25. štev.
Inseritl '<• »prejemajo in velja ris'opita vretii:
i hi., « se tisku lkrat. 11 * •-t» ii m	- »
11 D » II ^ „
.'ri večkratnem tiskanji »a co m primerno r.maiiji<a.
Rokopisi
»<> ne vračajo, n»iranhovnnt II»itia se »e sprejemajo.
H iroonino nrejema oprisvniJtvo (samunstrac.ija) in ekspediciia na Dunajski eemi it, 15 v Modi jalovi hiSi, II. nadstropji.
Po ooitl pre;emar velja :
■eio teto	jO (ft. —
Z«
ia poiieta ta «trt letu
50
Fililiiei list za slovenski narod
V administraciii veli»:
Za ceio •;««	< ei. 40 kr.
ra poi Icla	. ., 20 „
ia i'etrt icta	Z ., 10 ,,
V Ljubljani na .ioni posiliao velià «o kr. veè na leto.
Vredniätvo je Rečne ulice St. &.
z hau po trikrat na teden m sicer v toreK, četrtek in Konnto,
Dunaj pa državni zbor.
Z Dunaja 28. februarja.
Že zadnjič sem obširno poročal o nedostojnih dogodkih, ki so se med obravnavo o šolskem predlngu vršile v državem zboru na ga lerijah iu pozneje v soboto zvečer v Lavdo-noiih ulicah pred stanovanjem poslanca Lien-bacherja. Danes temu poročilu dodam le še to, da Lienbacherja ni bilo doma, ker se je bil že v soboto popoludne odpeljal v Solno-grad k svoji hčeri, in da so študentje, kter.h je bilo okoli 400, upili tudi „Hoch Schönerer", ter razun že omenjenih peli tudi pesmi: „Deutsche Worte Loi' ich wieder", in „Der Gott, der Eisen wachsen liess, der wollte keine Knechte." Ali ni to Čudno , da študentje tolikanj povdarjajo nemščino, ko je vendar Lien-bacher Bam trd Nemec, rojen v čisto nemškem Solnogradu? Toda tem ljudem ne diši nem ščina združena s pravim duhom avstrijanskim, ampak nemščina po smislu in kopitu znanega kričača Schönererja, kteremu so klicali „živio", to je nemščina piusaška. l/.rned vjetih študentov so tri izpustili , druge pa bodo zarad kalenja miru izročili deželni sodniji. Včeraj bo jih smeli njihovi sorodniki v zaporu obiskati in državni poslanec dr. Kopp se je pri gosposki za nje potegnil. Ž njimi vred so zaprti tudi trije nedijaki, ki so se bili policiji ustavili.
Cez vse ostudno je obnašanje dunajskih liberalnih listov. Kahlo sicer grajajo razsajanje, in študentom priporočajo, da mačkine godbe niso več v navadi, da tako ravnanje škoduje političnim razmeram liberalne strauke itd.; a
še veliko bolj grajajo policijo , češ , da se je jako surovo obnašala, ko je skušala zbrane študente razpoditi. Ali je bilo pa obnašanje razsajalcev olikano ? Ali se niso marveč obnašali kakor besni in divji ? S pametnimi ljudmi se zamore pametno ravnati, zdivjanih pa ne moreš drugači vkrotiti kakor s silo.
Nadalje ti listi obžalujejo stariše, kakor tudi zaprte študente, češ, da jim preti zapor od 1 do 6 mesecev, da jim skoraj gotovo ne bode več mogoče svojih šol nadaljevati, da je bila vsega kriva le njih vroča kri itd. Tega pa ti hinavski liati neČejo povedati iu spoznati, da bo vsega sami največ oni, ker vedno ščujejo in hujskajo zoper poslauce, ki na desni v državnem zboru sedč. Tudi današnji liati so polni takih psovk, zlasti se odlikujeta v tem „Extrablatt" in „Tagblatt". Ali je potem mar čudno, ako mlada kri zavre in počenja reči, s kterimi si iniBli vsled onega ščuvauja pridobiti celo posebno zasluženje?
Kaj pa bo nasledek takega ravnanja? Kdor je bil zadnje dni pri obravnavah državnega zbora o šolski postavi, prepričal se je lahko, da toraj že ne bo več mogoče mirno in nepristransko pretresati političnih vprašanj. Galerije so bile natlačene ljudstva, priprostega in imeuitnejšega, ki je pri vsaki priliki liberalcem hvalo ploskalo, pri govorih poslaucev na desn ci pa sikalo in tako hudo z nogami teptalo, da se je kar debel prah valil po zbornici, iu je bil po govoru Lienbacherjevem vsled tega celo slišati krik, da gor'. Liberalci hočejo na ta način poaluuce oplašiti, da bi zgubili pogum in se jim vdali. Pa to ne pojde tako lahko, marveč se utegne nekaj zgoditi, kar bi
bilo za Dunajčane najhujši v.iarec. Ker zbornica francoska pred pariško druhalijo ni bila varna, zborovala je dalj časa v Versaillesu, ter se je še le pred nekimi leti preselila v Pariz. Tudi naši državui poslanci se ne bodo pustili od duuajskih razsajevalcev strahovati in ako v tem oziru ne bode drugače, hočejo prav za trdno zahtevati, da naj se državni zbor prestavi v drugo manjše mesto, morebiti v Krorner ž na Moravsko, kjer je že zboroval I. 1848, da bode poslancem mogoče mirno zborovati in se jim ne bode treba bati pobalinskega strahovanja. Dunajska poulična drulial naj se potem med seboj pretepa in kolje, kakor ji je ljubo in drago. Tukaj ima Suess priliko priporočati in zagovarjati omiko , ker bi morala sicer Evropa reB milovati, pa ne večine državnega zbora , ampak mesto dunajsko, ako bi bili vsled pouličnih demonštracij državni poslanci primorani umikniti se v drugo mesto.
Sicer pa pričakujemo, da bode vlada malo ostreje sodila o teh dogodkih, kakor liberalni dunajski listi, in ojstro kaznovala vdeležence. Vi č na njih je bila pri nemškem društvu „Lesehalle". Včeraj je bil predsednik tega društva pokl.can k policiji, kjer so mu nasvetovali, naj društvo za nekoliko dni zapre, dokler se ne pomite duhovi. Pa društveni predsednik je ošabno odgovoril, da tega sveta ne bode izpolnil. Vsled tega je prišla od policije odločna zapoved, društvo zapreti, in sploh sodijo, da bode društvo razrušeno, ker 8e je tudi pri drugih raznih 'prilikah robato in rogovilsko obnašalo. To bi bilo prav. Pa ravno tako potrebno bi bilo tudi vladnim listom nekoliko
Amerikanska pisma.
VIII.
Wabasha G. fobruarija 1881.
Predragi prijatelj! Zadnjič sva ostala na poti od New Yorka čedalje v notranje dežele aeverne Amerike, idiva zdaj dalje po nagli poti železnice. Solnce je stalo že visoko na nebu, ko se zbudim (28. avgusta). Naše včerajšnje sopotnike nadomestili so drugi, ker takih, ki bi tako daleč v deželi svoj cilj imeli, ko mi, je bilo le ntalo. Kar nas je bilo naših ljudi, bilo nas je osem Kranjcev in pet Nemcev, toraj doi.t1, da ravno nismo imeli vzroka uied seboj dolgočasiti se. — Dirjali smo še vedno po novojorški državi, in večidel memo mogočnih rek in v podnožji ne poBebno visokih hribov, kter.h nobenega nitem videl, tako visocega kakor je n. pr. Šmarna gora. Postaje so zeio dolge, in le tam je videti nekaj hiš, po deželi pa le redko, redko ktero. Peljali smo se navzgor, da je hlapon kar ječal, a vendar z enako hitrostjo vozil; ko smo pa ua to zopet drli navzdol, je bila naglost taka, da bi človek mislil, da se bo ua ravnini vlak kar prekucnil. In poleg tega je
pot železnice tako kriva, da se vlak veduo zvija, in dasiravno je kratek, ga je iz okua le redko kedaj celega videti.
Velika in vesela novica bila je zii me, ko sem zvedel, da se bodemo peljali memo slapa Nijagare, o čegar krasoti in veličastnosti sem že toliko bral in slišal, da sem že takrat, ko sem vedel za gotovo, da pojdem semkaj, sklenil, ogledati bi pri prvi priložnosti to, velikansko delo narave, — in sedaj sem imel se peljati memo njega.
B lo je okolo devete ure dopoldne, ko pridemo ua postajo Buffalo, zadnjo v novojorški državi. Tu smo dobili drug hlapon, kajti do večera smo se imeli voziti po angležkem posestvu, namreč skozi Cauado. Tudi so tukaj od našega vlaka odpeli nekaj vozov, tako da amo bili mi prav v zadnjem vozu. Brž ko je pričela železnica ,voziti, podal sem se venkaj na vhod, da bi mogel vse bolje videti. Že je bilo čuti šumenje in vriš slapa, iu to tako močno, tla je bilo le težko »lišati svojega soseda. Pogledal sem v voz, VBe že težko pri-čakuie trenutka, vse je tiho in pri oknih.
Caz par minut prične vlak počasneje it', vršenje zmeraj močneje, in kmalu gremo čez most,
ze 6 zelo počasi. A glej ! ko smo komaj nad vodo, videti je malo v Btran — slap.
Predragi ! Moje pero je nezmožno Ti to krasoto popisati. Na dveh kraj h, le malo narazen, videti je ta velikanski vodopad, kteremu ga ni enakega na v?em svetu. Vaa reka N agara pada tukaj čez naraven jez v neizmerno globočino, a tako mičjo, da se človeku zdi, kot. da bi Be zemlja tresli». Slap dela velikanske valove, kterih pa od našega mostu ni bilo dosti videti, kajti vse je kot v dimu iu penah; voda se peni in kadi, kot da bi bila spodnja mrzla, v njo padajoča pa vrela. Celo do mosta, kteri je precčj oddaljen, je voda vsa spenjena. In kak je ta most? Jaz dozdaj še nobenega te baže nisem videl, toraj se mi je zdel res občudovanja vreden; in tega je tudi vreden popolnoma. Na vsakem koncu Bta dva mogočna trdna stolpa; ti štirji stolpi držtS, dva po dve kot možke prsi močni drateni verigi ktere edine vso težo nosijo, kajti most nima od spodaj uiti najmanjše podpore; pa kje bi bilo tudi mogoče postaviti jo!
Niagara dere spodej več ko dvesto čevljev globoko vsa razpeujeua, bregovje so ji stene skalnate in ravne, ter popolnoma navzdol.
bolj na prste gledati, da bi vsaj oni začeli nekoliko dostojniše pisati, io bi ne napadali in grdili zmerom večine. Ako jej vlada že ne more drugega dati, naj jo vsaj varuje pred napadi svojih lastnih organov!
Še nekoliko o narodnih šolah.
IV.
O potrebi narodnih srednjih šol se je pri nas že dosti pisalo. Dokazali smo, da moramo imeti narodne srednje šole', ako hočemo svoj narodni obstanek zagotoviti, te šole so nam bistveno in neobhodno potrebne. Kajti narod brez zavedne inteligencije in brez literature se poda v največo nevarnost, da se prej ali slej potujči. Se ve da, v sredi med divjimi narodi se bo tudi narod brez literature in narodne inteligencije ohranil; pa če je narod, kakor slovenski mejaš izobraženim, kulturnim narodom, potem je njegovo potujčevanje neizogibno, ako navalu tuje vede in umetnosti ne more nasproti postaviti svoje lastne, izvirne. Nekdanji Galci in Franki so bili vendar veči narod od slovenskega, vendar so tako Galci, kakor poznejši osvojitelji sedanje Francije, vo-jeviti Franki, prišli ob svoj jezik, romanski ali latinski jezik je posedel celo deželo, ker je bil deloma jezik in njegova literatura bolj razvit, deloma pa ker so bili Rimci bolj izobraženi. Ravno tako se je zgod lo na Španskem. Pa tudi nam Slovencem enaka nevarnost preti, ako ne bomo Bkrbeli za razvoj naše literature, in skrbeli za izobraževanje naroda na pod lagi domačega jezika. Nemške srednje šole so pa največa ovira, da se naše slovstvo razcve-teti ne more. V nemških srednjih šolah izgo-jeni ljudje ne bodo imeli tistega zanimanja za domačo knjigo; navada jih žene bolj k nemški literaturi, ktera jim ponuja obilo dobrega in tudi slabega blaga. Pri nas je že samo po sebi umevno, da če se hoče kak izobražen Slovenec o kaki stvari podučiti, ne bo prašal: „ali imamo v slovenščini kako tako knjigo", ampak šel bo v bukvarno in kupil nemško knjigo. Pa tega ne še zadosti: mnogi se celo za domače lepoznanske liste ne zmenijo, ki niso ravno slabi, ter se raje naročč na kak nemški lepoznanski list, ki jih agenti iz Dunaja kupoma raznašajo pri nas in ljudem ponujajo. Ali je mogoče potem, da bi se naša literatura razvila, ako nam nemška literatura
še to malo število ukaželjnih izobražencev odjeda ? Brez materijalne podpore se literatura ne more vzdržati, ne množiti. Nadalje se pa tudi pisatelji ne morejo izraziti v slovenščini, ako se slovenske terminologije učili niso. Kdor hoče pri nas kako strokovnjaško knjigo spisati, mora si z velikim trudom svoje termine iu izraze sam skovati; temu trudu se pa vsak ne podvrže rad, ali recimo, le maloktori. Ali ni to velika ovira za razvoj literatere? Ali se je potem čuditi, da imamo tako malo strokov-njaških knjig? Pa ne samo za plodenje pisateljev so nam nemške srednje šole škodljive, celo navadnih opravnih moči nam ne morejo vzgojiti. Kako bo uradnik pisal in uradoval slovenski, ako so tega ni naučil? Česar pa človek ne zna, to mu je zoperno, in od tod pride, da celo mnogi uradniki slovenske krvi nasprotujejo slovenskemu uradovanju. Tudi profeBor se bo branil, slovenski podučevati, ker se nikdar ni vadil, v tem jeziku izraževati se, ker celo besedi nima za vsak pojem. To so potem bolj ali menj odkriti podporniki in zagovorniki germanizacije 1
Različna so mnenja o tem, ali ima poduk biti čisto slovensk, ali pa naj se nekteri predmeti v nemščini predavajo. Tisti, ki so za poduk v dveh jezikih, povdarjajo namreč, da je naša literatura še prerevna, in da se po njej človek ne more popolnoma izobraziti; ako bi se pa samo nekaj ur na teden nemščina učila, vsi predmeti pa predavali se v slovenščini, potem, pravijo, 8e ne bi učenci zadosti naučili nemščine, in bili bi odrezani od svetovne vede in izobraženosti. Zagovorniki čisto slovenskega poduka pa ugovarjajo, da se duh mladenča preveč muči in bega, ako je pri-moran, misliti v dveh jezikih, potem kažejo na vse druge narode, češ, povsodi po Bvetu se podučuje le v enem jeziku, zakaj bi se pri nas ne, slednjič pa ravno iz neznanja nemščine prerokujejo boljši razvoj slovenske literature, ker bodo slovenski izgojeni izobraženi ljudje radi podpirali literarne podvzetja, ter ustanovljali strokovnjaške liste v slovenskem jeziku, ker jim nemška literatura ne bo pristopna radi neznanja jezika; na pol nemški izobraženi pa bodo segali po nemških knjigah in naša literatura bo od njih več ali meuj zapuščena. Ne da se tajiti, da ima tudi to modrovanje dosti resničnega v sebi. Kterim bi mi praa dali? Pred vsem moramo omeniti, da
Trdno sem se prijel ograje voza in gledal doi v vodo, ker na mostu ni druzega kot železnične šine in tramovi, kteri jih nosijo. Sicer bi pa vsakemu, komur se v glavi rado vrti, ne svetoval gledati v to globoč no. Med tem mostom in vodopadi je še drug most, tudi na verigah (kajti drugačnega tu ni moč narediti), baje še dalji, toda le za pešce.
Razume se samo ob sebi, da je ta kraj amerikauski Baden-Baden. Temu pričajo tudi mnogoštevilne poletne hiše in vile, kterih je polno na okoli, in tudi velikanskih hotelov in veselic se ne manjka. „Niagara Hotel" ima prekrasno promenado, ktera Be vleče do vrha. vodopadov. Nekaj dni po tem, ko sem se jaz peljal tu memo, se je na tej promenadi vstrelil mlad človek in butuil znak v vodo, ker je baje vse ua „rouleti" zaigral; našli ga niso več.
Nek Amerikanec (le „Yankee" je zmožen kaj tacega storiti) skočil je že dvakrat nalašč v najhujše vrtunce tega slapa in vselej srečno ven prišel; se ve da je vsakikrat na stavah spravil v svoj žep čez 100.000 dolarjev, kajti za samo čast „Yaukee" ne stori nič. —
To leto naredili bodejo slopu ravno na-
se nam škodljivo in nekako nesvobodno zdi ako smo mi vedno le na nemški triumfato-rični voz priklenjeni. Če je za izobraženca potrebno, da zna kak Bvetovni kulturni jezik, zakaj mora ta jezik ravno nemški biti? Ali nemajo Francozi, Luhi, Angleži ravno tako obširne, literature? Celo rusko slovstvo je že toliko da zadostuje za popolno izobraženje. Mi ne smemo preveč enostranski biti, da bi se izobraževali izključivo v nemškem duhu in po nemških knjigah , ker na ta način v neki duševni Bužnosti ostanemo. To je enkrat gotovo, da enega iz svetovnih kulturnih jezikor se mora mladeneč naučiti v srednjih šolah, in sicer, da se bolj vsestransko izobrazimo in si z deli več literatur obogatimo lastno znanje, naj bi se vsi Primorci učili laškega namesto nemškega jezika, Kranjci francoskega, Štajarci in Korošci pa nemškega. Grški jezik , ki čedalje bolj nepotreben postaja, naj popolnoma odpade iz učnega načrta, in namesto njega naj ae v naš h srednjih šolah uči ruski ali pa srbo-hrvatski jezik. Zdaj še le bomo odgovorili na vprašanje: ali in kteri predmeti naj bi se predavali v tujem jeziku? Da se zuanje določenega svetovnega jezika (nemškega, francoskega ali laškega) bolj utrdi, res ne bi škodilo, ko bi se en par predmetov predavalo v tem jeziku, pa vsakako ne več, ko dva. Mi bi predlagali, da naj se v slovenskem jeziku predavajo: veronauk, vsi jeziki, zemljepisje, zgodovina in naravoslovje; v kakem svetovnem jeziku pa matematika in fizika. Kajti poslednja dva predmeta nimata s srcem nič opraviti, ta dva prepustimo brez škode kakemu tujemu jeziku. Nasprotno pa humanitarni predmeti, kakor veronauk, zgodovina in literature raznih jezikov segajo o srce, ter človeka moralno iz-gojujejo. Ta poduk naj bo prihranjen doma-činskemu jeziku, da se bo domovinska ljubezen z domač m jezikom vnemala. Kdor bo humanitarno izobražeuost srkal iz slovenske knjige, ta nam nikdar ne bo nezvest postal.
sproti krasen in velikansk park, za kterega majo že tisuče denarja nabranega. Pa to jim še ui dosti; ravno sedaj načrtujejo, kako bi se najložje in najhitreje naredil — železničen prerov pod Niagare vodopadi. Eneržija Ame-rikancev (in če bo le kaj dobička kazalo) ne bo menda dolgo pustila čakati na to. —
Krasno je videti te slape Niagare poleti, a kak mora biti ta prizor — pozimi, ko je vse okoli, izvzemši sredo, zamrznjeno! O tej krasoti pišejo, da se vidi vse, ko da bi bilo iz marmorja, — nepopisljivo krasno. — Posebno letošnjo zimo krasota tega prizora presega vse dosedanje. Gotovo je toraj, da ne le poleti je lahkoživcev tu vse živo, ampak vso zimo, ker se nahajajo tudi izvrstne partije za drsanje. —
Ko smo bili z mostu, pričel je hlapon zopet naglo dirjati. Ker je bil kmalo poldan, šli smo na kosilo — pravo kanadsko — trpeče komaj deset minut, ktero pa ravno ceno ni bilo — 75 centimov, toraj čez poldrug goldinar. Ker vem, da si se te številke vstrašil, končam raje pismo.
A. Obresa.
Politični pregled.
V Ljubljani 2. marca.
Avstrijske tieiele.
Uiiški škttf v svojem pastirskem listu govori o novodobni šoli, ter jo obsoja kot protivno katoliškemu duhu.
,,Presse" piše zoper trjatev tržaških (Lahov, ki hočejo imeti v Trstu laško pravno akademijo. List pravi, da potem Slovencem ne more odreči, kar se je Lahom dovolilo. Slednjič grozi „Presse" lahonom s Slovenci, ter pravi, naj se nevarnosti od te strani izognejo s tem, da se Nemcev oklenejo. (Saj to je tako že, da so Lahi in Nemci zvezani zoper nas.)
fcuess je govoril— to je veliki dogodek v Izraelu, zares v Izraelu , ker tega rodu je profesor Suess. Io kaj je tacega govoril, da je ves svet po konci? Nič tacega; nihče ni po konci, le centralisti bi radi svet vzdignili s tem govorom, ki sam na sebi ni druzega nič, ko dramatičen efekt. Visokoleteče fraze in zopet fraze, pa nekaj neresničnosti (po domače laži). V nekoliki meri je dobil odgovor že od poročevalca Lienbacherja, pa še vse premalo; v nekoliki meri pa ga je zavrnila „Politik". Suess je z dramatičnim patosom pravil, kako se naša (katoliško-konservativna) ideja vedno bolj v hribe nazaj umika, ter rekel, da bi se ne smelo reči „ultramontanska" ampak ,.montanska" (hribovska) stranka. Lien-bacher na to ni vedel nič druzega odgovoriti, ko da se solnce in Bvetloba najprej na hribih
-prikaže. Čeravno je ta primera nasproti Sues-«ovim prilikam iz narave na svojem mestu bila, vendar bi bil poročevalec lahko Se to povedal, da se nahajajo tudi v dolinah vneti in goreči katoliki, tako na reki Reni na Pruskem, v Belgiji, ua Irskem, na Bavarski planjavi, v dolinah francoskih, laških in španjskih. (Mi v Ljubljani smo vendar v dolini in na planjavi, vendar imamo tudi tukaj verno in udano katoliško ljudstvo, akoravno je lega Ljubljane taka, da se križajo tukaj ceste, železnice in tudi različne ideje, toraj ni ležeča v kakem nepristopnem kotu). Suessova miBel, da je liberalizem povsod razširjen, kjer ga ne ovirajo visoke gore, je toraj napačna. Suess je nadalje rekel, da sedajna vlada državno in ■vladno oblast na drobno prodaja; in to je bil drugi glavni efekt (govorniški vspeh).
Pa če stvar nadrobneje pogledemo, vidimo, da na stvari ni nič resničnega. Ako namreč vlada Čehom dovoljuje zdaj to, zdaj ono šolo , se to ne sme imenovati prodajanje na drobno, ampak poplačevanje starega dolga na obroke. Ko bi vlada celo ravnopravnost na enkrat dovolila, ne bi s tem nič prodala ali izdala, ampak izpolnila le kar zahteva §. 19 drž. osn. postav.
Ako je z novo šolsko postavo deželnim zborom nekaj dovolila, povrnila jim je le nekoliko od tega, kar so jim liberalci v obilni meri šiloma vzeli.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 28. februarija. (O stranki plemen i taže v), ki se ima osnovati v dr žavnem zboru in zagovarjati svoje stanovske pravice, bilo je te dni po listih veliko govorjenja. Nekteri so celo trdili, da bode ta stranka osnovala lasten kiub v državnem zboru, ki bode odločeval o važnih političn h zadevah brez ozira na narodne razmere. Reč je bila sama na sebi tako abotua, da se mi ni vredno zdelo, je dozdaj omenjati. Ali ker današnja „Presse" v nekem telegramu iz Brna poroča, da se ima ta stranka razširiti po celi Cisli, in da krepko napreduje, moram reč vendar le nekoliko pojasniti. Sprožli so to misel menda moravski veliki posestniki, iu tudi ne bi bila brez pomena, ko bi bili vsi plemenitaži v teh razmerah, kakor so omenjeni gospodje. Plemenitaži imajo za varstvo svojih posebnih korist volilni razred velikega posestva. Ako se toraj ti tako med seboj zedinijo po celi Avstriji, da bodo pri volitvah za državni zbor po vseh deželah postavili in volili svoje lastne plemenite kandidate, potem bodo ti plemeniti poslanci velikega posestva pač v stanu, v državnem zboru osnovati poseben klub plemeni-tažev, ki bi bil jako muogobrojen in pri vseh vprašanjih odločilen. Zdaj pa je stališče naših plemeuitažev vse drugačno. Oni so večidel zastopniki kmečkega ljudstva, in zato po nobeni ceni ne morejo pristopiti h klubu pleme-nitažev, kakor ga hočejo osnovati moravski včliki posestniki. Ako bi pa to vendar le storili, bi pri prihodnjih volitvah gotovo noben izmed njih ne bil več izvoljen kot zastopnik kmečkih občin. To naši plemenitaži sami prav dobro vedo, zato se jim še sanja ne, da bi omislili poseben kljub, in tudi o čeških ple-menitažih je nedavno „Politik" povedala, da z novo stranko niso v nobeni zvezi. Moravski veliki posestniki bodo ostali toraj osamljeni, kakor so bili dozdaj, ter tudi za naprej glasovali zdaj z desnico, zdaj zopet z levico. Vpliva pa, ki si ga domišljajo, ne bodo dosegli, do-
kler se vsi veliki posestniki med seboj ne združijo.
'ŠA Dunaja, 1- marca. Razsajanje študentov je še zmerom najvažnejši dogodek pustnih dni, in lahkoživi Dunajčani še veliko bolj o njem govore, kakor o svojih pustnih veselicah. Včeraj so zaprte vseučilišnike odpeljali k deželni sodni ji, kjer je bilo pa ne-kterim tovarišem dovoljeno, da so smeli ž njimi govoriti. Vprašali so jib, kaj li žele, in ko so jih prosili, naj jim prineso knjig pa šah, poslali so jim vse to še včeraj. Ko so pa ho teli izvedeti od njih natančneje poročilo o tem, kako so jih policaji prijeli in zaprli, zabranil je ta pogovor pričujoči preiskovalni Bodnik, rekši, da se bodo o tem lahko pogovorili po zneje, ko bodo iz zapora izpuščeni.
Dijaki so se včeraj zbirali pred vseučiliščem ter so živabno pozdravljali rektorja dr. Lorenza, ki je bil tam navzoč pri promoviranji nekterih novih doktorjev. Ko je potem prišel pred vseučilišče, Bpregovoril je nekoliko besedi k zbranim študentom, ter jih opominjal, naj bodo mirni, ker bi bilo sicer njemu in profesorjem nemogoče, za vjete tovariše kaj storiti Tudi jim je rekel, da je bilo njih ravnanje neumno. Precej včeraj je šlo nekoliko dijakov tudi k poslancu dr. Kopu, kterega so prosili, naj se za vjete študente potegne. Odgovoril je, da zdaj, ko so že izročeni deželni sodniji, ne bode lahko mogoče kaj storiti, da jih pa hoče zagovarjati pri obravnavi. Ob enem je pa tudi on prosil dijake, naj ne rogovilijo več ker b tem le najbolj pomagajo nasprotnikom
Ker bo se popoludne vseučilišniki zbiral po mestu, zlasti pred vseučiliščem in imeli jako burne govore, pričakovali so nekteri, da se bode sinoči rogovilenje ponovilo. Mnogo policajev se je bilo toraj zbralo blizo vseuči lišča, potem pri palači notranjega in naučnega ministerstva, da bi zabranili razsajanje, ki je bilo neki namenjeno tudi ministroma Taaffeju in Konradu. Res je bila prišla gruča dijakov pred vseučilišče in neka druga čez trg „Am Hof-', ki je šla memo ministrove palače čez Hohenmarkt ter se pri Lugeku zedinila s prejšnjo, pa ko so prišli policaji za njimi, ste se zopet mirno razšli.
Nekaj dijakov slovenskih pa se je bilo med tem zbralo v Lavdonovih ulicah, kjer so pred stanovanjem Lienbacherjevim klicali: „Ži-vio Lienbacher, na tla z judi!" Takoj je prišel skriven policaj in jih opominjal, naj ne razgrajajo, ker bi jih moral sicer prijeti, ako tudi kličejo: „tfivio Lienbacher!"
Vprašali so ga potem, naj pove, kdo je, da jih ustavlja? Na to je mož nataknil cesarski orel na prsi, eden pa je zaklical: „živio, živio, špiceljl" Ko so mu rekli, da gredo ž njim, ako le hoče, popustil jih je mož, študentje pa so se smeje razšli in podali domu.
Vlada je neki zaukazala, da se morajo razsajalci hudo kaznovati. To je pač tudi potrebno , ker bi bilo sicer res nemogoče na Dunaji zborovati, ako bi smeli judovski smr-kolini poslance psovati. Večina razsajevalcev so namreč judovski študentje, ki v svoji ošab-nosti mislijo, da se mora pred njimi vklanjati ne le Dunaj, ampak celo avstrijsko cesarstvo. Tudi minister Konrad je sinoči pisal rektorju vseučiliščnemu, naj profesorji store svojo dolžnost in med študenti kakor hitro mogoče na rede zopet mir. Profesorji se bodo jutri zvečer zbrali, da se posvetujejo, kako iu kaj.
V najvišjih krogih je ta poulični škandal zbudil veliko nevoljo; čedalje bolj se kaže, kaj namerava klika, ki je toliko let v Avstriji
nemir, ker so ji pristrižene peruti. Ali ravno to najbolj priča, da ni vredna zaupanja, ki ga je tolikanj časa vživala 1
I« (¿«rišite okolice, 25. februarja. (Konec.) Pred časom vendar ni bilo tako, zato se irredentovska skrivna družba tudi čedalje bolj množi. Te dni mi je pravil gorišk lahon, ko sem ga vprašal po številu udov „irredente" v Gorici, da 8e množi in da jih je veliko več nego pred dvemi leti, ko se je govorilo še le o 500 orožja sposobnih možčh. Tudi imajo neki skrito orožje, kakor mi je že davno nekdo pravil, kar je ne le verjetno, ampak mora tudi resnično biti, kajti čemu bi bilo društvo s takim namerovanim prekucijskim smotrom, ako bi za priložno priliko ne imelo sredstev za dosego svojega cilja, če tudi ga, kakor se nadjamo, ne bode nikdar doseglo? Pa tudi mi Slovenci stojmo na straži, da tej kači, ako bi kdaj razsajati hotela, brž glavo stremo.
Akoravno smatra goriški lahonski magistrat Slovence za sužnje brez pravic, bomo našli pa v Gorici zavod, od kterega bi smeli najtežje spoštovanja slovenščine pričakovati; pa vendar se to godi, in ta zavod je bolnišnica in blazuica usmiljenih bratov. Ta prekoristni zavod krščanske ljubezni je že 1656 1. pobožni laški baron Vit Delmestri ustanovil. Bolnike je v 1880. letu oskrbovalo z o. priorjem 9 usmiljenih bratov; skorej vsi so Čehi, kar pričajo njih priimki. Strankam in županstvom poroča v tistem jeziku, kterega govore. Letna poročila pošiljajo v nemškem, laškem in slovenskem jeziku, to je pravo spoštovanje jezikov ! Tudi umetni izrazi za razne bolezni bo prav zbrani po veli zdravniški, kterih izrazov vsih ne najdemo še v naših pomanjkljivih slovarjih. Naj bi se toraj pri nadaljevanji Woi-fovega slovenskega slovarja na te izraze ozir jemalo, da bo tako naš jezik v vsih strokah bogatejši postal.
Tudi ta zavod, ki ima po ustanovi lastno premoženje za vzdrževanje usmiljenih bratov in menda za kakih 10 brezplačno oskrbovanih bolnikov, je bil pred leti hud trn v peti lahon-skega magistrata, ko je še sedanji tajnik goriškega županstva F. sam vodil mestno županstvo. Obsojen in izgnan zarad veleizdajstva, pa pomiloščen, vodi zopet kakor desna roka župana D. magistratne zadeve. Ker se po sedanjih postavah pravne lastnine ne da kar tako vzeti bolnišnica usmiljenim bratom, kakor se to godi v Italiji, je zdaj v tem oziru mir. Vse drugače dela mestna bolnišnica z enakopravnostjo v Trstu, kjer se bolniki zelo pritožujejo o civilnih strežajih, ki so večkrat surovega in brezverskega obnašanja, in ko se tukaj le po 40 kr. v tretjem redu za domače bolnike na dan plačuje, v Trstu pa po 84 kr. na dan, so tu bolniki z vsem bolj zadovoljni, kakor v Trstu. Tudi o tržaški bolnišnici se govori, da je bilo v vsacem oziru veliko boljše, dokler so jo oskrbovale usmiljene sestre. Povsod uči skušuja, da pod cerkvenim nadzorstvom se v takih zavodih boljše godi betežuim ljudem, kakor pa pod svetnim vodstvom v današnji slaboverni dobi. —
Ta prihodnji mesec bo po Primorji vojaški nabor. Pri tej priliki ne morem zamolčati, da nekteri očetje zavržejo navaduo brez vse potrebe veliko denarja nekterim biezvestnežem za oproščenje svojih sinov, ter menijo, da ako so potem za nezmožue spoznani, je pomagal k temu njih denar, a ne kak telesni pogrešek. Temu v dokaz naj navedem resnično zgodbo. Pred leti je dal oče za oproščenje takemu go-
gospodovala, in ki zdaj dela javen nered in riškemu brezvestnežu 200 gld., ter je menil,
da, ker je bil njegov sin za nezmožnega spoznan, je to storil njegov denar. Ker je ta požrešnež tudi drugo leto zopet veliko denarja od očeta zahteval, mu te. ni dal nič, a sin je bil vendar-le oproščen, zavolj telesne hibe, po kteri je vsak že po postavi oproščen. Nasproti se je pa že mnogokrat zgodilo, da je oče veliko novcev potrosil za oproščenje sinu, pa so mu ga le vzeli k vojakom. Tak lakomnik v G. smrdeč po lahonsrvu je silno obogatil ter je se ve da v več letih — na ta oačin revnim kmetom vlačivši stotake iz žepa svojo nenasitljivo mavho polnil, dokler mu je ni nekoliko oni „krah" 1873 1. spraznil, nad čegar nesrečo se jih je pa mnogi veselilo, ker so dobro vedeli, odkod je prišel velik del njegovega bogastva. Zatorej bodite pametni očetje ter ravnajte rajši po besedah vrlega g. stotnika A. Komela pl. Soče-brana, da nihče razun postave ne more kaciga sinu zdaj oprostiti, in aa ves denar v ta nepošten namen komu podeljen, je čisto zavržen, kakor tudi, da je takodjanje po postavi kazni vredno!
Domače novice.
V Ljubljani, 3. marca.
(Loterija na konje). Dunajske kmetijske diužbe šesti oddelek (konjereja) napravil bo letos že v drugič loterijo, pri kteri se bodo dobivali konji, vozovi in razno orodje za vožnjo in jezdarenje. čisti dobiček je namenjen za koristne stvari, ki jih namerava kmetijska družba. Srečkanje se bo vršilo na sv. Jurja dan 24. aprila v rotundi na Dunaji. Ena srečka velja 1 gld. Dobitkov je 500, tedaj za 200 več, ko lani. Ne dvomimo, da se bodo te srečke tudi letos lahko prodale. V zalogi pa jih ima družtvo „Merkur". Srečke so kaj lepo narejene po načrtu mojstra Zampisa. Te podobice so res tako lepe, da si bodo še tisti, ki nič ne zadenejo, obdržali vsaj srečko v prijazen spomin na to loterijo.
(Dr. Schreya) je „Laib. Ztg." v torek zavoljo njegovega govora v zadnjem shodu „kont. društva" precej dobro očesala, a po naših mislih še premalo, ker za ljudi take vrate. kakor je preširni in domišljavi dr. Schrey, je ščet premehka, če ga hoče toraj kdo res počesati, kakor mu gre, je treba štrigulje; če pa tega ne, prepusti naj se v žehto „Brenceljnu".
(Ljudsko steviljenje.) Idrija ima 4147 prebivalcev, med temi se jih je ¿spisalo 127 za „umgangsprachlerje", 13 je Čehov in Slovakov, 1 Lab, 1 Poljak, 4032 pa je Slovencev. — Kočevje (mesto) ima 1332 prebivalcev, t. j. takih, ki so doma. Koliko je med njimi Slovencev, nam ni znano. — Ribnica šteje 1003 prebivalcev.
(Predpustna maŠkarada) v čitalnici ljubljanski je bila sijajna kakor vsako leto, tudi gosp. deželni predsednik jo je prišel gledat.
—	Rusko. V Petrogradu čujejo se vedno bolj glasovi, da naj vendar vže enkrat preneha vlada proganjati katolike t. j. ruske unite. — Posebno dnevnik ruski „Golos" v več člankih kaže, koliko moralo je vže verno ljudstvo pretrpeti vladnega qasilstva zaradi prepričanja verskega. „Golos" pravi, da so leta 1875 iz jednega kraja izgnali 300 kmet čev v pokrajine kerzoneške, ker niso hoteli odreči se veri katoliški. Ubogi ti uniti ločeni so drug od drugega, ne smejo občevati med saboj, prepovedano jim je govoriti z duhovniki ka toliškimi, v cerkve hoditi, duhovne knjige brati itd. Da pa ničdo ne uide , zato skrbi vlada z dovoljno stražo. Razglas v ta uamen izdan od vlade, je tako surov, piše „Golos", da je le težko verjeti, da bi moglo zgoditi se kaj tacega v 19. stoletji. „Golos", prigovarjajoč, da bi vrnili se ti prognanci „verni carju in veri očetov svojih domu, pravi h komu: čas je vže, da bi slednjič zavladala pravica in svi,-boda ruskega prepričanja, kajti, kjer ni svobode v veri, ondi ni nobene vere. — To podpiramo prav ž.vo tudi katoliški Slovenci, in se le čudimo temu, kako morejo sicer mehki Rusi biti tolikanj siloviti proti veri katoliški, ker so strpljivi in prijenljivi proti vsaki drugi svobodnosti.
—	Nekdaj in sedaj. Nekteri pisatelji sedanji, zdi se mi, imajo jako slab spomin. Namen tem vrsticam je prispeti jim v pomoč, piše moravski „Hlas", kar je zanimljivo tudi vsem katolišk m Slovencem. — Bilo je 30. marca 1848, ko so buditelji naroda našega in Nestorji literature českoslovanske zbrali se v Pragi ter potomcem svojim v pismenosti s podpisom lastnovitim zatrdili sledeče: , Mi podpisani pisatelji češki izjavljamo javno, da hočemo po uvedbi svobode tiskovne držati se vedno sledečih pravil: ... 3) da bi spisi brezbožni in nenravni nikdar ne okužili literature naše; da bi se življenje zasebno posameznih mož ne popisovalo v ta namen, da bi dražilo počutke. Ako bi pa bila kje taka tiskarna, ki bi z namenom pregrešila se proti kteremu imenovanemu pravilu, zavežemo se, delati na to, da ne dobi od naše strani najmanjšega dela; isto velja tudi o prodajalcih knjig. (Podpis.) . (Glej Fr. Palackega „Radbošt" Del III. str. 7 -8.)
Jednodušno se je tako izrazil zbor budi-diteljev in gojiteljev naroda našega. A sedaj? Glej ,,Šotek" et consortes! Potrebno bilo bi,
Razne reči.
— Družba sv. Mohor a. Bliža se konec nabire družnikov; naj narodnjaki ne pozabijo na to! Knjige se urno tiskajo in za 1 1881 dobijo družniki: 1. Slovenski Goffme IV t. j. zadnji snopič. 2. Občna zgodovina VIII snopič. 3. Hoja za Marijo (na mestu Pesmarice Cecil.). 4. Dr. Ignacij Knobleher, apostolski provikar. 5. Naše škodljive živali II, snopič. 6. Koledar za 1. 1882 s popolnim imenikom in podučnim berilom.
da duhovščina, ki toliko knjig iu časopisov kupuje, ne jemlje ničesar pri knjigotržcih za-lagajočih take knjige, ki zbadajo čut verski in nravni, ter da se obrne ravno tako od njih kakor od nasprotnikov naroda našega.
Ravnokar je od znanega pisatelja „Dušni, pomoči" i. dr. na svitlo prišla molitvena knjiga
„Nebeški kruh",
namenjena udom bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Teiesa.
Ker je bratovščina na Kranjskem mnogo' razširjena in se zraven še dober namen doseže ; podpora deške sirotišnice, je upati, da bode z njo mnogim ustreženo.	(2)
Dobiva se z zlatim obrezkom po 1 gld., vsa v usnji po 90 kr., v platni po 75 kr. in oa pol v usnji pt» 70 kr.
Kdor želi kupiti
knjigo Valvazorjevo,
naj se oglasi pri opravništvu „Slovenca".
V založbi moji so ravnokar na svitlo prišle nove bukve:
Vijolice,
ki so jih nabrali viskočastiti gospod Janez Volčič bratom in sestram vednega češčenja sv- Jožef a, z dovoljenjem prečastitega ljubljanskega knezoškofijstva. Te prav čedno natisnjene bukve obsegajo na 572 straneh 31 premišljevanj, sedem nedelj, eno devetdnevnieo, eno tridnevnico in en teden — v čast in slavo svetemu Jožefu, potem navadue krščanske po-božnosti: jutranje, večerne molitve, 3 svete maše, spovedne, obhajilne molitve, molitev za odpustke, litanije v čast svetemu Jožefu, lav-retanske litanije vseh svetnikov, nektere molitve v čast svetemu Jožefu, Bveti križev pot, mašne pesmi, pesem v čast svetemu Jožefu in Marijne pesmi.	(5)
Po pravici se imenujejo te bukve „Vijolice" ; kakor so namreč vijolice ponižne, pa tolikanj ljubljene, lepo dišeče spomladanske cvetlice, tako naj bi bili ponižni, bogoljubni vsi, ki, jih bodo prebirali in se mogočnemu varhu sv. Jožefu priporočevali, da on, ki je tako blizo pri Jezusu in Mariji, nam je vedni pomočnik, posebno še zadnjo uro našega življenja.
Veljajo pa te bukve nevezane 70 soldov, usnjate 1 gld. 30 aold., pozlačene 1 gl. 70 sold.
Matija Oerber,
bukvovez.
Vabilo na naročbo.
„Resnično apostolsko delo, pravi neko škofovsko priporočilo, kterega vsem, ki se veselijo raz-, širenja kraljestva božjega na zemlji, prav toplo priporočamo! '
Pač pobožnega kri-stijana ne more nič bolj razveseliti, kakor če na koncu leta še enkrat nre-gleda obseg „katoliških misijonov'" ter vidi trud iu ueiovauja gorečih misijonarjev od enega kraja__
sveta do druzega ! „Še enkrat, smo bolj veseli ter Bogu bolj hvaležni, da smo katoliški kristjan!; mnogo prisrčniše bomo tudi molili: „Pridi k nam Tvoie kraljpstvo."
Tega apostolskega dela se vdeležuje vsak, kdor je ua „katoliške misijone" na-ročeD, ker čisti dobiček se obrača ravno v podporo in zdatniše delovanje mis jonov."
„Zato naj bi se „katoliški misijoni" ue pogrešali v uubeni domači posebno ne v nobeni družbeni knjižnici."
Na leto izhaja po 12 snopičpv ter veljajo v bukvami prejemanj 2 gl, 40 kr., po pošti pa 3 gl. 10 kr.	(3)
Do zdaj sta izšla dva suopiča ter se še oba lahko dobita
v katoliški bukvami.
Iidjtelj in odgovorni urednik Filip eiap.
J. lazikoi nasledniki v Ljubljani.