rastnim usMtilMIl«« t,eto III., štev. 68 V Ljubljani, torek dne 21. marea 1922 Posamezna »tov. 90 Ptr»^ K Uhajc ob 4 zjutral. Stane celoletno . . 0 S mesečno....... 10 . za inozemstvo . tOO . Oglasi zs vsak mm višine stolpca i6č> aami t K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . - • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Uredništvo; Mfldoiičtva eota it Telefon H.n Upravništvo: Ifsernova ulica ttt Telefon it 88. Račun kr. pošt. ček oradft štev. 11.842. Ljubljana, 20. marca. V Beogradu se je zopet napravil političen vozel. Pred pienumom parlamenta stoii zakon o regulaciji plačil v inozemstvu. ki sicer ni moratorij, oa je vendar dobil to ime. Število nasprotnikov tega zakona je v zadnjem času narastlo in večina radikalskega kluba je danes proti njemu, ne toliko radi stvarnih, temveč iz politično - taktičnih razlogov. Gre za pozicijo finančnega ministra Kumanudija. Strmoglaviti njega se zdi mnogim vročekrvnim radikalcem kot sredstvo, izzvati v demokratskem klubu spore ter ga politično oslabiti. Nujnost zakona o regulaciji plačil ie stopila medtem že nekoliko v ozadje in trezni politiki na obeh straneh so še pravočasno spoznali, da bi bilo več nego lahkomiselno, delati na tem vprašanju — krizi. Tako je prišlo do kompromisa, ki je ca celo državo pridobitev. »Moratorija se je odgodil in na dnevni rod parlamenta so postavljeni organizacijski zakoni, kot prvi zakon o obči upravi. Za njim pride zakon o samoupravi in končno projekt o upravni razdelitvi. S tem bo pospešeno delo zakonodajnega odbora, ki stoji še pred dvema trdima orehoma. Zakon o samoupravi je v zakonodajnem odboru gotov do enega samega paragrafa (§ 44.), v projektu o administrativni razdelitvi pa odpor gotovih srbijanskih lokalnih pa-trijotov, ki hočejo iz vsakega okruga v Srbiji napraviti posebno oblast, še ni premagan. Zdi se, da bodo treznojši elementi med radikalci nadvladali in ila bo zakonodajni odboT v določenem terminu, t. j. do 28. t. m., tudi ta težak posel opravil. Neprijetnejše je vprašanje § 44. zakona o samoupravah, ki predpisuje način razdelitve mandatov v oblastnih skupščinah. Volitve v te skupščine sc vršijo po srezih tako, da pride na vsakih 10.000 prebivalcev po en poslanec in da velja za one sreze, ki volij > po 2 ali več poslancev, proporc. Ta proporc je isti, ki ga je minister Trif-kovie zamislil za parlamentarni voliliu red: stranke, ki ne dobe količnika, ne prihajajo v poštev. Nedostatki tega sistema se kažejo v malih okrajih še bolj jasno nego v vc-lilnih okrožjih ?.a narodno skupščino. Pomembno je, da bi bil proporc za samoupravne skupščine politični prejudic za proporc ui ■•istem novega parlamentarnega volilnega reda. Na vseh straneh parlamenta se je zato pojavil znaten odpor proti § 44. in demokrati odkrito izjavljajo. da je Trifkovičev proporc zanje nesprejemljiv. Demokratski klub se js izrekel za d' Hontov sistem, ki pri načinu volitev po srezih primerno varuje interese manjšin. Vršijo se pogajanja, radi katerih je odpadla današnja seja zakonodajnega odbora. Upati je, da se najde primeren izhod iz situacije, ki bj se znatno poostrila, ako bi radikal-ei vztrajali pri sedanji formulaciji § 44. Na tem paragrafu se. kakor je videti, bije boj tudi za proporčnj sistem parlamentarnega volilnega zakona in zasluži torej incident največjo pozornost. Na drugem mestu priobčujemo izjavo klerikalnega kluba, podano v sobotni seji zakonodajnega odbora, ko je bil postavljen na dnevni red projekt o administrativni razdelitvi države. Izjava je dokaz popolne politične onemoglosti klerikalcev, ki se jih ceir ostala opozicija izogiblje. V razpravah o organizacijskih zakonih v zakonodajnem odboru so pokazali klerikalc" toliko neznanja in so se tako blami-rali z nevzdržn ostjo svojih nazorov in trditev, da so izgubili zadnji ostanek svoje politične reputacije. Proti njihovemu trdovratnemu odporu bomo končno dobilj dekoncentralizacijo državne uprave in dosegli neposredno udeležbo in soodločevanje ljudstva v oblastnih samoupravah. Bližamo se koncu pretiranosti bco-raiskega pa tudi pokrajinskega centralizma. ki ga klerikalci lažnjivo ime-p.uiejo »avtonomno*. oni pa ponavljajo še svojo frazo, da bodo Jucoslova-ni propadli, ako si svoje države ne razdelijo ravno v šest pokraj;n. Ker druge modrosti ne znajo, se umikajo iz arene, katerih predpostavka je. da bi se bil moral pravzaprav ves parlament vkloniti — klerikalni volji. Zakonodajni odbor je brez debat prešel preko klerikalnega harakiriia. Ako se posreči razplesti vozel proporca in premagati odpor srbijan«ki' okrožnih patrrotov. se bo mogel par lamnnt koncem meseca že posvct; novemu velikemu delu. ki je v tos ' notranji zvzi z organizacijo drža-razpravi nove službene pragmatike za državne nastavljence, ki bi mogla biti tako že do Velike noči ood streho. Seja narodne skupščine POSPEŠENJE RAZPRAV O DRŽAVNI IN AVTONOMNI UPRAVI. — NESKLEPČNA SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 20. marca. (Izv.) Danes dopoldne ie ob 17.30. predsednik dr Ivan Ribar otvoril sejo narodne skupščine. Na dnevnem redu ie predlog zakona o odlaganju trgovskih plačil v inostran-stvu. Po odpravljenju nekaterih formalnosti je predsednik izjavil na vprašanje nekaterih poslancev, da sta oba predloga o obtožbi proti genera'u Zečeviču (zaradi noziva rekrutov v zimskem ča-'su) prišla v skupščino šele dne 29. t m. 'in da vsled tega še ni mogla priti na jdnevni red današnje seje. Pred prehodom na dnevni red je minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič izjavil, da v smislu člena 135. ustave poteče 28. t. m. čas. do katerega lahko skupščina odpravi zakon o obči upravi o srezki in oblastni samoupravi in razdelitvi zemlje na oblasti. Glede na Dunaj, 20. marca. (Izv.) Kakor poročalo današnji listi se le vršil v petek in soboto na Dunaiu tajen konventikel voditeljev hrvatske protijugoslovanske emigracije; sestanka so se udeležili baje tudi zastopniki Hrvatskega bloka iz Zagreba. Hrvatski iridentisti so sklenili, da ! važnost zakonov in na ugled parlamenta je želeti, da se predpisi teh zakonov ne uveljavijo s kraljevsko odredbo, ampak rednim parlamentarnim potom ln da Hh skupščina reši v določenem roku. Zato predlaga, da se odloži z dnevnega reda zakon o odlaganju trgovskih plačil v inostranstvu in da se na dnevni red postavi zakon o obči upravi. Med Eovorom ministra so nekateri člani Jugoslovanskega kluba ugovarjali, a je bil ministrov predlog sprejet z veliko večino glasov in odrejena prihodnja skupščinska seja na jutri ob 18. z dnevnim redom: Zakon o obči upravi. I Beograd. 20. marca. (Izv.) Današnja seja zakonodajnega odbora je radi nesklepčnosti odpadla in je sklicana prihodnja za jutri dopoldne. Hrvatski emigranti snu efo svojo vlado TAJNO ZBOROVANJE NA DUNAJU. — EMIGRANTI HOČEJO IMETI SVOJE POSLANIKE. '.osnujejo na Dunaja ali v Budimpešti 1hrvatsko vlado, ki lo bodo notifieirali j vsem državam kot edino pravo vlado in predstaviteljico hrvatskega naroda. Imenovali bodo pri vladah vseh večjih držav svoje diplomatske zastopnike in proglasili bojkot poslanikom kraljevine ! SHS. Prevrat na Bolgarskem? NEPOTRJENA VEST «NEWYORK HERALDA*. — VOJAŠKA DIKTATURA? Pariz, 20. marca. (Izv.) Ag-snce Ha-vas poroča: «Newyork Herald» javlja, da je bolgarska vojaška stranka vrgla vlado ministrskega predsednika Stam-bolijskega in proglasila vojaško diktaturo. Dunaj, 20. marca. (Izv.) Avstrijska vlada do nocoj ob 8. še ni dobila potr- dila o padcu sedanje bolgarske vlade, Berlin, 20. marca. (Izv.) Tukajšnje bolgarsko poslaništvo izjavlja z ozirom na vesti «Newyork HeraJda*, da je še ob 6. zvečer prejelo depeše svoje vlade is Sofije, oddane danes opoldne, ki ne vedo ničesar o kakem prevratu. Več sto fašistov aretiranih ODLOČEN NASTOP ITALIJANSKE VLADE. Rim. 20. marca. (Izv.) Včeraj ie bilo na povelje notranjega ministra aretiranih v vsej državi do 800 fašistov, ki se bodo pred sodiščem zagovarjali radi kršitve miru v državi. Več kot tisoč drugih fašistov, ki so bili naznanjeni radi manjših prestopkov, bo v kratkem poklicanih pred sodišče. (Treba je počakati, če bo Iz te moke tudi kaj kruha. 2e večkrat se ie Italijanska vlada spravila nad fašiste, a doslej je še vsaka reticirala. Ured.) Napc osf med Poljsko in Rusijo OSTRA NOTA POLJSKE VLADE. Varšava, 20. marca. (Izv.) Na zadnjo noto roškega ljudskega komisarja za zunanje zadeve čičerina jc odgovorila poljska vlada v nenavadno ostrem tonu. Nota naglasa dejstvo, da rusko časopisje venomer hujska proti Poljski, da zbira Ra- Člani reške konstiluanfe pod vo aškim nadzo sivom PREDSEDNIK KONSTITUANTE PRETEPEN. — DVOUMEN D' ANNUN-ZIJEV PROGLAS. — POGAJANJA Z JUGOSLAVIJO ZE V TEKU. — NAPAD NA NAŠO OBMEJNO STRAŽO. Sušak, 20. marca. (Tzv.) Vojaški diktator poročnik Cabruna je dal vsem članom konstituante, avtonemaš^m postaviti pred vrata karabinijorsko stražo, da jih čuva pred pobegom iz Reke. Cabruna namerava prisiliti vse člano konstituante, da se udeleže seje konstituant6 in tam sestavijo novo vlado po intencijah fašistov. Predsednik konstituante Rudan, ki j? hotel pobegniti iz Reke, je bil na ulici spoznan, vjet, pretepen in odpeljan nazaj domov, kjer so mu pod smrtne kaznijo zabranili. da ne sme več zapustiti svojega stanovanja brez dovoljenja fašistov. Člani konstituante Fi-lepič, Wolf, Stangher in Perenati so se nahajali že na sušaškem buljvaru, pa so jih fašisti in karabinijerji dohiteli, vjeli in odpeljali nazaj na Reko. D' Annunzio je izdal legijonarjom proglas, v katerem pravi, da so rapall-sko pogodbo podpisali, dediči Aduo in Krfa, ne pa dva naroda, in da mora Reka dobiti čisto reško vlado, čisto reška vlada pa da je le tista, ki je dvakrat italijanska. Za to da on lojalno srarantira ... Rim, 20. aia-f?.. (Izv.) Italijanski zunanji minister Sckanzer je v sobot.o v zunanjem odseku zbornice ponovil iz- jave glede Reke, kakor jih je podal v senatu. Izjavil je, da so pogajanja z Jugoslavijo že v teku in da se vrše prijateljsko. — Na Reki vlada Hiir. Upati je skorajšnjih uspehov pogajanj za sestavo vlade. Pariz, 20. marca. (Izv.) Tukajšnji listi pišejo, da je D' Annunzio v pro-klamaciji svojim pristašem nast >pil za preudarnost in za izvedbo rapalls.\C pogodbe. Proklamaciia se je na trgu v Reki javno prečitala. Pariški listi doznavajo, da je pred kratkim italijanski vojni minister obiskal D' An-nitnzia. ki je na njegovo zahtevo pristal na neke predloge De Facta glede Reke, naka- ie D' Annunz;o sestavil svojo proklamacijo, ki je nacijonali-stične kroge tako silno presenetila. Sučak, 20. marca. (Izv.) Sinoči ob 19. uri 20 minut so italijanski vojaki in karabinijerji obstreljevali našo obmejno stražo pri Orahovici nad Su"-i-kom ter iznalili celo vrsto streiov, ki so pa 'ali okrog naše =tražriicp. K sreči niso nikogar zadeli, da-sj je naša straža bila polnoštevilno na svojem mestu. Vsled dobljenih instrukeij nrša straža na ital'ianski ogenj ni odgovarjala. sija ob meji svoje čete in da Rusija nelojalno izpolnjuje svoje obveznosti napram PoljskL Nota nastopa za mirno sodelovanje vseh držav za obnovo in naglasa, da Poljska nima sovražnih namer napram Rusiji. Sporazum o iskovnem zakonu. Beograd, 20. marca. flz \) P.ed današnjim sestankom narodne skup -čine se je vršila v min:strs'.i sobi kon'e:en"a vseh članov kabineta. Prisostvoval ji je tudi predsc'1 n'k parl .mcnta. 5e'a 'e imela povsem info mati ven znali', in so sa na njej razpravljala s' ora vsa sedanja vprašani h plenuma in zakonodajnega odbora. Tudi je dosežen sporazum glede Tiskovnega zakona. če~ar predlog bo izdelan v zmisl t. da bo za^on vseboval tudi predpise o sodnem postopku v sltiča:ih tiskovnih pravd, da se tako avtentično interpretira zadevna ustavna določba. %t f rs a Proti prepovedi uvoza luksuznega blaga. — Dohodki poštne uprave. Beograd, 20. marca. Izv.) Prva sekcija finančnega odbora 'e danes v finančnem ministrstvu razpravljala o budžetskih pri-hod;h. Ugotovilo se je. da znašajo dohodki ministrstva za pošte in brzojav v letu 1921 za 55 mili;onov dinarjev več, ka-' or je bilo v budžetu preračunano. Nato je pričela diskusija o zabrani uvo-a luksnznega blaga. Sekcija je bila mne-'-.. da zabrana tega uvoza ni bila umest-a. ker podpira tihotapstvo, državi pa ne naša uvoznih dohodkov. Sekcija je bila mnenja, da bi moral finančni minister izdafati takšne zabrane le v sporazumu z ministrom trcrovine in industriie. Sek- cija je nato zahtevala od gene.alne direkcije carin, da natančno specificira, kaj spada v pojem luksuzne robe. kai pod neobhodno potrebno prehrano, in kaj v katero i jo robe. ki je potrebna za preskrbo ter izjavila, da bo potreba, če redakcija uradništva in ra-nih bulZctskih po--tav' nc bo pokarala ravnotežja v proračunu. uvoz liiktuzno robe bržčas zopet dovoVti. toda z zelo povišano uvozno carino. Ko-iSno ;'e eekaija črtala iz budžetskih p: hodov vse postavke iz šolnine in šolske vpisnine, ker ta budžetska postavka ni v skladu z ustavo, ki določa popolnoma brezplačno šolanje. PrdiNs alfearske vlade Proti P.-liiansklm intrigam. Beograd, 20. marca dzv.) Beograjske »Novosti. javljajo iz Krfa: Albanske vladne čete so končno potolklo vstaše po vseh kra'ih. Celokupna albanska vlada se sedaj zopet nahaja v Tirani. Njen predsednik Ahmed beg je izdal na albanski na-lod proglas, v katerem poziva vse Albance k miru in redu in opozarja na težko prestane dni ter na nevarnost v kateri se domoviaa nahaja. Italijanski plačeniki so hoteli izvesti prevrat In kompromitirati ter upropastiti svobodno Albanijo. Albanci pa so razumeli svo' položai in se prli tem poskusom. Dan"s so že vsi italijanski plafeniki izernani iz zemlje. Isto odločnost bodo Albanci Dokazali tudi v bodoče. Zaupnica laiki vSadi Rim, 20. marca. (Izv.) V soboto zvečer je italijanski parlament z govorom zunanjega ministra Schanzerja (glej nedeljsko «Jutro». Ured.) zak'juči'o razpravo o izjavi nove vlade. Zbornica je nato prešla na glasovanje o dnevnem redu. ki izreka vladi de Facte zaupnico. Pri glasovanju le bilo navzočih 365 poslancev, od tek ie glasovalo za zaupnico 275. proti pa 90 poslancev. Zbornica ie sprejela rezu'tat glasovanja na znanje s prav medlim odobrava-vanjem, tako da je bilo očitno, da ie ogromna večina glasovala za zaupnico le, da prepreči novo krizo, ne pa iz notranjega prepričanja. Češki Nemci p-oti H Si antanti Beograd, 20. marca. (Izv.) Današnja poloficijozna »Tribuna, javlja, da se zlasti nemški tisk na Češkem vznemirja zaradi zadnjih konferenc Male antante. Tako na primer imenuje »Bohemia. dr. Baneša v včerajšnem uvodniku, da ie »der grosse Schweiger» (nekdaj priimek Mdtkeia). ker ne da nobenih pojasnil o teh sestankih. Nemški tisk misli, da ni šlo zirolj za gospodarska vprašanja, am-nak da je med Jugoslavijo. Rumunijo in Poljsko dos-žen trdi sporazum vojaškega značala in strikten dozovor za varstvo no'itičnega st-tusa ruo napram Rusi'!. in zahteva od dr. Beneša tozadevnih pojasnil. Sz demokratskega k Hiba Volilni red za oblastne skupščine. — Regulacija Inozemskih plačil. Beo-rad, 20. marca. Tzv.) Demokratski Vlub je danes ra7pravl:al o ČL 44 volilnega reda za oblastne skupščine in se je r>!:oro sorlasno izrekel za uvedbo d"Hon-tove~a sistema za samoupravne edinice, do*im bo o volilnem redu za skupščino sklepal oozne'e. Sledila je razprava o -erulaciii plačil v inozemstvu. Ta projekt se zaenkrat zop^t odloži, vendar finančni minister izjavlja, da vztraja na nje,t a parlamentarni dis' usi;i in da bo v slučaju če rakon ne bi bil sprejet, podal ostavko. SEJA RADIKALSKEGA KLUBA. Beograd. 20 marca. (Izv.) Danes po-ooldne je radikalni klub imel sejo. na kateri je razpravlial o politični situaci-M. Seli le predsedoval predsednik vlade j Nlkoja Pašič. ki Je referira! o svojem j razgovoru s predsednikom demokratskega kluba g. Davidnvfčem. Demokrat-sik k'ub ie predlaga1, da se odloži zakon o odložitvi trgovskih plačil v inostranstvu za po 28. t. m- ker mora dotlei biti snrejet zak^n o administrativni reformi. Klub je na to sk'enil. da se Ima zakono-da'nemu odberu staviti na dnevni red rakon o civilnih državnih uradnikih (pragmatlka). in je na to odobril predlog o spremembi parlamentarnega dnevnega reda. Medstrankarski odbor z ozirom na te sklepe ni imel danes popoldne napovedanega sestanka, ampak se sestane jutri ob 10. url dopoldne. ODPOKLIC AMERIŠKIH CET. VVa šiling ton, 20. marca. (Izv-) Državni tajnik za vojsVo je odredil, da se do dne 1. julija odpokličejo vse ameriške čete iz Porenia. Preoorne toike med - emakrati in radikalci Beograd, 20. marca. (Izv.) Današnja »Politika, objavlja članek »Pred krizo*, v katerem izvaja, da obstojajo med demokrati in radikali nasprotstva v treh vprašanjih: 1.) radi volitve narodnih poslancev. 2.) radi zakona o regulaciji plačil v inozemstvu in 3.) radi razdelitve države na oblasti. Tako med radikali kakor med demokrati zahtevajo mnogi da ostanejo kvalificirani mandati. Radikali so proti zakonu o regulaciji plačil v inozemstvu. Napoved »Politike., da Se eričakovati. krizo, je znatno pretirana, ker obstoji na obeh straneh trdna volia doseči sporazum. OBafSsve v deviznem prometu Beograd, 20. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi Je imel z zastopniki beograjskih, zagrebških in ljubljanskih bank konferenco glede regulacije valutnega vprašanja. Dr. Kumanudi vztraja pri svojem pravilniku, vendar pa je v svrho olajšanja dela Narodni banki dovolil tudi nekaterim zagrebškim in ljubljanskim bankam, da opravljajo posle, ki bi jih smela dosedaj samo Narodna banka. SKIRMUNTOVA POT V PARIZ iN LONDON. Varšava, 20. marca. (Tzv.) Zunanji minister Skirmunt odpotuie prihodnji četrtek V Pariz in London. V vsakem teh mest se bo mudil po 4 dni nakar se za par dni vrne v Varšavo, odkoder odpotuje potem preko Ljubljane v Genovo. Kakor se govori, se sestane Skirmunt spotoma s češkim, rumunskim in jugoslovanskim zunanjim ministrom, nakar bodo vsi skupaj nadaljevali pot v Genovo. NORTHCLIFFOVO ČASOPISJE PROTI LLOYD GEORGEU. London, 20. marca. (Izv.) »Times, t« ostalo časopisje NoothcIIffovega Con-cerna so podvojili svoje napade na koalicijo in na Lloyda George j a. »Times, trdijo. da je genovska konferenca samo jbluff in ne morejo razumeti, zakaj je i pravzaprav potrebna, češ, da pa Angliji lahko ogromno škoduje. Tudi »Dailv 'Mall» ie presenetljivo naenkrat obrnil svoje napade proti Lloydu Georgeu. dočim ga doslej nI napadal ANGLEŠKO - TURŠKA POGAJANJA • London, 20. marca. (Izv.) »Daily Tele-eraph. piše: Čeprav sta se lord Curzon in Jusuf Kemal v soboto pogajala celi dve uri, vendar pogajanja niso imela nobenih uspehov. Lord Curzon smatra, da tvorijo jedro vprašanja miru med Grčijo in Tur* čiio jamstva za varstvo manjšin v Turčiji, in trdi, da bi bilo mogoče razpravljati o teritorijalnih vprašanjih ?ele petem, ko ee reši vprašanje manjšin. POLJSKA POGAJANJA ZA ANGLF/ ŠKO POSOJILO. Varšava, 20. marca. (Izv.) Ker pogajanja s francoskimi bankami za milijardno posojilo niso dovedla do ugodnih uspehov, jt poljska državna kreditna banka začela v Londonu pogajanja za kratkoročno angleško posojilo ter ponudila jan-stvo v dohodkih tobačnega monopola. Pred novimi »bžinskimi volitvami v Liubliani IT veljavi jenje revidiranega občinskega volilnega reda za Ljubljano. Ljubljana, 20. marca. •^Službene Novine* od 18. marca ob-iavljajo besedilo revidiranega občinskega volinega reda za Slovenijo, kakor ga je odobril Zakonodajni odbor svoji seji dne 28. decembra 1921 in stvom, da no ljubljanski občinski evet razpuščen in da se bodo v našem mostu skoraj vršile nove volitve. Iz zakona ni razvidno, kdaj se imajo v tem slučaju vršiti nove volitve. Smatrati pa je, da tudi tu velja trimesečni rok g 41. Ostala naša avtonomna mesta: Maribor, Celje in Ptuj, imajo popolne občinske zastope. Tam se torej ne morajo vršiti nove volitve. vzeti Jamrtro, svobodno m«! Zakaj. g. Cobal tega ne stori? Ci6to pravilno stališče je zato zavzel pri seji zastopnik zasebnega uradništva g. Lovšin, češ da naj se pripravijo in izvedejo volitve bres odloga Potem pride definitivna D. Z., ki ima po zakonu pravico pobirati za svoje vzdrževanje doklade. Gospodje Cobal, Celešnik in drugi, ki so na včerajšnji seji -f- Obupani klerikalci. V zakonodajnem odboru je 6topilo vprašanje administrativne razdelitve države v odločilen štadij: pričela se je debata o vla Se vse preveč odločujejo pri nas žal osebne simpatije v škodo naši umetnosti. G. Romanovski je odpel po dve La- jovčevi, svoji in Adamičevi, ter po eno len štadij: pričete se je debata o vla- škerjančevo. Ravnikovo, Premrlovo. Pav-dinem že v pododboru deloma prede- ^cv0- pahorjevo in Krekovo pesem ter lanem zakonskem načrtu. Klerikalci.! odlomek iz Sattnerjeveza oratorija »As- L* Xac inf*i(rirQli in Jnolrtilir^li t i'o!ilrim imitunnipm in nn« ki so ves čas intrigirali in špekulirali na to. da bo priSel dens ex machina ter vse delo za izgraditev ustave po- iskali krivcev °za nedelavnost D. Z., bi i drl, so končno uvideli, da so bih nemorali prijeti sami sebe za nos; kajti sa- | hovi napori prazni. Sedaj so se vdali mo oni so krivi, da je D. Z- skoraj že tri j obupu in posl. Hohnjec je v sobotni mesece pri življenju pa ni predložila niti seji zakonodajnega odbora _ prečital 1 še volilnega reda, niti ni sicer kake živ- j sledečo melanholično izjavo klenkal ^ fi-T 1921 in Pokrajinski ibor (Se volilnega reda, niti ni sicer kake živ- slerfeco melannoneno izjavo K.enKai- zast nik udruženja glasbenikov BI; svoji seji «lne 28 decembra 1J-1 in | Unrajn>«jmi pokazala. Vsak dan zavlače- i nega kluba: Ob priliki razprave o za-je Berza. Na koncertu so se izvajala ki sedaj, velja, sankcioniran od tor |yg0SlOVanSke HafiCe S" rXpa znači vsak dan kenskem načrtu glede razdelitve dr- 3mo Vilharjeva dela. lia dne 18. februarja 1922, kot^aaK« Maribor, 19. marca, i novo odgoditev delovanja redne Delav- žave na oblasti je naša dolžnost da v Sjj(ljen uspeh zikovcev v Zas, 'ske Zbornice. V nadaljnjem prinašamo o imenu Jugoslovanskega kluba ob tej včerajšnji seji D. Z. naslednje poročilo: izmvimo. da smo odločni na- Tiho, skoro nezapaženo se je vršil danes v našem mestu drugi _ pokra ji n- . volitvi občinskega zastopstva* _ ne -.r,no za Slovenijo, temveč tudi za Dalmacijo, Banat. Bačko in Baranjo ^__= _________. I.;r za mestne in druge organizirane ski zfear s Jugoslovanske Matice*. Zbo-i.bčine v Bosni in Hercegovini. Za po-, rovajj 60 samo delegati podražnic in krajine izven Sloveni,je izda minister j umj;jVo da tako zborovanje ne notranjih zadev v sporazumu z drugo mOTe biti posebno številno, četudi je sporazumu - kcijo Zakonodajnega odbora še izvt -i!no°naredbo radi tehničnih sprememb, ki so potrebne z ozirom ua nekoliko Irugačno administrativno organizacijo v teb krajih. Kakor znano je Zakonodajni odbor v glavnem odobril dosedaj veljavni volilni red za Slovenijo, ki je uvedel za naše občine splošno in enako volilno pravico s proporcem in fakultativnim vezanjem list. Glavne spremembe novega zakona napram dosedanjemu -e tičejo pasivne volilne pravice, ki je vezana na 24. leto ter na dveletno redno bivališče v dotični občini, na-l al je. sestave, občinskih svetov, ki bo-In v bodočo šteli liho število odbornikov, in sicer v občinah z maaj nego 500 prebivalci 7 in 3 namestnike), z manj nego 1000 prebivalci 9 (4), 17 rdbornikov v občinah do 2000 prebivalcev, 25 (do 5000), 33 (do 10.000), 37 ■io 20.000), 41 (do 40.000). v občinah , 40.000 prebivalci in več pa 19 odbornikov. Najvažnejša sprememba se tiče raz-< l plitve mandatov v velikih občinah. V mestih z lastnim statutom (Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju) ter v ob-rinah, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev (Trbovlje) ne velja več pravilo, da se število mandatov razdeli sorazmerno številu glasov, ki jih je- dobila po--arnezna kandidatska lista, temveč je uveljavljena kombinacija večinskega m oroporčnega principa. V teh velikih'občinah pripade namreč v smislu S 34. volilnega zakona polovica za enega zmanjšanega števila odbornikov in namestnikov oni kandidatski .rj. ki je pri volitvi dobila relativ- more biti" posebno številno, četudi je na Slovenskem 70 podružnic in nad 14.000 članov. Vseh udeležencev je bilo preko 400. Udeleženci so prišli v treh skupinah: včeraj popoldne z brzovlakom predsednik osrednjega odbora iz Beograda. vseučiliični profesor dr. Boža Markovič, predsednik podruž. odbora v Zagrebu dr. Zivko Petričič. tajnik pokrajinskega odbora v Zagrebu doktor Adžija. predsednik pokr. odbora v Sarajevu g. Stjepan Žakula, predsednik podružnice v Osijeku g. Alinčič. S popoldanskim osebnim vlakom je prispel predsednik pokraj. odbora doktor VI. Ravni nar in mnogi drugi delegati, mnogo jih je pa prišlo z današnjim dopoldanskim osebnim vlakom. Danes po 10. uri se je začelo zborovanje, ki ga je otvoril predsednik pokrajinskega odbora dr. VI. Ravnihar s pozdravom delegatov osrednjega odbora in pokr. organizacij, zastopnikov armade, duhovništva. zastopnika mariborske občine, podžupana Rogliča. kalcor tudi zastopnike demokratske stranke (dr. Lipolda). SLS (prof. Vese-njaka), NSS (Jarha) in samostojne kmetske stranke (Kenda). Dr. Ravnihar je v svojem pozdravnem govoru posebno poudaril, da Maribor v obrambnem delu skoraj prednjači Ljubljani. V imenu občine je podžupan Roglic pozdravil zbor, posebno Srbe in Hrvate, predsodnik osrednjega odbora doktor Markovič je pa imel lep gov->r _ o jedinstvu. pretrgan večkrat z iskrenim navdušenjem. Iz tajnikovega poročila (g. Mahko- Seje se je udeležilo 48 članov. Pogrešili smo vladnega zastopnika ln tudi galerija je bila skoro prazna, pač znamenje, da širša publika, osobito delavstvo za to socialno institucijo nima še dovolj razumevanja. sumptio* z velikim umevaniem in po-ulobjenjem. Proslava 70letnicc komponista Fr. Vilharja. V nedcijo se ie vršila v zagrebškem gledališču povodom 70 letnice komponista F. S. Vilharia svečana aka-demiia s koncertom. Jubilantu sta časti-,tala ravnatelj opere Pet ar Koniovič in i zastopnik udruženja glasbenikov Blago-'je Berza. Na koncertu so se izvajala samo Vilharjeva del; Sijajen uspeh Zikovcev v Zagreba. Godalni kvartet Riharda Zike je gosto-priliki iz,javimo, da smo odloči:', na-;val v soboto v Zagrebu, kier ie ime! nasprotniki umetnesa. razkosanja posa-j ravnost ienomenalen uspeh. Ves Zagreb meznih delov države, ki tvorijo v na- je navdušen. Kvartet ie izvajal Becthov- ravnem. gospodarskem, socijalnem. kulturnem iu upravnem pogledu celoto. Taka razdelitev je v protislovju z načrtom Jugoslovanskega kluba in vso Hrvatske in Slovenske ljudske stran-Predsednik g. Cobal je najprvo omenjal. , ke. ki zahteva razdelitev celega dr-da je obstoj D. Z ogrožen, če se ne na- Javnega ozemlja na sledečih 6 pokra-kloni potrebna subvencija, ali vsaj kre- jiri: Srbija, Hrvatska - Slavonija z no i. ki je pn volitvi dobila reiativ- < mPm£ da je na slovenskem največ glasov. Sele ostanek man- 7Q c z nad 14.000 ^ uii^ » ^ •-< - ----- - -- ..atov se razdeli med vse kandidatske liste (med katerimi torej konkurira rudi lista večine) po čistem proporcu. V Ljubljani bo torej pri novih občin, volitvah dobila relativno najjačja kandidatska lista v naprej 24 mandatov, ostalih 25 mandatov pa se bo razdelilo med nj) in druge liste po čistem i '-oporen. Ako se posamezne stranke, j oslužijo pravice § 13. volilnega zakona ter svoje listo vežejo, velja to vezanje tudj v velikih občinah samo za delitev mandatov po proporcu, ne pa . • za zgoraj omenjeno prirlelitov po ij 34. volilnega zakona. Z ozirom na sedanje stanje v občinah,. v katerih so razveljavljeni komunistični mandati, je važen § 59. 7a-1:1 jučnih določb, ki predpisuje, da se i^ora tam. kjer so bili komunisti relativno najmočnejša stranka v občin--kem zastopstvu, izvršiti nova volitev relokupnega občinskega odbora, v občinah pa, kjer komunisti niso bili najmočnejša stranka, se morajo izvršit; dopolnilne volitve v smislu § 41., to je v roku treh mesecev na podlagi > r arih imenikov. Občinski volilni zakon je dobil moč :: dnem razglasitve, torej 18. marca. Dopolnilne volitve za komunistično mandate se bodo torej vršile do 18. junija. Med občinami, v katerih se morajo ozemlju 70 podružnic z nad 14.000 člani in da se ustanovi v Ljubljani lastna prodajalna pisalnih potrebščin. Predsednik izrazi tajniku zahvalo, blv gajniku in odboru izreče zbor absolu-torij. . Izvoljen je bil naslednji novi odbor: predsednik dr. VI. Ravnihar, podpredsedniki: dr. Dinko Puc. dvorni svetnik Regally, ga. Franja dr. Tavčarjeva; odborniki: Mahkota, dr. Vodopivec, dr. Fornazarič, Jernej Kopač. Fr. S. Finžgar, dr. Srebrnič; nadzornik Jos. Wester. dr. Lambert Ehrlich, Železui-kar, Kravo?, prof. Seidel, Masten, okr. glavar Podboj, notar Tavzes, prof. Ko-vačič, Mohorko, gdč. Poljančeva. ša-rova. Črnej in Hercele. Ob 13. ari je bil dnevnj red izčrpan in predsednik je zaključil občni zbor. Oeltvska zbornica v dit. Ukrenilo se je vse potrebno za do sego enega ali drugega, vendar se mu zdi, da se dela tu s strani vlade, ali gotovih oseb zapreke in to x gotovim nar menom. G. Cobal je mnenja, da nadaljnjih sej ni šanje sicer ------, __ stroške nositi sami: v tem slučaju se žrtvuje tudi on sam. Težkoče obstoje tudi glede pisarniških prostorov, ki jih je vlada obljubila v stanovanjskem uradu. G. Cobal je poročal dalje, da se je D. Z. udeleževala raznih pogajanj, razprav, mezdnih gibanj itd. Nominiralo je predsedstvo med drugim člane za Osrednji urad v Zagrebu in Pokojninski zavod v Ljubljani. Pri tajniškem sporočilu je g. dr. Likar omenil, da so se v Beogradu sestali zastopniki vseh D. Z. države. Sli so na me-rodajna mesta intervenirati, pa so malo dosegli, ker prvotna postavka 1.000.000 Din za vse zbornice se je skrčila na vsoto 200.000 Din, torej ca. 30.000 Din na leto za Ljubljano. Pri debati, ki je bila mestoma zelo živahna, je poudarjal g. .Teran z Jesenic, da se mandatov ne sme položiti pod nobenim pogojem, ker je znano, da so se socialne institucije po večini ustvarile iz nič. Zastopnik privatnih nameščencev g. Lovšin je za določitev minimalnega programa, šele potem se bo dalo govoriti o nadaljnjih korakih. G. Celešnik (zastopnik večinskega kluba) je poročal da je v blagajni še ca. 1000 Din. Subvencija znaša mesečno 1200 Din, kar ni niti za tajnika. Izraža mnenje. da pri vladi nekatere osebe namenoma nagajajo. Kredit se mora doseči, ker bi bili sicer primorani položiti mandate. Predlaga, naj se stavi vladi za to rok 14 dni. G. Lovšin izjavi, da treba delokrog zmanjšati ;n delati samo na pripravah za volitve in molitve izvesti. Za ta slučaj bi se tudi klub zasebnih nameščencev bolj intenzivno interesiral za dovolitev subvencije ali kredita. Na predlog g. Celešnika se sklene strokovne organizacije obvestiti, da se vsled pomanjkanja sredstev ne morejo voditi nobena posredovanja. Pri volitvah v odseke je bilo izvoljenih v vsak odsek po 5 članov in sicer 2 od večine, ostali trije klubi pa po 1 zastop nika. Tajnikom D. Z. je bil soglasno izvoljen dr. Stanko Likar. Sprejet je bil predlog, da naj se izvedba nov G-dur. Smetanovo «Iz mojega živ-Ijer.ja*. G-dnr Večeslava Novaka iu Beethovnov Adagio cantabile. Novakov G-dur Zagrebčanom ni ugajal. Zikovci so odootovali iz Zagreba v Beograd iu prirede na povratku na splošno žeiio v Zagrebu najbrže še en koncert. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani Florijanska ulica 17 L V sredo 22. marca ob 8. zvečer Rovettova drama cNepošteni*. Predprodaja vstopnic v torek in sredo v šentjakobski knil/.nici od Medjimurjem, Bosna - Hercegovina z Dalmacijo, Vojvodina, Črna gora, Slovenija s Prekmurjem. Nameravana razdelitev se splošno križa z zahteva- j 5. do 7. zvečer. , mi, potrebami in interesi hrvatskega Slavnosti koncert Ppvodom kral eve in slovenskega dela našega naroda, j poroto se vršu kakor ^v^ Sprejet je »U preaiog, "a i Snočna soareja zakona o zaščiti radnika za Slovenijo od- v ljubljanski filharmomčni dvoran je bi zaKona o s-sum >,„«,.M.-ni»r»ira virnVa if n nič < loži do konca t. L Seja je bila zaključena ob 17. uri. V nedeljo dne 19. marca se je vršila n. seja »Delavske zbornice* v Ljubljani. Zakaj se je vršila, menda sam gospod Cobal kot njen predsednik ni vedel. Da nima D. Z. sredstev bi njeno predsedstvo lahko razglasilo po časopisih, ali po okrožnici in bi potne troške ter dijete za nija. mea uocuuuui. v mihui cc , nepotrebno sejo prihranilo rajše za pn- vršiii nove volitve, so Trbovlje, kjyr pravo volilnega reda, kar je pravzaprav bodo te volitve sprovedle po no- j edina naloga provizorične D. Z. G. Cobal vvm sistemu, predpisanem v § 34. j bi se vendar že moral enkrat zavedati, Poseben slučaj tvori Ljubljana. Tu i da vzdržuje provizorično D. Z. ministr k. xvel javi jeni komunistični mandati j stvo za socialno politiko in da je stvar .nso Mi v relativni večini. Vršiti bi! poslancev, da dvignejo subvenujo, ako se imele torej nadomestne volitve. To|je to mogoče. Kreditov pa prov-izon&aa na je radi noveca razdelitvenega si- i D. Z. ne more najemati, ker mina zato jn, -. m - . . štJa, ki velja za Ljubljano, nemogo-jpo zakonu nobene pravice. .Uohoce kdo (P^an^ja^k^jn pra ee. Računati moramo torej z dej-1 ne oziraje se na zakonsko možnost pre- lVest. zlobna izmuijo IIISU cmauojt — —r:-----d željam hrvatskega in slovenskega plemena jugoslovanskega naroda, niti niso bile za to, da se razdelitev države izvrši sporazumno z zastopniki večine teh dveh plemen. Prepričani, da je večina zakonodajnega odbora odločena, da ne odstopi od take razdelitve drža- j ve, smatramo, da je zaman predlaga- honsicslll u, ............... ...... nje karšnihkoli predlogov in da je to- kovi£. geološka zgodovina beograjske rej odveč vsako prizadevanje od naše!Ok-Olice (s projekcijami), prof. Arandie-strani, da ne bi bila sprejeta taka raz-|10Vič: položaj žene v javnem pravu: dr. delitev in bi se s tem odstranil velik jšečerov: o agrarni reformi: prot. izvor nezadovoljstva in krivic. f Beležimo, Nedeljski _ fe, . pisatelJel, pesni ^amrsie. m »u.u. ------.. orgije. Premijera te simfonije vršila sc je 8. decembra 1921. v praški Smetanovi dvorani ob sodelovanju prvih čeških umetnikov ter je dosegla naravnost senzacionalen uspeh. Javna predavanja na beograjski unt- liu .......... ....\vprzi v tekočem tednu: prof. Novakovic: smatramo, da je zaman predlaga- rkongresih in konferencah, prof. Pet-karšnihkoli nredlf>crov in da je to- t.niri^' TPnl prinaša poročilo o volitvah v »Akademsko podporno društvo v Ljubljani*. Zgraža se nad ruskimi visokošol-ci. ker so so poslužili svoje pravice ter se tudi udeležili volitev in to na strani »Jadrana*. »Slovenec* pristavlja, da naj iščejo radi tega ruski akademiki podpore lo pri demokratih. Be- Mcdaarodni klub pisateljev, pesnikov, novelistov in esejistov se je ustanovil v Londonu. Predsednik kluba ie znam dramatik John Gaisworthy. Francosko podružnico vodi Anatol France, belgijsko Le Roy. Ustanovljeni sta tudi že danska m češkoslovaška podružnica. Molicre in židje. Ob takih-le tristolet- aomiKl poapore IO pri ueuiuMdua. -- , ... ležimo lojalno sicer staro, a sedaj zo-inicah se preiščejo vsi rodovmto.alt W pet nanovo proglašeno načelo kleri- najti kakih zvez s• ^enceni. Nema, ^ kalcev. da jo treba podporo dijakom in | ugotovili, da le bil Moliere tudi na Nem-dni"im siromakom deliti po politični škem in da je zna! nemški. !YU smo ugo- pripadnostL Prosvcfa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Torek, 31. marca: Zaprto. Sreda. 22.marca: Dramska predstava v operi. . Četrtek, 23. marca: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izv. Petek, 24. marca: »Mariša*. E. Sobota, 25.marca: »Anatol*. Izv. Nedelja, 26. marca: iHamlet*. Izv. Pondeljek. 27. marca »Anatol*. B. Torek, 28. marca: Zaprto. Opera. Torek, 21. marca: »VVerther*. E. Sreda, 22. marca: »Žlahtni meščan-*. D. Četrtek 23. marca: Zaprto. Petek; 24. marca: »Luiza* (začetek ob polu 8.). C. Sobota, 25. marca: »Rigoletto*. Izv. Nedelja, 26. marca: »Luiza* (začetek ob polu 8.). Izv. Ponedeljek. 27.marca: Zaprto. Torek, 28. marca: »Madame Butterilv*. tovili nekaj nepojasnjenih sorodnosti med neko Molierievo komedijo in komedijo nekega DubrovniČana iz XVII stoletja, iz česar bi se dalo sklepati, da je Moliers »plankal* od DubrovniČana. No, Zidje so ugotovili, da je bila Molierieva žena Ar-manda Bejart židovka, v katero se je zaljubil Moliere baje zato, ker je bila polti:! eksotizma Judite, Rabelc in drugih gospo-dičen starega testamenta. Sporf Nedeljske dunajske nogometne tekme. Senzacija dneva je bila v nedeljo zmaga drugovrstnega športnega kluba »Red Star* nad »Rapidom* v razmerju -->-!_ Dalje so bili rezultati v tekmah "Amaterji* : Floridsdorf* 4:0, : -lOstmark* 4 : »Sportkliib^ : »Rimmeringer S. V.» 1: 0 tO: 0> Nedeljske praške tekme. Praska »Sparta^-: Chladenska »Sparta* 2 :1, »Sla-vija>: »Meteor* 4:0 »D. F. C.»: »S. K." 2:0. Glavna skupščina «Sportne zveze« se na željo klubov vrši nepreklicno v Romanovski-Kogoj i pordcUek dne 3. aprila t. I ob 7. uri zve- „.„.., ...........-ični dvorani je bi- j£er na publianskem magistratu. Klubi. bogvekaterega vzroka zelo pičlo gc njso imenovali delegatov, naj pošljejo čim pteje prijave Športni zvezi. Športna zveza. Nogometaši ne potrebujejo bo^ot iz nekih ozirov. • tj!I,ac;;e holand>ke nogometne zveze, po-Cra vest, da bi bil znani memorandum kj bi prj prevdarncm občinstvu, ki zna tovallfp na tekmo prost, preliod preko -inHi iti nravi, da 10 ceniti svoje prvoboritelje za nove umet-• ' ,)0;ajb iistov in vizumov, liiške smeri, ne smela veljati za resne. 01 i" ' n «t Cesten dan za „!Sirl?@ Ilirija tolče Gradjanski 2 : 0 (1:0. V nedeljo je na igrišču clliri.jas otvorila pomladansko nogometno sezijo. Zagrebški nogometni klub »Gradianski*, ki je na liotu v Španijo, da igra tam s prvimi Pijanskimi klubi, se je ustavil v Ljublja-na tekmo z nušo tllirijos, ki jo je lani z lahkoto premagal s 7:2. Zanimanje za ■ o letošnjo prvo tekmo ie bilo veliko, i velja »Gradjanski* za enega najbolj-šiu klubov Jugoslavije ter uživa medna-! j, Lnj sloves. Publika je bila nervozna. \li bo tudi tokrat se tako ostro pokazala 3-lmoč Zagrebčanov? Bodimo iskreni in ; :".najmo: na zmago ^Ririje> rti upa! nili-. e. izvzemši morda oni, ki so vedeli, d?. . Ilirija-.- izvrstno porabila zimski čas. Ko je padel prvi gol za »Ilirijo* se je o-ledalcev - bilo jih je nad 3000 - polotilo pravcato navdušenje, ki je končno obdalo dlirijane- - zmagovalce s frene-tičuim aplavzom: Poudarjamo takoj, da je bila zmaga domačinov popolnoma zasluzena. Igra »Ilirije* je mogla zadovoljiti ysa-objektivna fledslca. Potek itrre je bil v glavnem nastopni: Začetkoma se opaža lahka premoč gostov, ki pa vendarle ne morejo izrabiti nekaj zelo ugodnih šans. Sledijo trije lepi napadi iRiri-ies-, ki se pa vsled dobre obrambe , je rešil z absolutno sigurnostjo. V taki formi ga skoraj še nismo videli. Cim bolj se igra razvija, tem očitnejša preneha premoč gostov, ki se je pričetkom igre pokazala, ko so Ljubljančani imeli še tremo. Igra postaja vedno bolj napeta. -*-•— «----— ---: »«-— * Pribičevič pr! kralju. Minister pro-svete Svetozar Pribičevič je bil v sobe to od 5. do 6. ura popoldne ^prejet od kralja v posebni avdijenci. * Nov volilni zakon za občinska zastopstva v Sloveniji. »Službene Novi-ne> objavljajo v številki 61 z dne IS.marca 1922 »Zakon o volitvi v ob-. ;neka zastopstva v Sloveniji. * Velik protestni miting proti dogodkom na Reki se je vršil v nedeljo v Subotiei Priredila ga je Jugcslo-vanska napredna nacijonalna omladina. Udeležba je bila ogromna. * General Kondič oproščen. V petek iu soboto se je pred velikim vojnim -odiščem v Beogradu vršila ponovna obravnava proti generalu K o n d i č u, ki je bil obtožen zaradi žrtvepolnejra ooraza timoške divizije leta 1915. Vojno sodišče je razsodilo, da generala Kondiča za poraz ne zadene nobena krivda, ter je generala Kondiča od obtožbe soglasno oprostilo. s Odlikovanje. Z redom francoske Častne legije so bili odlikovani mini-Mer zunanjih zadev dr. Momčilo N i n-5 i č, predsednik parlamenta dr. Ivan Ribar ter bivši jugoslovanski praški poslanik sedanji pokrajinski namestnik v Ljubljani Ivan Hribar. * Svečana nastopna avdijenca novih poslanikov na našem dvoru, in si-r.er romunskega g. Emandija, nemškega g. Kellerja ter bolgarskega g. To-dorova se je vršila v nedeljo po običajnem ceremonijelu. * Patriarhija v Karlovcih neodvisna. Ekumenski sinod je na svoji poslednji seji sklenil, da prizna ločitev patriarhije za našo državo v Karlovcih od Carigrada. Cari,grajski patriarh je proglasil, da je karloviška. patriarhija samostojna, neodvisna in javnopravna s carigrajsko. Carigrajska patriarhija pošlje prihodnjo nedeljo v Beograd posebno odposlanstvo, ki bo patriarhu Dimitriju izročilo »tomos*, to je dekret o neodvisnosti karloviške patriarhije. * Prenovitev samostana Žica. Z ozirom na pradstoječe kronanje kralja Aleksandra se je posebni komisiji naročilo, da pregleda samostan Ziča ter ugotovi, v koliko je samostan potreben prenovitve. Dela se bodo po možnosti pospešila, da bo renovaeija pred kronanjem pravočasno dovršena. * Delavni čas v pisarnah ministrstev v Beogradu je od včeraj zopet poletni t j. od 7. do 14. Ob nedeljah in praznikih so pisarne zaprte. * Hercigonja na Češkem. Beograjska »Politika* poroča: Na zahtevo naše vlade so avstrijske obl&sii zasledovale Rudolfa Hercigonjo, ki je zapleten v umorstvo pokojnega ministra Draškoviča. Tik pred aretacijo je Hercigonja pobegnil iz Avstrije ter se se-.laj nahaja nekje na Češkoslovaškem. * Novinarska vest. G. dr. Nemanja Vu-kieevič, dosedanji zastopnik »Riječi* in •s Jutra* v Beogradu, je prevzel glavno uredništvo znanega beograjskega dnevnika »Epoha*. * Smrtna ke V Ljubljani je umrla vdova poštnega ravnatelja, ga Marija štrukelj, v Črnomlju ga. Josipina Lack-ner. vdova hotelirja in veleposestnika, v Maribora visokosolec Fedor Rosina, sin odvetnika dr. Frana Rosine, v Brežicah ga. Marija Filipi?. Blag jim spomini * Profesorske štipendije, "o iniciativi društva za žive jezike in književnost polije ministrstvo prosvete tudi letos, kakor prejšnja leta. gotovo število profesorjev srednjih šol v inozemstvo v svrho iipopolnjenja v jeziku. Profesorjem, M dobe štipendije, se doToli dopust od po-četka junija do konca septembra. Prijave je poslati Društvu za žive jezike do dne 1. maja 1922. * Nova poštna palača v Beogradu. V to za občino Breznica na Selu pri Žirovnici, se je vpisalo, kakor nam poročajo, že 48 članov in članic Na ustanovnem zborovanju je bilo nabranih tudi 153 Din prostovoljnih prispevkov, ki so bili s članarino vred poslani glavnemu odbora Jugoslovanske Matice. Nova podružnica je bila zastopana tudi že na pokrajinskem zboru Jugoslovanske Matice v Mariboru. Upati je, da se bo članstvo v najkrajšem času podvojilo, da bo tako moralni, kakor tudi materialni uspeh v prid Matice čim večji. V ta namen bo priredila podružnica poleti veselico, za katero bo razvila obširno agitacijo po vsej okolici. * Nesreče in nezgode. Janez Dobnikar posestnik iz Topola pri Medvodah, je peljal hlode v dolino. Na potu ga je neki hlod s tako silo pritisnil ob drevo, da mu je zmečkal desno nogo. — Alojziju Šuštarju, rudarju v Trbovljah, je pri delu odletel košček premoga v desno oko in mu je ranil. — Marija Križišnik, dekla na Dobrovi pri Črnučah, se je pri pranju tako nesrečno spodtaknila ob kamen, da si je pri padcu zlomila desno nogo. — Rudolf Hlebec, dveletni sin livarja, si je zataknil v nos fižol. Ker mu domači zdravnik ni mogel pomagati, so ga morali oddati v bolnico. — Štefanu štruklju, rudarju v Kočevju, je v rovu padel kamen na levo nogo in mu jo stri. — Monterju Francu Ulagi .je pri delu odletel kos železa v levo oko in mu je ranil. * Zasačen je bil pri poskušenem vlomu neznan storilec. V noči od nedelje na pondeljek je namreč službujoči stražnik opazil, da hoče nekdo vlomiti v trgovino Josipa Petelinca na Sv. Petra nasipu. Stražnik je odhitel takoj na lice mesta, toda vlomilec je med tem že izginil v temi. * Tatvine. Posestniku Tekovcu v Kle-čah so v petek neznani tatovi ukradli za 20.000 K blaga in dragocenosti. — Polkovniku Štefanu Iliču v Beogradu je bilo ukradeno za 200.000 K briljantov in zlatnine. CARINARNIC. Po 220. členu carinskega zakona se pri posameznih carinarnicah lahko otvarja-io oddelki, kadar je to potrebno z ozirom na promet in oddaljenost dotične carinarnice. Za opravljanje poslov v takih oddelkih odreja finančni minister za vodjo po enega ukaznega carinskega uradnika. Razven teh oddelkov se nahajajo pri večjih carinarnicah še posamezni odseki (uvozni izvozni, poštno-carinski itd.). Glede kompetence in delokroga takih carinskih oddelkov in odsekov je dosedaj manjkalo enotnih predpisov; zato je finančni minister z odlokom od 7. marca v tem pogledu izdal posebna navodila, iz katerih posnemamo sledeče: 1. Oddelki iz člena 220. carinskega zakona. Oddelek vodi zato odrejeni ukazni carinski uradnik. Ce potrebno, se mu dodeli J C »CV D L tuu^m DVM —J —----— r--------» IU JHI «» ........ — — r------ sedanja humanistična gimnazija v neiz- !še en carinski uradnik. Oddelek sme premenjeni obliki. To se je sklenilo na i cariniti vse izvozno blago izvzemši živi-predlog ljubljanske sekcije. Ostali zasto?- j no, meso in mesne izdelke, ki se smejo niki, tako tudi hrvatski, so bili za enoten ' odpravljati za izvoz samo pri onih cari- tip nižje srednje šole. —....... — -------- Glede šolskih instanc, ki posredujejo mod i postale. Ce ima oddelek samo enega ca-ravnateP^vi in ministrstvom je obveljal rinskega uradnika, sme carinit, izvozno soglasnoVedlog ljubljanske, .kcije, da se blago samo « « -'stonucari- "narnicah, kjer se nahajajo veterinarske Objave * Zvišanje oskrbnine v zdravilišču To-polšica. Ministrstvo za narodno zdravje je povišalo oskrbnino v državnem zdravilišču za bolne na pljučih v Topolšici v I. razredu na 50 Din, v II. razredu na 40 Din. dnevno od 1. marca t. 1. dalje. Prošnje za sprejem je nasloviti na »Upravitelj stvo državnega zdravilišča v Topolšici, pošta Šoštanj*. Prošnji je priložiti zdravniško spričevalo po vzorcu. ki ga je dobiti pri upraviteljstvu zdravilišča ali pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. Pacljenti. ki ne morejo plačevati polnih oskrbnih stroškov in prosijo za znižanje oskrbnine, morajo svoii prošnji priložiti tudi natančen uradno potrjen izkaz o svojih premoženjskih in pridobninskih razmerah. Društvo vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek 23. t m. ob sedmih zvečer v gostilni pri »Mraku* na Rimski cesti. : Shod trgovskih nastavljencev se vrši v sredo 22. t. m. ob četrt na osem zvečer v veliki dvorani Mestnega doma z dnevnim redom: Položaj trgovskih nastavljencev in organizacija. Pridite vsi trgovski nastavljene!, da se pogovorimo kako si izboljšamo svoj položaj in da si začrtamo pot našega dela v to svrho. Nihče nai ne manika! — Sklicatelj. Trgovski nastavljenci! Osrednje društvo trgovskih nastavljencev poziva vse tovariše, da takoi prijavijo svoj pristop na naslov: V. Vrhunc. Ljubljana, poštni predal št. 13. Kdor ne prijavi pristopa ne bo zastopan na občnem zboru, ki se vrši v petek dne 24. marca t 1. ob pol 20. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubjani. Pristopnino in članarino določi občni zbor. * Pomoč gladujoči Rusiji. Klub dobro-voijcev v Mariboru sklicuje na dan 28. marca ob 20. uri v tamkajšnji »Narodni morajo ustanoviti pokrajinske šolske oblasti z administrativnim in inicijativnim delokrogom Vse sekcije so priznavale, da je pomanjkanje učnega načrta zelo otežkočalo razpravo o '•eformi srednje šole. Zato so se pozvale vse sekcije, da tekom 14 dni izdelajo predloge za učni načrt (predmetnik). ki se predložijo centralnemu odboru profesorskega društva. Centralni odbor oddelkov predlaga, da se sprejmejo v učni načrt raznih srednjih šol in raznih oddelkov sledeči predmeti: veronauk (obvezen le za prve 4 razrede), narodni jezik (pri nas slovenščina ter srbohrvaščina), latinski. grški, francoski in še en moderni jezik (ruski, nemški, angleški, italijanski kakor zahtevajo dotične pokrajinske razmere), narodna zgodovina, obča zgodovina. zemljepis, nauk o državi (domovino-znanstvo), prirodopis, kemija, fizika s ko-zmografijo, matematika, geometrično risanje, opisna geometrija, filozofska pro-pedevtika, higijena in prostoročno risanje (na realkah in gimnazijah). Poleg predmetov naj se poučujejo tudi veščine: pisanje, modeliranje, telovadba, ročna dela za ženske šole, gospodinjstvo, stenografija in risanje (na gimnazijskem oddelku). Narodni jezik, narodna zgodovina z zemljepisom tvorijo nacionalno skupino, ki naj bo osnova vsega pouka na srednjih šolah. Realnogimnazijski odsek tvori osnovni oddelek višjega tečaja. Šolsko leto traja od 10. septembra do 9. septembra prihodnjega leta. Glavne počitnice se začno na Videv dan 28. junija ter trajajo do 1. septembra. Od 1. do 9. septembra se vršijo ponavljalni in drugi izpiti. Vpisovanje se začne dne 10. septembra, pouk pa najkasneje 15. V letošnjem šolskem letu se morajo završiti vsi zpiti i maturo vred do Vidovega dno. Nižji tečajni izpit (mala matura), ki naj se dela koncem 4. razreda, je obveljal. Pri tem izpitu naj se učenci prerešotajo. da pridejo v višje razrede le sposobni. Vbsolventi prvih 4 razredov brez tečajnega izpita naj imajo vstop v razne strokovne šole. Predmeti nižjega tečajnega 'zpita »o: narodni jezik, matematika, živi ezik (pri nas francoščina) ter narodna zgodovina t zemljepisom. Dobri učenci so posameznih predmetov lahko oproščeni. Za ocenjevanje učencev naj služijo štirje redi: vrlo dobro (1), dobro (2), dovoljno '3). nedovoljno (4). Kot smo že zač9tkom omenili, so se razprave vršile jako stvarno ter so pokazale, da ni bistvenih razlik v mišljenju ■dede ustroja naše enotne srednje šole. Razprave 6 tem še niso zaključene, marveč se bodo nadaljevale najkasneje po ; preteku treh tednov v Glavnem Prosvetnem Savetu, ki bo zboioval v Zagrebu in na katerega bosta pozvana iz vsake pokrajinske sekcije še dva delegata, šele na tem zborovanju se bo izdelal končni zakonski prediig. Za kongres iz vse države, ki se bo vršil letos v Ljubljani; se je določil 7.. 8. 9. september. narnica za vsako carinsko ekspedicijo posebej odredi še po enega carinskega uradnika. Stroške za tega uradnika plača stranka. Glede uvoznih carinskih ekspedicij se kompetenca oddelka omejuje samo na carinjenje blaga v potniškem prometu v vrednosti do 100 dinarjev, če ga potniki sami s seboj prinesejo. Vsako drugo uvozno blago smejo oddelki cariniti samo, če njegova vrednost ne presega 10 dinarjev. Blago, ki presega označeno vrednost, se sme samo tedaj cariniti pri carinskem oddelku, če Ima oddelek najmanj 2 carinska uradnika. V kompeten-co carinskega oddelka spada nadalje pregled potnikov, odpravljanje in pregled tranzitnega blaga, vsa carinska manipulacija potniške prtljage v carinsko-želez-niškem prometu, odpravljanje carinskega blaga v smislu člena 10. carinskega zakona, zaslišavanje tihotapcev in carinske ekspedicije v obmejnem in dvoposestni-škem prometu. Druge ta delokrog presegajoče carinske posle smejo carinski oddelki opravljati samo tedaj, če so za to pooblaščeni od Generalne direkcije carin. dovršeni načrti za novo poštno palačo v Beogradu. Palača bo imela sedem nad- načinu. kako naj se organizira pomoč Khdujoči Rusiji. Poročilo o nameravani akciji je poverjeno uro?. d_r. Kotniku. 2.) Odseki carinarnic. Odseki posameznih carinaric se ustanavljajo na mestu samih carinarnic po službeni potrebi. Taki odseki so: carin-sko-poštni za carinjenje poštnih pošiljk, prometni, carinski za uvozno carinjenje, izvozni, kemični laboratoriji itd. Odseki se smejo ustanavljati samo z dovoljenjem Generalne direkcije carin; njihov delokrog odreja, carinarnica, ki ga potrdi Generalna direkcija carin. Carinski odseki poslujejo kot carinarnica in kot taki ne uživajo nikake samostojnosti. Glede knjigo« in računovodstva so carinski odseki popolnoma odvisni od carinarnice in tudi nimajo svoje carinske blagajne. Razdelitev osobja po odsekih spada v kompetenco samih upravnikov. Ce bi sc izjemoma — z ozirom na lokalne razmere — ustanovil kak carinski odsek izven mesta carinarnice, imenuje osobje za odsek sam finančni minister. • * * =Stanje Narodne banke SHS dne 8. marca: aktive: kovinska podloga znaša 396,719.608.51 D. (— 1,827.724.62), posojila 811.961.520.12 Din (+ 70,115.919.23), dolg države 4„418,508.965.92 dinarjev (-f. 480.40), vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2„138,377 163 Din (nespr.). Pa sive: glavnica JU^fa 15,106.800 Din (+ 972.000), rezerv^ . gid 1,980.022.62 Din (+ 68.526.93), bankovci v obtoku 4„695,825.710 Din (+ 57,513.305), razne obveznosti 901,974.589.19 dinarjev (_ 1.162.438.93\ terjatve države za založene domene 2..138,377.163 Din (ne=pr.), saldo raznih računov 12.302.972.74 Din (+ 11,897.282.01). Številke v oklepajih pomenijo spremembe napram stanju dne 28. februarja. -.= Povišanje monopolske pristojbine.na i soL Z odlokom Uprave državnih monopo-, lov v Beogradu pov. br. 47, ki ga je dne i 1. marca odobril finančni minister, je mo-nopolska taksa na sol povišana ca 90 di- _ - -----------narjev v zlatu ali 180 dinarjev v srebru, _ ... , . „ f,-tov šterlingov. To in ono ni amerikanski železniški kralj je prišel tudi na misel prikbpitve jedilnih voz k ca 1922. = Oprostitev od uvozne carine na pše- luei na misel piuu^"- ..........— -- — — ------ — -------. brzovlakom. Pri nas so jedilni vozovi še j nico in moko za aprovizacijo večjm mest. .* r 1« • 1__ « v\ .1 __i-i »vi r I" A Tin O TIP- danes velika redkost in tudi sicer za ko-moditeto, ki si jo lahko privoščijo le vojni dobičkarji. Zima pobrala zajce. «Role* poroča, da je na Češkem, kier je bilo vedno v tetn času na poljih veliko zajcev, ta žival letos prava redkost. Sodi se, da je hud mraz in huda zima decimirala zajčji rod. Povišan davek na pse. Na Češkem pripravlja vlada zvišanje davka na pse od 50 na 200 kron. PelicHski pes Izsledil goske. Na Žižkova so' bile nekemu delavcu ukradene tri lepe seske v vrednosti 1000 Kč. Na mssto privedeni policijski pes »Roland* je hitro našel sled za goskami in jo vdaril Beogradu. Palača bo imela seaem nad- .dkciji Se p3Verlcno nro?. dr. Kotniku. " ^ , stanova, tat in kj„ ?tropij. ?froški se proraraiueni n* 40 mi- istodobno se izvoli akciiski fldbor za pa- • P™" msi^ kot« j ^ ^ ^ liionev dinar ie v. moč Rnsia- Iz Beograda poročajo: ekonomsko-finanč-ni komite je razpravljal v prehrani pasivnih krajev in o aprovizaciji večjih mest. Komite je sklenil, naj se oproste od plačan ia carine vse one pošiljke, ki so naslovljene na aprovizacije večjih mest, tako vsa uvožena pšenica in moka kakor tudi uvožena jara pšenica za setev. = Dobava premoga iz psčujskih premogovnikov. Vlada ni odobrila predloga, da so dobava pečujskega premoga izroči v roke privatnemu konzorciju, ker se je ugotovilo, da v zadnjem času vedno prihajal dolžne količine premoga. Odredilo se .ie le. da posebna komisija preišče vzroke prfišnjih zaostankov v do*tavln-nja. Borza Zagreb, devize: Berlin ček 122 — 125, izplačilo 125 — 130, Milan izplačilo 1610 — 1645, ček 1612 — 1630, London 1360 — 1375. Newyork ček 295 — 30f'.. Pariz 2625 — 2825, Švica 5800—5900. Du 4,80 _ 5.10, Budimpešta 42, Varšava 10. valute: dolarji 290 — 298, avstrij ske krone 4.50 — 5, češke krone 575 — 585. funti 1355, napoleoni 900, lire 1595 — 1605, Praga 600 — 615. Banka za Primorje 725. Trg. obrtna banka 280 — 2% • Brodska banka 330 — 345. Eskomptna banka 790 — 794. Jadranska banka 1020 — 10 to Jugoslovenska banka 490 — 495. Ljub. kreditna banka 925 — 940. . Slaven ska banka 505 — 515. Praštediona 5475 — 5500. Rečka pučka banka 460 — 475 Srpska banka 720 — 728. Eksploataci.ia drva 700. f . Dubr. paropl. družba 5400. Goranin 620 — 655. Nar. šumska industrija 550 — 560. Našička industrija drva 480 — 495 Gutman 1450 — 1500l Slavonija 610 — 620. Union banka 2900. Ljuh. strojne tovarne in iivarnc 86« Trbov. prr T.o?okopna družba 1020. Beograd, devize: Dunaj 1.20. Berlin 30.75, London 332. Pariz 640. valute: leji «1.50. Praga, devize: Berlin 19.67 Vi — £0.07U. Curih 1136.50 — 1140.50. Milan 297 — 299. Pariz 527.50 — 530.50, Lon don 256.25 — 258.25, Newyork 57.70 — 58.30. Beorrad 71.17 — 72.12. Sofija 38.1h — 38-90. Dunaj 0.70 — 0.90, Varšava 1.35 _ 1.55, Budimpešta 6.971/2 — 7.371/2- Curih, devize: Beilin 1.73, Newyork 5.13, London 22.53, Pariz 46.27, Milan 26.10. Praga 8.85, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.55, Varšava 0.13. Dunaj 0.071A- avstrijske kro ie 0.071/2. Dunaj, devize: Ža*reb 22.72 — 22.7Č, Beograd 90.68 — 90.82, Berlin 25.071^ _ 25.17l/o, Budimpešta 9.22 — 9-28, London 327.75"— 328.25. Milan 379.70 — 380.30. Newvork 74.69 — 74.81. Pariz 672.50 — 673-5*0, Praga 131.15 - 131.35, Sofija 48.95 — 49.05. Varšava 178 — 182, Curih 1453.75 — 1456.25. Odgovorni urednik Vit. f. Jelt : Lastnik in izdajatelj Sonzcrd j »Jutra V Radičevih stopinjah Klerikalni memorandum za — slovensko republiko. V nedeljo smo objavili v «Jutru» vsebino vloge, ki jo je poslala skupina štajerskih klerikalnih zaupnikov načelstvu SLS. in v kateri zahteva »izpopolnitev* klerikalnega avtonomističnega programa na »iederativno-republikanski* podlagi in spremembo strankinega imena. Nedeljski mariborski »Tabor* je natisnil celotno besedilo tega »memoranduma* pod imenom »Dokument naše sramote*. Spomenica, o kateri se, kakor nam zatrjuje informator, vrše sedaj vrlo žive razprave v vodstvu klerikalne stranke se glasi takole: Načelstvu Slovenske ljudske stranke Ljubljana. Podpisani zaupniki Slovenske ljudske stranke zahtevamo na podlagi 18. in 19. člena ^Pravilnika* Vseslovenske ljudske stranke z dne 15. decembra 1919., da se v najkrajšem in v omenjenem pravilniku predvidenem roku skliče glavni zbor zaupnikov, ki bo kot vrhovna oblast v stranki odločeval o bodočih smernicah ir. taktiki, posebno pa o stališču, ki ga ima v bodoče zavzeti parlamentarno zastopstvo stranke. Svojo soglasno zahtevo opiramo na sledeče razloge: 1. Slovensko ljudstvo vzdihuje danes 'jKid pritiskom neznosnih bremen, ki mu jih nalagajo oblastniki sedanjega nevzdržnega režima v raznovrstnih oblikah na ramena. Posledice nezaslišanega izžemanja, brezsrčnega izkoriščevanja, zatiranja socijalno nižje stoječih slojev in omaioževanja volje naroda zavzemajo vedno širši obseg: naše dobro in spočetka novi državi, »narodnemu edinstvu» ter dinastiji udano ljudstvo stoji v četrtem letu takozvanega »ujedinjenja* pred gospodarskim polomom. Kmetsko ljud- stvo ne more več prenašati davčnega vijaka. ki izmozgava njegove telesne sile, voljo do dela, in ubija produkcijo poljskih pridelkov. Delavskim slojem, počen-ši od poljskega in tvorniškega delavca do rudarja ter železničarja, je buržujsko monarhistična vlada v oblikah raznim izjemnih zakonov onemogočila socijalno borbo proti politiki kapitalističnega jzže-manja. Obrtništvo in industrija se borita proti balkanskim metodam v carinski in trgovski politiki s tolikimi težkočami, da sta tudi slednji dve panogi našega narodnega gospodarstva na milost in nemilost izročeni propadanju. 2. Borba, ki so jo započeli poslanci SLS. kot predstavitelji večine slovenske-ka naroda na parlamentarnih tleh, je bila plod poštenega stremljenja po sporazumu med slovenskim, hrvatskim ter srbskim narodom, toda mi vidimo, da ne bodo slovenski zastopniki v Beogradu kljub dobri volji nikdar dosegli velikih ciljev, ki jih zasleduje danes celokupni slovenski narod. V zbornici, katere večina ne vpošteva niti volje hrvatskega niti slovenskega naroda, ni mesta za izvoljene zastopnike našega ljudstva. Mi odklanjamo nadvlado srbskega naroda, majo-rizacijo v državnem zboru, parceliranje Slovenije in vse nasilje, ki ga vrši srbska vlada z omalovaženjem zahtev slovenskega naroda. 4. V interesu krščanske demokracije je, da združuje obnovljena in toku časa prilagodena Republikanska ljudska stranka vse pošteno misleče in vsled nasilja dosedanjih režimov neopredeljene elemente. Boj proti velekapitalu, reakciji, militarizmu in ostankom srednjega veka je mogoč edino le na republikanski osnovi. Slovenski narod se je ob prevratu oprijel republikanske ideje. Monarhistična misel ma je bila umetno vcepljena, a ostala mu je tuja stvar, za katero sc nikoli ne bo ogreval. Vremensko poročilo i.jablana, 20. marca 1922. Ljubljana 306 m nad morjem jI . S opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm ■ Ljubljana . S Ljubljana . ; Ljabljana . , Zagreb . . Beograd . Dunaj . . j Praga . . i Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 730-7 727-4 725 5 755-0 7599 754-3 753-8 107 74 6-7 120 110 30 60 jug. vzh. i> h jug. zap. sev. vzh. jug. zap. zapad dež n »* oblačno w megla več obl. 2-3 1-0 i i Ljubljani barometer pada, tomp. niija — Solnee vzhaja zahaja ob 1812. •tmi« d» SO bec. • Olu. — Trgovski »g!«!, ssplsonnl*. •» p/*mf Anine de SO besedi S Oln„ raklb »»daljni!* S besedi S 01». - Piti« •• «pr»|. ILehke '«* » __ tntmktfc.) N* )prilii|l ee odgo»«rl» le. »k* 1» «pre»jn|o priletna enemu n »dgovor. —» Dekle 758 ki zna šivati, ter bili nekoliko časa v trgovini, zna slovensko, nemško deloma tndi italijansko, išče primerne službe. Cenjene ponudbe pod št. 922 na upravo «Jutra». Išče se potnik 755 sa vinsko trgovino kateri bi opravljal ta posel poleg kakega drugega. Naslov pove uprava »Jutra*. 764 Inžener arhitekt sprejme službo v mestu ali na deželi. Ponudbe n upravo »Jutra' pod št. 764. Trezen in zanesljiv strojnik, izučen v ključavničar tvn, vešč dela t električni stroki, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe je poslati na npravo »Jutra* pod strojnik. 7o6 Pozor lovci! 730 Proda se voz breka z 12 sedeži. Istotam se proda tudi (■u voz pripraven za pošte kaj sličnega, po ugodni ceni. Poizve g« pri J. Slejko, Zgcr. Šiška 82. Proda 754 se hiša z gostilno in mesarijo v mesta na Štajerskem. Zraven je lop gostilniški vrt in vrt za zelenjavo. Naslov pove uprava »Jutra*. Proda 759 se v Gornji Radgoni na Spodnjem grisu lepa enonidstrop-na hite z gospodarskim poslopjem in veliko kletjo, ter s fcladiščem in vrtom (sado-nosnikom), ki meri približno '/4oral. Natančnejša p jasnila pri Mijotu Potočnik v Gornji Ra goni. Prodam hiio 765 s takojšnjim večjim stanovanje ti r Celovcu. Pod 250.000 Din na upravništvo »Jutra.*. Originalni *^Lak771 8X8 cm, z usnjs-^o torbico, se proda. Ogleda se v pisarni Delniške tiskarne, Miklošiče a cesta 16. Proda se hlia 770 z malim sadnim vrtom, njivo ia dvema gor orna. Naslov pove uprava »Jutra*. Knpim 768 vroče zračni kopalni aparat (Kreuz-Thermalbad). Ponudbe na »Jatro* pod Kopel 1000. Sprejme se dijak 750 na hr no in stanovanje. Naslov v upravi »Jutra* liiem majhen lokal ali stanovanje v srodini mesta v Kranju. Ponudbe pod Dam-ski salon na upravništvo Jutra. 757 Hedeljo a. aprila 729 začnem štiiimesečni tečaj od 9. do 21. ure -a matematiko in liruge predmete. Ljubljana, Vodovodna eesta 28. Davorin Judnič. Obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani nudi interesentom v nakup dva večja štedilnika ter drugo kuhinjsko opremo. Informacije daje oddelek Vll/6 v novem poslopju poleg glavnega kolodvora. 720 Hlad Hrvat z akad. izobrazbo, čedno zunanjostjo, ee želi vsled po-r anikanja znanja v tukajšnji družbi seznaniti z mlado zna-čajno gospod čno, večje in lepe postave v svrho zabavne kun erzacije v slovenskem, češkem, nemškem ali italijanskem jedko. Dopisi pod »Konverzaciia* na upravo »Jutra*. 743 66 4. I žalostjo v srem dtamo pritožbe naših bednih vojakov, ki se morajo vsled samovolje vojaškega režima potikati po smrdečih in ušivih vojašnicah. Mi ne moremo več prenašati nečloveškega postopanja srbske vojaške uprave, ki pošilja naše sinove, kri naše krvi, iz Slovenije v Macedonijo ter ob albansko mejo, kjer so izpostavljeni divjaškemu ravnanju in batinanju srbskih častnikov, nezdravemu obnebju in kar je najhujše: tako pomanjkljivi oskrbi in zdravniški pomoči, da je na stotine slovenskih mladeničev končalo svoja mlada življenja, tisočeri teh siromakov pa nosijo v svojih šibkih telesih kali neozdravljivih pljučnih bolezni. Naši poslanci so storili svojo dolžnost. Opozorili so srbsko vlado na te strašne razmere in nedostatke v vojski, toda nobena parlamentarna akcija v tem oziru še ni bila kronana z uspehom. Vojni ministri so sicer obljubovali v zbornici od-pomoč, a zgodilo se ni ničesar; nasprotno pa smo videli, da so se razmere v »prečanskih* polkih čestokrat še poslabšale, kar je pripisovati maščevalnosti nekulturnih ijudi v častniškem zboru. V imenu svojih somišljenikov, zapadnoev-ropske kulture, krščanskih in človečan-skih načel zahtevamo, da se upošteva naš klic po neodvisnosti nerazdeljive Slovenije! Mi nočemo nič tujega, a svojih težko priborjenih pravic si kot sinovi suverenega naroda ne damo odvzeti od nikogar. Na svoji s krvjo in solzami oro-šeni zemlji pradedov slovenskih, hočemo sami kovati svojo usodo brez Beograda. Ozirajoč se na čien 19. omenjenega pravilnika stranke zahtevamo, da se ob priliki zbora zaupnikov postavita na dnevni red sledeči točki: 1. Odločitev zaupnikov glede stališča napram obliki vladavine in istočasna iz-prememba naziva stranke. 2. Izpopolnitev avtonomističnega programa v smislu, da se država uredi na federaMvno-republikanski podlagi. »DRAGICA" Francoski roman spisa! G. M. de Bičvre. Osmo poglavje. Vsa razburjena sem potrkala na vrata tetine sobe. »Naprej!* je nejevoljna zavpila z glasom, ki ni obetal nič dobrega, »Ti si? Kaj bi rada? Ravno pregledujem gos{»odarske račune.* Po čim je zelje in repa — zdaj, ko naj se odloči za mojo srečo in življenje. Teta je bila oblečena v jutranjo haljo in je sedela v svojem empirskem biroju, ki je bil okrašen z levjimi glavami; zdelo se mi je, da se mi posme-hujejo. »Rada H s teboj govorila,* sem rekla. »Kaj bi rada?* Obrnila se je, pomaknila očala na konec nosu in me merila od pete do glave. Ponovila sem svojo prošnjo, pa se mi je že zatikalo. »O čem bi rada govorila?* <0 svoji možitvi.* Ko sem to izgovorila, je teta vstala, si popravila svoje domače čevlje in si zapela dva gumba na halji. Naježila je obrvi, nagubančila čelo in zaničljivo zasrodla: »Začni torej v božjem imenu; nihče naju ne čuje. Jaz poslušam.* »Teta,* sem začela, pa kar nisem mogla nadaljevati. »Omožiti se hočeš, neumna gos — kar na kratko, brez priprav, brez pogodb in brez vsa kili poizvedb. Nisem mislila, da si tako neprevidna. Kateri pisani tič pa te je pripravil do tega, da me obiščeš ob tako nerodnem času?* Bilo je res že osem. Teta je prijela svetilko, da bi jo nažgala, pa tako kr- čevito, kot da davi kakega hudobnega, nezvestega moškega. Svetilka je kar škripala pod njenimi neusmiljenimi prsti. »Takoj mi povej ime dotičnika!'-> Čakala sem. Tiho je bilo, da »e je slišalo, kako gloda črv v stolu, na katerem je sedela teta. Stol je bil is dobe Ludovika XIIT. »Vojvoda Cristobal Calbo de Rome-, do de Las Rias,* sem naznanila svečano. Teta je skočila kvišku, kot da j« strela udarila poleg nje. »Znorela si, popolnoma znorela ta norišnico si! Nič ne bo iz te nore ženi tve. prav nič!* »Bomo videli.* sem rekla ponosno, c prav gotovo! Ne pripoznamo več suženjstva za ženo, ki ljubi! Ne tiran-stva družine. Jaz sama gospodujem nad seboj!* »Kdo pa te je naučil vseh teh lepih teorij? Najbrž tvoj imenitni vojvoda. Ta je pa lepa: starišem se upirati! Da si šla na limanice temu hinavskemu veterniku! Nisem mislila, da si tako neumna; to naj te tudi opravičuje. Mene pa bi ne moglo prav nič opravičiti, če bi privolila v to. Pa kriva sem jaz, jaz, teta tvoja. — Ififjenija, slepa si bila! — Kdo bi si mislil kaj takega?! Česa si ta našemljenec vsega ne dovoli! Govoril ti je in govoril, dokler te ni pregovoril; mu že pojasnim vso zadevo.* »Teta!* sem zavpila vsa ogorčena, »nimaš pravice, ločiti dvoje ljubečih src!* »Pravice nimam, ti nesramnost! n torej priznavaš...* »Priznavam, da ga ljubim.* To jo je tako raztogotilo, da je sko čila k meni in me prijela z železno roko za rame. (Dalje prihodnjič) Vrtnice visoke in nizke, v veliki izbiri, se dobe najceneje pri • „Vrt' Dža-monja in drugovi, dražba z o. z., Maribor. m« Dr. Pavel Avramovič se le preselil s Starega trga it. 30 v Frančiškansko ulico št. 10 X. nadstropje, nad lekarno Ploooll ln tam redno ordlnlra od 9. do II. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. 725 Ins. ilr. Miroslav Kasal eblastvcno poverjeni stavbni ležener ln mestni stavoenlk Ljubljana, Gradišč! 13. oavbm podjetje in tebrui. i bar na za betonske, ž?le.:o-Detonske in vo.:ne zgradbe, arhitekturo tei vsakovrstne vi-toke zgralbe. 211 Iznfltev. Mi a aMIaita ia garaža JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših do generalnih popraviL Postrežba točna, dela zajamčena. 330 Maribor, Tržaška oesta 16. Trgovski lokal sredini mesta, tudi na dvorišču, eventualno prazna večja soba v I. nadstropju, se išče proti dobri najemnini. Ponudbe na „poitni predal 160". ERJAVEC & TURK 449 „pri Zlati lopati" trgovina z ieieznino (prej H ammerschroldt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti križevniSke cerkve. Zaloga cementa in karbida. Dobili smo velike količine klobukov znamenitih svetovnih izdelkov pravih Borsalino, Antica časa, J. Hickla sinova in volnenih raznih oblik in barv. Prodajamo po najnižjih cenah na veliko. Glavni zastopnik za vso etržavo: 673 KOSTA N1KOL1C I DRUG BEOGRAD, Kneza M hajlova, št. 18. Jeklarna na Ravnah, Guštanj, Slovenija^ iiče sa takojšnji nastop 700 za slovensko (srbskohrvaSko) in nemSko korespoadenoo. Pogoji; Jugoslovtnsko državljanstvo strojepisje in vsaj nem&sa stenografija. Prosto ttanovanje s kurjavo in razsvetljavo na razpolago UME f 99 usnjarska industrija d. d., Breg pri Ptuju, sprejme takoj dira dobpo vpeljana potnika za prodajo civilnih čevelj. Oziralo se bo samo na ponudbe onih, ki so že v te: stroki izobraženi. 760 Perfektna slovenska, srbo-hrvatska, nemška stenografinja in strojepiska se iiče za takojšen nastop za Bankhaus Leo Lederer, Sombor (Baska). 7« stilo. f t il/ % p n. odjemalce vljudno obveščam, da vodim dosedanjo tvrdko Sctwab & Bizjak | radi izstopa svojega bivšega družbenika g. D. Bizjaka že od meseca maja lanskega leta * popolnoma samostojno ter bo obstojala tvrdka za naprej samo pod imenom | Drago 5chwab, Ljubljana. | Potrudil se bom i v nadalje eenj odjemalce vsestransko zadovoljiti. K todki | spadajoči modni salon je pod spretnim vodstvom priznanega strokovnjaka g. Gombača, f kateri si je pridobil z večletno prakso v inozemstvu vseh petrebnih zmožnost*. ; Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost ^ ^ spo§tovanjem | drago schwab i Ljubljana, Dvorni trg 3. | J S6«€e€SS6€€6€6eS6S«« » tiS tiS t fh tb tis tis m tis M tis tis m tis tis tis § JA