F St. 181. V Gorici, v cietrtek dne 14. novembra 1912. Te&tf XLI1 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob i uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso loto . . 15 K % H • • fO » Za Nemčijo K 10'Ufr. *-±'*Z*U*^ Ameriko in inozemstvo K 20,— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" I in dvakrat v letu „Vosni red že- ' leznic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. P. n. naročnikom. Danes teden smo priložili listu položnice s prošnjo, da nam p. n. naročniki pošljejo po istih naročnino za »Sočo«. Ono naznanilo pcpolnjujejmo tako; Prosimo p. n. naročnike, ki še niso plačali, da plačajo po prejetih položnicah naročnino OD 1. SEPTEMBRA T. L. dalje, to je od časa, odkar je prevzela list Družba za izdajanje listov »Soča in »Primorec«. — Kdor ima plačano celo leto 1912., naj shrani položnico in o priliki vpošlje NAPREJ naročnino za prihodnje leto. .¦¦•»-. - Naročnina je napisana na čelu lista. UPRAVA »SOČE«. Za rešitev Jrg. obrtne zadruge" v Gerici. Pomagaj si sam, Co hočeš. da ti bo pomaganp! »Edinost« je priobčila -tak-le dopis: (Doipis.) -— Dne 8. t. mi. so imeli člani T. o. z. iz mesta Goriškega v »Trg. domu« sestanek, da se posvetujejo, kako odvrnili pretečo nevarnost, ki grozi narodnogospodarskemu razvoju goriških Slovencev potom konkurira T. o. z. Z malimi izjemami je začelo ljudstvo uvidevati velikansko pretečo nevarnost, ki bi nastala za vse člane, ako se ne odpomore stvari pravočasno. Likvidacijski odbor je pri ti priliki pokazal, da poskuša vse, kar mu je sploh možno.v preprečenje .katastrofe. Toda globoko je olbžalovati, da ne nahaja; zadostne opore pri prizadetih in Slovencih sploh. Kratkoviden je oni, ki ne čuti še Slovenstvu preteče 'nevarnosti, in brez-.-značajem je oni, ki 'b"i se hotel celo okoristiti na nesreči 'krvnega mu brata — na narodni nesreči. Takim ibi lahko .prištevali vse one, ki hujskajo člane na odpor in pripravljajo s tem teren za (brezkončne pravde. Učenjaki, ki ste bili tudi pri krstu tega zavoda, ste imeli prilike opozarjati - ljudstvo na pretečo katastrofo, je poučiti in napraviti red. S tem bi bili storili le svoje dolžnost in ljudstvo bi bilo rešeno iz velike nevarnosti. Umevno in naravno je, ako član, ki ni ničesar zakrivil, težko sprejema sedaj vsled nepremišljenega gospodarstva pri T. o. z. nastalo -občutno nalogo in da:rad posluša preroka cdrešenika, ki pravi; sne plačaj nič, za članstvo se bomo pa tudi tožili. To bi bila nesreča, 'ki bi jo občutil ves goriško-slevenski narod morda leta in leta. In ker ni dvoma, da bodo to priliko Izkoriščali tudi naši narodni sovražniki, nastaja vprašanje: bomo-li sploh tnoglj še kedaj zaceliti to rano. Lahko je govoriti: naj le trpe krivci, ali stvar je taka, da večina njih, ki bi trpeli, niso nič krivi! In trpelo bi naše narodno gospodarstvo, trpelo bi zaupanje v naše za-:• družništvo sploh, trpel bi ves narodni ugled. Ali — še je rešitev možna Ako smo zložni in podpiramo »prizadevanje za rešitev, izostane tudi vse to nezmerno zlo in ne bo narodnih in gospodarskih žrtev. Ako pa bomo poslušali iz-vestne pravdoželjne gospode, je lahko možno, da likvidacijski odbor opeša na svojem delu in potem bo 'katastrofa neizogibna in — neprecenljiva. Ako .pa smo vsi blage volje in dalekogledni, rešen' bodo zadružniki hudih muk in rešen katerih imamo zanesljive podatke. Tako je fbila tekom 18. in v prvih desetinah 19. veka popolnoma isiamizirana pokrajina Gora v Šar-planini, a njeni prebivalci-še sedaj govore samo srbski jezik (okoli 20.000 duš). V istem času ali malo prej. islamizirala se je rodovitna pokrajina iDrenica na zapadli od Kesovega in kraji Prekoruplje in Megju-vode v Metobiji, tudi njihovi prebivalci poleg arbanaškega znajo še tudi srbski. Naposled ni v v^em Kosovem Arnavta, kateri ne bi znal tudi srbski, tudi ti so po-največ siibskega rodu. , In poleg izseljevanja in islamiziranja je vendar v Stari Srbiji omenjenih okoli 800.000 pravoslavnih Srbov. Mnogi od •njih so novejši doseljenci, kateri so se posebno v slokih letih .spuščali s črnogorskih planin v te rodovitne kraje. Tudi je okoli 300.000 Srbov mohamedanske vere. kateri govore samo srbski jezik. Dalje je znatno število albaniziranih Srbov ali Ar-navtašev, kateri poleg arbanaškega govore tudi srbski. Njihovo število je težko določiti, ali približno se more reči, da jih je 150—200.000. Ostanek okoli 300 do 400.000 tvorijo navedeni nasilni kolonisti, kateri šo se posebno v teku zadnjih treh vekov z arbanaških planin spuščali v te rodovitne ravnice. 3. Srbija in Črna gora imata torej tehtnih humanih in narodnih razlogov in pravic, da zaustavita te .zločine in nasilstva, katera se dogajajo nad njihovimi rojaki. Turška uprava in arnavtski zločini in nasilja! To so tudi za najhumanejše ljudi zapadne Evrope vendar bledi pojmi. Za nas Sifbe so to dejanja, dogodki -— uničevanje našega naroda. Tiče se ljudi naše krvi in našega jezika, kateri imajo svoje sorodnike po vsej Srbiji; a v nekaterih krajih je večina prebivalstva rodom k Stare Srbije. Tiče se naroda, kateri je feil središče stare srbske države. V Stari Srbiii so nase najlepše cerkvene stavbe iz srednjega veka: Gračanica, Dečani, So-počani, Banjska in druge. (Dalje prih.) Maj črtico izseljevanju. Dr. Slane. (Dalje.) Poljakov je nad 4 milijone v Ameriki, pa dolgo niso imeli svojega škofa; majhni neznani Slovenci pa imajo pet škofov in še dosti nižje duhovščine. Pisateljica piše, da zrroiejo slovenski duhovniki več jezikov jn so tudi dobri duhovniki med Ame-rikanci. Slovenci si ne kupujejo dosti kmetijskega sveta. Priprava hiš in gospodarskih poslopij stane dosti truda, denarja, dasi kmetijski svet ni drag in Slovenec hoče kaj hitro zaslužiti, da pošlje domov, da oče ali1 doma ostala žena reši zemljišče dolgov. Slovenca vlečejo visoke mezde v Ameriko in prejšnje čase so avenije ipoŠi-ljali Slovence po ami trškem svetu v-kraje, kjer je bilo treba de):;^ :evzaflneučenodelo in Slovenci so Cp : izseljencev. Zdaj se češki izseljencsi nasUitjajo vs mestih kot krojači. Air Cehi so vedno bili in so'»visoko talentirani in samosvetna rasa.« Slovakidajo večIzseljencev, Okolii 16.000 do 53.000 .'na leto. Pisateljica piše o njih, da jHi revairi zatiranje po madjarskih vladah in veleposestnik* goni -čez morje. Rusi-nov je 350.000 do 400.000 v- Ameriki, Slovencev le v Pennsvlvaniji okolo 25.000, v Ohio in okolo Clevelanda okolo 9000, v Illinois okc.lo 10.000, v Jolietu 9000, v Obi-eagi 2000, v •Miahiga-nu 7000. v Minnescti 12.000, v Coloradi 10.000, v Montani 5000, v Calitornijr 5000, v Kansasu 3000, v Was-foingtonu 15.000, v Uta'hu 1000. V Indianiji, Benrasiki, v Jowi, v Texasu, Arkansasu, Tennese, Alibania, Lousiana, Mississipi živijo Slovenci kot drvarji, -ki izdelujejo doge. Hrvatov se ceni v zjedinjenih drža--va'h na 400.000. Izmed teh živi 200.000 Hrvatov iz Hrvaške, 100.000 do 130.000 Dalmatvncev, iz Istrije 25—30.000, iz Bosne 20.000, iz Hercegovine 15.000 in iz Ba-nata 5000, Dalmatinski izseljenci štejejV med najstarejše. To so mornarji, ribiči. Isti pa tudi delajo v premogo- rudokopih in livarnah, tovornicah, v katerih se izdelujejo železnine. Dalmatinci se kakor Slovenci nabajajo v vseh državah. Sb-venci in Dalmatinci imamo stalno v Ameriki približno ednako število rojakov. Škoda, da niso doma! — Morje bi jih lahko dobro redilo, kakor nas Slovence. Fadajmo si roke Dalmatinci in Slovenci, pasterki avstr. vlad! Dalmatinci zidajo v . Ameriki železnice, so pa najti tudi v premogo- rudokopih. Močni ljudje, ki ne gledajo na zdravje, Jti le hočejo dosti zaslužiti. Dalmatinci so jako trezni ljudje. Avstr. Slovanov je v Ameriki okolo šest miljonov vsako leto. Pennsvlvanski podjetnik premogo-kopov- rudnikov najrajše jemlje avstr. Slovane. Ako Slovan v Ameriki trguje, pomenja .to, da je že prišel višje v socialni vrsti. Navadno opravljajo Slovani težka, nediiereneirana dela, posebno pri zidanju železnic. Nekaj jih je kmetov. Ali specielno delo Slovanov je visoko plačano delo v premogo- rudokopih m plavžih »HiitteiRverke«. Nobeno delo Slovanu ni pretežavno, prenaporno, prenevarno. . Hrvati in Slovenci iz gozdatih okrajev stare domovine so radi tudi delavci v lesni industriji. Dalmatinci so tudi rejači ostrig. Dalmatinci imajo posebno sposobnost za trgovino z živili in so dobri re-stavraterji. O Slovakih se piše, da so grozno revni in neomikarii, ;ko jpridejo v Ameriko in se jih hudo izčrpa do onemoglosti; ali ko pridejo do boljših dohodkov, postanejo pogumni, podjetni ljudje. Iz njih vrst prihajajo delovodje in višji trgovci. Slovani zaslužijo v Pittsburghu — za ta ikraj ima pisateljica številke kot neorganizirani delavci v navadnih opravkih 75—82 vinarjev v edni uri. V dobrih časfc 6—8 rže ni pripravljena, storiti še kake drage* korake. Predsednik ibiilgarskega sobran:'i Dane v; se je vrnil zadovoljen iz Budimpešte. Zveza balkanskih držav je na strašni Srbije. Kaj stori Rusija? Sasonov je baje sporočil srbskemu poslaniku v Petrogradu, da glede srbske luke ob Jadranskem morju Rusija ne bo naravnost intervenirala, marveč dopusti, da se reši to vprašanje po pogajanjih av-stro-sribskih. Rusija pa bo rada podpirala Srbijo, da dobi luko ob Jadranskem morju, toda ne da bi se s tem otežili odnošaji med Avstrijo in Rusijo. Sasonov je imel. po poročilih »Reidis-pošte« dolg pogovor s poslanikoma, nemškim in avstrijskem. Govori se, da je stavil tak nasvet: Črnogorci naj dobijo 1 uk o južno od Bara s pogoj era, da j o p r ep u s t i j o S r ib o m v u p o-labo. Tako bi imela Srbija dohodna Jadransko morje, čeprav nebi imela svoje luke. Italijanski poslanik je baje v imenu svoje vlade pritrdil temu predlogu. V Belemgradu. »Politika« piše: »Dohod k morju je za Srbijo življensko vprašanje. Za Srbijo stojijo vsa balkanska zveza in vsi Slovani. Avstrija ne bo mogla zabraniti Srbiji dohoda k morju drugače nego z vojno. Ako hoče Avstrija vzeti nase konsekvence take vojne, nimamo nič proti temu.« Belgrajski uradni krogi odklanjajo vsak predlog za evropsko konferenco, ki bi reševala balkansko vprašanje. V Belemgradu pričakujejo, kakor pore ča Tagespošta, dcfcod poslanca Masa-ryka, ki bi prišel tje baje v posebni misiji Avstro-Ogrske?? Vzdržuje se vest o delni''mobilizaciji Rusije. Ruski poslanik Hartwig. Ruski poslanik Hartw;:g v Belemgradu je rekel dopisniku »Tempsa«, da so glede Albanije Srbi (neizprosni. Srbi morajo dobiti dohod k morju, da ,sš za gotove svoje gospodarsko in politično neodvisnost. Neimievno je, zakaj se umešava Avstrija v trenotku, ko s* balkansko vprašanje po moči dejstev samo ob sebi rešuje. Ne verujem tudi ne v to, da se spusti kaka balkanska država v posebne pogovore s kako velevlastjo. Bulgarija za Srbijo. Organ bulgarske vlade »Mir« je objavil članek, ki se jako ostro obrača proti ! avstrijski dipfamaciji in je vzbudil veliko pozornost. »Mir« izvaja: V Evropi se slišijo teči solze za Albance, ki so bili vedno element reakcije, nasilja in brutalnosti v evropski Turčiji. Te simpatije nekaterih avstrijskih, mažarskih in laških časopisov za Albance n i so B u I g a r i j i n i č k a j 1 j u.b e. Prvič čutimo v tem nekako obnovitev tistega varuštva, ki si je je lastil v prejšnjih časih nad Balkanom del:Evrope, katerega pa se hočemo iznebiti. Drugič pa pomeni ¦zahteva po popolni neodvisnosti Albanije nasprotstvo proti težnji Srbije, dobiti pristanišče ob Adriji. Zahteva Srbije pa je »cotidltio sine qua non« balkanskega vprašanja. Nasprotstvo proti tej srbski zahtevi bi najmanj pričakovali od Avstrije, v kateri živi toliko Srbov, ki bi pač smeli računati na to, da Avstrija srbsko sosedo ipcdpir?.. Ako Avstrija naglasa, da v Stari Srbiji in oib Jadranskem morju živ.i velik del Albancev, kateri da morajo glasom •narodnega principa postati neodvisni, je treba nasproti teimu pripomniti, da tudi v Avstriji živi veliko narodnosti, ne da bi se iz tega izvajale take konsekvence. kakor jih izvaja zdaj glede Albancev del . avstrijskega časopisja. »Mir« zaključuje dobesedno: »Ker je Avstrija edina vcltka soseda, ki meji neposredno na Balkan, je v njenem nafvecjam Interesu, da ai prMo&i prijateljstvo batk**?kih narodov. Vsak njen -poizkus, otežiti naravno rešitev bal- kanskega vprašanja, kojega del je zahteva »sine qua non« Srbije, da dobi izhod na Adrijo, oi mogel postati povod, da bi se zanetila vojna, ki b| se gotovo ne dala lokalizIratU PaŠič Ugronu. Belgrad: PašIč je naznanil avstr, po. slaniku Ugronu, da odgovori na avstro-pgrsko noto glede Albanije Šele takrat, ko ia sporazume z zavezniki Srbije. Porta in Bulgarija. Iz Carigrada prihaja vest, da se je Porta obrnila naravnost do Bulgarije za premirje. Srbska vojska v Draču? Poročajo, da se že nahaja v DraČu konjenica generala Živkoviči Grški kralj Grški kralj Jurij Solun ter bil slovesno sprejet. Skader. Rjeka, 13: Prebivalstvo Skadra je zahtevalo od turškega poveljnika izročitev mesta Črnogorcem. Poveljnik Riza beg je izjavili, da mora vzdržati kolikor mogoče dolgo. Za sedaj ni govora o izročitvi mesta v črnogorske roke. Albanija. Albanski begi so v Valoni proglasili avtonomijo Albanije, — Ali na ukaz z Dunaja? Bitka pr| BStolju. Belgrad, 13: Včeraj je pričela pri Bi-tolju velika bitka med 110.000 Srbi in 70.000 Turki. m se xe nun raja v 'i-na ila Živkoviča. \ kralj v Solunu. Jj Jurij je prišei včeraj Politični pregled. Avstro-Ogrska. Poslanska zbornica. — V včerajšnji seji je označil Šilinger glede češke šole na Dunaju postopanje občinskega zastopa za skrajno krivično. Bugatto se je zavzemal za Albance! Soc. Domes je predložil interpelacijo, v kateri označa nemir v prebivalstvu radi glasov o mobilizaciji ter •.prosi vojnega ministra, naj poda pomirjevalno pojasnilo. Inozemstvo. Canalejas, španski ministerskf predsednik, umorjen. — iDnč 12. t. m. 'dopoldne okoli' tV/z je bil ustreljen španski mini-sterski predsednik Canalejas v Madridu. Štirikrat je ustrelil nanj na ulici napadalec, potem je ustrelil samega sebe. Canalejas je bil rojen leta 1854. Ko je bil star 18 let, je že končal študije in postal doktor juris. Bil je vodja Iiberalnodemokratične stranke. Velikanska je žalost nad izgubo Canalejasa. — Napadalec se imenuje Mannuel Pardinas Serrato Martin, star je 27 let. Darovi. Prispevki Rdeči križ slov. balkanskih držav. Darovi iz krajev: Pečine, Ponikve, Poclmelec, Roče, Tolmin, Dol. Trelbuša. Družina- ing. Smrekar (K 5'28; Marica čičigoj, učLteljba, K 5; Andrej Štre-kelj, vikar, K 5; družina Pisk hšt. 42, K 6'20; družina Lahamar 49, K 2; družina Lahamar 45, K 1; družina Lapamja 44, K 4'20; družina Lapanja 43, K 3; družina Podgomik 38, K 4'50; družina Kofol 72, K 1; družina Kuštrin 39, iK 1'90; Urška Mrak, šivilja 29, K 1; Miha Laternar, mizar 56, K 2; Marija Mrak 40 vin.; Janez Bevk, mlinar 72, K 1; družina VičiČ 53, K 1'40; družina Hvala 55, iK 1'50; družina Troha' 40, K 2; Marija Lahamar 40, 40 vin.; družina Kokošar 61, K 1'20; družina Lahamar 46, K To0; družina Kuštrin 41, K 1; Nei i Pisk 60, 40 vin., družina Jeklin 58, K 2; uružina Troha 17, K 1*10; Ana Kuštrin 17, K 1; Fannce Jeklin 1, KI; iNeiŽa in Marija Bizjak 2, 43 vin.; Marjama Troha 2, 30 vin.'; družina Laharnar 70, 52 vin.; Marjana VičiČ 3, K 1; družina Jeklin 4, K 2; Ivan iKlernenčič 5, K 2; družina Ktemenčič 10, K 5; družina Trušno-vic 51, K l'd0; družina Laharnar 52, K V60; družina Lukman 73, K 2; Anton La- (harnav 57, 20 vin.; družina.Klemen^ 20, K 2; družina Jeklin 67, 70 vin.; Anton Bizjak 2, 20 vin.; Anton Kofol 65, K 2; France Pirih 9, K 1; Marija in Jožefa I Mralk 9, K 1'20; družina Krivec 13, K l'4u; ' družina BeguŠ 12, K 1'20; družina Kuštrin 15, K 1'60; France in Liza Kofol 19, K 4; Marija Troha 18, 40 vin.; Ivana Jeklin 18, i K 2; Jožefa Lapanja 18, 40 vin.; Marija Mrak 22, 60 vin.; družina Podgornik 23, j K 1'60; Jožefa Krivec 27, K 1; Franc Go-lja 50, K 1; Neža Pravica 32, K 1; Ivan in Ana Kuštrin 30, K 2'20; družina Pra« j vica 33, K T50; Jakob Latemar 11, K 1; Jera Makuc 68, 40 vin.; Ignac Podgornik | 38, 20 vin.; Oabrije Lapanja 44, 10 vin.; Miha Klenienčič 59, K 1; Anton/ Troha 7, I K 1; Ivan Lipuščik 6, K 1'40; vsi iz Pe< čin. Franc iKoV.im, učitelj K 1; Jakob j Špik 67, K 2; družina'Hvala 67, K 1; dni-1 žina Krivec 61, K 4; družina Kofol 62, K I 2; Lovrenc Lapanja' 73, 50 vin.; Jožet j Lapanja 54, K 1; Ivan Bajt 40, 40 vin.; | Anton Kofol 62, K 1; Anton Bajt 15, K 1; Ivan Kolbal 28, 60 vin.; Franc Bajt 9, 461 vin.; Ivan Laipanja 26, K 1; družina I Kranjc 26, K 1*10; Avgust Božič 50, 501 vin.; Tereizija Mavri 26, 30 vin,;, Lucija I Lapanja 23, 30 vin.; Peter Mrak 7, 50 J vin.; Marija in Andrej Oolija 8, 60 vin.; Sestre Lapanja 45, KI; Anton Pipa 39,1 30 vin.; Jakob Lapanja 24, K 1; Jožefa Er-1 javec 39, 50 vin.; Katarina Lapanja 30,1 50 vin.; Alojzija Kobal 33, K 1; Jož. in j Julijana Kenda 32, 60 vin.; Marija La- j panja 32, 40 vin.; Jernej 'Hvala 40, 30 j vin.; Alojz Bajt 31, 40 vin.; Peter Skd' 1, 30 vin.; družina Kolbal 4, K 1; družina i Lapanja 18, 50 vin.; Teodor Kranjc 80, K I 1; Jernej Božič 86, K 2; Terezja Lapanja I 49, 20 vin.; Franc Kranjc 84, 40 vin.; Ja-1 nez Pisk 85, K 1; družina IČerv '55, 80 | vin.; Neža Hvala 21, 30 vin.; Franc Erjavec 92, K 1; družina Kranjc 58, 80 vin.; Ignac Hvala 21, 50 vin.; Matilda Hvala I 36, 50 vin.; Miha Kavčič 46, 60 vin.; Jo-j žef Klemenčič 46, 50 vin.; družina Lapanja 41, 80 vin.; vsi iz Ponikev. Tomaži Seljak, slikar 88, iPodmefec 68 vin.; Pe-[ ter Savli 92, Roče 20 vin.; Jožef Brau-1 iničar c; kr. eksek. 58, Tolmin K 1; Jera I Jan 116, Dol. Tribuša 20 vin. Skupaj K | 146*37. Domače vesti. Nadvojvoda Salvator s soprogo je dospel danes v Gorico na olbisk svoje ihčere J poročene z grofom Waldlburgom, nad-poročniikom pri tukajšnjem dragonskem | polku. * Učiteljske vesti s Tolminskega: Čer- j ne Blaž, učitelj-voditelj na potovalni šoli j Poiice-Vnh, se premesti na Vrsno-Krn; na njegovo mesto pride iPerko Rudolf; ia 1 Jagršče je imenovana učiteljska, kandida-1 tinja Alojzija Rutar. iUčiteljica Ana Mle-1 kuž v Bovcu se stalno vpokoji. Kornel | Fraric je imenovan ita Ponikve. Imenovanja. — Okrajni živinozdrav-1 nik v Tolminu, g. Fran Martelanc, je ime-1 novan za višjega okrajnega živinozdrav-j nika na istem službenem mestu. — Mesto i okrajnega živinozdravnika na Primor-f skem je podelilo riamestništvo okrajnemu I živinozdravniku g, Arturju Senici v Be-1 ljaku. — Veterinarski asistent g. Antoni Fattur je imenovan za okrajnega živino-J zdravnika v Krku. Asistent Rihard De-j rnonte je premeščen iz Krka k mamest-| ništvu v Trst. Uradno jporočilo o premikanju čet. -1 Uradno se poroča: Vsled velikega števila! vojaSkih novincev, ' ki je nastalo vsled¦ sprejetja novega brarmbnega zakona, ie| vežbanje novincev postalo zelo težavno.! Vojna uprava je vsled tega sklenila k M senskim. in dahnatinskim bataljonom do-r deljene novince za štiri tedne pustiti PJ1! kadrskih postajah. Ker je ta rok sedaj wl potekel, se je pričelo albtransportiranjj na vse strani naše monarhije. Pri tej Prl"| liki je treba opozoriti javnost, da tu flc| gre za nobene vojne mobilizačne odredil ampak da bodo vojaški vlaki, ki bodo te| dni vozili, vporalbljeni le za transportira-| nje rekrutov za 15. in 16. kor. \/ Ukvidacija T. O. Z. v Gorici. - ;yl Yliko nepotrebnega Šuma vzbuja likvida-1 cija tega -zavoda. V kolikor smo Pollčelll je zdaj rešilna akcija v polnem tiru in v's I upanje je, da se posreči. iNačelo san12J I pomoč i je rešilna zastava, le škoda, ji I je ni nikdo dvignil že pred par leti. -^ I mogoče le rešitev iz propada, ninrV ¦ celo obnovitev, na drugi, 'boljši ppdla'gi in ibrez iifcsreče za člane! Jn'celo lahka je taka rešitev in zelo enostavna! T. O. Z. primanjkuje denar, ker, so ga oplašchi vložniki pobrali, — iz tega so nastaieTcie-narne stiske, ki zavod stanejo ogromne žrtve. ~- Odvzeti denar je treba vsaj deloma nadomestiti, — pa Je- zadruga rešena! In ta denar naj preskrbijo člani pa mirna Bosna! Čun/y^eč .ga ^reskribč, toldko prej se zavod rešrŽT^o-'p^vsVife«rd^ažSifiLl|i' šili časov! — Morda Ibi bilo treba v »Soči« obširneje spregovoriti o tej zadevi. X. V Dutovljah je bil 10. t. in. shod članov T. O. Z. Birjis dobro pbiskairf. te*Go> rice je bil navzoč dr. PodgornJk. Predsedoval je sklicatelj župan Vran. Razpravljalo se je živahno, zlasti se je sklenilo naprositi poslance, da delajo za pomoč od strani vlade, da se imore likvidacija mirno izvršiti. Povdarjalo se je, da če je bila-dala vlada laški banki v Gorici en in pol milijona kron, zakaj-"bi-ne-priskočila na-pomoč Slovencem.:z.mnogo manjšo svoto? Shod Članov T. O, Z. v Gorici je bi! danes,- namreč članov iz .Goriške okolice. Shod je bil jako dobro obiskan in živahen. Prišla sta na shod tudi poslanca dr. Gregorin in dr. Rybar. Poslednji je imel govor, ki je upli-va-1 najbolje na navzoče. Pričakovati smemo, da zavlada mirno ipremotrivanje položaja ter da prizadeti člani ne bodo sami silili v pogubo. * Sobotno predavanje dr. Ferda pl. Šišiča je bilo izredno zanimivo. Predavatelj nam je naslikal zgodovino odnošajev med Ogrsko in Hrvatsko, od davnih dob. Kdor je zasmogel predavanju slediti, je videl vso sliko naše zaslepljenosti in lehko-vernosti, pa tudi sliko ogrske samopaš-nosti, avstrijske vladne slabosti nasproti tem veleizdajaloem in čisto pogrešeni pra-vec nase .znotranje in zunanje politike v zadnjem polstoletju. Predavatelj nam je j povedal tudi vzroke, ki so privedli hrvat- j ski narod do vedne odvisnosti od madjar- j skih imagnatov: Hrvatsko plemstvo, ki je zvesto socialnim in državnim: nazi ranjeni srednjega veka, videlo »narod« le v sebi, t. j. plemstvu, in pa punica fides Rimske cerkve, ki je skrbela za to, da se Hrvatska ni mogla razviti kot država in narod, .marveč da se je razvijala vedno le vsporedno z Ogrsko in ped njo:. Razvojna črta nas privede od iBattihyanyja in dr. do Deaka in cd tega naravnost do Hedervarvja in !Cu-vaja. Zadnji dogodki pa, zgodovinski za vso Evropo in zlasti še za Jugoslovane, so dokazali aibstruznost dosedanje avstro-ogrske politike..... Predavanje bi bilo po svoji vsebini moralo privabiti v dvorano Trgovskega Doma število, ki bi bilo mnogo večje, negj. navadno. Žal pa je Ibilo ravno Nasprotno. Obiskovalcev-je bilo samo okrog 200 (sicer za lanske razmere še vedno sijajno), število, ki pa kaže, da se imora zanimanje za tako kulturno važne pridobitve, kakor so maša predavanja, budi ti. umetno. Za goriško Slovenstvo .to izpričevalo ni posebno sijajno. Tem manj, ker je predavatelj bil Hrvat, Ij.ulb 'hrvatski gost iz Zagreba, odličen znanstvenik in državni poslanec koalicije. Ta mož bi bil pač zaslužil, da bi ne bil govoril praznim foteljem! V ¦ostalem je bila hrvaščina predava-teljeva prav dobro razumljiva. Predavanje sama ob seibi je pa bilo nekoliko preveč akademično in pred vsem predolgo. Vendar to ni toliko motilo, in poslušalci so se predavatelju zahvalili na predavanju z o-bilnim in prisrčnem aplavzom. * Brez komentarja beležimo samo dejstvo, da je v soboto (ko se je vršilo predavanje) in v nedeljo (ko se je vršil Sok<>-lov Martinov večer )ve!iko število slovenske inteligence, katere seve ni bilo niti Pri predavanju, niti pri Sokolovem večeru, Posetilo laško 'srnino v leatro di Societa, šmiro, ki po. merodajni sodbi goriških italijanskih someščanov sama ni- vredna niti '/¦» ure pozornosti---- Tako delajo goriški Slovenci v 1. 1912! Razpis natečaja. — Pri deželni umobolnici Franca Josipa T. v Gorici je izpraznjeno mesto zdravnika sekundarija. — Prosilci /morajo vložiti pravilno opremljene prošnje pri deželnem odboru tekom meseca novembra t. I. .Podrobna pojasnila gledč razpisanega mesta, 'glede* zahtevanih kvalifikacij in službenih razmer se dajejo ob uradnih urah pri uradih deželnega od- bora. Pojasnila se dajejo tudi pismeno. — Deželni odlbor. i,|i// #. . Razpis natečaja. —. Pri deželnem; tehničnem uradu je prosto mesto risarja. Prosilci za to mesto naj predložijo pravilno opremljene proSnje deželnemu odboru najkasneje do 26, novembra t. 1. Vsa •nadalj-na pojasnila, s« dobijo;pri, deželnem tehničnem uradu vsak dan med uradnimi urami. Deželni odbori • -".' :^^m^m^^\mposk?i Mtadina«. -r Kijnlb Velikim stroškom ki so združeni s orireclitvkmi plesnih vaj- z vojaško godbo je sklenil odbor »G. 5. M.« prirediti prihodnjo nedelja dne 17. novembra t, K od -4?./a*-9. ure .zvečer pjesrro vajo-z.— vo-j a š k .i m o r :k estrorn. Med vajo se ir>o-deta izvajala poleg drugih, tudi ljubka slovanska plesa: »-Beseda« in »Črnogor-ka«. Nadejamo se cbile udeležbe. — Na svidenje! — Odbor. Aretacija radi falsiUciranja menic. — V Nekovem pri iKanalu hna posestvo neki Miha Šterlinko. Bil-je na glasu jako premožnega kmeta. Bil je hud klerikalec. Mož je takorekoč užival neomejeno .zaupanje. Sedaj je osumljen, da je to zaupanje zlorabljal in da je celo falsifici.ral (menice. Oškodovanih je baje več denarnih zavodov za večje svote. iMož se nahaja sedaj v preiskovalnm zaporu. Aiera tvrdke bratje Faganelli v Mir-nu. — Državno pravdhištvo je izdalo obtožnico proti Teodorju in Pavlu Faga-neliju ter proti prokuristu Ivanu Komi-darju. Odstopilo pa je od uadaljnega preganjanja proti Karalini in Jankotu Fa'ga-neliju ter proti R. Vuga, bivšemu knjigovodji pri tvrdki. Trobentice s Pečin, — Dobili smo včeraj v roke več trobentie, lepo vzcvetelih v sedanjem, času-v tolminskih hribih na Pečinah. V ponedeljek še so cvetele na prostem in bile utrgane; v torek je zapadel sneg po hribih. Ogrizeni od psa. — Na Dunaj v Pa-steurjev zavod so poslali 5 oseb. katere je cbgrizel ne'ki pes v Gorici. Ti so: 19 letni Oskar Span&ero, mehanik, 61/u letna Olga Nalbergoj, 8 letni Anton Černic. in 11 btni .los. Trevižan ter G. Či.konja. Opozarjamo prav posebno na tote-denskb številko »Slov. Hustrovanega tednika«. Vsefcoval ibo najnovejše si i-ke z vojne in sicer mnogo slik več kakor navadno. Sliike so posnete po o r i g i n a 1-11 i ih f o t o g r a if i j a h. Ta številka »Slov. •ilustrovanega tednika« bo priobčila tudi k r a s n o a l e g o r i č n o sliko »On a m ©nami o«, junaški sen kralja Nikite L, ko je leta 1867 v duhu videl zmagovalno osvobodilno vojsko in spesnil črnogorsko himno »O.nam, cnamo«. Slov. ilustrovani tednok priobči c e 1 o p e s e m i n t u d i n a p e v (sekirice) za spremljevanje s •klavirjem, "kar še ni priobčil nebeden list. DOPISI. I z sežanskega okraja. Iz Sežane. (Smrtna kosa.) — V sredo je umrl po dvodnevni bolezni g. Franc Macarol, trgovec z usnje/m. Pokojnik je bil blaga duša in širokoz-nan po Krasu in Vipavski dolini. Pogreb ibo v petek ob 9. uri zjutraj. Naše odkritosrčno sožalje preostalim! Iz ajdouskega okraja. Lokavški mladeniči prirede v nedeljo 17. t. m. ples v dvorani gosp. J. Slakarja. S vira Sokolska zgodba, iz Prvačine. Začetek cb 3. uri popoldne. Čisti dohodek je namenjen za nabavo- Sokolskega telovadnega orodja. K obilni udeležbi vabi uijud-no odsek. Gospodarske vesti. Odkup kmetov v Bosni napreduje ! tako. da je v svrho odkupnine kmetov iz-" posojenega doslej K 10,484.800; odkupilo bori! Ali ste storili že -svoja dolžnost? \ Bratje staroste! Vprašajte blagajnike, aW so prispevek ,že odposlali. Ne čalkati zadnjega dneva, ker pospešnice so nezaupnice. — Na zdar! Blagajnik, Bratskim vaditelisktm zborom v Mir, nu, Podgori, Solkanu, Štandrežu in Šem» pasu: V nedeljo dne 17. t. m. se bo vršila od 3 do 5. ure popoldne v prostorih »Sokola« v Gorici, ulica sv. Ivana št. 7 sikupna vadba za telovadce in--vaditelje-redovnih in ljubljanskih prostih val. Vsled važnosti velike naloge, ki nas čaka, p/iča-kujam zanesljive in točne udeležbe. . V nedeljo odpade vadba 'vaditeljskih zborov H..in'III..okrožja. Na zdar! L. Kranjc, t. č. načelnik. se je 5676 kmetov; povprečno bi prišlo na vsako hišo 2000 K. Sokolski vestnik. • Vsa društva Goriške Soikolske župe, ki niso še vplačala župnega prispevka za H. Mletje 1912., pozivlja/m, da storijo1 to čimprej. Predsedstvu povzroča izročeni mu delokrog mnogo treskov. Bratski od- Telefonska poročila. Zadnje, vesti. Turčija prosi premirje prj balkanski zvezi. Carigrad: 14. nov.: (Oiicijelno poročilo). 1 urški ministerski svet je sklenil včeraj prositi balkansko zvezo, da bi sKiemla s porto premirje. Generalissimus turške armade Nazim Paša je poslal bul-garskiin. generalom purlamenterja, ki je stavil pogoje, pod katerimi bi se sklenilo osemdnevno premirje. V Carigradu se vrše že pogajanja za premirje. Popov je imel sinoči dolgo kon-tereneo z velikim vezirjem Kiamil lJaša. Zunanji minister turški je imel v minister-skem svetu dolgo posvetovanje z.ruskim I poslanikom. ' Bulgarija za premirje. Sofija, 14. nov.: (Oiicijelno poročilo.) Bulgarska vlada je turški vladi ponudila premirje ter je v to svrho tudi stavila parti konkretne predloge.. Vršil se je bulgarski ministerski svet, ki se je pečal s tem vprašanjem, a se ni ¦definitivno odločil. Po privatnih informacijah političnih krogov se zatrjuje, da je Bulgarska pripravljena imenom balkanske, zveze sprejeti premirje pod tem pogojem, da Turčija preda Odrm In Skader. Premirje naj bi veljalo 8 dni, katere bi se porabilo za mirovna pogajanja. Bulgari zmagali P1 Čataldži. Pariz, 14. novembra: Francoski listi so dobili danes v zgodnjih jutranjih urah izpred Carigrada poročila, da se je razvila na celi črti pri Čataldži bitka. Bul. gari so turško armado porazili. Kolera med Turki. P a r i z, 14. novembra: Med turškimi četami pred Carigradom strahovito gra-sira kolera. Včeraj je bilo 500 slučajev kolere, mnogo smrtnih. Odgovor Balkancev Avstriji. Belgrad, 14. novembra: Ministerski predsednik Pašič in kralj Peter se vrneta iz Skoplja v Belgrad. Vršil se. 'bo ministerski svet, ki zavzame definitivno stališče napram avstroogrski noti. V zadnjih dneh so se vršili živahni pogovori med Belgradom, Sofijo in Atenami glede odgovora, ki ga hoče podati srbska vlada na avstroogrsko stališče v imenu cele balkanske zveze. ! ,1 Sternberg hoče anektirati Srbijo. Dunaj, 14. novembra: Prismojeni grof Sternberg je priobčil v »Wiener Journalu« članek v katerem predlaga: Avstrija naj a,nektira Srbijo, da bo enkrat mir!. Avstrija in Srbija. -Dunaj, 14. novembra: Situacija se danes presoja nekoliko ugodneje. Zatrjuje še, da se je našla nova kompromisna forc mula. Srbiji dovoli Avstrija, da dobi pri. staitišče ob Jadranskem morju, ampak ne v Draču, ampak v San Giovarini di Me-dua, Srbija pa nam mora garantirati, da ji bo pristanišče služilo izključno le v trgovske svrhe. Srbske Čete so se umaknile od Drača? D u n a j, 14. novembra.. Po poročilih opoldanskih listov so se srbske čete, ki s

'¦'" „ Mladoturška zarota. Pariz 14. novembra: Iz Carigrada javljajo, da je prišla, pbrta na sled veliki rnladotufškj zaroti. Aretiranih je veliko mladoturških voditeljev. Glavni poglavar mladoturškega gibanja je pobegnil. Ruska mobilizacija. D u n a j, 14. novembra: iz Londona in Pariza prihajajo poročila, da Rusija z mrzlično naglico v svojih obmejnih krajih mobilizira proti Riununiji. Tudi ob avstrijskih in JiemškJh mejah trde ta poročila, da se vrše veliki transporti ruskega vojaštva. Ruska vlada je tudi zasegla pri razlito rudnikih velike,množine premoga, ki ga potrebuje za transporte. Zatrjuje se, da se je vlada odločila, pridržati vse rezerviste, ki bi Jmeli biij te dni odpuščeni. Interpelacija radi mobilizacije. D u ji a j, 14. novembra: V današnji seji državnega zbora so vložUj socialni demokrat je interpelacijo radi dozdevne mobilizacije avstrijskega vojaštva. Interpelacija navaja, da so v zadnjih dneh odšli velik} vojaški transporti na jug. Interpelacija imenoma navaja 84. in 4. polk, ki sta že odšla. Interpelantje zahtevajo takojšnjega pojasnila in zagotovila, da ne gre za priprave za vojsko. Pretepi. Dunaj. 14. novembra: Pred univerzo je prišlo danes opoldne do velikih pretepov med nemškonacionalnimi burši in klerikalci, tako, da je morala poseči vmes policija, ki je pretepače razgnala. Nenadovič v Berlinu. Berlin, 14. novembra: Semkaj je prispel bivši srbski poslanik Jasa Nena-dovič, da se informira o razpoloženju Nemčije glede srbsko-avstrijskega konflikta. Seja ruskega min. sveta. Pet rog rad, 14. novembra: Ruski ministerski svet je imel včeraj izredno sejo. Posvetoval se je v zadevi balkanskih dogodkov. Takoj po seji je imel Sa-somov dolgo trajajočo konferenco s Ro-povičem. Razne vesti. Napredek slovenskega šolstva v Trstu. — Neumornemu trudu slovenskih poslancev se je končno vendar* posrečilo doseči, da prevzame država si. decembrom še pet učiteljev na tržaških slovenskih šolah v svojo oskrbo. Turški begunci v Carigradu. — Število turških beguncev v Carigradu znaša okoli 70.000. Od teh je 6000 poslanih v Malo Azijo. Kolera v Carigradu. — V torek se je pojavilo 15 novih slučajev kolere; 3 osebe so umrle. Dva Slovenca v črnogorski armadi. — V črnogorski armadi se nahajata jurist' Mihael Cop z Blejske Dobrave in jurist Blaž Lipar iz Šmarce pri iKamniku. V Belemgradu so otvorili do 7. t. m. že osemnajst provizornih 'bolnic. iDan-nadan -še prihajajo ranjenci. Kralj Peter I. je stanoval v letih 1886/87. v Parizu v mali sdbi v podstrešju v rue Joiffroy. Vratar iste hiše kaže sedaj radovednežem. lqe je prebival takrat Peter Karagjorgjevič, sedanji srbski (kralj.. Hrvaška in Slavonijja štejeta po zadnjem ljudskemu štetju prebivalstva 2,621.954. Znani češki virtuoz Kubeiik je obolel in se moTal podvreči operacijj na slepem črevesu. . ' Tretji aVstrilski »dreadnought Princ Evgen« Ibo spuščen v morje v Trstu dne 30. t. m.;, Hrvaški major — žrtev amerlkanske-ga dvoboja. — Na Dunaju se je ustrelil, v nekem; hotelu major ilvan Jakšič. Iz pisma, katero je pustil, je.jazvidno, da je žrtev Sitrieriftakskega dvoboja. ^ Dalje na 4. strani, Zakon o pogozdovanju Krasa. Z NaiviiSjo odločbo, 2 dne 9. septembra t. 1, je cesar potrdit zakonski riačrt, s katerim se iapremiinjaJ'0 nekatera določila deželnega zakona, ki se "tiče p o 'g o z do v a-n f a K' rasa. ;P6 novem zakonu 'bo sestavljena komisija, ki ji je poverjena naloga, da skrbi za pogozdovanje Krasa, iz sledečih zastopnikov: iz predsednika, ki 'ga imenuje poljedelski rnunister, iz enega zastopnika vsake cikrajne ipolrtične dblasti v Gorici, Gradišču, Tržiču in Sežani, iz deželnega gozdnega nadzornika, iz deželnega zem-ljedel^kega referenta, iiz dveh odposlancev deželnega odbora in iz štirih zaupnikov, ki jih imenujejo županstva kraških občin, ležečih v političnih .okrajih Gorica, Gradišče, Tržič in Sežana, po enega iz vsakega okraja. Ak'o