Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2008 352(497.4 Ivančna Gorica) 120080202,5 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA Poštnina pacana pri pošti 1295 Ivančna Gorica jrj/ji:; ¿c:&u oi>^¿Jciri-cfrici ov ir;i Številka 5 letnik 14 junij 2008 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠENTVIDU prevajanje v 80 jezikov sodno overjeni prevodi priprave na maturo za angleški in nemški jezik vww.alkemist.si (((išHSHD Praznovanje 530-letnice mestnih pravic I išnje Gore je obiskal slovenski premier in predsedujoči Svetu EL Janez Janša. PISE SE ZGODOVINA Višnjane sprašujemo, kakšno je meščansko življenje? Njihova okrogla obletnica mestnih pravic se v teh dneh pogosto pojavljala v javnosti. Še posebej odmevno je bilo njihovo osrednje praznovanje minuli konec tedna, ki se ga je udeležil celo predsedujoči Evropski uniji, slovenski premier Janez Janša. In kako okrogla je ta njihova obletnica? Pred tridesetimi leti je bila zaokrožena na okroglih 500 let, kar je res spoštovanja in hvalevredna obletnica, samo pomislimo kolikokrat jo letos slišimo v zvezi s Trubarjevim rojstvom. A tudi 530-letnica ne sme biti nič manj pomembna, čeprav se sliši manj okrogla od tiste prej omenjene. Pomislimo na svoja življenja, kaj vse se lahko zgodi v treh desetletjih. Za večino so tri desetletja že več kot tretjina njihovega življenja. .Meščani in meščanke Višnje Gore so torej dostojno obeležili svoj okrogli jubilej in prav je, da so ponosni na svojo dolgo in bogato zgodovino, nam vsem nemeščanom pa ostaja prav tako ponos na svoj kraj in rod. A zgodovina se piše tudi danes in če se še enkrat vrnemo predsedujočemu Evropi, zopet bo obiskal Krjavljevo deželo na bližajočem se Šentviškem pevskem taboru. Letos bo to 39. izvedba -nič kaj okrogla obletnica, a za organizatorje še kako pomembna, saj bodo letos skupaj s slovenskimi zbori zapeli zbori iz držav EU. Ponavljam: tuji zbori bodo peli slovenske pesmi! Mar se ne piše zgodovina? 39. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI rrrimmm Evropsko leto 2 O O 8 I medkulturnega dialoga Sobota, 21. 6. 2008 Koncerti pevskih zborov iz držav članic EU po različnih krajih Slovenije 20.00, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični; koncert zamejskih pevskih zborov Nedelja, 22. 6. 2008 12.00 slavnostna povorka 13.15 koncert združenih pevskih zborov in prenos TV Slovenija Slavnostni govornik predsednik vlade RS in predsedujoči Svetu EU Janez Janša, sodelujejo zbori iz Slovenije in zamejstva ter držav članic Evropske unije ■¡P iflMMMK ms i I n SREČANJE NA POLŽEVEM OBČINI IVANČNA GORICA IN GROSUPLJE VABITA NA SVEČANOST V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI V SREDO, 25. JUNIJA 2008 - ob 14.00: Maša za domovino v cerkvici sv. Duha, somaševanje vodi stiški opat p. Janez Novak - ob 15.00: Promenadni koncert Godbe Stična, Godbe GŠ Grosuplje in Trebanjskih mažoretk - ob 15.30: Osrednja svečanost: pozdravna nagovora županov občine Ivančna Gorica in Grosuplje, slavnostni govornik minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak V kulturnem programu sodelujejo: Alenka Gotar, Tone Kuntner in izbrane skupine kulturnih društev obeh občin. Po kulturnem programu zabava z ansamblom Bobri. _ lamasčlamas.si RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL! 01/7869-040, FAX; 0117869-045 JZDEZ^t //V MONTAŽA • ŽALUZIJE • ROLETE •TENDE > LAMELNE ZAVESE • PLISE ZAVESE Tomaž Oven s.p. GSM: 031/679-079 /Mi Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica Tel./fax: 01/7878-266 SENČILA OVEN ü IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivančna Gorica na, vrata tei./taks oi/7878 535 »imm gsm: 041 757 055 !RAZSTAVNI Ljubljana/PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 epcg Gcum era \zraeos Interaíta d.o.o.. Stegne 21e, Ljubljana, tel.: 01/511 16 24 PE Novo mesto, «Ol.: 041/846-034 www.interalta.si 120080202,5 ©©am za praznik najlepše darilo - krozisce vivancni gorici Letošnja osrednja svečanost ob prazniku občine je potekala v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Andrej Korošec. NOV ČASTNI OBČAN Drugi vrhunec večera pa je bila slovesna podelitev priznanj in nagrad občine za leto 2008. Najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana je na predlog Gasilske zveze Ivančna Gorica in OO SDS Ivančna Gorica za dolgoletno delovanje na družbenem in gospodarskem področju prejel Alojz Ljubic iz Stične. Ljubic se je tako pridružil vrsti naših častnih občanov; Stanislavu Ostermanu, Štefanu Hrovatu, Francu Kalarju, msgr. Jožetu Kastelicu, Avgustu Likovniku in Hubertu Patzeltu. Zlati grb občine je na predlog občinskega svetnika in podžupana Občine Ivančna Gorica Dušana Strnada ter predsednika Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavla Groznika prejelo mesto Višnja Gora ob 530-letnici mestnih pravic. Priznanje je prevzel predsednik KS Višnja Gora Janko Zadel. Kar tri nagrade Josipa Jurčiča so bile podeljene letos. Prejeli so jih: Anton Zaletelj iz Stične za izjemne dosežke in dolgoletno delo na kulturnem področju (predlagatelj Vokalni kvartet Stična). Marta Omejec iz Stične za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture (predlagatelj Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica) in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje za prizadevno in uspešno delo pri ohranjanju spomina na osamosvojitveno vojno (predlagatelj Fotostudio Markelj, Letalski klub Šentvid pri Stični in OO SDS Ivančna Gorica). Dobitnica letošnje plakete Antona Tomšiča pa je postala na predlog Krajevne organizacije RK Ivančna Gorica njena predsednica Alojzija Sever iz Ivančne Gorice, ki je prejela plaketo za izredno prizadevno in uspešno delo na humanitarnem področju. Večer je bil resnično sproščen, saj je lepo obnovljena notranjost šole vzbujala prijetno počutje, svoje pa so doprinesli tudi kulturni izvajalci večera. Tako so že pred prireditvijo takt dajali godbeniki iz Stične, na ples pa so se podali domači folkloristi FS Vidovo. V programu so sodelovale učenke OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Na šolskem odru je zadonela tudi pesem Mešanega pevskega zbora Zagradec pod vodstvom Roberta Kohka, še posebej takrat, ko so zapeli nagrajencu Antonu Zaletelju. Njegovi prijatelji iz Kvarteta Stična Letošnji občinski nagrajenci. so bili namreč ta večer odsotni zaradi obveznosti in svojemu Tončku so čestitali po sporočilu, ki ga je prebrala povezovalka programa Anica Volkar. Svoji dolgoletni predsednici pa so pod vodstvom kapelnika Vladimira Škrleca zaigrali tudi stiski godbeniki in tako je ob slovesnih trenutkih ste- kla tudi kakšna solza. Prepričani smo lahko, da bo podobno tudi čez leto dni, ko bodo na odru stali novi dobitniki priznanj in nagrad, naša Občina pa bo zopet podajala bilanco dela za preteklo leto. Matej Šteh NOVEMU VRTCU NAPROTI Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika nam je v spomin prišla lanska slovesnost, ki je potekala v športni dvorani OŠ Stična. Na njej sta župan Lampret in ravnateljica Vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček tudi simbolično postavila temeljni kamen za novi centralni vrtec v Ivančni Gorici. Šlo je sicer za simbolno dejanje, ki pa je realno napovedovalo bližajoč začetek gradnje vrtca, in sicer v neposredni bližini srednje šole in osnovne šole. Prav lansko pomlad je namreč dokončno dozorela ideja, da se predvidena lokacija novogradnje v centru Ivančne Gorice pri zdravstvenem domu zamenja z novo v sklopu šolskega centra. Sprememba lokacije pa je posledično zahtevala tudi spremembe v projektni dokumentaciji, s čimer se je začetek gradnje zavlekeL Počakati je biio treba tudi na izid ocenitve projekta s strani ministrstva za šolstv o ki šport in tako je ieie letos konec januarja prišlo do sklepa o sofinanciranju gradnje s strani države. Ko je bila zbrana vsa dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje, je bil pred približno mesecem dni končno objavljen javni razpis za izvajalca gradbenih del novega vrtca. Sedaj je povsem realno, da se bo z novim šolskim letom tudi začela gradnja težko pričakovanega vrtca. ŠTEVILO VLOG SE POVEČUJE Pa bo novogradnja razrešila problematiko premajhnih kapacitet našega vrtca? Ravno v teh dneh se zaključuje vpis v novo šolsko leto 2008/09. Na podlagi obravnave vlog - letos se je njihovo število povečalo za več kot sto v primerjavi s prejšnjimi leti, je povabljenih na vpis 158 otrok. Gre za otroke stare od enega leta pa do predšolskih otrok, rojenih leta 2003. Povečano številko vlog zagotovo lahko povezujemo z rastjo prebivalstva zaradi priseljevanja. Zanimivo pa je, da je največ odklonjenih otrok, rojenih v letu 2006 in 2007. Lahko sklepamo, da starši vložijo vlogo računajoč, da bodo z zavrnitvijo imeli prednost v naslednjem letu, ko bo tudi njihov otrok večji. Število odklonjenih otrok je zagotovo problematika, ki se jo Občina kot ustanoviteljica vzgojno-varstvenega zavoda mora zavedati. Od leta 1997, od kar je naš vrtec samostojna ustanova, je bilo sicer odprtih kar devet novih oddelkov na različnih koncih občine. Pravzaprav si morajo starši otrok šteti za veliko prednost, da imajo možnost varstva otrok v domačem kraju. Tako se danes vozijo otroci izven domačega kraja po večini le v enoto Pikapolonico, ki se nahaja v prostorih srednje šole v Ivančni Gorici. Prav v Pikapolonici pa bosta že to jesen pripravljena dva nova oddelka, torej bo z novim šolskim letom delovalo kar 19 oddelkov. K temu bomo po končani gradnji lahko prišteli še nove kapacitete, predvidoma osem oddelkov, oziroma štirje novi, če se bo enota Marjetica selila iz prostorov Zdravstvenega doma. Pa bodo vse te kapacitete zadostovale? Staršem, ki morda še upajo na vpis otrok letos, naj povemo, daje Svet zavoda na podlagi pravilnika o sprejemu otrok pripravil prioritetno listo, po kateri bodo lahko naknadno povabljeni na vpis, na primer če med sprejetimi otroki ne bo stoodstotnega vpisa. Tako je po besedah ravnateljice Kovačkove teden dni pred zaključkom vpisa osem staršev že sporočilo, da njihov otrok kljub sprejetju jeseni ne bo šel v vrtec. Tako je mesto dobilo že osem otrok iz prioritetne liste. Tudi tu so žal odločujoče številke, zanimivo pa je dejstvo, da se je nad rezultati ocenjevanja letos pritožilo kar 75 staršev, nobena pritožba pa se ni izkazala za utemeljeno. Upajmo torej, da se bodo razmere v bodoče »normalizirale« in bo Občina uspela najti še kakšno alternativno možnost dodatnega prostora. Naši oddelki so že sedaj napolnjeni po največjih dovoljenih normativih. Matej Steh Na letošnji osrednji svečanosti ob občinskem prazniku so bila podeljena občinska priznanja in nagrade, novi častni občan občine Ivančna Gorica pa je postal Alojz Ljubic iz Stične. Župan Jernej Lampret je skupaj z ministrom za promet mag. Radovanom Žerjavom in predstavniki Darsa, Direkcije RS za državne ceste in Slovenskih železnic podpisal dva pomembna dokumenta o bodoči prometni ureditvi Ivančne Gorice. KROZISCE IN NADVOZ POSTAJATA REALNOST Prav razreševanje prometne problematike v občini pa je bil razlog, da se je na zadnji petek letošnjega maja v šentviški šoli zbrala vrsta pomembnih in uglednih gotov. Potem ko je novembra 2005 občino obiskal tedanji minister za promet Janez Božič - tedaj so bili zastavljeni dogovori, na podlagi katerih je kasneje stekla obnova regionalne ceste Ivančna Gorica-Muljava, je tokrat v našo občino prišel njegov naslednik mag. Radovan Žerjav. Minister je v nekaj besedah poudaril trenutne razmere na državnih cestah v naši občini in orisal možnosti rešitve le-teh. Pravzaprav je kot Prekmurec presenetil s poznavanjem naše občine. A bolj kot to je pomembno dejanje, kije sledilo; svečan podpis Protokola o sojinanci-ranju krožnega križišča v območju avtocestnega priključka Ivančna Gorica in Protokola za gradnjo izvennivojske-ga križanja (nadvoza) lokalne ceste z železniško progo v neposredni bližini štadiona v Ivančni Gorici Prvi omenjeni dokument natančno opredeljuje izgradnjo krožnega križišča (pri Mercatorju) še v letu 2008, pri čemer je glavna vloga Občine dokončna pridobitev - odkup potrebnega zemljišča, izvedbo pa prevzame ministrstvo za promet oziroma Direkcija RS za ceste. Z izvedbo je seveda povezano tudi financiranje. Drugi dokument pa opredeljuje interese ministrstva za promet. Občine in Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, da je izgradnja cestnega nadvoza na bodoči zahodni obvoznici (»uparjalniška cesta«) pri stadionu in priključitev na regionalno cesto proti Višnji Gori s krožiš-čem pri podjetju Akrapovič smiselna in nujna za boljši pretok prometa v Ivančni Gorici. Omenjeni protokol sodelujoče stranke zavezuje, da ta projekt uvrstijo v svoje planske dokumente, samo financiranje pa bo treba opredeliti še s posebnim sporazumom. Izdelava projektne dokumentacije se naj bi začela že v letu 2008. Protokola so ob spremljavi citer, na katere je igrala učenka OŠ Ferda Vesela Eva Medved, podpisali poleg župana Lampreta in ministra Žerjava še direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko in član uprave Darsa Boštjan Rigler (samo protokol o krožišču pri avtocesti), protokol o izgradnji nadvoza in krožišča pri Akra-poviču pa direktor Direkcije RS za Slovensko predset Presidency Presitience slo vb Letošnjo osrednjo svečanost je zaznamoval obisk prometnega ministra Ra-dovana Žerjava. Kraj letošnje osrednje svečanosti ob občinskem prazniku ni bil izbran naključno. Obnova in razširitev šentviške šole je bila namreč zadnja velika občinska investicija, katere otvoritev je potekala lani septembra. Projekt obnove in dozidave je sofinanciralo tudi ministrstvo za šolstvo in šport, glede na potek letošnje osrednje svečanosti ob občinskem prazniku pa je moč sklepati, da bo naša občina ponovno deležna sofinancerskih deležev države v nekaterih pomembnih projektih v občini. Osrednji nagovor na svečanosti je imel župan Jernej Lampret, ki je orisal življenje občine v zadnjem letu. Bolj kot pogled nazaj pa je važen pogled naprej, zato je župan izpostavil kar nekaj načrtov za prihodnost. Trenutno so v teku še zadnje priprave na začetek gradnje novega vrtca - objavljen je razpis za izvajalca gradbenih del, kot kaže, se začenja premikati tudi na področju domske problematike, na vrsto prihajata tudi vodovod v Zg. Dragi in na Leskovški planoti. V Ivančni Gorici bo kmalu zaživela obrtna cona, kažejo se tudi namere gradnje stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS, dva več-stanovanjska objekta, ki ju gradi Občina, pa sta tik pred odprtjem. Še bolj razveseljujoče pa je dejstvo, da se bo v prihodnjih mesecih začelo reševati pereče vprašanje prometne ureditve v Ivančni Gorici, vezane na križišče pri Mercatorju. Župan je seveda znal ob priliki občinskega praznika dati vso čast in zahvalo rojaku pisatelju Josipu Jurčiču, ki nam je zapustil bogastvo kulturne dediščine in s katerim je povezan tudi praznik občine. Zahvalil se je tudi občinskim svetnikom in svetnicam ter vsem političnim strujam v občini za zgledno in uspešno sodelovanje. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7812130, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna strar www.klasje.net. Uredniški odbor: Matej Šteh, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Lojze Grčman, Simon Bregar (šport), Milena Vrhe vec (kmetijstvo), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Silvo Berdajs. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/? Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamc Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, junij 2008 PREDSTAVLJAMO LETOŠNJE OBČINSKE NAGRAJENCE ALOJZIJA SEVER - plaketa Antona Tomšiča Že več kot štiri desetletja marljivo deluje v Krajevni organizaciji RK Ivančna Gorica, od leta 1978 kot njena predsednica in zadnjih deset let tudi kot članica izvršnega odbora Območnega združenja RK Grosuplje. Poznamo jo tudi kot dolgoletno upravnico pošte v Ivančni Gorici. Pri svojem delu je natančna, preudarna, dosledna. Nesebično pomaga ljudem v stiski, aktivno sodeluje v množični zdravstveni preventivi, še zlasti pa skrbi za krvodajalstvo. O tem vse skozi tudi seznanja občane v občinskem glasilu. Ko se srečuje s človeško stisko, se v njej spontano prebudi sočutje in pripravljenost ter volja pomagati. S svojim delom s številnimi društvi in organizacijami v kraju vztraja pri osnovnih načelih, kot so humanost, neodvisnost, prostovoljnost, da bi ljudje postali tudi soljudje. Delo s pomoči potrebnimi pomeni Alojziji Sever način življenja. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPLJE - nagrada Josipa Jurčiča 194-člansko Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje je začelo delovanje že prvo leto po osamosvojitvi Slovenije, uradno pa je bilo ustanovljeno leta 1999 in združuje člane z območja občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Ponosni smo lahko z njimi na izjemen dogodek slovenske zgodovine, da je slovenski narod dobil svojo lastno, svobodno in demokratično državo Republiko Slovenijo. Nekaj naših rojakov je za ta veliki zgodovinski dosežek žrtvovalo največ kar lahko - svoje življenje. Združenje ohranja spomin na osamosvojitveno vojno, spodbuja domovinsko zavest tako občanov kot vseh državljanov Slovenije. Krepi narodni ponos na mnogih priložnostnih srečanjih. postavlja spominska obeležja in s sorodno policijsko veteransko organizacijo Sever. V občini Ivančna Gorica je njihovo sodelovanje najvidnejše pri organizaciji proslav ob dnevu državnosti, v središču Ivančne Gorice pa so leta 2004 postavili tudi spominsko obeležje. Svoje izkušnje, prepričanje in pogum prenašajo na mlade in vse, ki čutijo pripadnost domovini Sloveniji. ANTON ZALETELJ - nagrada Josipa Jurčiča Že zelo zgodaj se je vključil v kulturno dogajanje v kraju. Že več kot petdeset let prepeva v cerkvenem in moškem zboru. Bil je soustanovitelj in dolgoletni član Kvarteta Stična. Nepozabne so njegove številne vloge, ki jih je odlično odigral v številnih dramskih delih kot dolgoletni član Kulturnega društva Stična. Njegovi prijatelji in soustvarjalci kulturnega življenja v kraju in občini ga spoštujejo kot vestnega in zavzetega kulturnega delavca, ki zna prisluhniti bogastvu, ki ga nudi pesem pevcu in igra igralcu. Prav takšnim, kot je Anton Zaletelj, pa gre danes zahvala, da se kulturno izražanje nadaljuje in nadgrajuje tudi z mladim rodom. MARTA OMEJEC - nagrada Josipa Jurčiča Marti Omejec, članici Kulturnega društva Godba Stična, je bila že v zibel položena kultura v najžlahtnejšem pomenu besede, saj so bili starši predani ljubiteljskemu gledališču za katerega so znali navdušiti tudi svoje otroke. Vsa Kaste-ličeva družina je bila med prvimi člani nanovoustanovljene Godbe Stična, med njimi tudi Marta, ki še danes igra klarinet. Ni samo odlična glasbenica, ampak sposobna organizatorka, zato jo je društvo celih 22 let imenovalo za svojo predsednico. Marljivo je delovala tudi na področju ostale ljubiteljske kulture v kraju in svojo ustvarjalno delovanje prenesla tudi na svojo družino. Cilje vedno zna doseči s pravo naravnanostjo, z vztrajnimi vajami in neizmerno voljo. Z njo je lepo živeti in delati, jo poslušati in prebirati njeno poezijo. MESTO VIŠNJA GORA - zlati grb občine Višnja Gora praznuje v letošnjem letu okrogli jubilej mestnih pravic, kajti leta 1478 je cesar Friderik III. z listino povzdignil naselbino v mesto. V svoji zgodovini se je Višnja Gora vzpenjala in padala. Zlasti po drugi svetovni vojni, ko je v mestu prenehalo delovati večina javnih služb in obrtnikov, je mesto s staro srednjeveško podobo vse bolj stagni-ralo. Razvoj kraja je nastopil zlasti po letu 1995, ko je bila ustanovljena nova občina Ivančna Gorica. Več kot 2200 prebivalcev se danes veseli uspešnega razvoja ob novi osnovni šoli, sodobni tovarni Elvez, prenovljeni nekdanji graščini, v kateri je vzgojno-izobraževalni zavod, ob novi pošti, obnovljenih pročeljih zgradbe in Omahnovi vili. Višnja Gora ima svoj lastni vodovod in tudi svoj časopis. So tudi prijazni gostitelji in uspešni organizatorji, združeni v številnih društvih, saj se ravno Višnji Gori začenja tradicionalni pohod po Jurčičevi poti. ALOJZ LJUBIC - častni občan Gospod Lojze Ljubic že več kot 50 let s svojim znanjem in izkušnjami bogati člane gasilskih društev danes preko Gasilske zveze Ivančna Gorica in Gasilske zveze Slovenije, v preteklosti pa preko tedanje zveze gasilcev in političnih skupnosti takratne občine Grosuplje. Uspešno in vestno opravlja številne funkcije in izpolnjuje mnoge odgovorne ter zahtevne naloge na področju prostovoljnega gasilstva v naši občini, v Sloveniji in izven njenih meja. To dokazujejo številna priznanja, odlikovanja in že prejeti nazivi vseh tistih, ki hočejo in zmorejo pomagati sočloveku ob naravnih in drugih nesrečah. Z njim se lahko veselimo uspehov na tem področju, občudujemo urejenost gasilskih domov s sodobnimi gasilskimi prevoznimi sredstvi. Vse to je Lojzetu Ljubiču posebno pomembna skrb in veselje. Posebna vez ga veže s pobrateno občino Hirschaid, saj je prejel tudi najvišje bavarsko priznanje. Lojze Ljubic je 20 let uspešno opravljal funkcijo predsednika KS Stična. Asfaltirane ceste, telefonsko omrežje, javna razsvetljava, otroški vrtec, trgovina s kulturno dvorano itd. so le nekateri pomembnejši dosežki v stiški krajevni skupnosti na področju infrastrukture pod njegovim predsedovanjem. Vedno si je prizadeval za napredek in razvoj kraja z okolico. Uresničile so se njegove sanje, da bi Ivančna Gorica ponovno postala samostojna občina, kot je bila v letih od 1950 do 1960. Ponosen je na Srednjo šolo Josipa Jurčiča, urejenost občine, številne uspešne projekte ob rekonstrukciji cest v državnem in lokalnem merilu. Bil je na pomembnih službenih mestih, kjer je prenašal napredek v domače okolje, zlasti na področju pošte in telefonije, saj mu ni bilo težko navezati stikov z odgovornimi ljudmi takratne države Jugoslavije. Kulturno in društveno življenje v Stični je obogatil s ponovno oživitvijo pevskega zbora leta 1962 in ustanovitvijo godbe na pihala leta 1977. Svoji dragoceni zbirki mnogih priznanj in odlikovanj, ki jih je gospod Lojze prejel pred nastankom samostojne slovenske države in po njem doma in na tujem, je dodal tudi najvišje priznanje občine Ivančna Gorica - naziv častnega občana. Pripravila: Nusa Volkar in Matej Steh V Pekarni Grosuplje nas povezuje skupna želja: ustvarjati izdelke in razvijati storitve, ki s svojo kakovostjo navdušujejo kupce. V svojo sredino vabimo posameznike, ki si želijo razvoja in socialne varnosti v uspešnem slovenskem podjetju, uprtem v prihodnost. Ste marljivi in skrbni pri delu? Bi radi svoje spretnosti in znanje delili z nami? Predstavite se nam in se nam pridružite! Več informacij o prostih delovnih mestih dobite na spletni strani www.mercator.si, pod rubriko Razpisi za zaposlitev. Lahko nas tudi pokličete na številko 01/786 69 02. OSMVM CERTIFIKAT ercator Druiini piiprno podjetje Vaše prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Poslovni sistem Mercator, d.d.. Kadrovski sektor, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana ali po e-pošti na naslov zaposlitev@mercator.si. Vaše prijave pričakujemo do 25. junija 2008 Obravnavali jih bomo zaupno. Pridružite se nam pri deiu v obratu Pekarna Grosuplje kot SODELAVEC V SKLADIŠČU (m/ž) VZDRŽEVALEC STROJNIH IN ELEKTRO NAPRAV {m/ž) 'Pekarna ifrosuplje Ivančna Gorica, junij 2008 3 ©B30KB VISNJANSKI PRAVLJIČNI TRENUTKI Polža pred cerkvijo priklenili na verigo. Predsednik slovenske vlade in predsedujoči svetu Evrope Janez Janša s svojo Urško z navdušenjem gledal mlade igralce Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Bo nova pesem Marka Vozlja postala višnjanska himna? Po desetih letih spet nov zbornik Višnja Gora - slovenska pravljica! Domača gledališka skupina KD Janez Cigler je uprizorila Kozlovsko sodbo v Višnji Gori - Ivančna Gorica, junij 2008 Predsednik krajevne skupnosti Janko Zadel je tudi imel zanimiv in lep govor o dosežkih kraja, dobrem sodelovanju z občino, društvih, krajanih. V imenu krajevne skupnosti je predsedniku Janši podelil plaketo, na katerem je stiliziran polž, in novi zbornik. Nato smo vsi prisostvovali prijetnim nastopom malčkom iz vrtca, plesni skupini iz osnovne šole, pevki iz vzgojno-izobraževalnega zavoda. Posebej pa nas je navdušil naš Marko Vozelj z novo zelo lepo in ušesom prijetno pesmijo o domu, ki ga naj vsak ima, še posebej za Višnjane pa je dragoceno opevanje višnjanskih zvonov. Skoraj bi si upal staviti, da bo pesem kmalu postala višnjanska himna. Marko se je izkazal tudi kot spreten govorec. Med drugim je povedal znano resnico, da smo Višnjanje na sončni strani hribov med visnjansko dolino in grosupeljsko kotlino ter da do nas zlepa ne pride megla. Po uradni proslavi so mladi igralci kulturnega društva Janeza Ciglerja imenitno uprizorili slovito Kozlovsko sodbo v Višnji Gori. Režiser igre je bil domači župnik Boštjan Modic, ki je odlično pripravil igralce. Potek igre je spremljalo živahno odzivanje gledalcev, ki smo sproščeno uživali v domislicah igralcev. Na koncu prireditve sta se srečala še dva Janeza, dva predsednika. Predsednik društva prijateljev konj Janez Zupančič - Aleskov je predsedniku vlade Janezu Janši izročil lastnoročno izdelanega, zelo lepega polža. Po prireditvi se je predsednik vlade rokoval s številnimi udeleženci res lepe in prisrčne prireditve. Skupaj z Urško sta stopila tudi v slavnostno razsvetljeno mestno cerkev sv. Ane, kjer sta slišala nekaj podatkov o zgodovini cerkve in o cehovskih oltarjih. Ogledala sta si tudi kip novega polža, se pogovorila z avtorjem kipa Primo- Spomenik Višnjaneksega polža sta odkrila predsednik KS Janko Zadel in učenec Matic Dremelj. Minuto ali dve pred 19. uro se je do cerkve sv. Ane pripeljal predsednik vlade in predsedujoči Evropski uniji Janez Janša z žlahtnim presenečenjem. Z njim je prišla tudi njegova Urška, ki je bila v Višnji Gori prvič. Slavnostna prireditev se je lahko začela. Himno in še dvoje pesmi so zapeli pevci domačega cerkvenega zbora. Celotno prireditev je simpatično, na trenutke hudomušno in vedno suvereno vodila radijska novinarka, domačinka Darja Groznik. Viteški red iz Žužemberka je prišel na oder v plemiških oblačilih, s hele-bardami in čeladami, z grofičnami in pisarjem, ki je prebral odlok cesarja Friderika III. z dne 9. julija 1478 leta, s katerim je tržane povzdignil v meščane in jim s tem dodelil mestne pravice kot ostalim takratnim mestom v cesarstvu. In že je voditeljica povabila k mikrofonu predsednika Janeza Janšo. V svojem zelo zanimivem govoru nam je čestital k več kot pol tisočletnemu jubileju in poudaril, daje mesto imelo svoje vzpone in padce, da je bila vrsta višnjanskih plemičev zelo pomembna v takratnem obdobju, da so se v Višnji Gori rodili pomembni ljudje - Janez Candek in drugi, ki so skupaj s Primožem Trubarjem utirali pot slovenskemu jeziku. V govoru je omenil tudi velik razvoj v kraju, občini in Sloveniji. Povedal je tudi, da je simbolni znak predsedovanja evropski uniji naredil Višnjan Robert Kuhar ter ta znak, ki ga videvamo na televizijskih ekranih in drugje, tudi podrobno opisal. Da znak predstavlja hrastov list, klenost in trdoživost slovenskega naroda. Povedal je, daje kot učenec igral šah v naši stari šoli in tekmoval v teku po višnjanskih ulicah. Skratka, predsednikov govor je bil slikovit, tudi malce šegav, kot se za naše slavje spodobi. Na koncu govora nam je položil v srce žlahtno misel, da naj bomo ponosni na svoj kraj in da naj nas ne bo sram, če povemo, da smo doma iz Višnje Gore. In na svojega polža naj pazimo. Predsednik Janez Janša je doživel za take besede prave ovacije. Nato nas je nagovoril župan Jernej, ki ga je voditeljica Darja postavila pred kar težko nalogo. Vprašala ga je, kaj bo v Višnji Gori novega, kdaj bomo dobili kanalizacijo? Kot se za župana spodobi, se je župansko izvil in imenitno govoril, le o kanalizaciji ni nič natančnega povedal. Slej ko prej bomo tudi to potrebno reč dobili. Zapel je tudi Višnjan Marko Vozelj. žem Pugljem in mu čestitala za lepo in zanimivo kiparsko stvaritev, nato sta si še ogledala novo sončno uro na južni cerkveni fasadi in tudi čestitala slikarju Janezu Kastelicu za to res imenitno delo. Spominek za predsednika vlade od domačega Dmštva prijateljev konj. Sledil je še kratek obisk v mestni hiši. Ko je predsednik vlade Janez Janša rekel, daje prišel čas odhoda, sem na glas pomislil, da je fino, da gre, ker bomo po njegovem odhodu lahko bolj sproščeno spili kakšen kozarec ali dva. Ne spodobi se namreč, da bi se v prisotnosti trenutno prvega moža Evropske unije preveč nacejali z žlahtno kapljico, pa čeprav v počastitev tradicije, ko so v starih časih mestni očetje nazdravljali z vinom iz polževe lupine. Predsednik se je nasmejal in pokomentiral, da to pa je odkritost. Zapik. Lepo je bilo ta dva dneva v našem mestu, počaščeni smo bili z visokim obiskom. Pridite in si oglejte naš spomenik polžu! Svoje vtise na papir dal meščan slavnega starodavnega višnjanskega mesta, Pavel Groznik To je le nekaj izsekov dvodnevnega praznovanja 530-letnice višnjanskih mestnih pravic. Pa pojdimo po vrsti. Oba slavnostna dneva, tako v petek, 13. junija, kot v soboto, 14. junija, je bolj ali manj deževalo, a to slavnostnega vzdušja ni moglo pokvariti. Našemu ljubemu polžu, tako pravijo njegovi dobri poznavalci, vlažno in deževno vreme prav prija, če je pa polžu prav, je pa prav tudi nam meščanom. V petek zvečer je mestni bobnar Lojze Rus po bobnanju vesoljnemu občestvu razglasil sklep mestnih očetov, da se slavje pred cerkvijo mile mestne zavetnice sv. Ane lahko začne in da naj Janja Omahen - Ambrožič prevzame v svoje roke vodenje petkovega dela proslavljanja. Za začetek je mladi Blaž Dremelj s harmoniko zaigral Golico, nato je podpisani spregovoril nekaj besed o našem preudarnem polžu, katerega manire smo v veliki meri prevzeli meščani. Na prizorišče je pristopil avtor novega polža, akademski kipar Primož Pugelj iz Vnanjih Goric, kjer imajo med ostalimi zanimivimi zadevami tudi Ašičevo zdravilno pot. Primož je za letošnja višnjanska slavja naredil tudi zanimive in zelo sodobno narejene spominske plakete. Kmalu za predstavitvijo kiparja pa je predsednik sveta krajevne skupnosti Janko Zadel v naročje vzdignil učenca Matica Dremlja in skupno sta s polža snela višnjansko zastavo. Polža, priklenjenega na steber, smo zagledali v vsem njegovem sijaju. Da pa bi obiskovalci iz drugih krajev vedeli, zakaj je polž naš simbol, je na stebru kratek zapis legende, in to kar v štirih jezikih: angleškem, nemškem, italijanskem in seveda slovenskem. Po odkritju spomenika, ki je zelo verjetno edini na svetu posvečen skromnemu, a nadvse vztrajnemu in modremu polžu, smo se preselili v mestno hišo. Cerkveni mešani zbor pod vodstvom prof. Milana Jevnikar-ja je zapel nekaj pesmi, med katerimi je posebej na koncu odmevala legendarna pesem Žabe svatbo so imele. Po kratkem nagovoru prizadevnega predsednika sveta Janka Zadela so se podeljevale spominske plakete nekdanjim predsednikom krajevne skupnosti, članom sveta krajevne skupnosti, županu Jerneju, domačim občinskim svetnikom in predstavnikom vseh društev, ustanov in organizacij v kraju. Prisotni so dobili še skoraj toplo knjigo Višnja Gora - Slovenska pravljica. Iz tiskarne je prišla samo dobro uro pred zborovanjem. Po uradnem delu pa nas je čakalo presenečenje v obliki velike, lepe in seveda zelo slastne torte z napisom 530 let meščanskih pravic, ki so jo naredili gojenci in njihovi mentorji iz vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki letos praznujejo tudi 60-letnico svo- Naslovnica novega zbornika o Višnji Gori, katerega je oblikoval Višnjan Robert Kuhar, priznani oblikovalec. Dan se je počasi zaključeval, prihajal je nov dan, nova prireditev. Tudi v soboto ni šlo brez dežja. Kar precej je namakalo naše vrtove in travnike, potok Višnjica je počasi naraščal. Toda malo pred 19. uro, začetkom glavnega praznovanja, pa je dež skoraj čisto prenehal. Na mestnem trgu pri lepo prebarvanem Valvazorjevem vodnjaku, za kar se je posebej potrudil Jože Medved, seje zbrala precejšnja množica ljudi. Čeprav statistika pravi, da v Višnji Gori prebiva 23 več moških kot žensk, se mi dozdeva, da so bile slednje tokrat v večini tako kot pri vseh pomembnih rečeh. Gospodinjska stran Bazilika je eno izmed najpomembnejših kuhinjskih zelišč. Znane so številke različice bazilike, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, barvi, okusu ter vonju. Dobro se ujema s paradižnikovimi jedrni in drugo zelenjavo, nje omake pa postrežejo tudi s pečenim mesom, predvsem jagnjetino. Pri kuhi jo dodamo ob koncu, sicer izgubi značilno aromo. Poznavalci vedo, da se okus sveže bazilike razlikuje od okusa sušene ali drugače konzervirane rastline. Včasih so za konzerviranje pogosto uporabili olje in sol. Iz tega seje razvila cela vrsta različnih pripravkov, kijih imenujejo pesto, le-ta pa z različnimi dodatki dobi različne dodatne okuse. Izboljšuje okus paradižniku, prelivom za špagete, ribam, gobjim jedem, mesnim omakam, juham, solatam, piščancu ter jedem z jajci in rižem. Ujema se z zelišči, kot so: peteršilj, rožmarin, lovor, origano, timijan in žafran. Za zdravje: Bazilika deluje pomirjujoče na živčni sistem. Poparek, ki ga pijemo kot čaj, postane krepčilni napitek in deluje pri prehladih na potenje in pomaga pri izkašljevanju. Dobro dene tudi pri želodčnih težavah, napenjanju in pomanjkanju teka. Omaka pesto ■ : Sestavine: 3 dl oljčnega olja, 7 strokov česna, listi sveže bazilike, žlica pinjol, parmezan Priprava: Za znamenito italijansko omako stremo s tolkalom v terilnici (možnarju) liste bazilike, česen in sol. Dodamo še popražene in ohlajene pinjóle, nariban parmezan in postopoma deviško oljčno olje ter vse skupaj dobro premešamo, da se sestavine spojijo. Pesto je omaka, ki spremeni špagete v eno od najslastnejših jedi. Opomba: Pinjóle so skupno ime za seme več vrst borovcev. Pri nas pod tem imenom razumemo seme vrste pinija (Pinus pinea), ki raste povsod ob Mediteranu. Seme se nahaja v storžih, ki se v naravi sami odprejo, ko dosežejo določeno zrelost in seme potem pade na tla. Jedem jih lahko dodamo sveže ali pa jih prepražimo na majhni količini olja. Dodamo jih lahko tako v mesne, divjačinske in ribje jedi kakor tudi v slaščice. Iz njih lahko pridelamo tudi olje. Za pinjóle pravijo, da so afrodiziak. Po navadi se jih lahko kupi na tržnici ali v trgovini, kjer prodajajo suho sadje. Rulada iz puranjih prsi Sestavine: 360 g puranjih zrezkov, 4 čajne žličke paradižnikove mezge, 15 g bazilike, 1 strok česna, žlica mleka, 2 žlici pšenične polnozrnate moke, sol, poper Priprava: Zrezke potolčemo in namažemo s paradižnikovo mezgo. Na vsak zrezek položimo sveže liste bazilike, malo nasekljanega česna, nekaj soli in popra. Tesno jih zvijemo in otrdimo z zobotrebci. Vsak zvitek premažemo z mlekom in potresemo z moko. Na pekač položimo alufolijo in nanje mesne zvitke. Na srednjem ognju jih pečemo 20 min. Med peko lahko zvitke obračamo. Ko so pečeni, jih narežemo na rezine. Rulado ponudimo s testeninami in paradižnikovo omako, okrasimo pa z listi bazilike. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Losos z baziliko Sestavine: 600 g lososa, svež limonin sok, česen, 2 žlici olivnega olja, bazilika, sol, poper Priprava: V posodi zmešamo marinado iz soka 1 limone, strtega česna, olivnega olja, sesekljane bazilike, soli in popra. Vzamemo 4 lososove fileje, vsak naj bo težek približno 150 g. Filejem odstranimo kožo in jih položimo v marinado. Vse skupaj damo v hladilnik za približno 30 min. Vsak file zavijemo v alufolijo in ga pečemo na žaru ali v ponvi približno 7 min na vsaki strani. Timijan izvira iz Evrope in iz Sredozemlja. Je zelo stara rastlina, saj so njegovo razkuževalno moč poznali že Egipčani pri balzamiranju mrtvih. Grki so timijan uporabljali poleg sira in v pijačah, Rimljani pa so ga uporabljali v zdravilne namene. Ima zelo močen okus. Rad ima sušna in sončna področja, pri nas pa najboljše uspeva na Krasu. Uporaben je kot začimba pri številnih zelenjavnih in mesnih jedeh. Zelo dobro se poda k divjačini, perutnini in jetrnim jedem. Z njim odišavljamo jedi iz stročnic, krompirja in bučk. Daje tudi značilen okus znamenitemu benediktinskemu likerju. Skupaj s peteršiljem in lovorjem sestavlja začimbno mešanico bouquet garni. Opozoriti velja, da moramo biti pri uporabi previdni, saj je svež zelo oster. Limonasti timijan lahko v manjših odmerkih dodajamo ribam in piščancem ter nekaterim desertom iz svežega sadja. Timijan tudi pomaga prebavljati maščobe, zaradi cesarje dobrodošel ob jedeh iz ovčjega in svinjskega mesa ter račjega in gosjega mesa. Za zdravje: Kot čaj se pije tudi pri preprečevanju želodčnih in črevesnih krčev. Lajša težave, povezane s stresom, živčnostjo in nespečnostjo. Blaži pike žuželk, pomaga tudi pri krastah, atletskem stopalu ter glivičnih okužbah. Zeliščno maslo__ Maslo je že samo po sebi čudovitega okusa, če pa ga obogatimo z zelišči in začimbami, pa postane še boljše. Najbolj znano je maslo s česnom, sardelicami, hrenom, pehtranom, drobnjakom, baziliko ali čilijem. To je le nekaj možnosti za pripravo pikantnih vrst masla za mazanje kanapejev ali sendvičev ali kot prilogo k pečenemu mesu in ribam. Delamo z zmehčanim maslom, nato ga ohladimo, da postane trdo. Sestavine: 125 g zmehčanega masla, žlica sesekljanega svežega drobnjaka, žlica sesekljanega peteršilja, pol žlice sesekljanega svežega pehtrana, žlica gorčice, sol. sveže mlet poper Priprava: Zmešamo maslo, drobnjak, peteršilj, pehtran, gorčico ter sol in poper po okusu. Pokrito pustimo 1 uro na hladnem, da se maslo navzame dišav. Močno ohladimo, da se otrdi, nato postrežemo z morsko hrano, piščancem ali ostalim mesom. Zajec z gorčico in timijanom Sestavine: 30 ml gorčice v prahu, 15 ml sesekljanega timijana, 30 ml moke, 90 ml vode, sol in poper, razkosan zajec Priprava: Z mešalnikom pomešamo gorčico, moko in timijan ter po želji začinimo. Dodajamo vodo, da zmešamo v gladko zmes, ki jo s čopičem kasneje nanesemo na kose zajca z vseh strani. V pomaščen pekač razporedimo kose zajca in pečemo uro in pol pri 180 stopinjah Celzija, dokler se meso ne zmehča. Olja in kisi, v katera namočimo zelišča, lahko zelo obogatijo vsak recept, ki zahteva navadno olje. Najlažje je aromatizirati navadno olivno olje. Pripravljanje zeliščnih olj je dober način porabe poletnih zelišč takrat, ko jih je veliko. Uporabimo lahko: baziliko, origano, lovor, koriandrove liste, majaron, krebuljico, drobnjak, koper, meto, peteršilj, žajbelj, pehtran in timijan. Zelišča lahko uporabimo samostojno ali jih kombiniramo. Z različnimi kisi klasično začinjamo različne solate, v sodobni kuhinji pa z i; različnimi vrstami kisa začinjamo tudi vse druge jedi, celo sladice. Pri uporabi »¡f•. različnih vrst kisa bodimo posebej pozorni na kombinacije arom in okusov kisa in jedi. Nežnejše različice vinskih kisov uporabljamo v prvi vrsti za različne solatne prelive, pa tudi za pripravo majonez. S svetlim jabolčnim kisom začinjamo svetlo meso, zlasti perutnino in ribe, odličen pa je tudi za deglaziranje zarebrnic, zlasti tistih s pečenimi jabolki. Kis z zelišči ■■irtimr- Sestavine: 2,5 l vinskega kisa, 5 salotk, 1 žlica soli, 15 zrn črnega popra, 5 strokov česna, 10 lovorovih listov, 1 čili, 4 vejice rožmarina, šopek timijana Priprava: Večji steklen kozarec temeljito operemo in posušimo. Rožmarin in timijan osmukamo in ločeno drobno sesekljamo; vsakega potrebujemo po 1 zvrhano žlico. V steklen kozarec stresemo šalotko, začimbe in zelišča. Prelijemo z vinskim kisom, dobro zapremo in za 30 dni postavimo na sobno temperaturo. Kis skozi gazo precedimo v manjše stekleničke. Steklenice s sredozemskim kisom hranimo v temnem prostoru oziroma v kuhinjski omari. Česnov kis ponudimo v majhni steklenički kot namizno začimbo. 1021 Ivančna Gorica, junij 2008 posvetovalni referendum o območjih in imenih pokrajin v sloveniji ter statusu mestne občine ljubljana, ki bo 22. junija 2008 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal posvetovalni referendum o območjih in imenih pokrajin v Slovenji ter statusu Mestne občine Ljubljana. Odlok o razpisu je objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/08. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: »Ali ste za to, da se v skladu s 143. členom ustave Republike Slovenije ustanovi Osrednje Slovenska pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Bloke, Borovnica; Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrava-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Logatec, Log, Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi ?« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. Referendumski izid se ugotavlja za celotno referendumsko območje in posebej za območje vsake od občin, vključenih v referendumsko območje. Splošno glasovanje bo na vseh voliščih v državi in bo potekalo v nedeljo, 22. junija 2008. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki, ki so potrebni za izvedbo referenduma je določen 23. 5. 2008. Referendum vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Republike Slovenije, ki bodo najpozneje do 22. 6. 2008 dopolnili 18 let starosti in imajo pravico voliti v državni zbor. Pravico uresničuje volivec osebno z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Na referendumu se lahko glasuje na naslednje načine: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 22. 6. 2008, od 7. do 19. ure, b) predčasno glasovanje v torek, 17., sredo, 18. in četrtek, 19. junija 2008 od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Kolodvorska cesta 2, Grosuplje (Upravna enota), c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo na dan glasovanja 11.11. 2007: • v bolnišnici ali zdravilišču; • so oskrbovanci v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu; • ali so na prestajanju kazni zapora ali v priporu in bodo najpozneje do 12. junija 2008 vložile zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji, č) na posebnih voliščih, določenih v skladu z 79.a členom ZVDZ , če bo volivec najpozneje do vključno 19. junija 2008 to svojo namero sporočil okrajni volilni komisiji, d) glasovanje na domu 22. 6. 2008 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje do 19. 6. 2008 sporočile okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. Volivci, ki želijo glasovati na posebnih voliščih v skladu z določbami 79.a člena Zakona o volitvah v državni zbor, morajo okrajni volilni komisiji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, v katerem so vpisani v volilni imenik (3 dni pred dnem glasovanja). Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje juris-dikcije diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (izseljenci) in bodo na dan glasovanja, 22. 6. 2008. v Republiki Sloveniji in želijo glasovati na volišču v Sloveniji. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Kolodvorska cesta 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNIK: FRANC KRIVIC NAMESTNICA PREDSEDNIKA: KATARINA MAROLT KURET ČLANICA: MILENA STRNAD •NAMESTNICA ČLANICE: MAJDA KADUNC ČLAN: BOJAN ZUPANČIČ NAMESTNIK ČLANA: DAVORIN KASTELIC ČLANICA: AUA GABRIJEL NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ DOLINŠEK TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS FRANC KRIVIC PREDSEDNIK OVK 0 altes RAČUNOVODSKE STORITVE Vodimo poslovne knjige za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Nudimo računovodske, knjigovodske in administrativne storitve. • Pri nas poskrbimo da bo vaše računovodstvo kakovostno vodeno. • Smo cenovno ugodni in vedno na voljo. • Naše podjetje odlikuje strokoven in prijazen kader Vodenje računovodstva in s tem tudi zaupanje so nam namenile že mnoge priznane stranke z različnimi področji delovanja. Zaupajte nam in prijetno boste presenečeni! Kontaktni podatki: ALTES d.o.o. Stična 71 a 1295 Ivančna Gorica Tel: 01 787 8398 GSM: 040 302-324 Fax: 01 787 8557 info@altes.si www.racunovodstvo-altes.si V podjetju ALTES ne čakamo, ampak se odzovemo takoj! Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 041-1/2008-2 (20), datum: 29.5.2008 Na podlagi 26., 27. in 30. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo), in Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana (OdPRPok) (Uradni list RS, št. 50/2008) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji SKLEP 0 DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana, ki bo v nedeljo 22. junija 2008, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 29.5.2008 določila naslednja volišča in njihova območja: I. (izsek iz seznama) zap. Št, oznaxa volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 31. 403032 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica Ivančna Gorica 32. 403033 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II. Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica Mrzlo Polje, Mleščevo, Škrjanče, Gorenja vas, Veliko Črnelo, Malo Črnelo, Vrhpolje pri Šentvidu, Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Spodnja Draga 33. 403034 KULTURNI DOM MULJAVA Muljava 20 Muljava, Potok pri Muljavi, Oslica, Leščevje, Mevce, Velike Kompolje, Male Kompolje, Bojanji Vrh, Velike Vrhe, Male Vrhe, Sušica, Trebež 34. 403035 KULTURNI DOM STIČNA Stična 11 Stična, Gabrje pri Stični, Mala Dobrava, Vir pri Stični 35. 403036 GASILSKI DOM METNAJ Metnaj 2 Metnaj, Mala Goričica, Poljane pri Stični, Planina, Osredek nad Stično, Debeče, Obolno, Mekinje nad Stično, Dobrava pri Stični, Pristava nad Stično 36. 403037 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Višnja Gora, Mestni trg 21 Višnja Gora, Stari trg, Dedni Dol, Peščenik, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori, Spodnje Brezovo, Velika Dobrava, Zgornja Draga 37. 403038 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS Kriška vas 10 Kriška vas, Pristava pri Višnji Gori, Nova vas, Zavrtače 38. 403039 LOVSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI Vrh pri Višnji Gon 38 Vrh pri Višnji Gori, Leskovec. Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Sela pri Višnji Gori 39. 403040 KULTURNI DOM ŠENTVID I. Šentvid pri Stični 70 Šentvid pri Stični, Pristavlja vas, Griže, Petrušnja vas 40. 403041 KULTURNI DOM ŠENTVID II. Šentvid pri Stični 70 Velike Cešnjice, Male Cešnjice, Veliki Kal, Mali Kal, Šentpavel na Dolenjskem, Zaboršt pri Šentvidu, Glogovica, Velike Pece, Artiža vas, Radohova vas, Grm, Selo pri Radohovi vasi 41. 403043 GASILSKI DOM DOB Dob 8 Dob pri Šentvidu, Breg pri Dobu, Pokojnica, Škofije, Boga vas, Podboršt, Sela pri Dobu, Rdeči Kal, Sad, Male Pece 42. 403044 GASILSKI DOM HRASTOV DOL Hrastov Dol 20 Hrastov Dol, Trnovica, Lučarjev Kal 43. 403045 DOM KRAJANOV TEMENICA Temenica 2 a Temenica, Čagošče, Dolenja vas pri Temenici, Praproče pri Temenici, Pungert, Videm pri Temenici, Bukovica, Šentjurje, Bratnice, Breg pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Velike Dole pri Temenici 44. 403046 KULTURNI DOM AMBRUS Ambrus 56 Ambrus, Kamni Vrh, Kal, Primča vas, Višnje, Bakrc, Brezovi Dol 45. 403047 GASILSKI DOM ZAGRADEC Zagradec 11 Zagradec, Fužina, Malo Globoko, Male Rebrce, Velike Rebrce, Breg pri Zagradcu, Grintovec, Dečja vas, Kuželjevec, Cešnjice pri Zagradcu, Tolčane, Valična vas, Marinča vas, Veliko Globoko, Gabrovka pri Zaqradcu, Kitni Vrh 46. 403048 DRUŽBENI CENTER KRKA Krka 1 d Krka, Gradiček, Ravni Dol, Podbukovje, Laze nad Krko, Veliki Korinj, Mali Korinj, Krška vas, Znojile pri Krki, Trebnja Gorica, Gabrovčec, Velike Lese, Male Lese II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer: • Volišče št 901 za predčasno glasovanje dne 17., 18. in 19.6.2008 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje v II. nadstropju, • volišče dostopno invalidom št. volišča 950 s sedežem: OŠ LOUISA ADAMIČA GROSUPLJE, Tovarniška 14, Grosuplje, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje v II. nadstropju. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisije in objavi v lokalnih časopisih. Franc Krivic, univ.dipl.prav. PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPUE 6 Ivančna Gorica, junij 2008 VSE, KAR MORAMO VEDETI O VINJETAH Od 1. julija 2008 se v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah za vožnjo motornih koles, osebnih in kombiniranih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kilogramov, po avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji, ki so v upravljanju in vzdrževanju DARS, d. d., določa obvezna uporaba vinjete. Z uvedbo vinjet bo vožnja mimo obstoječih cestninskih postaj potekala ob omejeni hitrosti, vendar v prostem prometnem toku. Sledila bo postopna odstranitev cestninskih kabin na glavnih/ sredinskih prometnih pasovih avtocest in hitrih cest. Tovornjaki, avtobusi in druga vozila, težja od 3,5 tone, pa bodo predvidoma do avgusta 2009, to je do uvedbe elektronskega sistema cest-ninjenja v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo, uporabljala obstoječi, klasični način plačevanja cestnine (z gotovino, s plačilnimi/kreditnimi karticami ter z DARS kratico Transporter) na robnih stezah cestninskih postaj. Cena letne vinjete znaša 55 evrov (veljala bo od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja naslednjega leta - skupaj 14 mesecev), polletne pa 35 evrov (veljala bo šest zaporednih mesecev od dneva nakupa; za leto 2008 bodo na voljo le polletne vinjete). Uvedeni bosta tudi letna vinjeta za enosledna vozila/motorna kolesa, in sicer v predvidenem znesku 27,5 evra, ter polletna v višina 17,50 evra. Prodajna mreža je začela prodajo vinjet 16. junija, predvideno pa je, da bodo vinjete med drugim na voljo v bencinskih servisih doma (OMV, Petrol) in v obmejnih območjih okoliških držav (Kompas MTS), na poštnih uradih v Sloveniji, nekaterih kioskih (3DVA, Delo prodaja), njihova prodaja pa je predvidena tudi v avto-mobilističnih klubih v sosednjih državah. V skladu z načrtom bo vinjete predvidoma možno kupiti neposredno pred njihovo uvedbo tudi na kombiniranih stezah cestninskih postaj. Za vožnjo po cestninski cesti brez veljavne nalepke - vinjete oziroma brez plačila cestnine, kot tudi za preprečitev izvedbe predpisanih pooblastil pristojnih organov za izvajanje nadzora cest-ninjenja, je v noveli zakona o javnih cestah predpisana globa v znesku od 300 do 800 evrov. Nadzor nad plačevanjem cestnine oziroma pravilno uporabo vinjet bo opravljal upravljavec cestninskih cest (DARS, d. d.). Poleg njegovih cestninskih nadzornikov bodo nadzirali tudi Policija, Prometni inšpektorat RS in Carinska uprava RS. Vsi navedeni organi so tudi prekrškovni organi, kar pomeni, da bodo kršiteljem na kraju storitve prekrška izrekali predpisane globe. Vinjete - vprašanja in odgovori 1. Ali bodo, tako kot do sedaj, »vozila s prednostjo« oproščena nakupa vinjete oz. ali obstajajo kakšne izjeme pri nakupu vinjete? Oprostitve plačila po uvedbi vinjet bodo opredeljene v noveli Zakona o javnih cestah, ki se pripravlja za sprejem na Vladi RS in nato v Državnem zboru RS in predvideva, da bodo vinjete obvezne za vsa vozila, tako policijo, vojsko, reševalce, gasilce in druge. 2. Kako se bo izvajal nadzor nad vozili, ali imajo vinjeto ali ne? Nadzor nad cestninjenjem z vinjetami bodo izvajali policija, prometni inšpektorat, carinska uprava in cestninski nadzorniki. Družba za avtoceste v RS (DARS) bo tako dobila pristojnosti prekrškovnega organa. Sprva bo uporabo vinjet nadzorovala policija, vzporedno pa bo potekalo izobraževanje ljudi, ki so zdaj zaposleni na Darsu in pobirajo cestnino. 3. Kaj se bo zgodilo z elektronskimi tablicami sistema ABC, kaj z naloženim dobroimetjem in ali lahko in kako tablico ABC vrnete? Uporabniki, ki za plačilo cestnine uporabljate el. medije (tablica ABC, kartica DARS) z vnaprejšnjim plačilom cestni- ne, lahko el. medij vrnete kadarkoli, vsekakor pa bo vračanje dobroimetja in neodpisane vrednosti tablice ABC možno tudi daljše obdobje po uvedbi cestninjenja z vinjetami, tako da lahko tablico do takrat neovirano uporabljate. DARS, d. d., bo uporabnikom vrnil neporabljeni del vplačanega zneska, ne pa tudi odobrenih popustov! Vrnjeni znesek bo zato morda nižji od zadnjega stanja dobroimetja na el. mediju. Elektronska tablica sistema ABC ima določeno amortizacijsko dobo 7 let. Glede na to se vrednost tablice vsako leto uporabe zniža za 14,29 odstotka ali 2,38 evra: datum nakupa tablice lahko dokazujete z računom oziroma potrdilom o nakupu elektronske tablice. Če računa nimate več, bo starost tablice določena na podlagi podatka, kdaj je bila tablica s to serijsko številko predana v prodajo na prodajno mesto. 4. Kakšne vrste vinjet bo možno kupiti? V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah, ki je začel veljati 10. maja 2008, bosta na voljo polletna vinjeta (veljala bo šest mesecev od dneva nakupa) ter letna vinjeta (veljala bo od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, skupaj 14 mesecev). Z nakupom in namestitvijo vinjete na vozilo boste s tem vozilom lahko za določeno časovno obdobje (pol leta ali eno leto) neomejeno vozili po vseh slovenskih avtocestah in hitrih cestah. 5. Ali obveznost nakupa vinjete velja enako za domače in tuje uporabnike slovenskih avtocest ter ali je razlika v ceni vinjete za tuje oziroma domače uporabnike? Za uporabo slovenskih avtocest bodo morali tudi tujci kupiti vinjete, cena vinjet pa bo za vse uporabnike, tuje in domače, enaka. 6. Ali se bo po uvedbi vinjet cestnina še vedno pobirala na cestninskih postajah? Uporabo avtoceste boste do konca junija plačevali po sedanjem sistemu, od 1. julija 2008 pa vozniki sedanjega prvega (sem sodijo tudi motoristi) in sedanjega drugega razreda (vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone) z nakupom vinjete. Nalepka (vinjeta) bo neprenosljiva in jo boste nalepili na vetrobransko steklo, prehod skozi cestninske postaje pa bo prost. V začetnem obdobju bo to pomenilo vožnjo z zmanjšano hitrostjo mimo dvignjenih zapornic. Kasneje pa je predvideno, da se odstranijo sredinski otoki na cestninskih postajah. Cestnina za vozila 3. in 4. cestninskega razreda se bo še vedno plačevala tako kot do sedaj na blagajnah cestninskih postaj, vse do uvedbe satelitskega cestninjenja, ki bo uvedeno predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta. 7. Ali bo vinjeta obvezna za vse avtocestne odseke, tudi za tiste, na katerih sedaj ni cestninskih postaj? Od 1. julija 2008 bo za vožnjo po vseh slovenskih avtocestah in hitrih cestah, ne glede na njihovo dolžino. Uporaba vinjete bo obvezna tudi za vožnjo po avtocestnih odsekih, na katerih do sedaj ni bilo cestninskih postaj. 8. Ali bo vinjeta prenosljiva med vozili istega razreda? Vinjeta ne bo prenosljiva med vozili. 9. Ali je tudi za kombije predvidena uporaba vinjete? Vlada RS je določila, da se za sedanji prvi cestninski razred (osebna vozila ter motoma kolesa) in sedanji drugi cestninski razred (vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone) uvede plačevanje cestnine z vinjetami, in sicer od 1. julija 2008 dalje. Tako se bosta sedanji prvi in drugi cestninski razred izenačila in bosta imela enotno ceno vinjete z izjemo motornih koles. V sedanji drugi cestninski razred spadajo vsi kombiji z maso nižjo od 3,5 tone in je zanje tudi predvidena uporaba vinjete. Predvideni avtocestni odseki z obvezno uporabo vinjet Združenje evropskih avtomobilskih klubov z uradno pritožbo proti vinjetam Združenje evropskih avtomobilskih klubov (EAC) je uradno protestiralo pri Evropski komisiji proti uvedbi vinjet na slovenskih avtocestah. Komisarja za promet so pozvali, naj se pri slovenski vladi zavzame za ustrezno in uporabnikom prijazno ureditev cestninjenja. Evropsko interesno združenje voznikov avtomobilov nasprotuje predvsem temu, da bo treba tudi v primeru le enkratne vožnje po slovenskih avtocestah obvezno kupiti polletno vinjeto po ceni 35 evrov. Hrvaški turistični delavci: Slovenske vinjete zmanjšujejo konkurenčnost hrvaškega turizma Hrvaški turistični delavci opozarjajo, da Hrvaška zaradi dražjega goriva, cestnin in tudi slovenskih vinjet izgublja tekmo z drugimi počitniškimi kraji. Ob tem pa navajajo, da veliko gostov, ki se vozijo na Hrvaško iz zahodnoevropskih držav, napoveduje, da tja ne bodo prišli čez Slovenijo. Hrvaški minister za turizem Damir Bajs je konec maja izjavil, da bo uvajanje vinjet, med katerimi najcenejša stane 35 evrov in velja pol leta, postavilo v slabši položaj turiste, ki nameravajo poleti počitnikovati na Hrvaškem. Ob tej priložnosti je pozval Slovenijo, naj pred turistično sezono uveljavi tudi tedenske in mesečne vinjete. Hrvaški mediji so pisali, da so zaradi slovenskih vinjet nezadovoljni vsi slovenski sosedje. gospodarski info Namesto Osrednjeslovenske pokrajine si želijo južno- in severnoljubljansko Večina županov občin o predlagani Osrednjeslovenski pokrajini meni, da je prevelika in bodo občine v njej težko dosegle soglasje o skupnih razvojnih vizijah in ciljih. Predlagajo, da bi jo razdelili na vsaj dva dela: severno in južno od Ljubljane. Osrednjeslovenska pokrajina je največja med predlaganimi; večina županov meni, daje nesorazmerno velika v primerjavi z ostalimi. Občine severno in vzhodno od Ljubljane predlagajo, da bi se povezale v severnoljubljansko pokrajino, medtem ko se kočevske, ribniške, notranjske in nekatere ostale občine nagibajo k temu, da bi se povezale v južnoljubljansko. Dolenjska avtocesta dokončana pred koncem leta 2009 Avtocesta med Ljubljano in Obrežjem v skupni dolžini približno 105 kilometrov bo lahko dokončana in odprta za promet še pred koncem prihodnjega leta. Potem ko je Družba za avtoceste v RS (Dars) nedavno sklenila pogodbo o graditvi 7,2 kilometra trase avtoceste med Plusko in Ponikvami, je izvajalec te dni začel tudi dela na omenjenem odseku dolenjske avtoceste. Prometu bodo 23. junija predali 5,5 kilometra dolg odsek avtoceste med Lešnico in Kronovim, tako da za dokončanje dolenjske avtoceste ostaneta še odseka mimo Trebnjega, in sicer Pluska-Po-nikve v dolžini 7,6 kilometra in Ponikve-Hrastje v dolžini 7,2 kilometra. Vzpostavljen register nepremičnin Geodetska uprava je vzpostavila register nepremičnin, javno evidenco s podatki o nepremičninah na ozemlju Slovenije. V registru so podatki, pridobljeni s popisom nepremičnin ter iz javnih evidenc in drugih zbirk, brezplačno pa bodo dostopni vsem uporabnikom. Spletni dostop do podatkov naj bi omogočili do konca leta. Register je javna evidenca in tako dostopna za vse fizične in pravne osebe, pri čemer podatki o fizični osebi niso javni. Podatki so brezplačni, razen če se uporabljajo v komercialne namene. Nepremičnine bo mogoče iskati po številki parcele, številki stavbe oziroma dela stavbe, po naslovu ali po osebah, ki s to nepremičnino razpolagajo. Geodetska uprava naj bi dostop do podatkov prek spleta omogočila do konca leta, v začetku prihodnjega pa naj bi pripravili tudi programsko rešitev, ki bo omogočala lastnikom, da z digitalnim potrdilom dostopajo do vseh nepremičnin v njihovi lasti. Register vsebuje podatke o okoli šestih milijonih nepremičnin v Sloveniji. Od tega je zajetih 4,6 milijona nepremičnin, ki so sestavljene le iz parcele (tudi če je stavba na parceli v lasti druge osebe), 1,1 milijona nepremičnin, kijih sestavljata parcela in stavba v lasti ene osebe, in okoli 250.000 nepremičnin, pri katerih je znan lastnik stavbe, ni pa rešeno vprašanje lastništva parcele. Stroški popisa nepremičnin so znašali 10,92 milijona evrov, stroški vzpostavitve registra nepremičnin pa 497.000 evrov. Lani en osebni avtomobil na dva prebivalca Konec leta 2007 je bilo v Sloveniji registriranih več kot 1.014.000 osebnih avtomobilov (brez specialnih osebnih avtomobilov). To pomeni 501 avtomobil na 1000 prebivalcev. Konec lanskega leta je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji registriranih za štiri odstotke več cestnih vozil kot konec leta 2006. V tem obdobju seje število cestnih motornih vozil povečalo za pet odstotkov, število priklopnih vozil pa se je zmanjšalo za sedem odstotkov. V primerjavi števila registriranih motornih koles konec junija 2007 in junija 2006 so na statističnem uradu zaznali 25-odstotno povečanje. Na skupno rast števila cestnih vozil je najbolj vplivala rast števila osebnih avtomobilov. Število teh se je v letu 2007 povečalo za tri odstotke. Število koles z motorjem se je povečalo za devet odstotkov, število avtobusov za dva odstotka, število tovornih motornih vozil pa za 11 odstotkov. Konec leta 2007 je bilo med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 27 odstotkov takih, ki so kot pogonsko gorivo uporabljali plinsko olje (dizel), to je za tri odstotne točke več kot konec leta 2006. Dvainsedemdeset odstotkov osebnih avtomobilov, v Sloveniji prvič registriranih konec leta 2007, je za pogon uporabljalo bencin, manj kot odstotek pa alternativne vrste goriva. Združenje občin Slovenije za skupno nabavo električne energije Predsedstvo Združenja občin Slovenije (ZOS) razmišlja o izvedbi javnega naročila za dobavo električne energije za vse slovenske občine. ZOS bo do konca junija pridobila vse potrebne informacije o možnosti in smiselnosti izvedbe postopka skupne dobave električne energije za občine članice, osnovni cilj projekta je pridobiti konkurenčno ceno električne energije za svoje članice. (ffin) 10. Kakšna bo cena vinjete od enega kraja do drugega, če na tej poti uporabljate avtocesto? Cena vinjete ne bo pogojena s prevoženo razdaljo, temveč bo vezana na določeno časovno obdobje in vam bo v tem časovnem obdobju omogočala neomejeno uporabo celotnega avto- cestnega križa. 11. Ali se bo dalo preostali znesek na tablici ABC kjerkoli všteti v nakup vinjete? Kompenzacij med zneskom za vračilo dobroimetja in nakupom vinjete se ne bo izvajalo. Franc Fritz Murgelj Ivančna Gorica, junij 2008 7 ioU NA REFERENDUMU OBKROŽITE »ZA« Leta 1994 je Državni zbor Republike Slovenije z zakonom ustanovil občine, ki so prevzele pomembne naloge na področju razvoja lokalnih okolij. V tem času so bile zgrajene mnoge šole, vrtci, ceste, zdravstveni domovi in drugi prepotrebni objekti za lokalna okolja. Če želimo hitrejši in enakomernejši razvoj tudi na gospodarskem področju in na področju regionalne infrastrukture, moramo narediti korak naprej. To so pokrajine in skrajni čas je, da jih po 14 letih končno dobimo. Ustanovitev pokrajin za državljanke in državljane pomeni prerazporeditev 1.300.000.000,00 evrov iz državnega proračuna na pokrajine, garancijo za hitrejši in skladnejši regionalni razvoj Republike Slovenije, enakomerno ustvarjanje več delovnih mest, lažje koriščenje evropskih sredstev in še veliko drugih prednosti. Sedanja vlada je pripravila potrebno zakonodajo in predlog členitve Republike Slovenije na pokrajine, ki jo je podprlo več kot 86 odstotkov vseh mestnih in občinskih svetov ter županov, ne glede na politično pripadnost. Predlog so podprli tudi Državni svet, Združenje slovenskih občin in Skupnost občin Slovenije. Zal pa tega predloga ni podprla opozicija. Vladna koalicija se je prav zato odločila, da 22. junija 2008 izvede referendum, ki bo jasno izrazil voljo ljudi. Ob pozitivnem izidu referenduma bo opozicijskim poslancem v Slovenska demokratska stranka Slovenian Democratic Party državnem zboru ponujena možnost popravnega izpita. Ne glede na to, ali bo pokrajinska zakonodaja sprejeta v tem mandatu ali ne, pa bodo pozitivni rezultati referenduma pomenili jasno »ljudsko naročilo« vsem poslancem Državnega zbora. Prav zato je še posebej pomembno, da se državljanke in državljani Republike Slovenije referenduma udeležimo in glasujemo za ustanovitev svoje pokrajine. OO SDS Ivančna Gorica SDS BOJAN SROT NA OilSKU VIVANCNI GORICO L Slovenska ljudska stranka Na sestanku smo sprejeli tudi sklep, da se v tradicionalno kresovanje na Jančah, ki ga na kresni večer 23. junija pripravlja MO SLS s sosednjimi OO, letos vključi tudi vodstvo stranke. Ta prireditev bo tudi osrednja strankarska prireditev ob Dnevu državnosti. Na zanimivo prireditev in lepo lokacijo v sosednjo občino vabimo tudi naše občane. V sredo, 28. 5. 2008, je Občinski odbor SLS Ivančna Gorica gostil predsednike občinskih odborov in kandidate za državnozborske volitve iz 3. in 4. volilne enote. Na seji so bili prisotni tudi predstavniki Stranke mladih Slovenije. Posveta pa sta se udeležila tudi predsednik SLS Bojan Šrot in tajnik Rok Ravnikar. Na sestanku je tekla beseda o pripravah na volitve v državni zbor, o pokrajinah, referendumu in drugih aktualnih političnih temah. Predsednik Bojan Šrot je kompleksno predstavil aktualno problematiko in bil s strani ostalih prisotnih deležen odobravanja. V razpravo in sproščen pogovor so se vključili vsi prisotni. ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE ENSVET Ministrstvo RS za okolje in prostor ter Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane že več kot desetletje uspešno ENERGETSKO SVETOVANJE izvajata energetsko svetovanje za občane ENSVET. Gre za strokovno svetovalno storitev, ki je za občane brezplačna, obenem pa je tudi komercialno neodvisna od akterjev na slovenskem tržišču. Obiskovalci energetsko svetovalnih pisarn so najpogosteje lastniki obstoječih stanovanjskih stavb, ki jim pomagajo z nasveti v zvezi z izboljševanjem toplotne zaščite ovoja stavb, posodobitvijo ogrevalnih sistemov ter uvajanjem sistemov, ki uporabljajo obnovljive vire energije. V zadnjih letih postaja vedno bolj pomemben tudi delež novograditeljev, ki želijo svoje stanovanjske objekte zasnovati v sedaj običajnem nizkoenergijskem duhu ali pa celo v pasivni tehnologiji. Energetski svetovalci pomagajo občanom tudi pri iskanju konkretnih tehničnih rešitev z naslova aktualnih akcij subvencioniranja ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, kijih vsako leto objavlja Ministrstvo za okolje in prostor: www.gov.si/aure. Občani lahko pomoč energetskega svetovalca poiščejo v katerikoli izmed več kot 30 svetovalnih pisarn, ki se nahajajo v večjih slovenskih mestih. Podatki o delovanju pisarn ter o kontaktih so dosegljivi tudi na spletni strani: http://www.gi-zrmk. si/ensvet.htm. Svetovalna pisarna Ljubljana deluje v prostorih Mestne občine Ljubljana na Dalmatinovi ulici 1. Zaradi individualnega načina svetovanja je obvezna predhodna prijava za določitev termina (306 10 00 - centrala, 306 11 44 - Maja Centa). 5 Umiti/ • v 8 V minuli številki Klasja je naš bralec Simon Bregar zastavil vprašanja, povezana s posameznimi področji ravnanja s komunalnimi odpadki. Vprašanja smo posredovali Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje, pooblaščenemu za izvajanje odvoza komunalnih odpadkov v naši občini, ki nam je posredovalo naslednje odgovore: Ekološki otoki Na območju Občine Ivančna Gorica imamo postavljenih 53 ekoloških otokov, kar pomeni v povprečju 270 prebivalcev/ekološki otok. Na osnovi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Ivančna Gorica smo dolžni postaviti en ekološki otok na 300 prebivalcev, kar pomeni, da zadoščamo kriteriju iz odloka. Ob iskanju lokacij za postavitev ekoloških otokov v letu 2004 smo upoštevali, da imajo urbana naselja (več prebivalcev na manjšem območju) več ekoloških otokov, za posamezna naselja - vasi z okoli 50 prebivalci - pa smo iskali lokacije, ki te vasi povezujejo, običajno so to sečišče cest, ki vodijo proti glavni cesti. Ekološke otoke bomo še dodatno postavili tam, kjer ugotavljamo, da so sedanji ob rednem odvozu ločeno zbranih frakcij prepolni. Po letnem planu odvoza ločenih frakcij odvažamo papir in karton vsako sredo, embalažo vsak petek ter steklo vsak drugi četrtek. Prosimo občane Ivančne Gorice, da nam posredujejo predloge za dodatno postavitev ekoloških otokov. Upoštevati pa je treba kriterij, da za okoli 50 prebivalcev ekološki otok ni finančno upravičen. Glede na sedanje izkušnje ugotavljamo, da občani na področju že organiziranega individualnega odvoza komunalnih odpadkov ločujejo veliko bolje kot pri zbirnem odvozu. Individualni odvoz odpadkov V letošnjem letu smo v mesecu marcu začeli individualni odvoz komunalnih odpadkov na področju občine Ivančna Gorica iz sledečih naselij: Ambrus, Brezovi Dol, Dedni Dol, Fužina, Gabrovčec, Gorenja vas, Hrastov Dol, Krka, Krška vas, Lučaijev Kal, Marinča vas, Mekinje nad Stično, Metnaj, Mleščevo, Mrzlo Polje, Petrušna vas, Primča vas, Radohova vas, Škrjanče, Velike Lese, Veliko Črnelo, Zagradec in Znojile pri Krki. V mesecu septembru bomo še razširili odvoz odpadkov na individualen način, vendar bo to v manjšem obsegu. Povsod žal ne bo možno izvesti individualnega odvoza zaradi slabo prevoznih javnih oziroma zasebnih cest. Specialna smetarska vozila namreč potrebujejo večjo širino in višino, predvsem pa prostor za obračanje tudi pozimi. Ravnanje z odpadno embalažo Odpadno embalažo, ki je čista, odlagamo v zabojnik za zbiranje embalaže, ki je postavljen na ekološkem otoku in ima pokrov rumene barve ali stekleno v zabojnik z belim pokrovom. V primeru embalaže, ki vsebuje še nevarno snov - nečista embalaža (barve, laki, škropila, zdravila ipd.), jo je treba oddati ob zbiranju nevarnih odpadkov (spomladanska ali jesenska akcija zbiranja) ali pa jo prevzamemo v CERO Špaja dolina, kjer jo hranimo v posebnem zabojniku za zbiranje nevarnih odpadkov ter kasneje oddamo prevzemniku, ki ima za to dovoljenje. PVC-folijo od silažnih bal lahko občani (kmetje) brezplačno oddajo v CERO Špaja dolina, kjer jo bomo oddali predelovalcu. Pogoj je le ta, da je čim bolj očiščena. Prazne vreče cementa se lahko sprejemajo kot ločeno frakcijo, vendar je treba izločiti plast folije med papirnato embalažo. Folijo oddamo med embalažo (zabojnik z rumenim pokrovom), papir pa v zabojnik z rdečim pokrovom. Zabojniki za mešane komunalne odpadke Zabojniki za mešane komunalne odpadke oziroma ostanek komunalnih odpadkov res nimajo nalepk. Imajo pa nalepke zabojniki, ki so nameščeni na ekoloških otokih, prav tako dobijo občani, kjer izvajamo ločeno zbiranje organskih odpadkov kartonček, iz katerega je razvidno, kaj spada in kaj ne spada v tak zabojnik. Vsako leto imamo dvakrat akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstva, ko vedno znova ponavljamo v lokalnih časopisih in na lokalnem radiu, kaj so nevarni odpadki. Prav tako je letos dobilo vsako gospodinjstvo dopisnico za zbiranje kosovnih odpadkov in informacijo o zbiranju odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), kjer je z navodili natančno opisano, kam spadajo posamezni odpadni predmeti. Vse tisto, kar ne moremo ločiti kot čisto ločeno frakcijo, nam preostane, da odložimo v zabojnik za ostanek komunalnih odpadkov. Gradbene odpadke ne smemo odlagati v noben zabojnik, ampak jih je treba ločeno pripeljati v CERO Špaja dolina. Odvoz kosovnih odpadkov Za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), ki jo je potrebno ločeno zbirati (Ur. 1. RS št. 107/06), smo napisali že v decembrski številki Klasja, prav tako v navodilih pri pošiljanju dopisnic vsakemu gospodinjstvu v občini, ki je registrirano v naši bazi podatkov in plačuje naše storitve. Zakonodajo moramo spoštovati, saj nas v nasprotnem primeru doletijo kazni. Sprememba kosovnega odvoza je bila nujna, saj se je med kosovnimi odpadki znašlo mnogo drugih odpadkov, ki ne spadajo v to skupino (gume, gradbeni material, azbestna kritina, nevarni odpadki (akumulatorji, barve, odpadna olja ipd.), kar je povzročalo dodatno onesnaženost okolja, povzročitelja odpadkov, ki ne spadajo v to skupino, pa ni možno najti, saj so bili odpadki na ogromnih kupih. Koristne kosovne odpadke so nepooblaščene osebe razstavljale na licu mesta (kar jim je ustrezalo) ter jih odvažale, s tem pa povzročale dodatno onesnaženost okolja. Zavedamo se, da ta sprememba lahko povzroči dodatna črna odlagališča, vendar mislimo, da smo zreli za EU. Skupaj se moramo truditi in bomo uspeli. Vse ločene frakcije lahko občani brezplačno oddajate v zbirni center v CERO Špaja dolina. JKP Grosuplje - Ivančna Gorica, junij 2008 GGflSuffiJg^® PROMOCIJSKI DAN PUM ©SCli NA IJiiUANSKEM GRADU Y okviru programa Sožitje med mestom in podeželjem je bil letos pripravljen že četrti tradicionalni promocijski dan petih občin (Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Škofljica in Mestna občina Ljubljana), in sicer v nedeljo, 25. maja 2008, na dvorišču Ljubljanskega gradu. Z zadovoljstvom smo opazili tudi marsikatere znane obraze iz naše občine, ki so se odzvali vabilu in prišli pogledat dogajanje na »ljubljanskem podeželju«. Letošnja rdeča nit promocijskega dneva je bila: Ljubljansko podeželje v ku-linariki, kulturni dediščini in turistični ponudbi. Na prireditvi je bil predstavljen delček dogajanja na ljubljanskem Predstavilo se je tudi Konjerejsko društvo Radohova vas, ki je svojo de-gustacijo golaža in domačega kruha napolnilo marsikateri prazen želodček, svojo predstavitev pa so popestrili še z vožnjami s kočijo z malo vprego s poniji in dvema kočijama z veliko vprego v Grajskem drevoredu in na Vodnikovem trgu. Tako kot lansko leto se je predstavila tudi Metka Maček s svojim biovrtom ekoloških zdravilnih zelišč, ki je bila v svoji opravi prava atrakcija za fotografije. Enako kot lani so se s svojimi sladkimi dobrotami, domačim kruhom in bogato obloženimi kruhki predstavile tudi predstavnice Društva podeželskih žena Ivanjščice. podeželju, letni koledar prireditev, kulinarične dobrote petih občin, različne dejavnosti ponudnikov in društev na podeželju, ki so predstavila dediščino podeželja tako v nakup kot degustacijo. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke z različnimi delavnicami, kjer so lahko preizkusili svoje ročne spretnosti. Med prireditvijo so se v grajski kapeli predstavljali pevski zbori s podeželja, na grajskem dvorišču pa so dogajanje popestrili različni nastopajoči s svojim bogatim programom, od otroške folklorne skupine do lutkovne predstave, veteranov Ljubljanske godbe in drugih. Občino Ivančna Gorica so s svojo zasedbo predstavili člani FS Vidovo Šentvid pri Stični z dvema točkama svojih plesnih kreacij. Kmetijsko tehnične trgovine: Železnina Zagrad.ec (01/7888-032) Železnina Radohova vas (01/7887-628) Kmetijsko vrtni center v Ivančni Gorici (01/7887-624) NUDIJO OPREMO ZA PAŠNIŠTVO PO AKCIJSKIH CENAH PAŠNI APARAT CORRAL N 800 po 89,99 EUR KOLI 105 cm po 0,99 EUR OBROČNI IZOLATOR po 0,10 EUR TRAK BASIC 20/200 m po 9,99 EUR TRAK BASIC 40/200 m po 16,99 EUR V VRTNEM CENTRU VIVANCNI GORICI 101/7887-622): SEMENA ZA POZNEJŠO SETEV VSE ZA NEGO IN DOGNOJEVANJE OKRASNIH RASTLIN SADIKE ENOLETNIC IN TRAJNIC NE POZABITE NA ZADRUZNO KARTICO, PRI KATERI VAM PRIZNAMO LETNI DOBROPIS V VREDNOSTI 2,5 DO 3,5% NA VSE NAKUPE! (VEČ INFORMACIJ LAHKO DOBITE V KMETIJSKO TEHNIČNIH TRGOVINAH KZ STIČNA) VABLJENI TUDI V MERCATORJEVE FRANSIZNE TRGOVINE KMETIJSKE ZADRUGE STIČNA: - Delikatesa Ivančna Gorica (01/7887-620) - SP trgovina Muljava (01/7887-635) - SP trgovina Zagradec (01/7888-030) in - SP trgovina Radohova vas (01/7887-626) Za kratek opis in predstavitev občine je poskrbel predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik, obiskovalce promocijskega dneva pa so pozdravili tudi župani in podžupani petih občin, med katerimi je bil tudi naš Jernej Lampret. V nadaljevanju so si lahko ogledali vse stojnice in poskusili dobrote, ki so jih pripravili razstavljavci. Sicer pa je v okviru projekta Sožitja med mestom in podeželjem v teku ustanavljanje Lokalne Akcijske Skupine (LAS) LEADER Sožitje med mestom in podeželjem. Program LEADER je nadgradnja klasičnih ukrepov politike razvoja podeželja. Namenjen je izboljšanju razvojnih možnosti podeželja ob izkoriščanju lastnih lokalnih virov in aktivni vlogi prebivalstva. Vsem zainteresiranim prebivalcem podeželja, ki želijo poiskati in razviti lokalne pobude za razvoj svojega območja in seveda sodelovati pri sami izvedbi lokalne razvojne strategije, daje pristop LEADER nov zagon. S podpisom tega sporazuma občine omogočajo oblikovanje javno-zasebnega partnerstva v obliki LAS, ki je pogoj za pridobivanje dodatnih sredstev EU iz izvajanja pristopa LEADER v okviru 4. osi Programa razvoja podeželja RS. V članstvo LAS so že bili pozvani tudi posamezniki, društva ... v naši občini, še vedno pa je možen pristop zainteresirane javnosti. Podrobne informacije so možne na Občini Ivančna Gorica, Referat za kmetijstvo (781 21 00). Marija Okom LJTOSII PETNAJSTIC % I0S0 NA liCARJEV KAL Člani TD Grča posvetili ¡uhilejno 15. tekmovanje v košnji lani umrlemu Andreju Agniču Na prvo letošnjo junijsko nedeljo, natančneje 1. junija, je na Lučarjevem Kalu potekalo že 15. tekmovanje v košnji. Ja, ni treba posebej razlagati, kje je Lu-čarjev Kal, saj si je ravno s tem in še drugimi prireditvijo prinesel sloves domala najbolj poznane vasi v občini. Tudi letošnjo prireditev je zaznamovala številčna udeležba gledalcev in koscev. Najboljši moški ekipi. Tekmovanje še vedno privablja številčno občinstvo, čeprav že nekaj let nismo bili priče dvobojev med županom in direktorico kmetijske zadruge. Kot redni udeleženci tekmovanja so tudi letos prišli na Lučarjev Kal tekmovalci in tekmovalke iz Kitnega Vrha, pa člani TD Grad Šumberk, članice Društva podeželskih žena Ivanjščice in drugi. Seveda tudi domačini niso prve nedelje v juniju čakali križem rok in so letošnje tekmovanje pričakovali že z nestrpnostjo. Gotovo je marsikdo pogrešal ob ko-sišču Andreja Agniča, kije običajno s fotoaparatom čakal na primerne trenutke za fotografijo. Lani preminulega začetnika lučarskih prireditev je letos uspešno nadomeščala njegova žena Jelka. Na obronkih pod vrhom Lučarjevega Kala je trava padala na odmerjenih parcelah, soparno in toplo vreme ter predvsem visoka trava pa so povzročili marsikatero težavo. Strokovna komisija je kot po navadi ocenjevala poravnavo, enakost rezi in čistost, upošteval pa se je tudi čas košnje. Na koncu so delili zadovoljstvo vsi, tako tisti najboljši kakor tisti malo manj uspešni in seveda vsi obiskovalci. Kako tudi ne, saj so najboljše čakala priznanja in praktične nagrade, da pa dan ne bi prehitro minil, je poskrbel Ansambel Ceglarji, ki je košnjo, kot je v navadi, popeljal v še eno lučar-sko veselico. Ta je bila že drugo leto zapored na prenovljenem prireditvenem prostoru pri koči Turističnega društva Grča. Prizadevni člani društva so lani prireditveni prostor in igrišče asfaltirali ter opremili z mrežami, torej je na tem mestu pestro in živahno tudi običajno, ne le ob košnji. Zadovoljstva člani TD Grče niso skrivali, posebej pa so izrazili zahvalo organizacijam, ki so pripomogle k uspešni izvedbi 15. košnje na Lučarjevem Kalu: Krajevni skupnosti Dob, Občini Ivančna Gorica, Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica, KZ Stična in Elek-tru Ljubljana, d. d. Vsem pa, ki morda na Lučarjev Kal še niste prišli, vabljeni, če prej ne, na 16. košnjo prihodnje leto. Matej Steh Rezultati: Ženske nad 50 let 1. Marija Kraljic, Kitni Vrh 2. Joža Robida, Grad Šumberk 3. Ivanka Urbančič, DPŽ Ivanjščice Ženske do 50 let 1. Betka Blatnik, Kitni Vrh 2. Renata Čebular, DPŽ Ivanjščice 3. Nada Seliškar, DPŽŽ Ivanjščice Moški nad 60 let 1. Avgust Kuhelj, Kitni Vrh 2. Milan Trunkelj, Kitni Vrh Moški 40-60 let 1. Stane Berčon, Lučarjev Kal 2. Lojze Črnivec, Kitni Vrh 3. Alojz Ferlin, Kitni Vrh Moški do 40 let 1. Boštjan Štrus, Grad Šumberk 2. Tomo Mandelj, Lučarjev Kal 3. Gregor Zupančič, Malo Globoko Ženske - EKIPNO 1. DPŽ Ivanjščice 2. Kitni Vrh Moški-EKIPNO 1. Kitni Vrh II (Črnivec Lojze, Milan Trunkelj, Gregor Zupančič) 2. Kitni Vrh I. (Avgust Kuhelj, Črnivec Jože, Jože Zupančič) 3. Hrastov Dol (Boštjan Kastelic, Ciril Selan, Anton Gregorčič) Najboljši ženski ekipi. Ivančna Gorica, junij 2008 1025 TUDI ŽUPNIJA ŠENTVID PREMACUJE OVIRE Prvega junija je pri župnijski cerkvi v Šentvidu pri Stični potekala otvoritev dostopne klančine za invalide. Klančina je bila zgrajena na pobudo župnika Jožeta Grebenca, ki je s pomočjo domačih mojstrov poskrbel, da je bila klančina zgrajena po načrtih arhitekta Matjaža Planinca iz Zveze paraplegikov Slovenije. Sedaj bodo lahko vsi verniki in obiskovalci cerkve dostopali v cerkev tudi s parkirnega prostora pri župnišču, torej tudi tisti na invalidskih vozičkih ali pa z otroškimi vozički in starejši, ki težko hodijo po stopnicah. Klančino je blagoslovil msgr. Peter Kvaternik, vodja pastoralne službe v ljubljanski nadškofiji, čast otvoritve nove župnijske pridobitve pa je imela mala Tina Žinger, ki si pot v življenju utira tudi z invalidskim vozičkom. Za kulturni program pri otvoritvi so poskrbeli Mladinski župnijski zbor in Otroška folklorna skupina Vidovo domačega kulturnega društva. Ob tej priložnosti je bila v razstavnih prostorih župnišča odprta tudi slikarska razstava Vojka Gašperuta, slikarja invalida, ki slika s čopičem v ustih. Prijeten dogodek in druženje, ki ga je pomagala organizirati pred kratkim ustanovljena Župnijska Karitas, je pokazal, da je skrb za gibalno ovirane ljudi še kako potrebna in včasih premalo prisotna pri nas, ki se lahko gibamo neomejeno. Pomagajmo premagovati ovire, tiste v vsakdanjem življenju kakor tiste v naših srcih! mš krajevna skupnost ambrus pr1znuje Pridite v torek, 24.6.2008, v Ambrus. KS in društva vas vabijo na praznovanje krajevnega in državnega praznika. Začeli bomo ob 17. uri z otvoritvijo razstave lončarskih izdelkov pridnih udeležencev delavnic in gospe Marjete Baša v prostorih osnovne šole. Nadaljevali bomo aktivnosti posameznih društev in njihovo predstavitev. Ob 20.30 bomo na igrišču pripravili proslavo skupaj z sosednjima krajevnima skupnostma. Za zaključek pa sledijo, tako kot že 16 let prej, tudi letos tradicionalni golaž za vse in seveda druženje in zabava. Vljudno vabljeni! ibna se že vozi z dvigalom v temenici posodobili krajevno igrišče zaslužnejši, da je izgradnja prizidka stekla hitro in z vso potrebno dokumentacijo. Na slovesni otvoritvi so se zbrali številni, ki so Tini pomagali na njeni poti k samostojnemu bivanju. Posebej velik dan je bil to za vse tiste, ki Tino spremljajo že od njenih prvi dni. Tinini sošolci 3. a-razreda OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični z učiteljico Jožico Bregar in šolski zborček pod vodstvom Marte Steklase so pričarali radostno in slovesno vzdušje. Ob tej priliki so ji prinesli tudi veliko platno s Tininim obrazom. Ob kocu šolskega leta pa se bodo morali posloviti, saj bo jeseni Tina nadaljevala šolanje v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Vsi, ki so bili še posebej vpleteni v akciji za dvigalo, so ob tej priliki izrazili svoje občutke in doživljanje Tinine poti do samostojnosti. Vsem je bilo enotno zadovoljstvo, da je dobrota odprla številna vrata in je celotna akcija stekla in se zaključila v dobrem letu dni. Domači župnik Jože Grebene je nato blagoslovil prizidek z dvigalom in Tina je lahko skupaj s svojima velikima prijateljicama Anico in Marto prerezala trak. Ob tej priložnosti se družina Žinger zahvaljuje številnim donatorjem, posameznikom, organizacijam in podjetjem, s pomočjo katerih so prišli do pripomočka, ki jim bo olajšal njihov, predvsem pa Tinin vsakdan. Kot sami pravijo, je podobnih stisk, kot je bila njihova, še veliko, zato je prav, da skupaj apeliramo na tiste, ki imajo možnost pomagati drugim, da to storijo s polno mero, saj je vsakršna tovrstna pomoč obilno nagrajena s hvaležnostjo. Matej Šteh Predsednik KS Temenica Nace Kaste-lic ni skrival zadovoljst\>a po končanem projektu. Za Krajevno skupnost Temenica je bil letošnji 30. maj ponovno velik praznik. Krajani in krajanke so se podobno kakor pred natanko dvema letoma zbrali na športnem igrišču, v neposredni bližini podružnične šole Temenica. Če so se pred dvema letoma veselili novega asfaltiranega igrišča, pa so bili letos razlogi za veselje v dokončanju opremljanja in dograjevanja omenjenega igrišča. Kot že rečeno, je bilo igrišče maja 2006 predano v uporabo, seveda pa je za novega predsednika in člane Sveta krajevne skupnosti ostalo kar nekaj nalog, povezanih z izgradnjo igrišča. Posodobitev igrišča je zajemala postavitev drogov in mreže okoli igrišča in zidavo ene vrste sedežne tribune s približno 80 sedeži. Rabljene sedeže je pridobil Toni Osvald, ki je tudi poskrbel za njihovo obnovo, da so kot novi. Postavili so se tudi reflektorji za osvetlitev, uredila pa se je tudi okolica z muldami in asfaltiranjem stezice med šolo in igriščem. Prav šoli je bila posvečena posebna pozornost, saj je dvorišče pred šolo od sedaj naprej tudi ograjeno, kar je bistvenega pomena ob zelo prometni regionalni cesti. Vse to pa je uspelo izvesti zlasti s pomočjo številnih prostovoljnih ur dela krajanov, zlasti članov gasilskega in kulturnega društva Temenica, in KS Temenica pod vodstvom predsednika Načeta Kastelica. Čez 1000 prostovoljnih delovnih ur je bilo porabljenih za izvedbo približno 11.000 evrov vrednega projekta. Na otvoritvi je potek del orisal predsednik Kastelic, župan Jernej Lam-pret pa je poudaril pomen takšnih in podobnih športnih objektov, ki so v veliki meri namenjeni mladim. Igrišča naj bi mlade zadržala in obvarovala pred »ulico«. Temeniško igrišče pa vsako leto uporabijo za svojo prireditev tudi domači gasilci, v imenu katerih je na otvoritvi spregovoril njihov novi predsednik Aleš Obolnar. Povedal je, kako pomembno je za kraj, da ima tak športnoprireditveni prostor, k izgradnji katerega so seveda z veseljem pristopili tudi gasilci. No, naslednji dan je PGD Temenica na igrišču organiziralo veselico z Veselimi Štajerkami, ki je več kot uspela. Po programu, v katerem so nastopili učenci in učenke podružnične šole Temenica pod mentorstvom Anice Kocjan in Alenke Ivanjko ter šolskega zbora, ki ga vodi Marta Steklasa, je besedo zahvale spregovoril tudi ravnatelj Janez Peterlin. Nato je sledil še blagoslov igrišča, ki ga je opravil Janez Petek, duhovnik v šentviški fari. Sledila je nogometna tekma, dokler je ni prekinil dež - potem pa se je slavje lahko nadaljevalo v prostorih temeniške šole. Matej Šteh Ljudje velikokrat ne vidimo stiske drugih, premalokrat se zavemo dragocenosti, ki jih imamo in se nam zdijo same po sebi umevne. K sreči se nam včasih tudi odprejo oči in srce in ponudimo roko pomoči potrebnemu. Takrat nas prevzame občutek sreče in zadovoljstva, da smo ponudili roko. Tokrat so bile roke stegnjene tudi k Tini Žinger in njeni družini iz Šentvida pri Stični. Tina ima zaradi prezgodnjega rojstva in pomanjkanja kisika pri porodu cerebralno paralizo. Rodila se je pred devetimi leti s sestrico Katjo in bratcem Nejcem. Težko pričakovano rojstvo trojčkov je prineslo staršema Branetu in Anici Žinger veselje, a tudi kopico skrbi. Za malo Tino je bilo treba skrbeti več, kot je običajno, in ji pomagati razvijati gibalne zmožnosti, kar je od staršev in celotne družine zahtevalo veliko poguma in energije. Deklica je rasla, možnosti, da bo hodila, pa je bilo vse manj. Njeno prenašanje in prevažanje z vozičkom je postajalo vse težje in težje. Najbolj se je to pokazalo doma, saj sta morala do nedavnega starša Tino nositi po ozkih stopnicah. Za svojo učenko je morala poskrbeti tudi OŠ Ferda Vesela, ki je imela veliko razumevanja pri premagovanju ovir, s katerimi se je Tina srečevala pri pouku na šoli. Tina je bila za najosnovnejše otrokovo doživetje -bivanje in igro v domačem okolju - odvisna od drugih. A danes to ni več tako. 22. maja je namreč na domu družine Žinger potekala slovesna otvoritev in blagoslov novega prizidka z jaškom in hišnim dvigalom. Družina je s pomočjo številnih donatorjev prišla do prepo-trebnega dvigala, ki sedaj mali Tini omogoča samostojnejše življenje, staršem in preostali družini pa lažje spremljanje Tininega razvoja in otroštva vseh treh otrok. Največja zasluga, da je stekla akcija za zbiranje sredstev za Tinino dvigalo, je imela Aničina mama Malči. Ona se je lansko pomlad prva obrnila na predsednico Krajevne organizacije Rdečega križa Šentvid, Mimi Anž-lovar, kije takoj organizirala zbiralno akcijo v okviru območne organizacije RK Grosuplje. Odziv je bil dober, v akcijo pa se je kmalu vključila tudi Tinina šola v Šentvidu. Takratna v. d. ravnateljica šole Jelka Roječ je organizirala dobrodelno gledališko predstavo Kulturnega društva Temenica, na šoli so zbirali star papir, kar 12 ton so ga nabrali. Učenci dramskega krožka so uprizorili predstavo Čarovnik iz Oza, stekla pa je tudi prodaja 1200 cedejev, ki jih je šoli podarila družina Vinšek, katere Nik je Tinin sošolec. Odzvale so se tudi slovenska Karitas, KS Šentvid in Občina. Prav poseben posluh za akcijo so izkazali tudi Aničini sodelavci in zaposleni na Statističnem uradu Slovenije. Kakor je na odprtju dvigala dejala namestnica direktorice Genovefa Ružič, je bilo vodstvo presenečeno nad odzivom kolektiva, ki je celoten projekt vzel zelo zares. Posebno prelomen trenutek v zbiralni akciji pa je bil stik z gospo Marto Kondo in njeno sestro Anico Rovan-šek iz Ivančne Gorice. Obe sta stalni donatorki Humanitarnega zavoda Vid iz Kranja in obe sta tudi takoj pokazali skrb za pomoč Tini in njeni družini. Poslovne vezi, s katerimi sodelujeta podjetji, v katerih delata, so pripeljale do tega, daje pod okriljem Zavoda Vid stekla obširna zbiralna akcija, kije tudi privedla do želenega cilja. Za nakup in montažo dvigala, izgradnjo jaška s prizidkom je bilo zbrano 32.000 evrov sredstev. Gospe Konda in Rovanšek sta bili tudi naj- 10 Ivančna Gorica, junij 2008 TURISTIČNO DRUŠTVO IVANČNA GORICA razpisuje NATEČAJ ZA NAJBOLJ UREJENO BIVALNO OKOLJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI IVANČNA GORICA Naša komisija za ocenjevanje okolja bo delovala med 15. junijem in 15. avgustom in bo ocenila posamezne hiše, bloke, kmetije in njihovo okolico. Čeprav smo lani obljubili »bodečo nežo«, je nismo podelili, ampak letos jo bomo zagotovo. Vsi skupaj si še naprej prizadevajmo za lep in čist domači kraj. Priznanja bomo podelili vsem izbranim, o času in kraju pa jih bomo pisno obvestili. Ivančna Gorica, 30. 5. 2008 Turistično društvo Ivančna Gorica mali oglasi V Ivančni Gorici prodamo 1,5-sobno stanovanje, 41,55 m2, zgrajeno 1. 2005, 2/4 nad., parkirno mesto, klet, kolesarnica, balkon, domofon, dvigalo, KTV priključek, tel. priključek, CK s kalorimetrom, zemljiška knjiga urejena, vsa infrastruktura v neposredni bližini. Telefon: 041 954 483. V Ivančni Gorici oddamo večnamenski prostor, velik 152 m2, delno opremljen, na lepi legi s parkirnimi prostori. Informacije: tel. št. 040 359 150. Lepota ni naključje Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga Nudimo: Nega obraza z uporabo vrhunske profesionalne kozmetike MATIS Anticelulitni in shujševaini programi Masaža Pedikura Manila ra □epilacija Make up in še in še * H M * Helena Miranda Helena Miranda Maček s.p. Stari trg 22,1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 Mobltel: 041 966113 E-mail: HelenaMiranda@siol.net VABLJENI NA POSVET IN OBISK Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini in Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate in dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopažen. CXßZryJB^DOG 0E®Pra®8iI] na obisku mladi iz pobratenega hirshaida Sredi maja so obiskali našo občino mladi iz pobratene občine Hirschaid. V tednu dni so spoznali številne zanimivosti naše občine, pot pa jih je popeljala tudi po vsej Sloveniji. Za prijetno bivanje so poskrbeli gostitelji v stiškem samostanu z župnikom p. Maksimilijanom in mladimi iz župnije, ki so se družili s svojimi nemškimi sovrstniki. Mladi iz Hirchaida so se srečali tudi z dijaki naše srednje šole Josipa Jurčiča, imeli so sprejem pri županu Lampretu, pot pa jih je vodila celo v Slovenski parlament, kjer jih je sprejel predsednik DZ France Cukjati. Vtisov gotovo ni manjkalo ob vrnitvi v Nemčijo, je pa kmalu po njihovem obisku obisk vrnila v okviru mednarodnega projekta Leonardo da Vinci skupina dijakov naše srednje šole, medtem ko je ena skupina odpotovala v Budimpešto. Vezi med obema občina se torej uspešno gradijo tudi med mlajšimi generacijami. mš ŽELEZNA LEPOTICA V IVANČNI GORICI In je prisopihala! Muzejska parna lokomotiva namreč. Ivančno Gorico je med potjo proti Dolenjski obiskala 3. junija. Sicer nam ni uspelo ugotoviti namena tokratne poti, niti tega, koliko let šteje železna kraljica, ki se je peljala po tirih skozi našo občino, pa vendar je nevsakdanji obisk vreden širše pozornosti. Seveda je parna lokomotiva pozornost zbujala že sama po sebi, še posebej ko se je oglašalo njeno hupanje. Na prenovljenem peronu ivanške železniške postaje pa se je mudila ravno dovolj dolgo, da si jo je bilo vsaj za kratek čas možno ogledati. Na fotografiji pa se vidi, ko se je že vračala nazaj proti Ljubljani. mš 100 let čd krka in zagradec ČD Krka in Zagradec je 10. maja praznovalo 100 let svojega delovanja. uspešen prvomajski jamarski tabor bare. Domače gospodinje pa so spekle okusne medene dobrote za najzahtevnejše sladokusce. Zagnani čebelarji so ob svojem jubileju pripravili tudi zanimivo čebelarsko razstavo, kjer je bilo mogoče poleg čebelarskega orodja, čebelarskih proizvodov in receptov zanje videti tudi čebele v prozornem demonstracijskem panju in največjega čebeljega zajedalca - varojo. Razstavo je v nekaj dneh obiskalo več kot 300 učencev osnovnih šol ter otrok iz vrtcev, ki so radovedno prisluhnili izkušenim čebelarjem in lahko poskusili tudi medene dobrote. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in omogočili izvedbo jubilejne obletnice, ter vsem, ki so prispevali sredstva, se iskreno zahvaljujemo in jih pozdravljamo s čebelarskim pozdravom - naj medi! Čebelarsko društvo Krka in Zagradec Volaj Marjan Med prvomajskimi prazniki smo jamarji Jamarskega kluba Krka izvedli načrtovani štiridnevni raziskovalni in izobraževalni tabor, ki je potekal od 30. 4. do 3. 5. 2008 v koči Podstenice sredi prostranih gozdov Kočevskega roga. Prva skupina je na prizorišče odšla že v sredo, 30. 4., in pripravila vse potrebno za taborjenje. Na praznik dela nismo praznovali, ampak smo dan začeli s pripravo potrebne opreme za raziskovanje in obisk jam. Že zgodaj zjutraj se nam je pridružila večina jamarjev, ki so bili željni raziskovanja. Primerno opremljeni in polni zagona smo odhiteli k še neraziskanim jamam. Čeprav je bilo vreme slabo, nam to ni omajalo naše delovne vneme. Razdelili smo se v tri ekipe, ki so skupno raziskale in izmerile štiri nove jame. Za prvi dan je bilo to več kot pričakovano še posebno zato, ker nas je od nadaljnjega raziskovanja odvrnil dež in premočeni smo se morali vrniti v štab. Uspešen dan smo zaključili ob tabornem ognju in sveže pečenih dobrotah ter pogovoru o načrtih za naslednji dan. Po prvem deževnem dnevu in noči je bil drugi dan našega taborjenja pravo nasprotje, saj nas je že zjutraj obsijalo sonce. Delovna vnema je bila tako še večja. Pridružili so se nam še nekateri člani kluba. Ta dan je bil namenjen tudi izobraževanju tečajnikov, saj so prisostvovali pri merjenju in dokumentiranju novih jam. Hkrati smo jih seznanili z organizacijo raziskovanja in osnovami orientacije na terenu. Ekipe, v katere smo se ta dan razdelili, so raziskovale na novo odkrite jame in iskale nove jame po terenu. Zvečer pa nas je razveselil predsednik kluba s svojim obiskom in skupaj smo nazdravili novici, da je postal očka. Tabor se je po treh dneh približeval h koncu in pred nami je bil še zadnji dan. Po poštenem zajtrku je del udeležencev ostal v taboru in začel pospravljanje tabora, ostali pa smo se namenili obiskat še zadnjo, nam neznano jamo. Vse je kazalo, da bo to pika na i in da bomo dosegli globinski rekord tabora. Jamo smo izmerili in zrisali, a smo še isti dan izvedeli, da nas je nekdo prehitel. Jama je že bila dokumentirana. Prvomajski tabor Jamarskega kluba Krka je bil za nas več kot uspešen. Dobra organizacija, številna udeležba in delovna vnema članov so bili pogoji, da smo raziskali kar 10 novih jam. Zadovoljni načrtujemo v tem letu vsaj še en tabor, ki bo potekal v visokogorju na Kaninskih podih. Na tem področju so raziskovanja sicer zahtevnejša, a vredna vloženega truda. Več o našem in v prihodnje mogoče tudi vašem klubu, lahko izveste na spletnem naslovu: www.jkkrka.si ali na tel. številki: 031 766 555. Jamarski klub Kika »Ob rojenju stavimo temelj čebelarstva v prihodnjem letu. Ako je ta temelj močan, ni se nam bati izgube. Le močni roji nam dado močne plemenjake in le močni plemenjaki so za kupčijo in pridelovanje medu.« Ob praporjih čebelarskih društev je državna himna, ki jo je zapel mešani pevski zbor Krka, oznanila začetek slavnosti. Po pozdravnem nagovoru predsednika čebelarske družine je starosta čebelarskega društva predstavil zgodovino in razvoj društva. Kulturni program je popestril tudi krški otroški pevski zbor. Ob tej priložnosti je predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Noč je podelil priznanja zaslužnim članom društva. V svojem nagovoru pa opozoril na pomembnost čebelarske dejavnosti in resnost položaja, v katerem se trenutno nahaja, ter na veliko ogroženost čebele v sodobnem svetu, katere največji sovražnik je človek sam, s svojimi neodgo- To je odlomek iz Slovenskega čebelarja v junijski izdaji daljnega leta 1907. V tem glasilu je bila objavljena tudi novica o ustanovnem čebelarskem shodu na Krki na binkoštno nedeljo.Tu je bil postavljen temelj Čebelarske družine Krka, ki se je v vseh teh letih ohranjala in krepila. Sedaj, 100 let po ustanovitvi, Čebelarsko društvo Krka in Zagradec šteje 40 aktivnih članov z okrog 930 čebeljimi družinami. Zgornje stavke smo zapisali v vabilu, s katerim je društvo ob častitljivem jubileju vabilo na slavnostno obletnico, ki je potekala v družbenem centru na Krki. Slovesnosti se je udeležilo vodstvo Čebelarske zveze Slovenije, regijske zveze, predstavnik občine Ivančna Gorica, predstavniki veterine, čebelarskega muzeja ter vseh sosednjih čebelarskih društev in številnih ljubiteljev čebelarstva. vornimi dejanji. Slavnostni del sta s pesmico zaključila Eva in Žiga v vlogi cicibana in čebelice. Nato je simpatična domačinka Anica, ki je vodila prireditev in jo popestrila z vrsto zanimivosti iz življenja čebele, povabila na slavnostno odkritje spominske plošče, ki bo poleg velike panj-ske končnice v preddverju gostoljubne domačije Magovec vse obiskovalce in goste še dolgo spominjala na ta dogodek. Praznovanje se je nadaljevalo v družbenem centru s pogostitvijo, ki so jo pripravili vsestranski krški gasilci in ob prijetnih zvokih ansambla Slana tudi zaplesali. Prijetno presenečenje je bil tudi nastop »mame Manke«, mlade nadarjene Bar- Ivančna Gorica, junij 2008 11 praznovali smo Župnijska Karitas Ivančna Gorica je tudi letos 25. maja pripravila tradicionalno srečanje vseh ljudi dobre volje: bolnih, starejših, invalidov in prijateljev, ki so se zbrali v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Začeli smo s sveto mašo, ki jo je daroval naš župnik msgr. Jože Kastelic, nato smo podelili rojstnodnevna voščila vsem, ki so imeli okroglo obletnico, nato je sledil kulturni program, ki so ga soustvari-li sodelavci Karitasa, Zagriški fantje ter pevki Ema in Vida. Nato pa smo vse prisotne povabili v preddverje, ker smo pripravili manjšo pogostitev. Za okras smo postavili dve punčki iz cunj, ki so ju radodarno posodili sta- rostniki iz doma Grosuplje. Gospod Marjan Zupane pa je prostovoljno in zastonj raztegoval harmoniko in nas vse spravil v dobro voljo. Seveda je za dobro voljo skrbel tudi g. župnik, ki dobro ve, kako so starejši takega srečanja potrebni in hvaležni. Da ne bi šlo srečanje ljudi dobre volje prehitro v pozabo, smo ob vstopu v cerkvene prostore vsakemu obiskovalcu podarile čedno voščilnico s fotografijo slike sv. Jožefa, ki jo je umetniško upodobil slikar Perko. Prav pridno smo fotografirale tudi obiskovalce oziroma slavij ence, ki bodo sliko prejeli naknadno. Vsako leto vidimo, kako se redčijo vrste naših slavljencev, ki pa jih pridno napolnjujejo novi obrazi - mlajši seveda. Prav je tako! Prav pa je tudi to, da si starostniki sami med seboj pomagajo kolikor morejo in ne čakajo, kaj bo še prišlo. Ravnajte se po lepem sporočilu v pesmi, ki pravi: za prijatelje si je treba čas vzet, se po-veselit in kdaj znat potrpet... Sodelavci Karitas Ivančna Gorica pa dodajamo: še naprej bodimo ljudje dobre volje, pomagajmo si in spoštujmo se. Hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili v tem letu in še posebej za ta praznični dogodek. Župnijska Karitas Ivančna Gorica zapisala Ema G. pomen plesni v naravi <■. bel) Nekaj vrst plesni, ki napadajo žive celice domačih živali in človeka in povzročajo glivična obolenja predvsem kože, je lahko pa tudi glivične okužbe notranjih organov, predvsem pljuč. Trihofitija (goveji lišaj) Glivično obolenje kože pri govedu, ki ga povzroča Trichophyton verucosum, je glivično obolenje, prenosljivo na druge živalske vrste in ljudi, pravimo da je zoonoza. Največkrat in množično se pojavlja v velikih čredah govedi in to najraje izbruhne pozimi (nizke temperature in veliko vlage v zraku). Značilno klinično znamenje te okužbe so posamezne ah številne, večje in manjše okrogle lise na koži govedi. Dlaka na mestih okužbe je brez leska, se rada lomi, čez čas tudi odpade in gola mesta se začnejo počasi obraščati z novo dlako. V začetku teh sprememb na koži se pojavijo drobni vozlički, ki jih začutimo, če z roko nežno pobožamo dlako v smeri rasti. Preden dlaka na spremenjenih mestih odpade, se pojavijo sivkasto bele ali rumenkasto bele kraste, ki po 1-4 mesecih same odpadejo in pojavijo se gola mesta, lahko tudi v velikosti dlani. Če govedo pre-boleva to bolezen brez zdravljenja, se v okolici zaraslih poprejšnjih sprememb lahko pojavijo v velikem številu nove spremembe na koži in govorimo o tako imenovani razsejani (deseminirani) tri-hofitiji oziroma lišaju. Pri ljudeh, ki so v tesnejšem stiku z obolelim govedom, se na koži pojavijo rdeče okrogle lise z privzdignjenim robom, ki se širijo in dobijo lahko tudi veliko večje razsežnosti, kot to opažamo pri govedu. Tako okužbo pri ljudeh je treba nemudoma zdraviti pri zdravniku. Pri govedu se v novejšem času uspešno postavljamo po robu tej okužbi s cepljenjem živali z živim, a oslabljenim cepivom kulture T. verucosum. Preventivno cepljenje zaščiti govedo v ogroženih čredah skoraj da stoodstotno, učinkuje pa tudi zdravilno, če se je bolezen že pojavila. Trihofitijo preprečujemo z vzdrževanjem ustrezne higiene v večjih govejih čredah, še posebno v vlažnem zimskem času. Ob pojavu in zdravljenju te bolezni je treba ustrezno razkužiti hleve in pribor. Nlikrosporija Mikrosporija je glivično obolenje kože, ki ga pri psih in mačkah povzroča gliva Microsporum canis (pa tudi druge, npr. M. gypseum in M. audouinii). Mikrosporija tudi spada med zoonoze, kar pomeni, da se ta okužba z lahkoto prenese tudi na ljudi, še posebno na otroke. B olezen se poj avlj a največ v vročem poletnem času od julija do oktobra. Bolezen se pri psih in mačkah kaže v izpadanju dlake. Na koži se pojavijo okrogla čisto gola mesta, kar lahko sčasoma zajame velike površine kože najpogosteje pri mačkah. Glivice in njihove zelo odporne spore so lahko na dlakah živali prisotne tudi takrat, ko ni vidnih sprememb na kožuhu. Za to boleznijo lahko zbolijo vsi mačji mladiči v zavese iz linije ALIAS ART, Mateja Novak, DAŠA Grosuplje. leglu, ker se okužijo pri pitju mleka. Pri odraslih psih in mačkah so spremembe na koži omejene predvsem na glavi in vratu. Bolezen je najlažje diagnosticirati z Woodovo svetilko. V temi pod UV-žar-ki okužene dlake fluorescirajo (svetijo) zelenkasto. Bolezen je treba zdraviti z antibiotikom griseofulvinom peroralno, poškodbe na koži pa zdravimo tudi lokalno z mazanjem s pripravki na osnovi mikonazola ali klotrimazola. Sistemsko in lokalno zdravljenje mikrosporije je treba izvajati še 2-4 tedne po prenehanju kliničnih znamenj. Zdravljenje lahko traja več mesecev. Potrebno je tudi razkuževanje nastamb in pribora. prof. dr. Valentin Skubic Čutiti svet... Biti svoj. Imeti dom! Čutiti ... V Sloveniji živijo otroci in starejši, ki si tudi letos ne bodo mogli privoščiti počitnic na morju. Rdeči križ Slovenije prosi za vašo solidarnost. Vsak prispevek je dobrodošel. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 11-98990 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje. www.rks.si/morje svetlobo v odtenkih večerne zarje, mir v tišini pogovora, utrip svetosti življenja v vseh njegovih razsežnostih. iskren v svojem neokrnjenem bistvu, zvest lastnim smerem, drzen v iskanju, ponižen v pričakovanju. Imeti... pogum - odeti svoj svet v barve, oblike, nianse, smehljaje... 12 Ivančna Gorica, junij 2008 ^Dmiv® »mami, lačen!« RADldr ZELENI VAL Zaključek šolskega leta je tudi zaključek poučnega radijskega projekta »Mami, lačen!«. Ferdo in Petra sta kar štiri mesece obiskovala in seznanjala več kot 1000 otrok po več kot 20 vrtcih v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig, Velike Lašče in Dobrepolje z zdravim prehranjevanjem. Sedaj tudi Ferdo ne sega samo po sladkih dobrotah, ampak za malico slastno grizlja jabolka in hruške. In mnenja nekaterih vključenih vrtcev o projektu Radia Zeleni val: »Strokovni delavci WZ Kekec Grosuplje se vedno radi odzovemo akcijam in projektom, ki skrbijo za boljši jutri naših najmlajših. Tako smo tudi z veseljem sodelovali pri oblikovanju zgibanke s strokovnim člankom naše vodje prehrane in higienskega režima Patricije Serbel Kos in vzgojiteljice Petre Bor, kije sodelovala pri pripravi zgibanke in izvajala projekt o zdravi prehrani. Otroci v našem vrtcu in enotah zmajčka Ferda že dobro poznajo, tako so ga nestrpno pričakovali in se odzvali na njegovo pobudo, da se zdravo prehranjujemo. Skrbeli so, da Ferdo ni posegal po sladkarijah in tako so s pomočjo igre sledili in dosegali zastavljene cilje. Tudi po njegovem odhodu še vedno skrbijo, da si npr. splaknejo zobe, ko pojedo čokolado ...In skrbijo tudi, da opozorijo o tem starše. Zmaj ček Ferdo jim je prijeten in pozitiven zgled.« Majda Fajdiga, ravnateljica WZ Kekec Grosuplje »Projekt, ki ste ga pripravili, smo sprejeli z veseljem, saj je naša želja in hkrati tudi cilj, da bi naši otroci uživali čim bolj zdravo hrano. Znamo se odreči sladkarijam in veseli smo, da se na to navaja tudi Ferdo. Ko bo spoznal, da preveč sladkarij škodi želodčku, ga ta ne bo več bolel. Želimo si še sodelovati z vami in seveda z 'našim' Ferdom.« *£R00 Vrtec Ig in se ferdova naloga želimo si sodelovanja... V Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični počasi zaključujemo letošnje šolsko leto, v katerem smo poleg rednega pouka izpeljali številne interesne dejavnosti. Poleg interesnih dejavnosti, ki smo jih učencem ponudili strokovni delavci šole, velja še posebej pohvaliti številne zunanje sodelavce, ki so svoje znanje prenašali na naše učence. Pa vendar ocenjujemo, da nismo izkoristili vseh možnosti, ki nam jih omogočajo naše prostorske in okoljske danosti. Odlične prostorske in okoljske možnosti želimo nadgraditi s pestrostjo vsebin in seveda kakovostnim kadrom - zunanjimi sodelavci, ki bi bili pripravljeni svoje znanje in izkušnje prenašati na naše učence. Želimo, da šola in šolska okolica postaneta prostor, v katerega bodo učenci radi zahajali po končanem pouku in tudi v kasnejšem obdobju kot dijaki in študentje. Tako bomo mlade navajali na kvalitetno druženje, jim privzgajali zdrave vrednote in pripadnost kraju, nenazadnje pa bodo znali ceniti in ohranjati šolo in njeno okolico. Da pa bomo vse to dosegli, želimo k sodelovanju pritegniti posameznike in društva - skratka vse tiste, ki imajo znanja in sposobnosti ter so jih pripravljeni prenašati na naše učence. Veseli bomo, če nam boste poslali svojo ponudbo, v kateri na kratko opredelite in opišite vsebinske, organizacijske in finančne okvirje dejavnosti. Po prejetju vaše ponudbe vas bomo poklicali in se bomo dogovorili o vseh podrobnostih. Hkrati pa bomo dejavnost objavili v publikaciji šole, ki jo prejmejo vsi starši. vodstvo OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični NAVODILA ZA NAJMLAJŠE: Pobarvaj sadje ter nadaljuj zaporedje domin. Vsaka slikica sadja se mora ujemati s slikico, ki je v domini nad ali pod njo. zmajcek ferdo v vrtcu pikapolonica Petnajstega aprila nas je v vrtcu obiskal Zmajček Ferdo, ki je otroke skozi igro spodbudil k razmišljanju o zdravi prehrani. Otrokom je na zanimiv način predstavil zdrave obroke in jih poučil o posledicah nezdravega prehranjevanja. V naslednjih dneh smo z otroki načrtovali tematski sklop Živimo zdravo, s katerim so otroci spoznavali, da jih uživanje različne zdrave hrane, telesne vaje in počitek pomagajo ohranjati zdrave. NAVODILA ZA MALO VEČJE: Najprej reši zgornjo nalogo. Sedaj pa v spodnje kvadratke vpiši črke in preberi besedo. A V 4 1 I M 2 5 N T 6 3 M 5 1 2 3 4 5 2 6 2 Mami, lačen so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobrepolje in Občina Ig. Stanka Parkelj Rozina projekt »MAMI, LAČEN - ZDRAVO HRANO JEDEL BI« tudi v vrtcu sonček v zagradcu V našem vrtcu Sonček v Zagradcu je letos potekal zanimiv projekt z naslovom ZDRAVA PREHRANA. Z otroki smo se pogovarjali o raznovrstni prehrani, izdelali piramido zdrave prehrane in ob tem spoznali 5 glavnih skupin živil, na katerih temelji zdrava prehrana. Ugotovili smo, da moramo vsak dan uživati hrano iz vseh petih skupin, iz zadnje pete skupine (slaščice, maščobe) pa čim manj. Igrali smo se igrico KAM SPADAJO ŽIVILA, ob kateri smo spoznali skupine živil (žitarice, sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki, meso, ribe in maščobe), jih razvrščali, poimenova- li, okušali in ugotavljali, ali je živilo zdravo ali ne. Iz raznovrstnega sadja smo v kuhinjskem kotičku pripravili sadno solato, osvežilni sadno-zelenjavni napitek, sadna nabodala in jabolčni zavitek. Skupaj z otroki smo izdelali svojo družabno igro spomin, seveda z motivi različne zdrave hrane in pijače. Spomin nam je služil kot igrača, hkrati pa so se otroci ob igri učili o pomenu zdrave prehrane. V aprilu pa nas je obiskal tudi ZMAJČEK FERDO s Petro, saj je potekal projekt v sodelovanju z Radiem Zeleni val. Otroci so se zmajčka zelo razveselili, nad njim so bili navduše- ni, želeli so ga pobožati in se stisniti k njemu. Skupaj z njim so telovadili, mu skrtačili zobe in mu povedali pesmici o sladkarijah in zdravi hrani. Projekt smo zaključili z izbranimi recepti za pripravo sadnih solat in sad-no-zelenjavnih napitkov, ki so jih zbirali otroci s pomočjo svojih staršev in ki smo poslali na Radio Zeleni val. SKLENILI SMO, DA SE BOMO ŠE NAPREJ ČIM BOLJ ZDRAVO PREHRANJEVALI IN TAKO SKRBELI ZA SVOJE ZDRAVJE! Sončki iz vrtca Sonček v Zagradcu z Natašo in Marijo S pripravljanjem sadne, zelenjavne malice in mlečnega napitka so spoznavali različno prehrano in pridobivali navade zdravega in raznolikega prehranjevanja. Strokovne delavke vrtca Pikapolonica čarovnik grega v stični Učenci 1. razreda podružnične šole v Stični smo prejeli nagrado Ljubljanskih mlekarn na natečaju BRIHTNE FACE. Za nagrado nas je v ponedeljek, 26. maja, obiskal s svojimi čarovnijami in pesmicami čarovnik Grega. V kulturni dvorani v Stični so se z nami poveselili tudi otroci iz vrtca Miška in učenci 2. in 3. razreda podružnične šole v Stični. Bilo nam je lepo. Mateja Humar, Simona Barle Ivančna Gorica, junij 2008 13 Rezervoarji za vodo Podzemni v povozni Izvedbi idzemne Pričakajte poletje pripravljene. Nudimo nego obraza in dekolteja, depilacije, pedikure, shujŠevelni in anticelulitni program, sončenje v šolanju,... NOVO!!! nega s kozmetiko Biodroga, masaže z zeliščnimi snopki. Fizioterapija v: • Višnji Gori (0178 84 631) * v Ljubljani (01 42 73 129) Mediko d.o.o. Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84 631, 78 03 069 www.mediko.si, mediko(Sjsiol.net OBLETNICA MATURE MALO DRUGAČE hura, kekčeva dežela! Za zidovi samostana mladina živa, neugnana, tu znanja niz v kito spleta, tu tekla so nam mladostniška leta ... Pisalo se je šolsko leto 1969/70. V stiski gimnaziji smo kot že toliko generacij pred nami zaključevali naše srednješolsko izobraževanje. Bili smo mladi, polni idej, načrtov, pa tudi pričakovanj. Imeli pa smo še nekaj posebnega: imeli smo se radi. Ob odhodu iz gimnazije smo si obljubili, da se ne bomo nikoli pozabili in da bomo naša prijateljstva gojili za večno. Ali res, smo se spraševali? Ja, ja, seveda, nikoli se ne bomo pozabili! In res. Vsako leto smo spomladi ali pa v jeseni komaj čakali, da se dobimo na naših obletnicah. Sprva so bili to disko klubi: rajanje do jutra, kasneje bari, potem pa že priznane gostilne. In dalje? Prišla je pobuda Iztoka, da se za 36-letnico dobimo v njegovem novem prebivališču v Podsredi. Poskrbel je za prevoz, nas pričakal s presenečenjem in nam pripravil pravo kulturno srečanje: ogled Podsrede, gradu, ožje okolice in nato zaključek v prijaznem gostišču. Pa še nekaj je bilo takrat posebnega. Iztok nam je posredoval povabilo sošolke Micke, ki živi na Nizozemskem in se obletnice vsako leto zaradi oddaljenosti ne more udeležiti, da naslednjo obletnico proslavimo na Nizozemskem. Seveda smo se vsi takoj strinjali. Počakali smo še leto oziroma dve in dogovorili smo se, da odpotujemo k sošolki. Alenka in Joži sta poiskali internetno povezavo z Micko, stekli so pogovori, nato dogovori in končno točen datum. Za odhod se nas je odločilo osem sošolk in sošolcev, drugi so bili opravičeno odsotni. Za prevoznika s kombijem se je ponovno ponudil in žrtvoval Iztok. Po prijetni nič utrujajoči vožnji smo v četrtek zgodaj popoldne pripotovali k Micki v idilično vasico Scheemda na skrajnem severu Nizozemske. Snidenje je bilo prisrčno. Na vratih so nas pričakali Micka, njen mož Peter in sin Lukas, starejšega sina ni bilo doma, ker je na študiju v Avstriji. Sprva nismo in nismo mogli verjeti, da je vse res. Spomini so vreli na dan kot gobe po dežju. Lahko nadaljujem zgoraj začeto pesmico: Izbrskali spomine, iz srednješolske zgodovine, razkrili vse radosti iz lepih dni mladosti: kako smo plonkali in se gulili, kako smo se ženili in možili, kako otroke smo vzgojili, kako imamo velike hiše, in sploh, kako se nam danes piše ... Naslednji dan sta nas Micka in Peter popeljala po Amsterdamu, ogledali smo si Rembrandtovo zakladnico slik, se popeljali po enem izmed kanalov in si ogledali še marsikaj zanimivega. Iz Amsterdama smo se vračali po cesti, ki z najdaljšim nasipom loči Severno morje od Ledenega sladkega morja, kot ga imenujejo Holandci. Tu se namreč na štiripasovnici dnevno odpirajo in zapirajo zapornice in tako uravnavajo gladino vode v notranjosti Holandije, ki leži le kakšen meter nad morsko gladino. Večer smo nadaljevali pri Micki in dan se je prevesil že v zgodnje jutro, ko smo zaključili naše kramljanje. Naslednji dan smo se posvetili idilični vasici Scheemda v provinci Groningen, kjer Micka s svojo družino prebiva že kar lepo število let. Vas je velika kot majhno mesto, prepredena je s kanali, pristaniščem v enem izmed kanalov in z idiličnimi enakimi hišicami v stilu Holandije: nizke, grajene z rdečim zidakom, ošiljene strehe in belimi okni. Pred hišami in za njimi pa lepi že skoraj sanjsko urejeni vrtovi, polni zelenja, pa tudi nizkih dreves. Mineval je drugi dan. Začeli smo se poslavljati od naših gostiteljev. Slovo je bilo nabito s čustvi in bili smo si edini: to moramo ponoviti. Zvečer smo se odpeljali proti domu. Na poti nas je čakalo še eno presenečenje. Ob 7. uri zjutraj smo bili nekje v sredini Nemčije postreženi z bogatim zajtrkom. Zanj je poskrbela sestra sošolke Darinke. Hvala, Anica, bilo je odlično. Se danes, ko zbiramo spomine, ne moremo mimo gostoljubnosti naše sošolke in njene družine. Hvala, Micka, dokazala si, da kljub temu da živiš tako daleč, nas imaš še vedno rada in da smo še vedno isti razred kot smo bili pred 38 leti. Hvala tebi in Tvojim: Petru in Lukasu. Bili ste gostitelji, ki si jih obiskovalec lahko samo želi. Naslednje leto se spet dobimo. Le kje bo naš cilj? Za razred: Vovk M. Prva vrsta: Marinka, Darinka, Micka, Iztok, Jože; druga vrsta: Alenka, Joži, Milka, Silva Biološke čistilne naprave od 2-155 prebivalcev • Popolnoma biološke čistilne naprave Greznice ■ Sistemi za izkoriščanje deževnice - Elementi za izdelavo ponikalnic Ponikalni sistemi »Kolikokrat gremo še spat? Ali bo kmalu sobota?« so deževala vprašanja neučakanih Mišk in Ježkov iz vrtca Pikapolonica iz Ivančne Gorice. Pa smo le dočakali prelepo jutro 31. maja, ko smo se starši, otroci in njihove vzgojiteljice z avtobusom odpeljali proti Gorenjski. Po dolgi vožnji smo prispeli do Kranjske Gore, kjer nas je že čakal »Bedanc bus«. V Kekčevo deželo smo se lahko peljali le otroci in vzgojiteljice. Na poti do tja nas je zabaval prijeten vodič. Povedal nam je precej dogodivščin, ki jih uganjajo tamkajšnji junaki. Ko smo se približali odcepu v Kekčevo deželo, smo morali vsi zatisniti oči, da si ne bi zapomnili poti. Nihče ni goljufal, saj bi v nasprotnem primeru moral ostati pri Pehti. Po gozdni poti smo se odpravili poiskat Bedančevo hišo. Vodič je našo vzgojiteljico Anito poslal naprej, da bi Kekcu naznanila naš prihod. Toda kmalu smo zaslišali njene klice na pomoč. Ujela se je v Bedančevo mrežo. Pomagali smo jo rešiti in nadaljevali pot do Bedančeve koče. Bedanca ni bilo doma, zato smo lahko vanjo vstopili. V njej smo videli velik kotel, posteljo, veliko nagačenih živali, živalskih kož ... Pogled na njegovo kočo in na vse kosti ob kotlu nas je navdal z malce strahu. Zato se ni nihče obotavljal oditi stran, preden bi se vrnil. Kar naenkrat se je pojavil na bližnjem hribčku. Nekateri smo kar ostrmeli, drugi pa so bili zaradi odmaknjenosti zelo pogumni. Bedanec je bil zelo jezen, ker smo rešili Anito, saj mu nihče ne bo grizel nohtov na nogah, mu kuhal in pospravljal. Ker nam je grozil, smo se spomnili, česa se najbolj boji. Začeli smo glasno skovikati in ucvrl jo je globoko v gozd. Tudi mi smo si oddahnili in nadaljevali pot. Prišli smo do Brinclja, ki nas je bil zelo vesel. Pokazal nam je dvižni most, s katerim prepreči, da bi Bedanec prišel do njega. Povabil nas je v svojo skromno, a zelo zanimivo hiško na skali. Po dvižnem mostu smo se brez skrbi podali kar drug za drugim, saj je bil izhod iz hiše na drugi strani. In to kakšen izhod ... Čisto pravi tobogan! Brincelj je res poln zanimivih idej. Odpeljal nas je do Mojce in Kekca. Vhod do njune hiše je bil dobro skrit. Plaziti smo se morali po dolgem in temnem rovu, vendar nas ni bilo nič strah. Pred nami se je prikazala prelepa zelena planjava, na kateri je stala hiša. Kekec je otrokom razkazal svojo hišo ter jih skrivnostno odpeljal ven. Vzgojiteljice še danes ne vemo, kako so otroci prišli iz nje. Na hribu nad Kekčevo hišo smo opazili Pehtin dom. Sprejela nas je malce nejevoljno, a je kmalu postala dobre volje. Pogostila nas je s »kruhom korajže« in z okusnim zeliščnim čajem. Vzgojiteljicam je povedala svojo skrivnost, otroke pa je Kekec naučil nagajivo pesem o teti Pehti. Ko jo je Pehta slišala, je bila malce jezna, a kmalu smo jo spet spravili v dobro voljo. Povedala nam je nekaj pametnih nasvetov in se poslovila. Čas je hitro minil in morali smo se vrniti do »Bedanc busa«. Ob veselem petju Kekčevih pesmi smo prispeli do cilja. Zvedavim staršem smo hiteli pripovedovati naše dogodivščine. Po kosilu in skupnem druženju smo prijetno utrujeni krenili proti domu. Pravljični svet se je oddaljeval, a se je globoko vtisnil v otroških srcih. Hvala vzgojiteljicam za nepozabno doživetje! Gašperjeva mamica Barbara Greznice z enim, dvema ali tremi prekati Vodomerni jaški - povozna Izvedba - do - 30 st. Celzija - za vodomere od 1/2"do 5/4" - možnost vgradnje do treh vodomerov - ugodna cena Ponikain elementi Želite svojo staro obstoječo greznico spremeniti v čistilno napravo? Mi imamo rešitev za Vas. Pokličite ! POSO! Filtri za deževnico Filtri za deževnico- vgradnja na žleb ARMEX ARMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 051 / 652 -192 FAX. 01 / 78 69 265 E-mail: info.armex@siol.net Www.armex-armature.si Www.cistilnenaprave-dezevnica.si 14 Ivančna Gorica, junij 2008 PATER PAVEL PUCELJ (1669-1721) zgodovinar stiškega samostana (II. del) Naj nekoliko podrobneje predstavimo glavno Pucljevo delo Idiografijo. Baročno gostobesednemu naslovu sledi kot moto misel o zgodovini Gregorja Nacianškega. Geneza tega mota je tako značilna za Puclja, da lahko po pravici služi za moto vsega njegovega dela. Pucelj je citat povzel iz Zgodovine ogrskega kraljestva Nikolaja Istvanffyja. Ta je po takratnem običaju že sam dodal nekaj svojega, Pucelj pa spet nekaj izpustil, nekaj dodal, vse pomešal in povrh še slovnično popačil, da je postalo skoraj nerazumljivo. Sledi posvetilo novemu opatu Aleksandru baronu Engelshausu s kronogramom, ki daje letnico njegove izvolitve 1719, ko je bila knjiga končana. Naslednje besedilo je posvetilno pismo opatu, ki prav tako ni Pucljev original, ampak je prepisano iz Drage dekade izbrane mešanice raznih znanosti Martina Szentivanyja, kije sicer Pucljev glavni vir za širšo zgodovino. Začetek je iz Szentivanyjevega posvetila prvega dela kardinalu Kolloniczu, konec pa iz njegovega posvetila drugega dela Ladislavu Mattyassowskemu, škofu v Nitri. Pucljevo posvetilo obsega pet strani, na katerih primerja svojo knjigo ladji polni bogastva, zaključuje pa ga s priporočilom opatu in najboljšimi željami zanj. Pucelj prevzetega besedila ni dosti spreminjal, njegovi dodatki po načelu prostih asociacij pa večkrat do nerazumljivosti porušijo slovnično konstrukcijo, kar mu je očitno delalo posebno veselje. Sledi krajše pismo bralcu, v katerem skuša predvsem pokazati svojo načitanost in je polno klasične erudicije, očitno predelava nam sicer neznane predloge. BREVIS, V- víür,Marcxr)¡a,cniiraculo-r.uin expoíltio- ' ' S.S-.XOSMÄ/ :DAMIANI • .' • - ;Ex..eerrn an ico in la tin um ídio. ma traducía. • ' • "i S :/;SiXTicij - \ V' . opera . .-s ;,?' 'Cujufdam Rdi^joiiFratrÍJNovity ibia. l'-r/. 5trcnuc'a4td eundcm hortantc&ad. ;. Sv v • .uroente • .'. Armo Domíru ijio. Kratek življenjepis sv. Kozma in Damijana. Sledi seznam 25 avtorjev, ki jih je Pucelj pri svojem delu uporabil. Med njimi so Schónleben, Valvasor in Ritter Vitezovič, ki smo jih že omenili v prvem delu. Drugi avtorji nimajo velikega pomena, saj je lahko pobral iz njih le stvari, ki se ne tičejo samostana, ampak pripadajo splošni zgodovini in so nam znane tudi od drugod. Na koncu navaja Pucelj še rokopise iz Stične, Kostanjevice, Kamnika in Novega mesta, razne uradne spise in privatno korespondenco ter »Schonlebnovo zbirko«. Sledita naslova Opis stiškega samostana in Ustanovitev stiške-ga samostana. Besedilo se bolj ali manj ujema z besedilom v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Očitno sta tako Pucelj kot Valvasor imela isto latinsko predlogo. Sledi prepis Peregrinove ustanovne listine iz leta 1136. Listina je izgubljena, a že Pucelj je ni prepisal iz izvirnika ampak iz enega od že obstoječih prepisov. Potem se začenja Kronologija, to je prvi od štirih delov Idiografije. Kronologija je razdeljena v sedem sinopsisov, to je kronoloških pregledov posameznih stoletij. Pred prvim sinopsisom je še dodatek, očitno napisan kasneje, v katerem so podatki od leta 1001 do 1135. S tem je Pucelj napravil nekakšno povezavo med Schonlebnom, ki je s svojo zgodovino Kranjske prišel do leta 1000, in ustanovitvijo stiškega samostana leta 1136. Poleg splošnih zgodovinskih podatkov, med katerimi da Pucelj poseben poudarek ogrskim kraljem in križarskim vojnam, vsebuje dodatek pod letom 1081 tudi zanimivo in večkrat diskutirano vest o grad- nji stolpa blizu Krke v Novem mestu, ki naj bi bil nekoč pripadal benediktincem oziroma celestincem. Z letom 1132 pa Pucelj že začenja stiško zgodovino, in sicer z menihi iz Reina, ki naj bi se bili tega leta naselili v Šentvidu in naj bi tu leta 1133 opravljali korno molitev. Pri letu 1134 je podatek, da so reinski menihi v času triletnega bivanja v bližnjem Šentvidu končali gradnjo stiškega samostana, za katerega so pred tremi leti postavili temeljni kamen, pri letu 1135 pa, da je sv. Bernard iz Morimonda na Francoskem poslal v Stično prvega stiškega opata Vincenca, patriarh Peregrin pa, daje samostanu polagoma dodal še večje dohodke. Tu se začenja dejanska kronika, in to z uvodom, ki je veliko prepričljivejši od Pucljevega pisma bralcu na začetku knjige. V njem jasno pove, da so njegovi viri stare listine in rokopisna poročila in da namen njegovega pisanja ni toliko zadovoljiti bralčevo radovednost, kot predvsem povečati njegovo pobož-nost do Marije. S svojim »skromnim delcem« želi sedanjim in bodočim samostanskim bratom prikazati častno preteklost stiške opatije, kako so jo svetni in duhovni gospodje in veli-kaši na razne načine obsipavali z naklonjenostjo in darovi, k čemur jih je spodbujala Marija, Mati čudovita. To naj bo za zgled vsem tistim menihom, ki so skrenili s prave poti ljubezni in nimajo zaupanja v stiško Mater Božjo. Dalje želi navesti in izpričati vse posesti in privilegije svojega samostana, kaj vse so verniki poklonili samostanu z očmi, uprtimi v čudodelno stiško Mater Božjo, v Marijo, po kateri prihajajo vsi darovi in ki so pod njenim znamenjem in zastavo zgrajeni skoraj vsi samostani cistercijanskega reda na svetu. Vse arhivske listine in ustanovna pisma izpričujejo, da vse. kar samostan poseduje, dolguje edino sveti Devici in njenemu sinu. Da ne bi podrl začrtanega sistema kronološke ureditve, daje svoj uvod pod letnico 1135 kot prvo letnico prvega stoletja obstoja samostana. Sem daje tudi omembo ustanovne listine, katere besedilo je podal že v uvodu. Sledijo kronološki pregledi po stoletjih, ki po posameznih letih navajajo spomina vredne dogodke, ki so jim, kakor piše že na naslovni strani dodatka k prvemu sinopsisu, »dodani vpadi in nesreče, ki so jih izdajalski Turki prizadejali Ogrski, Hrvaški, Slavoniji, Štajerski, Koroški in posebej vsej deželi Kranjski«. Štetje strani v knjigi se začenja s prvim »sinopsisom« ter letnico 1135 in se konča na strani 325 z letnico 1715. Sledi pet praznih strani, na prvi od njih je pod letnico 1719 s tujo roko vpisana smrt opata Gallenfelsa in izvolitev novega opata En-gelshausa. Na strani 331 se začne drugi del, imenovan Abatografija. Ta podaja življenjepise posameznih opatov do vključno 46. opata Antona Gallenfelsa, ki se konča na strani 448. Na praznih straneh 449-450 sta s tujo roko vpisani še imeni opata Aleksandra Engelshausa 1719-1734 in Viljema Kovačiča 1734-1764. Tretji del, tako imenovana Parografija, navaja zgodovino 28 župnij oziroma vikariatov, utelešenih stiškemu samostanu. Na prvem mestu, na strani 451, stoji župnija Šentvid s 33 podružnicami, potem Krka s 23, 3) Višnja Gora z 11, 4) Šmartno pri Litiji z 12,5) Prežganje s 3,6) Žalec z 2,7) Sv. Peter v Savinjski dolini brez podružnic, 8) Galicija z 2, 9) Šmartno ob Paki z 1, 10) Šmartno v Tuhinju s 4,11) Bela Cerkev s 3,12) Škocjan pri Novem mestu s 13, 13) Šmarjeta z 10, 14) Raka s 16, 15) Št. Peter Otočec s 5, 16) Žužemberk z 19, 17) Dobrnič s 13, 18) Šmarje s 25,19) Sora z 10, 20) Trebnje s 13, 21) Mirna s 7, 22) Sv. Križ-Gabrovka z 8, 23) Mengeš s 14, 24) Dol pri Ljubljani s 5, 25) Zagorje ob Savi z 9, 26) Vače s 25, 27) Čemšenik s 6 in 28) Hinje z 9 podružnicami. Pri posameznih župnijah so navedena tudi imena župnikov, kolikor so bila znana. Njim so ponekod dodana tudi imena kasnejših župnikov, ponekod vse do ukinitve samostana. Parografiji sledi šest praznih strani. Četrti del, ki se začne na strani 549 in ima naslov Nekrologija ter obsega: 1) Seznam opatov - s tujo roko sta dodana še opat Viljem Ko-vačič in zadnji stiski opat pred ukinitvijo Franc Ksaver Taufe-rer. 2) Seznam patrov (profesov) po stoletjih, in sicer (bolj ali manj) po petdeset (!) za vsako stoletje, lepo razvrščenih po abecednem redu. Petdeseterica za šesto stoletje (1600-1699) jih vsebuje dejansko 62, za sedmo stoletje (od 1700 dalje) pa 53. Tem je z drugo roko dodanih še 16, kolikor je bilo prostora do konca strani. 3) Seznam bratov (konverzov) po abecednem redu, vsako ime se pojavi seveda samo enkrat s pripombo, da segajo od leta 1135 do 1635, čeprav jih je na koncu dodanih še nekaj. 4) Nekrolog papežev, patriarhov in škofov. 5) Seznam župnikov, ki so samostanu volili glavnico za tedenske svete maše. 6) Seznam dobrotnikov ustanovnikov z letnico, ko so obdarili samostan. 7) Seznam plemičev, ki so samostanu prodali posest po znižani ceni ali jo zamenjali menihom v prid. 8) Nekrolog papežev, patriarhov, cesarjev, kraljev, nadvojvod, vojvod, mejnih grofov in grofov z letnicami, kdaj so podelili samostanu kake pravice ali privilegije. 9) Nekrolog dobrotnikov, ki so si izvolili grob v nekdanji cerkvi stiškega samostana. 10) Nekrolog dobrotnikov, za katere se je opravljal letni spomin (aniverzarij) v nekdanji cerkvi stiškega samostana. 11) Nekrolog vseh drugih dobrotnikov. 12) Nekrolog tistih patrov, ki so ob zaobljubah volili samostanu od svojega imetja (od leta 1673 dalje). 13) Nekrolog župnikov stiskih župnij, ki so obdarovali samostan (od leta 1695 dalje). 14) Nekrolog familiarov (od leta 1694 do 1717). 15) Nekrolog stiških odvetnikov, ki so služili v stiškem samostanu in »razlagali svetne zakone v slovenskem jeziku« ter sodili glede kazni in zadev zločincev ter razsojali v sporih. 16) Nekrolog staršev, bratov in sester ter domačinov uslužbencev samostana, ki so bili po večini pokopani na pokopališču stare cerkve ali cerkve zraven - razdeljen po mesecih. Knjiga se zaključuje s stranjo 668. CATALOGVS Au¿lorum,qvorum tefiimo nio hiclibertdioora, ; . M D. phiae tus 'Abrahirnus BaKfchaj Andreas Eooerer rt ^^ Antonius Bonfinius Antonius S tieft' /¿neis Sylvius CafpjrusBrufchms Ephcm.Ion ReifFenlluli Francifcus Mcxger Gabriel Bucelünus Gcncalogiaüalienbetg HieremüsDrexclius Horath,* Wdlinus lofephus Mexoer Ioannes LudSchönlebn Martina Scntivany Nicol^us Ifthvinft'ius eil. loanncs BuiTtcres Emencus Foroacs Petrus de Rewa Paulus Meaocr Paulus Ritter Romanus H ly S ebailian«) Pen zmoer Thomas H öffh'ch Wfichirdü Valvafor M.Scripta Sitcicenßj. M. S e ri p ta L a n d t ft rafen fia M.ScripuStetncnfia M-Script.tRudalphfivfrte Vana Scripta am-inuenfu Litern privatim commeatx Analerta loLud^cfiänlcbm Spisek del, ki jih je Pucelj uporabil za svojo Idiografijo. Idiografija patra Pavla Puclja je od nekdaj zbujala zanimanje zgodovinarjev, ker v kronološkem redu podaja vsebino pomembnih listin, ki so se kasneje večinoma izgubile. Njenega avtorja omenja že sodobnik Gregor Dolničar v svoji slovstveni zgodovini Kranjske z naslovom Javna ljubljanska knjižnica kot učenega in delavnega redovnika, stiškega priorja in avtorja Zgodovine slavnega in starodavnega stiškega samostana ter Vrste stiških opatov. Druga polovica 18. stoletja je bila do Puclja bolj kritična, tako predvsem pater Ignac Fabijan, opatov tajnik, ki je leta 1774 o stiškem zgodovinopisju zapisal nekaj prav kritičnih misli, objavljenih v delu Austria saera, ki je izšlo že po razpustu samostana. V 19. stoletju je zanimanje za domačo zgodovino vedno bolj raslo. Leta 1865 je zgodovinar Jurij Kozina napisal o Puclju 26 strani dolgo razpravo, v naslednjem letu pa je predvsem prepisoval iz njega Peter Radics, avtor nemške razprave Stiska protiopata Albert in Peter, ki je pomembna predvsem zato, ker je v njej prvič prikazana celotna zgodovina stiškega samostana. Po njem jo v kratkem prikazu povzema Janauschek v svojem popisu vseh cistercijanskih samostanov na svetu. Leta 1890 je objavil o Puclju prav tako nemški članek raziskovalec kranjskih samostanov Vladimir Milkovvicz, v 20. stoletju pa so pisali o Puclju zgodovinarji Milko Kos, Metod Mikuž, Maks Miklavčič, pater Maver Grebene in akademik Jože Mlinaric v svojem monumentalnem delu Stiška opatija. Prav Jože Mlinaric je dal Pavlu Puclju in njegovim podatkom o prvih začetkih stiškega samostana veljavo, ki bi bila po mnenju pisca te razprave potrebna dodatne kritične raziskave. France Baraga Ivančna Gorica, junij 2008 15 EMJQKim Ob tej priložnosti vas obveščamo, da je skupina Jararaja, ki bi naj nastopila 21. 6. 2008, na evropski turneji in vas bomo o novem datumu njihovega nastopa obvestili naknadno. ■ N E P R E M 1 Č N i N E ■ ■ 1 ID R V =■ T HISE • STANOVANJA KMETIJE * VIKENDE ZAVIDLJIVA ZEMLJIŠČA fe. .-:■.- imis' hv _i w asna iHwiEtgaa f i -^j ci vs¡sp ^sv^m POSLOVNE PROSTORE KUPIMO za naše stranke srečanje pihalnih godb na prvem gizmusu extempore muuava 2008 Festival Krka 2008 se je začel več kot odlično. Vstopnice za prve tri prireditve so bile dobesedno razgrabljene. Publika je bila nad do sedaj prikazanem več kot navdušena, prav tako izvajalci prireditev nad odzivom obiskovalcev. Nekaj utrinkov s prireditev vam predstavljamo na fotografijah oziroma si jih lahko ogledate na naši spletni strani www.festivalkrka.si. Ena izmed tradicionalnih prireditev na Jurčičevi domačiji je tudi srečanje likovnih ustvarjalcev. Zadnji konec tedna v maju smo gostili kar 30 slikarjev, zvestih članov KD Kresnička in prijateljev dežele Desetega brata. Letošnji temi sta bili Planet Zemlja ter najzanimivejši objekt, kotiček ali predmet z muzeja na prostem. Z delovnim srečanjem in razstavo smo počastili tudi praznik Občine Ivančna Gorica. Nastalo je veliko lepega, razstava je bogata in zanimiva. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Boris Prokofjev, akad. kipar, Joanna Zaj^c Slapničar, akad. slikarka, in Simona Zorko, umetnostna zgodovinarka, je izbrala tri dela. Nagrade so prejeli Pavle Sčurk, Jožica Serafín in Alda Posavec. Nekaj umetniških del z motivi Jurčičeve domačije bo potovalo tudi na Poljsko, kjer bomo predstavili naš muzej. Na ustvarjalnem vikendu in razstavi so se na Muljavi prvič predstavile domačinke - študentka likovne akademije Nina Pivk, akad. Slikarka, Metoda Umek ter Milka Bradač. Odprtje razstave so z imenitnim programom popestrile tudi glasbene umetnice Jerica, Urška in Marta Steklasa. Razstava bo na ogled v Galeriji Kresnička do 15. julija 2008. 20-letnico Extem-pora na Muljavi bomo spoštljivo počastili v letu 2009. Borut Lampret Kulturno društvo Muljava Josip Jurčič Cvet in sad dramatizacija: Danica Kastelic režija: Tatjana Lampret scena: Dore Južna premiera: petek, 20.6.2008 ob 21. uri ponovitve predstav: sobota, 21.6. ob 21. uri, petek, 27.6. ob 21. uri, sobota, 28.6. ob 21. uri, petek, 4.7. ob 21. uri, sobota, 5.7. ob 21. uri V letnem gledališču na Muljavi Prijazno vabljeni! Organizacijski odbor Festivala Krka Siddharta v Krški jami. ne filmske melodije z nepozanim Jamesom Bondom in Pink Panterjem. Tako kot se je tekom druženja stopnjevala količina glasbe, je z njo rasla tudi napetost, najboljše nas je šele čakalo. Ko so vse tri godbe na koncu združile moči, je bilo mogoče slišati še Pozdravljena Slovenija in Dobre-poljskim fantom. Tretja in zaključna pesem Kranjsko dekle je Godba Stična posvetila Marti Omejec, bivši predsednici stiške godbe. Godba Stična se je ob koncu zahvalila še županu Jerneju Lampretu, predani kulturnici Tatjani Lampret z Muljave, Maksu Kozoletu, nekdanjemu dirigentu stiške godbe ter Vladimirju Skrlecu, njenemu zdajšnjemu dirigentu. Obe ostali sodelujoči godbi pa sta iz njenih rok prejeli še priznanje za udeležbo na prvem Gizmusu. Prireditev je hu-morno in domiselno povezoval Igor Ahačevčič. In vse kaže, da upanje, da bo Gizmus postal tradicionalen, ni le pobožna želja. Gruča obiskovalcev, ki seje zabavala, kaže, da gre poskočni ritem pihalnih godb prijetno v ušesa prav ob vsaki priložnosti. KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). Štiriindvajsetega maja je na Muljavi v Letnem gledališču kar hrumelo od pihal. Prvič, prireditev naj bi nameč postala kar tradicionalna, so na dogodku, imenovanem GISMUZ, združile moči kar tri pihalne godbe: Godba Stična, Godba Dobepolje in Pihalni orekster Glasbene šole Grosuplje, gledat pa jih je prišlo staro in mlado iz bližnje in malo širše okolice. Ideja za prireditev se je izoblikovala lani z namenom, da bi se vse tri godbe ob letu srečevale na skupnem preig-ravanju. Lanskega hladnega oktobrskega jutra so temu in vsem bodočim srečanjem nadeli ime GISMUZ - gis po zvišani noti g in muz iz besede mu-zika. Želja se je uresničila in to leto so se prvič zbrali pod »muljavskim« šotorom. Z mogočnim uvodom iz ameriške pesmi JAG je večer začela gostiteljica Godba Stična pod vodstvom Vladi-mirja Škrleca. V sproščenem vzdušju nas je popeljala na hitro glasbeno potovanje po svetu, nato pa prostor s presmijo Pozdrav prijatelju predala Godbi Dobrepolje pod vodstvom Romana Gačnika, a ji je tokrat dirigiral Karel Bradač. Skupaj so zaigrali Koncertno koračnico, gostje iz Dobrepo-lja pa so se po glasbeni tematiki zadrževali v slovenskih logih. Kot tretji je nastopil Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Mitje Dragoliča in nas spomnil na zimzele- Helena Adamič 040 777 004 KVADRAT NEPREMIČNINE d.o.o., Rozmanova ulica 34, Novo mesto, telefon 07/33 75 003. 16 Ivančna Gorica, junij 2008 ebeíjffibñ Gozdarjevo povabilo ŠENTVIŠKI FOLKIORISTI NA REGIJSKEM SREČANJU V AJDOVŠČINI Zadnji teden v aprilu smo plesalci folklorne skupine Vidovo dobili na mobilne telefone sporočilo, ki se je glasilo takole: »In prišli smo, 18. 5. gremo v Ajdovščino.« Sledil je glasen vrisk, smeh in veselo praznovanje, uvrstili smo se na regijsko srečanje odraslih folklornih skupin. Iz celotne osrednje Slovenije in Primorske je strokovni spremljevalec Brane Šmid izbral osem najboljših skupin in med njimi smo bili tudi mi, izbrani na območnem srečanju v Stični. odru. V dvorani Prve slovenske vlade smo prikazali zaključek ličkanja, torej »likof«. Ko je bila vsa koruza zličkana in ko je v družbo prišel še godec, je nastopil čas za ples in zabavo, še posebno če so bili »delavci« mladi, neporočeni fantje in dekleta, so izkoristili vsako priložnost, da so bili blizu svoji simpatiji. Plesali so se predvsem plesi, kjer je bilo veliko dotikanja, torej meniško in povštrtanc. Meniška je ples, pri katerem se soplesalca v ritmu dotikata z licem, enkrat z desnim potem z levim in spet z desnim ... Pri povštrtancu pa fant hodi po krogu z blazino in vabi dekleta v sredino, ostali plesalci pa branijo svojim plesalkam, da bi ušle. Tista, ki se uspe izmuznit, dobi od fanta v krogu poljub in ples, potem izbira dekle, ostale plesalke pa branijo svoje fante. Mladina bi rajala dol- go v noč, a kaj, ko je bil dan že tako dolg in so bili »oča« utrujeni ter se je morala veselica končati. O tem, ali seje slavje nadaljevalo kje drugje, pa sami veste najbolje, vsaj tisti, ki ste v svoji mladosti še hodili na ličkanje. Medtem ko smo po končani prireditvi čakali mentorje, da so končali razgovor s strokovno ocenjevalko Branko Moškon, smo plesali, peli, se spoznavali s člani drugih folklornih skupin, predvsem pa poskrbeli, da so nasmehi, ki so bili mogoče na odru zaigrani, postali pristni. Bil bi idealen večer, če ne bi nekje v glavi zbadala misel, da je treba iti naslednji dan v šolo ali službo. Pozno ponoči, v prvih urah ponedeljka, smo se pripeljali v Šentvid, utrujeni, vendar veseli uspeha, ki smo ga dosegli. Anita Kotar, članica FS Vidovo SIJAJ, SIJAJ SONČECE ZA VSE NAS W IZ MAS Za OFS Vidovo je sijalo na regijskem srečanju otroških folklornih skupin v Dobrepolju Otroška folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični se v prostorih kulturnega društva zbira že od oktobra. Vsak torek, včasih pa še kdaj, se dobimo najmlajši ljubitelji plesa in ljudskega izročila ter trdo vadimo uro in pol. Da bi se čim bolje naučili za naš prvi nastop, smo se dobili celo neko marčevsko soboto in imeli male intenzivne vaje. Bolj ko se je bližala pomlad, večkrat nas je na vajah obiskala šivilja Angelca Oven. Pod njenimi spretnimi rokami so nastale noše, povzete po fotografiji Šentviških šolarjev iz leta 1900. Z novimi nošami in novim spletom smo se 8. aprila udeležili območnega srečanja otroških folklornih skupin v Dobrepolju. Od veliko skupin iz osrednje Slovenije in Primorske je strokovna spremljevalka Nežka Lubej izbrala osem skupin, ki so se udeležile regijskega srečanja Sijaj, sijaj sončece. Tako smo se 7. maja zjutraj spet odpravili nazaj v Dobrepolje, veseli, ker smo »prišli naprej« in ker nam ni bilo treba iti v šolo. Po dobro opravljenemu nastopu so si plesalci ogledali stalno razstavo v Jakličevem domu in nato odšli na kosilo. Na poti domov pa smo se ustavili še na obljubljenem sladoledu. Otroci v akciji na odru, ko se sprašujejo, kaj je rešitev uganke. Udeležitev regijske revije je za nas velik uspeh, še posebno ker je letos skupina poleg veliko novih plesalcev dobila tudi novo mentorico. Poplačan je bil naš trud na vajah, na katerih se vendarle nismo samo igrali. Zgoraj opisano je najboljši dokaz za to. Še posebno pa bi se radi zahvalili Nataši Hribar za pomoč pri učenju dvoglas-nega petja in zvesto spremljanje in spodbudo na vseh naših nastopih. Anita Kotar, mentorica OFS Vidovo Pri metliški ne sme manjkati nasmeh (joto: Janez Eržen) 18. maja v nedeljo popoldne smo se plesalci, godca in mentorica Nataša Hribar z avtobusom odpravili v Ajdovščino. Na poti nam je ponagajaio slabo vreme, zato je bilo dogajanje pred našim nastopom nastavljeno na najvišjo prestavo. Najprej pozicijska vaja, potem preoblačenje v dolenjske noše in že smo se znašli na Solo ples pri povštrtancu (foto: Janez Eržen) Narejeno z ljubeznijo Piknik recept Mercator á§3 'Pekama Grosuplje Gozdar je odličen s pršutom in z drugimi narezki. Tokrat pa vas vabi, da ga poskusite v nekoliko drugačni kulinarični družbi, ob žaru v domači senci ali na gozdni jasi. Gozdar IN JLI RCOOBNfc|Sf. M KLIMATIZIRANEM SÖLARIJU. ZA ŠE VEČJE UDOBJE POSKRBI AROMA TERAPIJA, OSVEŽILNE KAPLICE TER DOLBY SURROUND SOUND GLASBENI SISTEM. 051/633 446 www.vitaline.si info@vitaline.si ÍPP1SÍ¡| Terapija je primerna za vse. od doienčkov, katerim se odpravijo krčki. do najstarejših. terapijo svetujemo, kadar imate občasne bolečine, akutne poškodbe ali težave, ki se kažejo kot: -OKREVANJE PO OPERACIJI ARTRITIS -KRONIČNA UTRUJENOST -BOLEČINE VVRATU IN KRIŽU -STRES -TEŽAVE Z HRBTENICO -NFSPEČNOST -BOLEČINE MED LOPATICAMI Kaj storiti, ko izgubiš dva prvoligaša ali Ymkm^mil^MUaMMmsa malodušju vstop prepovedan Pretekla sezona bo v Ivančni Gorici zapisana v zgodovinskih knjigah. Oba kluba, za katera stiska pesti največ navijačev, nogometni in rokometni, sta zaigrala v najvišjem tekmovanju. O takšnem dosežku sta pred leti, ko sta se oba potikala po obronkih slovenskega rokometa in nogometa, lahko le sanjala. Za Livarja je bila stvar še toliko bolj zgodovinska, saj seje prvič uvrstil v prvo ligo, SVIŠ pa je tam odigral že dve sezoni. Navijaška mrzlica je bila precejšnja, komaj smo čakali, da bodo v Ivančni Gorici zaigrali Rakovič, Kirm, Osterc, Mihelič in tovarišija na enem ter Špiler, Brumen, Vukovič, Buntič in druščina na drugem igrišču. Začetek sezone se je zgodil, prav tako pa porazi naših ekip. Začetno navijaško navdušenje je čez čas (razumljivo) splahnelo. Kluba sta na lestvici zasedla zadnje in predzadnje mesto, ki sta pokazali pot ligo nižje. Seveda je bilo razočaranje veliko. Ampak, če dobro premislimo, je res realno razmišljati o dveh prvoligaških ekipah v tako majhnem okolju, kot je naše? Imamo dovolj »ljudskih virov«, ki bodo napajali ekipe in gospodarskega zaledja, ki ga bo podpiralo? Najverjetneje ne. Sezona, kot je bila lanska, se je zgodila, hvala bogu. Upamo in verjamemo, da se bo še kakšna. Da bi stalno imeli dva prvoligaša, pa je najverjetneje utopija. Gotovo ob izpadu nihče ni srečen, pokrovitelji, občina, klubski vodstvi in konec koncev igralci si še posebej belijo glavo, kaj je bilo narobe, vendar zgodovine ne moremo zavrteti nazaj. Treba je gledati v prihodnost in vsaka selitev nižjo ligo je priložnost za uveljavljanje domačih igralcev. Uspeh bo vsakokrat, ko bo trener poklical mladega Dolenjca, ga po-trepljal po rami, dejal »Zmoreš« ter ga poslal v igro. Pomembno je, da se pot klubov nadaljuje, da se napake popravljajo in uspehi bodo prej ali slej znova prišli. Oba kluba že razmišljata o novi sezoni. Livarji se pogovarjajo s kar precej igralci, vendar še noben prestop ni zaključen. Odšli so vsi igralci, ki niso igrali že ob koncu lanske sezone, možnost za nadaljnje branjenje Livarjevih vrat ima le Boban Savič. Rezerve so še v delu z mladimi, a tudi tu se obetajo spremembe na bolje. Z ekipo U-8 dobro dela Simon Prudič. kar nekaj mladih domačih igralcev bo priključenih članski ekipi. Najresnejši kandidat za trenerja je Branko Vrščaj. SVIŠ-u bo poveljeval Sašo Barle, ki je že sestavil ekipo, v kateri bodo novinci desni zunanji Aleš Krže, srednji zunanji Tomaž Špindler in vratar Vladimir Marjanovič. SVIŠ ima nekaj reprezentantov v mlajših kategorijah, kadeti so bili sedmi v državi, mladinci so se do zadnjega borili za prvo ligo, ml. dečki A so bili med 16 ekipami v državi. Kluba z izpadom ne bosta umrla, Livar in SVIŠ gresta naprej. Lojze Grčman dnevnikov kros v ivančni gorici dva dni v dirki okoli slovenije Dirka Okoli Slovenije Extreme, 1.182,7 kilometra dolga kolesarska dirka s 13.600 metrov višinske razlike, ki poteka neprestano od štarta do cilja. V soboto, 17. 5. 2008, je že tretjič zapored OŠ Stična gostila državni kros. Kot se za tak športni dogodek spodobi, so ga obiskali tudi znani vrhunski športniki. Zastavile smo jim nekaj vprašanj, na katera so z veseljem odgovorili. Počitek si kolesarji določajo sami, marsikdo pa jo odpelje kar brez počitka. Kdo bi si mislil, da kaj takšnega zmore človeško telo. Marsikdo se na takšno pot ne bi odpravil niti z avtomobilom, kaj šele s kolesom. Eden od udeležencev je bil tudi naš krajan iz Gabrovke pri Zagradcu, Luka »Iron« Černuta, ki tam prebiva pri svojem dekletu in njeni družini. »Dirka je bila nepopustljiva s svojimi klanci, gorami, kilometri in bolečino - pekoči podplati, zdravsh>enimi težavami - vnelo se mi je grlo in imel sem težave s prebavo. Zavedal sem se, da moram biti za dokončanje dirke bolj trmast kot bolečine, ki so me načenjale, in da moram za vsako ceno le vrteti pedala in se čim manj ustavljati. Pri tem se je odlična ekipa vsakič znova izkazala s svojo motivacijo in energijo. Kapo dol fantom in obema dekletoma. Prav tako pa sem bil zelo presenečen s strani navijačev ob progi in od doma, ki so mi jo izkazovali z vpisi v knjigo gostov. Da nekdo navija za tebe ob štirih zjutraj, je res poseben občutek, ki te kar katapultira za kakih 20 km naprej,« je o dirki povedal Luka Černuta. »Brez cilja ni konca in vsak konec ima svoj začetek. Odisejada od začetka do cilja DOS-a ima svojevrsten pomen, ki se ga popolnoma zaveš šele, ko stojiš na zmagoslavnem odru s kolesom v rokah, dvignjenim visoko nad glavo. Ob prihodu na zmagovalni oder smo dobesedno eksplodirali, čustva so bila premočna, da bi se jih kontroliralo, stekla je marsikatera solza,« strni misli o končani dirki Luka. Za celoten krog okoli Slovenije je potreboval 2 dni 14 ur in 58 minut. V tem času je spal le uro in pol. S knjigo gostov na njegovi strani www.ironlu-ka.com ga je podpiralo ogromno ljudi, prav tako v živo, ob progi. Eks-tremnih idej pa mu ne (z)manjka. Že konec meseca avgusta se namerava udeležiti IronMan triatlona, naslednje leto pa ne izključuje niti nastopa na RAAM - kolesarski preizkušnji po Ameriki, dolgi 4800 kilometrov. Ob doseganju ciljev mu želimo obilo sreče in nič poškodb. (mš) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Kako se počutite v Ivančni Gorici? Kateri dogodek iz vaše športne kariere si boste najbolj zapomnili? Katere so prednosti in slabosti športa, s katerim se ukvarjate? Kaj si še želite doseči v vaši športni karieri? Kdo je oziroma je bil vaš vzornik? S čim se ukvarjate v prostem času? Kako bi se opisali v eni povedi? Kakšna oseba ste? Česa se najbolj spominjate iz šolskih klopi? Vaše življenjsko vodilo oz. moto? Robert Kranjec - smučarski skakalec 1. Zelo v redu. Moram povedati, da imate zelo lepo okolico. 2. Olimpijske igre. 3. Slabost je, da sem bolj malo doma. Prednost je v adrenalinu. 4. Nimam točno določenih ciljev. 5. Vsi bolj znani športniki na mojem področju. 6. Kolesarim, se vozim z motorjem ... 7. Sem sramežljiv. 8. To, da sem imel probleme z učiteljicami. 9. Uživaj v tistem, kar ti je všeč. Matic Osovnikar - atlet 1. Dobro. Pri vas sem že tretje leto. 2. Jih je veliko. Svetovno prvenstvo, ker sem bil v finalu. 3. Slabost je v tem, da me ni veliko časa doma. Prednost - veliko gibanja, zdravo življenje. 4. Izboljšati svoj rezultat. 5. Michael Johnson. 6. Rad obiščem kino, igram na računalnik, se družim s punco ... 7. V življenju poskušam vse delati dobro. 8. Zabave pa tudi strahu, ko čakaš, koga bo učiteljica poklicala pred tablo ... 9. Poskušaj delati dobro. Rok Urbas - smučarski skakalec 1. Da, zelo dobro. 2. Zapomnil si bom zmago v svetovnem pokalu. 3. Prednost je v tem, da sem vseskozi aktiven. Zal pa velikokrat zmanjka časa za prijatelje. 4. Kariero sem šele začel 5. Moj vzornik je Janne Ahonnen. 6. Rad se potapljam, poslušam glasbo ... 7. Sem energičen. 8. Najbolj se spomnim, ko sem bil vprašan pred tablo, znal pa nisem nič. 9. Upanje umre zadnje. Peter Lamovec - gorski tekač 1. Zelo je lepo. Pri vas sem bil že lani in vesel sem, da sem zopet tukaj. 2. Dmgo mesto na svetovnem prvenstvu med mladinci. 3. Slabost so poškodbe, prednosti pa, da dobiš moč ... 4. Upam, da bodo rezultati še boljši. 5. Johnat iz Nove Zelandije, zato ker je najboljši gorski tekač na svetu. 6. Študiram. 7. Zelo vztrajen. 8. Iz šolskih klopi se najbolj spominjam prijateljev. 9. Vztrajaj in uspelo ti bo. Matic Maja, Blerta, Neža, Maša in Andreja OS Stična Ivančna Gorica, junij 2008 21 premor in zaslužen počitek sta vse bližje tudi letos množično po krki Tudi letos so člani Kajak kanu kluba Krka ob praznovanju občinskega praznika na zadnjo majsko nedeljo priredili tradicionalni, že 32. spust po reki Krki. Zopet lahko z gotovostjo trdimo, da je ta množična rekreativna prireditev z najdaljšo tradicijo v občini in širši regiji zagotovo uspela. Na koncu je tudi bojazen, da bi spust zaradi previsokega vodostaja krške lepotice moral biti prestavljen, odpadla. Tako je tudi župan Lampret lahko pozdravil na startu več kot tristo udeležencev letošnje izvedbe veslaškega spusta po Krki. Vsem, ki se ga morda niste udeležili, pa vas vodne brzice mikajo, dobrodošli prihodnje leto na že 33. izvedbi. (mš) Ivančna Gorica, junij 2008 1038 ni se prav dosti spremenilo Od zadnje objave v Klasju se stanje na lestvici v 1. in 2. občinski ligi ni prav dosti spremenilo. V 1. ligi ekipa Mizarstva Trunkelj Krka kljub številnim poškodbam in ne prav bleščečim predstavam še vedno vodi pred ekipo Dixija, kiji bo letos najnevarnejša v boju za 1. mesto. V drugi ligi pa bi FC Delta New wave v 8. krogu skoraj doživela neprijetno presenečenje od sicer dobre ekipe Livarja. Najboljši strelci trenutno: v 1. ligi vodita Robi Gačnik (Mizarstvo Trunkelj Krka) in Andrej Glušič (Podgane) s po 12 goli, pred Ivico Furdijem (KMN Dixi) z 10 goli. V 2. ligi prepričljivo vodi Igor Koščak (FC Delta New wave) s kar 21 goli pred štirimi zasledovalci s po 9 goli: Robert Potokar in Robert Bevc (FC Delta New wave), Uroš Čelik (Temenica), Izidor Bregar (Miz. Sinjur & Ped. Vidic-Kavšek). 1. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razi. točke 1. MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 9 7 0 2 28: : 17 + 11 21 2. KMN DIXI 9 i 6 j 1 2 35: : 15 +20 19 3. MIX BAR 9 5 0 4 16: : 12 +4 15 4. PODGANE 9 : 4 3 i 2 23 : : 19 +4 15 5. TLS 9 4 2 i ' 3 21: : 24 -3 14 6. MIZARSTVO GNIDOVEC SP. BREZOVO 8 4 0 4 30: : 26 +4 12 7. MAFIJOZI 9 j 3 j 0 6 29 33 -4 9 8. ŠD AMBRUS 9 1 2 6 18 : : 32 -14 5 9. VIRIDIN HRAM STIČNA 9 1 2 6 17: : 39 -22 5 2. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razi. točke 1. FC DELTA NEW WAVE 8 8 0 0 54:4 +50 24 2. TEMENICA 8 5 ! 1 2 24: 17 +7 16 3. ŠDM KRKA 8 5 1 2 17 : 10 +7 16 4. LIVAR 8 4 0 4 21:21 0 12 5. ZIDARSTVO STRNAD 8 3 1 5 20:23 -3 10„t MIZ. SINJUR 6. & PED. VIDIC- 8 2 2 4 20:42 -22 Simon Bregar 1 2 5 16:27 -11 5 0 1 7 11:39 -28 1 Za motokrosisti je že četrta dirka državnega prvenstva v Slovenj Gradcu in tretja dirka pokalnega prvenstva v Vrtojbi. Dosedanji junijski spored tekem je letošnjo sezono pripeljal do pomembne prelomnice, saj je pred začetkom poletja na vrsti le še ena dirka pokalnega prvenstva, nato pa bo letošnja karavana slovenskega motokrosa počivala vse do dirke državnega prvenstva, ki bo 31. avgusta na dirkališču AMD Šentvid pri Stični v Dolini pod Kalom. Razveseljivo je dejstvo, da člani AMD Šentvid pri Stični odhajajo poletju naproti z dobrimi dosežki in visokimi uvrstitvami. starostnih kategorijah, le veteranov na tej dirki ni bilo, saj so imeli prost vikend. Kot po navadi sta največ zanimanja želi kategoriji MX Open in MX 125. V močnejši kategoriji MX Open sta na vrhu obračunavala Sašo Kragelj (Geodrill racing team) in Jaka Može (AMD Trebnje). Uspešnejši je bil Kragelj, veseli pa dejstvo, da je bil blizu vrha zopet šentviški motokrosist Damjan Smrekar. Sicer rahlo poškodovan (poškodba na treningu mu je preprečila tudi nastop teden dni preje na dirki evropskega prvenstva v Slovenskih Konjicah), je uspel odpeljati dve konstantni vožnji, ki sta ga pripeljali na končno 4. mesto, enak položaj pa zavzema tudi v razvrstitvi letošnjega prvenstva.Tudi njegov najbližji zasledovalec na lestvici, klubski kolega Borut Koščak, je v Slovenj Gradcu peljal prepričljivo kot že vso sezono in dirko končal na 6. mestu. Preostali šentviški vozniki so bili še na 9. mestu Igor Pancar, na 11. Marko Drvar in na 12. Robert Kavšek. Edini šentviški predstavnik kategorije MX 125 na dirki Jure Kavšek je bil 19., medtem ko je na vrhu v obeh vožnjah končal Jernej Irt (AMD Sitar racing) in tako potrdil letošnji stoodstotni izkupiček pred Klemenom Gerčarjem (AMD Feroda Celje) in Tonijem Mulcem (MK Slovenj Gradec). A zelo zanimivo in napeto je bilo tudi v mlajših kategorijah. Zlasti v MX 85, kjer je bil povsem pod vrhom v obeh vožnjah tudi Rok Rus iz AMD Šentvid pri Stični. Dirko je končal na 3. mestu, Šentvid pa je bil zastopan v tej kategoriji še z dvema predstavnikoma. Za napeto spremljanje dirke sta poskrbela Luka Kutnar in Aljaž Lampret, ki sta bila vseskozi blizu boja za prvo peterico, a sta dirko na koncu končala Kut- Damjan Smrekar (9), Borut Koščak (142) in Igor Pancar (41) so trenutno najboljši iz AMD Šentvid pri Stični v kategoriji Open. NA PRIMORSKEM TUDI USPEŠNI DOLENJCI Tretja dirka iz serije letošnjega slovenskega pokalnega prvenstva za pokal Akrapovič pa je potekala 8. junija pri primorskih organizatorjih v Vrtojbi. Da primorska klima dobro deluje tudi na Dolenjce, so kljub težkim pogojem na progi zaradi blata in dežja dokazali nekateri člani AMD Šentvid pri Stični. Zopet je treba najprej omeniti elitno kategorijo MX Open. Damjan Smrekar je v njej dosegel prvo letošnjo zmago in ob odsotnosti Jake Možeta tudi prevzel vodstvo v prvenstvu. Seveda je že omenjeno odsotnost Možeta izrabil tudi Borut Koščak, ki je bil v Vrtojbi 3., skupno pa se je na lestvici prebil na 2. mesto. V kategorije MX 125 je tokrat nastopil tudi Klemen Porenta, ki je končal Branko Kavšek (2. mesto) in Stane Pečjak (3. mesto) na vrhu veteranske kategorije nad 45 let, na dirki v Vrtojbi. 85 v boju za drugo mesto, dirko pa je končal kot tretji. Tudi tokrat je bil takoj za njim uvrščen Aljaž Lampret, nekaj več razlike pa je bilo do še enega predstavnika Šentvida Matjaža Klemenčiča, ki je končal na repu kategorije. Člani razreda 85 so vozili hkrati z podmladkom 85, kjer pa ni imel konkurence Rok Rus, tudi sicer vodeči v letošnjem pokalnem prvenstvu. Pri članih sta na lestvici trenutno Lampret 3. in Kutnar 4. Še težje pa je bilo voziti dirko najmlajšim v MX 65 junior, kjer je po navadi prvo mesto rezervirano za Nicka Škor-jo (TRK Tajfun šport), Jan Pancar pa je bil v težkih pogojih tokrat le 7. In veterani? Tudi tokrat so se številčno udeležili dirke v dveh različnih starostnih kategorijah. Med tistimi v starosti od 35 do 45 let letos prepričljivo nastopa Igor Pancar, ki ima trenutno stoodstotni točkovni delež. V Vrtojbi je zmagal pred Alojzom Vogrincem (TRK Tajfun šport) in Andrejem Rusom (AMD Orehova vas). Vse več točk osvaja tudi novinec v vrstah šentviških veteranov Hribar Drago, kije bil tokrat 13. A posebej zanimivo postaja tudi med veterani nad 45 let, kjer vodstvo v prvenstvu sicer drži Silvin Vesenjak (MK Enduro šport Maribor), za njim pa vse bolj izenačeno in napeto tekmujeta še dva šentviška veterana. Na Primorskem sta si Stane Pečjak in Branko Kavšek izmenjala po eno drugo in tretje mesto, na kocu pa je 2. mesto pripadlo Kav-šku, ker je bil boljši v zadnji vožnji. Mesti na lestvici pa sta obrnjeni, Pečjak je trenutno drugi pred Kavškom. Pokalno prvenstvo se nadaljuje 22. junija v Orehovi vasi. Matej Steh NA POSTAJI TD GRČA LUČARJEV KAL nar na 6. mestu, Lampret pa na 7. V skupni razvrstitvi prvenstva je Lampret 6., Kutnar z dvema dirkama manj 12., na visokem 3. mestu pa je Rok Rus. Med najmlajšimi v kategoriji MX 65 junior je Jan Pancar trenutno 5. mesto v prvenstvu potrdil z novim 3. mestom. dirko v oslabljeni konkurenci sicer na visokem 6. mestu. Njegov klubski kolega Jure Kavšek, ki je sicer redni voznik v državnem prvenstvu, pa je na tokratni dirki nastopil z vozniki tako imenovanega »amaterskega« razreda MX 125 R2 in zasedel 14. mesto. V isti kategoriji je šentviške barve najbolje branil Rok Virant, ki je bil 3., s čimer je potrdil tudi trenutno vodstvo v prvenstvu. V kategoriji, ki jo zelo številčno zastopajo vozniki iz šentviškega društva, so tokrat dirko končali s točkami še Matjaž Janežič, Boštjan Tomažin, Matej Lekan in Primož Struna. Zasedba iz Šentvida je številčna tudi v »amaterskem« razredu kategorije Open. V Vrtojbi je bil najboljši na 11. mestu Robert Kavšek, ki v skupni razvrstitvi drži trenutno 6. mesto, 14. in 15. mesto sta osvojila še Marko Drvar in Peter Šile, medtem ko je do točk prišel tudi Jure Pečjak na 20. mestu. Kot že rečeno, so bili pogoji zaradi blata na dirki v Vrtojbi zelo zahtevni, kar se je še posebej odražalo v mlajših kategorijah. Nekaj prednosti so imeli tako gotovo tisti z več izkušnjami. Le-teh gotovo ne manjka tudi Luki Kut-narju, ki je bil na dirki v kategoriji MX Uspešen trojček na dirki v Slovenj Gradcu: Rok Rus (20), Luka Kutnar (6), Aljaž Lampret (47). Letošnje državno prvenstvo se je z dirko 1. junija v bližini Slovenj Gradca prevesilo v zadnjo tretjino prvenstva. Četrto dirko v sezoni je zaznamovalo suho in vroče vreme na Koroškem, ki jo je nekaj minut pred koncem zmotil tudi dež. Člani AMD Šentvid pri Stični so se dirke udeležili z vozniki v vseh -Ä^l^ll prva ekipa šk višnja gora-stična bo naslednje leto igrala v superligi Na sliki desno naš najboljši igralec na Polževem Slavko Sotirov. V četrtek, 17. aprila 2008, se je zaključilo tekmovanje v ljubljanski šahovski ligi. Tekmovanje se je za obe naši ekipi končalo zelo uspešno. Naslednje leto se bo zmanjšalo število ekip v posameznih ligah, vpeljali bodo superligo in na novo formirali preostale lige. Pogoj za uvrstitev v superligo je bila uvrstitev med prvih devet, kar nam je tudi uspelo. Druga ekipa je imela možnost, da se uvrsti v drugo ligo pod pogojem, da se uvrsti med prvih šest in tudi njim je uspelo. Za vstop v superligo smo trepetali do zadnjega kola. ko smo moral: premagati odlične goste iz Domžal. Premagali smo jih minimalno z rezultatom 2,5 : 1,5. Odločilni zmagi sta prispevala MK Hinko Krumpak iz Ljubljane na drugi deski, ki je s črnimi figurami ugnal MK Bojana Osolina, in MK Sašo Pirnat na tretji deski, ki je z belimi figurami v miniaturi ugnal MK Jožeta Skoka. V prvi ekipi je treba pohvaliti Hinka Krum-paka, ki je na drugi deski prejel bronasto priznanje, in Milana Perovška, ki je kot rezerva nastopal sedemkrat in na šesti deski prejel zlato medaljo. V drugi ekipi je treba pohvaliti Antona Kastelica, kije edini v naši drugi ekipi prejel priznanje, in sicer bronasto na četrti deski. V soboto. 24. maja 2008, je bil na Polževem nad Višnjo Goro organiziran 2. turnir v pospešenem šahu. Predsednik kluba g. Branko Kirasič se zelo trudi, da bi ta turnir postal tra- dicionalen. To mu tudi uspeva, saj se je lansko leto na tem turnirju zbralo 19 igralcev, letos pa kar 31 igralcev. Med njimi je bil velemojster Marko Tratar iz Stične in celo nekaj igralcev iz Hrvaške. Zmagal je MM Primož Soln iz Ljubljane, drugi je bil lanski prvak Marjan Kastelic iz Novega mesta, tretji pa Branko Lovrič iz Hrvaške. Najboljši domači igralci so dosegli 16., 17. in 18. mesto, in sicer Slavko Sotirov, ki je že lani igral odlično, je dosegel 5 točk, Branko Kirasič in Sašo Pirnat, ki sta zbrala po 4,5 točke. Na sliki levo Branko Kirasič, drugi najboljši domači igralec in desno Sašo Pirnat, tretji najboljši domači igralec na Polževem Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. => PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ■=> ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Za konec je treba omeniti, da so ta turnir omogočili Hotel Polževo, Krajevna skupnost Višnja Gora, Gostišče Jelenov rog, Gostilna Šerek, Občina Ivanč-na Gorica, Turistično društvo Polževo, Elektrovod, Braki, d. o. o., SKB banka, d. d., Vučko, d. o. o., Mercator, d. d., Radio Zeleni val in Trade, d. o. o. Vsem se prav lepo zahvaljujemo in hkrati priporočamo za vnaprej. Sašo Pimat mesec julij - mesec, ko nam rastline že bogato vračajo trud z obilnimi pridelke poškodovane in obolele poganjke. Obrezujemo žive meje. Nekatere gr-movnice lahko razmnožujemo s potaknjenci. Takoj po končanem cvetenju pogno-jimo rododendrone in azaleje s specialnim gnojilom. Redno poletno opravilo okoli hiše je tudi košnja vrtne trate. V sadnem vrtu po obiranju obreže-mo ribez in kosmulje, ki jim odstranimo stare in bolne poganjke, enkrat rodnim malinam pa do tal odrežemo poganjke, ki so letos rodili. Drevesa v sadovnjaku skrbno pregledujemo, da jih ne bodo napadle bolezni in škodljivci, in po potrebi poškropimo, pri tem pa moramo upoštevati karenco. Veje, ki so močno obložene s plodovi, podpremo, saj se lahko v nasprotnem primeru zaradi teže tudi polomijo. Želim vam prijetno branje in počitek v cvetočem vrtu. Irena Ihan krat zapored sejemo rukolo - listi te aromatične rastline nekoliko ostrega okusa bodo pripravljeni za prvo rezanje že dober mesec po setvi. Vse leto pa lahko sejemo vrtno kre-šo, ki bo prijetno obogatila sveže pripravljene solate v naših jedilnikih, poleg tega pa vsebuje veliko mineralov, vitaminov in pomembnih aminokislin. Tudi okrasni vrt nas v tem mesecu razveseljuje s svojo lepoto. Zaradi bujnega cvetenja je še naprej pomembno sprotno odstranjevanje odcvetelih cvetov, saj tako rastlino spodbujamo k ponovnemu cvetenju in je ne izčrpavamo s semenenjem. Na podoben način bomo cvetoče rastline spodbudili tudi z rezanjem svežega cvetja, s katerim si lahko okrasimo stanovanje. Pazimo, da imajo rastline vedno dovolj vode. Zalivamo jih zjutraj ali zvečer. Hkrati z zalivanjem pa rastline, ki jim primanjkuje hranil, tudi dognojujemo. Če želimo pospešiti rast, uporabimo gnojilo, ki vsebuje veliko dušika, za pospeševanje dozorevanje plodov pa naj ima gnojilo več fosforja in kalija. Pri gnojenju s foliarnimi gnojili bomo rastlinam poleg glavnih elementov dodajali tudi mikroelemente. Posebno moramo biti pozorni na rastline v loncih, saj se te najhitreje izsušijo. Obrežemo lahko vse zgodaj pomladi cvetoče grmovnice. Odstranimo jim v »Ce ie Jakob lep. bo božič mrzel, a obilna iesen. to ie znano vsem Hudem.« V tem mesecu ne rastejo bujno samo rastline, ampak tudi pleveli. Plevele moramo odstranjevati, saj predstavljajo konkurenco rastlinam. Hkrati pa ni prav nič lepo videti, če je med rastlinami vse polno plevelov. Plevele lahko odstranimo fizično z okopa-vanjem in pletvijo. Pogostemu pletju se lahko izognemo tako, da med rastline posujemo za-stirko. Teh je več vrst. Lahko uporabimo okrasno lubje, slamo itd. Zastirka ima več pozitivnih lastnosti: - preprečuje rast plevelu, - preprečuje preveliko izhlapevanje vlage iz tal ob poletni vročini, - estetski videz; greda posuta z lubjem deluje naravno in lepo. V zelenjavnem vrtu rdečijo paradižniki, bučke in kumarice ponujajo bogato bero, na voljo so tudi paprike, solata in številne druge zelenjadnice pa tudi zelišča in dišavnice. Pestrost pridelka se tako kaže tudi v raznolikosti priprave jedi najrazličnejših okusov. Sejemo in sadimo za pozno poletje. Vso pomlad in poletje lahko več- Ivančna Gorica, junij 2008 1039 stran D A7II4I/ A K il / g L11\/\ Bazilika je eno izmed najpomembnejših kuhinjskih zelišč. Znane so številke različice bazilike, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, barvi, okusu ter vonju. Dobro se ujema s paradižnikovimi jedmi in drugo zelenjavo, nje omake pa postrežejo tudi s pečenim mesom, predvsem jagnjetino. Pri kuhi jo dodamo ob koncu, sicer izgubi značilno aromo. Poznavalci vedo, da se okus sveže bazilike razlikuje od okusa sušene ali drugače konzervirane rastline. Včasih so za konzerviranje pogosto uporabili olj e in sol. Iz tega seje razvila cela vrsta različnih pripravkov, kijih imenujejo pesto, le-tapa z različnimi dodatki dobi različne dodatne okuse. Izboljšuje okus paradižniku, prelivom za špagete, ribam, gobjim jedem, mesnim omakam, juham, solatam, piščancu ter jedem z jajci in rižem. Ujema se z zelišči, kot so: peteršilj, rožmarin, lovor, origano, timijan in žafran. Za zdravje: Bazilika deluje pomirjujoče na živčni sistem. Poparek, ki ga pijemo kot čaj, postane krepčilni napitek in deluje pri prehladih na potenje in pomaga pri izkašljevanju. Dobro dene tudi pri §g ^p^j—j; "*> /- --¿jpH želodčnih težavah, napenjanju in pomanjkanju teka. Omaka pesto Sestavine: 3 dl oljčnega olja, 7 strokov česna, listi sveže bazilike, žlica pinjol, parmezan Priprava: Za znamenito italijansko omako stremo s tolkalom v terilnici (možnarju) liste bazilike, česen in sol. Dodamo še popražene in ohlajene pinjole, nariban parmezan in postopoma deviško oljčno olje ter vse skupaj dobro premešamo, da se sestavine spojijo. Pesto je omaka, ki spremeni špagete v eno od naj slastnejših jedi. Opomba: Pinjole so skupno ime za seme več vrst borovcev. Pri nas pod tem imenom razumemo seme vrste pinija (Pinus pinea), ki raste povsod ob Mediteranu. Seme se nahaja v storžih, ki se v naravi sami odprejo, ko dosežejo določeno zrelost in seme potem pade na tla. Jedem jih lahko dodamo sveže ali pa jih prepražimo na majhni količini olja. Dodamo jih lahko tako v mesne, divjačinske in ribje jedi kakor tudi v slaščice. Iz njih lahko pridelamo tudi olje. Za pinjole pravijo, da so afrodiziak. Po navadi se jih lahko kupi na tržnici ali v trgovini, kjer prodajajo suho sadje. Rulada iz puranjih prsi Sestavine: 360 g puranjih zrezkov, 4 čajne žličke paradižnikove mezge, 15 g bazilike, 1 strok česna, žlica mleka, 2 žlici pšenične polnozrnate moke, sol, poper Priprava: Zrezke potolčemo in namažemo s paradižnikovo mezgo. Na vsak zrezek položimo sveže liste bazilike, malo nasekljanega česna, nekaj soli in popra. Tesno jih zvijemo in otrdimo z zobotrebci. Vsak zvitek premažemo z mlekom in potresemo z moko. Na pekač položimo alufolijo in nanje mesne zvitke. Na srednjem ognju jih pečemo 20 min. Med peko lahko zvitke obračamo. Ko so pečeni, jih narežemo na rezine. Rulado ponudimo s testeninami in paradižnikovo omako, okrasimo pa z listi bazilike. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Losos z baziliko Sestavine: 600 g lososa, svež limonin sok, česen, 2 žlici olivnega olja, bazilika, sol, poper Priprava: V posodi zmešamo marinado iz soka 1 limone, strtega česna, olivnega olja, sesekljane bazilike, soli in popra. Vzamemo 4 lososove fileje, vsak naj bo težek približno 150 g. Filejem odstranimo kožo in jih položimo v marinado. Vse skupaj damo v hladilnik za približno 30 min. Vsak file zavijemo v alufolijo in ga pečemo na žaru ali v ponvi približno 7 min na vsaki strani. Timijan izvira iz Evrope in iz Sredozemlja. Je zelo stara rastlina, saj so njegovo razkuževalno moč poznali že Egipčani pri balzamiranju mrtvih. Grki so timijan uporabljali poleg sira in v pijačah, Rimljani pa so ga uporabljali v zdravilne namene. Ima zelo močen okus. Rad ima sušna in sončna področja, pri nas pa najboljše uspeva na Krasu. Uporaben je kot začimba pri številnih zelenjavnih in mesnih jedeh. Zelo dobro se poda k divjačini, perutnini in jetrnim jedem. Z njim odišavljamo jedi iz stročnic, krompirja in bučk. Daje tudi značilen okus znamenitemu benediktinskemu likerju. Skupaj s peteršiljem in lovorjem sestavlja začimbno mešanico bouquet garni. Opozoriti velja, da moramo biti pri uporabi previdni, saj je svež zelo oster. Limonasti timijan lahko v manjših odmerkih dodajamo ribam in piščancem ter nekaterim desertom iz svežega sadja. Timijan tudi pomaga prebavljati maščobe, zaradi cesarje dobrodošel ob jedeh iz ovčjega in svinjskega mesa ter račjega in gosjega mesa. Za zdravje: Kot čaj se pije tudi pri preprečevanju želodčnih in črevesnih krčev. Lajša težave, povezane s stresom, živčnostjo in nespečnostjo. Blaži pike žuželk, pomaga tudi pri krastah, atletskem stopalu ter glivičnih okužbah. Zeliščno maslo__ Maslo je že samo po sebi čudovitega okusa, če pa ga obogatimo z zelišči in začimbami, pa postane še boljše. Najbolj znano je maslo s česnom, sardelicami, hrenom, pehtranom, drobnjakom, baziliko ali čilijem. To je le nekaj možnosti za pripravo pikantnih vrst masla za mazanje kanapejev ali sendvičev ali kot prilogo k pečenemu mesu in ribam. Delamo z zmehčanim maslom, nato ga ohladimo, da postane trdo. Sestavine: 125 g zmehčanega masla, žlica sesekljanega svežega drobnjaka. žlica sesekljanega peteršilja, pol žlice sesekljanega svežega pehtrana, žlica gorčice, sol, sveže mlet poper Priprava: Zmešamo maslo, drobnjak, peteršilj, pehtran, gorčico ter sol in poper po okusu. Pokrito pustimo 1 uro na hladnem, da se maslo navzame dišav. Močno ohladimo, da se otrdi, nato postrežemo z morsko hrano, piščancem ali ostalim mesom. Zajec z gorčico in timijanom Sestavine: 30 ml gorčice v prahu, 15 ml sesekljanega timijana, 30 ml moke, 90 ml vode, sol in poper, razkosan zajec Priprava: Z mešalnikom pomešamo gorčico, moko in timijan ter po želji začinimo. Dodajamo vodo, da zmešamo v gladko zmes, ki jo s čopičem kasneje nanesemo na kose zajca z vseh strani. V pomaščen pekač razporedimo kose zajca in pečemo uro in pol pri 180 stopinjah Celzija, dokler se meso ne zmehča. Olja in kisi, v katera namočimo zelišča, lahko zelo obogatijo vsak recept, ki zahteva navadno olje. Najlažje je aromatizirati navadno olivno olje. Pripravljanje zeliščnih olj je dober način porabe poletnih zelišč takrat, ko jih je veliko. Uporabimo lahko: baziliko, origano, lovor, koriandrove liste, majaron, krebuljico, drobnjak, koper, meto, peteršilj, žajbelj, pehtran in timijan. Zelišča lahko uporabimo samostojno ah jih kombiniramo. Z različnimi kisi klasično začinjamo različne solate, v sodobni kuhinji pa z različnimi vrstami kisa začinjamo tudi vse druge jedi, celo sladice. Pri uporabi različnih vrst kisa bodimo posebej pozorni na kombinacije arom in okusov kisa in jedi. Nežnejše različice vinskih kisov uporabljamo v prvi vrsti za različne solatne prelive, pa tudi za pripravo majonez. S svetlim jabolčnim kisom začinjamo svetlo meso, zlasti perutnino in ribe, odličen pa je tudi za deglaziranje zarebrnic, zlasti tistih s pečenimi jabolki. Kis z zelišči Sestavine: 2,5 l vinskega kisa, 5 šalotk, 1 žlica soli, 15 zrn črnega popra, 5 strokov česna, 10 lovorovih listov, 1 čili, 4 vejice rožmarina, šopek timijana Priprava: Večji steklen kozarec temeljito operemo in posušimo. Rožmarin in timijan osmukamo in ločeno drobno sesekljamo; vsakega potrebujemo po 1 zvrhano žlico. V steklen kozarec stresemo šalotko, začimbe in zelišča. Prelijemo z vinskim kisom, dobro zapremo in za 30 dni postavimo na sobno temperaturo. Kis skozi gazo precedimo v manjše stekleničke. Steklenice s sredozemskim kisom hranimo v temnem prostoru oziroma v kuhinjski omari. Česnov kis ponudimo v majhni steklenički kot namizno začimbo. 24 Ivančna Gorica, junij 2008 ž^C^ZM Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal. Ostali so spomini, bolečina, za teboj velika je praznina. Ostane nam le pogled v nebo kjer, upamo, ti je lepo. zahvala V 72. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi oče, dedi, brat in stric VLADIMIR VERBIČ po domače Štenov Lado iz Velikih Pec 3 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za tolažilne besede in izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje, svete maše, darove za cerkev ter za molitve na njegovem domu. Posebna hvala g. župniku Jožetu Grebencu za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, prav lepa hvala moškemu pevskemu zboru Prijatelji za občutno petje v cerkvi in ob grobu, pa tudi za lepo zaigrano Tišino in za zvonjenje v vaški cerkvici v Velikih Pecah. Najlepša zahvala Perparjevim za pogrebne storitve in cve-tličarki Jani. Vsem, ki ste polepšali trenutke v njegovem življenju, ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti v večni mir, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi !_jJ Pa pošle so vam moči in zaprli ste oči. In čeprav spokojno spite, z nami kakor prej živite. zahvala V 86. letu starosti nas je zapustil dragi stric in brat FRANC MEGLEN iz Velikega Korinja 13, Zagradec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, darovali sveče, cvetje, darovali za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Marku Burgerju za lepo opravljeno pogrebno svečanost, pevcem za zapete pesmi in ge. Ireni Slana za poslovilne besede ter članom PGD Korinj, ki so ga tako lepo pospremili v njegov zadnji dom. Zahvala velja tudi pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni ostala je le praznina, ki hudo boli, ker te več ni. zahvala V 82. letu starosti se je od nas za vedno poslovila draga mama in stara mama MARIJA JANEŽIČ rojena Jakoš iz Ivančne Gorice, Ljubljanska 63 Ob boleči izgubi drage mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in dobre namene ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Ivančna Gorica za poslovilne besede, pogrebni službi Perpar, Šentviškim slavčkom za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Žalujoči vsi njeni Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Odšel si tja, kjer ni ne bolečine ne solza, zaprl trudne si oči, zdaj nič več te ne boli. zahvala Po težki bolezni se je poslovil od nas dragi oči, atek, tast, stric in brat IVAN ŠINKOVEC iz Brezovega Dola Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delih bolečino, žalost, darovali sveče, cvetje in darovali za sv. maše. Hvala tudi gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru, g. Janezu Mikliču za izrečene poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Novak ter članom PGD Ambrus, ki so ga tako lepo pospremili v njegov zadnji dom. Še enkrat hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Bolečina, ki v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin nate ostane, nikoli ne izgine. zahvala V 31. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in ati DARKO ANŽLOVAR iz Velikih Cešnjic Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, ki ste nam jih izrekli v najtežjem trenutku našega življenja, za svete maše in dobre namene, darovane sveče in cvetje ter za vašo skrb in pozornost. Hvala, ker ste ga spoštovali, se znali veseliti z njim, nas pa tolažiti. Zahvaljujemo se članom PGD Šentvid pri Stični, PGD Dob pri Šentvidu, PGD Hrastov Dol, PGD Radohova vas, PGD Sobrače in PGD Temenica za pogrebno svečanost. Hvala gospodu župniku Jožetu Grebencu in duhovniku gospodu Janezu Petku za darovano sveto mašo in molitev. Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru Prijatelji in zborovodji Robiju Markoviču, govornikoma za poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Perpar iz Zaboršta. Hvala kolektivu picerije Ke-geljček Radohova vas, Damjanovim sodelavcem in sodelavkam Pekarne Grosuplje, Uršinim sošolkam in sošolcem Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Naj bodo Vaše dobre misli tiste, ki lajšajo bolečino in jo spremenijo v lepe spomine. Vsi njegovi Dare! Srečala se bova nekoč, nekje... V svetu, kjer sreča je... kjer ni bolečine, v svetu, ki večno traja, za zdaj pa me spremljaj iz raja. Sestra Urša Umreti je velika STVAR, SKRIVNOST, BRIDKOST, SLADKOST. v spomin Bilo je pred enim letom, poletna topla junijska nedelja, od nas se je poslavljala naša mama GRM KAROLINA iz Malih Les (23.10.1916-17. 6. 2007) »Mama, neizmerno te pogrešamo.« Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, in vsem, ki se. ustavite ob njenem grobu in prižgete svečko. Hvala! Vsi njeni domači ob letu Draga Marjeta, na uredniških sestankih Klasja se nam še vedno dogaja, da čakamo, kako se bodo tiho odprla vrata. Ti pa boš zadihana in utrujena, pa vendar z vedrim nasmehom sedla med nas. S tihim vzdihom boš rekla: »Oprostite, spet zamujam, ampak...« Pogrešamo to tvojo izredno zavzetost, ki ni štela ne ur in ne dni, kaj šele denarja, ko si s toliko ljubezni do vsega napisanega brez očitkov popravljala naše jezikovne in stilistične nerodnosti. Kdo le bi s toliko ljubeznive pripravljenosti sodeloval z nami in nam v teku let postajal in postal dragocen prijatelj... dragocen človek, ki ga ni mogoče kar tako pozabiti. Pomlad se preveša v poletje, marjetice že dolgo cvetijo in skorajda že odcvetajo. Tiste v spominu našega srca pa cvetijo tudi jeseni in pozimi. In nikoli ne izgube vonja po večnosti. Tvoji sodelavci iz uredništva Klasja Kako soba je prazna in kozolec zdaj sameva, od kar te več ni, saj tiho zapustil si nas ti. zahvala Po dolgi bolezni nas je zapustil KAREL PUŠ iz Šentvida pri Stični Zahvaljujemo se vsem delavcem Doma starejših občanov Grosuplje, ki ste mu dolgo let pomagali in nudili pomoč. Hvala sosedom za podarjeno cvetje, hvala prostovoljnim gasilskim društvom, sošolcem in sošolkam. Hvala g. Marjanu Potokarju za izrečene besede in g. Pavlu Grozniku za poslovilne besede. Hvala vsem še enkrat, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. svakinja Jožica, zahvala Ob izgubi našega dragega očeta, brata in strica FRANČIŠKA JANEZICA iz Stične 94 (1956-2008) se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, kolektivu IMP Livar in vsem, ki so nam izrazili sožalje ter zanj darovali sveče, svete maše, v dober namen in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani poti. Hvala stiškemu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke, PGD Stična in družini Perpar. Hvala vsem, ki ste ga cenili in imeli radi. Vsi njegovi t tf «L NOVO: VZDRŽEVANJE VRTOV IN POKOPALIŠČ NOVI NAGROBNI SPOMENIKI KLESAN JE IN OBNOVA ČRK STANKO PERPAR, Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 www.kamles.si Ivančna Gorica, junij 2008 25 XRATKOCASNiK KVIZ 1. Na katerem gradu je svoj čas živel korenjaški vitez Adam Ravbar? a) na Kozjaku b) na Kravjaku c) na Kurniku 2. Kaj v naših vaseh ob petkih popoldne neznosno zahrumi: a) motorne kosilnice b) ražnji z odojki c) ročne kose starodobnih koscev 3. Koliko venčnih listov imajo križnice?........................ 4. Kako se je imenovala starorimska cestna postaja blizu sotočja Višnjiee in Stičnice pri sedanji Ivančni Gorici? 5. Poišči žival, ki ni glodalec! a) krt b) voluhar c) bober d) pižmovka 26- 6. Kateri priimek izhaja iz imena za vodni pojav? a) Trnovšek b) Globokar c) Kalar 7. Kje so imeli staroveške olimpijske igre? a) v starem Egiptu b) v Judeji c) v stari Grčiji 8. Kam so vgrajevali svornike? a) v kolovrate b) v kmečke vozove c) v kmečke kozolce Rešitve iz prejšnje številke: 1. a, 2. d, 3. a, 4. a, 5. c, 6.16, 7. a, 8. b S šotami se ne $rc šaliti -vzemite jih resno 1. Branko je na obisku pri stricu in si pravkar ogleduje hlev, v katerem stoji stričev konj. »Z njim je vse v redu, samo malo je preveč plašljiv,« pripomni stric. Branko pa nazaj po otroško: »To pa ne bo držalo; kolikor vidim sam spi v hlevu in to brez prižgane luči.« 2. »Kaj dobim za rojstni dan,« vpraša žena moža, ki je po poklicu sodnik. Mož, ves predan svojemu poklicu, pravkar razmišlja o neki zapleteni sodbi, zato raztreseno odgovori: »Se še nisem odločil; pet tisoč evrov ali leto dni zapora.« 3. Sin pride domov iz šole in gre naravnost k očetu: »Oči, odslej mi boš pisal domače naloge v rokavicah!« »Zakaj pa to?« je začuden oče. »Dobili smo novega učitelja, ki je prej delal v kriminalistiki in pravi, da se dobro spozna na prstne odtise. 4. Fant razmišlja o ženitvi, a mu nekaj ne da miru, zato se obrne na očeta: »Oče, katere ženske so bolj zveste, svetlolase ali temnolase?« Oče malo pomisli, nato pa reče: »Ne ene ne druge; še najbolj zveste so sivolase.« 5. Mož obišče ženo v porodnišnici. »Kaj misliš, kakšno ime bi dala otroku,« vpraša bodočo mamico. »Če bo fant, bi ga imenovala po našem dedku,« meni ona. »Beži no; kdaj si pa že slišala, da bi bilo otroku ime dedek.« 6. »Vse mi gre narobe,« toži Dolfe svojemu prijatelju, » nekaj pričakujem, pa se obrne čisto drugače. Za primer poglej tole: prosim za roko svoje izvoljenke, pa dobim nogo njenega očeta!«_ r r^l II ^is l ff8 ' f( \ o! \ J \ ff\ Ifl ! ^ : t i\ "In I1® ote je bila trikrat tik pred poroko, a je kljub temu umrla neomožena. Šestnajst let staro jo je odpeljal sin nekega bogataša, a ju je njen oče prestregel in hčer odvlekel domov. Ko se je drugič pripravljala k poroki, je njen bodoči mož padel s konja in se ubil. Tretji ženin jo je na dan poroke zapustil in odšel z drugo deklico. Dora je to zvedela v trenutku, ko je vstopala v voz, da bi se odpeljala k poroki. Kljub temu je doživela 98 let. To je dokaz, da se da tudi brez dedcev. Ilustrirani glasnik, sept. 1915 fotorebus Zadnjič smo imeli fotografirano ptičje gnezdeče. Poglejmo, kakšne pregovorne asociacije nam je sprožilo: »Ptički brez gnezda; Njen klobuk je kot sračje gnezdo; »Vsi iz enega gnezda, pa vsak drugačen; »Komaj so se izlegli, že so morali zapustiti toplo gnezdeče; Lastovičje gnezdo je blagoslov hiše; Roparsko gnezdo je treba razdreti;...« Tudi nova podoba nas bo spomnila na številne rešitve, izhajajoče iz besednih modrosti. Le poskusite! LS iz zakladnice naših domov V prejšnjih časih so ljudje večino potrebščin naredili doma, le nekatere boljše stvari so jim za plačilo naredili rokodelci in drugi strokovnjaki. Zategadelj se ne smemo čuditi, če na odročnih mestih še vedno najdemo stvari, ki jim komaj še vemo namen in ime. Tudi današnja podoba kaže nekaj takega. Pobrskajte po spominu, vprašajte naokoli in sporočite. Vsakega odgovora bom vesel, naj bo pravilen ali zgrešen. Hvala za pomoč in sodelovanje. Ivančna Gorica, junij 2008 27 * 2h WSW wuo * KAKO STA KRIŽMANOVA SOŽITIE OBVAROVALA + "SEVERNA' STRAN + IVANŠKI IN ŽUŽEMBERSKI »RIMLJANI« Letošnjo prvo nedeljo v juniju smo se kolesarji spet peljali po staroveški poti od Ivančne Gorice do Dvora. Vreme in razpoloženje sta bila čudovita, prebivalci prijazni in gostoljubni. Čeprav je bil to trinajsti start po rimski cesti, se je, hvala bogu, vse končalo srečno. Trinajstica potemtakem ni nagajala. Drugo leto pa spet. Fotografija prikazuje kratek počitek na križišču med Kitnim Vrhom in Kobiljekom. Lastovičja gnezda so raztresena po vsem hlevu, zato na podobi vidimo le dve. Se posebej posrečeno lokacijo ima gnezdo, pritrjeno na hlevsko svetilko. Ta gnezdu daje dobrodelno topioto. ki pomaga pri valjenju. Če bo šlo vse po sreči, bo letošnjo jesen odletelo iz Pintarjevega hleva-naj-manj petdeset nežnih krilatcev. Do tega smo prišli po tem preudarku; denimo, da se bodo v vsakem hlevu skotili štirje mladiči, kar bo dalo štirideset operjenih glavic. Če k temu prištejemo še starše, je to petdeset pa amen. Dosežek je nedvomno brez »priglihe« na našem koncu. In kaj temu sledi? Najnovejši Klasjev rekord. Pripisali ga bomo zakoncema Ladu in Anici Zajec, ki že vrsto let v. kooperaciji z lastovkami skrbita za dobro počutje živine. Podatke o hlevu in o lastovkah mi je prijazno posredovala Pintarjeva mama Anica, zato gre tudi njen en krajec rekorda. In zahvala za gostoljuben sprejem. Na koncu še priporočilo Pintarjevim in drugim rejcem živine: enako gostoljubno kot letos sprejmite lastovke v vaš hlev tudi prihodnje in vsa druga leta. Zaradi sijočega (šajnatega) perja so lastovke oboževali že v prazgodovini; najdemo jih razločno upodobljene na vaški situli, ko simbolično spremljajo svatovski sprevod, toda o tem kaj več ob kaki drugi priložnosti. Križmanova dva, Ivanka in Gustelj, sta bila zgleden zakonski par. Vedno sta bila skupaj in zdelo se je, da je ni stvari na svetu, ki bi ju ločila, razen seveda, če bi eden od njiju odšel v večnost. Toda na svetu se vse lahko zgodi, pa se je primerilo tudi to, in sicer brez odhoda na oni svet. Križmanova dva sta bila strastna gobarja. Ob količkaj ugodnih razmerah sta šla v gozd. Pri nabiranju je Gustelj daleč prekašal ženo, ki zlepa ni zagledala gobe. Kar naprej je vpil: »Joj, kako lep jurček,« pa spet, »lejga!« in že je prinesel iz grmovja lepega gobana. »Veš, moški imamo to v genih; že iz davnine je znano, da smo bili glavni oskrbovalci družine,« seje večkrat hvalil. Ivanki seje hudo zdelo, da ji ni šlo, na koncu pa se je vedno potolažila z mislijo: »Ah, saj gre vse v en pisker!« Nenadoma pa se je zgodilo nekaj, kar še danes ne razumemo. Gustelj zlepa ni več zagledal gobe, Ivanka pa kar naprej. Pojav je močno omajal Gustljevo genetsko teorijo in njegov poglavarski položaj, vendar je sprva korenjaško prenašal ponižanje. Ko pa se njegov gobarski talent po dveh tednih ni povrnil, se je zaprl vase in zakonska razmerja so se močno ohladila v dnevnem in nočnem času; v gozd pa sploh ni več hotel. Ivanko anglo-ameriška zasedba višnje gore »poln« hlev lastovk Mislim, da so lastovke med ljudmi najbolj omiljene ptice; nekaj zaradi modrikasto sijoče barve perja in elegantnega leta, še bolj pa zaradi lovljenja škodljivih žuželk, zlasti muh. Slednje se na veliko zaredijo v živalskih hlevih in nadlegujejo živino, ki zategadelj slabše uspeva. Lastovke so potemtakem koristne in se jih ljudje razveselijo, ko pridejo na domačijo. Tudi pri Pintarjevih v Metnaju so bili zadovoljni, ko so se letošnjo pomlad vrnile marljive muholovke v živinsko bivališče. Pa ne eden, deset parov je oživilo gnezda v njihovem prostranem hlevu. Kot bi mignil so pospravile nadležno muhad in se potem lotile čiščenja širše okolice. je skaljeno zakonsko sožitje močno prizadelo. Tuhtala je in se končno domislila. Moža je pod pretvezo, da ne bosta iskala gob, spravila v gozd. Ko je tam odkrila lepega jurčka, je svojega ljubega tam toliko časa zadržala, da je gobana zagledal in ga ves srečen spodrezal. Ko se je to še nekajkrat ponovilo, seje Gustelj spet potegnil iz hlač: »Sem ti rekel, da imamo moški to v genih,« je ponosen dejal. Po tistem sta Križmanova spet srečno živela do konca svojih dni. Tudi mi pustimo svojim partnerjem kaj zadoščenja; vsi pač nimamo genov za vse. LS V soboto, 24. maja 2008, so v Višnjo Goro vdrle in jo zasedle angleške in ameriške motorizirane enote. Junaški Višnjegorci so takoj organizirali obrambo, toda še preden so prešli v protinapad, so se napadalci umaknili brez boja, vedoč, da proti taki sili nič ne opravijo, kljub temu da so bili do zob (to se pravi do protez) oboroženi. Napadalci so bili do civilnega prebivalstva zelo obzirni in so vsi govorili različna slovenska narečja. Po vsem tem lahko sklepamo, da so se na napad dolgo pripravljali. No, da ne bo pomote. Tega dne so v slavno višnjegorsko mesto v resnici pribrnela starodobna vozila, tako imenovani old-tajmerji; menda jih je bilo okoli tristo. Med starinskimi avtomobili in motocikli je bilo tudi lepo število ameriških in angleških vojaških vozil iz druge svetovne vojne, v katerih so sedeli uniformirani in oboroženi vojaki kranjskega rodu. Vsak strah je bil torej odveč. Okrepčilo za vso množico je pripravilo domače konjerejsko društvo, starinsko občutje v starodavni Višnji Gori so z razstavami popestrili z zbiralci etnološke zapuščine Stane Rus, Ciril Klemen-čič, Janez Bijec in drugi. Da je vse teklo po načrtu, pa so skrbeli domači ljubitelji starinskih vozil pod komando Jožeta Nosana. Kot se za tako prireditev spodobi, sta udeležence motorizirane karavane in domačine prišla pozdravit župan Jernej Lampret in predsednik Občinske turistične zveze Pavel Groznik. Skratka v Višnji Gori je bilo tega dne vse pod komando. LS cxvii. rekord: TUDI NA KORUZI SE IMAJO RADI Dandanes ljudje vedno manj poznamo poljske rastline. Toliko vedenja je pa vendarle ostalo, da sleherni prepozna koruzo in na njej moške in ženske cvetove. Moški cvetovi so kajpak na vrhu rastline in imajo obliko zaprašenih smrečic; po domače jim pravimo muhavniki. Dobrega pol metra pod njimi so ženski cvetovi v obliki olistanega storža, iz katerega gledajo nadvse lepi laski. Ti so lepljivi in prestrezajo pelod, ki ga od zgoraj radodarno sipljejo moški cvetovi. Po uspešni oprašitvi in oploditvi, ki ju omogoči razmnoževalni mehanizem, se na storžu razvijejo številna semena za nadaljevanje rodu, mi pa jih uporabljamo za izdatno hrano. Moški in ženski spol je pri koruzi torej ločen, vendar na isti rastlini, kar je v rastlinskem svetu redkost. Glede na vse to, bi koruzo lahko opredelili kot dvospolno, enodomno, zelna-to, enoletno enokaličnico z enospolnimi cvetovi. Toda to velja le za »normalno« stanje, kajti včasih se zdi, da se tudi pri koruzi pojavi »poželenje« po nekakšni spojitvi moškega in ženskega razmnoževalnega mehanizma. Tak primer nam kaže pričujoča podoba. Z nekaj domišljije bi lahko dejali, da je ženski cvet hrepeneče splezal na muhavnik in se z njim združil. Posledica te »ljubezni« so koruzni otroci na soplodju vrh rastline. Koruza je potemtakem v spolnem pogledu nadvse zanimiva rastlina. Morda je to vzrok, da ljudje vse več živimo na koruzi. LS Ivančna Gorica, junij 2008 1044