224. številka. Ljubljana, v torek 30. septembra. XII. Irto, 1879. SLOVENSK Dopisi naj ho i/.volo frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo le v Izubijani v Fran« Kolinanovej hiAi St. A „uledaliftkn Itotba", OpravniAtvo, na katoro naj ne blagovolijo poftiljati naročnine, roklnituicijo, o/.nambi, t. j! aihiiiiiintrativne r«ot, jo v '„Narodnoj tinkami" v Koltnanovoj IriAi. Kranjska deželna zastava je — belo-modro-rudeča trobojnica. ii. 1'nniii ii it j nafti nemSkutarski in vlaški SOperuiki, kar hote, kranjske dežele jzastava je bila, ju in bodu — belo-modrorudeča trobojnica! Ii e 1 o - ni o d r o - r u ti o r a ( . „peri \veis-1 »lun rotb") jo bila deželna zastava kranjska iz prvega počttka do 1. 1403. A 1. 1403. dnu 12. prosinca dovolil je cesar Friderik IV. deželnim stanovom kranjskim, da sinejo v avoj grb namesto bele barve vzeti dntoruiueno in kranjska zastava bila je od t 'ga časa zlatorumena-modro-rudoča Toda, ko so je bil Ferdinand I. 1888. počesani, določil je z dvorne pisarne razpisom od 31. vinotoka 1. 1886, Štev. 21011, da bodi kranjskega vojvodstva deželna barva belo modro-rudeča, ter da se mora kranjski deželni grb ujemati u prvotnim belo-niodro-r udeči ui deželuim grbom. In pozneje je notranje iniiu.-l •. nI vo z razpisom od 23. septembra 1848. 8t. 3778) katerega je oznanilo c. kr. ilirsko deželno predsedstvo 29. aept. 1848. It. 241/P (v „Laibacher Z-iituug" od 3. okt. 1848. stran BU9.) ukazalo, da deželna barva kranjska mora biti, kakor je uže od nekdaj bila — lulo modro-rudeča — „woib-b lau - roth". Da našim nemskutarjem in vlahonom jeden pot za vselej — usta %ama5n n i mg dua I bi ni MinmtorH del Innorn \dih 88« «1. ML Z. 277H bat dorsolbo in dor \Yappon- niid m ii K -i i lii I n li l'arl>ou-Kra^o de« Landos Krain, in Ik'riM-kHu-lititfiiiur der un ibn voti doni Vor- waltungsrathe dar Lalbechei Kationalgardei von dem hleslgen hIo\ oniHoliou Voreine, umi von inobrerun Kniobstapidoputirtoii iuib dem l.audo Krain in Itoant- vrortnng etnet ■peoieUeti Renaonitration des < 'om- iiiaiidantou dir 1 .nib.icbor National^ardo Korieliteteu Kin^abon wortliob fol^rudoH aiiH/.tispmdicn befinidon : „Da aiia don biororta in dionor An^olo^enbeit vor^ekoniiiHiicii mohrfaehsn Vorhandlungen umi Br« orterungen hervorgeht, da.ss dai ius|tniiit;iiihl ftlioroiiiHf iinmt, da lorimr n.icli doni Inbalto dur oben boinorkteii droi nouoMtou ESingaben mit allom Ontnde aninnehraon iat, daN dor \Viiiiho1i — wonn niolit der All^oiiioinboit — doeh ^owiH8 dor llboruio^eiuhlon Molirboit iiu ^aii/.on l.ando Krain, mol iiiHboHondore boi def Na ttonalgarde dalnn geriohtet iat, itoh dor tulettt bo/.niobnoton alt on I, n n d o h f a r b o (hcInn, tilnu. rolli niobt abor dor proviii/.ialatandiaidion, iiIh oi^onl liebor Nationidtarho 7.11 bodUmon, m> oruobto iob oh im Intoreaso dor nlVeiitliobon Ordnung nnd Kuhe /.ur AulVoobllialtim^ dorsolbon 1'iir MlgOlIIOSsen dio aiiHtaudsloso BrfuUting dlSŠON lol/.tonviiluilon VVutiHoboH biouiit 7.11 gMtattOII und au/.uorduuu. Bleboi blelbi oh Ubrlgeniden dortigen rroviu/.ial stiindoii unbenoiniuuii, aiub tornorhiu vou dom obeu- godaobten ipoolellen ZugostandoliM (Ur liob lelbil Oebnraeh ni maehen, Intolerne sio irtrklioh danraf oinon boHomb«ron \Vortb legpn, und nlolil ot\va, von iiobt patriotiHolioui Sinu goleltet, im \volilvoiHt;iinlonoii tnteretM der Einbolt oh vor/.ielion Holltou, tiuf jonea inimorbin oino Bondornng 111 i t. »icb lillirondi' SSttgtt- itandnlsi ni venienieit, und iteh nun der aUgenefn gewttnwhten National*Landeefarbe iin/.u.sold'oHHon mul /.11 hodionon. Jedenfalli i^i aber vot dor i lami bel btetehandm \Vappon aut' itandisohen umi lonsttgra ttflentliohen tiobiindon, Blegeln umi tli-r^loiobon, keiuo AondorunJ vor/.iiuobinon, g1etohwffl auob genasi dor diost'ulla abgegebenen Brklttruu^ou don MiniHtoriums d i AeiiHHorn dio kUnftige neuo definitive Ko^ulirung des OBterraiohisohen Qetamnitwappeni dor nouou (SoHot7.£obuii£ \ tirbtdialtou bloibt." Iliovou \vird dio lObltohe kiain'rtclio ntiindisobo-Vorordnoto Stollo /.ur ontsprooliondon Hoaolitiing in Kenntnlii geeetat« Von doni k. k. T.andoHpriiHidiiim Laibaoli am L".). Sopt. I Kis. \V o I h o r h b o i tu b m. p. An dio lobllobo krain. Itludlseh-Vorordnoto-Stello in Laibaob. Kaj nas uči ta initiiHttrsU razpis? To-le ! Tivič! Na An kranjska deželna zastava jo be I o - m o d r o - r u d e č a trobojnica. Takšna je bila iz prvega početka, takšno uam je tudi cesar Ferdinand dvakrat, 1. 1H30. in I, 1848. spet potrdil. I )i ug f ! Z l a t o r 11 m e n a - m o d r o - r u -ileča barva bila je od 1. 1403—188G. deželna barva, a sedaj nič več nij, in smejo in morejo jo rabiti samo deželni stanovi, oziroma njih dulič, deželni zbor. Zatorej Bog poživi naSo belo-m odroni d e č o deželno zastavo kranjsko, katera se tako lepo in tako pomenljivo ujema tudi s trikoloro — slovanskol Dragi rojaci, ljubi dežtlani kranjski! Mfttek. Žrtev ljubosumnosti. l'oveut u Amerike. (Daljo.) Ev geni j Duukirk je bil brdtik mlad mož; njega lepi duhoviti obraz, njega tajno-nt nti ornu oči, vse ju pričalo o geniju, kateri je Žil njemu v prsih. Škoda, ker ga razmere nijso đOVOdla do tega, da upotrebi svojo talente v Hlikartitvu ali posnifttvu, a bil jo rodom Čkot, dedič plemenitej in bogatoj obitelji ter je bival najrajse v novem svetu, kjer mu jc prijula svoboda republikanska. Temu možu je poklonila Matilda srce Bvoje. Oetito sta se videvala. Njo krasota se je prikupila umeteljuikovemu očesu. Njega bistroumnost je izpoznula nje uma silno oblast, a dufta njemu je ostala pokojua. Klanjal se jej je v primarnoj dalji. Veselilo ga je, ako jej je časih prišel v obližje, toda blutil nij, da je vzbudil v nje prsih čuvstev, o knterih sam nij imel uikakšiiih iniulij. Priprosto /ategadilj reče nekoč Matildi: „Kako ljuhe/.njiva je vaSa sestričina, res ue znam, bi se li bolj čudil nje angeljskemu obrazku, ali nje slado7.vciiof'emii glasu." Te besede so proiiienile M a t i 1 d i u o neprijaznost do Lole v platueuece sovraštvo. Brez svoje voljo sta si bili dekleti vodno nasprotnici. Preljubessojivi sta bili in prs ras-lični, da bi ne obračali vse pozornosti nase. Vendar, kedor koli je čestil Mat i Id i no temno lepoto, njemu nij prijala plavolasa Lola, in kedor je proglašal to angeljeni, njemu nij vzbujalo Ijubezui Matildino ledeno bitje. Vsak poklon, katerega je prejemala ae strii-ina, je bil pusica M a tildi. Veudar vsem bi bila odpustila, da jej le K v genij Duukirk nij izkazoval svoje čestitve. Gospod Gordo n je bil mlademu Škotu bankir, in zutorej je ta čusto zahajal v njega bilo. Vnel se je za Lolo, slušni nje sladki glas, in presrečen je opazoval, da o njega piihodu obsije nje lice sreče solučni svit, in vedno globočje se je utapljal v blaženstvo svojega čuvstva, ne meneč ne za temne oblake na čelu Mati Idi nem, niti ne o tem, da so m brezvspešno krčile nje drobne ročice, katerim nij bilo moči odtrgati ga od svojega vzora. Pijan svoje strasti nij imel niti pojma o bolestih Matildinih, katera ga jo ljubila ueizreono ognjevito. Zima je užu minovala in sijajna maska-rada ju imela skleniti veselice. Teta K m a ju odločila, da ata dekleti najlepši, ako se napravita jedna za njutrou, druga za „iiočw. „Lola si najbrž izbere svojo opravo sama", mrzlo zavrne Matilda. „Strijček naj določi po svojoj volji", BS) o.i iii.l.no Lola. „l>a se opraviš' po mojej volji, bi ti ne piistovalo zel6, — naj raj u to vidim v belej tančici." Skrbno fuj m o in pazimo, da nam naša lepa in krasna belo-modro- rud eč a t robo j niča od na" h političnih sopernikov nikoli omadeževana in psovana ne bode, kakor se jej je nžetoli-krat prirctilo. Nikdar ne pozabimo, kaj pomeni na -a trobojnica! Bela barva pomeni, da je krasna dežela naša, da so Cisti in čvrsti nje prebivalci, da hote neomadeževano ohraniti svojo narodnost Blovensko. Modra barva pomeni, da so bistre glave deželani kranjski, da se mora v vel kem zboru narodov avstrijim-dcth poslušati tudi njih modra beseda, in da tudi mej u'enmi svetom rojaci nafi nijso zadnji . . . Valvasor, Vega, Kopitar, Čop! .... Rudeča barva pomeni, da kakor od nekdaj naši očttje, pripravljeni smo tudi mi, svoj slovenski, svoj avstrijski dom braniti pred vsemi sovražniki, ter posvetiti cesarju in domovini svojo rudečo kri in svoje življenje! Bog pozdravi, Bog poživi tedaj našo belo-modro-rudečo trobojn'co kranjsko I Nemškutarjem pa, kateri bo o tej stvari hote natančno poučiti, tem svetujem, da naj fitajo, kaj o naši] belo-modro-rudečej deželnej barvi piše v svojej kranjskoj zgodovini (I. 277) g. Aug. Dimitz, o katerem gotovo ne bodo mogli trditi, da nij z dušo in telesom njih privrženec. Politični razgled. Notranjo dežel«. V Ljubljani 29. septembra. Skupni ministerski svet je bil soboto do poludne na IPuiatji. Predsedoval je cesar. Navzočoi so bili vsi cislejtanski ministri in ogerski ministri Tisza, Szaparv, Kemenv, Szende in Pechy. Določil se je načrt zakona za utelešenje Bosne in Hercegovine v skupno eolno oblast; nadalje načrt zakona o bosen-skej upravi. Zbornicam se bode predložila predloga, da se zdanje stanje armade obdrži do 1. 1881). Iz IV«//«' se poroča, da je bil namesto odstopivšega kneza Schvvarzenberga voljen v državni zbor Selčanski župan J. Gartner z 223 glasovi. Baron Helftrt je dobil samo devet glasov. Kot novi minister vnanjih Btvarij bode baje baron IIaymerle denes imenovan. Poljski listi poročajo, da bode za prvo-sednika ilr£av>§»efgn ^gotovo voljen grof Coronini. H konferenci poljskih državnih poslancev na Dunaji pride tudi več poljskih članov gospodske zbornice. V ii ta njo države. Itn tki car je pozval k sebi v Livadijo carjeviča naslednika, kneza Lobanova in Don-dukova, generala Kaufmana in Skobeleva in potem tudi vojnega ministra Miljutina, ter '«11 ^olicega generalnega "taba, grofa Ileydna. Angleškim listom se telegranra, da se posvetujejo o jako važnih rečeh, — katerih, to ne ve nobeden, in za to novine zopet hudujejo nad Busi, ker drže vse tako tajno. udov letnino (1 gold.) redno plačalo, in da je 116 gld. društvenega premoženja, dasi-ravno je društvo mnogo ptroškov imelo. Taj-nikovo poročilo je bilo še bolj veselo, kajti poročni je, da je odbor *sak mesec sejo imel, da je izdal knjižici: „Zemljopisna začetnica" (ponatis iz prejšnjih letnikov „ Učiteljskega tovariša") pa „Cesar France Josip L", in da ima pripravljeno novo knjižico pod naslovom: „Poučno berilo" — za učitelje in večje učence namreč. Vse te knjige dobe družabniki brezplačno. V rokopisu ima odbor tudi poslovenjeno II. serijo Ilartingerjevih kmetijskih tabel. Pogovor je bil pri tej priliki tudi o .Učiteljskem tovarišu", ki je nekako naravni organ .slovenskega nčiteljskega društva", kajti urednik lista in tajnik društva sta ena in ista osoba. Bile so o tem časniku različne misli, katere pa nijso vodile vsled domoljubja posameznih učiteljev do nikakršnega razpora. Na pismeni predlog ufitelja g Ranta sklenilo se je, prositi, da bi deželni šolski Bvct tudi učiteljem ljudske sole predplače dovoljeval. Nadalje se je prgovarialo o tem, ali ne bi zemljevidi s hrvatskim tekstom našim šolam bolje ugajali, nego zemljevidi z nemškim tekstom. Nekoliko se je tudi razpravljalo o novem „dru-gem berilu." V odbor so bili voljeni gospodje: Govekar (predsednik), Stegnar (podpredsednik), Močnik (tajnik), Tomšič (blagajnik), Praprot-nik, Kuhar, Borštnik, Lapajne in Levičnik. — Pri „Narodnoj šoli" je poročal o delovanji, o dohodkih in stroških predsednik gospod Stegnar. Od raznih dobrotnikov, n. pr. od kranjske hranilnice (100 gold.), od banke Slavijo (100 gld.), od šol in ufiteljev je dobilo društvo 724 gld. dohodkov. Šolam in učiteljem 86 je pa razposlalo šolskega blagu za G13 gl. Premoženja ima društvo še 280 gld. Volil se je zopet stari odbor, kateremu n0j te ljube preprostosti!" zasmehuje Matilda. „Ti li nijsem pravil, da moj okus ne bode tebi ugajal?" „Tega nijsem trdila, strijc, tudi mojim ofrni je bela tančica ljuba, ali za tako priliko utegne biti morda vendar preveč proprosta." „Storita, kakor vama drago, otroka", de* bankir vstajajoč. „Sem vam li uže povedal, da se pošlo*i z nami gospod Dunkirk?" Dekleti obledita. „Zakaj?" vpraša teta Ema. „Strijc mu je umrl in sedaj prevzame njega naslov in imovino. Vrne 8e na Škotsko in skoraj nas pozabi v svojem novem dostojanstvu. Drugo soboto odpotuje." „Drugi dan po balu", opomni teta. „Res, bojim se, da nam pride pošlo* malo pred oči; opraviti ima mnogo, da uredi svoje Btvari, predno otide v stari svet." Bankir ostavi sobo. Tudi obe dekleti se odpravita s težkim srcem v svoji spalnici. V samoti Bvojih štirih sten sode Lola poleg okna. Ev genij odpotuje! — Pred nekoliko meseci nij še znala, da nosi kateri člo vok na sveti njega ime*; a sedaj jej nij bilo moči misliti Bi sveta brez njega. Nikdar se uij vpraševala, če ljubi sama in ako jo ljubi kedii drug. Sedaj je izpoznala, da nij več gospodarica svojemu srcu, in britko je jokala o spominu bližnje ločitve. Nasprotno je Čutila Matilda v svojem srci, daEvgenij ljubi sestričino, in ukrenila je zaprečiti, da se to nagnenjo pred njega odhodom ne izjavi. Dokler je on prost, cvetelo je njej upanje. .Predno gre domov, je nema videti", divje vzklikne Matilda, „preje jo svojeročno aadnfiim 1" Tega jej še nij bilo treba, kajti, kadar je prišel Dunkirk obiskat obitelj, vedela je Matilda po lisičje zabranjevati, da Lole nijso pozivali. Strast Matild in a je vzkijiela malo ne do blaznosti; navzlic vsemu svojemu ponosu je imela jedva kreposti, da jo je brzdala. Nje namera je bila, prepričati Dunkirk a, da Loli nij donjega, in da sebi zagotovi poslednji .sestanek z njim. Lehko se je zgodilo oboje, samo da Lola ne pride na veselico. Ali kako bi to zaprečilaV Oprava za „Undino" je bila uže gotova, strijc Rudolf jej je pridel dragocenih biserov in koral. Obleka je bila vilinsko lepa, in Loli je bil trden namen, iti na bal, ako tudi je od tedaj, ko je izvedela, da odpotuje Dunkirk, bila na videz malomarna o vsem. Pomembnega dno zarija je napočila. Po zajutreku je tožila Lola, da jo boli glava, in šla je v svojo sobo. .Res, škoda," dejala je pomilovaje teta Ema. „Prinesem jej zdravil, da se okrepi." .Pustite, teta, to oskrbim jaz", reče Matilda kar tako z lahka, »vendar potrpimo nekoliko, morebiti se poleže bolehnost sama ob sebi." (Konec prib.) je predsednik gospod Stegnar, tajnik in blagajnik pa g. Močnik. Zborovanje se je končalo ob 1. uri. Potem so se podali učitelji k skupnemu obedu v čitalnico, kjer je g. Praprotnik, kot meščan in mastni učitelj .bele L'ubliane", napil došlim narodn'm učiteljem s kmetov. G. Lapajne je pa odzdravil temu starosti slovenskega učiteljstva, ki uže 30 let deluje na javnem šolskem in literarnem polii slovenskem kot obče pripozoani, taktni in mirni voditelj slovenskega učiteljstva. S postrežbo čitalničnega gostilničarja, z jedjo in pijačo Bmo bili prav zadovoljni. m. Iz I Ju 1» I lit ii*l44» okolice 25 septembra. [Izviren dopis.] (Nova kranjska šolska postava Vesteneckova) bode naredila precejšnje spremembe pri kraniskem učiteljstvu. Na njenej podlagi so se namreč učiteljske tdužbe skoro vse drugače klasificirale, le pri malem številu učiteljskih služeb je ostala ista plača. Vsled tega se bodo učitelji, provizorični in definitivni menda zelo prestavljali iz tako zvanih „službenih obzirov" t. j. ker bo se plače drugače uredile, in ker se Še drugih uzrokov išče. Ako ima n. pr. učitelj višjo plačo, kakor je po novej klasifikaciji odmenjena, dela se na to, da se ga prestavi na mesto, kjer je taka plača ustanovljena, kakor jo on na sedanjem mestu uživa. Ako pa už'va manjšo plačo, kakor je zdaj na novo odločena, prestaviti ga utegnejo iz tega uzroka, ker bi mu na starem mestu baš vsled novega zakona dohodke zvišati morali. Ako je cel6 samo začasno nameščen, zgodi se to posebno lahko, ker provizorični učitelji nemajo nikakoršne zakonite pravice do stalnega uživanja svojih dohodkov. Takim začasnim učiteljem se zdaj po Kranjskem na podlagi novega zakona plače kar znižujejo ali pa bo taki učitelji, čeravno imajo vsa postavna spričevala — kar iz Blužeb — odpuščajo. Verjetno je, da se jih namerava zopet nastavljati (najbrž na slabše službe), ako bodo zopet lepo prosili, a grdo je to, nečloveško je to, da se jim kar na enkrat o začetku šole, ko se je podučevanje uže začelo, službe odvzamejo in morda tudi plača za nekaj časa odtegno. Z novo postavo bode res deželni šolski svet mnogo prihranil, kadar jo bo izpeljal, ali za prestave iz službenih obzirov bode veliko potrošil in učiteljem prouzročil veliko skrbi, jeze, sitnosti, žalosti — in večkrat tudi materijalne škode Ali bode b tem morda šolstvu pomagano?! Iz IV r k nlce 23. septembra. [Izvir dopis.) „Mekužniki odišli bo s poštnim vlakom k veselici v Borovnico, a mi pa korenjaški fantje udarili jo bomo črez goro tja k našim Bosedom, da se ž njimi vred denes veselimo praznika petletnega obstanka ondašnjega na rodnega bralnega društva". Tako je 21. t. m. prijatelj moj možko svojo besedo zastavil in družba vesela zapela je: „Naglo bratje le na noge". Hiteli Bmo, pozdravljajo naše holmce, gozde in bregove, tja proti gabrovskej kapeli, in, dospevše na poko jišče, vabil nas je lepi razgled na miniševske doline, še jedenkrat posloviti se od tli in od našega Btarega samca — Javornika. — Bilo nas je pa četverokrat četvero, in petje naše, razlegajoče se od žleba do žleba, pričalo je, da idemo z radostnim srcem pozdravljat pri jatelje. Hitro nam jo minul čas, in hitreje nego smo mislili zagledali smo tebe, ljuba Borovnica, v katerej prebivajo znanci naši in Či sto zavedni sinovi naroda slovenskega. Prva naša skrb je bila priti tja, kjer se bode obhajala denašnja slavnost. V Lovro VrbiČevet hiši bili smo prijazno sprejeti. Po kratkem počitku vstopili smo v dvorano, ker pričeti se je imela veselica. Predsednik društva g. B. pozdravil je došle goste in krepko poudarjal, da se nij treba bati, da bi to društvo zamogel izpod jesti zlobni zob sovraga. kajti samozavest Borovničanov je porok za to, da ae bode to ljubko društvo izdržalo in vsestransko podpiralo, ker se je mej tekom petletnega obstanka izprevidelo, koliko da 6no koristiti zamore v splošni razvoj in omiko ljubega slovenskega naroda, in ko nam ie Še potem g. Danilo M. v svojem zares izvrstnem govoru poudarjal, da narod naš mil' mora dospeti do svojih pravic, je marsikateri gorko molil: „Big te usliši, dragi prijatelj!" — Po dokončanoj deklamaciji g. B., kateri je bil svojoj nalogi popolnem kos, oglasili bo se pevci. Tu pa klobuk raz glave! Petje ubrano, lepo, čisto, iznenadilo nas je. To so glasovi! Posebno t: tenor, kako milo si pel, zraven si pa tudi čutil, kaj si pel. Daj še peti mej brati in poj mnogokrat pri narodnih veselicah, ter mi verjemi, da ti bole narod hvaležen. Saj veš, da „tuja ljudstva so prijatli" — bratjo ne..... Čuden je bil potem prehod od tako milega petja do .komičnega prizora". Tu pa si ti zatirani, a vendar le duševno zdravi slovenski kmetic kaj dobro nagajal policijskemu komi-sarju in biriču njegovemu. I'dal si se bil popolnem v svojo rolo, in kako nezaupljivo si včasi pogledal na biriča, kakor da bi bil mislil, zdaj pa zdaj mi bo izročil uže od nasprotnikov napisani volilni listek, na katerem je kandidatom priporočena črna duša. — Ljubljanski godci, pokažite pa zdaj vi, kaj da znate, je mimo mene skakaje brhka deklica nagovorila može resnega obraza, in — bum — bum — bum, pa pričel se je bil vriš in veselje mladega sveta. Na prsi ljubica j;lavo. Mi zdaj U- vročo deni, S prebelo mehko i>a roko, Ljubo 8t> mo okleni.-- Da bi le onega nagajivega deteta s krošnjo na hrbtu ne bilo vedno pri tacih veselicah! Odbor bi moral na to paziti, da mu še o pravam času zakliče: „hajdi ven"! Ko je to veBelo rajanje prebudilo Verbi-čevega petelina, razišla se je vesela družba, katera sa je iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca in iz druzih bližnjih in daljnih krajev ta dan zbrala na častitanje poštenim Borovničanom. Gotovo nobeden slavnostnih gostov ne bode pozabil lepih ur, katere smo preživeli mej svojimi prijatelji v prijaznoj dolini. K. Domače Nt vari. — (Javna tombola) na korist dobrodelnim napravam ljubljanskim se je v nedeljo popoludne vršila pri najlepšem vremenu z dobrim vspehom. Akopram je bila v obče udeležitev nekaj manjša, nego lansko leto, je prišlo vendar gotovo nad 7 tisoč ljudij. Kartel je bilo prodanih nad 8 tisoč. Ob določene j uri se je pričelo vzdigovanje številk in prva je bila 87. Teme so zadeli gg. Ložar, Tekal-čič, Richter, Traven in Kmetic; k vate-ne gospa soproga deželnega gospoda predsednika in Lili Dobrletova pa gg. Nagy in Zupan. Kvintcrne gospa Kraupova pa gg. Foregg in Malic. Na številko 80 je bila dobljena prva tombola od mlade deklice Milke Elsnerjeve, ki je od veselja in isnenadjenja bleda oglasila se za svoj dobitek. Drugo tombolo ie dobila gdč. Lenka Dobrletova na številko 85. Zanimljivo je, da se letos za nobeden dobitek nijsta po dva oglasila, tako da rokoli nij bilo treba posebne odločitve. V poldrugej uri je bilo igranje končano. O ler, na katerem je komisija številke vzdigo-vala in oglašala, je bil lepo z zelenjem, s cesarskimi in narodnimi zastavicami okinčan. Ob strani, tik vrta poleg deželne hiše je bil kakor vlani za odličnejše občinstvo nastavljen velik oder st> stoli, ki pa nijso bili kaj preveč zasedeni. Mestna godba je v Zvezdi svirala od 11. do 12 ure dopoludne in od l/t 2. do 3. popoludne. Čistega dohodka utegne ostati okolo 800 gld., od katere svote je četrt namenjena mestnemu zakladu za ubožne, ostanek pa društvu za pomoč in obskrbljavanje bolnikov, katerega društva vodstvu gre zasluga, da je na tak način izdatno pomnožilo društvene prihodke in ob Jednom pri nas uvedlo nove vrste ljudsko veselico. Da je bilo tudi dosti smeha, nij treba poudarjati, ker se je nekateri prezgodaj ali prekasno oglasil za dobitek, pa z dolgim nosom moral vrniti se z odra, na glasno radost slavnega občinstva. — (G. Franju Grbicu), posestniku 7 Cerknici in znanemu opernemu pevcu, ie umrl njega najmlajši in tudi jedini sinek Vladimir. — (N a č a s t dr. Denjaminulpavcu), ki je prišel v soboto iz Gradca v Ljubljano, so improvizirali čitalniški tukajšnji pevci pevski večer v soboto, ki se je sijajno izvršil. Natančni popis priobčimo prihodnjič, ker nam denes prostora primanjkuje. — (Okrajni z d r a v n i k i.) G. dr. L i n-hardt, doslo sanitetni asistent na Krškem, je imenovan za okrajnega zdravnika v Črnomelj, znani dr. Eržen pride v Kočevje na mesto pokojnega mučenika dr. Bučarja, g. dr. Pin-tar iz Radovljice gre za sanitetnega asistenta na Krško, tukajtnji sekundarij g. dr. Jelov -še k pa na njegovo mesto v Radovljico. — (S prvega nadstropja na tla padlo) je včeraj dopoludne v hiši pri „staroj zaponi" dve leti staro dete, ali čuda! nič se nij poškodovalo, razen majhene praske na glavi. Nevidna roka čuva deco! — (Na vinograd ae j in sadjerej-nej šoli) na Slapu so razpisane 3, oziroma 5 ustanov po 120 gld. Ubogi učenci, sinovi kranjskih kmetov imajo pravico do teh ustanov -, stari morajo biti lajmenj 16* let in so morali dovršiti ljudsko šolo. Te štipendije se pa učencem dotičnim ne izplačajo, nego dni dobodo za ta denar živež, stanovanje in poduk v šoli. Sprejme se v to šolo tudi takih učencev, ki plačujejo po 120 gld. za hrano in stanovanje na leto in 20 gld. šolnine. Vnanji učenci plačujo Bamo po 20 gold. šolnine na leto. Slovenske prošnje »e morajo vložiti, najbolje če osobno, do 15, t. in. pri vodstvu te šole. Umrli v IMuolJaaiil. 27. Boptembra; Aleksander baron Kuschland, zasebnik, IfS It-t st., v Kim i janskib ulicah štev. 14, za ji'tiko. Tuf d. Prt ^^nm Gtaad Iz Trata. — Murtinz is Pulja. — Kiki iz Hol^rada. — Carbonutti iz Šibenika« — Dolonoc iz TrBta. Pri ti a* t* i t Ketselei iz Dnnaja. — Alborti iz Gorico. — Trnxa iz Qradca, — Daub iz Dunaja« - Sohleslnger i/. Oelovoa. — Herilcr iz Prage — Laube iz Dunaja- — Skubco iz Kočevja. — Kronor i/. Oelovoa. — D,-. Ztndler i i Gradca. — Briiuor, Giesenbier, Langer iz Dunaja. Pri ii:ion iUnii dvorni llaar iz Dunaja. Pri HVHtrljHkeiu eeimrjl: Deriuol iz Dunaja. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca se začne na-TOČcvanje na zadnje četrtletje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali. ,,Hlov. velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta..... 3 gld. :iO kr. Za en mesec..... I KI „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....4 gld. — „ Za en mesec..... I 40 „ Za gospode u«Ml«rlj4» na ljudskih šolah in za ctftjukc velja znt-Ctama cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta H> gld. 50 kr. Po poŠti prejeman „ „ 3 B — „ jd o, črez ulico po 22 kr. liter, v gostilni po 24 kr. <• Najboljšo dolenjsko, bizeljsko, istrijsko in 5 štajersko vino. % Izvrstna kuhinja, dobra obstrežba in vse • po ceni. Spoštovanjem • Karel Simon, J (456 -1) gosti I nar. ••••••••••••••••••••eci i Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmero, ki so nastale v coloj Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi uajvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, su je zaprla začasno, ter nam Je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovnuo žepne ure so najboljšo ure celega svota, kojih okrovi so izdelani iz iiujlinejšcga »rebr« iie^n iiikl{u, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sisttuui. Y*le«l neke \ lastne konM■ "iikel|e n« moi e mv laka lira nikilnr pokvnritl, puile teliko nit tlu, ume ho »tluuili, m tenuur uru pri tem i»i<- no trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svoto, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, B katero ju plačana le pridojamt zlata double urna verižica, barznnanti etui, glavni ključ za ure in delavska plaća, dobi vsakdo najfinejšo repatdriuio uro skoraj na polovico bhhIoiiJ. Vsu ure so natanko repasirane, ter ^iirunllijenio ih inako uro pel let. V im> ■ illiltlo M t«'in tlul/no^l jtIVlIO, 'MIlltO iu|»iis(<»|i'cu 111*«» iiitvtij vzenicmu, in 5/5 tlru^o /iihk-iijiiiiio. 1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše regulovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, barzunasti etui in glavni ključ; jeden komad le gl. 3.45. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere bo pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvuuično pozlačene, tako da jdi nobeden zlatar no more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. lOOO komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočili na 15 rubinih, z emailiraniini kazali, kazalom zu trenutke in kristalnim plošenathu steklom, natančno repasirane; prejo jeden komad gl. 21, zdaj Bamo gl. 7.25. lOOO komadov mobilnih ur na valje (cylin-dor-uhr) v teških giljoširauib okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatuu steklom, tekočih na K rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržiiuastiin ctuijem, jeden komad projo gl. lb zdaj le gl. 5.bO lOOO komadov Waaliingtonskih ur na sidro od lldotnoga srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, clcktro-^alvauitiio pozlačene, tla jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatihrazločiti\ lino na ircuotok regulovane in poskušeiio. Teh ur stal je prejo jecien komad gl. 27, zdaj pa Ie gl. 11.40. lOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega l.ilotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenutek repasirane, s kolesjem od nik|ja in privilegiranim regulovaujem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. 1'ri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, barzunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je prejo 35 gl. zdaj pa Bamo gl. 16. lOOO komadov ur za dame od pravoga ■Tulii z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 10O0 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodu ali gospe, prejo 100 gl. zdaj gl. 4U. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem emai-liranein okviru z zvonilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisal noj mizi, prejo gl. 12, zdaj le gl. 5.b0. 650 komadov ur z majatnikom (pondeluhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo bo vsakih osem dnij, lino na tietiotek regulovane, lepo, in impozantno. Kor je taka ura po uiiuoiih sro letih le dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te uro Btale so proje gl. 35, zduj se dobi jedon komad za smešno nizko cono gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. N aslo v: U li rcn-A u s v vr li a u t (821—8) Plkiliiipp I?»• ma*„ Ulimifabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. LbBtuiua in tu.a .Narodne tiskarne1