Poštnina olafi )»ovin) Leto LVII. V Uublienl. v soboto, dne 9 februarla 1929 St. 34 st. 2 on Naročnina za dr2avo SHS mesečno U Din polletno ISO Din celoletno 3i>0 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede (»ka '»dalo ceiole no v Jugoslaviji 1ZU Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov > Slo.p peiu-visia mali oglasi po i SO .n Z D, vedi oglasi nad 43 mm v tlne po u.n t'3U, velIKl po .> .n 4 Din, v uredn Mcemdelu vršilca oo 10 Din □ Pr v/e^ em □ r>orO' 'iu : opust Izide on 1 ziuuaJ razen pondeliKe m dneva do oraznlKu treanuiu. /e v Kopttanevi ulici il. 6 lil Sokoplsl se ne vraCala, neiranklrana plimo ae nt; apre/ema/o j- Irrdnllipa tcielon il. 2030, upravntitva it. 2328 Političen list sza slovenski narodi Uprava te vKoptiarlevi ut.it.U * cekoi.nl račun: Clubtlana iiev. iu.oso In 10.34» xa tnaciatc. Saiale.voil.7S63, Zagreb it. 39.0U, Prana la Dunat it. 24.797 Svetovni zgodovinski dogodek Spravni akt med Vatikanom in Kvirinatom - Cerkvena država obnovljena V torek, dne 12. februarja 1929, se bo slovesno podpisal spravni akt med poglavarjem vesoljne katoliške cerkve in italijanskim kraljem, ki bo vrnil papežu neodvisno, čeprav na minimalen obseg reducirano državo, ga priznal kot nikomur na svetu podložnega suverena in nm vrnil popolno svobodo. S tem se bo popravila krivica, Iti jo je storilo novo italijansko kraljestvo 1. 1870., ko je papeža oropalo lastne države in ga s svoje strani podvrglo sebi kot državljana Italije ter pravno smatralo celo vatikansko palačo kot svojo last. S tem je končan težak spor, ki je trajal skoro 60 let, Italija in Sv. stolica sta se spravili, učinek tega svetovno zgodovinskega dogodka pa je tolik, da se v svojih izdejstvitvah v bodočnosti ne more dovolj oceniti in v vseh svojih posledicah obseči. Kakor smo že poudarjali, jc vprašanje, kolik teritorij se je papežu vrnil, postranske*" pomena. Sveta stolica noče v ničemer okrniti obsega, dejanske moči in prestiža neodvisne zedinjene Italije v njeni rimski prestolici. Zato je obseg papežu priznanega teritorija kolikor-megoče majhen, na vsak način pa tak, da dajo poglavarju katoliške ccrkve popolno oznako od vsake druge posvetne oblasti neodvisnega suverena. Kajti tako zvana garancijska postava, ki jo je svojčas liberalna italijanska vlada sklenila, papežu ni v rcsnici nudila tiste svobode, ki jo kot poglavar cerkve neobhodno potrebuje, kar je najbolj dokazala svetovna vojna 1914—1918. Zakaj takrat so sc morali pri Sveti stolici akreditirani poslaniki umakniti v Lu-gano, občevanje med papežem in škofi centralnih držav jc bilo dolgo prekinjeno in položaj Svete stolicc je bil negotov, nedostojen in čisto odvisen od samovolje italijanske vlade. Akt, h kateremu se je odločil šef italijanske vlade, g. Mussolini, je brez dvoma znak vednobolj naraščajoče duhovne in moralne moči katoliške cerkve, ki jc v dobi papeževega ujetništva po geslu Pija IX. per crucem ad lu-cem dozorela do sedanjega položaja, ko se njenemu poglavarju vrača svoboda, katere ga jc oropala minula doba framasonske prepotencc, fanatične protiverske propagande in plitvega liberalnega razumarstva. Gotovo je to od strani g. Mussolinija velik čin državniške daleko-vidnosti in poguma kakor tudi pametnega umivanja lastnega interesa in interesov Italije, ki si je z vpostavitvijo neodvisnosti in svobode poglavarja 300 milijonov katoličanov gotovo pridobila simpatije velikega dela sveta. Papež sam sc bo odslej lahko svobodno gibal ne samo po Italiji nego po vsem svetu. Odvajeni tega, si nc moremo danes niti v do-voljni meri predstaviti, kakšnega pomena bo to dejstvo za povzdigo veličastja katoliškega kulta, za njega poglobljenje in razvoj, za upravo cerkvc in razmah njenih kulturnih in moralič-nih sil. Ogromen korak se bo s tem storil tudi v delu za zedinjenje pozitivno verujočega krščanskega sveta, pa v prizadevanju papežev, da se svet pomiri, narodi spravijo in podredijo naddržavnemu redu, ki je potreben za složno sodelovanje izobraženega človeštva. Tudi se *ii bati, da bi se središče krščanstva po zgodovinskem aktu 12. februarja v kvar svojega vesoljnega poslanstva kaj navezalo na italijansko državo. Nasprotno. Cerkvi neprijazne sile bodo sicer sedaj nergale in skušale pomen epohal-nega dogodka zatemniti, toda vse to je zgo'j žalovanje za prenehanjem stanja, ki ga je bilo iz mržnje do katoličanstva in z namenom, da se kolikormogoče ovira duhovno poslanstvo :crkve, zakrivilo t. z. »svobodomiselstvo«. Katoličani vsega sveta pa sprejemajo čin Pogodba bo podpisana 12. febr. Rim, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Vsi evropski listi objavljajo svetovno senzacijo, da je bil v sredo zvečer parafiran dogovor med italijansko vlado in Vatikanom o rimskem vprašanju. Po tem dogovoru je suverenost nekdanje papeževe države zopet obnovljena. Nova Cerkvena država bo dolga 5 km. Zato pa bo Vatikan priznal suverenost Italije nad ostalimi kraji nekdanje cerkvene države, ki jih jc 1. 1870. zasedla Italija. Poleg tega dobi Vatikan 1 milijardo lir kot protivrednost za tisto odškodnino, ki jo je 1. 1870. Italija enostransko ponudila Vatikanu in ki jc znašala letno 3 milijone lir. To vsoto, ki jo je papež vedno odklanjal, je Italija nalagala v angleško banko. Dogovor bo objavljen 12. februarja na dan kronanja sedanjega papeža. Dne 13. februarja bo italijanski kralj obiskal papeža, kar poineni. da jc sprava med Vatikanom in Kvirinalom dovršena. Dne 14. februarja bo papež zapustil Vatikan, prvič od leta 1870., ter bo obiskal italijanskega kralja. Oba sc bosta potem v posebnem vlaku skupno odpeljala v Milan, kjer se bosta udeležila blagoslovitve novega semenišča v Vena-gono. V tukajšnjih diplomatskih krogih sc preboja ta dogovor kot dogodek svetovnozgodo-vtnske važnosti, ki bo imel svetovnopolitične poslcdice, kakor bo tudi vplival odločilno na 'oodoče notranje življenje v Italiji. Odmev tega dogodka v Italiji in v vsem svetu je velikanski. Pred sklicanjem konzistorija Pariz, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Po objavi sporazuma z Kvirinalom bo sv. oče sklical kardi-' nalski konzistorij, kjer bo slovesno objavil kon-kordat z Italijo. Ta konkordat jc za Cerkev izredno ugoden. Glavni uspeh Vatikana je, da je vzgoja mladine nrejena popolnoma v smislu zahtev katoliške cerkve Francoski komentarji Pariz, 8. februarja. (Tel. »Slov.«) Vsi pariški listi ocenjujejo sporazum med Vatikanom in italijansko vlado kot zgodovinski dogodek največjega pomena. Splošno muenje je, da jo Mussoliui dosegel s tem najlepši uspeh svojega življenja Zanimivo je, da cela vrsta listov, med njim itudi »Echo de Parisc izjavlja, da jo stanje, da se kardinalski kolegij v večini sestavlja iz Italijanov, po sporazumu postalo zgodovinski anahronizem, ki je doslej onemogočal upravičene želje katoliških ua-rodov, ki hočejo biti vsi zastopani v kuriji, in da ga torej ni mogoče več vzdrževati. (Dejansko daues število neitalijanskih kardinalov za 8 članov presega število italijanskih. — i Opomba uredn.) London naglasa svetovno važnost dogodka London, 8. februarja. (Tel. -Slov.«) Tudi angleški listi označujejo sporazum med obema Rirnoma za zgodovinski dogodek največje«?« pomena, ki bo izzval zunaj Italijo daleko-i-ežne akcije iu reakcije. (?) Cerkvena država v preteklosti Velikost Cerkvene države se jo v teku tisočletja menjala. Poleg mesla Rim, ki so v njem stolovali rimski škofje, je frankovski kralj Pipiu 1. 754 podaril papežu celo >Pro-»tticia Italiac, ki se je imenovala kot država :>res putlica Romana«. Zastopnik te države je bil papež. V 11. stoletju je ta država dobila od nemškega cesarja zraven še Benevent, Apu-lijo, Kalabrijo in Sicilijo. V 12. stoletju je podedoval papež del Mantue, Parmo, Modeno, Reggio, kar so mu pa nasilni nemški cesarji deloma zopet vzeli. L. 1512 je prišla k Cerkveni državi Bologna, 1532 Ancona, 1598 Fer-rara, 1636 Urbino, 1649 Caslro in Rouciglione. Tako je 17. stolelju obsegala Cerkvena država velik del Italije. V 18. stoletju pričenja propad. Neapoljski Bourbonci so 1. 17C8 vzeli Benevent in Ponte-corvo. L. 1797 je moral papež odstopiti Franciji poleg Avignona še Bologno, Ferraro in Rouiagno. Ostalo ozemlje Cerkvene države so Francozi 1798 spremenili v rimsko republiko, papeža Pija VI. pa odpeljali kot vjetnika v Valence, kjer je umrl 29, avg. 1799. L. 1800 se jo v Rim vrnil papež Pij VII. ki je v ostan-k svoje države uvedel zopet staro idavo Toda 1. 1809 je Napoleon zopei vzel papežu državo, njega pa zaprl,v Fontainebleau. Po dunajskem miru 1. 1814 in 1815 je bila Cer-1 vena država zopet obnovljena. Obsegal., je A;.cono, Camerino, Benevent, Pontecorvo in dediščino (Bolcgno, Ferraro in Romagno)* razun ouega dela Ferrare, ki leži na levem bregu Pada. Ta del je vzela Avstrija. Pa tudi sedaj ni bil papež več edini gospodar v državi. Nekalero dele so imeli /.avedene Avstrijci, deloma pa pozneje Francozi pod izgovorim, da ščitijo papeža. Njegovi protesti niso zale~li. Ko so Francozi 1. 1838 odšli, so začeli rovariti Carbonari, ki so 1. 1848 izvedii revolucijo. Toda Louls Napoleon je poslal francosko ':te, ki so napravili mir, a . as-u.e tudi Ri . Avstrijci pa so po zn-gah v gor. Italiji zasedi1 tudi Bologno. Ko so 1. 1S59 zapustili Bolog-o, Ferraro in Ancono, so se ta mesla združila s Pijemontcm. Pozneje 1. 1861 je Pi-jemont zasedel še nekaj dežel, lako da je ostalo le ena petina nekdanjih dežel papežu, ki je stoloval še v Rimu, kalerega so imeli zased nega Francozi. Ko so 1. 1870 odšli zadnji fraucoski vojaki i/. Rima, jo Rim padel in > njim zadnji kos nekdanje Cerkvene države. Italijanska vlada je papežu pustila Valili za bivali"' Tja se je papež uma.uiil in ga ni več zapustil. Italija je papežu ponujala le'ne odškodnine 3,225.000 frrnkov. Tc'a to >.> papeži vedno zavračali, ker se je nad premoženjem Cerkve izvršil rop. Temperatura zopet pada Belgrad, 8. febr. (Tel. : Sdov.t) Včeraj in danes je zopet pritisnil mraz. V Belgradu se je temperatura od —11 znižala na —22. V državi je bilo stanje to-le: Kragujevac —29, Sarajevo —27, Veliko Gradišče —27, Kovilja-čka banja --25, Petrovaradin —22, Niš —18, Skoplje iu Kosovska Mitrovica —15, Zagreb —14, Vis —6, Moslar —3. Samo v Kotorju je bilo plus 2 stopinji Celzija. Radi ostrega mraza nastopajo za železniški promet nove težave. Proga Skoplje—Gostivar se je očistila. Dalje se poroča, da se čisti proga Gostivar— Ohridsko selo. Očiščena je proga Gostivar— General Hanri. Čisti se proga Kičevo—Presek. Promet Paračin—Zaječar je otvorjen. Liška proga deloma očiščena Zagreb, 8. febr. (Tel. ^Slov.c) Čiščenje liške proge je toliko napredovalo, da se je vzposiavil promet Zagreb—Gospič. Nadalje so čisti proga Gradac—Pribudič. Med stražnicama 108—109 so viharji progo znova za- metli, lako da je ponekod sneg zopet do 50 cm visok ua progah. Mraz na Poljskem Varšava, 8. febr. (Tel, »Slov.«) V okolici Vilne je včeraj padla temperatura do — 44 stopinj Celzija. V vzhodni Galiciji je bilo — 38, v Varšavi pa — 26 stopinj Celzija. Mnoge šole so radi mraza zaprte in v železniškem prometu je velik nered. Mraz v sveti deželi Jeruzalem, 8. februarja. (Tel. Slov.'.) Vzdolž levantske obale divjajo hudi viharji. V Alel sandriji je včeraj prvič, odkar ljudje pemnijo, več ur snežilo. Na Libanonu je padlo 4 metre visoko snega Reka Jordan jc silno narastla iu odplavila most Allenby, ki je vezal med seboj vzhodno in zahodno Palestino. Promet med Beyrutom in Damaskom ter med Haifo in Bejrutom je prekinjen. sprave med Vatikanom in Kvirinalom z neizmerno radostjo In razpoloženjem, dostojnim po mena vekovnega zgodovinskega dogodka 1Vaša popustljivost za zboljšanje j prometa z Grčijo Belgrad, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je iz povsem zanesljivega vira zvedel, da je Jugoslavija ponudila Grški take pogoje glede tarifov ln splošnega prometa med obema državama, in sicer ne samo i»a meji, ampak tudi v solunskem in jugoslovanskih pristaniščih, da jc pričakovati, da bo Grčija, če ima resnično dobro voljo za prijateljske razmere z nami, te pogoje brez nadaljnega sprejela. Grč ji smo šli v vseh materialno važnih vprašanjih na roke in smo jim v vseh točkah, zlasti glede železniških tarifov popustili. Redukcija ne bo prevelika Belgrad, 8. febr. (Tel. sSlov.«) Nekatera ministrstva, ki so reducirala uradništvo v svojih področjih, so nekaj uradnikov zopet sprejela nazaj in jih prevedla na dnevničarje. Po tem se sklepa, »ln redukcija ne bo lako izdat- na, kot se je prvotno govorilo, razven če bi finančni minister prav izdatno skrčil izdatke v proračunu. Industrijci za reformo statistike o zunanji trgovini Belgrad, 8, febr. (Tel. »Slov.«) Statistika zunanje trgovine tujih držav, Češkoslovaške, Madjarske, Avstrije, Nemčije in drugih držav prinaša poleg drugih pregledov tudi pregled zunanje trgovine po skupinah predmetov, po mednarodni shema, sprejeti na mednarodni konlerenci v Bruslju z dne 31. marca 1913. Ti predmeti so sledeči: 1. živina, 2. hrana in pijača, 3. sirovine in polizdelki, 4. izdelki; zlato in srebro, neobdelano ter zlati in srebrni novci. Taki pregledi kažejo v velikem obrisu gospodarsko strukturo posameznih držav na podlag' zunanje trgovine. Ker naša vladna statistika takih pregledov ne prinaša, je centi ala industrijskih korporacij izdala tak pregled h tega pregleda jc bilo razvidno, da znaša uvoz gotovih izdelkov v našo državo 73%, izvoz gotovih izdelkov v druge države pa samo 5% skupnega izvoza. Živina, predmeti za hrano in pijače, v glavnem neobdelani, dalje sirovine in polizdelki tvorijo pa 95% našega izvoza. Ogromen uvoz gotovih izdelkov blaga na eni strani, izvoz neobdelanega, ali polizdelanega blaga na drugi strani dokazuje nerazvitost našega gospodarstva in potrebo, da se domača delavnost čim bolj razvija, da se poveča izvoz gotovih izdelkov, ker ima cd proizvajanja gotovih izdelkov ljudstvo in država največ koristi. Ker so statistični pregledi zunanje trgovine po skupinah bruseljske konvencije velike važnosti, je Centrala industrijskih korporacij zcprosila s posebno spomenico finančnega ministra dr. Šverljugo, da se po zgledu drugih držav tudi pri nas objavljajo podatki o gibanju naše zu-, nanje trgovine, in sicer po navedenih skupinah I in vsaj enkrat na leto. Ali je vojaška realka enakovredna rcaHii? Belgrad, 8. febr.' (Tel. Slov.«) Lansko leto je prosvetno ministrstvo odredilo, da se višja vojaška realka smatra kot realka. Nje i spričevala veljajo kot realčna spričevala. Pro-svetni svet je proti terru protestiral, ker da 'o lo matura na realki ali gimnaziji tisto sredstvo, ki dajo pravico do vstopa na visoke šole, torej tudi pot do I. kategorije. Zato od ministra zahteva, da prejšnji svoj odlok glede lo višje vojaške realke razveljavi. Nove uradne ure Belgrad, 8. febr. (Tel. Slov.«) Na podlagi odredbe predsednika vlade so vsa ministrstva določila uradne uro na državnih uradih od 8 do 12 in 15 do 18, ob sobotah od 8 do 13. Ministri opozarjajo uradništvo, da sc bo v tem pogledu vršila strofT kontrola, b nedeljah in praznikih se mora vršiti dežurnr, služba. Novo določene uradne ure stopijo v veljavo 10. t. m. Avdijence. V dvoru so bili kmcl!jski minister dr. Frangeš, zastopnice ženske zveze iu zastopnik evnngejsko cerkve Pop. K. Gosar: Reforma uprave Z zahtevo, da se morajo spisi, ki to dopuščajo, sproti reševati, je kajpak združena nevarnost, za tako zvano pošiljanje spisov »na šetnju«. (Nemci imajo za to izraz Schleifer«). To se pravi, uradnik, ki se mu ne zljubi, da bi predmet preštudiral ter ga definitivno rešil, pošlje spis kamorkoli na »poizvedovanje«, po kake nepotrebne podatke, v priključitev kakega nepotrebnega ali izmišljenega spisa itd Prav te dni sem Cul pripovedovati, o takem aktu, ki je imel že okrog 25 številk vločnega zapisnika (to se pravi, da je bil najmanj že pri 12 uradih), pa je bil za končno rešitev prav tako malo zrel kct ob začetku. Ce bi bil dotični uradnik, ki je zagrešil to »izprehajanjespisa v nevarnosti, da bo moral, če mu pridejo na sled, za vsako tako nepotrebno »ietnjo« plačati, recimo, samo 20 Din kazni, bi si gotovo premislil, tako ravnati. Sicer pa ne bi bilo niti najmanj krivično, Če bi takega Človeka enostavno postavili na cesto. Dobro je le, da »o ti grehi razvidni iz spisov. Zato bi jih ne . bilo posebno težko zatretL Trebalo bi le posvetiti tej stvari nekaj pozornosti. Druga, prav tako silno važna točka je, odpraviti iz uradov nepotrebno delo zlasti vse nepotrebno pisarjenje. Nepotrebno pisarjenje je poleg prepočasnega reševanja sipisov največje zlo naše, pa menda tudi vsake druge javne uprave. Vzrok tega tiči v sledečem: Tehnični ustroj javne uprave je predvsem delo uradnikov. To tudi ne more biti drugače. Vsa šola in vaja uradništva pa je taka, da ubije v njem sleliern smisel za to, da upravni posli, zlasti da pisarjenje v upravi tudi nekaj stane. Papir in črnilo, prostore, kurjavo in razsvetljavo, vse to dobi uradnik v uradu, tipka-rice, sluga in druge pomožne moči so tudi že tam, pošta je zastonj in vsi, katerim piše, jih česa prosi, mu odgovarjajo, mu morajo odgovoriti, vsaj akt Bt morajo vrniti. Kaj čuda, če se uradniku skoroda ne pojavi vprašanja kdo vse to pisarjenje plača oziroma, koliko to stane? K večjemu da mora v lastnem uradu štediti, recimo pri kurjavi, morda celo pri razsvetljavi. Toda tega »o krivi >pre.nizki krediti«. Vsi uradi, ki se nanje po petrebi in nepotrebi obra-ža. pa mu ustrezajo, kakor vedo in znajo — ker je to pač njihova naloga. Državni uradnik, ki bi si kdaj zastavil vprašanje, koliko stane državo to In ono pisanje, kateremu bi se dalo — brez škode — lepo izogniti, je pač redka prikazen. Tipičen primer, ki nam to stvar spričuje, je znamenita prevedba starih kronskih upokojencev na dinarje. Naraven Človek bi mislil, da se bo to zgodilo enostavno tako, da bo odslej vsak upokojenec dobival, toliko dinarjev, kolikor je prej prejemal kron. O, ne, birokrat, ki ga pisarjenje nič ne stine, jo je moral drugače pogruntali. Določil ja, da se morajo vsi kronski upokojenci najprej povsem formalno prevesti na dimu-ske plače, kakor «> prevedli svojčas aktivne uradnike. Šele na podlagi te prevedbe, se jim odmeri dinarska pokojnina. In vse to kljub temu, da — razen morda pri višjih stopnjah — menda sploh ni bogve kake bistvene razlike, med tako izračunano pokojnino in pa med enostavnim povišanjem iz kron v dinarje. Koliko nepotrebnega dela in koliko stroškov državi je povzročila s-mo ta nesmiselna odredba! Kje na svetu bi si kak privatnik, privatno podjetje ali zavod kaj takega privoščilo? Ali ta-le primer: Invalidu dovolijo iz narodnega invalid, ionda 1.000 Din posojila. Da se to posojilo izplača, morata na priznanici jamčiti za invalida dva ugledna in premožna občana. Podpise teh dveh jemeev, pa mora overoviti — rekli boste župan, toda ne, — ves občinski odbor in, če se ne motim, mora župan še podpise občinskih odbornikov posebe overoviti! To ni morda šala! Tako sem to stvar svoj čas v ministrstvu zasledil. Razume se, da je priznanica romala — seveda preko vseh instanc i j. velikega župana in sreskega poglavarja — po petkrat sem in tja, predno je bilo v:e v redu-Ali ni več ko jasno, da je mogel kaj takega zamisliti samo človek — njegovega imena žal nisem mogel dognati — ki mu je pisarenje poklic oziroma delo, ki očividno nikogar nič ne stane? To je pomanjkljivost, včasih vprav bolezen, ki je birokracija sama ne bo nikdar odpravila. Z vsem tem, kar sem tu navedel, nočem uradništva nasplošno ničesar očitati. Uradnik mora biti — vsaj do neke mere — birokrat. Zakaj brez tega ni reda. In nered je še slabši od pretirane birokracije. Zato pa je naloga in do'žnost drugih, ki niso uradniki, da držijo birokracijo v pravih mejah. Po mojem ni treba nič drugega, kot izbrati nekaj ljudi, ki upravo poznajo, ki pa niso okosteneli v birokratskem mehanizmu, marveč imajo smisel za to, kar je praktično. Tem treba poveriti, da bodo od časa do časa pregledali v vsakem resoru upravo z opisanih strani ter vse nepotrebno delo in zlasti vse nepotrebno pisarjenje omejili do najnižje mere. Seveda bi bilo treba v to svrho izpremeniti tudi celo vrsto obstoječih zakonskih in naredbenih predpisov. Toda to delo bi se resnično izplačalo ter bi rodilo državi obilo gmotnih in političnih koristi. V neposredni Zvezi s tem je kajpak vprašanje čim popolnejše dekoncentracije oziroma decentralizacije državne uprave. Tudi arhivska služba tvori pri nas važno poglavje. Samo po sebi pa se končno razume, da je z reformo uprave spojena tudi ureditev uradniškega vprašanja. Postopna, pa izdatna redukcija uradništva, v prvi vrsti onega, ki ne bi bilo kos na'ogam preurejene uprave, bi bita neizogibna posledica take upravne reforme. Na drugi \€€ Sovjetska „miroljubnost Pred podpisom Litvinovegu protokola - Sovjetski atiimatum London, 8. februarja. (Tel. »Slov «) Kakor piše »Dailjr Bxpress«, je angleški poslanik v Kabulu potrdil ruski iiltiniatiini Habib ulahu. Sovjetska vlada zahteva V rok« 48 ar zadoščenje za slabo ravnanje z 10 Amanula-hovimi ruskimi častniki in plačilo 5 milijonov funtov za dobavljeno orožje in municijo. Varšava, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Neki jutranji list poroča iž Rige, da Estonska in Latvija nista edini v tem, ali naj podpišeta Litvinov protokol obenem s Poljsko in Romunijo, ali pozneje. Estonska je za to, da podpiše istočasno, Latvija pa hoče počakati. V Moskvo dospeli romunski delegat Davilla iz Varšave je izjavil poljski brzojavni agenturi,' da svetuje baltiškima državama, da takoj sopodpišeta, da ne bo mogoče razločevati signatarnih držav prve in druge vrste. Moskva, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Po uspehu razgovorov latiškega in estonskega zunanjega ministra v Rigi se tu smatra, da se bo Estonska pridružila podpisu Litvinovega protokola obenem s Poljsko in Romunijo, če bo parlament odobril danes kellogov pakt. Podpis se priča-, kuje za jutri, ker očividno čakata Poljska in Romunija na končno odločitev Estonske in La-tvije. Romunski poslanik Davilla je imel danes prvi razgovor z Litvinom, rok za podpis pa se ni določil, ker je Poljska želela danes še razjasnitev nekaterih podrejenih formalnih vprašanj. Riga, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Ratifikacija Kellogove pogodbe kot predpogoj za pristop Latvije k Litvinovemu protokolu bi se imela v latvijskem parlamentu izvršiti danes potom nujnega predloga. Radi ugovora komunistov, ki hočejo očividno preprečiti skupni podpis protokola s Poljsko, se more ratifikacija izvršiti najpreje r v ponedeljek. ____— — mM«, tal", nrtlnt/n oiiam p« |J ------------ da se brez princi' več let trajajoče selekcije državnega uradništva in brez odgovarjajočega povišanja uradniških plat' omenieni bistveni nedostatki uprave ne dajo odpraviti. Toda to je že drugo poglavje. Pogreb španske kraljice Madrid, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Z vsem sijajem srednjeveškega španskega žalnega ce-■ .imela se je izvršil včeraj ponoči pogreb kraljice-tnatere Marije Kristine. Ko je včeraj truplo ležalo v dvorni kapeli, so se ves čas brale sv. maše. Ljudstvo je imelo pristop k odru, kralj pa je prepovedal fotografiranje trupla in se tudi ni smelo balzamirati. Ob 9.30 j<- šel žalui- sprevod skozi špalir vojaSkih čet na severni kolodvor. Osem črnih konj je vleklo mrtvaški voz, kateremu so sledili španski grandi, dvorni uradniki in služabništvo, vsi v starodavnih oblačilih, dalje kraljeva telesna straža na konjih, dočim člani kraljeve rodbine ni vlada ni bila prisotna. Na kolodvoru pa so lili zbrani Plimo de Rivera, vsi ministri iu ^plomatski zbor. Ob 12 je dospel vlak na kolodvor v Escorialu, kjer so izročili krsto pri-orju avguštinskega samostana. Samo prior r. .ateri menihi so prenesli krsto v grobnico Š( le po 40 letih se bo izvršil pravi pogreb v grobnici, kjer so pokopani skorc vsi španski kralji Ln kraljice od Karla V. dalje. V grob-r'-i ie 26 oddelkov za krste, ki so že vse zasedene razen treh. Med ljudstvom je razširjena govorica, da na Španskem ne bo več Kraljev, ko bo grobnica polna. Pripustitev verskih redov v Franciji Pariz, 8. februarja. (Tel. >Slov.«) Meščanski mir v francoski zbornici, ki je imel varovati vlado pred • potresi med reparacijskiim pogajanji, je sedaj omogočil gladko rešitev členov o zopethi pripustitvi verskih redov, vsaj v odboru. Zunanji odbor je včeraj te člene sprejel v obliki, kakor jo je predlagala vlada. Upor v Indiji 87 mrtvih, 620 ranjenih London, 8. februarja. (Tel. »Slov.«) V Bombayu so se dane« nemiri nadaljevali. Vojaške čete so bile ojačene in so morale večkrat rabiti orožje. Davi je bilo ubitih nadaljnjih 6 Hindov. Skupno število mrtvih znaša dosedaj 87, ranjenih pa 620. Ponesrečen atentat Pariš, 8. febr. (Tel. »Slov.«) V poslopju italijanskega lista »Uniona« v Tunisu so neznani storilci vtihotapili bombo, ki je k sreči eksplodirala že pred začetkom dnevnega dela, podrla nekoliko zidov in razbila vse šipe. Poškodovana sta tudi italijanski konzulat in italijanska šola, ki ležita nasproti. Kakor se čuje, je ta atentat odgovor na velike fašistične prireditve, ki so bile včeraj v Tunisu o priliki prihoda novega italijanskega generalnega konzula. Nov finančni škandal Pariz, 8, februarja. (Tel. »Slov.«) V Parizu imajo že zopet nov finančni škandal. Odkar obstoji pariška borza, se je prvič uvedla kazenska preiskava radi dogovarjanja za spe-kulativne mahinacije, in sicer radi lansiranja akcij družbe Societe Miniere Franoo-Belge. Ta družba je bila lansko leto ustanovljena s kapitalom 3.8 milijonov kot nadaljevanje neke srbske rudniške družbe. Družba trdi, da ima na Balkanu velika posestva, da ima v Franciji koncesijo za pridobivanje zlata in patent za sintetična goriva. Sedaj se je izkazalo, da balkanskih rudnikov sploh ni, da se vrši radi pridobivanja zlata zelo dvomljiv proces in da je patent za goriva brez vrednosti. Družba pa je navzlic temu povišala kapital na 80 milijonov in gnala akcije od 159 % na 1300%. • Požar uničil muzej v Brnu Praga S. ft br. (Tel. »Slov.O V deželnem muzeju v Brnu j<> ogenj popolnoma tiničil etnografski oddelek. Kadi gašenja so tulila tla, vsled česar je bndo poškodovan tu«!; zgodovinski Oddelek muzeja. Angleški kralj zdrav London 8. febr, (Tel. -Slov.«) Angleškega kralja so. 'it-i skali z rbntgenovimi žarki in dognali, , Prosvetnega odseka: konferenca prosvetnih referentov delavskih zbornic. Ob 15 v posvetovalnici Delavske zbornice seja odbora centralnega tajništva. Od 16 do 19 v prostorih strokovnih zvez seje klubov delegatov plenuma Delavske zbot-nice. V nedeljo, dne 17. febr.: Ob pol 11 svečana otvoritev palačo Del. zbornice. Otvoritve so udeleže zastopniki in delegati delavskih strokovnih organizacij, vabljeni so pa tudi zastopniki oblastev, socialnih ustanov in vsi, ki so si stekli s svojim sodelovanjem zaslug na socialno-političnem polju. Ob 20 v novi dvorani palače Delavske zbornice koncert, na katerem nastopi splošno znani pevski zbor »Grafike« in solisti naše opere. V ponedeljek, dne 18. febr.: Ob 9 šesta seja skupščine Delavske zbornice s tem-le dnevnim redom: 1. Odobritev zapisnika zadnje skupščinske seje. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo finančne kontrole. 6. Računski zaključek za poslovno leto 1928-29 7. Proračun ra poslovno leto 1929-30. 8. Razno. Ministrstvo za promet jc dovolilo v svrho proslave polovično vožnjo. Zadruga pristaniških delavcev Pris'.aniški delavci, ali kakor jih v Trstu imenujejo, fakini, so tiste vrste delavski stan, Iti je bil najbolj zanemarjen od vseh. Seveda ne samo v Trstu, ampak tudi v naših pristaniščih so pristaniški delavci bili vedno prepuščeni samim sebi. Med nje so sicer hodili socialistični in komunistični agitatorji, jih prepajali s svojim marksizmom, a svojega stanja si s tem nihče ni izboljšal. Da so se krščanski ljudje v obmorskih krajih tako malo brigali za te velike trpine, je velika napaka, če nočemo reči greh. Neglede na to, da so pristaniški delavci tudi ljudje, ka.erih duhovna in telesna usoda bi kristjanu že radi tega ne smela biti deveta briga, so pa tudi sinovi naših vasi, s kmečke grude so večinoma izšli. Zato bi se za. nje morali še bolj brigati. Sedaj beremo, da se je našel nekdo, ki se je začel za nje zanimati in jih organizirati. In to na način, ki ne obljublja le besedi, ampak tudi. dejanj in uspehov, če Bog da. Hrvatski listi poročajo namreč, da se je na Sušaku ustanovila »Gospodarska zadruga luških delavcev«. Zadruga se je osnovala s pomočjo Zadružne zveze v Zagrebu. Namen zadruge je moralno in gmotno dvigati pristaniško delavstvo, ki je v moralnem ozira doslej bilo prepuščeno komunistom in socialistom, v gmotnem ozira pa so ga stiskali razni špediterji. Sedaj bodo delavci v svoji zadrugi sami svoji. Dne 21. januarja je nova zadruga prevzela prvo naročilo: skladanje lesa v ladjo, namenjeno v Benetke. Ko bo zadruga dobila svoja skladišča, se bo njen delokrog povečal. Zanimivo je, da je predsednik zadruge Slovenec. V vodstvu pa so sami možje, vzgojeni v katoliškem gibanju, kar jamči za pošteno delo. Poročene ženske v službah Brez dvoma je to za družbo slabo, če morajo družinske matere po službah za kruhom, mesto da bi vršile svoj poklic doma. So krive temu razmere in gospodarski red. Posebno se to opaža po vojni. V Nemčiji vlada posveča temu vprašanju več. pozornosti. Zato zbirajo statistični uradi pc datke o zaposlenosti poročenih žena. Iz teh podatkov vidimo: Namešoenk ni veliko poročenih. Največji procent izkazuje Berlin, a še la le 14%. Imajo pa poročene nameščenke boljše plačane može in pa konkurenca neporočenih je večja. Delavk je največ po predilnicah. Saške predilnice imajo 37% poročenih delavk. So pa predilniške stroke in oddelki v Saških predilnicah. kjer dela celo 64.5% omoženih delavk. V oblačilni industriji na Saškem je 24% on.oženih žensk. V tobačni tovarni v Meinin-gen je kar 80% poročenih; v papirnicah le 23.2%, v kemični industriji 22%, v elektrotehniški 20.3%. — Od 1. 1899 se je število poročenih delavk znatno povečalo, kar pomeni poslabšanje življenjskih razmer. / / aj/e novega Koledar Sobota, 9. februarja. Apolonija, Ciril Aleks., Lunina sprememba: Mlaj ob 18.55. Po Herschlu se napovedujeta dež in sneg. 10.000 delavcev v Nemčijo in Francijo iz Slov. Krajine Murska Sobota, 6. febr. Pr« borzi dela v Murski Soboti se je doslej prijavilo za Nemčijo že čez 4100 delavcev, in te večinoma mož in fantov najboljših let. Potni listi z malenkostnimi stroški stanejo približno 47 Din. Slično pogodbo kot z Nemčijo so sklenili tudi s Francijo. Toda za sedaj vlada med prebivalstvom večje zanimanje za Nemčijo kot za Francijo, ker so preteklo leto delavci v Nemčiji prav izborno zaslužili, medtem ko gredo v Francijo iz Slovenske Krajine prvič. V obe državi skupaj bo šlo približno 10.000 ljudi, in sicer jih bo šlo v Nemčijo nekaj več. To pa ne u<*aja gotovim gospodom iz Belja. Prigodil se je že drug slučaj, da je prišel gospod na borzo dela in začel tam baran-tati, češ, da država to ne dela prav, da pušča najboljše moči ven iz države, medtem ko doma primanjkuje delavcev. Če bodo dotieni gospodje plačali delavce tako, kot so plačani v Nemčiji in Franciji, jih bodo v Slovenski Krajini dobili še več, kakor potrebujejo. Gorje - kraj dolgega življenja Gorje pri Bledu. I Kakor smo zadnjič poročali med športnimi vestmi, da je v Gorjah zelo primeren in prikladen kraj za poletni in zimski šport, tako je pa tudi zelo zdrav kraj. To se lahko vidi prav posebno iz tega, kako visoko starost pri nas dočakajo ljudje. Ni dolgo, ko je umrl najstarejši moški, Peter Jakopič, ki je bil star 96 let. Najstarejša žena je že. tudi stara 96 let, to je Rotija Vavpotič. Ker je žena še zelo pri moči, pričakujemo, da dočaka 100 let. Do kake visoke starosti pridejo pri nas ljudje, se lahko vidi tudi iz mrliške kronike preteklega leta. Vseh skupaj je umrlo 31, dočim je bilo rojenih 62. Župnija šteje okrog 2200. Med temi so dočakali Jera Kazinger 92 let, Matej Kunšič, Janez Ambrožič 84 let, Jože Srna, Marija Peni, Uršula Jensko in Marija Pem II. 79 let, Marija Zmitek 77, Elizabeta Jan, Anton Ulčar 76 let, Marjeta Šimnic, Ter. Poklukar, Ana Cundrič 75, več pn okrog 70 let Med živimi jih imaino še okrog 20, ki so slari 80 let, deloma možje, deloma žene. ZABAVA GRAFIKE PUSTNO SOBOTO ZVEČER V KAZINI Trije lovci in divje gosi Lovee v nočni srajci ima pri goseh prednost. St. Jernej na Dolenjskem. Iz mnogih krajev se poroča, da so se pojavile velike jate divjih gosi in rac. Tudi naše lovce so obiskale v velikem številu in se začasno tu ustavile, tako da so naši »jagri« kar brez glave kako zalesti te goste s severa in jih kar največ postreliti. Naravno to tudi poskušajo na vse mogoče načine. Tako n. pr. se je neki uimrod, ki je mislil, da je najbolj brihten, kar h la Kari May po trebuhu plazil v visokem snegu in poskušal zalesti gosti, katere pa so mirno motrile zvitega plazilca. Mož je končno res prišel do strela in svoj pihalnik temeljito izpraznil, toda smola je pač smola, odnesel je samo mrzel tiebuh, prazno puško in, razume se, tudi prazno torbo. Drugi lovec jo je pa še bolj pogruntal. Vsedel se je namreč kar enostavno v sani in hajdi po globokem snegu preko šentjer-nejskih poljan — kakor kak kozaški ataman v sibirskih stepali s svojo trojko — da bi tako prevaril umne živali. Ali tudi ujemu ni bila lovska sreča mila. Gosi so tudi brihtne živa-lice in so ugotovile, da je najbolje, če se čim preje poslove. Podjetni mož pa jo medtem s konji in sanmi vred zabredel v tako globok sneg, da so se mu sani pri tem šporlu pokvarile. Tako je obtičal v snegu, dokler ni prišla pomožna ekspedicija in ga rešila iz ne-prijetneea položaja Tretji pa je drugače poskusil srečo. Poveznil je nase še slaro nočno srajco. Bel kot sneg se je previdno napotil proti gosem, ki so čepele v sneoru. Toda. živalice pa so bile topot menda v dobri veri, da bela prikazen ne pomeni nič tako hudega, češ vse, kar se beli je sneg. Ali to svojo zmoto so morale z Življenjem poplačati. Lovec pa je imel obilo sreče, ker je položil kar tri z enim samim strelom Torej kdor želi priti do dobre pečenke, naj tudi poskusi lovit gosi — v nočni srajci. Zmrznil, ko je pomagal bližnjemu Nevlje pri Kamniku. Letošnja izredno mrzla zima je zahtevala pri nas smrtno žrtev. Posestnik Primož Kotnik, po domače Špan, iz vasi Poreber | jc po lepi navadi tukajšnjih občanov pomagal i nositi svojemu sosedu opeko, ki jo }e ta kupil za svoje gospodarsko poslopje. Nosil je od deželne cestc v hribovsko vas v košu zastonj. Ko je nesel zadnjič na večer v sredo 6. t. *n, je hotel med potjo počiti; sedel je na skalo, pri tem zaspal — zjutraj v četrtek 7. t. m. so ga pa dobili zmrznjenega. — N. v m. p.l — Mraza smo imeli te dni od 25 do 28 stopinj C. it Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josef« - grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki sc z njim znatno zmanjšajo tež-koče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje Franz-Josef-vode, ki jc posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Prve posledice prehlada so hri-pavost in kalcij. Te neprijetne pojave odstranite brzo s ianSEEH Osebne vesli ir Umrl je v Tomafevem pri Ljubljani posestnik Mihael Marn v starosti 75 let. Bolehal je samo 4 dni. Pokojni je bil zvest pristaš SLS in dolgoletni naročnik »Domoljuba« ir Poročil se je na Ježici pri Ljubljani g. Jož« Ahlin, zas. uradnik z gdč. Kristino Ahlinovo. Imenik glavnih ter nadomestnih porotnikov pri glavnih razpravah prvega porotnega zasedanja v letu 1929, ki prične 18. februarja 1929. A. Glavni porotniki: Omerza Viktor, pos. in trgovec, Kranj; Krufiič Frane, major v pok., Ljubljana; Ahačič Peter, pos., Snično pri Kranju; Tršnr Franc, pos., Vrhnika; Hostnik Martin, kmetov., Podroje pri Litiji; Telban Josipu pos., Dol pri Ljubljani; Sodja Jože, pis., Dobrava pri Radovljici; Hudobivuik Josip, trgovec, Koknca; Klemene Jakob, žandarm podpolk. v pok., Ljubljana; Serjak Franc, pos., Pijava gorica; Burja Anton, gostiln., Zasip; Ogrizek Andrej, pos in trg., Kranj; Bohinc Janez, pis.. Sebenje pri Kranju; Kušar Frana, pos., Notr Gorice; Jerman Franc, pos., Sneberje; Gorjanc Franc, pos m gostiln., Sp. Rlbče; Vajt-hauser Matija, pos., Vodmat; Kunstelj Vinko, poe., Vrhnika; Koželj Jakob pos., Klane pri Kranju; Mi^ovec Franc, pos.. Sp. Senice; Mazi Anton I, pos., Goričica, Cenglo Matevž, pos., Ribno; Simon-čič Josip, pos., Breg pri Litiji; Starman Franc, pos., Sp. Bcsnica; Florjančič Franc, pos. in gostiln., Dravlje; Hajnrihar Ivan, pos. in gostiln., Koritno pri Radovljici, Žitnik Matija, pos.. Vintarjevec pri Litiji; Vrabec Matija, pos in gostiln., Kalce pri Logatcu; Zaplotnik Franc, pos. in trg., Repne pri Kranju; 2igon Franc, pos, GrCarevc pri Logatcu; Praprotnik Jakob, posestnik, Prezrenje pri Radovljici, Medved Miroslav, pos. in gostiln.. Dolsko; Brinšek Franc, pos., Zg. Otok pri Radovljici; Novak Janko, gostilničar, Radovljica. B. Nadomestni porotniki: Rojina Ivan, pos., Ljubljana; Polajnar Karol. pos. in kavnrnar. Ljubljena; Lucin Valentin, trgovec. Ljubi j.. Podboržek Peter, ravnatelj, Ljublj.; Veri iS Josip, treovec, Ljubi j.; Tomožič Franc, trgovec. Ljublj.; Čuden Franc, trgovec, Ljublj.; Podlipec Franc, pos., Ljubljana; Martin Ivan, slikar, Ljubljana. Ostale vesti it Prihod angleških parlamentarcev v Kotor. Iz Benetk so prišli v Kotor te dn} ugledni angleški parlamentarci spodnje zbornice sir William Berry, solastnik velikega angleškega časopisnega koncema, njegova žena ter poslanca sir Edvard Hiffe in sir Herbert Morgan. Potujejo s posebno luksuzno jahto Sonar, ki ji poveljuje kapitan John Merie-field. Z zanimanjem so angleški parlamentarci prisostvovali svečanosti sv. Trifuna in bo-keljske mornarice, radi česar so tudi obiskali Kotor. HRIPI IN INftUENCI sp'oli pri vsakem prelrsjenj • priporočimo v-iem — oiro om l > odraslim, — da še isti večer masirajo telo z ..AlgO" ker j,Alga" takoj ublaž1 temperaturo spanje je mirno, lahno in zdravo. Ziu r»j bos e sveži in prerojeni „Alca" vas oovj ruje »seb vnetij. Dobiva se <■ vsnb lek»rnah in drogerijah. I stekle ica Din I6-— PRI Mlhajil Prišvin: Kmečke povesti I. Drva. Zapadel je sneg, drugi, tretji. Glej, sa-ninec je že tu. Pri nas na dvorišču se je prikazal stari, trhli kmetič in polagoma pričel zlagati zunaj poleno za polenom. Moja gospodinja je dobra ženska, usmiljenega srca. Starček se ji je smilil, predaleč vozi in zebe ga. Nastavila je samovar in privlekla na mizo vse, kar je imela: sladkor, žemlje, hladetino in kisle kumare Stari je prišel k nam v hišo. Dolgo je melil pred svetimi podobami, potem pa je začel praviti, da ni nič laoen in žejen: tako vedno zahteva na kmetih spodobnost. Pravil je, da mora tal oj domov, ker ima dolgo pot in tudi volkovi so nevarni pozimi, da imajo pri njih, v goloporovskih gozdovih prav posebne, grivaste volkove: lani so raztrgali neko starko na kose in je starca pravila, da so se morale te mrcine pritepsti samo iz Sibrije. »Kako pa je to mogla praviti,« sem vprašal, »če so jo na kose raztrgali?« Stari se je pričel smejati in meni. zasme-hovalcu, žu?ati s prstom: seveda je to pravila druga ženica, vse je videla na lastne oči Ko smo se nasmejali, je rekla gospodinja: »No, le sedi, očka. čaj bomo pili.« Stari se je vsedel in kako je bil zgovo ren, koliko je znal povedati I Od kraja se je spravil na čaj in ni odnehal, dokler n: izpraznil polagoma ves samovar. Potem je pričel jesti hladetino i s kruhom. Pripovedoval pa je samo pobožne j stvari, češ da imajo v goloporovskih sozdovih | nek hrib, in na tem hribu je čudežni kraj. Čim postavi konj kopito na tla, lal-oj ae iz vdrtine pokaže voda. In hrib je vendar visok, navadno ni nikoli vode vrh slemena! Na tej čudežni gori imajo sveti studenec, okoli rastejo breze, in na sleherni veji visi srajca: če I ima kdo namreč bolnega otroka, ga prinese tja in skopa v mrzli vodi; otrokovo srajco potem pustijo na brezi, in s srajco vred ostane tudi bolezen! Veliko čudežev se godi na tem kraju. Tako je pripovedoval stari o čudežih. Moja gospodinja se je hudo naveličala revolucije brezbožnikov in neznansko rada je poslušala pristnega krščanskega človeka. Tako smo ga gostili vsak drugi dan, ker je bil stari daleč doma. En dan je konj moral počivati, drugi dan pa je vedno zopet pripeljal starki četrt sežnja drv. Hudo počasi jih je razkladal, gospodinja pa mu je vedno pripravila samovar in kosilo. Vsa'- drugi dan je redno prišel stari na vse zgodaj pil čaj in pripovedovat o čudežih svoje gf rske pokrajine. Ko je pripeljal vsa drva in se poslovil, mi je bilo celo po njem dolgčas: tako sem se navadil, da nam je vedno predel kaktff sit maček. »No,« je rekla gospodinja, »zdaj pa smo preskrbljeni za vso zimo Tako vestno je skladal starček drva, da mora biti najmanj dva svežnja preveč.« »Preveč pač ne bo!« sem pripomnil, »koliko vam je pojedel samo hladetine!« Gospodin a pa je pričela mahati z rokami, kot da bi bil jaz Irezbožnlk. »Ta starček ui kar tako, »je rekla, »božji blagoslov nam je prinesel v hišo, drugače ne morem misliti l« Novembra meseca še ni bilo prehude zime. Kurili smo staro zalogo, lahka jelševa drva, in vendar je bilo toplo v hiši. SlarCkova j brezova drva je varovala gospodinja za hujše 1 vreme. Imela je prav: januarja se je pričel ; hud mraz, in če smo še tako kurili, ni nič zaleglo »No,« je dejala gospodinja, »jutri pa prič-I nemo brezova drva. Na breze se človek lahko zanese, jelša pa ne da nobene toplote, ničesar ni vredna.« Zjutraj sem ostal v postelji: zbal sem se ' mraza, ker je zmrznila voda na mizi. Čakal sem. da zakuri gospodinja peč t novimi bre- zovimi drvmi. Kar zaslišim kričanje, razgrajanje, velik kreg. »Kaj pa je?« sem pomislil, »mar se je spoprijela gospodinja s sosedo?« Napel sem ušesa in se prepričal, da je stvar drugačna: gospodinja s sosedo vred je nekoga na ves glas kregala. Hitro sem se oblekel in pohitel na pomoč. Zdaj je prišlo vse na dan, in razumeli smo, za aj je stari tako j>očasi razkladal drva. Pripeljal je jelše in jelševa polena potrosil s snegom. Postala so bela, in stari jih je obložil z mahovjem. S snegom in mahom je preoblekel sleherno poleno v brezo, in nikoli ne bi Človek spoznal, kaj je storil. Če pa^pmo vzeli poleno v roko, se je sneg sesul, in Je postala breza takej zopet jelša. Tako je pre-slil al pobožni starček pet sežnjev jelše vili drv v brezove. II. Pisatelj. Krave so se napasle in slale vse na kupu poleg mlake sredi močvirja. Pastir Vanjuska je ležal v mahovju, sključen v kolobar. Od kraja nisem razumel, kako je ta kolobar nastal. Najbrž je zaspal, ležeč ravno, a potem so se tla vdala: trebuh je štrlel visoko ven, dočim so se noge in glava j>ogreznile. Začel sem ga buditi. Odprl je za trenutek eno oko, dobil iz žepa načeto steklenico, mi jo (Kimolil pa takoj zopet zaspal. Zasmejal sem se in ga pričel tresti »Pij no,« je rekel, »včeraj smo imeli prae. nik pa sem nate mislil.« Ko se je naposled zbudil in naredil po-žirek, da se iztrezni po včerajšnjem mačku, sem iz bisage dobil zadnjo številko »Lovca< /. mojo povestjo in mu dal: »Citaj, Vanja, to sem jaa spisal.« Lotil se je Čitanja. Jaz pa sem prižgal svalčico in se za petnajst minul lolil svoje beležnice. Kadmi vedno petnajst minul, to dobro vem... loda pokadil senri, a pasli- jc še vedno čital, in zalo sem ga prekinil z vprašanjem: * Amnestija se že poina. V Zagrebu bi se moralo v četrtek vridti nekaj razprav po zakonu o tisku in po srbskem kazenskem zakoniku radi zločinov, na katere-se nanaša kraljeva amnestija z ukazom od 6. L m. Ker še niso prišle v Zagreb »Službene novine« od tega dne, je državni pravdnik predlagal, naj se vse te naprave zaenkrat prelože. Po ukazu o amnestiji se ustavlja kazensko postopanje v vseh stvareh radi podpihovanja mržnje proti državi kot celoti, da je plemenske in verske mržnje, žaljenje vladarja, hujskanje enega družabnega razreda proti drugemu, žalitev narodne skupščine, tujih državnih poglavarjev in žalitev javnih organov. Po tej amnestiji se odpušča kazen vsem onim, ki so obsojeni radi teh deliktov, kjer pa še ni uvedeno postopanje, se to ukine. Na podlagi te amnestije bo izpuščen iz zapora tudi bivši odgovorni urednik »Narodnega Vala« Krešimir Devčič, ki je bil dosedaj obsojen na leto dni zapora in ima še okrog 40 tožb. Ravno tako se bo odpustila kazen Gjuri Cvijiču, ki je bil obsojen na pol leta ječe radi žaljenja vladarja. Kazen se bo odpustila tudi mnogim drugim. Amnestirani bodo večinoma tudi vsi demonstranti od dne 1. decembra 1928, ki bodo v najkrajšem času izpuščeni na svobodo. Abo-licija, ki je bila sedaj proglašena, je prva splošna abolieija v naši državi. * Slov. zdravniško društvo v Ljubljani je na svojem rednem občnem zboru dne 26. jan. t. 1. izvolilo za leto 1929 sledeči odbor: predsednik Dr. Fr. Derganc, odborniki: dr. V. Gregorič, dr. A. Brecelj, dr. Fr. Dolšak, dr. Fr. Mrnar, dr. A. Kunst, dr. R. Blumauer, dr. J. Jakša, dr. Fr. Pavlovčič, dr. L. Krama-ri«, dr. P. Pehani. ir V Sarajevu gladu je nad 4000 ljudi. Po poročilih iz Sarajeva je zavladala v sarajevski oblasti velika beda in to tudi v samem Sarajevu. Posebno hudo je po vaseh in mestih vzhodne Bosne, kjer je promet z vozmi skoro nemogoč. Po planinskih vaseh je po poročilih okrajnih glavarjev stanje obupno. V Sarajevu je 1627 družin, ki nimajo kaj je>>ti, skupno gladuje v Sarajevu 4243 ljudi. Mestna občina je odredila, da se tem družinam da po 2 kg moke in po 30 Din v denarju. To je tako majhna pomoč, da bodo vse te družine črez dan, dva, tam kjer so bile, to je zopet brez vseh sreds.ev. Družine s petimi, šestimi otroci nimajo prav nič jesti, niti koščka kruha, žive pa v bednih hišah z razbitimi in s papirjem prelepljenimi okni. Le zelo obsežna akcija bi mogla napraviti konec tej bedi. * Beda v Dalmaciji. Po poročilih iz Dal-mac je vlada v skradinskem okraju grozna beda in pomanjkanje. Ceste so skrajno slabe, občinski gozdovi in pašniki 90 upropaščeni. Ljudje nimajo živine in kjer je bilo neke? po 2i0Q, volov, jih je sedaj le še 10. Po več kilometrov ni nobenih studencev. Nalezljive bolezni žanjejo med prebivalstvom. Vse to je vzrok pogostega gladu, ki vlada tam. Zelo žalostne so tudi prosve.ne razmere. Na 13.000 prebivalcev je le šest ljudskih šol — enoraz-rednic, pa ni čuda, če je tam 45% analfabetov. Lani se je samo z skradinske občine preselilo okrog 200 prebivalcev v Južno Ameriko. DIŠAVE SLON »Pokaži, koliko si prebral?« Pokazal mi je: četrt ure je čital in premagal dve in pol vrstice od tristo, ki jih je štela črtica. »Daj sem časopis,« sem rekel, »oditi moram naprej, ne izplača se, da bi čital.« Rad mi ga je dal in pritrdil. Res se ne izplača. Začudil sem se. Nikoli še nisem srečal tako dobrodušno odkritosrčnega čitatelja, stvar mi je celo nei am ugajala. Zazehal je in dejal: »Ce bi vsaj resnico pisal, a si najbrž vse samo izmislil?« »Vsega že ne,« sem odgovoril, »nekaj pa sem res dodal.« »No, vidiš..., jaz bi že boljše napisal!« »Samo resnico?« »Samo. Napisal bi recimo o noči, kiko noč imamo na barju.« »No, kako pa?« »Tako: Noč je. Ob mlaki raste velika vr«. ta-kaa-le velika... Jaz sedim pod grmom, pri divjih racah pa žvižgajo mladiči: čiv, čiv, 8iv.« Obmolknil je in se zamislil. Mislil sem, da išče pripravne besede ali slike, pa sem čakal. A Vanjuška je potipal v travi, dobil piščalko in začel svedrati zadnjo, sedmo luknjico. »No, kaj pa pride potem?« sem vprašal. »Saj si hotel samo resnico napisati in popisati vso noč.« »Saj sem jo,< je odgovoril, »sama resnica Je. Ve-elika vrba raste. Jaz sedim, mlade račke žvižgajo vso noč: čiv, čiv, čiv.« »Prekratko bo.c »Beži no, kako da prekratko?« se je začudil, »saj vso noč požvižgavajo, kar do svitanja: čiv, čiv, čiv.« »No,« sem pomislil, »iz tega se res da napraviti dobra črtica, in sem bil fantu hvaležen. Na glas pa sem rekel: »Dobro si se odrezali« »Menda ni slabo!« je odgovoril, in je začel igrati na svoji piščalki, ki jo je naredil iz trstike, volčina in kravjega roga. Moskva, 1928. V hiši novega Po smrti krvnika Mauserja je postal krvnik njegov pomočnik Hart. Živi čisto na periferiji mesta Sarajeva, v najbolj siromašnem okraju, za katerega se ne briga ne občina, ne nihče. Te dni je obiskal Harta na njegovem domu bel-grajski novinar Palavestra in v »Vremenu« pripoveduje o svojih utisih. Najprej popisuje težavno pot, ki jo je moral premagati, da je priiel do Hartovega doma. Ko je prišel do doma, ga je pozdravilo glasno lajanje psa, ki čuva vso revščino Hartovega doma. Velika siromašnost vlada v krvni-kovi hišici. Ko je vstopil na dvorišče so ga radovedno ogledovali žena in otroci Harta, kmalu pa je prišel tudi Hart sam. Visok in suh je Hart in ima izraz strtega in dobrega ubožca. Vsa njegova družina je oblečena v cunje, prostora v hišici je zelo malo, pohištvo pa nad vse revno. Hartova žena je Pražanka, doma nekje iz Langerove »Periferije«. Vsa zmešana je bila, ko je videla moje začudenje nad njihovo revščino. Po kratkih uvodnih besedah se j« razvil med Hartom in novinarjem zanimiv razgovor. Hart je dejal, da se spominja na svojega obiskovalca iz zadnje justifikacije v Novem Sadu. »Takrat sem bil pomočnik, a pokojni Mauzneir, moj kum, krstil je moje otroke, je bil tedaj izvršitelj smrtne kazni. Prav všeč mi je, da vidite, kako živi dnevničar okrožnega sodišča. Kot izvršitelj smrtne kazni dobivam 800 dinarjev na mesec. Kako s tem živeti? Res je, da dobivam za vsako justifikacijo 1000 dinarjev . .. Vendar pa mi ne bo nihče naprtil to zlobo, da bi želel čim več justificirati...« »Koliko ste justifikacij imeli dosedai?« »Z Mauznerjem sem dosedaj izvršil 29 smrtnih kazni. L. 1923. 5, 1. 1924. 5, 1. 1925. 10, 1. 1926. 6 in 1. 1927. 3.« »AH ste že dobili poziv za Zagreb (radi Prpičeve bande)?« »Ne, temveč sem ravno izvedel iz časopisov., da bo justifikacija v februarju. Danes grem na sodišče, da se informiram... Sicer pa se mi mudi, ker gre za 4000 Din. Ne mislite pa, da je to cinizem ali sadizem, če to govorim. Samo poglejte vso to revščino! Jaz pa sem vrhu tega dolžan, ker mi ljudje sedaj, dokler še ni odpravljena smrtna kazen, vendar še posodijo denar.« •k Versko gibanje v Zagrebu. V letu 1928 je iz rimsko katoliške cerkve izstopilo v Zagrebu 239 oseb, iz pravoslavne 16, iz staro-katoliške in izraelske 16, iz evangeljske 3 in iz grške-katolišk« 1 oseba. Največ jih je vstopilo v starokatoliško cerkev, namreč 192, v pravoslavno 33, v rimsko katoliško 29, v evan-geljsko 18, v izraelsko 11 in v mohamedansko 5 oseb. Med vsemi osebami, ki so lani izstopile iz raznih cerkva, je ostala ena sama brez konfesije. ir Pogreb f Frančiške Novak se vrši danes 9. t. m. ob 4 popoldne. ir Blazna naga ženska v zagrebški cerkvi. V sredo zvečer so pobožni verniki molili v zagrebški cerkvi sv. Vinka. Sredi najgloblje pobožnosti se je naenkrat oglasilo po cerkvi vreščanje neke ženske in trenutek za tem je ženska stopila iz temnega kola v sredo cerkve — popolnoma naga. Prisotni so bili v mučni zadregi, nekateri so celo mislili, da vidijo kako prikazen. Drugi so se je usmilili in ji hoteli pomagati, toda na vsa številna vprašanja, ni ženska dala odgovora — bila je blazna. Neka nuna je poklicala stražnika. Ta jo je odel v svoj službeni plašč, jo posadil na autotaksi in prepeljal na policijo. Iz blazne ženske niso mogli spraviti niti ene besede. Niti niso mogli ugotoviti, kako ji je ime. Naslednjega dne je prišel na policijo odvetnik dr. Miroslav Rubelli in prijavil, da je njegova služkinja Elizabeta Korošec nenadoma zblaznela in pobegnila iz stanovanja. Služkinja je rojena 1. 1890 pri Sv. Marku pri Ptuju. •k Devet nepreskrbljenih otrok je zapustila na Brezovici pri Ljubljani bajtarjeva žena Ivana Pezdir, ki je te dni umrla v ljubljanski bolnici na posledicah hripe. Pokojna je bila v 7. mesecu nosečnosti. Ko je že nekoliko okrevala od »španske«, se je pri pranju prehladila in po štirih dneh umrla. Najmlajši izmed otrok, ki jih zapušča, je star jedva dve leti. ir 8 kuhinjskim nožequ v trebuh. 24 letni posestnik Ivan Šalamun iz Grušove pri Sv. Petru na štajerskem se je spri s svojo taščo in si je v trenutni razburjenosti zasadil kuhinjski nož v trebuh in si ga razparal tako, da so mu izstopila čreva. Prepeljali so ga takoj v mariborsko bolnico. ir Jugoslovansko veterinarsko udruženje. — Sekcija Ljubljana J. V. U. je izvolila za tekoče leto sledeči odbor: Hugon Turk, drž. vet. referent v p., predsednik, vet. rr. Rebek, podpredsednik, vet. L. Kocjan, tajnik, vet. Fr. Goljar, blagajnik, dalje so odborniki: vet. Iv. pestotnik, dr. Iv. Jerina, Jožo Rauter in J os. Drolc. ir Veterinarska pogodba naše države z Italijo se je sklenila in uradno že objavila, besedilo prinaša zadnja (11.) številka Uradnq?a lista t 1. O tej važni zadevi bomo še spregovorili obširneje, k« je važna za našo trgovino z živino in živalskimi predelki. ir Stanje živalskih kužnih bolezni v Sloveniji. Koncem januarja L 1. je bilo glede živalskih kužnih bolezni stanje zelo ugodno. Pojavili so se posa- krvnika Harta Iz krvnikovega iivljenja. Hart se je malo zamislil, nato pa je nadaljeval: »Rodom sem iz Prage. V Sarajevo sem prišel kot vojak 1. 1902. Ko sem odslužil vojaški rok, sem ostal v Sarajevu in tu otvoril čevljarsko delavnico. Od 1. 1910 do 1914 mi je šlo dobro. Imel sem 7 pomočnikov in 3 vajence. Potem pa pride vojna. Odšel sem na rusko fronto in pustil ženo v Sarajevu, k sreči brez otrok. L. 1916 sem bil v Rusiji ujet. Ko je moja žena to zvedela, se jd je zmešalo in po par tednih se je obesila. L. 1919 sem se vrnil iz Rusije v Čehoslo-vaško, odslužil vojaški rok rezervista in »e vrnil v Sarajevo, kjer sem zvedel, da mi je umrla žena. Javil sem se pri okrožnem sodišču, kjer sem postal dnevničar. Pozneje sem se seznanil z Mauznerjem in v nadi, da mi bo boljše, sem postal krvnikov pomočnik. To je raoja povest. Ljubo mi bo če pride to v liste, da bodo ljudje vsaj vedeli, kako bedno živim.« »Ali boste imeli pomočnika?« »Gotovo. Zdi se mi, da se imenuj« Stipe. Ne vem pa, če se razume na krvnaški poseL« »Ali je za to treba dosti spretnosti?« »In še kako! Biti nespreten, pomeni biti brezsrčen. To se pravi biti slab človek v vrši t vi krute dolžnosti, ki jo ves svet prezira. Strašna dolžnost je to, grozoten poklic, ki ga ne smete nikomur povedati... Skoraj se morate skrivati pred ljudmi, ki ne razumejo ali nočejo razumeti, da je to poklic ko vsak drugi...« »Čudno je, da se imenujete Hart.« Res je! To je nemško ime, aH jaa sem Čeh. Ironija pa je v tem, da pomeni nemški hart v srbščini trd. Trdega srca je, bo morda marsikdo dejal, toda kaj morem jaz proti ljudskemu čutenju, ki ga na vse zadnje moram vendarle zapraviti... Toda moja vest je čista. V vojni sem bežal pred tem, da bi ubijal ljudi, ker sem vedel, da ljudje zastonj izgubljajo glave. He, ali sedaj moram to izvrševati v miru in »ubijati« ljudi. Pa kaj hočete. Je pač usoda takšna!« Ko je novinar ju pokazal Hart še razne fotografije, se je ta poslovil od njega in se vrnil v uredništvo, da predstavi javnosti moža, ki bo izvršil smrtno kazen nad Prpičevo družino in morda še nad mnogimi drugimi... mezni slučaji vraničnega prisada (anthrax), me-hurčastega izpuščaja in čebelne kuge in 'e svinjska kuga je bila nekoliko večjega obsega, pa tudi ta le v 15 dvorcih, raztresenih po 9 političnih okrajih. iT Izšle so šmarnice »Najlepši pozdrav in najlepša prošnja najboljši materi«. Spisal J. M. Seigerschmied. Cena 16 Din. Dobe se pri župnem uradu v Naklem in v Ničmanovi trgovini v Ljubljani. Po pošti 1.50 Din več. 0 NASVIDENJE v nedeljo ob 4 zjutraj pri »TIČKU NA GRIČKUSvež golaž. ★ F DOMU NA VRHNIKI se vrši običajna PREDPUSTNA ZABAVA z jako pestrim sporedom na pustno nedeljo in se priine ob polosmih zvečer. — Prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni! Ljubljana Ljubljančani čUajo ... S štivom je naša prestolica dobro založena. Bogme, res. Vsi naši pismeni sloji čitajo. Med sloje spadajo branjevke, izvošeki, po-strežčki, gostilničarji, trgovci, bankirji, železničarji, trgovski nameščenci itd. Brezposelni tudi. Vsi čitajo. Zelo hrepenim po pomladi in toplejših časih sploh. Denarja nimam, da bi se odpeljal na solnčni jug v deželo oranž in fig, zato za-vijem včasih kar za Ljubljanico med pestro razstavo južnih pridelkov.. S stojnic me vabijo skrbno zgrajeni kupi zrelih pomaranč, datljev, Jabolk in sličnih dobrot. Ustvarjam si iluzijo, da se šetam po Siciliji ali Madejri. Ne vidim snega na strehah, tudi tistega ne, ki Je nametan za stojnicami, zakaj, evo, zrelega sadja na kupe, kdo bi gledal sneg I Pa že menda mora tako biti, da ti koncem stojnice udobno sedi mumiji podobno bitje, široko in košato, zavito v vsa mogoča oblačila, ki jim niti imena ne vem. Sedi, a v rokah ji trepeče »Rigo Murati«. Peklensko napeta storija mora biti to, ker se čitalki pozna na obrazu. Ne trene z očmi, z odprtimi usti požira vsebino, roke ji drhte od razburjenja. »Gospa, ste že prečitali?« Nič odgovora. »Gospa ...« Soseda postaja nestrpna. »Pustite me! »Rigo Murati«, oh, ga ne dam iz rok, dokler ga ne prečitam!« »Gospa!« »M — kua?« »Vi meni »Rigo Muratija«, jaz pa vam >Higijeno poročne noči««. »Sem že brala tisto grdobijo. V Ljubljanico jo vrzite!« »Hi-hi-hi! Sedaj pa že ne, ko je — zaplenjena ...« »Jo boste dali? Bom 8e enkrat brala.« Na stojnicah pa pomaranče, datlji, fige, lorberček... Pred »Jugoslovansko tiskarno« je na deski nalepljen »Slovenec«. Težko prideš v jutranjih urah zraven, da bi v naglici preletel vsaj najvažnejša poročila. In kako se vneti »L # Cav^jte se( gripe j Bacili bolezni pridejo najlažje v naše telo potom ustne in grlne odprtine. To najlemeljliejše razkužite in jo napravite odporno proti napadu bacilov »ko unnrnb iate okusne ANACOTBMIttE V/NDER4 Dobe se v vseh lekarnah, cena jim je te,o primerna I čitatelji lepo razdele! Politični del lista ob-stopijo gospodje v toplih, lepih suknjah, mnogi z bradami in očali na nosu. Resno se diže, z mirnim obrazom čitajo in presojajo vsebino. Ce jih preveč ne zebe v noge, se še nekoliko pomude med dnevnim drobižem; če jih ne zebe in pa, če je prostor, zakaj vsak da» prihajajo tudi taki, ki jih zanimajo zgolj dnevne novice: nesreče, umori, imenovanja, smrtni slučaji itd. Korak bolj na desno je nalepljen inseratni del lista. Ljudje v oguljenih površnikih, pogosto celo brez njih, stoje in z utripajočimi očmi iščejo. Mnogi drhte od mraza, tišče roke v hlačne žepe, iztegujejo vratove in iščejo. To so najbolj zgodnji čitatelji Še pred osmo uro prihajajo, dan za dnem. Eden izmed njih je zadnjič izvlekel nožič iz žepa in previdno izrezal izpod naslova »Službe dobe« majhen inserat in jadrno odnitel... Natihem sem mu želel srečo. Po kavarnah čitajo, domače in tuje liste. Dame listajo po ilustracijah, gespodje politične liste, strokovne revije. Skoro vsak drži kak časopis v roki. Ob črni kavi čitajo v toplem kavarniškem zatišju, ki ga tu pa tam zmoti preglasno izgovorjena be*eda, diskreten žvenk žličke, ki je gostu ali natakarju zdrknila ob skodelici ali kozarcu. Po tovarnah čitajo delavci med opoldanskim odmorom. V tobačni na primer. Pose-dejo okoli peči, eden pa vzame »Slovenca« in čita na glas. Zima in mraz priklepata mnogo Ljubljančanov na dom. Večernih sprehodov sedaj ni. V gostilno, kavarno, gledališče? Komur nese, lahko. Je pa včasih najlepši užitek z dobro knjigo v roki ob toplem domačem ognjišču. Z dobro knjigo, ne s strupenim šundom. Nočna služba lekarn. Drevi bosta opravljali nočno službo ti-le lekarni: 1. Bohinčeva na Rimski cesti in 2 Leu- stekova na Resljevi cesti. • © Amnestija r Ljubljani. Dasi drž pravdništvo še ni dobilo uradnega odloka o amnestiji, je vendar gotovo, da bo amnestija prav prišla mnogim sodnim jetnikom. Najbrže bo abolirano postopanje proti vsem mladeničem, ki so za časa demonstracij razširjali komunistične letake po ulicah, dalje proti jeseniškim svobodašem, o katerih aretaciji smo poročali ter še proti nekaterim politič-nim osumljencem. O šaljivec in neki dopisnik. V Ljubljani živi velik šaljivec. Skoro nič ga ni, nego sam jezik, ampak ta jezik nekaj pomeni. Koliko zdražb, koliko sitnosti je že povzročil med našimi mirnimi meščani. 2e od nekdaj ima piko na časnikarje in jim, če le more, podvali kako kukavičje jajce. Njegova žrtev je bil v četrtek ljubljanski dopisnik zagrebških »Novosti«. Šaljivec ga je f>otegnil: »Grozovita stvar se pripravlja! Ljublianske ženske se priprav-pravljajo na demonstracijo proti Gaidarovu. Boš videl, kakšen »rumel« bo zvečer v gledališču!« — »Re-es? Taa-koo?« — »No ja, pa vprašaj na policiji!« — Brez pomisleka ie skočil ubogi časnikar k telefonu in poklica! Zagreb. Včeraišnja številka »Novosti« pa ima senzacijo iz Ljubljane: »Pripre-mane demonstracije grupe žena. Vaš dopisnik za-znaje, da jedna skupina od 40 žena namierava ve-čeras v kazalištu pokazati svoie neraspoloženje prema velikom ruskom umietniku. O tome je obavie-štena takodjer policija, koja je za večeras priredila broine policijske agente, koji imaju zadaču, da one-moguče svaku demonstraciju.« — Šaljivec je hotel včeraj od smeha počiti, ko je čital to v »Novostih«, tako neprevidno mu je šel časnikar na lim V četrtek zvečer seveda ni bilo niti govora o kakih demonstracijah. Igralec Vladimir Gaidarov pa bo takih demonstracij, kot jih je doživel v Ljubljani, vedno vesel. © Stražnika Lecriša in Zavodnik. ki sta skočila v ledeno Ljubljanico in rešila Iz nje dva otroka, o čemer smo poročali, že redno vršita službo. V postelji sta bila samo en dan. © zimsko solnce. Prijetno spremembo v tem hudem mrazu je včeraj doživela Ljubljana v opoldanskih urah. Iz megle je posijalo solnce, nebo se je zjasnilo ln postalo je skoraj toplo. Na prisojnih strehah se je pričel sneg taliti in voda je tekla v curkih iz žlebov na tla. Zal je ta pričarana pomladanska idila trajala le eno, dve url, nato je megla zopet zakrila solnce, ves stajani sneg pa je zmrznil. Snoči ni bilo nič kaj varno hoditi po hodnikih, ker je na skoro vseh nastala poledica. 0 Premoga je malo. Ljudje si pomagajo v tej stiski na kakršen že način. Barjani so zvozili že vse svoje zaloge šote v Ljubljano. Kmetje, ki pro-dajnjo drva po vozeh ali v butaricah, imajo sedaj sijajno kupčijo. Trboveljska daje premalo premoga v Ljubljano. Nekateri trgovci s premogom prodajajo tudi šlezijski in angleški premog. Pravijo, da ga ljudje še dokaj radi kupujejo, čeprav je precej dražji od trboveljskega. © St. Krištof, Ljubljana Zadnje mesece smo se začeli tu pri nas organizatorlčno precej gibitl. Dobili smo do sedaj že tri krožke, ženskega, dekliškega in mladeniškega. Moškega dobimo 17. t. m. Vsi možje okolice se vabijo na ustanovni shod ob 8. url popoldne v dvorani Prosvetnega društva. Vsi ti štirjo krožki bodo tvorili v prihodnje eno Prosvetno društvo, ki bo nekak glavni odbor teh krožkov. — Lani smo dobili malo društveno dvorano. Januarja so priredili mladeniči svojo ustanovno zabavo z dramatičnimi prireditvami, ki je dobro uspela. V nedeljo ob pol 8. uri in pol 8. url prirede pa dekleta svojo ustanovno zabavo z dvema šaloigrama. Vabijo vset — Sedaj pa. Krištofljanl, vsak v svoj stanovski krožek! Bodimo vsi razvrščena vojska po — »krožkih«, ki bomo vsak posamezno korakali, pa skupno delali I nmcrA tCKIA bo razpolagala z zadostno hrano svojemu do'en?ku ter mu zagotovila mo^an. zdrav raz-O U J E V M 4C N M vol. ako bo jemala pri zaiuterku in Juiinl v škode Jd mleka 2 do B kavine žlice Ovomaltlne I LIPTON-ČA) Z naših slov lih plantaž na Cei-lonu naravnost o Vas čalnlk I 0 Predpusina veselica kat rokcde skih pomočnikov bo v nedeljo 10. lebruarja ob 7 zvečer v Rokodelskem domu. Spored prireditve je: I. Pevski zbori pod vodstvom g. prol. M. Bajuka: Jordan: Rasti, rasti rožica; Schwab: Usahli cvet; Foerster: Razbita čaša; Hajdrich: Slabo sveča je brlela; Koc-jančič: Popotna pesem. — 2. Vesela postopača. Šaljiva igra. — 3. Kakršen gospod — tak sluga. Burka v enem dejanju. — Vabimol O Natakarji, hotelski, kavarniški in gostilniški uslužbenci so 7. t m. obhajali svoj d e-seti valčko\ plesni večer. Prireditev, ki se je vršila v prostorih grand-hotela »Union«, je bila v primeri z dosedanjimi zelo številno obiskana od predstavnikov najboljše ljubljanske družbe. Zato je na tej že tradicionelno po svoji finosti odlikujoči se prireditvi bilo razpoloženje prisrčno intimno brez one prisiljene napetosti, ki je sicer tako udomačena na nekaterih prireditvah. K uspehu večera je veliko pripomogla tudi brezhibna organizacija in odkritosrčna vljudnost, s katero so bili gostje sprejeti. tudi pri stavbi na Poljanah. Prvotno je bilo rečeno, da bodo stanovanja na Poljanah cenejša od onih na Jegličevi cesti. Po informacijah pa bodo: enosobna po 600 Din, dvosobna 1000—1200 Din, trisobna od 1400 do 1800 Din mesečno. Ali ne bo to mnlo predrago? Koliko ljudi pa je tako srečnih, da zmore tako najemnino? Maribor Gospodarstvo LIPTON-ČAJ Zahtevajte, da Vam dajo znani rumeni zavol I 0 Brna so mu ukradli. BrusaS Jurij je revež. Poleti ga muči vročina in ko poganja svoj brus na cesti, mu teče znoj z obraza kar v potokih. Pozimi tare brusača mraz, ali mislite, da je torej lahko in prijetno delo brusiti dan za dnem škarje, nože, sekire? Brus je brusaču vse bogastvo. Brez brusa ne more brusiti, ne zaslužiti. Jasna stvar, ali ne? No, brusaču Juriju so njegov brus ukradli. Bilo je tako: Mraz Je hud te dni in marsikdo rad izpije šilce žganja, če ima le kaj cvenka v žepu. Pa je v sredo Jurij izbrusil tri velike žage, dve sekiri, osem nožev in troje škarij — dovolj je bilo drobiža, pa je stopil v gostilno na malo žganjice. Ko je stopil iz gostilne, je šel v hlev, se vlegel ter zaspal. Drugega dne je prijokal na policijo: »Brus so mu ukradli. Vse kar imam. Brusne kamne in perilo sem imel pod brusom. Vse je izginilo. Uničen sem!« Stražniki mu pa kar niso mogli verjeti, da bi res kdo ukradel brus in mislijo, da ga je Jurij kam založil. Vendar, - 1500 Din vrednega brusa ni nikjer in treba ga je najti, če ne bo brusač Jurii brez zaslužka 0 Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v juniju 1028 zastavljenih predmetov v četrtek 14. t. m. ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici. _ I IIPTOIV-ČAJ Zapomnite: po eno žlico na vsako skodelico ča a I Metod Golmajer: Najemnine v ljubljanskih mestnih hišah Uprava hiš bi morala biti samostojna celota, kakor n. pr. elektrarna, voden vod, dohodarstvo itd. Kako pride uprava hiš do tega, da ne prejema od stanovanj ali pisarn, katera uporabljajo elektrarna, dohodarstvo itd., nikake najemnine ali pa samo malenkostno vsoto? Imenovana podjetja imajo svoje dohodke in izkazujejo tudi dobičke, uprava hiš pa trpi zgubo na račun teh pod-jeiij. Pa bo kdo rekel: Saj gre vse v en žep. Pa ni tako. Primanjkljaj se sedaj skuša naprtiti najemnikom. Zato: vsak naj plača, kar uporablja! Uprava hiš naj ima pa samO hišnike in nič druzega. Stanovanjski odsek je tudi soglasno sklenil predlagati novo davščino, ki bi se lahko vporabila v kritje primanjkljaja. Na vseh koncih in krajih mesta predelavajo stanovanja v pisarne in lokale. Ce imajo podjetniki interes, da razdirajo stanovanja, mora imeti občina interes, da se stanovanja množe. Zato naj razdirači plačajo davek na vsak razdrti kvadratni meter stanovanja! Druga mesta že imajo to davščino. Imovitih slojev imajo nekatera kar cela nadstropja v uporabi. Tudi take ljudi bi se lahko prisililo, da v tej stanovanjski krizi za svoje košatenje nekaj prispevajo k splošnemu blagru. Vedno se čuje: Gospodar mi je zopet podražil stanovanje. Ali: Za stanovanje zahteva 700 Din itd. Sicer so predpisi, do katere mere se sme dražiti, toda kdo se tega drži: če najemniku ni všeč, lahko gre! Tudi te navija Ice najemnin bi se lahko prijelo za zneske, kar zahtevajo preko dovoljenega. Ce ne bi bilo drugega uspeha, se vsaj stanovanja ne bi tako dražila. Ako bi se vse to upoštevalo v bodoče, ne bo občina več trpela — kljub drugim izgubam — primanjkljaja ali pa le malenkostnega in no bo Ireba več takih po viškov najemnin za stanovanja, kjer slanujejo sami reveži. Obenem bodo pa tudi mestne najemnine vsem drugim zgled: pravične in primerne. Zato: Reu rajte regulacijo na tej podlagi! H koncu še nekaj o koloniji na Vodovodni msti. Kar je bilo oddanih sianovanj za to kolonijo na seji stanovanjskega odseka, s bila dodeljena samo deložirancem in onim bednim ljudem Iz raznih »higijenskih« lukenj. Pozneje so se morali vsi pismeno obvezati, da bodo plačevali mesečno naiomnino 380 Din. D< te vsote so gospodje prišli potom obračuna, v katerem so vpošlevani vsi izdatki, tako tudi za ceste, ograjo, park. Torej revež naj si sa.n plača te stvari! Da bi sami plačevali ograje in park, so. po mojem, raje brez tega. Ceste so pa itak javne. Prvo je kruh, potem šele parki! — Najemnina menda še ni predli. Ali se bo to vpoštevalo? »Najnovejše finančno stanje obligacijskega posojila« — kakor se mi je sporočilo v uradnem pismu — ima pa svoje prste vmes □ Boj proti zagrebškemu šundu je pričel tudi mariborski jiolicijski komisarijat Po načrtu, ki ga jp zasnoval policijski nadsvetnik g Kerševan, se bo zahtevalo od vseh trafikantov, da vložijo po j zakonu o tisku predvideno prijavo, katere časopise nameravajo prodajati. Na podlagi tega se bodo izdale potem posamezne dovolilnice za prodajo revij ln čusopisov; nikakor pa se ne bo izdalo dovoljenje za prodajo raznih brošur, ki so po svoji vsebini pravcata šund-literatura posebne vrste, bodisi da predstavljajo sedaj le brošure roman v celoti ali pa v posameznih redno izhajajočih sefiitkih. Pri tem se je policijski komisarijat postavil na edino pravilno stališče, da mora imeti vsakdo, ki hoče i prodajati knjige, knjigotržno koncesijo. V naprej ne bo torej več zadoščalo samo dovoljenje policijske oblasti za prodajanje f-sopisov. Radi takega tolmačenja obstoječih predpisov se bo postopalo proti vsem prodajalcem in rrzpečevalcem šunda, ki niso v posesti tozadevne koncesije, ki jo mora izdati obrtna eblast. Tudi sta se policijska in obrtna oblast sporazumeli v tem smislu, da bo obrtna oblast vse nekoncesionirane prodajalce raznih brošur in sešitkov kar najstrožje kaznovala po določilih obrtnega reda, ki je še v veljavi t. j z brisanjem obrtne pravice Kakor moramo energične ukrepe tukajšnje policijske in obrtne oblasti kar najtopleje pozdraviti tako pričakujemo od posameznih mariborskih kniigotržcev. da ne pojdejo na to opolzko pot razprodajanja nestvorne literature, ki zastruplja in uničuje. □ Umrla sta Josip Valdaher ,trgovec ln posestnik. star 69 let. Pogreb jutri ob 15. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Kristina Sever, soproga kaznilničnega paznika v pokom, stara 49 let. Pogreb danes ob 15. uri na pobrežkem pokopališču. □ Niti betriee premoga ne dobiš pri mariborskih trgovcih. Omiljenje že skoraj katastrofalnega pomanjkanja premoga se obeta šele za prihodnji teden. □ Občni zbor pedagoške Centrale v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 10. t m., na deški meščanski šoli z običajnim dnevnim redom. Pričetek ob 10. uri 30 minut. Oddaljena učiteljska društva naj bi bila zastopana po delegatih. □ Cercle fran?ais. Za drevi napovedano pre-davanie prof. M. V e y a odpade, ker je predavatelj nenadno zbolel. • □ Kat. mladina ima drevi ob 19. uri svojo predpustno veselico v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Na zle^enclih stopnicah je SDOdrsnil Simon Jančar, pis-r drž. žel. in si pri padcu zlomil leva rebra. Rešilni oddelek era ie prepeljal v bolnico. □ Cotlni! Vas so klerikalci postavili! v taki »štimungk je robanlil in rentačil v mestnem avtobusu, ki vozi na progi Maribor—Celje, Martinček T. psuioč na ta način osobje mestnega avtobusnega prometa in obregujoč se pri tem na sopotnike. Ko se pa je mestni avtobus nn drž. mostu ustavil, tedaj se je prisodilo, da je Martinček moral s stražnikom na stražnico. Za rentačenje in robantanje pa se bo še nekje drugod imel zagovarjati. □ Olvorilev nove kavarne Danes opoldne se otvori nova kavarna Astoria, last g Lojzeta Str»-harja. Kavama le prvovrstno urejena ter opremljena z vsem modernim kavarniškim komfortom. Za pustne dni 1 Fino prekaleno s"in;sko meso. kraniske klobasa rszl;čne msrmeladn. čajni rum, konjak in desertna vina priporoča tvrdka Anton Fazarlne, Cel»e. Celfe i fJPTON-ČA) NalboPSi 'z nainoiioih svetovnih čajevih plantaž I & Vsa dosedanja predavanja na prosvetnih večerih so se bavila z vprašanji, ki so bila poslu-! šalstvu kolikortoliko znana. Na ponede: ikovem ve-! čeru pa bo govora o predmetu, o katerem pač večina ne bo mogla reči, da se je kdaj z njim obšir-' neje bavila. In vendar je slovenska like na umet-| nost taka, da zasluži vso pozornost tudi najširših i slovenskih krogov. Dela se ji navadno ve ika krivi-; ca. Je pač to v njeni naravi, da je bila doslej širši javnosti nedostopna. Skioptično predavanje g. Ma-rolta nas bo povedlo v ponede'jek v snovanje slo-1 venske likovne umetnosti in naj bi bil večer skromno zadoščenje za nerazumevanje in nevpoštevanje, ki ga je slovenski likovni umetnik deležen Vstopnice za ta večer se dobe v Ljudski knjižnici na Can-■ karjevl cesti 4. j& Nov val niraza nad Celjem. Zadnji dnevi ' so obetali že, da dobimo izpremembo v vremenu in da pride jug ter z njim toplota 'n — povodenj. Včerajšnje jutro pa je naredilo črto čez naša pričakovanja. Okna stanovanj so bila do vrha zamrznjena in termometer ie na raznih krajih kazal 18 do 24 stopinj pod ničlo. Kljub močnemu solncu, ki je začelo že dopoldne sijati, ie termometer na solncu kazal še vedno — 10 stopinj C. Hudemu mrazu se preti pridružiti še druga neprijetnost, namreč pomanjkanje premoga. 0 »Glasbenik za popravljanje klaviriev«, tako so na poliriii označili možakarja, ki so ga prošli četrtek ob 10 dopoldne priieli na željo vrataria hotela Ce'jski dom baš. ko je nič hudega sluteč korakal po Prešernovi ulici in tuhtal, kje bi našel pokvarjen in razglašen klavir, da ga popravi in tako popravi tudi sebi žep. le to 1. 1889 v Globo'u v kočevskem okraju rojeni Ludvik Krže. mož brez stalnega bivališča in stalnega poklica. Za popravlon. -•redni. sr. 1 II. Amsterdam — _ _ uerlin 1350.- 1353.— 1351.50 135X75 Bruseli — 791.8? — — BudimpeSta — 993.8: — 903.70 Curib 1094.40 H 97.4* H «5.9i 1 9590 Dunaj 799.50 802.11. 801 — 800.5^ London 270.20 277.- 27J.6« j — Newyork 56.73 56.93 Paria — 222.62 _ 222.65 Praga — It8.i 0 — 168.60 Trst 297,12 299.12 298.12 — skupno 101.3 skupno 163.7 Preračunan na zlato znaša celokupen indeks 136.95. V teh številkah se še bolj jasno izražajo dvigi cen napram letu 1913 Edino živina je danes cenejša kot pred vojno, če vpoštevamo, devalvacijo dinarja Tako noti rajo danes v Ljubljani najboljši voli 8.50 Din za kg žive teže, dočim je 1. 1913. znašala povprečna cena 0.93 krone za kg. V še večji meri so nazadovale cene krav; tudi teleta so nazadovala napram predvojnim časom. V skupini »živina« sc edino prašiči dražji kot pred vejno. Najdražja je še med agrarnimi proizvodi skupina živalskih proizvodov (jajca, maslo, sir m mast), pri čemur pa je treba vpoštevati, da so cene samo sedaj v zimskih mesecih tako visoke. Najbolj so se med vsemi proizvodi podražila jajca, potem fižol in seno (radi slabe letine). V skupini »kolonialno blago« se je najmanj podražil riž, najbolj pa kava; v skupini »stavbni material« je visoki indeks pripisovati visoki ceni opeke, ki je danes dvakrat dražja kot pred vojno (preračunano na predvojno veljavo). Izjemno visok indeks je za tekstilije, kar je na eni strani v zvezi z visokimi cenami si-rovin, na drugi strani pa posledica velikih uvoznih carin, ki drže domačo industrijo pokonci. Šo?nska hrioa! Inftuenca* Za oiačanle rekonvalescentov je izborno •redsvo , Leclferrin". Vpr«šai za svet zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah. Zagreb. Amsterdam 2279.50—2285.50, Berlin 1350 -1853, Budimpešta 992.20-995.20, Trst 297.01. do 299 06, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.00 do 802.60, London 276.20-277, Newyork 56.78-58.93. Pariz 221.62—223.62, Praga 168.20- 169 Belgrad. Amsterdam 2279.50—2285.50,'Berlin 1850-1353, Budimpešta 992.20—99550, Trst 297.12 do 29912, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.80 do 802.60, London 276.20-277, Newyork 56.73—58.98. Pariz 221.62 - 223.62, Praga 168.20—169.20. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.33, Budimpešta 90 58, Bukarešt 3.126, Dunaj 73, London 25.255. Newyork 519.55, Pariz 20.315, Praga 15.885, Trst 27.2025. Sofija 3.75, Varšava 58.28, Madrid 81.15. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5020. (val) 12.46, v Londonu 276.50, v Newyorku 175.40. v Pragi 59.35. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditu.: 125 den., Praštediona 930 den., Kred. zav. 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 5« denar. Sešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 432—48;,. kasa 481 -488, termini: 2. 430.50-488 (488), 8. 435.50- 486, 4. 439- 480.50 (438.50), 12. 466—46£ (466), 7 odst. inv. pos. —.—, agrari 54 50. Bančni pap : Hipo 55-55.25 (55), Poljo 17.50-18. Hrv. 50 den.. Kred. 98 den., Jugo 90.50-91 (90.50—91). Lj. Kr. 126—126 (125), Medjun. 57.50 den., Prašted 92, Srpska 153—155 (153). Ind. pap.- Guttmann 20(i do 205, Slavonia 5.50—6. Slaveks 101—108, Danica 155-170, Drava4G0—465, Šečerana 475—480, Osj. ljev. 180-190. Brod. vag. 815, Union 805 den., Isis 20—25, Ragusea 485 -487.50, Trbovlje 475—479, Vevče 125—180, Piv. Sar. 220-225. Dunaj. Don, sav. jadr. 87.20, VViener Bankve rein 25.20, Bodencredit 109.50, Creditanstalt 59, Escompteges 28, Živno 140.35, Jugo 6.75, Ausslgttr Chemische 253.70, Slavonia 0.62, Slavex 12.40, Mun-dus 190.50, Alpine 40.90, Trboveljska 59.25, Kranj Ind. 34, Leykam 9, Rima Murany 122.40. Žito Danes je bila novosadska borza popolnoma brez prometa, enako "tudi zagrebška S Somborjem 1 so tel zveze prekinjene, vsled česar ni bilo mogoSo dozuati položaja na tamošnji borzi. Tendenco je ■ neizpremenjena, vendar izgleda, da so produe.en!i 1 in trgovci vzdržujejo vsakega ponujanja, zato ker ! pričakujejo, da izbruhne liosa. Razlogov za hoso bi i mogli iskati le v pomanjkanju promptnega blaga vsled slabih dovozov, ker inozemska tržišča ne kažejo nobenih znakov za dvig cen. Nasprotno so včeraj kurzi na čikaški borzi nazadovali. Koruza se ponuja že po fantastičnih cenah. Času primerno suha inzulanka notira 285, podravsko blago pa 27r> nakladalna postaja. V LJubljani notirajo: Dež pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post.. plač 30 dni. dobava promptna); pšenica 80 kg 1% 287.50-290, febr. 292.50-295. marec 297.50—300, april 302.50-305, maj 30750—310; moka Og vag. bi. tko Ljubljana plač po prejemu 420—425, soržica (50% rži, 50%pšenice) fko post. Domžale 277.50-280, koruza laplatska 325 — 330. času primerno suha 295 - 297.50, ječmen bar pol. '345-347 50, bč 330-332.50. Zaključeni so bili 4 vagoni koruze. Tendcnca čvrsta. Novi Sad. Pšenica: 242.50-245, par. Viša. 235-237.50. Oves: bč. 245-250, bn. 240 -245. Koruza: 257.50-202.50, bč. 3. 4. 5. 280—285. Ječmen: 252.50-257.50, pol. 270-280. Moka: Og 840 -350. št 2. 820 -330. št. 5. 800-310, št. 6. 275-280. št. 7. 260—265. Otrobi: 180—185. — Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: miirec 25.28 -25.22, zaklj. 25.20 25 21. maj 26.12—26.01, zaklj 26.01-26.02, oktober 26.28—26.15, zaključek 26.15-20.16. Rž: marec 28.16 23 OS, zaklj. 28.07 do 23.08, maj 23.88-23.85. zaklj. 28.a5-28.86, oktober 28.96—28.90, zaklj. 28.86—23.87. Koruza: maj 28.50 28.47, zaklj. 28.44-28.45, julij 28.46-28.48, zaklj 28.41—28.42. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 4 vagoni drv. Tendenca mirna. Pred zvišanjem cen papirja Kakor poročajo z Dunaja, so avstrijske in češke tovarne zviiale cene za 0%. Pri nas zaenkrat ui misliti na povišanje cen, v slučaju ponovnega povišanja oen * Inozemstvu pa je pričakovati tudi pri nas svitanja cen papirju. Povišanj« ren premega v Zagreba. Ker v Zagrebu ni trboveljskega premoga, se tedaj rabi tleski premog, ki pa je znatno dražji in se je sedaj ponovno podražil od 90 na 95 Din m 100 kg. Todi zaloge drv so majhne. Cena bukovih drv J* na drobno 575 za meter, rezana drva pa dostavljena pred hišo 860 Din za 1000 kg. V LJubljani stanejo trda drva na drobno 160 Din, mehka 00 do 75 Din za m» Zvišanje cen bakra. Kartel bakra Je »pet zvišal ceno elektrolitičnega bakra sa H centa na 18 centov. Povišanje opravičujejo i znatnim —i»aj-faniam salon. Po čem se človek spozna? Meh iivlhi / ! vel3 iivimiein vrvenjem So ljudje, ki imajo poseben dar za spoznavanje značaja drugih ljudi. Ta dar potem izpopolnjujejo z izkušnjo, nekateri tudi z znanstvenim študijem. Mnogi dosežejo pri tem presenetljivo sposobnost, da pogledajo človeku v njegovo notranjost in presodijo njegov značaj. Toda tudi najboljši poznavalec General A. Castro Girona, poveljnik vojaškega okrožja Valencia, ki ga je dal Primo de Rivera po zadnjem vojaškem uporu zapreti. Dolže ga, da je izdal diktaturo. ljudi se more marsikdaj varati in največkrat tis.i, ki se bolj zanaša na zunanje znake kakor pa na svoj notranji glas. Saj so ljudje tako zelo različni in ni najti dveh docela j enakih značajev; razen tega utegnejo biti zu- I nanji znaki zgolj slučajni. Kakšni so ti znaki? Mnogi sodijo človeka — po petah. Po->jbno mati pravi svoji hčeri, ki hvali svojega izvoljenca: rln če bi bil sani angel Gabriel — pošvedraiie pete ima in če ima pošvedrane pete, potem je malomaren in nereden. — Drugi gledajo človeka po tem, kako si veže ovratnico. Majhen, močno stisnjen vozel kaže nesamostojeu, nezrel značaj; rahel, velik vozel pa izči.ščen, izkušen, trden značaj. Pričeska (frizura) spada tudi med znamenja: gladka, trdo položena pričeska izdaja brezpomembnega, neznatnega, negotovega, omahujočega, neduhovitega, domišljavega človeka; rahla pričeska pa je znamenje možatosti, dalekoviducsti, samostojnosti, vc-likopoteznosti in lastnega okusa. — K1 o - j buk nosijo moški zelo različno: globoko v : čelo ga potiskajo razglabljajoči, zbadljivi, za- i mišljeni, resnobni ljudje; postrani ga nosijo j ljudje brez duha, preprosteži, abotniki; na tilnik potiskajo klobuk lahkomiselni, vsakdanji, neznatni ljudje. -—- Tudi po smehu se dajo spoznati ljudje — a to je celo poglavje zase. Neki znau dušeslovec je zamislil poseben način spoznavanja ljudi s pomočjo presenečenja. Svojo žrtev je n. pr. nagovoril naslednje: »Včeraj sem videl, kako so vas vedli na policijo!« — »Toda gospod profesor, kako pridete na tako misel...?« Tako se zavzame malenkosten človek. .-Mene — — da bi bili videli...« To je domišljavec. »Utegn li ste se zmotiti, gospod profesoric To je okreten, svet-ski človek. Drug slaven dušeslovec je zamislil nekoliko drugačen način: on je svoje ljudi brezobzirno n a h r u 1 i 1 in se potem opravičil. Sodil jih je po tem, v koliko so se razburili, kako so odgovarjali. V teku časa si je sestavil cel slovar vzklikov svojih žrtev in povsodi zraven d osla vil, kakšnh lastnosti je človek, ki odgovarja na tak način. Koiumbova ladja »Santa Maria«. Krištof Kolumb jo dne 3. avgusta 1492 na ladji >Santa Maria cdplul iskat nove peti v vzhodno Indijo, pa je pri tem odkril nov del sveta — Ameriko. Ladja, ki jo vidimo na sliki, je natančen posnetek prvotne Iidje. Ladjo so pravkar spustili v morje in bo predstavljala eno najzanimivejših točk velike razstave v Barceloni. v takem domu neznanih mrličev pripoveduje berlinski časnikar Mario Mohr: Strahotne v svoji nagoti leže te neme priče neznanih žaloiger. Poleg njih visi, večinoma raztrgana in krvava, obleka, ki so jo imeli ob smrti na sebi; ravno tako vrvi. noži ali drugo orožje, s katerim so se končali. Tu je mrtvo truplo mladega moža; poleg njega visi vrv. Toda nastal je sum, da se ni sam obesil, marveč so ga neznane roke preje zadavile in nato obesile — na vratu so sledovi prstov in praske. Raztelesenje bo odkrilo resnico, a zločinca, kdo ve? — Tam leži mladenka; njen obraz je še v smrti tako lep! Toda telo je strahotno nabreklo, da ga je groza in stud pogledati. Umrla je na posledicah umetnega splava, kar priča babičino orodje poleg nje. —Potem leže zaporedoma utopljenec, nekdo, ki ga je ubila krogla in ena žrtev svetilnega plina. Tu leži žena s popolnoma razbito lobanjo; vrgla se je s četrtega nadstropja na cestni tlak. Tudi ta kup mesa pripoveduje svojo žalostno povest. Ženska je po •sem telesu tetovirana — z barvami opisana. Kasneje ji je bilo tega po vsej priliki žal, kajti za vratom in na rokah, ki jih pušča moderna obleka gole, se vidijo sledi poizkusov, da bi se opikana mesta zabrisala. Toda ti poskusi ?o zapustili le še grše brazgotine. Najbrže je žensko to gnalo v smrt. Kasneje prenesejo te mrliče v višje ležečo ogledno dvorano, kjer jih polože v steklene omare. Tu je vedno najti prestrašene, drhteče ljudi, ki strahoma ogledujejo mrliče, čc nc bi v njih spoznali pogrešanih svojcev. Zunaj na hodniku pa prinašajo vedno nove mrliče. Delavci v svojih belih oblačilih so videti kakor mesarji in tudi ne ravnajo z mr-"iči drugače kakor mesar z mesom. Bežimo ... žilo 5,648.000 oseb, to je 59% proti 47.8% lani. Med izvoljenimi je 19.3% žensk in 15% organiziranih komunistov in komsomol-cev (omladincev). Dobro je napravi 1 Lastnik velike modne trgovine v New-yorku je sklenil, da se umakne v zasebno življenje, ker si je v trgovini toliko pridobil, da bo poslej lahko živel od obresti. Ob tej priliki se je hotel izkazati hvaležnega svojim trgovskim pomočnicam, ki so dejansko opravljale glavno delo v trgovini. Prepustil jim je prodajalno z vso opremo v vrednosti 25.000 dolarjev. Dekleta, pet po številu, bodo mogle voditi sedaj trgovino na svoj lastni račun. Je razlika. -Gospod zavarovalni nadzornik, koliko dobim, ako mi čez šest let zgori hiša?« — ;,Celo zavarovalnino — 100.000 dinarjev.« — »A če pogorim še ta teden?« — »Potem dobite pet let.« Pozna ženske. »Bodi moja, predraga! Vse svoje premoženje ti polagam k nogam!« — »Tvoje premoženje ni posebno veliko...« — »Gotovo, da ne, predraga; toda poleg tvojih majhnih nožic bo videti veliko!« — Zardela je in mu podala roko. Razkrinkana skopost. Neki skopuh je šel kupovat vezilo svojemu prijatelju. Toda vse mu je bilo predrago. Slednjič jc opazil razbilo vazo in vprašal, koliko stane. Cena je bila nizka in skopuh je vazo plačal in naročil, da jo pošljejo na prijateljev naslov. Dejal si je, da bo prijatelj mislil, da se je vaza pri prenosu razbila. Čez par dni mu je prijatelj pisal: »Najlepša hvala za vazo in posebno za pozornost, da si vsak kos posebej zavil.« Po daru sc narod spozna. Anglež, Irec iu Škot so bili povabljeni na svatbo skupnega znanca. Nekaj dni po svatbi so se sešli in Anglež je rekel: »Zadržan sem bil žal in se nisem mogel udeležiti svatbe našega prijatelja; toda poslal sem v dar kavno posodje za dvanajst oseb.« — »Tudi jaz sem bil zadržan,« je rekel Irec, »a v dar sem poslal čajno posodje za štiriindvajset oseb.« — Jaz pa sem bil na potovanju,« je povedal Škot; »v dar pa sem poslal sladkorne kleščice za dvesto oseb.« O n : »Kaj poreče vaša mati k najini zaroki?« — Ona: »Oh, nič!« Očarana bo, kakor vselej.« Siuuili puvuf ¥ Ffeibufžu V Švici. V sredini meda Freibuiyu v Švici se je utrgalo 2000 kubičnih metrov skalovja in zgrmcio v globečino. Več Jiiš se ie podrlo, eno žensko je ubilo. Predpolopna pošast Raziskovalec Andrevvs je našel v srednji Aziji, v puščavi Gobi okostje orjaške predpo-topne živali. Okostje je zelo poškodovano, vendar se da sklepati, da je bil trup tega nestvora dolg 240 metrov! Vsak njegov korak je meril 10 metrov. Zimski šport po geslu: Vsak po svoje! Nekega dne je prišel k njemu človek, ki ga je na prvi pogled ocenil takole: »Če ga nahruliš, dobiš zaušnico!« Nahrulil ga je in dejansko dobil mastno zaušnico. Sprejel jo je z največjo ljubeznivostjo, rekoč: »Tisočera vam hvala, potrdili ste moj način!« Oni pa je pogledal, kje so vrata in zbežal — mislil je, da se je profesorju zmešalo. Najlepše presenečenje je pa tega duše-slovca še čakalo. Nekega dne je nekdo nahrulil njega samega. Skrajno ogorčen je zakričal profesor nad njim:»Taka nesramnost! Drugič pazite, pa se vam ne bo treba opravičevati!« — Komaj je po tem dogodku prišel domov, je profesor pogledal v svoj slovar in »»ošel pri vzkliku, ki je bil na las podoben njegovemu, to-le označbo: »Puhloglavec, malenkostne®!« Zgrudil se je na stol, se trkal na prsi in si rekel: Človek, spoznaj najprej samega sebe!« Mrliči na velikome sinem produ Življenje v velemestih drobi ljudi pod svojimi kolesi kakor kamenje na cesti in dnevno se dagaja, da najdejo celo vrsto samomorilcev in drugih smrtnih ponesrečencev, ki jih nihče ne pozna. Trupla teh neznanccv hranijo par dni v mrtvašnicah, da morejo oblasti ugotoviti potrebno in jih svojci ali znanci spoznati. Prostori se nahajajo v kleteh, kjer imajo naprave za proizvajanje ledu. O obisku »'ilMM Dirka med letalom in avtomobilom, ki se je vršila v slovitem zimskem zdravilišču Garmiseh-Parterakirchcn. Dirkala sta mojster Stuck in z re lom Pour le merite odlikovani letalec Udet. Tekma je ostala neodločena. Kaj pa v Rusiji? V Ljeningradu imajo 36 stopinj C mraza. Po vsej Rusiji je prenehal ves promet; celo telefon ne deluje več. Ledolomilcu »Ljeninu« se je v ljeningrajski luki v ledu zlomil propeler. Ob teh razmerah so pa otvorili zračni promet na progi Irkutsk—Bodajbo—Jakutsk; v obratu so vedno tri letala. Volitev v sovjete se je do 1. t. ni. udele- Modern Robinson Te dni so opazili na Donavi pri Engel-hartszellu majhen, zložljiv, (platnen) čoln, v katerem je sedel mlad fant. Po Donavi plava sedaj polno ledu in je bilo pravo čudo, kako seje čoln dotlej ohranil. Cariniki in drugi ljudje v Seifersteinu so čoln po dolgotrajnem naporu potegnili h kraju. Mladi potnik, ki ! ni imel s seboj nobenih listin, je izjavil, da se piše Georg Bayer, 17 let star, realec iz ! Regensburga. Staršem je ušel in hoče svojo pot takoj nadaljevati. Namenjen ni nikamor drugam kakor v daljno Turčijo. Na poti so mu sicer ozeble roke, noge in ušesa, a to ga no straši pred nadaljnjim potovanjem. Brašno ima: nekaj suhega mesa, kruha in vina. Mladega Robinsona so zaprli in brzojavili očetu, naj pride ponj. Za razvedrilo m&ce časopis za zgodovino in narodopisje. XXIV. fit. 1—2. Ta znanstveni glasnik mariborskega Zgodovinskega društva stopa v letu 1929 v novi, okusni opremi in postaja od leta do leta vsebolj reprezentativen tako po zunanjem licu kakor po vsebinskem bogastvu in pestrosti. Nekakšen odraz vsebinskega spopolnjevanja so jedrnati resumeji, ki sledijo posameznim člankom; v pričujočih prvih dveh številkah časopisa so izšli štirje po vsebini in načinu znanstvenega podajanja nadvse zanimivi članki. Uvodni člankar je Matija Ljubša, ki riše F ostanek srednjeveškega Celja; nato slede članki dr. r. Goršiča o županih iri knezih v jugoslovanski pravni Zgodovini, dr. Fr. Vat ovca o kolonizaciji laškega okraja v luči krajevnih in ledinskih imen ter Fr. Baša o gospodarskem poslopju v Savinjski dolini. Izve sij a prinašajo prispevke dr. M. Dolenca, dr. Fr. Kotnika dr Fr. Štele t a, dr. Fr. 11 e š i č a, dr J. Kotnika, Sr B r o d a r j a in E. B a u m g a r t n e r j a ter dr. VI. T r a v n e r j a. Slede še ocene o nekaterih zgo-dovinsko-književnih novostih ter Društveni glasnik. V splošnem se opaža močan narastek novih sotrud-nikov »Časopisa«, ki od številke do številke p°d izkušeno uredniško roko društvenega predsednika prclata dr. Fr. Kovačiča vsebinsko vsebolj bogati. Časopis zas'uži v polni meri, da ga naša javnost podpira. Naročila na Časopis naj se naslavljajo na Zgodovinsko društvo v Mariboru, Koroška cesta 10. Cerkveni glasbenik za januar in februar 1920 je pravkar izšel Glasbena priloga na 8 straneh prinaša sledeče skladbe: »Mariji«, zložil Stanko Premrl, »Vsi zem'jani se sklonite«, zložil Matija Tome, »Marija, naše upanje«, zložil M. Tome, »Marija Pomagaj«, zložil dr. Anton Dolinar, dva odj>eva pri li-fanijah M. D., zložil Josip Klemenčič. Posamezni Izvodi se dobe po 3 Din. Prisega o polneči. Igra v štirih dejanjih. Spisala Manica Komanova. Izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 8 Din. • Odlikovanja hrvatskih učenjakov. Akademija znanosti v Ljeningradu je izbrala bivšega predsednika Jugoslovanske Akademije v Zagrebu, prof. To-mislava M a r e t i č a za svojega dopisujočega člana. Ceska společnost nauk je izbrala hrvatsk« zgodovinarje, rerda šišiča in Milana Preloga za svoje zunanje člane. — Slovansko društvo v Sofiji je izbralo g. Frana Bučar a za svojega častnega člana. — Od odlikovancev slavi eden g. Milan prelog te dni svojo 50letnico. Učenjak je doktoriral v Pragi, služil kot gimnazijski proiesor v hrvatskih deželah, po vojni p»a habititiral z razpravo »S'avenska renesansa« (1780—1848) prvo sistematično in sintetično delo o tem predmetu Potem je učil na univerzi v Zagrebu na Klaičevi stolici, zdaj pa uči splošno zgodovino srednjega veka v Skoplju. Važen je tudi njegov poizkus napisati celotno zgodovino Jugos'ovanov (»Pregled povijesti južnih Slavena, Saraievo (1920—1921). Arncšt Grund, nedavno umrli priljubljeni komik zagrebškega gledališča je bil tudi entomolog. Lovil je in sam prepariral nešteto vrst metuljev okoli Zagreba, v Gorskem Kotaru, Hrvatskem Pri-mprju, po Velebitu in Dalmaciji. Najlepši njegov Škfenpkrtje bil Parnassius Apollo L. liburnicus ali kratko Apollo, ki leti po Velebitu, in Gonepterix Cleopatra, ki se dobi samo v Dalmaciji. Grund je napisal tudi več razprav o metuljih v »Internationale Entomologische Zeitschrilt« in »Glasnik hrv. pri-rodopisnog društva«, ki so zelo temeljite ln pomenijo zelo popolno sistematiko metuljev po Hrvatskem in Dalmaciji. »Jubilejni almanah carstva Bolgarija« je izšel v nemškem jeziku koncem 1928 v založbi Maksa Becka v Leipzigu. Ima solidne članke M. Murka, St. Mladenova, B. Filova, A. Protiča in dr Zelo informativni so tudi članki o gospodarskih panogah. Slovstvo je zastopano j» Vazovu, Todorovu, Hri- stovu, Ehn-Pelinu, Karalijčevu, Jovkovu in dr. * Zelo simpatično knjigo o sodobni Rusiji je napisal Theodor D r e i s e r pod naslovom »Sow-jetrussland«, Zsoiiau, Wien. Med drugim pravi, da je v Rusiji izginila strašna razlika med bogastvom in revščino, kakor se na primer javlja v vsej napetosti v Ameriki. V današnji Rusiji ni luksusa in ni bede. Druga odlika, ki jo je avtor zasledil, je ta, da v Rusiji dane3 duševno delo,'moč in vpliv tvorne misli neizmerno več velja kot gola posest materijalnih dobrin. Razrednih razločkov v Rusiji ni več, pač pa je distanca med duševnim in ročnim de'om ter med bolj in manj odgovorno službo (uradnik — delavec), ne da bi se izdiferencirala v razredno nasprotje. Tako Dreiser, drugi drugače. Kdor hoče izvedeti resnico, se mora pač držati našega izreka: Da se resnica prav spozna, je treba slišati oba zvona. Kolikor mi poznamo razmere, Dreiserjeve trditve o večvrednosti duševnega dela in pravičnejši, kolikor mogoče izenačevalni razdelitvi materijalnih in duhovnih dobrin popolnoma drže. Kar se tiče razrednega razločka, se pa vendar še precej čuti na kmetih (kulakovstvo) —e— Novo lilozofsko revijo so začeli izdajati profesorji bogoslovske fakultete v Olomucu v duhu tomizna. Urednik je dr. M. HabSn O. P. Zgodovina Rusije od slavnega Platonova je izšla zdaj v francoskem prevodu pri Payotu v Parizu pod naslovom »Histoire de la Russie des origines h 1918«. Umrl je nemški dirigent Siegfried Ochs v starosti 71 let. Zas'ovel je kot dirigent Filharmonič-nega kora, katerega je izvežbal v najboljšega v Berlinu. * Konferenca muzejskih ravnateljev v Parizu. V petek 8. t. m. se je sestala v Parizu v Mednarodnem institutu za intelektualno sodelovanje konferenca muzejskih ravnateljev in strokovnjakov s celega sveta. Zastopane so sledeče države: Nemčija, Avstrija, Španija, Italija, Madjarska, Romunija, Belgija, Francija, Švica, Zedinjene države, Velika Britanija, Grčija, Nizozemska. Obravnavala se bodo tehnična muzejska vprašanja, n. pr. uniiikacija muzejskih katalogov* prevodi lističev in beležk v svetovnih jezikih, vprašanje reproduciranja slik in drugih predmetom, izmenjava knjig in drugih del itd. Umetniške razstave v Berlinu. V Akademie der Ktlnste so razstavljena dela znanega Maxa Sle-vogta. — Pri Flechtheimu so razložene slike pokojnega francoskega slikarja A. R e n o i r a. — Pri Tannhauserju so razstavljena dela Pavla Gau-g i n a. — v Salonu neodvisnih so razstavili ruski sovjetski slikarji. Zdi se, da je njihov takozvani konstruktivistični stil zalonil. Tudi njihovi nemški posneinovavci prehajajo v drug stil, takozvano »Neue Sachlickeit«, — novorealizem — ki znači po-vratek k predmetu, k realnosti in objektivnosti. •• rf . ■ Artur Toscanini, glasbeni ravnatelj sloveiie milanske Scale, je odpotoval v Newyork, kjer bo vodil koncerte »Filharmonične Simfonije« • Werflova drama »Juarez in Maksimilan« se v dunajskem Burgtheatru z velikim uspehom igra. Kazalo bi jo prevesti v slovenščino, ker je tema zelo popularna, obdelba pa tudi jako dobra. Dopisi PtoJ t GOSPODIČNA ERNA RAZLAG < V Ptuju je umrla v sredo ob 4 popoldne gdčna Erna Razlag, učiteljica v pokoju. Njen pogreb je bil v petek ob 3 pop. Rajna gdčna Erna pač zasluži, da se je slovenski narod s hvaležnostjo spominja. Bila )e iz rodu slavnega narodnega buditelja Raz-aga. Njen oče je bil avstrijski častnik, rodila se je v Meranu 17. novembra 1858. Oče je služboval v Italiji, na Solnograškem, v Kamniku in slednjič v Brežicah. Tu je preživela svojo mladost. Starši so ji preskrbeli dobro vzgojo, že v mladosti se je naučila iz-borno več svetovnih jezikov. Učiteljišče je dovršila v Gradcu in istotam naredila izpit za meščanske šole. Kot učiteljica je delovala 9 let v Brežicah in 19 let v Ljutomeru. Bila je izvrstna vzgojiteljica, ki je znala otrokom na poseben, sebi lasten način, vcepiti ljubezen do vsakega predmeta. Prav spretno je vodila otroke s svejim naukom k Bogu in jim bila tako najboljši katehet. Ko je stopila v pokoj, se je nastanila v Ptuju, kjer pa ni počivala, ampak delovala kot domača učiteljica za vse predmete za vsakovrstne učence. Poučevala je gimnazijce in navadne ljudskošolce brez razlike narodnosti ali strank. Vse jo je ljubilo. Se do smrti je poučevala do 11 ur na dan. Vstajala je ob 2 zjutraj, dve uri na dan, od 5 do 7 si jo videl vsaki dan v pioštijski cerkvi pred Najsvetejšim. Za sv. Obhajilo se je vsak dan pripravljala po eno uro, in eno uro zahvaljevala. V narodnostnem oziru je bila pač prava sorodnica narodnega buditelja Rnzlaaa. Kot učiteljica v Ljutomeru je sodelovala pri vseli tamošnjih takratnih katoliških društvih, pri pevs' em ?n bralnem društvu, kjer je dobila tudi diplomo častne članice. V Ptuju ie pridno delovala kot voditeljica pri dekliški zvezi, pripravljala razne nastope in pisala nekatere Igre. Tudi iz njenih iger. kakor iz njenega celega značaja je jasno odseval njen veselo prijeten značaj in njeno bogaljubeče srce. Našim katoliškim organizacijam je bila s svojim bistrim razumom vedno najboljša svetovalka in, kjer le mogoče, tudi najboljša članica in odbornica. Bojim se, ko pišem o zaslugah predobre učiteljice in narodne buditeljice rajnke gdčne Erne, da se mi bo očitalo, da sem premnogo izpustil, oziroma pozabil omeniti. Ljubi Bog pa je gotovo zapisal vsako delo blagopokoj-nice in od Njega bo za svoje delo uživala večno plačilo. N. v m. p.! Dr. I. Z. Zabavni prijateljski sestanek priredi Prosvetno društvo v Ptuju v društvenem lokalu v minoritskem samostanu v soboto, dne 9. t m. ob 7 zvečer. Na sporedu so petje, ša jivi prizori in prosta zabava. Vabljeni so člani in po njih vpeljani gostje. Predavanje o sadjarstvu priznanega strokovnjaka bo imelo Prosvetno društvo v Ptuju v društveni dvorani pri Minoritih dne 17. t m. Cas in podroben spored se pravočasno naznani Davčno oblastvo v Ptuiu se je nastanilo v prostorih bivšega davčnega urada v I nadstropju sod-nijskega poslopja. Z izselitvijo bivšega davčnega oblastva iz privatne hiše sta se pridobili dve lepi družinski stanovanji. Mraz je tudi v Ptuju in okolici dosegel tako nižino, kakor je ne pomnijo že od leta 1893. Najnižja temperatura je znašala proso soboto [»noči —25" C. Mestna občina skrbi s priznanja vredno vnemo, da sneg odstranjuje in omogoča promet po mestu. Hripa se v našem mestu ni pojavila kar pač kaže, da so zdravstvene razmere v Ptuju izredno "Ugodne. Trbovlje Kmečka veselica. Po stari navadi se vsako leto vrši kmečka veselica v Drušvenem domu na pustno nedeljo. Dne 10. svečana ob 4 popoldne, Naznaniam cen!. obMnstvu, da otvorim v soboto 9. februarfa opoldne novoopremlieno kakor razvid imo iz plakatov, je na programu tudi prizor iz časov, ko ie županstvo odločevalo, kdo se sme ženiti. Igrala bo godba g. Kuharja, -zanimiv bo tudi srefcolov domačih pridelkov. Veselice ni treba posetlti v fraku in laku, kar se posebno vsem do-pade, zato je ta veselica še vedno izpadla v najboljšem razpoloženju. Dvorana bo toplo zakurjena. Drugo nedeljo pa priredijo Orli svoJ6 akademijo. Svirala bo polnofitevilna rudarska godba. Že zopet šušmarijo. Gotovi ljudje imajo menda to veselje, ko se duhovi poležejo, začnejo ljudi razburjati. Ko se Je zvedelo, da je dr. Ooear imel pri novem osnu.ku pravilnika za bratovske skladniue uspeh in bi se že moral bedni položaj rudniških staroupokojencev Izboljšati, pa ti pride spet kdo, da začne te revčke mešati. Kakšen namen pri tem ima, seveda ne pove. Tako Jih nekdo vabi zopet na nek sestanek, kjer se hoče rudarjem (lajati upanje :>sedaj j>a bo<. Obljublja Jim tudi, da gredo v Zagreb na konferenco, katero sklicuje ministrstvo socialne politike. Za danes samo to. Za staro-upokojence se hoče preskrbeti od druge vplivnejše strani, zato se naj vsako obdelavanje izmozguiiih upokojencev preneha, ker bomo drugače prlmoranl stvar razčistiti. Kdor še toliko ne razume, da rudarska stroka ne spada pod ministrstvo socialne politike, da nima rudar s temi zakoni prav nič stika, pač pa z rudarskim pravilnikom, pod katerega spadajo tudi bratovske skladnice, ta naj gre za peč. Zagorje ob Savi Vojni invalidi. V nedeljo 10. februarja se vrši redni letni občili zbor krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot v Zagorju ln sicer pri ge. Kati Kovač ua Toplicah št. 31 ob pol 2 pop. Ker je občni zbor važen za vse članstvo Udruženja, da se vsaj enkrat v letu skupno pogovorimo o na: šem delu, naših težavah, kakor tudi o uspehih, naj se vsak član ali članica udeleži tega zborovanja. Vsako leto enkrat se moramo toliko žrtvovati, da posvetimo za par ur naše misli skupni borbi ter se na ta način zopet okrepimo za našo bodočnost. — Odbor. Metlika Sejem, ki se ie vršil pretekli torek, dne 5. t m. je bil prav slab. Prišlo je prav malo sejmarjev, a še manj kupcev. Največji vzrok temu je bil silni mraz, ki je letos tako odločno pritisnil, kakor že dolgo ne, drugi vzrok pa je preveliko število sejmov. Ta mesec, ki je najkrajši, bosta kar dva sejma, kar je odločno preveč. Le na živinskem sejmišču je bilo precej živanno in se je živina razmeroma precej dobro prodajala, le da je ni bilo veliko, ker se ni nihče nadejal kakih kupcev, ker je letos tudi veliko pomanjkanje sena. Poroke so po večini že vse minile. Grajati moramo na vsak način preveliko svobodo, ki si jo dovoljujejo takoimenovane »maškare, ki imajo pri ohcetih svoje pravice Nekje med Radovioo :n Su-horjem so si dovolili fantje celo malo preveč. Napravili so šrango na mestu, kjer se ni bilo mogoče ganiti ne naprej ne nazaj in zahtevali visoko odkupnino za ženina in nevesto. Ponujal jim je ženin drage volje 400 Din, a niso bili zadovoljni fantje s leni, ker so trdovratno zahtevali 1000 Din. Ker jim ženin tega nikakor ni mogel dati, fantje pa niso pustili svatov naprej, so morali menda iskati orož-niške pomoči. Tako smo zvedeli in tako poročamo. Preveč je vsekakor to in v tej zimi m tem mrazu preprečevati prehod svatom, da so morali čakati toliko časa — to je že prehuda šala. Te navade so sicer samo bolj šaljivega značaja in naj bi šala ostale. GORJE PRI BLEDU f Toplomer kaže pri nas veliko manj ka-$®r v dolini. Največ mraza je bilo v nedeljo i—20" C. To pa zato, ker zapirajo mrazu in Vetru pot triglavski vrhovi. Za pustno nedeljo in pustni torek pripravlja kat. bralno društvo veseloigro: Stric v Toplicah. Obakrat se igra zvečer ob 19. VERŽEJ Pa tudi pri nas je pritisnil mraz. V nedeljo 3. t m. smo imeli 28" C mraza, najvišja temperatura tega dne je bila 11.4" C pod nič o, čeprav je cel dan sijalo solnce. Snega smo dobili 53 cm Za ta kraj je toliko snega veliko in tudi mraz nenavadno oster. Središče ob Dravi. Mesto venca na grob svo- I'emu prerano umrlemu bratu gospodu Rudolfu Lu-lačiču, posestniku v Središču, je daroval g. župan Fran Lukačič za revne šolarje središke šole znesek 100 Din. Radio Programi Radio-Ljubljana: Sobota, 9. febr.: 12.30 Reprodueirana glasba. 13 Časovna najx>ved, reprodueirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Delavska ura: Zgodovina delav-stanu, predava Franc Kremžar. — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.30 Psihoanaliza in umetnost, predava g. Bartol. — 20 Radio-orkester. 21 Trnovski zbor pod vodstvom g. Marolta poje: 1. Dev: Oj tam za goro; 2 Dev: Pojdem u rute; 3. Pavčič: Slovo; 4. Adamič: Sem si vzela; 5. Pre-lovec: Škrjančku; 6. Prelovec: Hišca pri cest' stoji; 7. Prelovec: Zapoj mi pesem dekle; 8. Dev Po Savci, po Dravci; 9. Prekmurska. Pojdem na Hrvatsko; 10. Hubad: Jedro uštnO polot; 11. Hubad: Gor čez izaro; 12. Pirnat: Na Gorenjskem je fletno. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi. Nedelja ,10. febr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 11 Koncert Radio-orkestra. -12 Časovna najKived. — 15 Otroška igrica. — 15.30 France Vidmar, narodni pevec, |X>je svoje pesmi. — t K9VBRN0 9ST0K9 16JO Radio-orkester. — 20 Veseli predpust, izvaja pevski odsek šentpeterske jprosvete: 1. lpavec: Jaz ve*n za deželo; 2. Harm. Foersler: Kdor ima srce. 3. Premrl: Zdravica; 4. Harm. Scbwab: Kinetiika pesem; 5. Mav: Tinica; 6. Kramar: Roža; 7. Dvo-spev (sopran, tenor) iz »Moč uniforme«; 8. Kuplet žida iz »Moč uniforme«; 9. Dalmatinski šajkaš; 10. Trije muzikanti, kuplet; II. Vodo pivec: Snubači, šaljiv prizor s petjem. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi« Sobota, 9. februarja. Zagreb: 13.15 Plošče. - 1? Pravljice. — 17JO Plesna glasba. — 19 Recitacije. — 20.35 Vesela glasba. — Praga: 12.30 Opo danski koncert. — 16.10 O modi. — 17JO O Goethejevem »Faustu«. 19.30 Pri treh mladenkah. — 22.05 Kavarniška glasba. — Stuttgart: 14 Za deco. — 15 Lahka glasba. 16.30 Kavarniška glasba. — 20 Simfonični koncert. Nato plesna glasba. — Bern: 16 Zdraviliški orkester. — 20 Simfonični koncert. — 2230 Ples. — Katovice: 16 plošče. — 20 O slikarstvu. - 20.30 Opereta. — 22JO Plesna glasba. — Rim: 13 Trlo. 17.30 P,etje in glasba. — 20 Opera. — Berlin: 15JO O kitajskih ženah in otrocih. — 17 Lahka glasba. 18.35 O kratkih valovih. - 20 Koračnice. - Nato lahka glasba. — Dunaj: 11 Kvartet. — 15.30 Mladinska igra. — 17.45 Komorna glasba. — 19.15 Recitacije. — 20.15 Opereta. - Milan: 11.15 Plošfe. 12 30 Kvartet. - 16.30 Kvintet - 17.20 Deca poje. 21 Opera. — Budapest: 9.! 5 Vojaška godba. — 12 Zvonenje. — 17.30 Iz glasbene šole. — 19JO Opera »Tenor«. — 22.20 Ciganska godba. • Varšava: 12.10 Plošče. — 17.55 Mladinski program. ■--20 30 Cirkuška princesa, opereta. — 2230 Plesns glasba. Šport % V MARIBORU :: 6R915RI TR6 Priporoča se L03ZE STREKAR OBJAVE Izvršitev v štev. 31 s dne 6. februarja 1920 v ^Slovencu« razpisane slalom-tekm® za srednješolski prehodni pokal se preloži na poenejši termin. S. K. Ilirija. Vremensko poročilo z Bleda. Smuku Ide aina. 20 cm pršičn. Vreme Jasno; skakalnice so pripravljene. Tečaj za skoke bo imel od 14. do 20. febrn arja ua Bledu inž. Ilanssen. Smuška tekma za prvenstvo mariborske oblasti se vrši kakor smo že poročali v nedeljo, dne 17. februarja 1929 s startom in ciljem pri koči na Klopnem vrhu. Startali bodo seniorji, juniorji in danm. Pravico stnrtanja imajo vsi verificirani člani JZSZ klubov mariborske oblasti. Prijave sprejema g. Franjo Vetrili, trgovina Stoječ, Jurčeva ulica. Prijave se sprejemajo do sobote, dne 16. februarja do 12. Prijavnina znaša 10 Din Start je ob 9 dopoldne, razdelitev daril pa se vrši po tekinl v gostilni gospe Matilde Kormanove na Činfatu pri Fali. Opozarjajo se vsa, ki nameravajo omenjenega dne na Pohorje, da je koča na Klo|)nem vrhu rezervirana izključno za tekmovalce in funkcionarje. Gledalci dobijo prenočišče v Hlebovcm domu na Suiol-niku, pri Bergauerju, v Kormanovi gostilni na Cln-žatu in pri Ruški koči. PROGRAM NEDELJSKIH Z1MSKOSPORT-NIH TEKEM V Bohinju: ob 10 dopoldne drsalne tekme ua umetnem drsališču pri holelu Sv. Janez. — Ob 18 skoki raz nove velike skakalnice v Bohinju. — V Tržičn: Sankaške tekme na Ljubeljski cesti. -V Zagrebu: Na Pljeftivlci domsko prvenstvo Hrvatske in Slavonije slalom-tekma v priredbi A8K-— V Sarajevu: Prva civilna smuška tekma v Bosni v priredbi Ski kluba Sarajevo. — Člani klubov JZSZ imajo pravico na polovično vožnjo z zvezno izkaznico, za Kranjsko goro ln Bohinj pa veljujc v soboto zvečer tn'v nedeljo zvečer izletniški vozni listki s popustoni 50% brez izkaznice. SmuSki tečaji. V dneh od U. do 16. t. ni. sc bo Vršil v Ljubljani smuški tečaj za tekmovalce pod vodstvom inž. Hanssena. Interesenti naj Javijo udeležbo in pa uro, kdaj se morejo udeleževati tečaja, svojim klubom, nakar bo v listih objavljen točen razpored in kraj. — V dneh od 2. do 14. aprila se bo vršil v Staničevi keči pod Triglavom 14 dnevni smuSl.i tečaj pod vodstvom zveznega nameščenca Vsi oni, ki se interesirajo za udeležbo, naj se pri Javijo pismeno Zvezi, ker bo število udeležencev omejeno. _JZSZ. Naznanila Ljubljansko fitedališče DRAMA: Začetek ob 20. Sobota, 8. febr.: DANES BOMO TIC1. Izven. Znižane dramske cene Nedelja, 10. febr : ob 15. pop. UTOPLJENCA, lzvou. Ob 20 zvečer: VOLPONE. Izven. Ljudsloi predstava pri znižanih cenah Ponedeljek. 11. febr.: ŽIVI MRTVEC. Red 1) Torek, 12 febr.: Ob 21 zvoJer UTOPLJENCA. Izven. Sieda, 18. febr.: Zaprto OPERA: Začetek ob pol 20. Sobota. 9. febr.. Ob 16 popoldne PRI TREH MLADENKAH, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Nedelja, 10. febr. Ob 15 pop. BOCCACCIO, epereU. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 11 febr : Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 9. februarja ob 20: >LUMPAClJ-v AGA- BUND«. Ab. B. Kuponi Znižane cene. Nedelja, 10. februarja ob 15: »NA CESARIC1NO POVELJE«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20: »LUMPAClJ-VAGABUNDr. Znižane cene. Kuponi. Plesni večer Erne Kovačeve v in a rib. gledali šču se vrši koncem prihodnjega tedna, na Kar že danes opozarjamo. Prireditve In društvene vesti Strokovno društvo javnih aamtifetcev in vpokolencev v Ljubliani ima drevi ob 20 svojo redno odeorovo sejo, ki s« vrši v posebni sobi (vhod skozi kuhinjo) konsumnega društva na Kongresnem trgu št. 2. Pristop imajo, kot običajno le društveni odborniki in člani. Občni zbor realčnega podpornega društva se bo vršil v torek IZ februarja ob 17 v učiteljski zborovalnici drž. realke v Ljubljani. Prosvetno društvo na Brezjah ponovi igro 'Pri belem konjičku« na pustno nedejjo ob trdi popoldne. ir Seška podružnica Slov. planinskega društva naznanja, da se bo vršil občni zbor 17. febr. 1929 ob 4 popoldne v Selcih pri g. J. Vrhunec. Vabijo se vsi člani škofjeloškega okraja. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica t 50 Din ali vsaka besedo »O par Najmanjši o«las 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamUol — No vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Viti i bo dobe I Mesarskega vajenca pos'enih staršev rabini. -Naslov dobite v oglasnem oddelku »Slov.c pod 1215. Deklico siroto, staro 14 let, zdravo in pošteno vzgojeno vzamem takoj. Eventuelno bi se učila pozneje v trgovini. Vsa oskrba v hiši! - Po- Krojače v damski stroki popolnoma izvežbane, išče za delo na domu tvrdka »Elite«, Ljubljana, Prešernova ulica, kjer se dobe natančnejša pojasnila. Sobo s kuhinjo event. le za eno četrtletje _ , . .. iščem v mestu, ne na pe-nudbe na Trgovski gremij riferijj. pjnčam vsako v Slovenjgradcu pod Hvaležna 1929 11«. 1106 Strojnik k lokomobili z daljšo prakso in vešč vseh strojnih popravil, se išče. Na- ... ... stop službe 1 marca. V s ropiu, e v sredini me-ponudbi je navesti dose- sta-se lšCe za takoj. Po-Ltje službe in zahtevek , -a 'nat upravo Usta ceno. Ponudbe na upravo lista pod --.Takojšnja vselitev« 1178. Prašna soba v pritličju ev. v I. nad- Pubasto perie k s! 38 Din rajpošibam po povzetiu natmani 5Ufi Izkoristite priliko. dokler zaloga traia Imam tudi Mi rth kg 300 Din L Brozovič. lir m čistin na pena Zagreb, (lica 82 Wertheim blagajna dobro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava lista pod št. 1272. Kupimo Krompirja prvovrstnega iz Slovenije, rabim več vagonov. - Ponudbe s ceno na naslov: Čedomir Živkov, Ilandia, Banat. mesečne plače. — Parna i žaga i Zora« d. z o. z. Črnomelj. Strojnik perfekteu, ki je delal v strojnih livarnah in tovarnah, se sprejme na parno žago. Prosto stanovanje in kurjava. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod ^Strojnike na poštni predal 74 Celje. Žagarja izurjenega vestnega k be-nečanskemu jarmeniku, aženjenega, na stalno mesto, prosto stanovanje 2 sob, kurjava in razsvetljava, sprejme lesna industrija Ivan Srebotnjak. Sv. Peter v Savinjski dolini. Dve vajenki se sprejmeta za damsko krojaštvo. Naslov v upravi pod št. 1279. pod >Soba«-1205. Stanovanje dveh sob iščeta za maj dve priletni osebi. — Naslove sprejema uprava »Slov.« pod štev. 1239. Sobico priprosto opremljeno — i»čem. — Ponudbe pod »Tretjerednik«. Stanovanje dobi brezplačno državni uslužbenec-vrtnar za pol-dnevno delo v Ljubljani. Naslov v upravi pod 1271. Čevljar, šivalni stroj (Cilinder) se ugodno proda. - Maribor, Jezdarska ulica 8, objekt II, Alojz Matjašič. Stavbene parcele Največ 100 korakov od kolodvora, kakor tudi največ 100 korakov od šole Zalog pri Ljubljani, prodam lepe stavbne parcele, stoječe tik ob cesti v izmeri po cirka 450—500 m". — Podrob nejša pojasnila se dobijo v Mostah št 3 pri Ljublj. Knjigovodja zmožen in zanesljiv, ter vešča korespondentinja za nemščino in srbščino, se išče za mesto v Srbiji. - Ponudbe pod »Export« na anončno ekspedicijo Hinko S a x v Mariboru, Grajski trg. Išče se šofer dobro verzirau mehanik, reflektira se le na starejšo moč. - Ponudbe pod: Dolenc, Hudovernik, Ja-vornik. Stanovanje 6 sob z vsem konfortom na Miklošičevi cesti se odda v najem s 1. majem 1929. Naslov v inserat-nem oddelku »Slovenca« pod št. 1269. Prodamo Dr G. PICC0LI, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zapitju in drugih težko ah želodca svojo prei/.kuseno lelodCno linhturo Lepa trgovska hiša enonadstropna, z velikim trgovskim lokalom in pri-tiklinami, krasno stanovanje 5 sob, predsoba in kuhinja, na najpromet. točki v sredini lepega trga mariborske oblasti, trgovina dobro vpeljana, in nekaj posestva, je naprodaj, Obširna in bogata okolica z lesno industrijo in dež. pridelki. Reflek tantu tudi teh strok se nudi ugoden nakup. Ev. z zalogo, gospodarskim in trgovskim inventarjem vred. Vse v najboljšem stanju. - Natančneje pod značko: »325.000 ugoden nakup« št. 1260 na upravo Slovenca v Ljubljani. Orehe čista jederca, luščene — kupujem v vsaki množini >o najboljši dnevni ceni. nteresentje, ki jih imajo naprodaj, naj pošljejo takoj vzorce in namembno ceno na tvrdko Z. Cvilak, Slov. Bistrica (Slovenija). S1 žbo natakarice iščem; dobra spričevala. Nastop lahko takoj.. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 776. Zastopnika za prodajo malih, dobrih in cenenih desinfektorjev iz Nemčije, iščem. Obrniti se jc na D. P o p a r i č , Split, Marmontova 3. Pouk Reven visokošolec bi rad instruiral realne predmete proti nizkemu iionorarju ali delni hrani. Ponudbe na upravo pod »Akademiki\ Cenik semen, sadik, nizkih in visokih vrtnic, krasnih peren in dalij, je izšel, Razpošilja brezplačno na zahtevo tvrdka Korsika, Ljubljana, Bleiweisova c. Tras! pomočniki kot skladiščniki, se sprejmejo v veletrgovini ED. SUPPANZ v Pristavi. Išče se kovaški mojster, izvrsten delavec. Vpraša se v podružnici »Slovenca*, v Celju. Živinsko krmilno sol oddaja na debelo A Volk, Liubliana. Rešlieva c 24 PUše volnene in gobeline za tapeciranje pohištva, ima lepe in najcenejše v za-_ logi Rudoli Sever, tapetništvo, Marijin trg št. 2. ANTON KRIZNIČ DANICA KRIZNIČ roj. MALALAN POROČENA » LJUBLJANA — OPČINA — KANAL 9. FEBRUARJA 1929 otvoritev note gostilne tih postajališča Jevnlca Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da otvorim v nedeljo dne 10. svečana 1929 na novo gostilno „Pri Godcu" tik postajališča Jevnica. Zagotavljam v vseh ozirih na lerneievn e telet K. Pečenko irirovitia vseh vrst nanju n f-ev1 larskih no ro S^it' ml i >v Pen £n-r3 •"■n.5 — aCiS£-8 « Pi 5" - IV s 9- rr> r-' 7T c|2c2o 3 a 5 c u n —. k- (5 Cofa m,« mSS ™ 5 O a o * "3 N r ^ ' > n u. - fe — fc -i r- - ZS * K Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani. Karel Čef. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovee. Urednik: Franc Tersejrlnv.