Poštnina plačana v gotovin Maribor, oonedeliek 24. septembra 1934 stav. 216 Let0 vlh' Av; Cena 1 Din MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2456 TTTrvmi 19* Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman HB Bfi I rafij v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase A A WLJ9 sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 Obsedno sfaije po osel Španiji Ukinitev raznih svoboščin in časniška cenzura — Obširne preiskave in dosedanje ugotovitve — Tihotapci orožia potopili parnik Meliki Naribor Z novim zakonom o mestnih občinah, ki je stopil v veljavo 23. t. m., to je dva meseca po objavi v »Službenih Novinah« odnosno po sprejemu v narodnem predstavništvu, stopa pri nas zopet v pereče ospredje vprašanje priključitve okolice k Mariboru. Novi zakon določa namreč, da se inkorporacije okolic k mestu lahko iz-vrše vedno, toda po dveh postopkih, po-enem, ki velja za dobo dveh 1 e t po uveljavljenju tega zakona, ter po drugem, ki bo veljal od poteka teh dveh let dalje. V dobi teh prvih dveh let izvede inkorporacijo lahko notranfi minister sam na predlog mesta ali okolice po lastni pre udarnosti, po poteku tega roka bo pa za to potrebno ljudsko glasovanje, to se pravi, da se bosta morala izjaviti eden ali oba dela za to, ali se izvede ali se ne izvede. Zakonodavec je pustil odprta vra ta teh dveh let očito zato, da bi olajšal rešitev problema inkorporacije, zavedajoč se dejstva, da se ponekod branijo okolice mest, drugod pa mesta okolic, dasi bi bilo v pravem interesu izvesti inkorporacijo kljub vsemu, odposno ustreči tistemu, ki je močnejši in važnejši faktor. To prehodno določilo novega zakona je zato posebno važno še za Maribor in njegovo okolico, pa tudi za vsa tri ostala slovenska avtonomna mesta, Ptuj, Celje in Ljubljano, kajti položaj je povsod enak: vsa'naša avtonomna mesta so tako zraščena s svojo neposredno oko lico, da je delitev z mejami ne samo nesmiselna, ampak tudi škodljiva tako za mesta, kakor za okolice. Nobenega dvoma torej ni, da se bodo slovenska avtonomna mesta, tudi Maribor, poslužila te ugodnosti in zahtevala inkorporacijo oko lice še dokler za njeno izvedbo ni potreb no nobeno ljudsko glasovanje prizadetih. Ker pa je gotovo, da se bodo v kratkem, morda že letos, izvedle nove volitve v vseh avtonomnih mestih, bi bilo z&to treba vprašanje inkorporacije čimbolj pospešiti, in sicer tako, da bi bila izvedena še pred volitvami, ki bi se potem izvedle že v enotno povečanem mestnem okolišu. Ako bi se inkorporaci-ja izvršila šele po volitvah, bi se lahko zgodilo dvoje: 1. da bi okolica kot novi sestavni del mesta ostala za prvo dobo brez svojega zastopstva v občini, ali pa 2., da hi se v starem mestnem okolišu že izvršene volitve morale razveljaviti in razpisati nove za ves stari in novi okoliš. Prvo kakor drugo bi pomenilo celo vrsto neprijetnih komplikacij. Kar se tiče Maribora, smo si v mestu vsi edini, da je sedanja mestna meja, ki vključuje borih sedem kvadratnih kilometrov, nemogoča in nesmisel n a. Naša okolica je na vseli straneh, v Krčevini, Studencih in na Pobrežju neločljivo spojena z Mariborom, zato niti ni več znova treba naštevati argumentov, ki govore za to. da se inkorp o racija takoj izvrši. Ž njo bo dosegel Maribor nad $0,000 prebivalcev, povečal se bo njegov občinski svet, povečala se bo gospodarska in s tem tudi politična, kulturna, soci aitia in nacionalna moč, a imel bo tudi možnost priboriti državnim nameščencem prvi draginjski razred. Ako se in-korporacija ne izvrši v tej prehodni dobi, se zato lahko zgodi, da potem sploh ne bo več mogoča in bo sedanja kvarna meja ostala še dolga desetletja. Mimo tega bo pa nastala še ta anomalija, da bo do stotine, ako ne tisoči okoličanov postali mariborski meščani, ne da bi Imeli vse meščanske pravice. Novi zakon o mestih določa namreč, da postanejo državni uslužbenci in uradniki avtomatično Pristojni v mesto, v katerem so zaposleni, pa naj sicer -stanujejo kjerkoli, torej MADRID, 24. septembra. Včeraj je bilo razglašeno nad vso Španijo alarm no stanje kot uvod proglasitvi obsednega stanja. Dokler je to izjemno stanje v veljavi, vlada lahko ukine razne državljanske svoboščine, ki so sicer po ustavi zagotovljene in uvede tudi preventivno časniško cenzuro, kar se je oboje tudi že zgodilo. Preiskava o velikem vtihotapljanju orožja in streliva za pripravljajočo se revolucijo Ie- POMEMBNE VOLITVE V FRANCI. GA ZA ! PARIZ, 24. septembra. V Bloisu v srednji Franciji, so bile včeraj dopolnilne senatne volitve, ki so vzbujale po vsej Franciji nenavadno veliko zanimanje. Njihov izhod se je namreč smatral kot barometer za spoznanje sedanjega razpoloženja francoskih vo Šilcev. Kot kandidati so nastopili desničar Doizy, neki socialist in- radikalni socialist Chautemps, sedanji poslanec istega okraja iti bivši ministrski predsednik, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi obdolžitev v zvezi z afero Sta- Srednjeevropski pakt ŽENEVA, 24. septembra. Avstrijski zunanji minister Berger Waldenegg se je včeraj popoldne vrnil z Dunaja semkaj ter se še zvečer sestal z iatlijanskim delegatom baronom Aloisljem. Ker se je vrnil v Ženevo tudi francoski zunanji minister Barthou, se pričakuje, da se bodo danes nadaljevala pogajanja za sklenitev srednjeevropskega pakta po Italijan skih načrtih. Podlaga za ta pakt bi bili znani rimski protokoli, katerim bi se pridružile kot sopodpisnice še Nemčija in države male antante. Obenem se bodo prčela tudi nadaljnja pogajanja za sklenitev južnovzltodnega pakta, ki naj bi bil nekako nadomestilo za propadli vzhodni tudi v okolici, izven mej mestne občine. Komplikacije, ki bi iz tega nastale, bi bile nerodne prav tako za prizadete, kakor tudi za mesto in za okoliške občine! Sicer pa inkorporacija po novem zakonu o avtonomnih mestih ni več tako boleča za okolišlke občine, kakor bi bila poprej. Novi zakon namreč določa, da se inkorporiranim občinam lahRo pusti neka v okvir celokupne mestne občine uvrščena avtonomija. To se pravi, da bi ohranile neke odbore, ki bi lahko sami reševali nekatere lokalne posle. Mimo | vičarjev še ni zaključena. Vlada je odredila v soboto velike hišne preiskave v pokrajini Oviedo, toda večinoma brez stvarnih uspehov. Dosedanja pre iskava je pa kljub vsem težavam ugotovila, da so socialisti in komunisti za res pripravljali državni udar in da jih je pri teni najbrže podpiral veleindu-strijec Ezhvarieta s tem, da jim je dobavljal na kredit orožje in strelivo, kljub vsem naporom se pa doslej vla- JI. PIČLA CHAUTEMPSOVA ZMA-SENAT. visky. Splošno se je pričakovalo, da bo Chautemps propadel, zgodilo pa se je narobe. Dobil je največje število glasov in je bil tako izvoljen. Najmanj glasov je dobil marksistični kandidat. Vendar pa pomeni njegova zmaga znatno nadaljevanje moči radikalnih socialistov na račun desničarjev. Do-čim je prejel Paul-Boncour prej tu 492 glasov, jih je dobil sedaj Chau-temps le 320 od 600. Pariški listi, ki danes komentirajo izid, pravijo, da je ta zmaga grenka pilula za radikale. Pakt. Ta pakt naj bi obsegal Rusijo, države male antante in držaVe balkanske zveze. Čakovec avtonomno mesto ČAKOVEC, 24. septembra. Po novem zakonu o mestnih občinah je postal z včerajšnjim dnem tudi Čakovec avtonomna mestna občina. Dasi po vsem zunanjem izgledu mesto Čakovec doslej niti formelno ni imel tega naslova, ampak je bil prav za prav le trg z naslovom velike občine. Podelitev mestnega naslova in pravic so proslavili novi meščani na najslovesnejši način, proslave pa se je udeležilo tudi več tisoč ljudi Iz vsega Medmurja, ki mu je Čakovec gospodarsko in kulturno središče. tega spreminja novi zakon tudi nekatere davščine, ki bi sicer okolico najbolj odbijale od inkorporacije, tako n. pr. go-staščino in druge. V takih okoliščinah bo tudi naša okolica, upajmo vsaj, opustila svoje dosedanje nepomirljivo stališče In se bo rajše prostovoljno in sporazumno priključila Mariboru, kakor pa čakala, da jo k temu prisili suhi dekret notranjega ministrstva. Čas inkorporacije je tu*jn izogniti se mu nikakor ni več mogoče. Pred vrati je Veliki Maribor s 50.000 prebivalci! *r. di še ni posrečilo izslediti parnika, ki je prevažal orožje. Zatrjuje se namreč, da so tihotapci, ko so bili načrti za revolucijo odkriti, parnik sami potopili. Zaradi obsednega stanja in čas niške cenzure je v Španiji včeraj in danes uavidez vsepovsod precej mirno, vendar pa prebivalstva še ni za-pustija velika nervoznost zadnjih dni. Mnogi še sedaj nočejo verjeti, da bo mogoče preprečiti nevarne dogodke. BEOGRAD PO NOVEM ZAKONU. BEOGRAD, 24. septembra. Včeraj po poldne ic bila tu svečana seja mestnega sveta, ki ie razpravljal o položaju po novem zakon«. Vodil jo je župan Petrovič, ki je izrazil upanje, da bo mestni svet deloval v času po uveljavljenju novega zakona, kakor je doslej in storil vse,, kar bo v interesu prestolnice. Nato so bili na novo izvoljeni razni odbori, kakor jih določa novi zakon. DR. KRBEK ODSTOPIL. ZAGREB, 24. septembra. Vseučiliski profesor dr. Krbek je na včerajšnji seji mestnega občinskega sveta v zvezi z novim zakonom o avtonomnih mestnih občinah odložil svoje župansko mesto. Do novih volitev bo vodil županske posle dosedanji podžupan Pavlina. VAJE ZA OBRAMBO CELOVCA. CELOVEC, 24. septembra. Danes se vrše v Celovcu in najbližji okolici obrambne vaje prebivalstva proti napadom iz zraka. Deželni glavar general Hulgerth je izdal ob tej priliki oklic, v katerem pravi, da so vaje potrebne zaradi tega. ker postane Koroika lahko bojišče tudi v primeru, če Avstrija ne bi bila zapletena v eventuelno vojno med njenimi močno oboroženimi sosedi. Ako bi pa biJa prisiljena vmešavati se v kako vojno, bi lahko postala direktno vojno ozemlje. Zaradi tega mora biti koroško prebivalstvo , pripravljeno za vse primere. ZAVEZNIŠTVO JUGOSLAVIJE !N TURČIJE. LONDON, 24. septembra. »Sunday Express« poroča, da je bila med Jugoslavijo in Turčijo sklenjena politična in gospodarska zvezna- pogodba. Pogodba je bila sklenjena v okviru balkanskega pakta. MACDONALD ODSTOPI. LONDON, 24. septembra. Splošno se zatrjuje, da bo ministrski predsednik Ramsey Macdonald že tekom prihodnjih dni odstopil in bo imenovan za generalnega guvernerja Kanade. Njegov naslednik bo najbrže Bakhvin. SCHUSCHNIGG IN GOMBOS. BUDIMPEŠTA, 24. septembra. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schusch-nigg se je mudil dva dni na lovu na honvedskih posestvih ter je v tem času razpravljal z ministrskim predsed-* nikom Gombosem o vseh aktualnih vprašanjih. POSLEDICA TAJFUNA NA JAPONSKEM. TOKIO, 24. septembra. Po uradnih po ročilih znaša število po tajfunu potopljenih ali vsaj še vedno pogrešanih ladij in čolnov 3.400. Ako se računa, da je na vsakem vozilu bilo najmanj dvoje ali troje ljudi, znaša število mrtvih gotovo 10.000. K tem žrtvam je pa treba prišteti še one, ki jih je tajfun zahteval na kopnem. Gosoodarshl soef mile antante DANES PRIČETEK KONFERENCE V BEOGRADU. PROGRAM KONFERENCE IN SPREJEM DELEGATOV. BEOOGRAD, 24. septembra. Danes se bo pričela tu konferenca gospodarskega sveta male antante, kateri se pripisuje velik pomen, ker bo morala proučiti praktične uspehe skle pov dosedanjih konferenc. Obenem bo morala na podlagi dosedanjih izkušeni napraviti tudi nekatere korek ture. Mimo tega se bodo na konferenci obravnavala vsa aktualna vprašanja gospodarskih odncsajev med Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslova- ško, medsebojnega delovanja v prometu, plovbi po Donavi, poštah, br-jojavih in poštnih hranilnicah. Nadaljnja točka posvetovanj bodo ženevska pogajanja za gospodarsko reorganiza cijo pcdonavja in vprašanja svetovnega gospodarstva sploh. Češkoslovaški in romunski delegati so prispeli semkaj večinoma že včeraj in so bili iskreno sprejeti po naših članih delegacije, zastopnikih vlade, poslanikih itd. Grenka pilula zmage Iz železniške službe. Od generalne železniške direkcije je premeščen v delavnico državnih železnic v Maribor kontrolor Ludvik Prbil. Zadnja pot dijakona Vinka Kovačiča. Oh izredno veliki udeležbi znancev in prijateljev so pretekli petek popoldne po ložili na mestnem pokopališču na Pobrežju k večnemu počitku dijakona staro-katoliške cerkve v Mariboru g. Vinka Kovačiča. Pogrebne obrede je opravil slovenski starokatoliški župnik g. Ferdo Lavrinc iz Ljubljane ob asistenci staro-katoliškega svečenika g. Jošta. Pred mrtvašnico je zapel pevski zbor žalostin ko, nato pa je krenil veličasten sprevod k grobu. Po cerkvenem opravilu je spre govoril ob odprtem grobu g. župnik, ki je slavil pokojnika kot svečenika, ki se je že v rani mladosti navdušil za staro-katoliško cerkev in ni bil nikdar v bogoslovju, nadalje kot velikega rodoljuba, človeka in velikega trpina. V imenu sta-rokatoliške cerkvene občine pa se je poslovil od pokojnika v toplih besedah g. Šegula. Zapeli so nato pevci zadnje slovo in prve grude so pričele padati na krsto. S tem je bilo končano zadnje dejanje tragedije moža trpina, mehke slovenske duše, ki je imel le to napako, da je mislil, da je ves svet tako pošten, kot je bil on sam. Ihteč so zapuščali z jesenskim cvetjem posuti grob njegovi najdražji, s težkim srcem pa so se razhajali tudi vsi, ki so ga poznali in cenili ter želeli večno radost njegovi blagi duši. Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Jože Pilih, viničar v Gačniku; Alojz Lasič, želar v Peršetin-cih; Ivan Žitnik, posestnik v Ivanjkov-dh; Ciril Zorec, viničar na Kogu; Frane Lončarič in Janez Lončarič, poljedelca pri Sv. Marjeti na Dravskem polju; Peter Zagradec, posestnik na Kogu; Jožef Horvat, posestnik v Mali Polani; Mirko Petek, posestnik v Vodrancih; Janez Mi~ kolan, posestnik v Dolini: Albin Vertič, pek v Podhlevniku; Ludvik Košič, trgovec v Spod. Krapjah; Ferdinand Verb-njak, posestnik v Radoslavah; Štefan Veren, posestnik v Bodoncih; Jožef Ga-šperič, posestnikov sin v Kobilju; Ivan Čepe, hlapec pri Sv. Križu nad Mariborom: Blaž, Karneža, posestnikov sin pri Sv. Bolfenku; Jožef Bencik, posestnik v Martjancih; Jožef Horvat, poljedelec v Dobrovniku; Jožef Topolovec, posestnikov sin v Sitežm in Aleksander Vajda iz Sela. Vse pogrešajo že iz svetovne vojne. Tiskarski škrat nam je v sobotni številki hudo ponagajal. Starosta šentiljskega Sokola je g. dr. Josip Bačar, in ne Bučar, kar na tem mestu popravljamo. Iz zadružnega registra. Pri mariborskem okrožnem kot trgovskem sodišču je na novo vpisana Nabavna zadruga >Poroka« r. z. z o. z. Pobrana šolnina na mariborskih šolah, Ob pričetku letošnjega šolskega leta so plačali učenci na 4 mariborskih srednjih šolah skupno 248.000 Din šolnine. 'Na kla sitni gimnaziji so plačali 74.000 Din, na realni gimnaziji 120.000 Din, na učiteljišču 30.000 Dn, na trgovski akademiji pa 24.000 Din. Precejšnja je tudi vsota, ki jo izkazujejo mariborske meščanske šole na plačani šolnini. Obmejni promet v avgustu. Obmejni promet na severni meji je v avgustu dosegel rekord. Našo državno mejo je prekoračilo okrog 40.000 potnikov, domačih in tujih. V našo državo je dopotovalo 20.081 oseb, in sicer 2017 Jugoslovanov, 9925 Avstrijcev. 7079 Čehoslovakov, 416 Nemcev in 644 iz drugih držav. Preko Maribora je dopotovalo 15.715 oseb, od teh 1406 Jugoslovanov, 7085 Avstrijcev, 6616 Čehoslovakov, 291 Nemcev in 317 drugih državljanov. Preko Št. lija je dopotovalo 2643 oseb, preko Gmurcka 153, preko Dravograda 348, preko Prevalj 696, preko Radgone 398, preko Hodoša 41, preko Lendave pa 87 oseb. V istem času je odpotovalo iz naše države 19.910 oseb, in sicer 1851 Jugoslovanov, 9S51 Avstrijcev, 7076 Čelioslovakov, 381 Nemcev in 751 drugih državljanov. Preko Maribora je odpotovalo 15.637 oseb. od teh L29S Jugoslovanov, 70$2 Avstrijcev. 6512 Čehoslovakov, 250 Nemcev in 5 vesti 525 dragih državljanov. Preko Št. lija je odpotovalo 2605 oseb, preko Cmurska 116, preko Dravograda 420, preko Prevalj 564; preko Radgone 417, preko Hodoša 63, preko Lendave pa 88 oseb. Največji je bil promet z Avstrijo in če-hoslovaško. V tranzitnem prometu je v avgustu potovalo na severni meji skupno 3930 potnikov, in sicer na progi Maribor—Rakek 1233, Rakek—Maribor 996, Prevalje—Maribor 318, Maribor—Prevalje 320. Prevalje—Labud 520, Labud— Prevalje 543. Največji tranzitni promet je bil z Italijo. Nov kader rezervnih častnikov. Pehotna inšpekcija vojnega ministrstva je objavila seznam rezervnih pehotnih častnikov, ki so opravili letos izpit za rezervne pehotne podporočnike v šolah in četah za rezervne pehotne častnike. Letos se je armada naših rezervnih pehotnih častnikov pomnožila za število 1066. Vpisovanje v trgovsko visoko šolo v Zagrebu. Vpisovanje v zimski semester šolskega leta 1934-35 na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zaigrebu se prične 25. t. m. in bo trajalo do 2. oktobra. Mimo drugih listin morajo slušatelji prinesti k vpisu tudi potrdilo pristojne davčne oblasti o plačilu neposrednih davkov in doklad, ki jih plačujejo starši, oziroma slušatelji sami, če so davkoplačevalci. Vajenci in vajenke, ki so se vpisali v obrtno nadaljevalno šolo, naj pridejo na mestno načelstvo po pridelilne listke, in sicer v času od nedelje, dne 30. sept., do sobote, dne 6. okt. vsak dan dopoldne. Dne 7. oktobra se bodo zbrali vsi ob 8. uri zjutraj v naznačenih šolah zaradi nadaljnjih navodil. Kdor še ni vpisan, naj to takoj stori. Ekskurzijo v mestno klavnico priredi društvo jug. akademikov v torek, 25. fcm. Zbirališče ob 9. uri na oglu Aleksandrove in Meljske ceste. Predsednik. Dražba zaplenjenega blaga. Jutri dopoldne ob 10. bodo na javni dražbi v carinskem skladišču prodali več kg srebrnega jedilnega pribora in 6 cilindrski o-sebni avto, vreden 40.000 Din. Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru obvešča, da se prične plesni tečaj za trgovske in privatne nameščence 2. 10. 1934. ob 20. uri v Narodnem domu. Opozorilo glede nabiralnih akcij. Zdru ženje trgovcev v Mariboru opozarja pre bivalstvo mesta na sklep zadnjega svojega občnega zbora, po katerem naj daje podpore in prispevke društvom samo na take nabiralne pole, ki jih je vidiralo predsedstvo združenja. Nadalje pripominja združenje,- da bo v skladu s citiranim sklepom vidiralo nabiralne pole samo ma riborskim humanitarnim društvom. Najcenejše duševno razvedrilo nudi gledališki abonma, saj prejme abonent za sedem mesečnih obrokov od 9 Din navzgor kar 22 uprizoritev, povprečno 3 predstave na mesec. Neabonent. ki obišče vseh 22 uprizoritev, potroši toliko denarja, kolikor abonent za abonma dveh sezon. Izredno velike ugodnosti abomna-na so torej na dlani ter to uvideva tudi občinstvo, ki se letos prav številno abonira. Zanimanje za gledališki abonma je toliko, da je uprava sklenila odpreti še četrti abonma, abonma D. Vse one re-flciktante na abonma, ki v dosedanjih a-bonmanih niso mogli dobiti primernih sedežev ter nove abonente vabimo, da se čimprej javijo pri gledališki blagajni, ki sprejema abonente še do 1. oktobra. »Putnikovi« izleti z avtokarom. V drugi polovici septembra in začetkom oktobra priredi »Putnik« sledeče izlete: Logarska dolina: 29.-30. septembra, od hod v soboto 29. 9. ob 14. uri, povratek v nedeljo ob 22. uri. Cena 115 Din. — Plltvlčka jezera: 1.—3. oktobra, cena izleta 285 Din. Maria Zel! 27.-28. 9. in 5. —6. 10. Cena 210 Din. Nadaljnje informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. in t. 21—22. Velika prekooceanska paroplovna družba HAPAG (Hamburg-Amerika Linic) je poverila Tujsiko-prometni zvezi z Mariboru, Tourist Office »Putinik«, zastopstvo za vse ozemlje zveze, t. j. za bivšo mariborsko oblast. Prosimo cenjeno občinstvo da se v vseh zadevah prekomorskega prometa — potovanja v Severno Srednjo in Južno Ameriko, družabna po- tovanja po atlantskem oceanu itd. — o-brne direktno na »Putnika«, kjer dobi vse potrebne informacije in vozne karte. Družba Hakag razpolaiga s prekomorniki najmodernejše gradnje s komfortom, ki dosega in prekaša komfort v najelitnejših hotelih kontinenta. Posebno zanimanje vlada za izletne vožnje HAPAG-a po Atlantskem oceanu, na Kanarske otoke, Madeiro itd. Zadevni prospekti so na raz polago pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova pesta 35, tel. int. 21-22, ki sprejema tudi prijave. Nenajavljena gasilska vaja. Nova preizkušnja za naše gasilce je bila včerajšnja nenapovedana gasilska vaja. Takih vaj naši gasilci še niso imeli, vendar pa so se izkazali pripravljene. Načrt za vajo je izdelal tehnični referent gasilske župe in poveljnik gasilske čete delavnic državnih železnic g. Kesler. Zamišljeno je bilo, da je priletelo letalo čez Pohorje in bombardiralo z eksplozivnimi bombami delavnice državnih železnic, ki so pričele; goreti na vseh štirih krajih. Ogenj je naznanila sirena in takoj nato so bili na mestu že gasilci delavnic državnih železnic pod poveljstvom Josipa Alta. Ker tuljenje siren ni prenehalo, so zapeli tele fonski zvonci in v času 28 minut je bilo na kraju domnevnega požara 13 gasilskih čet, ki. so takoj stopile v akcijo in položile okrog 2000 tu cevi. Petnajst motornih in dvoje ročnih brizgalen je brizga io vodo. Prispel je tudi oddelek vojaštva. Po končani vaji, ki je sijajno uspela, so se razvrstile gasilske čete na Krekovi cesti, kjer sta jih nagovorila upravnik delavnic državnih železnic g. Jovič in vodja gasilske vaje g. Alfonz Kesler. Pri vaji sc je pokazala hiba, ki bi v resnem primeru bila lahko usodna. Po eni uri je namreč zmanjkalo vode v rezervoarjih. Priporočljivo bi bilo, da bi se zgradilo več podzemskih bazenov, ki naj bi bili neka rezerva ter razbremenitev za hidrante. Zavržena mati. Bolj redki so na svetu primeri, da bi otroci popolnoma zavrgli svoje starše. Brezčuten in brezsrčen pa je tak otrok, ki zavrže lastno mater. Tak vsega obžalovanja vreden primer imamo tudi v Mariboru, ko živi hčerka v bogastvu in razkošju, njena lastna mati pa preživlja svoje zadnje dneve v nepopisnem pomanjkanju jn bedi, prepuščena sama sebi in čaka v 44. letu svoje starosti samo še na smrt, da jo reši muk in trpljenja. Uboge reve, ki je slepa na levo oko, ker so ji ga izbili, se je usmilila mestna občina, ki ji daje hrano. Lepo bi bilo, če bi se reve usmilila dobra srca in bi jo razveselila s kakim majhnim darom. Zapuščena starka stanuje v Felber-jevi hiši v Pristaniški ulici. Mednarodne rokoborbe v Unionu. — Piedzadnje kolo. Danes se bori: Czaja: Črna maska, Kawan;Gromov. Obe odločilni. R^dio Ljubljana. Spored za torek 25. t. ni.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: Gundulič in njegov »Osman« (Hubert Marjanovič); 18.20: mladinske pesmi, poje gdč. Vanda Ziherlova; 19.00: otroški kotiček (Saška Kovačičeva iu Janez Berdajs); 19.30: plo šče za deco; 19.50: čas, jedilni list; 20: jugoslovanska umetnost; 20.20: samo- spevi gdč. Mire Gnusove, vmes mando-Hnistični kvartet »Erika«; 21.30: radijski orkester, vmes čas in poročila; 22.30: angleške plošče. Grajski kino. Do vključno torka mojstrsko veledelo »Henrik VIII. in njegovih 6 žen«. Krasen film. Pripravlja se film »Zvoki mladosti«. Jožef Smidt, Szoke-Szakall. Kino Union. Danes v ponedeljek zadnji dan »Doumont-Verdun«. Od jutri dalje krasen velefilm »Noč velike ljubezni«. Gustav Frohlich in Jarmila Novotna. Pri pruvlja se največja senzacija sezone »Miki in Silli«, kolorirana simfonija o-čarljive lepote. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po Izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov im hrbtnega mozga najtopleje pri poročati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Narodno gledališke Letošnja otvoritvena predstava bo v torek, 2. oktobra. Ta predstava bo dobila svečano obiležje, ker uprizore eno najmočnejših del svetovne literature, Sha-kespearjevega »Hamleta«, ki pomeni njegova uprizoritev za vsak oder vselej dogodek. Razen teiga bo »Hamlet« nekaka interna proslava lOletnice umetniškega delovanja našega prvaka, priljubljenega igralca in režiserja VI. Skrbinška. Režijo vodi režiser J. Kovič, ki je delo okusno insceniral. Igrajo: Kraljeva Otelijo, Starčeva kraljico, Skrbinšek Hamleta, Furijan kralja, P. Kovič Polonija, Blaž Loerla. Nakrst Horatia, Gorinšek duha Hamletovega očeta. Grom prvega igralca. V vseh ostalih vlogah: Gorinško va, Harastovič, Medven, Rasbrger, Košič, Košuta, Verdovnik in Štandeker. Sodeluje tudi giledališki zbor in številna komparzerija.___________________________ Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo vinah. Šolske kniige šolske potrebščine ‘Tiskovna zadruga, Maribor Aleksandrova cesta 13 Odplačila event. tudi na obroke Srečke državne razredne loterije za novo kolo so prispele! Dobite jih v upravi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica 11. Štorklja na ulici. Nepričakovano so pretekli petek popoldne napadli na ulici porodni krči tovarniško delavko Ano Černejevo. Dobri ljud.ie so ii priskočili na pomoč in poklicali reševalce, ki so jo z avtom prepeljali v porodnišnico, vendar pa je že s potjo povila krepkega dečka. Nezgoda tovornega avtomobila. V soboto zvečer je neki mariborski tovorni ;;v(o. ki je bil namenjen v Ptuj, s piecej-šnjo silo zavozil v zapornico na železniškem križišču na Ptujski cesti. V trenutku, ko se je avto pred strto zapornico ustavil, je že privozil mimo vlak. Hujše nesreče ni bilo. Zgodba o šivalnem stroju in kriva prisega. Ko sta se spoznala ločenka Julijana Macuhova in samski delavec Šima Šegovc, stanujoča v Prešernovi ulici na Teznem, sta skovala lepe načrte za njuno bodočnost. Julijana je šivilja in sta se skupno s Šimo podala v Celje ter tani kupila pri neki Mariji Borovičevi šivalni stroj za gotovino. Nekaj mesecev je Julijana pridno šivala na novem stroju, njen novi izvoljenec.Šima pa je marljivo hodil na delo. To njuno srečo pa je nekega dne skazilo »modro pismo« mariborskega okrajnega sodišča. Neki Miha Kocijan je tožil Julijo in Šima za stari dolg. Pravdo je dobil. Julijani in Šimi so zarubili stroj. Toda brihtni glavi se nista dali kar tako ugnati. Pojavil se je nekega dne na sodišču Julijanin nezakonski sin Filip Žnidar, ki je čevljar na Belovski gori. Povedal je sodniku, da je zarubljeni stroj njegova last in ga je samo posodil svoji materi, da bi se lažje preživljala. Julijana in Šime sta bila ponovno klicana pred sodišče in sta tam pod prisego izpovedala, da je šivalni stroj kupil Filip Žnidar od Marije Borovičeve in da je torej stroj njegov ter ga je Julijani samo posodil. Zaslišana pa je bila v zadevi tudi Marija Borovičva, ki je izpovedala ta-fco, kakor je v resnici bilo. Julijana in Šima sta se ujela in sta se morala včeraj zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki je spoznal oba za kriva ter obsodil vsakega na 5 mesecev strogega zapora in oba na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 16 stopinj C: minimalna temperatura je znašala 13.6 stopinj C; barometer je kazal pri 17 stopinjah 739.6, reduciran na ničlo pa 737.6; relativna vlaga S8, vreme je toplo in tiho, vremenska prognoza: nobene bistvene spremembe lepega vremena. V M a r ib o r u. dne 24. TX. 1934. Mariborski »Ve čer n it« Jutra ' ..... V postopni izgradnji samouprav OB UVELJAVLJENJU NOVEGA ZAKONA O AVTONOMNIH MESTNIH OBČINAH. Kakor ste že objavili, je stopil 23. t. ni v veljavo novi zakon o mestnih občinah. ki je bil sklenjen v Narodnem predstavništvu letos meseca julija. Minister za notranj zadeve gosp. Lazič je s posebno odredbo izdal navodila in pojasnila na kojih osnovi se morajo v vseh mestih, za katera novi zakon velja, vsi posli prilagoditi določbam novega zakona. Zakon o mestnih občinah je samo en člen v veliki verigi izenačevanja zaikonov ki se plete od 6. jan 1929 dalje, .le obenem nadaljnji korak v izgradnji naših sa mouprav. Prvi korak v tej smeri je bil storjen lani, ko je bi! v Narodnem predstavništvu sprejet in do pozne jeseni sproveden zakon o kmetskih občinah, ki je končno po 15 letih državne skupščine napravil konec razdrapanim razmeram v poslovanju občin po celi vrsti raz ličnih zakonov in je za vse podeželske občine ustvaril enotne norme, ustvaril pa tudi podlago za končno dejansko upostavo samouprave z volitvami novih občinskih odborov, ki so bili tekom lanskega leta poletja in jeseni izvedene po vseh banovinah in ki so po veliki večini pokazale ne le veliko razumevanje naroda za naloge občin in za potrebo sodelovanja v občinskih upravah, marveč tudi odločno voljo naroda, da ne stoji več pasivno v abstinenci ob strani, ampak da odiočujočee in ustvarjajoče sodeluje na konsolidaciji prilik v vseh smereh Naš kmetski narod je pri teh volitvah pokazal svojo zrelost v presoji prilik, pa tudi v pogledu oseb, ki naj vodijo v občinah narodne posle. Novi zakon o mestnih občinah ima na eni strani isto nalogo, kakor zakon o ostalih občinah, da odstrani raznolikost zakonodaje za te občine po raznih delih države in postavi mestno samoupravo na enotno podlago, v drugi vrsti pa, da dosedanjo mestno zakonodajo modernizira in dovede v sklad s prilikami in potrebami sedanjosti. Zato je v ta zakon bilo sprejeto vse ono, kar se je v dozdajnih partikularnih zakonskih predpisih izkazalo kot dobro, izkoriščena so pa tudi izkustva zakonodaje iz raznih drugih držav. Mesta, za katera velja ta zakon, so v njem imenoma našteta. Vseh je 74. Med njimi so 4 iz dravske banovine: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj; iz celotne države pa so poleg prestolice države vsi sedeži banskih uprav (9), vse mestne občine, ki so že doslej vršile splošno upravno oblast prve stopnje (,30), in končno mesta z večjim številom prebivalstva in z izrazitejšim mestnim značajem (34). Naziv mesta more — to je logična posledica tega zakona — kak kraj dobiti odslej samo na osnovi posebnega novega zakona in ne samo na osnovi akta uprav ne oblasti. Mestom pa, ki so v tem zakonu našteta in ki ne bi hotela z ozirom na v zakonu določene obsežne naloge mestnih občin spadati pod ta zakon, je v zakonu dana možnost, da tekom prehodne dobe dveh let zaprosijo za podreditev pod zakon o podeželskih občinah*), kar se v tem času lahko zgodi s kraljevim ukazom, pozneje pa tudi sa-1,10 z novim zakonom. Odredbe glede članstva občin so v obeh zakonih identične, že iz razlogov čim večjega izenačenja v zakonodavstvu in enotnega praktičnega postopanja v vseh občinah. Določbe o organizaciji mestnih občin -se v dveh točkah bistveno razlikujejo od onih v zakonu o organizaciji ostalih občin. Dočim imajo občine, ki spadajo pod zakon o občinah, predsednika, občinski odbor in občinsko upravo, ki jo tvori prvih šest odbornikov z najjačje liste, imajo mestne občine predsednika in mestni svet. Dntngo: dočim zakon o občinah glede volitve občinskih odborov določa samo glavne smernice in so morale banske uprave izdelati še podrobne uredbe, vsebuje zakon o mestnih občinah že tudi celotni volilni postopek. Nadaljna razlika je v tem, da se volijo v podežel.občinah obč. odbori v celoti po večinskem principu, v mestnih občinah pa predsednik in dve tretjini mestnih svetnikov s splošnim, direktnim in javnim glasovanjem po dr. Hontovem sistemu, dočim imenuje eno tretjino ‘ban in sicer strokovnjake v komunalnih vpra šanjih. To je sistem, ki ga imajo tudi v mnogih drugih državah, kjer se postavljajo z večjo demokracijo, kakor n. pr. v csr. Je to korektiv, ki je zlasti za mestne občine s široko avtonomijo nujno potreben, da je na eni strani dana garancija za res stvarno obravnavanje komunalnih vprašanj, in da se more na drugi stra ni onemogočiti škodljive politične upii-ve, kjer bi se ti pojavljali proti splošnim državnim in nacionalnim interesom. V poglavju o delokrogu mest so naštete vse panoge poslovanja mest tako v lastnem kakor tudi v prenesenem delokrogu. Tudi tu je omogočena čim večja gibljivost in prožnost, z določbo, ki pravi, da lahko minister za notranje zadeve s sporazumom z resornimi ministri s posebno uredbo prenese v pristojnost ene ali druge mestne občine tudi druge posle splošne uprave poleg onih, ki so že v zakonu specialno navedeni (sanitetski in veterinarski, tržni, gradbeni in požarni, zadeve vzdrževanja cest, mostov, rek. potokov, kanalov, studencev, zadeve pospeševanja poljedelstva in živinoreje, šumski, lovski in ribolovski posli, poljska policija itd.), da pa lahko mestom tudi posamezne posle splošne uprave odvzame. Ta prožnost je omogočena državni upravi istotako iz tehtnih razlogov državnih in nacijonalnih interesov. Prav to stilizacijo zakona pa je vsem mestnim občinam, ki bodo svoje posle-v redu vršile, omogočena čim najširša avtonomija. Na osnovi novega zakona o mestnih občinah bo v izgradnji narodne samouprave storjen nadaljni važen korak. Mesto sedanjih' po velikem delu imenovanih županov in mestnih svetov v mest n ih občinah bodo prišli povečini izvoljeni zastopniki interesov mestnega prebivalstva poleg odličnih komunalno-politi-čnih strokovnjakov, ki. bodo imeli zlasti skozi valovje splošne krize v naročje boljših dni. Upam. da bo prebivalstvo naših mest, zlasti tudi Maribora, vsaj tako uvidevno, kakor so bili lani prebivalci naših kmetskih ter nekaterih mestnih in trških občin, ki so že lani vposta-vile svojo samoupravo. Upam, da bodo tudi naši meščani (rabim ta izraz za vse mestno prebivalstvo brez razlike stanu!) uvideli, da občinske volitve, ki so bolj kakor katerekoli druge izrazito gospodarske, tudi v naših mestih ne smejo biti igrišče za merjenje političnih sil, ne torišče za izživljanje raznih osebnih in političnih ambicij, tudi ne sredstvo za dokazovanje osebnih ali kakoršmihkoli simpatij ali antipatij, zlasti pa ne sredstvo za politične pustolOvine. Pri občinskih volitvah naš kmet pri vsakem kandidatu najprej postavlja vprašanje: »Ali je ta in ta, ki se poteguje za moje zaupanje, sposoben, da sam sebi zna pošteno in dobro gospodariti’? Ce je to, potem bo znal pošteno in dobro gospodariti tudi nam v občini!« Te besede sem smatral potrebnim, da jih zapišem, ker čujem, kako se že poleg resnih razprav o bodočih občinskih volitvah, tudi v našem Mariboru, kakor vedno ob takih prilikah, tudi tokrat zopet pojavljajo elementi, ki na stvar ne gledajo resno, stvarno in realno, in ki pri pivskih omizjih ter v zakotnih beznicah postavljajo liste in kandidature, ki pomenijo naravnost smešenje in naglavo postavljanje vseh velikih splošnih, gospo darskih sodjalnih in kulturnih nalog, ki so v zakonu občinam predpisane. Trdno pa sem prepričan, da bo velika večina mariborskih prebivalcev našla pravo pot. ki naj zasigwa našemu lepemu obmejnemu Mariboru nadaljni zdrav razvoj in napredek! Le tako se bomo pokazali zrele za dokončno in najvišjo stopnjo samouprave: za banovinsko samoupravo. Vekoslav Špindler. *) Radi boljšega razumevanja imenujem lani sklenjeni zakon o občinah v tem članku »zakon o podeželskih občinah« v nasprotju z zakonom Stran 3. ja Miho Visinskega iz Svetlina, občina Bednja. ko se je vračal na svoj dom. Obdelali so ga z noži na tako zverinski način, da je obležal s smrtno nevarnimi poškodbami v mlaki krvi. Sosedje so ga našli nezavestnega in ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Volitve pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju veljavne. Upravno sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo opozicionalcev glede izida občinskih volitev, ki so bile v juniju v novo formirani občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lista JNS, katere nosilec je bil posestnik Franc Bera-nič, je dobila 327 glasov, nasprotna lista pa vkljub demagoški agitaciji samo 106 glasov. Tako so torej dobili nacionalni volilci tudi od sodišča najlepše zadoščenje. — — mm za vse osnovne, meščan- ske in srednje šole kupu] ■ » :* Jjjp ' v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13. Tudi na obroke 3575 Lahkoatletski dvoboj SK Slavila (Varaždin) : SK Železničar 44:42 Včeraj dopoldne se je vršil na igrišču SK Železničarja lahkoatletski dvoboj med varaždinsko Slavijo in SK Železničarjem, ki se je končal po zelo napetih in zanimivih tekmovanjih s pičlo zmaigo SK Slavije. Dvoboj se je pričel ob 9.30, in sicer sta v vsaki disciplini tekmovala po dva atleta vsakega kluba. Pred pričetkom mitinga je pozdravil goste v imenu prireditelja g. Fišer, ki jim je izroči! v spomin lično zastavico; v imenu JLAS, poverjeništva v Mariboru, pa je spregovoril g. Bergant. Organizacija je bila tudi tokrat na višini, za kar gre zasluga sodniškemu zboru z g. Fišerjem na čelu. V naslednjem prinašamo rezu-ltate: (Prvo mesto se je kvalificiralo s 5, drugo s 3 in tretjo z eno točko). Skok v višino: 1. Džurak (Slavija) 162.5 cm; 2. Samec (Slavija) 160; 3. Požar (Železničar) 155 cm. Točke: Slavija S, Železničar 1. Tek 100 m: 1. Samec (S) 11.6 sekund; 2. Vcnuti (Ž) 11.7; 3. Viser (S) 11.8. Točke: Slavija 14, Železničar 4. Met kopja: 1. Markurič (S) 40.94 m; 2. Požar (Ž) .38.92 ; 3. Ogrizek (Ž) .58 m. Točke: Slavija 19, Železničar 8. Skok v daljiavo z zaletom: 1. Požar (Ž) 619 cm; 2. Urlianek (Ž) 566 ; 3. Viser (S) 563. Točke: Slavija 20, Železničar 16. Tek 400 m: 1. Samec (S) 55.8 sekund; 2. Markušič (S) 56; 3. Pruš (Ž) 57. Točke: Slavija 28, Železničar 17. Skok s palico: 1. Čelhar (Z) 290 cm; 2. Grirns (S) 280; 3: Cizelj (Ž) 260. — Točke: Slavija 32, Železničar 22. Tek 1500 m: 1. Podpečan (Z) v času 4:42.4; 2. Muraus (Z) 4:44.1s 3. Markušič (S) 4:58.4. Točke: Slavija 32, Železničar 30.. Met diska, prosti stil: 1. Čelhar (Ž) 32.93 m; 2. Viser (S) 27.11; 3. Požar (Ž) 27.05. Točke: Železničar 36, Slavija 35. Štafeta 400x300x200x100 m: 1. SK Slavija v postavi: Samec, Martušič, Petran in Viser 2:16.8: 2. SK Železničar v Dostavi: Muraius, Pruš, Venuti in Ban 2:17.2. V tej disciplini, ki je bila odločilna za izid tekmovanja (torčke so se štele dvojno), je odločila slaba predaja mariborskih atletov. Končno stanje točk: Slavija 45, Železničar 42. V nedeljo 7. oktobra bo v Varaždinu revanža, na kateri bodo imeli atleti SK Železničarja priliko, da včerajšnji neuspeh popravijo. Telefon v krsti. Čeprav je pri sedanjem napredku zdravništva skoraj nemogoče, da bi pokopali dozdevno mrtvega človeka, je še mnogo ljudi, ki žive v večnem strahu pred navidezno smrtjo. Nedavno je neki pariški trgovec v oporoki izrazil željo, naj mu po smrti prestrele srce, češ, da se boji, da bi ne bil živ pokopan. Mno igo je tudi primerov, ko ljudje pred smrtjo določijo, naj jim po smrti z iglo prebodejo srce. V Angliji je pa šinila bogati Alise Barkesovi v glavo kaj čudna misel. Dala si je narediti krsto z ventilatorjem in telefonom, tako, da bi lahko nemudoma telefonirala iz groba, če bi se v njem naenikrat prebudila. Krsta bo oprefnljena še z električno razsvetljavo, ki bo signalizirala grobarjevo ihišico, cim bi se truplo v krsti -premaknilo. o mestnih občinah, rlaM spada pori ta zakon o Še tekom prihodnjih let veliko in težko j podeželskih občinah tudi cela vrsta mest in tr- nalogo, prepeljati brod mestnih občin | sov- °p- p>s- Meščanska šola problem našega mesta NAD 800 UČENCEV NA DEŠKI MEŠC ANSKI ŠOLI. — NEMOGOČ POLOŽAJ. Preteklo soboto se je vršil na tukajšnji deški meščanski šoli roditeljski sestanek, ki ga je sklical ravnatelj zavoda g. Drago H u m e k. Upravitelj Humek je u-deležencem, ki jih je bilo nad 200, v nazornih besedah obrazložil težavni položaj zavoda, ki mu gre z ozirom na važnost v vzgoji naše mladine pač vsa pozornost merodajnih krogov. Šola je zgra jena tako, da more sprejeti največ 450 dečkov, letos pa se jih je vpisalo kar 800. Takega navala še do danes ni bilo. Šola Ima 17 razredov in samo 16 učnih moči. Nekateri učitelji ima j ona pr. po 8 do 10 ur na teden jezikovnega pouka in so primorani korigirati do 500 šolskih nalog mesečno. Pouk pa sc vrši dopoldan in popoldan, ter spričo te fizične in dušev ue preobremenitve ni izključeno, da bo ta ali oni moral iti na bolezenski dopust, kar pa nikoli ni v interesu gladkega funkcioniranja šolskega načrta. V posameznih razredih je danes do 60 dečkov. Da cije. m*1**** Ptuj Sreča v nesreči. Pri viničarju Duhu v Kicarju pri Ptuju so te dni doživeli dogodek,.ki jim bo še dolgo ostal v spominu. Tega dne so se namreč domači, razen 83-letne Marije Duhove, podali na polje na delo. Ko so se proti večeru vrnili, ni bilo stare Duhove nikjer na spregled. Talkoj so zasumili, da je morda odšla v vinsko klet, v kateri je vrel vinski mošt in so imeli v njej shranjen tudi krompir. Slutili so najhujše, zato so nemudoma odšli v klet. In zares so tam našli starko negibno ležati, okrog nje pa so opazili v tleh očividno z rokama izgrebene jamice. Bilo je vsem jasno, kaj se .ie zgodilo. Od ogljikovega dvokisa, ki ga izpušča vinski mošt, kadar vre. pokvarjeni vzduh je starko, ki je menda šla po krompir v klet, začel naglo dušiti, da ni mogla več pravočasno ute- v sanitarnem oziru to nikakor ni ugodno, bo vsakdo razumel, zlasti za primer izbruha nalezljivih bolezni. Vprašanje naše deške meščanske šole in njene razširitve stopa s tem v odločilno fazo. Do danes se temu vprašanju zlasti s strani občine ni posvečala tista pozornost, ki jo je prav ta šola s svojo misijo po vsej pravici zaslužila. Z inkorporacijo bo štel Maribor 50.000 prebivalcev. Kako bo pa potem? Ali bi ne bilo dobro, če bi mestni očetje začeli malo razmišljati o eventualni igradnji nove meščanske šole na desnem bregu? Sedanje razmere so nevzdržne, zato bodo morali merodajni činitelji države, banovine in občine razmišljati o nujni rešitvi tega nujnega problema. Dru go leto bo naval morda še večji, zato ni več časa za odlašanja. Nujno rešitev zahtevajo široki interesi ljudstva, ki vidi v meščanski šoli podlago za vso poznejšo življenjsko vzgojo mlade genera- či in se je zgrudila na tla; napol nezavestna je v smrtni sili grebla okrog sebe, iščoč sape, dokler ni popolnoma omedlela. Domači so starko takoj odnesli iz kleti in pričeli z umetnim dihanjem, čeprav od tega niso mnogo pričakovali zaradi visoke starosti starke. Pa vendar njihov trud ni bil zastonj; 83-letna Marija se je polagoma zopet zavedla. — Zanimivo je, da je mačka, ki je starko spremljala v klet, tam poginila, kar pa ipi čudno, ker je znano, da je ogljikov dvokis plin, ki je težji od zraka in ga je zato največ pri tleh, zaradi česar mu male in nizke živali sigurno podležejo, ako dospejo v prostor zastrupljen z ogljikovim dvokisom. Zopetno obujenje starke Marije Duhove je vzbudilo povsod v okolici največje zanimanje in zadovoljstvo. Nftčni napad na javni cesti. V petek ponoči so trije ponočnjaki napadli na javni cesti v Mali Varnici 27-letnega dninar- C. K. Prevara (Ruska pravljica.) V nekem carstvu v neki državi je bil car Agej. Njegove ladje so odplule na vojno v druge kraje, kar nenadoma in nepričakovano pa navali nanje silen sovražnik. Na eni ladji je bil tačas mornar Ivan. Zagleda nesrečo, iz katere ni mogoče nikamor, prime se za jambor, potegne ladjo pod vodo, odplove od sovražnika okoli ene vrste in zleze iz vode. Sporeče to kralju in kralj mu da svobodo. Gre mornar Ivan po vsem carstvu; njegova slava je velika, a v žepu nima niti kopejke. A kaj bi govoril o denarju, ko ni imel niti hiše niti koče! Prisiljen je bil, da si išče prenočišče, kjer bi se skril pred temno nočjo in pred dežjem. Dobi prenočišče pri dostoženem vojaku in se začne ž njim pogajati: »Jaz bom pri tebi,« pravi, »samo čez noč, podnevi pa bom delal in si služil kruh, a ti se brigaj zase in skrbi za denar: za vsako noč rubelj.« Vojak, ki je bil reven, se denarja silno razveseli in pride mu na um, da bi si kupil skrinjico, ki se dobro zaklene, na vrhu pa bi prerezal špranjico skozi katero bi metal vanjo denar in ga hranil. Tako tudi napravi. Mornar mu daje za vsako noč po cel rubelj, on pa brž z njim v skrinjico. »Zdi se mi, da se je mnogo nabralo!« pomisli nekoč,« časa je preteklo precej, daj da vidim, ako imam mnogo rublji-čev. Ali ni moj mornar bedak? Ne jč, ne pije, a vsako noč mi prinese cel rubelj? Odkod neki jemlje denar?« Vojak odklene skrinjico, a ona niti ne diši po denarju, temveč so v njej sami iveri. Nato se gospodar silno razjezi nad stano- valcem. Ta se roti, da je plačal s čistim srebrom, a drugi pravi: »Prijatelj, nisem mislil, da si Uje nepridiprav. Ne bi te bil sprejel na stanovanje. Glej, zdaj si ves čas zastonj stanoval. Kaj naj ti vzamem? Kaj naj porečem dobrim ljudem?« Gre vojak na sodišče in prosi, da bi njemu in mornarju razsodili. Sodniki so mislili in mislili, a se niso ničesar domislili. Dajo obema zvezati roke in ju pošljejo carju. Car Agej vpraša vojaka, kakšen denar je prejemal in kam ga je deval? »Prejemal sem običajni srebrni denar in ga metal v skrinjico, da bi se mošnja ne preguljila.« Car se za-krohota in pošlje po skrinjico. Prinesejo skrinjico, jo odklenejo, potgie dajo vanjo, a v njej so sami srebrni rublji in tako novi, kakor bi bili pravkar kovani! Car se razjezi na vojaka in zagrmi: »Zakaj si obrekoval mornarja?« ter ga da zvezati in bičati.' Mornarju Ivanu se vojak zasmili pa prosi carja, naj ga ne bijejo več in pravi: »Jaz sem se ž njim samo pošalil.« Car ga vpraša: »Ali se res lahko tako šališ?« »Lahko, Vaše cesarsiko Veličanstvo!« »No, pa se pošali še z mano.« »Bi se že, pa se bojim, da dobitn.. .« »Nič ne dobiš! Na za poroko sv. Nikolaja!« Mornar napelje v carski dvor vode; starešine se preplašijo, nihče se ne bi rad utopil, toliko, da se od strahu ne razjokajo. In priplava k carskemu mesto ladjica. »Car Agej!« reče mornar Ivan, »sediva na ladjico in popeljiva se.« Sedeta in se popeljeta. Veter ju odnese na odprto morje, a na morju nastane tako silen vihar, da se ne nadejata več dolgega življenja. Naposled vihar po- jenjava in vrže ladjico k nekemu otoku. Car stopi na suho, napravi dva, tri korake, se ozre — ladjice in mornarja Ivana ni nikjer. Car Agej se zamisli: »Kam sedaj?« in gre ob bregu. Gre, gre in pride do velikega mesta. Vidi žensko, ki nese pečeno bravino na prodaj. »Predraga!« reče car, »vzemi me v službo, pečeno bravino bom nosil za tabo.« »Koliko zahtevaš?« »Nič, samo s kruhom me hrani.« Ženska pristane in oba gresta v mesto. Ko je car nosil bravino, se mu je zahotelo, da bi pokusil, vzame košček in začne jesti. Od vseh strani pritečejo nanj ljudje, ga začnejo zadrževati in izpraševati: »Kaj ješ?« »Pečeno bravino.« »Saj je človeška roka. Glej ga, Ijudo-žrca!« Pograbijo ga, mu zvežejo roke in noge ter ga vržejo v temnico. Potem ga začno soditi in ga obsodijo na smrt. Privedejo ga na morišče, polože njegovo glavo na panj, krvnik vzame v roko sekiro in zamahne... »Aj,« vikne car Agej. Starešine poskačejo s stolov: »Zakaj ste tako glasno vik-nili?« »Kako ne bi viknil, toliko, da mi ni krvnik glave odsekal!« »Kaj Vam je, Vaše veličanstvo? Kakšen krvnik? Saj stev dvoru, na svojem carskem prestolu in ste nas vse poklicali, da sodimo Ivanu mornarju. »Ti si še tukaj, nesrečnik?« se jezi car Agej. »Žal mi je, da sem ti dal sv. Nikolaja za proroka, sicer bi te dal obesiti!« Takoj razglasijo po vsem carstvu prepoved, da nihče ne sme sprejeti v svojo hišo Ivana mornarja. Dolgo se je potikal brez zatočišča; šel je v vse hiše in nikjer ga niso sprejeli. In glej, zopet pride mornar Ivan v vas in zaprosi kmeta. »Car ne pusti, pravi kmet.« »Pusti me, dobri človek!« »Ali nisem rekel, da ne smem! Če te že pustim, tak samo za pripovedko, ki jih imam jako rad.« »Dobro, naj bo za pripovedko.« Kmet ga sprejme, nahrani, napoji in oba ležeta na posteljo. »No, pripoveduj pripovedko!« priganja gospodar Ivana, a ta mu odgovori: »Poglej se no, kaj je iz tebe postalo.« »Seljak se pogleda in vidi, da je medved. »Poglej mene, jaz sem tudi tak! Kaj hočeva sedaj? Saj naju za Boga pobijejo! — Ne boj se!« V spalnici je bilo okno. Ivan zapodi gospodarja skozi okno in skoči sam za njim. Zbežita v gozd. Zapazijo ju lovci in gredo brž za njima. »Kaj hočeva sedaj?« vprašuje kmet. »Sedi v hrastovo duplo, a jaz sedem poleg tebe. Ako naju lovci dobe, ubijejo mene in me denejo iz kože — a ti skoči iz dupla, se prevrni pre-. ko kože — in postaneš zopet človek.« Komaj to spregovori, so že lovci tu. Ubijejo medveda, mu oderejo kožo in se gredo na reko umivat. Seljak to opazi, izkoristi priliko, se obrne enkrat in pade iz postelje na tla. Jako se pobije in reče sam pri sebi: »Po pravici je car Agej pripovedoval, da te ne smejo nikjer sprejeti!« A mornar Ivan se oglasi s postelje: »Kaj ti je. Bržkone si zaspal.« .»Kje si nesrečnik? Saj so te ubili ir sneli kožo s tebe?« »Ni res. Glej me živega in s celo kožo.« Seljak ga zapodi. Ivan mornar se .je nato potikal in potikal ter odšel v drugo carstvo. Borba za točke med klubi LNP se je pričela BILANCA VČERAJŠNJIH PRVENSTVE NIH TEKEM. ISSK MARIBOR IN SK SVOBODA STA REMIZIRA LA. PORAZ SK RAPIDA v CELJU. Uvod v jesensko prvenstveno sezono | sta priredili v Mariboru moštvi ISSK Maribora in SK Svobode. Brez bučne reklame in tudi brez običajnih dolgotrajnih in najrazličnejših prognos sta lokalna nasprotnika nastopila pred okrog 500 gledalcev na igrišču v Ljudskem vrtu z enakimi izgledi za zmago ali poraz. Kljub neodločenemu rezultatu, ki pa niti od daleč ne ustreza potek« igre in poka;za-nemu znanju, lahko brez vsakega rizika ugotovimo, da je podzvezno prvenstvo s SK Svobodo pridobilo in tudi lahko brez bojazni vnaprej trdimo, da Svobodaši še dolgo niso izrekli poslednje besede v tem tekmovanju. ISSK Maribor:SK Svoboda 3:3 (2:0). S predvedeno igro so bili gledalci lahko v splošnem zadovoljni, vsaj, če niso uporabljali pretiranega merila. Po nesrečnih in navsezadnje malo žarnimi vih prijateljskih tekmah se bodo naša moštva vrnila v konkurenco, ki je sicer na nekoliko nižjem nivoju, zato pa jim bodo te tekme bolj ležale in bodo igre gotovo bolj zanimive. S tega stališča torej je bila igra vse do zadnjih faz dobra, zanimiva, in zlasti po zaslugi ISSK Maribora tudi vsaj na trenutkih, lepa. Belo-črni (tokrat v novih rdečih majicah) so igrali brez nekaterih ljudi, ki so nastopili preteklo nedeljo in ki so se takrat dobro obnesli. Gotovo ni ta postava dokončna, preveč je neenakosti v njej. Napad je bil po svojem učinktu kaj pester. Obe krili sta dali malo dobro igro, a v notranji trojici se je izgubljal preveč v ozadju Priveršek, ki je hodil vedno znova po žogo nazaj. Najbolj agilen je bil Dušan, ki ima tudi prav dober strel, le da ga ni utegnil uspešno uveljaviti. Napadalna vrsta Maribora je izvedla lepe in smiselne poteze in je v forslranem tem pu gradila napad za napadom, precej šablonsko sicer in taktično deloma napačno, vendar so bili ti napadi lepi za oko in razodevali smisel za inteligentno igro. Obramba je bila žilava in trda, toda nesigurna, tako da je bila mnogokrat potreba pomoči 1 trebiti ne pri nailh inserentlh > Posamezni rezultati so bili naslednji: Sergej Senekovič (M):Marjan Kveder (P) 6:0, 6:3; Senekovi (M):Sevnik (P) 8:6, 8:6; Ernest Vampi (M):Sevnil^ (P) 6:4, 6:2; Kveder (P):Tomislav Neralič (M) 8:6, 4:6. 6:3; Stevo Tončič (M):Šalamun (P) 6:1, 6:0; Božidar Gajšek (M):Šala-mimn (P) 6:2, 7:5; Senekovič-Vam pl (M): Kveder-Sevnik (P) 3:6, 6:4, 6:3; Kveder -Sevnik (P) : Tončič-Neralič (M) 7:5. 6:4. Prihodnjo nedeljo se bosta oba nasprotnika v revanži srečala v Ptuju. Lepi izgledi Gospa: Ali se je gospod že vrnil? Zjutraj se je odpeljal z avtom v mesto in dejal je, da se bo kmalu vrnil. Služkinja: Ni se še vrnil, pač pa je že trikrat telefoniral k nam prometni stražnik. Zahtevajte brezplačne prospekte! Samoprodaja: za Maribor: Plnter & Lenarti za Celje: O. Rakusch za Ljubljano: Venceslav Breznik, Stritarjeva ul. 7 Posest PRODAM NOVO ZIDVNO mso. soba, kuhinja, drvarnica in vrt- Cena 13.50G. Ptujska cc-sta, pekarna Bogovič 4005 Kupim KLPIM PSA VOLČJAKA, starega do ! leta Tržaška c. 13. 4007 Dliaška stan. DIJAKINJA IZ DOBRE ROD-BINE se sprejme na stanovanje in hrano- Naslov v upravi »Ve-černika«. 3802 Sobo odda SOBA ZA SOLIDNEGA GO-SPODA. Stanovanje ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami odda s 1. oktobrom v Masdalenski ulici. Vprašati pri hraniu Vrablu. Radvanjska c. ?A. 4010 TRISOBNO STANOVANJE 5 pritiklinami v novi hi?i v Koseskega ulici oddam s prvim novembrom. — Franjo Vrabl, Radvanjska c. 24. 4009 Soomnite se CMD1 Kurjenje z drvmii je najbolj zdravo in čisto, a samo pri ZEPHir-PECEH obenem pa tudi najcenejše in najudobnejše. Izdelki tovarne peči, štedilnikov in emajla ZEPHIR d. d., Subotica fetdaja koozorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribom. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,