LJUBLJANA, OKTOBER 1981 LETO XX, Št. 7 - 103 1. NOVEMBER SKLEPI IN ZAKLJUČKI PREBERITE TUDI TO ... m zkm.mckz Člani ZK osnovne organizacije Delovne skupnosti skupnih služb so ocenili naloge po 21. seji CK ZKJ na sestanku 5. 10. 1981. Ugotovitev, da se vsi člani ne zavedajo svoje odgovornosti pri izvajanju sklepov ni nova. Brez povečane odgovornosti vseh članov ZK in njihove aktivnosti pa ne moremo pričakovati povečane aktivnosti. Večina delovnih ljudi podpira politiko zveze komunistov, mnogi pa se zgledujejo po članih ZK. Običajno je tako, da vidijo napake posameznikov, zelo redko pa njihovo aktivnost, ker menijo, da člani ZK moramo biti aktivni. Žal pogosto ugotavljamo, da imamo slabosti, da se jih zavedamo, premalo pa naredimo za njihovo odpravo. Čas v katerem živimo torej terja v prvi vrsti spremembo dosedanjih navad. Marsikdo, pa tudi nekateri člani ZK, so menili in bili prepričani, da bo na 21. seji sprejet konkreten načrt operativnih nalog na gospodarskem in ostalih področjih. Kdor je to pričakoval, ta ne pozna #»volj delovanja zveze ko- munistov. Člani ZK smo dolžni aktivno delati znotraj delegatskega sistema, ne pa izven njega. Le taka aktivnost zveze komunistov zagotavlja, da se bodo stvari hitreje reševale. KAKŠNA JE NAŠA OCENA TRENUTNEGA STANJA Kljub uspehom, ki smo jih dosegli, s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Ko ocenjujemo izvajanje stabilizacijskega programa moramo priznati, da smo še vedno premalo dosledni. Nalog, ki smo jih sami postavili ne izvajamo z opravičili in raznimi izgovori. Nismo pripravljeni odpovedovati se pravicam, ki jih imamo. Ne prevzemamo novih dolžnosti, nočemo se sprijazniti z dejstvom, da je potrebno naše dosedanje navade spremeniti. Sama pripravljenost tudi še ni dovolj, moramo se izkazati z dejanji. Vemo, da je to težko toda ne gre drugače. Pri oceni smo bili enotnega mnenja, da je premajhna zavzetost pri tistih, ki oprav- ljajo odgovorne delovne naloge. Tu mislimo na vse tudi na vodje posameznih skupin. Pogosto se slabo dela zaradi ležernosti tistega, ki je dolžan delo organizirati in nadzirati. Menimo, da je treba prav tu zaostriti odgovornost. Ta zaostritev mora iti tudi do tega da jo bo posameznik občutil pri osebnem dohodku. Naloga ni lahko, sedanji čas pa jo sili v ospredje. Ne bomo seji mogli izogniti. Tudi samozadovoljstvo negativno vpliva na nadalnji razvoj, in med tistimi, ki morajo prevzeti težje breme je tega še dovolj. Smo pred oceno devet mesečnega gospodarjenja. Naj bo kritična, z zelo jasno sprejetimi sklepi o nalogah in konkretnih zadolžitvah. Tudi pri sprejemanju plana za leto 1982. moramo biti pogumnejši, kljub težavam, ki so že znane. Brez odločne zavzetosti za premagovanje težav ni pričakovati, da se bomo približali sprejetim ciljem v srednjeročnem programu. Člani ZK se moramo aktivno vključiti v razpravo o gospodarjenju. Odločno moramo pokazati na slabosti in zahtevati, da se sprejmejo konkretni sklepi z zadolžitvami in roki. To še posebej velja za izvrševanje obvez izvoza, ki so bile na zadnji seji delavskega sveta povečane. Delavci, ki opravljajo dela komercialistov, vodij poslovalnic skladišč, in vodje skupin, morajo nameniti večjo skrb ''povečanju količin s tem, da aktivno sodelujejo v različnih akcijah, ki so organizirane v okviru krajevnih skupnosti in drugih organizacij. Prvi vseh teh aktivnostih morajo prevzemati iniciativo in izvrševanje operativnih nalog, ne pa samo svetovati. Zaostriti je treba odgovornost do izvrševanja sklepov in to predvsem pri tistih, ki so po službeni dolžnosti odgovorni za izvrševanje nalog. Aktivnost je treba povečati v vseh organizacijah in pri članih delavskih svetov. Člani Zveze komunistov se morajo odločno boriti za db-slednost in odgovornost, tudi tako, da sami pri tem niso na „stranskem tiru". TonePLEŠEC MRK NA 1. KDDFEREDCO Dne 1. oktobra 1981. je bila v okviru konference sindikata, v sporazumu z občinskim svetom zveze sindikatov Ljubljana-Bežigrad, organizirana razprava po vprašanju reševanja stanovanjskih vprašanj in izrabi delovnega časa. Na podlagi ocene, ki smo jo napravili za našo delovno organizacijo smo ugotovili: Stanovanjska problematika se je reševala uspešno in da v naprej ne bo tako. Razlogi: manjša sredstva za stanovanja in izredno visoke cene stanovanj. Tudi premajhna pripravljenost in možnost tistih, ki stanovanje čakajo. Premajhen vpliv bodočih uporabnikov na gradbene stroške. Pomankanje stanovanj, saj npr. v letošnjem letu ni bilo možno kupiti nobenega novega stanovanja v Ljubljani in okolici. Na podlagi razprave so bili sprejeti naslednji zaključki: V gradivu za konferenco je treba bolj odločno postaviti vprašanje sofinansiranja prosilcev. Urediti je potrebno način kreditiranja in vezave sredstev. Gradijo naj se manjša stanovanja, večje stanovanje pa naj bo stvar prosilca, ki naj sam prispeva sredstva za razliko v površini. Kadrovskih stanovanj naj ne bo. Vsi naj imajo enake pogoje. Več kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na odnos do vzdrževanja stanovanj. Druga skupina vprašanj je zajela izrabo delovnega časa. Ugotavlja se, da so tu še ogromne rezerve. Druga delovna izmena bi morala biti enako obravnavana kot prva. Bolj smotrno je treba razporejati delovni čas, vse z namenom doseganja boljših rezultatov dela. Po razpravi so bili sprejeti naslednji zaključki: — Osnovne organizacije se morajo bolj aktivno vključiti v reševanje navedene problematike. Posebej pozorno je treba oceniti socialne prilike posameznika, zato je treba imeti čimbolj točno evidenco o stanju posameznika. — Na področju izrabe de- Dobri 9 mesečni rezultati Tudi v III. trimesečju letošnjega leta nadaljujemo z ugodnimi ekonomskimi kazalci, ki so bili značilni za naše poslovanje v preteklih trimesečjih letošnjega leta. Celotni prihodek smo v delovni organizaciji povečali za 56 %, v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta in s tem presegli plan za 22 %. Dohodek je prav tako večji, kot je bil planiran. Cisti dohodek je večji od preteklega leta za 59 % in je s tem za 26 % višji, kot je bil planiran. Količine zbranih odpadnih surovin so višje kot lani le za 3 %, predvsem zaradi počasnejše rasti proizvodnje v vsej republiki, oz. celo zmanjšane proizvodnje v nekaterih vejah industrije, zaradi slabšega plas-mana in pomanjkanja reprodukcijskega blaga. Osebni dohodki so bili višji za 36 %, sredstva za poslovni sklad pa za 81 % višja kot preteklo leto in za 11 % oz. 43 % višje kot so bila planirana. Število delavcev na delu je bilo za 3,3 % manjše kot leto prej in 5,2 % manjše, kot smo planirali. Nevnovčen prihodek, ki ni mogel biti obračunan je bil zaradi posebne skrbi in posebne akcije zelo majhen in predstavlja komaj 0,2 % fakturiranega prihodka. Likvidnost je v naši delovni organizaciji še vedno dobra, čeprav se opaža, da se ta v celotnem gospodarstvu slabša. Svoje obveznosti v redu in z veliko ažurnostjo poravnavamo. Razporeditev dohodka smo opravili po določilih dogovora o spremembah družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Dohodek je še vedno visok, toda v tozdu RET je bil v tem trimesečju slabši, kot v I. polletju letos tako, da je z indeksom 132 dovoljeval zvišati osebne dohodke le za 29 %. Priprava odpadnih surovin V devetih mesecih poslovnega leta 1981 dosega količinska prodaja 97 % planirane količine za to obdobje. Prodaja v višini 127.812 t je za 200 t večja od prodaje v istem obdobju lanskega leta. Odkup uporabnih odpadkov je v primerjavi na isto obdobje lanskega leta večji za 3 %. Ker so zaloge približno enake lanskoletnim sklepamo, da je zbran uporaben odpadek v strukturi slabše kvalitete, da je izkoristek slabši — več je izsortiranega neuporabnega odpadka. Če primerjamo med seboj dosežene količine v prodaji na plan v polletju in devetih mesecih ugotovimo, da je odstopanje od plana manjše v devetih mesecih. Šest poslovnih enot dosega ali presega planirane količine, pri ostalih šestih pa se je razkorak zmanjšal z izjemo poslovne enote Slovenske Konjice kjer dosegamo planirane količine za to obdobje samo s 85 %. Vzrok je v izpadu prodaje zaradi težav v transportu in sortiranju v Uniorju, ki je najmočnejši dobavitelj omenjene poslovne enote. Dokaj ugodnemu premiku doseganja planiranih količin botrujejo: poživitev indu- strijske proizvodnje, znatno večje količine zajetih uporabnih odpadkov pri občanu in prvi zelo vspodbudni rezultati sodelovanja s krajevnimi skupnostmi. Nad pričakovanimi pa so rezultati sodelovanja z osnovnimi šolami. Sodelovanje s komunalnimi organizacijami, razen v nekaj primerih, ni obrodilo sadov. JEKLENI ODPADKI Dobavljene količine jeklenega vložka presegajo planirane. Slovenskim železarnam izpolnjujemo pogodbe za devet mesecev z indeksom 107 (Jesenice 100, Ravne 118, Štore 103). Tudi livarne so skupno dobile dogovorjene količine, manjša notranja odstopanja pa bomo skušali uskladiti v zadnjem kvartalu tekočega leta. Količina jeklenega vložka, ki smo ga morali dobaviti na zahtevo dobaviteljev železarni Zenica, je znatno večja od lanskoletne, vendar še ne moti rednih dobav omenjenim pogodbenim kupcem. PAPIR Papirni odpadki so področje, ki kaže v letošnjem letu najboljše rezultate. Zbrana količina 19.400 t je za tretjino večja od lanskoletne. Menimo, da so za večje količine glavni vzrok stimulativne cene in akcijski pristop; ne smemo pa pozabiti, da smo v letošnjem letu pridobili tudi pogodbene dobavitelje tovarne embalaže iz Belišča. Pogodbe s tovarnami papirja močno presegamo. Izjema je tovarna iz Belišča, kjer transportni problemi onemogočajo 100% realizacijo pogodbe. BARVNE KOVINE Količinski promet z barvnimi kovinami je dosegel v devetih mesecih slabih 6.000 t, kar je za 12 % več kot v lanskem letu. Dobavitelji proizvodov barvne metalurgije še vedno zahtevajo vračanje odpadkov barvnih kovin. Te zahteve so v mnogih primerih močno pretirane, vendar tako ozko povezane z dobavami, da moramo tudi zbrane količine ..prostih" odpadkov barvnih kovin usmerjati kupcem, ki niso pogodbeni partnerji, pogodbe pa ostajajo nerealizirane. Steklenih črepinj smo vrnili industriji 4.650 t, kar je v primerjavi z 2.220 t v lanskem letu povečanje za 110%. Osnovna problematika pri zajemanju steklenih črepinj je ostala nespremenjena. Prenizke prodajne cene onemogočajo stimulativen odkup. Ne samo to, onemogočajo razširjeno in enostavno reprodukcijo. REPRO- MATERIAL Trgovina z repromaterialom je naša dopolnilna dejavnost. ' V skupni količini predstavlja repromaterial slabih 8 %, v dohodku pa za- NKHglE 1111 ENA PRVIH NALOG Te dni je DS TOZD Priprava odpadnih surovin obravnaval in sprejel predlog šestih sprememb plana za poslovno leto 1981. Spremembe se nanašajo na planske obveznosti izvoza. Dosedanjo obvezo v višini 20.000.000 din je DS TOZD povečal za 13 % in tako je nova vrednost, ki jo želimo doseči v izvozu 22.600.000 din. V prvih devetih mesecih tekočega leta dosegamo prvotni letni načrt 81 %. Ta dokaj ugoden rezultat smo dosegli v obdobju april — september, saj v prvih treh mesecih skoraj nismo izvažali, ker nismo dobili izvoznih dovoljenj. Vzrok je bil v dolgotrajnem administrativnem postopku, ki nam, mimogrede povedano, tak kot je ni sprejemljiv. Rezultat drugega in tretjega četrtletja in stvarne možnosti v četrtem so vspodbudile strokovne službe, da pripravijo predlog za spremembo načrta izvoza. Pri pristojnih organih smo že zaprosili tudi za dodatna dovoljenja in sicer za izvoz 1000 ton mešanih ostružkov nizko legiranih jekel in 300 ton pocinkane pločevine. lovnega časa je treba odločno izvajati predpise. — Gradivo za konference naj se dopolni. — V razpravi sta sodelovala tudi člana komisije za živ-Ijenske razmere delavcev Občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana-Bežigrad, ki sta bila mnenja, da je nekaj pripomb podobnih pripombam drugih organizacij in, da bo zato možno sestaviti predloge za dopolnitev dokumenta, ki ga bo sprejela 3. konferenca Sindikatov Siovenije. AntorT p,ešec Nekaj izvoznih možnosti pa imamo tudi v še neizkoriščenih izvoznih dovoljenjih za mešane prokrom odpadke. Al — žguro in belo pločevino. Za izvoz steklenih črepinj in odpadkov plastike ne potrebujemo izvoznih dovoljenj, vendar so te sekundarne surovine manj iskane in tudi slabo plačane. Pri povečanju plana izvoza je potrebno omeniti, da izvažamo odpadke, ki jih naša bazna ali predelovalna industrija ne more uporabiti, bodisi zaradi zahtevnosti tehnoloških postopkov ali premajhnih količin. Težave s katerimi se srečujemo v realizaciji izvoza so dvojne narave. Prva je tre- nutna hiper produkcija sekundarnih surovin v državah Evropske gospodarske skupnosti, katere članice so tudi države s katerimi poslujemo v izvozu. Težka gospodarska situacija v državah Zahodne Evrope omejuje industrijsko rast in s tem porabo primarnih in sekundarnih surovin. To se odraža tudi pri cenah saj v letošnjem letu opažamo močno zniževanje. Na relativno in absolutno zniževanje cen ne moremo vplivati in jih moramo jemati kot dejstvo. Pri izvozu bo obveljalo načelo, da bomo izvažali vse tiste sekundarne surovine, ki jih domača tehnologija še ne uporablja, v doseženo vrednost pa moramo primerjati s širšimi učinki, ne pa samo z lastno proizvodno ceno. Težave na katere pri izvozu lahko vplivamo so notranje narave. Kvaliteta izdelkov je zahteva, ki končno odloča o naših realnih možnostih. Izvoženi odpadki morajo biti čisti, ne smejo vsebovati peska, lesa, gume itd. Poseben po vda rek moramo dati neoporečnosti prokroma ter beli in pocinkani pločevini. Ti odpadki ne smejo vsebovati barvne kovine. Nejmanjša prisotnost bakra ali njegovih legur popolnoma razvrednoti omenjene odpadke, nam pa močno poveča stroške in zmanjšuje možnost izvoza, ker s tem zgubljamo težko pridobljen sloves solidnega partnerja. Odgovornost za kvaliteto nosimo vsi, seveda vsak v odnosu na delo, ki ga opravlja, vendar vsi! Povečanje plana izvoza je del stabilizacijskih prizadevanj v TOZD Priprava odpadnih surovin. Gospodarstvo Slovenije se nahaja v hudem uvozno—izvoznem primankljaju. Ta primanjkljaj je zlasti visok z državami Zahodne Evrope. Naš doprinos ne bo rešil uvozno—izvoznega problema, je pa kamenček v mozaiku prizadevanj, da se ublaži težka gospodarska situacija. Rebalans plana izvoza pa nam pomeni tudi merjenje notranje moči in priprave za leto 82, ki bo verjetno med najzahtevnejšimi v petintrideset letni zgodovini Dinosa. Ing. Rafael Kravcar Veliki kupi plastične folije na mariborskem skladišču. radi manjšega deleža vložene ga dela še manj. Planirano količino za obdobje devetih mesecev dosega poslovna enota Ljubljana s 125%, poslovalnica Maribor pa z 92 %. Vrednostno plansko realizacijo presegata obe poslovalnici. IZVOZ Izvoz na zahodna tržišča je zahteva negativne izvozno-uvozne bilance SR Slovenije. Prizadevanja na tem področju se kažejo v realizaciji letnega plana v višini 81 %. Poživitev v tretjem kvartalu in ocena možnosti četrtega kvartala sta bila realna osnova za povečanje plana izvoza za 13%. Realizacija planirane vrednosti bo mogoča samo s pridobitvijo dodatnih dovoljenj za izvoz in s kvalitetnejšo pripravo sekundarne surovine. Nečistoče kot pesek, les, guma ne sodijo k legiranim jeklom ali steklu. Devize ustvarjene z izvozom uporabljamo za nakup rezervnih delov, večji del pa jih odstopamo organizacijam, s katerimi smo povezani v reproceloto. * * * Finančni rezultati poslovanja kažejo rahel trend upadanja v primerjavi s prvim kvartalom in polletjem, so pa še vedno zelo ugodni. Število zaposlenih po spisku je 385, po urah pa 363. Dohodek na delavca dosega že vrednost 871.000 din, zelo ugodni so tudi ostali kazalci poslovanja. Izdatki, ki so omenjeni izkazujejo porabo znotraj dovoljene. Osebni dohodki se oblikujejo na osnovi Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Dovoljena rast mase, ki jo namenjamo za OD je v odvisnosti od rasti dohodka. ODSTOTEK ZBRANEGA ODPADNEGA PAPIRJA V POSAMEZNIH DRŽAVAH (PORABA =1007.) JUGOSLAVIJA SLOVENIJA 1,, i 1 1 iiiiiiiiiiiiiiii = mm* ! S . •ri Kal 1976 78 oc. 80 75 78 1980 E G S- um ■m mi ■mvi $f ITALIJA- FRANCIJA- mim NIZOZEMSKA- SVEDSKA- v.;.\v.v m ŽiŽiŽiS Hi »■W'i AVSTRIJA- JAPONSKA- \v.\v.v. ZR NEMČIJA m USI s« *i- 14 MMMH l>H-»»j IHjMIMj L Xv?7!vv ?! v. A,,,i ------------ ******** .v.v.v.v mm, us :;:::::::x:x lEE \vaT v.v.v.v. -.-.i NMIHI ...... ;XyXvX ttttviv. SS3 IIP mr 1975 76 77 75 76 .77 75 . 76 77 75 76 77 75 76 77 75 76 77 75 76 77 75 76 1977 50 7. Vsako leto zberemo več odpadnega papirja V Sloveniji zberemo vsako leto več starega papirja. Lani smo že skoraj dohiteli Nizozemsko, kjer po zadnjih podatkih zberejo največ starega papirja (kar 45,5 odstotka glede na porabo). Nedvomno zberejo več odpadnega papirja tiste države, ki morajo uvažati les, medtem ko druge države, bogate z gozdovi, starega papirja skoraj ne predelujejo in zato je na primer Švedska na repu lestvice. Zgornja tabela kaže, da v Sloveniji zberemo in vrnemo papirni industriji večje količine starega papirja kot drugje v Jugoslaviji. Med republikami je precej razlik. Podatkov iz prejšnjih let za posamezne republike sicer nimamo, toda leta 1980 so v Črni gori zbrali najmanj starega papirja, namreč 12,8 odstotka, v BiH 15,8 odstotka, v Makedoniji 25,4 odstotka, v Srbiji 30,9 odstotka in v Hrvatski 31,7 odstotka. A. D. Razlike med povprečnimi osebnimi dohodki poslovalnic se zmanjšujejo. Izena- čevanje tehnične opremljenosti in strukture zaposlenih vodi k manjšanju razlik, se- veda pa ima vpliv tudi višina stroškov poslovalnice. namreč svobodno oblikuje cene tekstilnim odpadkom, dočim mi le delu sekundarnih surovin določamo cene s kalkulacijami. Za drugi del, to je čistilne krpe in bombaževi no so cene regulirane s predpisi in v letošnjem letu še niso bile zvišane. Kljub planiranemu uvozu, uvoza repromateriala, industrijske opreme in rezervnih delov sploh ni bilo, dosegli pa smo planiranih 1,75% milijona din izvoza, kar predstavlja 3,32 % celotnega prihodka. Nerealizacija uvoza se odraža v doseženih (Nadaljevanje na str. 6) Regeneracija tekstila Poslovanje v III. trimesečju 1981 ni bilo najboljše, saj se je pojavilo nekaj težav objektivnega značaja. Na nekaj slabše rezultate je v večji meri vplivala politika cen, uvozne restrikcije ter spremenjeno ravnanje s tekstilnimi odpadki v tekstilni industriji zaradi splošnega varčevanja v našem gospodarstvu in naraščanja konkurence v odkupu. Količinska realizacija je bila dosežena le 93 % tako glede na isto obdobje preteklega leta, kot na plan in je znašala 1979 ton pripravljenih sekundarnih surovin. Celotni prihodek je bil dosežen, izraženo z indeksom na isto obdobje preteklega leta, 143, dohodek 132, čisti dohodek 135 in porabljena sredstva 151. V nekaj zadnjih letih je bila rast porabljenih sredstev vedno nižja od rasti celotnega prihodka, sedanja relativno visoka rast pa je negativno vplivala na dosežene rezultate, to je na dohodek in na njegovo delitev. Znotraj porabljenih sredstev je porasla nabavna vrednost repromateriala za 51,7%, materialnih stroškov ter amortizacije pa le za 24,8 %. Delež nabavne vrednosti v celotnem prihodku je tako porasel od 57,6 % na 60,8%. Tekstilna industrija (Nadaljevanje s str. 5) rezultatih. Upamo, da bomo v zadnjem četrtletju realizirali še nekatere načrte, dosegli tudi odobritev novih cen ter uspešno zaključili poslovno leto 1981. Ocenjujemo, da je bilo naše poslovanje kljub določenim težavam uspešno, saj smo po kazalcu neto akumulacije na celotni prihodek daleč nad povprečjem gospodarstva občine in približno na povprečju panoge industrije, le osebni dohodki so nekaj pod povprečjem, tako gospodarstva kot panoge industrije in trgovine v občini. Delovna skupnost Nedoseganje količinske realizacije kritično ocenjujemo, čeprav so vzrok objektivni razlogi. Varčevanje v gospodarstvu se izraža tudi v manjši količini in v ravnanju s tekstilnimi odpadki, kar pomeni povečano neposredno vračanje odpadkov v lasten proizvodni proces v tekstilni industriji. Ob isti strojni opremljenosti obrata, količina pripravljenih sekundarnih surovin v odvisnosti od vrste in namena uporabe, iz leta v leto niha, zlasti ker precejšen delež skupnega prometa predstavljajo čisti prometni posli. Strojni park je tehnološko in tudi fizično že zastarel, planirane rekonstrukcije trgalne linije za izdelavo regeneratorjev pa nismo realizirali zaradi znanih omejitev v uvozu. Značilno je še, da je odjemalec sintetičnega regenerata zaradi okvar v njegovem strojnem parku zmanjšal odkup tega od planiranih 180 na 94 ton, kar je povzročilo kopičenje zalog tega izdelka. Proizvodnja čistilne bombaževine se je zmanjšala zaradi prestavitve enega stroja v obrat v Ljubljano. Promet s TOZD POS je potekal uspešno, saj je bilo preko poslovalnic POS. nabavljeno 78000 kg odpadkov ter prodano 88389 kg izdelkov iz sekundarnih surovin. Potreba po sodelovanju je z naše strani še večja zlasti zato, ker TOZD POS skoraj popolno pokriva slovenske občine s svojimi poslovalnicami ali skladišči. Tudi interni promet med obratoma znotraj TOZD-a je potekal uspešno. V Ljubljani je 70701 kg realizacije prodaje, v Bohovi pa 19830 kg. Delovna skupnost skupnih služb je izvršila z letnim programom predvideni obseg delovnih opravil svojega temeljnega programa. Dopolnilnega delovnega programa delovna skupnost skupnih služb ni sprejela, če ne štejemo sem vsa dela povečanega obsega poslovanja v obeh temeljnih organizacijah. TOZD POS je povečala svoj planirani celotni prihodek za 23 %, dohodek za 19 % in čisti dohodek za 29 %; TOZD RET pa je povečala svoj planirani celotni prihodek za 13%, dohodek za 7 % in čisti dohodek za 9%. Večina osebnih dohodkov delovne skupnosti skupnih služb se oblikuje poleg s planom predvidenega obsega števila delavcev, tudi s povprečnim osebnim dohodkom vseh delavcev v TOZD s primerjavo in izračunom na pogojno nekvalificiranega delavca. Zaradi visokega preseganja lanskoletnih rezultatov dohodka, je bil osebni dohodek v obeh TOZD oblikovan višje kot je bil planiran in zaradi dviga povprečja tudi osebni dohodki v delovni skupnosti. Za kritje tako povečanih osebnih dohodkov so planirana sredstva premajhna in potrebno bo zato celotni prihodek delovne skupnosti za leto 1981 ustrezno povečati. V obračunu za 9 mesecev je zato zmanjkalo sredstev za planirani sklad skupne porabe, zmanjkalo pa je tudi še del sredstev, ki bi jih morali nameniti za osebne dohodke. Posamezna področja v delovni skupnosti so svoje temeljne programe izvajala takole: Področje strokovnih in tehničnih opravil za samoupravljanje in medsebojne odnose je svoj temeljni program izvršilo v celoti. Poleg tega je bilo potrebno opraviti še vrsto del, ki niso bila vključena v temeljni program, npr. dela v zvezi s popisom prebivalstva, administracija, v zvezi z volitvami, referendumi, itd. V področju poslovne organizacije in računovodstva smo svoj temeljni program v celoti izvedli. Pravočasno smo izdelali zaključni račun za leto 1980 in tri periodične obračune letošnjega leta. Svoje obveznosti v rokih poravnavamo, likvidnost je zelo dobra, izterjava neplačanih prihodkov deluje tako, da so vezave naših sredstev pri kupcih kar najmanjše. Problemov s prehodom na nov računalnik pa je precej več kot smo jih pričakovali. Glavni vzrok za zamude je v nedobovaljeni opremi, ki je zaradi uvoznih restrikcij nismo mogli uvoziti in so zato kapacitete računalnika močno okrnjene. V področju načrtovanja in izgradnje smo v obdobju III. trimesečja izvajali zbiranje, pripravljanje in obdelavo raznih podatkov, na področju izgradnje pa dela v raznih krajih Slovenije. OBVESTILA UREDNIŠTVA Sporočiti vam moramo, da smo končno zvedeli kdaj in kje bomo res praznovali 35-letnico obstoja naše delovne organizacije. O tem smo vas že dvakrat obveščali, pa obakrat narobe. Dogovori o tem se namreč niso tako hitro končali in sicer zato ne, ker so organizatorji praznovanja, zaradi zaostrene stabilizacijske politike iskali vedno boljše, to je cenejše rešitve. Praznovanje bo torej v soboto 21. novembra 1981, v prostorih hotela UNION v Ljubljani. Slavnostni program se bo odvijal v Unionski kinodvorani, v restavracijskih prostorih pa bo slovesno vendar skromno kosilo. Vabljeni bodo vsi naši delavci in delavke in upokojenci. Tik pred praznovanjem bo izšla knjižica o Dinosu, naše glasilo pa bo izšlo po proslavi. V njem bodo prvič tudi fotografije v barvah. Na posebnem listu bomo objavili nagradno križanko posvečeno 35-letnici Dinosa. Če jo boste rešili jo boste lahko samo nekajkrat prepognili, napisali nanjo svoj naslov, nalepili znamko za 3.50 din in poslali na že odtiskan naslov. Mirujoča Arnoldovka pa ne ustvarja razlike v ceni oziroma dohodka, zato je potrebno iskati nove dopolnilne vire odpadnih surovin. Novomeščanskemu vodstvu za kaj takega niso bili potrebni sklepi delavskega sveta, niti druga priporočila in opozorila. Sami so prišli na to in sicer še predno so opozorila pričela prihajati iz vseh strani. S pomočjo občinskih mož so se povezali s predsedniki krajevnih skupnosti v mestu in daleč v okolici Novega mesta. Dosegli so tudi to, da občinski delavci govorijo o zbiranju odpadnih surovin in čuvanju okolja na sestankih, na katerih se zbirajo funkcionarji krajevnih skupnosti. O vsem tem in kako to izpeljujejo mi je pripovedoval Slavko Luzar iz Novega mesta. Tako sem zvedel, da so že v marsikateri krajevni skupnosti uspeli aktivirati krajevne odbore za varstvo okolja, ki doslej niso vedeli kaj delati. Zdaj agitirajo, da KS oziroma v vsaki vasi določijo prostor, do katerega se lahko pride s kamionom in na katerega krajani oziroma vaščani odlagajo takšne odslužene stvari, ki imajo vrednost odpadnih surovin. Tako pravijo: Vaščan ne ve kam bi z odsluženimi stvarmi. Ve, da jih ne sme kjerkoli odložiti, zato jih pelje ponoči v gozd ali v potok, seveda s strahom ali vsaj slabim občutkom. Za vse take primere pa določen prostor za odlaganje ropotije pomeni veliko olajšanje in rešitev. Marsikje so že uspeli, seveda nekje bolj, drugje manj, je pripovedoval Luzar in našteval vasi kot na primer: Žabja vas, Regrča vas itd. V Vavti vasi so na primer pod vodstvom učitelja otroci in mladina očistili strugo bližnjega potoka, namestili ob njem opozorilne napise in sedaj imajo že dolgo časa potok oziroma bregove ob njem, čiste. Tam imajo tudi določen prostor za koristne odpadke, učitelj pa obvešča Dinos kdaj jih je toliko, da jih je potrebno odpeljati. Po dogovorjenem programu naj bi v vsaki KS dvakrat na leto organizirali očiščevalno akcijo. V samem Novem mestu so takšno akcijo že izpeljali, zdaj pa so na vrsti krajevne skupnosti oziroma vasi v okolici. Da bi bile takšne akcije dobro organizirane in, da bi občani resno pristopili k njej, so naši iz Novega mesta, skupaj z občinskimi možni sestavili vsebino plakata, ki ga je potem naročila in financirala novomeška poslovalnica. Te plakate razobesijo po krajevni skupnosti takrat, ko se dogovorijo za očiščevalno akcijo. Značilno za vsebino teh plakatov, ki so rdeče tiskani na rumeni podlagi je, da se na krajane ne obrača DINOS, temveč njihova krajevna skupnost. To je že višja stopnja sodelovanja in zaupanja med nami in KS, in tako je prav. Kaj bodo k temu rekli delavci tistih naših enot, ki se še niso resno lotile zbiranja odpadnih surovin med občani oziroma krajani. Morda nekaterim predstavlja pogovor na občini ali v krajevni skupnosti velik problem. To pa ni problem tistih, ki tudi sicer sodelujejo v občinski ali krajevni samoupravi ali njihovih družbenopolitičnih organizacijah in ne nazadnje, v njihovih društvih. Morda pa se motim. Morda pri nas nimamo takih vodstvenih delavcev, ki več ali manj sklenjenih rok čakajo, da se jim bodo zopet začela polniti skladišča. Rad se bom vgriznil v jezik, če se motim. Tudi opravičil se Vaš novinar! KOLIČINE »PROBLEM «1II MESTU Novomeška poslovalnica je prva dobila visoko zmogljivo stiskalnico znamke ARNOLD. Potrebovali so jo zaradi velikih dnevnih količin odrezkov jeklene in aluminijaste pločevine, ki so nastajali v IMV, Industriji motornih "vozil. Zdaj se je ta vir, zaradi znanih vzrokov v IMV oziroma splošnih, kriznih gospodarskih gibanj, močno zmanjšal. PREIELI SMO.. Uredništvo oziroma glavni urednik našega glasila. Stane Mancini, je dobil pismo Antona Savernika, našega upokojenca, ki živi v Kopru. Savernik piše da je v našem glasilu bral o upokojencu Okornu, kako se je imel na oddihu v Moravcih. Potožil je, kako je osamljen in menil, da bi. se lahko tudi njega, kot Dinosovega upokojenca, kdaj pa kdaj spomnili. Njemu in drugim našim upokojencem sporačamo, da ima vsak pravico prijave za oddih v naših počitniških prostorih in sicer pod enakimi pogoji, kot veljajo za aktivne delavce. Računati pa morate, da imajo meseca julija in avgusta prednost aktivni delavci, zlasti tisti, ki imajo šoloobvezne otroke. To pravico izkorišča tudi Okorn, prijavi pa se skoraj leto dni preje, predno bi rad oddih nastopil. Se to naj povemo. Dinosov kolektiv se svojih upokojencev spomni najmanj enkrat na leto in sicer ob Novem letu. Ob koncu lanskega leta je vsak dobil po 1.000,00 din. Skoraj gotovo je, da se vas bo kolektiv spomnil tudi letos. Ko je Savernik sporočil, kako je osamljen, nam je prišlo na misel, da bi si upokojenci lahko dopisovali. Mi smo pripravljeni v glasilu objaviti vaše naslove, samo sporočite nam, da to želite. Savernik nas sicer ni pooblastil, da vam lahko sporočimo njegov naslov, pa bomo to vseeno storili v prepričanju, da delamo prav. Če mu bo kdo pisal, bo gotovo vesel, saj mu bo s pismom nekoliko popestril sivo vsakdanjost. Lep pozdrav tovarišu Saverniku in vsem drugim upokojencem in upokojenkam. (Anton Savernik upokojenec Obalni dom upokojencev 66000 Koper Krožna cesta 5) Uredništvo NAŠA sio im tlaiim Čeprav so bila za napredek družbenega standarda vložena znatna sredstva in ve liko prostovoljnega dela mladih, je družbeni standard — gledano v celoti zaostajal za splošnim razvojem v SFRJ. Ker družba ne more zadovoljiti vseh potreb delavcev in občanov po družbenem standardu, so se delavci in občani Ljubljane že pred desetimi leti odločili za samoprispevek I. in pred petimi leti za samoprispevek II. Podobno je bilo tudi v drugih mestih naše širše in ožje domovine. Vsi, ki smo se zavestno odločili za I. in II. samoprispevek s pono- som gledamo na rezultate, katerim smo mali delež pri spevali tudi osebno. S I. in II. samoprispevkom je bilo v Ljubljani na primer zgrajeno 46 sodobnih otroških vrtcev, 44 osnovno šolskih objektov, 5 modernih zdravstvenih ustanov, nekaj domov za starejše občane in ena vzgojna posvetovalnica. S temi objekti je Ljubljana dosegla bistven napredek na področju družbenega standarda. Z naraščanjem števila prebivalstva v Ljubljani se stopnjuje problematika zdravstvenega varstva, zlasti prenapolnjenost ambulant in dolga čakalna doba. Tudi pomanjkanje vzgojno zdravstvenih ustanov je kljub nenehnemu večanju kapacitet pereče. Podobno pa je tudi na področju osnovnega šolstva. Za plansko obdobje 1981 — 1985 smo se samoupravno opredelili, da bomo na področju družbenega standarda dajali prednost razvoju otroškega varstva in preventivnemu zdravstvi-nemu varstvu. V programu samoprispevka III. katerega stopnja se ne bo zvišala torej ostane 1,5 % od osebnih dohodkov je predvidenih osem novih ob jektov za otroško varstvo, »Odnos do otrok je odnos do prihodnosti človeka. Če želimo, da bomo ustvarili svet miru, prijateljstva, enakopravnosti in socialne pravičnosti, moramo to že zdaj zagotoviti našim otrokom.« Josip Broz Tito štiri nove šole in osem prizidkov, trije zdravstveni do movi in ena porodnišnica. Naša sindikalna organizacij,i je v akciji in se zavzema z,, sprejem samoprispevka lil. SPRtltll SMO Zadnje dni meseca septembra smo sprejeli programe aktivnosti po lil. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije. Ko smo ob tem pregledovali že sprejete programe, to je tiste, ki smo jih npr. spre jeli v času akcije ČLOVEK DELO-PRODUKTIVNOST stabilizacijske in nekatere sklepe v času sprejemanja ocene gospodarjenja, smo ugotovili, da smo si naložili preveč nalog ali pa smo bili premalo dosledni do tistega, kar >mo sprejeli. Programe smo izvrševali komaj 50%. Obi čajno pa smo se izogibali tistih nalog, ki so terjale povečane napore. Zato smo se odločili, da v pokongres-no aktivnost v prvi vrsti vključimo vse tiste naloge, ki jih še nismo izvršili. Tudi obseg programov smo skrčili zato, da bomo lahko vse svoje sile usmerili na ključna vprašanja. Na prvo mesto smo postavili odgovornost do izvrševanja sprejetih obvez. Sprejete programe je treba tekoče spremljati. To obveznost imajo vsi in ne samo nekateri. Sprejem dokumenta še ne pomeni rešitve, saj s sprejemom obveznosti, ki jo je treba uresničiti, šele na Ing. Stanislav Pesjak BEH1I1 TEKSTILNIH ODPADKOV IN SEKUNDARNE SUROVINE lil. KOLIČINE ODPADKOV Točnejših podatkov o količini ter vrsti nastajajočih tekstilnih odpadkov v Sloveniji nimamo. Pred petimi leti je Tekstilni institut Maribor skušal z anketo ugotoviti vrsto in količino, vendar se precej OZD anketi sploh ni odzvalo. Lahko le ocenimo, da nastaja v Sloveniji v tekstilni proizvodnji letno približno 10.000 ton odpadkov, od katerih jih je okrog 25 % neposredno vrnjeno v predilni tehnološki proces, strukturo preostale količine pa ocenjujemo takole: — 2000 ton vlakenskih odpadkov, — 2500 ton nitnih odpadkov in filamentov, — 3500 ton odrezkov ploskih tekstilij, — razlika je vlakenski prah. Po različnih ocenah bi se v Sloveniji dalo zbrati vsaj tudi 10 % starih tekstilij glede na prodajo tekstilnih proizvodov, kar predstavlja približno 3000 ton letno. Sedaj se zbere približno 500 ton starih tekstilij letno (zbrana količina je odvisna od družbenega interesa in zavzetosti, možnosti predelave ali plasmana in ekonomičnosti. Uporabne odpadke, ki jih ne vračajo v proizvodni proces tekstilne OZD, izvažajo ali pa prodajajo specializiranim organizacijam za predelavo v sekundarne surovine. V Sloveniji so tri take specializirane organizacije: Surovina Maribor, TOZD Regeneracija, Tekstilka Ljubljana in Dinos Ljubljana, TOZD Regeneracija tekstila, ki skupno zberejo in predelajo v se kundarne surovine ali tekstilne regenerate približno 8500 ton tekstilnih odpad kov letno, kar pa ne moremo primerjati s količino nastalih odpadkov v Sloveniji, saj jih te organizacije kupujejo in prodajo širom vse Jugoslavije. Lahko trdimo, da se v Sloveniji še premalo tekstilnih odpadkov vrača nazaj v proces tekstilne proizvodnje. Možnosti uporabe pa so naslednje: — ponovno predenje, — izdelava netkanih ploskih tekstilij, — polnila v posteljnih vložkih ali odejah, oprema stanovanj, (pohištvena industrija) za toplotno in zvočno izolacijo ter podobno, — priprava čistilnih sredstev, — priprava granulatov in sintetičnih odpadkov, — papirna industrija, — industrija drugih izdelkov (filtrov itd.). IV. PRIPRAVA ODPADKOV IN IZDELAVA TEKSTILNIH REGENERATOV Priprava tekstilnih odpadkov zajema: 1. zbiranje Potrebno se je zavzemati, da organiziramo sortirano odlaganje odpadkov na izvoru po tehnoloških fazah in časovnem zaporedju, ustrezno pakiranje in skladiščenje, s čimer dosežemo, da je njihova nadaljnja predelava ekonomična. Pod naslovom SZTIS (Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije) je bilo iz- dano navodilo vsem konfekcijam SRS o sortiranem odlaganju konfekcijskih odrezkov. Na ta način bi spodbudili vse te organizacije za tako odlaganje odpadkov, da bi bila njihova vrednost in rentabilnost nadaljnje predelave čimvečja. 2. sortiranje To je ena najpomembnejših faz priprave odpadkov oziroma izdelave tekstilnih re-generatov in pomeni pripravo ustrezne kvalitete sekundarne surovine ter pridobitev na vrednosti odpadka. 3. čiščenje starih tekstilij Stare tekstilije je potrebno pred nadaljnjo predelavo čistiti, to je uporabiti enega ali več postopkov, ki so stepanje, pranje, parenje, kar-boniziranje ipd. Tako pripravljene tekstilne odpadke imenujemo tekstilna sekundarna surovina. 4. predelava sekundarnih tekstilnih surovin pa zajema tri področja: — čiščenje vlakenskih odpadkov, — razvlaknjenje ali odpiranje na trgalih in drugih strojih, — fizikalno kemično preoblikovanje vlaken. a) čiščenje vlakenskih odpadkov Pri procesu predenja predvsem naravnih vlaken nastajajo različni vlakninski odpadki, ki so bodisi onesnaženi z rastlinskimi ostanki ali pa so prašni. Glede na vrsto in fazo tehnološkega procesa so odpadki različne kvalitete in jih različno poimenujemo. (Nadaljevanje prihodnjič) Vladimir Kralj s svojimi prijatelji na vrhu Triglava. V sredini Uroš Marter, star 7 let in pol. Na prvih sejah novih delavskih svetov V DNEH OD 5. DO 9. OKTOBRA LETOS SO BILE SEJE DELAVSKIH SVETOV VSEH NAŠIH ORGANIZACIJSKIH ENOT: DELOVNE ORGANIZACIJE, OBEH TOZDOV IN DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB. SKUPNO OBELEŽJE VSEH ŠTIRIH SEJ DELAVSKIH SVETOV JE BILO, DA SO BILE PRVE SEJE NA KATERIH SO ..SEJALI" NOVOIZVOLJENI DELEGATI - ČLANI DS. Najpreje so se morali „kon-stituirati", to pomeni, da so se morali sestaviti ali sestati in ugotoviti, če so vsi skupaj in vsak izmed njih pravilno izvoljeni. Za to preverjanje so izvolili verifikacijske komisije. Te so lahko pregledale volilno gradivo, lahko pa so brez pregleda verjele volilnemu poročilu oziroma poročevalcu. Pomembno je to, da so s svojo izjavo, da je bilo z volitvami vse v redu, prevzele nase vso odgovornost za morebitne napake. Nobena verifikacijska komisija ni imela pripomb na poročilo volilne komisije. Ena je pregledala volilno gradivo, ena pa je imela eno vprašanje. Tone Plešec, predsednik glavne volilne komisije je na to vprašanje odgovoril in pojasnil, da kandidatka za člana delavskega sveta, Marija Pršuh iz TO Bohova, po zakonu ni mogla kandidirati za člana DS, ker je članica samoupravne delavske kontrole. Ko so se tako novi delavski sveti ..potrdili", so na predloge predstavnikov naših sindikalnih organizacij oziroma njihovih izvršnih odborov, volili in izvolili nove predsednike in namestnike delavskih svetov. Dve sindikalni organizaciji sta predlagali, da se dvema dosedanjima predsednikoma zaupa to funkcijo za še eno dvoletno mandatno dobo. Tako sta bila ponovno izvoljena: Bojan ZORC in Jelka RE-PUŠIČ. Po konstituiranju delavskih svetov so se odgovorni ljudje iz vodstva delovne organizacije in tozdov, s posebej izbranimi besedami, zahvalili za delo in sodelovanje dosedanjim članom delavskih svetov in njihovim predsednikom. Na nove člane in predsednike pa so se obrnili z željo, da bi kot delegati naših delavcev, v bolj zaostrenih gospodarskih pogojih, še bolj odgovorno in vsaj enako uspešno kot njihovi predhodniki, uresničevali zaupano delavsko, dele- gatsko in samoupravno dolžnost. RAZPIS ZA DIREKTORJA DO DINOS Vladimirju Kralju poteče januarja meseca 1982. leta, 4 letni mandat, ki mu je bil zaupan za opravljanje del in nalog direktorja naše delovne organizacije. Po našem statutu se mora postopek za izvolitev novega direktorja začeti 3 mesece pred iztekom mandata. Novi delavski svet DO DINOS je zato moral že na svoji prvi seji sprejeti sklep o razpisu novega direktorja. Imenoval pa je tudi 3 svoje člane v razpisno komisijo. V razpisno komisijo bo 3 člane imeno vala tudi Dinosova sindikalna organizacija, 3 pa občina Ljubljana — Bežigrad. Prvi trije člani razpisne komisije so: Franc Zupanc iz Jesenic — kot delegat TOZD POS, Zalka Handžiu iz Ljubljane — kot delegatka TOZD RET in Mira Šušteršič — kot delegatka Dinosove delovne skupnosti skupnih služb. NOVI DELEGATI SKUP-Ščine SZTJ V skupščini Splošnega združenja trgovine Jugoslavije (SZTJ) bodo imele sloven- ske trgovinske organizacije, po novem, 8 delegatov. Med dosedanjimi delegati je bil tudi naš direktor, Vladimir Kralj, ki je bil tudi član Izvršnega odbora te skupščine, vendar mu je, tako kot drugim, potekel mandat. Prdlog novih osmih delegatov je dalo Splošno združenje trgovine Slovenije, med njimi pa ni več delegata naše dejavnosti. Kljub temu so delegati našega novega delavskega sveta DO DINOS predlog SZTS sprejeli. NOBENIH DODATNIH TOČK DNEVNEGA REDA Ko se je predsednica DS TOZD POS, Jelka Repušič iz Maribora zahvaljevala za ponovno izvolitev je med drugim zaželela, da bi vendarle enkrat prenehali s predlogi za dodatne točke dnevnih redov DS. Tovariši, ki so največkrat predlagatelji dodatnih točk tik pred začetkom seje, so razlagali, da bi tak sklep, ki ne bi dopuščal nobene izjeme, več škodil kot koristil. Včasih je za kaj kriva ..višja sila", so tolmačili in zato bi bilo potrebno dovoliti tudi izjeme. Potem je predsednica nekoliko popustila in zaključek je bil, da bodo v skrajni sili lahko prišle na dnevni red tudi dodatne točke. VEČJI LETOŠNJI IZVOZNI NAČRT Potem, ko je ing. Rafael Kravcar na seji DS TOZD POS razložil informacijo o uresničevanju letnega načrta občine Ljubljana-Bežigrad in zahtevo Izvršnega sveta občine, da vsaka organizacija združenega dela prouči razmere in možnosti na področju izvoza, je Danilo Jančič razložil izvozno situacijo v tozdu in predlagal, da DS sprejme šesto spremembo letnega načrta, ki vsebuje povečan izvoz odpadnih surovin. Vsa potrebna dovolje- nja za blago, ki ga lahko izvažamo imamo, je dejal tovariš Jančič. Zdaj lahko poleg bele, pocinkane in emajlirane pločevine, železnih ostružkov in dveh vrst pro-kroma, izvažamo tudi plastiko, je pojasnjeval in izrazil prepričanje, da bodo povečan načrt izvoza uresničili pred istekom leta, če bodo delavci odgovorno in pravočasno pripravili določene odpadne surovine, ki sedaj neočiščene leže po skladiščih, kar zlasti velja za plastiko. V imenu vodstva tozd je predlagal 13% večji izvoz, tako, da bo celoten izvoz vreden 22.600.000 deviznih dinarjev. DS je predlog sprejel. NOVE INVESTICIJE IZ NERAZPOREJENIH SREDSTEV V KAMNIKU Občina Kamnik načrtuje industrijsko cono in v njej tudi skladišče sekundarnih surovin. Naše skladišče v Kamniku predstavlja lesena lopa, ki je po kamniškem planu predvidena za rušenje. Iz Kamnika smo dobili predlog, da sofinanciramo izdelavo zazidalnega načrta za območje, kjer bo industrijska cona (na južni strani Kamnika). Naš delež naj bi bil 42.035,00 din. DS TOZD POS je predlog sprejel. V SLOVENSKIH KONJICAH Predlog, da se poveča po krito skladišče, v pred dvema letoma zgrajenem skladišču v Slovenskih Konjicah, ni bil takoj sprejet. Člani DS so razpravljali ali predlog zagotavlja rentabilnost naložbe? Šlo je za investicijo v višini 1.200.000 din. V prizidku bi se baliralo star papir, opremljeno pa naj bi bilo s stropno žerjav-no progo. Izdelala bi se tudi nadstrešnica, pod katero bi bilo vskladiščeno gorivo. V razpravi sta sodelovala tudi direktor delovne organizacije in direktor tozda. Če bi računali samo na dohodek od papirja, bi se investicija pokrila šele v 5. do 10. letih. Delegati so bili tudi mnenja, da se morajo takšni predlogi predhodno proučiti in vskladiti na strokovnem svetu tozda in, da se mora delavskemu svetu poročati, kakšno stališče ima o določenih predlogih strokovni svet. V KRANJU DS TOZD POS je na svoji prvi seji odobril tudi nabavo snežnega pluga za skladišče pri PE DINOS KRANJ. To skladišče ima veliko dvorišče, ki je pretežno urejeno po kontejnerskem sistemu skladiščenja, zato pozimi ni dovolj, da se odmeče sneg le za vozne poti. Dvorišče mora biti v celoti očiščeno snega, da lahko kontejnerski kamioni odlagajo in nalagajo kontejnerske koše. Snežni plug, ki stane 120.000.000 din, bodo pritrdili na 3 tonski viličar. NEGOTOVA ODLOČITEV Kakšne težave nastanejo, če ni predhodne vskladitve različnih pogledov in interesov se je zlasti očitno pokazalo, ko je DS TOZD POS sprejemal predlog o nakupu navadnih kontejnerskih košev in kamionov v vrednosti 3.964.630,00 din ali skoraj 400 milijonov starih dinarjev. V razpravi o predlogu se je namreč izkazalo, da gre za tistih 400 starih milijonov na katere bi dobili ravno toliko posojila pri Avtocom-mercu, če bi pri njih naročili FAP-ove kamione na katere bi pritrdili zelo velike kontejnerske koše s katerimi bi prevažali tudi enkrat večjo količino oziroma težo, kot s TAM-ovi kamioni. Ker je bila taka naložba nekaj novega za Dinos, se je predlog dalo v razpravo zborom naših delavcev. Večina zborov je bila „za" in zato je bil predlog sprejet. V kratki obrazložitvi novega predloga pa je bilo napisano, da je bilo ugotovljeno (kasneje), da ta novost ne bi dovolj ustrezala našim potrebam in da so zato sporazumno z Avtocommercom odstopili od nakupa, kar pomeni tudi od 400 milijonskega posojila. Novi predlog je torej obravnaval drugačno opremo, glede nabavne vrednosti pa je bil za polovico nižji kot prvotni, tisti, o katerem so odločali delavci na svojih zborih. Nekateri razpravljale! so menili, da bi morali biti delavci o tem vsaj obveščeni predno bi DS sprejel drugačen sklep. Nov predlog je bil končno sprejet. Za nove člane DS, za njihovo delegatsko in samoupravno odločanje pa je bilo sprejemanje tega predloga „ ve lika šola". OPIS VREDNOSTI IN ODGOVORNOSTI Tujemu kupcu smo prodali 19 ton določenega odpadnega blaga. Kupec je celotno pošiljko želel poslati nazaj, ker je bilo v njej veliko drugih primesi. Ponudil pa je, da za določeno ceno blago očisti. Reklamirano blago je šla pogledati naša komisija, ki je ugotovila isto kot kupec. Pristala je na njegovo ponudbo, kar pomeni odpis vrednosti izvoženega blaga za nekaj manj kot 10 starih milijonov deviznih dinarjev. DS TOZD POS je predlog sprejel - brez pripomb. Predloga, ki bi zadeval odgovornost za takšen izvoz ni bilo, čeprav je tovariš Jančič v obrazložitvi te reklamacije ostro nastopil proti taki praksi. PLAČEVANJE STARIH GREHOV DS TOZD RET je na prvi seji novega mandata odločal tudi o zahtevku Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja o povračilu invalidske pokojnine izplačane Tončki Pavlič, v letu 1980. Pavličeva se je leta 1966 pri delu ponesrečila, nato pa je bila invalidsko upokojena. Leta 1979 so bila na zahtevo Skupnosti povrnjena vsa izplačila Pavličevi do leta 1979. Zdaj Skupnost zahteva povračilo vsako leto in tako bo dokler bo Pavlovičeva živa. Na sodišču je namreč tožbo dobila Pavličeva, ker so nekatere njene sodelavke, kot priče, izjavile, da so bile takrat res opuščeni varnostni ukrepi za varno delo. Njene sodelavke, verjetno iz solidarnosti, niso hotele govoriti o tem, kaj je Pavličeva sama zakrivila, da je do nesreče prišlo. Toda kar je bilo je bilo, sodba je jasna ida bi imeli na delu še eno delavko, ki pa ne more ustvarjati nobenega dohodka. DS je dobro obrazložen predlog, da se Skupnosti povrne 125.230,00 din za leto 1980 sprejel, obenem s pojasnilom, da se po že sprejetem dogovoru takšni stroški krijejo iz planiranih izrednih materialnih stroškov DSSS, torej iz prispevkov obeh tozdov. Ob tem sklepu in pojasnilu je bilo izrečeno ponovno opozorilo, kako pomembno je, da vodstva in delavci nenehno skrbijo za varno delo. NOV AKCIJSKI PROGRAM TOZD RET Vsem je že več ali manj znano, da morajo organizacije združenega dela sprejeti konkretne akcijske programe za uresničevanje resolucije III. kongresa samo-upravljalcev Jugoslavije. Po sklepu prejšnje seje DS TOZD RET je takšen akcijski program predložil in pojasnil ing. Stane Pesjak, direktor tega tozda. Program zajema 4 točke, to je toliko kolikor točk ima glavna usmeritev omenjene resolucije. Značilnost novega akcijskega programa TOZD RET je, da je kratek in, da je za vsako nalogo določen nosilec odgovornosti za uresničitev. -sk- tisi DELAVSKI SVET DO DINOS Konstituiran: 9. 10. 1981 Predsednik: Bojan ZOREC Namestnik: Franc ZUPANC 1. Gabrijela AČKO, TO Bohova 2. Anton BERIBAK, Brežice 3. Franc ČAKŠ, Celje 4. Zalka HANDIU, TO Ljubljana 5. Franc JAKŠA, Črnomelj 6. Janez JAMŠEK, Ljubljana 7. Janko KORENE, Ljubljana 8. Ivan KUŠAR, Maribor 9. Nada LOBOREC, DSSS 10. Maks NAGLIČ, Slov.Konjice 11. Olga NOVAK, TO Ljubljana 12. Nežka PETERNEL, DSSS 13. Tatjana ŠUM, DSSS 14. Mira ŠUŠTERŠIČ. DSSS 15. Andrej VIRŠČEK, vodstvo TOZD POS 16. Bojan ZOREC, TO Bohova 17. Franc ZUPANC, Jesenice DELAVSKI SVET TOZD RET Konstituiran: 9. 10. 1981 Predsednik: Drago KAMPUŠ Namestnica: Ana JANIČ 1. Marija BARLE, TO Ljubljana 2. Marija HORVAT, TO Ljubljana 3. Ana JANIČ, TO Ljubljana 4. Marija MOŽINA, TO Ljubljana 5. Ana PAJNHART, TO Ljubljana 6. Marjan ŠIVIC, TO Ljubljana 7. Gertruda JAMNIK, TO Ljubljana 8. Drago KAMPUŠ, TO Ljubljana 9. Jože REPNIK, TO Ljubljana 10. Ivan ŠPANINGER, TO Ljubljana 11. Pavla ZEMLJIČ, TO Ljubljana DELAVSKI SVET DSSS Konstituiran: 5. 10. 1981 Predsednik: Franc GOGALA Namestnica: Lepa JOVANOVSKA 1. Franc GOGALA 2. Olga HAFNER 3. Vera HIENG 4. Lepa JOVANOVSKA 5. Serafina KRASSNIG 6. Mira NIKOLIČ 7. Aca KURENT 8. Janez PETERNOSTER 9. Nežka PETERNEL 10. Gabrijela RAUTAR 11. Stanka ZAJEC DELAVSKI SVET TOZD POS Konstituiran: 5. 10. 1981_ Predsednica: Jelka REPUŠIČ Namestnik: Jože JANKOVIČ 1. Ivan BERANIČ, Maribor 2. Raif BOTONJIČ, Ljubljana 3. Franc JAKŠA, Novo mesto 4. Jože JANKOVIČ, Brežice 5. Dušan JAVORNIK, Ljubljana 6. Franc JENKO, Kranj 7. Leopold KARIŽ, Pivka 8. Zdenka KOVAČ, Ljubljana 9. Lucijan MARUSSIG, Nova Gorica 10. Ivan MIKŠA, Celje 11. Slavka NAHTIGAL, Kranj 12. Zvonimir OPERKAL, Celje 13. Simona PAHOR, vodstvo TOZD POS 14. Franc PREDANIČ. Trbovlje 15. Franc PREMRL, Kočevje 16. Vlasta RAHTEN, Velenje 17. Jelka REPUŠIČ, Maribor 18. Ciril ŠKOPORC, Slov. Konjice 19. Mitja ŠPELIČ, Kranj 20. Peter URŠIČ, Maribor 21. Vinko VUKŠIČ, Koper MURKIH TORBA Dinosavrusova torba je nekaj posebnega. Vanjo pade ali pride vse, kar je vredno graje ali pohvale. Kako pridejo vanjo takšne vesti, se ne ve. Pride pač! V to torbo bo segal Dino-savrus ob izdaji vsake številke našega glasila. Kar bo privlekel na dan bo obelodanil pohvalno, poučno, zbadljivo, ugankarsko ali kako drugače. Kakršne bo pač volje! Vi, dragi bralci, pa lahko pomagate, da bo torba vedno polna. Pomagate lahko pisno ali ustno. Pisno na naslov uredništva glasila, ustno ali po telefonu pa članom uredništva. Člani uredništva so: Mancini, Koman, Kravcar, Pesjak, Ramovš, Plešec, Bajželj, Meden. Če boste pisali pripišite: Za Dinosavrusovo torbo. In če vam ni ali vam ne bo padlo srce v hlače, se tudi podpišite. Anonimnost je zajamčena. Sporočila, vprašanja, pobude, kritike, zbadljivke, bodice, brez podpisa avtorja, bo Dino-savrus obelodanil ali pa ne. Sicer pa to velja tudi za podpisana sporočila, če bodo žaljiva. Ker je ..življenje" Dino-savrusa odvisno od tega, kako polna je torba, apetit ima namreč strašansko ve- IE VEDNO BOLJŠA KAKOD GOLO PRIČAKOVANJE - ENOTE ZA OEŠEVANIE IZ OOŠEVIN V primeru potresa ali vojne je edino pravilno, da delu jemo složno in nesebično, ter se zavedamo, da edino tako delo da zadovoljive rezultate. To pa pomeni, da mora organiziranost družbe kot celote temeljiti na pri pravljenosti vsakega posa meznika, da dosledno izpol njuje svoje obveznosti in pravice na samoorganizira nosti vseh družbenih celic in dejavnikov od družine do fe deracije. Ukrepi civilne zaščite so kljub različni vsebini in času izvedbe specifična celota z enim samim ciljem, v katerem je človek največja vrednota. Da pa je to izvedljivo, ustanavljamo enote CZ, ki imajo izvežbane ekipe in tehnično opremljene. Poznamo specializirane enote za reševanje iz ruše vin. V tej enoti so kvalificirani gradbeniki, tesarji, ključavničarji, vodovodni in plinski inštalaterji ter električarji, kajti njihovo strokovno znanje in izkušnje so pri reševanju zelo pomembne. Druga vrsta enot CZ, ki sodeluje pri reševanju iz ruše- vin, so splošne enote, sestavljajo pa jih v hišah, blokih, naseljih, krajevnih skupnostih, ustanovah in delovnih organizacijah. Pripadniki teh enot niso ožje specializirani, ampak so usposobljeni in opremljeni tako za izvajanje posameznih ukrepov CZ kot tudi za reševanje iz ruševin. OoCBtfe riinos nqxB °®T] DOPISUJTE! lik, se, prosimo, malo potru /lite. Morda nam bo uspelo Dino-savrusovo torbo tudi izobesiti v kakšnem hodniku ali pisarni, da jo boste lahko polnili po najkrajši poti in brez morebitnih zadreg. Nekaj se je v Dinosavrusovi torbi že nabralo zato že v tej številki začenjamo s to novo rubriko. V imenu Dinosavrusa vsem lep pozdrav! ODGOVOR TOV. KOSTI V 102. številki našega glasila Dl NOS je tovariš KOSTA po slal nekaj kritičnih misli in vprašanj o njihovi odprav na delo, objekte in postopke z ljudmi, ki letujejo v Savudriji. Preskrbeli smo si odgovore: 1) Spomladi smo zamenjali gumijasta tesnila na vratih vseh hladilnikov v novih hišicah. Takrat so bili vsi hladilni v redu. Opazili smo, da vsi obiskovalci in koristniki naših počitniških stanovanj ne ravnajo z opremo najboljše. Včasih se zgroziš ko vidiš kaj uspemo napraviti naprimer s teflon ponvijo v eni sami sezoni. Kakor, da bi denar pobirali na tleh. Nekateri uničijo vse kar vidijo, drugi pa so tako skrbni, da bi jih lahko dajali vsem za vzgled. Za prihodnjo sezono smo zato planirali nabavo dveh novih hladilnikov, ki bi bili namenjeni le za rezervo, da vskočijo, dokler se ne popravi okvara na starem hla- NAGRADE ZA PRIHODNJO KRIŽANKO Nagrad bo 10 in sicer po 200,00 din. Srečne dobitnike nagrad bo izžrebalo uredništvo glasila, ki se bo /a to priliko preimenovalo v komisijo za žrebanje. Iz koša bosta križanke vlekla najmlajša dva udeleženca dinošovega pohoda na Triglav, posvečenega 35-let-nici Dinosa. Srečno! dilniku. Zamenjavo bo opravil upravnik takoj, čim bo okvara prijavljena. 2) V vse tuše bomo namestili polivinilne zavese, da bi tako zajezili izlivanje vode. Če s tem problema ne bomo rešili povsod, bomo tam, kjer bo problem ostal morali zadevo gradbeno urediti, kar pa gotovo ni poceni. 3) Pobiranje turistične takse bomo uredili bolj prožno. 4) Če je deska na straniščni školjki dalj časa pokvarjena, je le zato, ker nihče tega ni javil upravniku. V skladišču je dovolj novih straniščnih desk in tudi zamenjava desk našima marljivima upravnikoma ne dela nobenih težav. Odgovore nam je posredovala KOMISIJA ZA KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO pri DO DINOS Urednik Kit Dl KAI ® Nova ograja z nasipom med našim skladiščem in skladiščem Gramexa. V LJUBLJANI Ograja med našim skladiščem na Kurilniški 18 in skladiščem GRAMEX je dotrajala in jo kljub večkratnemu krpanju nismo mogli usposobiti do te mere, da bi bil GRAMEX zadovoljen z odvodnavanjem vode ob nalivih. Na skupnem sestanku se nismo mogli sporazumeti in uskladiti interese, da bi skupaj pristopili k dokončni ureditvi ograje in odvodnja-vanja, ki predstavlja že več let spor med obema, saj ima GRAMEX svoja skladišča cca 3 m nižje od nivoja naših skladišč. Zato je razumljivo, da je ob vsakem večjem nalivu voda bolj ali manj zalivala njihove poslovne površine, za kar pa prav gotovo ni kriv samo DINOS saj se ne zliva voda samo iz našega skladišča k njim. Predlog, ki ga je predlagala DO GRAMEX za nas ni bil sprejemljiv, ker je bil predrag. DO GRAMEX je namreč želela istočasno z ograjo, ki naj bi jo predstavljala betonska škarpa pridobiti dodatne odprte skladiščne pbvršine, glede načina financiranja pa je zahtevala enako udeležbo. Na takšen predlog kljub naši pripravljenosti po sodelovanju nismo mogli pristati. Ograjo iz armiranih betonskih stebričkov in žičnim pletivom, ki je neprimerno cenejša od betonske škarpe smo tako v celoti financirali sami in poskrbeli, da v bodoče nalivi ne bodo več ogrožali nižje ležečih površin DO Gramex. V PTUJU Tudi na skladišču v Ptuju so se začela predvidena gradbena dela nekoliko pozneje kot smo pričakovali, vendar bodo pravočasno zaključena. Z jekleno konstrukcijo se bodo povečale pokrite skladiščne površine za cca 50 m2. Adaptiran in preurejen bo tudi obstoječi objekt, tako se bodo bistveno izboljšali pogoji poslovanja. Z zvišanjem ograje bomo preprečili dostop nepoklicanim. Ker je skladišče v samem mestu Ptuj je za odkup odpadkov od občanov, trgovin, obrti in uradov še posebej zanimivo in je zato realno pričakovati, da se bodo količine odpadkov iz teh virov povečale. Sami pa bomo morali skrbeti za požarno varnost in vzdrževanje reda in snage na skladišču, ker je to pogoj, če bomo hoteli na tej lokaciji ostati. Ob gradnji se je pojavila še ena zanimivost. Kot vam je znano je mesto Ptuj eno izmed najstarejših mest, zna- no še iz rimskih časov (Peto-via), zato je precejšnje število starih zgradb spomeniško zaščitenih. Pri odkopavanju terena za temelje konstrukcije je izvajalec naletel na staro kanalizacijo, zato je teren in izkopan material temeljito pregledal predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo. Zanimivo je, da kanalizacija ni pogruntacija nove dobe ampak so že naši daljni predniki spoznali, da je potrebna in koristna. V DRAVOGRADU Zaradi neresnosti izvajalca KOG RAD iz Dravograda smo v zamudi z izgradnjo zunanje ureditve skladišča v Dravogradu. Poiskati smo morali drugega izvajalca in z njim skleniti pogodbo, kar pa ni bilo lahko saj so naše zahteve zaradi bližajoče se zime za izvajalca mnogo ostrejše, kot bi sicer bile. Pričakujemo, da nas gradbeno podjetje Radlje ob Dravi ne bo razočaralo in, da bo izpolnilo prevzete obveznosti do 29. novembra, ko bi morala biti dela na ureditvi dovoznih in manipulativnih poti in deponije v celoti zaključena. Upamo, da tega ne bo preprečil prezgodnji pričetek z'me- Janez Ramovš KRIŽANKA GRABILEC KITKA, ALADIN, AGRO BOTANIKA, TROMEJA ANAM, GRABILEC, PA RA, MAČEK, ASAM, DO NEC, LAMA, IK, SPLIT KERAMIKA, IRENA KO HONT, OMAKA, VITO AREKA, ATE, TL, OPISO VALEČ, VN, TEK, TON NALET, STIHIJA, ARA ELINA, SOKOLAR. Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana 600 TON »Dl li MIKI MESU Enkratni nepredvideni posli so vedno zanimivi in zato vredni zapisa v našem glasilu. V letošnji šesti številki smo objavili zapis o velikem enkratnem poslu povezanim s požarom v LUKI KOPER, v reportaži iz Jesenic, objavljeni v letošnji peti številki, pa ste lahko prebrali, kako so naši delavci „pospravili" dotrajano vlečno oziroma nosilno vrv gondolske žičnice na Vogel, težko 40 ton. Nedavno sem zvedel za zanimivo enkratno delovno akcijo v Novem mestu. Pri ing. Kravcarju sem videi večji kos stekla, v obliki od-krušene skale in, ko sem ga vprašal od kod mu to, mi je povedal, da so naši delavci v Novem mestu naložili in poslali v Steklarno Rogatec nekaj vagonov takšnega stekla. V Novem mestu mi je to akcijo opisal pomočnik vodje novomeške poslovalnice, Slavko LUZAR, ki me je tudi odpeljal tja, kjer so takšno steklo drobili in nakladali. Morda se še spomnite, kakšno tovarno okenskega stekla so zgradili v Novem mestu. Veliko vsekakor, toda steklo, ki so ga. v njej proizvajali je bilo zanič. Tovarna je propadla še preden je začela z redno proizvodnjo. Pri tovarni je bil zgrajen tudi velik odprt bazen, dolg kakšnih 60 m, širok 15 m in globok okrog 2,5 m. Vanj so spuščali stekleno gmoto pokvarjenih „šarž", nazadnje pa so vanj spustili tudi vso tekočo gmoto iz topilnih peči. V bazenu se je steklo strdilo in ta svetlo zelena steklenina, debela kakšna 2 metra. je čakala kakšnih 15 let, da so jo naši delavci razbili in poslali v Rogatec. Tako so naši steklarski industriji preskrbeli 600 ton surovine, ki bi sicer propadla. Tovarniške objekte nekdanje steklarne je prevzela KRKA, novomeška tovarna zdravil. Del teh objektov že dalj časa služi proizvodnji zdravil temelječih na zeliščih, glavni objekt pa prav zdaj obnavljajo oziroma preurejajo, menda za proizvodnjo izolacijskih materialov. Bazen s steklom jih je oviral pri uresničevanju novih načrtov, zato je prišlo, do pobude, da se izprazni. Tovariš Luzar mi je povedal, da je KRKA pri tem postavila en sam pogoj in sicer, takojšen odvoz strjene steklene gmote. Naši so se spravili nadnjo s samohodnim dvigalom, ki so ga pripeljali k bazenu po železniškem tiru, na tovornem vagonu. Pripravili so teren, da se je lahko spustil v bazen, nato pa je dvigalo s svojo mehanično roko drobilo stekleno gmoto in jo nakladalo v vagone. Računali so, da bo te gmote kakšnih 400 ton, v resnici pa jo je bilo več kot 600 ton, ker je neverjetno težka. Dvajset-tonski vagon, naložen s to gmoto je tehtal več kot 40 ton, zato so steklenino morali preložiti v več vagonov. Delo so opravili v dveh dneh, tudi po zaslugi delavcev novomeške želez- nice, ki so hitro našli, čeprav ne brez težav, dovolj tovornih vagonov. V zvezi s predelavo glavnega objekta nekdanje steklarne pa je DINOS odkupil tudi del odstranjenega nosilnega železja, tako, da je celoten posel, po tonaži, znašal okrog 1000 ton. Takšni posli so velike delovne zmage naših delavcev. Velike zato, ker pri njih pride do izraza iznjadljivost vodstvenih kadrov ter sposobnost in požrtvovalnost delavcev. Stane Koman »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam." Edvard Kardelj # * # 100 objektov I. in II. samoprispevka so pomniki naše solidarnosti! Odločitev za vse to, kar še potrebujemo za naš družbeni standard, je skupna. Izrekli jo bomo na referendumu za lil. samoprispevek — 22. novembra. Slavko Luzar s kosom steklenine kakršne je bilo za veliko vlakovno kompozicijo s skoraj 20 vagoni. Kontejnerski l§ SKLADIŠČENJA Skladišče Kolezija je organizacijsko povezano v poslovalnico Ljubljana. Lokacijsko je vezano na občana in manjšega obrtnika. Količinski promet je bil leta 1980 preko 300 ton, v prvih devetih mesecih leta 1981 pa 335 ton. V strukturi uporabnih odpadkov opazimo vse tri značilne skupine (Je — odpadek, barvne kovine in papir) z običajnimi podskupinami. Skladišče ima odprto deponijo velikosti 400 do 500 m2 in pokrito skladišče s 150 m2 Oprema je bila pred uvedbo kontejnerskega sistema minimalna, sestavljala sta jo ročna stiskalnica za papir in 500 kg tehtnica. Električni priključek ne omogoča priključitev balirke za papir. Na skladišču so bili stalno zaposleni trije delavci, ki so opravljali prevzem, skladiščenje, obračun, materialno knjigovodstvo in izplačila, ter odpremo materiala v medskladiščnem prometu. Skladišče je pred letom in pol kazalo kaj klavrn videz. Podrta ograja, odtrgani žlebovi, nevzdrževana kritina in kupi nesortiranih uporabnih odpadkov, ki so propa- dali, je samo površen opis skladišča, ki ni živelo s časom, in ki ga je razvoj tehnologije in organizacije znotraj Dinosa obšel. Skupaj z delavci skladišča in poslovodjem smo izdelali koncept POPOLNEGA KONTEJNERSKEGA SISTEMA. Temeljno načelo je bilo: ,,Na tehtnici imamo že vse sortirano". Dogovorili smo se, da dobi skladišče v uporabo 8 do 10 kontejnerjev, ki se morajo smiselno uporabiti za odlaganje uporabnih surovin. Barvne kovine, ki se zbirajo v manjših količinah bomo hranili v pločevinastih sodih v pokritem delu. Tovariš Kramar, rezilec na skladišču v Kuril-niški je bil začasno prestavljen na skladišče Kolezija z nalogo, da operativno izpelje dogovorjeni sistem. Nalogo je odlično opravil. Danes daje skladišče „Kole-zija" vtis urejenega skladišča. Ves odkupljen material se sortiran zbira v kontejnerjih, razen manjših količin bakra in bakrenih zlitin. Te se hranijo v pločevinastih sodih. Ravno pri rokovanju Namesto kupov odpadnih surovin — kontejnerski koši. z manjšimi količinami barvnih kovin bomo kontejnerski sistem morali dodelati morda s prekatnimi kontejnerji ali manjšimi kontejnerji do 0,5 m3 in vozilom z dvigalom za nalaganje teh kontejnerjev. Odvozi tekoče potekajo, ker je zadrževanje samonakladalcev minimalno. In kaj je najvažnejše, ves proces na skladišču opravljata samo dva delavca. Stroški poslovanja so se bistveno zmanjšali, delo je fizično manj zahtevno. Sistem kot tak je prestal preizkušnjo in je zelo uporaben za manjša skladišča, kot so Živinozdravska, Ptuj, Kamnik, Sevnica, Sežana in druga. Ing. Rafael Kravcar POPRAVEK Na 15. strani šeste številke našega glasila se je v besedilo fotoreportaže s pohoda na Triglav vrinila napaka. Fotografij je 8, razlag k fotografijam pa je 9. Napaka je nastala zato ker ima 5. fotografija dva stavka razlage. Prepisovalec je pomotoma pred drugi stavek napisal številko 6. POD PRISEGO „Kaj ste storili, ko ste skozi okno videli, da je nekdo vlomil v vaš avto in se potem odpeljal z njim? " „Prisebno sem si zapisal številko!" „DELO" OBISKA «1KOLE2IJSKI Pobuda o kateri je prispevek za naše glasilo napisal ing. Rafael Kravcar, direktor TOZD POS, je bila letos spomladi uresničena v Ljubljani, na Kolezijski ulici, kjer ima ljubljanska poslovalnica eno svojih zbiralnih skladišč. V to skladišče sva se s tovarišem Kravcarjem napotila prve dni meseca oktobra. In res, bilo je kaj videti! Nikjer nobenega kupa odpadnih surovin. Na tleh niti koščka železa ali česa drugega. Na razmeroma majhnem odprtem skladiščnem prostoru je ob ograji stalo v vrsti 7 kontejnerskih košev. V njih je bilo več ali manj odpadnih surovin po vrstah. Na skladišču sta bila Katica MAURAC, ki vodi ročno blagajno in skladiščne kartice ter Viktor GAČNIK, ki opravlja vsa fizična dela na skladišču. Viktor Gačnik dela pri nas že 17 let in praviloma ves čas na tem skladišču. On je začel uresničevati pobudo za 100% kontejnerski sistem skladiščenja, kasneje pa se mu je pridružil še Kramar, delavec na skladišču pri vodstvu poslovalnice. Kupe materiala sta presorti-rala v kontejnerske koše, ki so jih potem odpeljali, ves novodošli material pa sta dosledno in po vrstah me- VIKTOR GAČNIK tala v pripravljene koše. Sortiranje samo pa sedaj sploh ni več noben problem, saj stranke prinašajo presorti-rane odpadke. V vrsti košev je en prostor prazen in tja šofer odloži prazen kontejnerski koš, ko pride po polnega. Z odvozom polnih košev nimajo nobenih problemov. Sedanji izgled skladišča se sploh ne more primerjati s prejšnjim izgledom. Zdaj je vse lepše, manj dela je in velik prihranek na času. Vrednejše barvne kovine pa še niso vključene v ta sistem, je povedal tovariš Gačnik. Skladiščijo jih v stari leseni lopi, na kupih ali v sodih. V lopi imajo tudi dva 5 kubična kontejnerska koša za papir. Katica MAURAC je pri nas od meseca junija 1980. Delo je začela prav v tem skladišču, pred tem pa je delala v skladišču podjetja PETO VIA v Ljubljani. Katica je končala srednjo upravno šolo, letos pa se je vpisala na višjo upravno. Ona nam je povedala, da to skladišče posluje le s strankami, ki same prinesejo oziroma pri-peljajo odpadne surovine. Odkup na malo je njihovo poglavitno delo, saj prodaje na malo skoraj ni. Če je vre- DOPISUJTE! me lepo imajo na dan čez en star milijon prometa. Največ prinesejo otroci, zato imajo v mesecih, ko so šolske počitnice največji odkup. V tretjem trimesečju so na primer odkupili 180 ton odpadnega blaga in med njim največ starega papirja. V letošnjih devetih mesecih so odkupili 320 ton odpadnega blaga, katerega nabavna vrednost je znašala 221 starih milijonov. Na teden odkupijo povprečno po dva do pet kubična kontejnerja papirja, po dva koša železne pločevine, po en koš železa, en koš litine, en koš mehkega aluminija itd. Precej imajo stalnih prinašalcev, precejšen izvor odpadnega blaga pa je mestno odlagališče komunalnih odpadkov, ki /e na tem območju. Ko sva se s tovarišem Kravcarjem zadovoljna vračala s tega skladišča, sva ugotavljala, kako prav bi bilo, če bi v čim krajšem času, čim več takih skladišč prešlo na kontejnerski način skladiščenja odpadnih surovin. Povsod morda ne bo pogojev za to, kajti tudi pri tem mora račun prikazati upravičenost investiranja v kontejnerske koše. Toda tam kjer je izračun dober, tam se ni treba bati, da košev ne bi dobili, je menil tovariš Kravcar. S. K. KATICA MAURAC Pred skladiščem v Kolezijski 9, Ljubljana. DROBNI ODKUP V MARIBORU Sedež naše poslovne enote in skladišče v Mariboru je na robu mesta, kar pomeni, da je zelo oddaljeno od centra. Toda drobni odkup je vseeno izredno močan, zlasti mnogo bolj, kot prodaja na drobno. Od-kupovalec na tem skladišču je Franc SENEKOVIČ in sicer od leta 1970. V enajstih letih se je tako usposobil, da to svoje delo opravlja izredno hitro in natančno. Neprestano je v gibanju. Neutrudljiv je. Kdor ga opazuje mora priti do zaključka, da ima za to delo posebno veselje. Kako poteka drobni odkup na tem skladišču sem opazoval skoraj 4 ure. V tem času samo enkrat, in to kakšne 4 minute, ni bilo nobene stranke pri decimalni tehtnici, ki je sedaj na sredini dvorišča. Običajno sta bili dve, pa tudi tri, ki so pripeljale odpadno blago v prodajo. Vsi zbiralci so bili motorizirani. To je razumljivo, saj je to skladišče od bližnjih naselij predaleč za pešačenje. Največ je takih, ki pripeljejo odpadno blago z avtomobilom oziroma v prikolici, ki jo vleče avtomobil. So pa tudi takšni, ki odpadno blago pripeljejo v kombijih. Tovariš Senekovič jih „od-pravlja" po vrsti kakor prihajajo. To pa nekaterim ne gre v račun. Tistega pred njimi priganjajo, da naj pohiti. Najhuje pa je, kadar kak občan kaj kupi na našem skladišču, pa mora pri tehtnici čakati v vrsti, da mu Senekovič blago stehta in zaračuna, oziroma napiše tehtni listek s katerim gre blago plačati v pisarno. Tovariš Senekovič je ves čas hitel kot le kaj, vmes pa stranke miril in jim dopovedoval, da hitreje ne gre in, da naj malo potrpijo. Nerodno pri vsem tem je bilo, da je Senekovič tehtal tudi kamione na mostovni tehtnici, ki je oddaljena kakšnih 35 metrov. Neprestano je tekal od decimalne k mostovni tehtnici in nazaj. Občudoval sem ga zaradi njegove gibč- nosti, saj ni več tako mlad in zato, ker je ves čas ostal miren in prijazen. Razmišljal sem o tem, koliko takih delavcev ima Dinos. Ostal sem brez odgovora misleč na to, da se pri drugačnem delu tudi pridnost drugače izraža. Še dobro, da so stranke hotele svoje blago same nositi na tehtnico in s tehtnice v koše ali sode, kajti če bi to delo moral opravljati Senekovič, bi nastal prevelik zastoj in stranke bi se naveličale čakati v vrsti. Franc Senekovič mi je povedal, da je ponavadi ves dan tako. Ob šestih zjutraj že čakajo v vrsti pred vhodom v skladišče in potem bi radi prišli tako hitro na vrsto, da bi do sedme ure še prišli v službo. To so priložnostni zbiralci. Malo kasneje pa začno voziti blago upokojenci. Teh je čedalje več, je povedal Senekovič. Seveda so vsi motorizirani. Ti mesečno dobijo za prine-šeno blago od 5 do 10 starih milijonov. Takrat, ko sem opazoval ta odkup je eden od njih prodal raznega odpadnega blaga za skoraj 500 tisoč starih dinarjev. Senekovič opravi dnevno povprečno za 15 milijonov starih dinarjev prometa z odkupom in prodajo' Rekel je, da je promet 300 krat večji, kot je bil leta 1970. S. K. m DINOZAVRI (grško DINOSAURIA) so največje izumrle kopenske živali — plazilci vretenčarji Nekateri so bili dolgi do 30 m in visoki do 12 m. Živeli so po vsej zemlji, v močvirnih predelih. Dinozavri je skupno ime za 3 vrste takšnih živali. V prvo vrsto spadajo mesojedci, v drugo in tretjo pa manjši in veliki rastlinojedci. Živeli so v srednji dobi razvoja zemeljske skorje. IZ DINOSA V RUŠO V E TORBE Dinosovci ste pa res nekaj posebnega. Ne greste na Triglav kot drugi pošteni državljani. Vi greste v Triglav in iz njega pošiljate pozdrave, kakor je bilo lepo napisano na prvi strani šeste številke vašega glasila. Dejstvo, da je stika Triglava z napisom oziroma pozdravom verna kopija razglednice, ničesar ne spremeni. Uredništvo vašega glasila vabi delavce in njihove otroke, da pošljejo kakšno fotografijo iz njihovega življenja in dela. Vi pa nič! Gluhi! To vam uredništvo očita v šesti številki, v kateri je objavljena slika, kako taborniki zbirajo stare časopise. Sliko je poslal Franc Gogala iz DSSS, ki je v prostem času tudi tabornik. Torej je ta slika „iz njegovega življenja in deta". Uredništvo pa: Nič! Sicer bi pa Gogala lahko povedal, da pošilja sliko v zvezi s pozivom. To mi je pa všeč, da niste malenkostni in, da se ne spotikate ob razliko med besedami NAJBOLJŠI in NAJVEČJI. Dvesto je takih in Dinos je med njimi. To je važno! Kdor se ne more spomniti za kaj gre naj še enkrat prebere prispevek v šesti številki glasila, z naslovom MED 200 NAJBOLJŠIMI. Na isti strani boste lahko „odkrili" tudi dva nova mesta v Evropi: Munchen in Muenchen. Morda sta v kakšni zvezi z Miichenom? Vaš Dinosaurus UPOKO|ITEV Jiiffl MMMi n NOVEGA MESTA Naši delovni kolektivi imajo lepo navado, da se prisrčno poslovijo od svojih zaslužnih delavcev, ko le ti gredo v pokoj. Tako je bilo tudi v Novem mestu, ko je šel v pokoj skladiščni delavec, Janko JERMAN. Tovariš Jerman je bil pri Dinosu 18 let in prvi delavec iz novomeške poslovalnice, ki je šel v pokoj. Janko Jerman je začel z delom pri nas v Črnomlju. Ko sva ga s tovarišem Luzarjem, pomočnikom vodje novomeške poslovne enote obiskala, je povedal, da ga je Bogomir DULAR, nekdanji dinosov črnomaljski vodja skladišča, „na silo"spravil k nam. Večkrat ga je poklical, da mu je kaj pomagal v skladišču, enkrat pa se je odločil in rekel: kar prijavil te bom, da si naš delavec. In ga je res, brez Jermanovega izrecnega pristanka. V Črnomlju je Janko potem delal do leta 1972, potem pa je bil premeščen v Novo mesto. Star je 56 let, v pokoj pa je šel z 28. leti delovne dobe, kot delovni invalid II. kategorije, invalidsko je bil upokojen zaradi izredno slabega vida in težke bolezni hrbtenice. Novomeški kolektiv je organiziral odhodnico v gostilni . pri Miheliču, ob križišču med Metliko in Črnomljem. Slovesnosti so se udeležili vsi člani kolektiva, tudi tisti na dopustih, razen enega člana, ki res ni mogel priti. Naročili so si kosilo, plačali pa so ga z denarjem, ki so si ga preko svoje sindikalne organizacije zaslužili z dvema akcijama zbiranja odpadnega blaga. S prostovoljnim udarniškim delom so spraznili dve divji odlagalni jami, eno v Šentjerneju, drugo pa blizu Hrušice. Na poslovitvi je o Jermanu, kot delavcu in kot človeku, spregovoril vodja poslovne enote DINOS Novo mesto, Franc HOČEVAR, vsi navzoči pa so mu zaželeli še lepo in dolgo življenje. V spomin so mu podarili električni brivnik, denar zanj pa so zbrali med seboj. Ko sva sredi meseca oktobra skupaj z tovarišem Luzarjem obiskala Jermana na domu v Črnomlju, jg bil obiska zelo vesel. Povedal je, da se je novomeški kolektiv nepričakovano lepo poslovil od njega in prosil, da zapišem in tako prenesem njegovo zahvalo vsem članom kolektiva. Potem je priznal, da je upokojitev velika sprememba življenja in, da se čudno počuti, ker mi ni treba več hoditi na delo. Jerman živi s svojo ženo v stari skromni hišici, nekje sredi Črnomlja. V stari kuhinji ima vse založeno in ne boste verjeli, s televizorji. Kakšnih pet sem jih naštel, zraven pa še kakšen radio in podobne reči. Seveda vse to ni njegovo. Tu so, da jih bo popravil. Jerman ima namreč svojega „konjička", ki se mu pravi: brskanje po radijskih in televizijskih aparatih. Ima samo črnomaljsko osnovno šolo (nekdanje 4 nižje in 4 višje razrede) in že v njej si je pridobil veselje do tehnike. Za popravljanje električnih glasbenih aparatov se je usposobil sam, iz knjig in prospektov oziroma JANKO JERMAN Janko z ženo v kuhinji pred televizorji, ki jih bo popravil. Janko Jerman pred svojo hiško. servisnih knjižic. Če imaš veselje in voljo, je rekel, se lahko vsega naučiš. Jerman pa ima tudi star fotoaparat. Sicer zelo malo fotografira, toda kar je zanimivo pri tem je to, da filme sam razvija, sam pa tudi naredi slike. Pokazal mi je en film in nekaj fotografij. Slike res niso bile dobre, toda, kot je rekel, zaradi fotografskega papirja, ki je bil star že 5 let. Naj končam zapis o Janku Jermanu, ki si v pokoju po- (Nadaljevanje na str. 20) maga preživeti svoj upokojenski vsakdan s svojevrstnim in koristnim ,,konjičkom". Pa še to naj zapišem. Kadar ga pot zanese v Novo mesto se vedno oglasi na našem skladišču in, ko prejme naše glasilo, ko ga bere, ima še vedno občutek, je dejal, kot da še dela pri nas. In še to bi rad sporočil. Ko smo govorili z njim o tem kaj vse ima, smo zvedeli, da ima le staro hišo in še to „na pol" kot je rekel, čeprav ne vemo kaj naj bi to pomenilo. Nič zemlje, nič vinograda, pač pa ..konjička". In ženo, smo razigrano dodali, on pa je pribil: Ona pa je največ vredna. Srečno, in na mnoga leta - obema. Stane Koman Upanje, da bom prišel na vrh Triglava se mi lani ni uresničilo. Letos sem imel več upanja, zato sem se odločil, da grem na Triglav z Dinosovci. V petek popoldne smo se zbrali na Rudnem polju. S težkimi nahrbtniki (moja mamica je imela v njem klavir — tako težak ie bil) smo šli proti Vodnikovi koči. Utrujeni smo prispeli v kočo, kjer smo se najedli in napili in odšli spat. Zjutraj smo se zbudili ob štirih. Ob petih zjutraj smo se povzpeli proti vrhu. Po triurni hoji smo prišli v Dom Planika, kjer smo spili topel čaj in se odpravili proti cilju. Na vrh smo hodili dve uri. Ker smo bili nekateri prvič na Triglavu so nas krstili z debelo špago. Še skupinska fotografija in že smo šli proti Doliču. Vso pot smo imeli čudovito vreme in smo se čez Velo polje zadovoljni vračali proti Rudnemu polju, kjer smo imeli avtomobile. Sašo Rahne, 8 let Pripis! Sašo nam je poslal štiri na roko in s svinčnikom izpisane strani, iztrgane iz kakšnega zvezka. Popravili smo mu le eno črkovno napako. Odlično Sašo in oglasi se še kaj. Ob tej priliki se obračamo tudi na druge otroke naših delavcev in delavk. Pošljite nam kaj, da bomo videli kako znate opisovati ali pesniti. O čem naj bi pisali? Recimo o tem, kako in kje ste počastili Dan mrtvih, ali, kaj veste o 29. novembru. Dnevu republike in o podobnih dogodkih. Pišite, kako ste se letos imeli na dopustu, o tem kakšne živali imate doma in zakaj jih sploh imate. Napišite kam ste šli na izlet in kaj ste tam delali. Tudi risbo ali fotografijo lahko pošljete. Korajža velja! SAŠO RAHNE KRIŽANKA GRABILEC