St. JU.                      X   M;iril>oni. soholn 'JO. julijii.                V. ltv;ij. \*u±
SLOVENSKI NAROD.
l/lt:ii»   tnkriit   im  inliMi    vimi-k.  iS'trti-li   ni   fuiiniiit.    (im   v«<l|;i  po  pti*li   pifji'iii.ni.    /o  nvntro ogtTNkr ilt»/olo   ili   \   Mnrlhom  •*   posiljaujem  ti;i iluin.   /:i  ri>lo  1<>to IO fjolii .  /a pol  leta 5 K<t|i|     /a ivtit   Iclii  2  K<tld    ($0   ki       Zn  tuli*  ilfl*«tlr  /i   idu li-ii>   12  £i*U\ ,   /.a  pol   l.'ta  (i   ^.»1.1 ,   /a  <.iii   lot:i :t >v"l<l -   ^r»   kr    a.   v.            Z«  n/iinntln   nx  phr-uji«  od   . ninntoprn"   pctit-
vrHlo fi   ki    čo  mu   it/.n;iiiilt>   i'iikr.a li«k:i    5  kr    en m.>  ihaknil   tu  4   ki    i^c hi>  tri    alt   vivUrul    li.-»k:t    \'M;ikokral   *«>  plin i   nletupelj   /..i Ati  ki              Dupini   n.ij  ho  i/.volo t'i.itiknati.   —
KokopiHi  m>  iu<  vraiVi.pi             I'r imI u i A t v u je   v   M.uilioi u.   v  koioaki   ulici  liinn    nii>v   220.
O i) i- .t v u i u I  vii    ii.(   kaii-iii ii.il'ii'   bkitfnvoiijo   pooh.ni   tiai octom1     n'k l:uu;iri|i<     n/.tt;iiiil:i     i    i    .iilinniifo. i.i i i\ ih<   i <M'i     \<-   \   iiMk.itiiir i     1'   S k :i ,'. .1   ni ih      \    kotunki ulirt lunu   ti   229
lubini  protiv ii IU omi.
Ako ko na (VAkntu zarad kuko čisto domačo ftcftku Htvurco pojave v narodnih liKtili polemike, kai ho m»<li, kukor jo pri vsakom narodu im VNt'iu svetu navada knjli l»°f' "i.l Ijudotn niti tMiukili iiohuv, nikdar pa enakih iimhIj iislvnril : Im/ Ne čuje v jiidmskeni novinarnlvu na I hitniji i bi v njegovih pnjudonih oanuikarNkih odraslkih v provinciji vonoI vrisk : „češka opor.icija je v poluciu ra/.pudtl". To no pxli inenoe za. ineseeotn zo dolpi let. ali češka npo/.ioija proti uciiiAko „liberalni" lu/i šo donos tak(» krepko, iu kropkojAo Hioji, ne^o je kedaj proj, in uoboiie „pnl»o/ue zelje" notuAko^a tistavoverstvn ne hoilo naredile . da so med noboj do /ivo^a in iiutve^a pokolje. Kudui- pridt* čas, so(Vhi na rudni <Vhi in uič nienj. Proti /itiiiiujcinii sovru/ nikli vhi edini, proli protivniku, lilcpi^oinu po Ai vodi narodu, po njegovom hislvn tu> nioir hiti rn/.nili   mučni  med  oiitnii,   ki  ho  nulu   /vcsli
Kakor  pri  Ccliili,    lako  je ludi   pri   nas Sin viMicili.     l'ioli  Mltanlu ,    ki    p>   dcnrs   v   < 1islnjtiiniji ua  vliidi   in   proli   Ijiidem, kiilcri ji»   podpirujo,    nij iionIo^i« inod   niiini  nikditr  lulo  in   je   no hode,  ako iiiin   ln<i\    im*   iiiluii  h  nlepoto.     '/uto je  itpauje   na A■ li   iM'in^kiilui |ev   in   njih   ^;liinil   kiiioAiio ,    ako    ine Iliju, <tu  je   ,,/daj   pruvi   rus"   pridohili   prehivalntvo Hloveiisko   /a   vlado  iu   naineiu-   Ijtuli .   ki   hodijo  i/. AvHdije  v   llanover  napija!        ne  iivisIriJMluMnn   vo Hurju   ii«k;o         piiiHki'tnii   Vitltehnu ;   ki   v  (Junici.
ti u Uiinaji, v Itruii, iu eelo v Ljuhljaui uaiueslo uvnlnjnko resar.ske pOHiii, pojo prnnko /ma;>'os|o vi(H> „VVat^hl mu Uln'in", ki Ae na vna ns(a i/po vodavajo, tla. jiin je edini namon, Slo\aue |iokuiiii lieinski He^i. in /dru/iti «ohe iu iiiin n rni.stjo '/.a to i/dajniko iiVHtriJHkih korJHlij, /,»i |e uapovodatm uniilno Novra/nike na^e HlovaiiMke krvi iu ntatciv, «e ne hode dal nohodnu Slovenee piidohili. /a (,• iiKiiu vnak naiodnjiik imeli /.anieevanje iu drn;va niiV AvNhiJHki AvHtnji nuio prijatelji , .snio verni ; iiilular ne prijatelji onim , ki nam uapovodtijojo rii/lt'^-ovauje   m-uiHke^H   nijliti  do    \tliije !
Naši    prnlivniki   h*   liodo   morali   rnKial   \,'tn
dolnli    iu    lo   inu    |i.....torauio   /   odlurniiu   ilolo
\aii|ein   \   ».l.-no   vhili :   da   h \ o v e n «. k a   u a rodna H ti hm ka   ni   politika   nij  eno  in   isto   /   nekateiiiui ohoIkuiu.      heues   je   ln>(J;is|o    govoriti    o    iiekuterili „volkNhe-irlnval/.er1 ph,   kakor si- pruski Mn| \  |,juh Ijiiin   neiinkii IjiiIim   i/,ra/a      Heues  Nloji   v   miAi   po litniii   linilu    /,»'    naiVlo    proti   načelu .    ideja    piofi ideji.      Ki'iicm je   l>nj   /.  od|irliui   vi/.irjein .    ih-utsKu
tarji   Imeejn, tia   mi«   p(t.....nrinio iu p<i(tMn popi usiinn.
mi Imeciuo, da Slovani oMlnueuiu iu Ht> kul l.iki i/.oln a/inio
Nekdaj,   pird dvaJHotiiui leti.  kti mu nu^i slarši
liidnljlihl   <lrl;,||    /aroli ,     IOM    „jj    |M|O   j,^,,    ,,„,.,„1,,,.
Nliankr.  iako  ,-,olovo  ne.  kiikor pruske  uij   hilo  se iiumI   iiaini     Zato   p^  ImIo  taeitH  NloveiHtVv anje   h.*l| koiiNh.|,ivno  poslovanje,  i/m/, tihe  Ijuhe/ui  do .lo mar.-   ivri,   luikor   Neui.'e   pruvi:   „lirldiaheivi '        \
od  p.NUienkniHko    laldire    miiio    prišli   .....d   lem   do
kiijif.n, od knjigo do lilomtiirr; i/, nuilrpi /ina je /.ruHrl piiuioi no v<*lik Hade/, tuko velik, da hi rolo ohAirnutelesiio uialer (leiuiani(o ino?vel diko i|ol,-,o v /elodei lisiNati, da nas hi ,ada ali in'iada ludi /e  po/oldjeiie  od   nohe  dala         nepreltuvljoiu-.
Dopisi.
IX    IJlll»l.|fttll«k ,    IS. Juliju.    |l/v.   dop I Kei   je   lukaJNuji   ,,'1'iuvhliitl"    /iiilnjc   dui    potn   naj Hiirovejšth   psovk   na   narodu«)  stranko,    posehiio pa ua    slovensko    lelovadiio    društvo    ..Sokol^i^TlSiM^ 'n'k^ten,   da  se  to  ;'<>di    na   tiku/   (le/olue<va   pred snimka   ;n*ot'a   AueiNpei^ii.   I >n »st»  n^e^ovo  urislo kratslvo   piuv    lepo    du skladati    /, ^roln'in   tonom, ki   vlada   \   tem  listu,    ludi  tti  se    titli,    Kakoi   (uili m'veijelno  zvoni.     i'ruvijo,    tunu hm'1   <Iji    je   on   po l>o/inatiu   posla]    liste    ..mrlnire Iiiiiut"   v    ,,'Pa^ hlatt"   /   uapotkoin.   naj   uapuih'jii    ..Soktil" .    ravno tako    so   nekaleri    neiušk utai sk i    kulnvodje    parolo dali   VNiik   nered    v   niestu    ,.Sokolu"    ali   katerotuii koli   nnrodiiemii  diušlvu   \   eri'vlje vteknili.     Na  tn naeiu   hi naša de/elua vlmla nula  vide/,  k a k c f ii u /. v o k a   dohila          iu    vide/   je  našim   ..liheral
nim" Neiinem /<• do\<i|j »I a ra/pusti ,,Sokol" in narodna dritAtva. Nr Irnde tt'ivj uiipak. opo iiiinjati vse mlade narodnjake, tla su ppseliiio pa/, ljivi. Ma AiuMspci^ no bi / ni/.pitS^oviinjeni teli druAtev nit1 dose^el za nvojo ..Hlriiiiko", tojeja>*iio; alt saj po/,uaiiio >ladne Ijmii te hu/e, ua \sako slaineo   svoje   upuujo   oheAajo.
1»   14 l*MlA<*||-tt   IS    julija   [l/.v.   dop. |     \ i soki  fvosli.)     \«'*'ia)   se   je   /.   vlakom   pitpeljnl   v Kre/iee   n a d \ o j v o d a   AIImim-IiI  iu   t'utl    .loli u. V   llre/ieah   sla   i/stopihi,    Kprrjel    ju   ji"    fvrol' li u nIih     \ U e r n p e r f,   iu   ju   |iel|ul    v    hvojo  j;rašeino Mokrice,   kjor sta.   \isoka    ^<>sln   prenučila.      Ne nos  sla   se   peljala  s   poselmim poštuiiu vo/.oiu   ere/. Krško   vas,    v    Kostauje> im,    sv.  Jiuuej    iu   Novo meslo.   od   Ivjodei   se   peljcta   (hi   l:|iil)l june.
Kaj p" iiaiuen le^.a putovanja, te^a no M'iu. Nekateri lU'jhajo, da je pol teli »Iveh slrate^ov \ ■/.ve/i   /   /ele/.uieo   dolonjsko.   dru^i u^iha/io drugare.
Nasc okrajuo ;>la\ arstvo. ki im kolodvoru visi, ee kaka iislavoverna kriniva ttiela so klanja joj,         se  /.daj  uij  dalo  \ nleli   ua   Kolodvoru.
|y. 14 r*iuj*l44'|&fti IT.jnlija. |l/v dop.| ti1 on i/lio v p i a s a u j e na si. de/elni o (I h o r i u e k i d i'/.cln i s n I s k i s \ e I k i a nj s k i.) Nova i a/;;tivai jan ja v easuiUili o slovenskom šol sivu dajejo nam prilika . «la s(> Npouniemo /daj šo   posehej   kranjskili   ueilt'ljskili   ia/tnei
Kranjski   učitelji,   ka kor   U*  /.uiiiio,   iiein.'ijo se ni ed jeinli    svojih    plae   v   siiiinln    novih  noUkih   po ntav ,    \    piiiueii   va/uefv.'i   nvojo^ji   slanu   ali   po  i/ /•ledu   sosednih   de/id.     Za    inajlictio    plaeilo   v    td-uai jili .    /a   nekoliko   uahiaue^a   /iviv.a inorap>   oni optavljati   te/.av no   iičilolj'-ko .   or^larsko   in   eeikve nikovo   slu/ho       lo    Ih    Ini   ntoral   kranjski   de/elui /,hiir   /.   iij'oduimi    posliivami   odpia\iti,    vlaui   hila je    lo     /e    lieljikral    njoj-ova    nalo;;a.     /a   pospeh šolstva     In     hil     uioial     in ileljsko    slu/lio    lotiti   >m| eerkv euikov e .     oi{',larskt    pusel     naj    Iti   no   učitelju leda|   dal.    akt*   f,a   more   hre/.   škode   /a    +olo opiavljati.  /a   kat   naj   •-»'   ueitelj  ^letle jdneila   po hola   ^   eerkvt'uiiu   predslojnlšt v oiu.     K ol   u» itelj   sa uto   ua   ^ehi   uaj   Im   hil   dostojno   plaćan,    kakor  --o tiradniki,   kl   so   som   ler  Ije  se  tiiiinj  mu.iii   /a   hla ;'os(;ui   naroda   od  učiteljev.     Ali Uianjski  do/elm /.hor   to   s\oje    iiueniltie   ualofve   tildi    laili     resil   ui| l'/.l'okov   lemu   ne   liotlrmo   nuš|c% uli,   Uajll   „post l'eslum    non   ost   cousiliuiu".      Naiueslo  dveh   ohšii uih,  tetneljilih   postav ,    ki   hi   hili  imeli   vse   še   ne uiodjono   hoImKo  ra/nieie  pontavuo   uiavnali ,    Npre idu   se ji-   lula   le   kratka /arasua pontaviea.   ki   uij
u;:nj;ila  olistojeeiiu solskiin (»koliščinam,   niti osuov nim   poslavam .    niti    ue  hi  lula   mo^la  inalerijitlno slanje   neiloljev    vidno   /holjšati.     /avoljo   te^u  pn luinistcrNt vo    le    postave   nij    iu  inenda   ne   ho  po-tulilo.
V         Me/elni   /hot   kranjski,    je   pa   kouec   svojega
lanske'va /hoiovanja video, da ne more potrelniih postav dognali, sprojel nasvet, da se ima Neslaviti odUor. kateri l»ode do priliodnje^a /.horovauja na-čil dotičnih postav HONtavil. \ ta mlhor naj ho volijo dc/clni poslanci iu odhonuki, dnliovnikl jn stioko\ ujaki.
I/    interesa    do    šolstva   itt    narodno    oniiko vpraHaiiii*   slavni    do/elm  odhor,  o/,iroiu si.   c.  kr. de>.<'lni   Holski    svet   kranjski :     Je   li   la odhor   J.o sestav Ijen V je  li  le   pri^el  sv oje delovauje V   Ali no v   njeni v  Aolskili  /adi'vnh  t/v edeni,    iu   ho   solo   v noti   nio'^je,    ki   Imčcjo   limiti   tako  in   toliko  šol,    u kateriiui je  ino'voeo  slovenskomu   uarndu na Kranj ski-in  pomoći do lioljše^a dnšnopi   in inatei ijaluoK^ nai oiliii'jva stjinja V
Prieakovaje kak .",l«'s <> tislanovljonji iu dc Ion :ni|i te^a odbora si /eliino, da hi v njem no hili laki domoljubni mo/je, ki mNileljit uarotla v smIh uj em času samo po .'UH> ;'|*|. (podu^i-teljein kdaj po IS(► ^old.'' lelue plače milostijivo dovolijo, iu huli laki ne, ki sploh nijso prijatelji učiteljem.
■ # 4»oi'4kiif^l44kKti. |I/.v. dop.| (Kdaj hi imeli hiti o h č u i /hori narodnih d ru-šlc v) Mladostniiu uav diiseu p-m no so počeli prva lota narodnoga prohiijeuja snovali mirodui nliodi na lUedu. Kakor so se nekdaj stari tirei shajiili v Olimpiji, t:iko naj hi m< ludi Slovenci /birali v mi jlopHcin Iviaji svoje domovino, da hi se \ pričo sivo'vu Triglava /bujali ua narodno delovanje. /a kaj je la le|iu ideja ranjee^a TontaiiM tako kiuahi /aspala . le.-va ne hodetno preiskavali; da je hil iiaiuen le|i, le<;a uij troha doka/ovuli. Kakor to, tako je tuđi marsikalero drugo kiuistno poeolje zaspalo uli vsaj opoAalo. Zato je prav . da jo „SloseiiNki Narod" jel preiskav ali , kaj /avua pri nas vsjiesiio narodno delovanje. Nnj ludi ja/, člankom  ni.ii lji\ e^it   pisalelja   kaj   dodam.
Slovenci  imamo   /a  svop'  narodno   potrebe /o. lepo   slovilo  tlrušiev .     l'a   društva   iniajo   vsako   lolo obene   /bore,   ua   kaleiib   se   ilap'   račiiu   o   dilislvo neni   ilt-lovanii   v    pretelvlem   Idu   in   se  pomctikujc, Uako   bi   <lnis|\o   vpiibodujie    nui>vh<   svojo   ualo^o bo|p>  i/\iše\ati.    N'sak   ml   ima   |travieo  podajati  tu uasvole  iu   se  tnlclc/iti   ohrav nav  o pojedinih  pred lo/.ih      Taki   '-LmIi   so   s   lem   društvu jako  koiislui, imajo  pa   ludi  ■-.•  i|in.",o   korist,    ki    p>   utorohtti  Ao v očja i*t\  prvo.
l'li  tileili   |ii ilo/noslih   prihajapi   icimioč rodo hiitii   i/.   vmcIi   slovenskih   pokiajm   v    I  jubljano,    ho med   soho}   H|»o/uav ajo,   si*   poinenkiijejo  o splošnib narodnih    potrebah    let    ilnif.   ilru/e;;a   |>o<|bui|e   uik dolo.
\'endar |»;i / dosedanjiini ohčuiuii /hori no morcino lud /ailov oljui in nicor /,alo ne, Uer n %. (i 1 ( le iako malo ilništvouikov iidele/ujo. I %„j )0 temu  n/.rokV           Med   družini  ^oto\o   ludi     jo      da
^ie (dični /hori ne sUieiijojo o praviMn ci 4SU iu du ue more v sidi rodoljub na vse ohčuo /,' ilo,-o piiha jati. Temu I>i se dalo ptav labko p< ,uu^x ko hi se I ) ohetii /hori skltccvali v (»ni (|(>1.|I|M1I ;u ol pravom rusu m ko Im :.M vmii • m,.,„|,m društvji imela  oh^tn   /hot   o   ravno   tistem      x,lNU
Priloga „SIov. Naroda" Ir U.  <s:i„  »o. juhja W^.
Pregovor, da izdajalca nikjer ue ljubijo, se je tuđi tukaj pokazal. Kajti, da-si je bilo te dui veliko humbuga brati u prijazuem sprejetji Avstrij-cev, vendar tuđi dunajski listi nijso mogli zamol čati, da se uekateri naših prusačkih romarjev in beraSev biča, prav lepe brce dobili. V Leipzig so prišli z zastavo in menili, da jim bo vse mesto nasproti šio. A živ človekseni za-nje brigal,iu trapali flo morali po mestu v živ posmeh. Tako poroča ,,N. Fr. Pr." In stara teta „Presse" se poseboj pove, da je nek Leipzi<rar poducil naše avstrijsko-nemške Uznike Bismarkcve železne roke : ,,<la de-
__jae.s je čas prcresen za take otročje bcdarije."
Ravno tako so Hanoveranci   te   Avstrijoe od
početka samo zato  radi pozdravili,  ker so mislili,
da nijso „pobisniarčeni14,  da imajo še kaj pošten ja
I iu avstrijskega domoljubja.    Videči pak,  kaki so,
/ uijso vee marali /.a-nje.    Fetivali so jih le se brat je
/   kupljeni pvipotoi Bisniarkovi agenti. Stara ,.Presscu
/   iuia deues telegram, ki pove o skandalu,   namreč
\    kako so protestovali   pošteni   hanoveranski Nemci
\ proti Bismaikovceni. Bravo!
\ Če so pa ti naši izdajalci tako traktii aui bili, da bodo vojik kacenjamer prinesli uazaj ua Duuuj. — pozabk še ene ae sniemo, katero denes stara , ,1'resse" blekne, namrec, ona se tolaži, da so nc-kateri „WVlfi" skazili cisto prusovanje, in da se Slovani utegno veseliti, s tem, da pravi: ,,ka ini-slijo voditelji (die lenker) države avstrij-ske tako, ka kor so govorniki v Hanovru mislili i n g o v o r i 1 i," Torej ministri Njegovega Vel. hrepeue po času, kadar se zedini Cislajta-nija s PrnsijoV  Pri prestolu izdaja V
„Dcutsclic Zcitung", katero so ustanovili nemški udje državnega /bora in katera je uajbolj odkritosrčna v prusovanji, obžaluje, da je težko dan dcueu prusovati. To, pravi ao zadolžili do-zdanji ucniški ustavoverni listi, ki so .Slovence in Čehe vedno denuncirali, zato pa tuđi ti zdaj na nas (Nemce) pazijo. Ali h koncu „Deutsche Zt^.u priđe do zaključka in svetuje, čujte! — ta list pravi: „V A vat rij i mi Ne me i gostje ne moremo biti, učinio se torej gospo da rj i biti." Kaj hoćete ne več? Mi pa, ne udajmo se v to gospodarstvo!
Politični razgled.
Na hrvatskem saboru 18. t. in. je prišlo do velikega hrupa, posebno ko je zapisnikar niag-jaroni Hrvoić hotel uekatere ua ogerskein zboru akleueue skupue postave po uemški Čitati. Ma-kauee je oštro grajal hrvatsko vlado, ker ue od-govarja na interpelacije.
„Obzor" piše o volitvah hrvatskega sabora za regnikolarno deputacijo in za ogerski zbor iu pravi da najveČjo zaslugo, da so se stvari taku mirno razvile na Hrvatskem, ima barou Praudan. Lonyay si je tega po soci-jaluem položaji znamenitoga moža izbral, naj nui poinaga volitve za sabor po želji izvesti, Praudau, da-si neprijatelj političnih bojev, se je podal iu odbil najprej nekatere od Vakanovića iu Kaueha postavljene kandidate, k tem raztrgal solidarnost z omenjcuima inožeiiia, in ponudil narodnoj stranki roko. Harno kavalirski značaj baroua Pranduua je narodni* stranko li kompromisu uapotil, ker ona je vedela, da bode Prundau precej stopil v opozicijo proti ogerski vladi, ako bi zadnja hotela kratiti obljubljeno revizijo nagodbe. Tuđi nadbiskup Mihalovu* podpira Pranduua. „Obzor" imenuje Prandauovo delovanje zaslužno za suverena iu  narod.
Dalmatinski „Nar. List" pisoč o hrvatski adresi z veseljem pozdravlja ouo točko, ki zahteva zedinje Dalmacije s Hrvatsko ter u pa, da bode potem se le nustopila boljša bodočnost Dalmatinskih llrvatov, kadar bodo političuo združeni z brati onkraj Velebita.
Ogerski Srbi kakor tuđi pravoslavci \7, Krajine in Sreuia imajo jutri, 21. julija, v No-vem Sadu konferencijo zavoljo volitev poslaucev v eerkveno-uurodui zbor   srbski,   katere   se   bodo
vršile 18. avg. Srbi na izid teli volitev jako veliko pokladajo, ker ne samo da jim je pravoslavna cerkev velika pokroviteljica narodnosti, ta cerkveni zbor ima tuđi srbske sole v rokah. Pri volitvah bode boj med narodno-liberalnimi življi, med katere spada razeu inteligencije tuđi vse mlajše narodno popovstvo, in pa med staro pravoslavno hie-rarhijo, ki se v svoji gospodovanja-željnosti veže ćelo z magjarsko vlado  proti srbskemu  narodu.
V t'rancoski narodni s k u p š č i n i je bil 17. t. in. posvet o davkih. Vlada terja 200 milijonov novih davkov za ukrepčanje vojske. Kraljevci iu sovražniki republike so bili proti temu rekši, da zadostuje 13;") milijonov. Ali stari Thiers jih je oštro zavrnil, očitaje jim lehkomiscl-nust, ter je rekel, da mu moru zbornica zaupaujc izka/ati, sicer ne more dobiti posojila od cvrop-skega kredita. Nij dvomiti da se bode kraljev-farska desnica udala, tembolj ker je Thiers na-ravnost svoje prepričanje izrekcl , da bi bilo njegovo odstapanjc osodepolno za Francosko.
Na F r a n c o s k e m in ćelo povsod zunaj Fram'oskega še vedno zanima vse lejii govor bivšega diktatorja Gambetta v mestu „La Fertć-sous-Jouarre". Okolo (lanibette se zbira več kot pol Fraucoskega zdaj, ko iiij drugoga nego narodni poslanec in pošten republikance. Gambetta je slavil revolucijo, ne ouo ki podira, temtiČ ono, katera je kmeta, posestnika in človeka sploh osvo-bodila od samosilnih vladarjev. In za tako repu-bliko uavdiiHiijc (lambetta Francozc. Povsod se čuti in sluti, da bode Ganibetta vodil francusko republike, kadar jo bode enkrat stari Thiers usta-novil. On je zdaj najpopularuojši mož na Fran-coskem. To mora nam Slovanom tem ugoduejše biti, ker baš tlambetta in njegova stranka in njegovo veliko glasilo naj več razumljenja kaže za slovansko vprašauje. Močna Francoska z Gam-bettom — močuo Slovaustvo proti požre.šuenm Nemštvu.
Prusija razpnSča poljska društva ua Poznanjskcm. — To bode Poljakom zojict dober nauk za njih simpatije do Nemcev in drugih Slo-vauožđerov.
Predsednik špauskega ministerstva Zorilla je po Spaniji razposlal okrožnieo . v kateri veli, da so volitve proste, da se uradniki nemajo me-šati v nje, in da nij vladnib kandidatov, temue radikalna stranka naj sama voli take poslauce, ki bodo vlado podpirali..
Razne stvari.
*  (D r u ž b a s v.   M o h o r j a.)    Kazpošiljatev društvenih kujig za tekoče leto se prične  v drugi polovici t.  m.    Vsak drustvenik dobi:  1. Življenje svetuikov 1. snop.; 2. Življenje Kristimovo 4. snop.; ii. Kupčija in obrtni ja.    4.   Uniui   živinorejee.    f>. Slovenske večernice   27.   zvezek;    (i.   Koledar za leto   1<S7:S.  — Vsch dru/.nikov je letos 18.925,   za 1530   več   ko   lani.    Uruštveua   glavuica   iznaša: 15.029 gld. —
*  (0. .1. Nolli) pozivlje   kot od   odbora iz-voljon vod ja Sokolovftkega izleta   tistih    ,,vcč  tur-narjev'S ki so „Sokola'*  v „Tagblattu"   napali — naj svoje trditve dokažejo, sicer so ohrekovalci. — ,,Tiigblatt'' se brž ustraši iu že v prihodnjcin listu prekliče, češ, da vse nij res kar je o „Sokolu" pisal. A. <1. Velikan je, katetir   v   ljubljanski čitaluici in uajemnik  keglisča,  izjuvija,  da  je proti  obreko-valft'ju  čitaluiških  keglučev,   istini   ueiuškini  ,,tur-uerjem", sodbo  pri  sodniji vložil.
*  (O kraj u a   založuica   v   Ljutom crn) je dovoljena. — Dovoljcnje leži — piše se nam iz Ljutomera — že nekoliko časa pri tukajšnjim gla-varstvu, — katero  p:»   še doztlaj nij utegnilo, sauu> zav(djo dolgega časa —  taisto dotičuikom izročiti. — Morebiti, da glavarstvo v tem dovoljeuji če kaj vladi nevaruega išče.
*  (Iz Istre)  izvedu „Naša Sloga" da so se dogovorili  Liudarci,   Pičauci in (Irašiščani, kateri zdaj sj»ad:ijo   pod  paziiisko   „podosltirijo",    da  ho-čejo prigodom bodočih občiuskih  volitev izbrati
samo svoje, narodne može.    Da bi to hrabro učinili, sebi in narodni stvari ua korist.
*  (Za podpira] no zalogo si ovan sk ih d ij akovj v Gradcu so darovali sledeči gospodje: 0.   prof.   Šumau 5 gld;   c. k.   polkovnik,   kateri ueče biti imenovan 5 gld. 30 kr.; g. Čebular, profesor 1   gld.;   g. Dekleva,  pravn.  1   gld.; g. Had-vig,   zdravn.   50   kr. —  Vkup  12 gld. 80 kr. — Od  pred je že 100 gld. glavnice in 05 gld.  lOkr. doneskov, torej je do sedaj doneskov 77 gld. 90 kr. in 100 gld. za glavnico.   V imenu   oskrbovaluega odbora izreka se vsem Čestitim dobrotuikom srčna hvala.  ~ V ftradci  H». julija 1872.
Prof.  Hidermann,      Prof. dr. G. Krek,
blagajnik.                 predsednik.
F. Hubađ, tajnik.
*  (Kronanje hrvatskega kralja Zvonimira.)    Dne   9.  oktobra  1*70   hode   baš   800 let kar je bil   Zvonimir,   prvi hrvatski kralj, v S p 1 j e t u   v Dalmaciji   za hrvatskega kralja kronan po nekem kardinalu v imenu papeža Ore-gorja VII., kateri mu  je  jjoslal  kraljevsko krouo, mec in žezlo.    Črez štiri   leta   bodo  torej Hrvatje praznovali veliko SOOlctnico.    Želimo,   da  bi bili tadaj   politično   ujedinjeni   z Dalmatinci   in vrlimi krajišniki,   in da bi bili  jn'ipravnejsi po moči in in volji   tuđi nas Slovence v   jugoslovansko kolo   dobiti — nego se denes kaže.    Preveliki kompromisi  z Magjari   pa  valjda  ta cilj ne bodo znatno bliz ali.
*   (Srb ako   šolstvo.)   Kako   lepo   srbska vlada za sole   skrbi, kažejo  sledeči podatki   „Jedinstva":   Od 20. julija    1S0H   dokonča   1870 je bilo v srbski kneževini   07  novih šolskih   poslopij zidanih in sicer za stroške  5,270.000 turskih gro-šev.   To je mnogo, ako se premisli, da kueževina nij velika.
:(; (Iz Slatine) se piše „"VVandererju", da da je Strosmajer H>. t. ni. zopet bil videti pri studencu. Isti dopisnik hvali pridno slovensko prebi valstvo okolo Rogatca, Smarja itd., ter dostojno obnašanje ljudi.
*  (Kat. pol. društvo pri sv.  Lenartu) v slov. Goricah obhaja v nedeljo   4. avgusta svoj občui zbor na vrtu   gosp.   Fr.   Lesererja.    Za-Četek ob 4.   popoldan.    Po   govorili   bo   tombola. Odbor viju dno vabi   ude   i u rodoljube   iz okolice, da se udeležijo shoda.         Tutek predsednik.
*  (Rojanska   čitalnica)   napravi   28. t. in.   besedo v priđ   poplavljenim   bratom   Čehom. Program  je:    1)   Godba.    2)   Govor   predsednika. 3)  Deklamacija.   4)   Godba.   5)   Govor.   6) Igra: „Domaći prepir".  7) Godba. 8) Igra:  „Sam ue ve kaj boce". 9) Godba. — Uljudno vabimo vse ude iu rodoljube.   Vstopni listi   se dobojo po 50 nove. pri odboru.
*  (V Trstu) je uamestništvo ukazalo, daše imajo vse sole s 15. t. ni. končati, ker se bolezeu „koze" jako razširjuje.
*  (Sainomor), katerega pogubi ja vera, „ki ne želi smrti grešuikove, teniuč da živi iu se spo-kori" — samonior, je našel   uepričakovanega  za-govornika v pravovernih „"Novicah",   katere poro-čevaje, da  se   je   razbojnik   Dr masti ja   v   ječi na ljubljauskcm gradu sam zadavil, piŠcjo :   „prav j e, da taka pošast gre iz življenja tako kakor je živela."
*  (V B cl gr adu)   se velike   priprave delajo za dan 22.  avgusta, ko bode knez Milan poluolc-tcu    ])roghišen.    Ul)čina    belgradska   je    po vabila peterburško, moskovsko,   kijevsko,   in se  nad  40 drugih slovanskih občiu, udeležiti   se   z   deputaci-jiimi   te   Hrbsku   svečanosti.     Pričakuje   se   na   ta dan  20.000 tujccv v  lielgrad.     liode-li   od   strani Slovcucev kdo  šelV  Spodobno bi bilo.     Saj  se.Tu-goslovani tolikanj   premalo   drug   za   drugega jn'-čanio, v  veliko kvar   naše politiko   iu  bodočnosti.
*  (S1 o v a n s t v u) jako prijazno brošuro pri-utiša kot prilogo Gambettov list „Rčpublit|ue truu-gaise".
*   (Volilci   se   utopili.)    Kako   lepe   so volitve pri viteškciu  narodu  Magjarov, ki ima kulturo trošiti po Trauslajtaniji   in   p<»   iztoku,   kaže
Gotovo bi bil najugodnejši Čas za to semanji teden meseca septembra; kajti takrat pridejo mnogi rodoljubi iz dcžele po opravilih v Ljubljauo in bi se brez velike zamude lehko udctežili občnih zborov; takrat imajo profesorji, učitelji in učenci visokih sol svoje počitnice. Kolika bi bila korist za narodno stvar, ko bi se letos semanji teden me-seca septembra vrstile dan za dnevom, dopoldne in popoldne seje občnega shoda slovenskih učiteljev in obČni zbori Slovenske Matice , Glasbene Matice, dramatičnoga društva, pisateljskega društva, pol. društva Slovenije, Sole, akcijonarjev „narodne tiskarne", banke Slovenije in nove „narodne bankeu ! Z novci, ki bi jih človek prihrani! s tem , da samo enkrat potujc v Ljubljano, bi lehko k vsem narodnim društvom pristopil. Mar-sikdo, ki se prej niti zmenil nij za kako narodno društvo, bi poslušaje javue razprave spoznal njegovo korist ter bi se vpisal med ude. Koliko dobrih misli in nasvetov, za katere ne bi morebiti nikoli izvedeli, slišali bi od dal nj ih naših rodo-Ijubov! Marsikatera dobra sila bi se pridobila za narodno delovanje; marsikđo, ki misli, da ne more niČ storiti za svoj narod, našcl bi tuđi sebi dola v uarmlncin vinogradu. Kako bi nas vse skupaj spodbujalo, ko bi videli, da ima Slovenija še toliko množino veruili sinov! Tolažili bi se za prestane krivice in drug bi đruzega navduševali za stanoviten boj, v katerem moramo zmagati ! Prijateljstvo med nanii, ki smo vsi sinovi enc matere , bi se čedalje bolje utrdilo ter bi nas združilo v sveto četo, ki rajši pogine, nego da se uda svojemu dušmaninu.
Ako za čas zborovanja še tuđi napravimo dramatične predstave, godbene in pevske zabave, Sokolovske vaje, razstave itd., potem bomo oživeli idejo ranjcega Tomana na praktiČnem in trdnem temelji v Ljubljani, in ti shodi postali bodo s časom prave slovenske Olimpijade. Da takemu sha-janju ne bi manjkalo tuđi poetičnosti, napravi se za počitek izlet na blejsko jezero, katero je na-rava s tolikimi krasotami obdala.
OdL HV. •! lirjlt (pri Celji), 17. jul. (Žc-leznica,) katero nameravajo staviti Alfred knjez Windisehgriitz in drugi, bode šla na Koroškem po labodskej dolini, pri Dravbergi prcrezala koroško železnico in dalje se bode vila o slovenjem Gradei, Vitanji, Konjicah na Slatino, bo prekoračila hrvatsko zemljo in sr slednjič v Zaprežiči složila z južnoj železnk-oj. Da je ta železniška čita važna v vojaškej zadevi, nij dvomiti, koristila pa bode tuđi poljedelstvu, obrtniji, trgovini in industriji, po-povzdignila bode splosno blagostan stanovnikov, promet raznih stvari pridelkov in ljudi bode mnogo živahneji nego je sedaj. Mnogo važneji in ko-ristneji bi pa bila ta železnica, ako bi se crta ta-kole prestavila. Od Slovenjega Gradca na Velenje, Dobrno, Vojnik, sv. Jurij, Šmarje, Podčetrtek, sv. Peter, Bizel, Staroves in kolodvor pri Brežicah. Ta slednje zaznamovana crta je mnogo krajša mimo prve, ondi je menj ovirov pri stavljenji, ona bi šla po bolj obljudenih krajih, imela bi višji promet. V tej zadevi je vže deželni poslanec mnogozaslnžni in »poštovani gosp. dr. Jos. Vošnjak kot bivši načelnik šmarskega okrajnega zastopa leta 1871 podal ministerstvu trgovstva svoje na-svete, on je dokazal, da hi ta crta više nego dva milijona gld. manj stala nego prva, med tem ko bi splošno bolj koristila. Ce se na eno stran v preudarek vzamc, da je ob toti crti za izvaževanje mnogo vina, ogelnega kamna ali premoga, železne rude, da so velike opekaruice, kamenje za cement, les za stavbe, kurjavo in oglje in da na drugej strani strokovnjaki zanesljivo trdijo, da štavljenje železnice tukaj nema toliko naravnih zaprek iu ovir nego na prvej crti , da je tuđi krajši in bi delo stalo mnogo manj stroškov, tako je toliko bolj nujno gledati na to, da bi se železnica od alovenjega Gradca črez Velenje i. t. d. stavila. Da bi se pa to tuđi uresničilo, sta stopila načelo delovanja velespoštovani in mnogozaslužni gospod Nagy, načelnik šmarskega okrajnega zastopa in drug   ondašnji   obče   znan   darežljiv    domoljub   i
prizadevata si to, da bi ne napravila železnica na tej črtir vrh tega pa tndi stranske crte iz Vojnika na Celje in iz Šmarja na Slatino. Ona dva sta povabila domoljube na 24. dan t. m. v Podčetrtek na porazum o tej zadevi, da bi se posvetovalo o koncesiji za štavljenje te železniške crte in nade-jati se je mnoge udeležbe. To se je napisalo v nameu, da se reč objavi in bi potem spretneje pero o tej zadevi pojasnilo  napisalo.
O«l n\\ l^oitUl'ttt (v Slov. Goricah.) |Izv. dop.J Glava naših ucmškutarjev, znani dr. .fug, je pred celjskimi porotniki, ko se je že za zadnjo slamco lovil in slovenski govoril, da ne bi obsojen bil na platež, rekel da „je Slovence da ljubi svojo domovino". Kako je on „Slovence", kaže to-le surovo pismo, ki ga je pisal poštenjaku Aut.  Roškarju v  Drvanje :
nAn Herrn Anton Koschker Gemeinde-Vorsteher von Tribein!
Ihnen \vird bedeutet, dass Sic, falls Sie Zu-Bchriften in slovenischer Sprache von Seite der Bezirksverrretung zu erhaltcn vvllnscheu, darutn hieramts anzusuchen haben, nachdem bisher hier-amts in deutscher Sprache amtirt vvurde, weil man voraussetzt, đass jeder Gemeindevorstehcr deutsch verbteht- Sie haben sich bisher als Renegat benommen, indem Sie auf jede hieriimt-liche Zuschrift in unverstsindlicher slovenischer Sprache audeuteten, dass Sie die Zuschrift zurlick-legen mit Bezug auf Artikel 19, und dic Zuschrift legten Sie vvirklich noch versiegelt und ungeoffnet zurllck, so dass man sehen konnte, dass Sie eine vorgesctzte Behorde missachten. Sie haben daher g e 1 o g e n, indem Sie behaupteten, dass Sie schon frtiher um Erledigung in slovenischer Sprache ge-beten haben. Ein derartiges Dekret haben wir dem hohen Landesausschussc in Graz vorgelegt. Diess diene Ihnen mit Bezug auf die bei der k. k. Bezirkshauptmannschaft Marburg eingebrachte und anher zur Amtshandlung abgetretene Beschvverde zur Wissenschaft.
Bezirksausschusa St. Leonhard am 27. Juni 1872. \v                                            Dr. Jug, m. p.
Obmannstellvertreter.u
Da Jug postave ne pozna, to se mu je že dostikrat dokazalo. Ali za §. 19 bi vendar moral kot jurist vedeti. Kako neki razume ta paragraf, ki določuje, da ima v našem cesarstvu vsak jezik in vsak narod enako pravico? Jug gre v Celje, pa tam roče pred 300 ljudi in pred sodniki, da je Slovenec. Doma v St. Lenartu pa imenuje postenega Slovenca „renegata" ali odpadnika, ker se ne ravna kot Ncmec. V Celji pravi dr. Jug pred sodniki, da slovenski jezik ljubi, tukaj pa divja in se jezi na slovenski jezik. — Na dalje, kako grdo govori ta dr. Jug v službenih spisih: .,sie haben gelogen!" Kteri podučeni človek tako grobo in surovo piše in govori. To je pastirsko ne advokatovsko.
Iz 5Eli|ri*«klm IH. ju!. [Izv. dop.] Grofje iu baroni in drugi civilisti ali nepotrebniki so naš zbor zapustili. Že tri seje so sedeži virilistov prazni. Kakor brž so bile volitve v ogerski zbor opravljene, ter so polovico magjaronov v to delegacijo spravili, pobrali so „visokorojeni", po Lon-yay-u iz vseh vetrov skupaj sklicani plemenitaši šilu in kopita in se razgubili. Narodni zastopniki imajo zdjaj sami delo na ramah. In dela je na kui)e. Volili so se posebni odbori. Se denes je seja, potem pa se bode zborovanje za nekaj dni odložilo, da bodo odbori mogli svoje delo dokončati. Izmed odborov sta posebno dva zadnjič voljena in denes proglašena, važna, namreč odbor financijalui in za proračun, ki bode menda imel pregledati tuđi zlogospodarstvo dozdanjc vlade in pa poseben odbor, ki bode različne zakonske osnove izdclal in saboru predložil.
Voljeni so v odbor proračunski in narodno-gospodarstveni: Turković", Broz, ČJop, Jakić, Joa-nović, Kotur, Kiš Lacko, Hrvat M., dr. Makanec Inkey, Mihalović K., Mrazović, Muzler, Pust, Ste-ković, Zmajić, Turelli, Nugent, Živković, VrbanČić Rogulić Joco.
V odbor za pripravo zakonskih osnov: dr. Malec, Prandau; Mihalović K., Mrazović, Kre-stić, dr. Brlir, dr. Makanec, Živković, Vrbančić, Dutković, grof Erdodv Rudolf, Horvat Pet., Ferkić, bar. Rukavina, Vončina, Kiš Gabor, Krsnjavi, Muzler, RaČki, Lehpamer, Dr. Derenčin, dr. Posilo-vić, Grčić, ŠaŠković, Magenheim, dr. Rogulić in dr.  Kviring.
Najprvo, kar bode poslednji odbor izdelal in sabor sprejel, menda se bode tikalo tiskovne svobode, t. j. uvedenje porotnih sodnij za tis-kopisne „pregrehe." Izskustvo je narodnjake podučilo o potrebi tacega zakona.
Iz PrUffO. 18. jul. [Izv. dop.] V „Slov. Narodu" ste enkrat v uvodnem članku rekli, da nemška vlada niČeaa bolj ne želi kakor kake re-volucije na Češkem, da bi potem Kolleri prav okrutno proti narodnjakom postopati mogli. Da ste bili pravo zadeli, temu je dokaz to, da so češki listi dotični članek „Slov. Nar." obšinio iz-crpili. Pa tuđi najnovejše dogodbe v Pragi to potrjujejo. — Zaprli so te dni pet mladih ljudi po imenu Rehak, Červenka, Kanka, Milfajt in Fiala. Poslednji je student. Tem mladičem policija očita, da so zaroto naredili pod naslovom: „revolučni odbor evropski" in da so nameravali najprej Kol-lerja ubiti. Bajc so naali pri njih revolvorje in spise. Končno obravuavanje pri sodniji bode pokazalo, kaj je na tem. Najbrž so vsi ti vročekrvni mladi fantasti romantično revolucijo sami med soboj igrali.    To se bo dokazalo.
Ali kako se nasproti temu obnašajo dunaj-ske novine. Iz komarja delajo vola, in afrikan-skega leva vidijo kjer je pravi evropski „pudl", ekli 8o ondan „Nar. Listy" prav dobro. Zatro-bili so v svet, kakor bi bila bog ve kaka zarota češkega naroda in njegovih zaupnih mož iznajdena. Ćelo vladui listi so tako nesramui, da hočejo po sili iz te dečarije veliko „afero" napraviti. Kakor se kaže ne pojde. Čehi šo prepametni, da bi se v take Čudozgode spuščali. Oni si upajo po mir-nem a odvažnem moralneni potu do svojih pravic  priti.
Nemško časopisje, posebno vladno, gre tako daleč, da očita češke ni u narodnemu čanopisju ka je ono krivo teli „zarot", češ, dasonasledek „šču-vanja" Čeških uovin. Moj bog! državni pravdnik in nemško - avstrijska liberalnost žc skrbita, da češko časopisje ne more posebno ščuvati. V kratkom času se je zgodilo v Pragi nič menj kot pol-tretje sto kontiskacij čeških novin. To je dokaz da nemajo Čehi tako posebno proste roke k za-rotam nagovarjati. A kako nemške novine šču-jejo proti SlovanomV Za to se pa nihče ne oglasi, nihče ne koufiskuje V
Ker govorim o novinarstvu uaj povem, da je na Čehe jako ugoden ^tis dela, da uemŠki porotniki, pred katere je Koller naše novine posilil, ne obsojujejo čeških redaktorjev, ter se nečejo dati za beričc nad češkimi sozeniljani. Kavuo denes se iz Ljutomeric telegrafira, da so tam re-daktorja „Delnickih Novin" nekrivega spoznali. Meščanje tedaj, tuđi nemški, še varujo tiskovno svobodo iu si mislijo: denes tebi jutri morda meni.
lZ l>llliajt».   18. julija. {Izv. dop.]  Gotovo sto ouicnili iu   ocenili   uajnovejse   roman je v nemško obljubljeuo deželo naših prusakov,   privr-žencev naše   sedanje   vlade,   duuajskih  ,,strelcev" v Hanover.   Tara so prijatelji naših miuistrov, dr. Kopp iu tovariši, napivali ncmškcmu cesarju pruske NemČijc,  iu izpoTedali   izpovcd   svojih   lepih  duš, da hrepenć pod   pikelhaubo   priti.    Ko   so   enkrat Slovanje šli v moskovsko razstavo, bili so tiho v Moskvi, nijso uič govorili, da si žele z Rusijo združeni biti.   Vse eno pak so hoteli vrnivše se „Moskau-pilgcrjc" zapreti in šarlatan Beust jin» je kasneje upil, da so izdajalci.    Dr. Kopp  in kompanija so govorili veleizdajo,   —   ali kadar   se vrnojo,   jim bode naša zdanja   vlada najbrž   še dala   rožice stlati po   poti   „lojaluega"   Dunaja.    To je  zani-niivo,  a zanimivo je tuđi, kako so bili ti Ijudje na Nemškeui sprejeti.                     (Dalje v prllogi.)
sledeča prigodba. — V Siget je prišlo 28 inož niagjarskega kulena s svojimi ženami, da bi taru volili, ali po magjarsko: svoje glase prodali in se na kandidatov račun najeli guljaša iu napili sladkega vinca za veliko domovino Magjarijo. Prodali so svoje glasove pri volitvi dobro in dobro se napijuckali, možje in žene. Pozno po noči so sli domu in srečno prišli k bregu reke, čez katero so se imeli prepeljati. Natlačilo se jili je pieveč v čoln, in ker pijanci nijso mirno sedeti mogli, prevrne se colu in vsi v vodo poeepajo. Deset, kateri so bili menj pijani, se jih je resilo s pla-vanjem na breg, drugi so z ženami vred v vodi žalosten konec storili. Še žalostnejše pak je bilo črez dva dni. ko so na bregu jokali otroci njih in zastonj iskali otcev in mater.
*  (Deželni   odbor   kranjski)   je v  seji 6. dne t. m.  sklenil, da se s skladno cesto, katera se vsled sklepa deželnega zbora leta 1869. iz Ko-Čevja dela v   Črnomclj,   od Miklarjev   naprej, počaka tako dolgo, da se bode vedelo, kje se bode naredila dolenjska železnica,   zarad   katere je bila te dni komisija na ogledu.    Ker   bi   se   po želez-nici,   ki bode   gotovo   skozi Črnonieljski   kraj pe-ljala, znalo pokazati,   da se   nova   skladna cesta, za ktero bo treba mnogim poscstnikom svet drago odkupiti, ne dela tam,   kodar je   zdaj   odmerjena,
*  („Zora".)  Zadnja ravno izšla štcvilka od 15.  julija   slovenskega   zabavnoga   in   poduČncga časnika „Zore" obsega:   1. Čarovnica s Karneka. (Povest iz srednjega veka, spisal J. Ogrinec.) — 2. O jej ! ima me že! Žalostno-smenna prigodba. .Spisal Vicko Dragan. — 3. Kralj Samo.   (Spisal prof. Franjo Fašing.) — 4. Slike iz starogrškega življenja. (Piše prof. Maks Pleteršnik.) — 5. Valentin Mandelc. Prineski za jegovi životopis,  nabral Davorin Trstenjak. — 6. Slovenskim pisateljem in prijateljem slovenskega slovstva!
*  (Službe.)   Pri založnem   magazinti za to-bak  in   koleke  v Ljubljani  je  izpraznena služba upravitelja (900 gl.) plače, ravno toliko kavcije in stanovnina,  eventuelno pri istem magazinu služba kontrolorjeva (700 gl. plače, ravno toliko kavcije in stanovnina);   prošnje s potrebnimi priloganii in dokazom  znanja  obeh  deželnih jezikov v štirnaj-stih dneh pri kranjskem finančnem vodstvu.
*  (Zarad služnosti)   ali servitut,   katere še nijso dosti  uredjene,   nastajajo  tndi v Galiciji nemiri   med   kmeti   in   v  nekaterih krajih je bilo že treba z vojaki kmete krotiti.
*  (Nevihta) je  napravila 15. t. m. mnogo Škode   okolo  Vitanja   in   Dobi ne   na   Štajerskem. Toče je nasulo toliko, da so hribi še drugo jutro v nekatera niesta beli bili.
(Puot gimnazija! cev.) V Opavi je eden profesor abiturijentom žugal, da jih bode mnogo pri maturitetni skušnji vrgel. Zato so vsi matu-rantje pismeno đirektorju naznanili, da pri oneni profesorju izpita delati nečejo in da pojdejo v Brno ali Tešin svojo skušnjo opravljat. Po naj-novejših poročilih je .stvar že v redu in abituri-jenti ostanejo v Opavi.
*  (Nesreža.)   V vaši Borčec na Hrvatskom je pustila pćstunja sedem mesecev staro dete pred hišo.    Priđe   svinja   in   otroka   na   drobne   kosce raztrga.
*  (Nova   vera   na   Češke ni.)    Kakor je poročal „Čechu, organ praškega uadškofa, začenja se na českeni okolo Rvhnova —   nova religiozna sekta, ki hoče Češke protestante   s   katoliki   zedi-niti v „češko-.slovansko katoličko ediuo pravo vero." Prorok te nove   sekte  je   nek   človek   Ualcar   po imenu; ta bodi po ki Čmah okolo in pridiguje. Pa tuđi je že liotel  da   bi   se   njegova   „edino prava vera" od države potrđila, in za to  prosil   pri poglavarstvu ,   pri   naniestniji   in    ćelo   ministerstvu. Bil je, to  se ve, povsod odbit. Zanimivo   pri   tem „gibanji" je, da ta,,prorok" dobiva od—pruskoga kralja 40 gld. penzije na mesec.
*  (Ruska vlada)   namerava   izdati   carski reglement za.stran tiskopisov.    Po tem bode imela Se   zmeroni   administrativna   oblast   pravico   vsak tiskopis zntreti, ako  jej je   neugoden.    Napredek
bode tndi v Kuniji polomit okove, ki prćčijo Še tiskovno Mvobodo. Upati je, da bode že vlada careviča nasleduika v tem Mobodoiniselnejša nego je zdanja.
*  (Pismonoši na deželi.) Gospod Kapus pl.    Pihelštajnski,   poštmešrer   v   Kamnigorici   na Kranjskem,   je   uniformira!   5   fantov   po   izgledu ljubljanskih   postreščekov   in    jih   rabi    za    raz-nalanje   pišem    po   okolici.   Zraven    tega   nosijo oni  pismonoši vedno marke,   zavitke in korespon-denčne liste pri sebi, da si Ijudje Iežje dobijo ta-kih potrebščin za dopisovanje.
*  (Iz delavskih krogov.) Vsi ljubljanski tesarji   so delo v ponedeljek ustavili,   ker jim go-spodarji plače zboljšati nečejo, kar pa bodo morali storiti,   ker so zavezani delo  pri rcalki in pri to-varni za tobak dovršiti v pravem času.
*  (Lj u bos umn os t pred Hod nij o.) Miha Vargelj, mesarski pomoćnik v Celji, je Ijubil Ama-lijo Kravpner,   kletarico   „pri   belem jagnjetu"   v istem niestu,   Amalija   pa je  ljubila njega.    Črez nekaj   časa   postane Amalija   hladna   proti Miltn. Potovala je k svojim stariaem.    3. maja je prišla v Celje uazaj, Miha jo caka, najme jej sobo  „pri volu",   pa Amalija gre isti dan popoldue se spre-liajat   z   oficirskim   aspirantom Pavlovcem in prc-uoči zvečer namesto   „pri volu" — „pri angclju". Miha je izvedel,   da je Amalija   z aspirantom na sprehod šla,   v srcu ga začne peči,   iz Ijubosum-uosti pije ćelo noč med 4. in 5. majem, in ker vc, da  se  misli Amalija  5. zjutraj v Maribor  peljati, gre   tisto jutro   k   svojej nezvesti ljubici po slovo k „angelju".   Ko gre v tej gostilnici po stopnicah v prvo nadstropje, sreča Pavlovca. Srd ga zgrabi, plane v sobo in začne tepsti Amalijo, tako da jej dve rani napravi.    Zarad   tega   se  nesreeni ljubitelj mora pred sodnijo zagovarjati.    Obstoji,   kar je storil iu sodnija ga obsodi na šest mesecev ječe. Ubogi Miha!
(Mana) je padala v enem kraju vzhodne Indije. Ta mana je bila guraijast, strden sok, ki je listja in trave prejeiual.
(Koliko se v Berlinu en popoldne na berači.) Čitamo, da je uedavno v Berlinu eu student hotel poskusiti, koliko bi se en popoldne uaberaČiti dalo. Obleče .se v raztrgano obleko iu gre   od   štacune   do   štacune.    Do večera je iniel
4  tolarje,  22 sreb. grošev   iu 3 peneze.    Naš vir pristavlja, da je omenjeni .Student uaberačen zne-sek „dobrodelnemu nanieuu" naklonil.
*  (V krapinske toplice)   je prisel zdra-vit se minister Stretuavr
* (Češ kos! <> van sk i študentovski shod ki bi imel   letos   biti avgusta   uieseca v Brnu, je vlada prepovedala.    A vlada nij prepovedala nem-škim turnarjem v istem Brnu prusovati. Svoboda !
*  („Duuajskih sonetov")   Štritarjevih je prišel tretji zvezek na svitlo.
Gospodarske stvari.
Tržne renr.
V  Trstu.    Pšenica   7   gld.   f>0 ki\,   turšica
5  gld.    10 kr.,   rž 5 gld. 50 kr.,   ječmeu   4   gld. 75 kr.,  oves 2 gld. 55 kr.,  h'žol  7 gl., bob (i gld. 10 kr., .slive !) gld.   10 kr.,  maslo 51  gld. 50 kr., loj 27 gld.    50 kr.,   žitna 43 gld.,   vinski kamen 20 gld., cunje 1 I gld. 7f> kr., knoper 10 «rld. 75 kr.
V  Ljubljani.    Pšenica   ♦} gld.   50 kr.,   rž
4  gld.  10 kr., ječineu 3 gld.,   oves 2 gld.,   ajda
5  gld. 30 kr., proso -4 gld.  70 kr., turšica 4 gld. 40 kr., vagan krompiija 2 gld. 20 kr., leca (5 gld., grah l> gl., fižol l> gl.   10 kr., maslo 52 kr.,   salo ali špeh 40 kr., jajca po 2 kr., slama  1   gl., seuo ]   gl. 10 kr., drva (22") 4 gld.  70 kr.,  — ti gld. 50 kr.
V  Novem mestu.    Pšenica 5 gld. 80 kr., rž 4 gld. -45 kr., ječmen 3 gld. 60 kr., oves 2 gl. 10 kr., soržica 5 gld. 30 kr., ajda 5 gld. 40 kr., proso 4 gld. 80 kr.,   turšica   4 gld.   40 kr.,   ližol 7 gld. 20 kr.,   maslo 50 kr.,   seno   2 gld.,   slama 80 kr.
V  Mariboru.    Pšenica  G   gld.   (JO kr.,   rž
4 gld. 80 kr., ječmeu 3 gld. 80 kr., oves 2 gld. 20 kr., turšica 4 gld. 30 kr., ajda 3 glil. 60 kr., proso 4 gld.
V  Celji.    Pšenica t) gld. 80 kr.,   rž 4 gld. 60 kr, ječmen 3 gld. 80 kr., oves  2 gld.   10 kr., turšica 4 gld. 40 kr,   ajda 4  gld.,   proso 3 gld. 50 kr.
V  Ptuji.    Pšenica 6 gld. 40 kr,   rž 4 gld. 15 kr, ječmen 3 gld. 90 kr, oves 2 gld. 20 kr, turšica 3 gld. 90 kr,   ajda 3 gld.   50 kr,   proso 3 gld. 50 kr.
V  Zagrebu.    Pšenica 6 gld., tuinica 4 gl. 20 kr, oves 2 gld,, ječmen 3 gld., konoplje 4 gl. 50 kr, drva (36") 10—11  gld., maslo 55 kr
V  Varaždinu.    Rž 4 glđ., jcČmon  3 gld. 30 kr, turšica 4 gld. 40 kr,   ajda 4 gld.   60 kr.
PoMlaino.
(Za nbliko  in abarg člankov pod fi> rubriko, uredništvo no prejoma nolj<>ne odgovornosti.)
Nesramnim lažnjikom v „Ljublj. Tagblattu!"
V  skandalo/.uem listu   „Tagblattu" nastevajo uekteri paglovci,   koji so se  podpisali:   „Mehrere Turucr", izmišljene skandale med Slovenci.
„Prvo", pravi pisatelj zlaganega članka, je skandal i pretep (V), kojega so imeli narodni „gfret-brltderji" v gostilni „pri zlatej zaponi". — Fant je bil menda vina sit, ker pravi, da so se prepi-rajoči po tleh se valjaje za Iasje vlekli in se do krvavega bili. Na vsuk način pa mora biti pisatelj sestavka ptismojen, ker imenuje vsakdanje goste gostilne ,,pri zlati zaponi" „gfretbruderje", kaj ti oni so le en večer norČevaje se iz nemčur-skih „gfretbrllderjev" obesili nad svojo tnizo nad-pis : „Gfretbrlidertisch". Ne borno tajili, da nijemo imeli mali prepir, kteri se je pa pomiri 1 in dan* denes smo sprijaznjeni , kajti tišti prepir vnel se je le zaradi malenkosti iu če je kdo druzega potipal, pa je slepi poročevalec „Tagblatta" videl v svojej omotici natnesto muhe slona. Med nami nij ustanovljena nobena đruščina „gfretbrtldarjev" i kar je sploh čečkal in kvasal pišate lj je vse zlagano in zaradi tega smo prisiljeni, ga imenovati najetega in plačanega lažnika.
,,Drugo" pravi junaček uaprej ,Je sleparsko ravnanje^' (Gauuerstllck) v Čitalnici, kjer so nekoliko tujcev goljufivo za novce oplahtali." — Kar se te točke tiče, tega lažnjika nij bilo zraven in če je na svoja kosmata ušesa slišal, da tujcev ni-joden nij „vseh devet" napravi! iu da so vsakdanji gostje dobro igrali, 8 tem še nij dokazano, da je bil kdo goljufan! —
„Tretje pravi zopet" — je pretep, kojega so Sokolovci in'eli v zvezdi po izletu 14. t. ni. — Če bi bil poročevalec zopet vzel v roko oči — Če nij drernal — pa bi bil pogledal bolje, videl bi bil, da so se neki „Ecksteherji", kteri pičo iz vsacega korita jemljo, Huvali i kričali! Tedaj si je postavit poročevalec edino le nalog, lagati i zopet lagati. — Skoro bi vedeli, kje se je isti ilnnek skoval in Čas bo že prišel, da bomo ista ,,dva „turnarska bobnača" ekspedirali z lepo izmed vesele druščine na izletih Sokolovih in čitalniških, ki sta pri plesu na besedi v čitaloičueni vrtu polomila raznotere cvetice.
To za zdaj! naj si pa zopet zakazuje lažnik skandale, in kadar jih bo nekoliko imel, naj jih pa /opet pove,  a pazi naj, da se ne premrazi!
Nekoliko Sokolovcev iu druzih narod njakov.
]*OMlUIIO.
Naziumilo slavnim ritalnicam, pivskim društvom iii drngim.
Ljubljanska čitalnica je založila avtografični natiR slcdečih pesein:
I.  pola:   „rigani",  skladatelj F. A. Vogl. II. pola:    ,,Nad   zvezdami",   skladatelj    Grllnd-inunu. ,,lJsaliii", corkvcua, skladatelj Fr. Gcr-bic.    ,,Na   Gomili".    „Pogrebua",    skladatelj Kreuzer.
111. pola: „Samo'*, skladatelj Forster. ,.Plahe de-kliue",   češka.
IV. pola:  ,,Na boj", skladatelj Forstcr. „Veeerna", 1          skladatelj    Rihar.    "Zapuščena",    skladatelj
B. Ipavic.
V. pola:    „Ura",   skladatelj   filinka.    ,,Slovan*\ \        skladatelj   J. Vašek.    „Strunani1"',   .skladatelj
Dav. Jenko.
| VI. pola:  ..Ponočni pozdrav", skladatelj A. Ned-(         ved.    ,,Zakletev   viharja",   skladatelj   I>llrer.
„Vošilo" skladatelj Skraup.
VII. pola:   ,,/ilatoinašnik",  skladatelj V.  Valenta. VIII. pola:    ,,Pes.   koroak. Sloveneev".   skladatelj Fr.   Oerbic.    ,,Glas   domovinski",   skladatelj Vogcl.   „Soldaška", skladatelj Ipavic. „Ruska hymna" skladatelj Lvoff.   „Moji sablici", skladatelj   Dav. .Jenko. IX. pola: ,,Plexalna", skladatelj Abt. „Na zdravje"
skladatelj Maršncr.
X. pola: „Na moru",  skladatelj Dav. Jenko. XI. pola: ,,Mlatiči", skladatelj  Ribar.    ,,Rožica", skladatelj  Hermes.  „Večerna",   skladatelj E. Vendler.
Omenjene pesmi se dobijo po jako nizki ceni. — Vsaka pola velja le 6 kr., tedaj »tiroglasno 24 kr. Naročila in denar sprejema Čitalničnega pevskega zbora blagajnik gosp. Franjo Drenik v Ljubljani.
]*OMlllllO.
Vaem prijateljem in znancem v Mariboru, od katerih se osobno nijsem mogel posloviti pred svojim odLodom od tukaj, zakličem srčni: z bogom in na zdrav je!
V Mariboru  18. julija  1872.
Hugon V. Tanšić.
Slovenskim pisateljem in prijateljem slovenskega slovstva!
Da bi slovenski pišate! ji imeli duševno sre-dišee, katero bi jim dajalo priliko o raznih pisa-teljskih zadevah se sporazumevati, (posebno pri-merno đeliti delo med delavce) in da bi o pravem Času podcijene podpore na slovstvenem polji že delajoče ziaožne moči vzdrževale iu krepčale pa tuđi novih pridobivale, »e je ustanovilo slov. pisateljsko društvo. Vspešuega delovanja se je pa od njega le nadjati, ako se obilno število posebno podpornili udov v njeni zbere. Meceuatov slovenskih nij; tedaj mora vca narod prevzeti po-kroviteljHtvo  pisateljskega društva.
Zato se vabijo vsi slovenski pisatelji in vsi rodoljubi, katerim je mar za razevet slovenskoga slovstva, uaj pristopijo v obilnem številu mlađemu družtvu. Doucske in oglase sprejemajo gg. po-verjeuiki in pa g.  denarničar.
Ljubljana, 10. julija 1872.
Odbor „društva slovenskih pisateljev": Dav. Trstenjak, predseduik; l)r.  Hazlag R., pod-predseduik;  M. Pleteršnik, tajnik; I>r. Vošnjak .1., dcuarničar;   Fr.   Krjavec,   J.   Jnrčič,    .1.   Nolli,
J. Ogrinec, Di\ V. Zarnik, odboruiki.
P o v c r j c n i h t v o za pisateljsko društvo so blagovolili prevzeti gg. prof. Dr. Krek, v Gradcu i F. Kapu s, v Celji; Fr. Rapoc, v Mariboru; Dr. Gregrorie A., v Ptuju; L. Einspielcr, v Celovcu; Ur. Mcuciuger, v Kranji; II. Žark, na Krakeni; Fr. Hren, v liegnjah; prof. Fr. Er-javec, v Gorici; prof. Jesenko, v Trstu.
Za nesrečnike na Ceškem
je dalje rSlovenskemu Naroduu došlo:
gld.    kr. Prenesek  iz  št.   SI   T,Slov. Naroda"     .     .  728    80
Neimenovan iz  Mareuberga.....       1    —
Gosp.  Jožc   Ulaga,    župnik pri sv.  Vidu
blizo   l'onikve.......6    —
Prilikom   učiteljske   skupšeine   v   Kastvu
se je nubralo.........8    60
Po g. Hržić-a iz  Ptuja smo  prijeli   11   gl., darovali so:
Gosp.   dr.  Križan........5    —
n      dr............5    -
„       Zitck  prof.........       1     —
Po gosp.  Praprotniku iz Laškcga nam je
došlo  10 gld., darovali ho: Gosp.  N. N.   ..........2    —
n     J. f.  -.........-   r>o
„       Lajkauf.........       1    —
„       K. Soibert........       1     —
K. Hcnn.........      1    —
„       ft. Vimer       ........    —    80
Gostiša.........    —    50
„       Hrastnik.........    —    50
„       Janez Koren.......    —    40
r       Janez Župan.......    —    «50
„       Matija Jakše.......    —    50
M. Vorina........    —    J30
r,        Šcligoj.........—     50
Neimenovan........♦         —    40
„       K. lllaga........—    30
Skupaj  .    . 76'5    40 Administracija „SI. Naroda".
Dunajska boraa  19. julija.
Eiit»tni drž. dolg v liankovcili   .    04 gld.  1^ kr.
Eimrni drž. tlolg v srobru           .    70    „    90   „
Kominu.........111      r     >'J.F>   „
Krodiliio akcijo......32      „    00   n
Napol..........8    „    87   B
C. k. cekini.......•>    P    33   n
Srebrn........       10H    T    60   .
Listnica opravništva. Vaakc^a p. n, %. uaročiiika. ki bi lista rodno no prejemal, prosinu), <la naui takoj n.v zuatii. Taka pinnia, nezapočatena in zunaj z napisom ,,re-klainai-ija1'  — so  vsc poatnino prosta.
Javno opravi^enje v razžaljenji poštenja.
Fred nekaj casotn snio poddisana brata, go-spođ JoRipa Sanasft, c. k. poštarja v Kozini in župana Rodičkega p« nevredno razžaljivo z bese-dami na poštenju: ranila, tako da je on zadostenje opravičenja po koaseusko pravdui poti pri c. k. sod-niji v Sežaui ttrfal.
Ker pak razgaljeni gospod je tak dobroteur da nam po storjeni prošnji našostranski, pregreho odpusti, tak javno spoznamo in prekličemo kot laži vse razžaljivc besede, ki so ranile njegovo neomadežvano posteuje.                               (139—1)
Kozina, dne  17. julija 1872.
Jožef Sturm. ni. p.    Janez Sturm. Po meni Mili. Lesehdorfer, priča.
Vinski kain«*n9
star kositer, med, kuper, žolezo iu svinei1; ovčje kože, telečje kože, ovejo volno. kože divjih živali in vosek ; dalje kosti, j>arklje, cunj^, .sukno, usnjc iu odpadkc od papirja kupuje v velikom iu na drobno po najvišjili ecnah
Jakob «clilesiiiftcr,
(128—3)               v Mariboru, grajski trg št. 8.
En Iziirjeii pl«ar^
slovenskepa   in  nemškega   jezika v govoru  in pi-
sanji   popolnem   zmožeo,   dobi pri  odvetniku dr. fiuido Srebre  v Brežicah (Rann) takoj službo.
P. T.
S tem si dajem Čast Vam naznaniti, da sem v začetku   julija pod tirmn
A. JURCA
v Celji na velikom trgu, v hini g. Joh. Gosta sen.
područno kupčijo s špecerijstiin ulagom
odprl.
Priporočevaje Vašej pozornosti svojo novo ustanovljeno kupčijo, Vas ob enem zagotovljara, da bocem vedno ni prizadevati s pošteno postrežbo, najboljim blagom iu nizko eeno Vane zaupanje doscČi.
Opirani   pa   svojo priporoČitev na občno za-upanje, katero se mi je do Kcdaj ua Ptuju v cnaki kupčiji že več let od strani   obČinstva, posebno v naših  narodnih krogih toliko  Hkazovalo. (140—1)                              .1. JWIT«.
(iiavni  dolutck           X<>V<>                 1) lhitko
« v. :ill< UH )<> mar k  OZlltlll i IO       .^"„tira
nove iMMi.ško          «rt"»*€?.              država.
državni; vtMjavi*.                                                       .
Po vabilo k udeleženju pri mo^oćih  dobUkih
vciike dMt'lne vlade garantirane denarne od lolerijo,
(134—4)                  v katori so nad
3 inilU^H^ tolrtijev
gotovo dobiti inorata.
Dobitki te koristne državne loterije, ka-tera ima vsled nacrta samo tJO.000 sreeek, so Hledeči: namreč 1 dobitek cvent. 360.000 iiiark nove nenii5ke državne veljave ali 120.0(X> tolarjev pr. krt., specijelno tolarjev 80.000, 40.000, 25.000, 20.000, 15.(XK), 12.000, 2krat 1O.(KX), 3krat 8000, 6000, 3krat 5000, 13krat 4000, 3000, 38krat 2000, 1500, 155krat 1000, 318krat oOO, 400, 451krat 300, 200, 57f)krat 100, 210krat 80, GO, 50, 20.50Okrat 47, 9225krat 40, 31, 22 & 12 tolarjev, in pridejo oni v malih mesecih v 6 oddelkih do gotove dolofibe.
Prvo v/digovanje  dobitkov je umilno na
355- in ii«. julija t. 1-rioločuno in volja za-nj
cela . . . originalna srečka samo 7 gl.a.v. polovifina         „               „           „      3V9 „ n „
^ctrtua               „                „            „      l3/4 „  „  „
v bankovcih in pošiljain te od države garantirane originalne srećke (nobono propovodane proincse) sa fran-kirano ponlun znesck tildi v nnJdaljSe krnje.
Vsak iiilulcžcnec dobi od mene zravon svoje originalno srećke rudi z državnim grbom previđeni originalni nacrt groti* in po izvrsenem vzdigovanji precej urodni vzdigatveni  liwt  brez opominti j>o.v/a».
Izplačevanje iu razpošiljaiije ioliUenlli denarje?
se ztfodi ci/ mene direktno intoresentoui promptno in v najntroiji vinlČeČiin.iti.
D4T*  Obmiif me torrj * nnroitU
Siimuel Heckscher senf,
Hampiier & W(>ct)Hclgc8ch:ift in Hamburg.
fiorzni komptoar in inenjavnica
dunajske komisijonske banke
Seliolteiiringr MN,
prejema vse   kakor   koli imenovane imiftltmN   llB«kllJ»Ml4<k, in l»<»rzii«k posti«*.
Naročita na tukajsnjem trgu in iz provincije se jako naglo, rceluo iu promptno izvršujojo in se vrednostni papirji in valute po borzncni koniptuaru kupljene z obzirom na vdakokratno stanje de-narnega trga pod najbolj  ceuimi pogoji obdeljujcjo.
Poslovue prostornosti so vsak dan od 9. ure zjutraj do ti. ure zvečer brez prenehanja občinstvu odprte.
(131—3)___________________________________________________________________
Ldebig'0' Kumys-ekstrakt
od dunajtikc! zdra\ nisko oblasti kot zttrnvllo pri/nan in od krakovako nČonc družbo posebno priporočan. po so^lasnoni pritrjanji medicinskih fakultot prvo vsoli do  zdaj proti pljučni sulici  |)o/nanil) in rabljenih   z.dvavil.
Taištn ozdravlja brž in signnm: Jctlko, kh-Io v ra/.viti'in Htanji) tu-b«*rl4iilo#.o (prika/ki: ka.šl.janjo krvi, ht'ktična groznica, zmanjkovanje sapo) /t'lotlrnl, (TPinl In bronh Ini ni kiilar, nnttmlj«* inl>oštvo krvi) vslod dolgih boli'z,ni in natleljovatu^a nibljonja morknrijala, rliloroMlM (blodokrvnoat), RMlhnia, MuseiO^ liolenj«" iarbtneva moi«n, hj^terljo in hIm-boMt »iveei.
Za   atoklonico t goltl. a. v. Kištico od 4 gtoklenic doli do vaaku   inere. Razpošiljanje na vnonje oakrbljnjo generalni zalog
,,Kumy8 - Heil - Aiistalt"
Wieu, Mariahilferstrasse 3G. Bern (S. Friedli jun.)
NB. Dozdaj   broz vspoha — % medicino   —   zdravljoni bolniki naj za-upno z Liebigovim ekstraktom zadnji poftkua narode.
(106—18)
Živio
g o 8 fmm!  |» r (i f csor   matematike
R v. Orliće,
Berlin, Wilholmstra88o 5,
s katcrejrn    instnikeijami   za    igranje v   ioteriji  sem
t e #• ## o
dobil. W«»Im.        Anton IBolEorw«»K4»r,,
restaurnteur.
I7*%«*a**i razpoiilja na riankiraiia vprašanjapro-/n\Tnill '"sor 1";ltrmatikt' R- v Orliće' svoje /jUUlUill najnovejše izka/.e dobitknv, s potreh-*J niui razlaganjem vred »> svojib reHnično po vednosti priznauili in samo pri  meni sreću ili
Intttmkrljali i-a IgrnnJ«* v lotrr|JI. (125—1)                                                                 (iitruj i.
Pri mJanesn Giontinifu in JI.
iJSFlJfel'ftffČlf,    hukvarjih v Ljubljani je   na prodaj:
Vertee 9
časopis  s podobami  za slovensko mladost, od
la.nskeffa  leta 1871.  Trdno vezan po (136—2)             9 ffld. 4%O kr.
Vzajerona hipotekama zavarovaina banka
na Dunaji, Wallfischgasse Nr. 10. Kapital v akcijah štiri milijoni goldinarjev av. velj.
emitira od  l.r». jnlija   1*72 naprej : b 1 a «r aj i» i <• »i o   list <»
v oddelkih  od gU\. f><HM>,   10OO, f)()O,   100, 50 h •' -2 pi'roentninii   ohrestmi   pri   OOdnevneni   napovedanji,
•■   ■»',,                „                                           „       3<>        „
-  *                n                                „      14       „
-  -IV.          «                          ,     H     -
Obresti se na žoljo P. T. vložnikoiu naprej  plaču jejo. i:i:s—-j)                                     Upravni odbor.
Cenilnik pušk.
Daroast Lefauchcu\, dvocev:  30,33,  35, 38,
40, 45, 48, 50 do SO ghl itd. I) amast PercusHi ons, dvocev:  18, 23,25, 28,
;-K), 35, 40 do 60 pld. itd. Žclezni    Pcrciixions,    dvocev:    fjld.     11.HO,
12.:")(),   l.-J,   14,   1(5  do  IH itd. Kcvolverji. šest Htrclov, ki se sami prožijo:  7,
iUlo 12 m/m, veljajo gld. S.4O,  10.40,   12.H0,
16,  18, 22, 24 do .10 itd. Tcrcerol,   samokres,    dvo-  in enocev,    gld.:
1.20,   1.S0, 2, 3, 4, 5 do x. Vsake baze patrone,  vsc to po fabri.ški   ni/ki  ceni,
po  povzetji (Nachnahme) razposiljarn. 0 po mb a.  Kdor denar naprej posije, dobi provizijo. V Kropi na Gorenjskem.               (135—2)
TVItttej S-5oiwnli. Kropp, Oberkrain.
Kako se           (in—->)     .
•                  na limen naoiu obrani.                 •
Merodajni 2<lravniki (<lr. Hirschfeld,  kopclni     '£,
9   zdravuik v isfhl-u. zdravniski uredniki dr.Schnitz-     m
m*    ler in <ir. Markbreiter na Dunaji itd.) inienujejo    ■■
sladozelišćno   toaletno   in kopdno   milo in  sladovo    Jj m   poniado  od  Janeza  Hoffa   v Borliiui  najboljše *•    toaletne  pomočkt*.   —  Sladova  toaletna   mila daje Jj   rumeni, usnjasti. pikasti, pegasti koži gladko. helo,
nežno polt o trajnem omivauji; v manjšej meri stori    %
*    isto tuđi sladova kopelna mila; zadnja vendar samo   ^, £   krepćanje knsti, inuskul in živeev nainerava \n va-    * m^    ruje okužljivih snovi za bolezni.                                $
i>    Centralna zaloga Ea Dunaji, Karntnerriii£ 11,         •
■i     I' M^JttbtJaMi pravo  saitm jui gospodu Martinu     t^ Golobu.    I ipavit Ant. Deperis.
I         Turnske ure,
i  jako   dober   kup,   najbolje konstruirane,   s  !
i  31etno  garancijo in   plačili v obrokih se do-i              bivajo j)o  želji pri izdelovalcu
[            JttllOZ   TI.   POff-UtMC*lllllW,
■  (97—10)    Podnart-Kropa na riorenjskcm.
#***********************            B^          ■ % ^B  T    |l   Ai     I    "Bil   I   Fl i "^    I j^   I ft           ************************
I 41«™ i   J. " U JtfcrLJ1<11 J> 1jrt   i „«*—• i
************************                                                                                                                          ,                                           •■,                 . ,                         ^-Vi-I                                                                                                    ************************
lekarnica „pn jelenu44 v Gradcu.
•Imiez Klrlllor. lekarnica, St. Leonliarderstrasse, Gradec,  D»llkl»lwrlJ«^Tl ctc^flil*!.   lekarnica v Mariboru,  FruilC  llMU-
**ClM»r, lekarnica v Celji,   K»nivyniH, lekarnica v Ptnji,   l»<'ter   DlritlMt«'llcr.  lekarnica „pri obelisku" v Celovcu.
^S^^SSSSSSSS^^BSS^^^          Ta H' k   M' J(' ihr/-lUi^ tll(li P(> ^drav-                                     C^UMtI-0%* liri 4*lMt«W* 4'« I.
Kr~^!»^^S^HCHlM^roH^HSr^   i^^l   ni8k«lin prenrič.inji. na izni>na<U'Tio u^o-                                                            i   nn\,p*   sa  bP
■ j = || ■ rf IIIM^I^^^^^I^^HI   s   *»j I   di>n   naum   izkazaJ,   posebno   /a kasolj,______
I | b a J 2 4 P^STlMBBlHUl^fll - s   ^JllB   (fino. nahod, firip.'ivoHt,  l)olczni v  vratu        ih-LJ_v_____                                                    O***«*.«*:i#*»««
ll^al'i IjirllllllHrllll^   t i I /■    >n  v prsili.   .Mm»Ki   pn.jeinnikr   za,-otr.v-      <JpSl^K^fe^V*-^                                         OlOmailKOn,
ILf sl^^ ■UillillilBillll   ^   ^"11   -!a|°' cl;l •'"" J.1' ta 8<>k f)OSt;tI IK1!H^rn's'      {^MRMHHhhhK  U»tna voda od dr. lirunna, zdravnika za zobe.
■I     ;■»■=   1BWBhWWWWI«^B1   *■ *t_Jm    'J'v 'M *'a M'*  imajo  samo teinu /»Iravilu       if^^ra&alllinVSMK^Vlfv
fes«   l^gflMlliiHMKIIlHPS^vV^v-^1    ^hvaliti za zlajšainoin mirne uoči. V.sled      &V^]mmMmMVkWiMlWlB        Akl> 8t'  ('ua žli(';l   t(> llstT>1'   vodo   v  kupico vli.jo,
mŠBmSlBOSS^^^SSSSOSmmmmSBš   svojega prijiMno^a okti.sa nij »atno otro-       3N9f^B1^^HiM|MBR   (lo1»'° .*)*'  /a Hiiaženjc /,ol>.   kakor tuđi za ix,plaknc-
k..m  uiil  in   koriniiMi,   u-miiu biarim,  liromini,   na pluuiili  bo.ainin   Ijtidnm   potrebon,       ^iKhUiHiIuVF^??    "•'''  IIRt'   O(*Pravi  ^lah   (Illh iz "J'1''   l'"«^1""' P" vot-
javniin   govornikom    in    peveem    ugoden poinoček  proti   kosuiateiiiu  glasu ali ćelo      ĆJfM^^^G&MJEffi^          li» i« ff^ijilih zoIm-Ii in oživi  in okrepča zobno iuomo.
i:iiV^E!iotVrl« va «^ii«ijn zti ■iiiinUiiIc iii*iY4<»       ?$&$3h      * Efer   Un<>ht».i<>iii nmfrii \* w^\\^h
iz aromatičnih  planinskih želi,                                     ^oPIjV                         llllcniM-Jfm 11111^»  IZ ZClIftt.
proti  rrvmatićuiiu  boleštini v licu in udili. proti  ^lavobolu, ouioci. šinnenju po  naesili,        <yyxSpq>                                                   «iavnn zahvalu,
triranin do križu, slabosti udov, posebno pri nilm'iti tlelanju in  lmjeuju, proti občiii       fj&Ml.  r         i'                   i   •      •  •     i  i       -         •     i .   i      i     i         .-           i   i            i
«labo8ti   živrev   in   trupla,    bodonju na solani,   lu-n.oroi.laltnm   boiUtU, in po«ebno       Wjl  C      . koIlccm P|«lpi«"» .1« '»"Iff" c««i   ..nel tako l,.„i   prot.n v o ,el, nogab,
proti slabosti spolnil. ilov in po' „jej masno .uročt-ni  nenmči.                                   eVg£       .. jo.smno « .Ivimu«   IhtkU--""«  «"   IT« »iti in..ff.. .    l'o .iinoK..vrHtTi.M>i »jira-
F                           *                              ' i    tobipnieii I   >'1 \                                                          <S3        vliji"ii_ji, uit'd   tein tinh   zuravilin!  kopt'li, nvotovah   so im meil. dr.  >> uenta-
'____^1    '                                                           j           ji'vo mazo iz zeline   iz  h^karniec   ^jiri   jelonu" gospoda   Jožefa l'iirgli'itnerja
\-  K.adi'ii,    Samo  štiri tedne   hhiii to innžo rabil   in  bil h<mh "pront  svojih  bolećin in
Ol'.  Ncll«Mhpir€krJ«»V«  ]ri<'llt'OIIK*«>VU   CHOlM-ijU.    ^       ^. .„  tuđi toliko okreval, da mi nij  bilo  h-.-ba   licrgelj  ti-r <u>in niogcl /> !)<><liti satno
Ta osetu-ija  jt> radikalno zdravilo za   vso hole/.ni   v želtMlcii   in probavljanju.      s poiuočjo palico po svojih opravkih.
Ako ho po   I;%   do •_>(► kapljic.   v prvih   slučajib žlici*-.. z.a č:u unkrat   in «lo dosezi--                Čutini   st' zato dolžen.   vs.-in,   ki   imajo  tak«. l»olexen.  najgorkeji-  priporočati.
iH'«a vspeha većkrat   vzanu',   poinaga pnim-.) zu želoilčnv   krc, koliko, napihovanje,      J|; • raoijo to skrajuo c|obrodc>jno mazo. ti'U'Hiio bolečinc in slabo pndtavlianjo.   Ako st> vsak  dan rabi.   mlpravi vse bolezni
»podlijega trupi:!., razvedri duha in okrepća živce.   Kisuj   in  druge trdovratm- kožne                          (iradoe, '->•_'. septembra lHt',li.                  Jožef Loder, gostiluičar.
bole/.ni .se naglo   in brez   nevarnosti   n/.dravijo.   ako se vsak ilan  i»o 4— Jikrat koža                            Matija Pili,  kot priča.            L. G. Hocheoker, k«u  priča.
h to esencijo podrgme. — Već v  poduku <> rahljciiji.                                                                                                              ......_...._..
1 -tekleuin. liOkri                                                                            ^»„a*«,«.^« uredno.
|BaBB|^^um|BBaB           To   novo   zdravilo .)<*   priporoi-eno za                Nad utinlcso.t let hciii Hlužil  pri vojakib  v   vhcIi razmerah, izvišoval  najra/JiČ-
JL   Z^^i^9*VfVl^^lpVvViB9i^S|   /■(Iravljeiije hiihic*'.    uadiibo,   plućne   Ilibri-     neJHO opravke   po pisarnieali,   kakor   ludi  v  vojski,  kakor   tuđi  pri   katastru  iu vo-
H   \W /kM ^ M i^!4 [>j lllT^aB^H   kult)/.«1, 8tr(b'iiji'jet<'r in otlpravi na i/.nenad-     jaAkiiiu  mapiraiiji  iid.,    in   vsled  tega oi'in    doliii  zravi-n    iniiogotrn>   rane  in  udaren,
n   |r MS^^SBHKj^HHflHBH^^H   l.iiv   način  uaJKiianieniU'jšc   prikazni   takili     \n-'il   temi dve krogli.   kar   mi je   pri])ravilo   ra/.ne   slabosti   kut :   gluhot(».   hrouuiHt.
H       ukuCKSiHI^^^^^^^^^^^^^^hI   ''o'1'711'                                                             zakrite   hemoroiile   in    pn^eljujoči se rrvinalizem,   zilaj s< iu  pa  /,e  «lo!go  v.sleil  rab-
|B   v   VHfJpl I ^J^^^^^^^^^^^^H            ''"d  njegovim   vpljivoin sn ]mtolaži  ka-      lj<-nja med. dr. NViiehiajeve liiažt^ i/./elišč brc/,  uiasčobe in  Hinolr  popolueui  ozdravil;
IH    K   flP* I I   AJ^ M fl| I I I Hl   šiiij,  poiioeno poteujc  i/.gnie in bolnik dobi      inu'*  himii napoten to noccnljivo   /.dtavilo '/arad njegovo posebne  in gotove zdravilne
IH    ft   \[ * I ■ k\^M M H.  . I    tu   v   im-jkrajšem  času   z<iravje   in   zdravo po-      moči vsnin  vojaškim tovariHcm  najbolje  priporočiti.
IF   ^   ^M^PBm^^^B^BB^mB   ''"''"■,           .                      i        .    ,                                   (iradce. T.. aprila  18Ui>.
iz poato-tancnolcislega apuj, po                             Sleklpiiioa I ghl.
Grrimault-u v Parizu.                                                                                                                                            1 Ntoklenim 1 sld.                                         (118—5)
Nakup in prodaj kakor menjavaiije        TV^^                                                                         (93—7)     20tin delcžni listi
I                                    \s«'li   okstoj.čili                                ^H ^B                                                                                                   /,h »np vieUijriitvc   v<>IJhviiI
državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček,         HV    nTlTTCPTTTT    TI       9        PriMB                        b rez đaljšega  doplaci la
.leznianih   ^nih in^^ a.cij          H^   U   1   ti H U 1 L JJ      «    U U 1 F.
I                        .                ..            -  i    i,. ,.•'••                                               IlikAinininik'   »B*                                               *-■•    kr.   avfitr. državno srećke  ISnOne gld.    H
80  za   gotovino   ah   navrz.k   IO ",p .zvrniijojo.                                      M|MklliriIltf    £1,                                      C.    kr.   avs.r. državne srečke.  IHIi-tno  gl.J.    S
I                                  \Kf vtmIp «ri»ri>k                                                                       lit TAT A "I                                                    Offcsr«ko durilne Kri'čk«'   IHTOnu    .     .    gl«l.    7
I      se  proti piaćiloni v nie.se«";iiib  obrokih  od  gl. 5                                                I 11 M\ A   I                                                    Turski' železničim srt«čke  1H7<)iu; (30
I                                 na  višje piodajejo.                                                                    J'UllilUt                                                                    v/Ai^iU'v veljavne)......gid.     i
Izdatelj  in   odgovorni  urednik Martin Jelovaek.
Tiskar: b\ Skaza  in  družili.