418 Fr. Leveč: Vodnikovi pesmi „PremagaK in „Mirov god". Razsipala je vesna cvet Vsadila nade je v zemljo Po zemlji tihi in žalobni In v srca tudi jih vsadila, Ter oživela ves je svet, Le tebe, srčece bolno, Zavila v kras ga je čarobni. Le tebe vesna je zabila. 5. Vetrec pomladanji piha, Gledam, novo te življenje, Zemljo spečo mi budi, Ki mi vstajaš iz zemlje; Novo vse življenje diha, Oj, zelenje, oj, zelenje, Toge ni, bridkosti ni. Siliš mi v oko solze! Danes zrem lepote tvoje, Jutri ni jim več sledii: Isto je življenje moje ! . . . Oj čemu pač to, čermi? . . . 6. O pesemce moje žalobne, V temini ponočni vstvarila Kako ste, kako ste podobne Vas burje in mraza je sila, Ledenim cveticam na oknu! Ledene cvetice na oknu! In sila mrazu in viharja Saj tudi, saj tudi vas vstvarja, O pesemce moje žalobne! Vodnikovi pesmi: JPremaga' in ,Mirov god'. Spisal Fr. Leveč. o sem leta 1883. meseca julija ob znani deželni slavnosti v ljubljanski realki ogledoval prezanimivo razstavo zgodovinskih predmetov in kulturno-imenitnih stvarij, opozoril me je nje varuh g. E. L. na trak od rožnato-rudeče svile. Trak je bil blizu pol metra dolg in kakih 5—6 cm širok; na njem so bili z zlatimi črkami natisneni slovenski v bohoričici nekoliko nepravilno pisani verzi: ,,Zefarja sta vgnala Spomin bo; kdaj smote, Hud vojskini krik, Kdaj spor je minul, Fianzosu pa dala Kdaj mir nam dobrote Pravizhen mejnik. Na zemlo izsul. Mladenzhe vuhajo, Plefajmo, posablen Kdar stavio mejo, Pober fe prepir, Naf plefat ravnajo, Vukajmo, povablen Nam godze dajo. S' nam rajat fi mir!" Nad verzije vtisnena vinjeta, na kateri se poljubujeta dva golobČka ; na vinjeti pod verzi se igrata dva genija. Fr. Leveč: Vodnikovi pesmi „ Premaga" in „Mirov god". 419 Verzi so mi bili znani. Vodnikovi so! In bereš jih lehko v Levstikovem izdanji Vodnikov pesmij na 32. in 33. strani pod naslovom „Premaga". Gospod varuh deželni razstavi mi omeni, da se ti Vodnikovi verzi odnašajo na znani vladarski kongres v Ljubljani leta 1821. Jaz se hipoma domislim, da je v Vodniku poleg teh verzov postavljena letnica „1814". Vrhu tega se mi je zdelo, da je pesem devati v tisti čas, ko sta cesarja Franc I. in Aleksander I. ugnala Napoleona L, a ne v leto 1821., ko so se cesar avstrijski, car ruski, kralj napolitanski in mnogi drugi knezi in oblastniki zbrali v Ljubljani, da bi, kakor je rekel Metternich v okrožnici svoji, uničili „die tvrannische Macht der Rebellion und des Lasters", zlasti da bi udušili uporno gibanje na Italijanskem. Tudi omenim g. varuhu, da leta 1821., ko je zboroval v Ljubljani vladarski kongres, Vodnika ni bilo nič več med živimi, kajti umrl je bil že 8. januvarija 1819. leta. G. varuh mi na to odgovori, da je trak poslal v razstavo g. dr. Kari vitez Blei weis-Trsteniški ter vrhu tega povedal, daje trak spomin na ljudsko veselico, katero so priredili Ljubljančanje 1. 1821. v njih mestu zbranim vladarjem. In to, kar meni, pripovedoval je g. varuh najbrž tudi drugim obiskovalcem deželne razstave. Vsaj kakih štirinajst dnij pozneje je „Slovenski Narod" (1883, št. 167. od 24. julija), opisuje deželno razstavo v realki, poročal tako: „Pod št. 140. razstavil je g. dr. Bleiweis-Trsteniški rudeč svilen trak, kakeršni so se delili v kongresni dobi (1. 1821.) pri ljudskej veselici kmetskim dekletom. Na tem traku tiskani so naslednji Vodnikovi stihi: Cesarja sta vgnala Hud vojskini krik, Francozom (sic!) pa dala Pravičen mejnik i. t. d. i. t. d. Jednak zeleno-svilen trak (pravi „Slovenski Narod") hrani se v deželnem muzeji. Na njem je tiskana znana Vodnikova pesen: Pobiči, punčike, Spletajte venčike i. t. d. ki se je med prebivalstvo delil o drugej priliki." Tako »Slovenski Narod". Z glavo sem majal, ko sem čital te stavke; kajti trditev v njih izrečena, zdela se mi je očitno napčna, če tudi sam nisem vedel, kako bi jo ovrgel. Slučajno pridem nekoliko tednov pozneje na Dolenjskem v veliko družbo, ki se je razgovarjala o bivši deželni razstavi. Jaz omenim tudi tistega trakii, ki mi je delal toliko preglavice ter citiram Vodnikove 27* 420 Fr. Leveč: Vodnikovi pesmi „Premaga" in „Mirov god". verze na njem. Na to se oglasi neka čestita dama, da tudi ona že blizu šestdeset let hrani takov trak, samo da ni rudeč, ampak zelen. In da izdatno podpre in podstavi besede svoje, prinese mi trak drugi dan kazat. In res! Trak je bil ves takov, kakor oni v deželni razstavi, imel je vtis-nene tiste verze, tiste vinjete, samo zelen je bil, a ne rudeč. Naravno, da sem vprašal damo, kje, kedaj in kako je dobila ta zanimivi trak. Pove mi, da je bil nje oče za francoske okupacije župan („maire") v Planini in da ga je to dostojanstvo dičilo tudi še nekoliko let po avstrijski reokupaciji. Ko so si Avstrijani 1. 1813. iz nova osvojili Kranjsko, bila je v ta veseli spomin leto pozneje (1. 1814.) v Ljubljani velika narodna slavnost, h kateri je moral tudi planinski župan privesti nekoliko parov najlepših kmetskih deklet in najgorših fantov, ki jih je mogel dobiti v veliki svoji županiji. Pri narodni slavnosti so tem brdkim dekletom in fantom pripeli čez pr si rudeče in zelene trakove z Vodnikovo pesmijo, in v spomin je tudi planinski župan prinesel domov takov trak, hranil ga mnogo let ter naposled kot obiteljsko svetinjo ostavil svoji hčeri. Ker je dama videla, kako me zanima trak, izroči mi ga v dar, rekoč: „Saj vem, da bode pri Vas tudi dobro shranjen!" Srečen lastnik interesantnega traku sem mislil, da moram stvari priti prav do dna ter za trdno poz\edeti, kaj je Vodnika napotilo, da je zložil ter na trakove od rudeče in zelene svile dal natisniti verze svoje. In radovednosti svoji sem mogel ugoditi prej, nego sem pričakoval. Te dni najdem v nekdanjem ljubljanskem nemškem časopisu „Carnio-lia" (1. 1839, list 20., 21. in 22.) članek „Vaterlandische Erinnerungen". V njem pisatelj H. v. C.(osta, oče) opisuje slavnost, ki jo je Ljubljana, takrat še stolica kraljevstva ilirskega^ priredila 1. 1814. iz veselja, da se je 30. maja 1814.1. sklenil prvi pariški mir in da se je ž njim spet povrnilo avstrijansko gospostvo v deželo kranjsko. Ta slavnost je trajala tri dni: 10., 11. in 12. julija 1814. in praznovala se je z vso narodno navdušenostjo, z vsem cerkvenim bleskom, z vsem oficijalnim in vojaškim očitnim skazovanjem in velikolepjem. Prvi dan so ob 8. uri zjutraj zastavili vojaki . pešci in huzarji v dolgih vrstah dunajsko cesto, gosposke ulice, novi trg, glavni trg do škofije, in grom topov z ljubljanskega gradii je ob 9. uri naznanjal urbi et orbi, da je v Ljubljano prijezdil posebni mirovni kurir, katerega je spremljalo na konjih 24 postiljonov po omenjenih ulicah v škofovo palačo. Tam je stoloval prevzvišeni dvorski komisar Fr. grofSau-rau, in temu je mirovni kurir izročil depešo, naznanjajočo, da je sklenjen mir. Fr. Leveč: Vodnikovi pesmi „Premaga" in „Mirov god". 421 Potem jezdi kurir z isto depešo h glavnemu guvernerju ilirskega kraljevstva, njegovi prevzvišenosti fcm. baronu Lattermannu v zdanjo deželno hišo („k. k. Burg"), kjer so bili zbrani vsi dostojanstveniki in vse plemstvo kranjske dežele. Glavni namestnik se na to odpelje, spremljan od huzarjev, plemstva in dostojanstvenikov, k dvorskemu komisarju grofu Saurauvu ter ga odvede k slovesni maši v stolno cerkev, kjer je imel primerni govor tedanji stolni kaplan Dagarin, mašo pa je bral in Te Deum zapel namestni škof Ricei, Glavne dele slovesne sv. maše so vojaki pred cerkvijo pozdravili s petkratnim streljanjem iz vseh pušek in na gradu so jim topovi odgovarjali s sto in dvajsetimi streli. Po cerkvenem opravilu je fcm. baron Lattermann na rotovži dvema meščanskima nevestama slovesno izročil vsaki po 100 gld. dote, delila se je miloščina (420) mestnim ubožcem; bolni vojaki so dobili denarja in celo jetniki 1900 hlebcev kruha. Opoludne je glavni guverner pri sebi gostil plemstvo in dostojanstvenike, mestna občina pa na strelišči oficirje; 2000 vojakom po kasarnah so dali na občinske stroške vina, kruha in mesa. Zvečer je bila v gledališči slovesna predstava z glasnimi patri-jotičnimi izjavami. Po gledališki predstavi je bilo mesto krasno razsvetljeno. Na mnogih hišah so se blesteli prelepi transparenti z več ali menj duhovitimi napisi, večinoma v nemškem in latinskem jeziku. Ne bom jih tukaj našteval, a omeniti moram vendar dveh, ker sta bila — slovenska. Stolni dekan in generalni vikar Gollmaver je imel na svoji hiši št. 301. ta transparent: „Iz Mofhkve pepela Per Lipcah fe dela, Evrop' sablefhi, V Pariš' dosori." Mislim, da se ne motim, ako te verze pripisujem dr. Jakobu Zupanu, ki je bil tisto leto še kaplan v Smariji; kajti očitno kažejo vsa svojstva Zupanovega pesnikovanja. Na hiši grofa Aleksandra Auersperga št. 221., očeta Anastazij u Griinu, svetile so se besede: Ljubimo cefarja dobrega, Slovenzi!" Najlepše pa je bil razsvetljen ljubljanski grad, kjer je inžener Miiller gradu na pročelje postavil 20 sežnjev visoko in 45 sežnjev dolgo kolonado iz korintskih stebrov, ki so se vsi svetili v lučicah, plamenih, vencih in trofejah. Ljudstva se je po ulicah kar gnetlo, godba in petje sta se razlegala od vseh vogalov in kmetje in gospoda'so kričali: „Vivat Franci s c u s!" — Drugi dan 11. julija, zbere se v mestni svetovalnici šest in trideset parov najlepših deklet in najgorših fantov z Notranjskega, z Dolenj- 422 Fr. Leveč: Vodnikovi pesmi „Premaga" in „Mirov god". skega in z Gorenjskega, po dvanajst parov iz vsake „kresijeK. Godba jih spremi čez špitalske ulice pred frančiškansko cerkev; tam so jih na Ljubljanici čakale bogato olepšane ladje. Na teh odrinejo po vodi gori na ljubljansko barje in ogromno število 180 ladij, vseh v zelenji, vencih in zastavah, odrine po vodi za njimi. Prišedši na barje, izkrcajo se na levem bregu Ljubljanice, ravno nasproti izlivu Ižice. Tam na travniku grofa Vincencija Thurna je bil pripravljen prostor za ljudsko veselico. Olepšan je bil z vami, postavljeno na njem gle- dališče, narejeni odri za odlične gledalce; kmetskim dekletom in fantom iz vsakega okrožja je bilo pripravljeno posebno plesišče in pogr-nene so bile mize v posebnih treh jedilnicah, v katerih so jih gostili z jedjo in pijačo. Opoludne 11. julija so Ljubljančanje povabili v goste na svoj dom vse c. kr. vojaštvo, kolikor ga ni bilo v službi, in kazinsko društvo je pogostilo 270 mož, ki so bili v službi in jim vrhu tega še izplačalo dvadnevno plačo. Popoludne se je v posebni, okrašeni ladji peljalo na barje dvanajst parov otrok, starih po osem do deset let, namreč dvanajst meščanskih hčerain dvanajst meščanskih sinov. In ob 5. uri popoludne je šla na Bregu na ladje vsa ljubljanska gospoda ter je veslala na veselišče. Mestni magistrat je posebno lepo in ukusno priredil ladjo, s katero so se na barje peljali njih prevzvišenosti grof Saurau, baron Lattermann in baronica Lattermannovka. S petjem, godbo, plesom, pantomimami, dramatiškimi prizori, deklamacijami je narod, zbran na veselišči, zabaval došlo odlično gospodo in posebno navdušeno se je pela cesarska pesem ter venčala v provizoričnem gledališči podoba cesarja Franca I. V tem, ko so zgoraj omenjeni meščanski otroci pred cesarjevo podobo pokladali zelene veje, znamenje mirii, izročila je baronica Lattermannovka vsaki deklici in vsakemu dečku trak od zelene svile, na katerem so bili vtisneni z zlatimi črkami ti verzi Vodnikovi: Pubizhi, punzhike, Spletajte venzhike, Trofili, venzkali Pulte marjetize Shmarnize, kokalje, Gas Premagavzhovo, Slatize, svonzhize, Kerfnize, pojdemo Mil'mu porezhemo : Danf mirov je god. Mirivzu naprot. Franzhifhek, sdrav bod'! Tvoje fmo zvetize, Se ti poklonimo, Ponishno profimo: _______________Smil' le firot. *) *) Izmed teh štiri in dvajseterih meščanskih otrok, ki so se 11. julija 1814. udeležili ljudske veselice, živi, kolikor sem mogel dognati, zdaj samo še blago-rodna gospa Trpinčeva, vdova g. Fidelija Trpinca v Ljubljani. — V deželnem muzeji v Ljubljani je videti tudi portret nekega dečka, ki se je udeležil te slav-nosti. Iz podobe je možno posneti, kako so bili oblečeni ti meščanski otroci. Pis. Fr. Leveč: Vodnikovi pesmi „PremagaK in „Mirov god". 423 Kmetska dekleta in kmetski fantje iz vseh. treh okrožij so se zabavali na svojih, vsakemu okrožju posebe odločenih plesiščih, a naposled defi-lirali z godbo pred prevzvišeno gospodo ter o ti priliki izročali gospe glavni guvernerki različne pridelke in umetnine iz svojega okrožja. Gospa baronica Lattermannovka je pa ta trenutek vsakemu kmetskemu dekletu, vsakemu fantu pripela na prsi svilen rudeč ali zelen trak, na katerega so bili tiskani Vodnikovi verzi: „Zefarja fta vgnala Spomin bo; kdaj smote, Hud vojfkini krik, . Kdaj spor je minul, Franzosu pa dala Kdaj mir nam dobrote Pravizhen mejnik. Na zemlo izsnl. Mladenzhe vuhajo, Plefajmo, posablen Kdar stavio mejo. Pober fe prepir, Naf plefat ravnajo, Vukajmo, povablen Nam godze dajo. S' nam rajat fi mir!" *) Zdaj pa se začuje kanonada in turška muzika od Krima doli. Postojinski okrožni glavar Jurič je na ladjah pripeljal od Vrhnike doli vso notranjsko gospodo. Godci so bili oblečeni kakor turški jani-čarji, na ladji je bilo prirejeno jako okrašeno plesišče. Narod se je veselil na to do poznega večera. Zvečer je šla vsa gospoda na ladje in tu se je začelo še le pravo petje in — pitje. Glavni guverner je na ladji svoji pogostil vse od-ličnjake z izborno večerjo in še le ob 11. uri zvečer se je vse bro-dovje vrnilo proti Ljubljani. Vso pot so se užigali umetalni ognji, na dveh posebnih čolnih so topničarji neprenehoma streljali iz topov; ob Ljubljanici so goreli kresovi ter se palile v primernih presledkih smolnate plamenice, in med temi ognji so od barja do Ljubljane stali vojaki v spalirji. Med grom topov se je razlegala godba, vpitje in petje. Na ljubljanskem gradu se je svetil v velikanskih ognjenih črkah napis: „Te Deum laudamus!". In čarobno je bila razsvetljena tudi barona Žige Zoisa hiša na Bregu, kamor je brodovje dospelo še le o polunoči, in kjer se je izkrcala gospoda. Slavnost se je tretji dan nadaljevala v gledališči, kamor je imel narod prost vstop; v reduti, kjer je imela gospoda sijajen ples, na *) Znani so mi samo trije taki trakovi: jednega (zelenega) z napisom „Pu-bizhi, punzhike" i. t. d. hrani deželni muzej; drugi (tudi zeleni) z napisom „Ze-farja sta vgnala" i. t. d. je zdaj moj, in tretji od rudeče svile z jednakim napisom je lastnina g. c. kr. poštnega uradnika in hišnega posestnika R. Arceta v Ljubljani. Prejel ga je po svoji babici, ki je bila tudi udeležena pri ljudski veselici 1. 1814., in ta trak g. Arceta je g. dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški poslal v deželno razstavo 1. 1883. — Trakovi so bili vsi ali zeleni ali rudeči, in g. Kari Deschmann je te misli, da so zeleni pomenili mir, rudeči pa veselje. Pis. 424 J. Kersnik Agitator. katerega so bili povabljeni posebno vsi imenitni tujci; — in na strelišči, kjer je bilo slovesno streljanje, posebno zategadelj spomina vredno, ker so imele tarče — slovenski napis, najbrž Vodnikov: „Odrefhen je fvet, Od shelesnih nadlog, Smo Franzovi fpet; Sahvalen bod' Bog!" Toda, kam sem zašel? Hotel sem dokazati, da sta Vodnikovi pesmi »Premaga" in „Mirov god", in da so tudi trakovi, na katere sta pesmi natisneni, iz leta 1814., a ne iz kongresne dobe 1. 1821., kakor se je po zmoti trdilo in tudi pisalo. Mislim, da sem to dokazal. Zatorej končam. Agitator. Roman. Spisal Janko Kersnik. Peto poglavje. (Dalje.) es je tako! A Vas ne bo zanimalo; sigurno ne! Volitve — volitve!" hitel je koncipijent. „Oh, to je pa Vaš element!" snrjala se je deklica. Sela je k mizici pri oknu, in on na nizek stolieek poleg nje. Početkom ni bil namenjen razložiti ji vseh podrobnostij denašnjega svojega poslanstva, a trajalo ni dolgo, in zatekel se je bil v najnatančnejše poročilo o raznih kandidaturah in ob agitaciji, ki se bo gotovo vnela v domačem trgu. Jezil se je govoreč ob vladi, zabavljal kolegi gospodu Antonu in klerikalcem, in ko je omenjal Medena, postal je skoraj strasten in pozabil, da govori z deklico, katera vendar teško ume razburjenost njegovo. „Sicer ste pa vendar prijazni z vsemi temi gospodi?" vprašala je Milica. „Prijazen? V takem položaji ne velja več prijateljstvo, in še menj prijaznost!" „To mi je neumljivo!" »Dozdeva se Vam tako; a le potrpite, gospodična! Želel bi skoraj, da bi Vam bilo zabranjeno tako spoznanje; pa ne bo Vam — gotovo ne! Ko se Vam odkrije življenje z vsemi svojimi strastmi in brezdni, s svojimi nadami in prevarami, s srečo in nesrečo — oh, gospodična, ve-