Ljubljana, september, oktober 1992 DOGODEK LETA ■ MERCATORJEVE NAGRADE ps so bile Mercatorjeve nagrade za leto 1991 podeljene jeseni. Njihova podelitev je bila povezana z Mercatoriado na Ptuju. Nagrade so prejeli: Albin Ješelnik, direktor M-Sevnice, Janez Videtič, direktor M-STP Metlika, Draga Vaupotič, upokojena podpredsednica poslovodnega odbora za fihfi^e, Jo že Puntar, kmet-kooperant M-Agrokombinata, Marija Vrščaj, prodajalka v M-Golovcu, Rajko Bajc, poslovodja v M-Trgoavtu, Viljem ^TušltJ vodja centralnega skladišča v M-Trgoavtu, Ivan Majerle, direktor v M-Mesni industriji Ljubljana in Franc Tomanič, direktor MIP Ptuj. TA BOUSI MERCATORJEV ČASOPIS N e samo, da vse bolj redko izide, tudi vse bolj pust je. Sem in tja kakšna spotikljiva grafična oprema suhoparnega (vendar ne nezanimivega) članka je še vse, kar pride na svetlo. Pa ne zaradi uredniške nemarnosti, temveč in predvsem zaradi orkestriranja enega. To je slabo in še slabše utegne biti, če v uredniški zasnovi ne bomo spoštovali in uresničevali nekaterih pomembnih ugotovitev in spoznanj iz javnomnenjske razsikave o Mercatorju. Ta je zadevala tudi naš časopis. Generalna ugotovitev, daje časopis sicer dobro zasnovan in v danih razmerah tudi dobro pisan, ima nekaj podtonov, ki pa niso več tako prijazni: - manjka mu novic neposredno iz podjetij; - manjka mu sodelavcev različnih poklicev in strok; - manjkajo mu sodelavci iz vrst poslovodnih delavcev; - manjkajo mu pogledi "od zunaj" na Mercator. In kaj početi z vsemi "manjki? Na to vprašanje naj bi po akcijskem programu za izvajanje posameznih nalog, ki seje rodil iz javnomnenjske raziskave, odgovoril poslovodni odbor s predlogi, ukrepi in podobnimi "aktivnostmi". Lepo zapisano, ali to testo bolj malo vzhaja. Glasno rečenega o zadevi pa ni bilo nikjer. Res pa je, da tudi urednica ni "podvzela" nobenega ofenzivnega dejanja. Tako je vse po starem. Pa bi bilo nekaj novega dobrodošlo. In to iz vaših vrst, Mercatorjevci. "Dogodek meseca v podjetju" je nova stalna rubrika, ki jo bomo uvedli v prvi naslednji številki časopisa. Pričakujemo nekajvrstična sporočila o dogodku, za katerega menite, da je lahko dogodek meseca. Odprli ste novo trgovino, dobili ste novo računalniško opremo, povečali ste plače, dobili stečajnega upravitelja, poginila je krava rekorderka, direktorje ustrelil medveda, sodelavka je rodila četvorčke...Skratka gre za kratko, včasih resno, včasih bolj družabno sporočilo o dogodku, ki je med sodelavci v podjetju naletel na odmev. Edino kar pričakujemo je resničnost sporočila in dogodka, ne pričakujemo opravljivih ali pa žaljivih zadev. Za vse to mora jamčiti avtor, uredništvo resničnosti ne bo preverjalo, bo pa pazilo na mejo dobrega okusa. Sicer pa bo z dogodki meseca najmaj komedij, če direktor podjetja ali kdo drug izmed poslovodnih delavcev določi osebo, ki se bo s tem ukvarjala. In še več muh na mah bo mrtvih: sodelovali bodo poslovodni delavci, sodelovali novi dopisniki, novic iz podjetij bo več. Vsekakor bomo vsakega dogodka meseca veseli. Poskusite nas obveščati o stvareh, ki do uredništva ne pridejo. Bo pa zanimivo na kratko izvedeti, kaj se dogaja v Kopru, kaj v Lendavi, kaj se je skuhalo v Ljubljani... Sicer pa, časopis je kot ogledalo. Naj se v njem vidi dogodek meseca tudi iz vašega podjetja. Če bomo tako vsaj malo manj pusti, bo napredek. Vesna Blehveis Nogometaši Mercator-Trgoavta so na Mercatoriadi osvojili prvo mesto. KOLEGIJ PO FORMALNI, SKUPSCIMPO VSEBINSKI STRANI S eptembrski kolegij direktorjev Mercatorjevih podjetij je bil na Ptuju. Dan za njim pa je bila Mercatoriada. Vse bolj se približuje čas, ko bo morala slovenska skupščina reči zadnjo besedo tudi o zakonodaji o lastninski preobrazbi podjetij. Zakonski osnutek z neštetimi dopolnili, vendar pa vse brez parlamentarnega žegna, ustvarja že pravo zmedo v podjetjih. Zato ni čudo, da so vse bolj glasne govorice o divjih privatizacijah, če ne kar ropanju družbenega imetja. Mercator se z vrsto simulacij in predlogov, kako v okviru tekočega spreminjanja zakonodajne podlage, zakonito lastniniti v sistemu, ubada že od prvega zakonskega osnutka naprej. Pri tem je bil realiziran del projekta lastninjenja, in sicer tako, da se je obstoječ družbeni kapital v skladu z zakonom o podjetjih prenašal na matično podjetje in se ta vračal nazaj v podjetja hčere kot nominiran kapital, kapital znanega lastnika. Do te faze lastninjenja je šlo vse brez zapletov. Družbeni kapital, ki ga v Mercatorju še imamo naj bi bil predmet lastninjenja v skladu z zakonskimi možnostmi. In prav o tem je tekla beseda na ptujskem kolegiju. Cilj privatizacije v Mercatorju je, da Mercatorjevi delavci in podjetja olastninijo Mercator kot celoto tako, da bodo imeli v njem večinski upravljalski delež. Zato je treba uporabiti vse zakonite možnosti, predvsem pa med Mercatorjevimi delavci spodbuditi interes - postati solastnik Mercatorja. Teze za pripravo plana Poslovnega sistema Mercator za leto 1993 vsebujejo nekaj novosti. V letu 1993 naj bi začeli oziroma poudarili razvoj nekaterih sodobnejših podjetniških funkcij. V tem delu velja posebej poudariti pozornost, namenjeni večji profitnosti članic in sicer tako, da se bodo določile minimalne profitne stopnje, spremljala dosežena profitnost in sprejemali tekoči ukrepi za njeno izboljšanje. Že večkrat je bila izpostavljena potreba po dveh vrstah podjetniških bilanc. Pri tem je ena izdelana na podlagi predpisane metodologije, druga pa je prava podjetniška (tista, ki je ponavadi v direktorjevem predalu) in to bo treba predložiti tudi matičnemu podjetju. Z agresivnejšo politiko na področju blagovnih tokov naj bi Mercator uveljavil svojo konkurenčno prednost in svoj imidž. Šepamo na področju informacijskega sistema in ta naj bi v letu 1993 zajadral v smeri poenotenih informacij in računalniških obdelav ter tako postavil osnove integriranega informacijskega sistema PSM. Z več znanja in vedenja se da lažje in prav izobraževanju na različnih ravneh, namenjenemu določenim skupinam delavcev, bo v planu za leto 1993 posvečeno posebno poglavje. Kolegij je teze za plan sprejel, zahteval pa, da se prav področje blagovnih tokov, agresivne cenovne politike in vse, kar je povezano s trženjem in prispeva k konkurenčnosti Mercatorja kot celote, natančno in trdo zapiše v delovno gradivo o planu za leto 1993. Da smo neresni, da ne rečemo "šlampasti" in do neke mere celo indolentni do uresničevanja zavezujočih skupščinskih sklepov, so pokazali podatki o tem, koliko podjetij je kapitalske deleže (kapital matičnega podjetja v podjetju) registriralo tudi na sodišču. Od 46 podjetij ima dejansko stanje sodno registrirano samo 11 podjetij. Izgovori za tako stanje so bili različni, eni bolj, drugi manj utemeljeni. Še bolj baročno nastlana pa je podoba organov upravljanja pri članicah. Ta namreč izhaja iz sklepa skupščine Poslovnega sistema Mercator, da je predstavnik Poslovnega sistema Mercator obenem tudi predsednik upravnega odbora podjetja. Nadzorni odbor imajo vsa podjetja, upravnega 20 podjetij, njihovih predsednikov pa je 19 takih, ki so predstavniki PSM. In zakaj eden manjka? Razlog naj ilustrira kolegijska iskrica: "Bom pa je vedel, da nimam upravnega odbora", je trdil direktor M-Mednarodne trgovine. "Tiže veš, zakaj ga nimaš1', je smeje nadaljeval predsednik upravnega odbora PSM. Glede na sklep skupščine PSM, bi moral biti predsednik upravnega odbora delniške družbe Mercator-Mednarodna trgovina predsednik poslovodnega odbora Miran Goslar. Zato eden manjka. Prijetno hihitanje je bilo uvod v podelitev Mercatorjevih nagrad in Mercatoriado. Vesna Blchveis KAKOVOST IZDELKA SLOVENSKEGA POREKLA K onec septembra je Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem v sodelovanju z Združenjem SQ organiziral drugo prireditev oz. razstavo izdelkov, ki so se potegovali za znake SQ. Izdelkom so bili podeljeni zlati zeleni in modri znaki, ki opredeljujejo izvirno slovensko poreklo izdelkov, kar pomeni, daje vse od surovine, dela in znanja, izključno slovensko. Merila za ugotavljanje oziroma presojo kakovosti so povzeta po merilih, kijih za to področje uporabljajo v zahodnoevropskih državah. Kakovost so ugotavljale posebne nevtralne komisije. Modri znaki SQ pomenijo verifikacijo kakovosti, čeprav še ni čisto razčiščeno, kdo ima pravico ta znak sploh podeljevati. Vrsta Mercatorjevih podjetij (8) je na preskus kakovosti prijavilo 41 izdelkov. Ta podjetja so se našla v skupni konkurenci s 55 slovenskimi podjetji in 250 izdelki. Mercator seje odrezal dobro, saj je od prijavljenih izdelkov, kar 33 izdelkov dobilo modri znak SQ. Modre znake SQ so dobila naslednja Mercatorjeva podjetja oziroma njihovi izdelki: - M-Oljarica, Kranj za blagovno znamko Cekin, ki jo imajo tri vrste olja (čisto sončnično, mešano in arašidno olje) ter mešano olje Konzum; - M-Eta, Kamnik za kumarice v kisu, rdečo peso v kisu, polpekoči ajvar in kamniško gorčico; - M-Mlekarna Kranj za poltrdi sir Jošt in izdelke iz blagovne znamke Megamilk (navadni jogurt 500 ml, sadni jogurt, navadni in sadni jogurt z mueslijem) in sterilizirano mleko Alpski cvet; - M-Mesna industrija, Ljubljana za rolani hamburger, hrenovko v naravnem ovitku in bloško klobaso; - M-Meso izdelki, Škofja Loka za loški čebriček in delikatesno kranjsko šunko; - M-Agrokombinat, Krško za vina Laški rizling (izbor 91), Laški rizling, Cviček in Modro frankinjo ter za hruške konferans, jabolka idared, jonatan, zlati delišes in jonagold; - M-KZ Metlika, Vinska klet za Metliško črnino (letnik 90 in 91), Laški rizling, Kolednik (letnik 88) in Rose; - M-Nanos, TMI, Postojna je predlagala kraški pršut, ki pa ni ustrezal zahtevam pravilnika. Kranjsko prireditev je odprl predsednik slovenske države Milan Kučan, ki je poudaril, da zgolj lepljenje nalepk SQ na izdelke ne bo rodilo sadov, če se vsi v majhni in razdrobljeni slovenski družbi, ne bomo zavestno lotili celovitega sistema kakovosti življenja, dela in upravljanja. Besede predsednika Združenja SQ so bile namenjene slovenski vladi, ki se ni pravočasno odzvala na prizadevanja kranjskih navdušencev za ustrezno normiranje kakovosti. Zato pa se velja na kakovost odzvati v Mercatorju, in sicer s posebno strategijo trženja z izdelki, ki nosijo modri znak SQ. Ti izdelki naj bi bili razpoznavni med ostalimi izdelki, imeli naj bi standardno kakovost višje ravni, za kar morajo prevzeti odgovornost proizvajalci. Na kakovost je treba z ustreznim načinom tržnega komuniciranja opozoriti potrošnike. Modri znak SQ naj namreč pomeni izdelek z dodatno vrednostjo, ki mu je treba v ponudbi dati prednost. Promocija takega izdelka mora biti stvar tesnega sodelovanja med proizvajalcem in trgovino. Tak izdelek označujejo pomembni elementi kot so: kakovost, uporabnost in embalaža. Vse to mora izdelek ločevati od drugih istovrstnih izdelkov. Kako si zamišljamo trženje z izdelki, ki nosijo modri znak SQ in imajo poleg slovenskega tudi Mercatorjevo poreklo, bomo predstavili v naslednji številki časopisa. Stanko Klemenčič-Saražin Mercator-Mesna industrija Ljubljana je dva izdelka, ki sta dobila modri RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV T- redilno preventivni odbor Zavarovalnice Mercator obvešča vse marovance Zavarovalnice Mercator, da lahko do m/ 30.11.1992 oddajo svojo vlogo za pridobitev nepovratnih in povratnih preventivnih sredstev za odstranjevanje vzrokov nastajanja škod in preprečevanje nevarnosti, ki povzročajo škodo. Zavarovalnica Mercator bo v letu 1993 v JL SL te namene porabila cca dva do dva in pol milijona SIT. Vloga se v roku odda pisno pri Zavarovalnici Mercator, Dunajska 107, Ljubljana s pripisom "za preventivno kreditni odbor". Vloga naj vsebuje ime in naslov prosilca sredstev, namen, rok in način porabe sredstev ... ter ostale podatke v skladu s 25. členom Pravilnika o izvajanju preventivnih in represivnih ukrepov v Zavarovalnici Mercator. Citirani Pravilnik so prejele vse članice na ustanovni skupščini Zavarovalnice Mercator dne 25.6.1991.. Vse dodatne informacije in citirani Pravilnik so vam na voljo pri Zavarovalnici Mercator, Dunajska 107, Ljubljana, telefon 061/183-292. Zavarovalnica Mercator TA NAJBOLJŠEGA SOSEDA ospeševalno-prodajne akcije so postale sestavni del Mercatorjeve poslovne politike. Organizirane so na različnih IB ravneh, kar pomeni, da tečejo naenkrat v vseh maloprodajnih enotah in diskontih v Sloveniji, drugič jih organizirajo I podjetja za svoje prodajalne ali pa zgolj ob različnih priložnostih. Izdelki, včasih jih je več, včasih manj, se prodajajo JL po znatno nižjih cenah. Letos je bilo že šest akcij, ki so potekale v vseh Mercatorjevih maloprodajnih enotah, zadnja je bila septembra. O tej so znani že prvi podatki, in sicer: vrednost prodanega blaga brez prometnega davka je znašala dobrih 195 mio tolarjev, ustvarjena razlika v ceni znaša 30,8 %. Drugih natančnejših podatkov, na podlagi katerih bi merili uspešnost septembrske akcije, še ni. Posvetimo se rezultatom in ugotovitvam junijsko-julijske. V julijski akciji je vrednost prodanih 40 različnih izdelkov (živila, toaletni in kozmetični izdelki, mali gospodinjski stroji in posoda) po cenah na drobno (brez prometnega davka) znašala nekaj čez 166,5 mio tolarjev. Dala pa je skoraj 38 mio tolarjev razlike v ceni (grosistične in maloprodajne), kar je dobrih 30 % od nabavne vrednosti blaga. Reklamiranje, ki spremlja prodajne akcije, se financira iz namensko ustvarjenih sredstev, ki so znašala dobre 3,4 mio tolarjev, porabljenih je bilo dobre 3,2 mio. Vse akcije potekajo preko Mercatorjevih grosistov, ki so v akciji edini dobavitelji izdelkov v Mercatorjevo maloprodajno mrežo. V dosedanjih šestih akcijah je bilo prodano za skoraj 667 mio tolarjev izdelkov. Kolikšen delež v celotnem prihodku maloprodajnih podjetij v devetih meseci pomenijo ti milijoni, še ni podatka. V prvem polletju izvedene prodajne akcije pa so pomenile 2,59 % celotnega prihodka maloprodajnih podjetij. Izvedbe, ocene, priporočila Za izvedbe akcij se porabijo precejšnja sredstva. Ustvarjajo se z odrekanjem grosistične in maloprodajne marže, delu dohodka se odrečejo proizvajalci. Zatorej nam ne sme biti vseeno, kako so izvedene, kakšen odmev imajo med potrošniki in navsezadnje, kdo je za njihovo odmevnost najbolj odgovoren. Akcije načrtuje posebna delovna skupina, ki do podrobnosti pripravi njihov potek in potem nad njim tudi bdi. Izkušnje, ki jih dobi na terenu so vščasih prav zanimive, celo anekdotične. Akcije potekajo po določenih pravilih. Osnovna pravila so: izdelki, ki so v akcijski prodaji morajo biti posebej označeni s ceno, izločeni na posebnih prodajnih mestih, prodajalna mora biti opremljena z določenimi propagandnimi gradivi. Pa se zgodi: testenine v akcijski prodaji po ugodni ceni, na sosednji polici iste testenine po redni ceni. Kupec jih vzame na običajnem mestu, ker tam pač makaroni vedno so. Na ugodno ceno istih makaronov ga ni opozoril nihče, niti reklamno opozorilo, niti prodajno osebje. Za ugodno ceno zve od soseda, ki je nekoliko bolj pozorno kupoval. Kaj naj si tak kupec misli o akcijski prodaji? Najmanj to, daje bil prezrt, če ne že ogoljufan. Bo še zaupal propagandi, bo še zaupal prodajnemu osebju? Da ne gre zgolj za primer na pamet, je razvidno iz zapisnikov komisij, ki so opravile preglede, kako se je pospeševalno prodajna akcija izvajala na terenu. Sestavni del teh prodajnih akcij je namreč tudi ogled komisij na prodajnih mestih. Iz zapisnikov povzemamo: - dvojne cene istih izdelkov, torej izdelkov v redni prodaji in izdelkov v akcijski prodaji, so se pojavljale v vrsti trgovin. Ugotovljenih je bilo kar 42 primerov različnih cen; - propagandno gradivo je premalo vidno opozarjalo na akcijsko prodajo in komisija priporoča vidnejše opozorilce za tiste primere, ko so izdelki, namenjeni akcijski prodaji, razvrščeni na običajne prodajne police; - založenost z izdelki po ugodnih cenah je bila skromna, saj je 50% teh izdelkov zmanjkalo že v osmih dneh po začetku akcije. Le redke prodajalne so se odločile za ponovna naročila, čeprav so grosisti razpolagali z dovolj blaga. Morda so te navedbe nekoliko posplošene, ker temeljijo le na podatkih o obiskanih 26 prodajalnah. Vendar pa kažejo, da se sprejeta pravila o izvajanju tovrstnih akcij ne spoštujejo v celoti ali pa dovolj dosledno. Odgovornost zato gre žal pripisati prodajnemu osebju oziroma poslovodjem. Očitno se še vsi premalo zavedamo, da so prodajne akcije namenjene potrošniku in ustvarjanju Mercatorjevega dobrega imena. Zaman bo vse tarnanje nad vse ostrejšo konkurenco, če se sami ne bomo potrudili biti konkurenčni, če ne z ugodnimi cenami pa vsaj z zelo poštenim odnosom do potrošnika, ki pa se lahko najbolj pokaže ob prodaji blaga po ugodnih cenah. Torej morajo dvojne cene za iste izdelke iz trgovin izginiti, opozorilci morajo biti dovolj očitni, tudi prijazno opozorilo prodajalca sodi zdraven. Sredstva, vložena v posebne akcije, se vrnejo le, če za akcijami stojijo pravi ljudje, ki vedo, daje naložba v kupca dolgoročna in dragocena. In vsi Mercatorjevi bi morali biti edini in tisti "ta pravi". Zaradi individualnega in skupnega preživetja. MERCATORJEVE NAGRADE U LETO 1991 Nagrajenec Viljem Turk je zaposlen v podjetju M-Trgoavto od leta 1979 kot vodja centralnega skladišča. V 13 letih dela v M-Trgoavtu je kandidat pokazal izjemno delavnost in ustvarjalnost. Izboljšal je organizacijo dela v centralnem sldadišču in po njegovi zaslugi se ta še vedno nadaljuje oz. dopolnjuje. Delo v skladišču organizira in vodi tako, da ni zastojev in da se spoštujejo vsi dogovorjeni dobavni roki. Uvedel je terminsko dostavo blaga v prodajalne, kar se je pokazalo zelo uspešno. V centralnem skladišču je zaposlenih 48 delavcev, ki letno obdelajo skoraj 57.000 dokumentov, pri čemer je posebna pozornost namenjena natančnemu delu s poslovnimi papirji. Zaradi svojega načina dela, ki temelji predvsem na dobrih medčloveških odnosih, je med sodelavci spoštovan in mu zato zaupajo tudi najbolj odgovorne funkcije v podjetju. Tudi v svojem življenjskem okolju uživa med občani ugled in je zato prejel različna družbena priznanja. Nagrajenec Franc Tomanič, je direktor podjetja Mercator-Izbira Panonija, zaposlen v podjetju 17 let, 15 let je direktor podjetja. Rezultati nagrajenčevega dela so vidni predvsem v združevanju razdrobljenih trgovskih podjetij (Izbire in Panonije), iz česar se je razvilo uspešno trgovsko podjetje M-IP in rodil ugleden član Mercatorjeve družine. V času nagrajenčevega vodenja je M-izbira Panonija Ptuj obnovila skupaj več kot 7.000 m2 prodajnih površin ter okrog 30.000 m 2 skladiščnih površin, poleg tega pa še nekaj čez 2.000 m 2 proizvodnih prostorov. Uspešen poseg v notranjo organizacijo podjetja in obenem graditev računalniško podprtega informacijskega sistema, so značilnosti, ki zaznamujejo nagrajenčevo delo. Mercator-Izbira Panonija je po stažu ena najstarejših članic Poslovnega sistema Mercator. V Mercatorjevi družini nagrajenec zagovarja predvsem ekonomsko utemeljene rešitve, ki naj se odrazijo v gospodarski učinkovitosti poslovnega sistema kot celote in ne samo podjetja. Nagrajenčeva strokovna razgledanost, povezana s sposobnostjo izjemno plastičnega in duhovito karikiranega podajanja tudi najbolj kočljivih vprašanj in odgovorov, sta vrlina in lastnost, cenjena med sodelavci v podjetju in kolegi v Poslovnem sistemu Mercator. Nagrajenka Draga Vaupotič je upokojena podpredsednica poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator. V Mercatorju je bila zaposlena od leta 1970, od tega 17 let na vodilnih oz. direktorskem mestu Mercator-Interne banke in podpredsednice poslovodnega odbora za finance. Nagrajenka je vse svoje strokovne in delovne sposobnosti posvetila ustanovitvi in delovanju M-Interne banke. Po njeni zaslugi je M-Interna banka in kasneje njene organizacijske pretvorbe postala ena najbolj trdnih podjetniških finančnih institucij in obenem garant za razvoj Mercatorjevih podjetij. Čvrsto vodenje Mercatorjeve finančne funkcije oz. poslovne politike, je bilo tako med članicami sistema kot v zunanjih finančnih institucijah ocenjeno "kot temeljni steber Mercatorja". Racionalni pristop k organizaciji dela finančne službe oz. Interne banke, osebna skromnost, odkritost in za vse poslovne in druge težave podjetij vedno odprta nagrajenkina vrata, so odlike nagrajenke, ki so Mercatorjevo ime utrdile znotraj in zunaj sistema. MERCATORJEVE NAGRADE M LETO 1991 Nagrajenec Jože Puntarje kmet kooperant M-Agrokombinata v Krškem. Zvest, trden in korekten kooperantski odnos z M-Agrokombinatom nagrajenec goji že več kot petnajst let. Nagrajenčeva kmetija je povsem usmerjena v živinorejo, pitanje mladih telet in mladih goved. Tej usmeritvi je povsem prilagojena tudi pridelava na kmetijskih površinah, tako da praktično za vso prirejo živine zagotovi osnovno krmo in velik del koncentratov. Letno vzredi 20.000 kg žive teže živine. Nagrajenčeva kmetija je zaradi njegove želje po novem in več znanja, nemalokrat tudi poligon za preskušanje in uvajanje novosti. Na njegovih površinah tečejo mnogi pridelovalni poskusi Kmetijskega inštituta in Agronomske fakultete. Vendar pa nagrajenčeve uspešnosti ne gre soditi zgolj po proizvodnih rezultatih, temveč po dejstvu, da je zvest M-Agrokombinatu v dobrem in slabem, da je kritičnen do napak in ustvarjalen v iskanju rešitev za njihovo odpravljanje. Nagrajenčevo sodelovanje je vzor sodelovanja enakopravnih partnerjev, primer, kako naj sodelujeta družbeni in zasebni sektor in primer, iz katerega bi se tudi "novi zadružniki" lahko marsičesa naučili. Prav je, da se tudi z nagrado Poslovnega sistema Mercator v Mercatorjevi in širši javnosti pokažejo nosilci dobrega in poštenega sodelovanja. Nagrajenec Ivan Majerle je direktor Mercator-Mesne industrije Ljubljana, zaposlen v podjetju 31 let, 13 let je njen direktor. Je načelen, dosleden in pragmatičen v reševanju podjetniške problematike. S tem pristopom je včasih bolj, včasih manj uspešno paraliziral učinke in vplive administrativnega poseganja države na poslovne rezultate podjetja. Njegovo delo je vrsta uspešnih organizacijskih in vsebinskih posegov ob preusmeritvi proizvodnje zgolj v izdelovanje kakovostih in vrhunskih mesnih izdelkov. Zaradi doslednega spoštovanja dodgovorjenega, tako glede razvoja podjetja in podjetniške politike, naravnane v podporo skupnega razvoja Mercatorja, je nagrajenec osebnost, ki med sodelavci v podjetju in sistemu uživa ugled in spoštovanje. Nagrajenec Albin Ješelnikje direktor M-Sevnice od leta 1965. Poslovna ekspanzija M-Sevnice je rezultat nagrajenčevega dela. Te ekspanzije pa podjetje ne bi doseglo, če ne bi vlagalo v razvoj, ki temelji na nagrajenčevem strokovnem znanju in sposobnosti strateškega usklajevanja med danim in možnim. Poslovni in razvojni rezultati podjetja so kljub velikokrat kmetijstvu nenaklonjeni ekonomski politiki, v vseh letih potrjevali pravilnost strokovnih, predvsem pa finančno podprtih rešitev, ki jih je načrtoval nagrajenec. Poglobljeno znannje s področja agronomije in ekonomije ter pretanjen posluh za gospodarske usmeritve ter za vodenje ljudi, so odlike nagrajenca. Mercator-Sevnica kot podjetje sodi med najuspešnejša kmetijska podjetja v sistemu, pri čemer pa je značilno, da običajnega jadikovanja nad usodo kmetijstva iz M-Sevnice ni dostikrat slišati. S težavami se nagrajenec spopade najprej sam, pri čemer z na dobro in v prid podjetja povezati prednosti članstva v sistemu Mercator. V čast in dobro ime podjetja M-Sevnica in Poslovnega sistema Mercator. MERCATORJEVE NAGRADE U LETO 1991 ■ ■ llliillllliili Nagrajenec Rajko Bajc je zaposlen v podjetju M-Trgoavto. 10 let je poslovodja prodajalne v Cerknici. V 10 letih je pod vodstvom nagrajenca cerkniška prodajalna postala najbolj uspešna prodajalna v podjetju M-Trgoavto. Prodajalna uživa ugled ne samo v cerkniškem, temveč tudi v širšem okolju. Nagrajenec je predvsem samoiniciativno močno razširil ponudbo v prodajalni, predvsem s tistim blagom, ki ga kupci potrebujejo. V njegovi prodajalni znajo prisluhniti potrebam potrošnikov, saj Cerkničani in okoličani zatrjujejo, da jim z vsem potrebnim postrežejo doma. Promet v tej prodajalni je vedno naraščal hitreje kot promet v celotni dejavnosti trgovine na drobno v Sloveniji. Za primer naj navedemo podatek: rast prometa v trgovini na drobno leta 1990/91 je bila v Sloveniji zaznamovana z indeksom 183, v cerkniški prodajalni z indeksom 255. Promet v letu 1991 je znašal 50.503.502,00 SIT, plan pa je bil dosežen z 210%. Promet na zaposlenega v prodajalni je znašal 11.220.000,00 SIT. Številke same ilustrirajo nagrajenčev odnos do dela in strank. Nagrajenec Janez Videtič je direktor Mercator-STP Metlika, zaposlen v podjetju 32 let, 15 let je direktor podjetja. Razvoj metliške trgovine je brez dvoma povezan z nagrajenčevim imenom. V metliški občini ni trgovskega objekta, ki v času Videtičevega vodenja podjetja ne bi bil prenovljen, zraslo pa je tudi več novih, predvsem specializiranih prodajnih enot. Takega razvoja si v majhni in razmeroma revni občini ne bi mogli privoščiti, če ne bi tudi v kolektivu, ki ga vodi nagrajenec razumeli, da se je treba za razvoj odreči tudi osebnim dohodkom in drugim "lepim stvarem". Homogen in lojalen kolektiv, ki izjemno ceni in spoštuje poštenost, odprtost in človečnost svojega direktorja, je odraz nagrajenčevih vodstvenih in poslovnih sposobnosti. Spoštovan občan Metlike, ki mu zaupajo tudi potrošniki. M-STP Metlika ima kot podjetje enega izmed najdaljših članskih stažev v Mercatorju. V vsem tem času je podjetje spoštovalo in uresničevalo dogovorjena načela in Nagrajenka Marija Vrščaj je vodja oddelka za prodajo sadja in zelenjave v Primarnem oskrbnem centru Fužine v Ljubljani, ki sodi v podjetje Mercator-Golovec. Od prvega dne, ko je bil fužinski primarni center odprt, pa do danes, za oddelek s sadjem in zelenjavo skrbi nagrajenka. Uspešno ga vodi, skrbi za njegovo urejenost, založenost in predvsem po njeni zaslugi je oddelek postal prodajno mesto, ki tudi naključnega kupca spremeni v stalnega. Kupec je vselej sprejet prijazno, z nasmehom, dobro besedo, skratka z vzdušjem, da je kandidatka na delovnem mestu samo zaradi njega ali njih. Oddelek je tak, karšnega želijo kupci, zato jim Mercator pomeni prijaznega soseda. Je prijetna in dobra sodelavka, s posluhom za pristne medsebojne odnose v poslovni enoti in v podjetju, zato je pobudo za nagrado dal celoten kolektiv poslovne enote. Prav zaradi takih prodajalcev se ustvarja dober vtis o Mercatorju in tudi zaradi nagarjenke je PC Fužine razglašen v letu 1991 za najboljši oskrbni center, za najboljšo trgovini v Ljubljani. POLLETNO POSLOVANJE TT^ o ukinitvi obveznosti sestavljanja periodičnih obračunov za prvo trimesečje, so računovodski izkazi za obdobje januar ■ IB junij prvi uradni vir, iz katerega je razvidna poslovna uspešnost in premoženjsko stanje podjetij. Uradni vir zato, ker I pravila sestavljanja periodičnih in zaključnih računov dajejo podjetjem veliko manevrskega prostora pri krojenju JL poslovnih rezultatov. V prvem polletju letos je v Poslovnem sistemu Mercator sestavilo periodični obračun 46 podjetij, 15 kmetijskih zadrug, seveda pa tudi krovno podjetje. Na podlagi pogodb o razdrtju je prenehalo članstvo v Poslovnem sistemu Mercator Ljubljanskim mlekarnam Kopitarni Sevnica. M-Nanos seje preoblikoval iz šestih podjetij v enovito delniško družbo, M-KZ Krka pa v enovito kmetijsko zadrugo. Del podjetja M-Jelka Hrastnik pa se je 17.6.1992 pripojil M-Nebotičniku in za čas delovanja v letu 1992 ni sestavil periodičnega obračuna. Podjetja Poslovnega sistema Mercator - koncerna so v prvi polovici leta ugotovila za 42,517 milijonov tolarjev prihodkov in za 42,061 milijon tolarjev odhodkov. Na podlagi poslovnih izkazov smo v službi za plan in analize ugotovili, da je Poslovni sistem Mercator ustvaril v letošnjem prvem polletju za 516 milijonov tolarjev brutto dobička, za 235 milijonov tolarjev akumulacije, medtem ko je bilo izgub za 67 milijonov tolarjev. Med vsemi naštetimi finančnimi kazalci se je izguba v letošnjem polletju glede na enako obdobje lani najbolj povečala in to kar za 244 odstotkov. Prihodki in odhodki so bili večji za nekaj več kot trikrat, akumulacija je bila večja za 2,4 krat in brutto dobiček je bil večji za nekaj manj kot dvakrat. V prvi polovici leta je bila akumulacija približno 3,5 krat večja kot izgube. Razmerje med akumulacijo in izgubo je slabše kot v prvi polovici lanskega leta in slabše kot ob koncu leta 1991. Prihodki Zaradi spremenjene sestave slovenskih trgov ni mogoča stoodstotna primerjava z lanskimi prihodki, ki so jih Podjetja Poslovnega sistema Mercator kot koncerna, so ob polletju letos ustvarila 516 milijonov tolarjev brutto dobička, 235 milijonov tolarjev akumulacije in 67 milijonov tolarjev izgub. podjetja dosegla na posameznih trgih. Povejmo pa, da so podjetja Poslovnega sistema Mercator v prvi polovici letošnjega leta dosegla na domačem trgu 92,5 odstotkov vseh prihodkov, na tujih trgih pa le 3,6 odstotka. Prihodki od financiranja so bili v celotnih prihodkih udeleženi s 5,4 odstotki, drugo pa je šlo na račun prihodkov od raznih subvencij, dotacij, drugih poslovnih in izrednih prihodkov. Odhodki: v skupnih odhodkih so bili z daleč najvišjim, to je 89,9 odstotnim deležem, zastopani poslovni odhodki. V primerjavi s prvo polovico lanskega leta se je letos za dve odstotni točki povečal delež odhodkov za materialne stroške in amortizacijo, kije letos znašal 17,4 odstotka. Večji delež odhodkov kot lani (7,3 odstotka) je šel za odhodke financiranja, medtem, ko je bilo v prvi polovici tega leta porabljeno za nematerialne stroške, za plače in kot nabavno vrednost prodanega blaga in materiala sorazmerno manjši del odhodkov kot v prvi polovici lanskega leta. Iz polletnih periodičnih obračunov je razvidno, da je bilo v Poslovnem sistemu Mercator porabljeno za plače 8,2 odstotka vseh prihodkov, v enakem obdobju lani pa je bil ta delež 9,1 odstoten. Izgube: omenili smože, da so podjetja Poslovnega sistema Mercator ob polletju ugotovila 67 milijonov tolarjev izgube. To izgubo je ugotovilo šest podjetij in tri kmetijske zadruge. Letošnja polletna izguba je za 244 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. Ob tem naj še omenimo, da petim podjetjem do konca letošnjega prvega polletja ni uspelo pokriti še za 68 milijonov tolarjev izgub iz prejšnjih let. Poslovanje članic z večinskim deležem Poslovnega sistema Mercator To so vsa podjetja v Poslovnem sistemu Mercator, pri katerih je Poslovni sistem Mercator kot holding udeležen z 51 ali 100 odstotki v kapitalu teh podjetij. Po stanju 30.6.1992 je Poslovni sistem Prvih pet podjetij pri katerih je bila dosežena najvišja stopnja akumulacijske sposobnosti (to je stopnja ustvarjene akumulacije na enoto povprečno uporabljenih poslovnih sredstev): M-Mesna industrija Ljubljana (3,40), M-Op tima 2,70, M-Dolomiti 2,06, M-Golovec 1,74 inM-Emba 1,72. Mercator, d.d. udeležen pri 14 podjetjih s 100 odstotki kapitala, pri 30 podjetjih z 51 odstotki kapitala in pri dveh podjetjih z manj kot 51 odstotki kapitala. Podjetja z večinskim deležem Poslovnega sistema Mercator so v polletju obračunala 33.574 milijonov tolarjev prihodkov 168 milijonov tolarjev akumulacije in 46 milijonov tolarjev izgube. Od 44 podjetij z večinskim deležem Poslovnega sistema Mercatorje 37 podjetij ustvarilo 168 milijonov tolarjev akumulacije, medtem ko je šest podjetij ustvarilo 46 milijonov tolarjev izgub, eno podjetje pa je poslovalo s pozitivno ničlo. Izgubo so ustvarila podjetja: M-Rudar 21.978 tisoč tolarjev, M-Sloga 17.288 tisoč tolarjev, M-Cibes 2,516 tisoč tolarjev, M-Kmetijstvo Kranj 2.054 tisoč tolarjev, M-KG Kočevje 1.629 tisoč tolarjev in M-Izbira Kranj 981 tisoč tolarjev. Podjetje M-Hotel Sremič je poslovalo s pozitivno ničlo. Krovno (matično) podjetje Poslovnega sistema Mercator, d.d. je v polletju opravilo naslednja vlaganja: - BTC Shopping center d.o.o. v znesku 33.606.179 tolarjev - Interspar d.o.o. v znesku 661.640 tolarjev - M-Jelka Hrastnik v znesku 3.600.000 tolarjev - Kovinotehna Celje v znesku 10.293.239 tolarjev in Kakšne plače Od skupno 62 podjetij je polletna povprečna plača znašala: -v 9 podjetjih z 1187 zaposlenimi od 16 do 19.000 tolarjev; -v 19 podjetjih s 5.037 zaposlenimi od 19 do 22.000 tolarjev; - v 21 podjetjih z 2.045 zaposlenimi od 22 do 25.000 tolarjev; - v 5podjetjih z 1.368zaposlenimi od 25 do 28.000 tolarjev; - v 4 podjetjih s 621 zaposlenimi od 28 do 31.000 tolarjev; - v 3podjetjih s 437zaposlenimi od 31 do 34.000 tolarjev; -vi podjetju s 603 zaposlenimi pa od 34 do 37.000 tolarjev. - M-Banka v znesku 5.000.000 tolarjev in 38.000.000 tolarjev v osnovnih sredstvih. V Zavarovalnico Mercator in Unileasing v prvem polletju letos ni bilo dodatnih vlaganj. Z ustanovitvijo M-banke se je s prenosom ustanovnega kapitala, oblikovanega iz sredstev imetnikov internih obveznic Poslovnega sistema Mercator, d.d., zmanjšalo stanje sredstev in virov Poslovnega sistema Mercator, d.d. v vrednosti 283.950.000 tolarjev. Z nadaljevanjem uskladitve poslovanja z bančno zakonodajo, so bili v prvih dneh julija opravljeni tudi vsi prenosi sredstev in virov s področja hranilnih vlog ter internih računov članic na M-banko, kar pa bo vplivalo na izkazano strukturo sredstev in virov Poslovnega sistema Mercator, d.d. v drugem polletju 1992. V polletju je bilo v krovnem podjetju Poslovnega sistema Mercator, d.d. 1.308 milijonov tolarjev obračunanih prihodkov, 1.239 milijonov tolarjev obračunanih dohodkov, 70 milijonov brutto dobička in 40 milijonov tolarjev akumulacije. Marija Hojnik NEKAJ POMEMBNEJŠIH PODATKOV IZ POSLOVANJA POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR V OBDOBJU L - VI. 1992 IN RAST CEN V REPUBLIKI SLOVENIJI V OBDOBKU L - VI.1992 Element I.-VI.91 I.-VI.92 Indeks Prihodek 13.998,7 42.516,9 303,7 Akumulacija 95,6 234,9 245,6 Izguba 19,4 67,1 344,4 - Št. zaposlenih 15.405 13.811 89,6 - Stop. akumulac. spos. 0,6 0,5 83,3 - Stop. reprod. spos. 1,9 2,2 115,8 Povprečni obračunani čisti OD/del. mes. (v SIT) 7.721 23.309 301,8 - Izvoz (v 000 USD)* 8.738 - Uvoz (v 000 USD)* 12.567 Cene - Rast cen na drobno 382,9 Rast cen ind.izdel.pri proizvajalcih 440,7 - Rast cen življenjskih potrebščin 386,2 - Rast cen na debelo 445,8 * samo za tekoče obdobje Kakšni direktorji Med direktorjipodjetij in člani poslovodnega odbora najdemo: - 2 mag. ekonomskih ved; -13 dipl. ekonomistov; - 2 dipl. pravnika; - 5 dipl. ing. živilske tehnologije; -15 dipl. ing. agronomije; - 2 dipl. ing. strojništva; - 2 dipl. ing. organizacije dela; -1 dipl. politologa; - 7 ekonomistov; - 2 pravnika; -1 politologa; - 2 ing. organizacije dela; - 8 višjih upravnih delavcev oz. komercialistov; -1 ing. kemijske tehnologije; -1 ing. agronomije; -1 ing. tekstila; -1 gimnazijskega maturanta; -1 ekonomskega tehnika; -1 diplomanta srednje politične šole; -1 kmetijskega tehnika; -1 finomehanika. Ob koncu leta leta bodo najstarejši pa 64. direktorji v povprečju stan 46 let. Najmlajši bo štel 30 OSNOVNI FINANČNI REZULTATI PO DEJVNOSTIH V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR IN GOSPODARSTVU SLOVENIJE V OBDOBJU L-VI.1992 V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM I.-VI.1991 Indeks 4. Kazalniki tekoče likvidnosti L* (z 2 decimalkama) Indeks 3. Kazalniki trenutne likvidnosti I.* (z 2 decimalkama) Indeks 2. Stop.samoflnanciranja 2 decimalkama) Indeks 1. Kazalniki fin.varnosti* (v % z 1 decimalko) Indeks 5. Povpreč.obrač.čisti oseb.doh.in nadomestila čistih OD na delavca, mesečno povprečje v SIT Indeks 4. Stop.reproduk.sposobn (v % z 1 decimalko) Indeks 3. Stop.akumulativ.sposo (v % z 1 decimalko) Indeks 2. Skup.ustvar.izguba v tekJetu na delavca (v SIT) Indeks 1. Akumulac.na del.(v SIT) Indeks 6. Število zaposlenih Indeks Ul k c 3 B ST # Indeks 4. Skupaj ustvarjena izguba v tekočem letu Indeks ta. Bruto dobiček Indeks to b pi I E V) £ 'S cE. Indeks 1. Prihodki skupaj- Zap. št. NAZIV ELEMENT Ul 23,299 O 529,11 g Os 12,473 Os Ul to 68,711 03 Ul -Pk 20,907 03 Ul 1,194,3 03 03 Ul 1,146,8 GOSPO- DARSTVO SLOV. 00 00 O OS Os O s Ig LO h-‘ O 03 to 23,309 to to ° 03 00 4^ 4,859 to 4^ 17,008 O 13,811 to Os to 03 Ul 03 £ Os 5 Ul Ul Os 03 Os 42,061 03 42,517 PSM s o 00 L/l cc o o g Ov k U) g 00 Os Ul u, to 03 22,607 jpk V -S O O to 00 19,237 SO 1,708 so so 03 03 O O 00 Ul g 03 to 4,202 g -O 4,276 PSM INDUSTRIJA 03 to fo 00 00 O 297,566 03 Ul 4,104 Os cc SO 47,876 to so Ul 7,4061 g -O 590,782 03 03 to 550,505 SLOV. VO t-o O g o o s g ^H-k o so Ul •o 03 O 21,739 JO s co to po o to Os 8,026 SO to 3,026 00 o g Os 'O to SO Os 03 00 03 ■o 8,766 03 -Pk 8,780 PSM KMETIJSTVO to cc o to 03 "to Os so to 16,859 03 to -O 1,188 1,067 to 00 03 to 4^ 03 Ul to 44,065 03 4^ 43,334 SLOV. o o 0\ o s g to k g so Os 00 03 23,935 JO v § 1,427 4,804 to Ul 15,692 00 00 00 03 00 to to S 1,259 g 00 00 4,6811 to 00 Os 27,332 to CC 4ik 27,620 PSM TRGOVINA to h-k 24,632 so Ul 61,177 Ž to 3,012 Os Os 3,786 03 OO '-J S 4ik 03 to 293,520 03 to O 294,465 SLOV. ON o LO o s s o 'so Os H“k 00 Os JO SO 03 to 23,067 JO v s 1,394 7,126 03 Os 11,217 o 5,648 to Os Os 03 1,259 g 1,9131 to cc Os 14,540 to CC Ul 14,661 PSM TRG.NA DROBNO to 25,818 1—k o 34,909 03 1,009 1,030 SO Os 03 Ul O Ul Ul 03 o 120,405 03 03 so 121,447 SLOV. so U\ O g O o o so oo _h-k -Pk g 00 Os 00 to 00 Ul 26,088 03 O •s O O to 03 O 27,213 00 Os 2,092 SO OO Ul O O Os to 2,275 to so Ul 9,549 to so 9,704 PSM TRG.NA DEBELO to Os 35,454 so Ul 0 1 Ul Os -P=k 1,616 to O u SO Os 03 6 03 to 03 to Os 141,462 03 to 00 142,779 SLOV. h-* k ■-J 00 o g SO SO O 'so Ul g Ul so to 03 OS -p*. 28,707 z, s o o 00 Os 17,519 00 Os 03 oc g Ul i—k o O g S SO 03 to Os 3,243 to Os o 3,255 PSM ZUNANJA TRG. to 18,806 U3 6,260 Ul oo 03 O 4^ 1,777 1,907 03 Ul Os to to Ul o 31,653 to 03 00 30,240 SLOV. -J O OS L/l O o s 1—k K-k U) g Os SO JO 03 00 23,787 e o o 1,510 2,857 s g to 1,269 O O 1,728 2,493 03 03 -o to Os to 03 -O to O 03 PSM GOSTIN.IN TUR. o 03 29,590 o 14,845 1,177 1,276 03 to to 1,224 SO Ul -o 00 to g 4^ to s 00 03 03 21,338 SLOV. -J o to 1—k o 'so SO to o U) to 00 19,979 1—k s o jO o oo Os to to 126,905 g 'O 03 Ul -o Os O -O S o 03 Ul Os Ul -o Ul to Os 1,499 Ul to Os 1,578 PSM STORITVE to SC ■o SO Os 13,545 03 to -O to sC to Os o O o 03 00 o 03 03 to 19,459 03 to SO 19,541 SLOV. Z MERCATORJEM V ZLATO JESEN P ■ 1 i j jesen, ko se hrib zlati, ko se sadno drevo upogiba pod težo plodov. Ej jesen, ki si bila v Sevnici pozdravljena z M ^ Mercatorjem. S15 leti njegovega dela. Petnajst let ni prav hudo dolgo obdobje, ki bi ga kazalo posebej izpostavljati, toda v Sevnici smo brez sramu ob vseh mestnih prometnih vpadnicah z veliki črkami napisali "M -15 let". Tri mesece smo se pripravljali na dogodek, finale velike nagradne igre, ki je motivirala tako naše, Mercatorjeve sodelavce kot potrošnike. Nagradna igra je bila povezana z našim jubilejem. Njen cilj pa je bil utrditi imidž Mercatorja ter skupaj s potrošniki doživeti radost Mercatorjevega jubileja. Praznično dogajanje se je začelo pred tremi meseci, ko smo veliki dogodek začeli najavljati s pokušinami, akcijskimi prodajami, medijsko propagando. Za vsak nakup nad 500 tolarjev je kupec dobil nagradni kupon, ki se je na koncu znašel v bazenu s preko 350.000 kuponi. Datum za finalno prireditev je bil določen vnaprej in že sredi septembra smo ugotovili tolikšno odzivnost naših kupcev, da ji je bilo treba podrediti njen celoten scenarij. Kje najti primerno dvorano, kdo naj bo moderator? Vprašanje dvorane smo rešili z velikim izposojenim šotorom, moderatorsko vlogo je briljantno opravil Mile Bitenc, kot sodelavci so se odlično izkazali sevniški Mercatorjevci. "Z Mercatorjem v zlato jesen" je bil naslov zaključne prireditve. Pod šotorom je bilo 1.200 sedežev, toda obiskovalcev je bilo čez dva tisoč. In kaj se je pod platneno streho dogajalo? Modna revija naše sodelavke Zdenke Dolinšek, 12. nasprotje se ni hotelo utruditi in je godlo v zgodnje jutro, posnemovalci pop zvezdnikov, plesalci skupine Divvis formation, sedem članic Corone je prepevalo, dodal je svoje še mešani pevski zbor Primož Trubar , vmes pa javno žrebanje 130 nagrad, najdragocenejša je bila katrca, kolo sreče...Publiko je v napetosti od 18. do 23. ure držal Mile Bitenc, resnični profesionalec, sodelavec Mercatorjevega Studia za ekonomsko propagando. Sicer pa so veseli gostje zdržali do jutra. S tistimi doma, je bila v tri ure v živo lokalna radijska postaja. Se posebej moramo pohvaliti 60 sevniških Mercatorjevcev, ki so neutrudno sodelovali pri uresničevanju celotne zasnove praznovanja oziroma vseh dogodkov, ki so bili povezani z jubilejem. Glavni koordinatorji Vlado Ošlovnik, Janez Nunčič in Vinko Podpadec so celotno ekipo vodili tako, da napake v organizaciji ni bilo. Pomuditi se zgolj ob zunanjem blišču zaključne prireditve bi bilo premalo, treba je oceniti tudi njen iztržek. Nagradni sklad je oblikovalo preko petdeset naših dobaviteljev, stroški medijske propagande so bili načrtovani izredno racionalno, obenem pa medijska sporočila dozirana tako, da so stopnjevala zanimanje med kupci. Ko potegnemo črto pod pluse in minuse, ostane suho dejstvo: v izredno poostreni konkurenci (v Sevnici je bilo v zadnjem letu odprtih 30 novih trgovin, padla je kupna moč prebivalstva, njegovo število pa je nespremenjeno), smo na račun akcije v treh mesecih prodajo povečali za 30 %. Stroški zaključne prireditve so bili pokriti z reklamiranjem izdelkov naših partnerjev in z gostinskimi storitvami. Konec dober, vse dobro. Zadovoljni trgovci, zadovoljni potrošniki, oboji gremo z Mercatorjem v zlato jesen. Vendar, zima bo trda in do prihodnje jeseni bo plodov letošnje, že zmanjkalo. Tržiti z velikim "M" v posebnih primerih je veliko lažje, kot pa z vsakdanjim delom potrošniku dokazovati in ga navajati, daje "M" njegov dober, če ne najboljši sosed. Zato naj organizacijski odbor letošnjega Mercatorjevega vstopa v zlato jesen (Zdenka Dolinšek, Jože Imperl in Jože Bavec) marsikatero dobro izkušnjo pri stikih s potrošniki vtke v običajen delovni dan in naslednje velike akcije. J.B. Tole ni ringa raja iz sevniškega vstopa v zlato jesen, je pa rajanje na Mercatoriadi. MERCATOR-MEDNARODM TRGOVINA V UKRAJINI ■ ne 5. oktobra smo odpotovali v Ukrajino, da bi se udeležili slavnostne otvoritve specializirane blagovnice M-Black Sea v Odessi. Podjetje Mercator-Mednarodna trgovina, d,d. je namreč ob mJ že ustanovljenem mešanem slovensko - ukrajinskem podjetju Mercator Black Sea dne 6.oktobra odprto svojo prvo trgovino v Ukrajini. Slovensko delegacijo, v kateri so bili župan mesta Ljubljane g. Jože Strgar, predstavnik ministrstva za trgovino republike Slovenije in GZ republike Slovenije, vodilni delavci poslovnega sistema, podjetij v okviru poslovnega sistema, vodilni delavci Mercator-Mednarodne trgovine, ter poslovni partnerji, so Ukrajinci sprejeli z najvišjimi državniškimi častmi. Na letališču so nas gostoljubno sprejeli t tradicionalnimi ukrajinskimi običaji in zaigrali slovensko in ukrajinsko himno. Blagovnica M-Black Sea je prva samopostrežna trgovina v širni Ukrajini. S svojimi 600 kvadratnimi metri površine je sodobno opremljena. Ponuja široko paleto blaga najboljših slovenskih proizvajalcev, kakor tudi blaga, ki ga Mercator-Mednarodna trgovina, d.d. uvaža z zahoda. Ta trgovina bo tudi priložnost, da se slovenski proizvajalci kot sovGorenje, Emba, Kolinska, Dana, Jata, Žito, Ilirija Vedrog in drugi predstavijo s svojo ponudbo in preko tamkajšnih grosistov ponudijo svoje izdelke vsej Ukrajini. Država je velika, saj ima več kot 52 milijonov prebivalcev. Torej je naša trgovina hkrati tu di izložbeno okno in promocijski prostor republike Slovenije. V mnogih delovnih pogovorih med predstavniki Slovenije in Ukrajine je bilo sklenjenih nekaj konkretnih dogovorov, ter narejen načrt nadaljnjega sodelovanja. Podpisan je bil tudi protokol o sodelovanju med Ljubljano in Odesso. Otvoritev blagovnice je bila zelo slavnostna. Povabljenih je bilo mnogo uglednih gostov ukrajinskega političnega in gospodarskega življenja. Med njimi predstavnik predsednika Kraučuka za odeško oblast g. Ilin Vladen Alekseevič in Župan Kijevskega rajona g. Romanyuk Vladimir Petrovič. Vsi so v svojih nagovorih poudarili željo po razširitvi in poglobitvi slovensko-ukrajinskega gospodarskega sodelovanja, predvsem na področju trgovine in gostinstva. Zunanjost blagovnice M-BLACK SEA Predstavnik predsednika Ukrajinske republike gospod Ilin Vladimir Alekseevič med slavnostno otvoritvijo blagovnice. Nadja Šager GLAVNE STRATEŠKE NALOGE POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR IN NJEGOVIH ČLANIC T M unanji pogoji poslovanja in nekatere osnove ekonomskega sistema se v zadnjem obdobju radikalno spreminjajo. Izjemno otežene ekonomske razmere (razpad Jugoslavije, povečana K zunanja in notranja konkurenca, finančna nestabilnost in visoke obresti) ter spreminjanje lastniških odnosov (lastninjenje podjetij, denacionalizacija) vzpostavlja nove razmere, v S j katerih se zlasti uveljavlja: MLJ ■ močna konkurenca kot permanentni faktor ekonomskega pritiska na podjetja; ■ zahteva in odgovornost za profitno učinkovitost sredstev oz. kapitala, s katerim gospodarijo podjetja. V sodobnem kapitalsko - tržnem gospodarstvu postaja dolgoročna stabilnost in preživetje podjetja ter doseganje konkurenčne profitne stopnje oziroma čim višje vrednosti podjetja temeljni cilj, na podlagi katerega gradijo podjetja svojo strategijo. Ta neprestana borba za dolgoročno preživetje in profit bo morala postati vsakodnevna preokupacija tudi naših podjetij. Gre za to, da postane primarni cilj delovanja podjetja dolgoročno ustvarjanje primernega profita in da so temu primarnemu cilju podrejeni drugi cilji. Ob tem pa je zlasti pomembno, da je ta aktivnost kontinuirana, daje vsestranska in da izkorišča vse možnosti, tako velike kot drobne pri ustvarjanju profitnejšega poslovanja. Zlasti izgubljanje danih priložnosti je lahko za podjetja usodno. Postavlja se torej temeljno vprašanje ali so Poslovni sistem Mercator in njegove članice dovolj pripravljene na nove razmere in če strategija združevanja in razvijanja skupnih funkcij v poslovnem sistemu (korigiranih 7 stebrov) že ustreza novim kapitalskim odnosom in potrebi po utrjevanju poslovne in profitne stabilnosti sistema; v čem je glede na nove in precej zaostrene pogoje potrebno ta strateška izhodišča korigirati ali dopolniti. Osnovna usmeritev Mercatorja, ki temelji na združitvi kapitala članic in prevzemu holdinške funkcije (skrb za učinkovitost in večanje kapitala) ter ob istočasnem ohranjanju glavnih, že v SOZD-u preiskušenih skupnih funkcij (razvoj, trženje, finance ter ekonomika in informacijski sistem - koncernsko -podjetniške funkcije), se kaže kot dokaj primerna oblika organiziranosti velikega sistema. Mercator postaja podoben večjim decentralizirano organiziranim podjetjem v razvitih tržnih gospodarstvih, ki združujejo prednosti velikega in malega podjetja. Bistvo Mercatorja je v tem, da izkoristi prednosti velikega podjetja s koncentracijo določenih dejavnosti in s specializacijo, organiziranjem razvojnih, tržnih, finančnih in drugih funkcij, ki jih je možno racionalno izvajati le v večjem obsegu in tako zagotavljati večjo antikrizno sigurnost članicam. Ta vloga Mercatorja se bo lahko še neprimerno bolj uspešno razvijala v pogojih vzpostavljanja določene medsebojne ekonomske soodvisnosti članic, ki jo zlasti pogojujejo kapitalske povezave. Uspešnost podjetij - članic bo vse bolj povezana z uspešnostjo poslovnega sistema kot celote in obratno. S tem se vzpostavlja interes vseh članic za uspešnost poslovanja v vseh delih poslovnega sistema, kar je eden od pogojev za razvijanje bolj integriranega poslovanja in razvoja poslovnega sistema kot podjetja - koncerna. Sistem holdinške (kapitalske) povezave torej dodatno stimulira, da se bo bolj izrazito uveljavila integracijska koncernska vloga sistema, obenem pa ostajajo podjetja - članice samostojne ekonomsko-pravne enote, odgovorne za poslovanje in razvoj. To zagotavlja večjo prilagodljivost celotnega sistema, kajti manjša podjetja so fleksibilnejša v iskanju raznovrstnih poslovnih možnosti in običajno bolj motivirana kot veliko centralistično organizirano podjetje. Dosedanje glavno strateško izhodišče poslovnega sistema, ki temelji na razvoju skupnih funkcij in dejavnosti torej ostaja še naprej aktualno, dobiva pa širši pomen. V ospredje predvsem prihaja skrb za kvalitetnejše poslovanje članic in njihovo profitno uspešnost. V osnovi bo usmeritev Mercatorja dvovmesna: - izboljševanje kvalitete skupnih dejavnosti, ki se izvajajo predvsem v okviru matičnega podjetja in novoustanovljene Mercator banke; - povečevanje dolgoročne ekonomske sigurnosti in profitnosti podjetij članic Poslovnega sistema Mercator, zlasti kapitalsko povezanih. Medtem ko so skupne dejavnosti in funkcije sistema že dokaj preizkušene in tudi nadaljne usmeritve večinoma precej definirane, je po drugi strani holdinška vloga sistema bolj nova in razumljivo precej manj opredeljena. Pri opredeljevanju strategije bo v bodoče potrebno bolj potrebno poudariti vprašanje profitnosti, zlasti pa naslednje aktivnosti: 1. Opredelitev jasnih kriterijev uspešnosti, določitev lokacij merjenja uspešnosti ter kontrolnih in spodbujevalnih mehanizmov za povečanje uspešnosti. Gre zlasti za vzpostavitev programa (plana) profitnih stopenj, ki naj jih dosegajo posamezne ekonomske enote, opredelitev profitnih enot ter sodobnega sistema spremljanja, normiranja in kontrole stroškov ter angažiranja sredstev, uveljavitev internega podjetništva, določitev kriterijev glede zunanjega kapitalskega in franšizing anagažiranja, razvoj motivacijskih sistemov ipd. Na teh področjih smo v velikem zaostanku za razvitim kapitalsko-tržnimi gospodarstvi. Pogoj za u spešno spremljanje in razvijanje uspešnosti je ustrezno organizacijsko znanje in informacijski sistem. Usposobitev sistema za uspešnovobvladovanje teh področij je nujna. Čeprav bo improvizacija in intuicija tudi še v bodoče pomemben element odločanja, pa se je vendar potrebno zavedati, da so objektivne in strokovno obdelane informacije in znanje glavni ter nepogrešljivi temelj učinkovitega gospodarjenja. 2. Aktivno in celovito angažiranje produkcijskih sredstev in kapitala Tudi to področje je v naših podjetjih ' kot v gospodarstvu nasploh, precej zanemarjeno. V glavnem podjetja nimajo detajlnejših pregledov o angažiranju sredstev (lokacije, vrste angažiranja, primerjave učinkovitosti ipd.), čeprav je angažiranje kapitala pri nas postalo izjemno drago. Izdelati je potrebno programe za povečanje izkoriščenosti obstoječih sredstev (osnovna in obratna sredstva, kadrovski potenciali, znanje) in njihov večji prinos (dobiček) na enoto angažiranega sredstva ali kapitala v tehnološko-organizacijskih celotah. Izvedbo teh programov je potrebno obravnavati kot pomembno strateško nalogo, kajti prihranki na osnovi racionalizacij v obsegu angažiranja kapitala so lahko mnogokrat bistveno večji kot prihranki na osnovi zmanjševanja tekočih stroškov. Ustvariti je treba pregled tako nad vrednostjo in profitnostjo angažiranih sredstev kot nad stroški posameznih finančnih virov ter delovati v skladu s principom, da morajo profitno najslabše dejavnosti prenesti najdražje finančne vire. 3. Marketinška strategija Mercatorje že sedaj precej marketinško naravnan, kljub temu pa težko rečemo, da je marketinška orientaija že postala temeljna strateška vizija sistema. Aktivnosti v korist potrošmika - kupca še vedno niso dovolj sistematično in dolgoročno opredeljene. Prava marketinška usmeritev se bo uveljavila le ob ustrezni kulturi podjetja, kije orientirana na spremembe (inovacije), ki so v korist potrošnikov in če se bodo te spremembe uveljavljale hitro. Čas postaja vse pomembnejši faktor konkurenčne prednosti in važno strateško orožje. Podjetja se morajo usposobiti za fleksibilno poslovanje, za hitro pridobivanje novih kooperantov oz. poslovnih partnerjev, uvajanje inovacij, učinkovito organiziacijsko prilagajanje ter informiranje strank. Sposobno marketinško podjetje se seveda ne ustvarja čez noč ampak postopno, ko se usposobi za akumuliranje znanja in informacij, ko se poslovni cilji in strategija podjetja formulirajo v oblikah, ki so vsakomur razumljive, ko postane večina informacij splošno dostopnih zaposlenim in ko se v proces izboljševanja poslovanja aktivno vključuje večji del zaposlenih na osnovi razvite kulture sodelovanja ob umirjenih konfliktih kot pogonski sili sprememb. V bodočnost, v akcije in v marketing orientirano podjetje mora zmanjševati moč piramid in distribuirati odgovornost ter procese odločanja v širino, kar povečuje učinkovitost sprovajanja odločitev in močno aktivira delovne in ostale potenciale podjetij. V sistemu Mercator bo poleg uveljavljanja osnovne, v marketing usmerjene podjetniške filozofije, potrebno razvijati tudi specialne marketinške aktivnosti, in sicer: - ažurno prognoziranje povpraševanja kot temelja za planiranje drugih poslovnih aktivnosti; - neprestano razvijanje tržnih kvalitet pomembnih za kupce (uporabne performanse proizvodov in storitev); - proučevanje obstoječe in potencialne konkurence ter razvijanje konkurenčnih prednosti podjetja; - promocijske aktivnosti; - racionalizacijo prodajnih tokov. Poslovni sistem Mercator bo moral izkoristiti predvsem svojo velikost ter dosedanje organizacijske in razvojne dosežke kot strateško prednost, ki jo dokazuje v določenih, za potrošnike pomembnih kvalitetah. Imidž Mercatorja kaže graditi predvsem na naslednjih usmeritvah: - Mercator zagotavlja kupcem raznovrsten širok in iskan asortiman, ki je v povprečju nekoliko cenejši kot pri konkurenci (na osnovi cenejših skupnih nabav, racionalne logistike, standardizacije postopkov in specializacije, učinkovitega sistema); - Mercator zagotavlja kupcem standardno kvalitetne storitve (na osnovi standardizacije poslovanja, usposabljanja ... kontrol poslovanja in kvalitete ter ustrezne motivacije); - Mercator se uveljavlja kot podjetje, ki sistematično promovira kvalitetne in konkurenčne izdelke svojih in drugih proizvajalcev (predvsem na osnovi uvedbe promocije nove izdelke, kvalitetni izbor in druge izdelke, za katere hoče vzbuditi zanimanje širšega kroga potrošnikov s popusti v cenah) in tako izvaja pritisk tako na trgovino kot proizvodnjo za aktivno iskanje promocijskih kvalitet; - Mercator se uveljavlja kot ponudnik kompleksnega in enostavnega prodajno -finančnega servisa potrošniku na osnovi trajnejših oblik sodelovanja preko kartice Kluba Mercator, ki mora združevati naslednje funkcije: - poenostavitev nakupa potrošniku in možnost, da na osnovi večjega prometa potrošnik pridobi bonuse (popuste)) v cenah; - varčevanje predvsem tistega dela prebivalstva, ki razpolaga z občasnimi viški denarnih sredstev, kar omogoča tem interesentom stalno aktiviranje likvidnih sredstev in prihrankov na zelo enostaven način; - omogočanje enostavnega kreditiranja nakupov članom Kluba Mercator, ki so dobri varčevalci po relativno ugodnih obrestnih merah; - Mercator naj se postopoma uveljavlja tudi kot nosilec razvoja večjih prodajnih centrov in lastnih proizvodnih enot, lastne znamke kakovosti ter specializiranih manjših butičnih proizvodnih in prodajnih enot. To so seveda le glavni poudarki marketinške strategije, ki bi jo morali enotno uveljavljati v okviru Poslovnega sistema Mercator. Za množico dodatnih aktivnosti in ustrezno pestrost pa bodo morali samoiniciativno skrbeti kadri v podjetjih in profitnih enotah. 4. Zagotavljanje finančne in razvojne sigurnosti sistema Kot ena najpomembnejših strateških nalog tudi vnaprej ostaja razvijanje finačne sposobnosti sistema na podlagi: - zagotovljanja relativno vsaj nekoliko cenejšega finančnega potenciala z neposrednim pridobivanjem sredstev od zaposlenih in prebivalstva; - povečanja trajnega kapitala s prodajo delnic; - obračanja likvidnih sredstev članic in drugih interesentov v okviru poslovnega sistema. Prioriteta pri usmerjanju finančnega potenciala se zagotavlja: - za ohranjanje likvidnostne sigurnosti članic in sistema; - za razvojno učinkovite in varne naložbe poslovnega sistema s tendenco krepitve profitnosti posameznih enot sistema; - za ekonomsko učinkovite in varne finančne plasmaje viškov sredstev izven poslovnega sistema. Politika financiranja temelji na zagotavljanju dolgoročne varnosti in učinkovitosti finančnih naložb. Glavni poudarek bo na razvoju samega Poslovnega sistema Mercator tako, da se krepi učinkovitost sistema in s tem tudi izboljšuje varnost naložb. Ekonomski potencial sistema je garancija varnosti za potencialne vlagatelje in varčevalce in to je vsekakor pomemben sestavni del strategije in imidža Poslovnega sistema Mercator. Ne glede na operativno ločitev finančno-razvojne funkcije sistema na dve pravni osebi, ostanejo finančno razvojne usmeritve neločljiva celota v skladu z enotno sprejetimi strateškimi usmeritvami. Oblikovanje posebne Mercator banke bo povečalo operativne možnosti pri izvajanju finančnih in razvojnih funkcij zlasti na tistih področjih, kjer jih krovno podjetje ali članice ne bi mogle same izvajati. 5. Organizacijsko razvojna strategija Upoštevajoč, da so strateške usmeritve glede profitnosti angažiranja sredstev in kapitala ter marketinške in finančne politike definirane v predhodnih točkah, je v okviru organizacijsko razvojne strategije potrebno predvsem še obdelati: - vprašanja organizacijskega in tehnološkega napredka; - planiranja in poslovodenja; - kadrovske, izobraževalne in motivacijske politike. Navedena problematika se v mnogočem prepleta, skupna značilnost pa temleji na potrebi za kvalitetno usposobitvijo poslovnih enot tako, da se povečuje njihova konkurenčna sposobnost. Na tem področju tudi zelo močno zaostajamo za razvitejšim svetom. V svetu se odvija izrazita borba za doseganje konkurenčne prednosti na podlagi notranjega organizacijskega napredka. Pod vtisom izrednih uspehov, zlasti japonskega menedžmenta, se v podjetništvu vse bolj uporabljajo japonske in ameriške metode poslovne filozofije. Tudi v našem sistemu se moramo nujno opredeliti za organizirano vnašanje dosežkov sodobnega menedžmenta in organizacijskih metod, zlasti na naslednjih področjih: - sistematično razvijanje procesov in zmanjševanje poslov (zniževanje zalog in kapacitet skladišč - npr. z metodo just in time; povečevanje prilagodljivosti proizvodnje in opravljanja storitev - npr. enominutna izmenjava orodij; odpravljanje napak na podlagi procesne kontrole - npr. vero defects; napravi prvič dobro; zmanjševanje transporta -npr. kenban sistem in podobno); - spodbujanje kreativnosti in marketinške vrednosti proizvodov in storitev (intenzivno delovanje za izpopolnjevanja storitev, procesov in proizvodov, ki so pomembni za kupce; z modernimi organizacijskimi pristopi in usmerjenim izobraževanjem ter navajanjem zaposlenih k razmišljanju in težnji k popolnosti); - uveljavljanje motivacijskih sistemov za doseganje ciljev podjetij (motivacijski sistemi za menedžment, ustvarjalne kadre, zaposlene) s težnjo za identifikacijo zaposlenih s temi cilji; - izboljševanje kvalitete in večanje obsega inovacij (krožki kvalitete, celovito obvladovanje kakovosti, stalno inoviranje in borba proti zastaranju izdelkov in storitev, funkcionalno izobraževanje, preizskušanje z inženiringom zanesljivosti in podobno); - uveljavljanje ciljev na podlagi planiranja in kontrole doseganja ciljev (razmejevanje dolgoročnih in kratkoročnih ciljev, odpravljanje motenj v poslovanju); - razvijanje top tehnologije s pomočjo lastnega strokovnega dela in zunanjih strokovnih institucij, zlasti na osnovi branžnega sodelovanja; - razvijanje želene kulture poslovnega sistema (sprejemanje temeljnih strateških ciljev in želenih kvalitet pri pretežnem delu zaposlenih). Reševanje navedene problematike je zelo zahtevno in pogojuje organiziranje posebne strokovne skupine v okviru krovnega podjetja, ki bo pomagala članicam pri uveljavljanju sodobnega podjetništva. Istočasno je potrebno sprejeti program kompleksnega sistematičnega izobraževanja in usposabljanja delavcev in uveljaviti sistem napredovanja kadrov, ki so sposobni prispevati k napredku na posameznih področjih, zsporedno in v skladu s potrebami za hitrejše in učinkovitejše uveljavljanja navedene organizacijsko razvojne strategije se bodo uveljavljale tudi organizacijske spremembe, zlasti z oblikovanjem obračunskih in profitnih enot, v posameznih primerih pa eventuelno tudi z reorganizacijami podjetij. V podanem prikazu so razumljivo lahko podane le nekatere najosnovnejše zamisli strategije Poslovnega sistema Mercator v novih ekonomsko-tržnih razmerah. Vse eventuelne pripombe ali dopolnitve bodo zelo dobrodošle. Tone Mastnak 19. stran ZASEBNO Z DRUŽBENIM p_____________________________________________________________________- M m zasijal na Primskovem pri Kranju. Malo čudno ■ kar na zasebnikovi hiši. zanesljivo zaradi "fejst" in nasmejanih fantov za prodajnimi pulti. "Pa se bodo morali še malo obrusiti. Občutek za delo s strankami, to je za mesarja pomembno. Seveda pa tudi ni vseeno, kakšno robo se prodaja. Ježe tako, tudi dobre hlače so drage. In z mesom je isto. Druga pesem pa je, ko slaba kuharica iz dobrega mesa skuha nič, dobra pa...vsi si obližejo prste", je o vsem, kar sodi k mesarskemu poklicu, pomodroval mojster Kepic. Vesna Blcivveis Toda temu se ne gre čuditi. Dolgo je teklo uspešno sodelovanje med zasebnim mesarjem Ivanom Kepicem in M-Meso izdelki. Zasebnik je dal na voljo prostore, M-Meso izdelki pa so prispevali opremo za diskontno prodajalno svežega mesa in mesnih izdelkov. In v čem je obojestranski interes? Kepic je mesar zasebnik, ki bo lahko v trgovini prodajal tudi svoje izdelke, zanje pa bo dobivaj surovine tudi iz M-Meso izdelkov. "Skoda", sta dejala partnerja - direktor M-Meso izdelkov, Miro Duič in mojster Ivan Kepic "z gradbenimi deli smo zamujali eno leto". Veliki kupci imajo v diskontni prodajalni 10% popust za mesne izdelke in 5% popust za sveže meso. M-Meso izdelki seželijo tudi s plačilnimi pogoji prilagoditi vse bolj plitvimžepom potrošnikov. Tako lahko večjo količino mesa ali izdelkov plačajo z več čeki, ker pa meso sodi tudi v ozimnico so se pripravljeni pogovarjati tudi o prodaji preko sindikatov. Trgovina je sodobno urejena, odlično založena in bo nedvomno kmalu pridobila tudi nove stalne kupce. Če ne zaradi tega, pa Na debelo in drobno z mesom - posadka Mercator-Meso izdelkov na Primskovem pri Kranju. KOMERCIALNI DNMrM-NANOSV s________________________________________________________________________________ grosistične ponudbe tekstila. Te lahko povežemo tudi s praznovanjem 45 letnice podjetja Mercator-Nanos. Čas še posebej od delavcev v trgovini zahteva nov pristop k prodaji in v zvezi s tem korenit zasuk v odnosu do dela, do kupcev in njihovih potreb. Treba bo še precej novosti in podjetnosti, da se bo ta odnos temeljito spremenil. Nekaj tega smo poskusili v Mercator-Nanosu. Ob poslovno komercialnih dnevih je bila pred vhodom v poslovne prostore tabla, kije opozarjala na 45 Nanosovih let in obenem izrekala dobrodošlico vsem udeležencem dnevov. Za marsikoga nič posebnega, za Mercator-Nanos pa novost oz. spreminjanje odnosa do strank. Namen poslovno komercialnih dnevov je bil v celoti izpolnjen. Kupci so si ogledali založenost in urejenost skladiščnih prostorov, v medsebojnih pogovorih pa so izmenjali poglede na poslovne odnose, izpostavili nekatere slabosti, obenem pa ugotovili, da se jih da z malo truda hitro odpraviti. Mnogo obiskovalcev si je ogledalo kolekcijsko sobo in večina je bila presenečena nad ponudbo Mercator-Nanosa. V času akcije je skladišče s tekstilom obiskalo precej lastnikov zasebnih trgovskih podjetij, precej je bilo predstavnikov večjih trgovskih hiš tekstilne branže. Organizatorji so se le nekoliko pritoževali nad obiskom predstavnikov Mercatorjeve maloprodaje. Postojnci pa ne bi bili pravi gostitelji, če udeležencev ne bi povabili na obisk kraškega bisera -Postojnske jame. To je bil del, povezan s turizmom. Sklepna ocena udeležencev in organizatorjev: s podobnimi prireditvami je treba nadaljevati v korist kupca in prodajalca. Dušan Dordevič FRANŠIZING VM-NANOSU D ■ red kratkim je M-Nanos, d.d. oddal trgovsko M poslovalnico v Razdrtem v franšizing. Trgovina je ob cesti proti Novi Gorici oziroma v neposredni bližini cestnega križišča proti Ljubljani, Sežani in Novi Gorici. Obenem je Razdrto izhodiščna točka za vzpon na Nanos, obljudena zlasti ob sobotah in nedeljah. Vodja poslovalnice oziroma franšizojemalka je nekdanja sodelavka M-Nanosa Olga Kendič. V M-Nanosu je delala 9 let. Motiv za odločitev? "Predvsem socialna varnost", je prijazno dejala gospa Olga. Zaposlila je dve prodajalki, v veliko pomoč pri vsakdanjem deluje tudi soprog. "Več dela in večja prodaja. Skrbim za nabavo, prodajo, za potrošnikovo zadovoljstvo. Večino izdelkov nabavljam pri M-Nanosu. Z izbiro in dostavo sem zadovoljna, vendar SINDIKALNI POSVET V SEŽANI V-.«—™——,- T septembra organizirala posvet sindikalnih predsednikov podjetij, predvsem trgovskih, bi se dalo marsikaj še popraviti, tako da bi bili odnosi še boljši. Zadovoljna sem z Mercatorjevimi akcijskimi prodajami. V naši trgovini vse dosežejo svoj namen. Povečajo zanimanje kupcev in tako posredno vplivajo na povečanje prodaje ostalega blaga." Več dela, delovni čas ni omejen z določenim številom ur, trgovina mora biti odprta, toda kljub vsemu so pri Kendičevih z začetkom poslovanja trgovine zadovoljni. Dušan Dordevič Namen sestanka je bil oceniti položaj in poslovanje trgovine. Namen temelji na dejstvu, da na področju trgovine vlada strahoten nered, h kateremu največ prispeva neenakopravno obravnavanje zasebnega in družbenega sektorja trgovine. Sindikalisti pričakujejo, da bo država sprejela take predpise, ki bodo naredili red v poslovanju trgovine. Poleg tega pa naj bi na posvetu tekla beseda tudi o uresničevanju kolektivnih pogodb. Ankete v posameznih podjetjih namreč kažejo, da se kolektivne pogodbe ne izvajajo v celoti. Značilen je pojav: krog delavcev z individualno zaposlitveno pogodbo se je tako razširil, da v marsikaterem podjetju pomeni že 10 ali 20 odstotkov vseh zaposlenih. Na posvetu naj bi se dotaknili tudi divjih privatizacij in denacionalizacije. Rezultat pomanjkljivega pravnega reda je, da je znaten del družbenega premoženja trgovskih podjetij že v zasebnih rokah. S procesom denacionalizacije pa se temu pojavu pridružujejo tudi zlorabe in škodljivi dogovori. Najhuje je na področju zaposlovanja, saj avtorji zakona o denacionalizaciji niso vgradili elementov, s katerimi bi zaposlene zaščitili v tistih primerih, ko upravičenec iz naslova denacionalizacije prevzame podjetje ali poslovno enoto v last in posest. Dušan Dordevič KOLEKTIVNO NEZGODNO Ljudje, zavarujte se (Novice 1872) ZAVAROVANJE tar slovenski pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. Vsi, ki smo zaposleni se zavedamo, kako hitro se lahko pripeti nesreča in koliko stroškov je povezanih z zdravljenjem, posebej še, če upoštevamo tudi manjši OD zaradi bolniške odsotnosti. Kolektivno nezgodno zavarovanje je zaradi svoje množičnosti najcenejša in najbolj kvalitetna oblika zaščite pred (finančnimi) posledicami vseh vrst poškodb. Zavarujejo se lahko delavci zaposleni v vašem podjetju in njihovi svojci, stari od 14 do 75 let. Sklenitelj zavarovanja je vaše podjetje, premijo pa plačuje vsak zaposleni sam z odtegljajem pri plači. Nezgodno zavarovanje je možno skleniti za smrt zaradi nezgode, smrt zaradi bolezni, delno ali popolno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo (dnevna odškodnina) in stroške zdravljenja. V primeru nezgode izplača zavarovalnica zavarovalno vsoto za smrt, če je zavarovanec zaradi nezgode umrl ali če je umrl naravne smrti; če nastopi invalidnost (v celoti, če je invalidnost 100% oz. ustrezni odstotek, če je invalidnost delna). Dnevna odškodnina se izplača za največ 200 dni bolniškega staleža v enem zavarovalnem letu. Če ima zavarovanec zaradi nezgode stroške zdravljenja, jih do določene vsote krije zavarovalnica. Prednosti nezgodnega zavarovanja so: - premija se plačuje mesečno in je nižja kot pri drugih oblikah zavarovanja; - zavarovalnica jamči za nezgode 24 ur na dan in kjerkoli (v službi, dopma, dopustu); Vladni uradi opominjajo ljudi, naj se zavarujejo. V slučaju nesreče ne bodo dobili tisti, ki niso zavarovani, nobene odškodnine. Koliko je trpljenja in pomanjkanja prav zaradi zanikmosti! Preberite nasvete o zavarovanju. Razmislite, Zavarovalnica Mercator vam po 120 letih priporoča isto. 1. Zavaruj svoje imetje, hišo in druga poslopja zoper škodo po požaru ali ognji in po streli, kajti Bog ti je dal pamet, da se moreš braniti pretečih ti nezgod. 2. Ne zavaruj več, nego imaš. Ne misli, da boš z zavarovanjem obogatel. Ohranil si boš tisto, kar si prigospodaril. 3. Ne zavaruj menj, nega imaš. Kdor veliko izgubi, kmalu uboštvo trpi. 4. Ko greš v zavarovalnico, ne govori in ne piši lahkomiselno, ampak izpovej vse pošteno in resnično kar imaš, siscer si nakpolješ, če ti pogori, pravdo in slabo ime. Poštenost velja. 5. Opominjaj soseda, prijatelja, sorodnika naj se dade zavarovati zoper po škodo po požaru, da v uboštvo ne zabredejo. 6. Zavaruj tudi svoje sadeže, kar jih je na polji, po vinogradih zoper točo, da moreš mimo spati v svoji izbi, kadar razsaja ujma. 7. Ne pozabi zavarovati svojega življenja proti raznim nezgodam. Vsak trenutek te utegne Bog poklicati s tega sveta, bodisi vsled kakšne bolezni ali nesreče, ki se ti utegne pripetiti na poti, delu, vožnji... 8. Ne obotavljaj se ter ne ugovarjaj zavarovalnici. Oni, ki so tako lahkomisleni, da se nečejo zavarovati, pridejo radi v nesrečo in se potem nikomur ne smilijo. 9. Ne tarnaj zaradi zavarovalnih stroškov. Popij nekoliko kupic manj v krčmi in ostalo ti bo dovolj denarja, da plačaš zavarovalnino. 10. Zavarovalni stroški so tako potrebni kakor jed in pijača. Jesti in piti nikoli ne pozabiš. Ne pozabi se takoj zavarovati. Imel bodeš tolažbo, mir in pomoč. - z minimalnim doplačilom 10% krije inflacijo do 100% letno, 20% krije inflacijo do 200% letno 30% krije neskončno inflacijo. NAVAJAMO NEKAJ PRIMEROV (1. nevarnostni razred): Kaj je potrebno storiti, če se zavarovanec poškoduje? Zavarovalne vsote v SIT za enega zavarovanca Za začetek mora obiskati zdravnika. Takoj, ko mu zdravstveno stanje dopušča, mora o nezgodi obvestiti zavarovalnico. Za uveljavljanje pravic iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja se Zap.št. NEZGODNA SMRT NARAVNA SMRT NEZGODNA INVALIDNOST DNEVNA ODŠKODNINA STROŠKI ZDRAVLJENJA Mesečni obrok v SIT i. 244.791,00 50.000,00 489.583,00 244,80 5.000,00 100,00 z glasite v vašem podjetju pri službi za varstvo pri delu ali kadrovski službi, kjer dobite vse potrebno za prijavo nezgode zavarovalnici. Če v vašem podjetju še nimate tovrstnega zavarovanja vam 2. 370.486,00 70.000,00 740.972,00 378,50 7.000,00 150,00 3. 489.588,00 100.000,00 979.166,00 489,60 10.000,00 200,00 priporočamo, da z ustreznimi službami to čimprej uredite. 4. 595.486,00 150.000,00 1.190.972,00 595,50 15.000,00 250,00 5. 701.388,00 200.000,00 1.402.777,00 701,40 20.000,00 300,00 Zavarovalnica Mercator v v PO 25 LETIH V TURNIŠČU redi avgusta je Mercator-Univerzal Lendava v Turnišču odprl novo prehrambeno trgovino z IL/ bifejem, zgrajeno v rekordnem času. Konec marca smo začeli z rušitvenimi deli, sredi aprila pa je glavni izvajalec Marles iz Maribora s svojimi kooperanti (Gradbenik Lendava, Elmond Lendava in obrtniki) začel graditi novo trgovino. Celotni objekt je stal 23 mio tolarjev, sredstva zanj pa smo pridobili s posojilom Ljubljanske banke, posojilom iz Mercatorjevega razvojnega sklada, del sredstev pa smo prispevali sami. 245 m2 starega objekta, kije imel le 65 m2 prodajnega prostora, je bilo že zdavnaj premalo za krajevno skupnost Turnišče. Nov objekt ima skoraj še enkrat večji prodajni prostor, od skupne površine 349 m2vpa je del namenjen skladišču in bifeju. Število zaposlenih v novi trgovini se ne bo povečalo, realno pa ocenjujemo, da bo promet večji za 50% v trgovini in za 30% v bifeju. Mercator-Univerzal ima novo trgovino v Turnišču Stanislav Graj HALO, POMOČ W T Centru za pomoč na domu, ki deluje v Ljubljani, • j so organizirali službo "Halo, pomoč". Služba je W organizirana za vse, ki so pomoči potrebni in so f jo pripravljeni sprejeti. Živite sami? Vas muči skrb, ker ne veste, kdo vam bo pomagal v primeru nenadne slabosti ali padca? Potrebujete le pogovor za izhod iz stiske? Imate telefon, toda kako ga uporabiti, koga in kako poklicati na pomoč? Tudi takrat, ko ne morete doseči telefona, lahko pokličete na pomoč. Pomaga vam poseben telefon z rdečim rešilnim gumbom. Če v stiski prhisnete na ta gumb, ki ga stalno nosite na posebnem obesku okoli vratu, vas telefon poveže z dežurnim delavcem službe "Halo, pomoč" v Centru za pomoč na domu. Ta služba je opremljena s sosodbno napravo "Lifeline", ki vaš klic sprejme, prepozna vaš telefon in tako omogoči, da potrebna pomoč prispe do vas. Služba za pomoč se odziva vseh 24 ur, vsak dan vse leto. Dežurni delavec Čentra se pogovori o vzroku za klicanje in ugotovi, kakšno pomoč potrebujete in jo tudi priskbri. Kadar se ob klicu dežurnemu delavcu ne boste odzvali, bo predpostavljal, da potrebujete nujno pomoč, ki jo bo priskrbel v najkrajšem času. Ob pritisku na rdeč gumb sprožite klic na pomoč. Na računalniku službe "Halo, pomoč" se pojavi kartoteka z vašimi podatki, ki jih boste službi posredovali ob priključitvi naprave. Kartoteka vsebuje vaše ime, naslov, zdravstveno stanje in naslove vaših sorodnikov, prijateljev ali sosedov, ki bi vam lahko najprej pomagali. Kaj je "Halo, pomoč" in kako do nje Sodelavci "Halo, pomoč" priključijo namesto vašega starega telefona poseben telefon "Lifeline". Obesek z rdečim gumbom je brezžično sprožilo, s katerim aktivirate telefon z razdalje do 25 metrov. Obesek se lahko uporablja tudi za dviganje in odlaganje slušalke, pogovarjate se lahko tudi nekaj metrov stran od telefona. Posebni telefon deluje tudi kot navaden telefon s tipkovnico in spominom. Center za pomoč na domu oddaja v najem omejeno število posebnih telefonov. Lahko pa ga kupite tudi sami. Kot uporabnik posebnega telefona boste s Centrom sklenili pogodbo o priključitvi in plačevanju mesečne "naročnine".V primeru, da boste poseben telefon najeli, boste poravnali "najemnino". Stroške za usluge pomoči na domu pa boste poravnali neposredno izvajalcu te pomoči. Vse informacije vam bodo ljubeznivo posredovali na "Halo, pomoč" Center za pomoč na domu Dom upokojencev Center Tabor-Poljane 61000 Ljubljana, Zrinjskega 2 tel (061) 110-262 ali 110-217 OBNOVA VERSKEM S redi septembra so v Krškem po 25 letih prenovili takrat prvo samopostrežno trgovino Mercator-Preskrbe. Prenove je bilo hudo potrebna, saj niti oprema, niti prostorska ureditev nista ustrezali sodobni prodaji. Krško se je v 25 letih po številu prebivalcev in po kvadratnih metrih prodajnih površin tako razširilo, da sodi po teh dveh merilih v najbolj razvito trgovsko mesto v Sloveniji. To je bila tudi okoliščina, ki je dala investitorju misliti glede smotrnosti prenove. Toda po skrbnem tehtanju naložbe in njenem vklapljanju v dolgoročni razvojni program Mercator-Preskrbe, je odločitev prišla. Prenovljena trgovina je v svojem osnovnem namenu nespremenjena, ostala je samopostrežna trgovina pretežno z živili in vsakdanjimi potrebščinami. Sosednji bife, ki sodi k samopostrežbi, pa je tako nov, da ga ni spoznati, nekdanja "špelunka" je prav prijazen in za kratek klepet več kot primeren lokal. Projekt za prenovo je pripravila arhitektka Mirjam Mrak iz Mercator-Optime, ki je imela na skrbi praktično celoten inženiring za prenovo trgovine. Prenovitev je stala 450.000 DEM. Spremenilo pa se je še nekaj: prenovljena samopostrežba je opremljena z računalniškimi blagajnami, prvimi v Mercator-Preskrbi, če ne že kar v Krškem. V trgovini je zaposlenih 10 delavcev, ki veselja nad prenovljeno trgovino niso mogli skriti. Ob vsaki otvoritvi je trema običajna stvar, toliko bolj pa je ta sicer običajna stvar očitna, če prvič sedeš za računalniško blagajno in imaš pred seboj pravega kupca. "Malo se mi roke tresejo, pa tudi srček hitreje bije", je dejala postavna blagajničarka, ko je odtipkavala račun za prvega kupca. "Kako lepa trgovina in še presenetili ste me", je dejala starejša gospa, ko soji kot prvemu kupcu izročili tudi darilo. Vesna Blehveis Prva nakupovalka Kolektiv obnovljene trgovine Mercator-Preskrbe v Krškem Prenovljen bife Prodajalna št.l v Kranju, po površini majhna, dobro založena, z delno preureditvijo pa prijaznejša in funkcionalnejša. Cvetličarna v zgornji etaži blagovnice daje vtis svežine. Prodajalna s čevlji in usnjeno galanterijo - večji prodajni prostor nudi možnost nakupa vseh vrst obutve. Praznik Dan državnosti 25.6.1992 smo delavci Mercator-Preskrbe, skupno z vabljenimi gosti, dobavitelji in upokojenci, proslavili na svojstven način - z dnevom Mercator-Preskrbe v Jelendolu. Idilična vasica, oddaljena 7 km iz Tržiča, nas je pričakala sicer v dežju, kar pa ni skalilo vedrega in veselega razpoloženja udeležencev. Na samem srečanju so bile podeljene jubilejne nagrade za 30, 20 in 10 let skupne delovne dobe, ter zlate značke za 25 let skupne delovne dobe v podjetju. Dočakali smo jo, 15. Mercatoriado. Športno in družabno srečanje Mercatorjevih delavcev, kije njega dni pomenilo množično prireditev, tudi s protokolarnim delom. Pa je v času presnavljanja vsega, tudi Mercatoriado tako "presnovljena", da ni več podobna sama sebi. Ostala je lupina, ki se kaže v merjenju športnih moči bolj ali manj naključno združenih skupin sodelavcev iz posameznih podjetjih. Jedro pa....ali smo ga zavestno pustili odmreti, ali pa je to zgolj mutacijska napaka, ki seje pojavila po nerodnosti. Tako se lahko vprašamo le, če o Mercatoriadi razmišljamo tudi kot o možnosti, ki se sama od sebe ponuja kot eno od komunikacijskih sredstev za boljše razumsko in emocionalno dojemanje in pojmovanje Mercatorja kot celote s strani zaposlenih. Kot sredstvo za vzpostavljanje mostu med konkretnim, individualnim dojemanjem ter poznavanjem lastnega podjetja in poznavanjem Mercatorja kot sistema, ki je v individualnem odnosu imaginamejši, manj oprijemljiv in pri marsikomu tudi povsem nepredstavljiv v svojem delovanju. Zato deležen manj posamičnega zaupanja in manjšega poosebljanja oziroma manjše pripadnosti. Kdo in kako naj vzpostavlja ta most? Tisti, ki so za krepitev in spreminjanje odnosa do "M", najbolj odgovorni. Tisti, ki računajo na 13.000 bodočih Mercatorjevih lastnikov. Ti, po najbolj ljudski predstavi, predstavljajo "M' in njihova pojavnost je eden od gradbenih elementov za prej omenjeni most. Omenila sem protokolarni del, ki so ga njega dni imele Mercatoriade. Dovolj je bilo zbranim reči "Dober dan, športno prenesite zmage in poraze, vsi smo Mercatorjevci.” Običajno je to izrekel gostitelj ali pa Mercatorjev generalni direktor. Prepričana sem, da je ta, čeprav protokolarni pozdrav, vsem dobro del in vzbudil občutek, da sodijo tudi k velikemu "M'. Mnogim je bil tak pozdrav tudi prvi in edini "face to face" z vodstvom Mercatorja, po njem so mnogi krojili svojo podobo o Mercatorju. Nekaj let pozdrava ni več. Udeleženci Mercatoriad se zbirajo v podjetniških jatah, občutek in vtis o pripadnosti večji skupnosti sta razkropljena. Dobrega dne z vrha že dolgo nismo slišali, čeprav sem prepričana, da ga vrh privošči vsekemu med nami. Na "M' lastninskih listinah zaposlenih bo podpisana imaginarna oseba, morda prav tista, kije imela ob Mercatoriadi enkratno možnost s svojo pojava vsaj 1000 zaposlenih usmeriti v razmišljanje, da imamo v Mercatorju prave ljudi na pravih mestih in da je zato Mercatorju vredno zaupati. Škoda, pa tako lep dan je bil 11. september 1992. Marsikdo bo pričujočemu zapisu o Mercatoriadi oporekal, češ da je prežet z nostalgijo po časih, ko se je govorilo ob vsaki priliki in bolj ko je bil slavnostni govornik politično pomemben, večji pomen je imela prireditev. Tudi take govorce je imela Mercatoriada. Bolj v zabavo navzočim, vodilnim ljudem "M' pa so prisluhnili, nekaj besed se jih je tudi prijelo. Ne bi morda tudi sedaj, ko se vleče ostra ločnica med menedžerji in delavci in se vsaka od družbenih skupin zapira v svoje enklave, kazalo poskusiti s "face to face" ? Zaradi zaupanja in čistih predstav o "M'. Vesna Bleiweis Časopis Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Dunajska 107, izdaja Center za obveščanje. Uredništvo, Dunajska 107, 61113 Ljubljana, telefon 061/183-254,183-205. Ureja uredniški odbor: Ivan Drozdek, Marija Fajfar, Alenka Por, Nada Rihtar, Lojze Sterk in Franc Zadravec. Glavna in odgovorna urednica Vesna Bleivveis. Tehnični urednik in priprava za tisk Matjaž Marinček, Grafična delavnica Čuk, Postojna. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Časopis prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokojenci Poslovnega sistema Mercator. Časopis izhaja zadnjo sredo v mesecu. Naklada 12.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. PODJETJE MIP JE GOSTILO 15. MERCATORIADO j deležile so seje ekipe in posamezniki iz 42. Mercatorjevih podjetij in kmetijskih zadrug, Skupno število udele žencev preko 1000. INTERSPAR -NAKUPOVALNI CENTER ODPIRA VRATA ■M- T sklopu Blagovno trgovinskega centra v M / Ljubljani bo podjetje v mešani lasti ^ INTERSPAR spomladi 1993 odprlo svoja vrata. " Potrebovalo bo večje število sodelavcev za celodnevno (CD) in poldnevno (PZ) zaposlitev. O sprejemu na delovno mesto oziroma sklenitvi delovnega razmerja bo odločala komisija, ki bo z vsakim prijavljenim kandidatom opravila razgovor. Delo bo mogoče začeti konec marca ali v začetku aprila 1993. Kandidati morajo imeti dve leti delovnih izkušenj, za navedena delovna mesta pa izpolnjevati še dodatne pogoje o izobrazbi. Podjetje pričakuje prijave za naslednja delovna mesta: - kontrola plačil, dve delovni mesti (CD); končana srednja ekonomska šola; - blagajničarka, 12 mest (CD) in 14 mest (PD); končana trgovska šola; - prodajalka živil, 5 mest; končana trgovska šola; - prodajalec na gospodinjskem oddelku, 2 mesti (CD) in 3 mesta (PD); končana trgovska šola; - prodajalec na avto in elektro oddelku, 3 mesta (CD) in 2 mesti (PD); končana šola za avtomehanike oziroma električarje; - prodajalec na oddelku igrač; 2 mesti (CD) in 3 mesta (PD); končana trgovska šola; - prodajalec na oddelku mesnin; mesar - eno mesto (CD); kuhar - 2 mesti (CD); prodajalci: 3 mesta (CD) in 4 mesta (PD); končana šola ustrezne poklicne smeri; - prodajalec na oddelku delikates: 2 mesti (CD) in 6 mest (PD); končana trgovska šola; pek: 1 mesto (CD), končana šola usterzne poklicne smeri; - prodajalec tekstila: 3 mesta (CD) in 4 mesta (PD); končana trgovska šola. Informacije in predhodne prijave: Interspar, 61000 Ljubljana, Dunajska 107. Organizaciji športnega dela Mercatoriade ni kaj očitati. Korektno opravljeno delo. Treba pa bo nekaj spremeniti v finalu - podeljevanju medalj. Posamične medalje bo treba podeljevati takoj po končanih tekmovanjih, eventuelne napake popraviti na zaključni podelitvi. Podeljevanje traja predolgo, pose že v čas, ko se začne veselica. Medalje se delijo brez prave pozornosti publike, dobitniki prihajajo ponje v različnih stanjih in stvar se zavleče, razvleče in na koncu postane dolgočasna. Iz letošnje slabe izkušnje, ko je podeljevanje trajalo v nedogled, seje treba nekaj naučiti in poskusiti drugače. Pa še tole: podeljevalce medalj je treba določiti vnaprej. Z letošnjo improvizacijo, ko so vskočili redki prisotni direktorji podjetij, ne ka že nadaljevati. Sicer pa je bilo takole: zmagali so Mipovci. Slogaši so te žko izročili prehodni pokal, Mednordna trgovina pa je vriskala. Nepričakovano tretji, sami ad hoc zbrani rekreativci. Ne gre spregledati Agrokombinata. Silaki z vrvjo potegnejo vsakega. In to že nekaj let zapored. Fantje, ne gre vam slabo, na moči se vam slabšanje življenjskih pogojev še nič ne pozna. V________________________________J So si svojo zabavo privoščili Degrojevci. Vrv so vlekli ob huronskem navijanju ene od premaganih ekip - Mednarodne trgovine, pomagal jim je harmonikar. Organizirali so si tekmovanje v skoku z mesta v daljino. In tu je bilo bolj živahno kot na plesišču. Pa še školjke so kuhali. Res da ne samo zase. Najboljši odriv ima direktor Požar, je bilo uradno izmerjeno. Pa tudi sicer so Degrojevci s svojim direktorjem naredili vtis. v______________________________________________________________________________) r r ■\ Sremičani - malo jih je štela njihova ekipa. Toda vsak član je imel kolajno. Za streljanje, kegljanje in za kros. Najmljašega tekmovalca Mercatoriade so imeli. Se jih je direktor Markovič ponosno dr žal. Ogradovci so se čutili pri streljanju ogoljufane. Mladenič se mi je prito žil. Napotilo na častno razsodišče ni zaleglo. "Kaj se bom prito zeval, če pa je sodnik streljal za zmagovalno ejdpo,” je jezno odvihral. "Stajerc Štejercu - Štajerc," sem si mislila. V v J r ■\ Preskrba v Tr žiču mora biti odlična, če sklepamo po košarkarjih. 5 točk za umetniški vtis. Za tehnično vrednost mora direktor Veselinovič še malo v "N Letos naj bi imeli svoj žar na Mercatoriadi tudi poslovodni delavci. Organizator je zanje pripravil loke in kozle, ki naj bi jih streljali. Pa iz žara ni bilo nič, ker so vsi, ki naj bi sodelovali zgodaj odšli. Iz tistih, ki so ostali, ni bilo mogoče skrpati niti dveh konkurenčnih ekip. Polk je bil ob zabavo. Direktorji, ki so ostali skoraj do konca, so se utrudili s podeljevanjem medalj. Medalje so delili: Alojzija Zakrajšek, direktorica Mercator-Jelke iz Ribnice (umetniški vtis: odlično!), Franc Tomanič, direktor Mipa, Boris Po žar, direktor Mercator-Degroja (vse za imid ŽJ), Janez Videtič, direktor Mercator-STP Metlika, Peter Markovič, direktor Mercator-Sremiča, Franc Zadravec, predsednik organizacijskega odbora. Direktorju Mercator-Sloge Budimirju Gaševiču medalj ni bilo treba Ti pa ga že vsi poznajo. Medalje bi lahko podeljevalo sicer več direktorjev - letos smo po dolgem času ugotovili, da si je Merrcatoriado ogledalo kar lepo število, vendar se je samo podeljevanje vleklo kot jara kača in zato ni čudno, da je marsikdo mrknil. In smo spet na začetku zgodbe. Finale učinkovito skrajšati, folku več časa za sproščeno veselico. Pa bo vzdušje čisto drugačno. \___________________________________J podeljevati, ker bi jih moral prevečkrat izročiti svojim sodelavcem ( ^ Mir, tišina, zbranost med šahisti. Markantna glava ostrih potez. Cigareta za cigareto. Na koncu zlata medalja za Trgopromet, tudi z direktorjem Ivanom Gladom. Ne prvič in zato bolj hvale vredno. In še zlata v Ženskem tenisu je šla v Trgopromet. Očitno arhivskim zmagovalkam pojenjujejo moči. \_______________________________J ' Prva liga s Primorske - Trgoavtovi nogometaši. Le do pasu razgaljeni se niso hoteli slikati. Naj se vidi "Trgoavto". "Kije pej Mercator?" -vprašanje za gospoda Miklavca. \___________________________________J 15MERCAT0RIADA ■ REZULTATI SKUPNA UVRSTITEV 1. M-MIP 303 točk, 2. M-Sloga 222 točk, 3. M-Mednarodna trgovina 142 točk, 4. M-ETA 139 točk, 5. M-Agrokombinat 118 točk, 6. M-Sadje zelenjava 98 točk, 7. M-KG Kočevje 73 točk, 8. M-Emba 69 točk, 9. M-Meso Izdelki 66 točk, 10. M-Trgopromet 65 točk, 11. M-Degro 63 točk, 12. M-Univerzal 56 točk, 13. M-Hotel Sremič 50 točk, 14. M-Blagovni center 45 točk, 15. M-Nanos 42 točk, 16. M-Trgoavto 40 točk, 17. M-Sevnica 36 točk, 18. M-Oljarica 34 točk, 19. M-Preskrba Tr Žič 30 točk, 20. M-Mlekarna Kranj 23 točk, 21. M-Ograd 22 točk (1x2), 22. M-Standard 22 točk, 23. M-Potrošnik 21 točk, 24. M-Hotel Ilirija 16 točk, 25. M-Savica 12 točk, 26. M-Gradišče 11 točk, 26. M-Konditor 11 točk, 26. M-Nebotičnik 11 točk, 29. M-ZKZ Mozirje 10 točk, 30. M-Pekarna Grosuplje 6 točk, 31. M-Golovec 2 točk, M-Cibes M-Dolomiti, M-Jelka, M-Kmetijstvo Kranj, M-KZ Trebnje, M-Mesna industrija, M-Optima, M-Preskrba Krško, M-Rožnik, M-Spectrum, PSM + M Banka STRELJANJE MOŠKI - EKIPNO 1. M-MIP 677 krogov, 2. M-Ograd I. 667 krogov, 3. M-Nanos 622 krogov, 4. M-Oljarica 565 krogov, 5. M-Eta 757 krogov, 6. M-Univerzal 555 krogov, 7. M-Potrošnik 541 krogov, 8. M-Sloga 536 krogov, 9. M-Meso Izdelki 526 krogov, 10. M-Ograd II. 519 krogov, 11. M-Mednarodna trgovina I. 499 krogov, 12. M-Preskrba Tr Žič 459 krogov, 13. M-Mednarodna trogivna 11.421 krogov, 14. M-Standard 368 krogov, 15. M-KG Kočevje 367 krogov STREUANJE MOŠKI POSAMEZNO 1. ŠULIGOJ MATJAŽ M-NANOS 186 krogov, 2. LOVRENČIČ JOŽE M-MIP 175 krogov, 3. VOCANEC STEFAN M-OGRAD 175 krogov, 4. MLAKAR ZVONKO M-MIP 172 krogov, 5. VOCANEC STIVEN M-OGRAD 170 krogov, 6. PETEK ZVONKO M-MIP 170 krogov, 7. DEBEUAČ ALEŠ M-MESO IZDELKI 164 krogov, 8. REŽONJA ŠTEFAN M-UNIVERZAL 163 krogov, 9. BOGATAJ MATJAŽ M-OUARICA 161 krogov, v 10. MRČIČ FRANC M-MIP 160 krogov, STREUANJE ŽENSKE - EKIPNO 1. M-HOTEL SREMIČ 451 krogov, 2. M-MIP 417 krogov, 3. M-SLOGA 384 krogov, 4. M-ETA 270 krogov, 5. M-KG KOČEVJE 259 krogov, 6. M-PRESKRBA TRŽIČ 250 krogov, 7. M-MEDNARODNA TRGOVINA 97 krogov, STREUANJE ŽENSKE - POSAMEZNO 1. COLNER JUSTINA M-HOTEL SREMIČ 165 krogov, 2. ROŽMAN MATEJA M-MIP 158 krogov, 3. POZDNIČ HELENA M-HOTEL SREMIČ 146 krogov, 4. GERM VIKA M-HOTEL SREMIČ 140 krogov, 5. BEZJAK SILVA M-MIP 139 krogov, 6. ZEMUIČ JASNA M-SLOGA 137 krogov, 7. GIBICAR ZDENKA M-SLOGA 126 krogov, 8. KOREN MILICA M-SLOGA 121 krogov, 9. KOKOU MARJANA M-MIP 120 krogov, 10. OSOLNIK OLGA M-ETA 108 krogov. MALI NOGOMET 1. M-TRGOAVTO, 2. M-BLAGOVNI CENTER, 3. M-AGROKOMBINAT, 4. M-POTROŠNIK, 5. M-SEVNICA, 6. M-UNIVERZAL, 7. M-TRGOPROMET, 8. M-DEGRO, 9. M-SADJE ZELENJAVA, 10. M-MIP, 11. M-MESO IZDELKI, 12. M-MEDNARODNA TRGOVINA L, 13. M-KG KOČEVJE, 14. M-MEDNARODNA TRGOVINA II., 15. M-MEDNARODNA TROGIVNA III., 16. M-OGRAD, 17. M-OUARICA, 18. M-STANDARD, 19. PSM + M BANKA, 20. M-SLOGA, 21. M-KONDITOR, 22. M-PRESKRBA KRŠKO, 23. M-JELKA RIBNICA, 24. M-EMBA, 25. M-KMETIJSTVO KRANJ. NAMIZNI TENIS - MOŠKI 1. M-MIP, 2. M-SLOGA, 3. M-MESO IZDELKI L, 4. M-AGROKOMBINAT, 5. M-KONDITOR II., 6. M-SEVNICA, 7. M-DEGRO, 8. M-ETA L, 9. M-OUARICA L, 10. M-STANDARD, 11. M-ETA II., 12. M-KONDITOR L, 13. M-EMBA, 14. M-OUARICA II., 15. M-BLAGOVNI CENTER. NAMIZNI TENIS - ŽENSKE 1. M-MIP, 2. M-SLOGA, 3. M-EMBA, 4. M-STANDARD, 5. M-ETA, KOŠARKA MOŠKI 1. M-MIP, 2. M-BLAGOVNI CENTER, 3. M-PRESKRBA TRŽIČ, 4. M-SLOGAv 5. M-GRADISČE, 6. M-MEDNARODNA TRGOVINA L, 7. M-MEDNARODNA TRGOVINA II., 8. M-KG KOČEVJE, 9. M-ETA, 10. M-TRGOAVTO. KOŠARKA ŽENSKE 1. M-MEDNARODNA TRGOVINA, 2. M-MIP, 3. M-SLOGA. ODBOJKA MOŠKI 1. M-SLOGA, 2. M-EMBA, 3. M-ETA, 4. M-SADJE ZELENJAVA, 5. M-UNIVERZAL, 6. M-MIP, 7. M-MEDNARODNA TRGOVINA, 8. M-TRGOAVTO, 9. M-NANOS, 10. M-KG KOČEVJE. ODBOJKA ŽENSKE 1. M-MEDNARODNA TRGOVINA L, 2. M-KG KOČEVJE, 3. M-SLOGA, 4. M-ETA, 5. M-MEDNARODNA TRGOVINA II., 6. M-MIP, 7. M-ZKZ MOZIRJE, 8. M-MESO IZDELKI, 9. M-MLEKARNA KRANJ. ŠAH 1. M-TRGOPROMET 19 točk, 2. M-MIP 13 točk, 3. M-UNIVERZAL 12 1/2 točk, 4. M-MLEKARNA KRANJ 12 1/2 točk, 5. M-KG KOČEVJE 10 točk, 6. M-ETA 9 točk, 7. M-SLOGA 8 točk. VLEČENJE VRVI 1. M-AGROKOMBINAT, 2. M-MIP, 3. M-DEGRO, 4. M-SLOGA, 5. M-NEBOTIČNIK, 6. M-KG KOČEVJE, 7. M-SADJE ZELENJAVA, 8. M-MEDNARODNA TRGOVINA. TENIS EKIPNO 1. M-EMBA (AHLIN, KUŠLAN, KRIVOROTOV), 2. M-SADJE ZELENJAVA (PAVLOVEC, OSENJAK, ZOR), 3. M-MEDNARODNA TRGOVINA (JANKOVIČ, DEU, SMOLE), 4. M-MIP, 5. M-TRGOPROMET, 6. M-SLOGA. TENIS ŽENSKE - POSAMEZNO 1. JUŽNIČ M-TRGOPROMET, 2. VIDIC PSM + M BANKA, 3. LUKŠA PSM + M BANKA, 4. CIUHA PSM + M BANKA, 5. PAVLOVEC M-SADJE ZELENJAVA, 6. STEFANOVIČ M-ZKZ MOZIRJE, 7. OVNIK M-BLAGOVNI CENTER, 8. AHLIN M-EMBA, 9. KLEMENČIČ M-SLOGA, 10. JANKOVIČ M-MEDNARODNA TRGOVINA, 11. BITENC M-OUARICA, 12. KACIJAN-GAJŠEK M-MIP, 13. ŠTELCER M-MIP, 14. DEŠNIK M-MIP, 15. ROJKO M-MIP. TENIS MOŠKI POSAMEZNO SKUPINA NAD 45 LET 1. PUŠPAN M-DEGRO, 2. KUŠLAN M-EMBA, 3. MRKAU M-MESO IZDELKI, 4. TOMANIČ M-MIP, 5. KUSSEL M-DEGRO, 6. DROZDEK M-SLOGA, 7. OSENJAK M-SADJE ZELENJAVA, 8. DEU M-MEDNARODNA TRGOVINA, 9. VAUPOTIČ M-SADJE ZELENJAVA, 10. ŠEGA M-TRGOPROMET, 11. FRANC M-ETA, 12. ŠKULJ M-MEDNARODNA TRGOVINA. TENIS MOŠKI POSAMEZNO SKUPINA DO 45 LET 1. SAJE M-MESO IZDELKI, 2. KNE M-MESO IZDELKI, 3. FORJAN M-BLAGOVNI CENTER, 4. BEŠTER M-PRESKRBA TRŽIČ, 5. MERSLAVIČ M-TRGOAVTO, 6. KRIVOROTOV M-EMBA, 7. ŽILEVSKI M-KG KOČEVJE, 8. SMOLE M-MEDNARODNA TRGOVINA, 9. KAMENŠEK M-BLAGOVNI CENTER, 10. ČIKOVIN M-TRGOAVTO, 11. WILDMAN PSM + M BANKA, 12. MISLEJ M-NANOS, 13. ZOR M-SADJE ZELENJAVA, 14. MERHAR M-KG KOČEVJE, 15. KOSI M-MIP, 16. BABIČ M-KG KOČEVJE, 17. VOVK M-ETA, 18. MAROLT M-KG KOČEVJE, 19. URBANČIČ M-MIP, 20. POŽAR M-DEGRO, 21. FILIPČIČ M-TRGOAVTO, 22. BRGLEZ M-MIP, 23. PIRC M-NEBOTIČNIK, 24. SLADIČ M-EMBA, 25. KOLAR M-KG KOČEVJE, 26. KOŠIR M-SADJE ZELENJAVA, 27. ČIPAK M-MEDNARODNA TRGOVINA, 28. KODELA M-MIP, 29. MARINŠEK M-NANOS, 30. SENIČAR M-MIP, 31. ŠTRUKELJ M-SADJE ZELENJAVA, 32. MERZDOVNIK M-SADJE 7FT FNTAVA 33. BJEDOV M-BLAGOVNI CENTER, 34. ŠILJKOVIČ M-SLOGA, 35. ŽIŽEK M-UNIVERZAL, 36. MOČNIK M-PRESKRBA TRŽIČ, 37. MIRNIK PSM + M BANKA, 38. AMBROŽIČ M-TRGOPROMET, 39. ZAKRAJŠEK M-TRGOAVTO, 40. RUTAR M-EMBA, 41. CENTRIH M-MIP, 42. BERNIK M-NEBOTIČNIK, 43. GAŠEVIČ M-SLOGA, 44. JENKO M-MESNA INDUSTRIJA. KROS ŽENSKE EKIPNO 1. M-MIP (ROTVAJN, KISELAK, PERNEK), 2. M-ETA (AHČIN, SMREČNIK, KODRA), 3. M-SLOGA (GRAJFONER, PETROVIČ, STAROVASNIK), 4. M-MEDNARODNA TRGOVINA, 5. M-AGROKOMBINAT. KROS ŽENSKE POSAMEZNO SKUPINA 1. CERAR EMA M-MEDNARODNA TRGOVINA, 2. BAŠKOVEC MAJDA M-SADJE ZELENJAVA, 3. GRAJFONER MARIJA M-SLOGA, 4. ROTVAJN SILVA M-MIP, 5. AHČIN MARIJA M-ETA, 6. ŠINKOVEC MATEJA M-AGROKOMBINAT, 7. DROFTINA MARIJA M-MEDNARODNA TRGOVINA, 8. ZURŽINA MOJCA M-MEDNARODNA TRGOVINA. KROS ŽENSKE POSAMEZNO SKUPINA "B" 1. SMREČNIK IVICA M-ETA, 2. HABJAN VENCI M-DOLOMITI, 3. TOMAŽIN SONJA M-AGROKOMBINAT, 4. KISELAK OLGA M-MIP, 5. PETROVIČ ANICA M-SLOGA, 6. JERINA DRAGICA M-MEDNARODNA TRGOVINA. KROS ŽENSKE POSAMEZNO SKUPINA "C" 1. PERNEK MIMICA M-MIP, 2. STAROVASNIK ELICA M-SLOGA, 3. LONČAR BETKA M-AGROKOMBINAT, 4. KODRA PAVLA M-ETA, 5. NOVAK LJUBA M-MEDNARODNA TRGOVINA. KROS MOŠKI - EKIPNO 1. M-SEVNICA (IMPERL, JERE, DRASCEK), 2. M-AGROKOMBINAT (MARTINČIČ, JACMENJAK, PERNAR), 3. M-SADJE ZELENJAVA (WASCHEL, GREGORČIČ, ZADNIK), 4. M-ETA. KROS MOŠKI POSAMEZNO SKUPINA "A" 1. IMPERL JANEZ M-SEVNICA, 2. GROJZDNEK ROBI M-HOTEL SREMIČ, 3. RAUŠL FRANC M-OGRAD, 4. ŽNIDARŠIČ ERIK M-PRESKRBA TRŽIČ, 5. GORENČIČ BRANKO M-KG KOČEVJE, 6. KAVČIČ JANKO M-SLOGA, 7. MARTINČIČ ANDREJ M-AGROKOMBINAT, 8. KERN PRIMOŽ M-ETA, 9. BRLEK SILVO M-MIP, 10. ŠKERL DAMIR M-SEVNICA, 11. STIH BOJAN M-ETA, 12. ŽAGAR ROK M-OUARICA, 13. GOLOB FRANC M-SLOGA, 14. PETRIČ SLAVKO M-AGROKOMBINAT, 15. VVASCHEL ROBERT M-SADJE ZELENJAVA. KROS MOŠKI POSAMEZNO SKUPINA "B" L GREGORČIČ STANE M-SADJE ZELENJAVA, 2. JERE JOŽE M-SEVNICA, 3. FAJFAR VLADO M-SLOGA, 4. JACMENJAK ŠTEFAN M-AGROKOMBINAT, 5. KODRA RAFAEL M-ETA, 6. RANTAŠA FRANC M-SLOGA, 7. KERMANER BOJAN M-SADJE ZELENJAVA, 8. OGRIN BRANE M-MEDNARODNA TRGOVINA. KROS MOŠKI POSAMEZNO SKUPINA "C" 1. DRAŠČEK RAFKO M-SEVNICA, 2. VENCEU ANTON M-PEKARNA GROSUPLJE, 3. DIKLIČ ZDENKO M-KG KOČEVJE, 4. ZADNIK JOŽE M-SADJE ZELENJAVA, 5. KRANJEC NIKOLAJ M-SADJE ZELENJAVA, 6. PERNAR VINKO M-AGROKOMBINAT, 7. SODNIK SLAVKO M-ETA, 8. GRADIŠAR DURO M-SADJE ZELENJAVA, ŠRAJER VILKO M-SLOGA DISKVALIFICIRAN. PLAVANJE ŽENSKE - EKIPNO 1. M-SLOGA (HAMLEK, KUJUNDŽIČ, STAROVASNIK), 2. M-MIP (ŠIREC, AMBROŽ, ŽURAN), 3. M-MEDNARODNA TRGOVINA (KOCPEK, KOPRIVNIKAR, DOLINŠEK). PLAVANJE ŽENSKE POSAMEZNO SKUPINA "A" 1. LOGAR BERNARDA M-AGROKOMBINAT 37,41, 2. ŠIREC MATEJA M-MIP 41,12, 3. HAMLEK NADA M-SLOGA 1.04,43, 4. KOCPEK ANICA M-MEDNARODNA TRGOVINA 1.09,40. PLAVANJE ŽENSKE POSAMEZNO SKUPINA "B" L KUJUNDŽIČ SILVA M-SLOGA 46,18, 2. KOCJANČIČ IRENA M-MESO IZDELKI 48,28, 3. AMROŽ MARIJA M-MIP 1.01,38, 4. HABJAN VENCI M-DOLOMITI 1.01,62, 5. KOPRIVNIKAR BOŽENA M-MEDNARODNA TRGOVINA 1.02,64, 6. STARIČ OLGA M-OUARICA 1.03,25. PLAVANJE ŽENSKE POSAMEZNO SKUPINA "C" 1. DOLINŠEK SONJA M-MEDNARODNA TRGOVINA 46,73, 2. STAROVASNIK ELICA M-SLOGA 1.00,23, 3. ŽURAN DANICA M-MIP 1.06,80, 4. NOVAK UUBA M-MEDNARODNA TRGOVINA 1.08,25, 5. JOŠT FRANCKA M-MESO IZDELKI 1.08,90, 6. LONČAR BETKA M-AGROKOMBINAT 1.10,80, 7. PERNEK MARIJA M-MIP 1.21,11. PLAVANJE MOŠKI - EKIPNO 1. M-MIP (D JURO VIČ, RANTAŠA, ŠTEBIH), 2. M-DEGRO (PASAR, FILIP AS, KUSSEL), 3. M-MESO IZDELKI (DEBEUAK, KNE, CUDERMAN), 4. M-SLOGA. PLAVANJE MOŠKI POSAMEZNO SKKUPINA "A" 1. D JURO VIČ SAVO M-MIP 29,82, 2. PETRIČ POLDE M-AGROKOMBINAT 32,32, 3. PRELEC ORFEJ M-TRGOAVTO 32,41, 4. LACIJ AN IZTOK PSM + M BANKA 33,37, 5. DEBEUAK ALEŠ M-MESO IZDELKI 34.52, 6. PASAR TOMISLAV M-DEGRO 37,25, 7. MIS GREGOR PSM + M BANKA 37,70, 8. JOKSIMOVIČ DARKO MEDNARODNA TRGOVINA 38.79, 9. KLEMENČIČ STANE M-OUARICA 40,04, 10. KORENJAK AUOŠA M-MIP 42.47, 11. ŽAGAR ROK M-OUARICA 42,52, 12. HALILAGIČ ASMIR M-ETA 46,12, 13. GAŠEVIČ MIRAN M-SLOGA 47,41, 14. ŠTIH BOJAN M-ETA 50,87, 15. SVETOIVANEC SINIŠA M-SLOGA 53,66. PLAVANJE MOŠKI POSAMEZNO SKUPINA "B" 1. PETRIČ SLAVKO M-AGROKOMBINAT 32,67, 2. KOŠAK MIHA M-SADJE ZELENJAVA 3283, 3. SORMAZ ZLATKO M-SLOGA 33,47, 4. FILIPAS MARINO M-DEGRO 36,01, 5. KNE BRANE M-MESO IZDELKI 36,60, 6. ZARNIK CIRIL M-ETA 41,39, 7. OREŠNIK FRANC M-MESO IZDELKI 45,85, 8. RANTAŠA FRANC M-MIP 45,93, 9. OGRIZEK JOŽE M-MIP 49,02, 10. KERMAUNER BOJAN M-SADJE ZELENJAVA 49,89. PLAVANJE MOŠKI POSAMEZNO SKUPINA "C" 1. DIKLIČ ZDENKO M-KG KOČEVJE 34,73, 2. MARINČEK TUGO PSM + M BANKA 36.53, 3. ŠTEBIH FRANC M-MIP 36,62, 4. KORPNIK JOŽE M-SADJE ZELENJAVA 37J5, 5. POPOVIČ BOŽIDAR M-KG KOČEVJE 39,50, 6. KUSSEL HERMAN M-DEGRO 39,51, 7. MAGAZIN ZVONKO M-DEGRO 39,59, 8. POŽAR BORIS M-DEGRO 39,90, 9. CUDERMAN JANEZ M-MESO IZDELKI 48,96, 10. ŠRAJNER VILKO M-SLOGA 59,50. NAGRADNA KRIMU Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite rešitev in jo do 20. novembra pošljite na naslov : Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje, Dunajska 107, Ljubljana. Za rešitev prejšnje križanke sta nagradi Mercator-Preskrbe, Krško prejela Nada Pretkar, Bohoričeva 15, Krško in Lovro Avguštin, Veniše 6, Leskovec pri Krškem. Nagradi sta že prejela. SHAKESPEA ROVA TRAGE-DUA PUSTO- LOVŠČINA ŠKOTSKO ŽGANJE LJUDSKI IZRAZ ZA ZAKOVICO 13. AU 15. DAN ST.RIMSKEGA KOLEDARJA STARA DOLŽIN- SKA MERA NAŠ PISATEU (MIŠKO) BLIŽNJA SOROD- NICA VRSTA PREPROG (PO FRANC. MESTU) NEKDANJA HRVAŠKA PEVKA NEMŠKI REŽISER VZKLIKI VESEUA ŠPANSKO GLASBILO VPISANJE, REGIST- RACUA STAR NAZIV ZA PODLIST-KARJA SOBICA NA LADJI LOJZE URBANC EDO VODNIK ATLETSKI KLUB KRAJ NA KRASU NAUK O POLETIH ZMAGA PRI TAROKU MLADA SRAKA CENE ŠTOPAR -1- DOLŽINSK/l MERA (2,63 CM) GRŠKI POLOTOK PRISTAŠ NACIZMA ST. PER- ZUSKI VLADAR (TOK DARU RISBA= J.P. ŠPORT Z ŽOGO PRVI PREVOD BIBLUE V LATINŠČINO PLAČAN PLOSKAČ, NAVUAČ UMETNOST (LATIN.) VULKAN NA SICILIJI FRANC. PESNIK (PIERRE DE) MAKE- DONSKO M.IME AMERIŠKA REVUA (POMENI = MOŠKI) PRO- STORNA VEŽA SLOVEN. PISATELJICA (IME IN PRIIMEK) GORA BLIZU TRIGLAVA ENO OD GODAL SIDRO, KOTVA OTO AVBELJ PEVKA VILER JAPONSKI POLITIK MAMINA ALI OČETOVA SESTRA URADNIK V BIVŠI AVSTRUI OTOK V JADRANU GL MESTO TIBETA IME DRSALKE MAŠKOVE GOROVJE NA ZAHODU ARABUE STAR IZRAZ ZA OKSID GOETHEJEVA MATI DUŠAN NOVAK ENOTA ZA OBČUTU. FILMA ANTON ŽIBERT •S" IME SLIKARJA ŠALAMUNA TVORJENJE GELOV LINDA VEATS TELESNO RAZVIT ČLOVEK AVTOR SHERLOCKA HOLMESA | (CONAN) IDEN- TIČNOST LISASTA KRAVA ANTON DERMOTA PUAČA STARIH SLOVANOV JUTRANJA PADAVINA