NOVI TEDNIK ŠT. 53 - LETO 58 - CELJE, 30.12.2003 - CENA 350 SIT ■ .3 Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn JASNOVIDKA NAPOVEDUJE LETO 2004 Stran 23 ^^^^0^^\ SOCKA: PLAKATI IN OBTOŽBE Stran 6 PO PRAVLJICI SLEDI LEMGO Stran 19 Srečno 2004! PRILOGA: KOLEDAR 2004 CELJAN V IMAFUSKEM OBRAČUNU? Stran 18 JOŽE STANIČ: BREZ VELIKIH PRELOMNIC Stran? ŽIVLJENJE Z DRUGAČNIM REDOM Strani 16-17 2 DOGODKI UVODNIK TATJANA CVIRN Barvam naproti Tole je zadnji letošnji Novi tednik, ki ima zaradi predčasnega predpraz- ničnega izhajanja že številko 53, kar ni ravno običajno, saj ponavadi vsa- ko leto prilezemo kvečjemu do števil- ke 52. Prihodnje leto bo spet vse po starem, saj, kot ste verjetno že slišali, so nam jo prazniki tokrat zagodli. Ve- čina jih bo na soboto ali nedeljo, kar je za delovne ljudi te dežele slabo, saj bo tako precej manj prostih dni kot letos. Bomo pa lahko zato precej več naredili, pravijo, če seveda ne bomo kratkih vikendov po- daljševali z dopustom. Če nič drugega, za izhajanje časopisa pa je to kar v redu, saj dnevov izida ne bo treba prestavljati in begati naših zvestih bralcev in naročnikov. Prav njim^ se moramo v tem času, ko se običajno delajo letni obračuni, ko se seštevajo plusi in minusi, še posebej zahvaliti za njihovo zvestobo, za to, da nas vsak četrtek sprejmejo medse, nam posvetijo svoj čas, svoje zanimanje in nenazadnje - svoj težko prislužen denar Hvaležni smo jim tudi za vse dobrohotno odpuščene napake, pa tudi za klice, ko nam povedo, da z nami niso zadovoljni - pohvale nam itak vsem gredo težko z jezika. Da bi bili vsak teden všeč vsakemu od naših bralcev - ob devetmesečju so nam jih v raziskavi branosti našteli kar 75 tisoč - pa je nemogoče. Njihov odziv, kak^enkoli pač je, nam pove vsaj to, da jih nismo pustili hladne. Če bomo torej prihodnje leto delali več, je prav, da dela: mo tudi vsaj tako dobro, če že ne bolje, da bo časopis pester in zanimiv. Ker pa lahko postane življenje brez presene- čenj in novosti monotono, vam jih bomo pripravili tudi mi. Priloga s TV-sporedi se je že povsem »prijela«. Enako upa- mo še za kakšno novo rubriko, pa akcijo, v kateri boste lahko sodelovali, za presenečenje, ki ga pripravljamo za naše zveste naročnike (te bomo kmalu prešteli z okroglo petmestno številko!) ... Časopis pa bo v novem letu doživel tudi nekaj lepotnih sprememb. Spomladi bo namreč postal v celoti tako barvit kot letni čas, v katerem bomo takrat uživali. S tem pa sko- raj popolnoma nov in drugačen. Vsega vam ne smemo iz- dati, zato ostanite z nami in pustite se presenetiti. Pa sreč- no I KRATKE-SLADKE Branje v mnogih medijih, predvsem časopisnih, vedo, da je Zgor- nja Savinjska dolina eno najslabše pokritih območij. Še več, velja nekakšno nenapisano pravilo, da se v to dolino s časo- pisi sploh ne da prodreti. Glede na pomp ob odprtju knjiž- nice na Ljubnem in dejstvo, da so knjižnico v Lučah odprli včeraj, pa se sprašujemo, če so doslej Zgornjesavinjčani sploh znali brati? Gorenje s posluhom Odkar je vodenje Gorenja prevzel Franjo Bobinac, imajo v tem podjetju precej več posluha za glasbo. Za eno od no- voletnih pozornosti pošiljajo namreč naokrog lično oprem- ljene tri zgoščenke s šestdesetimi še neobjavljenimi posnet- ki Ota Pestnerja. Pestner, ki po pravici velja za enega naj- boljših slovenskih pevcev zadnjih desetletij, si to tudi za- služi. Zato so nesramna vsa namigovanja, ki darilce iz Go- renja povezujejo s pregovorom »danes jaz tebi, jutri ti me- ni.« Pa kaj potem, če sta Bobinac in Pestner nekoč skupaj pela v gimnazijskem zboru, in če je Pestner Bohinca podpi- ral takrat, ko je ta še sanjal o pevski karieri. mA Sodobni zidarji časi se res spreminjajo ... Lastnik gradbenega podjetja Pluton Zvone Petek se je mrtvo hladno predstavil kot »lo- kalni zidar«. In to s sončnimi očali, v obleki, s kravato in v špičakih. Na iconcu še pršut in penina Celjskim trgovcem je december prinesel veliko veselja - Za dvajset do trideset odstotkov več prometa Po nekaterih ocenah bo- mo Slovenci v trgovinah le- tos decembra pustili 156 mi- lijard tolarjev. Povprečno gospodinjstvo bo zapravi- lo več kot 220 tisočakov, od tega bo vsak član samo za božično-novoletne nakupe porabil vsaj 20 tisoč tolar- jev. Trgovci si že veselo ma- nejo roke, saj bo večina za- služila precej več kot osta- le mesece, pa tudi več kot lanskega decembra. O praz- nih denarnicah, ki nam bo- do v januarju povzročale mnogo hujše glavobole kot polnočna penina, očitno v teh dneh nihče noče razmiš- Ijati. Čeprav je kupna moč Ce- ljanov precej nižja od pov- prečne slovenske, pa tudi pla- če so skromnejše kot drug- je, se božičnim in novolet- nim nakupom, vsaj sodeč po gneči na parkiriščih in v tr- govskih centrih, ni nihče od- povedal. Kupujemo vse - od malih gospodinjskih apara- tov do spodnjega perila in igrač, predvsem pa velike ko- ličine najrazličnejšega žive- ža. Celo za duhovno hrano smo pripravljeni odšteti več denarja kot običajno. V Intersparu po besedah poslovodje Staneta Lesja- ka dosegajo za tretjino večji promet kot ostale mesece. Vrhunec prodaje se je začel nekaj dni pred božičem in bo trajal do zadnjega dne sta- rega leta. Podobno je v vseh Mercatorjevih trgovinah, kjer bodo, kot je povedal di- rektor celjskega območja Ivan Lenko, v decembru imeli približno takšen izku- piček kot lani, kar pome- ni, da bo za okrog 20 od- stotkov višji od povprečja v enajstih mesecih. Po pro- daji prednjačijo prehram- beni izdelki, med katerimi so na prvem mestu sladka- rije, v zadnjih dneh leta pa, pravi Lenko, bosta, tako kot običajno, visoko mesto na lestvici prodaje zagotovo za- sedla pršut v kosu in peni- na. Prodaja v blagovnici Vele, enem redkih večjih nakupo- valnih središč v najstrožjem mestnem jedru, se je decem- bra podvojila. Mateja Bertole pravi, da so v primerjavi ž lani imeli več obiska celo v prvih petnajstih dneh, ko ob čajno vlada še zatišje pred m kupovalno mrzlico. K tem so najverjetneje prispevala ti di znižanja, ki so jih ime vsak ponedeljek. Sicer pa s v Vele ljudje kupovali pra vse, največ denarja pa so zi. pravili za igrače in okraski Za skoraj tretjino se je zac nji mesec v letu povečal prc met tudi v Mladinski knjij v središču mesta, saj je š( dobro v prodajo tudi darili program. Ljudje so kupovi li predvsem otroške knjigi na lestvici najbolje prodaji nih pa so v vrhu peti del zgoc be o mladem čarovniku Har yu Potterju ter kuharske knj ge Jamiea Oliverja in sestr Vendeline. JANJA INTIHA Pet, petnajst in še več Sodeč po nekaterih naključno izbranih sogovornikih na celjskih ulicah, bodo Celjani letos za božična in no- voletna darila zapravili od pet do petnajst tisočakov, ne- kateri še nekoliko več. Marsikdo pa vsote, ki jo porabi decembra, noče niti izračunati. Jožica Jagrič: »Otroke ob- darujem z igračami ali pa ku- pim kakšne nogavičke in po- dobno, pravzaprav kupujem bolj uporabne stvari. Pri tem zapravim okoli deset do pet- najst tisoč tolarjev, odvisno od tega, koliko denarja še os- tane za darila.« Darja Huš: »Darila, ki jih kupim za novo leto, so zelo različna. Odvisno od želja najbližjih. Sami ponavadi po- vedo, kaj si želijo; na primer kakšno kapo, šal, okrasne predmete. Koliko za to za- pravim, ne vem. Preveč ver- jetno ne, premalo pa tudi ne.« Krina Kresnik: »Za darila kupujem praktične stvari, na primer oblačila in obu- tev. Koliko denarja za to za- pravim, ne vem. Odvisno od leta. Včasih več, včasih manj. Mislim, da okrog de- set do petnajst tisoč tolar- jev.« Aleš Pipan: »Obdaruje! svoje najbližje, najdražj vendar brez razsipništva. novoletna darila ne zapn Ijam veliko denarja, čepr je dandanes vse drago. K pim zgolj kakšno pozorno da ne grem okrog praznih rc Vedno izbiram praktična ( rila. Sploh za svoje najbli; ponavadi vem, kaj bodo v i slednjem letu potreboval ROZMARI PETI Foto: ALEKS ŠTEI Sprejem za dežurne eicipe Celjski župan Bojan Šrot je v ponedeljek pripravil tra- dicionalni novoletni spre- jem za člane dežurnih ekip, vse tiste delavce torej, ki bo- do prehod iz starega v novo leto pričakali na delovnih mestih. »Vsako leto znova sem presenečen, ko vidim, koliko dežurnih delavcev dočaka novo leto na svojih delovnih mestih,« je ob spre- jemu dejal Šrot in se zahva- lil za skrbno opravljena de- žurstva, ki zagotavljajo ne- moten in varen prehod v no- vo leto. BS Št. 53 - 30. december 2003 PVOGODKI 3 Malha se prazni Prihodkov v celjski proračun je manj, manj tudi izdatkov - Vse račune bo treba plačati Podoba celjskega prora- čuna je po devetih mesecih tega leta zelo zanimiva. Ne- kateri viri prihodkov so luknjičasti kot sir, a izdat- ki iz proračuna še vedno za 326 milijonov tolarjev zao- stajajo za prihodki, ki so jih dosegli z dobrimi 67 od- stotki. Za načrtom najbolj zaosta- jajo pri prodaji stavbnih zem- ljišč, ki so jih prodali le za dobrih 375 milijonov tolar- jev in letni načrt uresničili zgolj tretjinsko. Pri prodaji zgradb in prostorov pa so us- peli iztržiti 835 milijonov to- larjev ali 62 odstotkov načr- ta. Skupaj so v devetih me- secih tako v proračunsko mal- ho spravili 6,6 milijarde to- larjev. S skrbno porabo pa so uspeli obdržati uravnotežen proračun, kjer za planirani- mi izdatki najbolj zaostaja- jo pri investicijskih odhod- kih (49 %) in investicijskih transferih (50 %). Devetmesečno uresničeva- nje proračuna so svetniki obravnavali prvič, saj jih je ob polletnih rezultatih skr- belo, kdaj se bo nad prora- čun zgrnil plaz izdatkov za- radi gradnje novih športnih objektov in drugih mestnih naložb. Svetnik Jožef Turn- šek (LDS) je v razpravi s pra- vo malo analizo prihodkov in odhodkov pohvalil dosež- ke, ob tem pa zlasti opozo- ril, da so najdražje investici- je fizično že narejene, popla- čane pa še niso. Posebej poh- valno pa je govoril o tem, da »ubijalski investicijski tem- po« mestne občine zelo ugod- no vpliva na naložbeni ciklus v mestu, saj je bilo letos za- ključenih že veliko »neobčin- skih« naložb. Podvomil pa je v pravilnost politike gradnje za gotovino, saj bi bilo mno- go manj obremenjujoče za proračun, če bi naložbe fi- nancirali z dolgoročnimi kre- diti. Sklenil je s kitajskim pre- govorom, da se vsak račun plača in vsak kredit vrača. Mnogo bolj kritična sta bila svetnika DeSUS Emil Koleno in še zlasti Jože Bučer. Ko- lenc meni, da je proračun po- polnoma nerealen in na pri- hodkovni strani prenapet, saj je le to omogočilo gradnjo obeh športnih objektov. Zah- teval je bolj tržno naravnane pristope pri prodaji občinske- ga premoženja, če ne gre dru- gače, tudi s prodajo od vrat do vrat. Bučer pa je odkrito podvomil v realnost prikaza- nih podatkov, saj med odhod- ki ni našel poplačil za nalož- bo v nogometni štadion, pa v rekonstrukcijo Mariborske ceste, zato je tudi javno vpra- šal, koliko je na občini potr- jenih, pa še neplačanih raču- nov. Prav tako je poočital na- čin prodaje hale A in opozo- ril na načrtovane visoke stroš- ke vzdrževanja nove športne dvorane. Dvomi v realnost predstav- ljenih podatkov so župana Šro- ta močno vznejevoljili, svet- nikom pa je napovedal, da bo proračun uresničen v približ- no 90 odstotkih, med 500 in 600 milijoni tolarjev obvez- nosti pa bo treba prenesti v naslednje proračunsko leto. BRANKO STAMEJČIČ KJESONASI mam POSLANCI? Kaj so letos naredili Pculamentamo leto je kon- čano, vaše izvoljene predstav- nike pa smo povprašali o nji- hovih največjih službenih us- pehih in razočaranjih. Marko Diaci je najbolj po- nosen na ponovno odprtje raz- prave o navezavi kozjansko-ob- soteljske podregije na avtocestni križ, na zakon o subvencioni- ranju študentske prehrane in predlog zakona o subvencio- niranju dijaške prehrane ter na delež sredstev v proračunski po- gači 2004-2005, ki jih bo naše območje dobilo za ureditev cest. »Še vedno sem dokaj kri- tičen ob zavračanju predlogov in nesodelovanju političnih strank pri posameznih zadevah, kar se ne koncu pokaže v preti- rani delitvi prebivalstva in ne- smiselnih referendumih, ki ogromno stanejo, ne ponudijo pa nedvoumne rešitve,« pravi Diaci. Jože Kavtičnik je eden od treh šaleških poslancev, ki so vložili zakon o pokrajini Sa- ša in opozorili vlado na prob- lem regionalizacije. »Prav ta- ko nam je uspelo hitro cesto Koroška-Šaleška-Savinjska uvr- stiti v nacionalni program av- tocest. Pri tem sem opozoril na nesistemsko gradnjo državnih cest brez nacionalnega progra- ma, tako da je parlamentarni matični odbor sklenil, naj ga ministrstvo za promet čimprej izdela. Med uspehe lahko šte jem tudi zagotovitev sredstev za obnovo oziroma gradnjo športnih dvoran v državnem proračunu, med njimi sta tudi velenjska Rdeča dvorana in nova celjska športna dvorana.« Bojan Kontič za svoj največji dosežek šteje, glede na to, da je skupaj s poslanci naše doli- ne vložil zakon o Sa-Ši, priče- tek ustavnih sprememb za po- trebe regionalizacije Sloveni- je. »Res je, da bo sprememba ustave posledično pomenila brezpredmetnost našega pred- laganega zakona in omogočila celovito regionalizacijo Slove- nije, a vsekakor smo z zako- nom uspeli opozoriti sloven- sko strokovno in politično jav- nost o naših predlogih za usta- novitev Sa-Še. Kot največji neuspeh pa ocenjujem ureja- nje statusa izbrisanih. Sprli smo javnost z zakonom, ki po mne- nju ustavnega sodišča sploh ni potreben.« Milan Kopušar je zadovo- ljen, da so v državnem prora- čunu za prihodnji dve leti os- tale vse investicije, predvide- ne za področje, ki ga pokriva. »Moti pa me, da se odločanje o stvareh, ki bi morale biti stvar stroke, preko referendumov seli na ulice,« pravi šaleški posla- nec in župan Šoštanja. Franc Lenko je kot član us- tavne skupine skupaj s svojo po- slansko skupino uspel prepri- čati poslance, da so z veliko ve- čino 72 glasov podpore na 35. izredni seji podprli pobudo o nadaljevanju postopka za spre- membo 50. člena ustave. »Na ta način bo v ustavi zapisano, da je država dolžna izplačevati pokojnino, kar je po mojem mnenju zelo pomembno za več kot pol milijona slovenskih upokojencev,« pravi Lenko in dodaja, da je po naravi opti- mist, zato neuspehov ne sešte- va. Franc Sušnik je kot sopred- lagatelj dočakal sprejem zako- na o vračanju prekomernih vložkov v javno telekomuni- kacijsko omrežje. »Na žalost pa državni zbor ni bil uspešen pri zagotavljanju skladnejše- ga regionalnega razvoja. Jav- na poraba se je letos še bolj centralizirala, razlika med osrednjo Slovenijo in manj razvitimi področji se je še po- večala. Zaradi tega je vse več ljudi na pragu revščine, vse več jih živi slabše in vse globlje so socialne razlike. Opozorila opozicijskih poslancev pri po- slanskih kolegih iz vladajoče koalicije ne zaležejo,« ugotavlja Sušnik. Mirko Zamernik za svoj največji uspeh šteje trenutke, ko je na svojih predavanjih priž- gal iskro radosti in upanja v srcih in očeh slušateljev. »Ve- sel sem bil tudi 16. septem- bra, ko so se nekateri predstav- niki institucij pred kamerami trepljali po ramenih za prijet- je napadalcev na Mira Petka. Kazalo je, da stvari v državi (sicer z dodatnimi spodbuda- mi javnosti) vendarle funkcio- nirajo. Namesto naslednjih ko- rakov pa so kmalu prišli že sli- šani odgovori: >Samo še vpra- šanje časa je ...< Spet sem jim verjel in spet se ni nič zgodi- lo. Skrivnost uspeha pa je rav- no v tem, da ne odnehaš.« , SEBASTIJAN KOPUŠAR Uprava po novem Največ sprememb bo v organizaciji dela Zavoda za planiranje in izgradnjo čeprav bo odlok o orga- nizaciji in delovnem po- dročju celjske občinske uprave začel formalno ve- ljati šele prvega aprila pri- hodnje leto, bodo z delom po novem pričeli že prve dni januarja. Odlok predvideva organi- zacijo uprave v kabinet žu- pana, štiri oddelke in občin- ski inšpektorat. Kot posveto- valni organ uvaja tudi kole- gij župana. Najpomembnej- še so spremembe pri delov- lih področjih Zavoda za pla- liranje in izgradnjo (ZPI), ki ga vključujejo v delovno po- dročje oddelka za okolje, pro- stor in komunalo. Župan Šrot je ob tem povedal, da bo tu- di sicer temeljito reorgani- ziral ZPI, saj ima prav z de- lom tega zavoda že vseh 5 let mandata težave. Po pričakovanjih se je naj- več razprav svetnikov vrtelo okoli načrtovane vključitve podjetij Nepremičnine in Lo- kalni podjetniški center (LPC) nazaj v občinsko upravo in med proračunske uporabni- ke. Strokovne službe namreč še niso uspele pripraviti ana- lize razlogov za ukinitev obeh podjetij v stoodstotni občin- ski lasti, v odloku o organi- zaciji uprave pa so postopek vključitve podjetij in delov- na področja že opredelili. Pri tem so v odlok vgradili tudi člen, ki pravi, da začnejo ta- ko zapisane točke v odloku veljati šele, ko bodo organi obeh družb in mestni svet po- stopek speljali. Svetnik Zdene Podlesnik (LDS) je zato ponovno zahte- val čimprejšnjo pripravo ana- liz, ki bodo omogočile odlo- čanje o prenehanju poslova- nja obeh podjetij. Svetnik Emil Kolenc (DeSUS) je od župa- na zahteval, da zagotovi revi- zijo v obeh podjetjih in da omogoči stalen nadzor nad po- slovanjem družb tudi nadzor- nemu odboru občine. Župan Šrot je to zahtevo zavrnil, saj tudi zakonsko ni možna. Do- kler Nepremičnine in LPC po- slujeta kot gospodarski druž- bi, imata vsaka svoj nadzorni svet, vsako leto imata tudi re- vizijo in revidiran zaključni ra- čun, vlogo skupščine obeh družb pa opravlja mestni svet. BRST Igrače za otroke Mladi liberalni demokrati Slovenije so se letos prvič odločili za akcijo Mladi mlaj- m, v kateri so zbirali igrače za otroke, ki si jih ne morejo privoščiti. V sodelovanju s Skupnostjo centrov za socialno delo bodo vse zbrane igrače posredovali rokom. Na Celjskem so igrače zbirali v Celju, Žalcu in na Dobrni. V dobrem tednu dni so >rali poln kombi igrač, ki so jih v ponedeljek predali Centru za socialno delo Celje. Tam 1 bodo razkužili in jih do 10. januarja predali otrokom iz socialno šibkejših družin, !kaj pa jih bodo namenili tudi kriznemu centru za mladostnike, je povedala direktorica ntra Janja Peterman. BS Društvo ekonomistov v zborniku Društvo ekonomistov Ce- lje je v teh dneh izdalo svoj zbornik. V njem je ob kro- nološkem pregledu društve- nega dela in nagrajencev obširneje predstavljeno tu- di glasilo društva Gospodar- ske informacije, ki sicer iz- haja dvakrat letno. Najuspešnejši in obenem najzahtevnejši projekt, ki ga je društvo izpeljalo v minu- lih letih in je podrobneje opi- san v Zborniku, so tribune tržnega gospodarstva. Tribu- ne, ki so poudarjale nujnost prehoda domačega gospo- darstva iz planskega v tržno, je celjsko društvo, po dogo- voru z Zvezo ekonomistov Slovenije, začelo pripravljari leta 1985. Zadnjo, 15. tribu- no, so pripravili leta 1999. Zbornik Društva ekonomi- stov Celje bi sicer moral izi- ti že lani ob praznovanju 50- letnice, vendar so ga zaradi tehničnih težav prestavili v december 2003. Napisala sta ga mag. Ludvik Rebeušek in Nada Kumer. RP Št. 53 - 30. december 2003 4 GOSPODARSTVO Odpisani že pri štiridesetih Celjski sindikalisti ugotavljajo vse več kršitev pravic delavcev - Najbolj na udaru invalidi in starejši v Območni organizaciji svobodnih sindikatov Celje opozarjajo na vse več krši- tev delavskih pravic. V mar- sikaterem podjetju ne izpla- čujejo plač v zakonitem ro- ku, delavcem pa ob izgubi dela ne dajo niti odpravnin. Delodajalci so čedalje bolj neprijazni do invalidov, bolnih in starejših delavcev, med katere zadnje čase vse bolj pogosto štejejo tudi ti- ste, ki so presegli 40 let. Med kršitelji izstopajo In- dustrija keramičnih izdelkov Ljubečna, kjer 28 odpušče- nih delavcev še vedno ni do- bilo odpravnine, gostinsko podjetje Merx, kjer plače za- mujajo že več kot tri mese- ce, in Prevozništvo Donat, kjer so na čakanje dali nekaj invalidov, plače pa prav ta- ko močno zamujajo. Najhu- je je, pravijo sindikalisti, v Ingradovih hčerinskih pod- jetjih Ingrad VNG in Ingrad IPO. V Ingradu VNG, kjer je po prisilni poravnavi ostalo le še 15 delavcev, pa še ti so na čakanju, že od avgusta ni- majo plač, pa tudi še nobe- nih poplačil iz prisilne po- ravnave niso dobili. V tistih podjetjih, kjer pla- če dobijo v zakonitem roku, pa so zneski precej manjši od republiškega povprečja. V svobodnih sindikatih ocenju- jejo, da kar četrtina podjetij in samostojnih podjetnikov na Celjskem do 1. novembra ni izplačala regresa. Veliko kršitev čutijo tudi zaposleni v gostinski in trgovinski de- javnosti, ki se jim je zaradi delovnega časa nabralo iz- jemno veliko število presež- nih ur, ki jih ne morejo iz- koristiti, pa tudi plačila za- nje ne dobijo. Sekretar ob- močne organizacije Franc Klepej še opozarja, da so de- lodajalci vse bolj neprijazni do invalidov, starejših in bol- nih, saj so običajno prvi na udaru, ko je treba odpušča- ti. Med 12.576 registrirani- mi brezposelnimi je na Celj- skem kar 40 odstotkov sta- rejših od 40 let. Izrazito ne- prijazni so do starejših v Emu ETT, kjer so večino delavcev zaposlih le za določen čas, ko jim poteče pogodba, pa ostanejo brez dela. Sindikalisti menijo, da de- lavce v celjski regiji tudi v prihodnjem letu ne čaka nič dobrega. Težave v tekstilni dejavnosti se še bolj zaostru- jejo (v Tovarni nogavic Pol- zela je preveč kar 120 delav- cev), zaradi vstopa v EU pa bo veliko pretresov doživela zlasti živilsko-predelovalna dejavnost. Za Mlekarno Ce- leia, na primer, so v sindika- tu prepričani, da bo prežive- la le, če ji bo uspela poveza- va z multinacionalko Dano- ne. JANJA INTIHAR Moda bo dobila novega direktorja Celjska Moda ne bo več delniška družba, namesto 3-članske uprave pa bo ime- la le direktorja. Dolgoletno predsednico uprave Majdo Kumberger, ki odhaja v po- koj, bo na čelu podjetja za- menjal sedanji član upra- ve Ernest Ramšak. Spremembe, ki so jih pred dnevi sprejeli na skupščini delničarjev, bodo začele ve- ljati takoj, ko bodo vpisane v sodni register. Kot je pove- dala sicer redkobesedna predsednica uprave Majda Kumberger, so se za preob- likovanje podjetja odločili predvsem zaradi cenejšega in enostavnejšega poslovanja. Pooblaščeni investicijski družbi Trdnjava in Trdnjav I sta namreč v preteklih me secih postali skoraj 100-od stotni lastnici Mode. V Modi, ki je eno najstarej ših celjskih podjetij za prc dajo konfekcije, se letos sre čujejo s precejšnjimi težava mi, saj jim je zaradi umira nje trgovske dejavnosti v sre dišču mesta, promet upade še bolj kot prejšnja leta. Ž pred meseci so ukinili edin poslovni enoti izven Celja, V so ju imeli v Žalcu in Domža lah, prodajalnam v strogen središču Celja pa že nekaj ča sa spreminjajo programe. Za radi zmanjšanja obsega del je doslej delo v tem podjetji izgubilo že 20 ljudi. J Celjski odvetniki za novorojenčke v akcijo zbiranja donacij za nakup sodobnega ultrazvoč- nega aparata za pregledovanje novorojenčkov v gineko- loško-porodniškem oddelku celjske bolnišnice se je vključil tudi Območni zbor odvetnikov iz Celja. Namesto za novo- letne voščilnice so celjski odvetniki 450.000 tolarjev na- menili za nakup aparata. Kot je povedal predsednik zbora Marjan Feguš, je to doslej najvišja posamična donacija. JI Agonija M Cluba podaljšana za dva meseca Lastniki velenjskega M Cluba so si vzeli še nekaj časa za dokončno odloči- tev o usodi 150-članskega kolektiva. Na skupščini so v dogovoru z upravo in sin- dikatom umaknili točko o likvidaciji podjetja, saj upajo, da jim bo v nasled- njih dveh mesecih le us- pelo poiskati boljši izhod iz krize. Kot smo večkrat poročali, je M Club že nekaj let v teža- vah, letošnja izguba pa bo zo- pet presegla 70 milijonov to- larjev. Podjetje ima sicer za- dosti dela in zagotovljen trg, vendar ga pesti izredno visok odstotek bolniških izostan- kov, ki naj bi bil menda celo med najvišjimi v državi. Po- leg tega so odnosi med vods- tvom, oziroma direktorjem Marjanom Gaberškom, in delavkami zelo slabi. Predsednik nadzornega sve- ta Tomaž Orešič meni, da M Club, ki je v večinski lasti pod- jetij GIP Beton MTO iz Za- gorja in BB 22 iz Brezovice, s takšnim načinom poslovanja ne bo preživel. Treba bi ga bilo dokapitalizirati ali pa objaviti stečaj. Kljub temu bodo v na- slednjih dveh mesecih lastni- ki, uprava in tudi sindikat po- skušali poiskati še kakšno dru- go rešitev. Delavci so se po po- moč obrnili tudi na ministra za delo Vlada Dimovskega, ki pa bi jim lahko pomagal le, če bi ustanovili invalidsko podjetje. JI, Marjan Gaberšek Št. 53 - 30. december 2003 ©tuli pann^i'najboljšim okusom GOSPODARSTVO 5 Božično darilo za steklarje Država odobrila Steklarni Rogaška za 1,8 milijarde tolarjev poroštev - Kaj se skriva v ozadju zahteve po odstavitvi Davorina Škrinjariča? črne napovedi o steča- ju Steklarne Rogaška se morda le ne bodo uresni- čile. Vlada je namreč na 'zadnji seji pred božičem sklenila, da bo steklarje vfključila v program držav- i[ie pomoči za reševanje in ^prestrukturiranje gospo- Ijarskih družb. Odobrila jim je 130 milijonov tolar- ev subvencij in 300 mili- onov tolarjev dolgoročne- ga posojila, dala pa jim bo udi poroštvo za najem 1,8 nilijarde tolarjev posoji- a. Subvencije za kadrovsko )restrukturiranje bo prispe- ralo ministrstvo za delo, po- lojilo in poroštvo za finanč- 10 in tržno prestrukturira- ije podjetja pa bo zagoto- ilo ministrstvo za gospo- arstvo. Dolgovi steklarne, i jo že nekaj časa pestijo kvidnostne težave, že dru- |o leto zapored pa bo ime- a visoko izgubo, naj bi po lekaterih informacijah zna- ali krepko čez 10 milijard Dlarjev, oziroma za pet let- Davorin Škrinjarič je prepričal državo. Bo tudi delavce? nih bruto plač vseh delav- cev. Finančna pomoč države bo morda v steklarni neko- liko omilila napetost, ki je pred dobrim tednom dose- gla vrelišče. Notranji del- ničarji, ki so 84-odstotni lastniki podjetja, so na zbo- rih izglasovali skhc izred- ne seje skupščine, na kate- ri bodo zahtevali odstop nadzornega sveta in pred- sednika uprave holdinga Rogaška Crystal Davorina Škrinjariča. Zaposleni so namreč prepričani, da je Škrinjarič, ki je bil do 1. ok- tobra še direktor steklarne, najbolj odgovoren za teža- ve te največje družbe v hol- dingu. Očitajo mu, da je kar nekaj let skrival podatke o dejanskem stanju in nihče, tudi sindikat, ni natančno vedel, v kako globoki krizi je podjetje. Notranje delničarje ni prepričalo niti zagotavlja- nje sedanjega direktorja ste- klarne Davorja Šenije, da družba zadnje mesece teko- če posluje pozitivno in ima zadosti naročil, niti pismo predsednika nadzornega sveta holdinga Roberta Ru- dolfa, v katerem jim posku- ša pojasniti nekatera ozad- ja in Škrinjariča oprati od- govornosti za nastale raz- mere. Rudolf v pismu med drugim navaja, da je Škri- njarič »kriv«, ker je pred leti preprečil prodajo steklarne tujcem in takrat, ko je ste- klarsko branžo zajela rece- sija, ni odpustil vsaj 200 lju- di in znižal plač. Kriv je tu- di, ker se upira pritiskom lokalnih veljakov, ki zahte- vajo, naj za polovično ce- no proda okrog milijardo tolarjev vredne nepremični- ne, ki jih je steklarna kupi- la v letih, ko je imela še za- dosti denarja. »Nekateri med vami hočejo, da odpo- vemo že sklenjeno predpo- godbo in prodamo hotel So- ča znanemu podjetniku, ki je lastnik večjega števila ho- telov v Rogaški Slatini, in mu zraven podarimo še ho- . tel Slovenija. Pri tem poslu bi izgubili okrog 300 mili- jonov tolarjev. Kaj mislite, kaj se skriva v ozadju? Kdo bi najverjetneje zaslužil na vaš račun?« je na koncu pi- sma vprašal Rudolf in zapo- slene opozoril, da so v ste- klarni ves čas spoštovali pra- vice delavcev in jim zago- tavljali redne plače. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN zapirajo^ usoda Soče nejasna Po novem letu bo ponud- la z živili v ožjem središ- u Celja še bolj skromna. 1. decembra bo namreč ve- Jnjska Era zaprla samo- ostrežno prodajalno Sa- ica, kakšna bo usoda lercatorjeve Soče, pa za daj še ni znano. Prodajalna je v najetih rostorih in kot pravi direk- )r Mercatorjevega malo- rodajnega območja III 'an Lenko, bo od dogo- )ra z lastniki odvisno, ali ) Soča v teh prostorih os- la. Če bo dogovor uspe- n, bodo prodajalno teme- to prenovili, sicer pa bo- ) poiskali kakšno drugo kacijo. Lenko pravi, da se iub gradnji velikega trgov- ega centra na Hudinji, ki bodo odprli 22. januar- iz mestnega središča ne mera vaj o povsem umak- ii. Vlercator ima v mestu še kaj manjših lokalov. Za fino je že poiskal nove jemnike, ki so v glavnem mnili enake programe, nboniero na Stanetovi ci pa bodo konec leta za- i. Trgovke, ki so delale ijej, bodo prezaposlili v tter na Hudinji. JI Prvo regijsko središče že pod streho Uradna otvoritev razvojno-inovacijskega in tehnološke- ga središča Savinjske regije bo 1. maja - Prostor za 10 do 12 podjetniških inkubatorjev Direktor Regionalne raz- vojne agencije Celje Boris Klančnik je prejšnji teden na vrh zgradbe, v kateri bo 1. maja 2004 zaživelo regij- sko razvojno-inovacijsko in tehnološko središča, po- stavil smreko. Kot se za gradbeni likof spodobi, je delavce velenjskega Vegra- da, ki jim je v rekordnih 80 dneh uspelo 4-nadstropni objekt spraviti pod streho, počastil s pečenim pujskom in vinom. Razvojno-tehnološko in inovacijsko središče ob Ki- dričevi cesti, nedaleč od kom- pleksa celjske Cinkarne, je eden najpomembnejših pro- jektov regionalnega razvoj- nega programa Savinjske re- gije. V njem so interese in de- nar združili država, Mestna občina Celje, ki je prispeva- la zemljišče, nekatere regio- nalne institucije ter Emo Orodjarna. V zgradbi s 4.800 kvadratnimi metri bodo po- leg poslovnih prostorov ne- katerih investitorjev večna- menski izobraževalni center ter deset do 12 podjetniških inkubatorjev, za katere bo- do zagotovili 1.400 kvadrat- nih metrov prostora. Okrog Savinjska regija bo v Celju imela kar 4.800 kvadratnih metrov prostora za nova znanja. tisoč kvadratnih metrov po- slovnih površin bodo lahko pod ugodnimi pogoji kupila druga razvojna, inovacijska in tehnološka podjetja. Kot pojasnjuje Boris Klančnik, so za razvojno sre- dišče že pripravili organiza- cijsko shemo. Izobraževal- no podporo bodo sestavlja- li regijsko študijsko središ- če, visoka šola za orodjars- tvo in center za usposablja- nje za nove tehnologije. Podjetniškim inkubatorjem bodo poleg sodobno oprem- ljenih poslovnih prostorov na voljo tudi računovodski in finančni servis, poslovno in pravno svetovanje, regij- ska borza znanja, kadrov, ta- lentov, razvojnih projektov in investicij, konferenčne dvorane in predavalnice ter še cela vrsta drugih servisnih storitev. Gradnja prvega regijskega razvojnega središča bo stala približno 900 milijonov to- larjev. Zaključena bo 15. aprila, namenu pa jo bodo predali 1. maja prihodnje le- to, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Nadzorniki po meri Laščanov Delničarji Pivovarne Union so za nove člane nadzor- nega sveta imenovali Janeza Damjana, Dušana Drofe- nika, Branka Šibakovskega in Rudija Šepiča. Predstav- niki belgijskega Interbrevva so sicer hoteli, da namesto Drofenika in Šibakovskega (oba sta Celjana) izvolijo njihova kandidata, vendar je največja lastnica Uniona Pivovarna Laško temu nasprotovala. Skupščina je tako izglasovala prvotni predlog, ki ga je pripravil nadzorni svet Uniona, Interbrevv, ki je hotel ime- ti uravnotežen nadzorni svet, pa je že napovedal izpodboj- no tožbo. Na seji so sprejeli tudi dopolnilno poročilo posebnega revizorja v zvezi z domnevnim oškodovanjem Uniona pri prodaji delnic Interbrewu in umaknih 104 milijone tolar- jev težko odškodninsko tožbo zoper nekdanjo upravo Unio- na. Revizorji so namreč ugotovili, da Pivovarna Union pri prodaji delnic ni bila oškodovana. Tožbo so na julijski skupščini zahtevali predstavniki Pivovarne Laško, ki pa so na tokratni skupščini pri tej točki dnevnega reda »pozabi- li« glasovati. JI Umirjeno v novo leto Gibanje tečajev na-ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je potekalo popolnoma v prednovoletnem vzdušju. Prome- ta ni bilo veliko, trgovanje je potekalo mirno brez večjih pretresanj na posameznih delnicah. Padanje tečajev, o katerem smo poročali prejšnji teden, se je umirilo. Sledila je zmerna rast cen in v sredo je indeks SBI20 pristal pri vrednosti 3.930 indeksnih točk. V borzni kotaciji so bile najprometnejše delnice Krke, katerih enot- ni tečaj je porasel za 2%, posli z njimi po so se vršili vse do vrednosti 52.500 tolarjev. Tudi večina ostalih prometnejših delnic je porasla. Pivovarna Laško je porasla za 1%. Za del- nico boste morali treHutno odšteti 7.272 SIT. Podobno se je dogajalo z Mercatorjem, ki trenutno stane 33.069 SIT na delnico. Petrol, ki je v zadnjih dveh tednih zabeležil velike padce, se je umiril in porasel za 2% na 56.722 SIT. Na prostem trgu je bilo največ akcije pri delnici investicij- skega sklada Triglav steber 1. Vodstvo je objavilo namero za preoblikovanje ID-a v vzajemni sklad v prihodnjem letu. Ome- njena poteza bi pomenila pozitivno stvar za delničarje ID-a. Če bi se Triglav steber 1 preoblikoval v vzajemni sklad, bi začel »kotirati« po knjižni vrednosti premoženja, ki ga ima. To bi glede na delnico pomenilo okoli 360 SIT. Omenjena novica je seveda povzročila močan porast vrednosti delnice Triglav Ste- ber, saj se je v dveh dneh povzpela z 260 SIT na 290 SIT, kar je pomenilo preko 10% porast. Trenutno se posli sklepajo pri ceni 285 SIT na delnico. Pri tej ceni se premoženje ID-a torej še vedno prodaja s precejšnjim diskontom. Vprašanje ostaja le, kdaj v letu 2004 bo do preoblikovanja dejansko prišlo. Precej zanimivo je bilo tudi trgovanje z delnico Krone Senior, katere enotni tečaj je porasel za 4,5% na 118,30 SIT, kar pomeni, da je že skoraj izničila vse padce, ki jih je utrpela v zadnjih dveh tednih. Tudi trgovanje na ostalih pidih je bilo pozitivno, kar je potegnilo indeks PIX navzgor za 3,8% na nov rekord pri 3.373 indeksnih točkah. Precej očitno je, da so se v zadnjem mesecu ID-i in Pid-i odrezali precej bolje kot delnice v kotaciji. Do konca leta bo verjetno sledilo umirjeno trgovanje brez pretresov. Podobno pričakujemo za prve tedne v novem letu. GREGOR KOŽEU lUrika borzno posredniška hiša gregor.kozelj@ilirika.si Št. 53 - 30. december 2003 6 I AKTUALNO Sosed sosedu... Služba za boj proti raku in nakupu zemljišč? - Sočani zahtevali celo zbor krajanov Zgodba o Socki in raku ... Začela se je prejšnji me- sec z dokumentarcem na TV Pika in je, med drugim, predstavila problem obstoj- nih kemikalij v Socki, ki lah- ko posredno sprožajo raka- va obolenja. Ne glede na znana dejstva pa so doma- čini skrb zbujajoče dejstvo o nadpovprečnem umiranju Sočanov spreobrnili v afe- ro. Bolje rečeno; v gonjo pro- ti domačinki Miri Šeško, si- cer uspešni podjetnici, ki je pred več kot desetletjem skušala ukiniti hmeljišča. Po vsem tem Mira Šeško za medije sploh ne daje več izjav. »Zadnji dnevi in dogod- ki so bili zanjo preveč,« pra- vi mož Jože Šeško. Doma- čini Miri namreč očitajo, da je zaradi »napihnjene« afere o raku ceneje prišla do zem- ljišča, da s postavitvijo ogra- je za konje spravlja v nevar- nost otroke, da bližnji gostilni zmanjšuje promet ... in še marsikaj. Iz zakaj? Ker je po denacionalizacijskem po- stopku postala lastnica zem- ljišča, na katerem so pred leti stale hmeljske žičnice. Anonimni piaicati in oiitožbe Da ima zgodba o Socki še drugačen prizvok, smo ugo- tovili v kontaktni oddaji Ra- dia Celje Odmev. Že takrat so nekateri poslušalci nami- govali na koristi posamezni- kov. Kasneje smo neuradno izvedeli, da so od vojniške- ga župana Bena Podergajsa zahtevali celo sklic zbora kra- janov. Presenetila nas je tudi iz- java vseh kakor koli vplete- nih v primer raka v Socki, objavljena v zadnji številki občinskega glasila Ogledalo. V izjavi so pojasnili, da je vse aktivnosti v zvezi z razisko- vanjem možnih vplivov hmeljskih škropiv na ljudi v Socki začel neodvisni razi- skovalec in soavtor doku- mentarca Zadnji problem Človeške vrste Anton Komat in ne Mira Šeško. »Ker je go- stilničarka Ivanka Koprivnik potožila, da je zaradi afere obisk v Socki odpovedal cel avtobus turistov, smo v izja- vi še zapisali, da morajo biti vse ugotovitve raziskav naj- prej dane v presojo strokov- njakom,« je poudaril župan. Še četrta točka omenjene izjave je zanimiva. V njej je zapisano, da se vsi (Anton Ko- mat, Alojz Vicman, Beno Po- dergajs in zakonca Šeško) ograjujejo od vsakršnih na- migovanj ali izjav v zvezi z namenom raziskave. Bolj ra- zumljiva postane, če imamo pred očmi plakat, katerega so anonimneži pritrdili na ste- bre, s katerimi sta si Šeško- va zagradila zemljišče. Z njim namreč več kot očitno nami- gujejo, da sta Šeškova zara- di afere ceneje prišla do zem- ljišča. Draga denacionali- zacija Nikjer na plakatu pa ni omenjeno, da sta zakonca Šeško zemljo kupila še pred izbruhom afere in sta zanjo kljub denacionalizaciji od- . štela precejšen kupček de- narja. »Žena je po starem oče- tu že pred leti dobila nazaj zemljišče, veliko dobrih 11 hektarjev, po očetu pa še tri hektarje in pol zemljišč,« je povedal Jože. »Ker sva si živ- ljenje ustvarila v Socki, de- nacionalizirano zemljišče pa je bilo na Dobrni in v Vojni- ku, sva se odločila za zame- Anonimneži in plakati njavo. Vendar sva od skup- no 15 hektarjev dobila zgolj tri hektarje in pol.« Za ko- zolec, ki je na omenjenem zemljišču, sta odštela dobra dva milijona tolarjev Skla- du kmetijskih zemljišč, le ne- kaj manj pa hmeljskemu konzorciju za obstoječo žič- nico. Moteča ograja žičnica jima je sicer priš- la prav za postavitev ograje za konje. »Prav« pa je prišla tudi za obrekovanja. Domačine naj bi motila iz več razlogov; zaradi nje imajo vozniki zmanjšano vidno polje, moteč je pogled na graščino Socka, najbolj pa naj bi ogrožala otroke. »Zaradi ograje lahko otro- ci hodijo po zgornji poti do graščine, kjer imajo verouk, spodnje pa zdaj res "ni več. Vendar to ne pomeni, da otroci zaradi tega hodijo po glavni cesti,« je pojasnil Jo- že. »To je potrdil tudi poli- cist, ki je preverjal, kje ho- dijo otroci k verouku. Pa še zgornja pot do graščine je bližja kot pa pot po glavni cesti, zato mi ni jasno, za- kaj bi otroci hodili pa glav- ni cesti.« So ograja in lastnika zem- ljišča res tako sporni in ne- mogoči ali je vmes tudi ne- kaj »slovenske« nevoščljivo- sti? Ali ni, kljub temu, da uradne raziskave o vplivu škropiv na prebivalce Soc- ke še niso znane, vseeno boljše imeti v kraju konje kot pa kakšen intenziven na- sad? Dobrnčani, ki še zdaj živijo ob hmeljiščih, bi se gotovo raje odločili za ko- nje. In še zadnje vprašanje, na katerega nismo dobili odgo- vora: bo mnenje anonimne- žev ostalo nespremenjeno tu- di v primeru, če bodo razi- skave (znane naj bi bile konec januarja) dokazale obstoj po- vezave med rakom in hme- •Ijišči? ROZMARI PETEK Ni poti do graščine? Za otroško veselje v sodelovanju s podjet- jem Tuš so v Rdečem križu Slovenije med 27. decem- brom in 3. januarjem poskr- beli za praznične počitnice otrok iz socialno ogroženih družin, v OZ RK Celje pa je dedek Mraz obiskal 60 otrok. Na novoletno letovanje na Debeli rtič so povabili 112 otrok iz vse Slovenije, po dva iz vsakega območnega zdru- ženja. V Celju pa je dedek Mraz na Rdečem križu obi- skal 60 otrok iz socialno šib- kejših družin. Prav vsi povab- ljeni so na srečanje prišli, se razveselili darilnih vrečk s sladkarijami, pomarančami, igračko, volneno kapo in knjigo (na sliki) ter se z ded- kom Mrazom zadržali dobro uro, saj mu je veliko otrok želelo zapeti pesmico ali se z njim pogovoriti in fotogra- firati za spomin. IS Št. 53 - 30. december 2003 INTERVJU 7 Jutri je nov dan! »A je enak včerajšnjemu, ko je bilo treba delati,« trdi legenda med slovenskimi gospodarstveniki Jože Stanič Ko se je Jože Stanič pred skoraj pol leta poslovil kot predsednik uprave Gorenja, 50 mnogi ocenili, da je iz vodilnih mene- džerskih vrst odšla ena od legend med slo- venskimi gospodarstveniki. Stanič je bil na vodilnih mestih polnega tetrt stoletja. V Pivovarni Laško, v TIM-u Laško in najdlje, celih 16 let, v Gorenju, kjer je bil zadnja dva mandata predsednik uprave celotnega poslovnega sistema. Tu- di »nasprotniki« priznavajo, da so njegovi joslovni dosežki zavidljivi, zato ne čudi- 0 številna priznanja za njegovo delo. Ta- co je bil v letu 1991 menedžer leta, Gos- )odarska zbornica Slovenije mu je leta 1996 izročila nagrado za izjemne dosežke /gospodarstvu, časnik Finance pa leta 2000 iriznanje za odHčno menedžersko delo- fanje. Ob tem je bil predsednik Združenja lelodajalcev Slovenije in Ekonomsko-so- ialnega sveta, na zadnjih volitvah pa je lostal član in kasneje še podpredsednik )ržavnega sveta RS. Vendar v pogovoru nisva izpostavljala do- ežkov, priznanj ali odgovornega dela. Tudi ato, ker je nekdanji Gorenjev direktor veli- okrat dokazal, da je predvsem človek. Ta- 0 je mimogrede omenil, da se na življenje pokojenca še privaja, zlasti pa to počne nje- ova družina, saj je v zadnjem času ogrom- 0 doma. Ali navrgel, da še vedno ni uspel resničiti ene od želja, da bi končno prebral akšno knjigo, saj zaenkrat še reducira ča- opise. Priznal je, da doma sam ne uporab- a gospodinjskih aparatov, in dodal, da ga udje še vedno pogosto istovetijo z Gore- jem ... Pravijo, da je ena pomembnih stvari, li so krojile usodo velenjskega Gorenja, iripadnost ljudi. Se strinjate s to trditvi- 0? To pripadnost, farno, so gojili že za časa itelška (Ivan Atelšek je bil prvi direktor, idi oče Gorenja, op. US). Mi smo jo mo- ili samo še poglabljati in negovati. Zgo- ilo se je v Avstraliji, med pregledom na irini. Ko smo cariniku povedaH, da smo Gorenja, je rekel hvala lepa in zaprl kov- k. Pripadnost je treba gojiti, ljudje so Jnosni, da so člani takšnega kolektiva. )roščena klima je del kulture podjetja, lovek mora v službo z veseljem, ne s tež- m srcem. Sicer je pri 6 tisoč ljudeh tež- 1 da so vsi zadovoljni, v glavnem pa naj [le bih. Zagotovo ste v podjetju doživeli lepe in ibe trenutke. Katero lepo doživetje lah- I takoj omenite? Najlepše? Ne morem odgovoriti, vse je bilo )o. Mogoče je bil prijeten trenutek, pa le- mi je bilo pri srcu, ko smo po požaru radili novo moderno galvano, pa nova to- rna hladilnikov, pa novo ... Pravzaprav me vse, kar smo zgradili novega, navdalo z ieljem. Teh trenutkov je bilo dosti in bilo lepo. (daj je bilo najtežje? )b razpadu države, ker smo izgubili trge dobre domače cene. To je bila drama. Pa ;neje požar... Težki trenutki so bili pred- m, ko nismo vedeli, ali bomo obstali ali "no šli. Torej, ko je šlo za biti ali ne. >i, če pogledate nazaj, spremenili kate- od svojih odločitev? 'erjetno bi, človek bi že drugače delal, pak generalno pa ne. Vsaka nova situaci- lotrebuje nove in drugačne odločitve; na )šno vzeto pa se mi zdi, da nisem delal hudih napak. e srečujete z delavci Gorenja? Kako so ejeli vaš odhod? reba je biti stvaren. Sam iz tega ne delam e, predvsem si ne smeš domišljati, da bo abo vsak dan spraševalo tisoč ljudi. Ne- si bil vesel s temi ljudi, rad z njimi de- potem pa si prekinil in šel ... Ne smeš liti, da je enako, kot je bilo prej. Ljudje ajo še naprej v tovarni trdo delati, še Jože Stanič naprej imajo frustracije in pričakovanja o svoji usodi, plači in delu. Seveda, če se sre- čamo in vidimo, smo prijazni drug do dru- gega. Vendar te fame, kako te bo nekdo vsak dan imel rad, preprosto ni. Vendarle pa ste v Gorenju pustili neiz- brisen pečat... Seveda, kot je prej Atelšek, ki je vse nare- dil. Ne moreš pa reči, da je to enkratno ... Je, vendar gre življenje dalje. Jaz pravim, da gre s teboj ali brez tebe, bolje pa je, da si z njim. Mogoče smo v mojem obdobju nare- dili neke solidne osnove, moji kolegi pa mo- rajo dalje »šibat«. Je človeku težko pri duši, ko zapušča »svojo fabriko«? Zdaj je že konec, saj je minilo že pol leta. Ni mi težko - enkrat moraš nehati, pa zdra- vo. Naj raje čakam infarkt? Nekaj prahu je dvignila prodaja del- nic. Zakaj ste se pravzaprav odločili za- njo? V bistvu je prah dvigovalo prepisovanje iz časopisa v časopis. Sam sem kupil delnice po primerni ceni in jih prodal, ko se mi je zdelo, da je dobra cena. To je vse, ostalo so skonstruirali drugi. Vse te informacije in go- vorice, da nas nekdo kupuje; nič ni bilo res. Preprosto sem sklenil, da delnice dovolj vi- soko kotirajo, in jih prodal. Zaradi vrišča, napadov in obešanja na pranger si nisem smel privoščiti, da bi jih kasneje, ob nižji ceni, kupil nazaj. Kakšno usodo napovedujete Gorenju? V tem trenutku je okrog tega vse tiho in mirno, napovedovati pa je zelo nehvaležna stvar. Bistvo je, da mora firma dobro delati - ni bistvo v usodi nakupa. Glavno je, da ima firma rezultate, kar ni enostavno, težko bo tudi v prihajajočih pogojih in konkurenci EU. Bitka se bije v trianglu oziroma na rela- ciji dobrega gospodarjenja, kar mora irneti podjetje, delavci morajo dobiti plače, last- niki pa dobiček. Ste eden redkih direktorjev, za katerega je veljalo, da nima dlake na jeziku. So vam kdaj zamerili? Ne. Ne s strani politike ne medijev ne ko- lektiva ni bilo težav. Ljudje imajo raje, da bobu rečeš bob, kot pa da ovinkariš. Tudi slabo novico moraš povedati, seveda ob pra- vem času, ne pa ovinkariti. Boste zdaj dokončno zapustili podjetje in gospodarske vode? Zdaj bom predvsem v pokoju. Ni treba, da bi prekinjal stike z Gorenjem, penzija pa je le penzija. Vendar bodo še ostale kakšne stvari, nadzorni sveti na primer, da ne bo povsem dolgočasno. Tu je še državni svet, ki jemlje kar precej časa. Generalno vzeto bom seveda obdržal še nekaj aktivnosti. Kako ocenjujete državni svet? V njem se nelagodno počutim, ker mu želijo nekateri kratiti še tiste pristojnosti, ki jih daje ustava. Bomo videli, če bo v po- gojih nove EU kaj drugače, vsekakor pa bo potrebna resna diskusija na to temo. Da ne bo DS peto kolo. To daje izvoljenim svetni- kom slab občutek, drugi pa se obregajo. Vendar je stvar drugih, da bodo rekli in do- rekli. Hkrati lahko rečem, da je DS prije- ten kolektiv, da smo našU sozvočje, v kate- rem lahko delamo. Kako nameravate preživljati čas - boste med upokojenci, ki nimajo več časa? Moraš se disciplinirati kot prej v službi, racionalizirati čas. Zjutraj je treba samo vstati. Se še vračate v vinograd? Doma, torej v smeri Bizeljskega, imamo njive, travnike in vinograd. Tega že mnogo let obdeluje sestrična z možem. Velikokrat grem pogledat, kako delajo. Sam aktivno urejam naše kmečko dvorišče, pri tem pa mi večkrat pomaga sin. Imamo namreč pra- vo, veliko kmečko dvorišče, z orehi in sa- dovnjakom. Tedenska košnja trave je naša stalna obveza. Tudi sadno drevje sam obre- žem, pri drugem delu pa pomagam. Vrt ob- delujem tudi v Laškem, kjer živim, kosim okrog hiše ... Kako bom uredil doma na kmetih, še ne vem. V mlajših letih sem bil strašno navdušen, kako bom ogromno de- lal in investiral v kmetijo, ko so pa prihaja- la starejša leta, se je ta želja zmanjševala. Torej ste navajeni dela? Vse sem moral delati, bože mili. Kosil sem s koso in kosilnico, traktor imam še zdaj doma, čeprav smo po očetovi smrti druge stroje prodali. Na kmetiji smo imeli dva ko- nja, žrebeta, 6 do 8 krav in prašiče. Cele počitnice sem hodil domov pomagat. Kasneje je z mano hodil sin, ki se ni zmrdoval, da je umazano ali kaj podobnega. Čas praznikov je. Ste odšli k polnočni- ci, postavili smrečico? Smrečico postavimo in jo napletemo, kot po domače rečemo krašenju, k polnočnici pa že dolgo nisem šel. Smo pa včasih hodili. Kaj praznujete doma - Miklavža, Božič- ka ali dedka Mraza? Osebno sem za to, da se praznuje en praz- nik, ker se drugače darila zbanalizirajo in zvulgarizirajo. Najprej Miklavž, Božiček pa dedek Mraz, potem je že Valentin ... Malce mrzim hlastanje za samimi darili, za mate- rialnostjo. Ni problem v denarju, vendar to ne sme biti stil življenja. Najraje imam enkratno obdarovanje, s tem pa končaš stvar. Ne pa, da otroci obnorijo, ker želijo ob vsaki priliki kaj imeti. Praznuje se tiho, umirje- no, ob tem pa se pazi, da se ne je preveč. , Pomeni novo leto poseben prelom? Tudi ta dan bi dal v sklop enkratnega praz- novanja. V stvarnem življenju novo leto ni nič posebnega, jutri je nov dan, ki je enak včerajšnjemu, ko je bilo treba delati. Ne mo- reš pričakovati usodnih preobratov, kje pa. Torej ne delate sklepov? Včasih že; sklepe narediš ob neuspehu, na primer. Da bi se zaobljubljal, pa ne. Zakaj? Ostajajo pa druge drobne radosti, pred- vsem počitniška hišica na Braču ... Zaradi zdravja moram hoditi k morju, zato sem se odločil, da bom imel počitniško hišico na Braču, ker mi ugaja klima. Mogoče bom lahko zdaj večkrat v njej. Ko govorite o malih radostih, se mi zdi, da bi človek, ki je toliko delal in si ustvaril možnosti za lepo življenje v starosti, moral paziti predvsem na zdravje. Da ti le zdravje služi in da bi čim dlje užival! URŠKA SELIŠNIK Foto: GK Št. 53 - 30. december 2003 s; PUKTUALNO - INFORMACIJE Boj za volitve Milijoni čakajo na razplet študentske zgodbe - Januarja nove volitve? Iniciativna skupina študentov je minuli torek pripravila novi- narsko konferenco o stanju v Klu- bu študentov celjske regije (KŠCR). Kot smo že pisali, so se v KŠCR-ju težave začele že mar- ca 2002, saj klub od takrat zara- di vodstvenih problemov ne de- luje tako, kot bi moral. Iniciativ- na skupina si želi sklica novih volitev, za kar pa potrebujejo ba- zo podatkov. T. i. vodstvo KŠCR- ja jim baze noče dati, saj naj bi bilo to v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kot zadnji predsednik kluba je v register društev vpisan Borut Čmer, ki je bil«a dobo enega leta izvo- ljen julija 2001. Naslednje volitve so bile že 13. marca 2002, na kate- rih je bil izvoljen Marko Roma- nič. Volitve so bile s strani Uprav- ne enote (UE) in ministrstva za no- tranje zadeve razglašene za neve- ljavne, saj se je glasovalo s poobla- stili, kar je v nasprotju s statutom kluba. Takratno »vodstvo« se je na odločitev pritožilo na upravno so- dišče, tako da zadeva še ni pravno- močna. 20. avgusta 2003 pa naj bi se zgo- dile nove volitve, ki naj bi jih raz- pisal Marko Romanič po poobla- stilu Boruta Čmera, ki pa mu je man- dat potekel že julija 2002! Člani o volitvah niso bili pisno obveščeni, kot bi morali biti v skladu s statu- tom, ampak je bil razpis volitev ob- javljen na oglasni deski. Tudi na Člana Inicativne skupine študentov Bojan Stojanovič In pravna zastopnica v skupini Sanja Žaberl. izvedbo teh »volitev« se je pritožil Damir Ivančič. Prejšnji teden bi morala biti o tem obravnava na UE, a se predstavniki KŠCR-ja niso og- lasih. Res pa je, da jih je njihov odvetnik Dušan Korošec opravi- čil. Naslednja obravnava bo 6. ja- nuarja 2004. Odrešilne volitve študenti se zavedajo, da je ključ do rešitve KŠCR-ja izvedba legi- timnih in legalnih volitev. Za sklic volitev je ta trenutek pristojna le tretjina članov. Kot smo že pisali, je iniciativna skupina študentov v petek, 19. decembra, v času urad- nih ur prišla v prostore KŠCR-ja, kjer je zahtevala bazo podatkov o članih, da bi jih obvestili o voli- tvah ter seveda, da bi pogledali, ali že imajo zbranih dovolj pod- pisov za sklic volitev. Baze podat- kov v računalniku jim predsedni- ca nadzornega odbora Petra Ga- lič, ki je delala v klubu v času urad- nih ur, ni hotela dati, kljub temu, da mora biti baza podatkov po sta- tutu dostopna vsem članom klu- ba. Študenti so si ogledali le pi- sno dokumentacijo, po kateri je po njihovem štetju ta trenutek v klubu 324 članov, tako da njiho- vih 259 zbranih podpisov za skUc volitev predstavlja že več kot po- lovico. Danijel Kociper, ki naj bi bil po avgustovskih volitvah novi pred- sednik, pa je za naš časopis že pred časom dejal, da je članov približ- no 1500. Eden izmed članov ini- ciativne skupine študentov Bojan Stojanovič pravi, da je ta številka pretirana: »Tudi če upoštevamo čla- ne, ki jim je status študenta pote- kel, kajti po statutu KŠCR-ja velja članstvo tudi eno leto po izgulDi statusa, je ta številka čisto nereal- na. Novih članov pa je v letu 2003/ 2004 samo 77, poleg tega, da jih je nekaj še dijakov, kar pomeni spet kršenje statuta, saj dijaki ne morejo biti člani KŠCR-ja.« Občni zbor z volitvami bi torej lahko sklicali, težava je le pri iz- vedbi samih volitev. S tem je na- mreč povezanega kar nekaj denar- ja, ki pa ga iniciativna skupina ni- ma. Zato so zaprosili Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Zve- zo Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS), ki bi pomagali pri volitvah. Stojanovič pravi, da pogovori te- čejo, da pa denar ni ključni razlog za pomoč obeh organizacij: »Če bi ŠOS in ŠKIS sodelovali, bi to po- menilo večjo legitimnost in neo- porečnost volitev.« V najboljšem primeru bi bile vo- htve lahko že konec januarja. Se- veda pa se ob vseh pripetljajih, ki so se v povezavi s KŠCR-jem že zgo- dili, lahko upravičeno sprašujemo, aU bodo te volitve uspele. Spom- nimo se samo poskusa prevzema študentskega kluba v Kopru, ko se je dalo za glas na volitvah podku- piti študente s samo 5000 tolarji. Stojanovič zato opozarja študen- . te, naj na volitvah ne »podlegajo finančnim mahinacijam in pod- kupninam ter naj glasujejo po svoji vesti.« Z veljavnim in legitimnim vodstvom bi lahko KŠCR zaprosil tudi za ponovno pridobitev statu- sa Študentske organizacije lokal- ne skupnosti in s tem dobil vsaj 60 milijonov na leto, ki jih štu- denti pridelajo preko študentskih servisov. Ta denar se od novem- bra 2002 shranjuje na posebnem računu v Ljubljani. ŠPELA OSE! Foto: ALEKS ŠTERN že od začetka decembra so v Intersparu skrbeli, da so svojim obiskovalcem vsak dan znova in drugače pričarali božično vzdušje, vrhunec vsega pa je bil prejšnji teden, ko so osrednji prostor krasile žive jaslice -trije kralji, Jožef, Marija, mali Jezus ter pastirji. Množica si jih je z občudovanjem ogledovala, z velikim zanimanjem pa so prisluhnili tudi svetopisemskim zgodbam, ki jih je pripovedoval kar Božiček osebno. »Žive jaslice sem videl prvič. So mi zelo všeč in zelo vesel sem, da sem danes obiskal Interspar,« je prireditev pohvalil mladi obiskovalec ter se hitro še malo približal Božičku in živim jaslicam. Št. 53 - 30. december 2003 CELJE 9 Po boljših cestaii v celjski občini so jeseni zaključili kar nekaj obnov lokalnih cest in komunal- nih objektov. Že zaključku obnove lokal- ne ceste Lisce-Košnica, ki je stala 12 milijonov tolarjev in ob kateri so uredili kanali- zacijo in preplastili okoli 500 metrov ceste, so popravili in na novo prebarvali visečo brv čez Savinjo v Levcu. Načete kovinske dele so temeljito očistili rje in jo na novo pre- barvali v celjske barve, kar je stalo 8 milijonov tolarjev. Na Bregu v Celju so po trasi stare ceste Celje-Laško uredi- li pešpot v smeri proti šoli na Polulah, očistili gozd in name- stili varovalne mreže, kar je stalo 2 milijona tolarjev. Naj- dražja pa je bila celovita re- konstrukcija lokalne Ceste pod Gradom, ki je stala kar 20 mi- lijonov tolarjev. Še 4 milijone in pol so namenili tudi sana- ciji lokalne ceste do pregrade Loče na Šmartinskem jezeru. Še pred začetkom smučar- ske sezone so obnovili tudi cesto Zagrad-Pečovnik-Celj- ska koča. Na 650 metrov dol- gem odseku so za 24 milijo- .nov tolarjev uredili dve ser- pentini. Že poprej-pa so sa- nirali plaz in uredih 100 me- trov vozišča ob njem, kar je stalo 15 milijonov tolarjev. 18 milijonov tolarjev so na- menili posodobitvi lokalne ceste Brstnik-Rifengozd-Pe- čovnik. Uredili in preplasti- li so dobrih 350 metrov ce- ste, ki je pri čistilni napravi, od novega mostu, spet pove- zala Celje z laško občino tu- di po levem bregu. Po obno- vi je zlasti lažje prevozen kla- nec, ki je posebej pozimi voz- nikom na tej cesti povzročal silne težave. BRST Slavko Kukovec prejema plaketo ob svoji 90-letnici. Priznanja planincem Na Bledu je Planinska zveza Slovenije podelila tradi- cionalna priznanja in plakete društvom in posamezni- kom, ki so se v iztekajočem se letu najbolj izkazali s svojim delom. Posebno priznanje za uspešno delo in prispevek k razvoju slovenskega planinstva je dobilo tudi Planinsko društvo Ce- lje - Matica, ki je letos praznovalo 110-letnico svojega dela. Plaketo, izročil jo je predsednik Planinske zveze Franci Ekar, je prejel ob svoji 90-letnici tudi Slavko Kukovec, ki je član PD Celje - Matica že 65 let. Kukovec je bil med drugim dolga leta načelnik gradbenega odbora za gradnjo in obno- vo planinskih postojank pri PD Celje. BS Droga ni moda Celjsko Društvo za us- tvarjalnost Filter že tretje leto zapored pripravlja pro- jekt Droga ni moda, kate- rega glavni namen je vzbu- diti zanimanje javnosti za problem odvisnosti od drog in posledic, ki jih prinaša uporaba prepovedanih sub- stanc. Letošnjo akcijo so zastavili širše in jo postavili v tri po- vezane vsebinske sklope. Pr- vega predstavlja razstava na temo odvisnosti, na kateri so v internetni kavarni Stane po- stavili na ogled likovna dela letošnjega festivala Magdale- na. Razstavo si lahko ogle- date do konca januarja 2004. V 8 tisoč izvodih je izšla tudi tematska številka revije Filter Droga ni moda. Večji del vsebine so prispevali za- vod Vir Celje in Društvo štu- dentov medicine Slovenije, ki sodeluje v Filtrovem pro- jektu s svojo publikacijo Os- veščen, ne zadet. Revijo brez- plačno delijo v srednjih in os- novnih šolah ter večjih zbi- rališčih za mlade v Celju in regiji. Še pred koncem leta bodo na internetnem naslovu www. filter-slovenia.org/sta- ne zagnali tudi stran, kjer si boste lahko ogledali delčke akcije iz minulih dveh in te- ga leta. Projekt so podprli Mestna občina Celje, Urad RS za mladino, DŠMS, zavod Vir Celje, Internet kavarna Sta- ne Celje in Študentski servis, Ljubljana. BS Razstavo o odvisnosti s festivala Magdalena si lahko v kavarni Stane ogledate do konca januarja. Pravljično v deželi Pravljična dežela letos zanje same presežnike. Pe- stro dopoldansko in popol- dansko dogajanje vsak dan privabi kup mladeži in tu- di staršev. Prav posebna pa sta bila četrtkov in petkov spored. V četrtek je, zadnjič le- tos. Pravljično deželo obi- skal Božiček, ki je ob slo- vesu prišel na saneh, v ka- tere je bil vprežen severni jelen. Petek pa je zaznamo- val zaključek dobrodelne akcije novinarke POP TV Damjane Seme, Otrokom za božič. V Akciji je Semetova zbrala preko 300 bogatih darilnih paketov, ki so jih razdelili v Pravljični deželi otrokom iz socialno ogro- ženih družin. Pravljična de- žela in vse bolj priljublje- no drsališče pred mestno ob- čino sta letos prvič v goste sprejela tudi okoli 350 otrok, ki so si prišli celjske pravljice ogledat iz različ- nih slovenskih krajev. V Pravljični deželi se vrstijo nastopi otrok iz celjskih šol in vrtcev, poseben poudarek M dajejo izvirnim pravlji- :am otrok, ki jih bodo pri- lodnje leto v sodelovanju s mjižnico pri Mišku Knjiž- m izdali v posebni brošu- 1 BS Božiček se je v Pravljični deželi od otrok poslovil na saneh, v katere je bil vprežen severni jelen. Damjana Seme je med otroke iz socialno ogroženih družin razdelila preko 300 darilnih paketov. Tisti, ki niso prišli ponje v Pravljično deželo, jih bodo dobili v svojih vrtcih. Foto: GK V vrtcili manj otrok Celjski mestni svetniki so sklepom določili število trok v oddelkih javnih vrt- ?v na območju občine. S sklepom, da število otrok oddelkih prvega starostne- i obdobja ne sme presegati \, v oddelkih drugega sta- stnega obdobja pa 24 otrok, I uskladili pogoje za delo s - iremembami republiškega ikona o vrtcih, sprejetimi lija letos. V treh celjskih tcih je trenutno 1.537 otrok 79 oddelkih, 36 otrok pa v zasebnem vrtcu Danije- li levček. Zaradi uvedbe de- vetletke in manjše rodnosti število otrok v vrtcih upada, zato so letos v Celju zaprii kar tri oddelke vrtcev. Kljub temu je v vrtce vključenih kar 79 odstotkov vseh malih Ce- ljanov, kar je daleč nad re- publiškim poprečjem. Svet- niki so predlagani sklep, prav zaradi zaprtja treh enot do- polnili še s tem, da lahko v šolskem letu 2003-2004 šte- vilo otrok v oddelkih zakon- sko postavljene norme pre- sega za dva otroka na odde- lek. BRST Silvestrovanja Tradicionalno celjsko silvestrovanje na prostem bodo v Celju pripravili na Prešernovi ulici in ob drsališču na Trgu celjskih knezov. Ker je spodletel načrt za postavitev velikega kolesa na parkirišču za Knežjim dvorcem, so tudi prizorišče novolet- nega rajanja prenesli s prvotno zamišljenega na tem parki- rišču bolj v mestno jedro - na Prešernovo ulico. Spored silvestrovanja pa ostaja isti. V družbi Simone Brglez, Happy banda in Vitezov Celjskih bodo Celjani tudi letos odrajali v novo leto na ulicah. Za polnoč napovedujejo že tradiciona- len veliki ognjemet. Najmlajši Celjani bodo po svoje zarajali v novo leto že 12 ur prej v Pravljični deželi, v družbi priljubljene skupine Bepop. BS Št. 53 - 30. december 2003 10 ŽALEC UUBNO MOZIRJE POLZELA Za kulturo še voda Minuli teden je tudi Iju- benska županja Anka Ra- kun priredila novoletni sprejem za predstavnike medijev, hkrati pa predsta- vila načrte za prihodnje le- to. Po besedah županje Anke Rakun na Ljubnem iz letoš- njega leta kulture prehajajo v leto infrastrukture in različ- nih prireditev. Največ denar- ja bodo namenili za izboljša- nje oskrbe s pitno vodo v vseh zaselkih ter za gradnjo kana- lizacije, dokončno pa bodo sprejeli tudi prostorske načr- te, ki bodo omogočili uredi- tev okolice skakalnice ter gradnjo sedežnice in sanka- lišča, v Radmirju pa igrišča. Na Ljubnem, nekoč zelo zna- nem po nogometu, bodo z no- gometno tekmo med doma- čini in ekipo iz Železne Ka- ple ter večjo prireditvijo pro- slavili vstop v EU, priredili bo- do forum podjetniških krož- kov, zasebnik Edi Jurjevec bo odprl nov hotel, izdali bodo knjigo Edija Mavrica o flosar- jih in gozdarjih, pripravili medcelinski pokal v smučar- skih skokih in srečanje zgor- njesavinjskih obrtnikov, ok- tobra pa odprli muzejsko hi- šo, kjer bo domovalo pode- želsko razvojno jedro ... Skratka, idej in dela na Ljubnem tudi prihodnje le- to ne bo zmanjkalo, županja Rakunova pa se je zahvalila za sodelovanje vsem kraja- nom, društvom, občinski upravi in svetnikom. US V znamenju ljubenskih simbolov Kruh in sol za konje Na Štefanovo so v mnogih krajih blagoslavljali konje, saj sv. Štefana častijo tudi kot zavetnika živali. Na Gomilskem, kjer je sv. Štefan tudi župnijski zavetnik, se je v sprevodu do doma krajanov podalo več kot 50 konj, vsak lastnik pa je prejel posebno medaljo. Konje so blagoslovili domači župnik Martin Cirer, andraški župnik Niko Kranjc in kaplan Matjaž Roter. Blagoslov so v sodelovanju s turističnim društvom pripravili člani konjeniškega društva Mustang. Na Polzeli so blagoslov konj (na sliki) drugič pripravili člani Malteške konjenice, rejci pa so se zbrali na parkirišču pred cerkvijo. Po maši je dekan Jože Kovačec najprej blagoslo- vil sol in kruh, ki ju je razdelil konjem, pomen blagoslova pa je predstavil podžupan in maheški vitez Stanko Novak. TT Uresničenje skritih želja v sredo, malce pred sve- tim večerom, se je za hip zazdelo, da Božiček v resni- ci obstaja. Lastnik gradbe- nega podjetja Pluton Zvo- ne Petek je namreč obdaril 20 otrok, ki jim starši ne mo- rejo uresničiti vseh skritih želja. Pred Plutonovo upravno zgradbo v Šempetru so se zbrali družinski člani iz raz- ličnih krajev žalske občine. Zvone Petek je 17 učencem podaril kolesa z vso potreb- no opremo, trem dijakom pa je namenil računalnike. Otro- ke so izbrali skupaj z žalsko občino in društvom prijate- ljev mladine. Po zatrjevanju Bojana Jereba, socialnega de- lavca v žalski občinski upra- vi, so to pridni otroci, ki jim starši ne morejo omogočiti vsega razkošja. »Obleko in Zvone Petek je za nakup koles in računalnikov namenil 2 milijona tolarjev. hrano otroci po navadi ima- jo. Vendar pa je še veliko dru- gih želja, ki jih ponekod ne morejo izpolniti. Tudi zara- di teh želja smo se odločili za nakup kolesin računalni- kov,« je poudaril Zvone Pe- tek, ki se je že drugič odlo- čil, da bo denar namesto za poslovna darila namenil v do- brodelne namene. US blLVEsfR6vANJA Silvestrovanje pred avto- busno postajo v Žalcu pri- reja zavod za kulturo, šport in turizem, ki vabi Žalča- ne, da se zberejo okrog 23. ure. Uro prej bodo griška društva pripravila silvestro- vanje za Domom Svobode v Grižah. V občini Braslovče bodo na prostem silvestro- vali v Grajski vasi, kjer sil- vestrovanje prireja TD Go- milsko. K© Letuš pa prire- ja silvestrovanje v Kultur- nem domu v Letušu. Tako kot vsako leto, bodo silve- strovali tudi na Vranskeni pred občinsko stavbo na tr- gu. Krajani se bodo zbrali približno ob polnoči, ko si bodo voščili srečno novo le- to, obljubljen pa je tudi og njemet. Veličastno silvestrovanje: ognjemetom in glasbo napo vedujejo na Titovem trgu i Velenju, silvestrovanje v Mo zirju pa postaja že skoraj tra dicionalno. Prav tako se prec polnočjo že več let zberejc tudi krajani v Gornjem Gra du in skupaj nazdravijo no vemu letu. ŠO, U! Prizori božičnih skrivnosti v minulih dneh so v mno- gih krajih na Celjskem po- stavili na ogled jaslice, še posebej pa so številne obi- skovalce pritegnile žive ja- slice v jami Pekel in na Re- čici ob Savinji. V obeh krajih so obisko- valce do prizorišča pospre- mile bakle in lojenke, kar je pričaralo posebno vzduš- je. V jami Pekel so člani šempetrskega turističnega društva prikazali božično skrivnost, prikaz Jezusove- ga rojstva pa so obogatili z drugimi prizori. V soju lu- či so v skrivnostni jami obi- skovalce pozdravljali škra- ti in vile, spet drugje snež- na kraljica, vmes so se sli- šali številni zbori, ob kon- cu poti sta dimnikarčka voščila srečo ... Člani rečiš- kega turističnega društva so dogajanje v opuščenem pe- skokopu na Dolu Suhi po pestrih z dodatnimi igra nimi prizori in svetlobni mi učinki, zgodbo pa pov zeli po svetopisemsken izročilu. Iz obeh krajev so obisko valci odhajali s svojimi, po vsem osebnimi vtisi, skupni pa je bila ugotovitev, da j( ogled živih jaslic praznični vzdušje le še polepšalo. U Ob hlevčku na Dolu Suhi Prikaz Jezusovega rojstva v jami Pekel Št. 53 - 30. december 2003 ŠENTJUR LAŠKO RADEČE 11 Po zapravljivčkih še sani Stanko Lesjak iz Gorice pri Slivnici ima v glavi veliko imenitnih načrtov, ki jih s spretnostjo svojih rok spreminja v drago- cene izdelke. Zadnje desetletje se pri njem ustavljajo ljudje, ki bi radi nekoč popular- ne zapravljivčke. Da vanje znova vpreže- jo par konj in se popeljejo na izlet po ce- stah, kjer ni avtomobilskega prometa ... Takšna panoramska vožnja je v lepem vre- menu prijetna in obuja spomine na čase, ko so bih zapravljivčki stalnica, ne pa izje- ma. Stanko ima v hlevu 14 konj in zato ve, kako se tem stvarem streže. Nove zaprav- ljivčke dela po zgledu starih, ki so lepšali slovensko pokrajino; skupaj s kozolci, kri- ži in kapelami, cerkvami ter vaškimi go- stilnami ... »Konji so bili njega dni na domala vsaki slovenski kmetiji, gospodarjem so pomaga- li opraviti veliko dela, potem pa so naše do- mačije skoraj povsem zapustili, a so se pred leti le zmagovalno vrnili. Danes s konji de- lamo manj kot nekoč, so pa za sprostitveno jahanje ali vožnjo z zapravljivčki in drugi- mi primernimi vozovi za okras kmetije,« je na dvorišču velike domačije v središču Go- rice pri Slivnici razlagal živahni, zgovorni in delavoljni Stanko. »Z mojimi zapravljivčki se danes vozijo po Dolenjskem in Gorenj- skem, po Avstriji in na Madžarskem, po Me- džugorju ... Najbolj pa sem ponosen na to, da se lastnik velike trgovine avtomobilov iz italijanskega velemesta Torino po uUcah pre- Stanko Lesjak pred starimi (na desni) in svojimi novimi sanmi. važa z zapravljivčkom, narejenim v Gorici pri Slivnici.« Letno mojster Stanko naredi po pet ali šest prekrasnih zapravljivčkov, dela z njimi pa ima že dp sredine prihodnjega leta. Trenut- no ima največ dela s prvo pravo kočijo, ki jo bo naredil za naročnika na Hrvaškem. Pol leta je v zamudi, vendar bo tudi zahtevna kočija kmalu nared in naročnik jo bo odpe- ljal. Nov izziv v saneii v teh dneh delajo starim in novim zaprav- ljivčkom na Lesjakovem dvorišču družbo tu- di velike sani, ki jih bo vlekel par ali en sam konj. »Zaželel si jih je naročnik, doma v oko- lici Nove Gorice, ki se ukvarja tudi s turiz- mom. Mojega zapravljivčka že ima, letos pa je naročil še sani. Na Dolenjskem sem kupil 60 let stare sani in po njih narisal načrt za nove, ki bodo narejene iz par j enega buko- vega lesa. Posebnost bo, da bodo na kotal- kah. To je moj izum, da bo mogoča vožnja s sanmi tudi v zelenih zimah. Ko pa bo sneg, se bodo kolesca dvignila in sani bodo drsele na drsnih ploskvah.« In kako naprej? Ostal bo pri zapravljivč- kih, naredil še kakšne sani in kočijo, pri- pravlja pa tudi edinstveni primerek izdelka, ki ga še ne želi izdati. »Naj se ideja najprej uresniči, potem pa bomo govorili.« Sani mojstra Stanka bi lahko vozile tudi po domačem kraju, kjer bi ob beli zimi lah- ko bile prava atrakcija, še zlasti za vožnjo okoli Slivniškega jezera. Tisti, ki se v kraju in občini ukvarjajo s turizmom, bi Stanku lahko priskočili na pomoč, skupaj pa bi lju- dem v zimskem času ponudili nekaj zani- mivega. Mojster Stanko nima zastonj pod velikim kozolcem na mogočnih lesenih ste- brih obešenih več podkev, ki prinašajo sre- čo in osrečujejo ... TONE VRABL Z OBČINSKIH SVETOV Za zdaj najboljša soseda LAŠKO - Svetniki so brez pri- pomb sprejeH dopolnjen in spremenjen ureditveni načrt Zdravilišča Laško, zaradi ka- terega so imeli novembra celo izredno sejo. Več pomislekov so tokrat imeli ob sprejemu lokacijskega načrta Izbire Laš- ko za gradnjo trgovskega cen- tra v izmeri dobrih 5.300 kva- dratnih metrov. Izbira name- rava k njemu preseliti tudi odprto skladišče za gradbe- ni material, ki ga ima zdaj v Rečici in Rimskih Toplicah. Veliko svetnikov je menilo, da skladišče ne sodi k turi- stičnemu centru, vendar so lokacijski načrt vseeno pod- prU. Župan Jože Raj h upa, da se dejavnosti turizma in prodaje gradbenega materia- la vendarle ne bosta izklju- čevali, še zlasti, če bo Izbira Laško skladišče tudi primer- no ogradila. Občinsica mošnja za leto 2004 LAŠKO - Občinski proračun za leto 2004 bo imel slabih 14 milijonov tolarjev primanj- kljaja. Razlog so prevzete ob- veznosti v znesku 265 mili- jonov tolarjev za izgradnjo OŠ Debro, ki bodo proračun bre- menile še leta 2005. Z nekaj več kot 1,8 milijarde tolarjev pa bodo v naslednjem letu, ob tekočih in nujnih izdatkih, obnovili Laški dvorec in Ki- slingerjevo hišo za potrebe knjižnice. Nadaljevali bodo z gradnjo čistilne naprave in kanalskega sistema, pri čemer računajo na nepovratna sreds- tva iz državnega proračuna in evropskih skladov ter z nalož- bami na področju vodooskr- be in obnove občinskih cest. Koliko in kdaj bo občina iz proračuna morala primakni- ti za izgradnjo brvi čez Savi- njo, ki jo predvideva nova na- ložba Zdravilišča Laško, še ni znano. Ašicerčeva priznanja LAŠKO - Letošnja občinska priznanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na področ- ju kulturne dejavnosti bodo prejeli MPZ Sedraž, Ivan Medved in Franci Mulej. Pev- ski zbor se že 20 let kultur- no udejstvuje v kraju in tudi izven, Ivan Medved se trudi pri vzgoji mladih glasbeni- kov, je strokovni vodja laške godbe na pihala ter koordi- nira in pomaga pri delova- nju kulturnih društev v ob- čini. Franci Mulej pa bo priz- nanje prejel za dolgoletno in uspešno delo na področju fol- klore. RP Za štipendije v letu 2004 ŠENTJUR - Svetniki so ime- novali tri člane v Komisijo za štipendiranje, ki bo spremlja- la izvajanje pred kratkim spre- jetega odloka o štipendiranju oziroma subvencioniranju šti- pendij mladim z območja ob- čine. Ker v komisiji za voli- tve in imenovanja tudi po dveh glasovanjih med šestimi kan- didati niso uspeli izbrati treh, ki bi jih predlagali v potrdi- tev občinskemu svetu, so to nalogo prepustili svetnikom. Slednji so kot člane komisije podprli vse tri podžupane; Jo- žeta Artnaka, Jožeta Koržeta in Draga Arzenška. O cenah in denarju ŠENTJUR - Svetniki so spre- jeli podražitev vrtčevskih programov (ekonomska ce- na za oddelek otrok do treh let bo po 1. januarju dobrih 79 tisoč, za kombinirane od- delke dobrih 66 tisoč in za oddelke otrok od treh do še- stih let slabih 63.600 tolar- jev), zavrnili pa so uskladi- tev cen ravnanja z odpadki in od celjskega podjetja Jav- ne naprave terjali dodatna po- jasnila. Čeprav je bilo priča- kovati, da bodo na sejo uvr- stili tudi obravnavo spreme- njenega proračuna za prihod- nje leto, so se v občinskem vodstvu odločili, da bodo svetniške pripombe temelji- to preučiU do ene od sej v začetku prihodnjega leta. IS Po dveh letih so si premislili RADEČE - Svetniki so odlo- čili, naj občina odstopi od soustanoviteljstva JZ Regij- sko višje in visokošolsko sre- dišče Celje, h kateremu je pri- stopila pred dvema letoma. Ker so Radeče majhna obči- na, nimajo neposredne mož- nosti vpliva na delovanje in v svetu zavoda tudi nimajo predstavnika. Kljub temu so morali za delovanje prispe- vati 0,82-odstotni delež, kar je letos znašalo dobrih 317 tisoč tolarjev. Ob ugotovitvah, da od zavoda nimajo veliko koristi, je pd mnenju župa- na Franca Lipoglavška tudi to preveč, zlasti zaradi težav pri sestavi proračuna za pri- hodnje leto. BA Silvestrovanja V občini Šentjur in KS Šentjur-mesto že vse od zgodnjih devetdesetih let pripravljajo silvestrovanje na prostem, na mestni tržnici. Letošnje se bo začelo ob 21. uri, za zabavo bo skrbel ansambel Unikat, zbrane pa bosta nagovorila pred- sednik sveta KS Florjan Cveto Erjavec in šentjurski župan Štefan Tisel. Kot je že v navadi, bodo Laščani in Laščanke novo leto lahko pričakali pod milim nebom. Zadnje ure tega leta bo na Aškerčevem trgu popestril ansambel Vigred, občina Laš- ko in Turistično društvo Laško pa bosta z ognjemetom po- skrbela za bleščeč vstop v novo leto. Silvestrovanje se bo začelo ob 22.30 uri. Št. 53 - 30. december 2003 12 RADEČE ŠMARJE P. J. Na čigavi zemlji stoji HE Vriiovo? Za zemljo, na kateri so Savske elektrarne zgradile Hidroelektrarno Vrhovo, lastnike namesto odškodnin čaka tožba Savske elektrarne (SE) so Radečanom z gradnjo Hi- droelektrarne Vrhovo (HE) očitno povzročile veliko te- žav in bridkosti. Pisali smo o 200-milijonskem dolgu radeške občine do SE zara- di neupravičeno zaračuna- nega nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča HE, nedavno pa je o boleči izkušnji s SE spregovorila še Jožica Rozman iz Radeč. Po njenem SE po skoraj dveh desetletjih še vedno niso plačale odškodnine neka- terim lastnikom zemlje, na kateri stoji HE. In vse ka- že, da jim je tudi ne bodo! Radečam so že leta 1986 slu- tili, da nova hidroelektrarna občanom ne bo prinesla nič dobrega. Jožica Rozman, ki je že prej in nato v devetdesetih letih izgubila veliko svoje kme- tijske zemlje zaradi gradnje sta- novanjskih blokov, vrtca in ra- deške obvoznice, je zaradi HE ostala še brez 1.182 kvadrat- nih metrov najboljše zemlje. Ker je bila njena zemlja vse do leta 1998 nacionalizirana oziroma v skupni družbeni la- sti, so ji SE leta 1987 plačale le nekaj malega za poljščine, medtem ko za zemljo (ker ni bila njena last) ni dobila nič. Preostanek denarja naj bi do- bila po končani gradnji, ko naj bi bil opredeljen dokončni od- vzem zemljišča za potrebe HE. Pa se to leta 1993 ni zgodilo. Novo upanje je prineslo leto 1998, ko je bila Rozmanovi z denacionalizacij skim postop- kom zemlja vrnjena. Kot last- nica je oddej upravičena do odškodnine, o čemer pa v SE nočejo ničslišati. Takratni vod- ja projekta gradnje HE in se- danji namestnik direktorja SE Janez Nučič trdi, da so zem- ljo lastnikom oziroma imet- nikom pošteno plačali. »Drži, toda le nekaterim; tistim, ki so bili pri koritu«, pravi Roz- manova, imen pa raje ne iz- da, da si ne bi nakopala še večjih težav. Trdno prepričane v svoje pra- vično ravnanju so SE začele le- ta 2000 občanom v podpis po- šiljati pogodbe o izročitvi ne premičnin, s katerimi bi konč- no uredili zemljiško-knjižni prepis. Toda ... »Dokler SE ne bodo plačale odškodnine za zemljo, ne bom podpisala teh pogodb, ki so povrhu vsega še brez datuma, direktorjevega podpisa in brez žiga,« je nepo- pustljiva Jožica Rozman. »Z na- mi delajo, kot da smo popol- noma nepismeni. SE se zelo po- nižujoče vedejo do nas. Toda jaz se jim ne dam,« je vidno prizadeta in hkrati obupana, ne vedoč, kje bi še lahko iskala svojo pravico. Pred časom se je obrnila ce- lo na varuha človekovih pra- vic Matjaža Hanžka, nasvete je iskala pri raznih pravnikih, neštetokrat se je že pritožila SE, toda brez uspeha. Pred kratkim se je obrnila še na žu- pana Franca Lipoglavška, naj vendarle ukrene kaj, da se bo- do stvari pošteno uredile. Kot kaže, je tudi njegova prošnja pri SE ostala neuslišana. Občina ne more pomagati »Prepričan sem, da so last- niki upravičeni do odškodni- ne in stvari bi se morale že zdav- naj urediti. Občina pri ureja- Bo treba odgovor na vprašanje, na čigavi zemlji stoji HE Vrhovo, iskati na sodišču? nju teh zadev nima veliko pri- stojnosti, zato SE več kot opo- zarjati ne moremo. Najbolje bi bilo, da bi občani in SE do- segli sporazumen dogovor,« razlaga Lipoglavšek, vedoč, da bo slednje zelo težko. In ker obe strani (občani in SE) trmasto vztrajata pri svojem, bo verjetno celo ne- mogoče. Župan kot najbolj- šo rešitev predlaga povrnitev odškodnine lastnikom: »SE bi morale plačati zemljo po zdajšnji ceni in odšteti tisto, kar so imetnikom že plačali v osemdesetih ali devetdese- rih lerih.« S takšno rešitvijo bi se navsezadnje strinjali tudi oškodovanci, medtem ko v SE pravijo: »Mi jim zemlje ne bomo plačali dvakrat. Že tako so od nas dobili več, kot je bilo sklenjeno v pogodbi.« Do vseh zapletov verjetno sploh ne bi prišlo, če bi SE na- redile zemljiško-knjižni pre- pis takrat, ko je bila »sporna« zemlja še splošna družbena last. Vendar prepis lastništva ni bil mogoč, dokler niso bili zgrajeni vsi objekti HE. Za pre- pise v zemljiški knjigi je bilo zato treba leta 1993, ko je bila HE dokončana, po novih za- konskih predpisih skleniti nov pravni temelj. Dokončne od- ločbe o novih parcelacijah so postale pravnomočne šele ko- nec junija 1999; takrat, ko so bila zemljišča že denacionali- zirana. Kdo bo popustil? Pa smo spet na začetku za- čaranega kroga; če SE ne bo- do plačale zemlje, lastniki ne bodo podpisali pogodbe o izročitvi nepremičnin in SE ne bodo mogle izpeljati zem- Ijiško-knjižnega prepisa zemlje. Kaj torej sledi? »Za sporazumen prepis bo- mo skušali skleniti nove po- godbe z lastniki, pri čemer jim bomo plačali vse dajatve, pris- pevke in stroške za zemljišča od uveljavitve naše posesti do sklenitve te pogodbe. Če do sklenitve pogodb ne bo priš- lo sporazumno, bomo mora- li to doseči s tožbo,« pravi Ja- nez Nučič, prepričan, da so SE storile vse, kar so lastni- kom obljubile v Sporazumu o predhodni izročitvi zemljiš- ča in odškodnini leta 1986. Še več! »SE so že odkupile ozi- roma pridobile vsa potrebna zemljišča za trajno zasedbo pri gradnji HE. To so bila po- plavna zemljišča, zato smo na njih zgradili varovalne objek- te ter s tem vsa ostala zem- ljišča v Radečah zavarovali pred poplavami. S tem smo vsem lastnikom na preosta- lih zemljiščih ustvarili veli- ko korist,« zatrjuje Nučič. Takšne izjave pa lastnikom zemlje še bolj poženejo kri po žilah. »Z denarjem, ki smo ga leta 1987 dobiU za poljš- čine (v višini takratne pov- prečne delavske plače), so nam hoteli samo zamazati oči. Motijo se, če mislijo, da nas bodo s tem odpravili,« se razburja Rozmanova. Pravi tudi, da so se predstavniki SE ves čas zelo grdo vedli do nje in do ostalih imetnikov zem- lje. »Ko so urejali rečno stru- go Sopote, so nam pred hišo vse zorali. Uničili so nam naj- boljše stare jablane in nas zmerjali, sestro pa je že dva krat zadela kap, ker si je vse skupaj preveč gnala k srcu,« je razočarana Jožica Rozman, ki neprestano tuhta, kje bi našla pravico, ki ji že toliko let obrača hrbet. »Ko boir zbrala dovolj poguma,« še do daja, »se bom obrnila nč Evropsko sodišče za človeko ve pravice.« Takrat bomo vi deli, ali ima Evropa, v kate ro smo si tako želeli, kaj vei posluha za »male ljudi« ko: dežela na sončni strani Alp BOJANA AVGUŠTINČK Zapleti z varstvenim centrom V Šmarju pri Jelšah, kjer ob- staja potreba po delu varstveno delovnega centra šestih obsotelj- skih občin, prihaja do zapletov. V sosednjem Šentjurju center, na- menjen osebam z motnjami v raz- voju, že dolgo deluje, zato so va- rovanci s Šmarskega zaenkrat vključeni vanj. Enota šentjurskega centra v Šmar- ju pri Jelšah naj bi začela z delom septembra 2004, vendar mora Ob- čina Šmarje pri Jelšah zagotoviri primerne prostore. Občino je za- dolžilo ministrstvo za delo, druži- no in socialne zadeve, pri čemer je tudi občina za zadevo zainteresi- rana. Šmarčani morajo tako zagotovi- ti približno tristo kvadratnih me- trov prostorov, pri čemer prihaja do zapletov. Državna komisija si je konec novembra ogledala pro- store v občinskem središču, ki jih je do nedavnega uporabljal Center za socialno delo. Ljubljančani so bili navdušeni ter so jih bili pri- pravljeni takoj najeti. Na koncu se je izkazalo, da je objekt še vedno v dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku. Nazadnje je prišlo do pri- tožbe upravičencev na ustavno so- dišče. Šmarska občina namerava drža- vi zdaj ponuditi veliko zapuščeno Lorgerjevo vilo (s 400 kvadratni- mi metri površin) nasproti doma za starejše občane. Prazna stavba nekdanjega ljudskega zdravnika, ki je na poslovno zanimivi lokaciji (v občinski stavbi so že razmišljali, da bi v njej uredili varovana stano- vanja), je že več let v občinski lasri ter propada. Med občani je bilo zato precej negodovanja, vendar kaže, da je prišel čas za rešitev tega prob- lema. Za razliko od bivših prosto- rov Centra za socialno delo, bo mo- rala občina na tej lokaciji vložiti v obnovo veliko denarja, pa še mudi se. Lorgerjeva hiša je sicer na lepši lokaciji, v zelenem okolju (za raz- liko od prostorov nekdanjega Cen- tra za socialno delo, ki so ob eni najprometnejših cest celjske regi- je), zato je mogoče sklepati, da se bo ministrstvo z njo strinjalo. Za začetek bo v šmarski varstveno de- lovni center sprejetih 15 varovan- cev, za katere bo skrbelo pet redno zaposlenih. Med petimi novimi za- poslitvami bodo kar tri namenje- ne kandidatom z družboslovno izo- brazbo. BRANE JERANKO Velika Lorgerjeva vila v Šmarju pri Jelšah nasproti doma upokojencev je že nekaj lel občinski lasti ter propada. Bo po prenovi tam varstveno delovni center šestih obsotff skih občin? Št. 53 - 30. december 2003 SL. KONJICE DOBRNA ZREČE VITANJE VOJNIK 13 V Konjicah mladinsici hotel? Novi vodstvi in novi cilji Mladinskega centra in Kluba študentov Dravinjske doline Zavod Mladinski center Dravinjske doline, ki ga je septembra ustanovil Klub študentov Dravinjske doli- ne, bo v polnosti zaživel z novim letom. Oba, zavod in klub, pa imata tudi novo vodstvo. Po tragični smrti direktorja in predsednika Igorja Gošnjaka je Svet Za- voda MCDD imenoval za vršilca dolžnosti direktor- ja Tadeja Slapnika, na obč- nem zboru kluba pa so za predsednika izvolili Primo- ža Poklica. Ustanovitvi zavoda je bo- troval izredno velik obseg dejavnosti in projektov, ki 50 namenjeni konjiški mla- dini. »Zavod prinaša bolj sta- bilno organizacijsko obliko, ki zagotavlja kvalitetnejše poslovanje in izvajanje pro- gramov mladinskega cen- tra,« pravi v.d. direktorja Ta- dej Slapnik, ki še vedno upa, da se bo za soustanoviteljs- tvo odločila tudi Občina Slo- venske Konjice, saj bi na ta način pridobili status javnega ?avoda, ki je v mnogih pri- merih pogoj za kandidiranje Qa nacionalnih razpisih, od pomladi 2004 pa bo tudi na evropskih. Takšno obliko or- janiziranja je Klub študen- :ov občini že ponudil, ven- iar je občinski svet ni pod- )rl. Preveč svetnikov je na- nreč menilo, da zavoda v ob- lini ne potrebujejo. »Naše- ^ dokazovanja, da se pro- Tadej Slapnik: »v prihodnjem letu se nadejamo še boljšega sodelo- vanja z Občino Slovenske Konjice, brez katere naših dejavnosti ne bi uspeli izvajati v takšnem obsegu in kvaliteti.« Primož Poklic: »V družabno življe- nje želimo povezati študente iz vse Dravinjske doline in vključiti v pro- jekte ne le mlade iz konjiške, tem- več tudi zreške in vitanjske obči- ne.« računska sredstva, ki jih ob- čina namenja za mlade, ne bi povečala, ter da bi z jav- nim zavodom bilo naše de- lo le še bolj pregledno, svet- niki očitno (še) niso spreje- li,« obžaluje Tadej Slapnik. To pa ni zavrlo razmaha in načrtov mladinskega centra: »Nadaljevati žeUmo z vsemi dosedanjimi projekti v pri- reditveni dvorani MG Patriot, z dejavnostmi programa Do- bra družba, kjer poleg infor- macijske dejavnosti razvija- mo vrsto prostočasnih dejav- nosti za mlade, do konca le- ta pa uspešno zaključiti pro- jekt izgradnje mladinskega hotela v Slovenskih Konji- cah.« Medtem ko lahko verjame- mo, da se bodo vse druge de- javnosti in projekti uspešno razvijali naprej, pa je usoda mladinskega hotela v veliki meri odvisna od Občine Slo- venske Konjice: »Mladinski center ima zavzeto ekipo, ki pozna vsebine, ima načrte in podporo krovne organizaci- je za mladinski turizem v Slo- veniji. Sodelujemo tudi pri pripravi nacionalnega pro- grama v mladinskem turiz- mu, nimamo pa potrebnih sredstev, da bi lahko zagoto- vili prostor, kjer bi mladin- ski hotel domoval.« Vendar ne stojijo križem rok: »V po- govorih z obrambnim mini- strstvom smo dobili zagoto- vilo, da bo država občini, če se bo občinski svet odločil, da uveljavi predkupno pra- vico, stavbo, ki je v njeni la- sti, odprodala po zelo ugod- ni ceni,« pojasni Tadej Slap- nik. Če se bo torej občina od- ločila to stavbo odkupiti in jo dati v upravljanje zavodu, bo projekt, ki bi lahko imel pomembno vlogo v razvoju turizma na Konjiškem, zaži- vel - sicer bo ostal le v mla- dih glavah in na papirju. Ob krepitvi zavoda in po- stopnem jasnejšem razmeje- vanju dejavnosti se bo spre- menila tudi vloga Kluba štu- dentov Dravinjske doline. Predsednik Primož Poklic: »Klub je že doslej deloval ze- lo dobro. Ohranili bomo vse tradicionalne klubske projek- te. Pred nami je organizacija' že 6. kulturnega tedna, prire- ditev Veter v laseh - s športom proti drogi, že deseti turnir trojk v košarki, ki bo odslej posvečen spominu na Igorja Gošnjaka, pa Scate contest in druge prireditve. Ob tem pa bomo več poudarka nameni- li družabnemu življenju štu- dentov.« MBP Z OBČINSKIH SVETOV Višje točke in cene ZREČE - Vrednostna točka za izračun davka od premože- nja v Občini Zreče bo v letu 2004 znašala dobrih 343 tolar- ja. Iz skorajda 328 tolarja so se svetniki odločili za dvig zaradi rasti cen življenjskih potrebščin. Podoben razlog so svetniki upoštevali tudi pri dvigu vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ta bo odslej znašala 0,0792 tolarja na kvadratni meter. Rast cen na drobno pa je botrovala odločitvi, da so svetniki vrednost točke za komunalno takso dvignili za slab tolar. Vrednost točke za leto 2004 bo 16 tolarjev. Povprečna gradbena cena za kva- dratni meter koristne stanovanjske površine, zmanjšane za povprečne stroške urejanja in vrednosti stavbnega zemljiš- ča, bo s prvim januarjem 135.690 tolarjev, kar je slabih osem tisočakov več kot so graditelji morali odšteti v letu 2003. (RP) Imenovanja SLOVENSKE KONJICE - V Svet Osnovne šole Pod goro so bili za predstavnike ustanovitelja imenovani Janez Kušar, Marija Ratej in Irena Švab Kavčič. V Svet javnega zavoda Splošna knjižnica Slovenske Konjice sta bila dodatno ime- novana Alojz Pačnik in Damjan Strele. Za mlade 6,3 milijona tolarjev SLOVENSKE KONJICE - Za sofinanciranje dejavnosti mla- dih in za mlade bo konjiška občina prihodnje leto namenila 6,3 milijona tolarjev. V tem znesku je tako denar za delova- nje Mladinskega centra, za sofinanciranje dejavnosti Druš- tva prijateljev mladine, delovanje Mladinskega sveta kot tudi sofinanciranje dejavnosti različnih društev. Občinski odbor za mladinsko problematiko je sicer predlagal ločene proračunske postavke za te porabnike, vendar njegovega predloga pripravljavci proračuna, pa tudi občinski svetniki na zadnji seji, niso podprli. Tako bo tudi prihodnje leto denar razdeljen na podlagi javnega razpisa za sofinancira- nje projektov in programov. (MBP) V Slovenskih Konjicah bo otroško silvestrovanje s pri- hodom dedka Mraza 31. decembra ob 10.30 v dvorani Ko- njičanka. Za odrasle se bo pričelo silvestrovanje z ognjeme- tom in torto na Mestnem trgu ob 22. uri, za mlade ob 20. uri v MC Patriot, planinci pa bodo silvestrovali na Stolpniku. V Zrečah se bo silvestrovanje na prostem pričelo na Ba- zarju ob 22.30, ognjemete pa napovedujejo ob 00.15 v Zre- čah, ob 00.40 na Stranicah in ob 1.15 na Gorenju. V Vitanju bodo silvestrovali v in pred Kulturnim domom, zbrali pa se bodo ob 11. uri. Tudi tu bo občane nagovoril župan, jedli bodo torto in gledali ognjemet. Na Dobrni, v središču kraja, bo silvestrovanje na prostem vrhunec prazničnega decembra v tej občini. Začetek bo ob 21. uri, z mašo v župnijski cerkvi, od 22. ure pa bodo nadalje- vali z glasbo v živo z ansamblom Labirint. Četrt ure pred polnočjo bodo zbrani prisluhnili kroniki leta, sledila bo žu- panova novoletna poslanica, deset minut čez novo leto pa bo nebo nad Dobrno razsvetlil ognjemet. BJ, MBP Čigava bo zidanica? Zidanica Črešnjice, ki je bila nekoč priljubljena iz- letniška točka celjske regi- je ter širše, bo v letu 2004 končno naprodaj. Veliki go- stinski objekt je že več let prazen, pred tem pa so se v njem menjavali različni na- jemniki, med drugim zreš- ki Unior. Objekt, ki je v lasti Turi- stičnega društva Frankolo- vo, je zdaj potreben teme- ljite prenove, ki pa je za društvo previsoko finančno breme. Za nakup Zidanice Črešnjice, ki je na izjemni lokaciji, se pojavljajo po- samezni interesenti, vendar je njeno zemljišče v lasti dr- žavnega sklada kmetijskih zemljišč. Sklad je funkcio- nalno zemljišče pripravljen prodati, pri čemer bo turi- stičnemu društvu z naku- pom v celoti pomagala ob- čina. V društvu želijo prodati Zi- danico Črešnjice nekomu, ki bi jo namenil turistični de- javnosti ter ji povrnil vsaj del nekdanje slave. BRANE JERANKO Dobrodošli dodatni milijončki Zadnja letošnja seja ko- jiškega občinskega sve- i je bila drugačna od obi- ajnih. Pričela se je s pri- odom skavtov, ki so pri- esli betlehemsko luč mi- li in sporočilo, zaključila a z novoletnim srečanjem, a katerega so prišli tudi ivnatelji in direktorji jav- ih zavodov, predsedniki retov krajevnih skupno- I in delavci občinske ^rave. Na sami seji so občinski etniki sprejeli proračun za o 2004. Obširna razpra- 0 njem je bila že ob nje- vi prvi obravnavi, prav ta- pa tudi na sejah delov- 1 teles občinskega sveta, ihove predloge so pri- avljavci proračuna lahko leloti upoštevali, saj je bil Irotni izračun prihodkov; Skavti so prinesli luč in sporočilo miru iz Betlehema. za 11,3 milijona tolarjev manjši od popravljenega, v katerem so upoštevali spre- menjena navodila ministrs- tva za finance. Skupaj bo ta- ko občina razpolagala z mi- lijardo 742 milijoni tolar- jev. O tem, kako bodo de- nar porabili, med svetniki ni bilo nesoglasij, saj so se do izgradnje gimnazije, ki bo krojila proračun nasled- nja tri leta, že opredelili. Pravzaprav jih je še najbolj skrbelo, če je sam hiter po- stopek sprejemanja v skla- du s poslovnikom. MBP Št. 53 - 30. december 2003 Tenerif e - tudi za ljubitelje miru Na toplo pred mrzlo evropsko zimo - Gorata notranjost in peščene plaže Kanarski otoki ponujajo Evropejcem idealen beg pred mrzlo zimo. Tako ti- stim, ki ne morejo brez ho- telskega udobja in lokalov z domačim pivom, kot lju- biteljem osamljenih kotič- kov. Tudi turistično najbolj oblegani otok Tenerife ne ponuja le množičnega tu- rizma. K sreči se ni potreb- no hudo naprezati, da po- begneš pred običajno po- nudbo hotelov, restavracij in trgovin. Dovolj je le na- jeti avto in se zapeljati stran od turističnih središč. Ko te nehajo spremljati jumbo pa- noji in plakati za tisoč in eno atrakcijo, si na dobri poti. Nekaj snega in cesto zaprejo ... Tenerife je eden izmed najbolj razgibanih in zani- mivih Kanarskih otokov. Še posebno ga zaznamuje go- rata notranjost z najvišjim vrhom Španije Pico de Tei- de ( 3718 m), katere vrh je v zimskih mesecih pogosto za- snežen in kot privid viden s katerega koli konca otoka. Teide je del ugaslega ognje- nika na robu velikanskega kraterja, ki je zaradi neobi- čajne pokrajine zaščiten kot narodni park. Polpuščavsko pokrajino z ostanki razno- barvnih vulkanskih kamnin so tekom stoletij uspele zav- zeti le redke rastline. Živih bitij je med razmetanim ska- lovjem in razbrazdanimi po- toki strjene lave neprimer- no več. Predvsem po zaslu- gi turistov, za katere je to ena največjih atrakcij otoka. Ve- čina pa se zapodi le proti vznožju najvišjega vrhu, ta- ko da je za ljubitelje hoje po lunarni pokrajini na voljo več kot dovolj samotnih ko- tičkov. Sneg v zimskih me- secih tod ni posebna redkost. Postane lahko celo prava nadloga, saj na otoku ne poz- najo zimske službe. Kadar zapade le nekaj centimetrov snega, cesto preprosto zapre- jo za nekaj dni. Enako se zgo- di tudi z gondolsko žičnico, s katero si je mogoče olaj- šari pot v neposredno bliži- no vrha. Nekateri deli otoka so re- snično spektakularni. Eden izmed takšnih, ki se sicer še znajdejo na listi organizira- nih izletov, je Masca. Vasica je vsidrana med visoke vrho- ve, ki se strmo spuščajo na- ravnost v morje. Takšno oko- lje je seveda negostoljubno in popolnoma neprimerno za postavitev hotelov. Toda va- sica je spremenjena v nekak- šno Meko za ljubitelje spo- minkov, saj sem pogosto s te- žavo prisopihajo turistični avtobusi. Med obiskovalci so očitno pogosti tudi dolgopr- steži, saj je bil moj avto že po krajšem postanku na silo odprt, prtljaga v prtljažniku pa v naglici razmetana. Vse skupaj me ni presenetilo, še manj pa vznejevoljilo, saj vrednejše stvari vedno nosim s seboj. Vasica Masca s svojo lego nekoliko spominja celo na sloviti Machu Pichu. Tu se pot za večino obiskovalcev konča. Nekateri se peš spu- stijo še do globoko spodaj ležečega morja. Sam pa sem se raje podal po ovinkasri ce- sti naprej, prori Punti del Te- no. Nekaj kilometrov pred ciljem me je pričakalo opo- zorilo v številnih jezikih. Prehod je dovoljen le s po- sebnim dovoljenjem in še to le ob lepem vremenu! Cesta je namreč speljana pod ne- kaj sto metrov visokimi ste- nami, ki se dvigujejo skoraj navpično iz morja. Pravza- prav opozorilo in znaki za padajoče kamenje skoraj ni- so potrebni, saj je v asfahu vse polno lukenj in velikih skal ob robu, ki očitno po- gosto padajo na cesto. Še po- sebno ob močnejšem dežju. Seveda mi radovednost ni dala miru in pod večer sem se pognal naprej. Hitel sem bolj zaradi bojazni, da ne bi od tam zgoraj res kaj prigr- melo, kot pa zaradi more- bitne kontrole. Nekaj minut nelagodnosti je bilo popla- čanih s postankom na samot- nem rtu, nad katerim so se grozeče dvigale skalne gmo- te, bližnji sverilnik pa je z vseh strani bičal veter v druž- bi visokih valov. Hribi in plaže Zanimiv je tudi drugi ko- nec Tenerife, v zavetju po- gorja Montanas de Anaga^ Skrajni severovzhodni del otoka dobi največ padavin in tako je tod vse zeleno. Lo- vorjevi gozdovi in strmi vr- hovi ter ozke ovinkaste ce- ste se vijejo po slemenih in se vratolomno spuščajo do osamljenih ribiških vasic. Zaradi težje dostopnosti in pomanjkanja primernih plaž tod ni turističnih nase- lij. Še prenočišče je težko najti, vendar pa do večjih mest ni več kot ura vožnje. Začuda sem na koncu ene iz- med strmih dolin našel mor- da najlepšo peščeno plažo na celem otoku. Sicer je umet- nega izvora, toda zato ni nič manj privlačna. Pesek zanjo so prepeljali celo iz Sahare, palme so zasadili in zanjo zgledno skrbijo - verjeli ali ne brez pobiranja vstopni- ne. Še več, v bližini celo ni postavljenega hotela. Plaža pripada bližnji vasici San An- dres, še bolj pa si jo pred- vsem v poletnih mesecih la- stijo prebivalci nekaj deset kilometrov oddaljene prt stolnice otoka Santa Cruz do Tenerife. Plaža v zimskih me- secih običajno sameva, če- prav ima morje blizu dvaj- set stopinj Celzija. IGOR FABJAN V notranjosti otoka kraljuje gorata pokrajina. Palme lahko občudujemo le v mestih in urejenih plažah, kjer domačini skrbijo za namakanje. Št. 53 - 30. december 2003 KULTURA 15 Z levo roko do izdelka Intarzije Francija Rateja - Tehnika, ki poleg ustvarjalnosti zahteva čas in dobre živce Le malo likovnih ustvar- jalcev se v našem po hite- nju značilnem času posve- ča zamudni izdelavi intar- zij. Terjajo namreč ne le us- tvarjalnost, temveč pred- vsem veliko potrpljenja in tudi časa. Konjičan Franci Ratej, ki jih je izdelal že bli- zu 200, pravi, da intarzije vznemirjajo in hkrati po- mirjajo. Zato se jim posve- ča že celo življenje, nedav- no pa jih je prvič predstavil tudi na samostojni razsta- vi. »Kje si se tega naučil? A v zaporu?« Vprašanje, ki bi kak- šnega manj dobro volj nega us- tvarjalca razjezilo, je Fran- ciju čisto normalno, saj ve, da si ljudje težko prestavlja- jo, da bi kdo v eno samo sU- ko vložil več mesecev dela. Menda imajo samo zaporni- ki tako veliko časa, da se lah- ko ukvarjajo z zamudnim, natančnim rezljanjem, lep- ljenjem in gladenjem. Francijeva ljubezen do in- tarzij sega vse nazaj do os- novne šole. Takrat je naredil prvo, potem pa je svojo veš- čino nenehno izpopolnjeval. Najprej v lesarski šoU v Ma- riboru, potem ob svojem delu aranžerja. »Sem samouk; amater, eden redkih, ki se uk- varjamo z zahtevno tehniko intarzij. Zame je ravno pra- va, ker imam rad naravne ma- teriale, naravne barve, ker zahtevajo razmišljanje in us- tvarjalnost, ker me sama iz- delava sprošča.« m, Franci Ratej razstavlja intarzije že desetletja, letos pa je prvič pripravil samostojno razstavo. Od risbe do intarzije Zametek intarzije nastane na papirju. »Najprej narišem risbo v razmerju 1:L Če gre za zahtevno risbo, se posve- tujem z mentorjem Milanom Lamovcem - Didijem. Potem prerišem risbo na furnir in začne se izrezovanje posamez- nih koščkov. Da se mi izde- lek ne razleti, ga lepim s se- lotejpom. Ko je slika sestav- ljena, jo na narobni strani pre- lepim z lepilom in nalepim na leseno podlago. Potem od- stranim selotejp in začne se brušenje, lakiranje, pa spet brušenje in lakiranje vse do gladkega sijaja. Intarzija mo- ra biti brez razmahov tako na oko kot na otip,« opisuje Fran- ci Ratej dolgotrajni postopek. »Najtežje je doseči, da se po- samezni delčki furnirja med seboj povsem prilegajo.« Upo- rablja samo povsem naravne furnirje (tisto, kar industrija vrže stran), ki jih niti ne luži niti ne barva: »Furnir ima vse naravne barve, takšne, kakr- šne ne more narediti noben slikar,« poudarja. Zase in za prijatelje Na prvi samostojni razstavi v Slovenskih Konjicah je Franci Ratej razstavil ciklus 16 slik, izbor od prve leta 1967 pa do danes. Teme so zanj značilne: kmečki običa- ji. Slovenske Konjice, Žička kartuzija, tihožitja in ženski portreti. Kaj pa vse ostale in- tarzije, ki jih je že naredil? »Delam jih zase, za svojo du- šo, potem pa jih podarim pri- jateljem ...« Tudi vsa razstav- ljena dela so mu za razstavo posodili obdarjenci. Razen lesene samokolnice, ki jo je celo intarziral. To je na od- prtju razstave Franci poda- ril svojemu 25-letnemu ne- čaku. Zato, ker mu je takrat, ko je bil star komaj dve leti, po nesreči povozil igračo sa- mokolnico in obljubil, da mu bo naredil novo ... Takšen je Franci, ki ga vsi poznajo kot prijaznega, zgo- vornega, vedno pripravljene- ga narediti uslugo, pa najsi- bodi prijatelju ali kateremu- koli organizatorju različnih prireditev, ki bi radi priredi- tveni prostor primerno ure- dih ... Kar težko si ga je pred- stavljati, kako skoraj vsak dan ure in ure, če mu le čas do- voljuje, presedi v svojem do- mačem ateljeju in ob poslu- šanju glasbe riše, rezlja, le- pi, gladi ... »Svoje delo us- klajujem z glasbo. Mora biti prava, takšna, ki ustreza mo- jemu trenutnemu razpolože- nju in delu. To je zakon.« Zanimivo: Franci dela in- tarzije z levo roko, čeprav si- cer piše z desno. Pravzaprav sam ne ve, zakaj. Ve pa, da to nadvse rad dela, da si želi po- staviti novo razstavo, na ka- teri bo predstavil ciklus do- mačih obrti na Slovenskem, ve, da bo ostal pri klasični ris- bi, saj mu poskusi abstrakt- nih intarzij niso bili všeč. Vča- sih se loti tudi restavriranja starega pohištva: »Navadno na- redim enako intarzijo, kot je bila originalno. So me pa že našli tudi mizarji, ki so želeli intarzijo za novo mizo...« Franci Ratej pač ne zna odre- či prošnje - razen, če misli, da želje ne bi mogel izpolniti tako, kot je treba. Ljudi, ki se imajo za njego- ve prijatelje, pa je veliko. Franci Ratej je bil eden izmed ustanoviteljev Društva konjiš- kih likovnikov, ki ga je vodil celih 25 let. To so bila naj- bolj plodna društvena leta in poznavalci pravijo, da se kar pozna, od kar Franci ni več predsednik... Sam tega seve- da ne komentira, saj mu tega ne dovoljuje značaj. Je pa ve- sel, da so njegova prizadeva- nja opazili tudi drugi. Navse- zadnje občinska Prešernova nagrada ni kar tako, pa tudi letošnje najvišje priznanje žu- pana Janeza Jazbeca ne. Za- gotovo pa je Franci med red- kimi, ki mu tudi drugi pri- voščijo priznanja. MILENA B. POKLIC OCENJUJEMO Lahkotno, a zahtevno Novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra V petek, 26. decembra je v celjskem Narodnem domu nastopil na svojem drugem koncertu (imenovanem No- voletni) v sezoni 2003/04 Celjski godalni orkester pod taktirko Nenada Firšta z go- sti: solistko Andrejo Zakonj- šek; violinistom Jernejem Brencetom in violončelistom Wolfgangom Panhoferjem. Novoletni koncerti Celjske- ga godalnega orkestra so sča- soma presegli svoje koncert- no zasnovane okvire in se po- stopoma spremenili v prave tradicionalne novoletne kon- certe, na katerih ne manjka prijetnih, poslušljivih, lah- kotnih, a kljub temu zahtev- nih skladb. Letošnji novolet- ni koncert, ki so ga odigrali dvakrat (ob 16. uri za izven in ob 19.30 za abonente) je imel operetno-plesni navdih. Na programu so bile arije Ru- salke iz operete Princesa Vr- toglavka (Josip Ipavec), Flo- ram}' iz operete Mala Flo- ramy (Ivo Tijardovič) in Ilo- ne iz operete Ciganska lju- bezen (FranzLehar) v izvedbi sopranistke Andreje Zakonj- šek. Zakonjškova je mlada in perspektivna solistka ma- riborske Opere, ki se enako- pravno posveča tako operni, operetni kot tudi koncertno- solistični karieri. Arije iz ome- njenih operet v njeni izved- bi so izzvenele lepo in lah- kotno, kar je bistveno pri ope- retnem žanru, da ustvarijo pravo vzdušje in s svojo pri- jetno in nezahtevno melodi- jo pritegnejo čim več poslu- šalcev. Ravno nasprotno je ve- ljalo za baletno glasbo, kjer sta bila gib in glasba v času romantike povezana pred- vsem v vsebinah (pravljicah) baletov in vsebina le-teh je bila romantično-mistično- imaginarna. Med tovrstno baletno ustvarjalnost se uvrš- ča Labodje jezero, balet, ki velja za klasiko plesnega us- tvarjanja, katerega Sceno in Čardaš smo slišali v koncert- ni izvedbi Celjskega godal- nega orkestra. Romanca in Fidl fadl (Marko Mihevc) za violino, violončelo in orke- ster, kjer sta izstopala odlič- na solista violinist Jernej Brence in violončelist Wolf- gang Panhofer, je bila pove- zava med lahkotnostjo ope- retnih arij in brezčasnostjo baletne glasbe na eni ter vse- binskega konteksta valčkov in polk na drugi strani no- voletnega koncerta, kjer smo prisluhnili valčku Dunajski valovi (Josef Ivanovici) in Kraljevim pesmim ter Brez- časni polki (Johann Strauss). Skladbi Na lepi modri Dona- vi (Johanna Straussa ml.) in Radetzky marš (Johanna Straussa) sta bili, sta in bo- sta ostali »večno mladi« in tudi zato ju Dunajski simfo- niki na svojem Novoletnem koncertu 1. januarja s tem na- menom vsako leto znova igra- jo ob vstopu v novo mlado le- tu. V Celju smo ju slišali v izvedbi Celjskega godalnega orkestra, ki je s tem zaželel svojemu zvestemu občinstvu prijetno dobrodošlico v pri- hajajočemu letu. KK Premalo denarja za ljubiteljsko kulturo Predstavniki celjskih Iju- liteljskih kulturnih društev io minuli teden razpravljali ) položaju ljubiteljske kul- ure za obdobje od 2004 do 10G7. Mestna občina Celje na- ttreč pripravlja predlog kul- urnega programa na osno- i Zakona o javnem uresni- evanju interesa za kulturo. Gre za strateški načrt ozi- oma dokument, ki bo opre eljeval kulturo na sploh, zno- aj tega pa tudi dejavnost Iju- iteljskih kulturnih društev, 'menjeni dokument bo v pri- odnjih letih služil kot osno- i za financiranje, delovanje i razvoj kulturnih dejavno- i. Tokratne razprave so se deležih nredstavniki Mest- ne občine Celje, Zveze kul- turnih društev in celjske iz- postave Javnega sklada za kul- turne dejavnosti. Kot je bilo pričakovati, je bilo največ pri- pomb glede denarja. Želj ko Cigler iz Mestne občine Ce- lje je obljubil, da bo občina z rebalansom proračuna za- gotovila nekaj dodatnih sred- stev za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Poleg tega bo v proračunu za prihodnje leto delež sredstev za ljubiteljsko kulturo ločen od finančnih sredstev za ostale kulturne dejavnosti, dodatna sredstva pa naj bi bila zagotovljena tu- di za mednarodna srečanja, nastope, izide knjig, zgoš- čenk in podobno. Večni prob- lem številnih društev pa je tu- di prostorska stiska oziroma pomanjkanje prostora za vadbo. Zveza kulturnih dru- štev bi morala dobiti večjo svetovalno vlogo, takšno, kot jo je imela nekoč, so menih v razpravi. Sicer pa je celjska občina ena redkih, ki se je za pri- pravo kulturnega programa sploh odločila. »Kar dve tret- jini lokalnih skupnosti v Slo- veniji tega programa namreč ne pripravlja,« je razočaran predsednik Zveze kuhurnih društev Slovenije Franci Pi- vec. Predlog kulturnega progra- ma Mestne občine Celje naj bi svetniki obravnavali ja- nuarja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pregledna razstava diapozitivov 28. slovensko pregledno razstavo diapozitivov sta sredi decembra v Celju pripravi- 1 Fotografsko društvo Celje in Fotografska zveza Slovenije. Dve nagradi tudi v roke eljskima ustvarjalcema. V Domu sv. Jožefa so pripravili projekcijo vseh sprejetih in nagrajenih del letošnje regledne razstave umetniške fotografije, kot so jo avtorji zabeležili s svojimi fotoaparati a dia film. Ustvarjali so na razpisani temi: Prosta tema in Arhitektura, komisija pa je regledala vsa dela in podelila nagrade ter diplome. V prosti temi je prispelo 454 del, v 'mi arhitektura pa 332 dia posnetkov, med katerimi je 1. nagrado za posnetek Harmoni- : prejel Vinko Skale (FD Celje), posebno nagrado žirije za delo Zob časa II pa Marjan Bskovšek (FD Celje). ŽIVKO BEŠKOVNIK Št. 53 - 30. december 2003 življenje z drugačnim re Umetnost družine Jenček - Tudi usklajevanje urnikov je prva umetnost - Nevsakdanja poroka - Na odru z mavcem i minutah zbirka pesmi Družino Jenček smo obi- skali v nedeljo dopoldne. Ta- krat so vsi zbrani in imajo čas za klepet. Renato je gle- dališki in filmski igralec in nima rednega urnika, Gre- ta je profesorica nemškega jezika, občasno pa jo lahko vidimo tudi kot prevajalko na kakšni tekmi. Tri dekli- ce pa imajo tudi različne ho- bije, zato so še posebej ve- seli skupnih trenutkov. Utrip v družini je popolnoma dru- gačen kot tam, kjer imata starša ustaljen urnik. Gledališke predstave so zve- čer, vaje pa se tudi ne začnejo v zgodnjih jutranjih urah. Življe- nje z umetnikom ni za ljudi s slabimi živci in za ljudi, ki se ne znajo sami zaposliti. Mora te zanimati gledališče, ker si- cer ne razumeš tega načina živ- ljenja. Stranski opazovalec bi morda na prvi pogled rekel, da gre pri družini Jenček za kaos, vendar je pravi odgovor, da gre le za drugo obliko reda oziro- ma discipline, ki mora brezpo- gojno veljati. Delovni čas gle- dališkega igralca je vsak dan dru- gačen, zato je treba imeti dnevni in tedenski načrt, prav tako so potrebni sprotni dogovori. Ne duhovnik ne vojak, igralec! Renato Jenček se je rodil v Kranju, nato je živel pri babici v Prekmurju, obiskoval osnovno šolo v Postojni, kjer je večkrat recitiral in sodeloval na različ- nih nastopih, v gimnaziji pa je sodeloval v številnih šolskih sku- pinah ter delal z amaterji, kjer je spoznal osnove gledališča, se zaljubil vanj ter se odločil za igralsko akademijo. Najprej je sanjal o duhovniškem poklicu, pa o vojaški gimnaziji, nato pa se je tehtnica prevesila na stran igre. Vse te poklice pa druži prav nastopanje. Kot igralec je Re- nato najprej delal v gledališču v Novi Gorici, nato pa v Mari- boru. Od štajerske prestolnice se je poslovil prav v času Pan- durja, ker sta se preveč razli- kovala v pogledih na estetiko v predstavah. Od leta 1990 je član zasedbe SLG Celje, kjer je za- poslen za nedoločen čas in je tudi sindikalni predstavnik. Pr- va njegova večja vloga v celj- skem gledališču je bila kmalu po prihodu vloga Jadrana Krta. Renata lahko trenutno gledamo v predstavi Na kmetih, ki bo tudi silvestrska predstava, ja- nuarja pa začenja študij pred- stave Seksualne nevroze naših staršev. Kremne rezine in neobrita brada Glavna vloga Tartuffa je bila njegov zelo velik izziv, prav ta- ko pa tudi glavna filmska vlo- ga v novem filmu Vinka Moderndorferja Predmestje, ki si ga bomo lahko ogledali pri- hodnje leto. Režiser je od Re- nata zahteval, da se zredi, kar mu je z velikim veseljem tudi ustregel. »Nikoli nisem veljal za suhca, tokrat pa sem jedel brez slabe vesti kremne rezi- ne za zajtrk in malico. Hujša- nje je problem, s katerim se mora igralec kasneje sam uk- varjati,« pravi Renato, ki se je prav pri snemanju Predmestja enkrat tudi preveč obril. »Mo- ral sem biti neobrit, ko pa sem bil enkrat dva dni prost, sem se obril v prepričanju, da mi bo brada že zrasla, pa seveda ni. Producentka mi je prišla po- vedat, da če se bom nekontro- lirano bril, bom lahko dal kak- šen milijon iz žepa in takrat me je minilo, da bi se sam bril.« Če torej Renata srečamo neo- britega, to ne pomeni, da do- ma nimajo britvic, ampak le to, da mora biti neobrit za kak- šno predstavo. Ali pa mora imeti za kakšno prestavo tatu. Renato Jenček je že pred glav- no vlogo v Predmestju i filmu Veter v mreži, v teli ski nadaljevanki Internat dinskem filmu Zimska ri ca in še nekaterih drugih i Zelo rad dela tudi z amai mladimi. Morda se mu uresničile najbolj skrite da bi nekoč imel svoje lišče. V Mladinskem ceni > Ije je namreč začel dfi Renato Jenček in Greta Senič (takrat že Jenček) Babica in dedek sta vesela, kadar ju obišče hči Greta z otrokoma in možem. Brina in Zala sta pri babici ii ob petkih, Renato in Greta pa si brez dobrih staršev težko prestavljata življenje. St. 53 - 30. december 2003 njo arkado - V 90 rtski studio za gledališko de- , ost, ki naj bi bila neka ob- iolskega procesa in morda roiiukcije. Povabilu MCC- je odzval na pobudo mla- predvsem srednješolcev, ojim dekletom Renato rad Dveduje pravljice, neka- ka se bodo še spomnili ti- ki jih je pripravljal za Ra- pelje. rožno resno delo zadnjem rojstnem dne- Greta Renata preseneti- di s posebnim albumom, erem je zbrala vse zapise govih igrah. V tem albu- lahko tako najdemo po- k, da je dobil študentsko jrnovo nagrado za igro v erovem Namišljenem iku, da je delal z Draga- Živadinovim v gledališ- stre Scipion Nasice in bil ii študija z njegovo pred- na zelo uglednem festi- v Edinburghu. gralskem poklicu imamo h laiki povsem napačno »tavo, resnica pa je, kot tudi Renato, da gre za no resno delo«. Ob kate- pa se seveda kdaj zgodi caj smešnega. »Včasih se Iru kaj zatakne in nasta- lesmisli, ko se vsi na odru mo, publiki pa ne vem, udi tako smešno.« V gle- u lahko pride tudi do nez- »Šelih mi je s kozarcem heralki s publiko razbil o, dokler se ni vlila kri, smo vedeli, ali bi nada- i z igro ali šli k zdravni- ; bil pa zdravnik tudi du- , ko smo mu razložili, da jamo iz gledališča. Reži- Vinku Moderndorferju, je spremljal, je dejal, da ) najbolje, če bi nekaj časa Frankensteina.« Pri Flo- iskem slamniku je Rena- il z mavcem »Mislili so, to režiserjeva domislica, asneje so ugotovili, da pravi mavec« Kreativna energija mladih jo bogati Greta je postala univerzitet- na diplomirana novinarka prav na 23. rojstni dan, je pa tudi profesorica nemškega jezika in književnosti. Po končani fakul- teti se je najprej zapodila v no- vinarske vode in pripravništvo opravila v naši medijskih hiši, nato pa se je posvetila pouče- vanju na Srednji ekonomski šo- li Celje, kjer med drugim pri- pravlja šolski časopis in zdaj tudi internetni časopis. Je tu- di sodna tolmačica. Pred dne- vi je Greta postala tudi sindi- kalna predstavnica, zato ima- ta z Renatom zdaj še eno temo za pogovor več. Veliko je poučevala že v času študija, pot pa jo je zapeljala na center za poučevanje in uče- nje tujih jezikov Glotta nova, kjer se ukvarjajo z zelo sodob- nimi metodami, od miselnih vzorcev, nevrolingvističnega programiranja (NLP), z global- nim učenjem in tam je dobila priložnost spoznati ljudi, poz- nane v svetovnem merilu, s ka- terimi so še danes prijatelji. Me- tode, ki se jih je naučila na Glotta novi, lahko pri pouku koristno uporabi. Rezultat ene posebnih tehnik so pesmi, ki so jih lani naredili med uro nadomešča- nja. V 90 minutah je nastalo 50 izdelkov, 46 pesmi razpoloženj- ske lirike pa je objavljenih v po- sebni zbirki, ki so jo podelili kulturnemu atašeju na nemš- kem veleposlaništvu v Ljublja- ni na podelitvi nemških jezi- kovnih diplom v Celju. Ta je Greti svetoval, naj zbirko poš- lje v Koln, kjer so pesmi dali na svetovni splet. Zdaj že dobi- va odzive iz Turčije, Madžar- ske in drugih držav. Prepriča- na je, da mladi želijo uporab- ljati jezik in iščejo možnosti za praktično uporabo. »Želijo na- stopati, si dopisovati s prijate- lji, ustvarjati. To jim v šoli ve likokrat manjka. Tisti, ki jih je- zik zanima, so priptavljeni žr- tvovati tudi prosti čas, potre- bujejo pa priložnost in vods- tvo. Rada delam z mladimi, nji- hova kreativna energija pa tudi mene bogati.« Greta je bila aprila z dvema dijakinjama na seminarju o vlogi Evropske unije v svetu, oktobra pa je bila štipendist- ka nemške vlade na 14-dnev- nem izobraževanju za učite- lje nemškega jezika iz osred- nje in vzhodne Evrope in edi- na iz Slovenije. Poroka v sredo in žur v Barf lyu Greta je Renata najprej opa- zila prav v gledališču, ko je igral Truffaldina v predstavi Franci- ja Križaja Sluga dveh gospodov. Takrat je bila še študentka in od takrat je sanjarila o njem, čeprav se nista poznala. Spoz- nala sta se ob predstavi Floren- tinski slamnik Vita Tauferja, ko je na Dnevih komedije Renato postal tudi komediant večera. Iskrica ni preskočila kar takoj. Ko je Greta še delala na Radiu Celje, je slučajno našla vabilo na predstavo Naši trije angeli, ki jo je Renato režiral v Vele- nju. Odločila se je, da bo, če- prav ni pokrivala kulture, za in- formacije o tem dogodku po- skrbela prav ona. Poklicala je Renata in ga povabila na interv- ju. Na vprašanje, koliko upri- zoritev lahko pričakujemo, jo je Renato grdo pogledal, ker se tega vprašanja režiserjem ne za- stavlja. Greta je razmišljala, da si očitno nista simpatična, a da gre vseeno na premiero. Na dru- žabnem srečanju po premieri pa sta si postala všeč. Prvi ran- di je bila Eksplozija spomina na Odru pod odrom. Ko sta ugo- tovila, da sta neločljiva, sta se odločila za nekoliko drugačno poroko. Poročila sta se na sre- do samo ob spremljavi prič, na- to pai so šli žurat v Barfly, med- tem ko sta za prijatelje in so- rodnike kasneje pripravila pik- nik. Gledališče jo je združilo in še danes si Greta Renatove predstave vedno ogleda in pravi: »Še danes je zame gledališče mistični svet, predvsem zao- drje. Zagledaš človeka, s kate- rim ješ, spiš, potem pa ga vi- diš namazanega, vidiš ga, ka- ko se npr. dere, čeprav tega si- cer nikoli ne počne, in te šoki- ra, ko ga vidiš kot drugega člo- veka.« Renato na to dodaja: »Ko je Greta presenečena, vem, da je lik dober. Gledališka stvar- nost nima veliko zveze z real- nim svetov. So pa koščki duše v vsakem liku in je včasih iz posameznega lika težko izsto- pati. Lik se ne naredi čez noč, moraš ga raziskovati, se z njim ukvarjati dlje časa, ga ljubko- vati, gojiti in se v njega dobe- sedno zaljubiti.« Male umetnice Renato in Greta Jenček imata dve zelo bistri in ljubki de- klici: triletno Brino in dve le- ti staro Zalo. Renato ima tudi 13 let staro hči Ano iz prvega zakona, ki pleše pri Ani Vovk Pezdir in je pred nekaj leti os- vojila tretje mesto z avtorskim plesom na plesnem srečanju Opus. Med številnimi dejav- nostmi ima Ana zelo rada tu- di tabornike, prav tako se uči igranja na klavir. Brina se je rodila prav na kresno noč. Že takrat je želel biti Renato prisoten pri poro- du, pa je bil v Krškem na pred- stavi Limonada Slovenica. Greta je najprej mislila, da brez Renata ne bo mogla ro- diti, vendar se je Brini, ki zdaj ne more brez atija, mudilo na svet. Pri rojstvu Zale pa so se Renatu uresničile sanje. Brina je v teh dneh dobila drsalke in se že veseli prvih akrobacij na ledu, sicer pa že pleše pri Plesnem forumu, prav tako pa hodi tudi k plesnemu krožku v vrtcu. Našteti zna vse gledališke vloge, v katerih tre- nutno igra ari, tako Brina kot Zala p^^ata že kakšno nemš- ko besedo. Obe kažeta veliko ljubezen do glasbe, tolčeta po ripkah, na njuno željo pa na orgle zaigra kakšno otroško pesmico njuna mamica, de- kleti pa zraven pojeta. Greta poleg orgel igra še blok flav- to. Pravi užitek pa je posluša- ti tudi Renata, ko poje in se spremlja na kitaro. Na Dne- vih komedije oziroma ob dru- gih družabnih srečanjih se naj- večkrat odloči za razpoloženj- sko liriko, sama pa se najbolj spominjam odličnega izvaja- nja skladb Iztoka Mlakarja. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIC in album Jenčkovih 1. maj vStella Marisu, kjer je Brina naredila prve korake. Brina. Zala in ata Jenček na igrišču. V času snemanja Predmestja so dekleta večkrat obiskala Renata v Ljubljani. Prva, ki se mu je stisnila v objem, je bila Brina. Jenčkovi med dopustom Zala in Brina kot klovna ob minulem pustu. Po vrnitvi Grete iz Nemčije sta dekleti veselo pozdravili mamico. Št. 53 - 30. december 2003 18 KRONIKA V Zagrebu ustreljen Celjan; mafijski obračun? Krut umor 33-letnega Zlatka Žoherja - Je šlo res za t.i. zemunsko mafijo? - Našli grozljivo sporočilo v torek je odjeknila vest, da naj bi v Zagrebu dan prej ustrelili 33-letnega Zlatka Žoherja, čeprav takrat v Za- grebu uradno še niso potr- dili identitete umorjenega. Gre za znanega Celjana, ki je že imel opravka s celjski- mi policisti. Da je bilo ne- kaj narobe, pa naj bi neka- teri iz njegove bližine slu- tili že v ponedeljek. Zagrebška poUcijsk^uipra- va je v ponedeljek na svojih spletnih straneh objavila vest o najdenem truplu pred ho- telom I v Remetinski ulici v Zagrebu. Truplo, po takrat- nem opisu je šlo za moškega okrog 30 let, na kratko pri- striženih las, oblečenega v čr- no, je ležalo ob pločniku, ki vodi do bližnjih teniških in golf igrišč, vzporedno z glav- nim vhodom v hotel. Kot je natanko pred tednom dni pi- sal Večernji list, naj bi tru- plo nekaj minut po sedmi uri zjutraj opazila mimoidoča in odšla na recepcijo hotela, od koder je policijo pokUcal tamkajšnji varnostnik. Ob tru- plu niso našli nobenih doku- mentov, le ključ od osebne- ga vozila, pravijo naši viri. Zagrebški policisti naj bi za- to s ključem dodobra preče- sali okolico, da bi našli pra- vi avtomobil. Šlo naj bi za BMW, v katerem naj bi imel umorjeni tudi dokumente. Druga različica pa je, da Zlat- ko Žoher tudi ključev ni imel pri sebi, temveč so jih polici- sti, zatem ko so pregledali oko- lico najdbe trupla, našli v par- kiranem BMW-ju. Nekateri hr- vaški mediji so iz tega razvili zgodbo, da se je umor zgodil ob hotelu, ker naj bi bilo vo- zilo v bližini in truplo ni bilo preneseno. Hrvaški časopisi še . pišejo, da naj bi na kraju, kjer so našli mrtvega, našli še dva tulca od strelnega orožja. Neuradno: vozilo naj ne bi bilo njegovo, marveč od ne- koga drugega, ki naj bi mu ga le posodil. To nasprotuje podatku, da naj bi umorjeni pripeljal avto iz Srbije, kjer naj bi ga kupil od tamkajš- nje dobro znane zemunske mafije. Ta naj bi mu zaradi nedokončanih poslov zatem grozila. Vendar ljudje govo- rijo marsikaj. Dokler polici- ja ne bo dobila storilcev, os- taja smrt Zlatka Žoherja za- vita v skrivnost. Kot nam je minuli torek po- vedala tiskovna predstavnica zagrebške policijske uprave Gordana Velam, so truplo odpeljali na Zavod za sodno medicino in kriminalistiko, da bi ugotovili natančen čas smrti. Celjska policijska upra- va zdaj tesno sodeluje s hrvaš- kimi kolegi, minuli teden naj bi se celjski kriminalisti po- govarjali s kar nekaj Celjani, da bi izvedeU čim več infor- macij, morebiti koristnih za preiskavo. Motiv umora še ni znan, storilci so namreč še vedno na begu. Šlo pa naj bi za nevarno zadevo, na celjski policiji pravijo, da do nadalj- njega zaradi interesa preiskave ne morejo dajati informacij. Sumljivi verz Zlatko Žoher naj bi bil dva- krat ustreljen v tilnik, dom- nevajo, da od blizu, kar mnogi povezujejo z mafijskim nači- nom usmrtitve. Ali je imel še kakšne druge znake nasilja na telesu, ni znano. Sporočilo, ki spominja na ameriške tri- lerje, pa so našli le nekaj me- trov stran od kraja, kjer je le- žalo truplo. Na listu A4-for- mata naj bi bilo z otroško pi- savo zapisano: »Mi smo pri- kaze, ne traži dokaze, nemoj tražit nas, vrištit na sav glas.« To v prevodu pomeni: »Mi smo prikazni, ne išči doka- zov, ne išči nas, ne vpij na ves glas.« AU je sporočilo kakor- koli povezano z najdbo tru- pla, se še ne ve, je pa dokaj sumljivo in preveč naključ- no. Gre za verz iz pesmi ra- perja Eda Maajke. Izvedeli smo, da naj bi bil Žoher že v nedeljo v Zagre- bu s svojim znancem, mu na- ročil, naj se odpelje proti slo- venski meji, češ da ga bo po- klical in prišel za njim. Vmes naj bi se sestal še z nekim člo- vekom in sklenil nek posel. Od Zlatka naj ne bi bilo od takrat več glasu. S Paga in Celja Na zagrebški policiji so že v torek povedali, da domne- vajo, da gre za moškega iz Lič- ko-senjske županije oziroma z območja Paga, kar drži. Del- no. Zlatko je imel namreč po mami tudi hrvaško državljans- tvo in priimek Prša. V Slove- niji so ga poznali kot Žoher- ja. Na Hrvaškem nima krimi- nalne preteklosti, na našem območju pa je policiji znan zaradi domnevne vpletenosti v kazniva dejanja premoženj- ske kriminalitete in menda drog. V Slatinski ulici na Vru- Ijich v Novalji na Pagu naj bi imel Žoher hišo, kjer naj bi bil kar nekaj časa med letom, čeprav so ga zadnje dni vide- vali tudi v Celju. Tu je imel tri otroke, stare okrog šest, dveh in enega leta. V Novalji naj bi ga pozna- li večinoma mladi, predvsem menda pod imenoma Tomaž oziroma Teodor. Glasne so govorice, da naj bi imel tudi jugoslovansko državljanstvo, da naj bi se ukvarjal s mami- laškimi posli mednarodnega obsega, da v Novalji prijate- ljev in tesnejših stikov z oko- ličani ni želel imeti ... Kot človek naj bi bil zanimiv, oboževal naj bi vodne špor- te, živel pa je na veliki nogi, cenil dobre zabave in se gi- bal v višji družbi. Žoher skoraj nikamor ni odšel sam. Skrat- ka, govori se veliko. Novembra je bil v zagreb- ški Dubravi ustreljen 30-let- ni Željko Bilen, ki naj bi bil tamkajšnji narkosceni dobro znan. Njegovega morilca še niso izsledili, dober mesec dni kasneje so v Zagrebu ustrelili Zlatka Žoherja, za katerega zdaj Zagrebčani ugibajo, da je imel podobne posle. Ven- dar pred odhodom v Zagreb naj ne bi bil zaskrbljen zara- di česarkoli. Očitno takšnega krutega obračuna ni pričako- val, ker naj bi ljudi, s kateri- mi se je srečal, poznal. Zlatka Žoherja so pokopali včeraj na celjskem mestnem pokopališču. RH Hrvaški mediji so se na dolgo razpisali o domnevnem mafijskem obračunu zaradi nerazčiščenih poslov z drago. Izsek je z intemetne strani Večemjeg lista. Leta 1998 je Zlatko Žoher poleg še štirih Celjanov sedel na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča zaradi dom- nevnih goljufij, ponarejanja listin, tatvine in hudodel- skega združevanja. Obtožnica je peterico bremenila kaz- nivih dejanj v vrednosti 24 milijonov tolarjev, šlo pa naj bi za sumljive posle in manipulacijo pri prodaji šestih avtomobilov. Kazniva dejanja naj bi segala še v leto 1996, vendar naj bi obsodba obvisela v zraku. Padel iz vozila V nedeljo, nekaj minut čez deveto uro zjutraj, se je na avtocesti Celje- Vransko zgodila tragična nesreča. 19-letni voznik osebnega vozila je na odseku pri Lopati, kjer se izvajajo gradbena dela, sunkovito zapeljal levo, izgubil oblast nad vozilom in trčil v varovalno kovinsko ograjo. Pri tem je iz vozila padel 28-letni sopotnik D. L. iz okolice Murske Sobote, ki je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Voznik in še dve sopotnici so bili huje ranjeni. V enakem času pa je na nasprotnem voznem pasu prišlo do naleta dveh osebnih vozil, v katerem nihče ni bil poškodo- van. Zaradi obeh nesreč je bila avtocesta med Celjem in Arjo vasjo popol- noma zaprta štiri ure. Na celjskih cestah je letos umrlo že 29 ljudi. SŠ Foto: GK Št. 53 - 30. december 2003 ŠPORT 19 Po pravljici sledi Lemgo Žreb na Dunaju je bil »sredinski« - Za polfinale 14. in 21. februarja, najprej v Celju Celjski rokometaši so po žrebu na sedežu evropske zveze, v četrtfinalu lige pr- vakov, dobili za nasprotni- ka nemškega prvaka Lem- go, ki je izločil Prule. Tek- mec je bil med željami na sredini lestvice. Celjani so si želeli predvsem Szeged in Zagreb, nikakor pa ne Ciu- dad Reala, Fotexa, Flens- burga in Magdeburga. Čestitke celjskemu taboru za podvig proti Ademarju so pred žrebom v prostorih EHF na Dunaju prihajale z vseh strani, hladen je ostal le pred- stavnik Ciudad Reala. Med elito so ostali trije nemški klubi, dva madžarska pred- stavnika ter po eden iz Špa- nije, Hrvaške in Slovenije. Če- trtfinalni pari so: Flensburg - Zagreb, Szeged - Magde- burg, Celje Pivovarna Laš- ko - Lemgo in Ciudad Real - Fotex. Pare četrtfinala pokala pokalnih zmagovalcev je žre- bal Vlado Nekič (RK Za- greb): Creteil - Portland, Halmstad - Tušem Essen, Sporting Lizbona - Gorenje Velenje, Valladolid - Sandef- jord. Športnega direktorja Celja Pivovarne Laško Slavka Ive- ziča so povabili, da je dolo- čil pare vjj^okalu EHF. Potem je dejal: »Ze večkrat sem ome- nil, da je naša ekipa sposob- na marsičesa. Če pusti srce na igrišču, tako kot je to sto- rila proti moštvu iz Leona, potem lahko izloči tudi naj- boljši klub Bundeslige.« Tre- ner Miro Požun je takole reagiral: »Doletel nas je iz- jemno kakovosten nasprot- nik, pravzaprav nemška re- prezentanca v malem. Navi- dezno igra počasi, a to ni res. Ima hitre nasprotne napade. odlično obrambo 6-0. Sku- šali se bomo dobro pripravi- ti. Imamo občutek, da so na- še možnosti za napredovanje precejšnje.« Predsednik To- ne Ttirnšek je igralcem in strokovnemu vodstvu izkazal zaupanje: »Zadovoljen sem, čeprav je tekmec odličen. Po tem, kar smo prikazali do- slej, imamo pravico biti op- timisti in upati še na eno pre- senečenje.« Menedžer Lem- ga Fynn Holpert tudi ni bil razočaran: »Pravzaprav sem ze- lo zadovoljen. Celje Pivovar- na Laško je zelo zanimiva eki- pa, saj je bila doslej zmeraj v samem vrhu evropskega roko- meta in pred četrtfinalnim sre- čanjem vsekakor ni brez mož- nosti. Kljub temu bomo nare- dili vse, da ji preprečimo na- daljevanje, saj imamo letos izredno dobro ekipo, ki je spo- sobna priti do finala.« DŠ Foto: GK Takšnih prizorov si celjska dvorana želi tudi med evropskim prvenstvom in po prvem obračunu z nemškim prvakom. Luka Založnik jahalec leta že pri 20 letih je Luka Za- ložnik, doma iz Gotovelj pri Žalcu, postal najboljši ja- halec leta v konjeniškem športu. Lovoriko si je zago- tovil že pred zadnjo tekmo državnega prvenstva. S preskakovanjem ovir se ukvarja že 12 let, sedaj pa na- stopa za konjeniški klub Ro- gaška Slatina, ki je bil usta- novljen pred dvema letoma. Lani je bil ekipno tretji v dr- žavi, letos pa drugi. »Leto je bilo zame zelo uspešno. Kot prvi Slovenec sem se kvalifi- ciral za evropsko prvenstvo. S komaj osemletno kobilo L&H Columbia sem zaklju- čil mednarodni CSI turnir v Velenju na petem mestu, kar je bil najuspešnejši dosežek med Slovenci. Potem so se uspehi stopnjevali. Mecen Viktor Kolar, veliki zanese- njak in ljubitelj konj, mi je zaupal izjemnega devetletne- ga konja KWPN pasme z ime- nom Topas. Takoj sem se ujel z njim in sprva osvojil šesto mesto na tekmi za svetovni pokal v Bratislavi, nato pa zmagal v Podebradyju na Luka Založnik Češkem, kjer sem izenačil slo- venski rekord s preskočeni- mi 200 centimetri. S sloven- sko reprezentanco smo se uvrstili v drugi krog pokala narodov na tekmi za svetov- ni pokal v Zagrebu. Ob kon- cu smo pristali na osmem me- stu. Sezono sem na neurad- nem evropskem prvenstvu za mladince in mlade jahače za- ključil na odličnem sedmem mestu,« je pripovedoval za- dovoljni Luka Založnik. TONE TAVČAR Naj športniki leta po vašem izboru že sedmič zapored boste izbirali najboljše športnike, športnice, trenerje in ekipe na Celjskem, tako poslušal- ci Radia Celje kot bralci No- vega tednika. Med tistimi, ki boste glasovali preko ku- ponov, bomo izžrebali na- grajence, ki jih bo obdaril fitnes center za rekreacijo in zdravje Top-Fit. Glasujete lahko za vsako- gar, za katerega menite, da si je to zaslužil. Izbira je po- vsem vaša. Sicer pa našteva- mo nominirance. Med šport- niki so izstopali rokometaši Celja Pivovarne Laško Dejan Peric, Renato Vugrinec, Eduard Kokšarov, Sergej Rutenka, Žikica Milosav- Ijevič in Miladin Kozlina, ter Vid Kavtičnik (drugi stre- lec MSP) in Gorazd Škof iz velenjskega Gorenja, nogo- metaši CMC Publikuma Si- mon Sešlar kot najbolje oce- njeni igralec prejšnjega pr- venstva (po TVC in NT&RC), Robert Koren in Mitja Brulc, ter Alen Mujanovič iz Šmart- na kot najbolje ocenjeni igra- lec jesenskega dela tekočega prvenstva, tekač Stanko Bar- ber po osmi zmagi od Celja do Logarske doline ... Med športnicami predlagamo at- letinjo Jolando Čeplak, ki je uradno najboljša v Slove- niji v letu 2003, teniško igral- ko Katarino Srebotnik po zmagi med mešanimi dvoji- cami na odprtem prvenstvu ZDA, judoistke Lucijo Po- lauder kot 3. na članskem EP in zmagovalka na mladin- skem EP in na svetovnem po- kalu, Petro Nareks s srebr- no medaljo z EP in prvim me- stom na svetovnem pokalu, kegljavko Mariko Kardinar z drugim mestom na posa- mičnem svetovnem pokalu... Miro Požun (RK Celje Pivo- varna Laško; četrtfinale lige prvakov in pokala pokalnih zmagovalcev, L v DP), Ma- rijan Pušnik (NK CMC Pub- likum; drugi mesti v DP in slovenskem pokalu), Marjan Fabjan (JK Sankaku; tvorec izjemnih dosežkov celjskih judoistk), Lado Gobec (KK Miroteks; 1. mesto ekipno na svetovnem pokalu), Ivan Vajdl (RK Gorenje; sloven- ski pokalni prvak), Drago- mir Bukvič (KK Merkur; slo- venski državni in pokalni pr- vak) so bili najboljši trener- ji. V konkurenci klubov so se najbolj izkazali RK Celje Pivovarna Laško, CMC Pub- likum, JK Sankaku, KK Mi- roteks, RK Gorenje, KK Mer- kur, NK Šmartno (4. v DP), SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem, (šestič najboljši strelski slovenski klub) ... DŠ, foto: GK Lani ste izbrali atletinjo Jolando Čeplak... ...In rokometaša Dejana Perica. Št. 53 - 30. december 2003 20 ŠPORT LETNA KOŠARKARSKA INVENTURA Saj po novem letu boljše bo! v Laškem in Šoštanju po menjavah trenerjev bolje - Na Polzeli zdaj neznani Poplatnik - Bodo ukrepali tudi v Šentjurju in Zrečah? Iztekajoče se leto 2003 ni bilo, kar se tiče klubov s Celjskega, kdo ve kako us- pešno, čeprav so bile neka- ko ohranjene pozicije iz leta poprej. Seveda gre tukaj be- seda o petih klubih, ki igra- jo v dveh najvišjih košar- karskih ligah. Jadranski in 1. A SKL. V ospredju zanimanja so bih seveda belo-zeleni iz Laš- kega. Zgrešena sezona in novi horizonti Laščani so spomladi, v drugem delu prejšnje sezo- ne, doživljali veliko pora- zom, ekipa pa je povsem iz- gubila samozaupanje in tu- di gledalce. Blede predsta- ve, tudi ob tistih redkih zmagah, so namreč povsem izpraznile Tri lilije, tudi ti- sti najzvestejši navijači Green bottlesi so se izgubi- li. Vse to je pomenilo skro- men uspeh v ligi, ki ni pri- nesel evropskega pokala za novo sezono, in obenem kaj hitro in tiho slovo neuspe- šnega trenerja Predraga Kruščiča, ki je v drugi se- zoni naredil klubu več ško- de kot koristi. V moštvu pi- vovarjev so hitro reagirali, zakopah bojno sekiro in v klub vrnili najuspešnejšega trenerja v zgodovini Aleša Pipana. Ta je povsem spre- menil moštvo, namesto vprašljivih Američanov pa pripeljalv klub mlade igral- ce iz Slovenije in iz prosto- ra bivše skupne države. Sa- ma košarka je postala v Laš- kem ponovno pravi hit, kajti ob zmagah je tu bila še ka- kovostna igra, kakršno so v tem mestu lani pozabili. Pi- pan je z mlado ekipo kaj kmalu osvojil simpatije tu- di v slovenskem prostoru, saj je bilo prav njegovo moštvo prvo tretjino sezo- ne najuspešnejše med slo- venskimi. Porazi v zadnjem mesecu so sicer nekoliko pokvarili dober start, ven- dar niso odvzeli tistega po- trebnega elana za delo, ki mora slej ko prej ponovno prinesti rezultate. V porazih se je lepo videlo, da moštvo potrebuje še nekaj časa in morda še kakšnega igralca, ki bi v ključnih trenutkih znal ekipo popeljati do zmage, kajti največ porazov je priš- lo prav v samih končnicah tekem. Kljub porazom pa gledalci niso obrnili hrbta ekipi in to je tisto odločilno dejstvo, ki govori v prid eki- pi in njenemu trenerju. Pivovarji so imeli v 14 krogih lige Goodyear tretjo najboljšo obrambo, ki je zadostovala za trenutno sedmo mesto. Menjave trenerjev Potem ko so lansko sezo- no v Šoštanju zaključili z naj- večjim uspehom v zgodovi- ni kluba in šestim mestom v Sloveniji, so v novo kreniU z bistveno pomlajeno ekipo in predvsem manjšim proraču- nom. Trener Miloš Sagadin je tako moral graditi vse zno- va, to pa mu ni uspelo. Po seriji porazov so se namreč v upravnem odboru kluba od- ločili, da ga zamenjajo - v Ša- leško dolino je prišel Memi Bečirovič, ob njem pa še dva nova igralca. Poteza kluba, ki nikoli ni najbolj popular- na, pa je bila'zadetek v pol- no. Moštvo se je povsem pre- rodilo, prišla je velika serija petih zmag, ki je Elektro po- peljala na četrto mesto na ta- beli, vrnili so se gledalci (še vedno ne v dovolj veliki me- ri), vrnil pa se je tudi nasme- šek na lica vseh v klubu. Gle- de na sestavo ekipe, ki do- bro dela, je pričakovati še na- daljnje stopnjevanje forme in odmevne zmage ter nenazad- nje tudi play - off, torej igra- nje v končnici prvenstva sku- paj z ekipami iz Jadranske lige. Malo stran od Šoštanja, na Polzeli so v prejšnji sezoni uspeli izvleči obstanek v li- gi, zato so se odločili za te- meljit remont, tako v moš- tvu kot na klopi. Pripeljali so znanega trenerja Vojka Herksla, ki se je po nekaj le- tih v Katarju vrnil v Sloveni- jo, in sestavili mlado, obe- tavno ekipo, tudi s pomočjo slovitega Bennettona, s kate- rim so navezali stike in so- delovanje. Kazalo je že na pravo idilo, tudi rezultat je bil soliden, vendar je pred ted- nom dni počilo in Herksel je zaradi nesoglasij z delom čla- nov upravnega odbora odšel s Polzele. Na vročo klop je moral sesti Roman Urbani- ja, ki je v uvodnem srečanju svoje članske trenerske ka- riere zabeležil zmago. Bivši celjski košarkar bo kljub vse- mu koordinator dela vseh se- lekcij Hopsov, trener članov pa je postal 37-Letni Toni Po- platnik. Malo denarja, malo muzike v šentjurskem prvoligašu so po lanski uspešni sezoni naredih velik korak, kajti razšli so se s trenerjem Igor- jem Puckom ter igralcema Damjanom Novakovičem in Huseinom Kahvedžičem. S trojico torej, s katero so po- vezani vsi največji uspehi Al- posa Kemoplasta. V klub je prišel Boris Zrinski, prišli so nekateri novi igralci, re- zultat pa je slab. Zadnje me- sto na lestvici z vse bolj ja- snim pogledom proti 1. B li- gi je povsem pokvarilo praz- nično razpoloženje tako igral- cem kot trenerju, še bolj pa upravi šentjurskega prvoliga- ša. Očitno je, da sistem dela Zrinskega ni naletel na plodna tla, čeprav bi lahko povsem drugače zaključevali, če ne bi bilo tistih nespretnih in obenem nesrečnih porazov na začetku prvenstva. Vendar pa v Šentjurju še niso obu- pali. Zrinski je v prazničnih dneh okrepil treninge, veli- ko upanja pa polaga tudi na dober razpored v preostalem delu drugega dela sezone. Najbrž pa bo marsikaj bolj jasno že po prvem tednu no- vega leta, ko v treh dneh v šentjurskem Hruševcu gostu- jeta Zagorje in Rogla. Dve zmagi bi vrnili mir in samo- zaupanje, že en sam poraz pa bi pomenil pravi alarm. Bistveno boljši položaj ni niti v^ bližnjih Zrečah, kjer so ob pomanjkanju denarja spremenili (beri pocenili) ekipo. Tista iz lanske sezo- ne, katero je vodil Memi Be- čirovič, je namreč zlahka prišla do lige za prvaka, le- tošnja, ki jo vodi dolgoletni pomočnik pri Rogli Jože Hren, pa je tik nad samim dnom lestvice. Skromen igralski kader (tudi malošte- vilčen) bo le stežka dosegel osnovni cilj (obstanek v li- gi), zato bodo morali v Zre- čah nekaj narediti. Predvsem bi bilo potrebno okrepiti eki- po s kakovostnim igralcem, za katerega se enostavno mo- ra najti denar, kajti v nasprot- nem se lahko zgodi črn sce- narij. Še posebej zaradi dejs- tva, da bi znali iz lige izpasti dve ekipi (odvisno od razple- ta v Jadranski ligi, kjer je po- ložaj zaenkrat neugoden). Kakorkoli gledano, s klu- bi s Celjskega v najmočnej- ših košarkarskih ligah ne mo- remo biti najbolj zadovolj- ni. Res je, da so stvari pač takšne tudi zaradi material- ne situacije, res pa je tudi, da v posameznih primerih v klubih niso reagirali najbo- lje. V upanju, da bo šlo na bolje, želimo vsem skupaj srečno v letu 2004. Vsem tre- nerjem, igralcem, odborni- kom in posebej navijačem pa tolažbo in spodbudo s tisto znano pesmijo »Saj po novem letu boljše bo«. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC NA KRATKO Joli ponovno najboljša Ljubljana: Velenjska atle- tinja Jolanda Čeplak je še drugo leto zapored osvoji- la naslov najboljše športni- ce Slovenije. Čeprav po iz- jemni lanski sezoni letos ni šlo vse po njenih načrtih, je vseeno ostala v najožjem svetovnem vrhu. Na svetov- nem dvoranskem prvenstvu v Birminghamu je kljub bo- lezni osvojila četrto mesto, na odprtem SP v Parizu pa je morala zaradi {foškodbe nastop v teku na 800 me- trov odpovedati. Navkljub vsem težavam je ostala druga na svetovni lestvici v teku na 800 metrov, za nepre- magljivo Mario Mutolo.V moški konkurenci je zma- gal deskar na snegu Dejan Košir. Društvo športnih no- vinarjev Slovenije je za naj- boljšo ekipo v kolektivnih športih izbralo rokometaši- ce Krima. PŠ Karate pokal Rogaške Rogaška Slatina: V konku- renci najboljših klubov celj- ske regije so se ponovno iz- kazali člani Karate kluba Shi- to-ryu Celje s trenerjem Matjažem Čedetom. Stane Pančur, Aleš Grdjan in Mi- ša Podpečan so si v svojih kategorijah priborili zlata odličja. V kategorijah kate posamezno so Veronika Grabner, Matic Šketa, Igor Starič in Zlatko Radič os- vojili tretja mesta, srebrno odličje pa je med mlajšimi dosegel Miha Podpečan. Eki- pi dečkov in deklic sta os- vojili tudi skupno 1. mesto. Po končnem seštevku vseh rezultatov je pokal Rogaš- ke osvojil domači karate klub, celjskemu pa je pri- padlo 3. mesto. PŠ Celjski »policistiif najboljši Sevnica: V tradicionalnem tekmovanju v ju-jitsu, na ka- terem je sodelovalo 11 slo- venskih moštev, je drugič za- pored zmagala ekipa Policij- skega kluba borilnih veščin Celje. Poleg zmage nosilca turnirja, Primoža Manojlo- viča, so Celjani osvojili še se- dem prvih mest med posa- mezniki. To je pri članih us- pelo tudi Draganu Milutino- viču. Petru Bevcu, Boštjanu Bevcu, ter Ivi Resanovič pri članicah. JK Nejc Podkrajšek Nejc uspešno začel sezono Žalec: Nejc Podkrajšek, di- jak tretjega letnika 1. gimna- zije v Celju, bo v novi sezoni še nastopal v mladinski kon- kurenci, a bo obenem skušal dobiti prve ATP točke. V prejš- nji sezoni se je na mladinski svetovni lestvici s 594. povz- pel na 139. mesto in bo imel priložnost nastopa na svojem prvem grand slamu. V začet- ku meseca januarja bo odpo- toval v Avstralijo in odigral predvidoma tri turnirje sve- tovne mladinske serije ITF. Na prvem članskem tekmovanju pri nas se je v Ljubljani pre- bil v polfinale, potem ko je izločil drugega nosilca Roka Jarca s 6:4 in 6:2. Boljši od njega je bil kasnejši zmago- valec Anže Kapun z 2:6, 6:3 in 7:6 (5). DŠ ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA 3.1. KOŠARKA Goodyear liga, 15. Krog: Spht - Pivovarna Laško. NEDEUA 4. 1. MALI NOGOMET 1. SL, 10. krog. Rogaška Slatina: Dobovec - Nazarje. SREDA/. 1. KOŠARKA 1. SL, 14. Krog, Zreče: Ro- gla - Pivka (19), Koper - Hop- si, Domžale: Helios - Elek- tra, Šentjur: Alpos Kemoplast - Zagorje (19). PANORAMA KOŠARKA POKAL SPAR Četrtina finala: Hopsi - Pivovarna Laško 56:91 (45:72, 31:44, 14:25); Josipovič 15, Cizej 10, Skok 7, Gržina, De- bevc, Steffel 6, Godler, Božič, Arčan 2; Jelesijevič 22, Don- čič 16, Jokič 14, Joksimovič 10, Dojčin 9, Brolih 6, Miletič 5, Rizvič 4, Miškovič 3, Vrečko 2. Elektra - Geoplin Slovan 71:88 (51:62, 38:40, 18:169; Ručigaj 19, Čmer 15, Nedelj- kovič 13, Vidovič 9, Nuhanovič 6, Majstorovič 5, Šipura, Sagadin 2; Zupan 23, McLinton 18. LIGA TROCAL 13. krog: Jezica - Merkur 53:80 (38:66,17:52,8:30); Piršič 16, Radulovič 14; Jocič 21, Čonkova 16, Markovič 15, Ram- šak 8, Erkič, Temnik 7, Jereb 6. Vrstni red: Gospič 23, Šibe- nik 22, Universiteti, Croatia 20, Merkur, Željezničar 19, Je- dinstvo 16, Maribor 15, Jezica 14, Troglav 12, Wels 11. St. 53 - 30. december 2003 21 Ni ga čez Bonda ... ali vsaj njegove verzije, Johnyja Englisha v prednovoletnem spre- hodu po najbolj gledanih celjskih filmih bomo izpu- stili šolske predstave, kar pomeni, da imajo vsaj ne- kateri od spodaj naštetih fil- mov - v vseobsežnem se- števku - še nekaj gledal- cev več ... Odprtje Planeta Tuš je zaz- namovalo lansko letno lestvi- co najbolj gledanih celjskih filmov in potegnilo Jamesa Bonda: Umri kdaj drugič do vrtoglavih višin gledanosti. Film navsezadnje ni prehitel večnega favorita Titanika, to- da prišel je blizu: 24.144 gle- dalcev proti Titanikovih 28.094. Leto 2003 na nek na- čin izpade kot nadaljevanje leta 2002: na prvem mestu splošne lestvice je Rovvan At- kinson in njegov na smeh udar- jeni tajni agent Johny English, ki je dosegel 18.633 gledal- cev. Jim Carrey je z Vsemo- gočnim Braceom predvsem skrbel za image komika, pre- den se znova poda v resnejše vode. Pri nas se mu je to defi- nitivno izplačalo. Za Gospo- darja prstanov: Stolpa smo na- povedovali, da zna biti sko- van za multikino; njegova edi- na slaba točka pri gledanosti bi lahko bila »resnost«, toda očitno je epskost, skupaj z efekti, prevladala. Slovenski »fenomen«, Kajmak in mar- melada, je še v zadnjem ted- nu predvajanja privabil prib- ližno 1000 gledalcev. Na za- četku je bil (povsod po Slo- veniji) zapostavljen - kar se tiče dobre dvorane in ure predvajanja. Le kaj bi se zgo- dilo, če bi že štartal v velikem stilu in če bi se vrtel še več- krat? In še nekaj: Kajmak v veliki meri stavi na karizmo Branka Djuriča (in Tanje Ri- bič) , kot je tudi zadnja ogrom- na slovenska uspešnica. Zad- nja večerja. Le kaj bosta sto- rila Dergi in Roza v kraljes- tvu svizca, ki - brez sodelo- vanja filmskega sklada! - de- lujeta na istem principu in štar- tata drugo leto spomladi? Ali lahko Slovenija pridela en tak domači huronski hit letno? Pirati s Karibov so osveži- tev, ki meša komiko in avan- turo dovolj moderno in obe- nem nostalgično, da jih je uži- tek gledati tako visoko; tretja izdaja Ameriške pite bi glede na svojo tradicijo čudila, če ne bi prišla vsaj do petega me- sta, prav tako Podli fantje 2, sploh, ker je Will Smith abo- niran na visoko gledanost. (OK, pozabimo na Wild wild west.) Nekaj čudenja izzove Spielbergova drama / krimi- nalka / komedija Ujemi me, če me moreš; to ni Spielberg v najbolj značilni verziji niti film, ki bi presegal rekorde gledanosti. Pa vendar ima na malem številu predstav zavi- dljivo količino gledalcev. Leo- nardo, si kriv ti? Terminator 3 se je obnašal precej po pri- čakovanjih. Matrica: reloa- ded pa je potrebovala enako število predstav kot tretjeuvrš- čeni film, da se je prebila na deseto mesto lestvice. Od na- štetih so štirje filmi - in dva na pol - komedije, pet in pol pa jih je vsaj do neke mere odvisnih od posebnih efektov. To daje precej pestro sliko gle- dalskih zahtev. Desetletna lestvica, ki je do- volj verodostojen »večni« standard celjske gledanosti, bo vsrkala pet filmov z letni- co 2003 ... In Rovvan Atkin- son je car, saj ima sedaj na tej lestvici kar dva filma: po- leg agenta Englisha tudi ka- tastrofalneža Beana. PETER ZUPANC Gladanost filmov v creljsicih idno dvoranah od 1.1. do 21.12.2003 Film, da te icap 3 Piše: PETER ZUPANC Film, da te kap 3 je eden od tistih, ki jih izu- miš ob pitju dveh piv s pri- jatelji v pol ure. Kar se sli- ši lepo. Kaj potrebuješ, da si ga izmisliš? A) Videti moraš pet uspešnic zad- njih treh let. B) Vzeti mo- raš njihove najbolj raz- vpite scene in se iz njih ponorčevati. Lepota tak- šne ideje je tudi v tem, da producenti takoj zavohajo denar; da ni potrebno vlo- žiti preveč znojnega pre- pričevanja v njih. Njiho- va računica je namreč takšna: parodija treh ve- likih filmov ne bo stala veliko (ne rabiš posebnih efektov in velikih zvezd- niških imen), in ne bo pritegnila vseh gledalcev,i ki so jih priteg- nili veliki; to- da, če si film pride ogledat 20 odstotkov nezahtevnih ljubiteljev glasbene dra- me (^ miljj, samosvoje-l ga ZF-ja rZnamenjaj in remakea grozljivke fPr- stanj, ki želijo obujati čus- tva in/ali videti nekaj norčevanja iz »rekordnih avtoritet«, si na konju. Za majhen vložek velik prihodek. Idealen filmski biznis. Toda problem ni v tem, da je Film, da te kap 3 čisti primerek mol- zenja slave drugih in pro- ducentske iznajdljivosti. Problem nastane, ker pit- je piva še ni film. Tudi za »parodijo« ne zadostu- je, da si žaljiv vsepovprek,! na slepo, površinsko, brezi poante, da od koderkoli nakoplješ oziroma na- praskaš vsakovrstne ak- tualnosti, da bi potegnil vsaj še kakšno stotinko odstotka gledanosti; za parodijo ne zadostuje ci- tat stavka iz parodirane- ga filma. Kdaj pa kdaj bi prav prišel kak argu- ment ali smisel. V paro- diji na Matrico: reloaded »scary« arhitekt lista po leksiko- * nu, da bi pove- zal čimbolj tuje zveneče tujke v spektakularno zveneče kombi- nacije. Podtekst: če nečesa ne ra- zumeš, je zagotovo ne- smiselno. O ja. Toliko o tem. Toda predvsem in najbolj: tudi za parodijo potrebuješ humor, ki pre- more svoja pravila delo- vanja. Film, da te kap 3 pa jih zgreši za več kot osem milj. In 3/33 golih pištol. Ko bo digitalna tehno- logija napredovala, si bo vsakdo lahko posnel svoj Scary movie, na nedelj- sko popoldne, po južini, iz dolgčasa. In mnogi bo- do bolj originalni, pred- vsem pa bolj smešni kot tale. Palestina in Franicensteinov oče Božje posredovanje: kronika ljubezni in bolečine (Yadon ilaheyya, Palestina/Francija) Režija: Elia Suleiman Vloge: Elia Suleiman, Manal Khader, Nayef Fahoum Daher Črna komedija Elia Suleimana je njegov drugi celoveče- rec (prvi je bil Chronicle of disappearance), ki se dogaja na (nam) eksotičnih lokacijah in je politično podkovan ter ak- tualen. Režiser je doma tam, kjer se zgodba dogaja - zato ve, o čem govori .... Vsebina: Nazaret, rojstni kraj krščanskega mučenika, dan- danes pa največja palestinska enklava znotraj izraelske dr- žave. Pod pritiskom propadajočih poslov se ostareli moža- kar, oče, zlomi. Sin, Palestinec iz Jeruzalema, ljubi Pale- stinko iz Ramale. Razpet med bolehnim očetom in svojo ljubeznijo se trudi oboje ohranjati pri življenju. Zaradi po- litične situacije se svoboda gibanja ženske konča na izrael- ski vojaški kontrolni točki med dvema mestoma. Ker ne moreta prečkati meje, se ljubimca sestajata na zapuščenem parkirišču tik ob kontrolni točki ... Ciklus Biografije: Bogovi in pošasti (Gods and monsters, ZDA) Režija: Bili Condon Vloge: lan McKellen, Brendan Fraser, Lynn Redgrave V prvem mesecu 2004 se ciklus Art kina Metropol pokla- nja biografijam. Prva je povsem režiserka. Bili Condon se je najprej uveljavljal kot kritik in pisec scenarijev, za Bogo- ve in pošasti je dobil cel kup nagrad, najbolj mednarodno priznana je oskar za prirejeni scenarij. Igralska zasedba je še vedno v špici: lan McKellen trenutno ugaja publiki v Gospodarju prstanov, Brendan Fraser pa je kot mišičnjak nastopal tudi v Mumiji. Vsebina: James Whale je režiser grozljivih klasik kot so Frankenstein, Nevidni mož ali Frankensteinova nevesta. Film govori o njegovih poslednjih letih: Whale se vrne iz bolni- šnice, da bi okreval po kapi, njegovo uvelo življenje pa dobi nov pomen, ko začne odkrito osvajati heteroseksualno us- merjenega vrtnarja Claytona ... . Št. 53 - 30. december 2003 22 NASVETI Aerobna vadba 3 Ne vadi težje, vadi pamet- neje! Določitev ciljnih ob- močji srčnega utripa je po- glavitno za doseganje ci- ljev. Pred vadbo se posve- tujte z inštruktorjem v fit- nes centu in skupaj določi- ta ciljno območje vaše vad- be. Aerobna vadba v fitnes cen- trih je v zadnjih letih vse bolj priljubljena. Z razvojem in- dustrije se je izboljšala kva- Uteta, ponudba in možnosti, ki jih ponujajo kardio trena- žerji. V fitnes centru imate simulatorje veslanja, simu- lator hoje po stopnicah, ko- lo, tekočo preprogo, ki s svojo raznovrstnostjo omogočajo obremenitev različnih mišič- nih skupin. Z vadbo na kar- dio trenažerjih boste okrepili srce in ožilje ter dihalni si- stem, izboljšali funkcional- ne sposobnosti, učvrstili mi- šičevje, pridobili na življenj- ski energiji, vplivali na pre- snovo ... Intenzivnost vadbe pa vam bomo v fitnes centru pomagali določiti inštruktor- ji fitnesa in aerobike, da bo- ste čim laže dosegli želene cilje. Kadar želite z vadbo do- seči izgorevanje maščob oziroma uravnavanje tele- sne teže in dobro počutje, potem morate vaditi na obre- menitvi 60 do 70 odstotkov od maksimalne srčne frek- vence. To je najprimernej- ša obremenitev pri shujše- valnih programih, kajti go- rivo pri takšni intenzivno- sti vadbe so maščobe in gli- kogen. Trening naj traja od 20 minut do ene ure in več. Na ta način naredimo prvi korak k zdravemu srcu in zdravje s tem tudi vzdržu- jemo. Obremenitev v cilj- nem območju srčnega utri- pa 60 do 70 odstotkov po- meni, da celotno obreme- nitev zdržimo brez ustavlja- nja in je vadba lahkotna, ta- ko da lahko vmes normal- no govorimo, ne da bi lovi- li sapo. Za dobro fizično pri- pravljenost pa potrebujemo malo višjo obremenitev in to 70 do 85 odstotkov od maksimalne srčne frekven- ce. Takšen način vadbe je pomemben za povečanje števila rdečih krvničk, ki os- krbujejo srce in druge mi- šice s kisikom. Potencialni tekmovalci in vsi, ki želite izboljšati svojo fizično pri- pravljenost, boste morali va- diti v tem območju, če ho- čete doseči želene rezulta- te. Vaditi boste morali od 10 do 45 minut, glavno go- rivo na tej obremenitvi pa je glikogen. Čas trajanja je zelo pomemben, kajti če na tej obremenitvi vadite dlje kot 45 minut, samo izčrpa- vate glikogenske zaloge in takšen trening ne pripomo- re več k znatnemu izbolj- šanju sposobnosti. Priporo- čam pa vam, da se posvetu- jete s svojim fitnes inštruk- torjem in skupaj določita obremenitev in predvsem čas trajanja za dosego vaše- ga cilja. NM Nagradno vprašanje: V katerem območju srčne frekvence vadimo, če želimo zmanjšati telesno težo? Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted- nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za teden- sko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brez- plačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top-Fitu, cen- tru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. Zaradi praznikov bomo nagrajence rubrik v zadnjih dveh decembrskih številkah izžrebali po novem letu in objavili v Novem tedniku 8. januarja. KAJ BI DANES KUHAU Praznična miza malo drugače Piše: MAJDA KLANŠEK Ste se naveličali bogato obloženih prazničnih miz s tradicionalnimi jedmi, ki se iz leta v leto ponavljajo? Bi letos malce popestrili je- dilnik in v prazničnih dneh na mizo postavili, denimo, kokošjo juho, rižotin ve- nec, svinjino z jabolki in kroglice s šampanjcem? Za- kaj pa ne. Kokošja juha Potrebujemo; pripravimo eno večjo hjkošza juho, 5 dag korenja in peteršiljeve kore- nine, po 4 dag gomolja zele- ne in pastinaka, sol, poper v zrnju, 2 beljaka. Očistimo in operemo ze- lenjavo in jo skupaj s kokoš- jo kuhamo v 2 1 vode. Poso- limo, dodamo poper ter ku- hamo 2 uri. Juho precedimo in spet kuhamo. Stepemo sneg iz beljakov in ga med segrevanjem primešamo ju- hi. Mešamo z metlico za sneg. Ko juha zavre, jo odstavimo z ognja. Malo ohlajeno spet precedimo, da postane zelo bistra. Zakuhamo testenine, žličnike ali ribano kašo. Nasvet: jetrni cmoki so priljubljena jušna zakuha; na- strgamo 15 dag jeter in jih pretlačimo. V mleko namo- čimo 2 zemlji in odcedimo. Očistimo, sesekljamo in pre- pražimo 2 dag čebule. Pri- mešamo zemlje, jetra, čebu- lo, sol, poper in sesekljano peteršiljevo listje z enim jaj- cem. Pustimo, da zmes po- čiva pol ure. Nato jo zajema- mo z žlico in cmoke polaga- mo v vročo juho. Ko zavre, zmanjšamo ogenj, juho po- krijemo in kuhamo 10 mi- nut. Rižotin venec Potrebujemo: 40 dag ri- ža, 50 dag blitve, šopek drobnjaka, čebulo, 3 dag margarine, žlico olja, sol, po- per Blitvo operemo in pet mi- nut vremo v slanem kropu. Dobro odcedimo. Olupimo, sesekljamo in prepražimo če- bulo, dodamo blitvo in me- šamo, dokler tekočina ne izh- lapi. Primešamo riž, posoli- mo ko zavre, dodamo še malo vode, pokrijemo in dušimo. Po potrebi prilijemo še ma- lo vode. Riža ne smemo raz- kuhati. Pripravimo dobro na- močen model v obliki ven- ca, segrejemo pečico. Sku- han riž stresemo v model in ga kratek čas pustimo v pe- čici. Nasvet: vsako jed iz riža lahko lepo in učinkovito po- strežemo. Tudi če ga ne po- grevate v pečici, ga zaradi lep- šega videza lahko oblikuje- mo z zajemalko in previdno stresemo na pladenj. Svinjina z jaboiid Potrebujemo: 4 svinjske zarebrnice, sol, poper, olje, timijan, 4 kisla jabolka, 4 dl jabolčnega soka, 1,5 dl sme- tane. Mastne dele na zarebrni- cah zarežemo, hitro prepra- žimo, solimo in popramo. Olupimo in očistimo jabol- ka. Dve razpolovimo, preo- stali narežemo, prekuhamo v jabolčnem soku in pripra- vimo pire, na njega položi- mo meso in jabolčne polo- vice. Zapečemo v pečici, da lepo zarumeni. Kroglice S šampanjcem Potrebujemo: 8 dag masla, 8 dag sladkorja v prahu, 18 dag bele čokolade, 1 dl šam- panjca, žlico limoninega so- ka; 40 dag bele čokolade za glazuro, 40 dag kristalnega sladkorja. Zmehčano maslo mešamo s sladkorjem v prahu. Upo- rabimo električni mešalnik Nad soparo stopimo nastrga no belo čokolado in jo pri mešamo maslu. Dodamo še limonin sok in peneče se vi- no. Mešamo, da dobimo enotno zmes. Z njo napolni mo brizgalko in na pomaš čenem pekaču oblikujemo kepice. Ohladimo v hladil niku. Z vlažnimi rokami na redimo kroglice. Na pari sto pimo čokolado za glazuro ii vanjo povaljamo kroghce Nato jih povaljamo še v slad korju. Nasvet: bela čokolada ji idealna za slaščice, šampa njec pa jih dopolnjuje s svo jim značilnim okusom. Št. 53 - 30. december 2003 POGLEJMO V PRIHODNOST 23 Silovito in skrivnostno Venerino leto Kakšno bo leto 2004, kaj nam bo prineslo, s čim nam bo prizaneslo? Mi sprašujemo, jasnovidka Zoya odgovarja. Zdaj je čas slovesa in je čas pričakovanj, želja, na- črtov, obljub in zaobljub. Ko bomo opolnoči v najdaljši noči prijeli za kozarce, bo zven melodije po vsem sve- tu enak: Srečno! Ker pa sre- ča še nikoli ni bila brez ne- želenih primesi, smo našo sodelavko jasnovidko Zo- yo vprašali, kakšno bo in koliko srečno bo leto 2004. Takole pravi: »Letu 2004 bo planetarno vladala Vene- ra, in sicer od 20. marca da- lje. Venera je planet ljubez- ni in ima tradicionalno bla- godejni vpliv. Venera sim- bolizira lepoto, ljubezen, harmonijo in umetnost. Po tem je sklepati, da bo pri- hajajoče leto harmonično, dokaj mirno in naklonjeno predvsem umetnosti. Na splošno bo leto mirnejše, kot je bilo letošnje. Stvari se bo- do uspešno uresničile, ven- dar ne bo šlo brez naporov. Splošni poudarek leta je na ustvarjanju družinskih in medsebojnih vezi. Kakšnih večjih katastrof ni na vidi- ku Možne so močne nevih- te v poletnem času. Pouda- rek bo na veneričnih bolez- nih. V nekem smislu bo le- to 2004 silovito in skrivnost- no.« Kakšne bodo podnebne razmere glede na to, da se do narave obnašamo brez- brižno in včasih že kar kru- to? Večjih podnebnih spre- memb v prihodnjem letu ne bo. Kaže, da bo leto precej vlažno, jutra bodo sveža, ve- čeri soparni. Lahko se zgo- di, da bodo kmetijske pridel- ke ogrožali razni insekti. Ra- zen nenadnih neviht česa huj- šega ne bo. Možno je, da bo morje občasno precej vzva- lovano in da se bodo obča- sno pojavljali hudourniki, ki pa ne bodo povzročili večje škode. Kakšna bo v volilnem le- tu 2004 politična scena na Slovenskem? Se bo zgodil zasuk v desno in s tem spre- memba na čelu vlade? Po volitvah se sicer obeta sprememba na politični sce- ni, vendar ne bo ravno pozi- tivna in obetavna. Kažejo se določena trenja. LDS bo si- cer obdržala svoj položaj, a je videti, da ne bo več takšne enotnosti in ravnovesja kot doslej. Do večjega zasuka v desno torej ne bo prišlo, bo pa na političnem prizorišču vladala neresnost, tudi zme- da, nastala bodo medseboj- na trenja. Kaže, da bo pred- sednik vlade spet iz vrst LDS. Koliko zaupanja in pri- ljubljenosti bo užival pred- sednik države, predvsem pa, kako bo z njegovim zdravjem? Glede zaupanja in priljub- ljenosti ne bo posebnosti, pri ljudeh bo še vedno užival pod- poro, morda mu bodo zame- rili to, da se premalo pojav- lja v javnosti in da je preveč molčeč. Po drugi strani pa bo- do državljani zadovoljni, ker ne bo »nakladal« in obljub- ljal nemogočega. Zdravje predsednika Drnovška ne bo ravno najboljše. Kakšni bodo odnosi s so- sedami, zlasti s Hrvaško? Je na obzorju kakšna no- va meddržavna afera? Odnosi s Hrvaško ne bodo ravno najboljši, saj se ta na- ša soseda ne bo držala dolo- čenih dogovorov, vendar več- jih zapletov ne bo. Vladajo- ča HDZ bo težila k spremem- bi političnega ozračja pri nas, a do kakšnih pomembnejših realizacij ne bo prišlo. Veli- ko bo dogovarjanj in delov- nih srečanj med predstavni- ki obeh držav, konkretnih re- zultatov pa bo malo. Tudi kakšne večje afere ni videti na obzorju, bo pa zopet veli- ko praznih obljub, očitkov in izmikanj, predvsem s strani naše južne sosede. Sodelova- nje z Italijo in Avstrijo pa se bo okrepilo, odnosi bodo do- bri. Bo Rimokatoliška cerkev pri nas pridobila ali izgub- ljala na ugledu? Kakšno bo papeževo zdravje? Bo cer- kev v letu 2004 morda do- bila novega poglavarja? Pri nas Rimokatoliška cer- kev ne bo pridobila na ugle- du. Njena »politika« bo ne- predvidljiva, včasih prenag- ljena in celo nestrpna. Pri- zadevala si bo, da bi se njen ugled povrnil in povečal, a ji to ne bo najbolje uspevalo. Od vernikov bo pričakovala večjo odvisnost in pripadnost. Papeževo zdravje pa se slab- ša, za zdaj ne kaže dobro, vendar pa tudi ne najslabše. Po vsej verjetnosti bo na če- lu sedanji papež, vsaj večji del leta. Se bo svetovni terorizem nadaljeval in stopnjeval? Katere države bodo najbolj ogrožene? Kako kaže Al Kaidi in Bin Ladnu in ali se 11. september 2001 lahko kje ponovi? Terorizem se bo nadalje- val, a zaenkrat ni videti, da bi se stopnjeval. Največja ne- varnost terorističnih napadov bo še vedno na vzhodu in pa na severozahodu zemeljske oble, v muslimanski državah, pa tudi na območjih nekda- nje Sovjetske zveze. V Evro- pi večjih terorističnih napa- dov ni pričakovati, bodo pa grožnje. Al Kaida še ne bo premagana, Osama Bin La- den bo še krepil svoje vrste, vendar pa bo v njegovi orga- nizaciji prihajalo do težav, sprememb in nesoglasij. Te- rorističnega napada, kakršen je bil 11. septembra 2001, v letu 2004 ne bo. Metka Obrul - Zoya prerokuje iz tarot kart. Bo v prihodnjem letu v Sloveniji socialno blagosta- nje ljudi boljše ali slabše? Kje na Celjskem bo največ ljudi izgubilo delo? Brezposelnost bo ostala na sedanji ravni, bo sicer nekaj več ukrepov za zajezitev brezposelnosti in nova zapo- slovanja, ki pa ne bodo do- volj uspešni. Revščina se ne bo stopnjevala, pričakovati je zajezitev, kažejo se celo ugodni trendi. Večji premi- ki na bolje se kažejo v letu 2005. Na Celjskem do kak- šnih hujših socialnih kriz oziroma izgub delovnih mest ne bo prišlo. So na vidiku nove doma- če korupcijske afere z veli- kimi imeni iz gospodarske- ga, političnega in javnega življenja? Ne bo posebnosti. Pred- vsem bodo v ospredju že zna- ne afere, ki še niso dobile epi- logov. Bomo leta 2004 že vede- li, kdo je štirikratni mori- lec iz Tekačevega? Ne. Nič ne bo novega, si- cer pa sodni mlini ne melje- jo ravno v pravo smer. Kot da nekomu ni do tega, da bi se zadeva končno razrešila. Nekdo čaka na »čudež« in ne ukrepa, kot bi moral. Bo v novem letu v celjski bolnišnici izbruhnila še kakšna večja afera? Kako trden je Kebrov poUtični stol- ček? Do kakšne večje afere ne bo prišlo, se pa lahko poka- žejo določene nepravilnosti iz preteklosti, ki so jih po- skušali prikriti. Skratka, nič posebnega in v stilu veliko hrupa za nič. Lahko se zgo- di, da bo položaj ministra Re- bra v prihodnje zasedla žen- ska, zaenkrat pa je njegov po- ložaj stabilen. Ali človeštvu grozi kak- šna večja epidemija, kak- šen nov pogubni virus? Bo- mo v prihodnjem letu kaj bližje iznajdbi zdravil za najhujše bolezni, lia primer aids? Nevarnosti za kakšno hu- do epidemijo ne vidim, lah- ko pa se pojavijo nova obo- lenja, povezana z dihah. Če pa se bo že pojavila kakšna hujša oblika epidemije, bo ta hitro zajezena in omeje- na. Tudi glede zdravil še ne bo revolucionarnih odkritij. Znanstveni premiki sicer bo- do, vendar ne tolikšni, da bi šla zdravila v množično upo- rabo. Bomo Slovenci v prihod- njem letu nakupovali ob ne- deljah po ustaljeni praksi? Kako kaže največjim trgov- cem na Celjskem? Glede zakona, ki ureja to področje, se obetajo neka- tere spremembe, vendar bo- do vsaj še nekaj časa lahko trgovine odprte tudi ob ne- deljah, popolnoma zaprte pa ne bodo. Poslovanje Merca- torja bo dobro, saj bo okre- pil svoje vrste in k sodelo- vanju pritegnil nove partner- je. Tudi Spar, ki ponudbe na Celjskem ne bo bistveno ši- ril, bo posloval dobro, ven- dar pa poslovno leto 2004 ne bo popolnoma izpolnilo pričakovanj. Stabilnost in dobro poslovanje se kaže tu- di Tušu. Znotraj Ere bo še prihajalo do sprememb, ki pa ne bodo bistveno ogrozi- le poslovanja. Nas bo Slovencev v letu 2004 več ali manj? Ne bo nas bistveno več in ne bistveno manj. Gmotne razmere porastu prebivalstva niso in še kar nekaj časa ne bodo naklonjene. MARJELA AGREŽ Št. 53 - 30. december 2003 24 NASVETI Pet minut pred silvestrsko zabavo Ideje v zadnjem hipu - Staro z novim za radoživ skok v novo leto! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Do odštevanja zadnjih ur starega leta je pravzaprav ostalo le še nekaj hipcev. Morda se boste danes poto- pih v sproščujočo kopel in z zaprtimi očmi sanjarili o jutrišnjem večeru... O glas- bi, smehu, plesnih korakih, v ritmu katerih šumijo svi- lene večerne toalete, se pob- liskava žlahten nakit na vašem vratu in migetajo lučke v okrašeni dvorani tam daleč nekje... Četudi je mondeno silve- strovanje s sanjsko obleko vred zgolj del vaših sanj, naj vam misel na zadnje decem- brske urice, ki jih boste pre- živeli v vsakdanjem doma- čem okolju, ne pokvari praz- ničnega razpoloženja. Nad- vse lepo se lahko imate tudi doma ali na obisku pri tistih, za katere vam med letom zmanjkuje časa. Pri tem načrtu zagotovo dr- ži, da bo zunanji videz po- tegnil za seboj tudi notranje razpoloženje. Lepi navzven, srečni navznoter. Drži? Že ne- štetokrat ste se, če ste se le hoteli, prepričali o tem! Zgolj z malce domišljije, kakšno ustvarjalno urico pred garde- robno omaro, malce brska- nja po škatlah in predalih z nakitom, nekaj rezi s škarja- mi, kakšnim šivom ... bo va- ša stara garderoba zasijala v slovesnejši, spremenjeni po- dobi. Vam priskočimo na pomoč z nekaj skrajno preprostimi, a učinkovitimi idejami? Dol- go biserno ogrlico si v nekaj nizih navijte tesno ob vratu, vanjo zataknite svilen cvet, ki ga okrasite z bleščečimi kamenčki. Velikč svileno pentljo si s starinsko broško pritrdite na naramnico obleke, ob vrat- ni izrez, na pas ... Ne le svo- je, tudi hčerino oblekico lah- ko popestrite s tem nadvse ljubkim in modnim dodat- kom. Kupih ste jih letos na morju; uhane in broško iz morskih školjk, namreč. Zdaj je pravi čas, da se pri- družijo preprosti črni oble- ki._ Čisto običajen pulover in kavbojke bodo dolge veriži- ce v obliki pasu spremenile v slovesnejše oblačilo, tudi s krzneno boo preko ramen bo lanska majčka govorila čisto novo modno zgodbo. Boste plesali? Da bodo va- še noge privlačile poglede, si privoščite mrežaste nogavi- ce in sandale, ki jih lahko za skok v novo leto okrasite s cvetjem, bleščečimi kamenč- ki ... Predvsem pa: uživajte in srečno 2004! Voščilnice 2004 Do zaključka redakcije zadnje letošnje številke No- vega tednika smo dobili 30 pošiljk z najrazličnejšimi bo- žično-novoletnimi voščilni- cami. V posameznih pošilj- kah smo prejeli tudi po več kot deset voščilnic. Njiho- vo skupno število je zaenkrat približno dvesto primerkov. Ker bomo voščilnice spre- jemali do 31. decembra, se bo to število prav gotovo še povečalo, tako da bo imela petčlanska komisija kar pre- cej dela najprej s temeljitim pregledom, nato pa z ocenje- vanjem in podelitvijo priz- nanj, ki bodo letos še lepša kot prejšnja leta, saj kot so- pokrovitelj sodeluje tudi Pro- metej Art Hoby iz Celja. Izbor bomo opravih v prvi polovici januarja, prireditev s podelitvijo priznanj pa bo v torek, 27. januarja, ob 16. uri v Špesovem domu v Vojniku. Najboljše voščilnice 2004 bo- do razstavljene v knjižnici v Vojniku. T. VRABL Št. 53 - 30. december 2003 ZAAVTOMOBILISTE 25 Alfa Romeo i alfo GT Italijanska Alfa Romeo, ki je že dolgo pri Fiatu, je imela veliko uspeha in prav tako izkušenj s ku- peji, saj so v njenem pro- gramu vse od začetka. Na ženevskem avtomobil- skem salonu je predstavi- la GT kupe, ki je bil tedaj še prototip, zdaj pa je av- to tako rekoč nared. Alfa GT je nastala na os- novi in podvozju alfe 156, hkrati pa je povzela marsi- kaj tistega, kar ima alfa 147. Novo alfo je, tako kot števil- ne druge in še zlasti kupeje, narisal sloviti Bertone oziro- ma njegov obhkovalski stu- dio. V dolžino je je za 448 centimetrov, višina je skrom- nih 137 centimetrov, kar po svoje potrjuje, da gre za ti- pični kupe. Zasnova pogona je enaka kot pri drugih alfah (pogon na prednji kolesi, tam je tudi motor), ob 259-cen- timetrski medosni razdalji pa naj bi imel avto dovolj pro- stora za pet ljudi. V resnici se dobro sedi spredaj, zadaj pa razmeroma solidno (saj je kupe), medtem ko je prt- ljažnik s 320 litri prostorni- ne presenetljivo velik. Armaturna plošča spomi- nja na ono v alfi 147, pri čemer so značilni globo- ko vtisnjeni in rdeče osvet- ljeni merilniki. Notranjost je na voljo v dveh izved- bah, sedeži pa za doplači- lo preoblečeni tudi v us- nje ali pa v nekaj, kar ime- nujejo alfatex in je povsem nova iznajdba tovarne. Av- to je serijsko vedno oprem- ljen s šestimi zračnimi bla- zinami, klimatsko napra- vo je mogoče nastaviti za vsako stran posebej, za za- bavo skrbi Bosejev hi-fi si- stem. Motorji so trije, vsi znani iz drugih alf. Začeli so z 2,0-litrskim bencin- skim 4-valjnikom s 165 KM, najmočnejši pa je prav tako znani 3,2-litrski V6 motor, ki ponuja zadost- nih 240 KM. Ker so dizli tako popularni, je v alfi GT tudi 1,9-litrski MJ agregat, ki razvije 150 KM. Menjal- nika sta dva, oba ročna; in sicer 5- ter 6-stopenjski, kasneje pa obljubljajo tu- di samodejni selespeed. Kot pravijo v tovarni, bo- do v enem letu naredili do 20 tisoč alf GT, od tega naj bi dizelskih bilo kar cela polovica! Alfa GT ima neverjetno prostoren prtljažnik. Decembra steče proda- ja nove alfe najprej doma, se pravi v Italiji, kjer bo- do hoteli za najcenejšo iz- vedenko (2,0) nekaj več - kot 26 tisoč evrov, med- tem ko bo tista z V6 mo- torjem na voljo za dobrih 42 tisoč evrov. Kdaj se bo avto pojavil pri nas, še ni znano, prav tako niso zna- ne cene. ••eugeot 206 prenovljen Francoski Peugeot je s svojim modelom 206 dose- gel velik uspeh. V zadnjih šestih letih, kar je avto na svetu, so jih prodali nič manj kot 3,8 milijona. Ponujajo izvedenko s tre- mi in petimi vrati, kombi- jevski SW in kabriolet kupe (CC). Zdaj je očitno prišel čas prenove, vendar je ra- zumljivo, da so jo opravili dokaj sramežljivo, saj nima posebnega smisla na veliko spreminjati avtomobil, ki se dobro prodaja. Največ no- vega je na prednjem delu, kjer so nekoliko drugačni ža- rometa in tudi maska, na zadku pa so spremenjene lu- či in to bi bilo tudi vse. V notranjosti posebnih spre- memb ni, avtomobilu pa so dodali prednji stranski zrač- ni varnostni blazini, za do- plačilo pa si je mogoče omi- sliti še zračni zavesi po vsej dolžini avtomobila. Hkrati so vsem izvedenkam dodah še elektroniko ESP, ki skrbi za nadzor stabilnosti avto- mobila. Pri motorjih je treba ome- niti zlasti novi 1,4-litrski bencinski motor, ki je nastal na osnovi 1.360-kubičnega motorja, vendar so mu po- večali število ventilov in do- dah zmogljivejšo elektroni- ko, kar je prineslo 90 KM in 133 Nm navora. Po tovarniš- kih podatkih zmore rahlo prenovljeni 206 s tem mo- torjem največ 178 km/h in 12,2 sekunde pospeška do 100 km/h. Zraven je 5-sto- penjski ročni menjalnik, medtem ko si je mogoče pri drugih variantah omisliti še 4-stopenjski samodejni me- njalnik. Vse kaže, da bo tako os- veženi peugeot 206 na slo- venski trg pripeljal konec meseca, pri čemer naj bi ho- teli za varianto s prej opisa- nim motorjem nekako 2,4 milijona tolarjev. Sramežljivo prenovljeni peugeot 206 bo na slovenskem trgu te dni. Vsako leto ukradejo tri milijone vozil Kraje avtomobilov po- stajajo zlasti v Evropi ze- lo velik problem. Kot ka- že statistika, letno na sve- tu izgine tri milijone vo- zil, samo v Evropi pa mi- lijon. Kot ocenjujejo, je zaslu- žek od vsakega ukradene- ga vozila nekako 15 tisoč evrov, kar pomeni, da je skupni zaslužek tatov sko- raj šest milijard evrov. Si- cer pa statistika za leto 2002 kaže, da je bilo največ av- tomobilov ukradenih v Ve- liki Britaniji (328 tisoč), sledita Francija (252 tisoč) in Italija (203 tisoč). Zani- mivo je, da so lani v Nem- čiji ukradli vsega 57 tisoč avtomobilov, kar je ugoden podatek, še posebej zaradi tega, ker je v tej državi naj- več registriranih vozil in je tudi prodaja novih avtomo- bilov največja. V Sloveniji je lani izgi- nilo 1.355 motornih vozil, od tega je bilo nekako ti- soč vozil vseh vrst in 400 motociklov. Statistika tu- di kaže, da vsaj 60 odstot- kov vozil ukradejo v Ljub- ljani, pri čemer se ve, da gredo dražji avtomobili čez mejo, cenejše pa ve- činoma razstavijo in pro- dajo kot rezervne dele. V Sloveniji najpogosteje kra- dejo audije, volkswagne in renaulte. Čakajoč na novega renaulta iz Revoza Novomeški Revoz je naj- večji slovenski izvoznik, saj izvozi večino tistega, kar nastane v tovarni, kjer sicer izdelujejo clia. Ta ma- li renault se počasi poslav- lja, v Revozu pa naj bi ko- nec leta 2006 oziroma v začetku 2007 začeli izde- lovati povsem novo vozi- lo. Kot računajo, naj bi bila letna, proizvodnja nekako 250 tisoč vozil, kar bo še en- krat več kot doslej. Letos naj bi sicer v Novem mestu na- redili 118 tisoč cliov. Prihod- nje leto oziroma v prvi polo- vici prihodnjega leta bo iz- delava nekaj manjša, potem pa večja, saj se bo vsa proi- zvodnja cha za nekaj časa koncentrirala v Revozu. Le- ta 2006 oziroma 2007 pa bo- do začeli z izdelavo novega malega renauha. Glede na to, da je romun- ska Dacia sestavni del Renaul- Renault clio se bo počasi poslovil. ta in tam že nekaj časa izde- lujejo solenzo, je zanimiva odločitev, da romunskega av- tomobila pri nas ne bodo pro- dajali. Več sreče naj bi imeli čez dve leti, ko bo Dacia ro- dila novo vozilo s sedanjo to- varniško oznako X90. Sicer pa v Renaultu Slovenija me- nijo, da bo leto 2004 izjem- no zahtevno, pri čemer ra- čunajo, da naj bi v Sloveniji prodali približno 61 tisoč no- vih avtomobilov. Kot priča- kujejo, bo težko zaradi tega, ker hočejo konkurenti na slo- venskem trgu zmanjšati Re- naultov tržni delež, po drugi strani pa se kupna moč vse- kakor ne bo povečala. Pogled v statistiko Zadnje čase so se vneli prepiri o tem, kaj sploh prika- zuje slovenska statistika o prodaji novih avtomobilov. Vsekakor drži, da je bilo novembra pri nas skupaj prodanih 4.544 novih osebnih avtomobilov, kar je za 17 odstotkov več kot novembra lani. To pa je ob podatku, da je največji tržni delež še vedno v rokah Renaulta, tudi vse, kar je omembe vrednega. Streetka s kovinsko streho Letos je Ford končno poslal na cesto streetko, kabriolet- sko verzijo limuzinskega ka. Streetka je bil dolgo časa kot projekt »na ledu«, potem pa se je zamenjalo vodstvo avtomobilske hiše in avto je hitro pripeljal v serijsko proi- zvodnjo. Kmalu bo tovarna začela ponujati tudi izveden- ko s trdno kovinsko streho in tako ustregla vsem tistim, ki bi se radi s tem majhnim roadsterjem bolj udobno vo- zili tudi sredi zime. Volvo predstaiflja VSO Na nedavnem bolonj- skem avtomobilskem sa- lonu je švedski Volvo po- kazal VSO. To je karavanska izveden- ka nedavno predstavljene- ga S40, kar pomeni, da je družina najmanjših volvov povsem prenovljena. Nav- zven V50 vsaj nekoliko spo- minja na športnega teren- ca XC 90, je pa avto za 60 milimetrov daljši kot S40. Prtljažnik meri od 417 do 1.307 litrov, kar ni nekaj iz- jemnega. Kdaj bo stekla prodaja V50, še ni znano. Še manj pa to, koliko boj treba odšteti zanj. Št. 53 - 30. december 2003 26 RADIO Brez recepta za radio Anita Vodišek je na Ra- dio Celje prišla pred do- brima dvema letoma; po- tem, ko je uspešno opra- vila avdicijo za radijske voditelje. »Ko sem izve- dela, da je razpisana av- dicija, sem si rekla: >Zdaj ali nikoli<. Vredno se mi je zdelo vsaj poskusiti, saj ne bi drugače nikoli izvedela, ali bom izbra- na ali ne,« pravi profeso- rica slovenskega jezika, ki poučuje materinščino na Srednji elektro in ke- mijski šoli v Šolskem centru Celje. Čeprav je obiskovala go- vorne vaje pri Idi Baš, se je, pravi, največ o delu ra- dijskega voditelja naučila, ko je sama sedla pred mi- krofon. In se še vedno uči. Tudi zanjo največji izziv pri radijskem delu predstavlja klepet s poslušalci, še po- sebej, kadar odpre kakšno aktualno temo in po do- brem odzivu ugotovi, da je »zadela«. »Včasih se odlo- čiš za temo, ki se tebi sa- memu zdi zanimiva, ven- dar po odzivu poslušalcev spoznaš, da jih sploh ne za- nima. Drugič začneš s kak- šno temo kar tako; še sam ne veš natančno, zakaj, pa te število poslušalcev, ki po- kličejo, ker bi radi pove- dali svoje mnenje, kar pre- seneti ...« Prav na vsako oddajo se je potrebno dobro pripra- viti, meni Anita, ki se je še pred kratkim vsakokrat, preden je sedla pred mikro- fon, na to pripravljala ure in ure. »Brskala sem po In- ternetu in hodila v knjiž- nico, da bi bila na tekočem z vsem tistim, o čemer sem se nameravala pogovarjati s poslušalci.« N-ajbolj pri srcu ji je vo- denje jutranjega programa - čeprav, priznava, sicer ni ravno jutranja ptica. Brez težav zgodaj zjutraj vstane le, kadar je na programu, kot radijski mački imenu- jejo termine, v katerih svoj glas, energijo in misli de- lijo s poslušalci. »Ker tudi sama vedno, ko se zbudim, najprej -prižgem radio, se zavedam, da je pozitivna energija, ki jo lahko v ju- tro vnese radijski voditelj, še kako pomembna. Zato se tudi sama kot voditelji- ca programa trudim, da bi poslušalce prebudila v čim lepši dan,« pravi Anita, ki se ji zdi, da se pri delu na radiu ni mogoče zgledova- ti po nikomer. »Pri tem de- lu ni recepta. Ustvariš ga lahko le sam; s svojo oseb- nostjo, ustvarjalnostjo in energijo, ki jo preko radij- skih valov prenašaš na po- slušalce.« Ob knjigah (najbolj sta ji pri srcu Andrej Blatnik in Umberto Eco), jo veseli predvsem glasba. Zaključi- la je srednjo glasbeno šo- lo, nekaj časa pela pri Ve- sehh Štajerkah, potem v an- samblu Roberta Goterja ter leta 1997 celo izdala svojo zgoščenko. Danes, ko am- bicij v glasbi nima več, pra- vi, da je bila to bolj mla- dostna muha. Po uspešno opravljeni diplomi je vpi- sala magisterij iz slovenske književnosti in njena naj- večja želja je, da bi lahko poučevala še naprej, kjer- koli se ji bo v prihodnosti že ponudila ta možnost. Na vprašanje, kaj bi sto- rila, če bi bil pogoj za to, da dobi službo, ki bi si je zelo želela, da pusti delo na radiu, brez razmisleka odgovori: »Ne bi pristala. Preveč uživam v tem ... Po- gosto me kdo od prijateljev vpraša, zakaj še vedno de- lam na radiu, če mi ni po- trebno. Vsem odgovorim, da delam, ker si tega želim.« In ker verjame, da lahko poslušalcem Radia Celje tu in tam podari kaj lepega. Na kar je še poset3ej pono- sna. ALMA M. SEDLAR 20 VROČIH 2003 TUJA LESTVICA 1. BREATHE-BLUCANTRELL FT.SEANPAUL 2. VVHEREISTHELOVE-BLACKEVEDPEAS 3. WHITEFLAG-DIDO 4. CRAZYINLOVE-BEYONCE KNOWLESFT.JAYZ 5. HOLEINTHEFEAD-SUGABABES 6. FEELGOODTIME-PINK 7. SUNRISE-SIMPLVRED 8. MEAGINSTTHEMUSIC- BRUNEVSPEARS&MADONNA 9. SPIRITINTHESKV-GARETH GATESFEAT.THEKUMARS 10. IBEGINTOVVONDER-DANNIIMINOGUE DOMAČA LESTVICA 1. NAPOJ-SIDDHARTA 2. V SOBOTO ZVEČER-KINGSTON 3. HIRAJ KAM, HiRAJGO-MAGNIFICO 4. NEKJE VMES-NUDE& STOP 5. DEJ BOU NA GLAS-ŠANK ROČK FEAT6PACKČUKUR 6. DIVJE-TABU 7. DOBRO SI ME OGLEJ-UNIGUE 8. RAVE-SIDDHARTA 9. VSE ZVEZDE NEBA-PIKA BOŽIČ 10. POGLU ME V OČI-ALENKA GODEC VRTILJAK POLK IN . VALČKOV 2003 CEUSKIHSplus 1. MORA BITI MOJ-NAVIHANKE ) 2. AJDANAPOUU-MODRUANI 1 3. ZIMSKA NOČ-UNIKAT 4. UJELA SEM ŠOPEK-VESELE I ŠTAJERKE I 4. ZAPUŠČINA NAŠIH STARŠEV- 1 VITEZI CEUSKI I 4. PO SVOJI POTI GREM-OKROGLI j MUZIKANTI j SLOVENSKIH 5 plus L BOSA-ČUKI I 1. KOZOILCI-POGUM I 2. MORSKA PRAVUlCA-ANS. PETRA FINKA 3. MOJEŽIVUENJEJEGLASBA- DINAMIKA 1 4. ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI 5. ŠMARTINSKO JEZERO - PTUJSKIH 51 NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE SREDA, 31. DECEMBRA OB 20.00: SILVESTRSKI PROGRAM NA RADIU __ CEUE _^ Nagajivi skok v novo leto z Majo in Gorazdom Leto 2003 nas vse bolj opazno zapušča, posledično pa odpira vrata novemu letu - letu s štirico na koncu. In ravno ta pre- hod leta ljudje praznujemo in proslavlja- mo že od nekdaj! Omenjeni prehod leta bomo predvsem slišno označili tudi na Radiu Celje. Silvestrovi večeri, seveda tudi radijski, so že po tradiciji obarvani pred- vsem z zabavnim programom, veselo ple- sno glasbo in začinjeni s pregledom mi- nulega leta. Tako bo tudi v letošnjem sil- vestrskem programu Radia Celje. Vodila ga bosta »sveža« člana ekipe Radia Celje Maja Gorjup in Gorazd Matela. Vsega vam ne bomo izdali, vendar pa vam lah- ko zaupamo, da boste v najdaljši noči lahko slišali izjave mnogih znanih osebnosti ta- ko s političnega kot zabavnega parketa o njihovih navadah praznovanja, o tem, kak- šno je bilo za njih to leto, Maja in Gorazd pa obljubljata tudi, da boste slišali tudi še neslišane reči. »Če bi izdala, koga vse boste slišali in o čem bo tekla beseda, ne bi bilo več tako zanimivo, lahko pa boste morda slišali sami sebe v anketi, ki sva jo pripravila na celjskih ulicah. Glasba bo silvestrovi no- či primerna, začinjena z uspešnicami, ki so preplavile leto 2003. Največ pa bo se- veda vaših glasbenih želja, ki si jih boste lahko naročali v klepetu z nama. Tako ime- novani pregledi leta znajo biti že suho- parni, zato jih bova pripravila na sočen in svojstven način. Zavedava se tradicije in ne pozabljava na regijsko obarvanost programa, ki pa bo najbolj obarvan z na- gradami, za katere pa bo potrebno poka- zati vsaj malo znanja,« sta povedala vodi- telja silvestrskega programa. Št. 53 - 30. december 2003 RUMENA STRAN Čista fiiccija Pa se poigrajmo z namišljenimi dia- logi. »Dragi Božičnik, čestitam ti, da te ni bilo doma, ko te je iskala polici- ja,« je rekel naš župan Bojan Šrot. »Bra- vo, Bojan, obljubil si ogromno novo- letno kolo, potem pa ti je nekako zmanj- kalo denarja,« je odgovoril naš grad- benik Stanko Božičnik. Nadaljujmo s fikcijo in si dajmo duška. »Stanko, pazi, da se ne bo šel drsat na naše novo drsališče pred občino,« pravi Šrot. »- Ne bom, saj nisem osel, ki gre dvakrat zapored na led,« odvrne Božičnik. Kaj se je zgodilo v resnici? Čisto nič, le naš fotograf Gregor se je znova izkazal in ujel ravno pravšnji trenutek župano- vega svečanega sprejema v Narodnem domu, trenutek, primeren za domiš- ljijsko pisanje. Lov za srebrnim grbom Umemik Mihajlo Lišanin, vodja galerije na Starem gra- du in možakar, ki bi ime knež- jega mesta ponesel celo na Lu- no, če bi dobil dovolj denarja od sponzorjev, je lansko leto prejel bronasti občinski grb. Ker se je na županovi novolet- ni zabavi nekam sumljivo su- kal okoli Valerije Kmecl, si- cer desne roke Alekse Gajšek Krajnc, lahko sklepamo, da si je za drugo leto zaželel še sre- brnega, čez kakšnih trideset let, ko bodo Celje poznali še do- morodci v Avstraliji, pa mor- da celo zlatega. Upamo, da mu bo Božiček izpolnil želje. Posebna ponudba Pred prihodom šestih novih kinodvoran v Celje bi Aleksander Svetelšek, glavna zvezda Planeta Tuš, svojemu prijatelju Marjanu Krajncu, prvemu stebru zavaroval- nice Adriatic, lahko predlagal posebno ponudbo. Vsak Tušev gledalec bi po novem dobil še brezplačno zavarovalno polico. Ker naj bi Kolosej nove filme dobil vsaj mesec dni pred ostalimi, bi bila ponudba za Krajnca morda celo sprejemljiva. Tanja postala dobra vila Ker je Tanja Čajavec, direkto- rica Mladinskega centra Celje, pri svojih prošnjah zadnje čase na- letela na gluha ušesa, se je odlo- čila za nov pristop, se kar sama spremenila v dobro vilo in si iz- polnila vse novoletne želje. Pri čarovniji ji je pomagala čarobna piščal, finančno stanje Mladinske- ga centra pa bi glede na reven iz- gled njene stojnice očitno potre- bovalo še coprnije kakšnega Da- vida Copperfielda. Del celjske folklore To je on. Viki Ašič mlajši, obvezni d^ čisto vseh celjskih prireditev, ki bo čez čč brez dvoma dobil spomenik za svojo vsestrai skost. Ko ne skrbi za glasbo in tehnično i: vedbo prireditev, vozi taksi. Ko ne vozi ta sija, igra na koncertih. Ko ne igra na konce tih, skrbi za svojega otroka. Ko ne skrbi / svojega otroka, se posveča svoji ženi. Ko ; ne posveča svoji ženi, pripoveduje šale sv jemu očetu. Ko ne pripoveduje šal svojen očetu, gostuje v raznih glasbenih oddaja Ko ne gostuje v raznih glasbenih oddajah, i znova poskrbi za tehnično izvedbo številu: prireditev. Tokrat smo ga ujeli v celjski Pra Ijični deželi, kjer je bil najbolj vesel kuhan ga vina, s katerim je uspešno premagoval nizi temperature. Kaj vemo, morda bo drugo 1 to s sabo privlekel še kuhalnik in vino in spoprijateljil z ministrom Kebrom. Izvirna reklama Pozabite na številne televizijske re- klame za mesne izdelke. Na sceni je vedno simpatični Damjan Žnidarčič, drugi mož Centra za rehabilitacijo in- vaUdov Celje, ki je na božični večer javnosti predstavil povsem novo, tako imenovano Pisano klobaso, ki jo ima- jo najraje škratje, vile in jelenčki. Ker je Damjan znan kot inovativen in na- brit možakar, smo skorajda prepriča- ni, da bo njegov novi izdelek že januarja mogoče dobiti v vseh dobro založenih celjskih mesnicah. In da ne pozabimo, sto gramov nove klobase ima samo dve kaloriji, kar pomeni, da bodo na svoj račun končno prišle tudi vse tiste da- me, ki rade hujšajo. Navduše ^ nad ženo ^ Jani Žilnik, šef malih n gometnih šampionov, ki sn ga zasačili na neki novolet zabavi, je bil izredno navd šen nad svojo soprogo, ki i je v eni zmed številnih nag jivih igric še posebej izka2 la. Tekmovalke so mora najprej z'besedami osvaji svojega moškega, nato pa kot banano olupiti in po sti. Gospa Žilnik je zaser drugo mesto. Verjetno je ma predano vadila na r I možu. Čestitamo. I IZTOK GARTNER, Foto: IZTOK GARTNER, GREGOR KATIC Št. 53 - 30. december 2003