(jfi&om /z/i Domovina ftf ___* _;_J_ / -/IlUiRie/lllhHOME1 ■CAN IN SPIRIT SLOVSNIAN N IN UN6UAGC ONLY MORNING NSWSPAPSR CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1948 LETO L. - V0L..U VESTI Stavka že ogroža prehrano New Vorka IZ SLOVEilliE PODONAVSKA KONFER- 'nem lesu (Schwartzwald) in te-ENCA.—Donava je gotovo ena če po vsej južni Nemčiji, Av-najvažnejših rek v Evropi. Iz- atriji. Ogrski, skozi Jugoslavi-vira v zahodnji Nemčiji v Čr-I _____('5»lla n» 3. »trmi) FATHER ANDREY VABI TUDI LETOS NA OKUSNO KOSILO V NEDELJO 12. SEPT. Prijazni Father Andrey, ki je ki nimajo svojih vozil. Bus bo bil mnogo let duhovni pomočnik pri sv. Vidu, zopet vabi svoje prijatelje na okusno kosilo v nedeljo 12. septembra. Njegovi farani cerkve žalostne Matere Božje v Peninsula, Ohio, vam bodo z veseljem postregli od poldne do šestih zvečer. Kosilo bo samo $1. Bo pa tudi mnogo drugega razvedrila na prostorih. Ako se bo dovolj oseb priglasilo do petka zvečer, bo odpeljal iz Clevelanda poseben bus tiste, odpeljal ob 12:30 v nedeljo pop. izpred Cimpermanove trgovine in bo odpeljal domov iz Peninsula ob 6 zvečer. Vožnja bo $1.25 za oba kraja. Priglasite se takoj pri Anne Vintar, 5704 Bonna Ave. tel. HEnderson 2716 in ji plačajte za vožnjo. Ako bi se pa ne priglasilo dovolj oseb za poln bus, bo denar povrnila. Torej v nedeljo kdor le more, naj pohiti k Father Andreyu v Peninsula, Ohio. Nov poizkus vlade parla-mentrane večine v Parizu Paris. — Ker je takojšnji pa- NOVI GROBOVI Dale 'Miklausich V sredo zjutraj se je zgodila dec vlade Schumana povzročila izredna nesreča, ki je zahteva-stranka radikalnih socialistov,'la življenje 16 mesecev starega ki je glasovala proti vladi, je Dale Miklausich-a. V času, ko predsednik republike Auriol kli-lse je mati otrokova radi nujne-cal voditelja te stranke Queille ga opravka za par minut mo-in mu, naročil, da naj on sestavi rala odstraniti, je pustila ma-novo vlado. Ko je slednji zapu-| lega v ograjici za otroke, ki je ščal predsednikovo palačo, je po občem prepričanju najbolj j moral iti skozi močan policijski varen kraj zanje. Mali se je ! kordon in množico delavstva, ki ‘iam igral, pa mu je moralo tik Skesal se je in poklonil Varšava. — Bivši generalni tajnik' poljske komunistične Btranke Gomulka je nastopil New York. — Stavka šoferjev skupno s svojim naslednikom. težkih avtomobilov traja že osem Bjerutom na shodu, kjer je pove- j dni, pa še ni, nobenega izgleda, dal zbranim komunistom, da mu da bi se končala. Mestna upra-je žal, da je zašel na stranska va se boj,i da se bo stavka zavle-pota in da bo sam sodeloval pri kla in povzročila veliko škodo, ker čiščenju stranke. "V poljski ko-j bodo morale nekatere trgovine munistični stranki ni prostorazk'enostavno zapreti in ustaviti kake titovskim podobne posebno- j obratovanje. Lastniki so gladko sti in nekomunistične vrste poli- zavrnili zahtevo, da povišajo pla-tike, je dejal mož. Za to so mu če za 25 centov na uro, kakor je pa dovolili, da bo še nekaj časa to unija zahtevala in vztrajajo pri povišanju 15 centpv. Vseka. ostal podpredsednik komunisti-1 čne vlade. Bela knjiga sovjetskih grozovitosti v Nemčiji Berlin. — Nemška socialdemokratska stranka je objavila 120 strani “Bele knjige,” v kateri pojasnjuje in navaja vse po- ko se posredovalci še prizadevajo, da bi dosegli čimprej sporazumno ureditev in končanje stavke. 50,000 delavcev v stavki Detroit. — 50 tisoč delavcev avtomobilskih delavnicah je drobnosti sovjetskih nasilj, kru- j brez dela radi stavke v Manu-tosti in preganjanj v vzhodni facturing Company, Packard coni Nemčije. Knjiga vsebuje Motor Car Company in Chrysler na tisoče imen ljudi, ki jih je Corporation. Poslednji dve tvrd-30vjetska policija in vojaštvo ki pravita, da bi morali itak za-mučilo ter podrobno popisuje preti delavnice in ustaviti delo, razne načine mučenja v tako-1 ker nimate več zadosti materija-žvanih mučilnih sobah. ,la. tirajo svoje pris' mestjih Pariza, da-bi jih imeli vsak čas pripravljene za demonstracije in nerede po mestu. Poizvedovalni količek SESTRA DR. ALBINA ŠMAJDA, ki se baje nahaja v Chicagi, se vljudno naproša, če bi javila svoj naslov “Ameriški domovini” za nekega svojega sorodnika. CEGLAR IGNAC (naslov netočen: Albia 4, Dowe ali Dawe of ____?) se prav tako naproša, če bi nam blagovolil javiti svoj naslov za svojega sorodnika. Naše čitatelje prosimo, če bi zgoraj imenovane opozorili na naše poizvedovanje oziroma nam sporočili njihove naslove. Za uslugo lepa hvala. ------o----- SLOVENSKI IZGNANCI SO 81 MŠILI U GOLO ŽrVUl-NJE. POMAGAJMO JIM! Tri na dan Dr. Beneš, predsednik češke republike, je umrl. Fizično je umrl v septembru, moralno pa že v juniju, ko je izročil češko v roke komunistom. Beneš je umrl na nalezljivi bolezni: zaupal je Moskvi. * V svoji volivni kampanji na- med klinčke ograjice, tako, da je tam obvisel. Tako se je zadušil. Niti mati, niti poklicana rešilna postaja ga nista mogli rešiti, proglasili so ga mrtvim v Emergency Clinic. Za njim žalujeta oče Ludvik in mati Lilian roj. Jadrich. Stanujejo na 708 E. 159 St. Poleg staršev zapušča sestro Patricio, v Minnesoti starega očeta in mater Ignacija in Johano, tu pa svoje stare starše po materi John in Louise Jadrich. Pogreb bo v petek popoldne ob eni uri iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marijinega Vnebovzetja in od tam na pokopališče Kalvarija. Nicholas fiudman Umrl je 66 let stari Nicholas Rudman, 1585 E. 30. St. Rojen je bil v župniji Žumberak. Prišel je v Ameriko leta 1898. Bil je član St. Nicholas Lodge št. 21 CFU. Zapušča soprogo Heleno roj. Marsich, otroke Frank, Nicholas, John, Martin, Mrs. Carolina Dudney v Pueblo, Colo., Mrs. Mary Gilmore in Mrs. Ann Mayberry, vnuke in pravnuke. Truplo je v Golubo-vem pogrebnem zavodu, Super-ior-E. 47. St, Pogreb bo v petek Ob 9:30. Pogrebne molitve in sv. maša v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Papežev blagoslov—-Pri slovenski maši, ki jo je v* " All 01UVCII-3IU 1110191, Al JU je pada predsednik Truman kon- daroval papeški nuncij nad- gres, ki je bil izvoljen v svobodnih volitvah od naroda. Pametnejše bi bilo, če bi napadal svojega nasprotnika, guv. Dew-eya, ki ga edini lahko prežene iz Bele hiše, ne pa kongres. Nam se zdi, da predsedniška volivna kampanja, naj bo huda kakor hoče, ne bo spremenila izida volitev. Ameriški volivci so se že odločili za katerega predsedniškega kandidata bodo vodili. Edino, če bi šla Amerika v škof Cicognani, je Msgr. Baf-mat prečital posebno pismo sv. Očeta, ki pošilja svoj blagoslov duhovnikom in redovnikom in vsem vernikom clevelandske škofije ob priliki blagoslovitve nove katedrale. Zopet bomba— Nova bomba je raznesla hišo in avto bivšega councilmana Thomas J. Davisa, ki živi na 9507 Parmelee Ave. Policija še še doslej ni mogla ugotoviti, vojno tik pred voiltvami, bi tojkdo nastavlja te bombe In za-spremenilo mnenje državljanov, kaj. kus Sovjetov, da preprečijo prehranjevanje mesta. Vsled tega se le cela berlinska zadeva zelo poslabšala in napetost je ponovno :elo velika. Sovjeti so tudi aretirali 19 nemških policistov,, katerim je (ovjetski komandant poprej obljubil, da lahko mirno zapuste ameriške uradne'prostore v berlinski Mestni hiši in gredo v zapadni del mesta. Takoj, ko so policisti zapustili ameriške uradne prostore, so jih sovjetski vojaki aretirali in odpeljali. Ta izdaja je bila predmet ostrega protesta zapadnih komandantov pri sovjetskem maršalu Sokolovskem. Dogovor med štirimi velesilami, ki upravljajo Berlin, prepoveduje vsake vojaške važbe v zračnih črtah, ki so odrejene za po-:dine zavezniške sile. Kljub temu so Sovjeti nenapovedano posla-i 11 zrokoplovov-borcev, ki so letali v višini 3 tisoč čevljev nad imeriškim koridorjem, še višje je bilo videti druge ruske apara-e v večjem številu. Pogajanja v Berlinu 30 prekinjena. Nada, da bi prenehala dokada mesta, je zelo majhna. Ameriški komandant Berlina je ahteval takojšen sestanek vseh zavezniških komandantov, da se azjasni položaj. * * • WASHINGTON. — Tajnik za zunanje zadeve George Marshall je izjavil, da bo potrebno ostro nastopiti proti vsem poizkusom komunistov v Berlinu, da bi napravili kaos. Komunistična iasedba Mestne hiše v Berlinu, je samo ponovitev metod kakršnih se poslužujejo komunistične grupe, da bi uničile demokratične ustanove in se polastile oblasti, če tudi še tako nezakonitim potom. Marshall je dodal, da sedanji komunistični napadi v Berlinu hočejo prekiniti pogajanja in napraviti položaj, da bi po prekinitvi pogajanj komunisti ostali gospodarji Berlina. * • • PRAGA. — S tomigani in puškami oborožene policijske čete in čete komunističnega delavstva so stražile ves pogrebni sprevod predsednika Edvarda Beneša. Ni bilo nobenih političnih demonstracij, ki se jih je vlada bala. Po cestah so stali oboroženi komunisti mož pri možu, v nadstropjih večjih hiš pa so bile večje policijske patrole. Vsa okna in vrata hiš, po katerih se je premikal sprevod, so morala biti zaprta. Na vseh križiščih in treih so bile močne policijske čete. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, žalna svečanost je potekla popolnoma mirno. Na 62. cesti, malo naprej od Grdinovega pogrebnega zavoda, gradijo zdaj novo hišo na nekdanjem pogorišču. Hiša bo kmalu zgrajena. To so hiše, ki nosijo ime “McKay hiše” in so vse iz jekla, d asi izgledajo kot bi bile iz lesa. Hiša, kot vidite njeno podobo na sliki, bo imela 5 sob, to je 2 spalnici, jedilnico, parlor, kuhinjo in kopalnico. Klet je pod vso hišo. Hiša bo prodana za manj kot $10,000 brez lota, popolnoma dogotovljena in si jo bo vsak lahko ogledal. Te vrste hiš so tako trdno zgrajene, da je ne more podreti potres, da je ne more uničiti požar, ker je pač vsa iz jekla. Vendar ni nikjer videti na vsej hiši, da je iz jekla. Mr. Edward Pucel, bivši koncilman 10. varde je podpredsednik družbe, ki gradi te vrste hiše. Plat zvona bijejo Razne najnovejše svetovne vesli Sovjetski letaki ogrožajo ameriške transporte v Berlin - Sovjeti kljub obljubi svojega komandanta aretirali 19 policistov - Pogreb tmkojnega predsednika Beneša - Titovi ljudje so'banda zločin- nizko po ameriški In' angleški zračni črti nad' Berlinom tako, da so ovirali dovoz hrane po zraku z zapadne atrani. To je noV pos- janji sopotniškiUsti in vodstva nikaki glasniki slovenskega javne- Socijalisti in ’‘napredni” so dobili te dni “izjavo in program," ki so ga izdali in podpisali John Langerholc, Johnstown, Pa., Ivan Molek, Chicago, 111. in Charles Pogorelec, Chicago, 111. To so vsi znani organizatorji in propagandisti socijalističnih in liberalnih slovenskih organizacij in društev v Ameriki, ki pa so zadnja leta bili potisnjeni v kot, ker niso mogli slediti sopotniški politiki, ki sta jo vodila Adamič in Kristan in njuni pomočniki. Prijatelj je izjavo videl in nAm jo pokazal Ker je izjava zanimiva z» vse Slovence v Ameriki, jo pri- v korist vsen Slovencev, da so mi nastopili. Zelo pozno je že in skrajni čas, da se pove, da niso se- ga mnenja v Ameriki in da tudi socijalistov ne zastopajo. Prav je tudi, da so gospodje odkrito povedali, da so in bodo proti-katoliški kakršne jih poznamo še iz prejšnjih časov. V točki so sicer gospodje brž zagrešili debelo neresnico, ko trdijo, da je “totalitarstvo na desnici ".kakor pravijo, prav tako brutalno in demokraciji škodljivo kot je levičarsko totalitarstvo. No, vsak človek ve, da še noben katoliški režim ni moril ljudi, kot jih more in uničujejo komunisti, vsak tudi ve, da so krščnanske demokratske stranke dandanes najtrdnejša opora vseh protikomunističnih demokratičnih sil v Evropi in najmočnejši branik proti komunističnem imperijalizmu. Vsak tudi ve, da so katoliške množice slovenskega naroda izvedle najveličastnejši boj proti komunistični diktaturi v Sloveniji. Za katoliške Slovence v Ameriki torej to, kar gospodje snujejo, ne prihaja prav nič v poštev. Le pobuda nam bodi, da bomo vsi trdno združeni v svojih društvih in v svojih glasilih zasledovali in branili načela krščanske demokracije, živeli in delali za edino pravilne, zanesljive in trajne vrednosti po katoliškem pojmovanju, ki so ga nam izročili naši očetje in matere. Prav sedanji izredno hudi časi in preizkušnje so pokazali znova, da je samo naš katoliški nauk sigurno vodilo življenja tako za poedinca kot za skupnost, pravi temelj odpora proti komunizmu in vir najpopolnejšega razumevanja in ljubezni do demokracije. Pač pa je res zadnji čas, da se izkaže, da socijalisti in liberalni Slovenci v Ameriki nočejo biti niti sopotniki niti prevratniki in sovražniki svoje države. Vsa škoda sopotništva se sicer ne da več popraviti. A reševati je treba. Res treba Zadnja prilika za marsikoga. Izjava se takole glasi: Izjava in program odbora demokratične akcije Siovenski demokratični socialisti in demokratični svobodomisleci v Ameriki, ki se dosledno drže demokratične taktike in odločno odklanjajo vsako to-taiitarstvo in diktaturo, stopajo s to Izjavo v našo javnost. Slovenski demokratični soci- MOSKVA. — Glavno glasilo komunistične stranke Pravda, aligtj jn demokratični svobodo-je prineslo nov napad na Tita in vodstvo jugoslovanske komuni--|mjslec; v Ameriki se zavedamo, stične stranke. V članku se označujejo Titovi ljudje kot “banda lda živ;mo Jane3 v zelo kritičnih liojitičnih zločinskih morilcev.” čilanek zahteva, da naj jugoslo- ic0 i.e po vsem svetu bijt vanski komunisti čimpreje napode Tita in njegove ljudi iz vod- gigantski boj med srlimi tota-stva stranke. Članek trdi, da se more Tito obdržati na oblasti s utarstva ;n demokracije za pre-“krutimi preganjanji, masovnimi aretacijami in političnimi umo-jm0£ ;n kontrolo sveta; zaveda mo se, da je od izida tega boja odvisno, dali bodo narodi sveta ri.” Napad je toliko značilnejši, ker je objavljen po smrti generala ždanova. Nekateri so miaili, da je general ždanov bit tista najmočnejša sovjetska osebnost, ki je vodila boj proti Titu in da bd živeli za dolgo dobo v mirnem z njegovo smrtjo Titov položaj močnejši in sporazum z Moskvo ;n svobodnem razvoju ali v po-lažji. Napad kaže, da to ni res in da je sovjetska komunistična kopališčnem miru strašne suž-stranka v celoti proti Titu. nosti in masnega umiranja. Mi verujemo v konstruktivni razvoj človeške družbe z vsemi njenimi institucijami, to je razvoj, ki uključuje tudi svobodo in dostojanstvo posameznika, zato verujemo v demokracijo, ki edina jamči za takšen razvoj. Jasno nam je, da je pod totali-tarskrmi režimi takšen razvoj nemogoč in prav itako je pravi mir nemogoč med totalitarskimi silami. Današnji gigantski bej med totfllitaistvom in demokracijo se bo nadaljeval, ker se mora, toliko časa, dokler ta ali o-na stran ne podleže—toda mi trdno verujemo, da demokracija ne bo podlegla. Vsakdo si želi trajnega miru in svobode toda, mi si ne moremo misliti trajnega miru in svobode pod li trajnega miru in svobode pod totalrtarskim režimom te-ali o-ne vrste. Mir pod svetovnim to- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Obini zbor Lige— Danes, v četrtek popoldne ob pol dveh je občni zbor Lige Katoliških Slovencev v cerkveni dvorani sv. Lovrenca. Prosimo posebno duhovnike odbornike odbora stoterih in druge stalne sodelavce Lige ter podpornike naših beguncev, da gotovo pridejo. Na dnevnem redu so poročila, volitve in program dela za prihodnje leto. Škof Dr. Rožman bo tudi na zboru in nam bo kaj povedal. Odlikovani za dobrodelnost— Ker so izredno pripomogli k izboljšanju javnega zdravstva in izpopolnitvi bolnišnic, so predlagani za odlikovanje ob priliki petdesetletnega jubileja American Hospital Association, ki bo 21 septembra v Atlantic City, tudi Mrs. Frances Payne Bolton, kongresnica, Harry Af-fehjer, in Arthur D. Baldwin, vsi iz Clevelanda. Na bolniški postelji— Bolan na svojem domu je poznani dolgoletni tajnik dr. Napredni Slovenci št. 5 SDZ, George Turek, 18201 Windward Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo, kar ga bo zelo veselilo. Na piknik vabijo— Društvo sv. Križa št. 214 K. S. K. J. vabi v nedeljo 12. sept. na piknik, ki W v Domu zapad-Denison - po- strežba za ,vse. K molitvi— Člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida, starejši in mlajši, naj pridejo nocoj ob 9:’5 v Grdinov pogrebni zavod, da molijo ob krsti pokojnega sobrata Anthony Fortuna, v soboto naj se pa po možnosti udeležijo pogrebne sv. maše. Poroka— V soboto ob 9 dop. bosta poročena v rerkvi St. Mary’s v Painesville, O. Emily Hoata, hčerka Mr. in Mrs. John Hosta iz Painesville, O. in John Mohorčič, sin Mr. in MršT John Mohorčič iz Painesville, Ohio. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče jima želimo ,v novem stanu. K pogrebu— Članstvo društva sv. Vida št. 25 KSKJ je prošeno, da se v soboto ob 11 udeleži v največjem številu pogrebne sv. maše za pok. sobratom Anthony J. Fortuna v cerkvi sv. Vida. Poceni naprodaj— Ako si 'hočete prihraniti denar, se oglasite v trgovini Mraz Variety Store, 8311 Superior Ave. Razprodaja, na vsem blagu, da se napravi prostor za novo blago. Poceni dobite tukaj zdaj igrače,‘okvir j e, peresa, denarnice, darila in v3o drugo tako drobnarijo, ki je pripravna za vašo uporabo, ali za drilo. Pri nakupu dobite zelene znamke. talilarskim režimom bi ne bil noben mir! To bi bilo splošno in nepopisno masno trpljenje in umiranje ogromne večine ljudstev. Ta prašna cena — smrt milijonov in pobarbarje-nje drugih milijonov ljudi—pa nikakor ni vredna utopičnega cilja “srečne bodočnosti,” g katerim totalitarci gnusno varajo izkoriščane delavske sloje sveta. Slovenski demokratični soci-(DaUe na i strani) 11)7 St Clair Ara. (JAMES DEBEVEC, Editor) HEndaraon 0628 Cleralaad t OUa NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta 15.00; za četrt leta $3.00. , Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. 19*8 SEPTEMBER SUBSCRIPTION RATES I • I • T ( 1 12 3 4 j 5 6 7 » » » M 12 U 14 13 K 17 U 19 20 21 22 23 24 23 26 27 2» 29 30 United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. fcntered as aecond-claa* matter January 6th, 1008, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 187*. «88 Ng. 177 Thurs., Sept. 9, 1948 Prvi Prekmurci v Ameriki Bil sem komunist... (Douglas Hyde, bivši urednik Daily Worker) mi, je pravo, ka to samo Bog zna, on ne. Da so pa na tretji den že domov iz Spitala prišli. Dnes se pelajo nazaj v Čikago. — Zadnjo nedelo je bio "aau-er” za Kavašovo (Tunijovo pa Trezino hči na E. 47 v Cleveland!). Ti ne veš, ka je to. Jaz sam prle ešče tudi nikdar ne vido toga, samo čuo sam pripovedovati. Ve je to bole za ženske, liki pri Kavašovom “šaueri” se nas je odzaja tudi nekaj možkov v kot stisnolo, te smo pa vse videli, kak to ide. To je ameriška navada, liki Prekmurci vsikdar nekaj svojega kcoj 'denejo. Kda se dekla moži, te razpošlje vsem znankam i prijateljicam povabilo na “šauer,” kde de razkazovanje darov za sneho. To AL' PA NE V podlem mešetarjenju Sovjetske Rusije z nacistično Nemčijo smo videli samo bistroumno dejanje vojaške in politične koristi, (če tudi je stranka v tem času izgubila nekaj svojih intelektualcev). Ker koristnost ali brezkoristnost po marksističnem merilu pomeni isto kot prav ali napak, v tem ni bilo ničesar, kar bi nas iznenadilo. Zato se nam je zdelo tudi dovolj naravno, da smo začeli delati za vojno, ki smo ji bili prej nasprotni, ko je bila Rusija sama napadena. To dejstvd je sicer moglo pomeniti, da se je končna odločitev na zapadu za nekaj časa odložila. Toda v tem času je šlo za to, da branimo Rusijo, trdnjavo mednarodnega revolucionarnega delavskega razreda. In če bo Rusija dobila vojno, bodo dane nove prilike za našo zmago. Tako je vsak komunist podpiral Rusijo, kakor je le mogel. V industriji je to pomenilo težje delo in večjo proizvodnjo, v armadi je pomenilo nepotrpežljivo voljo iti v akcijo v Evropi, in doma je pomenilo veliko agitacijo za to, da naj se odpre druga fronta. Na ta način naj bi vsi komunisti kot eno telo delali za Rusijo, kjer bi to zahtevale njene koristi. V teh okoliščinah so sovjetske vohunske mreže skoraj nekaj odveč. Kajti vsak komunist čuti v sebi večjo vdanost do Sovjetske Rusije, ki v njej vidi žarišče svetovne revolucije, kot pa do katerekoli druge stvari, in je dokaj naravno, da bo delal za njene koristi, brez ozira na to, kakšne vrste delo je to in kakšno odgovornost nosi v sebi. Malo težko je reči, ravno kdaj so se začeli moji lastni dvomi in razočaranje. Kot pisatelj sem se pred petimi leti zapletel v neko pravdo s katoliškim časopisom “Weekly Review,” sem v ta namen mesece in mesece preučeval njegovo pretklost in sem natanko preštudiral vsako .številko, ki je izšla, ker sem hotel čim globlje spoznati zadevo svojega nasprotnika. Toda ta katoliški časopis me je sčasoma naučil marsičesa. Vedno sem se bil zanimal za srednji vek: v pesništvu sta vzbudila moje zanimanje Chauser in Langiand, v arhitekturi normanski in gotski slog, in v glasbi je bil predmet mojega zanimanja gregorijanski koral. Weekly Review mi je predočil dejstvo, da je bil srednji vek čas, ko so ljudje ljubili Boga, da je to dejstvo bilo razlog, da je človekova duša v tem času dala v tako veliki meri duška izrazom svojega občutja, da je kultura teh' ljudi bila katoliška kultura in da je Katoliška Cerkev danes edina varuhinja te velike in starodavne kulture. Toda zame kot vodilnega komunističnega pisatelja bi bila popolna herezija, če bi začel misliti tako. Zato sem moral potisniti svojo ljubezen do srednjega veka v poseben nepredušno zaprt kotiček svojega duha, da bi se ubranil pred njo. A sčasoma sem prišel tako daleč, da sem si moral priznati, da sem težko čakal na jutro, ko mi je sluga položil ta mali katoliški časopis na mojo pisalno mizo. Psiholog bi morda lahko razume^ zakaj sem v času, ki je sledil, delal več kot kdaj poprej za stranko, ki sem ji tako dolgo služil. A dejstvo je, da je bilo seme vsejano. Od “Weekly Review” sem se povrnil k G. K. Chestertonu in Hilaire Bellocu in ju zopet bral v novi luči. Odkril sem Eric Gilla, čigar kiparstvo sem poznal, tudi kot pisatelja, in stvari ki so jih ti možje predstavljali, so me privlačile. Ko je rdeča armada korakala skozi vzhodno Evropo, so mi brezštevilni mrtveci, ki jih je pustila za seboj, vlili novega navdihni jenja — toda živi, ki so vkorakali v Berlin so mi bili'vzrok velikega vznemirjenja. Res je, da so v veliki meri prišli iz manj industrializiranih in zato zaostalih delov Rusije Tudi je res, da so kake zgodbe prišle v Anglijo oči-vidno pretirane. Toda ti možje rdeče armade, ki so ropali in plenili kot nobena druga izmed zmagujočih armad, so zaprli usta vsaki drugi razlagi. Etjina pot, ki je bila možna, je bila, da smo ob teh zgodbah v “Daily Worker” odkrito priznali zaostalost ozemelj, ki je iz njih izšla rdeča armada. Toda to priznanje je v veliki meri izpodminiralo našo predvojno propagando — kljub temu, da smo bili priznali toliko političnih nepopolnosti Sovjetske Rusije. S koncem vojne so moji dvomi rasli. Zahtevnost Ru-sije pri U. N. in na konferenci za konferenco se je spočetka Zaenkrat ne poznamo nobenega točnega podatka, kdaj so prišli prvi Prekmurci v Ameriko. Zdi se pa, da je bilo to proti koncu prejšnjega stoletja. Prvi Prekmurci so se ustavili kar v New Yorku in si tam oziroma v neposredni bližini iskali in našli dela. Saj naprej nobeden niti ni mogel iti, ker je imel vsak s seboj komaj toliko denarja, da je plačal pot do morja in potem prevoznino čez morje.. Tako sta nastali v bližini New Yorka dve izrazito prekmurski naselbini Bethlehem (Pennsylvania) in Bridgeport (Connecticut). Šele ko so se nekoliko gospodarsko opomogli, so šli za boljšim zaslužkom ZOvanje aarov za siienu. m dalje in prva naslednja naselbina je bil Cleveland in šele nato | bi se z drugimi rečmi poveda-Chicaga. V Canado so Prekmurci začeli zahajati po prvi sve- ln • “Prosim. Drinesite mi da-tovni vojski, ko je bilo naseljevanje v Združenih državah že nekoliko otežkočeno. V Bridgeportu so se osredotočili zlasti naseljenci iz turniške (polanske) fare, v Bethlehem s prekmurskega Goričkega (pomešano katoličani in protestanti), dočim je bila Chicaga kraj, kamor so šli oni iz čerensovske fare ih to zlasti Bistričani vseh treh Bistric. Cleveland je le neka podružnica Bethlehema in zlasti Bridgeporta. Zdi se, da so v Canadi prekmurski naseljenci tudi iz spodnjega Prekmurja. Prvotni prekmurski “Amerikanci” so bili zvečine mladi možki, deloma poročeni, deloma neporočeni. Skoro izključno vsi so šli od doma z namenom, da ostanejo v Ameriki 2 — 3 leta, si nekaj prihranijo in gredo spet domov. Tako so tudi do prve svetovne vojne jako praktieirali. Pozneje so začele hoditi v Ameriko tudi ženske (dekleta) in poročeni možki so spravili v Ameriko svoje žene. Iz prvotnih samskih naseljencev so se razvile družinske naselbine. Dušnopastirska skrb za prekmurske naseljence je bila od začetka kaj skromna. Svojih duhovnikov niso imeli. Obe sedanji prekmurski fari (Bethlehem in Bridgeport) sta nastali po prizadevanju p. Kazimirja Zakrajška. Vse to, kar sem opisal o pri- Ko sem bil vštric rakovške ka-godbah tam pri rakovski kapeli-1 pelice, sem iz velike strategične ci, mi je stopalo pred dušne previdnosti, umeril korak po oči) ko sem stopal po ‘“čisti naj višje ležeči stezi, katerih je strani” tisti večer. Bolj ko sem bilo več speljanih čez gmajno, silil misli v druge stvari, bolj Kaj bom silil doli h kapelici, mi je bilo dano misliti na vse, Uem si rekel. Skušal sem gleda-kar sem kdaj slišal o strahovih, ti naravnost v pot pod seboj, o roparjih in o francoski voj- kot bi ne bilo nobene rakovske ski, ki se je vršila prav po tej kapelice v lem kraju, pa mi je Dragi Vanek! ,se šteli nazaj v čikago odpe- “Tretji den je od mrtvih'go-1 lati s svojimi prijateli premi-ri stano.” Znaš, ka tudi od nočo sredo, tak velki srčni na-Kelenca Števana lehko tak pad, ka smo mislili, ka. nega pravimo. To si čuo, ka so do-jnikše pomoči več. Kda smo bili v Clevelandi, prle kak so zdravnika pitali, kak bo žnjh lo: “Prosim, prinesite mi dare.” Da pride tista vurh, te prihajajo ženske z vekšimi i menjšimi škatljami — dari Pride do 20, 30 i tudi 50 ljudi. Kavašova je to napravila v dvorani. Kda je vse zbrano, pride bodoči par i odperata škatlje, pokažeta vsem dar i poveta, što je daruvao i bodoči sneha se zahvali. Dobi največ takše reči, kak mladomi pari, šteri na novo začne družinsko življenje, prav pride. Jaz mislim, ka je to pametno. Po razkažuvanji sta se teva mladiva pred vsemi kušnola. To ne vem, če je vsikdi tak. Jaz ne verjem, ka sta se tam prvokrat. Daj Bog, ka ne bi bilo zadnjokrat i ka bi jima zakonsko življenje vezala močna ljubezen do. groba. Po “šaueri” smo malo jeli pa pili. Tam smo že te možki bliže prišli. Tudi plesali šo. Kavaš Tuni je ne šteo piti, samo tak nekaj malo. “Ve pa to ne bi bilo lepo,” je modro odgovar-jao. Na večar je šlo po dvorani : “Hodnika nega . . •• Ka-“Ve se je gmajni. O strahovih sem že i' mel takrat svoje mnenje, torej mi niso delali napotja. O roparjih »i bilo v naših krajih že dolgo let nič slišati in vojska je bila samo jSe v pripovedovanju starih očancev v zimskih večerih. Nič torej takega, ki hi mi dalo obračati glavo okrog sebe, napenjati ušesa za kakšnimi čudnimi glasovi, pa vendar je človeku kar nekam čudno, če gre samcat po samotnem kraju. Ce je moj korak splašil ptico, ki je prenočevala v brinjevem grmu-ob poti, mi je zaplula, kri po žilah, da nikoli tega. No, nazaj je nisem ubral, tisto ne, čeprav moram roči, da sem korak za spoznanje raztegnil, da bi bil čim prej na Rakeku. stranka kar čez noč smela zrasti v stranko množic, kjer so se organizirali vsake vrste ex-fašisti, pustolovci, kruhobor- lam- n™iu»« , ci in koristolovci — zares čuden material, ki naj bi še iz nje-, ma se je zgubo? ga gradila nova družba. Naši poročevalci so poslani od mi je pa znan ne kaj zgodilo?” “Daily Worker” obiskali razne dežele, ki jih vlada Rusija, Znotra j zyuna^ smo ga iskali, in so pošiljali.listu redna poročila o vsem, k%tno videli. Nji-/4*- hova poročila'itročividno vznemirila moji sodelavce — in povzročala vedno večji nemir v meni samejn. Prišel sem do tega, da sem prvič po mnogih letih dejal skrn v sebi: “Tega ni mogoče opravičiti.” “To je popolnoma napak. Iri dokaj očitno sem izgubljal svoje marksistično oporišče. Zahvalim nebesa, da nisem bil urednik zunanje-politi-čnega dela lista, ki je bil odgovoren za ja, kako prikazati britanski javnosti dogodke v vzhodni Evropi in rusko politiko. Kot urednik za novice sem bil odgovoren samo za objavljanje domačih vesti. Še vedno sipo skušali nafti kako pot k rešitvi povojnih gospodarskih problemov v Angliji in še smo delali za to, da bi se dvignila proizvodnja, kajti to je bilo načelo, ki mu je stranka sledila ves čas, odkar je Rusija zašla v vojno. Jaz sem bil odgovoren za to agitacijo v našem listu in sem bil ponosn na delo, ki sem ga vršil. ,Le to me je še moglo držati pri listu. Tedaj pa je bila vzpostavljena “Kominforma” in nedolgo za tem je bila nakazana nova linija, ki naj bi ji sledila britanska komunistična stranka. Dobili smo ukaz, da naj se postavimo proti Marshallovemu načrtu in da naj prenehamo z agitacijo za zvišano proizvodnjo. Dobesedno čez noč naj bi zavrgli delo, ki smo ga vršili in naj bi namesto njega začeli delati za nekaj, kar je ravno nasprotno. Bil sem si na jasnem, da je samo še vprašanje časa, kdaj bom dokončno prelomil. Medtem sem tudi bolj in bolj postajal prepričan v svojem stališču do katoliškega nauka. Od bogate katoliške kulture, ki me je privlačila spočetka, sem sedaj začel prehajati na vse druge vidike, ki jih nosi v sebi katoliška vera. In tako je prišla noč, ko sem priznal samemu sebi, da verujem v vse, kar je v zvezi s katolicizmom — razeft v prvo in neobhodno premiso, vero v Boga, ki: jo je bil komunizem že zdavna zrušil v meni. In odločil sem se, da mi edino dejanje vere more pomigati preko te točke. Samo z branjem tn razmišljanjem ni mogoče priti do tega verovanja. Imenujte to dejansko milost ali kakor hočete — bilo je uspešno. Z ženo sva dala krstiti najina dva otroka v tamkajšnji katoliški cerkvi v januarju, ko sem bil jaz še urednik komunističnega dnevnika. Istočasno sva začela s krščanskim naukom — z enim očesom za najinim hrbtom za slučaj, da bi naju videli člani krajevno komunistične stranke, ko sva šla k duhovniku. Zapustiti gibanje, ki sem mu posveti) vse svoje življe- i zvuna smo ga pa nindti. -Ve(erH>mo pa zve deli, ka je tteSSSaj časa na “šaueri” veseli, te pa odišeo domov radio poslušat ... Na “Labor day” smo pa bili opet tam vuni pri polanskom Vuki. Kukarico smo pekli kak ne kda na paši v meksiki, samo ka smo jo tu ne krali kak doma. Dober .Vuk i njegova prijazna žena sta nam vse to ponudila. Samo znaš, ka se je nekaj •zgodilo. Hodnikov Tjašek je v studenec spadno. Studenec je pokrit z žmetnim lesenim pokrivačom. Tjašek je šteo viditi, ka je odspodi. S teža-prizdigavle pokrivač, te se jemi pa poškaii, on v stude nec, pokrivač pa vdari nazaj. Tjašek je bio notri. Nastala je breka. Oča ga je potegno mokroga ven. Slekli smo ga pa v gunjc zavili pa v mašino položili, dokeč smo ne gvanta nad ognjon posušili. Proti ve čari je pa že zavce lovio po njiva j. (Drgoč dele.) mo pncaKOVail po VbdM vuiui. »wua Tj, ’ sno, da smo priš'i do tega, da je komunizem razdvojil Člove-ški rod podotgem in počez namesto da bi ga združil. Dogodki v vzhodni Evropi so me tudi skrajno vznemirili. Več kot četrt stoletja smo govorili, da komunizem ne more biti za izvoz, ampak mora zrasti na domačih tleh, tedaj pa ga je Rusija z vsp vnemo in v veliki meri začela izvažati v dežele, kjer je rdeča: armada in N. K. V. D. imela zadnjo besedo. Vedel sem. da je bilo v Romuniji v času, ko je bila vzpostavljena prva povojna vlada, manj kot tristo članov komunistične stranke. A kakor po drugih deželah vzhodne Evrope tako je tudi v Romuniji komunistična 111 o oivai ju, ivi jv, uua tu ivuv, ioivj ivui mujv, ijviijv. h vum sem, da je smrt Jana Masaryka napravila ta prelom še bolj nujen in neizogiben. Po moji misli gre v tem odločilnem času za vprašanje: ali krščanstvo ali komunizem. Oba ne moreta ostati. Ali se bomo pogreznili v globine nenravnosti ali pa bomo zopet odkrili to vero in te duhovne vrednote, ki so nekoč družile razne narode v eno samo telo, ki se je imenovalo krščanstvo. Toda komunizem bomo morali premagati s pozitivno katoliško dejavnostjo, ne samo z negativnim antikoffluni-stičnim gibanjem, in na jmanj-z atomsko bbmbo. Kajti ko-1ca munizem ravno raste na bedi in uničenju. iva^’ RAZNE NOVICE Obiski v Clevelandi. Od 1.- 7. spet. je bio v Clevelandi Mr. Martin Vagner iz Chestertona, Indiana. On je doma s Srednje Bistrice. Bivao je pri svojem prijateli števani Zadravci na E. 27. V Chestertoni majo Vagnerovi svoj dom. Edna hčerka je 'pri Noterdamskij se-straj v Milwaukee. Vagner že 28. leto dela na železnici. Ešče 3 leta, pa dobi puni pension. Pozdravljamo njega i vse druge prekmurske naseljence v Chestertoni. — Na Koren -Munkovem gostuvanji so bili tudi Mrs. Slavek s hčerjov Helen, Mr. i Mrs. Suksar, Mrs. Westlake, Ohio, je nabirala julija 31. lipovo cvetje pa je tak nesrečno spadnola z dre-va, ka je bila včasi mrtva. — V čerensovci je mro Ignac Gabor (Žuničov), ki je bio nekda v Clevelandi. Letina v Prekmurji. Krom-plini po dnični njivaj so prej-gli, po brežnom so ešče preči obrodili. Po dničnon je tudi kukarica zažutila. Za žetvo pa vsi pravijo, ka je bila bou-ša kak lani. Stalne so pa pritožbe, ka za siije, ka morejo na državo dati, skoro nikaj ne dobijo. Z voze so prišli domov na 'torjansko faro Rev. Števan Tivadar. Prijateli v Clevelandi šo jin poslali blago, ka so se 'oblekli, ar so prišli z voze škoro brezi vsakšega gvanta. Rev. Tkalec Ivan, salezijanski duhovnik, šteri so lani prišli s staroga kraja, so odišli na novo mesto St. Francis School, Watsonville, California. Njegov tovariš Rev. Pavel so ostali na svojem mesti v Richmond, Calif. Hodnikov oča s čerensovec (oča Mr. Hodnika v Clevelandi) so bili nekaj dni v spitali v Soboti i so se že povrnoli v čerensovci. To je bilo prvokrat, “ka so bili oni v spitali. Žele-mo jim trdno zdravje. Zahvala. Mr. števan Kelenc šo nas naprosili, če bi objavili rijuvo zahvalo v imeni vsej prekmurskij gostov, štere šo oni pripelali iz čikage v Cleveland, za velko prijaznost, štero so clevelandski prekmurski Slovenci skazaii njin in vsem drugim čikaškim goston. Vsej nanč ne mogoče našteti glava sama zakrenila v tisto smer. Naglo sem ošvrknil z očmi obe košati lipi in starodavno zidovje kapelice med njima. Vse lopo mirno in 'tiho. Od tam se pot. nagne proti Rakeku in kar zasmejal sem se, ko sem se spomnil na Divjakovega Franceta, ki je vozil punčke in fantičke v koreii in ki mu je nekaj trikrat zaklicalo: France, počakaj ! Ce bi se kaj oglasilo za menoj in me še tako prijazno vabilo: Japček, počakaj! bi ne čakal drugega in tretjega vabila, kakor ga je France, ampak bi bil že pri prvem feldrufu daleč proč od tega kraja. Pod seboj sem že zagledal luči po Rakeku in' postal sem nekoliko bolj objesten. Se par širokih korakov in bom pri mitnici in pri prvih hišah prijazne in važne vasice. Kaj mi zdaj kdo more, sem si rekel in močno zakašljal, enčeš: no, pa kaj, kje ste in koliko vas je. Še enkrat sem se ozrl nazaj v griče, za katerimi leži naša lepa Me-nišija in se poslovil od te poti, po kateri sem tolikokrat hodil, pa ki ne vem, kdaj bom zopet. Na nebu so sijale.zvezde, zvezde ljubezni, zvezde pastirjev in lovcev, zvezde kmetov in mornarjev, zvezde kruha in voda in živali. Saj ima vsaka dobra stvar svojo lepo zvezdo, ki sveti in zveni v prelepi muziki mu-;enčkov. Bogve, če svetijo zvezde tudi v Ameriki tako lepo, če tako prijetno migljajo in se po-lgravajq na nebesnem svodu? Ne verjamem. Saj tako lepih, tako božajočih ne more biti nikjer kot tam gori nad našo vasjo. “Vrbil se bom . . ”sem' ob- ljubil sam sebi, ko sem se zopet obrnil proti lučim na Rakeku. Pa misliš, da se boš res? mi je nek glas ugovarjal. Bogve kdaj in če se boš čeiz dolga leta, ali te bo takrat še kdo poznal ? Kako da ne! sem se kreglal s tistim jio-‘ ran j im. Ce me ne bo nihče drugi, me bo moja gmajna, pa gozd in senožeti in potok pod vasjo, če vse izumrje.'tisto ne bo nikoli umrlo, do sodnega dne že ne. Ce bi bilo pa tako dano, sem si obljubil, ko sem stopal z domačega sveta in ko bom v trudnih rokah držal poslednjo blagoslovljeno svečo, tedaj se mi bodo oči počasi zapirale, luč v njih bo ugašala, nekje visoko nad Menišijo se bo pa prav tedaj utrnila ugasla zvezda . .. Kakor je božja%olja. To bi ne bila vrnitev izgub- ne ----- Jiki posebna hvala ide Mrs. i, ljenega sina, ki ve, da ga doma 'Mr. Francis, šteri so nas. prvi lepo sprejeli, nadele Mr. i krs. Hodniki, ki so nas ne samo prijazno pogostili, liki da Ji na razpolago svojo mašino, če je kaj trbelo, Korenovim i Munkovim, kde smo bili na gostovanji, pa ešče pozoseb pogoščeni. Pa tudi vsem drugim, štere smo meli priliko pogled-noti i pozdraviti. Mr. i Mrs. Vraiič s hčerjov Mary i si- i Keienc se ešče posebno najlep-nom Kazimirom, Mrs. Ros (z zahvalita prijaznoj družini Beltinec) — vsi tej iz Čikage. Q0jjnarovoj; prj šteroj so oni1 Mrs. Ros so že v 82. leti — stanovali ; melf v betegi tak liki zdravi i živahni. Z Buf- , postrežbo. falo sta bila na torn gostova-j ^ Ma(rdi (Mrg. žižek , nji Mr. i Mrs. Horva . | pwšaj pueta iz čikage, ka sta Smrt v »tarom kraji. V Ži- sre£n0 Prišle domov iz Cleve-žki se je zgodila smrtna nesre- janda i ka mata najlepše spo-Aga Stanko (Hozjano- mjne Pa Clevelahd. Ttidi nje-sestra od Mrs. Vuk v (Dalje «» 4. itnoD pričakuje oče in polna miza, temveč vrnitev človeka, ki je hotel.postati srečen v tujini, pa se ni zavedal, -da je s tem odtrgal kos lastnega srca. Kam bi se vrnil? Hiša bc prazna, ne očeta ne matere ne bo, ne bratov ne sester. Samo spomini bodo in moč domače zemlje, ki bo dahnila v pozdrav: Bog :te sprimi. . . Nikoli več ne bi potem zapustil rojstne vasi, nikoli več, vam rečem. ' * * * Do tukaj sem povedal nekaj o naši ljubi Mervršiji. Čutim, da nisem niti zdaleč dojel njenega speva — toda, kar sem imel, sem nudil. Kakor berač, ki razdaja ubogo skorjo kruha in mu je hudo, da nima pogače . .. FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 Sešto poglavje. hovnega pastirja. Možakarji so Dve pridigi. Na kvatrno nedeljo zjutraj je imel ižanski župnik, prečastiti gospod France Prusnik, kaj lepo pridigo- Iz Ljubljane je bilo prišlo naročilo, da je treba ljudstvo pomiriti in poučiti, da ne bo zlorabljalo svobode, ki jo je dobrotljivi cesar prostovoljno dal. Vsi izgredi morajo prenehati in ljudje naj pridno delajo, da bodo vredni cesarske milosti. Gospod župnik se je res potrudil, da bi njegova beseda prodrla faranom do srca in uma. Potrudil se je tembolj, ko je vendar videl, 'kako je svoboda njegove ljube farane zmešala, da so vrgli iz rok sekire in motike in sedaj vsi vrtoglavi praznujejo na delavnik po gostilnah in pij o, kakor bi se bližal sodni dan. Be-stede njegovih faranov —slišal jih je na lastna ušesa — so bile sirove in Uporne; kretnje, ki jih je videl, so bile grozeče, kakor bi bili obsedeni od tistega hudiča, ki ljudi poži-vinjuje. Preden je začel pripravljati pridigo, se je zaup* ljivo priporočil sv. Duhu in ga prosil, naj mu pošlje pravega duha, da bo izibral najboljše misli in najprimernejše besede, ki bi, položene v srca njegovih faranov, vzklile in obrodile kar največ žlahtnega sadu, in da bi z božjo besedo pregnal hudiča, ki je dobil njegove ljube farane v oblast-Lepo je pridigoval o pokorščini do Boga, o pokorščini do vsake oblasti, ki je od Boga postavljena, in o izpolnjevanju postav, ki so v veljavi. Potem je omenil graje vredne dogodke v Ljubljani in o potrebi narodne straže tudi v ižanski fari. Povedal je, da pride ’popoldne neki gospod iz Ljubljane, da se pogovore o ustanovitvi s1 ki bo varovala premo mirnih vaščanov in skrbela za red, ter je končal: “Nov čas se nam obeta, večja svoboda nam je obljubljena. Konstitution, ko bodo imeli tudi podldžniki besedo piri vladanju, se nam obeta in zagotovljena je odprava tlake in desetine. Ljubi moji farani, pokažimo, da smo vredni obljubljenih dobrot. Mir in red naj kraljujeta med nami. Delajmo pridno, kakor smo vedno, spoštujmo gosposko in fepol-jujmo postave! Dokler ni novih postav, držimo se starih! Sam Jezus Kritus nam , je dejal: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Tako naj bo pri nas, v naši lepi fari, pa bo mir, pa bo red in zadovoljnost- In namesto hudičeve drajne bo nastal pri nas košček božjega kraljestva. Amen.’’ Toda ižanska srca so bila tiste dni drugače preorana. Seme, ki je bilo vrženo na brazde, je takoj vzklilo in bohotno pre-rašt-lo, tako da ni mogla božja beseda več do srčnih globin, da seme, ki ga je sejal skrbni pastir, ni moglo vzkliti,in pognati rodovitnih bili. Zastonj je bil ves trud du- VESTI SLOVENIJE sicer sedeli v klopeh, toda njihove misli so bile duhovnikovim naukom prav nasprotne, upornost se jim je brala na obrazih, porogljiv zasmeh se je prikazal tu in tam, v očeh je bilo videti dosti zlobne nejevolje. V srce je zabolelo duhovnika, ko je videl, da padajo njegove besede na kamenita tla, da je vsaka beseda zaman. Žalosten je vzdihnil, češ: Oče nebeški, Ti vidiš trud in mojo voljo! — potem si je pa obrisal pot, ki se mu je prikazal na čelu, in šel maševat za svoje ljube farane, kakor je bila njegova nedeljska dolžnost-Ižancem se tiste nedelje ni mudilo od maše domov kakor (Nadaljevani < 1. strani.) jo, ob Bolgariji in Rum uniji v Črno morje. Pri Bratislavi zadene tudi na sedanjo Češkoslovaško državo. Donava ima 1725 milj dolg tek in j e tako za Volgo, ki ima 2300 milj, največja evropska reka. Ob tej reki leže velik mesta in gospodar- sicer, zlasti moški so ostali na Studencu. Ves Studenec jih je Končno je letos prišlo do kon- drajna, in med Zahodom, ki se| AMERIŠKI INTERES na pobira v glavnem okrog Ameri- godbi je samo po sebi najmanj-katjcev. Tako so bili na konfe- jj, ker je njena trgovina vsaj renči strogo ločeni na eni stra- doslej najmanj udeležena v ni Amerikanci, Angleži in Fran-1 podonavskih deželah. Hotela pa cozi, na drugi pa Sovjetija in je Amerika, da se upošteva ko-vse od nje odvisne države. Iristi Avstrije in Nemčije, kile-Ta spor je prišel do izraza žita ob Donavi in kjer imajo se- so poslali svojega znanega diplomata Višinskega. Tako so brf y z^etku> ko so odločevali, povdarili, da hočejo imeti na v katerem‘jeziku bodo govorili, konferenci prvi zvonec. Tudi j yzh()dni so odložili, da sebo go-druge od Rusije odvisne dežele voft, y francoščini in ruščini, so poslale važne osebnosti kot zastopnike. Rumunijo je zastopala Ana Pavker, znana komu-nistinja in sedaj rumunski zunanji minister. Jugoslavijo je daj Amerikanci okupacijske čete. V glavnem pa je šlo Ame-rikancem zato, da se zagotovi vsem narodom svoboda plovbe po tej mednarodno tako pomembni reki. PREJŠNJE PRAVICE. — Francija in Anglija imata za- sko razvite dežele. Zato je zastopal kot delegat Aleš Beb-razumljivo, da je plovba po tej *er' reki vedno interesirala vse -te dežele. Po zadnji svetovni vojni so uredili promet po tej reki s posebno mednarodno pogodbo leta 1921. Sedanja vojna je marsikaj spremenila, zato je razumljivo, da je bila želja, naj se promet na tej reki mednarodno uredi z novo pogodbo. Ker so poslali Rusi Višinskega in ker je bila navzoča Pavker, ki je zelo vplivna komuni-stinja j-udovskega porekla, so mnogi mislili, da bo ta konferenca v Belgradu tudi lepa pri- IJAMINS? M md Mt prav bra (■ yra an ta m m m d*. 'dl ddtf. Oh4> alUmiapab ray 4jm mmtf. b m » ’ CraA-Of (brand) IMHnlt ■kftraW 4i LteMrarak bil poln. Pri cerkvi, na “pla-cu”, po cesti, povsod so stali gručah, glava pri glavi, in zborovali žejni novic, ki jih je bil tiste dni poln ves svet. Najglasnejši so bili na “pla-ou.” Govorili so o desetini ih tlaki. . “Vse je-dol!” “Samo naš fajmošter zmerom: aj'te! Dajte! Ali ste jih slišali danes? Samo: Dajte!” se je oglasil širok dedec v novi jerhovini: Malnarček. “Ta pesem je stanovitna,’’ mu jih je veliko pritrdilo, a drugi so kričali: Ali ste že slišali kdaj, da bi rekli: Vzemite! Pridite in vzemite! Nate! Kdo jih je slišal?” (Nihče se ni hotel spomniti ničesar, nihče ni hotel privoščiti besede za gospoda. Tedaj je dobil Tone Kriva-noga, ki je bil med njimi, pogum, da se je pomekn-il nekoliko v ospredje in zinil tako, da je vse prevpil: ‘Malo je manjkalo, pa bi se bilo slišalo s prižnice: Cesarju, kar je cesarjevega, graščaku desetino, meni pa ‘pasji snop’« Graščaki niso deli zatoni duhovnov na ‘pasji snop.’ Sedaj vidite, da drže z graščaki. Komaj so slišali, da je desetina proč, da ne bo graščak več jemal žita iz kmečkih ko-zelcev, že so zastokali, ker se boje za svoj ‘pasji snop’. Tako je!” “Prav govori! Tone ima prav!” mu je pritrdil Malnarček, da so ga vsi slišali. Krivanoga je pa nadaljeval: “Pa še narodna straža naj se ustanovi, da bo varovala graščino in farovž. To je tlaka! Nova tlaka za graščino in farovž! Ali bo Ižanec zmerom na tlaki?” "Nikoli več! Nikoli več!” je zagrmelo krog njega. “Tlaka je dol! Vse je dol!” “In tudi tisti dol, ki hočejo ohraniti stare krivice,” je pristavil Krivanoga z vsem glasom in dal z roko poudarka svojim besedam. “Vse dol! Graščino in farje! Škrice in narodno stražo! Fra-jost!” Tako je jeknilo iz gruče in usmerilo mnenje zbrane množice. “Ali ste slišali?” je povzel Krivanoga, Izmafeovavec. ‘“To je prava beseda! Držite se je!” Med množico je že vršelo. Vzkliki, ki so se razlegali, so razgrinjali mišljenje Ižancev. Najrajši bi bili udarili takoj. “Udri! Vse dol! Tlaka je proč ! Desetina je proč! Udri! Graščino dol! Udri, Cecman! Udri!” (Dalje prihodnjič). ference za novo pogodbo Jugoslavija je na ameriški predlog pokrajšem obotavljanju pristala, da se ta konferenca vrši v Belgradu, ki je bil vedno važno mesto ob tej mednarodni rečni poti. angleščino, ki jo govore Ameri. kanti, so izrečno izključili. ODPRTA VRATA. — Kmalu po otvoritvi je Višinski, ki i se je smatral za nekakega go- gotovljene pravice na Donavi spodarja na konferenci in ki je že iz zgoraj imenovane pogod-prinesel že izdelan ruski pred- be iz leta 1921. Na vse to se log za pogodbo, izjavil v sporu ■ ELO D0IIJ0 Delavce se sprejme ZA NALAGANJE TOVORA Nickel Plate Freight House East 9. St. & Broadway Plača 81.09 od ure. čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps Nickel Plate R. R. Co. E. 9. St. & Broadway (178)' z zapadnimi zastopniki, da so tem vrata, da se vrnejo, odkoder so prišli, vedno odprta. Tako je Amerikancem in drugim zapadnjakom kar naprej ložnost, da poravnajo spi‘ med da jih bodo na konfe. Titom ta Stataom. Vse kaže, da ^ preglasovali in da se za se to m zgodilo. Vendar pa je ;njihoye predioge ne bodo briga-Jugoslavija strogo držala z Ru- Tafco tudJ b;lo Niti enega sijo m glasovala skupaj z vse- amerj-kega predloga nito upo_ števali, niti v eni točki niso iskali kakega sporazuma, nobenega poskusa ni nihče napravil, mi komunističnimi deželami proti zapadnim velesilam. SPOR MED VZHlObOM ZAHODOM MOČNO PODČRTAN. —Tri tedne je trajala ta kon- ravnale. Kar je prinesel s se-ferenca. Ves čas se je ostro ču- boj Višinski kot sovjetsko željo, KONFERENCA V BELGRA- tilo, kako nasprotje vlada med Ito so izglasovali zastopniki od DU se je začela 31. julija. Rusi 'Vzhodom, ki je danes sovjetska |Rusije odvisnih držav. vzhodnji komunisti niso ozirali. Pravtako ne na ameriško željo, da se zagotovi svoboda plovbe vsem narodom. 57 GLASOVANJ V 20 MINUTAH. — Kako so se dejansko Rusi norčevali iz cele konference, je dokazal Višinski, ki je izpeljal končno glasovanje o posameznih točkah od Rusov predložene pogodbe v 20 minutah, čeprav je bilo vsega 57 glasovanj ; za vsako točko po eno. Zastopniki iz držav, ki so sov- Delo dobijo polišerji avtov Morajo imeti prakso v tem poslu. Dobra in garantirana plača od ure, zelo udobni delovni pogoji. Ugoden prevoz na delo. Vpra-šjate za Mr. Frank Dubin pri Central Cadillac Motors, 2040 E. 71. St. (178) da"bi*se razlike v mišljenju iz- jetske drajne, so po^ poročilu časnikarjev, kar držali roko kvišku, da ni bilo treba roke Kako se na lahek način pripravi hladilno jed ženska dobi delo Strojepiska, 20 do 25 let, bi se učila voditi račune na modernem IBM električnem stroju. Plača, pelo 5 dni v tednu. Vprašajte za Mr. McKenna pri Toledo Plate & Window Glass Co. 3106 Hamilton Ave. tel. PR 4140. (178) dvigniti 57 krat. Med glasova njem je vendar Višinski zapazil, da je ruski poslanik, ki je imel glasovati, enkrat položil roko na mizo, namesto da bi jo držal kvišku, in ga je še med tem hitrim glasovanjem pokre-gal. IZJAVA AMERIKE. — Za-padni so seveda izjavili, da jih ta pogodba ne veže, ker ni izraz sporazuma, ampak večinskega preglasovanja. V zelo o-strem tonu je obsodil to postopanje ameriški poslanik v Belgradu Cavendish Cannon. Rekel je da Amerika te pogodbe ne podpiše. Donava ni prosta po tej pogodbi za plov- Kuharica dobi delo 8 ur dela na dan, 5 ali 6 dni v tednu. Dobra plača. Vprašajte v George Miller’s Restavrant, 4903 St. Clair Ave. EX 2720. ‘ (178) Za hišna dela Sprejme se dekleta za splošna hišna dela; v nedeljo prosta; hodi spat domov; dobra plača in prijazen dom. Pokličite YE 0960. MALI OGLASI Potem, ko človek prebije vroč hati samo to. Zato je pa taka dan ob hladni jezerski obalCni jed priljubljena v vročih dneh, prijetnejšega, kot če gospodinja pripravi hladilno večerjo. Ena takih je naslednja, ki jo priporočajo izdelovalci Cream-ttte makaronsfcih produktov. V glavnem sestoji iz morske hrane (rakov, salmon ali tuna, na primer), zraven osvežujoča zelenjava in slastni' CREAM-ETTES—;to je solata, ki je priporočljiva za vroče dni. CREAMETTES kuhajte ravno sedem minut — -in pomnite, da je za vse primesi potreba ku- MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL UTsh 1 • 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno bi dobro. Oddajamo v najem bo, ampak’ je pod popolno kon-1 stanovanje opremljeno 3 spalni- ker se jo pripravi hitro. Vrhu tega so pa v tej draginji CREAMETTES primeroma poceni in nadomestijo drago meso, ribe Sn mlečne izdelke. Tekom vročih dni pripravite večkrat jedila s CREAMETTES. CREAMETTE maka- ETTES 1 kanta zelenega graha (4 skodele zrezanih pineapple 1 skodela salmon ali tuna 1/2 skodele celery in solatne začimbe Sesekljane sladke kumarce Potato chips in sol. Zmešajte prvih šest primesi, trolo sovjetskega imperializma od Bratislave od Črnega morja: S tam enostranskim diktatom so Sovjeti zaprli eno velikih žil mednarodnega prometa in zaprli vrata za promet med Vzhodom in Zahodom. Tega, kar je Sovjetska zveza diktirala svojim satelitom (odvisnim državam) Amerika nikdar ne more sprejet;. Konferenca se je torej končala tako, da so komunistične države dogovor o plovbi seveda sprejele in podpisale, vse za-padne države pa izjavljajo, da jih ta pogodba.nič ne briga. Razdor med Sovjetijo in protikomunističnimi državami se je tako znova hudo poglobil. Rusija je to hotela in dosegla. A-merikanci so bili izigrani. rone in špagete lahko kupite zmešajte sladke kumarce z so- pri vašem trgovcu v -Clevelandu. CREAMETTE SOLATA Z RIBAMI 2 skodeli kuhanih CREAM- latno začimbo in -pridienite k CREAMETTE mešanici. Deni-te vsaki osebi na solatnih krož-nkih, olepšajte z velikimi pota to chips. THE HEKO IS GONE—As people the world over paid tribute to Babe Ruth, the most glamorous figure In the history of baseball, two youngsters, baseball gloves and bat In hand, stop at their hero’s casket to pay their last respects. The boys, standing In rotunda of the Mnkee Stadium, the "House That Ruth Built,” probably never saw the Home-Run King ... ip his prime (pictured left), ; vrrmv„.------------------ ce, jedilnica kopalnica in vse ostalo . Naslov: 5409 StSnard Ave. Pokličite HE 2713. (178) želijo stanovanje Hrvaška družina, mati, sin in hči želijo dobiti tri opremljene ali neopremljene sobe v najem in sicer v okolici od E. 55. do E. 72. ceste. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-3674 po četrti uri popoldne. —(177) RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vat avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK GLenville 3830 982 Eaat lS2nd Street V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE ODKAR SMO PRERANO IZGUBILI PRELJUB. LJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Franka Korak ki je Muri 9. septembra 1944 Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš! Radost nam v trpljenje bridko z enim mahom spremeniš. Utihnil je Tvoj glas mili, a v srcih naših trajni so spomini, neizbrisni spomini do konca dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si TL Žalujoča soproga HELENA KURALT Barberton, Ohio, 9. septembra 1948. Hiša naprodaj Zidana 6 sob, fumez na plin z air conditioning za poleti, zaprta veranda, kopalnica s ploščami cbita, kombinacijska okna, dvojna garaža, več sadnega drevja. Lastinik odide iz mesta in prodaja sam. Hiša se nahaja na 1970 E. 221. St. blizu Chardon Hill v krasni okolici. Ne zamudite te lepe prilike, ako hočete kupiti zares fino hišo v lepem kraju. Lahko tudi pokličite KE 4152. (178) Saxaphone naprodaj Naprodaj je Saxaphone — E-Flat Alto-King-zepher special. V izvrstnem stanju. Pokličite po 5 uri popoldne KE 6083. Jos. F. Bratush Popravljamo vseh vrst električne ledenice. 1590p Corsica Ave. Tel. IV 2407 -G78) Hiše naprodaj Naprodaj sta 2 hiši na enem lotil; ena ima 5 sob, ena 8. Vprašajte na 15313 Hale Ave. ali pokličite KE 7527. -G79); Gosi naprodaj Naprodaj je 8 po 5 mesecev starih gosi; jako poceni. Pokličite Wickliffe 648-R, (178); Ne zamudite tega! Naprodaj je Electrolux električni čistilec v prvovrstnem stanju. Zraven dobite vse priti- kline. Pokličite IV 0295 ) Družba Milsv.Družine (THE HOLY FAMH se mora- ruske fenajdljivosti. To vkljU- m° s »venski demokratični so- bo[j moderne iznajdbe kot dialisti m svobodomisleci v A- NOVINE cialisti in svoDoaomisieci v a- tele{oni brzojaVi radi0j Tadar menk, postaviti na lastne noge. ^ ge doslej g(>vjetgko Nastopit, moramo samostojno, nj p0stavii0 na stali. z las no organizacijo in lastnim so tud, lima> sonč,ne glasilom. Ne smemo biti vec pa- tornadi jiho. (Nadaljevanje s 2. strani) naj mene pita, Jaz njemi povem. Mr. Steve Kelenc, ka so v Clevelandi med obiskom zbe-težali, so prišli iz bolnišnice, liki opet njim je slabše. Dnes zajtra ji pripelajo v čikago. Težave majo s srcom i jetra-mi. Močno želemo, ka bi vi se ešče pozoseb vsem lepo zahvalita, najbole pa Mr. i Mrs. Graj Joe-i i vuni Ms.. Fancis, pa vujeci i Sabini. Nik-šega poštenja pa nemata do clevelandski fotografov. Nendi sta se dalej fotografirati za'25 centov. Kda jima je kepe pokazala, te ste pa samo šle, pa ...-------------- ----- kepe tan nahale. (Ve če je mi kratkom ozdravili, ven dobimo, jih v NOVINAJ objavimo.) Dvakrat dedek v ednom meseci. Ato smo poročali, kak Martin Gjura nosijo v eden kraj krenščak, ka so dedek postali. Zdaj smo pa zvedeli, ka je tudi njihova najmlajša hči dobila prvo baby-deklico. Tak so Gjura v ednom meseci postali dvakrat dedek. Zdaj so PLAT ZVONA BIJEJO (Nadaljevanje a 1. strani.) alisti in demokratični svobodomisleci v Ameriki smo že nekaj let prisiljeno pasivni v tem boju iz razloga, ker nimamo svobode izražanja v naših listih— onih listih, ki so bili nekoč demokratični in katere smo sami leuea. z-uoj o u moin-atični in katere smo sami Aineriae m rvaiicue. rwyisiui brž tak veseli, ka hodijo brezi pomagali ustanoviti. V teh Ustih začetniki Odbora demokratične krenščaka po Cikagi. Čestita- itd.) ni akcije so začasno vodstvo. Pis- mo vsem. Obiski v Čikagi. Sestra Se-rafika je obiskala svojo sestro i svaka, MipTi Mr. Steve Zap-čiča. — Iz Clevelanda so prišli : prijavi našemu zaupniku, od ubogi naši progresivci! 2rAKAIVn rt Ar\i )n I o4-n Ir ITon nn • ‘V .1 • V i .__ y _ njen mož več pozornosti domačemu kužetu, kot pa nji. Sodnik je dovolil razporoko ter določil, da pripada pes možu, kateremu bo lahko poslej po- svetil vso ljubezen in pozornost. * * * V Springfield, Mass, je šel na sodnijo po zadoščenje Robert Smith. Potožil je, da ga je ženica pretepla, ker ne zna plesati polke. • • • Harrya Goldmana iz Chicaga so izvlekli iz vode. Mestni stražnik, ki je tudi pomagal . . . ...________ ................ Kako katerega dobi ta letak. Vsa na- j (h zadnja leta zanaša sem in daljnja pojasnila daje začasni tajnik Odbora, čigar naslov je: Ivan Molek, 4134 W. 24th Place, Chicago 23, 111. Tajnik prejema tudi prispevke za sklad lista. Chicago, 111., v avgustu 1948: John Langerholc, 1. r., Johnstown, Pa.; Ivan Molek, 1. r., tja! Iz "šocializma in liberalizma v edino zveličavni Stalinov leninizem, a še preden so si utegnili ogreti v kapitalističnem pomanjkanju onemogle ude, že jih je njihov nemarksistični jugoslovanski oz. slovenski nacionalizem brezobzirno pognal iz luvvii, l d• j lv’ neprestano s prstom kažejo pege, potresi in tornadi njiho- naab očividno upajo odvrniti mnnidKn TrwVQI lO V»nla7.PTl . // . iznajdba. Torej je bolezen še pod kontrolo. * Druga bolezen razsaja v znanstvenih krogih. Prva njena žrtev je bil neki profesor pozornost ' svoje “sive mase” (partizanski izraz za ljudstvo) od svojih političnih eskapad in vsestranske bankoriranosti. Peter Kopriva. Direkforif Slov. delavskega doma 15335 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio, razpisuje službo oskrbnika Slov. Del. Doma. Oskrbnik ima mesečno plačo s prostim stanovanjem 5 sob, gorkoto in razsvetljavo. Za podrobne-' je informacije se lahko obrnete na predsednika direkorija. , ■ '1 V prvi vrsti se bo upoštevalo prošnje delničarjev. Pismene prošnje morajo biti poslane potom ’ pošte na urad tajnika najkasneje do 15. sept. Sirekforij Slov. delavskega doma nji tabor” največji med nami. Te naše rojake iz “tretjega tabora” vabimo danes k ODBORU DEMOKRATIČNE AKCIJE, ki se zdaj 'snuje. Začasno tajništvo je v Cbicagu, člani in zaupniki tega Odbora pa bodo raztreseni po vseh naselbinah Amerike in Kanade. Podpisani (Prosveta, Proletarec, itd.) ni več svobode izražanja za demokratične socialiste in svobodomislece. Voditelji, ki zdaj kontrolirajo in urejujejo te liste, mm,, — „ _________________— so zbezljali za komunisti; na- obiskat svojega brata i prija-'sedli so sirenski propagandi ko-tele v čikagi Mr. i Mrs. JohnjmUnistov in sopotnikov v sta-Hozian i njeva sin John. Pridem kraju in tukaj ir) pod pri-brati Ignaciji so se eden večer j tiskom te sleparske propagande zbrali i pogovorov ne bilo kun-j ter besednega terorja so uvedli ca pa spevali so. Tam so bili totalitarsko politiko v naše na-j----„ tisti večer tudi Denšovi, Ku- prei iio podporne in politične smo jo gojiti že desetletja v stečovi i Balažicovi. Zadnja organizacije in v njih glasila, smislu ameriških svobodoljub-j pesem je brž bila: Pri ::h organizacijah in glasi- j nih tradicij in ustavnih civil-' što bi rad zvedo, lih nimamo več svobodne bese- nih pravic v naših bivše: Ka je ljubezen, de. Naši protesti, poslali tem naprednih podpornih, po-, akcije so začasno vodstvo. Pis-^meno glasovanje bo kasneje izvolilo stalno eksekutivo ODA. Prav tako so sedanje določbe ODA le začhsne. Sugestije, predlogi so dobrodošli za kasnejša stalna pravila. Danes predlagamo sledeči začasni program Odbora demokratične akcije: 1) Vzpostava pristne demokracije — kakršno poznamo in Prodajalci časnikov v Ferlinu ukanili Sovjete. — Ko so ruske oblasti obvestile prodajalca časnikov v Berlinu, da sme prodajati časopise samo za "vzhodne marke," se je ta preselil iz železniške postaje m pločnik v ameriški zoni. Zdaj prodaja ta “zapadne marke” in se lahko smeje Sovjetom in se skoro gotovo ne bo reč vrnil1 na svoje staro ' mesto v železniško postajo. Ena noi)a banka Nova podružnica od The National City Bank of Cleveland, najstarejše‘clevelandske banke, bo kmalu odprta na ^ 979 E. 152. St. tik južno od St. Clair Ave. Kompletna bančna postrežba Prosto parkiranje za odjemalce THE \ NATIONAL CITY BANKA ---OF CLEVELAND------ Glavni urad >J, Euclid in£. šesta \ r članica Federal Deposit Insurance Corporation \ Včasih se 'pač dogodi, mladi pripatelj, da se mora človek postaviti v bran za postave in človečke pravice, če le hoče ostati požten. Baš iz tega vzroka sem tam pričel malo vojno. Sam sem jo napovedal, sam vodil in sam končal. Vsaka izmed teh zarez na kopitu pomeni enega trinoga za sužnje, pa lepa vrsta jih je, kaj ne? Ta, naj večja, pa velja Pedru Lopezu, njih kralju, ki sem ga ustrelil ob nekem pritoku reke Putomaya. Poglejte, tukaj pa imam neko stvarco, ki bo prav za vas.” Vzel je iz omare prekrasno temno-kostanjeio, s srebrom okovano puško. “Kopito je lepo podloženo z gumijem, iskalo je prav ostro, za tvor šteje petero nabojev” Izročil mi jo je in zaklenil vra.a hrastove omare. “Pa res,” je nadaljeval med tem, ko je zopet sedel, “kaj vam je znano o tem profesorju Challenger ju?” “Do danes ga nisem nikoli videl." ‘1No, jaz tudi ne. Ali ni smešno, da hočeva zdaj odjadrati oba z zapečatenimi povelji čločeka ki ga sploh ne poznava. Kakor ošaben, star tič je. Tudi njegovi učeni bratci niso menda zajn kaj navdušeni. Kako ste se vi prav za prav pričeli zanimati za to zadevo?” Povedal sem mu na kratko o dopoldanskih doživljajih in me je pazno poslušali Dobil je potem zemljevid Južne Amerike in ga razgrnil na mizi. “Prepričan sem, da je sleherna beseda, katero vam je pove- lj ice in druga izročila, ki morajo vsebovati, kakor se mi zdi, nekaj resnice. Cim bolj spo- ___________ ______________ _ znavate to pokrajino, mladi pri- Jja bi z menoj delil nevarnosti, videl, nas :„ati njegovo značilno osebnost ter gotove male posebnosti njegovega jezika in mišljenja. Slednjič sem ga vendar moral zapustiti, ker treba mi je bilo še spisati poročilo o predavanju. Zapustil sem ga med tem, ko je sedel v rdečkasti električni luči, mazal z oljem zatvor svoje priljubljene puške in se tiho smehljal, zatopljen v sanje o bodočih pu-tolovščinah- Bil sem globoko prepričan, da ne bi našel izlah-ka v vsej Angliji preudarnejše glave in pogumnejšega duha, jatelj, tem bolj morate biti prepričani, da je tam vse, prav jjjj vse mogoče. Ozke vodne poti so tam. edina prometna sredstva, razen, njih pa je vse zavito v temo. Poglejte tamkaj, na primer, Matto Grosso,” naredil je s cigaro krog nad zemljevidom, “ali pa tu, gorenji kot, kjer se stikajo meje treh držav: tu se ne bi ničemur začudil. Kakor je'pravil naš prijatelj nocoj, imamo tukaj 50,-000 milj dolgo vodno pot, ki pelje skozi prazgod, in ta je velik kakor približno'vsa Evropa-Delila naju bo lahko razdalja, ki odgovarja oni med Škotsko in Carigradom, pa vendar ostaneva oba še vedno v enem in istem orjaškem brazilijanskem prazgodu. Tu in tam je zabeležil kak potovalec svojo pot ali samo blodnjo skozi goščavo. Razen tega se dviga in zopet pada vodna gladina, pa znašajo razlike dobrih 40 čevljev. Radi tega pokriva polovico dežele nedostopno močvirje. Zakaj ne bi bilo v taki deželi kaj čudežnega in novega? In zakaj ne bi bili ‘baš mi oni, katerim je sojeno te čudeže odkriti? Razen tega,” je dodal, in njegov izraziti suhi obraz je zažarel od veselja, “bo to nevarno potovanje tudi- za športnika pomembno. Jaz sem namreč kakor stara žoga pri igri v golf: davno se mi je že olupila vsa bela barva. Življenje me lahko pre če bi nam bilo sojeno, srečati dal, sama živa resnica,” je pri- metava sem pa tja, ne da bi za- o kake vidne sledove.'To- čani, da imam svoje vzroke,'da športne nevarnosti, mladi vam tako govoriti- Južna Arne- j pr jatelj, pomenijo zmisel na-rika je moja priljubljena deže- šega življenja. Samo -radi njih la. Sploh sem menenja, da je se izplača bivati na svetu- Vsi to najbolj bogat, veličasten in j smo se preveč omehkuži-li, po-čudežen del našega planeta, če stali razvajeni in preleni. Daj ga le prepotujete v pravilni smeri od Darienskega zaliva do Ognjene dežele. Ljudje še premalo poznajo to pokrajino in si sploh ne morejo misliti, kaj vse se tam lahko naredi. Bil sem tam povsod, prepotoval deželo od enega konca do drugega in ostal zaporedoma dve suhi poletni dobi baš v okolici, kjer sem se vojskoval, kakor sem Vam pravil, so prodajalci sužnjev. Baš tam sem čul neke povsem slične stvari — indijanske pratr- te mi samo veliko, razsežno de. želo, puško v pest in kako nalogo, za rešitev katere bi se bilo vredno potruditi. Poskušal sem se v vojni, pri konjski dirkah in letalcih. A lov na pošasti, ki so slične prividom umo-bolnega, bo povsem nov, napet doživljaj.” Ves srečen se je nasmehnil tem izgledom. Predolgo sem se morebiti zadržal -pri novem znancu, a moral mi je postati tovariš za dolgo časa, In zato sem pa poizkusil popisati, kakor viri ga prvič -AND m WORST B YET TO COM —Ib najhnjše šele pride Bil sem dokaj utrujen po Po vseh čudežnih današnjih dogodkih, a vendar sem Obsedel pozne noči pri McArdleu, našem glavnem uredniku, in mu tolmačil, kako daleč je dospe-vsa stvar. Zdela se mu je toliko važna, da je o njej zjutraj poročal siru Georgeu Beau-montu, ranatelju. Sklenili smo, da -bom jaz spotoma redno poročal o vseh svojih doživljajih izčrpnih pismih na McArd-lue nasloy, in da se bodo ta poročila takoj po prejemu objavljala v “Gazeti” ali bodo izšla pozneje, kakor bo pač hotel profesor Challenger, kajti ni-imo vedeli, pod katerim pogo-nam izroči svoje podatke, ki ;o nas morali-voditi v nepozna-deželo.v Na naše brzojavno ;prašanje nismo prejeli nobe-,iega točnega odgovora, temveč lamo' besen napad na tisk v rplošnem. Samo na koncu je rilo pristavljeno, da nam pro-esor sporoči, ko mu bomo na-inanili, s katero ladjo odrine-no, pri odhodu one podatke, ki mu zdijo za to primerni. V a ponovno vprašanje sploh nismo prejeli nobenega odgo-:ora, samo njegove žena nam je moledujočim glasom naznanila, da je njen soorog že ves livji, pa izrazila upanje, da >omo še poslabšali njegovega smo BUILDERS FLOOR & WALLPAPER (0. • INLAID LINOLEUM • ASPHALT TILE • RUBBER TILE EXPERT INSTALLATION Estimates Cheerfully Given NO OBLIGATION, OF COURSE GL. 915 5 1364 HAYDEN AVENUE Wallpaper Kyanize Paints ANNOUNCING THE BEACH BEAUTY SALON Is Under New Ownership For your convenience there will be no appointment necessary until 4:00 P. M. OPEN THURSDAY AND FRIDAY EVENINGS BY APPOINTMENT |||288 East 156th Street KEnmore 3625 GERRIE NACHTIGAL, Prop. 11U1 tH"H M I II111IWIII >»«♦♦♦ 11111 lit ! : OUT WITH THE OLD IN WITH THE NEW To make room for new merchandise TOYS, FRAMES, PENS, PEN SETS, WALLETS, GIFTS, NOVELTIES, NOTIONS, ETC., ETC., at wonderful BARGAIN PRICES Come in, look around, you’ll save Dollars! WE DO PHOTO WORK AND ENLARGING MONEY ORDERS AND STAMPS PAY ALL BILLS WE GIVE- GREEN STAMPS MRAZ VARIETY STORE inafement—Formarly Service Photo) (Under New Management—Formerly _ 8311 SUPERIOR ^ SW. 1877 q ^ s • '• • • • • • • ■»■■■»-■ t INTERIOR EXTERIOR Complete • Painting * Decorating 9 Papering PROMPT INSURED Dex Kennedy MU. 9399 . RENTAL AGENCY A NEW SERVICE For Property Owners We have a select list of tenants. List your rentals with us. No charge to you. CLEVELAND RENTAL SERVICE 218 CUYAHOGA SAVINGS BLDG. 2123 E. NINTH, SLV77I0 (* CH 0696 "Bonnel" BREAKFAST NOOKS BOOTH SEATS MADE TO YOUR PERSONAL DESIGN AND STYLING EVES. BO 1758 DO IT YOURSELF with “St. Clair” AUTO PARTS Special This Week DELCO BATTERY $r Allowance On * Your Old Battery ST. CLAIR AUTO PARTS Complete Replacement Parts - Machine Shop Service 6009 ST. CLAIR AVE. EX. 4450 linn.... | Season’s Greetings 1 COUNCILMAN | JOSEPH F. D0LEJS | 13th WARD iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniBiinnm stanja. Tretji poizkus, ki na živa resnica,” je pri- metava sem pa tja, ne ua ot za- tvegali ^ .pozneje, se je resno, "in bodite prepri- pustilo kake vidne sledove. To- z gr(>Zovi'tim ropotom, la imam svoie vzroke.'da športne nevarnosti, mladi n potem nam je sporočilo tele- onsko ravnateljstvo, da mora liti telefon pri, profesorju Challenger ju pokvarjen- Opustili smo na to nadaljnje poiz-cušnje, doseči z njim zvezo. Zdaj pa, o, moji potrpežljivi iitatelji, sem primoran z vami prekiniti vse neposredne stike. Jd sedaj (če je sploh sojeno, la vam pride nadaljevanje moje povesti kdaj pred oči), se to ahko zgodi samo po “Dnevnem Listu”, katerega poročevalec ;em jaz- Izročam uredništvu poročilo o dogodkih, ki tvorijo uvod k enemu izmed najpomembnejših znanstvenih potovanj v svetovni zgodovini. Na ta način se ohrani — če mi ne bo sojeno povrniti se na An-jleško — vsaj spomin na okoliščine, pod katerimi je nastal ta načrt. Pišem te zadnje vrstice v salonu parnika “Fran-cfska”, da jih bo izročil pilot (Pilot je vodnik, ki ladjo pelje v pritstanišče ali ven, v odprto morje.) Mr. McArdleu, Dovolite, da vam predočim, preden zaprem svojo beležnico, še zadnjo sliko, zadnje vtise, ki jih odnašam iz stare domovine. Imamo vlažno, megleno jutro, kakor je po navadi vedno pozne pomladi: droben, mrzel dežek prši. Tri, v nepremočljive, od vlage lesketajoče plašče zavite postave korakajo po nabrežju in stopijo po mostiču na velik oceanski parnik, s katerega vihra plava zastava, odhodno znamenje. Pred njimi poriva nosač enokolhico, ki je do vrha /■natovorjena s kovčegi, culami in v prevleke zavitimi puškami-Profesor Summerlee, suh, po-Irt, k*r 5i DRYER'S TYPEWRITER MIES (SERVICE EVERYTHING FOR THE OFFICE OFFICE SUPPLIES — SCHOOL SUPPLIES NEW and USED TYPEWRITERS TYPEWRITERS REPAIRED and REBUILT UT 1-0371 - 7412 St. Clair Ave.- VETTER (UT GLASS COMPANY 215 HURON ROAD Near Ontario PLATE CLASS MIRRORS Made to Order and Re-Silvered Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc. Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc. Mfgd., Repaired and Matched CHerry 8090 Factory Price* žko slovo: mislim celo, da se mi to.tudi po zunanjosti pozna. Nenadno, v trenutku, ko hočemo po mostiču odkorakati na ladjo, slišimo zadaj neko kričanje. To je profesor Challenger, ki nam je oblj-ubii, da' se bomo še videli pred odhodom. Kakor vedno jezljiv, leti z zardelim obrazom in sopihajoč za nami. “Ne, hvala,” reče, “najrajši sploh ne grem na ladjo. To, kar vam imam povedati, opravim lahko takoj in kar tu! Nikar si ne domišljujte, prosim, da vam moram na katerikoli način biti hvaležen, ko odhajate na to pot. Povedati vam moram, da me to prav nič ne zanima in da mi niti v glavo ne pade, da bi vam zato karkoli dolgoval- Resnica ostane vedno resnica, in na njej nič ne izpremnijo vsa vaša poročila čeprav lahko izzovejo razburjenje ali obudijo radovednost večjega števila brezpomembnih zastopnikov množice. Moja na- CLEARANCE SALE Radios — Ranges — Refrigerators — Appliances WE’RE MAKING WAY FOR TELEVISION — EVERYTHING MUST GO! Many Items Below Our Cost As Always—24-Hour Service on Home and Auto Radios Remember the Name That Assures Satisfaction FREE TELEVISION DEMONSTRATION IN YOUR HOME WITHOUT OBLIGATION CARTER TELEVISION & RADIO (0. (FORMERLY ANDY’S RADIO CO.) 16532 Euclid Avenue at Ivanhoe Road POtomac 1292 dnevnik nalogo, ugotoviti doti-čna dejstva. Zahtevam samo, da ne pišete ničesar, kar ni v zvezi z vašo posebno nalogo, m vodila s potrebnimi pojasnili in da sploh ’ ničesar ne objavite in podatki o poti se nahajajo pred svojim povratkom. Zbo-v tem zapečetenem zavitku, gom, širi ‘Nekoliko ste omeh-Lahko ga odprete, kadar pri- čali moje mnenje o zoprnem dete v mesto ob Amazonki, ki poklicu, katerega ste si žalibog se mu pravi Manaos, a tega ne izbrali. Zbogom, lord John! smete storiti preden ne napoči Znanost je sicer za vas, v koli-star gospod, dviga počasi zunaj označeni dan in ura. kor sem razumel, -san,o zaprta noge in koraka s povešeno gla- Upam, da sem se popolnoma knjiga, a ši vendar lahko česti-vo, kot da bi se sam sebi globo^jasno izrazil? Upam tudi, da tate k loviščem, ki čakajo na ko smilil. Lord John Roxton se'boste strogo varovali pogoje, vas. Nedvomno boste dobili bliža s trdnimi koraki, njegov ki sem jih stavil, in se v tem priliko, poročati v lovskem li-suhi, živahni obraz se kar sveti,oziru zanašam na vašo častno stu “Field”, kako ste počili ka-med lovskim klobukom in okoli besede. Ne, gospod Malone, teregakoli velikanskega dimor-vratu ovito ruto. Jaz sem prav sploh ne mislim, da bi vam fodona- Pa še vi zbogom, pro-vesel, da sem že prestal raz-'stavil katerekoli omejitve gle- fesor Summerlee. Ce ste še! itne priprave in te-!de vaših poročil, če že ima vaš zmožni uvideti lastne pogreške,! J burljive potne priprave in dasi ten\u ne verujem posebno, odkrito povedano, povrnili se j boste vsekakor v London kot pametnejši mož. Zasukal se je potem na petah in trenutek pozneje, ko sem dospel na krov, sem že videl, da naglo stopica v daljavi njegova mala, čokata postava proti londonskemu vlaku. Mi pa, mi že plovemp po kanalu. Zadnji zvonček naznanja, d# že moramo izročiti pošto in pilot se poslovi od nas. Mi pa plove-mo “po stari poti in vedno naprej.” Bog naj blagosli vse, ki jih zapuščamo, in nam po-šejšlje srečen povratek! (Dalje prihodnjič) iim»iiiiii»iiiiii(iiiiiiiiiiwimnmtttr ‘ RAYMOND WINDOW CO. ALSCO ALUMINUM COMBINATION WINDOWS and DOORS For Free Estimates CALL GL. 9005 797 E. 152nd St. ..SSnSatta« — Burma cesta je bila prvič odprta za potniški promet leta 1939. AN ACQUAINTANCE WITH STATE REPRESENTATIVE GEORGE V. W00DLING GEORGE V. WOODLING Born on a farm, Woodling earned his way through college by working as a garage mechanic and machinist. Employment after college by Westinghouse Electric and New York Central Railroad has given Woodling an understanding of the problems of the working man in his goal to enjoy fair working conditions which will provide security for himself, happiness for his family and educational opportunities for his children. In later years as an electrical engineer and attorney. Woodling entered into patent law and has assisted individuals and manufacturers in obtaining patents on ideas that have created jobs for thousands of Cleveland workers. In addition to his outstanding record as a State Representative, Mr. Woodling is a scientist and mathematician in his own right with over 60 inventions to his credit, a lecturer and trustee at Fenn College, the author of several books and articles, an active worker in young people’s organizations and on frequent Sundays a guest minister in Cleveland Churches. A home owner, Mr. Woodling is married and has two sons attending public schools. PLUMBING and HEATING Fred A. Fantini, Licensed Master Plumber Remodeling of Kitchens and Bath Rooms Copper Lines Installed • Repair Work A Specialty For Free Estimates Call RE. 2705 SEE OUR FALL and WINTER LINE of 100% VIRGIN WOOL FABRICS Save $5 to $15.00 by walking around the comer 10 Day Delivery on Your Order “It’s the Measurements that Count” WALTER STATLAND CUSTOM TAILOR Store Hours Monday Through Friday 9 a. m. - 7 p. m. Saturday 9 a. m. - 9 p. m. 2605 E. 51st St. at Woodland EN. 5961 Within The Means of All... The REISS INVALID WALKER Custom Built to the Patient’s Exact Size and Requirements. With or Without Crutch Attachment, the Reiss Invalid Walker is the Answer .to the Prayer of Polio, Arthritis and Semi-Paralysis Victims Who Need Aid to Get Around. Mounted on the Easiest Rolling Wheels Obtainable, the Reiss Invalid Walker-is Adjustable and Easily Maneuverable by Child or Adult. For Complete Information, Call or Write NELSON B. REISS 14319 Alder Ave. GLenville'0542|| East Gleveland 12, Ohio ATTENTION LADIES! Your New Permanent Is An Assured Success Here. All Work Guaranteed. Monday-Tuesday Special Shampoo and Hair Style—$1.25 Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up Cold Waves—$10 and up MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grovewood Ave. IV. 0645 KOVACH BROS. GENERAL CONCRETE CONSTRUCTION CEMENT FLOORS - STEPS SIDEWALKS - DRIVEWAYS COMMERCIAL - RESIDENTIAL FREE ESTIMATES—NO OBLIGATION PROMPT SERVICE JOE KOVACH 3041 Meyer Ave. ON. 353$ *++++*++++*+++++++++++*++ BODY AND FENDER. REPAIRS - BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING SCHAEFER BODY, INC. Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025 ■hhf+'HI inn hhwwh UPHOLSTERING REMODELING — REPAIRING RESTYLING — RECOVERING CUSTOM BUILT FURNITURE EXPERT WORKMANSHIP PROMPT SERVICE MORRY’S UPHOLSTERING 820 E. 82 St. FURNITURE MADE TO ORDER UT 1-4750 Eves. PO 3672 iiiiiiiiiiiiiiitmiimmmmmniiiniiiinr " THE BEST IN COAL FINE QUALITY Direct From Mine STOKER - EGG - LUMP $11.75 to $14.00 per ton AUGUST and SEPTEMBER CITY & SUBURBAN PROMPT DELIVERIES GA. 3085 10 DAY TIRE SPECIAL 600x16—1st Grade $13-95 plus lax TRAILER RENTAL LUBRICATION - BATTERIES - TIRES - TUBES GUARANTEED MOTOR REPAIRS 24 HOUR SERVICE CHUCK'S HI-SPEED 7402 St. Clair WE GIVE EAGLE STAMPS EN. 9592 Cor. St. Clair and 74th St. SSS«S533S®SS3®3S3SS3S35s335®^ JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste s WALTER F. MEYER QUALITY JEWELER 12(09 St Clair Avenue ATTENTION HOUSEWIVES! SPECIAL THIS WEEK Large White Eggs Large Brown Eggs WE WHOLESALE EGGS CHICKENS DUCKS All Kinds of Chicken Feed (OLLINWOOD POULTRY 14801 Saranac Rd. Liberty 3886 HOTEL ROOMS AVAILABLE Singles—$2 up Doubles—$3 up Dining Room, and Bar Free Parking IMPERIAL HOTEL E. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU 1931 E. 79th Street GA. 7641 For the Enjoyment of Good Food and Plenty of It—Eat at NELSON’S SWEDISH RESTAURANT FAMILY STYLE DINNERS Tues. thru Sat 5 P. M.-8 P. M. $125 SPECIAL SUNDAY DINNERS 12 NOON—6 P. M. $2.00 Closed Mondays We Cater to Wedding* and Club Parties at Any Time by RESERVATIONS ONLY CALL EX 4000 1422 Addison Road RADIO SERVICE STAR ELECTRIC CO. EXPERT RADIO SERVICE ON ALL ' -<5 AM - FM - Television Record Changers Professional Recordings for All Occasions Work Guaranteed - Pick-Up and Delivery For Further Information Call 1404 E. 85th Street GArfield 7667 Nights HR 8466 ROYAL RADIO Guaranteed Radio Repair — Service — > • RADIOS — RECORDS Appliance! — Model Supplie* OPEN EVENINGS [full LINE SLOVENIAN RECORDS = = 570 E. 140th St. Phone UL. 1-1565 ARTHRITIS SUFFERERS PAIN IN JOINTS—LOSS OF MOVEMENT Short wave treatment for the relief of arthritis without the use of drugs, hospitalization, or loss of time. Try one treatment and be convinced. Don’t suffer and do nothing I GL. 6185 DR. J. A. ETTARI 10415 St. Clair Hr*. 3-8 ATTENTION LADIES The Newest Styles With The Latest Permanent A. ZECHMAN LINOLEUM - RUGS ASPHALT TILE PROMPT SERVICE m* a; ** -• MElrote 5042 v ft*' 3409 Lorain Ave. Business Opportunities AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; ve have plenty of ash customers Creme Oil Machine Permanents $r.50 Tues. » or Wed. Cold Wave* *6 .50 ROUX SHAMPOO TINTS . . . for glamorous hair color COMPLETE SET AND STYLE $5.00 Terrace Beauty Salon JESSIE PALUNAS, Mgr. 1161 E. 71 St. UT-1-1641 Closed Mon. Open Tues., Thurs., and Fri. Eves. giiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK TO BUY OR SELL CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-817$ 621 HIPPODROME BLDG. $ Gutters Replaced and CLEANED AND PAINTED ROOF REPAIR PRIVATELY OWNED AND , OPERATED FREE ESTIMATES MUlberry 7184 Si iitiiiiinniinniinnniniiniiininiiniinniiiiutnniiniiminniiiitmn»niiiiiiiimm SPECIALIZED BOOKKEEPING • FOR THE SMALL BUSINESS • TAX REPORTS t FINANCIAL STATEMENTS • BOOKS KEPT ACCURATE • PROMPT SERVICE t REASONABLE FEES Call UT-1-4343 until 5 P. M. PHAGAN GARAGE COMPLETE AUTO REPAIRING BODY AND FENDER REPAIR Motor Tune-Up — Overhaul Estimates Cheerfully Given "All Work Fully Guaranteed” BILL PHAGAN, Prop. 1314 East 107th Street GA. 0882 A. PAUL TINCHER Handwriting Expert Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 ’ GUARDIAN BLDG. MAin 7696 mSm, SALES and SERVICE ALL MAKES EXPERT REPAIRS ON AM—FM TELEVISION HOME and AUTO RADIOS A. G. SOBBOTA, Engineer Formerly with WHK and WTAM CH. 5911-2415 Tremonl STEAM HEATING . PLUMBING. .. SEWERING .. • WATER LINES • REPAIRS • NEW WORK • SEWERS PUT IN • PROMPT SERVICE Results Are Guaranteed CITY or COUNTRY PHONE ANY TIME SK. 8727 UT. 1-0641 BILL THE HOVER & SONS Storage - - Packing Shipping - - Crating No Job Too Kg or Small ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans GA. 3312 1203 E. 108th St. THE EMPIRE PLATO COMPANY Polishing—Plating—Tinning—J spanning Wo. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD. CEdar 1067 ^essssessssssssesesstsessMtestsesseesee test areas t*<