203. številka. Ljubljana, četrtek 4. septembra. VI leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
[ihaja vsak dan, izvznmdi ponedetjk« in dnove po praznikih, ter velja p« polti prejtjma^, za avstro-oge rake dežele 2,a celo lo^o 16 poli., za pol       8 g .'•.<
*\ t "i rt lota 4 ga\<\. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dosn za co!o teto 13 fold., aa Sotrt !ou. 3 it<      30 kr., za en moaae I p Id. 10 kr.   Za p-fiiliai.jo n» d>sa so rafiuna 10 kraje, za mosoc, 30 kr. ti eetrt lota. — Za tuja dežele za oefe leto 2C P.       ta pol .... 10 * ild. — Za goepode učitelje na Ijudakih fiolab lo ta dijake velja znižana cona in picer: 2a Ljubljano za čotrt leta 2 «ol<L 50 kr„ po posti praUflaan z\ Setn !ota 3 goli. — Za oznanila bo plačaj a od četiri siopno potit*vrste 6 kr. čo oo oznacii> e/skrat tlaka, 5 kr. fie t- ■•   feral '   4 Lr. č;- m n« ali rodkrat tiska vsakokrat ■( j;ln'lr. fftentpell aa 30 kr. Dopisi naj oc iz?o!«.' frankirati — Bnkopisi oo n» vračajo. — Urodaištvo je v LJab^anJ na eok • "   • ■. j -,   ' bil »Bo Evropa1*,
Opra vništvo. r.a kataro naj so blagovolijo poiirjati naroci.iue, reklajianjo, onanilA t. j. administrativne roči, jp v „Ifftrodnj tiskat ii- \ Tav&ujevi hiši.
"V IJiililJitiai 8, sept.
Včeraj ob <». popoludnc so imeli ljubljanski Ujtavovcrci v kazini shod volilcev. Prišlo je okolo 130 c. kr. uradnikov in pen-zijonistjv in kacih 20 drugih ljudij, in postavili so mladega dr. Adolf Schaffer-ja za svojega kandidata pri volitvi ljubljanskega mesta v državni zbor. Dr. SehafiVr je bil kaudidat „ mlajših" ustavakov, ki so čestilci Prusijc; zato jc zmagal pri poskusnem glasovanji nad dr. Supanom, katerega so baje „starejši" ustavaki od početka hoteli kandidirati. „Ustavovcrna stranka z vlado na Čclir' kakor „Tagblatt" pravi, bode torej delala za volitev Scbalferjevo, vsi c. kr. uradniki bodo poklicani in komandiram, naj ga volit gredo. Ali pa bodo tudi izvoljen, to jc drugo vprašanje, ako mi narodnjaki resno hočemo in ako se najde toliko patrijotizma, delavnosti in premagauja samega sebe v nas Slovencih, kolikor bi tu trebalo.
Ah, domoljuba srce zaboli, če vidi kako je tu v Ljubljaui. „Bela" Ljubljana naših narodnih pesni, središče naše slovenske domovine, zibel našega narodnega razvoja, mesto, ki je po ogromni veČini prebivalstva slovensko, — kje bi že lehko bilo in kje je! Ljubljana bi bila že lehko tam, kjer jo češka Praga; na tanko take razmere so bile in so nekoliko še pri nas v Ljubljani, kakor m v Pragi bile prej. In res se je že kazalo, da bode Ljubljana napredovala v narodnem obziru isto tako, kakor je Praga. Imeli smo narodni mestni zbor, zmagovali smo pri volitvah. A prišel je nesrečni človek v našo stranko, prišlo je v našo slovensko stranko hinavstvo, tiste proklete „gnojne vile" dr. CoBtove, so nam razbile narodno večino v Ljubljani in greh se je kopičil na greh, dosti netrdnih meščanov smo izgubili, šlo je rakov pot in nevspešnost, biranje in neugodnost so se ugnezdile v narodna društva povsod. Ah, nesrečni gnojno vile/., da bi te Germanija, ko je v svojem vrtu plevel plela, ne bila nikdar izrovala in nam preko plota vrgla, da si se v nesrečnem našem vrtu prijel in koreninice zasadil!
In vendar! — kljubu vsem neugodnostim še pojde, še zmagamo, ako se upremo. Dobro je, da so nemškutarji tacega kandidata postavili, kakor je Schaffer, on nij nevaren. Samo trebalo bi, da mu mi boljšega nasproti postavimo, moža, ki ima pri izobražencih simpatije. Volitev je tajna, morda bode mnogi , ki si prej nij upal za narodnjaka glasovati, oddal mu zdaj glas, ako pravega nasproti postavite, to se ve, v socijalnem stanji in izobraženji nemškutarju ravnovažuega; če ne boljega , znanejega itd. Prave in naporne agitacije še nikoli nij bilo, poskusimo jo vendar, in zmagamo. Stvari so se mnogo na bolje obrnile in s tr-
govinsko zbornico dobomo precej novih glasov. Tudi uradniki ne bodo vsi proti nam.
Naj lueščanje, ki nijso na čelu ali v najožji zvezi z eno ali drugo razpornih na rodnih strank, naj volilci sami iz sebe inicijativo poprimejol Narodnjak naj bo voljcu, da le ustavak ne bo, — to bodi naše geslo. Ali sc pa bodo mogli neki gospodje toliko premagati, da tega ne bodo podirali V
Politični razgled.
1" LJubljani S. septembra. V fii praznujejo  duhovniki devet-
sto-letnico ustanovljenja praške biskupije. Čehi nijso nič zavzeti za to slavnost, katera jih opominja na krute Čine nemških oznan jevalcev vere. Škof Ketcler iz Majnca, bivši husarski oticir, je tudi prišel v Prago in v fanatičnem govoru verne pridušil za boj za katoliško cerkev in papeža. Med drugim je emfatično klical: rVi, katolški možje, mladeniči in žene! ne dajte si iz srca iztrgati puške nazadovke (llinterlader) katoliške vero. Ohranite Bi katclško vero! Varujte se pred lažnjivimi besedami onih, ki vam hote vero kaliti. Kaj vse se zdaj ne dela iz vednosti! Vsa vednost se mora pričeti s spoznanjem boga; sedanja pa hodi narobe pote. Ohranite si puške nazadovke katolške vere, vi Če ho - S 1 o v a ni, za svojo domovino, kajti le potem je bodetc resnično ljubili."
Hrvatski linaučui odbor je rešil 1. točko proračuna za 1. 1873. Nameravano po-vikšanjc plač za stanovanja iz dispozicijskega fonda nij bilo privoljeno.
SfhskvJ vladi je vložilo 1. sept. pet društev ponudbo za delanje srbsko železnice, in sicer eno prusko rusko, eno francosko, dve angleški in eno rusko.
Knez Milan sc na Dunaji vrlo dobro počuti in jc izrazil svoje veselje zaradi tako sijajnega sprejema že večkrat. O .stal bo kake dni več na Dunaji, kakor je bilo določeno.
Voditelji ( »-tt iifo&kf konservativne stranke se bodo po počitnicah narodne skupščino dogovarjali tikoma ustavnega načrta. — Thiers se je te dni v Luzernu slovesno sprejel, in je izrekel nado, da se republika obdrži.
V seji 81. avgusta Špctnjskih kor-tesov se je izrekel Salmeron odločno proti amnestiji upornikov; Orcnsov predlog sc je tedaj s 119 proti 42 zavrgel. Minister notranjih zadev je predlagal potem zopet postavo od leta 1822, po kateri so vsi možje od 20. do 85. leta zavezani k vojaški službi. — Karlistovska junta, kateri jo naložena politična organizacija, jc sklenila zopet upo-Ijavo inkvizicije. Tistih 120 dobrovoljcev in 30 huzarjev, ki so branili fort Biana, se je po junaškem boji udalo. Karlisti so fort s petrolejem zažgali.
\cui4I.4i vlada jc, kakor smo že poročali, fuldskega škofa Kotta obsodila na 400 tolarjev ali na 3 rueacce zapora. Ta človek pa je prav po judovsko skop : rajši bo sedel tri mesece, nego da bi plačal 400 tolarjev.
Dopisi.
Jz «!r, i'«a'.i<-i8 31. avg. | Izv. dop.j — Tukajšua „Tagespo^f pc mnogo bavi sedanji čas z bojem, katerega bijeti stranki med Slovenci; rada bi odobravala dobivanje „mladih"', svobodomiselnih, ali vendar se boji še marsičesa, česar jej gotovo tudi ,. mladi" ne bodo mogli rešiti pa volji. Travo ima v tem, da trdi, da med svobodomiselnimi in klerikalnimi kompromis nij mogoč; kajti Slovencem iu Slovanom naj-prva mora biti briga, da pospešujemo omiko narodovo, da i kmetsko ljudstvo doseže znanja, kolikor ga le more, da bo vredno in spretno napredku. Tita med dragimi tudi, bodo li svobodnjaki v državnem zboru pogumni dovolj, da spoznajo, da utrakvizem v srednjih šolah jc „pedagogičen monstuim". (»otovo pripoznavajo to vsi oni poslanci, katerim je pri srci blagor naroda, kateri se borijo za napredek, in upamo zato, da rešijo to pitanje po pravih načelih , katera nam kažejo Nemci sami, n. pr. Scbmidt (Gy-mnasialpaedagogik) Schrader (luziehung nnd Unterriclit) i drugi pedagogi nemški. Ako prečita „Tagespost" i ova dela, gotovo bode razvidela, da bodo Slovenci delali v duhu prave, pametne pedagogike, ako bodo zahtevali slovenski učni jezik. Bode jej li to po godu, more misliti si vsak sam, a napredek, to nam mora biti geslo, in zato smo prepričani, da bodo delali svobodomiselni poslanci gotovo le za napredek naroda na vse strani, posebno pa pričakujemo, da se bo i v deželnem zboru zopet razpravljalo vprašanje plače ljudskih učiteljev, da uc bodemo doživeli več žalostne dogodbe, da slovenski učitelji in med temi vneti narodnjaki, zapuščajo svojo slovensko domovino , ker jim nij mogoče delati /.a napredek in omiko zaradi premalo plače.
Razvida se pa sedaj očitno kako spodkopana je agitacija velikih Nemcev na Kranjskem in slov. Štajerskem, kajti izgubili so odkar seje dvignila svobodomiselna slovenska stranka, povod, s katerim so še prej marsikoga ujeli v svoje mreže. Edino na to, da so Slovenci mračnjaki, kateri hočejo hoditi le rakovo pot, opirali so se in marsikedo osel sc jim je na limaucc; za to svetovala je „Tagespost" že davno, naj ustanove kranjski Nemci liberalen kmetski list, po izgledu štajerskega „Volksboto", a hvala bogu, prehiteli so jih narodnjaki naši in za to razvidajo že Nemci sami, da jim tudi med Slovenci ne raste pšenica več. Da jc in bode „Tagespost" vedno proti zedinjenju »Slovencev v eno državno skupino, naravno je, kajti „v edinosti je moču, in naši nasprotniki delali so in delajo še vedno po geslu pdividc ct impera". Zato svetujejo Šta-
jercem, Goričanom, Istranom, naj ne dovole v zedinjenje, kajti pravijo, potem bo Slove-uija gotovo „klerikalna", kajti glava jej bode Kranjska. A mi smo si v svesti, da ravno v zedinjeni Sloveniji za mračnjaštvo ne bi bilo več tal, da ravno potem bi mogli še le uspešno delati na potu vsakovrstnega napredka, posebno, ako ne pozabimo nikdar svojih bratov, drugih Slovanov, in posebno Jugoslovanov, od katerih nas loči glede jezika tako mala in ozka meja, da bi lehko stopili ž njimi v kolo in bi postali prav kulturen faktor.
Od   Vi€lc-ili*R«- Ni»v«-   31. avg. |Izv. dopis.]  ..Slov. Gospodar" je v svojem zadnjem listu dne 28. avg., štev. 86 prinesel dopis od sv. Lenarta v Slov. goricah, v katerem dokazuje, da je gosp. Roškar iz Dr-vanjc c. k. namestniku baronu Ktlbecku pri njegovem obiskovanji v št. Lenartu priobčil željo , da bi se otroci na katoliški podlagi odrejevali, „sicer znajo grozni časi postati, če se bo po šolah neverstvo tako vcepljalo, kakor se je to zdaj počelo." Gospod Roškar! kdo pa vceplja neverstvo v otroška nježna srca? Mislite-li,  Če se  otroci v zemljepisji in občni povestnici, o prirodopisji živalstva, rastlinstva in rudninstva, o fiziki itd. pod-učujejo, da je to že „neverstvo" ? Mislite-li, če se otrokom v šoli pove, da repate zvezde, severna luč in druge nebeške prikazni ne /nacijo nikake „šibe božje", nego vsega mogočnost in modrost božjo očitno kažejo, da je to že „neverstvo?" Mislite-li, če se otrokom v šoli pove, da coprnic nij  in da neznajo toče delati in duhovni gospodje taistih pre ganjati ne morejo, in da zvonenje, strel in kadenje z žegnanim lesom proti meglam nič ne pomaga, da je to že „neverstvo"? Dalje pravi dopis, da jc gosp.   Roškar c. k. na mestniku tudi povedal, da nekateri učitelji berila celo drugače razlagajo, kakor je nji hov zapopadek.   To mu je menda kaka bedasta trcijalka povedala, katerih je po slovenskih goricah vse „črno", in katere navadno le po „božjih" potih hodijo ter lenobo pasejo, končno pa po farovžih laži čez učitelje in svobodno misleče trosijo, da potem duhovni gospodje — joj mene! po prižnicah z rokami tolčejo ter tako sveto mesto  z grdimi besedami in  sicer v pričo otrok kot „kurbirji,  pijanci,  hudičevi najemniki" itd. skrunjajo.   Se drugih tacih prigodeb bi rad povedal, pa si jih obranim za prihodnjič. Vprašam Vas tedaj, gospod Roška! kde se otroci več hudobije nauče, v cerkvi ali v šoli ?
■ z Xovc-fr«a im-Ntta 2. sept. [Izv. dop. I Eden tukajšnjih dopisnikov, ki je včeraj poročal o gg. oo. frančiškanih kot profesorjih na naši realni gimnaziji, pač nij dovolj podučen, ali je pa malo preoster o stvari, katero je, to lehko rečem, preveč strastno jemal pod svoje kritično pero. Zdi se mi, da jaz bolje in od bližje poznam dotične razmere za to naj mi bo dovoljeno, da dostavim ne kaj beBedi v popravo omenjenega dopisa. Čč gg. frančiškani, kolikor jih tukaj službuje za profesorje, so razen treh, ki se za denašnja politična gibanja sploh ne brigajo, vsi drugi nedvomni rodoljubi slovenski. To vsigdar tudi kažejo v dejanji, in priliko pokazati se trdne narodno može imeli so zlasti letoB, ko je neki tukajšnji že večkrat imenovani c k. uradnik po špiceljsko ovajal enega uči teljev. Tačas so vsi frančiškani kot en mož stali tudi zoper  ovaduhu priklonjenega
ravnatelja, kakor sem to čul iz čisto zanesljivega vira. Dalje si naši frančiškanski profesorji gotovo tudi prizadevajo, kolikor mogoče v narodnem duhu izobraževati novomeško gimnazijsko mladino. To se ve, da v tem jim jc precejšnje spodtike baš naš gimnazijski, nemškutarski ravnatelj sam, ki je, bodi tudi povedano, celemu mestu jako nepriljubljena osoba. Le v tem, da naši frančiškanski profesorji nijso kaj posebno navdušeni za pot, katero terja devetnajsto stoletje, da prispemo do „omike in svobode", ima vaš včerajšnji dopisnik prav, pa to je ravno — oni imajo, radi ali neradi, — kute! Kaj jim torej hočete, vi hudomušni gospod dopisnik V
Iz (»orciilMlti-ffia L sept. |Izv. dop.] V letošnjo kmetijsko šolo v Celovec je 10 kranjskih učiteljev poklicanih, in med njimi tudi g. Josip Tuma, učitelj v Radovljici, ki je bil že v kmetijski šoli na Dunaji, in ravno tako je v letošnjo naprcdovalno šolo v Ljubljano ena učiteljica in 21 učiteljev poklicanih, izmed katerih so pa tudi že eni učitelji pred par leti bili v omenjeni šoli. — Po mislih in željah več učiteljev bi bilo bolje da bi se k takim tečajem poslani učitelji bolj vrstili in da bi vsi na vrsto prišli, ne pa eni po večkrat, eni pa nobenkrat, saj so vsi nauka željni in so že tudi za sprejem v omenjene tečaje prosili. — Razpisani so tudi Metel kot o vi darovi za učitelje, za katere je pa navadno veliko prosilcev, pa že tndi več takih, ki se ne upajo več prositi v strahu, da ne bode nič, ker nemajo nobene protekcije, na kar se veliko več gleda, nego na lepo zadržanje, slovenščino, eadjerejo i. t. d. Kdaj bomo vendar iz časov te krivične protekcije ?
Iz Noflr»zit?<- L sept.  [Izv. dop. Kakor vsaka reč,  tako ima tudi Županstvo našega očaka Grdina  svoj konec.   Začel je naš starokopitnež županovanje s tem, da je pri nedolžni priložnosti  nekemu dijaku moč svojo župansko z debelim kolom  čutiti dal, da je revež cele  počitnice  nedolžno trpel končal je — se ve da prisiljen — svoj posel s tem,  da je zapustil mešanico računov —  Sploh je bil naš  oče  Lušin  velik pri jatelj slovenskega časopisja, kar je posebno o raznih  konfiskacijah „Slov. Naroda" ka zal,  ko je vedno skrbel,  da bi se mu kon liskariji ušli list iz  sobe  našega „Bralnega društva" ne izgubil,  ter je  celo  sam ga varstvo vzel. Ali nij to dobra duša in zvest prijatelj Fladungov ,  kateri  pa  zanj malo mara in ga je že sit do glave. — Očak Lu šin bil je pa tudi poseben prijatelj šole ter nagel v plačevanji in  utrgovanji učiteljeve plače, kateri mu gotovo hvalo ve. Skrbel je namreč zmirom, da bi se vsaj tukaj srenjska blagajnica nekoliko oživela,  katera je, kar on župani, prokleto osušena.
Ko ga je vendar enkrat že Fladung sit ukaže mu novo volitev razpisati.   In res, 1 avg. smo imeli volitev novega  župana,   k a tera se je kaj neredno vršila. Vse je kazalo da dobimo v odbor nesposobne može ali celo nenarodne. Pritožba zoper to volitev je bila kmalu uslišana in kmalu bode druga volitev Sedaj  torej,  vrli Sodražanje,   pokažimo se narodne  možake  in volimo  si  župana, k bode naroden, prebrisan in neodvisen mož da ga ne bo — žena nadomestovala.
Iz II i >ii(sli<-a 30. avg. (Izv dop.] Program središnjega kluba glasi po „Obzorovem" izvoru takole:  „V ta namen,
da sc sprejme revidirana nagodba, kakor jo je kraljevinski odbor sedanjega brv. sabora s sličnim odborom ogerskega sabora ustanovil, in v ta namen, da sc doseže trajno po-m i rje nje med strankami v deželi: zložili so se podpisani   saborski  udje  v središnji aborski klub.   Njegova  naloga je, iz-poslovati sprejetje revidirane nagodbe v saboru, ter s tem  temelj  položiti složnemu in vspešnemu Baborskemu delovanju". — „V dosego tega svojega namena prisvoja si središnji klub v državopravnih  vprašanjih, tičo-čih se dežel ogerske krone, tista načela, katera je saborska večina leta 1871 objavila v dunajskej spomenici, in katera so tudi izrečena   v onem memorandumu kluba hrvatskih zastopnikov na ogerskem  saboru leta 1872, katerega je poslal Deakovcmu klubu. Središnji  klub   bode   državopravna načela Dcakove stranke  složno in solidarno ž njo zastopal  doma,  v  ogerskem  saboru  in v skupnih  delegacijah."    „Središnji   klub bo delal na to, da se uvede in  utrdi postavno javno življenje, da dežela dobi dobro in pa-trijotično upravo, ter da se javno življenje poboljša v  vseh  svojih slojevib. Središnji klub bo podpiral domačo  avtonomno vlado, ako Bi bode znala s svojo sposobnostjo in s svojim patrijotizmom zaupanje naroda pridobiti." — »Udje sred. kluba se bodo zbirali v sestankih, katere klubov predsednik sklicuje." — „V teh sestankih posvetovalo in razpravljalo se bo o saborskih predmetih po tistem pravilnem redu in po tistem načinu, kakor  se to  godi   v   saboru samem." — „Udje  sred.   kluba  so obvezani v državopravnih vprašanjih podvrči se sklepom klub ne  večine." — „Predloge in interpelacije, katere želi koji klubni ud pred sabor prinesti,  mora poprej klubu naznaniti." „Nove ude   sprejema   klub  tajnim glasovanjem." ,.Podpisani udje  obvežejo se,  zvesto držati ta program, ter točno in vestno se ravnati po teh pravilih." Za predsednika sred. kluba je izbran  grof Lad. Pejačevič, za podpredsednika Jovan /ivkovie, za poročevalca Von-čina.   Vpraša se: ima-li ta klub  čvrste korenine v narodu, in s tem solidne pogoje za trajni  obstanek?   Na  to  vprašanje bo narod sam pri prihodnjih saborskih volitvah odgovoril.   Tajiti se pa že denes ne more, da so v sredi kluba zelo različni elementi v eno testo skupaj zmuseni.   Kaj je sč Stros-majerjem?   Njega še zmirom nij v Zagreb. Revidirano nagodbo so vsi naši regnikolarci razen  njega  podpisali.   Strosmajerjcva ne-navzočnost prigodom  podpisovanja nij bila slučajna, nego valjda nakanjena.   On je sicer revidirano nagodbo telegrafičnim potom pri poznal, pa — podpisal je nij. To izgleda skoraj tako, kakor da se z dr. Rački m k dru. Makancu  nagibljc! Kot kandidat za bana imenuje se denes grof Ladislav Pejačevič.   (I Ur.;
Iz Ofl?<*l**li<k8r-l ayg* il/v- dop.I Med vsemi vam iz Ogerske in Hrvatske poslanimi dopisi se kaže, da bodem tikoma sedanje brvatsko-ogerske nagodbe jaz imel pravo. Narodna stranka, ki jc delala dozdaj unijonistom ali magjarom oficijelno opozicijo, jo prisilila zagrebške telegrame k molku, ker se je popolno v magjaronski tabor preselila, boječa sc, da bo brez tega ostala v saboru v manjšini. V več številkah vašega čislanega lista sem dvomil, kar se tiče osob, oziroma njihovih antecedencij, ki so narodno stranko
zastopale pri regnikolarni deputaciji, kakor tuđi zarad lehkomiseluih kompromisov, ker iz njihovih dćl nijsem mogel najti onega močnega značaja, ki ga je svoje dni v „Zatočniku" na videlo stavila. V Zagrebu je bas nastal klub veČine iz Kauchove in Mrazović-eve stranke, da bi bolj ali manj zadušil deželno avtonomijo. Magjari so momentano zopet zmagali; kako dolgo bode ta zmaga trajala, to je vprašanje Časa. Skoraj že tisoč let trajajoči prepir med Jugoslovani in Magjari je zopet odložen, a nikakor končan. Doslednosti povestnice bodo kmalu pokazale svojo veljavo, da-li se hoče ali ne, ker se historične borbe in težave nikdar s kompromisom, še manj pa z vskokom narodnih mož k magjaronskej stranki ne dajo ozdraviti. Saj nij nihče branil udom narodne stranke, ki zastopajo regnikolarne stvari, izstopiti, ako so videli, da pri tem obravnavanji nij blagra za Hrvatsko. Magjari so zdaj ponosni na svoj vspeh, kako dolgo pa bo to trajalo, to je — vprašanje. Trud, one može, ki so do-zdaj pri narodu vživali veliko zaupanje , zase dobiti, in tako nezaupanje za bodoče po-skušnje trositi v narod, se jim je za enkrat posrečilo. Hrvatska dobodc zopet vlado a la Napoleon I., ki je dejal milanski deputaciji: „Sarete poveri, ma ben governati" — revni boste, a dobro vlada ni. — Eksperiment, ki se je zgodil v Zagrebu, bode po okolnostih manj ali več časa trajal, a sporazumljenje je z njim čisto izključeno. Tisočletni boji se ne dado končati, ako se nema popolno odkritosrčnega, medsobojnega mnenja. Da je veliki dijakovski vladika miren, daje P. Llovdu povod, da dela glose nanj, in te glosc kažejo mislečemu človeku jasno, da mora nekaj gnjilega v hrvatskej državi biti. Po krščanskih geslih bi se sovražniki pač morali spraviti, a ima vedno take kristjane, ki spravo ukoristijo sebi, spravedljivca pa tlačijo.
Domače stvari.
— (Praznovanje petindvaj set-letnice odpravljenja tlake in desetine.) Iz Frankolovega blizu Vojnika na slov. Štajerskem se nam piše: Vsled članka v 190. štev. „Slov. Naroda" napravijo tukajšnji okoličani v nedeljo 7. sept. slovesnost na razvalinah starega gradu v Lindeku. Slovesnost se začenja ob 4. uri popoldne. Zvečer se bodo zažgali kresovi in razlegal se bode strel iz razvalin. — Ker stoji lin-deški grad na precej visoki gori, iz katere je lep razgled po celi krasni savinski dolini, proti Konjicam in dalje proti vzhodu, in ker je zgodovinsko imeniten, posebno oziroma vzajemnosti, ki je bila med njim in v obližji ležečim razpalim samostanom Zajcem, nadejati se je, da nas tudi tuji gostje s svojo navzočnostjo počaste.
— (Šolsko poročilo narodne šole v Ljutomeru) o šolskem letu 1S72-1873 nam kaže lep napredek te šolo pod vodstvom nadučitelja g. Ivana Lapajncta. V poročilu nahajamo dva zanimiva spisa: „Lju-tomer in njegova okolica. Krajcpisna črtica," ino „Prijateljska beseda starišem." Oboje spisal J. Lapajne. Na šoli podučujo 4 učitelji in podučitelji in ena učiteljica, gčna. Kma Toman-ova. Učni jezik na narodni šoli je slovenski.; v 1. realki slovenski in nemški. Nemščina pa je bila v 3 viših razredih narodne  šole učni predmet.   Kmetijstvo se jo
v 3. in 4. razredu kot samostalen predmet podučevalo;  na šolskem vrtu je zasajenih
okolo I......       jabelčnih in hruševih,  2  in 8
letnih divjakov, nekaj se jih je že pocepilo ; se svilorejo so se učitelji in učenci pečali. V ženskih ročnih delili so učenke lepo napredovale, učile so se tudi plesti, vesti itd. Z vsem je šolo obiskovalo 2« 10 učene v in 173 učenk, 1. nižjo realko pa 18 učencev.
— (Vabilo.) Iz gornje savinske doline se nam piše i V nedeljo, dne 7. t. m. popoldne bode v Nazarjah pri g. Turnšeku, na prostem, veselica šolske mladine in Mozirja, Rečice, in Nazarjev. Uljudno se vabijo vsi prijatli napredovalne šolo k tej veselici, posebno, ker nam je nže mnogo spoštovanih gospodov svoj prihod zagotovilo. Odbor.
— (Poziv.) Za Man delcev sporni nek je nabralo dramatično društvo, katero hoče to stvar dovršiti, znesek 97 gld 50 kr, načrt za spominek in vse priprave so dogotovljene, manjka le še denarja. Zatorej se obrača odbor dram. društva do vseh rodoljubov, kateri hote še kaj darovati v ta namen, s prošnjo, naj svoje doneske blagovolijo poslati g. Dragotinu Žagarju, blagajniku dramatičnega društva.
Odbor dram. društva.
— („Zora.') V 17. številki „Zore" se nahajajo: Večerna. J v. Jenko. — Prevodi ruskih pesnikov. Ivan Vesel. — Dalmacija. Hr. Fekonja. — Nerač. Pr. Ogrinec. — V noternjoj Srbiji. A. S. — Drobnost. J. Pajk.
— (Romantično povest) si pripoveduje ves svet po Ljubljani že več dnij. Oni teden je namreč izginil od tod nemški profesor Perger, ki je u Čil kemijo na realki in dopisaval baje tudi v „Deutsche Ztg.", ter bil med ustavaki povsod prvi kričač. Z njim (ki je komaj 27 let star in oženjen) je izginila tudi gospa M., mati več odrastenih otrok. Ta Čudni ljubezenski par je šel baje v Ameriko.
— (Iz ka toliško-poli tičnega društva.) Nek star pisač, sicer pa velik filozof, je hodil k nekemu ljubljanskemu trafikantu, da bi tega tabakarja naučil ime podpisati. Tri dni je pisač učil trafikanta črko ,,P", kake tri zopet zopet kake tri, ali še več, črko „r", potem „■■", potem „a", in koncem ,,<", tako je hodil dober mesec k njemu,  da jo znal  ta trafikant svoje ime
— Pirnat — tako zapisati, da se sč silo čita. Neki dan pride učitelj ravno h kosilu. Gospod trafikant mu pomoli na vilicah košček mesa, pisač pa ga vzame rekoč : „G'rad' reeht ftlr einen bund!" in ga v papir spravi.
— Ta trafikant je Trakarjev Tomaž iz Bukovi 06, pred kakimi 20 leti pri grofu lila-gaju pastir; potem je vzel neko farovško kuharico za ženo, zdaj pa je trafikant in hišni posestnik v Ljubljani, strašan nasprotnik ..SI. Naroda", in velik govornik katoliškega društva. Kadar pobožnjaki tega društva hote „Slov. Narod" kritizirati, pa Pirnatu, ki še brati ne zna, ušesa natrobijo, kak strašen „poštalenc" je „Narod" in učenjak Pirnat potlej to od sebe da, kar so mu one kuko-vice vložile. — Toliko, da se bode vedelo, kako se za vso kritike teh katoliških Nepo-trebnikov prav malo zmenimo.
Razne vesli.
* (Božja pota v duhu.) Zarad večkratnih nesreč na italijanskih železnicah je dovolil papež italijanskim romarjem. naj napravijo božja pota v duhu v „trikrat desetih" dneh. V prvih desetih romajo verni v duhu v sveto deželo, v drugih desetih v svetišča Italije, v tretjih desetih v svetišča tujih dežel. Tem  romarjem so obljubljeni strašno močni
odpustki, pa jih bodo menda tudi kaj stali, ka-li ?
* (Nek ogersk poštar, je returniral list. na kateri je zapisal: „Adresat seje pred (hrina leti obesil.   Kje je zdaj. se ne ve."
Tr/ua porotiIta.
Iz Dunaja. Upamo, da so cene dospele svoj vrhunce, in da bodo same začele padati, če ne, bodo morale. Pšenice M Je prodalo le 250OO vaganov, in dajati se je morala po 10 kr. cenejše, da so prišli kupci. Prodajala se je po 7 gld. kr., do 8 gld. 4"> kr. Po reži se še vedno zelo povprašuje; a pripeljalo se je toliko tujega blaga, da so cene malo pale. Prodalo se je reži okolo 8000 vaganov po 6 gld. 10 kr.. do 6 gld. 40 kr. Ječmena se je pripeljalo obilno, pa cene so bile tako visoke, da se ga je malo po 3 gld.
kr.. <lo 4 gld. 55 kr. prodalo. Kupčija s koruzo nij skoraj imena vredna, podražila se je zopet za 10 kr. Ravno tako se je ovsa malo prodalo, in tudi ta po 10 kr. cenejše, vagan po II gld. flo kr.. do i gld. 95 kr. Moke se je veliko izpečalo, po stalnih cenah.
Iz Pešte. Trg preteklega tedna je bil kaj slabo obiskan; zato so morali kupovalei boljšo pšenico po 5 do 10 kr. dražje plačevati. Prodalo se je pšenice 100000 centov po 7 gld. 25 kr., do 7 gld. 30 kr. Reži se je prodalo okolo 10000 centov po 5 gld. 50 kr., do S gld. *i0 kr. Ječmena se je veliko potrebovalo, zato so je prodalo brez overe vseh 10—12000 vaganov, ki so ga pripeljali. Koruze se je le prešičarjem in žganjarjeni prodalo kakih 20000 vaganov po ecni preteklega tedna. Pšeno je bilo cent po 7 gld. Novi fižol se plačuje po 5 gld. f>0 kr., stari po 5 gld.
]*ONlHHO
„Slovenski Gospodar" me v zadnji številki dolži, da „Slovenskemu Narodu" „znane laži" dopisujem.
Jaz se z listom ne hi pečal, kateri od dobe, kar je poštenjak g. dr. Prelo g uredništvo iz rok dal, kakor da bi znorel, najčisteje značaje slovenskega naroda nesramno napada, kateri tudi že nek čas mojo osebo z vso strastjo, in brez vsega uzroka grdi. Ali „Slov. Gospodarja" čita jo najbolj ljudje, kateri več verujejo, kakor mislijo, in tedaj mnogokaj za resnico vzamejo, kar jim ta list kvasi.
Ker pa si jaz svoje Časti od nikogar, in pred nikomer ne dam ukrasti, imenujem pisatelja omenjenega članka lažljivca, „Slov. Gospodarja" pa lažljivi in obrekljivi list, dokler mi ne dokaže, da sem katero koli laž v „Slovenski Narod" pisal.
Na Ptuju, dne 1. septembra 1873.
Dr. G regoric.
I»4»*lllIIO.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Izvrstna zdravilna hrana Revalesoiero du Sarry
odstrani V86 bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, ua pljučah, jetrih, žlezah, na sliznici, v <liisnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole. sušico, naduho, kašelj, neprebavlji vost, zapor, drisko,
nespečnost, slabost, /.lato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavicu, naval krvi, .šumenje v ušesih, inedlico in
bljevanjo krvi tudi ob času noseS-osti, scalno silo,
otožuost, sušenje, revniatizcm, pmtin, bledico. — Izpisek iz 7;"MMM) spričeval o ozdravljenji, ki so vsem iekoni kljubovale.
Spričevalo *t. 73.621.
Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam te vrstice pis:iti. liil sem skozi štiri mosece od
strasne naduh«? trpinčen; nikdo ml olj mogel olajšanji
dati, dokler nijsein ua svet prijatelja Vaše izvrstno Kevatescierc vzel, ki me je nd tejra zle^a temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C1 ar o v.
Spričeval« št. 05.715.
Pariš. 11. aprila 1866. Moj  gospod!   MoJa hči, ki je izredno trpela, nij mogla prebavljati niti spati;  nespečnost, slabost
in nervozna razburjanoet jo je prevladovala, Om m nahaja celo dobro po čokoladi Revaleaeiere, ki jo je popolnem oadravila, ima dober tek, dobrn prebavrjl-\ust. pounrjetie livce, sdravo spanje in trdno mrsu
tor jo zopet dobro \o|je.
II. d« .Montlon is.
Spričevala M. 73.7 lfi.
Baden pri iMmaji, 1 I. julija 1871. Dolgo sem so obotavljal, svoj*' UN kot javno spričevalo razglasiti: pa moja hvaležnostjo vso po-inisliko  premagala  in  i/,  celega  sna  sprieiijem na blagor  rsefa   trpečih,   da.   ker  moji ženi   kakor tudi
meni nij jed dišala, posebno ja/. na bije vanje pojedi in hudi nespečnosti trpel, s\a naposled, koje zdravniška pomoč brez vapeha bila, k Vašej Revaleaeiere pribeSala in zdaj po enomesečni rabi se kakor no-
vorojcua   počutiva  in   se   Vas  hvaletno spominjali.
Ilngo baron pl. Dunav, grajščak,
T cenejši kot meso. prihrani Revaleaeiere pri odraičenih in pri otrocih 50 krat svojo ceno za zdravila.
V plehastili pušicah po pol funta 1 gold. .r>n kr.. I funt 9 gold. 50 kr., 2 funta t gold. BO kr., B funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 21 funtov 86 gold..
— Revaleseiere-Blseniten v pušieah a 9 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — Revalesolere-Choeolatee v praha in v plolČicah za 19 tas 1 gold. 60 kr., tas 9 gjold. ,p)0 kr., 1« tas •! gidd. 60 kr., v pralni za 190 tas 10 gold., za 288 tas 90 gold.,      aa .r'7<; tas 86 gold,
— Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Dunaj I. ti jiiltiselimiss.«' št. H, v LJubljani Kd. M a lir, v <iirit<ici bratje Oberanzmevr, v iuk-bruku Dieehtl & Frank, v Olovci 1'. Birn-bacher, v Lonel Lndvig Mttller, vMstrtbovn F. K o l c t ni k & M. Morič, v Merama J, B. S t oc k ha u s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
.PUTIB.I Kalil Via l&l.
Za izdavanje ljutomerskega „šolskega sporočila" prejel sem od tukajšnjih gg. uradnikov in tržanov ol gld. 40 kr. 5 pri .šolski veselici so tukajšnje gospe otrokom postregle z dobrini kruhom, mesom in vinom. Tem šolskim prijateljem izrekam v imeuu ruzvc-scljcne mladine prisrčno zahvalo.
V Ljutomeru, 1. sept. 1873.
.1. Lapa j uc, uadučitelj.
Služba
občinskega pisarja združena se službo or&'aiiista
v litijskem trgu. — Kdor bi prosil za to službo, mora slovenskega jezika umen, ter izurjen biti v občinskih zadevali 5 zraven pisanje bode mu naloga, ob nedeljah in praznikih orglati pri božji službi v litijskej pod-družnici. Plača je 230 gld. na leto. Poleg tega mu je bira prosta. Prositelji naj se osobno ali pismeno oglasijo pri županu litfijftkoni do 15. »cpicinura 1*73. V Litiji 2. septembra 1873.
(233—1) Alojz Kobler. župan.
Os. kralj, dvorni
poikir v Riribom
Ivan M. Erhart,
priporoča: (91—9)
Puške dvocevke od spredaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene
puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (drota) 18        ,.      „ „
Lefanohenz
(lefošć) iz svila od 30 „ „ Lancastcr (lenka-
44
°   n     n       n y 2 gld. 50 kr. 1   « 30
ster) iz svila od Revolverje Pištole dvocevke „ cnocevne
B i/ne 4-eiie
v IJ ubijani 3. septembra t. L Pšenica 7 rl, 20 kr. ; — rež 4 gl. SO kr.; — jUČnaen 3 gld. 60 kr.; — oves 2 g!. — kr.; — ajda .'i gl. 70 kr.; — proso 8 g'. 80 kr.; — koruza 4 gl. ■tO kr.; — krompir 2 g!. 30 kr.; — fižol 6 gl. 20 kr.
— masla lun; — gl. f<2 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— ipeh frišon — gl. 34 kr.; — Ipen povojen — gl. 12 kr.; — jajce po 2'/a kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt :Jo kr.; — teletine funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.j — sena cent — gi. 8f» kr; — slamo cent —gl. 90 kr.; — drva trda 7 gld. 80 kr.; — mehka 6 gi   90 kr.
Dunajska borza 3. septembra
(Izvirao telegrafićao porooiio.)
Enotni drl. dolg v bankovcih .   *>9 gfcL 80
Enotni dri. dolg v srebra    .   .   73 „ 7f>
L860 drž. posojilo.....10O , ?6
Akcij* narodne banka   .   .     974 „ —
Kreditne akeHe......241 . 75
London ........111 „40
Napol..........8 „ 90
(1.     cekird.......— —
Srebro.........105 . BO
Pred sleparstvom se svari!
Med mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za katere firma prodajalca no da dovoljno garancije. Pri meni kupljeno uro se vsak čas ali iznenjajo ali nazaj vzeinejo, «loltaz naj Mlrogcj*c noImI nosi i !
Neverjetno, pa resnično!
ry *\   S   <>*l I" l*    IM   I   <»*l   Švicarska moderna porcelan-einail-ura, z lepimi seljankami
**«* ■ g§" •        * o       cvetlicami emallirana, prav elegantna in po niski ceni,
koristna za vbogo in bogate, z enoletno garancijo.
Z(\    m || prava  angleška,  srebrna cilindrasta ura, s čisto tahni-verižico, z
let '^-N  '*■   '*  ^     medaljonom, etuijem, ključem in oletnhn garantilnim  listom,  in z
reservnim urnim steklom vred. Taisto kroun-čusomorno ure, najfinejle v ognji pozlačene samo 12 gld. bU kr.
j .j  ju   | yelj;i praktična, dobra in cista remontoirna ura, tako zvana cesarska tna, ki
je najboljše delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te tire no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme.
V »i   I ^  in e»*l   sc doMJo moderne vojaško ure, lehke. lične, polog toga jako elegantno
l»J  111   IC9 —it, okusno, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takoj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po iimoTerneui fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in Dietnim garantilnim listom. S*llliO   ISJ  lil J'S <r*l   8reorna Ćllindrasta uia' 8 pravim zlatim obročem naskok, močnim rantihnin listom vred.
kristalnim steklom, z verižico in meilaljonom iz tahni-zlata In ga-
^Qlllffc 1%  'lil if\   l,rava angleška srebrna siderna ura, savoneto z dvojnim pokrovom,
OIMllU m*9 etil " A     najfinejše gravirana, s pravo  talmi-zlato   vorilieo in garantilnim listom vred.
^Jllllei           ir\ Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z verižico, me-
Kjetllltl   IO      I« daljonoin iz tahni-zlata, usnjathn etuijem in garantilnim listom.
SftlttO  14- taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom.
*J.m||.   i££  jj I j   I^ prava angleška Prince of Wales-reinontoarna ura, aajmodnejiega
Oetllltl   m\9 eill  II   —»I« obsega, s kristalnim steklom, kolesjem i/, nikelna v pravem, čistem talini-zlatu: te ure imajo celo prod druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. ^•1 lllil    1^   o*l   Prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, novo fazone, z dvojnim >3«*III"   -1**   tT>     kristalnim steklom, in se tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s taluii-zlato veri-mcdaljonom in garantilnim listom vred.
J M    „|J    I'T'   tr\   celo majhna ura za gospe, iz pravega srebra in prav pozlačena, s '*''    *■    t^'m pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. IW    In   OA prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna krouome-
^     terna ura z dvojnim pokrovom,  najfinejše emailirana ,  s fino
Samo Samo
verižico iz pravega
Samo 18 ali
talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred.
j n 5^"% c»*| najfinejša prava angleška siderna ura, na '*» binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata.
jonom, UBiijatim etuijem in garantilnim listom vred. SaillO   80   lil 8roVrna reu,ontoarna ura>  se brez ključa navija,   s talmi-zlato
15 ru-medal-
Samo 33, 35 in 27 gl. JŽ&Bn5£ g0'I>a
verižico in medaljonom vred.
z verižico, medaljonom in garantilnim
ava angleška srebrna remontoarna irovom. garantovana in pateutovana.
ura z dvojnim po-
Samo 30, 35 in 40 gl. L",
SaillO 3«S^ 4-5 lil 50 iZ^I. pVava angleška zlata -idnna ura
SJ.|!l| m»\  lOO 4*~l    tina zlala remontoarna ura s kristalnim steklom,  105 in
SaillO OU?   JO lil  1UU gl. m g]  „ dvojnim steklom.
jSSn«ma *-)■■■ I      Qaraarl           pravi angleški kronometer, z romotitoarom, dvojnim pokrovom
SaillO ĆU\9 — &\HJ gl. |n kristafelm steklom.
Raaon tega vt*e kje drugod ali od kogar ibuzcga razglašene ure eseneje.
Delavnica za poprave ur.
Stare ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav a Kletno garancijo gl. !•/», gl. 8, B do 10 gl.
Pismena naročila
so na itoNtuo povzetje ali |»ošil|»icv znenku v 21 urali izvrše. Na posebno zahtevanje se pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izhirko in se za neohdržauo denar nazaj pošlje.
Moju cene so vedno nižje kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočiui časa.
V»i, ki si novo ure naročiti želo,
V»I, ki stare ure za nove zamenjati hočejo, so prošeni, so na mojo firmo obrniti.
(176—8)
Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. :%uttlov naj N<k «ls»Rii>o zuiioimii.
Tujci.
3, s e p t e m b i a.
Evropa: bukič z gospo, llurgstarer iz Ueke. — la»zi iz Trsta.
Pri fuMtu: Lene z gospo, Piefterer z gospo iz Dunaja. — llrgeti s sestro iz Trsta. — Supan iz Ueke. — Cospa Groavee iz Benetk.
Pri tiuil«i: Lenk od Kisle vode. — Koner iz Krškega. — llauptinan iz Dunaja.
Pri Zamorci: (irubar iz Koroškega. — Charlota llenj iz Trsta. — Ivančič iz Metliko. — Bandalc z gospo iz Laškega, — Nikolavc iz Gradca. -   Potočnik iz Ljubljane.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi  pismeno  poseben   zdravnik   za   božjast   i»r. €1. liitili*4*li. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—88) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdajatelj iu za uredništvo odgovoreu: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".