tla niso globoko zamrznjena in se je rast žitnih rastlin že pričela. Sicer je dobro, da to opravilo prestavimo na takrat, ko se tla ogrejejo in ko se tri dni zapored povprečne dnevno nočne temperature dvignejo nad 5 °C, takrat korenine postanejo aktivne in se prične vegetacija. Slabo razvite, bledo zelene in redke posevke ozimnega žita v prvem dognojevanju pognojimo prej in z višjimi količinami dušika. Zelo goste in bujne posevke na rodovitnih tleh pa nekoliko kasneje in z nižjimi odmerki dušika. Za dognojevanje uporabljamo mineralna gnojila, ki imajo večino dušika v nitratni obliki, kot je KAN (27 %) ali NPK 15:15:15. Prvo spomladansko dognojevanje najprej opravimo na posevkih, ki so redki, slabo razviti in poškodovani zaradi nizkih temperatur. V takšnih posevkih, ki so slabo preživeli zimske razmere in že ob pogledu dajejo slab videz, zaostajajo v rasti, so razredčeni, slabo olistani, svetlo zelenkasto obarvani, moramo ukrepati takoj, ko se začne vegetacija. Ustrezna količina dušika je za kakovostno rast po zimskem premoru odločilna v fazi razraščanja ozimne pšenice in tako oblikovanja večjega števila stebel, na katerih bodo potencialni klasi z zlatim zrnjem. Sicer pa se lahko za prvo dognojevanje držimo priporočila o potrebah ozimin po dušiku v tem obdobju. Rastline potrebujejo za ozimno pšenico od 40 do 80 kg čistega dušika, kar pomeni od 150 do 300 kg KAN/ha in 30 do 70 kg čistega dušika za ozimni ječmen, kar pomeni 120 do 260 kg KAN/ha. Za potrebe prvega dognojevanja lahko uporabimo tudi tekoča organska gnojila, kot sta gnojevka in gnojnica (15-20 m3/ha). Ob uporabi tekočih organskih gnojil velja poudariti uporabo razredčenih gnojil vsaj v razmerju 1:1 (voda : organsko gnojilo), da ne bi prišlo do zaskorjevanja in prekrivanja posevkov ozimnih žit s predebelo plastjo organskega gnojila. Uporaba razredčene gnojnice je zelo dobrodošel način oskrbe ozimin z dušikom, saj dušik dodajamo tudi preko listov in ga zato rastline hitro sprejmejo in uporabijo za nadaljnjo rast. Upoštevati pa moramo, da je dušik v organskih gnojilih v amonični obliki in da postane dostopen preko korenin šele, ko se temperature dvignejo na več kot 10 stopinj Celzija. Uporaba dušika bo tudi ob začetku letošnje vegetacije odločilno vplivala na količino in kakovost razraščanja in oblikovanje številčnejših stranskih poganjkov in s tem povečanega števila potencialnih klasov. Pravočasno in dobro opravljeno prvo dognojevanje ozimnih žit z dušikom je ključ do uspešne pridelave ozimnih žit. Zavedati se moramo, da s prvim gnojenjem vplivamo na razraščanje in dolžino internodijev pri prvih kolencih, kar vpliva tudi na nevarnost poleganja. Ivan Brodnjak torek • 16. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 S slovenskih glasbenih odrov Filmoljub Cíneplexx in Ko l osej Maribor Pred nami je nova zanimiva glasbena izdaja, v kateri so združili moči člani zasedbe Siddharta in znani hrvaški glasbenik Urban. Plod njihovega skupnega dela je skladba z naslovom Strele v maju, ki jo najdemo na še vedno aktualnem albumu Siddharte Ultra. Hrvaški avtor in izvajalec Urban je svojstven v vsem, kar počne, s svojim mogočnim vokalom je prepoznaven tudi v pesmi Strele v maju. Medsebojno razumevanje, dojemanje sveta nekega obdobja in dogajanja jih je tudi avtorsko združilo v drugem singlu z albuma Ultra. Tomi M. in Urban v tem komadu govorita isti jezik pod istim nebom. Skupina Siddharta je nastala leta 1995 v postavi Tomi M. (vokal, kitara), Primož B. (kitara, spremljevalni vokal), Primož M. (bas) in Boštjan M. (bobni). Za ime so si nadeli naslov romana nemškega pisatelja Hermanna Hesseja. ®@® Po dvoletnem premoru se z novim videospotom za skladbo Hej, ti! na domačo glasbeno sceno vrača Omar Naber. Z omenjeno skladbo tudi napoveduje izid svoje nove plošče, ki naj bi izšla že čez nekaj mesecev. Snemanje videospo-ta je potekalo v Ajdovščini v letalskem hangarju svetovno znanega izdelovalca jadralnih letal Pipistrel pod taktirko Danijela Vovka in Petra Kleve. Hej, ti! je skladba, ki jo je Omar ustvaril popolnoma sam. Je avtor glasbe, sam je tudi odigral na vse instrumente, prav tako je poskrbel za njen aranžma. Avtor slovenskega besedila pa je Darko Barbič. Spremljevalni vokal je odpela dolgoletna Omarjeva prijateljica in odlična pevka Anja Baš, s katero se poznata že od sodelovanja v priljubljeni oddaji Bitka talentov. Na novem albumu lahko pričakujemo malce drugačnega Omarja, saj bomo prvič v njegovi karieri lahko slišali, kako zveni njegov vokal brez spremljave električne kitare. Koprska skupina Cale-garia, ki si je ime nadela po slikoviti glavni ulici starega mestnega jedra, se pri muzi-ciranju opira na izvirne istrske melodije in jih prireja na sodoben način. Na ta način skozi etnični in medkulturni dialog izraža spoštovanje do različnih obrazov istrske dediščine. Rezultat tega je tretji album Calegaria & friend, na katerem so se članom skupine pridružili tudi nekateri znani slovenski izvajalci, kot so Anika Horvat, Armando Baruca, Boris Krmac, kla-pa Solinar, Miriam Monica, Polona Furlan, Rudi Bučar, Slavko Ivančič, in ljudske motive obarvali z istrskim italijanskim, slovenskim ter hrvaškim narečjem. Mladi izolski ambasador »obalnega zvoka hiphopa«, nekdanji študent ljubljanskega AGRFT-ja, filmski ustvarjalec ter ob prostem času tudi pisatelj - Blaž - nam bo 17. marca postregel s svojim prvim pravim studijskim albumom Don't Listen To This. Premierna predstavitev albuma in hkrati njegov prvi solistični nastop brez bobnarja Simona se bo na dan izida albuma zgodila na Festivalu Tresk v ljubljanskem Kinu Šiška. Po odlično sprejetem lanskem nastopu na Festivalu Ment torej letos kot protagonist nastopa na Festivalu Tresk. Janko Bezjak Majšperk • Vino in ljubezen Koncert v Stopercah uspel Na valentinovo so se v Stopercah prepletali poezija, pregovori in misli o ljubezni, ženskah in vinu ter glasba. Literarna sekcija KPD Stoperce je na dan zaljubljencev v goste povabila glasbeno skupino Gemaj iz Makol, ki je s pomočjo domačinov priredila koncert Vino in ljubezen. »Zbrane smo poučili tudi o pomenu praznika zaljubljencev, gemajevci pa so med obiskovalce razdelili en kozarček gemaja. Po koncertu pa smo se vsi še posladkali z domačim pecivom in zelo dobro kapljico rumenega muškata,« je povedala pobudnica valentinovega koncerta Ida Žunkovič. (mv) Le s t v i 1. 7 YEARS - LUKAS GRAHAM 2. SAX - I 3. TRY EV FOTO: Peter Kitak Dvorana doma krajanov Stoperce je bila na valentinovo napolnjena do zadnjega kotička. YEARS - LU 2. SAX - FLEUR EAST 3. TRY EVERYTHING - SHAKIRA 4. PILLOWTALK - ZAYN 5. FAST CAR - JONAS BLUE & DAKOTA 6. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 7. STITCHES - SHAWN MENDES 8. SECRET LOVE SONG - LITTLE MIX FT. JAJ DERULO 9. SHE USED TO BE MINE - SARA BAREI 10. WASN'T EXPECTING THAT - JAMIE LA 11. HELLO - ADELE Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Deadpool Foto: splet Vsebina: Wade Wilson je nekdanji vojaški specialec, ki se preživlja z »uslugami« za povprečne ljudi. Recimo ustrahovanje za-lezovalca neke najstnice in podobno. Počuti se kot riba v vodi, še posebej ko shodi z lepo Vanesso. Toda vsaka sreča se plača in Wade izve, da ima raka v napredovanem stadiju. Kot naročeno se prav takrat pojavi skrivnostna oseba, ki mu obljubi ozdravitev in dodatne nadčloveške sposobnosti. Wade privoli in dobi vse obljubljeno, toda cena za to je popolnoma iznakaženo telo. Tako zelo, da mora biti ves čas v kostumu. Wade privzame ime Deadpool in se odpravi iskat barabinskega znanstvenika, ki ga je nabrisal v zadnjico. Motivacija je toliko večja, ker je zlobnež povrhu vsega še ugrabil Vanesso. Filmov z Marvelovimi junaki je že toliko, da kažejo znamenja ustvarjalne suše. Iz filma v film so dogodki vse bolj epski, zato je bil skrajni čas, da studi svojo znamko malce razširi. Lani mu je to dobro uspelo s komičnimi Varuhi galaksije, letos pa si je z Deadpoolom privoščil popolno zajebancijo, ki ne ozira na varuhe morale, ampak si da duška do konca. Umazani dialogi, veliko seksa, za kanček golote in ogromno visoko stiliziranega in povsem krvavega nasilja so kljub grozljivim pre-dispozicijam seveda precej zabavni, tudi za nepoznavalce Marvelove-ga sveta. Kajti kljub vsemu je to pravzaprav film o fantu, ki hoče dobiti punco. Film tako deluje sveže, sproščujoče in izkoristi prav vsak trenutek za kakšno nemarno hudomušno domislico, ki bi v rokah kakšnih drugih avtorjev lahko hitro zdruznil v močvirje straniščnega humorja. Zgodba ponuja olajšanje, saj končno enkrat ni ogrožen ves svet ali celotno vesolje, v zrak ne letijo celotna mesta in nikjer ni želje, da bi film skušal dvigniti merila akcijskega filma, vanj pa nametati precej dolgočasno dramo maskiranih likov, ki v resnici le prodajajo akcijske figurice. Zgodba je torej bolj zgodbica, mikrobno dogajanje, ki se vse od uvodne špice naprej heca sama s seboj. Toda kljub iskrivosti in velikanskemu trudu, da bi film izstopil iz vseh možnih okvirjev, uporablja prav vse temelje žanra in pripovedne točke, preko katerih sicer lahko skaklja kot srnica. Film je tako kot glavni junak torej bipolaren in v svoji podivjani komiki morda malo žalosten zaradi siceršnje vsebinske praznine, čeprav je vizualno ena sama paša za oči. Čeprav je končni učinek dokaj dobra zadovoljitev gledalca, ki si je februarja zaželel poletno pokovko za izklop možganov, pa ima kot vsi drugi tovrstni filmi le kratek rok. Kljub uri in tri četrt zabave in uživanja ob ogledu ga pozabimo že 10 minut po odhodu iz kina. Gre pač za okusno hitro hrano, ki napihne želodec, vendar smo že kmalu zatem znova lačni. Vendar bi bili krivični, če bi filmu to očitali. Je namreč povsem iskreno samo to, za kar se oglašuje. Matej Frece Deadpool Igrajo: Ryan Reynolds, Morena Baccarin, Ed Skrein, T.J. Miller, Gina Carano, Brianna Hildebrand Režija: Tim Miller Scenarij: Paul Wernick, Rhett Reese Žanr: domišljijski akcijski Dolžina: 106 minut Leto: 2016 Država: ZDA Priporočamo v branje... Meike Winnemuth: Veliki dobitek Kako se človek ne bi zaljubil v knjigo, ki se začenja takole: »Čudila sem se praznim ulicam na ponedeljkovo jutro in razsvetlil me je voznik: »Danes je praznik.« - »Tretji januar je praznik?« - »Ja, ker je prvi januar padel na soboto,« je rekel. »Prostega dneva si vendar ne bomo pustili kar tako vzeti, kam bi pa prišli?«« Naš prihodnji 1. januar bo padel na nedeljo. Uganite, kaj bomo počeli v ponedeljek, 2. januarja 2017? Mogoče pa bomo brali knjigo Veliki dobitek, če ne bo prej prišla na vrsto. Ocena: 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 23. februarja 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK testenine z mleto ocvrt ribji file, sarma, jogurt, bučna kremna juha, juha, piščančja rula- goveja juha, puranji dušena kisla repa, svinjino, radič v krompirjeva solata, jabolčni zavitek marelični cmoki, da, rdeča pesa v sola- zrezki v omaki, njoki, matevž z ocvirki, solati, sadje kompot jabolčni kompot (za ti, jogurtova strjenka solata, biskvit s kuhana govedina večerjo pa pica!) s poljubnim sadjem sadjem Piščančja rulada Sestavine: 250 g piščančjega fileja, 1 srednje velika čebula, 2 stroka česna, 3 zeleni čiliji, 4 paradižniki, 1 žlica nasekljanega koriandra, 300 ml gostega jogurta, 130 g sira (edamec, čedar ipd.), 0,75 žličke soli, 2 žlici olja, 8 tortilj; olje za pekač. Čebulo in česen drobno sesekljamo. Čilije operemo, jim odstranimo semena, nato pa jih zrežemo na kolobarje. Paradižnike olupimo in zrežemo na kockice. Sir naribamo. V kozici zavremo vodo. V kropu 10 minut kuhamo piščančje fileje. Kuhane položimo na krožnik in pustimo, da se nekoliko ohladijo. Ohlajene zrežemo na manjše koščke ter jih stresemo v skledo. Dodamo nariban sir (nekaj ga prihranimo za potresanje) in jogurt, nato pa dobro premešamo. Po okusu začinimo s soljo. V ponvi segrejemo olje, na njem pa med mešanjem prepražimo čebulo in česen. Dodamo čili, paradižnik, koriander in sol. Mešamo in pustimo na ognju toliko časa, da se omaka zgosti. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Na kuhalnik pristavimo novo ponev z oljem. Tortilje izmenično polagamo v ponev in jih popečemo z obeh strani (morajo se zmehčati). Zmehčane nadevamo z jogurtovo maso, nato pa jih zvijemo v rolice. Pekač dobro namastimo z oljem in vanj zložimo rolice. Prelijemo jih s paradižnikovo omako, potresemo s sirom in za 20 minut potisnemo v ogreto pečico. Bučna kremna juha Sestavine: 70 dag buče hokaido, 1 čebula, 2 stroka česna, 1 l goveje juhe (lahko iz kocke), 0,5 dl sladke smetane, 1 žlica masla, 1 pest bučnih semen, začimbe (lovorjev list, ščep mlete kumine, žlica rdeče mlete paprike). Bučo olupimo, ji odstranimo semena in narežemo na majhne kocke. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Segrejemo 2 žlici olja. Bučo in čebulo zapečemo, dodamo strt česen, mleto papriko in lovorjev list. Prilijemo juho. Solimo, popramo, dodamo mleto kumino ter bučo skuhamo do mehkega. Odstranimo lovorjev list, dodamo sladko smetano in juho zmečkamo s paličnim mešalnikom. Po potrebi še začinimo. Segrejemo 1 žlico masla, bučna semena zapečemo in nekoliko solimo. Juho nadevamo v krožnike in dodamo bučna semena. Po želji lahko dodamo še kakšno žlico sladke smetane ali pa juho pokapamo z bučnim oljem. ZPS • Preizkusna trčenja Euro NCAP v letu 2015 Kriteriji ostrejši, ocene v povprečju boljše Testi, ki jih izvajajo potrošniške organizacije, lahko pomembno vplivajo na povečanje kakovosti izdelkov in njihovo varnost, kar najbolj dokazujejo preizkusna trčenja pod okriljem konzorcija Euro NCAP. V manj kot 20 letih se zaradi njih ni zelo pomembno povečala samo varnost potnikov v avtomobilih, pač pa tudi varnost pešcev. Kljub zaostrenim merilom seje lani povprečna skupna ocena v primerjavi z letom prej ponovno izboljšala. V letu 2015 je konzorcij Euro NCAP, del katerega je tudi organizacija ICRT (International Consumer Research and Testing), pomembno spremenil in dopolnil tudi osnovni test zaščite potnikov. Čelnemu trčenju ob zmečkljivo oviro s hitrostjo 64 km/h in 40-od-stotnim prekrivanjem so namreč dodali še čelno trčenje ob trdno oviro s hitrostjo 50 km/h s 100-odstotnim prekrivanjem. Poleg tega so zahtevnejši testni pogoji za trčenje ob drog, saj po novem avtomobili namesto pod pravim kotom trčijo pod kotom 75-stopinj. Za natančnejše meritve so zdaj v avtomobilih nameščene sodobnejše preizkusne lutke. Nekaj manjših sprememb je od začetka leta 2015 tudi pri ocenjevanju varnosti pešcev, pri oceni varnostne opreme pa je dvignjena meja, pri kateri avto dobi tri, štiri ali pet zvezdic. Kljub spremembam je najboljša ocena na testu še vedno pet zvezdic, saj bi lahko povečevanje števila zvezdic povzročilo podobno zmedo, kot jo imamo danes z energijskimi nalepkami. Seveda pa to tudi pomeni, da dosežena ocena varnosti iz preteklih let ni primerljiva z oceno, doseženo v letu 2015. Zanimivo je primerjati predlanske in lanske povprečne ocene pri posameznih kriterijih. Očitno je namreč postalo, da avtomobilske tovarne zelo dobro upoštevajo zahteve Euro NCAP, zato se zaostritev kriterijev tako rekoč ne pozna. Lani se je v primerjavi z letom 2014 povečal delež avtomobilov, ki so na trčenjih dosegli pet zvezdic (v letu 2014 jih je bilo manj kot polovica), smo pa v letu 2015 doživeli hladno prho. Mala lancia ypsi- ***** 64 % Kako brati rezultate testov Euro NCAP? • Testi so nadgradnja pravnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati avtomobili, da sploh dobijo evropsko homologacijo. • Avtomobili, ki komajda zadovoljijo pravne zahteve za homologacijo, na testu Euro NCAP ne bi dobili niti ene zvezdice. • Najboljša ocena je pet zvezdic. Število zvezdic ne odraža samo, kako se avtomobil izkaže pri trčenjih, pač pa tudi, kakšno varnostno opremo za zmanjšanje posledic prometne nesreče ali celo za njeno preprečitev ima vgrajeno. • Avtomobil s slabšo oceno ni nujno nevaren, vsekakor pa ni tako varen, kot so konkurenčni modeli z boljšo oceno. • Avtomobili so različno veliki in težki, zato je treba primerjati zgolj varnostne ocene v istem razredu. • Sistem ocenjevanja se nenehno prilagaja razvoju tehnologije in novim inovacijam na varnostnem področju, zato je pri razumevanju rezultatov testa pomembno tudi leto, v katerem je bil test opravljen (kar je vidno označeno poleg zvezdic). Preizkusna trčenja v a. 2015 m ŠTA © © © Znamka in model Varnost odraslih Varnost otrok Zaščita pešcev Varnostna oprema Audi A4 , Audi Q7 Audi TT ***** go % g4 % s/ % ss % /S % /o % /5 % /e % **** si % es % s2 % e4 % BMW X1 ***** go % s/ % /4 % // % BMW Z4 *** eg % 61 % 9i % 4e % i Citroën Spacetourer ***** s/ % 91 % e4 % /s % FIAT 500X **** se % sS % /4 % e4 % FIAT Panda Cross *** /o % // % 50 % 4e % Ford Galaxy ***** s/ % s/ % /9 % /i % Ford S-MAX ***** s/ % s/ % /9 % /i % Honda HR-V ***** se % /9 % /2 % /i % Honda Jazz ***** gs % sS % /s % /i % Hyundai i20 **** sS % /s % /9 % e4 % Hyundai Tucson ***** se % sS % /i % /i % Infiniti Q30 ***** s4 % se % 9i % si % Jaguar XE ***** g2 % s2 % si % s2 % Jaguar XF ***** g2 % s4 % so % ss % Kia Optima ***** sg % se % e/ % /1 % Kia Sportage ***** go % ss % ee % /1 % Lancia Ypsilon ** 44 % /9 % e4 % j 38 % Lexus RX ***** 91 % s2 % /9 % // % Mazda 2 **** se % /s % s4 % e4 % Mazda CX-3 **** sS % /9 % s4 % e4 % Mazda MX-5 **** s4 % so % 93 % e4 % Mercedes-Benz GLC ***** 95 % s9 % s2 % /i % MINI Clubman **** 9o % es % es % e/ % Mitsubishi L200 **** si % s4 % /e % e4 % Nissan Navara **** /9 % /s % /s % es % Opel Astra ***** se % s4 % ss % /5 % Opel Karl **** /4 % /2 % es % e4 % Opel Vivaro *** S2 % 91 % 53 % 5/ % Peugeot Traveller ***** s/ % 91 % e4 % /s % Renault Espace ***** s2 % s9 % /o % so % Renault Kadjar ***** s9 % si % /4 % /i % Renault Megane ***** ss % s/ % /i % /i % Renault Talisman ***** se % s4 % es % /e % Renault Trafic *** S2 % 91 % 53 % 5/ % Skoda Superb ***** se % se % /i % /e % Suzuki Vitara ***** s9 % sS % /e % /5 % Toyota Avensis ***** 93 % ss % /s % si % Toyota Proace ***** s/ % 91 % e4 % /s % Volvo XC90 ***** 97 % s/ % /2 % 100 % H VW Caddy **** s4 % /s % 5s % es % VW Touran ***** ss % s9 % /1 % /e % POVPREČNA OCENA 84 % 83 % 73 % 70 % Ion je očitno zaspala v nekem drugem času in je pri varnosti odraslih ter varnostni opremi dosegla tako slab rezultat, da je dobila le dve zvezdici. Po posameznih kategorijah nista blestela niti športni BMW Z4 (najslabša ocena za varnost otrok) niti fiat panda cross, ki je najnevarnejši avto za pešce. Omenjena modela sta dobila slabe ocene tudi za varnostno opremo in tako je njuna skupna ocena le tri zvezdice. Zanimivo mešanico rezultatov po kategorijah sta dosegla konstrukcijsko enaka avtomobila Opel vivaro in Renault trafic. Na eni strani sta dobila najboljšo oceno za varnost otrok (91 %), vse druge ocene pa se vrtijo okrog 50 %, kar seveda ni dovolj za kaj več kot povprečne tri zvezdice. Kombijevski trojček (citroen spacetourer, peugeot traveller in toyota proace) je z enako visoko oceno (91 %) dokazal varnost tovrstnih vozil pri prevozu otrok, hkrati pa je tudi pri drugih kriterijih dosegel nadpovprečne ocene in s tem pet zvezdic. Sicer pa je bil v lanskem letu najvarnejši avtomobil Volvo XC90. Avto švedske znamke, ki je v lasti Kitajcev, se je pri varnosti odraslih s 97 odstotki zelo približal popolni oceni, uspelo pa mu jo je doseči pri varnostni opremi. Nekoliko slabši rezultat (72 %) je XC90 dobil le za varnost pešcev, kjer je lani letvico na višjo raven dvignila mazda MX-5, s čimer so Japonci dokazali, da je mogoče narediti tudi športnega terenca, ki je prijazen do šibkejših udeležencev v prometu. Foto: splet torek • 23. februarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da bo nova muzejska metla kmalu pometla tudi po grajskem palaciju. Tako obiskovalci ne bodo več v dvomu, ali so prišli v razstavišče ali skladišče, ali je torej zbirka orožja tam razstavljena ali uskladiščena... Govori se... ... da se je po petovionskih kulturniški kuharjih šepetaje razširila skrivnostna vest, da naj bi danes najstarejše slovensko mesto obiskala kulturna ministrica. Očitno je bila skrivnost tako prikrita, da niti m inistrica ni prav vedela za njo - in je ne bo na obisk. ... da ministrice mogoče ne bo zato, ker se je tudi njej in njeni ekipi (ne samo Ptujčanom) za-fršmagalo, kakšno pomembno vlogo sta si pri njenem obisku pripisali petovionski kulturniški teti iz ozadja - in sta se vrinili povsem v prvi plan. Kajti čeprav sta v tem primeru samo majhni lokalni političarki, sta si rezervirali za ministrski klepet 50 minut, medtem ko jih je imel župan na voljo samo 15. ...da so se televizija pred snemanjem nedavnega petovion- Foto: Tajno društvo PGC skega pustnega dogajanja prič-kali, kdo bo kje smel postaviti oder za snemanje karnevalske povorke. Sporno je bilo zlasti, kdo je bolj "avtohoton" podra-vski televizijec: Dornavčan ali Mariborčan. Mestna TV pa je medtem pridno snemala župana in podžupana... ... da se je na nedavni Markovi šotorski prireditvi spet pokazalo, kdo so na sončni strani Alp glavni glasbeni izvajalci. Tako so znane slovenske narodnjake na en-dva-tri izgnali iz njihovih prostorov, da se je lahko vselila prava zvezda tamkajšnjega pustovanja - srbska pevaljka, za katero večina gledalcev ni še nikoli slišala. ... da bi bilo v nekaterih primerih priimke tujcev vendarle primerno prevesti v slovenščino. Ker priznajte: 'Kurtz obiskal Pahorja' v slovenščini ne zveni ravno spodobno. (Sicer pa tudi 'Fukal na operacijski mizi' ni zvenelo spodobno, pa čeprav je šlo za češkega nogometaša, ki so ga operirali.) ... da postaja Ptuj mafijska prestolnica. Odkrili smo svoje podzemlje in vsi vemo, da je njegov trenutni šef don Samo. Prireditvenik Torek, 23. februar Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 1 8 4 9 2 7 4 7 2 2 4 9 9 1 6 4 1 6 5 1 3 8 6 5 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©©© € GG Bik vv ©©© €€ GGG Dvojčka vvv © € GG Rak v ©©© €€€ G Lev vv ©© € GGG Devica vv ©©© € GG Tehtnica vvv © €€€ G Škorpijon v ©© €€ GGG Strelec v © GG Kozorog ©© GGG Vodnar vv © G Riti VV ©©© GGG 10:00 Ormož, mladinski center: zimska gibalna pravljična delavnica, ki bo zadišala po topli Afriki (do 12:00) 10:00 Ptuj, CID: brezplačne počitniške ustvarjalne delavnice za otroke z bratoma Malek in animatorji RUD Eleja, vsak dan do petka med 10. in 12. uro 10:00 Ptuj, grad: Svet glasbil na ptujskem gradu - počitniško vodenje po zbirki glasbil; muzejska delavnica: izdelajmo bobenček; samostojen ogled drugih zbirk na gradu (za družine z otroki; vstopnico plačajo samo odrasli in velja za torkovo in četrtkovo vodenje) 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: igralna ura za otroke do 3. leta starosti 17:00 Lenart, Center Slovenskih goric: delavnica, izdelki iz dekorativnega slanega testa, Alojzija Zemljič 17:00 Ptuj, stara steklarska: Medved in kuža, gledališko-lutkovna improvizacija v izvedbi gledališke in lutkovne sekcije DPD Svoboda Ptuj 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: Zlati zven mladosti, koncert udeležencev regijskega tekmovanja mladih glasbenikov iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj 18:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: predavanje Sanje Lončar, Zamolčane zdravilne moči začimb, KD Slomšek 18:00 Strnišče pri Kidričevem, galerija FO.VI: kiparska razstava akademskega slikarja Tomaža Plavca All aboard!; na ogled do 19. marca 19:30 Ptuj, mestno gledališče: Striptiz z Matjažem Javšnikom Sreda, 24. februar 10:00 Lenart, Knjižnica: počitniška pravljična ustvarjalnica 10:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: počitniška delavnica Prleške bobike iz cotik z Branko Janežič 10:00 Ptuj, CID: brezplačne počitniške ustvarjalne delavnice za otroke z bratoma Malek in animatorji RUD Eleja, 17:00 Muretinci, Moj dom Ptuj: predavanje mag. Martina Rakuše o demenci 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: Pravljična ura 19:00 Ptuj, MuziKafe: Huda pokušnja s pesnico Katjo Perat Četrtek, 25. februar 10:00 10:00 10:00 14:30 18:00 18:00 18:00 19:00 19:00 Ormož, Mladinski center: počitniška delavnica Peter Klepec vsaj za en dan (do 12:00) Ptuj, CID: brezplačne počitniške ustvarjalne delavnice za otroke z bratoma Malek in animatorji RUD Eleja Ptuj, grad: Na gradu je bilo življenje - ogled zbirke fevdalne stanovanjske kulture, zbirke orožja in slavnostne dvorane; muzejska delavnica: pobarvajmo grad in grajske prebivalce; sestavljanke s podobami grajskega pohištva; samostojni ogled ostalih muzejskih zbirk (za družine z otroki; vstopnico plačajo samo odrasli in velja za torkovo in četrtkovo vodenje) Hajdina, gostilna Kozel: občni zbor ZB za vrednote NOB Cerkvenjak, Dom kulture: okrogla miza Razvojne priložnosti za mikro, mala in srednje velika podjetja Ormož, Knjižnica F. Ksaverja Meška: predavanje Okrasni vrt brez zalivanja - oblikovanje s trajnicami. predava Matic Sever Sobetinci, gasilski dom: predavanje Vesne Forstnerič Lesjak - Zdravilna moč žitaric, RK Markovci Lenart, Dom kulture: gledališka predstava Dominae, gledališka skupina 1. gimnazije Maribor Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: predavanje Miše Pušenjak Pridelava plo-dovk na naravi prijazen način Mestni kino Ptuj Velja za teden od 23. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 29. februarja 2016 - dobro, 3 znaki - odlično Torek, 23. februar: 17:00 Filmske zimske počitnice: Čas za sneg; 19:00 Filmske zimske počitnice: Skrivnost njihovih oči; 21:00 Filmske zimske počitnice: Oskarjevi nagrajenci: Amy. Sreda, 24. februar: 17:00 Filmske zimske počitnice: Medo s severa; 19:00 Filmske zimske počitnice; Dvoboj stoletja; 21:00 Filmske zimske počitnice; Victoria. Četrtek, 25. februar: 17:00 Filmske zimske počitnice: Misija Arktika; 19:00 Filmske zimske počitnice: Oskarjevi nagrajenci: Savlov sin; 21:00 Filmske zimske počitnice: Oskarjevi nagrajenci: Podlih osem. Petek, 26., in sobota, 27. februar: 16:00 Alvin in veverički: Velika Alvintura; 18:00 Oskarjevi nominiranci: Brooklyn; 20:00 Morilka. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 29. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Anže Šuen, Runeč 59 a, 2259 Ivanjkovci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: Črtomir Goznik 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 16. februarja 2016 t GLASBO DO SRCA KONillH OirfiWTO~ŽMA IN MATERINSKEM 11NEVU ŠPORTNA DVORANA JURSINCI Nedelja, 13. marec 2016, ob 16.00 Cena vstopnice: 10€ Dame in gospodje, Z glasbo do srca in odličnimi glasbenimi gosti bomo počastili dan žena in materinski dan. Vabljeni na koncert v nedeljo, 13. marca 2016, ob 16.00 v Športno dvorano Juršinci. Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj in dve uri pred prireditvijo v Športni dvorani Juršinci. Informacije na tel. 02 749 34 10. Što/erefe'TEDNIK ^ RADIOPTUJ VELIKO PRESENEČENJE NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . , . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujeVSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taierstii TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE PRIJATELJ DRUŽBE RADIO-TEDNIK PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 23. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 RADIO)))TEDNIK OBVESTILO o spremembi delovnega časa sprejemne pisarne Cenjene stranke obveščamo, da bomo v naši sprejemni pisarni na Osojnikovi cesti 3 od 1. marca 2016 poslovali po NOVEM delovnem času. Strankam bomo na voljo: • v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 7. in 15. uro, • v sredo pa naš delovni čas podaljšujemo, in sicer od 7. do 17. ure. • Ob sobotah bo pisarna zaprta. 0&:01) Oddaja i; občine Dcslrnik 09:00 Utrip iz Ormoža S 0:20 Gostilna pri Francetu ! 1:30 Video strani 18:00 Kulturni praznik v MajSperku 20:00 Oddaja iz občine Rcslmik 21:30 Kulturni praznik v Majšperku SIP 22:50 Polka in Majolka 23:50 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Kronika iz občine Dornava 09:20 Ljudski pevci se predstavijo ll:30SSCL 12:00 Video strnni 18:00 Oddaja iz pretek los I i 20:00 Kulturni praznik na Q§ Domava 21:00 Kronika iz občine Domava 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strnni 08:00 Košicnbal v Slovenja vasi 09:15 Ptujska kronika 10:00 Kronika iz občine Staric 11:00 Gostilna pri Francct 12:00 Video strani 17:00 Seja sveta Markove! - V ŽIVO 1 S:30 Oddaja iz občine SlarSe 20:00 Kronika iz občine Jiajdina 21:10 Ko&icnbal v Slovenja vasi 22:20 Polka in Majolka Dodatni termini oddaji Oddaje iz občine Majšperk redno, v novih terminih na sporedu SIP TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. št. 5/00, Uradni list RS št. 26/04 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/08 in 7/2014) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2016 - Plaketa Občine Markovci (največ 1 plaketo) - Listina Občine Markovci (največ 1 listino) - Pohvala Občine Markovci I. Občina Markovci podeljuje v letu 2016 naslednje vrste priznanj • Plaketa Občine Markovci se lahko podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se lahko podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela. • Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino. • Pohvala Občine Markovci se podeli pravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. itd. obletnica) in fizičnim osebam za izjemen dolgoletni trud, ki pripomore k podobi in ugledu občine. II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke o kandidatu oziroma podatke o predlagani pravni oziroma fizični osebi ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki. IV. Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je do vključno petka, 18. marca 2016, do 11. ure, ne glede na to, ali je predlog podan osebno ali preko pošte. Vloge - predloge je treba nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku. Komisija za odlikovanje in priznanja Občine Markovci MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE □O ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za vefje objave predhodno pokličite. Štajerski 1 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM balirko za oglate bale Inex- Lifan. 041 730 860._ PRODAM prašiče od 50 do 150 kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PRODAMO svinjo, težko okrog 200 kg, domače reje. 02 769 56 91. PRODAM silažne in suhe okrogle bale, ugodno. Telefon 030 420 262. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU, na Volkmerjevi cesti, oddamo v najem. Delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta, v pritličju. Telefon 031 503 142. ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (internet, kabelska). Tel. 041 428 673._ OBNOVLJENO in na novo opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem za daljši čas. Tel. 051 356 346. PRAŠIČE mesnate pasme, težke 130 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. 041 978 309._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ KUPIMO traktor, lahko so znamke IMT, Ursus, Deutz, Zetor, Univerzal oz. podobno. Kupimo tudi priključke in kiper prikolico Tehnostroj 1 -osno. Telefon 031 851 485._ UGODNO prodam bikca simentalca, težkega 250 kg. Tel. 041 645 875. KUPIM SIP rotacijsko kosilnico 165 na 4 diske in pajek SIP od 1. lastnika. Telefon 041 261 676._ NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. RAZNO PRODAM vinograd, žični nasad, vsajene kakovostne sorte, velikost vinograda 34 arov. Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, 2282 Cirkulane, 02 761 15 91. ČE IMA kdo za podariti rabljeno av-toprikolico in drobilec zrnja, naj pokliče, 031 326 682._ KUPIJO alfo za svinjekuho, od 200 do 300 litrov, prodajo pa smrekove sušice fižolovke. Možna dostava, tudi manjših količin. 041 841 385 ali 02 818 23 23. ŽAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje. Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208 Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnik 8, Loče. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Porsbs energije zs ogreusnje 02/ 749 34 10 ^101,00 kWh/m2 na leto y Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. SPOMIN Danes, 23. 2., minevajo tri leta, odkar nas je zapustil Jožef Svenšek Z ZAGREBŠKE C. 49, PTUJ Hvala vsem, ki se ga spomnite in postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni dneva ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. SPOMIN 21. februarja je minilo leto dni žalosti, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek in pradedek Alojz Gregorec IZ ŽABJAKA 5 Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je korak na poti k večnosti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Antona Zvonka Laha IZ OREŠJA 42 od katerega smo se v ožjem družinskem krogu poslovili 16.2.2016. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj in osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj za nesebično skrb v času njegove bolezni. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, OOZ Ptuj ter kolektivu Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: žena Zinka, hči Jasna z družino in sin Darijan SMS nagradne igre na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! V SMS nagradnih igrah sodelujete tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2 • I043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8i98,£0IO4;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8s98,£0IO4;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Lenart • Kategorično in soglasno proti migrantskemu centru Črni les ni primeren za namestitev beguncev Svetniki občine Lenart nasprotujejo vzpostavitvi začasne izpostave centra za tujce, ki ga država načrtuje v nekdanjem lenarškem hotelu Črni les. Od vlade še zahtevajo, da v prihodnje pred namenom vzpostavitve kakršnegakoli centra za tujce pridobi soglasje lokalne skupnosti. Foto: ML Črnega lesa iz evidence ne bodo brisali Nekdanji hotel Črni les, ki ga je od Probanke najela država, je v obdobju od 18. do 23. septembra lani sprejel 546 migrantov. Bo zaživel tudi kot začasna izpostava za tujce? Na ministrstvo za notranje zadeve smo se obrnili z vprašanjem, ali bodo kljub nestrinjanju občine Lenart vztrajali pri tem, da Črni les ostaja namestitveni center, ali pa ga bodo za zdaj brisali iz evidence. Pojasnili so, da v omenjenem objektu proučujejo možnost organiziranja izpostave centra za tujce za kapaciteto do 200 oseb ter še dodali: »MNZ ima sklenjeno pogodbo z lastnikom objekta, na podlagi katere se objekt uporablja kot namestitveni center in nekorektno bi bilo, da ga izbrišemo iz evidence. Ko bomo proučili potrebne ukrepe in finančna sredstva za spremembo iz odprtega tipa nastanitvenega centra v zaprti tip objekta, bomo o tem seznanili župana.« Kot so še sporočili, pa je notranje ministrstvo objavilo več razpisov preko katerih iščejo primerne objekte v Sloveniji in so objavljeni na njihovi spletni strani. Skupno gre za 19 centrov: 17 namestitvenih in dva sprejemna centra, ki lahko skupno sprejmejo do 8.145 ljudi. V skoraj dvournem zasedanju je župan občine Lenart Janez Kramberger izrazil razočaranje nad komunikacijo države z lokalno skupnostjo, saj je za informacijo o nameri države o vzpostavitvi izpostave za tujce v Črnem lesu izvedel preko medijev. Zaradi hitrosti in tajnosti, s katerima se je ministrstvo lotilo vzpostavitve centra, so ogorčeni tudi svetniki. Kramberger je še opozoril, da nekdanji hotel Črni les nikakor ni primeren za namestitev beguncev: »Objekt Črni les ni primeren za kaj takšnega, ker ni mogoče zagotoviti režima, kakršen velja v centru za tujce v Postojni. Vhod opuščenega hotela je približno 20 m od regionalne ceste, v neposredni bližini avtoceste, jezera Komar-nik, ki je namenjeno za šport in rekreacijo. V bližini so tudi stanovanjske hiše. Tukaj se bo težko zagotovila varnost tistih, ki tukaj živijo in na splošno.« Člani občinskega sveta so predstavnika ministrstva za notranje zadeve in policije Lada Bradača in Rafaela Viltužnika, ki sta se udeležila seje, postavili ob zid s konkretnimi vprašanji o namenu, trajanju in kapaciteti ter varnostnih ukrepih v tej morebitni izpostavi. Bradač in Vidovič, ki sta bila sicer začudena nad argumentirano razpravo svetnikov - pa tudi nad očitki župana glede slabe komunikacije - sta svetnikom zagotovila, da naj bi šlo za center začasne narave, ki bo zaprtega tipa. »Ustanovitev nastanitvenega centra je popolnoma drugačna zgodba od ustanovitve drugih objektov, v katerih imamo nastanjene migrante. Poudarjam, gre za zaprti tip centra, torej za izpostave, kjer se osebe ne morejo več prosto gibati po okolici,« je pojasnil pomočnik direktorja PU Maribor. Center, ki bi sprejel do največ 200 ljudi (skupaj s policisti in drugim osebjem), naj bi bil primerno fizično in tudi tehnično varovan - domnevno s panelno ograjo. V tej morebitni izpostavi pa naj bi nameščali tujce, ki jih bodo vračali na Hrvaško oziroma v druge države na migrantski balkanski poti. m »Tu bomo imeli ljudi, ki bodo dejansko pri nas v zaporu« »Prve informacije o namestitvenem centru za tujce, o tipu nameščanja in podobnih zadevah nam tukaj ustno predstavljate. Veste pa dobro, kaj ustna beseda v naši državi velja - nič. In v tem smislu kot občinski svetnik v interesu občanov pričakujem dokument, ki bo opredelil tip in pogoje namestitve, kar pa mora potrditi vlada oz. pristojna vladna služba,« je bil jasen svetnik Maksimiljan Šuman. Najstarejši član lenar-škega občinskega sveta Saša Tomažič, ki je sicer povedal, da ima osebno izkušnjo z begunstvom, pa je izrazil skrb glede zagotovitve varnosti na predvideni lokaciji: »Tu bomo imeli ljudi, ki bodo dejansko pri nas v zaporu. V teh ljudeh, ki bodo vrnjeni sem, bo gotovo srd ... « Po mizi pa je udaril podžupan Franci Ornik: »Brez soglasja občinskega sveta si namestitve oziroma spremembe namembnosti tega objekta ne znam predstavljati. Po domače povedano: našim ljudem, ki vodijo zadeve v Ljubljani, moramo povedati, da smo tukaj mi doma.« Svetnik Milko Slanič ga je dopolnil: »Imam močan občutek, da ste nas želeli preigra-ti ali pa delate 5 min pred 12.?!« Da bi pospešili postopek vračanja, izpostava v Lenartu? Generalni direktor direkto-rata za policijo in druge varnostne naloge Bradač pa je lokacijo objekta opravičeval s hitrejšim postopkom vračanja migrantov: »Za tiste migrante, ki jih dobimo nazaj iz Avstrije, moramo v 48 ali 72 urah speljati ustrezne postopke - narediti najavo, speljati postopke vračanja itd. Nespametno je, da jih vozimo v Postojno, če lahko tukaj v bližini za njih poskrbimo, uredimo te postopke in jih vrnemo na hrvaško mejo.« Svetniki so soglasno potrdili, da nasprotujejo nameri vzpostavitve začasne izpostave centra za tujce v nekdanjem lenarškem hotelu Črni les. Od vlade še zahtevajo, da v prihodnje pred namenom vzpostavitve izpostave ali druge oblike centra za tujce pridobi soglasje lokalne skupnosti. Monika Levanič Osebna kronika Rojstva: Ana Bedenik, Žeta-le 56, Žetale - deček Maks; Anita Druzovič, Drbetinci 32, Vitomarci - deklica Lara; Karina Vidovič, Vičanci 76 a, Velika Nedelja - deklica Meta; Karina Babič, Gladomes 51, Zg. Ložnica - deklica Sofija; Mateja Rojko, Lačaves 13, Kog - deklica Mia; Suzana Pulko, Čermožiše 49, Žetale - deklica Naja; Sonja Korošec, Majšperk 37, Majšperk - deklica Eva; Nuša Skamen, Tovarniška cesta 8, Kidričevo - deček Timotej; Sandra Mur-šec, Apače 135, Lovrenc na Dr. Polju - deček Janez Jure; Janja Zorko, Goriška ulica 4, Maribor - deklica Tija; Katja Pilih, Podlože 63, Ptujska Gora - deček Gal; Nataša Šterman, Dornava 21 a, Dornava - deček Bor; Špela Ru-novec, Dornava 125, Dornava - deklica Urška; Mihaela Gamze, Kidričeva cesta 60, Miklavž na Dravskem Polju -deček Mark. Umrli so: Marjan Felzer, Her-manci 50, roj. 1954 - umrl 10. februarja 2016; Jožef Požar, Ptuj, Orešje 95, roj. 1947 - umrl 8. februarja 2016; Anton Lah, Ptuj, Orešje 42, roj. 1934 - umrl 11. februarja 2016; Roza Mlakar, roj. Valič, Spuhlja 20, roj. 1925 - umrla 13. februarja 2016; Marija Potočnik, roj. Cvilak, Obrež 143, roj. 1931 - umrla 5. februarja 2016; Avgust Petek, Placerovci 13, roj. 1943 - umrl 13. februarja 2016; Jožef Drevenšek, Sp. Lesko-vec 20, roj. 1929 - umrl 13. februarja 2016; Ludvik Mlakar, Zg. Hajdina 105 A, roj. 1932 - umrl 14. februarja 2016; Ivan Sitar, Popovci 4, roj. 1929 - umrl 14. februarja 2016; Jožica Vogrinec, roj. Horvat, Barislovci 5 a, roj. 1955 - umrla 12. februarja 2016; Sabina Mlakar, roj. Kozel, Belavšek 31, roj. 1979 - umrla 13. februarja 2016; Marjan Junger, Šturmovci 16, roj. 1951 - umrl 16. februarja 2016; Janez Rozinger, Strmec pri Leskovcu 47, roj. 1956 -umrl 17. februarja 2016. Štajerski TEDNIK z novim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. »Najlažje je reči: 'Ne na mojem dvorišču.1 Vendar pa, Slovenija je v tej begunski problematiki majhna, in če ne bomo stopili skupaj in težave reševali skupaj, ne samo v Dobovi in Šentilju, mislim, da jih ne bomo obvladali,« je med drugim dejal Lado Bradač iz notranjega ministrstva.« »Objekt Črni les ni primeren za kaj takšnega, ker ni mogoče zagotoviti režima, kakršen velja v centru za tujce v Postojni. Vhod opuščenega hotela je približno 20 m od regionalne ceste, v neposredni bližini avtoceste, jezera Komarnik, ki je namenjeno za šport in rekreacijo. V bližini so tudi stanovanjske hiše. Tukaj se bo težko zagotovila varnost tistih, ki tukaj živijo in na splošno,« pa je povedal župan Janez Kramberger. Napoved vremena za Slovenijo Kadar Matija zmrzuje, 4/10 še 40 dni mraza prerokuje. ^ Danes bo oblačno. Dež bo najprej zajel zahodne, južne in osrednje kraje, popoldne pa se bo razširil nad vso Slovenijo. Meja sneženja bo nad okoli 1500 metri nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na severu malo nad 0, najvišje dnevne v severnih krajih od 6 do 10, drugod od 10 do 15 stopinj C. Obeti V noči na sredo bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Meja sneženja se bo proti jutru spustila do nadmorske višine okoli 500 m. V sredo dopoldne bodo padavine povsod ponehale, delno se bo razjasnilo. Popoldne bo razmeroma sončno z nekaj kopaste oblačnosti.