^sr uto ixii. flcv, 104. V LluMlonl, u sređo 8 malo 1929. Cena Din Y Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski NaroU« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din. za inozemstvo 300.— Din. — Fokopls) se oe vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Strahovita opustošenja po potresu v Perziji Cela mesta porušena, ćele pokrajine spremenjene v pustinje, na tisoče ljudi je našlo smrt - Vo da je usahnila, zemja pa kaže na kilometre dolge razpoke London, 8. maja. O veliki potresni katastrofi v perzijski pokrajini Rhovaran se doznavajo sele sedaj nekaterc podrobnosti. Potreb je bil eden najjačjih vseh časov in je postalo njegova žrtev mnogo tisoč ljudi. Povzročil je ogromno škodo, ki se sedaj še niti približno ne more pre-ceniti. Tekom 24 ur je bilo 12 potresnih sunkov, ki so trajali od 12 sekund do 3 minut. Potresno ozemlje se raztega do luke Bandargas ob perzijskem za livu »Chicago Tribune« poroča iz Teherana, da je bilo v mestuBajnourdu ubitih 400 prebival-cev in da je bilo porušenih nad 400 trgovin. Mnogo ljudi je še vedno pokopanih pod razvali-nami hiš. V okolici je porušenih okoti 20 manjših naselbin, pri čemer so bili pobiti vsi prebivale i in vsa živina. Nudijo se grozni prizori* V mestu Shervanu je bilo ubitih kakih 1000 ljudi in skoro vsa živina. Ražen tega se poroča, da so bila tuđi mnoga druga mesta popolnoma porušena. Na obsirnem potresnem ozemlju ni skoro nobenih znakov človeškega življenja in zdi se, ka-kor da bi nekateri kraji popolnoma izginili z zemeljskega površja. V blizini Rhagine je nastala v zemlji razpoka, nad poldrug km dolga in 1 m široka. V prizadete kraje so bile od poslane mnoge pomožne ekspedicije. V mnogih krajih grozi ne-varnost pomanjfkanja vode, ker so vsled potresa mnoge podzemne vode usahnile oziroma si poiskale drugo pot ter so naprave za namakanje in vodovodi večinoma porušeni. Po Reuterje-vih vest eh iz Moskve je središče potresa v perzijskem Turkestanu, kjer je bilo samo v treh krajih ubitih nad 1000 ljudi. Program konference Male antante Podroben delovni program bo dolocen še le na sestanku zuna njih minjstrov — Beograd, 8. maja. Kouferema tuua-njih ministrov Male antante bo '20. in *21. t. m. Za to knferenco vlada v naših krojiih veliko zanimanje. Politični program konfe-rence se bo določil na predsestanku z.una-njih ministrov Male antante, ki se bo vršil pred oficijelna konferenco. Na tem sestan-ku ?e bo govorilo tuđi o vpraSanjth, ki se bodo nieeera j unija v podrobnostih obrav-navala na gospodarski konferenci Malo an- tente. Nadalje se doznava, da bodo zumm.ji ministri Male antante 22. maja odpotovali v Sarajevo preko Banje Koviljače, kjer bodo prenoćili. Po Sarajevu bodo posetili Mostar, Dubrovnik, Cetinje in Split, razhod pa bo na Sušaku. Ni izkljueeno, da bo prišel na konferenco zunanjih ministrov Male an-tantr v Beograd tuđi naš zunanji minister dr. Voja Marinković, ki se mudi 5e vedno v švici. Desetletnica mirovnih pogajanj Mnogi državniki, ki so krojili meje po vojnih evropskih držav* so že umrli, drugi pa so se umaknili v zatišje. — Pariz, 8. maja. Včcraj je poteklo deset let, ođkar so se priecla mirovna pokajanja v veliki dvorani vcrsaillcskc« ga, gradu. Glede na to znamenito in po^ membno obletnico so objavili vsi listi daljše članke, v katerih zbujajo spomis ne na pričetek mirovne konference in v katerih se bavijo zlasti s tedanjim nastoporn \Vilsona. Med drugim ome« njajo, da je vojaška straža pred vhos dom v Vcrsailles izkazala čast vsem zavezniškim delegatom, samo nemškim ne. Ko so došli nemški delegati, med njimi pokojni Erzbcrger, se je začulo samo povelje: »Puške k nogi!« Francija ni hotela pozdraviti neprijateljskih dc-legatov. Kot delegati so bili na mirovni konferenci tuđi mnogi politiki, ki so danes že mrtvi, ali pa so opustili aktiv* no politiko in državniške posle. Tako so mrtvi \Vilson, Sonnino, Bourgeois, dr. Žolger, N, Pašič, na odgovornih me-stih pa nišo več Orlando, Clemenceau, Llovd George, dr. Trumbič in drugi. V teku desetih let se je mnogo izpre* menilo. Naši delegati na mirovni kon* ferenci so bili dr. Trumbič, Nikola Pa* šio in dr. Ivan Žolger, češkoslovaški pa dr. Kramar in dr. Beneš. Napetost, ki je tedaj vladala med zavezniškimi in ncprijatcljskimi državami, je mnogo ponehala in čim dalje bolj prodira spoznanjc potrebe mednarodnega sode? lovanja, zlasti na gospodarskem polju. Prihodnje razprave pred Državnim sodišcem — Beograd, S. maja. 11. maja bo Državno sodišče za raščito države sodilo Andri* jenu Bo/i. ki je ahtožen Špijona/e v ko3 rist Madžarske. Obto/eni B-o/a je rodom ir Arča, srez Darba. Za tem namerava dr* žavno sod'ščc odrediti razpravo proti za* Crebškenvu natakarju Marku Oranicu, ki je obtožen, da je streljal na detektiva Greuerja. Kompromis glede reparacij Pari*. '. maja. Predsednik reparactjske konfprpnct- fhven Younff je ve>raj popoldne dr»stavil po^anieziiini dclogacijnm pismeno formulacijo svojega kompromisnoga prwllopa. Kor se je prvi zastopnik Franci-je Moreaux zope.t vrnil v Pariz iz Province, »e. domneva, đa bo prišlo še tekom današnjega tlneva a0 razčiščenja glede stališa franeoskih in belgijskih delejjatov, ki ua kompromisni piHbjr (hvena Vounga rio sedaj Se nišo pristali. Dunaj hoče imeti mir Dimaj. '. maja. liltsl«. Ila IledeIjski „,_ hod Heimwehrovcev v St. Poltenu in naino-ravane pohode komunistov in H"im vehrovcev po drugih mestih je župan Seitz kot deuelni glavar izdal splošno preporod za pohode v meeto Ehni^. Rezultat občinskih volitev v Franciji — Pariz, i. maja. Po komentarjih franeoskih I isto v o nedeljskih občinskih volit-vah se ugotavlja, da bo ostalo sedanje raz-merje si! v občinskih svetih v glavnem ne-dotaknjeno. Dočim bo ostal pariški občin-ski svet po 30-letni tradiciji tuđi nadalje v rokah konservativcev, so tuđi levičarske stranke obdržale svoje pozicije v vseh ob-činah. Izmed 440 občinskih svetov čijih se-stava je znana že po prvih volitvah, je pri-padlo 239, torej većina levičarskini stran-kam. V Marseillu, Lvonu, Toulouseu. Bou-logneu. Grenobleu, Lillu, Rouenu in l.a Havre so bile socialistične in radikalne liste izvoljene že pri prvih volitvah ali pa sredo z najbolj^imi izgledi v ožje volitve. Društvo pramadzarske kulture — Budimnešta, S. maja. Tu se je vršil ustanovni občni zbor * Društva pramadžar-skih družina. Društvu predsedujeta trrof Hereny in njegova soproga igralka Irma Torok. Naloga društva je, ohranjevati značaj pramadzarske kulture in starodavnih obica-jev madžarskega družinskega življenja. Cla-ni so morali med drugim položiti sloveeno obljubo, da se odrekajo kvartanju, pitju nl-koholnih pijač in da bodo v veakem oziru kar najbolj vzdržni. Kraljev dar Getinju — Otiiije. iS. ni»ja. Včerai to na C<"tinju na svečan način odkri^ sliko, ki jo je kralj daroval svojemu rr>i obesena v dvorani občin?ke uprav«*. Svečanosti £o prisostvoval: Zitstopniki stevlliiih civilnih in vojaških oblasti, raznih korpora-cij in številno ot Cetinja nad kraljevini darom. Predsednik obeine MiloŠević je \7.rf-kel v imenu obeine in meščanetva zahvalo kralju za dar in po njegovih vzklikih kralju in kraljevi rodbini je zasvirala vojaška god-ba državno himno. S svečanosti je bila poslana pozdravna brzojavka kralju. Uvedba petdnevnega dclov-nega tedna — Newyork, 8. maja. Na predlog Zveze stavbnih delavcev, ki šteje 150.000 organiziranih stavbinskih delavcev, je bilo sklenje-no, uvesti za etavbno delo od 1. maja Jalje potdnevni »ielovni tedon. Albanska pravoslavna cerkev prosi DN za zaščito — Žcneva. S. maja. Tajništvo Društva narodov je prejelo od poslavarja pravoslav. cerkve v Albaniji spomenico, v kateri se albanski pravoslavni verniki pritožujejo, da jih v Albaniji preganjajo obla?ti in verniki ostalih veroizpovedi ter prosijo pomoč in za?čito Društva narociov. Borzna poročila. UTBLJANSKA BURZA. Devize: Ani^tcidajn 22.87, Berlin 13.4^25 —13.51J5 (134973), Bruselj 7.S9S6, Budiimpešta 9.916?, Curih 10^4.4—1097.-4 (1095.9), Dunaj 7.97S2—S.0082 (7.9932). London 275.66—£76.46 (276.06), Newyork 56.67-56.87 (56.77), Pariz 222.33, Praga 167.93—168.73 (16S.3Č), Trst 297.06 —299.08 (398.08). Efekti: Celjska 15S den.T Ljubljanska Kreditna 123 zaklj., Praitediona «50 den., Vevč« 123 den.. Kreditni 170 den., Ru5e 250—260, Stavbna ?0 den., ^eSir 105 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dana i 199.32, Amsterdam 22.87, Berlin 13.4975. Budimpešta 9.9?. London 276.06, Milan 298.0S, Ne\work 56.77, Pariz 222.35, Praga 168.35, Curih 1095.9. Efekti: Vojna škoda 413. 1NOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.125. Duna-j 72.95. Budimpešta 9i».85. Berlin 123.15, London 25.19, Ncwyork 519.15, Pariz *).2-«. Milan 27.195, Praga 15.3n. TTTT'nnnroTnTnrTTnnnDnrjni u»w vt: Prihodnja številka »Sloven-^kega Naroda« iziđe zaradi praznika v petek kakor običajno. EHjaška predstava v ljubljanski drani. V sobo to, dne 11. t. m. pop. ob 15. uri bo v l>ub-lianski drama dijaška predstava. Vii>riz<3Ti &e Kla-bundova iera »Kros s kredot. To k poslednja vpnzoritev tega izredno int«resantn«ga dela v letošnji sezoni, zato še prav posebno opozarja-rno na njjo naše dijaštvo in tuđi drugo občinstvo. DiiaSka predstava Romeo in Julija se je morala as tdmičcili ozaren* odpovedati in bo koncem pribotMeo tedn«. Pred novimi kpmuni-stičnimi nemiri v Berlinu Danes popoldne se bo vršil pogreb komunističnih žrtev. — Komunisti pripravljajo nove demonstracije. — Na Bavarskem so razpuščene vsc komunistične organizacije. — Berlin. S. maja. Danes popokhie se l?o vršil skupni pogreb žrtev prvomajskih komunističnih nemirov v Berlinu. Dasiravno je policija gospodar položaja in je ukrenila zelo obseine varnostne rnere, da prepreci komunistične demonstracije med pogrebom, se vendarle splosno pričakuje. da bo ponovno prišlo do velikih in krvavih ne-mirov. Komunisti razvijajo že dva dni živahno propigando in so danes zjutraj vse mesto preplavili z letaki. v katerih pozivajo delavstvo. naj stopi v stavko in priđe na ulico demonstrirati proti policiiskemu terorju. Komunisti so najpre.i zahtevali, naj jim oblasti izroče trupla vseh padlih komunistov. da bi jih pokopali na svečan način. Oblasti so to seveda odklo-nile, ker je bilo pričakovati, da bi komunisti spremenili posreb v nrotidr-žavno demonstracijo. Zatesadelj bodo komunisti pokopani skrivaj. Proti temu je intervenira! tuđi knnuinistični po-slanski klub v državuem zboru, vcnJar pa bre/ uspeha. V Weddin^u in Neukolnu je priil« sinoči ponovno do nemirov, ki pa jih je policija z cnersičnuni ukrepi zatrla Predmestji Weddiii2 in Neukoln si a obdani s policijskim kordonom ni te vsak prehod v ostale dele mesta zabranjen. \ sakdo, ki hoće v mesio. s? se mora legitimirati in podvreči tclevni preiskavi. Policija ima strog nalog, ta-koj uporabiti orožje. če bi se n.ijne odredbe ne izpolnjevalc takoi in najri-^oroziieišc. Pruski vladi >e ,ie pridružila >eda^ tuđi Bavarska, ki je prepo\edala im ozemlju Bavarske ne samo organizacijo Frontkaniferje\ ,mar\eč sploh \>u komunistične organizacije, njihovo pre-mo/eoie pa /aplenila. Vzcledu Bavarske ie sledil tuđi Hamburg. Datetitiu ponevnil pol miliiono Beograjski policijski detektiv je pred prvoslavnimi velikonoč-nimi prazniki poneveril zaupani denar in izginil brez sledu — Beograd, 8. maja. Policijski uradnik Žarko Radulović, uslužbe; pri policijskem uradti vraćarskega okraja v Beogradu, Je ukrade! \z blagajne na policiji pol miliiona Din in pobcgnil. Pred pravoslavnim! ve-likonočnimi prazniki je zaprosil in dobil 7-dnevnl dopust. Predno je odšel na dopust, je odprl blagajno in ukradel denar. Ker je bila Velika noć in je ime! sedemdnevni dopust je irael dovolj časa za beg. Od ukradenega denarja je pripadalo 420.000 Din konkurzni masi Svetolika Savića, dočim je ostanek izviral iz raznih taks i. L d. Blagajna se je mogla odpreti z dvema ključema, od katerih je imel enega Radulović, dočim je bil drugi v varstvu nekega drugega uradnika. Domneva se, da si je Radulović pustil napraviti zase odpirač ali pa, da je pozval kakega kjučavničarja, da mu je odprl blagajno. Radulović je hržkone že pobeg-nil preko meje. Za njim je izdana tiraltca. Podrobnosti o atentatu na Voldemarasa Atentatorjev doslej šc nišo izsledili. — Oba oficir]a sta podlegla poškodbam, nećak pa se bori s smrtjo. — Kovno. S. maja. Atenta na mlni-strskega predsednika Voldemarasa je povzročil v vsej javnosti veliko razbur-jenje. Oblasti so uvedle strogo preiska-vo, vendar pa doslej krivcev nišo mogli izslediti in vse kaže na to. da iim ie uspelo nobegniti preko meje. Ni £e docela oojasnjeno. kakšno ie pravzaprav ozadje tesa atentata. Po eni verziji je atentat delo pristašev Ple^kaitisove stranke, dočim se na druz't strani domneva. da ere za komu-nistieno mascevanje. Pred vojnim so-discem je bilo namreč par dni popre! obsojenih več komunistov na smrt. Policija je v vsem okolišu ulice, kfer je bil izvršen atentat, izvršila hiš-ne preiskave. Tuđi sicer se izvaja v mestu najstrožia kontrola in se moralo vsi tuki pri vhodu v me^to legitimirati. Doslei je bilo aretiranih 1S oseb, vendar pa se ie izkazalo, da so nedoi/ne in da nimalo nobene zveze z atentatom. V parku v blizini aleje, kjer je bil iz\r-šen atentat, so našli v grmovi u skritih več ročnih granat in vecjo množino mutiiciie. Adjutant (iutinas. ^i je bil zadet v glavo, je ostal na mestu mrtev. te/ko ranjeni ordonančni oficir kapetan Vcr-bicka. ki je dobil strel v p(juča, na »e podlegel poškodham v bolnici. Volde-mara^ov nećak je dofeil tri strele v trebuh m se bori % bolnici s smrti«. Voldemarasa ni /a dela no bena njemu namenienih krogel, n.'eeovi /eni pj| te ena krogla prevrtala pla^č. — Berlin. S. maja. Ob priliki ptnie-srečeneca atentata na IHovskeca ml-nisrr^keKa predsednika ie netnski 711-nanji minister \ imenu neniske \\ade čestital WoldemaraSti k re^it\i ter Iz-rekel obenem svoje so/al.ie zaradi ti$o-de žrtev atentata. — Kovno, 8. maja. Pred \o}nim so-dišCem v Schaulenu so bili 4 prKta^i emijcrantMiih krogov v \ ilni «>bM>>eiil na smrt. Pri razpravi se ie u*oto\ ilo. da so prtili, dj i/\edew> terori^t*čne akte. Smrtne obMMjoe Ix»tj4i U vršene danes. Amnestija v Rumuniji — Bukaresta. S. maja. O priliki pra^lave lOietnu-e zedinjrnja Rumunije bo pro^la^«1-na amnestija nad 1«.. mala. V nisio^ih kraiiii Rumunije ffrozi zaradi obilnesa deija ne-varnost poplav. Vferaj so skoro po vsej Ru-muniji trajali po več ur hudi nalivi. V l»u-karesti je obilna voda zahtevala ćelo »ive clovpški žrtvi Eksplozija v tovarni dinamita BruselK S. mija. V blizini Rruslja se i.ahajajoea tovarna rlinamiti je zle!*»la v zrak. Pri eksploziji, ki se je izvršila v poz-ni noči, so bili ubiti samo trije noćni čuva-ji. Tovarua je porušena do temeljev. Mednarodno zrakoplovstvo Pariz, ?■>. niajd. \ćeraj p«>pr»icir:. ^- b\-lo v francokem zunanjeni ministr^tvi otvorjeno četrto zasedanje mednarodneua tehničneca odbora juridićnih ^troko\ n-akov za zrakoplovbo. Odbor ima ofici.ie!n<5 iui'o-go, da izvede zakliufitev mednarodnih kon-vencij za izenačenje zasebnih pravic nj Polju zrakoplov bc. Ola\ni predmet 7h«>rovanja, ki se ca udeležujein delegati M evropskih in prekomorskih držav, je sestava osnutka konvencije glede carincije /* ^ko-do r.i zemeljski novriini. Naraščaioč izvoz cementa iz Dalmacije Split. R. maja. Preiekli teden se te rmcs no povecal irvoz cementa in tupine vl -\trv VA Triumf slovenske plesalke v Parizu KAo sta VKek in Wisiakova stradala. — Med opkami v ka-baretih, — Plesaka prideta v Ljubljano na oddih. Nedavoo srno objavili ćlanefc o našem balstnem zboru in najKsall, da so neugodni vetrovi začetkom sezone odtoihaH v tujino baJetnega majertra Vaclava VMka in naSo plesno umetnico Lidijn \Visiakovo. Znano je, da sta bila plesna umetnika angažirana za Oipćro comique v Parizu, in »cer sta naštiidirala češke narodne pleše v »Prodani ne/vesti«. O njunieilo za vedno, nekateri so se pa znašl: m se pretolfcli skozi življenje ter dosesii uspeh«, kakršrah bi ne mosrli doseči v do-rr.ovim. Med temi sta bila tuđi Lidiia Wi-siakova in Vaclav Vlček. Danes, ko so dogođki za namj, nam je mogoće s trez-nim očesom pogledati nazai in povedati resnico: zavist in intrige so zajcrenile Li-diji in Vlčku bivanje med nak sta ravni1cu. Usro-tovim Ie. da so znaSali strosTki za prvo baletno predstavo, ki sta 'o vurizorila umet* nika komaj četrtino vsote, ki so io navedM i-nt rigan ti v borbi j>roti baletnetnu 7boru. Plača \VisiakovG in Vlfika skupai pa ie T>na5ala samo okol! 8 tisoČ Din. dočlm so razitrobiri. da doWvain ga-U itd. Izcutoili s-mo, kratio rečeno, dva plesma umetnika. ki bi mm vz#oifita Trlewrt imret-n?$ki naraščaf. namesto rnnetni^k-e-ga baletne sra zbora imamo s^daj Jfvljem. ire^možen okrnjen balet In baletne predstave, M bi im ©te utnetniiškn vrednost. nam nadousov, ki jih je našhidlral in z Ltdijo plesa! Vtčck so poročali vsi svetovni listi, vse pomemb-nej£e revije v Evropi in Amerfki. Hustra-clie so objavile dolare laskave članke s slikam! Wisfakove in VV3ca ter celoktK^ne-, ga bal&tnega zbora. Bil ie torei do?od«k, kakršnih beleži zsodovins plesme umetnosti malo. In ta triurrrf Je bil triumf slovenske plesne umetnice Udne Wisiakove. Turneja po Belgiji Po nenavadnem uspehu v Onera comi- que je oec. Za rejnine in za skrbstvo za dojenčke in niih matere je prora-čunjeno v letošniem proračunu znesek 80 tisoč dinarjev. Stalne in izredne podpore v gotovini Stalne podpore dobiva 345 otrok in si-cer takih, ki so v oskrbi pri starših ali pa pri sorodnikih. Podpore znašajo od 30 do 300 Din mesečno. V proračunu je za stalne podpore otrok predviđen znesek 330.000 dinarjev. Poleg stalnih podpor podeljuje sodalno-politčni urad tuđi izredne podpore, kot ob-leko in obutev, šolske potrebščine in naka-zila za hrano v javnih kuhinjah. V to svrho je določenih l?5.0<>0 Din. Dnevna dečja zavetišča Mestua občina vzdržuje štiri dnevna zavetiiča in sicer na Taboru, v Spodnji Si-ški, pri Sv. Florjanu in na Prulali. Nadzor-stvo nad učenjem v zavetiščih vodi šolska oblast, nad upravo pa mladinski oddelek mestnega magistrata. ZavetiŠču v Spodnji ^iškj in oneinu pri Sv. Florjanu so dode-ljeni dve učiteljici in dve vrtnarici. Na Pru-lah in na Taboru pa dve vrtnarici. Omenjena zavetišča obi^ku.iejo otroci iz delavskih slojev in uradniškili, \časih pa tuđi iz obrtniških kromov, Vseh otrok, ki obiskujejo zavetišča je 146 in sicer; \ za-vetišču na Taboru 2A (8 fantkov in 16 dek-lic), Spodnja Šiška 47 (26 dečkov in 21 deklic), pri Sv. Tlorjanu 50 (19 dečkov in 31 deklic), na Prulah 25 dečkov. V dnevna zavetišča se sprejemajo samo šoloob-vezni otroci, kjer se pod nadzorstvom učiteljev pripravljalo za solo, pišejo naloge itd. V zavetiščih prejemajo otroci tuđi obed in južino proti plačilu ali brezplačno, kakor pač to z ozirom na njihov socialni položaj določi mladinski urad. Plačila zna-šajo 75, 50 in 25 Din mesečno za otroka. Pri sprejemu v zavetišče se ne dela nobe-ne razlike med pristojnimi in nepristojnim! v Ljubljano, ker je po izkušnjah to razlikovanje zelo slabo uplivalo na vzgojo in učenje otrok. Prej so nepristojni v ljubljano smeli hoditi v zavetišče samo k nad-zorstvu in so morali zapuščati zavetišCe ravno ob času delitve obeda. Ker so pa ravno ti otroci bili večinoma najbednejših staršev, je mladinski oddelek predložil so-cialno-političnemu odseku prošnjo za ukini-tev te razlike med pristojnimi in nepristoj-nimi v Ljubljano. Dnevna zavetišča so od-prta ob 8 ure zjutraj do 6. ure zvečer. Dnevna zavetišča nikakor ne odgovar-jajo higijeničnim predpisom vsled česar je nujno potrebno, da se sezidajo štiri nova zavetišča po tipu onih stanovanjskih hišic, ki jih je mestna občina zgradila za Beži-gradom in v Koleziji. Većina zavetišč nima jedilnic, nima sobe za igre in tuđi dvorišča so zelo pomanjkliiva. Pozimi so otroci ćele dneve v zaprtih prostorih, ki so za tako številni obisk pretesni. Pri teh novih zave-ti5Čih bi se lahko uredili tuđi otrošk' vrtci, ki so ravno tako potrebni kot dnevna zavetišča, kajti starši teli otrok, ki gredo na delo, zaklepajo otroke v stanovanja in jih prepuste samim sebi. Ob tej priliki naj omenim. da bi bilo dobro pospešiti tuđi vprašanje zidave Dečjesa doma, kamor bi mestna občina spravila sirote, ki so ostale brez vsakeza varstva in oskrbe. Za dnevna zavetišča votira letošnji proračun 149.536 dinarjev. Pbčitmške kolonife Počitni^ke kolonije tvorijo važen del mlađinskega skrbstva. Druge države so v tem oziru že daleč pred nami in imajo v velikem stilu organizirane kolonije. Mestna občina ljubljanska je v svojem skromnem početku mladinskega skrbstva lansko leto organizirala počitniško kolonijo v Omišlju in zdala v to svrho 53.U00 Din. V Omišelj je bilo odposlanih 98 otrok iz najbednejših rodbin po navodilih mestnega fiztkata. Počitniško kolonijo ob inorju je vodilo Kolo jugoslovanskih sester. Za vsa-kega otroka je bilo proračunjeno triteden-sko bivanje ob morju na 500 Din. Kolonija se je razdelila na tri skupine, ki so bivale ob morju tekom mesecev julija, avgusta in septembra. Od 9S otrok je vplačalo 22 otrok in sicer 5.$00 Din. ostala s\ota se je krila iz fonda mestne občine. En dcl otrok je še! tuđi na Gorenjsko pod vodstvom Po-mladka Rdečega križa, za kar je občina dala Pomladku 5000 Din. To je bil skromen začetek skrbi za zdravljenje mladine med tistimi najrevnejšimi sloji, Wi za zdravje otrok ne morejo skrbeti vsled gmotnih ali drugih vzrokov. Obćina bo v tem letu organizirala kolonije v sistem obsegu in bo v to svrho stopila v stike z ostalimi večji-mi kraji Slovenije. V proračunu je v to svrho določenih 80.000 Din. Generalno varuštvo V Ljubljani se številu nezakonskih otrok stalno množi. Množi se pa tuđi Število zakonskih otrok, ki >o zanernarjeni in prepu-ščeni samim sebi. Vsa materijelna bremena padajo na ramena občine, intervencije osta-nejo brezuspešne, ker nima občina nobene moči, da bi zaščitila nezakonske otroke, da bi prisilila nezakonskega očeta ali njeguve starši do alimentacijske dolžnosti s pomoč-jo vseh razpoložljivih zakonitih sredstev. Z uvedbo generalnega varuštva bi prihranili veliko izdatkov, preprečili bi veliko bedo in umrljivosti med otroci. Generalno varuštvo bo v stanu izboljšati tuđi pravno stanje nezakonskih otrok (alimentacijska dolž-nost očetovskih starišev in dedno pravo napram očetu itd.). Generalno varuštvo bi tvorilo prav za prav temeljno podlago vse-rnu socialnemu skrbstvu, kajti denar, nalo-žen v mladinskem skrbstvu je najbolj rentabilno naložen kapital. Matere nezakonskih otrok se po večini ne brigajo za izterjavo alimentacij, zanemarjajo otroke. ker se ču-tijo odvezane od materinske dolžnosti in smatrajo, da občina mora skrbeti za nezakonskega otroka. Z uvedbo generatnega varuštva bi mestna občina zakonito lahko prisilila mater in očeta, da do gotove me-re skrbe za svoje otroke. Po paragrafu 2 ministrske odredbe /. dne 24. junija 1916 ima občina pravico, da prevzame generalno varuštvo nad vse-mi nezakonskimi otroci, ki so rojeni in sta-nujejo v Ljubljani. S tem korakom bi bila tuđi olajšana evidenca in kontrola nad vse-mi zanemarjenimi in zapuščenimi otroci in bi mestna občina s tem preprečila moralno in socialno propadanje mladine. Mladinski urad je navezal stike z generalnim varuhom A Levičnikom in bo skupno z njim v kratkem izdelal nacrt ?jl prevzem generalnega varuštva potom mest-ne občine. Toda skrb za otroka se mora pričeti prav za prav že pri noseči materi. Ker pa občina nima toliko razpoložljivih sredstev in obstoja v Ljubljani že zavod za zaŠČito dece in mater pod vodstvom dr. Dragasa, bo mladinski urad skupno z vodstvom omenjenega zavoda pripravil anketo, r.a kateri naj bi se obravnavala vsa vprašanja mladinskega skrbstva in skrbstva za matere v svrho intenzivnega sodelovanja z omenjenim zavodom. Važna je tuđi institucija skrbstvenih sester in mestna občina bo v doglednem času morala misliti na na-stavitev najmanje dveh takili sester. ki bi stalno posečale in kontrolirale vse one otroke,"za katere skrbi in ptačuie mestna občina. Zavod za zaščito mater in dece je obliubil, da bo dal mestni občini na razpo-lago eno skrbstveno sestro, drugo pa bo morala občina sama vzdrževati. V proračunu navedena postavka 3t).000 dinarjev za uvedbo jjeneralnega varuštva je potrebna in utemeljena. Celokupno ie za mladinsko skrbstvo proračunjenih 977.3.% dinarjev. Popravek V svojem listu od 4. t. ni. Št. 101 ste na drugi strani pod naslovom »Važne zadeve pred magistratnim gremijem« v osmem od-stavku objavili činjenice glede moie k!i-jentinje, ki so povsem neresnične. Zato Vas vljudno pozivam. da objavite najdarje v 2 dneh po prejemu tega lista naslednji POPRAVEK Ni res, da je društvo *Dobrodelnost« svojo hišo na Poljanskem nasipu prodalo Jugoslovenski knjigarni, marveč je res, da je vzela knjigovežnica Jugoslovanske ti-skarne Ie del te hiše v najem. Ni res, da je 5 družin pozimi prišlo ob stanovanje ter se je moralo zasilno nastaniti po barakan, marveč je res, da so se izselile Ie 3 družine, ena prostovljno, dve vsled odpovedi. vse tri pa so dobile primerno stanovanje v drugih hi^ah in ni morala nobena v barake. Si res, da so se adaptacijska dela kljub prepovedi magistrata nadaljevala, res je namreč ,da »Dobrodelnost« ni sploh preje-la nikake prepovedi magistrata. Z odličnim spoštovanjem Za društvo »Dobrodelnost Dr. Juro Adlešič. Četrtek. 9. m*ja. 10.30: O sadjarstvu, ing. Skubic; 11: Koncert; 15: Reproducira* na tilasba; 15.30: DeU na domučem vrtu ft po>ebnim ozirom na pridelovanje zelenjave. ji V. Kafol; 16: Planinski spomini, profesor Mlakar; 16.30: Koncert Radio*orkestra; 20: Plesna glasba. Jonnv jazzband: 21: Pevski večer trnovskega cerkvenega zbort; 22: Po* ročila in časovna napo> cd Petek. 10 mm ja. 12 30: Reproducirana lilasba: 13: Časovnj napaved. reproducirt« n» glasba; 13.30: Bor zna poročH«: 17: Kon* cert Kadioorkestra; 18: Primerjaioće vero» »lovje, vseuč. prof. dr. Erlich: 1H.3O: Gospo-dinjska ura. «dč Krekova; 1°: Franco^čina. dr. Leben; l**.3O: Zračni promet pri nas in drugod. dr. Stane Rape: 30: Dvorakov ve* Cer II. Sodelujeio l»* OstercA'ilj«lo\» in ga. Medvedova; 21: Radk»orkcster; 22: Po» ročila in časovna oapoved. Sobot*. Tt msJM 12 3(): Reproducirana glazba; 13: Ca>ovna uapc;>ed, i c-producirana g!jisba; 1330: Bor/na poročiU. 17; koncert Radio«orkefrtra; 1^: O »portu. dr. $>*rabo«i; 1%JO: Nemićina, g* ik. Pi*Ltrnik. 19: Plit. vički jc/eri in gorski Kotor Propt^andno predavanje v icmikern, »lo\en«ketn m čc« škem je/iku; »estavil ravnatelj Pxnt«r; N30: Dclav»ka ura; 30: Koncert pc\»ke>i« kvarteta »Ljubljana«; 21: Koncert Radio-urkestrit; 22: Poročila in fiasosna napoved: 22 15: Prema* ino/emvkih pro^ramov. (fie£e$niea KOLEDAR. Danes: >rcd*f b. maja; Mitujlo; pravoslavni: 25. aprila, Miron. Današnje prireditvc Drama: Bitka. Opera: Zaprto. Kino Matica: Noć v Londonu. Kino Ideal: In ne pelji nas v skusnj^vu. Ko«cert Pavle Lo\ietove ob ?n. v filharmoniji. Priredit*e na pra/nik. Drama: Dobri vojak Svejk. Kino Matica: Noč v Londonu. Kino Ideal: In ne peiji nas v skuinjaso Dežurne lekarne. Danes: Leustek. Resljeva ce^ta; Bohtnc, Rimska cesta. Jutri: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čić, Sv. lakoba trc — SluzHeno ii LHP-i, S«^ja uprav, odbora »e vrši v sredo dn« 8. maja ob *2Emona<. Ka-jtroNajo $e vci jzjj- cxiborniki, «1a te t«j# «i-gurao udelež^ — Tajnica. •*• — i Se/nam i/gubljenih pradmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od 16. do 30. aprila: en 100 Din ban-kovec, 480 Din, 20 Din, 1020 Din, \ torbica, v njej 50 do 70 Din, 1 par roka vic, 1 robec, žensko ročno delo in 1 očala; 1 bankovec za 100 avstrijskih Silingov; 1 ročna torbica, v njej 3u0 Din, 1 ključ, 1 glavnik, 1 malo ogledalce in vizitke, gla^eče se na ime Bi-tenc Miliaela; 1 denarnica z nekaj čez 500 Din; 1 listnica, v njej 120 Din, 1 potrdilo naročila na Vodnikovo družbo in nekaj dru-fcsh li>tkov na ime Jurko Viktor; 2 zlati damski zapestni uri; 1 srebrna moška ura; 1 srebrna 3-krovna ura z monogramom »A. P.«: 1 zlata zapestnica; 1 zlata kravatna išla; 1 ogrlica \i kristalnih kamenčkov 7 obeskom velikega kristalnega kamenčka; 1 zlata zapestna verižica; 1 srebrn uhan i Q kamenčki; 1 delavska knjižica, glasrča se na ime Ana Gerčman, izstavljena po žu-panstvu $t. Vid pri Stični. srez Litija; 1 iopa rja\e barve; 1 avto-kovčeg z 2 toaletnima kovčegoma; I sportna čepića; 1 po-selska knjižica na ime Strempfelj Marija: pes hrt, kratke rave dlake. Iz policijske kronike Ljubljana, 8. HUi|a Daues pono?i je ^kulal neznan vlomil«« svojo sreČ'o v palači Delavske tbornicf Vlomil je v lokal Bone dela, siloma odprl dve pi*alni oiizJ in — c^lSel % dolgim no som. Predali «o bili oamreč prazni, kajiti gospodična v uradu je bila toliko previdna, da je zvečer denar, ki ga iicer ni bilo veliko, spravila na varno. Tat je napravit tamo okoli 100 Din Škode V urad je pniH skozi stranice in po isti poti tuđi odie]. l\ \Iomu je bila davi obveScena policiji. V ponedeljek in torek §ta §e prip^tili predaj je naloži I na kolo nekega avojega tovariia. Prerl Kuočevo tovarno •* mu j« kolo v vilicah zlomilo in ob« «ta padla. Erjaver je tako nesretno priletel na glavo, da je nezavesten obleial in »o ga morali t, rešilnim votom prepeljati v bolnico. Gostilničar Alojzij Krafrovec oa Grajtki planoti 1. je prijavil policiji, da mu j© nek-do te dni odnesel lep nov pMa«t klo>»ok. vreden 250 Din V itiiBOvanje po»#«tnif« Ane Komarjeve v Krakovtki ulici m j« Nplaul neznan Ut in ji odne«rl ii prtiala '215 Din Popravek P»pr*rrk. V svojeui listu oi ♦ t m. It. 101 et«« n« drugi strani pod naslovom >Vaiu« XAd^v« pred mapiatratniin gremiiem< v o«m#m od-stavku objavili činjenire gled« moj« kli-ientinje, ki »u pov$em n«*re«nicne. Zato Vas vljudno potivljam, da objavit« najdnlj« v 2 dneh po prejemu te društvo »Dobrodelno«U sivojo hilo na Poljanskem naaipu pr^ialo Jugo«loveMki kn|igarni, re« je, oia Jugotlo-vaneka kojigarna te hite ni kupila. S\ re#. da je Jugoslovanska kojlgarna »krivaj in svojelastno v hiii prirejala knjigovežnico, res j« Ie, da je Knjigovežnica Jugoslovanske tiskarne t aajetih proitorih prirejala adaptacije in opoaorila «tavbenika, ia jib prijavi gradbenemu uradu. Ni res, da ao a* vilic prepovedi adaptacije nadaljevale, re§ pa je, da ni Knjigovn-nica niti Knjigama dobila oobene toialev ne prepovedi. Z odličnim »poštovanjem Za J**•#!• vaatl* kmjigamtt: Dr. J«r« ki\*i\r tev 104 •SLOVENSKI NAROD« dre * maja 1929 St;ao 3 0 poselskem domu Vsa Ljubljana, brez razlike strank in slo jev, gotovo pozdravlja akcijo za postavitev Poaelskega doma O tem ni debate. Ni pa ▼ redu, da toradevni odbor, ki apelira glede podpor na širšo javnost, ne priđe s svojimi na6rti o Posciskem domu pred širšo jav* nost. Beremo, da je stavbišče za Poselski dom že kupljeno in da leži na križišču Skof* je ulice in Sv. Petra ceste. Ogledali smo si to stavbišče in ugotovili, da isto stavljene mu namenu nikakor ne odgovarja, ker nima frmkh\i za vrt. Za nakup tega dragega sve, t*!$*'feila, kakor beremo, merodajna okol* 4*-*Jo» »lom. Mislimo, da »i aotmaJen čloy«k 4m Metortjk Poselskgftf"JiMHl)rez -**Jrfleg» ««*» T**^-"* -siti *>e tomNtenicai *E)lft |fe božji dan v malittI1*i#kak'*#'fi¥ttrfi*!e ja» lo4&mn*t**rXid*kfti p»^WIfcS»W krog 9p&v*đniC'W:.nfe c«*rirr**kv.'#erHL Revice, kl »*n*>i*W'+ipf>***atC kafe^ff^fi bližnji uži* vtj« iM^tfj^ke doKftttfc' ta si nebesa go* t&*& le ^MiliTile. KaPŠ^lim privošči vsaj •* •*■$•'lc^ca malo zi*đHŠf solnea in svobode. " f*rtfe pa v poštev tucfi gospodarska stran Ptotelđlrega doma. ćemu naj bi se določil za itteg* drug prostor sredi mesta brez vrta? Ztnj je primemo le stavbišče z obširnim vrtom. Vrt bi lahko brez režije oskrboval Poselski dom z zelenjavo, sočivjem, sad* jem, skratka najmanj 7. dobro polovico vseh potrebnih zivil. Za lažje vrste dela bi bile slaborne ženice hvaležne. Za brczposelne je pa pTimerno del-o absuhitno potrebno. Se modernih ječ si brez primerne zaposlitve kaznjencev misliti ne moretno. Odbor, ki je letrpil drago stavbišče za Poselski dom. naj ga proda naprej. za Po* selski dom na i se pa kupi primemo stavhi* 5če z vrtom. Zacfeva je vredna debate. Ce se apelira na javnost, naj ima javnost tuđi besedo. LjubTfanski meščan Zahteve Šentjakobčanov Mnogo kritike in pritožb prinasajo v ča» v>pisju Ljubljančani glede regulacije Ljub* ljane, to pa samo i? dek>v mesta. katerim se razmeroma predobro godi. Mi revni ŠesntjakobČani smo pa molčali in moleimo, doklcr nam nišo odvzeli vsega in nas nišo spravili ob vse, kar nam je dopri-* našalo še kak promet. Ali naj še naprej molčimo? — Ne in ne! Vsalc Ljubljančan ve, da je bil od pam« tiveka ves promet pri Sv. Jakobu. Tu je bi* la prestolica mesta, historijat nam pove, da je bil tu rotovž, sodnija, davkarija in da so se tu koncentrirale vse trgovine. Skratka, bilo je tu vse iti kaj imamo danes? — Xi* česar! Najprej so pokvarili s Solo, ki so jo kljub temu, da po celem svetem zbirajo naimirnejše prostore za sole, postavili na kraj. ki bi moral biti najpromerneiši neza* zidani trg. Toda ako so nam storili to kri« vico. ki se danes ne da popraviti, ni treba, da se gre*i na ta račun dalje. Amputirala se je proga električne želez» r.ice pred rotovžem. Kdo naj prestopa in gre v ta porabijeni kraj? Mimo nas vozijo pravni predpotopni tramvaji, ki nam ovira* jo še ta promet, kar smo ga imeli. Ali nam dajte zvezo z dolenjskega na glavni kolo« dvor in proti bolnici, ali pa vzemite še te prazne »katle, pa nam dajte nazaj naše kmete in hleve, ki srao jih imeli, ne da nam vsakega kmeta že pri Rostoharju obrnete ob Grubarjevem kanalu od nas proč. Mi zahtevamo, da mora s Sentjakobske* ga trga rzginiti otroško igrišče, ki je itak sredi dveh čest. To sploh ni igrišče, temveč največja nevarnost za otroke. Proč morajo tuđi oni balini, kajti trg je spričo njih po« doben prostoru, kjer lju-dje balinajo. Vrni« te nam nazaj naše tržišče, od katerega smo in borno živeli. Dalje je pravi dohod s Tržaške ceste v cenrnrm Ljubljane po ASkerčevi in Cojzovi testi na Sentjakobski trg Tu spada proč oni kup kamenja, kateremu se vsakdo Cuđi, Kak Cojzov spomenik naj bo to in kaj je pokojni Cojz zagreftil, da so ga. postavili sredi ceste kot oviro. — Pred Smrekar. jevo hišo tuđi nihčc ne ve, zakaj se je na= pravil tak oster avtoiek, namesto da bi bil lepo speljan lok ceste na Stari trg. Po tej in nobeni drugi cesti se mora spe* ljati električna železnica na Vič itd. Pre* bijte ta mali kos Pajhelnovega vrta in dajte naravno pot vt Tr»ta če-z Sentjakobski most v centrum Ljubljane. Krakovsko m trnovtko znamenito zelje in aiserca naj se prodaja na Sentjakobskem trgu, no da se cize mimo \x>zijo in da še to m^o naJe siromaJt^o nosimo dirugam na* prodaj. Zakai naj naša Dolenjska cesta. Prul«. Mir je, Vi£ in sploh na«a tako obšir* na okolica hodi drugam kupovat, ko je bilo v starih ča*ifc v^e to na Sentjakobskem Bremena iz 1. l&tf 9tc račefi tirjati in uh nam zdaj naprtili na ramo, ali redaj so bih pri Sv. Jakobu zlati čtsi in » jih na rotovžu smeli nalagati. ker ao vodcli, da jih te hiše, ki so n jveč vredne v ćeli Ljub* janu lahko zmorc;«.! Toda danes to tirjati. ko ni mogoce v naiem okraju zaslužiti niti fickt. je treba stare terjatve ravnotako re, diKnrati, kakor Je bil reduciran ves pm« met. Stara ^remena je treba rmfofcfi nt one hiSe, kamor se je naš promet prenesel, kajti naš izmozgan okraj ne prenese več niti davkov, kaj sele izrednih izdat kov. Molčali smo dovolj in kazali naso staro slovensko potrpežljivost, zdaj pa ne borno več. Šentjakobčmt. Prošnja poštni direkciji Pri pošiljanju vzorcev brez vrednosti velja določba, da ima biti ovitek tako pri-rejen, da je pošti dana možnost prepričati se, ako se v njem res nahajajo vzorci brez vrednosti. Vzorci brez vrednosti se morejo predati pošti do 500 gramov težine kot pi-semska posta z oznako »Vzorec brez vrednosti*. Preko teže 500 gramov pa kot pa-ketna pošta. Paketna pošta pa vzorcev brez vrednosti več ne pripozna, zato zahte-va, da je paket zapečaten, torej se s tem določba o kontroli vsebine v tem trenutku uniči, čini je težna vzorca brez vrednosti presega 500 gramov. V dobri veri, da sem ustregel predpisu, sem tedaj prinesel na pošto paket, ki je bil težji od 500 gramov nezapečaten. Enkrat mi je bil sprejet kot tak, drugič pa so zahtevali, naj ga zapečatim. Razume se, da mi je pamet zastala ob tej strogi zahtevi tembolj, ker nimam ravno blizu pošte sta:":>vanja in je precej-šna zamuda časa neizogibna. In naposled sem >e s tem prizadet, da moram plaćati za pošiljatev vzorca brez vrednosti, ki je znašala v tem primeru 60.50 Din še 5 Din za dostavo paketa-vzorca brez vrednosti na naslovnika, kar bi mogel odpraviti v slučaju, da mi je bilo mogoče vzorec raz-deliti v dva enaka dela, katerih vsaki bi tehtal izpod 500 gramov že za 5 Din in bila bi naslovniku v ravno isti težini ven-dar le dostavljena in to brez vsake pristoj-bine. Tz tega jasno sledi, da je tarifa za vzorce brez vrednosti samo do 500 gramov prenizko nastavljena, za vzorce, ki so težji nad 500 gramov, pa sploh ni logična, kajti neštetokrat in po veliki večini so pošil.iani vzorci brez vrednosti v teži nad 500 gramov, ako jih kot take sploh moremo kot vrednost označevati, ker služilo le v tr-govsko T'nsredovalne namene. Ker je pisec teh vrstic uverjen, da go-spodje, ki se bavijo z moderniziranjem poštnega prometa, na tak neumestni način trgovini nočejo skodovati. marveč ji v očigled itak slabih časov le omogočiti hitreise in cenejše poslovanje, prosi v imenu vsega trgovstva in obrti, da se po možnosti ta-ki neumestni in nelogični predpisi odpravi-jo in nadomeste z logičnejŠimi. Kajti ti predpisi nišo samo nelogični temveč igno-rirajo najopravičljivejše zahteve trgovine, ji povzročajo nepotrebno večjo izgubo časa in materijala na eni. na drugi strani pa povzročajo večje stroške katerih trgovec v nobenem slučaju ne more naslovniku zaračunavati, ako mu je od naslovnika sploh bilo na pođlagi poslanih vzorcev dano kako naročito. Sploh pa bi v tem zadnjem slučaju bili ti odvišni stro^ki preneseni le na druseza trgovca, ki se ima boriti v ravno isti meri za svoj obstoi. — J. P. Tragična smrt finančnega kontrolorja Kosa Jesenice, S. maja. Snoči okoli 18. se je pripetila na Jeseni-cah težka nesreća, ki je zahtevala življenje 57-letnega vpokojenega finančnega kontro-lorja Karla Kosa. Tragična smrt uglednega moža je vzbudila na Jesenicah splo^no so-čutje. Karl Kos je že delj časa bolehal na revmatizmu in se je hodil umivat nose v potok Jesenica pri mestu. Ko se je sinoči okoli 18. vračal proti Jesenicam, je sre-čal pred hišo je^eniškega župana voz Stanka Svetine, ki je vozil v vas Plavž. Voz-niku se je umaknil, nesreča pa je hotela, da je istočasno privozil v nasprotni smeri — sicer pravilno po desni strani — na motociklu Anton Kunčič, sin uglednega posestni-ka z Blejske Dobrave. Signaliziral je s hupo. Kos pa je radi hrušča in trušča Sve-tinovega voza najbrž preslišal signale in se ni mogel pravočasno umakniti. Moto-ciklist je hotel preprečiti nesrećo in je za-vozil še bolj na desno, kamor pa je v zbe-ganosti tuđi odskočil Kos. KunčiČ ni mogel ustaviti motorja, ki je podrl Kosa. Pri padcu se je kontrolor težko poškodoval na glavi in je čez nekaj minut umri. Kunčič in Svetina sta pone^rečenca dignila in prenesla na bližnji travnik. Kunčič je takoj o nesreči obvestil orožni^ko postajo in poklical zdravnika Marčića. ki je ugotovil, da je Kos mrtev. Truplo pokoj-nega Kosa so prepeljali v mrtvašnico. kier bo danes obducirano. Pokojni je bil vpokojen lani po pctlet-nem službovanju na Jesenicah. Pred vojno je služboval v Primorju, po prevratu pa v Celju in Kranju. Bil je tih, inteligenten in simpatičen mož ter velik ljubitelj prirode. Užival je splošne simpatiie vseh, ki so ga poznali. Zapušča žalujočo ženo, sina, ki je mornarički podčastnik in hčerko. Kupujte pri tvrdkah ki inseri-rajo v „Slovenskem Narodu"' Rožnodolčani pravi jo, da žab ne priman jku je Žabjih krakov je v Rožni dolini toliko da bi jih lahko iz vazali na vagone. — Tri ljubljanske srajce v rožnodolskem jezeru. Ljubljana, 6. maja. Žab primanjkuje. Ljubitelji žabjih krakov se pritožujejo, da ji je le* toSnja dolga in oštra zima mnogo pokcmčaia. Na trgu jih je rek> mi' lo. Bolje so s« odrezale krastače, ki slavijo baš sedaj v toplejiih dneh poroko. Tako nekako s« je glasilo porodilo v »Jutru«. Gospod urednik! Oprostite nam, če male apostrofiramo vašega gospoda ko» lego pri »Jutru«. Objavii je namreč zgoraj citirani člančič v 103. številki »Jutra«, v katerem rarrjuje, d* primanjkuje žab. No, ta je pa res bosa! Mi, Ražnodolčani, smo sicer ponizni Ijudje, ne vmešavamo se v politiko in nočemo delati zdrag in špetirov in ni nam na tem ležeče. da objavite po» pravek v smislu tiskovnega zakona, ker no* ćemo, da bi imel vaš kolega z žabami sit* nosti. Ugotavljamo samo, da ni res, da pri* manjkuje žab. kajti pri nas v lepi Rožni dolini jih je še toliko, da jih lahko izva* žamo na vagone. Če nam ne verjametc, g. urednik, se lahko na lastne ušesa — na oči je namreč taka zadeva bolj težavna — pre* pričate o tem. V večernih urah imamo v Rožni dolini tak Hagojjlasen koncert, kakor ga menda nima nobenu ljubljansko pred* mestje, vštevši Trnovo, odnosno »Gmajno«, ki je že od nekdaj slovela po svojih žabjih krakih. Zima jih torej ni pokončala, kajti rega, reg in kvak, kvak, kvak se čuje v naši do* Iini dan za dnem in večer za večerom. Spri* čo tega smo mnenja, g. urednik, da bi ka* žalo organizirati društvo, ki bi te žabe po* lovilo in izkoristilo konjunkturo, ki je na* stala na svetovnem trgu radi pomanjkanja /ab. Posredovala bi lahko ljubljanska radio* oddanja postaja. Društvo bi namreč vse te žabe ali vsaj dobro tretjino polovilo. pre* nesli bi jih v studio m po svetu bi šla vest, da so žabe in ćelo pristne kranjske žabe še žive in da jih lahko promptno dobavljamo, in sicer franko vagon obmejna postaja po 100.000 dolarjev. Kajti so žabe dandanes rariteta in treba je konjunkturo izkoristiti. Ali bi se Nemei. Francozi. Amcricani in Anrtlcži. da ne pozabimo Italijanov, ki so menda največji /abji gurmani na svetu, ob* lizovali usta, če bi poslušali regljanje rožno* dolskih žab! Zatorej smo mi vašemu -i. kolegu od »Jutra« vseeno zelo hvalcžni. kajti opozoril nas je na to važno dej'tvo. Ce se nam posreči prodati, odnosno izvoziti v»«j polovico naših krakov. mu t>bljubiino. da Gofci najmanj 10 odstotkov provirij«, m -»i-cer v dolar jih. Kcr smo že pri Rožriodolčanih, naj vam Se om onim kratek intermezzo, ki se ie pri* petil 1. maja. Saj veste, da nas Rožnodol* č«ne Ljubljančani zelo radi posečajo. E>elo. ma radi lepe naše okolice in dobrega zraka, a gotovo največ radi dobre kapljice, ki jo točijo naši oštirji, katerim gre v tem pog'e* du vsa čast in »lava. No, veste, in ta kap« Ijica je precej zmešala tri Lj^lb!jančaT^e. Po imenu jih sicer ne poznamo in bi jih rudi ne izdali, če bi vedeli za nje. Vemo samo to. da so bile ljubljanske srajce in da so bili vsi trije salabolsko faihtni. Po so pod* jetneži spomnili na naš plovni promet v Rožni dolin. Saj najbrž poznate rožnodol* sko jezero, kjer se Ro/nodolčani vozijo in prevažalo z barkami. Tjakaj so od§Ii lh*b» ljanski srajčarji m so >e prav prijetno vo* žili ter gugali po jezeru, da je bilo veselje. Cugali so se tako navdušeno, da je naen« krat barka izgubila ranotežje in vsi trije prijateljski so >e znašli \ hladnem objemu našega jezera. Da bi videli, g. urednik, kako božanski pogled je bil, ko so nakrat ši» nile noge kvišku, ko so po vodi plavali trije elegantni klobuki in so se sprva ni čulo dru* gega. nego pridušene krike, č'fanje rok in sopenje prizadetih. Res je bilo lepo in le škoda, da ni bilo vašega fotoreporterja blizu ... Voda je ševe učinkovala. Kcr jo je bilo več nego alkohola v g!a\ ah. ga je kmalu prcgnala in naši prijateljski so si bili le pre* kmalu svesti svojega položaja. MrzliČno so se oprijeli prcvrnjene barke in ž njo vred počasi priplavali. odnosno priveslali k obrežju Da se jim hlače in «u-knjiči ter plavci v vodi rudi nišo preveč k\p<> zlikali, je samoobscbi umevno. Ražen nahoda. za* litih /epnih ur in par drugih malenkosti ni bilo hujš'h po-sledic. Zaenkrat, g urednik. nimamo drugih novic in vas lepo pozdravljamo, kakor ttfdi vašega kolego ck\ *Jurra«, ki ga vabimo na žabje krake. Rninodoičani. Repertoir N.irodnega gledališča v Ljubljani Dr3?ri: Začetek ob 20. Sreda. S.: Bitka. B. Cetrtek. 9.: Dobri voi-k Svcik. L-u-dska r»rcd. p::. z-niž. cenah. Iziv. Petek, 10: zapTto. Sobora, 11: ob 15. uri Kroz s kredo. D'iaška predstava pri rn-iž. cenah. liven. Nedeija, 12.: L::apljeaca. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izvcn. Ponedeljek. 13.: Prircdi:cv PEN-ltluba. Recitacija srbskih krnjižcvere ali pravilneje glasbe* ne drame v petero slikah »Crne maske«. Vsi vemo, da je bil repertoar Ietošrje sezone prav zaradi te druge izvirnc opere omejevan v produciranju novitet in je mo* rala izdatneje pomagati opereta. Vse velike žrtve, ki so jih đoprmcsli Kogojevemu delu operni ravnatelj PoliČ s solisti, orkestrom in zborom, pa se bile sinoči poplaćane z neoporečno velikim moralnim in častnim uspehom »Crnih mask«. Publika je skoraj do zadnjega stola na* polnila gledališče ter je sprejemala novo našo opero po vsakem premoru (ki sta le dva) 7. navdušenim aplavzom ter je koncem predstave prirejala avtorju Policu, Primo* žicu, lliierrvjevi, Betettu, slikarju Vavpo* tiču in vsem ostalim solistom in zboru irprav brezkončne viharne ovacije. Dekorativno sta bili zlasti učinkoviti sli* ke v dvorani (dasi oboki Še menda nišo gotovi, ker so se videle le deske namesto z\* dov) in katedrala. Glede kostimo-v se pač moramo zaU roko p«ubliko ni lahko in je /ato treba vsa* ko moderno opero čuti večkrat. Vprašanje je le: ali je publika korelat za tako stremljenje, ali pojde za njim? V najnovejšem letopisu »Oper« (Universal Edition, Nr. S800) H. Heinsheimerja in Pav* la Stefana piše Stesan: »Ali je publika tu? Ali je res tu za novo opero, za stremljenje po obnovljenju starih? Morda med Nemci; tu nam vsaj nekaj priznaje dasi neradi. A drugje? Ali tam poznajo probleme? — Za* vedno se bavijo s problemom sele prav redki, množicu pa ostaja topa pri svoji nas vadi ter ne opaža ničesar ter opazi morda sele čez nekaj desetletij . . .« N'aša opera zasluži vse priznanje, da nam odpira okna v novi g!a*beni svet Po »Borisu God'unovem«, »Tri oranže«. pa »Sa= Iona«, Oidiphus rex« in »Jo-nnv svira«. Zdaj pa še domaće «Crne maske«! Lahko smo ponosni! In vsa čast g. Policu ter hrabri, skrajno požrtvova'lni njegovi četi pod odrom in na odru! Po njih zaslugi se raz* širja naše glasbeno ob/orje in naša opera dobiva svetovni značaj. Med Jugosloveni smo v Ljubljani danes v tem pogledu na čelu vsem odrom. Nič ne de. ali so nam te nove opere »\š©č< ali ne, ali postanejo »popularne« ali ne. Resen, pošten kritik ni strujar, fanati* čen le za eno obliko in eno vsebino. nego išče v vseh vrednosti in lepot. In zato na* glasam, da ima tuđi Kogojeva, za slovensko operno literaturo revolucijonarna opera mnogo lepot, vrednost in sile, ki jo prizna* vam z odkritim veseljem. Mož zna. je poln idej in čustva ter je ustvari velezanimivo delo. Drama Leonida Andreje\a je skurilna in abstruzna. a vzlic \semu genijalna, žal, da pirbliki preveč nerazumljiva in operi brž* čas malo prikladna. Želeti je. da bi vsi ljud* je na odru pri reprizah govorili in peli d> sti jasneje. Sijajen v spevu in ;yri je bil g. Primoiič, ki je kreiral partijo ogromnega obsega ter se odlikoval vseskozi. Gre mu neomejeno priznanje. Njegove geste so bile lepe. ne pretirane, ?unanjost vrlo simpatična, njegov spev mogočen, prečuten, vsa igra do tančin premišljcna in njegova dikcija uprav igral* ski dramatična. Vsa čast! Publiki je upra* vičeno izredno ugajal in je prejel tuđi šop* kov. Takisto izvrstna. donna Francesca je bila ga. Thierryjeva, odlična v briljantnih viši* nah in zvonki sredini spevov, je krasno igrala in lepo govorila. Prav dobro se je uveljavil kot dvorni norec Ecco g. J. Rus, imenitno in tcžko par* tijo vinskega upravitelja Cristofona pa je podajal g. Betetto. vedno pijan, z umetni-ško delikatnostjo ter moČno učinkovito Ostale partije so epizodne ter -*> jih izvajali gg. Mafdičeva. Španova, Grba, Štag-Ijarjeva, Po/ičevd, Mohorič i. dr. prav zado> volji vo. Manje srečen je bil gosp. Kovač i Romnaldom, ker je stal previsoko in ga ni bilo nič razumeti, dasi je forsiral glas na škodo pevske lepote. Igralski apartno ulogo ic imel 0. Drenovec, čegar pajek je bil res edličen. Tuđi balet zasluži vse priznanje Razsvetljevalec pa se je uprav odlikoval: hvala mu! Režiser B. Krivecki in P. Colovin kot koreograf sta storila torej za naše ra/« mere vse, kar možno. in tima gre posebej pohvala. V celem: resničen uspeh, ki je ž njim !ahko avtor, uprava in kritika zadovoljna ---------------- f>. G Ne*troyeva barka Itopfteaaa &c vpciftor v ;>ublrac!ti čmm a# prazni v CaUtTfc «kh> 9. j t. m. r 'jrvn-Jf**. Cv4KS.,jni itM KrC^: r«- lit dved-'^o '^ Tti^rt>w.j * j&mi^ y?o«»* %t&* 1 :c P-C4. S-Vt«"^. Za K^stavo .t^y> ciizanc ' wcne. Banovčev večer V > :ik-w .*. i ... rV r ^rirt* dl koncert *'<<*¥. .i.h-eimh a aaf.^J: n ^toa i-[iano\ec, reC "• 'im z zel^ »cs^r ny. oWrfit, bivil :etK»n^- r.d- ao*tt. Vem, dt ;e iMMwrt za artfaj :**a v \-nu|i . s'.ta! pa um tu4:. 4a -.e )* obvezj' ta CelMM«: . u^o. rv^.i. tako ali :aV>: m]*d- pcdiettB, uUie!jn x k ii :u>»»a tK) tatij ««vn«ja ktla. Ko bt vrnc. \tdtl ix> ©• m vedc' bo«t>o tu, ie'e njegov« >r»v« cerio Mu n.'eco-Ntm jmctinili^^n >•>♦ j p« j»u le'ini nai-!c>i.h >i^ehc\ Zi $\x>) po4k>vilo; vtCcr ti >« rbr*. z.K';ainr slov-ca&ki program omc^«0i ia ma rod« h pt*m:. im sicer v prvem delu tak h, ki do *eđa] ie n su bile iatv«*a«e. V«m. da itmi k h\\c 'etk*> us'i-vir pfop-ain :x aiitcrya!a. k: %mo mu in d«^ za kopccrt na razpo1ai^, ka'ri zhiratl n: nni- t" moče!. V*!ed tera i« kaza! tk**K> ce! prvi de! prec«: enoliiroi: : lirika, sentirru mf kt tako v takta ko* j!asbrncm rraža- ■>«- s - \c z n«4atermi izierrvarm ko;ii?«zc.t i'^^ >-'h đatumov. taj v n^sL:*: m po naro .!u bj 'ahfcv I rokava stresti, kar si želi*. S.ctr rw )t romiiii-tika dares ravu« rako se I!Sv». kot \t bi'«. We^ ie večtia: > dafles se irrvtTiu^e đ'is.tčr 'it j^\«fi Sa *poredu le bi! kot prvi O*terc t Itirntl tck\ zan:rr>iv;mi. modem mi vcMmimi. irme4 ka-terh mi k »raJaU z-hasri tretfa, !U»vo4eva *C« tne ne maraS* irzdbi đ^lcaj c«r«đ precej tM> naUiera konca. LaJoviiev« >Htn6iavi«, nova, tchrca. vkrtrt ob&ite»ot■ < pn nt-IrtaČi-'j zhra! :sro 2^panČ levo bi-seđ''^ (Vefitc-tii) kr* iaz in *em t w#i!T»aTt'em %'ed■' ntefcvi iftten»'€tacij: tekst«. »M'ada tresem« nicpovi pa }e trla fđina, ki Je prmes'a r p«^i de! ncfcal B»vejC3 šutira »ta ter rwe?cTi©«H Drug: d«! k b?l *e*tavri kom-poTiiSrtJ z^th' vam in tako te nn z-d , rt»u »ih jt ta v naf! c, >'.ez*J v po^puri&tiCmo ub!ilu>. Ni ♦o bila bas xav *reč«ia dela. Revn: prehodi *o vezal s cer t>o&jn>ez.nf x*n>L, toda mtd n} m; im W!o niti teksTovnefa nitt nielod inefa sori d-stva, '.enrvei samo tempmi, ritmitni kontrast'. k» k to pci potouriijih ptač ot»;6aj. Za resen k^«-cert stvar: v tak i oblilti nišo. pač pa t*>de ■■-n*nu. zi katereva si t'^ W i- Bjnovec zbra!. riKndj izborno slttttle. Tudii onemu de'u publike, k s< obtvajoo ufeaja v zjdnkm de'u derane in ki je od!očileii sodotk i>ri vseh r^riredi-tvah, k veselu, oarodfio r>«*k »:1 »o ugajaln in g. Banovec. ki se >e tu iele t>rav ratpe!. k tnoriil nekaj stvari n#vre&i. Njeeov *op!i, !ir:ini tenor ^rijetne. božak>če barve borno doma prav zek> rK>w«šaI;. Pri klavirju je :imJ' koBKrvato. ris: g. LipovSek rvT«tno -e§ 1 s\o;o nalofo. O. Banovcu se enkrat: obilo lKpeha, mm^fe treće in na 9videnie! —i. L]ublla«»ka o^era m* gMi»vaaft«. T« 4r\ odlde na^j op-era s celotnim svojvm *iik*mbluin na ffostovanje v Dalraaciio ter od>x}«r »edem prediktav v Splitu, Šest predstav pa v DuV^> -niku. kep«r:^ar 'c s-eiravlikn z sledeiih de!: Sp!it: Paus»!, Ljubezea :reh Lraljf^, k »o-!ctw. Zaljubljen v tn oranže, Bori* (joduaov, Salonit - Gianm Scicbi. Traviata. V DubrovtinkH pa: Zaljublkn v tri oraaže, Tc*ca. Travaata, [)a!itx r, ScvitjsJti kriv ej ic fau^t. Rente za matere - dejanska pomoć Pn vsern kulturneni >,\etu vkušajo država, ohčina in družba doseči /.a matere, dojence in malo deco boljke finiotoe in higijenske pokoje. \ množili drž«*\ah — Kanadi, nekateril) dr/avah Severne Amerike. Danski, Norveški in dr. so razširili zaŠči-to mater do one dobe, ko je docei \ dons-Ja in že more sama zasluiiti \ sakdanji kruh. Te države v resnLi pravilno cenijo \isoki poklič matere, ker ji dajo možnost dostojnesa življenja v vseh dobali, Inici-jatorke tega napredka so bile povsod žene, ki so svoje politične pravice porabilc pred-vsein za vsestransko zavarovanje matere. Kot priiner navajamo statut občinc Oblo (Kristijanija), po katerem dobivajo matere rente. Po tem statutu \t leta 1919 iniajo pravico do rente: udove, ločcnc žene, žene, ki ne žive z rnožem in nezakonske matere toda \ se le pod pokojem, da ži\e otro-i pri njih. Pristojne v Oslo morajo one ali pa njih mo/je v mestu stanovati 15 let, pri sebi pa inieti lastno, adoptirano deco ali deco. kateri so mačahe. Vsi ti otroci imajo enake pra\ ice, vsi morajo obiskovati sole. Ako se mati zopet omoži ali ure k ocetu otrok iiveti, izgubi pra\ ico do rente. Za visino rente je merodajen letni dohodek matere. Rento dobiva /ena: ako ima pri let-nern dohodku KM.k"» norv kron cna dete, pri letnem dohodku I4(K) norv. kr. dve de-teti itd. Ako dobiva mati začasno pomoć cd kake druue strani, se ta pomoć ne uračunava v letni dohodek, pač pa alimentacija, ki jo dobiva deca od očeta in vzdrže-\alnina, ki jo prejema /enj. Ako plačila ne prihaiajo redno, se tuđi na to ozirajo pri odnieri rente. Visina rente je siedeča: Mati z enim otrokom dobiva OOodst. od vsote, ki manjka do določenesa življenskesa minimuma; mati / dvema detetoma 70odst, tt vsote itd. Ako postane mati nesposobna /a de!o, dobiva invalidnino v visini 6(»odst. od vsote, ki manka rodbini do /i\ Ijeniskeva minimuma. Polej; materine rente pa ima rodbina Se pravico do brezplačne /dravniSkc pomoći, brezplačnih /dravil in brezplačno zdravlienje v bolnici. Ob smrt.iih sluiajiU daje ol^čina prispevek /;i pogreb. V primeru, da mati. ki ima pravico da rente, zanemaria ne si u in \ziio»o svoje de-ce. se ji rerrta ustav i. v/aine *e ii deca in odda v Dečii dom ali drue? rodbini, ki prc-iema rento nanicsto i>' 8Hv. 10« Pri odebetelosti vzbuia rodna adravil-tia uporaba naravne »Franz-Josefove« greneiee jako delovanje črevesa in dda tek) vitko. Mnogi profesorji zapisujemo »FRANZ-JOSEFOVO« vodo tuđi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opol dne in zvečer tretjino čaše. Dob* se v vscfa lekamah. droKerijati in specerijskih trpovi nah. iZVl ČE R na Z JUTPA3 za-fatamakanjc izkuhavanh terpentinovomilo pa je pranje gotovo / Dnevne vesti. — Občni zbor Ccškoslovaško-|n«osfe-a industrija. Pohištvo. Pletarstvo. S. U«nj« io konfekcija, kožuhovinaretvo. 9 Tekstilna industrija in konfekcija, k]obu*«r»tTo. IO. Papir, grafika, pisarniške poUeb*6lBe. 11. Galanterija. Igrače. 12. Um«tno*tn* ©6rt 1S- Steklo, porcelan. 14. Gl^ba. ». Orar«r»ki iu zlatarski izdelki. Fiua aiehanlka. t«. Stav-bena industrija. 17. Industrija Birit. 18. He-Jelama. 10. Praktične »ovoMI. 20- Raxao. 21. KemiČnn industrija in koxm«tika. Po-•ebna razetava pohiStva. Strojni idđiUfc, posebno bogat na poljedelskih strojlh. 111-gienska razstava za letožnji veleeejem, pre-urejena in ispopolnjena. AvtomobUska rar-stava. Raistava me&anftkih &ol Slovenije. Radio razstava. Razstava tajcev in perutni-ne. Skupine: belgijska, brazilijanska, Itali-janska s proizvodi, ki konvenirajo sa import v naSo državo. Uprava veleeejma dela na lo, iđa bo ob priliki letošnjega velesejma nudila svojim raastavljalcem in početnikom ugodno preseneSenje. — Na blnkoštnl razstavi psov bo raz-stavljenih tuđi nekaj prav lepih Cocker-spanielov. Ta UCna živalica ie splošno znana, malokdo pa ve, da je ta navidez te za igračkanje sposobni psiček izredno upora-ben za lov. Domovina Cocker-spauiela je An^lija, kjer pa je postai luksuzen psiček. ki ga i majo angleiki aristokratje za okras svojih razkoSno opremljenih salonov. Tuđi naša kraljica ima preceiino število teb Ijub-kih živalic. Cocker-spmniel je postai Sele v rokah nemških kinotogov zopet oni lovski pes par ezccllence, za katereca ima že po svojem temperamentu in po svojih telesnih sposobnostih vse pogole. Dočim ga uporab-Ijajo Angležl naj več za lov na fazane in kuace, ga uporabijajo Nemci kot aporab-nostnega psa, ki je dorastel vsem panogam malega lova. Ta pes je neprekosljiv v Sar-jenju po gosčavab in v vodovju, za rasi em z bičevjem. Ravnotako je prvovrsten pri delu po sledi obstreljene divjačine ter pri iskanju in donaSaaju Jerebia Pri tem pa je treba povdariti njegovo neutrtidljivost, hitrost, izboren nos in njegov živahen temperament, ki omogoča njegovo uporabo tuđi v loviščih, ki nišo bogata na divjačini. Ce omenimo, da nese ta psiček, ki je visok največ 41 cm in tehta 7 do 10 kg, zajca, ki je težak 4 do 5 kg, potem ie s tem dovoij označena njegova porabnost. Jugo-slovenski lovci poznajo žal še premalo tega psa. Ogledalo naj si ga pri binkoštni razstavi. 3?0-n Noti kino »Ljubljanski dvor« Krstna predstava! Danes! Krstna predstava! Boibs zazvestotioinliubezen 8eli $< tor ali kako lahko s filmskim a^nraiom ptremasaS tisooe mol broj«m nepopisne lepotc vnočekrvineja Orijeota Predstave nb 4., 6.15, 7-30 m 9. ori. TeJ. 2730 — Društva, organiiacij« itd. ki i majo za letožnjo pomlad predviđene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljub-ljanskega velesejma, da iste poetavljo v čas letošnjega pomladanskega velesejma od 30. maja do 9. junija. Svoje eklepe naj dru-štva spo roče naravnost upravi Voi^sejma, ki jim bo šla v vsakem oziru oa roko. — Oficijelni kataUg IX. velesejma v Ljubljani iziđe na dan otvoritve dn© 30. maja t. 1. v samozaložbi tvrdke >Satarnc v Ljubljani. Katalog bo izvrsten sretovalec vsem interesentom ae samo med velesajmom, ampak tuđi med letom. Vseboval bo pa tuđi aktualne Članke io mnogo Tepih slik na finem pa pir ju. — Klub ljubitelj«? pti&irjer poiiva voo-\\l evoje elane, naj takoj prijavijo sroje vpi-sane pse za binkožtno rasstavo. Lastnike psor opozarja klub, da bodo primani naj-boljSemu psu poeameznib glavnih pocem na pr. nemškemu kratkodlakarju, nemškemu re-savcu, nemikemu dolgodlakarju, pointerju, deterju. cocker-spanielu in springer-spa-nielu naslovi >zmagovalec Jugotlavijet Razveo tega dobi vsaic unafovalec £e dragoceno Sastno darilo kluba. Takojšne prijave naj se poMjejo na naslov Anton Sehtjster, Ljubljana, Mestni trg 25 ali pa PosJovalniei razstavnega odbora, Miklošiceva cesta 20. Tel. 2779. 301/n — ZamiBiT proces v Osijeku. Jutri priene v Osijeku rajprata proti zločincema Rudolfu Bajzetu in Josipu Wolfu, ki sta lani okoli velike noči umorila 81etnega Ne-bojla Ma tko vica, sina šefa železniške postaje v Vukovaru. Zloiinca sta dečka najprvo spolno zlorabila, nato pa na zverineki način umorila. Prva razprava proti ztotin-cema se je ie vriila Uni meaeea julij«, toda bila je preloiena^ ker se je sdelo, da obto-ienea niata normalna io je bilo treba pre-i tkati ojuno doiemo stao je. SodiKe je ?a-mo Đajzeta poslalo v blaznieo v Stenjevae, odkoder bo ga poslali nazaj v Osijek. Zdrav-niki io ugotovili, da je Bajzet popolnoma piraT. Driavni pravdnik sahteva za oba — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in vedro vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Ljubljani, drugod pa deloma oblačno. Maksimalna temperatura je znašala v Skoplju 29. v Beogr. 27, v Zagrebu 25, v Mariboru in Splitu 23, v Ljjb-ljani 22 stopinj. Davi je kaza! barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala 14.5 stopinj C. OBLEKCE za deđddce in dečke že od 34 Din naprej v fcra&nd iz^ri nudi speciataa trgovina M. Kristo-flff-Bnear, Stari trg 9. 974 — Razstavni odbor za prirediter blnko^i. ne raxstave p*ov v Ljubljani je podaljlitil pri javni termin za prijavo psov do 11. maja t. 1, ob 18. uri. Kdor torej doslej še ni prijavi] svojih psov, oaj to nemuđoma »tori, ker je tako v interesu razetave kakor tuđi vsakega posameznega ra&stavljalca, da bodo rastavljeni psi točno navedeni v razstav-oem katalogu. Prijavljenih je ie mnogo pr-vovrstnih psov, med njimi tuđi aekaj ino-zemskih. Raistavni odbor podaljJuje prijav-ni termin veled tega, ker še doslej ni iobil rešene svoje prošnje za dovolitev popustom pri prevozu razstavljenih živali, ratstavljal-cev in obiskovalcev. Zamudniki naj torej izJioristijo podaljSanje termina in pošljojo prijave na Poslovalnico razstavnega odbora — Zrtev smrkavosti v SentL Kakor smo že poroćali, se je v Senti in okolici pojavila nevarna epidemija smrkavosti, ki je doslej zahtevala življenje tren ljudi. V četrtek ie umri na tej strašni bolezni 19-tetni Desiderij Laslo. čistil je konje, ki so oboleli na smrkavosti in je bolezen naie-zel. Po njegovi smrti je dobi! isto službo njegov brat, ki je kmalu obolel in tuđi podlegel strašni bolezni. V Kevi, kjer se je epidemija začela širiti, so ukrenili vse potrebno, da jo zatro. Seljake so vse preiska-li in jih cepili. Okoli 25 seljakov je moralo takoi v bolnico v Sento. Več vaši je zdravstvena oblast popolnoma izolirala. Orožni-štvo je postrelilo 25 konj, vse prašiče in perutnino. Komisija je ugotovfla, da je pre-bivalstvo jedio perutnino, ki je obolela na smrkavosti. Bolezen so prinesli cigani iz Južne Srbije v Sento. V Senti so na sejmu prodali konja, ki je obolel na smrkavosti. Senta je popolnoma izolirana od okoliskih vaši. Kmet je smejo v mesto z vozovi brez živalske priprese. Tuđi vsi sejmi so prepo-vedani. BLUZE damske obleke. najmovei&eza dunafebeza izćel-Ica, nudi v krasni in bogati izbori samo M. KRISTOPlC-BUCAR, Star] trg 9. 975 __ Samomor 121etne dekli^e. Iz ČajmČa poročajo, da je ibudila splošno sočutje tra-pifna smrt 121etne dekliee v vaui Ladienikn v občini Miljeno. 121etna šerifa, hči Bukolje Meha iz Ladženika, je pred dnevi gnala na pašo čredo ovac. Zvečer se pa ni vrnila Ca-kali bo jo zaman. Va5ki pastirji so povedali. da so jo videli v gozdu. ko je prepevala. Starši so »li v gozd iskat h^erko in so jo našli na svoje veliko začudenje obeseno na veji velikega hrasta. 121etna deklica ^e je obesila z vrvjo, ki jo je prinesla z doma. Vzrok samomora ni znan. č*ndno je Ie, da so pastirji mlado eamomorilko eliš^ili v gozdu veselo prepevati. Zato se zdi, da se je deklica igrala z vrvjo in se je po aesreči obesila ali pa gre za zločin. Orožniki so uvedli preiekavo. — Nesreda v kamnofomn. Matija Stec-ne, 20-Ietnf delavec iz Goljeka pri Vinici je včeraj razstreljeval kamenje. Pri delu mu je mina prezgodal eksplodirala in ga težko poškodovala na glavi. Prepeliali so ga v ljubljansko bolnico. — K« aastepi tople »remp ia se zacno ponavljati moli. je najbolj5e sredstvo ?oper nje TAR^fOL. Izdelnje pa >Cnem«»Whna« družba z o. z.. Ljubljana. Mestni trg 10. 26 Vn _ Najfažnejfo retađi se najnor^j^ v«>?t je, da se perilo namoči ?«*z noc v raztopini ŽENSKE HVALE, nato pa se izpere s SCHTCHTOVfM TERPENTTNOVTM MILOM. — Varujte se prmaredb! — Lep spomfo na bir«o e dobra ura. zlatnina, katero kupite na'cene;e T>r1 Fr. Zajec, Litihljana, Stari trg 9. Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari tr« 9. GRADSKA LJEKARNA, Kamenita ulica 11. NaroČbe, ki Vam dospejo od moje po* ste, **ripi$ite blagoslovtfenemu Reumttisu M. PetroviĆ, po§tar. Staza. Ul/T | —I] Ure za birao. F. Coden. Pre$er-• nova 1. 47-L Iz 1 »ubijane —lj Ljubrjaitka" Kreditu* banka i« k*~ varna »CiPonac Glede oa genorke, da «e bo kavama >Emon&< opustila ter da bo v**-la kavamiike prostore v najem veletrgovina modnega i a manufakturo**^ blaga Kaat-aer & Oehler, smo se informirali aa u»ero-dajnem meetu In zvedeli, da se kavaroa ue namerava opustiti ter da zadevno spton ni bilo razgovorov. L]uWjan«ka kreditna baa-ka je iz lastnih sredstev opremila kavarai-Ske prostore in bo kavarno obdržala »e nadalje. Kakor izvemo, se veletrgovina Ka>t-oer 6c Oehler pogaja g trgovcem Drofeni-kom za. prevzem njegove hise na Mestnem trgu, kjer je imela poprej »voje lokale tvrd-ka H. Suttner. —lj CBTaje t p*fke! Parki va nasadi etanejo mestno oMino vsako leto ogromna evote, a če aiso primerno zavarovam, vsaj od meseca maja do novembra. — je ve« de-uar proč vrien Med neiastraieae parke spada a. pr. letos tuđi sentpeterski Ia kaj je posledica? Koma] je ozelenelo grmičevje iu pognala trava, se že pode po parku tol-ekj otroci ter mandrajo travo in lomijo gr mičevje. Občioa naj postavi tu čuva ja, dru gaće bo vandalizem uničil vps park in 5e — klopi po vrhu! —lj Premalo klopi! Xa tjubljanćkem gra du stanuje z otroci vred okoli 400 ljudi Ne deljska prireditev CM podružnic je pa po kazala, da je oa grajskih planotah in v bližnjem gozdiču za grajske ljudi kakor za tu nanje mestne Metalce vse premalo klopi. In vender vsak, ki priđe gori rad >ede in *ie odpočije. —lj Olepčava mesta — ka-li? Sedaa<} prostor ali aekdanje vežbališče pred ientpe tersko vojašnico izgled« dve leti sem ket navadna gmajna, kjer *e odkla*ia)o -m^tu kamenje, razbita opeka iđ vse vrste odpad ki. Občina aaj ukrene potrebno, da *e ta navlaka sredi meata taJco} otpravi! —lj D«la m* MasarvkoTi eesti 6e to dni na spodnjem koncu — na #tarem delu — nadaljujejo. Ostna želemica ;o rvoj tir f»d kolodvora do Dunajeke cette prek>iila. Na >otokih< bo tadi koncem meseca 4ela kon-Ča do. —lj V p*»lopju kolodvorske posto m iz-vršujejo oekatera adaptacijska dela. Zato }e vbod začasno premaknjen in post ni oabir*)-nik preetavljeu na sredile po^lopja —ij Mikličero a«to •*t«Nko ttaT»o »o zapeli te dm ometavati. Stavba bo do pozne jeseni zunaj io znotraj osoažeaa i a prostori uporabni. — Stavba Vzajemne zavaroralniff je dograjena do prvega aadstropja. —lj D«m sa eloikiaj«. Društvo slulkinj je kupilo na Sv. Petra eesti od pos. Ane Rozman-Cerneto?« vrtno parcelo, kjer ti zgradi evoj dom i vsemi potrebni mi prosto ri. Z z^radbo prkfno Še leto« —lj Prah ia »meti Zdaj imamo ie tedeu dni moćan veter, ki dviga ćele oblak* pra bu po eestah. Ražen tega ga raznaša pa tadi 2 vcm nestnib »metljarjev, ker »o vocovi od-kriti. Skropljenje ulic io oett je pa ba5 f tem času zelo pomanjkljivo in ttnii _ površno! Tu je v enem kot drogem ozirn P°' trebna radikalna remedura. —U Pri Javai bor/i valfi. Nadv*9e ranimivo je prikaian lo-» oa kita, na severnega medvfd:-*, rn mri"»ž^ in tuljne. Z otirom na velepoufnont t**sra <*po reda prosimo zlasti šolsika v<*d*tva. da or»f>-zori mladino na po*et tega velekorlitnefa filma. V petek 10. t. m. ob 14.30 uri ftohika pre<1etava ob znižaoib r^nah 2 in 4 Din bolski zavodi naj priglase število udeU»i*>n tev v pet^k dopoMnp v tajničtu ZKD —lj Maia na Rožniku. Strokovno i; pod. društvo trg. in podjetntških uslužbencev v Ljubljani vabi vse elane in prijatelje društvo dne 12. maja ob 10. nri k »v. masi na Rožnik. — Odbor —lj Sokol I. napravi v četrtek in nede-lio naslednja izleta: a) č«trtek 9. t m. prr-j ko §i§enski vrh — smer Koseze — Pođu-tik — Dolnice — ^r. Vid — ob /elezniSki pru^i v !.iubliano. Zbiramo se ob 14 uri pri kopa!išču > Ilirija* pod Tivolf. Kroj civilni. — b) V nedeljo 12. L m. izletimo preko Ooiovc^ — Ori« Bizov-iii — 'itiifia vas. Zbiramo ie aa DoUnj«.kem mg»tii mb 14. uii. Kroj civiiak Na oba uleta v*6tnio ČUn«vo m vuJ^pc mlmi*kt rodbin«. ^ O^ bos. ot*r #■ ^fsv^pu .*-'..|»M#i. tfd«^ ** ffc:««a»» OJA'MMil JWJ»^ij^ »>yj«P* ; »b *?*< J — 1^ r«ili UbAi ul^ «^*At^% »SiI alt 9 Sete*]* fft^ft Jai»»» «4 >*i ****** IM v pnjituj« S*t*i)*« O4ii*«4 ** ***** »b 'i. uri od K^iiH*k» lo¥Tp«y 4ru0t h *U*^*i» •% 2-8 do Crnuć ia ili^| g avta**af«n ^Pikrn-kar) iz VUrijt&rg« Ufpt oh p»l 1* laM* •» udeleii pivski xi>*»# kor^orativo«, 4*1m! ia ^-ijatelji ne pr^miilji^t^ pr>>.l<>l<;<, W»f «4a* Čite ie takoj \?i ia S-)tt*»k^» liviivNiti* fv qo to prignzek po <*tn 04 rj*fM la^ • K moogoMevilni ud*l«fei m tornoeti Ta^t «4-bor. **»> • — lj Kalifa • ^•Ih^^a^u, U*|*»^m 1b ■**» fcaju ia«Hi«i, »e dotM v v**h Liijtgam*h Otia ft Duu Ma —lj f«?»ki »b*»r ^>•«>•< inui l«n«»« ^«v-sko vajo ob 6 uri. Prosim wm ko toćmo nadi iutnio|«ga So&aega nleta P»»evf>4|a — lj M*i«riit-ki 4*n! Z«ti»mt« »i *A, ŠA n*i otemae iftmu, ve hc^re, vi *ios*m! [*ru privljajte budnico *voj»oi otAi^U« Miatv*« in »e ne xaveda4e, da vam manjka im vedm* ?poxn«nj<*. Caokar pravi: \ inateriR^na smrtnem izraxu »em nalel »poKaanje. V« hcere, vi »iaovt, n ve^ni atma, Kniašire, narodno i*nstvQ rn» kli^#. ali bolj*, mati ■*«ma mora učiti: »tako, tf»odtii) «iat«r, brer-ka, daj ni r♦. »ri * •**♦• fftu drustveceni lokalu v Katioi, krmtr^>ni tifl 1 11., mlormaatrvio pr#4«Taaj« lt«f#-nra iaf. Jomp Otatel: >O predlnfih U otuijt-ku gradbeoega ittk'm**: \ «hJj«iJ eo rtuaU 10 vsi, ki »e zaaima>o. 29#/n —lj S»**h4* p+an imi prt-reJi v Dedeijo 12. t. bl >voj aajeiiSki hdet v Borovuieo — f>koti P^klo — na Vrhtiiko. Cktbod iz L/ubijane (glavni kotodver) ob 6.10 tjutraj. Udeieteaci naj m kuprfjo voui« U*te kili n*▼!»«••▼. Vl«raj dopotdoe se je rrSila oa ('Iaziji zapriMifa vojašicib uovim-ev. .^ajpr^j sk> prilegli pravoslavni, nato muslimani in konfno katoliki. Po priiejii je ime!- na vojake »a^nvor pol-kovoik Koetić nakar »o vojak 1 s faatuiki vred xaple»ali ob cvokih vojaike g(x1be veselo kolo. — c Krvara d&ritrv mm, ulici. Ovad*a j« bil brezposelni m**ar»ki pomoćnik Alojz Hladio, *Unajf>* v fClarmi uMH, k#r Je preteklo #obolo na prolnjo neke uezaan* dam« zjklal Qj^Bega kozltfka kar tr^di ulice ia *icer Na otoplh Ko Je mojrtitko Irrriil obsodbo nad ubo^o tiraliro. je orti^l, «• da bi opral krmre sled}m. —< Peites^« ■b»«e fprxlar tn#*#* tn>. Din Hlaper p« Je denar med prHJo tx(jrnbii Ve« obap«n •* Je rrni» 4ohiot, t^a kmalu f«* \e* Dj^gova žalost izprenv^titla v n#popi*-00 veselje, ko j> ft^MH. da »e nafla 4#nsr uboga delavka m ?• ' »voi PT>Meno«tl. kt J> Undane« pa? redka. oddala p-r* na^bliiji ^>roini*ki p^^J1 _r H« ■««!•▼ •Hep#*rvai»efm dr«lt»a C^tjieko Olep*^v«i«o drult^o •# oa r»# kriplj> frodi. d« sprtrt n#«tn* mii^ v red to da p**eka **e ono drer|V, kl n» j:cv tovib krajih 'lela premoćno senro Droltrn r»t pa opozorflt oa dr^rje v 4r#T0T«!n oa (IlaziJ*. katero W Wto treh« o<*ko!iko b«e-k»fi »n obža«att, vs«J trhle vej«» VSeraj M >e o priliki «aprH**<- letoftnjib rekmtov skoro Mrsila ntmrrt* Zaprinegto ^ gle Jala t,j4ii kopiea ofrok. tik katerih tta p« bila Drevfusova afera re-Sena 1. 1906. ko je bita oteod^a iz leta )9$6. glaseča se na 10 let ječe v trd-niavi. razveljavliena in Alfred Dreyfus poDolnoma rehabilitiran. Vrnjen mu je bil maurski čin in dobil ie red častne lerije. 2e takoi po obsodbi 1. 1899 je takratni prez:dent rTnrl Loubet obsod-Ho razveljavil in Dreyfus TX>mi!ostil. Samozavestni obsojenec je sprejel T>rezidentovo milost samo zato. da bi lažje dosegel popolno rehabilitacijo, kar se mu je končno si ja ino posrećilo, kajti že takrat je bilo kasacijskema so-di.šču docela jasno, kdo je intrigiral proti Dreyfusu. V javnost pa resnica o Dreyfusovi aferi ni prišla, kaiti oficijelni franeoski krogi so se sramovali te gnusne kriminalne zadeve in zato so jo potlačili, kolikor se je pač dalo. Major Dreyfus je bil židovskega porekla in v tem so videli njegovi so-vražniki dokaz, da je vohunil v prid Nemčije in izdal svojo domovino, ne da bi ga pekJa vest. Dolžili so -ga, da je prodal polkovniku Sohwarzikap*pe-nu, dodeljenemu nemškerrm posla ni-štvu v Parizu, pet važnih vojaških li-st;n. ki so se bile izgubile. Fotografija Dreyfusovega pisma, naslovljenega na polkovnika Schvvarzikoppena. je bik edin? dokument, s katerim so nastopili proti Dreyfusu. Ta dokument je igral tuđi najvažnejšo vlogo vr ćeli aferi* Fotografijo Dreyfusovega pisma so nazvali »bordereau«. Castniki general-nega štaba so trdili, da je fotografija originalna. Dreyfusovi zagovornik! so bili pa prepričani, da je potvorjena. pozvani so bili sodni izvedenci in Ber-tillon, k! je vel.ial za natzanesljivejše-ga izvedenca, je izjavil, da je pisal usodno pismo Dreyfus lastnoročno. Tuđi Adolfina Pobujajoči-h se Mad'žarovr po-slanec dr. Tibor Fckliardt. Samo zakoniti kralj Otto Habsfourg. legitimni naslednik s-vojetga očeta. lahko dobi nazai izgubljeno državo, samo on more s svojo avtoriteto znova združiti Madžare v vseli državah v enotno državo, pravijo prvaki madžarskih legi-timistov, grofie Arvdrassv. ApTX>ny, Zicliy in kakor se že imenuiejo. Madižarska vlada svečano iajavlia, da se ukloni sklepu zavezniSke konfe-rence iz leta 1921, po kateri je preipo-vedana restav racija Habsburžano-v. Nadalje izjavlja mad'žarska vlada, da ^c bo sporazumela z vetesMarni in da ne ho brez njihovega dovoljenja v tej zadev; ničesar ukremia. Tako se^ je glasna deklaracija, ki io je izročila madžarska vlada 10. novembra 1921 zavezn;SkiTn poslanikom v Biidirmpe-5ti. Dan poprej je madžarski parlament s posebnim zakonom razveljavil dednr pravo Habsburzanov na ma-džarsk" prestol. — Kd<> nam prepove izvoliti Habs-buržarn za kralja? Pazveljavljeno je samo dedno pravo, nišo pa prepove-de.ne volitve, trdi skupina madžarskih *nttnarh:stov. ki se zbira jo v palači nadvoivode Jožefa. v neposredni blizini krasnegn kralievskecra gradu v Budimpešti. Nadvojvoda Jožef je bil rojen na Madžarskem, njegov oče je bi! madžarski nadvojvoda, bil je velik nrijateli ciganov obojega spola in napisa! je tuđi cigansko slovnico. Pri tem je pa pozabil polniti si žepe in svojemu sinu ni zapustil ražen gene-ralskega čina skoro mčesar. Zato so :zgledi »očeta vojakov« Jožefa, ki je bri. med vojno povelinik avstrijslke ar-made na italijanski fronti, v bort>5 za madžarski prestol zelo slabi. Vse tradicije nič ne pomagajo. ce ni denarja za propagando in podkuipovanje volil-cev Mnogo več privr/encev ima mlad: nadvojvoda Albrecht Habsburški, ker e podedoval po svojem ocetu Frie-drlchu polno mosnjo dukatov in ker ga že več let izdatno podpira častiželj-na mati Isabela. ki ie hotela že pred vojno spraviti svojo hčerko na avstrij-ski prestol s tem. da bi se poročila s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki ji ga je pn prevzela mlada dvorna dama, grofica Chorkova. Albrecht ie čistokrven Habsburžan. ima na mnosjo denarja. s katerim je prido-brl nekai učenih mož. ki so lansirali v iavnost vest, da ni pravi Mabsburžan, man'eč potomec prvih madžarskih knezov -z rodu pravliiČnec^ ustanov'-telia Madžarske Arpada. Ali je to mo-o:oče, čc ie Arpadov rod izumrl že leta 1332? Todc? učeni možje trdiio. da <° ip ncV.n kno«r'r!:r> iz Arr>ndnvenrr' ro- du poročila v Francijo :n je postala prap»rababica franeoskega rodu Croy. Skrbna Albrechtova mati Isabela ima med svojimi predniki nekai potorncev iz te rodovine. Zato Albrecht Habsburški ni Habsburžan, marveč pristen potomec Arpadovega rodu in proti njegovi izvolitvi ža madžarskega kralja torej ni pomislekov. Al'hrecht ima mnogo denaria in zato tud: mnogo privr-žencev. On financira iredentistični pokret in če se pojavi kje v provinci. m-u izkazujeio Mad'žari vse Časti, kakor da je pravi kralj. Med madžarskimi monarhisti so pa tuđi praktični možie. katerim je iasno. da noben Habsburžan ne bo mogel podkupiti zaveznikov. pa naj bo se tako bogat. Ti si hočejo pomagat: na drug način. Enkrat se navdušuieio za personalno unijo z Jugoslaviio. drugič z Rurrrunijo, potem sanjajo o ind:7sk:h maharadžah in poglavarjih afriških za-morcev, misleč. da bi bilo najbolje, če bi postal madžarski kralj angleški princ. V dvornem koledarju so našli kot kandidata na madžarski prestol yorškega princa, ki pa o teh kombina-ciiah. roienih v kavarni »Neu^york« v Budimpešti, doslej nima niti pojma. Široki sloj: madžanskega ljudstva so ne-kaj časa ćelo mislili, da bi bil za ma-džarskega kralja 5e naiboli pripraven znani angleški novinarski magnat lord Rothermer. ker je bogat tujec in ker dela pompozno propagando za revizijo mirovnih pogodfb. Tako fantazirajo madžarski magnati o svojem bodočem kralju in se na-vdušujejo zdaj za 16 letnega dečka Ottona Habsburškega, zdaj za stare-sra trgovca Rothermera. Vse to poče-njajo z edinim namenom. da bi madžarsko ljudstvo ne prišlo do besede in da bi ne izsililo od nadutih magnatov demokratične ustave, po kateri bi imelo pravico sodelovati pri upravljanju države. ŽrvaJska radovednost Poleg drugih človeškrh lastnosti se pojavlja pri mnogih živalih tuđi rado-vednost. Franeoski učenjak Henry Ceuipin je študiral radovednost zavali in prišel je do zelo zanimivih zaključ-kov. Zelo radovedne so koze. Crcda koz, ki jih žene pastir skozi vas, se zanima za vsako malen-ko-st. Ni koščka papiria, ki bi ga koze ne povohale, ni kotička, kamor bi ne šle pogledat, vsaka malen* kost jih zanima in vse h-oČeio v:deti. Ceimin pripoveduje, kako je neki ,an-gleški turist sedel v ALpah na štor in zaspal. Približal se mu ie koze!, ki ga je povohal in hodil okrog njega. Anglež je kitnal z glavo in koze] je mislil. da za. s tem poziva na junastki me>dan. Zaletel se je vanj in ga prekucnil. Ne-srečni Anglež ni vedel. kaj se godi z njim in začel je na ves glas kričati. Ko-zel je mislil, da se mu hoče postavit: v bran in se je drmgič zakadil vanj. Kdo ve. kaj bi se bilo zgodilo, da gospodar bojevitega kozla ni *še Schortbere, ko ie prišel 40 letn: fakir Harid k ^unfit Sirili u. češ. da se da na zahtevo živ zakopati in da ostane v srobu X) dni. Runjit Sinjrh ie pristal na nie«ov pred-los: in je dal zdraditi med «ivojo po-!etrK> re/idenco in amritsarsko trdnia-vo hišo. ki je imela samo en \liod. Hi-Ša ie bila zidana zelo solidno. Fakir si je izgovori! 20 dni za priprave na 40 dnevno smrtno srpanje in ves ta čas sa ie Runrt nadziral. Fakir je r>i! sko-z: 20 dn: samo mleko In vrzel toliko odvajahvh sred'Stev. da si ie temeljito !zir»razn:l želodec in čreva. Ko ie r>r-sel. da se da živ pokopati, so bili zbrani vsi dvorni dostojanstvenik1. Fakir si je najp-rej z voskom za»ma-zai vse odprtine ražen ust. Nato je za-ce\ globoko dihati in ko je imel v seb: do vol i zraka, ie zatisnil oči in ^e zeru-d 1 kakor mrtev. Kazal je vse znake mrliča. Položili so sra v krsto, zapečatili pokrov in spustili krsto v sro-b. Na krsto so položili debele deske. zasuli so trrob s r>rstio in nasuli nanj n^e-n;ce 'n rži. Končno so h!sna vrata za-klenili na dve kljtičavn:ci. en kl'uč ie sprav;T čuvar zaklada, drusesja r*n general Ventura. Vsakih osem Jn: «o v nav7očnost! Runjit-Sin'Rha srro-b f>re- Nastopil je 40. dan. Od>prl: so grob ti v-^p fpr nn5i: fakirin v ;st: lc«r. ka- kor so ga bil: pokopali. Fakirjev sluga je začel s\ojeKa žospodarja oživljat:. Napravil je nekak oblii in ga poiož 1 fak'rju na slavo, ki ;e b:!a še vedno topla, kakor na dan pogreba. Sledn.nć je začel slu^a fakirju masirat ude m odstranil :e vo-tek. s katenm ie imel zamašene odprtine. Fakir je cvdprl oči in oživel. Beduinska država dobila parlament Začetkom aprila ve je konćno sc-sui zakonodain: svet Za.vordana, to je neke \ nste parlament v katerem jt 16 izvoljenih ix>sUncev. 6 j.h pa imenuje vlada. 19 poslancev & pismeni, 3 so r>a ner>i^*iieni. S skhcanjem tega parlamenta je stopila v vcfjavo po«o<3-ba, s katero piriznava Anclija dedn-» monarhijo Zajordan. Nacionalisti so T>a s.k1:ca!i prote^tn; shod, na katerwn so odklonili irvglcško-zaiordan^o r>o-zo-\3Sbo m novo ustavo Zajordana ter stklenJ: protestirati pri Društvu naro-Jov proti nezakonitim parlamen-tarniTn vol.tvam. Naciionali^t trd:jo, da je Arrsrlija orean-izirala vpade Vahabitov na Za'ordansko ozemlje. Zajordan je ozemlje med Jorđancm :n Arabsko pustinjo. Na sc\ eru tvori mejo reka Jcrrmik. kier «^e se daj gradi velika vorda-nska elektrarna. na juzu šega Zajordan do Arabske^a zaziva proti Rdečcmu m-orju in vahabske kra-levine HeJ'/as. Ćela dr?ava meri 50.000 km 'i' oj teli je 30.000 nerodo-vitne. zapuščene zemlje. Prebivalc&v štee država ??0.000. \ečinoma Bed-ui-n-ov. Glavno mesto Aman šteje oterog 20.000. pretežna krš^arrs'ko mesto V* Sa!t Da 12.000 prebivalce\. Raze«n teh dveh mest v Zajordvinn ni me^ta. ki hi imelo nad 5000 prebivalcev. Zajordan*, doVnčcn prvotno 7,3. ?'-do\-s3o. je bil 1. 1*>>0 ad-minisitrati\'ino tehn-idno >očen od Palestina, ko se ;c ix)javil na zai-ondan-skem ozemlju em:r AbdLrllah In i^.»avil. da hoče navalitr > svojo voisiko na Damask. Anirfeži so mu hotel: Mtmašiti usta a.t: pa so rnisMi storiti islueo Francifi in žalo so me Ancliia 1. 1925 sklenila z l« ni pogodbo an mu definitivno izročila tnpravo Zajordarva. Država it SDojetia na vzlx>du preko pustinre z I na kom, k'jer vlada AhJullahov brat Fai'sal. S rM^jETodbo ie bil ustanovljen /aiond»nski pariamen«t, ki ima pravico korrtro! rat! knalia. V sporili med kral'jetm in nar-Hmentom odfo^uie \ms?liia. General Sarrail in nemški kronprinc U nedavno u-mrlem franeoskem ce-neralu Sarrailu, poveliniku na solunski fronti, priobčuiejo franeoski listi zanimivo zsrodbo. Bilo je 1. januarja 1915.» ko je bil vrhovni poveljnik oblesranega \ erduna. Tega Une se je pojavil neki nemški stotnik v družbi vojaka, ki k nosil belo zastavico, pri franeosikih sprednjih strazah in oddal poveljujočc-mu časti! ku 1 suk. v katerem »e neniš-ki jreneral v. Oiindell prosil. naj bi stotni-ka spustili na za i, ko oćća pismo, ki ffa pobija nemški kronprinc generalu Sarrailu. To pismo je bilo pnv za prav fotografija nemSkeira nrestolonasledni-ka v precei nare.ieni rnarcijalni pozi. z lastnoročnim podpisom fn naslednjiml vrsticami: >Oospod general! Želim svojemu vite^kemu nasprotni-ku srečno novo !eto ~ Viljcm, presto-lonaslednik.« Stotnika so spustili na/aj, toda — s praznimi rokami. Ko je prehral francuski general navedene \ rstice, ie de-ial na kratko: Odgovora ne bo!« Ta-kn pripovedujejo francosVi listi. .Turij Galič: Olgin štab ^tari polk niske konjenice, ki je visoko dvijral svoj sla\Tii prapor v kr-va\i bitki pri Borodinu in v ognju na pol jana 11 Fčre—Ch ampenoi sa. Polk Oljre. \viirtember$ke kraljice Olze Nikolaje\-ne. katere v oporoki do-ločeni dar — srebro za petdeset konrrp-letnih jedilnih priborov, knjižnica, hn-sarska unfiorma in še mnogo drugih reci — je bil shranjen kot svetinja pod steklom v oficirskem klubu Olginega štaba. A čez pol strtleta je postala šef pol-ka druga OI#a. lepa 17-lctna knegi-nja. V belern s crno kožuliovino obrob-benem plaščku. v lakastih skorenjčkih in dražestni kozuhovinasti čepići, zar-devajoč v dekliski sramežljivosti je vodila Tiusarski p-olk caričine garde Pred očetom. carjem NTikoIajeni II. na ^ečani paradi v Carskom selu. Zlato z belo in svetlomodro barvo — kakor sneg ob jasnem solncnem dnevu. A konji, eden kakor drugi, sami vranci 7 belimi zvez dami sredi čela. Varšavska cesta se je vila proti jugu. Na levi strani njive in travniki li-tovske ra\nine, na desni nizke. stare, v tla pogreznjene lesene bajte. Pozimj ie pokrivala vse bela snež-na ode ja. Rela tišina je glasnik otožno-sti. ^e večja oto^nost obhaja človeka v temnih je<=enkih večerih. ko piha ve-ter pp praznih poljanah in poje <;taro lilov-sko pesem. A veter ?vi?ga v teh kraiih noč in dan in grize lica kakor najhujši mraz. Trnideset kilometrov od /eleznice na eno stran, šestdeset na drugo. Samo husarii v rdeČih hlačah im koniske glave. Nohene hrane 73. radnim, ce odste-iemo partijo winta ali pokera. Holgočasen sedež štaba. Husarii so stali na pragu Nemčije. In tako so prvi dan vojne no mobili-zacijskein nacrtu zasedli Fidkunnen. V ta namen so bile vedno pripravljene tri oficirske patrulie. A bla«rainik je imel spravljene tri vrećice, v vsaki po tisoč zlatih mark za vsako patruljo. Meja ie bila čisto blizu, za rečico £ešuoo. Y klubu so čitali -poročila o neniški armadi. Castniki so zatikali zastavice nn zemljovid in merili s se-stilorn nemško ozemlje. Čez dva dni so nameravali zasesti Konigs1>erg — stari slovansk! Kralo-vec. Kdo bi mislil, da se mu bodo čez nekai let husarji res približali na raz-dalio tonovskega strela? PrA-elinik po^ka. baron Kridener, je bil \isok. suh mož plesa ste srlave. or-lovskega nosu in svetlomodnh oči. Od pamtiveka. ko so se Tmeli vitezi opro-de. je bil njegov znameniti grb — triie srebrni i a strehi na škrlatnem Ščitu — vpisan v rodooisno kniisro Kurlardiie. Baron ie bil star vojščak, sedeč ne-nrestano \ iahalnicah ali skladi^čih. Oženjen fe biJ r bogato plemkinjo. tiho bolehno 3?eno. otrok ni irnel in ostal je nri vojakih \t navade. Raron je ćelo pomišljaj na brigand-r-ecra generala in hil bt posta-l. da se ni odisrrala trasediia. ki ga ie za vedno rrtala \r. kandidatnega seznama. Zgo-diJo se je nekaj let pred vojno, neke ti- he, tople poletne nočL \i so zažarele zvezde nad Olffinim štabom. Začelo se je s tem. da je prihitel nolko\Tiikov sluga Dohrovolski. krepak husar z dolgo crno brado, ves nre-strašen v stražnico. kjer ie spravil na noge vse. Husarji so vsak dan priča-kovali -žolto nevarnost*, groznega po-veljnika armadnega zbora generala Pavla Karlo\iča von Rennenkampfa. Kmalu ?n orihHe1: od vseh strani vojak*. — Sedlati! — so kričali bradati strazmoistri 7. zlatimi aleksandrovski-mi kolainami pod vratom. — Tir-Iir-lir-li! — se ie razlezala trormpeta. Husarji so gonili 7. stai iskre vran-ce. zapregali so municiiske dvokolice in pohodne kuhinje. Oficirji so hiteli v pohodnih uniforman k s\-ojiTn eska-dronom. — Vse kaže. da se nam obeta nočni pohod od \Vilkowi,ske. da udarimo zgodai zjutraj na železnico. Potem obed s trobači in pijančevanje v ulan-skem polku. Fk> nekai mrtvih teles, o tem ni dvoma. Ulani se spoznajo na take reci. Take misli so rojile po clavi rx>boč-rikti Koki Ponomiarevu ko ie hitel k poTkovniku vo instrukcije. Pred vrati si ie nonravi! tiniformr) in ko se je pre-Dričal. da je vse v redu ie pritisni! na kijiAo in odprl vrata. A čez nekaj minut ie dirjal v«e bled in prestrašen na trg. kier *o bili eska-droni že pripravljeni na nolkovnikov nrihod. Pobočnik ie maha! r desnico po zraku m kričal: — PoJ-kov-m-ka so ubi-lif Stabni ritmojster Sultan-Gircj, ki je planil prvi v polkovnikovo >palnico, je stopil na nekaj mehkejja in bi! bi kmalu padel. Hitro te prižsral električno svetilko. Po vrsti so priliajali castniki. Stene, tla in strop vse je \v\o pokšropTieno s krvio. Pri postelii ie stala ceb luža krvi. A na postelji, na oknavljenih rju-hali je ležal in stokal polkovnik z od-sekanim nosom in slofooko rano čez ves obra7. — Resite me!... Resite me! Dva voiaška zdra\nika <=ta mu izpi-rala in obvezovala rane. Sluga Dobro-volski mu je vliva! iz srebrneira časnika vodo v razsekana usta. Baron je bil se pri zavest:. Nepre-^^no je krcal s!u»go. govoril ie o nekih zlocincih in prosil je, na.i brzniavi-io njegovi Ženi. NTa nočni otrtaricr ie ležal nabasati browning. na katerem so so noznali odtisi okr\ravljen:h prstov. Baron ie kmalu izkrvavc! in umri. Kdo ga je umori!? Stara gospodin ja. ki ie ^pala v sosedni sobi se ie takoi do nrvih klicih na pomoč zaklemla. Drhteč od strahu je rx>trdi1a haronove besede o ropar-skem napadu. Toda to ni bilo verietno. Poleg umora je bil zvr^en tuđi rop. Izginila ie ura. zlata doza in prstan z rodbinskim grbom. Kdo ve, kam bi bila krenila pre-iskava. da se ritm-oisfer Nerenovski ni 7-ačei zanimati za dve okolnosti. Okno ie bio razbito od znotraj in sluga je bil >r novi sra?c\ ki jo ie bil prav kar oble-kel Dobrovolskega so aretirali. Spočet-ka ie taji!, ko so pa zjutrai nalli na vrtu zakopano orn. zlato dozo pr«t»n in okrvavljeno srajeo. se je udal. «Jaz secn xk\\\ polkovnika!... Muči! me je, hw-dič! Sluga ie povedal vse odkrito, kot motiv zločina ie označil t»arono»vT> rav-nanie z njim. Pretepal ga ni. včasj mu ie dajal napitnino in na svoj način ga ie imel ćelo rad Toda za vsak prašeV na 2^>lenici. 7a drobtinico na i»rtu ga je rKi-klical k se»N in vpra^al: Dobro-volski, kaj ie tole0' Tn sunil za je s t>^ stjo v nos. To se je dogajalo dan za dnem. Sluga je opeto\-ano lepo pro-sil nai sra pobije v eskadron, toda r>ol-kovntik o tecn ni hotel ničesar slikati. Castniki so potrdili vse. kar je TV^rn-\ o4ski iTspovedal Poveljnikova pedan-tiČnost je bila kriva, da ie Ousea pobe^-nel. Spečega \? razsekal no po^telii 7 niesrovo lastno saMjo. Voiaška disciplina ie kruta in ne pozna usmiljenja. Vojno ^nđi^če se ni moglo ozirati na ola.Kevalnc okolnosti. Morlec ie bil obsojen ra ^mrt. Obsođbo je posluša! mirno. Samn malo so se zssanili crni brki pod nosom. Vdova irbitcea se ie obrnila na same-sra carja s nrošnio. nai DoHrovoUkepa pomilosti Toda prošnjo so zadržali, boieč se. da bi je car ne usliSal. Čez teden dni so \-pričo DoBca in eskadrona smolenskib ulancev I>obro-\»Tsikega ustrdili. Tn v teimnih iesenskih nočeh. ko »> veter žvižral nad poljem in pel staro litovsko pesefn, so husarji v sanjah Se dnljro videli senco ustreljeneta tova-riša. Stran 6 »SLOVENSKI NAROD« dne 8. maja 1929 Stev. 104 (August 32 lane he: ŽNa valovih strasti Jioman — Da, — je odgovoril Armand in se zaman tru-dil, da bi skozi pajčolan razloeil obraz, ki ga je do polovice za-krivala še maska. — Koga? — je vprašala. — Koga čakate? — Kočijo, ki mora čakati točno ob osmih severno od vendomskega slavo-loka, — je odgovoril Cambon, — poleg tega pa maskirano damo, ki mi ponudi mesto v nji. — V redu. — je zašepetala dama. — Pravi ste. Prosim, izvolite vstopiti. Odprla je na stežaj vratca in na-mignila mladeniču, naj vstopi. — Hvala, — je dejal Armand, — dovolite, da pomagam najprej vam vstopiti. — Zelo ste postrežljivi, — je menila in sprejela ponuiano roko. Maskirana dama je že sedela v ko-Čiji. — St-e zaprli vratca? — je vpra-Sata. — Da, toda to je odveč, ker slišim, da jih nekdo zapira od zunaj. — KoČijaž jih zapira. — Mož je postrežljiv, milostiva! — Taaako? — Zdaj je kočija v kočijažcvih ro-kali, jaz pa v vaših. — V mojih? — Da, seveda. — lim, hm... Borno videli. In kočija je oddrdrala. , " ' VIII. Maskirana dama. Kolcsu. kočije so se vrtela zelu hitro, kočija sama je pa spominjala na gugal-nico. Cambon se ni mogel spomniti, da bi se bil že kdaj peljal tako udobno. In ker se ni še nikoli peljal z maskirano damo, se mu je zdcl ta položaj zelo ori-ginalen in Čuden. Ne zadostuje, da se peljemo udobno. Treba je, da se lahka tuđi ustavimo, kadar hoćemo in izsto-pimo iz kočije. A Cambon je mislil, da ne more tega storiti, ko se je bil pre-pričal. da so vratca kočije zaklenjena od zunaj. Ključ je bil nedvomno v ko-čijaževem žepu. Iz zamišljenosti je zdramil Armai»da vzdih. Če človek vzdihuje na tako mehkem sedežu, ne more biti vse v redu. Uglajen kavalir nerad vprasa svojo damo, zakaj vzdihuje. Toda na vzdih se da odgovoriti z vzđihom in to je nas junak tuđi storil. Armandov vzdih je zalegel vsaj toliko, da se je maskirani dami razvezal jezik, ki je bil dolgo zavezan. — Dragi gospod, doslej ste iz.polnje-vali vsa moja povelja, za kar vas moram pohvaliti, — je spregovorila. — Rade volje jih rzpolnjujem, — je dejal Cambon. — Sicer mi pa kaže drugega. Povabili so me v kočijo, v ka-teri bi se mogel peljati tuđi princ, in povabljen sem v družbo, ki — prosim, verujte v mojo iskrenost, — bo menda zelo prijetna, sodeč po tem, kar sem že videl ali bolje rečeno česar še nisem videt. Med mojimi znanci je malo takih ki bi jih bila doletela tolika sreča. — Toda. bože moj, saj sem popolno-ma pozabila, da... — Kaj? — Kaj ne poinnite drugega povelja? — Da si moram dati zavezati oči... Kdo bi mogel pozabiti na tako važno zadevo? — Bodite torej tako prijazni in vze-mite tale robec. Zavežite si z njim oči. — Mislite, da bom znal napraviti to tako dobro, kakor bi znali vi? — Da, mislim. — Sicer pa sploh ne vem, čemu je to potrebno. Kakšen pomen ima, da ne bom videl, kam se peljeva. veste sami najbolje. Radovednost ni moja slaba stran. — Preifcričana sem, da je zaenkrat to odveč. Toda če je strogo predpisaiio, je pač... — Je pač treba tako storiti. Da torej ne boste imeli nobenih sitnosti, vza-mem robec in hitro izpolnim to važno povelje. — Evo ga... izvolite. Cambon je dobil zelo fino parfumi-ran svileni robec. Parfum je bil isti kakor v piše me u. — Morda bi mi ne bilo tako lahko izpolniti to povelje, — je dejal Cambon in si zavezal oči, — da nimate vi sami crne maske na obrazu. — Zakaj pa? — Zato, ker je pač vseeno, ali imam zavezane oči ali ne. če ne morem videti vašega obraza, — je odgovoril Armand z običajno uljudnostjo Francozov. — Kako velik poklon! — je pritrdila maskirana dama in globoko vzdihnfla. Caoribon bi bil z največjim veseljem prijel za roko nk>, ki je znala tako slađko vzdihovati. Toda ni pametno stisnitl roko služkinji, če se nam obeta, da borno kmalu stisnili ročico njeni gospodarici. Cambon je bil zeio parneten mož. Sledila je kratka pavza. — Kot rečeno, tiisem radoveden, — je prekinil Cambon neprijetno tišino, — in nhnam namena ravnati proti svojemu značaju. Toda, da ne bom preveč grešil nad seboi, niti nadlegoval druge-ga, bi morda smel vprasati, kako ie moja neznana dama zvedela, kje stanujem? — Ne tajim, da stanujete zelo od rok, gospod. — O tem ne dvomim. — In kar je še hujše, stanujete v zelo neprijetnem delu mesta. — Ali sodite tako zaradi onih stra-hov? — Da. Ali more biti strasnejši kraj od onega. kjer straši? — Priznam, da strahovi nišo priiet-na družba. — A vi... vi. ki stanujete v niši, kjer straši... o bože moj! Vsa se tresem, če pomislim na to. — Morali ste čez vrt, po katerem se pode strahovi. — je pripomnil Cambon, — in stopiti ste morali na strašen hodnik, da ste vtaknili pisemce v klju-čavnico najostudnejših vrat... Bogme, zdaj vemt kako je vas bilo strah. — Iskali srno vas dva dni, — je za-trjevala maskirana dama. — Ah, dva dni, pravite? Koliko ne-priietnosti sem vam napravi!! — In ker vas ni bilo nikoli doma. smo sklenili pustiti vam v ključavnici pisemce. — Dražestno pisemce! — je vzklik-ml Cambron. Pretopite k „Vodnikovi družbi" Za pomladanske obleke modno blago za dame m sosoode v največji izbiri in najceneje pri tvrdki NOVAK • Ljubljana KONGRESNI TRG 1S Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljeno na ogled -* brez obveznosti nakupa — v trgovini. Obiščite nas, oglejte si zalogo in prepričajte se o ugodnosti nakupa. Priporočamo Vem PUCH KOLESA ki so vedno najboljša! Dobe se po solidni ceni, tuđi na obroke le pri tvrdki IGN. VOK LJUBLJANA • NOVO MESTO 71 l&čemo već izkuštnih ročnih oblikovalcev (Handformer) za takojšnji nastop. Ponudbe na OSJEČKA LJEVAONICA ŽELJEZA I TVORNICA STRO-===== JEVA D. D., OSIJEK. ===== $T)o? nc\ AšUJE. TA NAPREDUJE! Ure* posebasga oaznanil*. Vsegamogočni je poklical k Sebi našo srčnolj ubij eno teto, gospo Elizabete Peklenk previđeno s tolažili svete vere* v 89. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 9. maja 1.1. ob 4. uri popoldne iz Hirakii-ce sv, Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 8. maja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. OMIa* Ljmbll*B» M**tni pogrttmi uvod Vsaka beseđa 5© pao. Plača *c lahko tuđi r znamkaK Za od&par znamkot - Ha wpra$anja fere* ■iiim odi&jvarfamo* — »Walter« pletilni strop po Želji tuđi z aparatom sa vzorS-no pletenje v ve£ barvah, delu-}«jo nalsifftirtiejše. pooravfla sploh ne potrebujeio. Zaloga In pook v UobOaoi P. Kos, Židovska nli-ca 5. 48/L Strojepisni pouk, učita ara 4 Din. Večertrf kt daev-m tečaj za začetnice ta terežban-ce. Christofov aSoi zavod. Domobranska cesta T/L 661 Prodam ©toli 1000 fcv. m. sveta Podložnikom bli'ZM mitTvicc. Naslov v upr. »Slov. Narodac. 940 ji r - t -»r )f !f to hrk b nrriT Klavirjl, pianim B6sendoi*fer, Hdlzl A Heitzmann, F6rstert Stingl so nesporno najboljši Dobite jih za najmanjšt obroke le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mcstni trg 3. ardnzirBnje !n prevleke sten prevxamecn vete-sejroske raastavoe prostore. Ce-njeoe ponuđb© pod »Perfefeteo ajaožeT za vse stroke« na upra- vo »Slov. Naroda«. 937 Gevlje v kemično barvanje sprefe-ma tvrdka M. TREBAR, Linbliana. Sv, Petra c. 6. NaJboUSc barve sa bammje Cer-U&v cumke »Wfbra« lo »Reooid« vedao v zalocL 46/L Z aajboljšim uspebom se nad 23 let uporabtjajo taraci« kapsule za ozdravljenje spotefti bolezni (triper, belo kapank). V vsaki lekarci puščica Dio 25.—. S pošto posije lekariM BI mru Subo* tica._________________________29-L Želodčno tinktoro pretikuScno, proti uprtio k> dr»-gim teikočam ielodoa pf^ocoCa dr. Q. Picoo*. lek«raar v Uob- ***. itatr L Mikuš UUBUANA. Mestnt trg 15 prporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalniti palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Posestvo na zelo ujjodinem položaju se na-bajaooč€, obstoječe iz velike oo-ve hiie z gostilno, gOApodarskim po-&lo?>Km, venecijansko žauot valjS-nim mlanom. staoovanjsko hišo za posle, veEko niivo in gozdom se proda. Fomid'be nasloviti na Ujvfo-ijano, poS-tci pr^dal 85. 970 Tihi đružabniMc«) 75.000—100-000 Din se spireOanc v irjovimo z mešanam blacom. vtkojižba &a pr\o mesto. — Samo resne pooudbe na upravo tega lista. Anonimno ne odzovanjajm. 973 Dvodnižinsko Uio (oovo) z \epkn vrtom v Stoiicah se vsled smrti starišev tek> uvod-co proda. Vodovod v hiši. Recni kupci dobe naslov v utpravi »Slov. Naroda«. 978 Korespondent slov. in oemšlregja iezaika, zmožeo &t«ao«rafiic. &tro^p-isja, knjiso-vodstva (bilasci&t) ter \-seh dro-cih pisar niskih det, i&če sfcižbo r hotela ali dro£em podjetiu na le-tovišču za časa sezdije aii stalno. Na&top labko takoj. Pooi»db« na upravo lista pod »Večle-tna praiksa«/^7t. Specijalna deUvnka za prevllaaie la popraTllaaje električnih motorjeT P. PerčJnlić. eleJctromehanik, Gospo sve tska 16 (resta\Tacija xi Uvn). 869 D. M.C. znamvanec Der] - prejica. MouIthč. krpanec C. M S. in »Arac. kvačkanec. kron-iko. firuliver in Lord svilo, razne Čipke, zobčke. veze-nino. trakove, roinbe in za-»<'nke za Diašče. h*§t). biser* ie. za moSke obleke. za* oestne. ovratne. lastiko Široko in ozko. v©zaTke ori-'■irnča po nainižfth cenab Osvald DOBOC. Ljubljana Pred Skoflk) St 15 Velika zalocj lo izbira dišečeca mtla. Harzer kanarčki čistokrvni, Uai pcvoi an samice, poceni prodam. Boboriocva u!. 33. Krasna se Vara nudi z na kupom posesiva. ohsegadočega hišo z 2 sohama, kti-hiaio. ktetfo. Poles nje je kpa kapelica, otooli hiše vrt, lep sado-no^nik, Icpa njiva in nekaj travnl-ka. Posest\-o leži bKzu fame cet-fcve ia Sole, je v dobrein stanj-u, pripravno z^ obrtnika ali vpoko-ietica — tuđi za eostilno, oddalie« oo 20 minut od žetermiške postaje. — Zorka Car, Sp. Poljslkava 5t. 48, pošta Pragersfco. 976 Posestvo x dobro idočo jrostilno in mesi-cijo — na prometnem kraju v S tor Ah uaodno prodam. NatanC-oa pojasnila daje J. Traozl, štor«. 945 I. Stjepušin im. Jrimli 57 taak«re» ike, stel^ HrtHar« I mUkk p#> trtMBMsa «TigtaitelL • OdlikttM m Cjtridlmkt. Zanes^iv piripocnoćek ta rast las je franeoska pomada MICHEL XI. O. XI. odobrena o4 imozemskeja drž. kemidskeja laboratorija riLBr. 501 in od inozemskSh drŽavnA profesorkv in kemiloov, se smatra za prvi ra siffnren lek za rast las. Po mada Miobel ostavi izi*ada«>e in sivenje las, od&trao.jaie v«e vzroke, rajadi katerih lasje irpa4ajo in sive. Po pavzetju posije poštnio« pirosto Micbel, Vagina 8, Be^-p-ad. Prodaja lelcania Delioi, Knez Mihajknra 1. POZOR! Prosimo vsakeia odjanafca, da nas pri naročidu obve&ti, koliko je star, kako mu la**e ioendmio ali ao izp*dali, ali ima prhl(i«j «li drobn«, šlbfce imse ttd. s ttm. &* napiše. loolAo pogode da želi ali da mu mi po&jemo do ajfecofveai oboldem Ias&ču. Doze so po Dio 115, 150, 185 ter mivcCfr in oalinočneiia 290 Din. Vse dozje &o raoavrScene v ti—jiiir, vefijt ia |ad pa je prifoSeoo caraocalsico pismo. »Mlehal M. C. M. Vasina \A. hr. 8, Beo«rad. Z vseani kmtik* po 60 sranor Vaše pomade »Michel« sem đose-cel. da v časa nefca) rud totsec dol dobivani nacaj lase na eoera de-in aote elanne, kjer 90 iapadri. rasred'čeni Ia-sje na dtmgeiu delu rfa-ve pa so se tigiultK. Kio sem se nverfl da je poornda »Michel« jako uspeioo sredstv« tako za do6ivaoie že izoadUh las taior tuđi za obvarovanie, da e« i«t*o>jo, V«s pretim, d« mi do priooscu teia listića pottjete le Vm* ček sa 60 eramov. Bcovad, 14. aertia 1929. Vaš Mk. L Gftgć, član upr. mesti Đcocrad«. JUUuuuLJLM iiiiimiiiimiiinnnmn *nnnn ^ajboljse kupite nogavice, rokavice, bombaž, flor, sv.Io. MAJCE, /emperje. vestje, 2EPNE ROBCE. kravate, srajce. veze nine, gumbe. D. M. C. prejica, ROČNE TORBICE. aktovke, Palice, DE2N1KE, SPORTNE in toaletne p-ntreb^čine. \ Josip fetdinc > tjnbljana bUzu Prešcrnovega spomenika ob vodi. Telefon 2913. jpoapaoDa rrrjpun 11 ujanDoap Dvoko4c«a oajboljiilj svetovn-J> zoutk t vfriiild isbtri selo poc«-ni. NaJoovejSi aiodeli otroikih vo-čičkov, od proprosteia do tajn-neiSesa. io icračoi vtkzjCIu * t>-k>d. Već inarak livatoifc ^trojev nađnovejSili modeknr. Jeli ha pnevmaiika Cenfld frmko Prodaja sa obroke. «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokole« tu otroskih TozičkoT, Ljubljana, Karlor»kr c. 4 (jRUZHER. ROUR in KlIVStk iivalni stto tci >col«sa oiet P« o«;i uve^« pof»et> • • H#. 'VI REVfA IlZEK. Zahvalnica. G. dr I RahU. \ j Beograd. Sajrak^U* 7u Pt«d nekioiiJkjo niesci setn oarcčila pri Vas vai ie* RADIO BALSAMIKA, ki itm je pomajal yttxi trraatu po vem ž»wtu. Oi»t -la sem trflce boie^ime v no«afa. toka«, v ^hrvt kd., »e4«4 pa mi )« dobro, kaj se :effa tiie. b vseca srca se Vam zahvaljujem za dobrote v svoiem ime«u « v imenB onth beduili bmj. ki «o XiptW W»-'ioc jax, a &te iiii Vi reiiU. Naj Vam Vserocroini pep'.a&a Val trui. Plckar prt Dcrve«ti, 2. juniia t926. Am JaNaaovič, so-proffa Solakesa na