Letnik 1917. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CLXXV1I. Izdan in razposlan 5. dne oktobra 1917. V Mirina : Št. 896. Ukaz, s katerim se, izvršujč cesarski ukaz z dne 16. marca 1917. I. izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo nekatera določila izvršitvenih predpisov k I., II.. III., IV. in VI. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednjih osebnih davkih. an«. Ukaz finančnega ministrstva z dne 29. septembra 1917. 1., s katerim se. izvrsujé cesarski ukaz z dne 16. marca 1917. I. (drž. zak. št. 124). izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo nekatera določila izvršitvenih predpisov k I., II., III., IV. in VI. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih. izvršujč cesarski ukaz z dne 16.- marca 1917. L (drž. zak. št. 124) se izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo nastopno oznamenjena določila z razpisi finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. 1. (drž. zak. šl. 35), z dne 1<8. maja 1897. I. (drž. zak. št. 124), z dne 18. marca 1914. 1. (drž. zak. št. 61). z dne 18. marca 1914. 1. (drž. zak. št. 62) in z dne 18. marca 1914. 1. (drž. zak. šl. 64) razglašenih izvršitvenih predpisov k 1., II., III., IV. in VI. poglavju zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. šl. 220) (v besedilu novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914. 1. [drž. zak. št. 13]) z veljavnostjo od dne razglasitve omenjenega cesarskega ukaza, to je od 22. dne marca 1917. I.: I. Poglavje. Člen 16, številka 8 in 9, se mora glasili: 8. Predsednik sme po potrebi ogledati ali dati ogledali obilne naprave, obratovališča in zalogi' med delovnimi urami. 9. Nadalje more vpogledati ali dati vpogle-dati v opravilne in gospodarske knjige, kar so ponudili davčni zavezanci, ter jih pozvati, da dovolijo vpogled (§§ 272 nasi.). V tem pozivu mora biti izrečen pristavek, da bi se, ako se pozivu ne ugodi v primerno določenem roku, priredil davek uradoma brez nadaljnjega sodelovanja davčnega zavezanca na podstavi danih pomočkov. O postopanju pri teh uradnih dejanjih, nadalje o kaznih zaradi nereda, ki jih je naložili, ako se ne sluša gornji poziv ali ako se odreče vpogled v knjige, oziroma pojasnila, ki so z njim v zvezi, se razpravlja v VI. poglavju zakona; o kazenskem uradnem dejanju, ki se uvede, ako se zabrani ogled obratovališč itd., so potrebna določila ukrenjena v V. poglavju. Člen 18. številka 4, se mora glasili: 4. Ako davčni zavezanec ne donese dolžne izjave v predpisanem roku (§ 42), ako se brani (Sioveuiaob. i&7 ali opusti brez zadostnega opravičenja podati razjasnila in pojasnila, ki so morda potrebna, da se dopolni ali popravi njegova napoved pridobnine (§ 43, odstavek 4), nadalje ako se brani ali opusti kljub došlemu mu pozivu predložiti opravilne in gospodarske knjige (§ 43, odstavek ti) ali odgovoriti na očitek pomislekov (§ 45), sme pridobninska komisija, oziroma v primerih, ozna-menjenih v § 66, davčno oblastvo 1. stopnje uradoma odmeriti pridobnino brez sodelovanja davčnega zavezanca na podstavi pomočkov, ki jih ima pred seboj. Fred tako odmero davka pa je pozvati davčnega zavezanca, izrečno opozarjaje, na to pravno posledico, naj poda izjavo, d& razjasnila, in pojasnila, predloži opravilne in gospodarske knjige, oziroma odgovori na očitek pomislekov v primerno določenem roku. Ta rok je določiti z najmanj osmimi dnevi, kadar se pozove, naj vloži pridobninsko napoved. Ta določila pa ne izključujejo pravice davčnega oblastva in pridobninske komisije, oziroma njenega predsednika izdati gori oznamenjene pozive, zapreti vši hkralu kazen zaradi nereda (§§ 42, odstavek 3, 250, 279, odstavek 2), 1er morebitne naložbe te kazni zaradi nereda. II. Poglavje. člen 51, številka 8, se mora glasiti: 8. Finančni minister more iz važnih razlogov delegirati za odmero davka drugo nego po številki 1 pristojno davčno oblastvo. Ako bi se pokazalo, da je treba odmerno opravilo več davčnih oblaslev združiti pri enem davčnem oblastvu, se razglasi posebej na to nanašajoče se obče ukazilo. V členu 51, številka 9, je črtati besedi „prvega odstavka.“ Člen 51, števika II, prvi stavek, se mora glasiti: Za Dunaj ostane v veljavnosti z razpisom finančnega ministrstva z dne 10, avgusta 1877. 1. (drž. zak. št. 72) uvedena posebna pristojnost c. kr. davčnega upravništva za I. okraj in za Trst z ukazom finančnega ministrstva z dne 21. oktobra 1908. 1. (drž. zak. št. 219) uvedena posebna pristojnost tamošnjega c. kr. davčnega upravništva I, dokler se ne ukrene drugače. V členu 53 je pristaviti za številko 5: 5. Določila sprednje številko veljajo zmislu primerno zlasti tudi tedaj, ako se pozivu, naj se dovoli vpogled v opravilne in gospodarske knjige, ne ustreže v slavljenem roku (Člen 54, številka 3 a). V členu 54 jo vrinili za številko 3«: 3 a. Davčno oblastvo more davčnega zavezanca tudi pozvati, naj dovoli vpogled v svojo opravilne in gospodarske knjige. Ta poziv je izdali z izrečnim pristavkom, da hi se, če se brez zadostnega opravičenja brani predložili zgoraj oznamenjene knjige ter morda zahtevane druge zapiske, pomočke in izkaze ali ne siuša nanj namerjenega poziva v primerno določenem roku, uradoma priredil davek brez nadaljnjega sodelovanja davčnega zavezanca na podlagi pomočkov, ki jih ima davčno oblastvo pred seboj. Natančnejša določila o vpogledu v knjige so v členu 8 izvršilvenega predpisa k VI. poglavju. V podučilu k obrazcema h\ in E-. (k členu 52) naj stopi na mesto zadnjega odstavka, ki ima napis „Davčna prikrajšba“, nastopni odstavek: Kazenska določila. Na davčna kazniva dejanja, natančneje ozna-menjena v V. poglavju zakona o osebnih davkih ter v členu III cesarskega ukaza z dne Iti. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124) (zlasti na davčno pri-krajšbo in nemarno nevarnost- za davek), nadalje na denarni' in zaporne kazni, ki so zapretene zanja, se opozarja posebej. III. Pog-lavje. Člen 19, številka I, se mora glasiti: 1. Kdor ne poda dolžne priznanice za rentnino v predpisanem roku, zoper njega se lahko prične preiskava in se lahko kaznuje zavoljo zatajbe davka ali zaradi nemarne nevarnosti za davek ali zaradi nevednosti (§ 243, številka 4, z. o o. d. in člen 111, § 1, cesarskega ukaza z dne 16. marca 1917. 1. [drž. zak. št. 124]). Kaznovanja ne bodi, ako je bil davku za-i vezani prejemek obsežen v priznanici za dohodnino in oznamenjen tako natančno, da so mogla obla-stva spoznati njegovo rentninsko dolžnost. Davčni zavezanec se more ogniti kaznovanju vsekakor s tein, da preda, če tudi pozneje, na pristojnem mestu priznanico, preden je prejel prvi poziv na zaslišanje kakor obdolženec ali uradno obvestilo, da je zoper njega podana kazenska ovadba. V členu 19, številka 3, odstavek 1, je črtati besede „zavoljo zatajbe davka". V členu 19. številka 3, odstavek 2. je besedi „zatajbe davka" nadomestiti z besedama \kaznive opustitve". V členu 19, številka 4, je po besedah „zakona o osebnih davkih" vriniti besede „oziroma člena III cesarskega ukaza z dne J 6. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124)“. V členu 19 je pristaviti za številko o: 5. Rentnina se more odmeriti uradoma na podstavi pomočkov, ki jih ima davčno oblastvo pred seboj, tudi tedaj, ako se v stavljenem roku (člen 22, številka 10, odstavek 2) ne ustreže pozivu, naj se dovoli vpogled v opravilne in gospodarske knjige. V členu 22 je pristaviti za številko 10: 10. Davčno oblastvo more davčnega zavezanca tudi pozvati, naj dovoli vpogled v opravilne in gospodarske knjige. Ta poziv je izdati z izrečnim pristavkom, da bi sc, če se brez zadostnega opravičenja brani predložiti zgoraj oznamenjene knjige ter druge zapiske, pomočke in izkaze ali ne sluša nanj namerjenega poziva v primerno določenem roku, uradoma priredil davek brez nadaljnjega sodelovanja davčnega zavezanca na podlagi pomočkov, ki jih «na davčno oblastvo pred seboj. Natančnejša določila o vpogledu v knjige so v členu 8 izvršilvenega predpisa k VI. poglavju. člen 28, številka 1, odstavek 2, se 'bora glasiti: Opustitev tega naznanila je po § 243, številka 4, z. o o. d. zatajba davka ali nemarna nevarnost za davek, oziroma nerednost, ki jo je kaznovati po členu 111, § 1, cesarskega ukaza z dne Iti. marca 19171 1. (drž. zak. št. 124). V obrazcu ./ (k členu 21) je po številki „244“ pristaviti besede „z. o o. d., oziroma člena 111 cesarskega ukjiza z dne 16. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124)“. IV. Poglavje. V členu 3, Ul, številka 1, odstaveT 2 je navedbo „člen 15, št. 2“ nadomestiti z navedbo „člen 15, II, št. 2“. člen 30, številka 1 se mora glasiti: 1. Kdor ne poda dolžne priznanico za dohodnino v predpisanem roku, proti njemu sc lahko prične preiskava zavoljo zatajbe davka ali zaradi nemarne nevarnosti za davek ali zaradi nered-nosti in se lahko kaznuje (§ 243 z. o o. d. in člen lil, § 1 cesarskega ukaza z dne 16. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124). Davčni zavezanec se pa more vsekakor ogniti kaznovanju s tem, da preda, če tudi pozneje, na pristojnem mestu priznanico, preden je dobil prvo povabilo na zaslišanje kakor obdolženec ali uradno obvestilo, da je zoper njega podana ovadba. Člen 44, številka 6 in 7, se mora glasiti: 6. Davčno oblastvo lahko zahteva za pripravo priredbe pojasnila, ki nadrobno izkazujejo navedbe priznanice (prejemke in izdatke), nadalje predložim prepisa računa o dobičku in izgubi, bilančnega in glavničnega računa ter drugih računov, ki jili piše davčni zavezanec, kakor na primer računa o blagu, fabrikuciji, stroških in obrestih itd. Davčnega zavezanca tudi lahko pozove, naj dovoli vpogled v svoje opravilne in gospodarske knjige. Natančnejša določila o vpogledu v knjige so v členu S izvršitvenega predpisa k VI. poglavju. 7. Poziv, naj se dovoli vpogled v knjige, je izdati vedno z izrečnim pristavkom, da bi se, če se mu ne ustreže v določenem roku, priredil davek uradoma brez nadaljnjega sodelovanja davčnega zavezanca ua podstavi pomočkov, ki jih ima oblastvo pred seboj (8 206, odstavek 1, žadnj, stavek). Pa tudi pri drugih prašanjih ali pozivihi ki se primerijo v teku pismene ali ustne razprave, I ie primerno podučiti davčnega zavezanca o pravnih nasledkih, če se kdo brani odgovoriti na nje ali če odgovori na nje neresnično (člen 53, številka 4). in 2, cesarskega ukaza z dne 16. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124), nemarna nevarnost za davek ali končno nerednosl, ki jo je kaznovati po členu lil, § 1, odstavek 3, omenjenega cesarskega ukaza. V členu 48, številka 10, odstavek 4, jo navedbo „člen 7, št. 3“ nadomestiti z navedbo „člen 7, IV“. V členu 49, številka 4, zadnji odstavek, je navedbo „(§ 239)“ nadomestiti z navedbo „(§ 239 z. o o. d., oziroma člen 111, § 1 cesarskega ukaza z dne 16. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124)“. V obrazcih C in J> (k členu 39) je v zadnjem odstavku podučila po besedah „drž. zak. št. 220* vriniti besede „oziroma člena 111 cesarskega' ukaza z dne 16. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124)“. VI. Poglavje. Člen 49, številka 13, odstavek 1, mora glasiti: se V členu 3, številka 7, je navedbo „člen 15, št. 2“ nadomestiti z navedbo „člen 15, II, št. 2“. 13. nadalje vpogledati ali dati vpogledati j opravilne knjige (člen 44, številka 6 in 7). Člen 49, številka 13. odstavek 3, nuj! odpade. člen 8 se mora glasili: Vpogled v opravilne in gospodarske knjige. (Vpogled v knjige.) ($Š 272 do 279.) Člen 50, številka 3, naj odpade. V členu 50, številka 7. odstavek 2, je navedbo „(čl. 7, št. 4 izv. predp. V)“ nadomestili z navedbo „(čl. 7. V izv. pred]). V)“. Vpogled v opravilne in gospodarske knjige lahko davčni zavezanec ponudi ali lahki, davčni priredbeni organi zaukažejo tako v priredbenem postopanju kakor tudi v postopanju pravnih po-inočkov, pravtako v kazenskem postopanju. V členu 51, številka 4, odstavek 1, je navedbo „člena 50. št. 3, ali 53, št. 2“ nadomestiti z navedbo „člena 53, št. 2“. V členu 53, številka 4, je vriniti v prvem stavku po besedah „pred komisijo“ besede „ali poziva, naj dovoli vpogled v knjige“ in pred sklepnim stavkom stavek „O potrebnosti zapretila te pravne posledice v pozivu, naj se dovoli vpogled v knjige, primerjaj člen 44, št. 7.“ V členu 61, številka 7, odstavek 3, naj odpade zadnji stavek. V členu 63, številka 2, prvi stavek je po besedah „kakor cenilna komisija“ vriniti: „in njen predsednik“. Ulen 63, številka 3, naj odpade. Člen 71, številka 1, odstavek 2, sc mora glasiti : Opustitev je po § 243, št. 5, z. o o. d. zatujba davka ali po členu III, § 1, odstavek I I. Ponujeni vpogled v knjige. (§ 272, odst. 2.) 1. Ako davčni zavezanec sam ponudi vpogled v knjige, mora dejanstva, ki se naj dokažejo z vpogledom v knjige, natančno oznameniti,- drugače se ni ozirati na njegovo ponudbo. Tudi ne bodi vpogleda v knjige, ako so dejanstva, ki se naj dokažejo, sploh brez pomena za priredbo davka, oziroma za kazenski postopek ali ako smatra davčno oblastvo, oziroma komisija navedbo davčnega zavezanca (obdolženca) tudi brez vpogleda v knjige za verojetne. 2. Ako davčni zavezanec ne dovoli vpogleda v knjige, ki ga je zaprosil on sam ter je bil dovoljen, se šteje njegova ponudba za umaknjeno. Ako se zakasni dovolitev vpogleda, sme davčno oblastvo ali komisija zaukazati določen rok za vpogled v knjige s pristavkom, da se bo ponudba, če ta rok poteče brez uspeha, štela za umaknjeno. 3. Obseg vpogleda v knjige se mora omejiti na mero, ki jo zahteva dokazna snov, razen ako se mora likratu s ponujenim vpogledom v knjige izvršiti zaukazani vpogled v knjige; v tem primeru je ravnati po zaukazih oddelka II tega člena. II. Zaukazani vpogled v knjige. (§ 272, odst. 1, S 277, odst. 3, S 279.) 1. Zaukazati more vpogled v knjige glede kontingentirane obče pridobnine predsednik pri-dobninske komisije in pridobninske deželne komisije ter te komisije same ($§ 43. 40 in 0 1, odst. 2). glede nekontingenlirane obče pridobnine davčno oblastvo, v prizivnem postopku predsednik pridobninske deželne komisije, oziroma ta komisija sama (§ 66), gledé posebne pridobnine in rent-nine, ki jo je prirediti na podstavi priznanic (rentnima po priznanici), davčno oblastvo, oziroma finančno deželno oblastvo (§§ 111. 114, 141 in 143), gledč dohodnine in plačarine končno davčno oblastvo,. cenilna in prizivna komisija in njih predsedniki (gg 200, 210 in 222). V kazenskem postopanju more zaukazati vpogled v knjige gledč vseli v zakonu o osebnih davkih, oziroma v noveli o osebnih davkih uravnanih davkov, torej tudi gledč rentnine, ki jo je pobirati z odbitkom (odbitna rentnina) in davščine od tantijem davčno oblastvo in finančno deželno oblastvo (§ 258, odst. 5, in g 260). 2. Dolžnost dovoljevati vpogled v opravilne in gospodarske knjige se ne razteza le na opravilne in gospodarske knjige v ožjem zmislu besede, temveč na vse zapiske, ki jih piše davčni zavezanec o svojem gospodarskem poslovanju (gospodarski obrat ali imovinska uprava) in ki morejo nudili kakršnakoli razjasnila o okolnostih, važnih za priredbo davka, brez ozira na lo, ali je to popolno knjigovodstvo ali ne. Obsega tudi dotžnost pokazati pogodbe, zadolžnice, pobotnice o obrestih, računske izpiske, fakture in druge računske pomučke in dokaze; da se pokažejo • i potnočki, s-e more tudi terjali, ako se ne pišejo knjige. 3. Obseg, v katerem je izvršili vpogled v knjige, se ravna po njega namenu in je pridržan preudarku organa davčnega oblaslva ali komisije. ki ga opravlja. Pri tem pa je strogo paziti na to, da se ne preseže mera, ki je potrebna,za dosego namena vpogleda v knjige, zlasti da se ne zahtevajo pojasnila in izkazi, ki segajo čez to mero. (Prim. tudi III, C.) 4. Vpogled v knjige je zaukazali le tedaj, ako obstajajo osnovani dvomi o pravilnosti navedb j davčnega zavezanca in ako druga dokazila, ki so na razpolaganje, ne zadoščajo, da se dožene resnica. 5. V priredbenem postopanju in v postopanju pravnih pomočkov o priredbi jo pozvati davčnega zavezanca vedno z izrečnim pristavkom, da bi se, če se pozivu ne ustreže v primernem j roku, ki se določi, uradoma priredil davek brez nadaljnjega sodelovanja davčnega zavezanca na podstavi pomočkov, ki jih ima oblastvo pred seboj. (§ 43. odst. 6. § 112, odst. 4. § 141, odst. 3, § 206. odst. 1, S 210. S 213.) Neodvisno od lega se more, ako davčni za-; vezanec ne sluša poziva, naj dovoli vpogled j v knjige, ali ako znhrani vpogled v knjige, s kaz-j nimi zaradi nereda do 10.000 K izsiliti vpogled ; v knjige. Iste kazni zaradi nereda so morejo nalagati ; tudi. ako se zabranijo pojasnila, ki so \ zvezi s pogledom v knjige, n. pr. ali in katere knjige se pišejo ali v katerih knjigah se najdejo določna pojasnila. Kazen zaradi nereda se more zapretiti ob vsaki ponovitvi poziva in se more j tudi dejansko naložiti, ako se vnovič ne sluša poziv. Gledč postopanja je uporabljali določila g 250 (člen 5 izvršitvenega predpisa V). 0. V kazenskem postopanju je to, če se ne sluša poziv, naj se dovoli vpogled v knjige, oziroma naj se dado nadaljnja pojasnila, združeno s kontuniačnimi posledicami § 259; toda najprej se mora poziv ponovili s pristavkom, da bi se, ako bi bit obdolženec zopet neposlušen, izrekla kazenska razsodba na podstavi pomočkov, ki jih inia oblastvo pred seboj. Dopustno pa ni nalagali v kazenskem postopanju kazni zaradi nereda, da bi se izsilil vpogled v knjige. Toda v kazenskem postopanju morejo po j posebnem pismenem naročilu davčnega oblastva, ki vodi preiskavo, osebe, katerim je poverjeno opraviti vpogled v knjigo (III. A. št. 1). tudi j zoper voljo davčnega zavezancu stopiti v prostore, \ katerih so branjene knjige, in vpogledali v knjige. I Te oblasti pa se je poslužili le izjemoma \ važnih kazenskih primerih tedaj, ako je pričakovati zanesljive razjasnitve učina ali podlage za odmero kazni le, če se vpogleda v knjige. V tem primeru se ne ponovi pozi', kakor je omenjeno v prvem odstavku. 7. Oblastvo ali komisija, ki je zaukazala I predložbo knjig, zapiskov in dokazov, more zaukazati dopolnitev ali ponovitev vpogleda v knjige, ako to, kar se je dognalo v zapisniku, ne zadošča za razjasnenjc kakih pomislekov. Na vnovič zaukazani vpogled v ludi uporabljati gornja določila (št. 1 III. Skupna določila. knjige do (5). A. Organi, katerim je poverjeno opravili vpogled v knjige. Privzemanje izvedencev, tolmačev in zaupnikov (§ 273). I. Vpogled v knjige naj opravi predsednik pristojne komisije ali državni uradnik, ki ima pismeno naročilo-predsednika ali davčnega obla-stva, ali končno, ako se davčno oblastvo in davčni zavezanec zedinita na osebo kakega uda komisije, ki ni državni uradnik, ta ud komisije. Ob obširnih poizvedovanjih ali v drugih ozira vrednih okolnostih naj se vrši vpogled, ako davčni zavezanec to zahteva, v njegovih obrtnih prostorih, oziroma v njegovem stanovanju. (Plim. tudi II, št. 6, odst. 3.) 2. Ako stanovanji' ali obrtni prostori davčnega zavezanca niso v okolišu pristojnega oblastva, oziroma komisije, je ukreniti, da izvrši vpogled v knjige davčno oblastvo, oziroma komisija, v koje okolišu so stanovanje ali obrtni prostori. 3. Na predlog oblastev ali davčnih zavezancev se lahko iz važnih razlogov delegira tudi druga nego po občih pravilih pristojna komisija, oziroma davčno oblastvo, da izvrši vpogled v knjige. Za delegiranje v okolišu finančnega deželnega oblastva se pooblašča to oblastvo; zoper njegovo odločbo je davčnemu zavezancu odprt rekurz na finančno ministrstvo. O delegiranju komisije, ozi-Pristojno oblastvo ali komisija prve stopnje j roma davčnega oblastva v okolišu drugega finanč-lahko privzame, ako kaže obseg ali posebna ka- nega deželnega oblastva odloči finančno ministrstvo, kovost vpogleda v knjige, ki ga je izvršiti da je to potrebno, po preudarku izvedenca v knjižni stroki, zapriseženega tolmača ter uradne pomožne moči. 2. Te osebe morajo strogo molčati o razmerah davčnih zavezancev, za katere so izvedele o priliki vpogleda v knjige, in morajo izpolnjevanje te dolžnosti, ako niso zaprisežene že za državne uradnike, namesto prisege obljubiti s tem, da podajo roko. Na kazenska določila § 24(1 jih je izrečno opozoriti. (Prim, spodaj F.) 3. Izbirajo izvedenca v knjižni stroki se je ozirati na to. da pozna razmere dolbne pridobitne stroke. 4. Opravljaje vpogled v knjige se je ogibati motenja rednega opravilnega in gospodarskega obrata. Sploh je izvršiti vpogled v knjige, kolikor moči hitro, po. možnosti tudi brez prenehljaja. Ako gre za zapiske ali dokaze, ki jih potrebuje davčni zavezanec izvršujč svoj poklic ali svojo obrt, se mora dati davčnemu zavezancu možnost, da more v opravilnih urah primerno uporabljali te zapiske in dokaze. 5. V pozivu, naj dovoli vpogled v knjige, je davčnemu zavezancu naznaniti čas vzprejemanja dokazov in imena izvedencev, tolmačev ali zaupnikov, ki jih privzame organ, kateremu je po-j verjenu izvršili vpogled v knjige (A, št. 1, odst. 2). 4. Zoper to, da se privzamejo osebe, ki ! llkratu je določiti primeren rok, v katerem se kupČijsko tekmujejo z davčnim zavezancem, ali ! mora davčni zavezanec poslužiti pravice izvoliti njihovi nameščenci, lahko ugovarja davčni zave- kraj za vzprcjemanjc dokazov (št. 1. odst. 2) ter zanec. O takem ugovoru odloči oblastvo ali ko- i v tj 273, odst. 3 (A, št. 4) določene pravice misija končnoveljavno, oziraje se na vse okoluosli i ugovarjali zoper osebo izvedencev, primera. 5. Tudi davčni zavezanec ima pravico sam privzeli zaupnika in enega knjižnega izvedenca, vzetega iz seznamkov, ki se pišejo na sodiščih. V lem primeru pa mora stroške plačati vedno sam. (Prim. spodaj (}, št. I.) It. Kraj in čas vzprejemanja dokazov (§8 274, 275 in 281). 1. Vpogled v knjige je praviloma izvršiti v uradnih prostorih pristojnega oblastva ali komisije prve stopnje. Izvršitev vpogleda v knjigi odst. 1 in 2). (S 370, 1. Vpogled v knjige se lahko razteza na vse opravilne in gospodarske knjige davčnega zavezanca. Ako se knjigo no pišejo ali ako je potrebno, da se dopolni in potrdi vsebina knjig, se sme zahtevati tudi predložba pogodb, zadolžnic, pobotnic o obrestih, računskih izpiskov, faktur ali drugih računskih poinočkov, dokazov in kup-čijskih dopisovanj, ki so v posesti davčnega zavezanca. V zapiske, ki obsegajo edinole imena od- ; jemalcev ali kupčijske kalkulacije ali fabrikacijski J postopek ali imajo za predmet hišno gospodarstvo. ; pa je vpogledati le tedaj, ako se zdi neobbodno j potrebno, da se doseže namen vpogleda v knjige. Od teli knjig je razločevati take knjige ali sestavine knjig ter računske pomočke in dokaze, ki obsegajo poleg pravkar omenjenih zapiskov tudi druge za obdačbo važne vpise ali pa so del danega zisteina vknjiževanja, na primer saldakonti (osebni računi) s pripadajočimi vpisniki vred, fakture ali kopijske knjige faktur, ki obsegajo včasih tudi kalkulacije, gospodinjski ali zasebni računi kakor bistvena dopolnila glavniškega računa -i. sl. 2. Vpogled v knjige se naj ne omejuje le na kronološke in zistematske zapiske knjig, temveč ga je — ako jo potrebno za dopolnitev ali potrditev vsebine knjig — raztegniti tudi na računske pomočke in druge dokaze (št. 1, odst. 1). Tudi je vpoštevati, da se pokažejo v praksi ne redko različne možnosti vknjižbe istega kupčij-skega primera in da so zapiski mnogokrat med seboj y zvezi, tako sicer, da bi bil često pogrešek zadovoljiti se z vpogledom v posamezni zapisek. V ostalem tudi ni puščati v nemar, da ne bo vedno mogoče iz tako omejenega vpogleda v knjige dobiti prepričanje o rednem pisanju opravilnih knjig. 3. Kadar se opravlja vpogled v knjige, je treba vedno imeti pred očmi davčnopravna načela. Ako gre za poizvedbo davku zavezanih dohodkov, je posebno pozornost obračati na eventualno izpremembe v stanju glavniških računov (računov opravilnih vlog); prav tako je poleg 'irugih, po položaju posebnega primera polrebnih ugotovitev tudi preiskovati, ali niso na dolg do-uosa zaračunjeni izdatki, ki po davčnopravnih načelih ne morejo manjšati donosa. 4. O uspehu vpogleda, v knjige je sestavili zapisnik, v katerem je navesti vse z vpogledom v knjige dognane, za odmero bistvene okolnosti. ^lasli naj obsega zapisnik: u) Namen vpogleda v knjige, to je snov dokaza. f>) Oznamenilo knjig in zapiskov, ki so se predložili na vpogled; navedbe o njihovi zunanji kakovosti, o načinu knjigovodstva (ali po navadnem ali dvojnem zistemu itd.). a) Vpise, ki se nanašajo na dejanstva, ki jih je dognati z vpogledom v knjige, s primer- nimi pojasnili vred. Ako se izvrši vpogled v knjige, da se dokaže čisti donos ali dohodek. je zapisniku, ako mogoče, priložiti prepise zadnje in predzadnje bilance, eventualno tudi zadnjega računa o dobičku in izgubi. d) Pojasnila in poročila, ki jih je dal davčni zavezanec ali njegov zastopnik, na njegovo zahtevanje izvršene ugotovitve, pripomnje morda privzetih izvedencev ali imenovanega zaupnika, ako so te svedočbe važne za uspeh vpogleda v knjige ali ako se izrečno želi, da se vzprejmejo. e) Vse okolnosti, ki so važne za verojelnost knjig in zapiskov. f) Eventualno odreko predložiti določene knjige, zapiske ali dokaze ali trditev davčnega zavezanca, da ne piše, oziroma da nima zapiskov, ki se zahtevajo od njega, z okol-nostimi vred, ki jih navaja davčni zavezanec, da utemeljuje to trditev. To ima zlasti, ako gre za to, da se zahtevajo dokazi in druge listine za dopolnitev ali potrditev vsebine knjig, namen davčnega zavezanca takoj ob vzprejemanju dokazov opozoriti na tiste točke, v katerih smatra organ, ki izvršuje vpogled v knjige, dokazovanje za pomanjkljivo, da se mu dč s tem prilika popolnih dokaz. . Poročanje uspeha komisiji (ji 27t>, odst. 2). Kadar se poroča komisiji uspeh opravljenega vpogleda v knjige, ni naznaniti imen kupčijskih tovarišev, dobavnih virov in odjemalcev. Ako je pa organ, ki je opravljal vpogled v knjige, grajal določne vpise ali dokaze J smeri, da je potrebno vedeti imena, da se odloči o dokazni moči vpisa, tedaj je tudi ta imena vzprejeti v poročilo. Na zahtevanje davčnega zavezanca pa je v tem primeru 1er, ako gre za druga določna dejanstva, i kojih naznanilo polni komisiji bi spravilo njegovo sposobnost za konkurenco v nevarnost ali bi ruti sicer povzročilo očitno škodo, naznaniti uspeli izvršenega vpogleda v knjige najprej odboru, ki se ! ustanovi zmislu primerno uporabljaje določila § 211 (člen 50, št. 4-, odst. 2 in 3 izvršitvenega predpisa IV) in ki naj potem poroča polni komisiji svojo izjavo o dokazni moči tega grajanega vpisa, ne da bi imenoval imena. E. Ocenjevanje dokazov ($ '■111. odst. I in 2). 1. Oblastvo ali komisija mora posledek vpogleda v knjige po svojem svobodnem, iz vestne preskušnje vseli okolnosli dobljenem prepričanju uvaževati in po tem razsodili, ali in v koliko je smatrati, da so dokazana dejanstva, za kujih dokaz se je opravil vpogled v knjige. V ta namen si mora na podstavi zapisnika, ki ga ima pred seboj, ustvariti sodbo o rednem pisanju in vorojetnosti knjig in se pri tem od- ' ločiti zlasti o tem, ali se da po obliki in vsebini J sklepati, da se vpisi, za katere so določene, pišejo tekoče, popolno in pravilno, in ali zadoščajo za presojanje tistih dejanstev, za kojih dognanji' se je opravil vpogled v knjige. Ali oziroma v koliko so posamezne vrzeli, pisanje posameznih knjig na posameznih listih, popravki ali nedoslatek posameznih dokazov pripravni omajati prepričanje o rednem pisanju knjig, je presojati po razmerah posebnega primera. Ako se je davčno oblastvo ali komisija po tem prepričalo o rednem pisanju knjig, bo moglo! gledé opravilnega obrata, ki je predmet knjigovodstva, pri svojih domnevanjih, ki jih dâ priredbi v podstavo, odstopiti od knjižnih vpisov le iz zelo tehtnih vzrokov, tako na primer, ako so posledki vpogleda v knjige v nasprotju z drugače ! uvedenimi dejanstvi ali ako se sicer izkaže neresničnost znatnih vknjižb ali knjižnih poinočkov ali j ako so dana dejanstva, zaradi katerih je sploh dvomljivo, ali so knjige pripravne v zadostni meri razjasniti okolnosti, ki jih je dognati. Pa tudi tedaj, kadar davčni zavezanec ne predloži popolnoma v redu pisanih knjig ali nima J popolnega knjigovodstva, temveč piše le posa- j mezne knjige ali zapiske, ni brez ovinkov izjaviti. da se je izjalovil knjižni dokaz. Tu velja zlasti pri ne popolnih trgovcih zlasti tedaj, ako se ne sestavljajo inventure in bilance. V vseh takih primerih nepopolnega knjigovodstva bo oblastvo ali komisija morala marveč, svobodno ocenjujč dokaze, ob vestni popreskušnji vseh okolnosti preudarili, ali in v koliko je prisoditi vpisom verojetnost in dokazno moč. 2. Ako izjavi davčni zavezanec, da more posamezne postavke v svojih knjigah in zapiskih z ozirom na poklicno dolžnost molčečnosti, ki mu je naložena nasproti drugim osebam, kakor n. pr. pri zdravnikih, lekarničarjih, odvetnikih, notarjih, odpreti organu, ki opravlja vpogled in pre-sku.šnjo zapiskov, samo brez imen dotičuili oseh, ni brez ovinkov enačiti tega, kakor da bi bil odrekel dovolitev vpogleda, marveč, ocenjujč vse okolnosli, razsoditi, ali se more tudi s to omejitvijo prisoditi knjigarn verojetnost. Sicer bo v takih primerih davčni zavezanec včasih pripravljen dovolili zaupniku neomejen vpogled v knjige in zapiske, ki bo moral potem kakor priča, seveda vnrujé lajno imena, izpovedati o tem, ali se navedbe, ki jih je podal davčni zavezanec v tej smeri, ujemajo z zapisi. 3. Proskušujč knjige in zapiske, 1er uvažujč uspeh te preskušnje naj se vsekakor ne graja dejanski opravilni in gospodarski obrat. 4-. Posledek uvaževanja knjižnega dokaza je hkratu z odločbo, ki se izreče v stvari sami, utemeljeno naznaniti davčnemu zavezancu. Ako jo davčni zavezanec predložil po predpisih trgovinskega zakona v redu pisane trgovske knjige, davčno oblastvo ali komisija pa je pO svojem prepričanju vendar smatralo, da je treba njegovi odločbi dati v podstavo od knjižnih vpisov razlikujoča se domnevanja, je navesti v obrazložili zlasti okolnosti in uvaževanja, ki so bila pri lem merodajna. » F. Dolžnost molčečnosti (S 270, odst. 3). Vse osebe, ki so se udeležile vpogleda v knjige, imajo dolžnost molčečnosti po § 240. Strogo molčati morajo zlasti tudi o imenih kupčijskih tovarišev, o dobavnih virih in odjemalcih ter o vseh opravilnih tajnostih davčnega zavezanca. (Prim. v ostalem zgoraj A, št. 2.) G. StroSki vpogleda v knjige (§ 278). 1. Ako se je iz opravljenega vpogleda v knjige pokazala nepravilnost bistvenih navedb davčnega zavezanca, se mu lahko naloži povračilo posebnih stroškov, ki so nastali z vpogledom v knjige. Stroške zaupnika ali knjižnega izvedenca, ki se je privzel k vpogledu v knjige na ukrep davčnega zavezanca, pa mora neodvisno od po-sledka vpogleda v knjige plačali vedno davčni zavezanec sam. (Prim. zgoraj A, št. 5.) V kazenskem postopanju se izreče povračilo stroškov v kazenski razsodbi. 2. Zoper odločbo davčnega oblastva, ki se glasi na povrnitev stroškov, ima davčni zavezanec pravico rekurza na finančno deželno oblastvo, j zoper tako odločbo komisije pa pravico priziva na prizivno komisijo, oziroma pridobninsko deželno komisijo. Ako je tako odločbo izrekla prizivna komisija, oziroma pridobninska deželna komisije, ima davčni zavezanec pravico rekurza na finančno ministrstvo. V členu II, številka 3, je po prvem odstavku vriniti naslednji odstavek: Ob dodatni odmeri, in sicer tudi že kolikor gre za to, da se dožene nepravilnost prvotne odmere, se more davčni zavezanec enako prisiliti k sodelovanju, kakor v rednem priredbenem postopanju. Wimmer s r. U c. kr. dvom« iu država» tiskam» 26» .6iov«aJ«ch. -ij > ni . ■ tav < ■ ■ t ’ , ' ' . ! ■ r> • ’ . - lil ' M ir.,i il.it,* , ; ■>.)1 ...." . ■ .1 a .. a. «j .. .• r- , v ft ; \ ■' 7V -<■ / , [> -, ■ •.•.X. v M&.t ; 7