209, flertlku v nedeljo 18. septembre 1921. Ul let Izhaja vsak dan popoldne, IcraenUl nedelje In praznike* Inserati: Prostor 1 m/m x 54 m!m za mak oglaae do 27 m/m vtfint 1 K. od 30 m/m visine dalj« kupci jski ln uradni oglati 1 m/m K 2—, notiee, poilano, preklici, izjave in reklame 1 m!m K 1—. Poroke, taroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K l*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inieratov naj se prlloil znamka za odgovor. Upravnisivo „S!ov. Naroda" in „Narodna tiskarn**- KnaHora ulica si. 5, pritlićno. — Telefon *t. 304. „Slovenski Karod" vel|a v Ljubljani ln po poeti: V Jnjjoelavill: celoletno naprej plačan K 30O polletno........ 150' 3 mesečno......• 75 — 1 - - 25— V in ose metru i celoletno......K 460-— polletno ...... . 240-- 3 mesečno ..... . 120*— i .......- •tr- PH morebitnem povišanju se ima daljša naročnin« doplačati. Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno nj In tako vi energični in na njivah kult dru^abnetja iove oseoe. };», era je ta vrli itreni or^č ostavil ega, političnega in i; en j a češkoslova? Danilo M; in mu izdal najboljše LzpriČe^ do. To pričevanje kakor tudi dri enako ugodna svedočanstva pa vo* jaški justici niso zadostovala, da bi dr. Karla Kramafa ne obsodila na $asa do današnjega dne je ostal v . smrt. stalnih stikih s ČehL Uspešno in nad vse blagoslov: IJeno delovanje Ivana Hribarja za .slovensko šolstvo, njegove neven« ljive zasluge za prerojen je Ljubijo ne, silno razrušene po katastrofah nem potresu, njegove trajne zaslu* Najlepša doba Hribarjevega de; lovanja pa je nastala po končan' vojni. Poklican vsled zaupanja svo. joga kralja in jugoalovenske vlade za izrednega poslanika in noobla? sečnega o Lni fcra v Prago, je takoj razvil tako intenzivno delovanje ge se organizacijo in razvoj samo- ! kakor mali '..-.teri drugi poslanik iz= uprave ljubljanskega mesta nisc venčeških držav. Tre e docela predmet teh kratkih črtic, saj so itak j odkrito povedati, da je s tem jM&dostno znane vsakemu Slovencu j imenovanjem jugoslovenska vlad:: Smoter tega Članka je, se s hvaleč 1 zelo srečno roko in da il Ivan nosijo spominjati onih zaslug, ki s Hribar v Pragi v prave i pomeni: Jih je pridobil Ivan Hribar tekom ? oesede »tbe ri^ht man in the right cele vrste let za poglobljen je zvez : place«. Njegova uradna delavnost Tned narodom Češkoslovaškim in ! kot izredni poslanik in pooblašča smuescitetii - ija na*** trpi £i*.lem-deset 1 st, in če jo veliko, je osemdeset lot, in čo jo bil » zelo lopo, i-ilo jo trud in i do. P s a 1 m. Ivun Hril ar praznuje sedonidobot-tetnieo svo i rojstva — nanister in pokraj: tnesmik. Prorokha s« je Izpolnila nad — Bjldinekovim Janezkom. Prorokovalka jo bila blapa tfraj-Fka nol, ki jo j njej piw.no v Sta i \i!i Kolinah i a v Trdinovih Spominih. Pogovarjala ee j« z Janezkom, plavo-iftRim in modrookim, raaeglavim in bosopetim, ko \>y med gradom i tal In stal, da hi pridali l svojega očeta, ki |^ nifd tem v hiši modroval navadno dolgo* z to«*; oda i. Neizprosen — žo jugoslo venskim, Ivan Hribar je deloval za češke ni minister v Pragi se seve odtegi javnemu presojevanju. Več kakor tedaj noiaproa Tcor ni vdal p r lii^o, in ro*".' >Janezek, ti boš spod, ki so tako plod moglo biti drugačno vsoričo nT ye energije, njegovega treznega jpreudarka in vspričo njegove jasne gmotrene dalekovidnostL Z njego« jim imenom je spojena skupna če; 4ko«lovenska akcija proti habsbur* jSkemu in nemškemu nasilstvu, on je vsikdar sodeloval z našimi pori* tjlri, ne samo na Dunaju, rr arveČ tus oi na Češkem in v tujini. Slovanska misel je imela v Ivanu Hribarju vsikdar svojega najbolj navdušenega pobornika. Slovansko miš] i en je ie gojil od svojih mladih let in se seznanil z vsem! slovanskimi jezi^ ki zlasti s češkoslovaškim. S tem: Svojimi sposobnostmi je bil narav* noat poklican v to, da sodeluje pr: ustanovitvi »Osrednje zveze slo* vanskih novinarjev« in kasneje fcVseslovanske novinarske zveze«, katere ustanovni zbor je v Prag: otvoril in vodil. Tudi zborovanj ir konvenciji, sklenjeni v njegovi mi: sotnosti v Pragi med Ceškosl va-. ško republiko in Kraljevino SHS to ste trgovinska pogodba in vc ška konvencija. Ti dve pogodbi ste ob sodelovanju Ivana Hribarja združili obe bratski državi takorc: koč v eno celoto in ž njima je brr.tr ski zvezi obeh narodov pred vsem svetom dan slovesen izraz in sank« cija. Toda tudi v druzabr n i je bilo delovanje g. ministra Hib barja v Pragi brez konkurence. Pr državnih slavnostih, enako kakor pri nesluzoem i prireoitvan se je zbirala v njegovih razkošnih salo* nih v malteški palači razen diplo* matskega zbora in vladnih krogov vsikdar tudi elita češke praške ir izvenpraške družbe. Pogostitve, k jih je dajal svojim gostom v dneh jugcslovenskih državnih prazni* kov, so bile zares kraljevske, in prireditev praške podružnice »Slo« njegove tedenske večerje ostanete venskega planinskega društva« se vsakemu posetniku v krasnem ir milem spominu. Pri izvrševanju ter-družabnih funkcij mu :e ?t'\.i o strani nežna njegova soproga, ki \t je Ivan Hribar marljivo udeleževa' in imel na njih tudi velezanimiva predavanja, ki so bila vselej zelo priljubljena pri Češkem občinstvu Znamenito je njegovo sodelovanje z dr. Karlom Kraanarem v novoslo* vanskem pokretu in njegova pot v Rusijo. Samo zaslepljenost avstrij. razumela s svojo prisrčnostjo ir. vljudnostjo uvesti topli demokrat« ski ton tudi v te najoficijalnejše recepcije. S težkim srcem je zato zrla L Vrhovnik: losu m n sir Sis Si .1 IMeprečila svetovno vojno. j novan za kralievega namestnika v Ob izbruhu svetovne vojne je Ljubljani. Dokaz tefa je prisrČnr bil Ivan Hribar, kakor znano, za. I slovo, ki se mu ie priredilo ob ocu — se je zbrala krog navdi^šene^a urednika pok. Antona T r s t e * n j a k a izbrana družba slovenskih pisateljev. Prvak med mirni ie bil Simon Gregorčič. Ponos ilustrovanecfa, političnega in leposlovnega lista »Slovana« je bil on V L letniku 1884 je izšel njegov »Naš narodni dom«: v IT.: iTilu teljem, Mojim slavilcem. Venec na grob Krilanu, Velikonočna, Vek* grajska ku^a, Dve zvezdi; v III.: Blagovestnikom, Prckmorska po« šta, Sreča I., II,, Le plakaj! Le enkrat, Z grobov L, 2., 3M 4., Prebiral sem »pratko«. Naš čoinič otmimo! V zadnjem letniku si Gregorčiča še tesneje privezal k listu: v začetku drugega četrtletja je postal urednik pesniškega oddelka. Priobčil je: Bolnik L, II., Lavorika na grob možu (Franu Erjavcu v spomin) Srca človeško sveta stvar, Z grobov 5., 6., Naša zastava L, II. (slov delavskega pevskega društva »Sla? vec«), Bratom Čehom o prihodu na Slovensko, Andreju Einspiclerju c zlati maši dne 21. avg. 1887, leta. Ti meni svetlo solnce. Najdražji mi je II. letnik in \ njem revolucijonarki: V e 1 i k o = nočna in Velegrajska ku-g a, .Takih prizorov ne pomriim, ka* Ške n h roda globoke brazde, ki se 7o prinašalo in še prineeo bogate * < in za katere mu moramo hu ti hvaležni ln kadar pri njegovem t r i poslovanju in pri službenih priredi,vali opazujemo njegov miren m dostojanstveni nastop in j.iiiii.t*> njegove odločne, toda smo* e, izi .ene v krasni slo-\ei . lini ali srbščini, oe ne moro m r ubn prepričanja, da je ministei Ivan Hribar po ovojih bpoeobno. ji energiji in po »v •i. i poklican, da izvede Kraljevini SHS še velike čine, tal c kakor je izvedel v čc^koslovašk I ci i e dalekosežne vafoosti Da bi mu dobra usoda nakloni: vrsto let krepkega zdrav!« i uapeba, to mu želimo va a srca. Vos hvaložnJ narod I a tn v bi v česk .i '.Li izr*>.".a ministru UU name tniku Ivanu Hri« barju * roje najtoplejše čestitk? lahvakj in nui kliče iz globin svoje duše: M notfaja ljeta! a Hribarja. iiO^i.:0 *-ilat» 'Al slasti \n-l oi.ivotvjr.ie-;riL . voda, te aminsntno važno in % j-io sročrJO mostno napraro. Daoi Je Mi d aajmarijivoisimi člani cb- .r' ota ln .: užival Medaljo ve* ,v> y. i s.< t^vori^ov. vendar .š bilo t tio lahko pričakovati, da r.ar ;eda kmsj i županski fuA. Pačunati je bilo na odloC-cn odpor vlr.d^t ki bi ne pritrdila tvi sn loga r.ar^drif • Ltika, plasti no r. ozirom na N^mco, i»i so, vračajoči milo ".a drago, o-ikla- - i Ivana JBuribarja, kakor fih Je »d- | klanjal sain. Ko p* je leta 189j. zadola Ljubljano giba velikonočnega, potresa, i / jo bilo ti'e')a /družiti za Ljubi}*:no moči in ko jo vzlaatf Ivan fTHrfi.T ob o-;i potrtosti pokazal največ pego van*kim dm! Prina«'.^ r L m, jo ]>^«iai Luca v istam dal a štor in organizator. V dobi, k»> j1 buo troba, da j© mod drngunl valiti dr. Ivan Tar-čar * lavi I sodo budi i k narodni »a« \csti ln t ii»ati, jo l\an ilribar to-kundiirl . srodne agitacijo od mo2a tio moža, u do a..!*, i -:. > }« mui druKiii n . ooJfvc* r, odloonih iu zejmiui.ru.i n'ho« ni bil tako no nmoren tor aa narodno id©v> knK timn domu •■ kakor Evar fTrlliss Pa 8vor»m pu*. [e naoio potoval, snaa mu jo bil vsak kraj rt^novine. ia kjerkoli s« j<* oddi -.i!, jo fgor ■ A erm\inx Ltariai ln nu\ u . ttn o maiadiiili stvareh, potrebah m saertlh, Trj>orit*jAo K žrtvjvari'i. Tako ;»> poaebno .stopal a či^tiru nmi^n :;.-.! ."i: Trsko mladež in pridobil mau^ik >«;:•. za intoniivnojs oaapod&o dalo odpiral ga. tro'on, i/, lastnih r- •' * •. f'-^drsi'o to dok">vnnio T^^an Bribarja v 9o-?h lo^ tih \o \ lio toru %&*>}i . kf>r ?o Utč nedo«ta)alo r>i-«xari7aciJ DOr.Kinih* Ivan Ifribajp jo bil jwv tiKii \r.6% — llovansko T)mr>a*rando td«?fo U^r^nako vz*jWT.njfcli »i jo prar tako a^xlaJ . I in jVi h-iril no 1« mad SloV«nqjb aago tufii mod flrugimi Slovani, siasa mev^* n. ..i sposnaval ostala Slovane, ntih kal turo in p-olitiko. njihove r»i-=,.r.t^]''? fn vodi* tel je, j* *o 1. 18S4 zft'^i Isđajati >si<> Vfi1\A< *II yn v'^ T'':1 }rv ! \v Tavčarjem u » konca 1 11 .. [s | bQ miMfo sprejel Po^seTnikOV »Siovansičl rretTi toloviOevtf I i ):di4 t?'anfi';i f.icofi)'.van-kib zanknivoatl in, j>oro(Haio rndi o stikih Tv:»r.a Uri1 ir»a z io0oalova*aildnii drzft%-nLki, z b L| i skim Ca&faefoa in srbskim RS - ta, Obislrjval jo Iran IJribrr ^«v> s\F~\a narodna raljako na Blovanakrai, na Ilr-ratskeni iu dalja na i /. mnegli mi jo pAlon'1 no Is »olittono, marvaJ tudi osol^no prijal^listvo. ta slonrenskc i/.loto v Praflo in Zi_rrri>, da so je tavo tno!i osebno :•• anja sirilo f-o .i;.: -r k nika-urjanjn, tia bi et*-** il in je i^roV I *. *■ i',0: akrat so velik gen • - i o t n o držis.€ — Pa, da bo t ■ k 6 velik gospod, 1 ilo fo vendarls te!bo n i- liti! • Ivan Hribar jo napravil — sit ve-av» vejrbo — (rarioro^ sar^a lopo ln zavidanja vredno. Na bil bi dosege« to-^a vrhunca, da ni tudi narod njegov napravil — sopet: • :t venia verbo — svoje karijere. Pa, koliko lih Tnod n*.nii. ki po so o??: .o okoristili pri t<*i narodovi karijeri pri Ujtdinferin nje-2-0TOrr», no <>4 • : 1 * I lo kol:.ck\| t> 73-siužili. no s srcem, še manj pa z dejanji! V narodjs |im ^* priletelo zrelih, žlahtnih sadov z i rovosa, ki n'.u ni»o zalivali ali din. ^ stregli, ki t"ga drovoaa niti od • ^*»o pornali niso aH pa celo r>oznati niso hoteli! Ivan Hribar na je zrl na to droro narodovofl^a konenega osvo ;. \*.:a in ajedinjen^i kakor na idcsl svojagi lastnega živ- Ijer:]?!. zi r.ri rr.\l''> J.:l>o karijero<: v novi naši dri?vi zaslužil, ]o»kor malokdo, l^cr za služil jo je z vsem prod življenjem svoji m. Samo dosledno jo bilo. da jo postal prvi >nl«?ni"oo'V-Tt1 i a • re-r n^^rn. kralja v bratski češkoslovaški republiki hr\$ Ivan Hribar, ki si je bil Ko mnogo poprej pridobil sloves apostola osek >-jugoslovansko vz» locnnoati. T'"! prav ie ti ffl bilo, os »e mu jo izpolnila že! j a aH- re je bil nozvan. da prvi prevzame mesto pokrajinskega namestnika v svoji o/iji 'domovini, ki Jej »o dosetleifB poproj elnžil na vse načine in zlr^ti tudi s tem. da jo vrlpravljal n.«\ srečnejšo bodočnost v narodnom in polit:č-•5^m zrTnTv.;hu — in ki \?\ še ho^e shl- do zadnjega na. neven tsm granitnem temelju. Promkba bi bi^i *e i^polniena, oe bi tndi bilo o?{?lo nrmo pri tem. da je bil Ivan Hribar petnajst let ž^ipan iinbljfn-ki. 2e lata 1882. ie bil irvoi.ren v občinski .«vet ljubiianaki in že W.a 1890. je postal častni mesean lfub'jm-eki zarai i zaslug, ki si jih ie z vzfraj- ms in p zvil veliko inicijativo, Jo bila f 0 ; ,flr,([4 cio naroda kandi itura za župana, ki so »žili dnu? i, simpatično v sprejeta tuđi od protivno Ftrvni. l^a de, v« tj i - .!• Ivan Hribar iz polni] v zvrhani meri. V njegovi županski dobi (189* do j ki lfl( ' so \e Izkopala slovenska stol »ca j ta iz nih potresnih razvalin pa ne o • •• . :• t.'A-\ r*1 iA r:o vdi:'*ra doli notranjem za nov gooponarasri m px sveti • e . redek. F#; vse ?o jo tevereki tuiroiJ. n:ak. tr> '-y, '•- lil: :o o' r-•*•!';. :;!: dra, je pcjsetir^ botriS v oči. ! a . je poveBcevei tega V-ir1' • rri ?i i v-O * in razširjenje, za- nuxiemizi- j jjai v svofan piogjpanzi, >đa bdde i in ' anje, za £08poi.ar*ko in \ ločno, kakor dore5o^L:ti le oni. ki je na teli tleh £i-vel pral Voliko nočjo leta 1£95. in bil očividec poznejSnjega rAsvoja. In kako fo uri tem Ivan B^ibar zazslfiljeva] no«3 in dan, dajal inicijative, sravl'al pzed-loi?, izvrševal z veseljem vsak dober načrt, kako i* Fmotrmo in energično delal to, b o sario. da se Ltubi-ana zase vzpostavi, temveč da postan',■ TTM'no sredico Slsveneev: — vse to !-» v. f'j ct~\'^ ti le št živeči nek d.t.:*! nio^ovi skromni Fodolavei v občin-i »tu in na me ristratn Ilabljan-akem. Po Ivanu Hribarju se n* imenu-1o nobena ljubljanska ulica in kar se je nekoč sk enilo v tem oriru. ni dobilo >visjega< potrdila. Pa bodi, tudi Ifisez tee:a: cela popotrssna, dvakrat l>sla Ljubljana, e svojimi novimi deli, nH-cami, cestami in trgi, z novimi javnttnl sta' : ml 'f1 ?">rmeniki — mob^e ozna-njui* ime tvojega nekdanje^ župana Ivana Hribarja. Prerokbe |e vsajala tađl »a velikega 61 venoa in velik*eg;. Slovana. \* stremljenja biti pravi Slovenoc in pravi Slovan, je bilo Ivanu Hribarju malo i" Komaj je bil odrasel mku liški dobi, k?trro jo preživel med Ceni, Že je z*»čel evojo (delovanje — Slavfenec in Štovan. Čeiki naro*l jo imel v 70-ih letih preteklega veka sli-o borbo, kakor slovenski, samo da jo jc vodil ?. neprimerno veMo notranjo silo ln drugatoj energijo. Tu je mladi Ivan Hribar videl dosledno, organizirano delo. prožeto z narodnim in slo- loval za T.rtrod ilovonaaii, • pri gledal tudi preko Mure in £ o 11 o na Slovane . . .< PofrumT-.o, nekr.k#*5 nenavedne besede? bas za t i ^ i č.as! 2 .'i* r.imrvAi fo tudi bil?> volitev-. Tedaj jO kandi-hite za deželni in državni a!6r postavljal nekak »narodni volilni odbor«. Za ljubi ionsko pkolioo ki je valila dva ifeaelnnsl tka jo bil postavfl samo enegs \ ■ **ta, ML rledo »irureea s? ni? > ;,i \ i t. j. volilni možje. Pil-» ra je v resnici t^ko. da po odbor ni loM Kar^orvi srmji, ki je bila za Tvari Rriharfa. no struji, ki ie Mla za Frana 1 o Sesa. To* lilci rod vodetvorri uvhv. c-. od* dali većino »rIn<šov za i'oviM^ n nAprt-ćakovano aa Ojrorebc. t d. ca y- rro* padel tndi o^icHalni landUai, prrv ji }voslanec dr. Kari Bleurrl ■■-r[\ ^tcrtiAki, Tako »e bila narodna dlsei^siaa rea# p. a. Po! i tirani prija tek i T v ".na BribartRj v LJubljani so rodi ttgi rnipravlH >coup< ra 0ragi dan, ko io lo vobtjt Ljnorjanl dva, poeianea U*. ei "or nflol-jaina kandidata lupama Oraeaoltlfa in dra. Haieta. Nekako čez t• ^ - ina mladih voliloev, slasti . in Sokolov lauala parolo za Ivana ILi-barja. Pelo tekom voi - akta ^° m3c:H ofioi|dlni krofzi opazovati, ds Se >ru5i cnaelplinec, in btteM so n;-. \ lado^ d«, jo e.e t enrinjem tren :a alarrairaJa vse svojo k vol i tvi za ofirsijalra k "no!* data. "Rilo Jo prenozno: izvoljen Jo bd peiS skoraj soglasno Orasealli, ri dr« Mo^o in Hribar pa sta pitala v cfcjo volitev. In v ožji volitvi jfe seveda rrria' Gospod minister kr. namestnik! Veledragi prijatelj! »V nesrečo temne dneh« Ti >e skal pred duševriirni očmi in Ti li] tolažbo in nado v junaško srce « svojimi poezijami: uverjen sem, da Ti je neizbrisno drač spomin naj« boljšega prijatelja Simona Gregor* čiča tudi tedaj, ko Tc obdaja sijai kraljevega namestnika, in da Ti ostane drag do konca dni. Sporni* nov nanj je nebroj — izza tistih dni, ko sta preganjanemu pesniku Ti in Tvoj sojubilar dr. Ivan Tavčar nesla dar tedanjega »Slovenskega slovstvenega večera« — zlato pero in srebrni tintnik — na Gradišče, pa do takrat, ko sc mu mrtvecu zapeli na Goriščeku v slovo: Nazaj v planinski raj! Malo, preden sta izvršila omenjeno poslanstvo, sta postavila le* po slovstveno zgradbo, na katere Želu je blestelo to, kar je žarelo v .Vajinih srcih, odkar sta se zave« dala: Slovan. V tem poslopju — feL da m je zrušilo pa $Ur& tetto kor je bil tisti na poslovilnem večeru v Meštanaki besedi v Pra^i čine 20. avgusta 1E35., ko ie po raz« nih govorih vstal Simon Gregorčič: vsj se j c gnetlo krog niega, ko jc jel deklamovati poudarilo, kakor je le on sam znal, »Velegrai* sko kugoff, perečo satiro na te* danjo avstrijsko vlado, ki nam jc prepovedala Fkupni poset Vclcgra« , boieea se ro vrniemno* sti. Mnoco ji'i je ostra sila vladna zabrana, da so crtali doma; mi pa smo šli v Zlato Prago in doživel? tam in potoma sijajne dokaze češke gostoljubnosti in slovansko ljubezni. Voditelj si nam bil Ti! Na tem nepozabnem izletu sem sc prvikrat osebno pokloni* oboževanemu pesniku: tedaj som se pobratil s Teboj, veledragi mi jiibilar! Oba sva se grda mnogo let ob nepopisno srčni liube/ni Simo; novi. Žarela je nama v pesmi in v prozi: odmevala je v iskrenih po« zdravih in poseiiV, udejstvovala se je v izbranih darovih. S pesnikom Simonom Gregor« čičem Te ie spa;:-.1o pravo prijateljstvo: z?.to si tako rad zahajal k njem m. Prav s tolu kim veseljem, kakor podpisani, se spominjaš dne 8a majnika 1901, kc v družbi s pok. V a t r o s I a v o m H o! z e m obiskala Gradišće Kreta nov ie obširno popisal ta po« set v »Slovanu« (190S. 338—351): omenil ie, kako ie podražil pesnika, ko mu je hitel pred nami napo* vedat prihod dveh gostov: pravo« slavnega pop a iz Črne gore in ne* kega starega Rusa iz Kijeva, Kako se j c radostno zavzel Simon, ko Tc jo zagledal! Očarala nes ie nje-gova jr'osroljubnoet^ ki ni poznala meje. Kakor minute, so nam teklo ure ob niem, ki nam ie bil tako drau Sledilo jc to?ko slovo. Prisedsi do? mor, sem prejel po pošti z GracM« šča pismo in v njem s svinčnikom pisani prvopis nfi^lednje, dor.-ei nenatisniene pesmi: 5c Ti truplo, ot. ti truplo. Li mojega duha si grob? Ti stiskaš duh in tlačiš Ko deveter jeklen ok!6p,,. In če oklop jc deveter. Tu notri vlada duh stoter -Prodre oklop, Odpre se grob: Vstajenje! A j novo tU življenje! Vstajenje! Prcrcjcn;?! a, maja 1904 S, G. m* p< Pesmi je dostavljen pesnikov pripis: Razv useljen rad i Vašega prihoda, som naglo po odhodu zapisal K vrstice, Vzhičcn radi Tvoietfa posetc dne 26. fobr. 1902, mi je jp.vil ^Hribar« Gregorčič — tako se ju podpi Bal; poleg njegovega je Tvoj pod* pis — z razglednico, prodstavlla}O* čo Gradišče, naslednjo vest: Uri. bar župan padci mi je v h I • šo kot z neba; glodal sem ga začuden nevede, t e 1 on ali duh njegov. V esej som bik In zopet si bu* vrl njem dne 21 dec. 1903 in ga razvnel z obiskorn tako, da je šc tisto noč spesnil pe sem, ki jo štejem med njegove naj, lepše — a pesnik ie sodil drugače o njej, pišoč dne 31. jan. 1904« Ti sta doposlana, g* '"jpan, jc šibka pesem: Stoj, solnčecc, stoj f»S]ovan« 1904, 72 — Poezije IV 172.) Krasen jo bil Gregorčiče* »hrib«, ves v trtah in v oljkah, i cveticah in v sadnem drevju, Tan so zorele zgodnje č:-ešnje, razna vrstne plemenite breskve, v jeser, grozdje. Kolikrat sva bila, veledr.i gi, deležna Gregorčičevih sadov, n 209. Štev. .bLOVinviatv f\A|-, one to. septettim gal — Iran Hribar, ki je šele potem sklical volilni shod in označil svoj politični program, kakor zgoraj rečeno. Tako je prišel Ivan Hribar v deželni zbor obr: n z dr. Ivanom Tavčarjt-m, ki je bil Irvoljfen kakor oficijalon kandidat — ega so bili pripustili — v mestni aku; ini Kranj-Loka. Da sta kar oba voditelja odločnonarodne stranko postala dtežclna poslanca, {e hodilo tedanji vladi, pa tudi nekaterim slovanskim politikom zelo navskriž; iz toh krogov je praška »Politik«, glasilo čeških konservativcev, tedaj priobčila proti Ivanu Hribarju strupen uvodnik, ki mu je naravnost hotel izpodkopati eksistenco kakor zastopniku banke »Slavije«. Takšen strah so imeli pred njim! — To ni bil a osam»la epizoda. Ivan Hribar jo hodil svojo začrta- t bodisi kakor poznejši župan. i kakor poslanec Ljubljano v i .1 in državnem zboru Pri svoje: nem in organizatoruem delu, zlr 1 gospodarskem polju, držal 8e .ijno odločno - narodne in slovana . t*meri, postavljal so v bran vsaki nevarnosti, ki je pretila narodni pososti. Zaradi neupogljivosti svoje je imel čedalje v>e nasprotnikov in celo osebnih sovražnikov pri vladi, pri Nemcih in v nasprotnem slovenskem taboru. Ko j* ta kombinirana protivna politike* bila dovolj močna, Ivan Hribar ni bil več potrjen za ljubljanskega župan.-', [n ko ie izbruhnila vojna, izbral nil 1 idi ves nakopičeni avstrijski srd proti njemu. Ivan Hribar je prišel v zapore, v pregnanstvo in ko se je in nj«$ra po štirih letih vračal, se je pač smel približati svoji Ljubljani, ni pa sme4 prestopiti njenega praga, dokler je bila avstrijska. Pa brez te*za preganjanja bi življenje Ivana Hribarja ne bilo popolno, kakor se spodobi za značajnoga moža. Ce kdo napise, kakor bi bilo želeti, naži mladini knjijsro po vzorcu S. Smileeove >Self help< (Samopomoč) in bo navajal vzglede velikih mož, po kakšnih svojsrvih da so dosegli na tem ali onem polju znamenite uspehe, tedaj ne bo prezreti mogel Ivana Hribarja in značaja njegovega Bodi se tako velik genij ali talent, suhi veji je podoben, ako se ne udejstvuje s krepko- voljnim delom. Ivan Hribar porabil fs, skoraj bi rekli, vsako uro svojega dozorelega življenja sa delo, za točno izvrševanje svojega sasabnegu poklica, za vneto izpolnjevanje mnoiiih javnih naloi;, za samo i »obraz bo, sploh za amotreno delo, brez katerega ne i.i bil hotel bito" niti trenotka. — > Medtem, ko si» mi še po pernicah valjamo, napravi Ivan Hribar ie svoj jutranji iaprehod ia opravi toliko dela, kolikor ga mi drugi no opravimo ves dan; to je moj prihodnji župan,« — dejal jo že leta 1884 razboriti dr. Valentin Zamik, ko Fiao bil zbrani za omizjem pri Pernata, in vsi navzoči veljaki, med njimi tudi kritični Fran Levstik, so pritrjevali gromko izgovorjenim beeedam. Ivan Hribar je ostal tak, — njegovo geelo, ki mu je dajal veljavo eelo na vidnih napisih je bilo r >time es mouey<; čas je denar. Njegov red doma, v pisarni, v vsaki upravi, ki jo fs vodil, — postal je javen vzgled. Na svoji osebi ga je uveljavljal, od drugih ga je zahteval. To marljivo del > spreruljarala je ali celo gonila krepka, nekako zapovedujoča volja, posebno svojstvo Ivana Hribarja. Se tako vis^k in težaven cilj bil je ali vsaj videl se je dosežen za to krepkovoljnost, ki je dvigala tudi dru- j ge, da so vztrajali ali vsaj upali na končni uspeh (univena v Ljubljani!"). V skrajni marljivosti, v živem dolžno-stnem čutil in v nikdar umirajoči krep-kovoljn;>sti. v teh v zgledni h lastnostih iskati je virov za uspehe, ki so nanizani v življenju Ivana Hribarja in zapisani v zlati knjigi slovenskega naroda. Človeku ae zdi, da je Ivan Hribar s tem svojim redom in rado m nafcel tudi usnjen odpor proti mnogim ne- j varnostim, ki so pretile njegovemu svojdas talro rahlemu organizmu. Da- j nos, ob sedemdesetletnici svoji stoji krepak na vrhu, do katerega si jo sam | izklesal pot od stopnje do stopnje, na j katerem ga osvobojeni narod zlasti te ) dni hvaležno pozdravlja kot jednoga j prvih svojih sinov. Trud in delo bilo j je zares d3slej življenje Ivana Hribarja, toda prav zato — da obrnemo bo- j sede psalmi sta — bilo je — krasno. Se na mnosra leta! TJ Novom, 11. septembra 1921. ce. Nedvomno so imeli prav zad« nji! Kajti umota je bila, ako se j€ w i kdo nadi da bodo oblastni* ki na Dunaju k j našemu narodu odkritosrčno naklonjeni, i; varai se je. kdor je ver j ti besedam mini« sirskega predsednika Taaffeja. Ne mi Slovenci smo bili v Avstriji po> s> - ćeni smrti in šlo je edino za to na kak način se doseže ta cilj. Me» toda, ki jo je uporabljal Taaffe, je bila metoda uspavanja in zato dva* krat nevarna. To je čutil velik de našega naroda instinktivno, a po« samiiiki so se tega tudi jasno zavedali in se postavili preteči nevar* nos t i v bran. Med tistimi pa, ki so skušali nas narod obvarovati mrtvila, sta biLa v prvi vrsti današnji slavlje* nec in dr. Ivan Tavčar! »Naša dva Ivana!« Res, bili sc časi, ko si enega brez drugega ni« smo mogli misliti, dasi nista hodila vedno vštric drug poleg drugega. V svojih mladih dneh je bi tudi Ivan Hribar nastopil pot prot: mik vnim višinam Parnasa, a lupo« ma se je okrenil in vrnil na realna tla. Zadela ga je bila pšica iz Stritarjevega tulca. Vrnil se je s trdnim namenom, ki ga je v polni meri tudi izvršil: Ako ne tam gori, pa v tolike večji meri na trdih zemeljskih tleh; Zakaj omenjam to? Ker se m: nudi pri tem prilika, da se dotak; nem ene onih malih potezic, ki sc včasi značilnejše kot velika deja* nja. Imeli smo ljudi, ki Stritarju dc svoje smrti niso odpustili, ker sc je bila obrnila proti njim ost njego, ve satire. Kako drugače naš slavljenec! Se sedaj, navzlic obilim drugim poslom, ne zabi nanj. Sc nedavno je prišel z darovi in se mudil pri njem. In kako se je tru* dil svoj čas, koliko je žrtvoval, da se je pesnikova sedemdesetletnica dostojno obhajala! Da, če bi njega ne bilo, bi se nemara sploh ne bila kakor bi brez njega Prešeren mor« da še danes ne imel svojega sporne« nika, ki — mimogrede povedano — nikakor ni tako napačen, kakor smo tistikrat ob njegovem razkrit: ju kričali. — Kar je današnji slav« ljenec storil t težkih dneh za bele Ljubljano in kot politik za svoj narod pomembnega, o tem bo pri« čala zgodovina. A mislim, da se ne smejo pozabiti rudi take stvari* Ni treba, da je Človek sam umetnik ali literat in vendar ima lahko zasluge za umetnost in litera« turo. Kaj je bil naš slavljenec Aškercu, vemo vsi. Naklonil mu je brezskrbno eksistenco, da je lahke nemoteno ustvarjal njegov genij A to še ni vse. Kot pravi epik je Aškerc potreboval impulzov od zu« naj. Vpoštevajoč to, mu je omogočil leto za letom, da je šel v svet iskat novih vtiskov, novih motivov. Brez tega bi marsikatera Aškerce« va pesnitev ne bila vzklila in zagle« dala belega dne. In mislim, da se ne motim, ako domnevam, da je bi! tudi drugim našim talentom enak zaščitnik. A propos, Aškerc! Can« kar je takoj dobil svoje »nabrežje« (spomenika seveda še ne!), Pod« lim barski svojo spominsko ploščo samo Aškerc nič in nič! Ali je tc prav? Ne bodimo krivični in ne« hvaležni! »Naša dva Ivana!« Ali bi se ne dalo pod tem naslovom napisati za našo mladino nekai takega kot pri« novedka, pravljica? Resnično, ne vem, zakaj bi se ne stavil mladini v zgled mož, ki se je vse svoie življe« nje držal devize: »Čas je zlato!« in ki se še danes ob svoji sedemdeset« letnici neomajno ravna po njej. In z njim seveda tudi drugi, ki jim življenje ni bilo praznik. Zadnj čas je, da začnemo mladino zopet zal G oru p, se je iznebil hudih pre« glavic, kar je radostno javil prija« telju Gruntarju mesca junija 1887: »Moj dolg bo zdaj — plačan Pesmi prevzame Gorup. V utorek 21. t. m. pojdem v Trst k njemu; pripelje se tudi Hribar, ki m' je to stvar nenavadno srečno uravnal (Dom in svet 1916, 252).« Ko se je pripravljal IIL zv »Poezij« in si ga dobil od Gorupa v oceno, si mu ga mahoma vrnil z opazko, da nisi kompetenten soditi pesnike, zlasti ne takega pesnika, kakor je Gregorčič, in z naročilom da naj takoj izplača pesniku po« gojno nagrado30 0 0 K. Tudi to pot si ga rešil iz zadrege, ker je po« trosil vse za delavce za negotovi pridelek (pismo dne 9. maja 1902) Potovanje v Dalmaci« joinvčrnogoro leta 1889. je jako ugodno vplivalo na samotarca Gregorčiča in ga razvedrilo; nasve* toval si mu ta izlet Ti (Slovan lata 1908, 20). Oskrbel si mu službo v Ljubljani Izza Tvojega prizadevanja je ustanovil deželni odbor imenoma za Gregorčiča duhovniške službo v prisilni delavnici. Nalašč vzpodbujati k pridnosti in vestnosti. Če smo še pred kratkim pis* legende o raznih Hotzendorfih 1 1 jim vili vence okrog glave, zakaj I ne proslavljali naših /are« zas! nih mož! Naj bi se tisti, ki so poka. zali toliko spretnosti pri opisovani l raznih avstrijskih junakov, lotil prav kmalu tega dela, ki bi bilo tega prepričanja sem — za vzgoje našega mladega rodu eminentne važnosti. Pri tem bi se bilo iz bati kajpada vsakega strankarstva. Kajti možje, ki jih priporočam« lahko mladini zaradi njih pridno: sti in delavnosti v posneman je imamo na tej in oni strani. Seveda, res je, kar pravi nekje Anastazij Grun, da so veliki možje kakor visoke gore. Od daleč se t:' vidijo vse lepše kot od blizu, to velja za velike može vseh čas v in vseh narodov in ne sme motiti Treba znati abstraiiirati! ... Pa še v nekem drugem pogledu bi nam bil naš slavljenec lahke vsem vzgled. Njemu slovanstvc nikdar ni bila gola fraza. Če bi bili mi vri umevali slovanstvo tako kakor -j;a je on, kako vse trdnejše vezi bi nas sedaj vezale drug na drugega! Živo mi je še v spominu, kak« je na šestem kongresu slovanskih novinarjev, ki se je vršil leta 1905 v Opatiji, imponiralo, ko je kot stran 3 predsednik pozdravil navzoče v daljšem nagovoru v — vseh slo« vanskih jezikih. Ko bi se bili mi priučili pošteno vsaj s-: -:i-ii in Sr« bi koliko** '.oliko slovenščini, pa b 1 un danes Srbi ne bili Balkanci in mi njim 1 zvabil Tak. ' oč za sv. !DOBde- setletnic u a vzel nas- slavijo« nec še t >, dasi nad častne nalogo, 1 -ikliče v pokrajina! svoje ožje d movinc novo ustavo v življenje in uvede novo dobo v zgodovini našega naroča. Težka nalogo, pravi , Ker bo treba temeljito preudariri sto reci in izruvat! marsikatero koreninico, ki je po« gnala in c :azrasla dobri stvari na kvar. Toda val, ki jim 'e srečna resi* tev te stvari pri srcu, zro z zaupa« njem v njega, o katerem vedo, da ie znal vedno na vse m i s 1 i t ' in da je Imel vsikdar od Hrt i oči in jasen pogled ... Naj bi bil uspeh njegovih prh zadevanj v popolnem skiadju z nje* govo veliko ljubeznijo do dotnOvii ne, v skladju z željami, ki jih l.Vv. za njo njegovo domoljubno srce! Naj bi našemu slavi j en cu vo* Čer življenja ozarjala osročevatna zavest, oa jc ZVTŠil ve!ik:> na!<>j tako, kak' r je bilo najt tlje za ob« stoj in razvoj naše velike dr/i.-e. katere sreča je tudi naša sreJ:a! —: Dr. Fr. Zbasnik: Remm.scence. Sicer sem imel že besedo. Čla« nek »V srebrni dvorani vladne pa« lače«. ki mu je dal »Slovenski Na* rod« pred kratkim prostora, bi so* dil v današnjo številko. Dasi pa sem torej imel že priliko, dati svečanim svojim Čustvom izraza, naj mi bode dovoljene povodom današnjega slavja vseeno še nekatere opazke-par misli, par spominov, par stvari ki se zaradi svoje navidezne ma« lenkosti lahko prezro, ki pa po mo« jem mnenju vendar zaslužijo, da se otmo pozabnosti... »Naša dva Ivana!« Ob dvoi« nem jubileju, ki nam ga je naklonilo letošnje leto, sem se nehote spomnil na ta vzklik nekdanjega kranjskega deželnega predsednika Winklerja. Kaj bi rekel, kaj bi s: mislil, ako bi danes Še živel? Eden od teh dveh Ivanov njegov nasled« nik, da, še več!... »Naša dva Iva« na!« Kolikrat je izrekel te besede in rudi zapisal v svojem nesrečnem »Ljubljanskem Listu« — dvakrat nesrečnem zame, ki 6em mu bil ne* kaj mescev urednik in sem se spn« čo notranjih bojev in nad vse div« jih nastopov, ki sem jih zaradi nje« ga imel s takratnim prezidi jalnim tajnikom Schwarzem, naposled zgrudil tako, da čutim posledice še danes na svojih živcih. Sicer sem se — mimogrede povedano — osveti za to! Kajti če je ubil »Ljubljansk:* List« mene, sem jaz ubil njega! Moja zasluga — ali če hočete — krivda je namreč, in nikogar dru« gega, da mu je s koncem leta 18S5 pošla nit življenja. O tem, kako sc je to zgodilo, morda o drugi priliki le pesniških, nego tudi plodov nje* govega »hriba«. Marsikatera košara polna najukusnejšega sadja, je pri« spela odondot k nama v Ljubljano V posebno veselje je bil pesniku njegov vinograd. Dne 4. junija 1902 md je pisal: Dopošiljam Ti zgled grozda kanaanskega (res!). Danes mi vcepijo takega na štiri tr« te, potem se lahko razmnoži. Lan: je mož, ki mi je prinesel cepiče imel grozd, dolg 85 centimetrov, a moja zemlja je še boljša. Prva dva grozda dobita Ti in župan. Ko mi je par tednov pozneje poslal vezilo, mi je sporočil: Goste boš imel, zato Ti pošiljam to ma« lenkost Gotovo bo pri mizi m o i pobratim Hribar. Reci mu da ga poljubljam. VeaoČ, v kako skromnih raz« merah se nahaja Gregorčič, si hva« ležno odklanjal njegove darove Užaljen Ti jih je jel pošiljati ovin« koma po meni, tako dne 15. marci-ja 1902 dve buteljki pikolita s pri« pomnjo: Jaz mu poslati ne smem. ker za vsako poklonjeno mu ma* lenkost dobim zahvalen ukor On noče vedeti, kolike sem mu jaz dolžan! ^Zraven za cvetno nedeljo dve oljkni njladi« ki a »hriba« od »hrib ar j a« »Tein »Naša dva Ivana!« Te besede je znal rajni \Vinkler precej pikre izgovoriti, dasi v istini niti Ivana Hribarja niti dr. Ivana Tavčarja n: sovražil. Bil je rajni \Vinkler v sr« cu dober človek in je nastopil mesto deželnega predsednika na Kranjskem z najboljšimi nameni za naš narod, katerega zvest sin je bil navzlic temu, da smo ga videli svoj-čas v dunajskem parlamentu v vrst: ustavovercev. V enem svojih prvih poročil, ki jih je kot deželni pred« sednik poslal ministrstvu, je zahte« val, da bodi na Kranjskem tudi no; tranji uradni jezik slovenski. V do< tičnem poročilu se nahaja stavek: »Was die slovenische Nation im Jahre 1848 mit aller Entschieden* heit fiir sich verlangte, das wird sie sich auch jetzt nicht nehme lassen!« Z Dunaja seveda pa je prišel mrzel curek. A ker tega ni moge doseči, da bi bila slovenščina po^ stala notranji uradni jezik, mu je pa nad vse laskala misel, da bi ime vsaj napol uraden slovenski list' S pomočjo tega lista je namerava vzgojiti med Slovenci novo genera« cijo, ki naj bi bila sposobna zavzet: tudi najvišja mesta, ugladiti je hotel svojim rojakom pot celo dc dvora... Seveda list vsled tujih vplivov nikdar ni prišel v oni tir ki bi mu ga bil rad odkazal on! Danes jc možno čisto določne odgovoriti na vprašanje, kdo je imel prav, ali \Vinkler s svojim »Ljubljanskim Listom« in tisti, k' so šli za njim, ali pa oni, ki so bili nasprotniki lista in njegove tendem Bog Hribarja: Mir med Slovenci! narod. Ti nisi hotel vedeti za nje, a Gregorčič se je ven in ven sporni« njal dobrot, ki si mu jih skazal O Tvoji slavni sedemdesetletnici naj jih izvedo Slovenci! Hvaležni naj Ti bodo, ker si tako požrtvo* valno skrbel za našega velikega pesnika. Brez Tebe bi bili pesnika vdu« šili d o 1 g o v i, ki si jih je bil nako« pal z nakupom »hriba« in z zgradbe hiše. Mesca novembra 1^86 ie pisa7 Holzu: »Hišo si res stavim, ali prav za prav sem jo že vzgradii večinoma je že tudi notri izdelana Nadejam se, da mi bode zavetje in pribežališče, da mi bo dom miru Nikakor pa si ne mislite, da s?m e: jo postavil s svojo močjo. In to mi bo pač precej dolgo delalo pregla« vice (Slovan 1907, 152).« Iz zagate ga je rešilo Goru-povo mecenstvo. Tebi se je posrečilo najti ključ do milijonar« javega srca, da se je siroma odprlo in žrtvovalo mnogo tisočakov za slovenske prosvetne namene. Z znamenitim honorarjem 600C kron za II. zvezek »Poozij«, ki nui ga jo po Tvoji inicijativi naka* Dr. Rado Kušej: Ivan Hribar in naša Županovanje in državno poslanstvo g. jubilarja je spadalo v do« bo, ko je stara avstrijska uprava hotela z naj nizkotne j širni sredstvi tu« di slovenskim deželam vtisniti pe^ čat germanstva, zasužnjiti jih popolnoma ideji nemštva, ki si ie iskalo proste poti na vzhod. Politič« na uprava na Kranjskem sploh ni sprejemala slovenskih praktikantov in celo pri sodiščih se je strogo šči« tilo nemščino kot edini uradni je« zik. Vsa Koroška in skoraj vsa Štajerska sta se šteli kot izključna nemška posest, tako, da zaveden Slovenec sploh ni smel upati, da dobi tam lahko boljše mesto. In kei niso dobili za kraie s slovenskim prebivalstvom dovolj naših odpad« nikov, so ustanovili zloglasne jezi kovne kurze v Mariboru in Gradcu kjer so se Nemci učili našega iezikr* in so dobivali za to izdatne nagra* de. Pošteni Nemci pri celovškem deželnem sodišču so sami imenova« li napram meni to početje nemoral* no, a navzlic temu so se našli cele Slovenci, ki so kot vodje takih kur« zov naravnost podpirali to sramotno vladno akcijo. Za naše visokošolsko dijaštvo so bili takrat velekritični dnovi. Skoraj brez sredstev z doma so se slovenski visokošolci po veliki ve« čini borili na Dunaju in v Gradcu z bedo in pomanjkanjem in meste usmiljenja in podpore so našli pri nadutih nemških kolegih pa rudi pr: profesorjih dostikrat Ie zaničevanje in animoznost. Dunajski akadem« ski senat je začel koncem prejšnje« ga stoletja znane Knafljeve ustano« ve vedno pogosteje podeljevat: kranjskim Nemcem, kamijolcem čeprav so po smislu ustanovnika gotovo bile namenjene le Slovencem. Na ta način je odrinil vsake leto nekaj revnih Slovencev od možnosti, priti s študijami do cilja in koristiti narodu. Sledila so konec, no odkrita nasilstva nemških bur« šakov napram slovanskemu in slo« venskemu dijaštvu, tako da so biU tepeži na akademskih in izvenaka« demskih tleh na dnevnem redu. Di-jaštva se je lotevala obupanost in pravna fakuiičta. glasno je začelo klicati po lasrnom vseučilišču. Situacija je bila taka dn so mo* rali mnogi nadaljne študije opusti« ti radi bolezni in betic, drugi iskati tuje pomoči v nam narodno sovraJ« ni okolici in le mali del. ki stal na lastnih nogah, se je vračal brez bri U kili izkustev in z neotrovano vedro dušo med narod nazaj. Ta del ra navadno ni pristopal k vladnimi jaslim ter sc j c posvečal večinoma prostim poklicem t. j. zd ke* mu, odvetniškemu in notarskemu. Vladi je bilo to dokaj všeč, kor je na vse pritožbo naših poslan ;v radi pomanjkanja in zap tavljenja našega uradniitva vedno lahko ka« zala na dejstvo da ni na razpolago slovenskega, vseskozi sposobnega uradniškega naraščaja, hi sistem I ar favoriziranje kurzovcev sta bila pred vsem parlamentom o pravice* na ! Tej nepošteni vladni igri ie lulo treba napraviti konec. Naši vo» dilni možje, med drugimi v prvi vr* sti Ivan Hribar, so začeli takrat z vso vnemo pripravljati tla bodoči slovenski univerzi v Ljubljani. Po njih načrtu naj bi se najprej usta« novila pravna fakulteta, da nam pre« preči nada! j no raznarodovanje Slovencev po ncniškon^cijonalnem uredništvu, če^ar strupeni vpliv je vedno bolj rušil naše narodne vrste In govorili so z vlado, ki je Slo ven* ce v parlamentu potrebovala, re^no besedo v tem smislu. In vlada se je vsaj navidezno ideji sloi on ike prav« ne fakultete kazala prijazno ter je dala za bodoče vseučiliške docente na razpolago več štipendijev za študije v inozemstvu. Treba je bilo tedaj predvsem najti kvalificiranih kandidatov. In g. jubilar je takrat zbiral neumorno in imel vsak predmet in vsako stm* ko, da, lahko rečemo, vsakega talentiranega visokošolca v evidenci. Celo osebno se je do marsikaterega po« trudil, tako mu je bila zadeva pri srcu. Našel je tudi mene in kot nje. gov štipendist sem se odpeljal je* sem 1. 1905 v Bonn. Se d anes vidim ponosno zadovoljni obraz g. j ubil mm si šel na Gradišče v ta namen, da bi poizvedel, ali jo pesnik sprejme Tvoja pot ni bila brez uspeha; Gre« gorčic je izjavil, da poprosi za ime« novano službo. Veselil si se, nadeja; je se njegove navzočnosti v Tvoji bližini; ali pesnik je nenadoma umaknil prošnjo. Na že omenjenem posetu dne 8. maja 1901 si izprevidel, da boleh« nemu Simonu ne zadostuje samo ti« sta gorkota, ki mu jo daje ognjišče nego da potrebuje poštene peciv spalnici Po Tvojem naročilu je prispela nova telogrejka s pečarjem vred dne 1.. okt. 1901 na Gradišče Prav dobro se je počutil Gregorčič poleg nje o božiču pišoč: In peč? Pozimskete ude mi greje, in ogenj iz nje se ko škratelj mi smeje«- — PeČ mu je postala celo vir poezije Dna 30. januarja 1902 mi je poslal Gregorčič dve pesmi; v pismu je hkrati naročil: »Zupanu našemu sporoči, da ono v kiticah sem zložil gri njegovi (in čegavi še?) peči rez tepečibi tudi tepe: srni ne bilo«. Pesem, ki io omenja Gregorčič ja duhovita LIH. predsmrtnica :K c Devavečnamatibila (Poezi* je DL 115). Kadar je prišel najin prijatcM v Ljubljano, sc je redoma, oglasil pri Tebi. Dne 26. julija 1897 I sem bil o taki priliki v Tvoji pisarni na rotovžu priča, kako si ga vneto nagovarjal, da naj bi zopet jel pesniti. Dne 5. avgusta 1904 mi je javil Gregorčič: Zupan me vabi v Cer« kije, a težko, da pojdem, — že zaradi »J«(oba) mi ne bo lahko«. Sele čez dve leti se je odzval Tvojemu povabilu. Bil je zadnji obisk. Dne 3. julija 1906 popoldne si ga prestrO« gel pred frančiškansko cerkvijo v svojo kočijo in ga mi pripeljal. Za nekaj tednov jc odšel potem na oddih k notarju Gruntarju. Ko se je bil povrnil, smo doživeli lep vcčei v trnovskem župnišču: Ti, Maister, tedaj nadporoČnik, pesnikova strež« niča in sorodnica Cilika in podpisa« ni: med nami je bil naš ljubljenec, prisrčni naš Simon Gregorčič: bil je jako zidane volje, poln dovtipov. Iz ust so se mu vsipala »rim krdela«. Drugi dan (27. jul. 1906) smo bili z njim vred opoldne Tvoji gosti. Pokal je šampanjec; a počilo je tu« di na ljubljanskem polju. O nevihti je treščilo v smodnikarno; močen vzriv je pretresel in preplaši! Ljub« ljano. Z nadporočnikom Maistrom sta vstala izza bogato obložene mi« larja, ko sem mu izročil spomladi leta 1908 lično vezan izvod svoje knjige, ki je bila ravnotako izšla ob gmotni podpori naučnoga ministrstva, Nadaljna zgodovina slovenske univerze je še vsem v dobrem spo* minu. Vlada seveda nikdar ni res* no mislila niti na ustanovitev prav* ne fakultete, in Slovenci sami so se pokazali nevredne velike ideje in kulturno povsem nezrele v trenot-ku, ko je Šusteršičeva večina kranj* skega deželnega zbora sklenila, da se ima univerzitetni fond, ki so ga složile požrtvovalne roke gorečih in dalekovidnih rodoljubov, uporabit' v njene strankarske interese. Ni čudo, da so avstrijske nemške univerze kakor po dogovoru za« pirale vrata slovenskim docentom hoteč s tem varovati na eni stran: svoj čisti nacijonalni značaj, na drugi strani pa dejanski zatreti idc* jo slovenskega vseučilišča. Saj je bil sklep kranjskega deželnega zbora za njih postopanje najlepša opra-vičba. Hribarjevi stipendisti smo se morah* zadovoljiti z notranjim za* doščenjem, da smo imeli vsaj prili* ko. spoznati pobližje tuji svet in fcivljenske razmere v njem, poglobiti svoje strokovno znanje in razširiti si duševno obzorje v osebnem stiki % znanstveniki svetovnega slovesa iA. bili smo, Čeprav zakopani v aktih vedno pripravljeni, zamenjati svo= je pisarne s predavalnico, kakor hitro nam zarja narodne svobode, ki smo jo slutili prihajati ves čas sve: tovne vojne, odkaže nov delokrog In zasijala je ta zarja v lepši luči kakor smo se kdaj osmelili sanjati o njej. Poklonila nam ni sa* mo pravne fakultete v dar, ampak zgradila je nam vso univerzo. Nek* danji trud vseučiliščnega odseka in sosebno njegovega načelnika Ivana Hribarja je sedaj rodil bogate sadove. Nemški učenjaki, ki so nas in nase delo poznali od prej, se sedaj niso obotavljali priznati nam popob ne kvalifikacije za profesure in na temelju njih strokovniaških mnenj so se po večini izvršila naša imeno; vanj a. To je bilo velike važnosti za internacijonalno priznanje našega zavoda, bilo je obenem zadoščenje nam in zadoščenje gospodu jubilar« fu Iv. Hribarju. Njegove proroške besede: »da ne bo prej miroval, da postane Ljub? Ijana vseučiliško mesto«, ki jih je govoril 1. 1900 raz balkon mestne hise spodaj zbranim vseučiliščnikom :$o postale živa istina. Odslej je bi :fa raamiahu učeče se mladine na do« rraačih tleh odkazana prosta pot in talentom profesorjev odkrito neo* mejeno polje. In g. iubilar ima red* jko priliko, danes sam opazovati, ka? •leo se udejstvuje v življenju narodn zavod, za Čegar postanek mu gredo največje zasluge. Mi mu štejemo v posebno čast, da je lani z osebnim obiskom na univerzi posvedočil, da je ostalo v njegovem srcu nekdanje zanimanje zanjo neskaljeno in sme uverjeni, da bo ostalo tudi v bodo-ce. NaToga, ki jo ima vršiti gospod jubilar v Sloveniji, je nad vse lepa in odgovorna: pripraviti nam mor s pod krovom naše ustave nov, udo* ben dom, pod kterim se bomo po? čutili vsi zdrave in zadovoljne. Pr1' tem delu ga bo podpiral vsak, ki čtrti iskreno z očetniavo in narodom. V prvi vrsti pa bo navezan na sodelovanje s pravniki, ki bodo ime« li ustavi in zakonom, izišlim iz le*=te vdahniti šele življenje, prilagoditi jih potrebam naroda in jih uporab* jljati v njegovem duhu. Vsi pravniški brez izjeme, služeči teoriji ali praksi, se oddolže g. jubilarju za 'vso skrb, ki jo je posvečal od nek« daj vprašanju našega vseučilišča l obče naše pravne fakultete posebej gotovo najbolje na ta način, da z združenimi močmi pribore zakonom nazaj ono spoštovanje v dr* žavi, ki se opira na prepričanje, da brez stalnega, trdnega «*eda ni mo« goče doseči blag rov miru **i da je zakoniti red najboljši obraniti zid proti notranjim in zunanjim ao* vražnikom. Gospod jubilar! Naša pravna fakulteta Vam ne more za Vaš neumorni trud, s katerim ste gradili na njenih temeljih, izraziti svoje najgloblje zahvale na lepši način nego da si usvaja popolnoma Vaše geslo, s katerim ste stopili kot pokrajinski namestnik na do* mača, toli ljubljena slovenska tla: ščititi vsikdar zakon in pravico Vsi seno si svesti, da nam edino ta pot donese rešitev in končno zrna« go, kajti lahko se zrušijo različne ideje in načrti, lahko razpadejo mesta in kraljevine v prah, vedno pa bosta ostala v vesoljstvu zmago; slavna z al-on in pravica. Univ. prof. dr. K. Hinterlechner: Ivan Hribar (n ljubljanska univerza. Bodočo pragmatsko zgodovine ljubljanske univerze bo treba brez« dvomno razčleniti v 3 poglavja: prvo bo obsegalo dobo do Hribarja tretje vse, kar spada v čas po pre* vTatu. vmes pa imano opravka s časom, ki bi ga kratko imenoval H r i« barjevo dobo. če presojamo prvo dobo popolnoma sine ira et studio, bi jo nazval nekako epične dobo. Možje, ki so se trudili tedaj za dosega slovenske altnae matris so bili brezdvoma v duhu prepriča; ni, da jih dovede njih trud prej ali slej do zaželjenega cilja ali pa so bu li vsaj uverjeni, da so ubrali v ta namen — pravo pot. Vkljub temu pa moram reči, da je bilo skoraj vse gol diletantizem. Največ izmed njih si je menda mislilo, da je cilj že do* sežen, če izposlujejo, da se gradi stavba z zlatim napisom — ALMA MATER UKIVERSITAS —. in če bo imenovanih nekaj naših mož za profesorje. Za to, da ustvarja univerzo duh, ki preveva profesorski zbor, zato ni bilo tedaj nikakega smisla, kakor ga iščemo še danda* nes v nekatjrih krogih zaman. Uni« verza ni nikako nadaljevanje sred« nje šole. Univerza je corpus sepa-ratum, ona je kulturno ognjišče neko žarišče, ki zahteva za preso« janje tega duševnega centra čiste posebno merilo, in to je bilo slov. politikom do Hribarja žalibog ne« znano: tako zelo neznano, da je na Dunaju v ministrstvu tudi poslednj: podtajnik te, sicer vse časti vredne može z lahkoto z lepimi besedam: odpravil. Saj vsi skupai niso poznal! metode, kako naj dosežejo visoki svoj cilj. Prvič ie ubrala slovenska delegacija na Dunaju metodično in zato edino pravo pot. ko se je za* vzel za ustanovitev naše univerze Ivan Hribar. Hribar je bil, odkar je stopil v javno življenje, vedno odkrit nriia« telj in velikodušen podnornik slovenske akademske mladine. Ustanovil je dijaško društvo »Radogoi«, ki ga je ves čas njegove« ga obstoja ljubeznivo negoval. Tudi ko je zavzel najvišja me* sta, ki mu jih je moglo poveriti na* rodno zaupanje, tudi kot poslance in ljubljanski župan, ni nikdar manj kal na nobeni prireditvi akademske mladine, in ni je bilo upravičene že« lje akademske mladeži, ki bi je Hribar ne bil podprl z nasveti, s svojim ugledom in tudi gmotno. Že zato je bilo naravno, da je našla ideja slovenskega vseučilišča v Ljubljani v njem najbolj navdušenega, najvztrajnejšega in najus; pešnejšega podpornika, čim je za* nisala slovenska akademska mlade/, to svojo zahtevo na svoj prj»nor Posebno važnost je pa polagal Hri« bar na to, da bi posečali naši akade* miki dotlej, da se uresniči slovenska univerza na domačih tleh, viso; ke šole v Pragi mesto v nemških centralah. S svojimi razsežnimi zve« zami med Čehi jim je v tem oziru mnogo nomogel. Ko je leta 1898 radi Badenije^ vih jezikovnih naredb nastalo moč: no nacijonalno gibanje med nem škim dijaštvom na Dunaju in v Gradcu, ko so začeli nemški burŠ! nasilno nastopati napram sloven. skim visoko^olcem, se je vnela med slovenskim dijaštvom zopet iskra želje po ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani, ki ie izza leta 1890 popob noma ugasnila. Še istega dne, 3. februarja 1898 ko je ponovil v »Slov. Narodu« »slovenski visokošolec« prvič zopet zahtevo po slovenskem vseučilišču je manifestov*] ljubljanski občinsk svet pod Hribarjevim predsedstvom in najbrže na njegovo inicijativo za pravice ogroženega .slovenskega di« jaštva in za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Drugi dan 4. febr. je bila seja deželnega zbora kranjskega. Posla« nec Ivan Hribar je porabil ti1 ko j te priliko, da se je tudi v tem zastopu zavzel za slovenske akademike in je s tem sprožil tudi ljubljanske vseučiliško vprašanje v deželnem zboru kranjskem, ki je storil potem prevažne sklepe o tej zadevi. V dd bati o Hribarjevem predlogu o ob« rambo slovenskih akademikov, Id so ga podpisali poslanci obeh teda* njih slovenskih strank, je izprego* voril Hribar znamenite besede : »Skrbeti moramo, in to bom smatra-kot nalogo svojega življenja, da se uresničijo želje vsega slovenskega naroda, da dobi bela Ljubljana že enkrat svoje vseučilišče.« To slovesno obljubo je Hribar zvesto držal Poleg dr. Danila Marajona in pozne: je dr. Karla Vrstovška, odslej za tc idejo ni bilo zvestejšega in agilnei* šega pobornika, nego je bil Ivan Hribar. V istem zasedanju deželne* ga zbora se je Hribar tudi v financ* nem odseku živahno udeleževal debate, kako naj se praktično tudi z deželnimi sredstvi približa ideje vseučilišča v Ljubljani uresničenju Živahna akcija leta 1898 sicer ni privedla slovenskega vseučili« škega vprašanja do drugega prak* tičnega uspeha nego, da je postavi* la centralna vlada v proračun za 1 1899 kakor tudi v poslednjih letih znesek K 6000.— za podporo slov naraščaju, ki bi se hotel posvetiti akademski karijeri. Predmetni uspeh je videti sicer malenkosten, vkljub temu pa je postal za našo sedanje juridično fakulteto največjega po« mena. Ta, ravno po Hribarjevi zaslugi izposlovani znesek je služil namreč izobrazbi velikega dela se* danjih profesoriev imenovane fa^ kultete. Leta 1901 je namreč oživil ma* Icnkostcn dogodek zopet misel sln< venskega vseučilišča in je tej misli dal razmaha kakor še nikdar prej. Minister pl. Hartel je obliubil meseca oktobra 1901 Italijanom, ki so jih preganjali v Inomostu, da se ustanovi za nie v treh letih uni* verza v Trstu. Mahoma je silno završalo med akademsko mladino na Dunaju, v Pragi in Gradcu. Žarišče agitacije je bilo, kar naj omenim mimogrede, to pot v Gradcu. Za razvoj ljubljanskega vseuči liškega vprašanja je bilo praktične neizmerne važnosti, da jc poslal ob« činski svet ljubljanski v tistih na« | vdušenih jesenskih dneh pod vod« j stvom tedanjega župana Ivana Hribarja posebno deputacijo k j ministru. Tedanji naučni minister i \V. pl. Hartel je bil po poklicu uni verzitetni profesor, resničen uče» njak in skoz in skoz pošten mož Ta je dal Hribarju, ki je ostal od? slej v stalnih stikih z njim, razne praktične nasvete. Poudarjal je ved; no, da naj se izobrazijo predvsem potrebni docent je, ter je obetal v tem oziru svojo pomoč. Postavka, ki jo je postavila vlada leta 1898 v ta namen v prora* čun, je ostala doslej svojemu namenu odtegnjena, toda le vsled premalega zanimanja od naše last: ne strani. Sedaj pa je omogočila Martin, da je mogel porabljati ta znesek brez posebnega hruna za podporo slovenskemu visokošol« skemu naraščaju, in pri tem je igra! Ivan Hribar zopet važno vlogo. Na* govarjal je mlade nadarjene sloven* ske juriste, da se naj pripravljajo za vseučiliške stolice, bodril jih je s svojim vedno neusahlim optimizmom in z železno vztrajnostjo, v naučnem ministrstvu jih je pa pod. piral ter je skrbel, da so se odstra. nile ovire, ki so jih delali nemško* nacionalni profesorji in drugi kro* gi. Tako je položil, kakor je mimogrede že omenjeno, pretežni d':' sedanjih profesorjev pravoslavne fakultete tedaj temelj svojemu da* našnjemu delovanju. In če je zaser dla ravno jur. fakulteta svoje sto* lice s tako razmerno lahkoto v prh meri z nekaterimi drugimi fakultetami, se mora za to zahvaliti ne* posredno — Ivanu Hribarju. Z dr* žavnimi podporami iz omenjenega kredita so šli študirat na inozemska vseučilišča namreč: sedanji prof G, Krek in dr. M. Skerl j (v Lin, sko), profesorja dr. Kušej (v Bonn) in dr, P i t a m i c ter dr. S a« g a din (v Berlin in Heidelberc) dalje prof. dr. Eller in dr. P o-1 e c ftudi v Berlin). Ni sicer dvoma, da bi vsi reda* nji napori Hribarjevi ne pomoeli še tako hitro do uresničenja vse* učiliske ideje, ako bi ne bilo držav* nega preobrata. To tudi vkljub te* mu ne, da se je izrazil svoičas minister pl. Hartel napram Hribarju, da imamo Slovenci več pravice do vse* učilišča nego Italijani, kajti volja tega učenjaka*r>oštenjaka je bila gotovo dobra, toda — nasprotna sila? Prav gotovo je pa tudi, da b* brez nrinrav, ki so se izvršile zlasti po letu 1901, in brez vse navdušene agitacije za I ašo idejo, 7 ; - nres v srce cclok mega nar izvzem ši gotove k riventikle, va po slovenski univerzi ki je ta* koj po prevratu kot nek mo pn sebi umevnega stopila zopet na plan, nikdar ne mogla najti tako srčnega in hitrega uresničenja. Da se je to zgodilo, je v veliki meri tudi zasluga Ivana Hribaria, ki jc pošteno izpolnil svojo obljubo, da smatra uresničenje ideje l j ubijan« skega vseu ',ča kot svojo življenj« sko nalogo. Srečnega ga smemo Ste* ti, da vidi to svojo idejo, stoječ na najvišjem mestu v Sloveniji, ures« mceno: Pred nekaterimi dnevi je ob* ljubil današnji slavljenec na sdrav« niškem kongresu, da se bo zavzel 2 vsemi svojimi močmi za izpopolni tev medicinske fakultete, poudari jajnč znova važnost vseučilišč za duševno živlienje in za kulturo na« roda. Spocijelno ljubljansk:* vseučr lišče pa obstoja iz p e t i h fakultet med katerimi i o tudi tehniška ki prsdstavlja sama zase dve celi visoki šoli : tehniko in montmsko visoko šolo: poslednja je celo edini predmetna institucija v vsej mladi naši državi. Odveč b: bilo onozari, ti moža, kot ie Hrib ir na potrebe šibke nase irdustrije odveč bi bilo 'ja opozarjati na po« trebo inženerskogs naraščaja, nm; ža, ki je živel toliko ča*a med brjt: Čehi, da se je sam prepričal r> t menu tudi tehničnih strok. Ravno ta fakulteta se na nahaja v največ ji stiski, ki se ii bi na dalo ? rrimemo dobro voljo pomag Vseučilišče v Ljubljani in prav p sebno tehniška fakulteta potrebuje namreč pole:: svoje i' >p >lnitve primernih prostorov, univerza -trebufe lastne strehe, vredne name« nu. ki mu služI vsa institucija: na? najvisii duševni zavod! Potrebuj* pa tudi še velike knjižnice, kakor potrebuje parni stroj primernega kotla ali vodna naprava turbine knjižnica omogoča pravo znans*ve> nesistematsko delo. Saj ie na to opozoril ravno Iv. Hribar najjasneje s tem, da ie daroval vso svojo bogato knjižnico univerzi, Že poslanik v Pragi je dalje dokumentiral Ivan Hribar svoje po« sebno zanimanje za našo univerzo ki jo je obiska! tako; po njeni utano vitvi ob prvem oddihu v Ljubljani Kot čisto posebno noto na i končno omenim, da ie bil kot poslanik v Pragi Hribar prav posebno podpi* ral razne akcije pisca teh vrstic v prospeh mineraloške rja univerzitet nega instituta. Z ozirom na vse te okolnosti sem prepričan, da bodo tu Izražene potrebe naše univerze tudi v bodočnost našle v danasn:~m jubilaru polno umevanje in podporo. A. Senekovič. Ivan Hribar in »Družba sv. Cirila in Metoda •t Ko je bil grof Taafe ministrski predsednik, so začele za Slovane v Avstriji pihati nekoliko milejše sapice. Vlada sicer ni mo^la in tudi ni hotela ustaviti toka napredujoče germanizacije, a ga je vsaj nekoliko ovirala. Da bi Nemci to. kar so na eni strani izgubili, pridobili na drugi strani, so sr ustanovili svoje društvo »Deutscher Schulverein«. To napadalno društvo je v kratkem času razpolagalo z velikimi denarnimi svotami, ter ustanavljalo nemške ljudske šole in otroške vrtce sprva ob periferiji slovenskega ozemlja, kmalu pa tudi v sredini, v Ljubljani sami. V te svoje zavode je Schnlverein vabil slovensko deco; sloven- ski starši, ki so bili kaj odvisni od Nemcev, n. pr. delavci in viničnrji, pa so bil} dostikrat kar prisiljeni, da so svojo deco pošiljali v te raz-narodovalne zavode. Na drugi strani so tudi Lahi začeli po svojem društvu »Pro I^atria« svoje raznarodovalno delo. Teda) se je v slovenskih listih sprožila misel, da hi si tudi Slovenci po vzgledu bratov Čehov listan »vili svojo obrambno šolsko društvo. Na sveti večer leta 18S4. se | sestavil o s n o v a 1 n i odbor na: e šolske družbe, kateremu jc načelo-val Luka S v e t e c in čegar člani so bili: Ivan Hribar, Ivan M u r n i k , dr. Josip V o š n j a k In Tomo Zupan. ze in hitela na kraj nesreče. Gregor* !čič je nato prenočil v omenjenem jaupnisču. Na listu, k! je ležal slu* čajno na oknu njegove spalnice, [sem našel zjutraj s svinčnikom na« pisane verze: Prejasen sinoč večer, a danes oblačen dan, — tega pa je vsega kriv ljubljanski župan! Po sveti maši si odpeljal SimD« na v svoj cerkljanski zavičaj, kjer je užival Tvoje gostoljubje. Ogla« sivši se še pri prijatelju Aljažu, s katerim sta si ogledala Bohinjsko jezero in Savico, se ie vrnil domov Smrtne slutnje, ki so ga mučile že nekaj let, so se žal prenaglo obistinile. Dne 24. nov. 1906 je pristo= pila h Gregorčičevi postelji »žena s koščeno roko« in nam da ie iztrgala za vselej. Skrbeč za to, d^ se ohrani nesmrtnega pesnika obr ličje, si nemudoma poslal v Gorice kiparja prof. P e r u z zi j a, ki mu je .snel masko. S solzami v očeh in z bridkostjo v srcu si spremljal na* to mrtvega ljubljenca na njegov: zadnji poti. Do Solkana sta Ti bila tovariša pesnikom »sjK^iskalca z Priznati mi je, da so spomini, k: sem jih nanizal tu o Tvojem razmer« ju do Simona Gregorčiča in o njego* vih odnošajih do Tebe, žal jako ne« popolni, a še nedostatnejši bi bili ako bi ne omenjal Častit ek, ki Ti jih je poklanjal pesnik o sloves« nih prilikah. Iskreno Ti je čestital k ponovljenemu županskemu vmešče: nju: »saj bela Ljubliana za Tabo kdaj boljšega naide župana?!« med čestitarji je bil Simon, ko 91 za« zrl Abrahama; s krasno ironije pol« no pesmijo je poslavil Tvojo petin« dvajsetletnico delovanja v banki »Slavi j i« leta 1901. (»Slov. Naroda 124, dne 1. jun. 1901.): Pošiljam križe Ti za jubilej. Pač križe v si imel dovolj, a zlatega ne križa — zato jaz cenim Te tembolj, to viša Te — ne niža. Slovenec slednji nosi križ, Ti tudi jih še kaj doblšl* Navada je med nami brati, da križe radi nam delč in križe prav težke! A ti pa niso zlati, J 4 ki svet ta »diči j o« bahati« Zato Te pa zares častim, ker zlati ne teži Te križ, k v Brez »križca« slavo Ti dobiš in sled nesmrten zapustiš. Pozdravljen mi za jubilej, le čvrsto s križi še naprej! Dunaj ni imel za Te zlatega križca. Za tolikoletno uspešno delo« vanje Te je gnal na Golgoto. Koli* kokrat smo trepetali za Tvoie dra* goceno življenje! Po zasluri naših srbskih bratov je strta moč zatiral, cev našega naroda in Tvojih. Zjasi nilo se je vsaj nad večjim delom na* še domovine. Za ponižanjem je pri« šlo povišanje, za izgnanstvom kra* ljev sprejem, za zasluge visoka velezaslužena odlika, poklonjena T: od kralja nase krvi, našega jezika in našega mišljenja. Pod svobodnim solncem obhajaš kot heroj zrna« g o v a 1 e c s^erndeeetletnico, h ka« teri Ti z Gregorčičem čestitam z dna srca: Stoj, solnčece, sto}! Dol* bodi dan Tvoj — vsaj tako dolg, kakor je bil življenja dan Tvojega slavne« ta prijatelja biskupa Josipa Juraja Strossmaverja! V Kotenji* dno 12* aeo*< 192L Fran Govekar: m reki. Ko mu pride današnja številka »Slovenskega Naroda* pred oči, se bo začudil. Zakaj takih mož življenje ie podobno široki, deroči reki: hiti dalje mimo brez prestanka, fdeda vsak hip nove ljudi, nove kraje, a ne ozre se nikoli in ne pomisli nikdar nazaj, kajti cilj je spredaj. Vse kar je zadaj, je brez pomena, komaj slično temnim sanjam, včasih prijetnim, največkrat pa zoprnim. Le danes je važen, jutri še važnejši, včeraj pa je že brez pomena in predvčerajšnjim docela izbrisan. Zato so vsi t! nanrzari spomini zanj brez vrednosti; znabiti jih ne bo utegnil niti čitati. In zato se nerad pridružujem množici, ki je s svojimi remi-niscencami podobna dru za drusri prav tako šablonsko ln uniformno, kakor so si rx>dobni členi velikanske deputacije, vsi v enakih Črnih suknjah in z enakimi modnimi kravatami. Stojiš med njo, srce ti kipi od ljubezni in sreče, ko zledaš, kako se ti približuj« mož - ideal: kot dijaček si mu jecljaje prvič izražal svojeKa idealnega srca idealna Čustva; potem si celih trideset let stopal za njim. ob njem . . . Trepetaš, ko ga do doki 4ftbi mak* ia teme mpt gfedaš m žarkem solncu: vse te žene. da mu pade? okolu vratu in 9Q od blaženstva raztopiš. Pa stop} On pred te. ki stojiš tu v crni suknji in modno kravato kakor mramornat kip. ti pomoli konec svo;;h prstov, da se jih utejmei jedva dotek-niti in te osTeči: »Tudi midva se že poznava«. In izzine med črnimi suknjam« in modnimi kravatami . . . Drugače ne more biti. In le senti-meutalce. premehke duše, zato včasih zaboli oko!i srca. Veliki, močni možje pa ne smejo in ne morejo biti sentimentalni in mehki: če bi obujali spomine, bi ne utesrnili misliti in delati za bodočnost. Zato jim ie prrzabliati dolžnost, zakaj cilj je spredaj in vse minulo brez pomenn. važno pa je ie danes, jutri in po^rlMem In smelo trdim, da ie prava sreča za Slovence, da Hribar ni bil nikoli sentimentalen. Zakaj sicer hI ne bil nikdar doživel svojega 70. leta. Njego-ca čudovita energija in vztrajnost nikoli uteSenn rodietnost. večno sveža boievitost. z Mskoočna Iedcuostio zvezana preračunljivost v navidezno ne-možnem optimizmu, ki je bil včasih na las sličen romantični fantastičoosti, njegova za slovenske razmere uprav frapantna organizatoma velikopotez-nost tikoma ob birokratskem pikolovstvu, vse to obenem tvori v Hribarju lip, ki mu med Slovenci ni para. Pravi ■ Ivan Pire: Ob sedemdesetletnici. Pravila, kri Jih J© sestavi! Luka Svetec, so bila potrjena od ministrstva za notranje zadeve z dne 9. aprila 1SS5. Da bf vzbudil za novo društvo vsestransko zanimanje in k sodelovanju pritegnil vse slovenske sloje, je osnovalnl odbor razposlal navdušeno sestavljeno okrožnico z dne ^0. septembra 1885. — Pravo delovanje novega šolskega društva, ki je dobilo trne »Družba sv. Cirila in Metoda«, se Je pričelo s I. veliko skupščino dne 5. j u I i j a 1 8 8 6. Na tej skupščini je bil v odbor voljen tudi gospod Ivan Hribar, ki je potem v odboru deloval do 1 9 0 6, ko radi drugih poslov, kot ljubljanski župan in deželni poslanec, v odbor ni več kandidiral. Ves čas svojega odborništva je gosp. Ivan Hribar razvoju CM. družbe posvetil svoje moči. Po njegovem nasvetu je CM. družba stopila v stik z »Osrednjo Šolsko Matico češko«, od katere je dobivala za svoj razvoj krasne nasvete in bodrila za svoje delovanje. Ivan Hribar je v odboru sprožil misel, da se s 1 o-vensko ženstvo pritegne k osnovanju ženskih podružnic. Leta 1892. se je poslala po Slovenskem pozivnica, da naj se snujejo ženske podružnice. Ženske podru žmce so se začele na to mnogoštevilno snovati in prav marljivo delovati; družbeni tajnik Je na veliki skupščini v Žalcu dne 4. avgusta 1004, poročal, da so ženske podružnice že presedale moške in da more vodstvo s ponosom beležiti dejstvo, da je v CCM. družbi slovensko ženstvo najbolje organizirano. To, kar je tainik povedal leta 1904., velja tudi še danes. Kmalu po ustanovitvi CM. družbe se je na Koroškem vzbudilo veliko zanimanje za šolsko družbo in se je ustanovilo lepo število podružnic. K temu razveseljivemu uspehu sta poleg koroških rodoljubov največ pripomogla gg. Ivan Hribar in dr. Josip Vošnjak, ki sta se vozila na Koroško k raznim prireditvam in ljudstvo s svojimi navduševalnimi govori klicala in vzbujala k narodnemu delu. Ko Je družbeno vodstvo sklenilo v Št. Rupertu pri Velikovcu ustanoviti prvo slovensko zasebno šolo na Koroškem, Je g. Ivan Hribar stav-bišče novi šoli kupil na svoje ime ter je potem družbi odstopil. V Trstu, kjer se je začelo prvo delovanje CM. družbe, je g. Ivan Hribar opetovano nadzoroval družbene zavode; prav tako na Goriškem. Ker je mnogo potoval in bil znan po vsem Slovenskem, je povsod kamor je prišel, uspešno vzbujal zanimanje za CM. družbo. Za njegovo plodonosno in nesebično delovanje v prid CM. družbe mu je odbor v svojih sejah opetovano izrekel zahvalo in priznanje. Kot ljubljanski Župan Je g. Ivan Hribar družbi ostal ves čas naklonjen, kakor popre! ter jo Izdatno podpiral. Ista mu je posebno hvaležna za krasni sprejem, ki ga je njej pripravil ob priliki 251etnice dne 3. juliji 1910. Oklic, ki ga Je takrat Izdal ljubijan. prebivalstvu, slove: »Someščani! Slovenci! Dne 3. malega srpana t. 1. praznuje vele-zashižna naša Šolska »Družba sv. Cirila in Metoda« svojo 25letn!eo. Ta dan prispo v Ljubljano rodoljubi iz vseh pokrajin naše slovenske domovine: zastopani pa bodo po odposlanstvih tudi drugI slovanski narodi. Olede na to, da je »Družba sv. Cirila in Metoda« v 2?. letih svojega obstanka Izvršila ogromno prosvetno ln kulturno delo. zdi se ml. da Je naša dolžnost pokazati jej, kako vemo to njeno delovanje cenit! in kako iskreno smo jej vdani. Zato sem naročil, da se ta dan okrase vsa mestna poslopja z zastavami, od vaše narodne zavednosti, čč. someščani, pa pričakujem, da boste slediH zgledu mestne občine.c V znak svoje hvaležnosti In spoštovanja je velika skupščina dne 3. Julija 1910 Ivana Hribarja Izvolila častnim članom Ciril - Metodove družbe. Gospodu jubilantu kličemo: »Xd multos annos!« enako ljubil ln visoko cenil — toda prejšnje delo slovenskih Sokolov se je vendar zmanjšalo; novega dela, pravega sokolskega dela. pa -niso vedeli dati — ker ga poznal niso. Nastala je stagnacija in tu in tam mrtvilo. Stoprav krog devetdesetih let minulega stoletja je slovensko So* kolstvo krenilo na pravo pot. Pričenja, če jo smemo tako imenova ti, »češka doba« našega Sokolstva šli smo v domovino Sokolstva prou* Čavat — idejo sokolsko in izvedeli smo prav kmalu, kakšno sme biti in kakošno mora biti društvo sokolsko Tu ima brat dr. Viktor Murnik ne* venljivih zaslug! Dali smo svojemu Sokolstvu soliden temelj in novega poleta. Ustanavljali so nova sokob ska društva, vsa pa na ^češki« pods lagi in ko se je leta 190o ustanovila Slovenska Sokolska Zveza, je imela včlanjenih že 19 sokolskih društev Vedno tesnejše so bile vezi, ki sc nas vezale s češkim Sokolstvom njih mtimnost se izraža v novem pozdravu: »na zdar!« Vedno više je letel slovenski Sokol, vedno resnejše je priprav* ljal svoj bodoči razvoj: Dasi član malodane najmanjšega izmed narodov je tvoril samostojno, respekt vzbujajočo skupino, ki se ni strašb la tekme na mednarodnih popriščih z drugimi velikimi narodi. Priznavaš li so nam, da smo v sokolskem sve* tu prvi za Čehi. Kakor da je slutile veliki trenotek narodnega osvobo* jenja, ga je slovensko Sokolstvo do, teklo popolnoma pripravljeno, še več, gledalo je dalje v bodočnost V zvezi s hrvatskim in srbskim sokolstvom je bilo naše Sokolstvo prvo, ki je proglasilo narodno uje« dinjenje v edinstveni državi, za po« glavitno točko svojega programa Brez oklevanja in brez pridržka! Ne za pedeset ali za sto let, danes hočemo biti in smo eno. Jugoslo* venski Sokolski Savez je pokaza' smer vsem drugim kulturnim insti« tuci jam. Neoskrunjena pa mora tudi nadalje ostati »mvšlenka sokob ska«« po svojem izvirniku. Zato kli« čemo sebi in svojemu starejšemu severnemu bratu svoj jugoslovansk »zdrav o!« Ob pregledu teh treh dob v raz« voju našega Sokolstva ne moremc iti mimo našega jubilar j a brata Iv Hribarja. Doživljal je vse tri faze tega razvoja, a ni jim stal samo ob strani, sodeloval je ob njih, sodelo« val aktivno in inicijativno. Zlasti »češka doba« našega Sokolstva je imela v njem, ljubitelju Češkega na. roda, poznavalcu njegovih razmer njegove povestnice, njegovega so« kolstva, najboljšega in najizvede* ne j šega pospeševatelja. Pa že L 1875 ga štejemo med odborniki ljubi jan* skega Sokola. Pravo njegovo sokoL sko delovanje je pričelo, ko je stopil ob 25 letnici ljubljanskega So« kola 1. 1888. njemu na čelo kot sta« rosta. Na tem mestu je ostal polnih sedem let. Kaj je pomenila ta do« ba za Ljubljanskega Sokola, ve ce* niti oni, kdor pozna neumorno de« lavnost in agilnost tedanjega njego« ve ga staroste. Sokola, ki je bil do« tlej le nekako životaril, je narav« nost vzbudil v novo življenje. Danes more naš slavljenec 2 zadoščenjem zreti na svoje sokol« sko delo. Gleda jugoslovensko Sokolstvo v mogočnem razvoju, vi« di je na zmagoslavnem pohodu, a je ni več vnanje sile, ki bi mogla ra pohod zavreti ter ga potisniti nazaj Na tem razvoju ima brat Ivan Hri* bar svoje neoporečne zasluge od prve slovenske dobe pa do jugoslo* venskega preokreta v našem Sokol« stvu. Zato mu kličemo Sokoli: »Na zdravje! Nazdar! Zdravo! pogovora, nI bilo tedna, da ne bi tičala za kakšno kljuko vrat njegova poset-nica. Id je molče trobentala: »Iskal sem Vas, a ni Vas bilo v uradu!c A polez vsejra tesra je se utesrnil aranžirati bankete, izleta in kongrese ter jim določati do zadnje pike ves potek: sestavljati jedilnike, točke pozdravov, paradna oreseisčeaia, izmišljati delikatesne specijalnosti — neverjetno a resnično velik režiser! Nikoli ne pozabim, koliko sem pretrpel kot njegov tainik cb konsrresu slovanskih novinarje/ v LJubljani: končno sem fizično omagal A kongres se je izvršil z največjo točnostjo, gostje so bili obdarovani promptno vsi enako s knjigami, slikami, razglednicami in vodniki, kakor je določil Hribar: pogoščeni so bili v Vintgarju s postrv-mi, ki sva se jih peljala osebno naroČit, razveselierd z umetalnim o*nJem na Blejskem jezeru, ki sva se za peljala osebno pripravit ter očarani v postojnski jami s koncertom in piknikom, ki sem za moral iti osebno uprizorit Hribar je mislil pač na vse, ln na nobenem gledališkem odru ne delujejo tako točno rekvizite, pogrezala, erme-čl, bliskajoči In treskajoči aparati, kakor je funkcioniral njegov aranžma. Ker je sam delal za desetero marljivih in talentiranih mož, na ie zahteval tudi od drugih mnogo. Kdor ni mogel te Hi X njegovih očeh duševen Nekoč izkopal v gozdu le drevesce in v svoj je vrt presadit mlad vrtnar; škropil koren mu, sleherno peresce zarmo in ko dne je ugasnil žar. Toda čez leto dni vrtnar odreže divjaku gozdnemu vršiče tri; na mestih cepi ga, skrbno obveže, da vnamejo trovrstne se kali. Kako razvilo popje se mladike pod spretno roko negovtlca je, oko ni videlo še lepše slike od te, ki vrt tako krasila je. Kdor mimo šel, čudč se vsak je ustavil, strmel v drevo — trovrstnl sad in cvet; pojil sreč, vrtnarja je pozdravil , ki ustvaril je, česar ni videl svet.— Drevo to, glej, je naša domo-. vina — trovrstnl cep: Slovenec, Srb, Hrvat: vjedinjen narod skupna je očina, kjer prost in združen v vek je z bratom brat. In Njega že zlaJi jesenska zarja, ki cepil nam je Čudežno drevo; še pozni vnuk pa vrlega vrtnarja s hvaležnim srcem sc spominjal bo. Saj On, ki zbudil v žitje je cepove, plemen sorodnih sam je živ glasnik; v drevesu pa^ ki siplje nam sadove, si zgradil trajen, večen je pomnik. Dr. Vladimir Ravnihar: Na zdravje! Nazdar I Zdravo! Po češkem vzorcu smo Sloven« ci 1. 1863. ustanovili svojega Južnega Sokola. Toda od sokolske ideje kakor jo umevamo dandanes, Južni Sokol in za njim »Sokol« v Ljub* ljani nista imela mnogo več kakor ime in kroj. Telovadili so prva leta prav mnogo in vztrajno. Takoj prvo leto zaznamuje 60 telovadcev Najvišje število kaže leto 1871., katerega leta je obiskovalo telovad« nico nad 2000 oseb — 200 članov, nad 100 »pripravnikov«, nad 80C dijakov in ravno toliko vajencev Telovadili so brez gotovega telo« vadnega sestava* »Učitelj telovadbe« se je za vsako uro pripravljal iz tedanjih nemških učnih knjig o te« lovadbi. Poseben odsek je prevaja' tehnične izraze iz nemščine na slo« venščino. Plod tega dela je bila knji* žica »Nauk o telovadbi« I. 1867., ki je doživela celo svojo drugo izdajo leta 1869. Telovadbi brez gotovega sestava je pripisovati, da se je Šte* vilo telovadcev krčilo od leta do le« ta, dokler niso končno telovadnico pohajali samo nekateri izbrani telovadci. Le ti so morali pri vsaki pri* liki izkazovati svojo spretnost m telovadsko »umetnost«. Vsa ostala množica Sokolov telovadnici ni prL šla blizu. Naše Sokolstvo je s če« škim izgubilo vsak stik. Največ vzroka, da se je zane« mar jala telovadba, pa je najti v tem, da je bila slovenskemu Sokol* stvu poverjena prevažna naloga, da bodisi posredno, bodisi nepo* sredno posega v narodno*politiČnc življenje naroda slovenskega. Ob njega preporodu je igral Sokol prve vlogo. Pod rdečo srajco so bila sr« ca, plamteča svetega navdušenja za narodno stvar, nastopali so vnema* joči govorniki, nosili med ljudstvo narodno zavest, mu vzbujali narodni ponos, mu odpirali oči — dokler ni spregledalo. Sokoli so dajali si« jajnim slovenskim taborom pester okvir. In dobili smo slovenske de« želne in državne poslance, občinam so stopali na čelo slovenski možje Ljubljana, dotlej v nemških ro« kah, je dobila slovenskega župana — starosto »Južnega Sokola« dr. E H. Costa! To delovanje tedanjega našeg? Sokolstva je bilo specifično »slo« vensko«, bilo je to Sokolstvo »zedb njene Slovenije«, in pristno sloven* ski se je glasil njegov pozdrav: »Na zdravje!« Slovenijo so prebudili! Povsod je bilo živahno gibanje, rodilo se je društvo za društvom in kaj kma« lu so ta društva prevzela naloao, k; jo je bil doslej izpolnjeval edino le Sokol. Ni sicer prejenjalo navduše* nje, tudi se ni zmanjšala priljublje* nost Sokola med narodom, ki je rdečo srajco in sokolje pero vedne pravcati Selrmademan, Slovan najčistejše ga američanskega značaja. Toda »Amerika« je bila zanj Češka in vsa Evropa. Življenje ln potovanje v tujini ga je naučilo zvezati vsako idejo s proračunom In tega uka se je držal. A ne le tega. V tujini se le uveril da »kdor le malo hoče, velikega nikoli ne doseže«. Zato jo hotel vselej največ, da je dosegel mnozo. In tretje geslo mu je bilo: »Čas je zlato«. Tako je nastal v nJem hladni računar, ki je bil hkrati idealist, tako Je postal iz mengeškega kmatJškega dečka, ki se ie v Stud en tov skfli ulicah ubijal z nemško gramatiko, PO vsem Slovenskem svetu znan mož najvišjih ciljev: prijatelj ruskih in srbskih ministrov, čeških voditeljev, s katerimi ie snoval zaroto proti germanstvu, tovariš slovanskih veltfinančnikov. s katerimi ie koval orožje proti silnemu sovražnemu kapitalu ter je bil v stikih z največjim parobrod ar jem v južni Ameriki, da bi zvezal Jugoslavijo z ArgentiniJo ter jo osvobodil iisodnega madžarskega vpliva. Med fem ko iS lzpodkopaval prestole in majal državne meje, pa je utegnil se temeljito baviti z drobnim zavarovalnim in velikim bančnim delom, voditi po potresu razsulo in znova se dvlgajočo prvo slovensko mestno občino, se boriti zanjo, za slovensko urriveraa slovenske srednje) ln obrtne šote io šolnike, sa to upravne uradnike v dunajskem parlamentu In boriti se z reakcijo v de-čelnem zboru. Vse to obenem! Le kdor sam mnogo dela, lahko sodt kako gigantsko delo je prenašal ln zmagoval Hribar s svojima le dvema ramama. In celo oni, ki ga je gledal pri tem delu, mora strmeti, da za je zmagoval tako malenkostno natančno in čudovito lehkotno. Absolvirati vse tisto ogromno število občinskih, gremij al ni h, mestnega Šolskega sveta, klubovskih, bančnih, raznih društvenih, parlamentarnih in neštevlimh tajnih, političnih in finančnih sej. na vseh razprave voditi In sam predlagati in debatirati, že to Je nadčloveški napor. A ljubljanski mestni arhiv in njegova registratura sta polna Hribarjevih dolgih in temeljitih lastnoročno pisanih poročTl neštevilnlh iniciativnih predlogov in spomenic: vsi akti urad-ndštva tekom njegovega skoraj petnajstletnega županovania pa so stilistično in gramatikaino prekorigirani ln lastno ročno aprobiranl po njem. ĐU je župan, ki brez svojega podpisa nI pustil v svet niti papirne krpice, ln ni se zgodila niti najmanjša za-devica, ne da bi bil on sam poprej o njej govoril z referentom ln določil njene rešitve. Vedel, vodil ln reše/al le sam vse. NI minilo dneva, da ne bi ležali po uradniških mizah njegovi listki s 5tc-■vjfjcamj ajfog, o fcj^sdh (s .zahteval Dr. Fr. Iiešič: Iz spominov. Dragi Ivane, Tvoja zvezda ie komaj vzhajala, ko sem te vide. prvič. Bilo je to leta 1893. Dijak je pripotoval v Tvoje Cerklje; boječ je še bil na svetu. Majhna je bila nezgoda, ki se je zgodila pri večerji, a dijak je pri tem opazil, da je njegov gostitelj odločen mož, k! ljubi red. Vidiki so se širili, pogum je ra-stel in ljubljanski profesor se je se* stal s Teboj na Tvojih slovanskih potih. Ko sem v nekaterih društvih osobito v Matici Slovenski zače gibati Jugoslovanstvo ter je v Ljubi ljani izšla »Hrv. knjižnica«, si ml izrazil posebno zadovoljstvo: rabim ta izraz, da pokažem, kako sem se čutil napram Tebi: zdel si se mi velik gospod, ki se dviga daleč nad poprečnost. Pa si tudi zares bil po: nosen župan ljubljanski, ki je nosil glas slovenskega mesta daleč pc svetu. Ali se spominjaj ljubljanske proslave stoletnice Napoleonove Ilirije? Govoril sem o Vodnikovih »oživljenih« in »zveličanih« Ilirijah ter o — polomljenih zna« čajih. Ta izraz se Ti je zdel klasičen — na kaj ali koga si pri njem mislil? Da bi zgodovinski spomini onih let (1909—10) dobili realnejšo vrednost, si sprejel moj predlog ter dal Ljubljani Gajevo ulico Vrazovo ulico in Hrvat, ski trg. Beseda je odjeknila v Zagrebu in Zagreb je dobil Sloven* sko in Vodnikovo ulico. V žaru dunajske cesarske milosti se nisi svetil: zato nisi mogo' biti več župan. V brezskrbne j ših urah pa si se razgovarjal o velikih dogodkih, ki so bili zgodc*vinska nujnost: Srbija pride od juga, ru* ska zastava zaplapola v Karpatih Kje bo prijatelj, kje neprijatelj, to sva videla na svečanosti Palackega in na sokolskem sletu v Pragi leta 1912: naš Beograd, Petrograd, Pa* riz in London so nastopali tam skupno — obkoljen je nemških dr« žav je bilo vidno, Italija je cincala ne vedoč, kam — in v pričakovanju večjih in velikih dni sva se v slovanski Pragi v jutranji zori pobra« rila. Par tednov pozneje smo v Ljub« ljani pri Dragotinu Hribarju obe« d ovali: srbski ministrski predsednik, državnik in učenjak Stojan Novakovič, Tresič*Pavičič, Ti in jaz. Bilo je to nekoliko dni pred iz« b ruhom balkanske vojne. Dr. Skubl se je pozneje zanimal celo za — obede. V poletju 1914 sva se priprav, ljal a na pot v Rusijo, a namesto v Rusijo sva prišla v avstrijske ječe ljubljanskem deželnega sodišča: Tebe je sprejela celica-samica dne 17 avgusta, mene pa 19. avgusta. Napis nad Tvojo celico je kazal da je bil notri — »Inquisit Johann Hribar«, napis nad mojo celico pa da je bil tam »Inquisit Franz Ile« šič«. Avstrijski paragraf 58., c, ki vodi med življenjem in smrtjo, se je raztegnil nad mene in Tebe, ln tisti, ki so ga hoteli izvrševati so govorili: »Ne are le za ta in ta čin, der ganze Ilešič und Hribar taugen nichts». Naravno! Sodili so takrat c e i lo najino preteklost, ki je bila poi svečena Slovanstvu in s tem na-sprotna Avstrijanstvu. Spadala svu med tiste, ki so z vsem svojim živ* ljenjem pripravljali dogodke in utirali pot, po kateri naj bi prišla Jugoslavija« To je ena vrsta današnjih Ju* goslovanov: druga vrsta so tisti, ki so med vojno spoznali čas in vneto rušili Avstrijo: tretja vrsta so oni, ki so postali (vsaj po imenu) Jugo« slovani post dj^erimina, ad fa 6tUIDj..B Mnogi izmed onih, ki so tfilcfat gledali solnce ljubljanskih ulic, ni«; so hoteli več biti najini znanci in so govorili: »Kaj vprašaš mene? Jaz ju ne poznam.« V celicah, sol sednjih Tvoji in moji, so pa vzdl* hale duše mladeniče v, dijakov, najinih tovarišev, t . • Svet se je zganil v fečalifi. Kopi na zemlja je odmevala od grmenja tonov, morja so zaplala od vožnje silnih brodov. Avstrija ie tonila. Jugoslavija jo vzhajala in srbski vojak ii ie zastraiU niiad^ živ ljenje- M 1 Dvakrat si me, kar se spominjam, zval v aktivno politiko; nb sem se odzval; ostal sem na t>ot: profesure, ki sem si i o Izbral v mla. dih letih. A s te poti pazno motrim \se javnes tudi politično življenje in sem rad, da Te s prijateljskimi pogledi morem spremljati po visokih potih, kamor Te ie zanesle vztrajno in plodovito delo celega Tvojega življenja* Tvoja zvezda sije seda) na zenitu. Lepo je, če človek obhala svojo sedemdesetletnico v takem sijaju ln v taki moči, kakor T L Da boš v tej luči dobro videl vse, kar zahteva naše nacionalno in državno jugoslovansko edinstvo o tem je uverjen Tvoj prijatelj ki Ti piše te spomine. Slatina Radinci, 8, septembra leta 1921, i revež aH lenuh. Jaz n. pr. sem bil v dobi njegovega Županovanja referent mestnega Šolskega, sveta (kasneje stavbni poročevalec), obenem zapisnikar sej občlnskeza sveta, mestnesra gremija in odbora obrtnih nadaljevalnih šol, hkratu še urednik »Slovana«, urednik Hribarjevega političnega tednika »Slovenije« in — vodja gledališča. No, vse to je bilo malenkost. Naročal mi je še pisati na ministrstvo vloge za slovensko vseučilišče v Liub-Uanl, odgovarjati s članki v »Sloven. Narodu« na napade v opozicionalnih dnevnikih, zastopati za pri sprejemih ln spremlj evanju slovanskih zostov po mestu, pripravljati oficijelne obede i. dr. Tako kakor Jaz Je bila vprežena večina magistratu eza uradništva. Živo. nervozno, raznovrstno, zato pa tudi oživljajoče delo, ki vzdržuje Človeka elastičnega, mladega! A delali smo na magistratu vsi veselo, saj smo videli, da dela — naš župan še desetkrat več! In potem se js zgodilo, da deželni zbor in odbor kranjski nista hotela dovoliti slovenskemu gledališču nobene deželne podpore več: Dramatično društvo pa Je izjavilo, da ne more torej vzdrževati več slovenskih predstav, ako mu mestna občina mestne subvencije ne podvoji. Hribar mo Je takrat poklical ter mi dejal: »Gledališče prevzame začasno mestna občina, a VI boste ravnatelj!c Takrat sem bolehal na akutni Tlie-atritis. Zato sem se pokoril z veseljem. Ko pa sem koncem prve sezone pri obračunu, ki je izkazoval — a^ podpori letnih 26.000 K! — suficit,/ d katerim Je češka pisateljica Gabr. I -dolžitev. Ni si dal dopovedati in je odpovedal službo. Čepel je zopet v kotu, razlagal svojo učenost, jedel je krompir s kolerabami in je pušil slabe cigarete. Marazovič je bil hud na njega, a Jonet ni razumel po dalmatinsko. Sprehajala sva s Hribarjem vsak dan po dvorišču in včasih je nama stražnik dovolil celo zvečer, da sva posedela skupaj po večerj\ Nekoč je prišel k nama, ne vem od kod, rdeč šampanjec; pila sva ga na ono bodočnost, ki se Je nam takrat zdela tako blizu. Usoda je naju združila in pobratila. V začetku decembra je bil prost in je odšel. Jaz sem ostal tam še nekaj dni. Ko sem bil prost, sem ga šel obiskat. Pri odhodu sem opazil, da mi je sledil detektiv prav do vrat. Ker bi torej obiski obema lahko škodovali — se nisva videla več, kajti vojaška oblast je smatrala njegovo bivanje v Ljubljani za nevarno. Odpeljali so ga v Abtenau na Solnograškera, nas pa so par mesecev na to odpeljali zopet na Grad in od tam v dolnje-avstrijska taborišča. Ko je prinesel »Slov. Narod« vest, da ležim ranjen v Melku, je bil med prvimi znanci, ki se je oglasil — ln sicer Iz Mozirja, kjer. je bilo njegovo novo bivališče. Po domovini je zavel nov duh. Bilo je že tri leta od naših prvih dni na ljubljanskem sodišču; naše nade so se uresničevale, naše misli so zrna-1 govale; kakšno zadoščenje za vse, kar smo doživeli med tem. Videla sva se zopet v Pragi na majskih slavnosti pri »Zlati husl«, ko se je slavnostno obnavljala ona prisega zvestobe ln zavezništva, k! se je zanjo vse Življenje boril in je v teh časih slavila sedanje zmagoslavje. Daleč so bile naše ječe ln zapori, polni nad smo šli v bodočnost, ki smo jo pripravljali. On je bil poklican boli, da je šel spredaj pred drugimi, ker je hodil ono pot z nami. Toda o tem bo govorila zgodovina. Hotel sem se ob tem Jubileju spomnti onih naših dni. Drugi jih niso videli, zato radi pozabljajo nanje. Nam pa so ostali v živem spominu. Takrat smo bili sami in zapuščeni s svojimi mislimi In nadaml, načrti ln obtožbami, dejanji in zagovori, a bili smo kakor seme v zemljo zakopano, da Iz kali požene nova pomlad; vedeli smo, da nas je mnogo na zemlji :n pod zemljo in da moramo zmagati. On je bi! med nami, ki smo Hli pod zemljo in smo se skozi rmo boril k luči svobode. Dr. Fran Goestl: Ivan Hribar in njegov „Slovan Vse življenje Iv. Hribarja je bilo posvečeno propagiran i u vseslo-. vanske ideje med Slovenci. On je najmarljiveje in najuspešneje deh> val zato, da so se Slovenci seznanjaš li z drugimi slovanskimi narodi in si s tem pridobil nevenljivih zaslug. Omejim naj se na tem mestu le na štiri letnike »Slovana, katere je (z dr. Tavčarjem) izdajal 18S4—1887 L^stanovil je ta »politični in leposlovni list« v oni dobi, ko se ie bil unel srdit boj med »radikalnimi« boritelii za narodna prava in privrženci vlade. Verujemo, da so tu* di ti bili overjeni o pravičnosti svojih nazorov ter smatrali svojo pSlovanovim« letnikom, katerim ku ... da bi vedeli, kako mislimo nanje, ki trne za nas . . . A zmotil sem se: Hribar ni trpe! brez dela, zakaj celo v pregnanstvu ie imel dela celo preveč. Učil in naučil se ie docela francoščine ter prevajal La Fontainove basni, Flanberta. Bourge-ta i. dr., bavil se je znova temeljito z italijanščino, prevajal Boccaccia, Atti-lia Barbiero t. dr., študira! novo dr. Breznikovo Slovensko slovnico ter čital ogromno leposlovnih in znanstvenih knjig. Andrejkovo knjigo »Slove-nisehe Kriegs- und Soldatenlieder« ie prejel z resnično radostjo in objektivno pravično kritičnostjo. In vedno mi je odgovarjal po nemško. Ko pa ie bil prestavljen v konfina-cijo v Mozirju, mi je začel pisati zopet slovenski. Odobraval je mojo akcijo za Slovensko Matico, a dostavil: »Hvaležnosti sicer ne boste želi. dsč oa boste imeli prijetno zavest uspeha.« In tako se je zgodilo. Ko sta se hrvatski sabor ln za njim Tresčecovo Hrvatsko kazalište na jesen 1. 1917. pokazala odločno jugoslo-venska. mi je na moje poročilo oisal Hribar: »Ljubljana in Zagreb! Vso razliko čutim prav dobro, dasi sem o živb'eniu v obeh mestih poučen le iz časnikov. Dobivam namreč ves Čas »Obzor«. Že Vojnovičev večeri Kje bi pri nas kaj I tacega bilo mogoče, kje bi naše filistr-stvo, ki se šopiri na prvih mestih, dobilo poguma, da slavi moža. nad katerim je zašlo solnce vladne milosti! Izgled: dr. Ilešič.« Ko sem se loti! akcije za obnovitev slovenskega gledališča ter sem javil Hribarju, da skušamo ustanoviti Gledališki konsorcij z delničarji, mi je odgovoril: »Vprašate me za moje mnenje o gledališči. Hm, jaz iz daljave vem le tolika da si vsak »pisar« jemlje pravico, napadati Vas in mene in da časniki — celo leposlovni — te napade radi sprejemajo, la vendar sva oba imela najboljšo voljo in VI tudi prav IspUi uspehov. A seveda: ljudje, ki nikjer bili niso, pa vendar mislijo, da vse najbolje znajo, tega nikdar priznali ne bodo . . . Delniška družba! Pojdite no! Umetnost — tedaj tudi dramatska — je stvar vsega naroda. Zato je gledališče javna zadeva in spada v delokrog dežele. Mesta le subsidi-jarno! Ko pridejo mirni časi, tedaj se razmere Čisto gotovo temeljito izpre-mene. da bode tudi našemu gledališču zasinila zarja srečneža razvoja. Pa še konsorcijev ne bode potreba! Verujte mi: iz strelskih Jarkov pride čisti rod!« Tako je imel Hribar tudi v tei zadevi nrjuc samo alede noveaa roda is strelskih jarkov njegova sodba še ni potrjena. Iz Mozirja se ni vrnil v Ljubliano. nego je živel še nekai mesecev v Pragi. V -Narodnih Listih« (z dne 21. januarja) sem čital v češčini nekaj Hribarjevih fejtonov in iih prevel na slovenščino. Izšli so v št. 5.—7. »Domovine«, ki sem jo ureial leta 1918. pod naslovom »Iz spominov na polminolo dobo«. TI podlistki mi zbujalo nado. da ie pisal Hribar spočetka svetovne dobe svoje memoare, morda celo svoj dnevnik. Ako zagledajo kdaj luč dneva, bodo d miocen donesek naši narodni zgodovini. Ko se je vrnil v Ljubljano, mi ie poslal za »Domovino« dva podlistka »Ovaduštve in ovaduhi« (št. 18) in »Ne bod'mo šalobarde!« (št. 19. in 30. 1918). V današnio jubilejno Številko »Slovenskega Naroda« se prilegajo iz omenjenih Hribarjevih spisov tile stavki: »V tuiini sem storil sveto orisego. neustrašljivo in dosledno delovati za veljavo svoje materinščine. Ostal sem svojej prisegi zvest. Slovenščini vedno in dosledno prvo mesto! Naj si bode kjerkoli!« »Jezik ie podoben kovanemu de-nariu. Ce a* skrivač v akriniL & ou$ j ne koristi. Le če ga pametno uporab-I ljaš, se lahko povzpnaš do blaginje. 1 Tako je tudi z jezikom. UuM ga, koli-• kor hočeš: mrtvo sredstvo ti ostane, dokler z rabo njegovo ne noka^tž, da kaj velja. In kar velja tvoj jezik, veljaš' tudi ti!« »Čisto vest imam. Ljubiti svoj narod, delovati za njega srečnejšo bodočnost ne more biti zločin . . .« »Bil sem vedno zvest sin svojega naroda, nikdar nisem skrival svojih slovanskih simpatij . . . E, pa šta Bog dade!« Značilni, resnični stavki . . . In nato ie odšel v Prago kot pooblaščeni minister in poslanik ter se ie vrnil v Ljubljano kot prvi pokrajinski namestnik svobodne Slovenije, še malo. pa bo naš prvi sk>venaki veliki župan! — Reka njegovega življenja hiti dalje — vedno širša, vedno globlja, vedno koristnejša in vedno krasnejša. Mi, ki stojimo na bregu, io pozdravljamo in se je veselimo. In ker smo, žal. sentimentalni pišemo takale — spomine. Pristopajte k „Jngo- stouenslii nr?af!£i"! *tev. zov .olu> tifH«r\i n7iivv/iy*» &cya?ian7r* i»jw, a rrarn- r. po obliki in vsebini nI enakih v književnosti slovenski.« Ponosna — a resnična beseda! In še danes, po 35 letih, lehko velja kot resnična. Se vedno se naša knjU ževnost lehko s ponosom ozira na te letnike »Slovana«. Mnogo publi« kacij je Izšlo od takrat, zelo se je obogatila naša literatura, pojavili so se novi talentL nove struje, — a »Siovanova« vrednost sc ni zmanb šala, ostala je in ostane trajna. Možu, ki nam je rodil ta list. ki ga je vodil 4 leta, ki ga je boga* ti! s svojimi prispevki, moramo bit: hvaležni Četudi se ni mogel posve« tiri književnosti in časopisju slo* venskemu v večji meri, ker so ga pri tem ovirali mnogi njegovi drugi posli, vendar si je pridobil s »Slo* vanom« toliko zaslugo, da se ga bo moralo častno in hvaležno omenja* ti, kadar se bo govorilo o našem ča. sopisju. Mož, ki je deloval in tipol za slovansko idejo, doživel je njeno zmago, doživel pa je tudi zadoščenje za svoja prizadievanja in svoje trpljenje. Dospel je na najodličnef« še, na najvišje in najvplivnejše, a tudi najodgovornejše mesto v do» movini. Uvcrjeni smo, da bo zvest svojim življenjskim idealom, na tem mestu deloval v prospeh naro* du slovenskemu, v Čast vesoljnemu Slovanstvu. In vseh rodoljubov srč» na želja je, da ga Bog ohrani Še dok go vrsto let tako čilega in delavne« ga, kakršen je ob svoji sedemdeset, letnici 1 Inž. I. Turk: h&n Hribar kot pospeševaielj kmetstva. Sedanji pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar je znan in prb znan gospodarski talent. O tej nje govi vrlini bo vedela povedati prav mnogo zgodovina prestolice slovenj ske. Kot politika in diplomata ga cenijo visoko tu in onstran naših mej, se zlasti pa med slovanskim svetom. Toda molokomu je znano da je naš dični Ivan Hribar tudi iskren prijatelj ter pospešcvateli domačega kmetijstva. Svojo neizčrpno energijo je po.-svetil Ivan Hribar na kmetijsko-so* snodarskem polju zlasti povzdig: kmetijstva na Ljubljanskem barju V ta namen je ustanovil 1. 1900. z nekaterimi svojih ožjih prijate;jev in somišljenikov »Društvo za posn,--vanje obdelovanja Ljubljanske^:? rja«, ki mu je načeioval ves čas c-:-sto;a in mu načelu je še danes. Društvo je bilo ustanovljeno v času, ko je bilo drugod moderno bar sko obdelovanje že v popolnem raz* mahu. Zategadelj se ne more pona> sati, da bi bilo nekaj novega zapo* čelo. Doseženega pa ie bilo prav mnogo že s tem, da je društvo z vse vnemo, vztrajnostjo in požrtvovab nostjo presajalo tuja izkustva novo-dobnega barskoga delovanja na do. mača tla; saj se je na ta način po* stavilo tudi naše barjanstvo na edi no pravo podlago znanstvenega kmetijstva. Če hočemo pravilno presoditi in oceniti kulturno delo »Društva za pospeševanje obdelovanja Ljubljan. skega barja« pod Hribarjevim predaj dstvom, si moramo predočiti kub turno stanje Ljubljanskega barja ki kršno je bilo pred ustanovitvijo *■'•-. Duševna tema in siroma; štvo sta dotlej neomejeno vladala na tej obširni in plodoviti barski planjavi. V dim fn pepel so spremi* njali Barjani svoj šotni barski svet kakof da bi bil ta svet ničvredna in brezpravna zemlja, ki se jo mora čimprej s požiganjem uničiti Milijonske vrednosti so se na ta način pognale z dimom v zrak in vse to za peščico pepela, na katerem je slonela vsa tedanja barska kultura na Ljubljanskem barju. In, če bi ne bilo društvo ničesar druzega doseglo, nego da je skoraj docela odpra* vilo ta barbarski in roparski način barskega obdelovanja ter do male* ga razpršilo oblake dušečega dima raz Ljubljanskega barja, bi bilo že v tem uspeha dovolj. Toda mi opa« zujemo na Ljubljanskem barju vse. obči gospodarski napredek, ki ie ves sad, društvenega neumornega delovanja. Naloga, ki si jo je stavilo »Dru* štvo za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja«, ni lahka in je bilo treba zaradi tega n?nomega in smotrenega dela, da so se prema* gale in odstranile mn i »stranske zapreke, ki so stale i pe aemu delu nasproti. Boriti se je bilo društvu zlasti proti prastarim, podedovanim navadam, ki se jih Barjani prav ta* ico krčevito drže, kakor naši kmeto* valci sploh. Izp odbiti mu je bilo sto-rere pomisleke in presodke, k iso jih imeli Barjani proti uporabi mo* dernih kmetijskih sredstev in pri* pomočkov. Zato si je moralo dnu štvo zaupanje pri Barjanih šele pri« dobiti, da je moglo razviti svoje plodonosno delovanje. Še nam je v spominu, kako so barjani z glavam: majali, ko so videli trositi umetna gnojila po prvih poirkuševaiiščih »Blažev že^en« so dejali. In prav ta »žegen« je in bo še rosil blagoslov na Ljubljanskem barju. Započeto delo še ni in tudi ne bo tako kmalu dokončano. Eno pa je že zdaj gotovo, da ie »Društvo za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja« pod modrim Hrb barjevim vodstvom vzbudJio in ohra nilo zmisel mi Barjanih za novo* dobno barsko obdelovanje. Tc zmisel je močno utrdilo z vzgledi na podlagi številnih poizkusov, ki so Barjanpm odprli oči. Zato se je upravičeno nadejati, da postane Ljubljansko barje še za vzgled na* nrcdujočeniu domačemu kmetijstvu kakor hitro se povojne razmere nekoliko urede in ublaže. In, ko slavi Ivan Hribar svoje sedemdesetletnico, se tudi Barj'ani s ponosom ozirajo nazaj ter se s po.-sobno hvaležnostjo spominjajo mo: ža, ki je zastavil mnogo dela in tnu da za njihovo stvar. Želijo mu. da bi še dolr!o vrsto let čvrst in zdrav deloval za svoj narod. Ras to PustoslemSek: Dslskovfden politik. Slsoveneo je v svojem bistvu konservativen zato najraje hodi po že dobro izhojenih potih, po katerih so stopali že njegovih pra* dedov pradedje. Ta njegova kon* servativnost se javlja v njegovem zasebnem, kakor tudi javnem življe* nju. Zato smo se najraje obdajali s kitajskim zidom in višek modro* sti in pametne politike so skozi de* setlerja zrli naši voditelji v paroli inizdaj se u se i svoje kljuse«. Kdor ni hodil natančno po potih, ki so jih predpisovale »v starih šegah ; rjenie postave« ali si je drznil ozn ar je vati nove ideje, ta je veljal med Slovenci najmanj za fantasta bilo med nami le malo mož, l:i so se dvignili nad to omejeno obzorje in se povspeli do nazirania in prepri* čanja, da za narodič, tako neznaten in maloštevilen, kakor je slovenski ni bodočnosti, ako so s srcem, pred* vsem pa z razumom ne opre in na= sloni na svoje močnejše rodne brate In med onimi redkimi Slovenci, ki so se osamosvojili ustaljenih tra* dicij stare domače politike, ie bil med prvimi — Ivan Hribar Morda je to naključje, eno ;c pa pri tem čisto gotovo igralo veliko vlogo, dejstvo namreč, da je Ivan Hrb bar črpal svojo vzgojo iz češkega studenca in vzrasel v moža sredi svojega slovanstva krepko se zave= ako no ne za heretika ali celo za dajočega češkega naroda, dočim sc ... 1 • 1 i ITD, T-l n fi r»rt li t-l Hnflai T.n.m.ii' narodnega izdajalca. Ko je Matija Majar med nami je! oznanajti slovansko idejo, so se mu pri nas smejali in ga proglašali za blaznega fantasta, ko pa je Vraz M propovedovati narodno edinstve Jugoslovenov in se zavzemati za popolno stopi j en je naših treh nare* ci j v en književni jezik, so ga imenovali »Narobe*Katona« ter mu pritisnili na čelo celo pečat narodne* ga izdajalca. Pod takimi pogoji se* veda pri nas za te velike ideje ni bilo dosti plodnih tal. Zato je pri nas bujno rastcl in cvetel kampani* Lizem in provincializem in ko so se slovenski politiki ob koncu koncev vendarle povzpeli preko tega plota do zahteve o »Združeni Sloveniji«, je bil to dogodek, ki ie ^revoltira! vso našo javnost in desetletja o*ta; alfa in ornega vse slovenske poli tike. Spričo takšnega razpoloženja vsi naši politiki dotlej zajemali brez izjeme svojo naobrazbo zgolj iz nemškega vrelca. Tako je postal Hribar prepri« čan oznanjevalec češko^slovenske vzajemnosti, tako je postal ognjevit propovednik velike vseslovanske ideje. Doma in med brati. In zgodilo se je, da na slovanskem severu in vzhodu niso skoraj vedeli za slo* vensko pleme, pač pa so dobro po* znali — Ivana Hribarja, ga cenili in uvaževali V domovini pa ga nisc razumeli, ker jim je tuji duh omra* čil vid in tuja vzgoja otopela srce. Za optimista so ga proglašali blago* zvočno eni, fantasta so ga imenovali drugi. Pomilovalni, često na tudi za* niče valni posmeh je veljal vsem njegovim idejam. Toda on je stopal krepko in smotreno naprej po začrtani poti. Z delom se je uveljavil v naši Javno* J sobnoeti tea si izsilil ugled, uvažs* vanje in spoštovanje. Imeli so re» špekt pred! njim in uvaževali so ga. a eno na njem so smatrali kot nedo. statek, kot slabost — njegovo neo« maj no slovansko prepričanje, nje* govo skalnato trdno vero v zmago slovanske stvari, V tem pogledu ga njegovi pri* i a tel j i niso razumeli, njegovi poli* tični nasprotniki in avstrijska vlada pa so se ga bali, Skušali so mu iz* podkopati tla in strmoglavili so ga kot ljubljanskega župana. Pa je prišlo L 1912., ko je slo« vanaka misel na Balkanu slavila svoje prve triumfe. Na čelu tiste maloštevilne občine slovanskih pravovernikov v Sloveniji, ki so ne pokoljebivo verovali, da se bliža ve* liki dan Jugoslovanom in Slovanom je bil Iv. Hribar, Osnoval je takrat »Slovanski klub«. In na prvi odbo* rovi seji pri »Zlatorogu«, živo so mi ostale v spominu njegove bese* de, je povdarjal, »da se moramo pripraviti, da nas ne najdejo veliki dogodki nepripravljene«. No, v to smo imeli le malo časa Avstrijska vlada je instinktivno čutila, kaj se pripravlja v »Slovan* skem klubu«, za to ga je spomladi 1 1914. razgnala. Ko pa je izbruhnila svetovna vojna, ie vse njegove otb bornike dala enstavno pod ključ ali jih sicer spravila v varno. Tudi tu je bil Ivan Hribar prvi, za njim pa vsi drugi po vrsti: dr. Ilešič, pa dr Lah, Zalar in končno tudi jaz, Življenje Ivana Hribarja kot panslavista, kot sotrudnika in pri jatelja dr. Karla Kramara je takrat viselo na lasu. A 06tal je v svoji vo« ri neomajan tudi v teh najtežjih ča» sih. In ta velika vera Ivana Hribarja in številne občino slovanskih pravovernikov je pomagala: pre; stavljala je in prestavila gore. Danes so po pretežni večini svobodni vsi Slovani in med njimi tudi najmanjši med malimi — Slovenec, Hribarjeve ideje zmagujejo kampanilizem se umiče na vsi črti in velika ideja narodnega in držav, nega edinsrva v zvezi s slovanske mislijo je na zmagovitem pohodu! Zažarelo je solnce slovanstva in jugoslovenstva, ki ga je napove« doval desetletja kot dalekovb: politik Ivan Hribar, in mi stopamo nasproti veliki bodočnosti navzlic in vkljub malim dušam, preko katerih gre življenje svojo pobedo-nosno pot! Fran Bonač: Pokrovitelju in tvsspCie.^leiju si podjetnosti. Že prvi Ljubljanski velesejem jasno priča o lepem razmahu in na* predovanju slovenske industrije In obrti Pred neda\mim časom pa sta bili ti velevaini panogi našega go* spodarskega življenja še zelo sla« botni cvetki, ki sta se plaho stiskali v kot, kakor da bi se bali, da ju ne pohodi brutalni korak graditelja mostu »vom Belt bis zur Adria«. Stara Avstrija s svojimi okostenelimi, večinoma plavokrvnimi birokrati sploh ni imela, v dijame« tralnem nasprotstvu z Ogrsko, ni koli pravega smisla za pospeševanje industrije in obrti Najmanj pa sc se mogli nadejati slovenski podjet* niki kake podpore od sovražne nam države. Pri vseh oblastih, ki so jim bili na čelu večinoma predstojniki Nemci,, so se naši industriji in obrt' delale ovire kjer le mogoče. Da od nemških denarnih zavodov- ki so še pred dobrimi 20 leti dominirali v Sloveniji, ni bilo pričakovati nikakc podpore, je samo ob sebi razumljive Neprecenljive zasluge si je nrb dobil današnji jubilant, g. pokrajin? ski namestnik, minister Hribar z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke, v kateri so takoj spočetka slovenski podjetniki, zlasti začetni; ki našli krepko gmotno oporo. Kot župan je vedno v najizdat--nejši meri podpiral vsako akcijo, kr je stremila za zboljšanjem materi--jalnega položaja slovenske obrti in industrije. Bil je vedno med prvimi kadar je šlo za to. da se pospeši in vzpodbudi slovenska podjetnost Ni mogoče dovolj preceniti o^rom; vAu zaslug, ki si jih je pridobil g jubilant za povzdigo mlade domače industrije in obrti posebno v časr po potresu, ko sc je začela dvigat-iz ruševin pomlajena moderna Ljubljana. Gospoda ministra in pokr nrmestnika Hribarja imamo slovem ski obrtniki in industrijci zatorej v kar najlepšem spominu. Usoda je prekinila za nekaj let njegovo delo, posvečeno povzdig* slov. gospodarstva: tembolj smo jr hvaležni, da nam ga je zopet vrnila. Imel sem kot predsednik velesejma čast. osebno razkazati g. ministru razstavo in bil sem priča, s kako ra* dostjo je opazoval pokret vsake pO: samezne firme, in kako intenzivne je proučeval vsak napredek. Mi sa< mo želimo, da bi nam dobra usoda ta izredni, lahko rečemo, prvi gospo= darski talent v Sloveniji, še mnoge let ohranila na velevažnem mestu kamor ga je postavilo zaupanje kralja. Dovoljena naj mi bo majhna reminiscenca iz težavnih eksistenc; nih bojev blagopokojnega mojega očeta! Dokaže naj, kako izredno naklonjen je bil g. jubilant domač^ podjetnosti. Bilo je v času, ko sva se z očetom odločila zgraditi v tc daj zelo zapuščeni Čopovi ulici kar: tonažo tovarno. Morala sva seve; da, kakor pravi nemški pregovor kuhati z vodo in gledati, da bova iz* ha j al a s kolikor mogoče majhnim kreditom. Prosila sva mestno obči? no, da zaradi kanal na Čopovi ulici Od tega kanala ie bilo odvisno grad beno delovanje. Mestni stavb, urad ni hotel o taki zeradbi na občinske stroške ničesar vedeti, ker je mora kot urad premotriti zadevo stroge s fiskalnega stališča in je bil kredit za take zgradbe takrat že izčrpan Nato se je obrnil moj oče naravne st do takratnega župana Hribarja ir mu je izrazil svojo prošnio. G. župan se je podrobno informiral c projektu in si dal predložiti sitna* cijski načrt tovarne in kanala. Na* to je telefonično dal naročilo, da naj mestni stavbni urad takoj predloži mesinemu obč. svetu načrt z? zgradbo projektiranega kanala, čer mesto ne bo imelo od takih investicij nobene škode in treba je da poc piramo slovensko podjetnost! In kakor vselej, je g. Hribar tudi to pot na pravem mestu uveljavil ener* gieno svojo voljo. Par let nato «ra se zgradili v Čopovi ulici dve velik' moderni hiši in bi bil moral mestni magistrat itak zgraditi kanal v tej ulici. Na drugi strani pa je bivši g župan storil neprecenljivo usluge možu, podjetniku, začetniku, ki sc je svojega dobrotnika do smrti ved.-no spominja! z največjim spoštovanjem in z iskreno hvaležnostjo. Ferdo Ka ris: Pot življenja. Bilo je pred <5. leti. ko sem bil prestavljen v Ljubljano, kjer sem preživel pet srečnih in veselih let Sam veseljak, sem si pridobil v kratkem velik krog veselih prijateljev, katerih pa žalibog ni več med nami. Eden teli prijateljev je bil tudi Lovro Zvab, bivši legionar z Vukasovič - Stiblc-lom in Hubmajeriem, Žvab, ki je bil bolj resen, me je večkrat pokaral in zahteva!, naj čitam knjige, ki mi jih je donaSal, ter hodim ž njim. Pokoril sem se mu ln mi ni žal, temveč sem mu ostal hvaležen. Užival sera v njegovi družbi; oko in srce se mi je odpiralo, ker pred seboj sem videl 201etni mladenič ideale, ki so mi bili dotlei še tuji. 2vab me Je odvedel v gostilno k »Avstrijskemu cesarju«, k mizi učenjakov, k! jim Je na čelu sedel Levstik. Sprejel me ie z opazko, »da naj le pridno poslušam«, k družbeni mizi. Neki dan me peljt Zvab k Cimpirma-nn, kjer me predstav! kot fanta. Id b! se rad kaj lepega naučil. Hromi Cimperman me je veselo sprejel in bil sem še mnogokrat pri njem. Ali vendar vsa ta družba mi je bila preučena, in 2vab sam nedostopen ob preiskovanju starih grobov ln njih napisov kakor: Popoviča, Somma-ripe ln dr. Predstavil me Je pa 2vab pri »Perlin-cu« tudi elegantnemu gospodu, ki m! Je takoj od vseh najbolj ugajal. Ril je Ivan Hribar! Imponiral mi ie fe tedaj prav ta- fefc Juto taias. Jo jsc* rjdi ^ m g* sem bil vsiliiv: a spoStoval sem ga globoko, ter sem se mu večinoma Ie neopazen približeval v gostilni ali kavarni, k mizi, kjer je sedel. In s slastjo poslušal vse. kar je govoril. Po 5 letnem bivanju v Ljubljani sem bil premeščen v Trst Tja s© je preselil tudi 2vab. Tedaj je Ivan Hribar večkrat zahajal v Trst Njegov prihod nas je vedno razveselil. Bodisi, da nas je o njegovem prihodu obvestil blagi Vatroslav Ho:z alt da ga je kdo zapazil na ulici, smo tekal! po mestu prijateljem naznanjat, da je gospod Ivan Hribar tu, naj rridejo zvečer vsi v »C:tainico« ali v gostilno k »Bella don-mV Tam smo se ga srčno radovali !n naš sloveči kvartet: Bartel, Vadnjal, Uršlč In Bunc, pozneje: Bartel, Mušič, Maclier in Bunc (edin zadnji je še živ), mu je zapel marsikako pesem. BiH so to za nas pač najlepši trenutki. Ker smo bili tedaj v Trstu ie narodno zelo šibki in skoraj brez inteligence, smo smatrali g. Hribarja za nekaj vzvišenega In to tembolj, ker je bil on edin!, ki nam Je nosfl duševno moč in bodrila Iz Ljubljane. Pa tudi kot »SokoU sem prišel v njegovo bližino. Mislim, da jc bilo pred 33 leti, ko le Tržaški Sokol povabil Ljubljanskega Sokola k bratskemu objemu ln k telovadbi v Divačo. Dospeli smo tja prvi Tržačani in čakali smo na peronu ljubljanski vlak. Ko je dospel, sem pozdravil na čelu Tržaškega Sokola kot starosta — I Ivanom Hribarjem. Pa kaj se nj Je dogc dilo! Akoravno sem gledal imlemu bral v obraz, so mi beiede zastalo in nisam mogel povedati tega, kar je čutilo irce, ker stal s»m zopet pr*d njim, ki *em g* občudoval ln spoštoval. Od tega čas-a pa »ranim sliko Sokolov izletnikov, da \]^.:\\ sto starosto Ivana Hribarja ln še marsikoga druge ta ua njej. In zopet so tekla leta. Hočtf aoM morai sem mora] odk)žirJ sokolski kroj in ga zamenjati s »cesarsko uniformo«. Imel sem lopet večkrat čast videti .^upajia stolnega mesta Ljubljana — Ivana Hrloar-Ja, ko se je pripeljal z vlakom v St. iViar na Krasu. Kadar mo ?e zagledal. \e atot-'U k noni in vselej >«ni rred njim ancl cosarsko kapo. Nekoč mi pa tvspod župan omeni, da ne salutiram pravilno! Odgovori! sem nr.:, dr. salntlran pokrit le sv;* predstojnikom in Jrranceljnt;; župoru tlri-barlu pa se poklanjam z ođkrtto glavo. $ podano desnico m prijaznim nasmehom mJ le dal razumeti, da imam prav. Premeščen v Oortoo, sem tam 5e zadl-njikrat videl g. Hribarja kot župana l]u!y ljanskega In sicer pri pogrebu neumrljivega Simona Gre^orc^a, katerega je spremljal kot prijatelja in v zastopstvu Ljubila* ne k večnemu počitku. Prišla je vojna ln kmaht na to smo ogorčeni zvedeli novico, da jo g. Ivan Hribar aretiran. V ljuJskcm vrta in v čitalnici smo o tem sramotnem nasilstvu debatirali. In tedaj sem rekel Ivan Hribarjevim prijateljem In čestilcem: »Ako Bog Hribarju zdravje da, pride še? v Ljubljano za guvernerja!« Pa če zmagajo? se i« oglasil neki go«;L>';*t ln ž njim kmalu zadoščenje, dn Jo bil Imenovan Hribar mlmstrom - postanA KQ v Pragi. V letošnji sr>om!adi sem ga vide! pr« vSC kot ministra - poslanika pred kolodvor mm v Mariboru. Tudi ru je stopi] k meni in soprogi z onim prraznim nastopom, ki ga d;čl v vsem njegovem življenja Izrazil sem svoje veselje nad njegovim dostojanstvom tn nisem m<>£el zamolčat! tc* I je, naj b! se vrnil kma!u v JuToelavIjo, kjer potrebujemo petero Hribarjev. 2el!a se ml je IrpoInHa! sem se irru kot namestnika v Slovenib" ob pn«eru v Mariboru v hnenu državnih vpokojoncev p ikhr.il in mc lo njegov krasni minlstrsl-il kroj očaral, so ml besede zopet zastale in govorilo je le srce: Bog Jivi gospoda guvernerja Slovenije 1 Danes pa kličem k njegovi sed:-m!o-setletnici: Čuvaj nam Bo? ua$e?a jubilanta, našo diko in očeta še mnogo, mnogo let! Milan Band. fvan Hribar i slovensko novčarstvo. P;iic dvadeset codina moderne je bankarstvo bilo u Sloveniji jjoto« vo sasvim nepoznato. Bile su tamg tek »posojilnice in hranilnice«, pa kreditne zadruge, dočim pravih ha* ru:ka nije bilo. Pos.io rceskompta, te financiranja trgovaca i Industrijalac ci vršili su do Sloveniji veći ban* kovni zavooi iz Graca i Trsta, jer se u ono doba ni'e polagala vafooat na to, odakle ulazi kapital u na5a poduzeća. Na ovu se ie tačku k on« centrirala sva pozornost Ivana Hrb bara, koji jc položio prije 20 ^xiin.i tcmeij'e slovenskom bankarstvu osnutkom Ljubljanske kreditne banke. Znao je, da je slovenski kas pital jos nrcslab da se može osloniti na vlastite noge, pa se je obazro za najbližim slavenskim kapitalom ! našao £a je u braće Čeha i Hrvata. Živnostenska banka u Pratfu i Prvu hrvatska štedionica u Zagrebu, koji su zavodi već tada zauzimali ugled« na miesta u novčarstu bivše monari bije, kumovali su osnutku Ljublj, kreditne banke i cio niz godina stas i ali su tom zavodu o bok savjetom, kreditom i potporom. Imao sam prilike, da prijo r»wrni najst godina stupim u službu Ljrb* ljanske kreditno banke, pa sam veČ onda, u mladim godinama moiim, promatrao iz bliza rad Ivana Hriba« ra na polju osamostaljivanja slovenskog novčarstva, na mradjanju bani kovnog kredita i na prvim počeci« ma finansiranja valjanog slovenskog trgovca i obrtnika. Za svaki, pa j najmanji bančni posao, Hribar se ie intenzivno zanimao. Svakog jo da* na u stanovito vrijeme — ma da ie bio prenatrpan poslom kao naČeb nik Ljubljane i generalni reprezen* tant »Slavije« — dolazio u banku, gdje bi mu se referiralo i o najn*z* natnijem poslu. Svi važniji dopisi, nosili su njegov potpis. Davao bi sa« vjete, informacije, direktive, ukratko bio je već tada organizatorom : inicijatorom onih poslova, koji su banku podignili na stepen na kome se danas nalazi. Glav« nu je pažnju upro na što bolju orgn= nizaciiu mreže brmčinih filijala, jer je upravo kolosalnom dalekovtd-nošću upoznao važnost koncentra« cije kapitala. Kao prva nikla io po* družnica u Splitu, srcu naše Dalma* Kranjske i Dalmacije učvršćivala : izgradjivala, Za njom je sledila po. družnica u otud jenom Celovcu, pa je tim osnutkom stvaren jak finaru eijalni otok u moru pan germanske ekonomske ekspanzivnosti. Poslije toga obratila se pažnja Trstu, gdje je osnovana treća, važna podružnb ca, a zatim se je mreža proširila na Goričku, pa na Bosnu, tako da je za par godine obuhvatila sve centre naše trgovine i industrije. Eto ta bankovna politika, koja nosi na se* bi sve oznake jedne jnke individualnosti, djelo je Ivana Hribara i mi koji smo imali prilike da upoznamc sve dobre strane toga rada, mora« mo danas da k ons t a tu jemo, da je je nastojanje Hribarovo okrunjene potpunim uspjehom. Kod nas se mnogo politizira, kod naa se najbolje energije troše u besplod* na debatiranja. Ivan Hribar posve* tio je naprotiv dobar dio života plodnom radu, pozitivnom stvara« nju, čvrstoj organizaciji naj valni« je grane privrede: novčarstva, I tu je postigao uspjeh, s kojim ae mo« že ponositi kao malo koji naa javni radnik. Zagreb, 14. sept 1921, D/. Alojzij Kokalj: ■vaiiii Hr.barju, možu dela in uspeha ob njegovi sedemdesetletnici. Možu narodne odločnost L Ko vstopil prvič v javnost našo, povsod je vladalo mrtvilo, Slo ven k sovražniku na našo po dušno hodil je krmilo. Brez prave narodne zavesti tedaj smo bili, brez ponosa^ zato sovrajf imel nas v pesti, njegova sekala je kosa. Tedaj si, Ivan, Ti nastopil, sovražne mede nam razkropil zavesti narodne učil si. nam narodni ponos odkril si. Če vsi Sloveni smo zavedni, na rod ponosni in napredni od naših trsrnv tja do plusa —• to Tvoja večna je zasluga! Zastopniku češke vzajemnosti. A ne samo naš rod iz duše, TI ljubil si i rod Libuse; od vseh strani tedaj omrežan ljubezni Tvoje bil deležen. Ljubiti nas učil Husite, sovrage Nemcev si srdite, junaške Češke Taborite, Slovane silne in odkrite. Po Tebi Čehe smo spoznali, zljubili in srce jim dali, od njih pričeli se učiti, kako se domu posvetiti. In zgledu češkemu sledili, moči smo domu posvetili. .Nesmrtna Tvoja to že drujra za rod slovenski je zasluga! Vseslovanu. A" v duši svoji, silni, čvrsti, bil Vsesk)van si v prvi vrsti, saj videl bratskega Slovana si od Urala do Balkana. Pokazal si nam zlo O&rmanstva, odkril nam blagor si Slovanstva. njegovo bitje, veličino, slovansko silno domovino. Učil Slovane si ljubiti, učil slovansko si nas žiti. odkril si, da od vekov veka |>o Moskva naša sveta Meka. Će danes bratje nam Slovani od reke Volge vsi poznani do makedonskega so juga, to f-^ia Tvoja je zasluga! Ljubljanskemu županu. Ko so podzemske strašne sile Ljubljano belo v prah drobile, ko ljudstvo v divji je bolesti obupno begalo po cesti — kdo v stiski strasni silni, bil ljudstvu angel je rešilni? To bil si Ti! Iz svoje krepke volje in moči si v razvalinah pokopano ubogo rešil Ti Ljubljano. Kot ptica Feniks preroiena, ponosna, zala. pomlajena, Ljubljana je. ta Tvoin hči, Iz Tvoje volje in moči! 20. IX. 1908. Septembra mrzli dih slovensko je ravan opalil in požgal; vse cvetje nam pobral s slovenskih je poljan septembra mrzli dih . Od naše bil krvi krvav njegov korak in v spremstvu bili srd, sovraštvo, sila smrt . . . Življenje Tvoje večna bitka, življenje T vole brez počitka je de!u posvečeno bilo: sadu dovolj je obrodilo. in že krvav ie tlak od naše bil krvi! Septembra mrzli dih življenje dvojno stri in dvema svet neznan in dvema grob teman prezgodaj je odprl septembra mrzli dih. »Mučencev sveta kri roditi mora sad . . . Slovencem bo Sloven odkrit, u dan, iskren, bo zopet bratu brat!« tako učil si Ti. Mučencu. Zvonovi žrtvam so odpeli . . . Kot volki, tigri vsi zbesneli tedaj srdito naskočili so Tebe, da bi Te ubili. Saj Tebe, dični, za očeta dogodkov teh druhal prokleta avstrijska kruta je imela in Tvoje je krvi želela. Ker svetu si odkril krivico, ker svetu si odkril resnico, krivico moral sam trpeti, za dom si moral krvaveti. Preganjan in pregnan v tujino zapustil milo domovino mučencev naših Ti si prvi — otel se komaj strašni vrvi! Ko vojska vsepovsod divjala in v naši krvi se kopala, tedaj si ječal Ti v proenanstvu — prorok Človeštvu in Slovanstvu! Veleposlaniku v Pra*L Za večno ne! Saj Rog pravični usode strga! tok krivični, v novi red je svet postavil, krivice strasne je odpravil. In nove. mlade ie države vstanovil narodne in zdrave, ki jim podlaga je pravica, svetinja sveta jim resnica. Tedaj Ti krati Osvoboditelj, rodu slovenskega spasitelj, poveril v Pragi je naporno, poslanca mesto odgovorno. Tam mož si bil na pravem kraju — v kraljevskem svojem si sijaju med nami. Čehi. znova spojil vezi Hubezni in podvojil. Če Čehe. nas. ljubezen veže, če strte so sovraga mreže, pregnana če sovražna kuga, edino Tvoja ie zasluga! Kraljevemu namestniku. Kot Kristus, od sovragov križan, pred ljudstvom bil ponižan, do dna i Ti trpljenja kupo izpiti moral si gorjupo. Od mrtvih vstal je naš* Spasiteli. ljubezni, bratstva nam učitelj, slavil sija ine svoje zmaere čez vse peklenske ie sovrage. Tako trpljenje se končalo i Tvoje, solne* zasijalo je zopet Tebi in nemilo usodo končno razpršilo. Slovanstva prvi blagove^tu!!* kraljev] prri si namestnik, v Njegovem svetlem da imenu dobroto, mir deflš Slovemi. Zato dolžnost ie naša sveta, da kličemo: »Na mnosra lata namestnik dičn! naš kraljevi!« Fran Podobnik: Izza dijaških let. Bilo je leta 1868. Tedaj je snro* žil takratni gimnazijec Ivan Hri* bar misel, da bi si dijaki višje gim* pazi je ljubljanske ustanovili lepo* 'sloven list. Zbral ie majhen krog navdušenih mladcničev, ki so mu obljubili sodelovati in podpirati ga z leposlovnimi spisi razne tvarine Vi porodil se je »Slovenski Mlade« aič«. Urednik mu je bil Ivan Hri, >ar, kot sotrudniki smo mu bil: med drugimi Anton Koder, I. Be* iienk pod psevdonimom Premisi Ljudevit Škufca in moja malenkost Hribar je bil oživljajoča moč, iz* »odbujal nas k vztrajnosti, sam je jinogo spisoval in strogo ocenjeva' iaše proizvode; hvalil je, kar je bi-V> dobrega, grajal, kar je bilo manj« vrednega. Razmnoževali smo list ^vtografičnim potom in ga razde* lievali dijakom višje gimnazije Žal, da ga je profesorski kolegij pc kratkem življenju ustavil, p odeli vš: nam ukor in kazen. Ko sem nekoč povprašal ta« kratnega glavnega ravnatelja zava« rovalne banke »Slavije« g. Ivana Hribarja, kdo da ima izišle številke »Slovenskega Mladeniča«, mi je re* kel, da bržkone g. Ljudevit Škufca ki je bil tedaj župnik v Kranjski gori. Obrnil sem se nanj s prošnjo naj mi na moje stroške priskrbi prepise vseh številk »Slovenskega Mladeniča«, a nisem dobil odgovo« ra. Škoda, da se je po Škufčevi smri ti izgubil list, ki naj bi naa v naših starih letih spominjal na našo mla? dost in zaprisego, vse svoje življe* nje neumorno delovati na prosvetnem polju v blagor mile naia do* movine. Mislim, da se nihče reda: njih mladih sodelavcev ni izneveri' storjeni zaprisegi, kar je brezdvom^ no j ubil ar jeva zasluga. Danes ob sedemdesetletnici vzornega delavca na polju narodne prosvete kličem kot bivši sotrud-nik in sošolec: »Bofl živi našega prebla"ega Cibilarja še mnoga, mnoga leta! ral« V Mariboru, dne 10. septe/n bra 1921. Ivao Podraaj: Iz spominov na težke čas?. V dobi svetovne vojne, ko amo trpeli vsi, kj naa je vzel habsburški Dunaj rid piko, ao ee godile stvari, ki bi se drugače nikdar ne mogle zgoditi ... Iz ječe, v katero so me odpeljali kot drŽavi nevarno oaebo — v policijskem protokolu so me imenovali krat-komalo slavDilla in le v oklepaju erbo-fila — sem moral po kratkem odmoru k vojakom, kjer ae mi je na neverjeten način posrečilo, da ao me kot politična zanesljivega poslali k vojaški pisemski cenzuri. Kot cenzor sem prišel v čuden stik z našim sedanjim kr. pokrajinskim namestnikom g. Ivanom Hribarjem, ki fe bil takrat inteniran v Abtenauu. Vedno sem spoštoval Hribarjevo osebnost in občudoval njegovo vseslo-vanako prepričanje. Spominjam se. da mi je bilo vselej neprijetno, kadar so ga njemu nasprotni časopisi napadali. Z velikim zanimanjem sem sledil razvoju njegovih politično - gospodarskih načrtov. Videl sem v njem moža širokega svetovnega obzorja, predvsem seveda njegovj slovansko mišljenje. Ko sem pri Sel k cenzuri, g. Hribarja ja so nisem poznal osebno. Spoznal sem ga komaj po prevratu, ko je odhajal kot naš poslanik v Prago in pozneje, ko smo bili juqoslovenski novinarji gostje češkoslovaške republike. To se pravi, preje sem ga poznal sami iz njegovega javnega delovanja. Pri cenzuri smo imeli strog ukaz. da moramo pisma, naslovljena na osebe, ki jih je vseboval poseben indeks, predati naravnost komandanta e#*nzur«. V kpkfrnem duhu s:> bili sestavljeni ti indt?ksi, priča dejstvo, da je Mla na indeksu vojaške cenzure na Reki celokupna duhovščina na otoku Krk brez navedbe posameznih imen. Med temi politično skrajno nevarnimi osebami je bil tudi /ar. Ivan Hribar. Sicer je bil moj takratni komandant d:»ber Slovenec, ki ni preganjal nikogar, toda je predvsem vojak cesar mu ns more zameriti noben pravičen Jugosloven. Priznati moram, da ml ie iel na roko v marsičem, v vojaščin oziru pa je bil brez | i Iona. Kot v »j«k sem se ga bal, k»" ■* [e hal tudi on višjih komandantov \j previdnosti, da ne bi komandant rele lažhenlb | red-pisov pošiljal pisma ia g. Hribarja n* vrhovno cenzurno • • eljstvo, pred vsem pa iz spoštoval do vel lire g a inj.il ki je trpel za f\ oje slovnnf-prepriesnje, sem vsa pisma z naslovom na g. Hribaria, ki so prišla v m:>je ro ke, zaprta opremil z uradnim cenzurnim žicom, jih zalepil z od tiskam službenega pteuigonl>-vensko zaroto« pri bivši c. in kr. vojaški < cenzuri. Naj živi kr. namestnik jrosrp, Ivan Hribar 1 I. J. Štefanov: Njegov Tusku! v Cerkljah. Širokopleči in krasen razgled nudeči Krvavec, stoječ liki prednja straža Kamniškim planinam, kraljuje nad ravsezno ravnino, ki jo tvori trikot: Kranj — Kamnik — Ljubljana. Nekako v sredini med Kranjem in Kamnikom leži ob mrzli in prozorni R°ki prijazno selo Cerklje pri Kranju, ki fe dobilo svoje ime od prekrasno, veliko-žnpnte hišo božje. Okolica je divna, polje, pomešano z malimi otoki gozdov, je preskrbno obdelano in dosti rodovitno na vsakojakih oratarskih pridelkih. Pridno gojeni vrtovi don^šajo ob cesu dobrih letin obilocra, raznovrstnega, da, tudi plemenite/za sadja. Ravno tako je dobiekanosna čebcloreja, ker poljedelci se^Ajo v teh krajih mnogo medeno-đič'oee ajde za tečen domači kruh in zelo upoštevane ajdove žganjce. V tem prijaznem gorenjskem selu. daleč od posvetnega hrupa, si je postavil Ivan Hribar svoj predivni dom, svoj priljubljeni mu Tuekul: tu «i odločiva od napornega duševnega in telesnega delovanja, tukaj si utrjuje in poživlja svoje utrujene in prenapete živce. Vili podobno poslopje fe zgrajeno v eno nadstropje ter stoji ravno nasproti že zgoraj omenjeni cerkvi in *e? t razredni ljudski šoli ob neki po-anski cesti. Za poslopjpm na severni strani se razteza obziren, z vi«okim zidom obdan vrt. V tem vrtu rac t* mnogovrstno sadno drevje, ki daje obilo plemenitega sadja v dobrih letinah: prav posebno pa so odliku jek) v tem ožim žlahtne vr«to okusnih hrusek, na katere je gospodar ne malo ponosen, kadar mu ucodna, solnčna, nogoda pripomore pridelati izredno orjaških ek-§emr»taroT. Hribarjev intimni prijatelj v Cerkljah je bil do svoje smrti tamošnji nadučiteli - vnlja župan in poštar, rojeni v Planini nri Rakeku, Andrej V a v k e n, navdušen Jugosloven. Tavken je bil veleposestnik, njegova gostolfuhna hiša je bila zatočišče mnogoterim revnim dijakom ne samo cerkljanske žnonno, nego tudi drugih slovenskih pokrajin. On je bil tudi skladatelj ali urednik raznih cerkvenih pesmi, ki se se dandanes prepevajo po pokrajinskih cerkvah. V Vavknovi hiši. kjer je bila tudi gostilna je bil kot stalni gost Davorin Jenko skladatelj nase d r i a v n e himne >Bože pravde« in rM slovtonske maneljess: >Naprej zastava Slave!«, kadar je bival na počitnicah kot ravnatelj kraljevega gledališča v Bei-gradu. Kaj pisana družba duševnih delavcev na raznih poljih slovenske kulture se je zbirala na Vavknovem kegljišču v zadnjih treh dekadah preteklega stoletja. Bili so to poslanci, pisatelji, umetniki jezika, barve in harmonije Kot Vavknov krajan, Kraeovec, sem tudi jas že za časa svojih srednješolskih let prebil prijetne dneve v tej izredno lepi okolici In tako sem prišel kot_že star znanec, takrat v Budimpešti* služeč« na i božične počitnice $ Cerklje, Beatus ille, qui procui nego-tils ... H o r a o i j. Sedeli smo ravno pri obedu — fšo sedaj f*> spominjam, da. smo jedli su1.1"* kranjske klobas« na kifli r»ni \) — ko se prika?e pri okencu sobnih vra.t ravnatelj banke >SIaviJe<, gospod Ivan Hribar, nrišedši s noStnim vozom iz Kranja. Ker f*. stalno bival v Ljubljani, ni imej v svoJem domu r.iV^koerv go#:rv<-w1t-.;*n-a in jo obedoval ti?ti dan pri VevkaovilL Med obedom in tudi še po tem smo bili v razsrovoru z rv.a 1 - v govih znancih iz rojstnega, kraja, Planine. Ko je bil g. Trsn Hribar že za mizo, sem pripovedoval o prestarem Napoleonovem vereranu. Tomažu Komolcu ki je bil v avstrifski vojski pIužoč t-od Nanosom nri Razdrtem ro Franeo-zih zajet in fe kot ujetnik poatal Napoleonov vojak, ki na je bil v bitki na roki Perezini od Rusov zonet xajet in je preživel več časa v roektem ujet-nižtvu. Pravil sem med erueim hidi. kaku pripoveduje ta Ponapartov veteran svoJim parliivim pofluiavcem pri kozarcu sladkega vi^avca svoja doživljaje; Komolčeva hi*a je bila namreč go«MIn* 7n on** male voznike, ki vozari rasno ribniško >si'b.i ruobo« in pa lončeno nosodo iz raznih krajev bivie kranjske provincije v Trst in na Reko. O Franozih je ptinevsdoval veto-ran Komolec trkole- >Franr»o7ie so visoko n aobra Ž ep in sili kulturen narod, kar se 7© razvidi iz in navad v*«k-danfejra ži^ljenia. Cs se pride tam v roBtilno, fo mora r>^zilravit? z: ^■onionr. m^d^n^-oiKell c< t. j. dober dan. gospodična natakarica! Ce pride več gostov k eni miz' in si narožs lif-^r vina. ted.ij d^>bi vsak nivec svojo posebno knnico. ki ae pa p i k dar ne sme natočiti do vrha! Kajti francoski narod ie tudi jako Štedljiv in var-č#n. Pri n»* na t»č<* vin.n kar č*ot; mizo na hiin.a tla!< Pri neki nriliki, ko je ravno nr!-poved^val o čudnih običajih rupkera Con je vedno pravil t rriaovskeora) nAroda, sem ga vjvra^al če e> je mo«:el sr>0rnzumeti z riTekim muzikom, mi jv» kratko odgovoril • iKnlci M ne lil mogel razumeti rovoriee rusovcVe^a. pri-nrostega naroda, ko na osla Rusija govori naš kranjski jezik ! < Pri teh mo'ih bes^dsh se >e gosnod Ivan Hribar tako odkritosrčno zasmejal, da sem bil prenrič^n. da mu je oni akrnmni obed prav dobro teknil in da je se potem razmdžlaaval. po želemici iz Kranja v Ljubljano se vozeč, o oni prečudni, daljnfl Rasifi, ki unotreblia-va naš ponizni kranjski fezik v vsej svoji neizme-ni ra»s^a^norti. Kakor trdi dr. Ivan Tavčar, da mu je nfegovo 1 »ubijeno V i a o k o že opetovano povrnilo osrroženo zdravje, tako je tudi Ivan Hriba*-, rab*" v svojem ograjenem vrtu v Cerkl-.-.h Eolnčne kopeli, premagal zavratno bolezen, ki ga je bila napadla malo let pred početkom nad vse krute svetovne vojne. V praških »Narodnih Listih< : l-isal Hribar sani o svojJako rad eern so inu-lil ondi z. radi krasnega raz^letU p > Aivnolapi, nara vnosi ocam>>t'i ^oraiii panorai Pa tucli ke iz di"us;eKa. pove !h. Tu »wi pred leti na£el eJkrevan|c po teikl b l**zni, k*> po že zdravniki proglasili nad ranjen ju:ra do s^dn^naga aatoi • na juniiak-"tn solncu. In glci: mo«lte!Ti ko so po j ; !w«ni govorili, da n.o • ja kmalu • . kopljejo, so se mi množil' telesno m j 1 do dri\e» in DO pr< fku tc«!::.. - > 2Q zu:.et *<-*\a\ -mizo na vrtu, Čudno ni torej, da so mi io ta pee etor posebno prilfabtl . . .< Cerkljanski Tuskul s svojim »občem in prekrasnim raagledjm na 1. ravec Grtntavee in Ko.*| ^. g čudovit čistim in zdravim zrnk^m je vr" Hribarju mslonto žc ir^ru' !'«no r«!:-i jc! In no Is vrnil, tadl atrdll mu ga t-^ko, da je *gel prenesti [eOS in | | iskave. nervozne in abtjafoee, d^ prestal d^bo izenanatva tac s* jo v-v domovino krepak in potivtjeav. Co klianskemu Tnskahl se mora zalival naša domovina, da u* BHbar aai naš minister in pokrajin, namestnik, poln sdrea ln tvorne sile. Zato =(» spominjamo oh niegovei fabilefn eerklfanskegs T\tsku1a s h-ležpoetj , ki nas vV-ia na Tavcarie--.. Visoko. Na' mim ohranita CerkllS Visoko 4° dolgo dugo naia moža-v. nika sr^na, plodna in zdrava! Anton Leban: Hribar in uateljstvo. Poleg noseča, dr. Ivana Tavčai j a prazmne te dni sedemdeset le rt co svojeca plodovitegi delovan tudi Ivan riribar. sedaj minister namestnik v Ljubljani. Ivan Hribar ie kot ravnat*! banke Slavijo prepotoval svojec no Uld Dal nepozahljeni \'atros' Holz-Kretanov skoraj vse kn\ naše mile domovine. Imel je k< ravnatelj lepo navado, da je o! svojih pohodih obiskoval narod; učitelje, ki so delovali po občina Ni ca bilo zavednega in narodne učitelja, ki bi ne pozmi! fv. H barja. Kamor ie Ivan Hribar pri sel, je veljal njegov pohod zave nemu narodnemu učitelistvu; vsod je širil narodno zavest Tu mene silijo taki obiski v spomin • Ivana Hribarja, — Bil sem od le 1873. do 1S76. učitelj v Mosii lepem trgu v Zgornji savinjski d lini. Tam sem se seznanil z Ivan-Hribarjem, ki je potoval po t divni dolini kot uslužbenec bank -»Slavijo*:. Bii sem mu nekoliko man po svojem dopisovanju v »51 Narod« in goriško »Sočo«. V »So*, sem pisal taČas dopise in podUstl pod psevdonimom »Mozirski«. 2e takrat je bil Ivan Hribar voh, priljubljena oseba in spoštovali ! ga, kamor je prišel. Leta 1877. st b bil učitelj v Ribnici ob Pohorju, čas je bilo to hudo »nomČursk gnezdo«, kajti tam sta paseva 1 znana pl. Gastei^er in Tom;i Kaplan Adolf Srebotnik mi je dober prijatelj. To ni bilo »ne: čurjem« po godu. Obiskal je Rib: co Ivan Hribar. Bili smo veseli p< streho pravičnega Nemca — gosti' ničarja in trgovca Fusehsterja. Pel smo s Hribarjem slovenske pesnii To je bil »tobak* pod nosom — nemčurjerri. Grdili in paovnli nas. Pa brezuspešno. Leta 1878. se se vrnil na Goriško, in sicer na prej kot učitelj v Sežani, a leta P sem bil imenovan za nadučitelU * Komnu v istem, to ie v selanake okraju. Tam sem učiteljeva! in • tli 1 petrazrednico skozi 31 let, t! kler Hcem pred desetimi leti stopi v pokoj. Za časa mojega učiteljeva^ je Ivan Hribar kot ravnatelj bani. »Slavijas večkrat posečal Komen kjer je bil zastopnik banke »Slavi ie« g. Miroslav Prele, ki je tam si žil kot občinski tajnik in fa bil tudi vobče znan kot dober pevc tenorist in vrl rodoljub. Ob tej pri liki Hribar ni pozabil na me, posečal in bili smo večkrat do1^ t volje, prepevajoč lepe narodne nesmiee. Tako ie Ivan Hribar d kazal, da je ljubil narodno zave' učite! ie, da se dobro počuti v kr učiteljev » rodoliubov. ¥>ol tako ;c delal tudi drufod in zato ga Im 1 narodno nčiteljstvo vedno v do* brem spominu. Da je naša beogradska vla 11 poklica!**, našega Ivana Hribarji 7° ministra in namestnika v sred' Sloveniie, v našo »belo« Liubljan znači, da na najvišjem mestu zns ceniti moža, koiemu zaupajo tak valovažne mesto. Nas, učitelje, osobito vcc/ da je doaegel »n ai o gore I i s t« tako vplivno mesto na krmilu vi. de. On je bil vedno in ie še naš pr iatelj, zaščitnik učitelistva. N. nam ostane še v bodoče zvest in naj bo osvedočen naše hvaležnosti in na^aljnje^zvestorae^. Manica: Zlata duša. Moja sestra je imela tri sinove, — vsi trije kakor »na tori hrast«, bi rekel Župančič. Ko je izbruhnila vojska, so morali vsi trije zgrabiti za orožje. Tužna jim majka, niso bili srečni. Starejši je bil že L 1914. blizu ruske meje ranjen in odpeljan v jetništvo, srednji je padel na italijanskem bojišču, najmlajši je bil pa v neki bitki pri Pfzemislu tako razmesarjen, da so ca poslali kot invalida domov. Kaj je trpelo zato ljubeče materino srce, se ne da popisati. Pa da bi se vsaj starejši sin povrnil iz Rusije, bi žt še bilo. Ali vojska je potem že minila in preteklo je dolgih šest let, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. V začetku nam je tu in tam poslal kako kartico, a pozneje je prenehalo tudi to. V svesti si, kolika tolažba bi bila to za ubogo mater, ako bi po dolgem času vsaj enega zdravega sina imela pred seboj, sem poizvedovala po njem na vse strani in pisarila vsepovsod, a vedno sem dobiva a pisma vrnjena s pristavkom: »nepoznan«. Tedaj pa se domislim Ivana Hribarja. Bilo je lanske spomladi In Hribar je bil tisti čas naš poslanik v Pragi. Prešinila me je trdna nada, da če le komu, se posreči njemu v tem oziru prav gotovo storiti kaj uspešnega. SIcer sem se s težkim srcem drzrrla nadlegovati tega mo7a, toda v sili se človek vedno obrača k tistemu, v kojega stavi največ zaupanja, in pa. saj je bil on vedno vsakomur dostopen! Spominjam se, ko sva se nekoč — tedaj je bil že minister — srečala na cesti. Obstal je, podal mi roko in vprašal tako prijazno: »Kako živite?« Da, Hribar mi bo pomagal. S tem trdnim preprlčaniem sem sedla m mu pisala v Prago pjsmo. Ob kratkem stm mu obrazložila bridke udarce. ki so zadeli mojo sestro, priložila zadnji nečakov naslov Iz Ruslie in ga ml'o prosila, če mu je mojroče kaj storiti, da bi se fanta nailo In odposlalo »opet v domovino. Komaj je preteklo teden dni, že dobim od njega pismo, v katerem me prijazno pozdravlja In omenja, da bo radi nečaka težko kaj ukreniti, ker :§ Rusfja teko prostrana ia hna zaradi vojne še zelo neurejene razmere, da pa hoče vkljub temu takoj poskusiti, morda pa se le da kaj doseči. Pismo sem shranila kot drag zaklad. Od tedaj me je pa vedno navdajalo neko tajno upanje, da Hribarjevo posredovanje ne ostane brssuapeSno. Minuli so potem dobri štirje meseoi. Jaz sem bila v uradu m urejevala časopise. Kar se vrata široko odpro in predeš se dobro eavem mi pade okrog vratu — nečak iz Ruskega. Ne bom opisovala na dol :>> in široko tega srečnega in toli zažeJjenega svidenja. Iz nečakoveg* pripovedovanja naj zapišem le to-le: »Prve čane mojega vjetništva sem večkrat pisal domov. aH odgovora nisem prejel nobenega. Iz tega sem sklepal, da pisem na prejemate; lato sem pozneje vse pisanje opustil in sploh obupa', da bi še kdaj stopil na domača tla. Zadnji dve leti sem služil pri leglonarjih. Letošnje leto so nam pa končno lo začeli nekaj govoriti o rešitvi in par srečnežev je res že na eden ali drug način odšlo v d^vmovino. A kdove, kdaj bi bil pa jaz prišel na vrsto! Toda enkrat me pa kar nenadoma pokliče moj komandant in ml pravi: »Od nekega ministrstva je prišlo danes na poveljstvo nalaga polka vprašanje po vas. No, vi ste pa res imeniten fant, ko se sam minister zanima za vas in vas hoče domov. AH bi aH radi od tod?« Jar sem vzdignil roki kakor k molitvi hi vzdihnll: »O, kako rad!« »2e prav. Ta želja se vam kmalu Izpolni,« ]e rekel komandant in me potrepal po rami. In res, čez štiri dni je odšel od tam prvi transport, jaz pa ž njim. In sedaj sem tu.« Poslušala sem nečaka sobnih oči. Iz srca, napolnjenega z najblažltmi čuvstvt hvaležnosti in spoštovanja, se mi Je izvil vzklik, katereca ponavljam tudi danes: »Ivan Hribar, zlata dnša, Bo* Te nam ohrani Se mnogo, mnogo leti« t. Josip Sebe Janko Leban: Svanu Hribarju ob jubffsiui Značaj si bil v vek neomajen, ljubeč svoj narod in svoj rod, za narod delaven in vztrajen. žrtvuješ zanj se Ti povsod. Slovanske vse ti znaš jezike, moderne tudi govoriš, in zmožnosti imaš velike, drujr Čop se, Ivan, meni zdiš. Toda za svoje vse zaslusre priznanja malo si užil, nad te so prišli dnevi tuze, krivic neb roj no si prebil. Pa sinili so žarki zlati, verige zdrabil je Slovan: Slovenci. Srbi in Hrvati vjedinjeni narod gre na dr t. Ti pa sedaj se mi raduješ, Slovenije si prvi sin, v deželi kralja namestuieš, blestiš se v svitu mi vrlin. Z mogočno in pa spretno roko skrbno ti vodiš čolnič naš. uverjeni smo vsi globoko, V pristan nas sreče pripeljal Bog; pa te zdravega ohrani tja do življenja skrajnih mej: to ti že'im Čestitelj vdani, ko svoj praznuješ — jubilej! Svojemu lovskemu tovarišu Ivanu Hribarju! V venec, ki Ti ga poklanja ob Tvoji sedemdesetletnici hvaležni narod, kot svojemu političnemu in kulturnemu borcu, vpletamo mi lov ci zeleno smrekovo vejice ki ne zbada in ne ovene, kakor ne ovene naš spomin na one lovsko le* pe čase, ko si kot prvi naš predsed* nik leta 1907 popeljal naše društvo v slovensko javnost. Trnjeva Ti je bila vsa pot živ* ljenia, samo ena je bila vmes mehka in sicer tista, po kateri si stopal pomladnega jutra kot strasten p e « te lin ar poslušat njega, ki je tam na visokem borovcu klenal svoj za^ ljubljeni: ti*Iio, ti*!ip, ri-lip ... Tabe, pravo lovsko korenino sedem križev ni upognilo: krepka Ti je še hoja in ne trese se Ti roka v naših prednjih vrstah še stoiiš. Kaj Ti moremo mi lovci, mi strelci lepšega in slajšega želeti, kn kor da še dolgo let ostaneš t a k med nami? V Ljubljani, dne 17. sept. 1921 Za »Slovensko lovsko društvo? dr. Lovrenčič, preds 0 slouenskib mela! O naših mejah govori francoski publicist Albert Mousset v članku Jugoslavija in njeno meeto v evropski politiku v pariški >Revue Blcue« (št. 16 x dne 20. avf.). Mousset pravi med drugim: Jugoslavija je danes v posesti svojih definitivnih mej. Napravila je torej mir z vsemi svojimi sosedi. Gotovo je, da se n« sme roči, da je našla v obsegu sedanjih mej popolno uresničenje svojih sanj. Na stotisoče Slovencev ostane pod italijansko vlado po rapall-ski pogodbi. Istra je pokazala a tem, la je poslala nekaj slovenskih poslan-•ev v italiianski parlament, da oatano 'vesta svojim rodnim bratom in te vo-Itve si vzbudile občutek hvaležnosti in bol'esti pri vseh Jusroslovenih. Toda /. diplomatske pa stališča je stvar rečena. Beoaradskemu kabinetu ni preostalo drugega, k.nkor na najboljši način izrabiti pogodbo, ki mu je sicer naložila kruto žrtev, a imela vsaj prednost, da je pričela dobo mirnih odno-&ajev s Italijo. Razumeli so jo d.">bro, kajti rapallaid poerodbi so neposredno sledila trgovska pogajanja in trgovinski tok med obema državama, ki je bil že prej mo^an. se jo v nepričakovanem obsegu razširil. Koroški plebiscit je bil za slovenski pntriotizem arv-nko razočaranje. Mogočnim sredstvom, ki Jih je uporabil Heimatedienat, se ia posrečilo odtrgati od državo 5HS 1*000 Slovencev.*) Vzroki tega por- sa so znani: glasovati za Dunaj, to ie bila rešitev pred splošno vojaško dolžnostjo; a *) Mousset je napačno informiran, Slovencev na Koroške« ia 100.000. — Uredništvo, . .... tem so se kmetje hidi ognili meji med njihovimi pridelki in trgom v Celovcu, ki bi bil na vsak način pripadel Avstriji. Pomisleki egoistične narav* so torej zmagali in Nemci sami so pri poznali, da ljudsko glasovanje 10. oktobra 1920 nikakor ne odgovarja številnemu razmerju Slovanov in Germanov na spornem ozemlju. Plebiscit je postavil Avstrijo na Karavanke. Jugoslovani razumevajo le predobro priključitev av.itrijske republike Nemčiji, kateri bi pršlo prav, da se vrže proti Jadranu. Rnzumljivo je, da je beogradski kabinet poelal vrhovnomu av*ctu noto in ga prosil, naj tolmači plebiscit tako, da rotegn© ob Dravi jugoalovensko - avstrijsko mejo. Ta rešitev, podobna oni. ki bo menda rudi zmagala pri razdelitvi Sleske. se ozira na željo narodnosti in bi resila težke nevarnosti ne samo Jugoslavijo, ampnk tudi Ttalijo. Plebisciti za priključitev Nemčiji, katere je Avstrija dovolila v svojih pokrajinah, so izvrstna podpora srbskih sahtev. P. T. B. ZANIafANJE ZA DrTlAVKO POSOJILO. —d Zagreb, 16. sept. V drugi polovici tekočega moeeea je zanimanje za državno posojilo znatno n a r a s 11 o ter je postalo podpisovanje živahnejše. To je bržkone radi tega, ker ao mnogi računali s tem, da se obrestovenjr pričn" s 15. septembrom in ker pade izplačilo prvega kupona obveznic dr/nvnejra posojila, kakor znano, na 1. marec 1922, Sindikatu za izvedbo posojila prihajajo iz posameznih krajev vedno bolj ugodna pe-ročila e aaaoia j>*dj>isania vnetna* (K njegovi Sokolstvo praznuje v letošnjem letu 60 letni jubilej svojega ljubljfc*isga st*ros*«e, neutrudno delavrvega br. dr. Josipa Seheinerja. Njegov jubilej ni samo prasmik češkoga So ko letva, temveč vsega siovauKk'ega Sokolstva. Dr. Josip Schoiner se je rodil 21. septembra 1. 18*51. v Beneeovu, juino od Prage. Ravno taaa jo tudi dovršil ljudsko šolo ter prve rasredto gimnazije, katea-o je dovršil v Pragi, kjer se je tadi vpi**1! niL enako vseučiteljiaoe in t*e posvetil pravniškim emajjam. L. . • ie končal svojo pravniške študije Lq bil v 1. I8ft0 proglašen doktorjem prava. TrVosvetil a* je odJretniskemu stanu ter je postal 1. 1304. samostojen odvietnik v Pragi. Za kot dijak je telovadil v Tvršovein zavodu, ko ie pa prišel na vseučiteljiece j© poetal najboljši TvrŠov učenec, kateremu jfc učitelj o os večal posebno pozornost. 2e 1. lSo2. ga je Tvri vzel v redakcijo časopisa >Sokoi«:t katero je po TvrSovi smrti sam prevzel. L. 1384. je bil sprejet v vadi tel jski zbor praškega Sokola, kiec je vztrajno deloval celih 10 let. \ sled njegovega neumornega delov anja je bil imenovan častnim elanom tega vadite!jskega zl>ora. Kot član vaditeljskega zbora je bil v 1. 1884. izbran aa TvrSovoga. pobočnika. Toda se isto leto je r&zdrueila neizprosna usoda neutrudljivega učitelja in marljivega učenca. Dr. Tyrš se je ponesrečil na Tirolskem v Oetsu. kjer je na&el v ledenih valovih rekfc Aache avojo smrt. Ko je prišla ta grozna vest v Prago, je poslal praški Sokol Schei-nerja na kraj neerece, da poišoo truplo ponesrečenca in ga pripelje v Prago. Scheiner je vestno izpolnil svojo nalogo in bridko jo bilo slovo od Ijub-Ijt^iega učitelja. V L 1888. je prevzel uredništvo časopisa >Sokol«, katero [a vodil do današnjega dne. V 1. 1887. je bil tajnik slavnostnega odbora za Tsesokolski zlet. CM tedaj je eodeVoval pri vseh važnejših pojavih v Sokolovu. Ustanovitev Češko Obce Bokol-ske v 1. 1880. je njegovo delo, kakor tudi sestava pravil. Takoj na ustanovnem občnem zboru Češke Qbec Sokol-fko 1. 1889. je bil izvolfen v predsedstvo, kjer je prevzel tajniško posle. V 1. 1890. je bil izvoljen za tAjnika praškega Sokola, eno leto pozneje mu je bilo poverjeno ta*ništvo II. vsesokol-pkega zleta v Pragi. Istotako jo bil izbran za tajnika skrivnostnega odbora ori III. veesoko!»keni zletu 1. 1895. Vsled svojo neumorne delavnosti je bil izvoljen v odboro raamih drugih kulturnih društev, kjer je »aVzemal vedno odlično mesto. L. 1896. je na novo organiziral vzlie vsem zaprekam od strani avstrijskih vlad Zvezo Če-čkoplovR-nskega Sokolstva. ScheineT je bil določen ze Zn&*nega tajnika. Izdelal je tudi vzorna pravila za društva in župe. Ko se je priredila 1. 189/5. Oeško-slovenska narodnopisna razstava, je bil tudi Scbeiner izvoljen v razstavni odbor. I j. 1898. ie sodeloval pri ustanovitvi Slovanskega Kluba r Pragi, bil ja v začetku tajnik, od 1. 1901 pa n]«»-rov predsednik. Palackefl* slavje 1. 1899. je dobilo no njegovem prizn^ dev^nju vseslovanski značaj, L. 1S99. jo bil izvoljen za starosto ora^k^a S-dro! o- l. lf>00 se je udeležil Puškinove filavnosti v Perrogradu. L. 1901 :« prevzel mesto podstaroste v slavnostnem odboru za IV. vpesojkolski zlet v Pragi in je bil za svoje znsluge xPikovan z medaljo C>*ke OHce Sokolske. I* 1904 »e postal starost* (V-*ke Obce Sokolaka, ki je sedaj združila pod svojim okriljem vse sokolske organizacije ki po nrej tvoril* Zvezo ("'rhoslovnčlceflfa školstva. Tako je ritala fviika Obec sokolska središče vpefr* češkega Sokolstva, Schelner pa odločilen vodnik vsega sokolskega gibanja. V 1. 1907 je predsedoval Behei-nar imposantnavni V. vpegokolskemu zletu v Pragi. L. 1908 je bil imenovan za Častnika frarooeke fasrae legije in fe bil izvoljen za starosto >Vseelovan-«ke fcokolpke Zveze«, katere organizacija je tudi nregovo delo. Kot pravnik - ftrokovnfak je bil Bcheiner sotrudnlk >Pravnika< in >Pravniških razgledov« ter je urejeval >Pregled odločb najvišjega sodne-sra odbora«, poleg je bil So sotmdnik r**Vnih drugih listov im »bornikov. Predvsem pa je fleheiner bil in 'ostal Sokol V svojem članku >Moj eredo< je itsno povedal: >Predv*em sem Sokol. Vaiufan trdno in neomajno v nv ravno vrednost in silo sokolske stvari, zrem v n?ej neusahljiv vir naše zir-b'enske mo^i in odpornosti v težkem boju za nač obstanek, preverjen sem. da ta, ee tudi morda Je polagoma, toda gotovo zavzame in utrdi vsa do sedaj neobdelana čeikra tla.« Kot Sokol je vedno vestno izpolnjeval vae sokolsko naloge in s svojo energijo in marljivostjo si je pridobil za sokolsko stvar neveni ji ve zasluge. Z bfcsedo in s peresom Je razlagal in Širil idejo svojega velikega učitelja in z neutrudljivo marljivostjo fe izvedel velike načrte Tvrla. Z raocno roko vodi Sokolstvo od zmage do zmage in vzlio vsem zaprekam in vsem na-snrotstvora ki so se pojavljala med slovanskimi nadodi, je ustvaril Vse-nlovaneko Zvezo Sokolstva, katero je sicer razbila vojska, za katero je pa začel takoj po prevratu delovati z vso mu prirojeno žilavost jo. Češko Sokolstvo se je pod njegovim vodstvom mogočno dvignilo ter ?e postalo največja in najvažnejša narodna organizacija češkega asroda. Scbeiner pa fe tešil xa tem, da zdruss svkolske orgajuseeij* vasfe aiejapaail. 60 letnici.) p lomen v enotnem sok-Jelrem tabora. V to svrho je pr^AOtoval vse slo van-ske pokrajine, liitei je i kraj* v kraj ter pavsod zasejal same sokolska id -je. Tako ga vidim«) prvič že leta 1^ v Lvovu. kj«r nadela 6eŠkih junai>kili Sokolov 'AS#topa odbor 006. Dve leti pozneje Mb j« mudil s ee.-Jum soiiol-skim odporiai^atvom v Ljubljani, od koder fe nadaljeval svoje j^giiaono i» tovuij-j v Poatojno, Gorico in Trat. Leta 1896. je bil s deakiini Sokoli na sTe-ai ]>o!>skega S^ikoletva v Irakom in istotako se je mudil meil poijskjr. kolatrora leia 1908 in 1910. Iskrena ljubezen do jugo? 1 o venskega, Daioda . je ponovno privedla med naso ^>k^i-stvo in skoro ni minulo leto, da no bi bival Sehoiner med nami. Kakor i« omenjeno, ao je raud.il nod Slovenci r Ljubljani leta 1894., od koder je nadaljeval potovanje v Postojno, Gorico in Trst. Leta l&Oi. jo obiskal na ć*?la mnogobrojnih čeških sokolskih čet II. vsesokolski zret v Ljubljani. Na te*n zletu je krasno ornačil poslanstvo Sokolstva a b«««dami: >Soko1.ska Idafa so povzn&sa k visokemu ciiju pOT$6v fe vsega Slovanstva, z nalogo, iz meke, poniine duše slovanske stvoriti silen značaj neomahljiv in zmosen vso-ga odoora.« V naslednjih letih se je udeletil s eeskirni 5h>koli SOletnioo zagrebškega Sokola lota 1906. lota 190G. pa L zleta hrvatskega Sokolstva v Zagrebu, po katerem je nastopil svojo znamenito agitačno potova«'e j^-q ^rni gori. Leta 1907. je bil na ajrV.a<'-nem potovanju v Beogradu in v Rusčuku pri bolgarskih Junakih. I^eta 1906. jo bil zopet na slovarskem fugu v Sofiji in zopet v Beogradu, k*r jo deloval za združen-'e srb#kih telovadnih društev JT>ušan Silni es srbskimi eokolskimi društvi. Tri le+a kasneje ga dobimo zopet na slovanskem ju^ru v Zofiji in r^eojri*n/hi. Razen teh ofieijelnih zletov je pohitel tudi drugače na jug. da naveze čim najožje stike mod jugoslovanskim in fežkim Bokoletvom. Po prevratu fe pri hi tel v betu 1919. v Ljubljeno, ker se je v srmislu dc.govorov na vse-sokolskem zletu v Pragi ustanovila Ceš^koslovaika - juffoslovonska Sokolska Zveza, leta 1951 se jo pa ropot udeležil na čelu fttovilne deputacije če-&keea Sokolstva II. pokrajinskoga zleta Jueroslovenskega Sokolskegi Saveza v Osijeku. Leta 19^0 je vodil odpravo COS v Ameriko, kier je propagiral med usad, n ženim i sokolskimi organi-zacijesini združitev v enotno skupino, kar se mu je potrefilo. Toda rre samo pri slovrinskib, tudi pri ne«lovan8kih narodih, pred vsom kulturnim sv:šoto je hotel nvAljaviti Schoiner Sokolstvo in sokolslri telovadni sestav. Ze kot urednik Sokola je navezal stike s francoskimi girrrna&ti in tako skleni! stik Cehov s Frnnoozi in položil temelj spoznavanja Cehov z inorodci. Temu prvemu koraku je sledila cela vrsta slavno^ti katerih so te udeleževalo ceđko Sokolstvo pod vodstvom svojega staroste. Tako so jo udeleži! ilefeov francoskih gininastor leta lf.96. v Pariffsmr, leta 190i.* v Nizzi. leta 1902. v Kansu. leta 1901 v -Arrasu, lota 1906. v Tourcornsru in končno leta 1906. velike el^vrvosti «ri-mnastov o priliki proslave S6lotnico obsiofa Unie gimn%»tov y Parizu, ob kateri fe bil imenovan za easrnika frc.nc^tke legife. I^eta 1991 je vodil ČV\-sko Sokolstvo v Lille. kjer }e doseglo $>ško Sokolstvo v tekmi prvo darilo. Razven tega se jo udeležil S<*h>«-ner kot zastopnik oeekega Sobolstva sledečih zletovt leta 1^97. v Prusebu v Polgiji. ob tej priliki :* pristopila COS Mednarodni Zvezi telovaclr.ih organizacij, v kntero je bil imenovan kot zastopnik COS dr. Schelner. Leta 190f\ se je udeležil zltta v Antwerpu, k?er je priredil razstavo sokolskih publikacij in fotografij. Leta 1900. so je udelelll zleta švicarskih gimnastov v Chaux de Fonds in leta 1906 v Bernu. Pri tej priliki so je vršila tudi seja mednarodno Zv*io telovaSo-kol«. Nad 100 člankov organizacijska in splošne telovadbe in soKolske vsebine je poteklo izpod njegovega peresa in nebroj zapiskov. Največ zaslug si je pridobil za razširjanje znamenitih Tvraovih apisov. Ob COletnici jo dr. Scheiner se ■drav in krepak sokolski delavec, se vedno enako svež in vedno poln novih misli in načrtov, v svojem jeklentotn snačaju neomahljiv. Ob njegovi OOlei-nici as ga s ponosom in hvaležnostjo v srčik spominja Jugoslovansko Sokolstvo s iskreno zeljo, da bi se dolgo vrsto let zdrav in krepak ataroatov.il našemu Sokolstva, zlasti pa, da bi doživel zopet njegovo najlekrjenejšo solio, da združi le enkrat pod sokolskim praporom cei o kupno slovansko Sokolstvo. — Edriro! Dr. Ig. Rutar: Okrnjeni vb" zaitopL Vsled ri-:veljav: h ko- rniiiiističnih mandat o v bo nekateri občine izgubile večje a . «*njid Število občinskih zasr . Kajfe veljavijenje komunistih ; mand|> tov v ja\Tiopruvnih Matopatvih ia izjemen čin. ki ga je drfava storila v ciiju svoje samoobrambe pn ti ko» numiatičuemu terorju, ki sv :t zače! praktično preveč uceistvov^Lt. Kđ ta iijemen alučaj xakonodajftlfC v občinskem velilnem rodu »e d! računal, torej Lščemo fairr*n ▼ obftil» skem voiiln*m reuu aakooitih dokb 6ii, ki bi se dalo uporabiti na take izjemne raarneras Pa tudi zskan o zaščiti javnu v*r v dr« lavi, ki jo nep- ... zakonita podlaga za raarveljavljanjo kocrjunfc sti čn in mr. r. t: j. z > v, j ■ • . w V členu 18 samo pove, u pripadali^ ki komunistično ■trac v y. jo javne funkcij j. Kaj r. bt združljiva. Proporcu ' i»iUla vso mandate doticnega volilnagi tela za celo volih, i lakrol obenem ša za p rilo op mestnikov: vsak j. na I iratna vo» litev je torej odveč. / s-j vsi od razveljavljanja koniunii mandatov odredila za popoinil rv imra^« njenih mest nadomestna volitev, b* taka volitev pofiieoJaU fcudl himulll cijo glasov, ker bt vsi t i, '.'atO' rih glasovi niso bili r« rrvel j avl j enL volili dvakrat To bi bilo proti prill* cipu enake volilno pr..x.na kat«> ri je zgrajen novi ol volilni red. S stališča volila;.: reda se tc* rej nadomestna voiirov nika" da upravičiti in apravlii ž njim V skiad. Dru^a versijl ial ovi, da %b dotični občinski zastop i ittdifl razpišejo rove aplofine tc itve, 2a razpust občinski'^ ooboror bi bila pač dana zakoruta i ra ob6irjr skem zakonu. S formalnopravnega stališča bi bil pač ta iz\,>d edini* oa se popolni jo občinski odbori t>0 predpisu občinskega volilnega reda Nastane pa vprašanje, čo naj bt razveljavljc-nio komunijt-^nih mart/ datov zadosten in upravičijlv zako* nit povod sa razpust abfiinaklh za* stopov. Razvcliavlicn|*o komuuistiot nih mandatov ia pena ti vsekakot za kasensko odredbo. Ali naj zaradB komunistov zadene enaka kasen tudi ostale občinske z nnve vo« litve, bodo seveda kor^ur.istlČni v0* lilci ravnotako kakor vsi drugi zov pet voJili, da, dana jim bo tudi mo|t nost, da popolnoma : ?. ■ okorjoni pod drugo označbo vol:!:.o iisto aot pet izvolijo svojo ko stično zae atopnike. Čemu je bil potem aakoo o zaščiti javno varnosti In rada ♦ državi sklenjen« ako h prisiljenft državna uprava sama, da na tak na* čin obide njegovo d ? V slo* čaju takega raspusta občinskega i& stopa bi vse izvoljeno zastopnika trt občinske volilce dotičnih občin im dela povsem ista kazen, da so jtrij razveljavijo mandati in fjlasovi, sat mo da bi eno zadola mfcJo praj &fm ge pa malo pozneio. S takimi raji pusti občinskih sastopov :.: razplsf novih splošnih volitev bi so torej pO eni strani kaznovali povsem nsciolfr ni državljani, ki so ri:;o prav nifi pregrešili proti zakonu o rodu in gi strani pa bi odpadle kazenske sankcije prav on0| ad radu, po drugi strani pa 1 i odp kazenske sankcije katere so izrečeno, Neodrešena domovina. — Županstvo obMns Podpora pri Coriri val>l vse v oblino Polj;ora pri* stojne osebe, katero bi vaj J iaren oB* čine, naj dopošljei> do 1(X oktobra 1921 svojo natanjeo Upelaftaia drutia« ske liste (Ime in priimek, očetovstvo* materinstvo, datum rojstva, opravilo in bivališče), iadane od obsine. kjaf bivajo. — To liste rabi aupanstvo sa sestavo im*>rika drftavljanov. ki se glasom senttormanak'0 ugodno bili italijansko državljanstvo pp pj nem pravu. — PriMostu, Ana septembra 1921. — feijiasjasiu P< gora OiCunicipio), — Izrotini komisert Dominik o. -—---M TUJE VALUTE VA BEOGRADSfflt BORZI. Beofrrnd, 17. sept. (Isv.) Ks vt^i rajanji boog^rad^ki borza }c »aanamovU« Jf^ malenkosten pnkiu tu^a valuti D^9C 8406 Stran 10. šLboVNS^i NAROD*, One iS. epterobra 1C21. Stev. 20 — Bolgarski poslanik pri PaSiću. ' j5eogra(la javljajo, da je včeraj do->l&oe ministrski predhodnik Nikola Sprejel bolgarskega poslanika \o dor o v a. rs Rovarenje bivše crnogorske vladi pex>tl naši državi. Iz Rima poročajo, črnogorska vlada v Italiji pridela Lvnim dfcloro, da organizira r Al-oeto za napad. Črnogorci v Ita-so dobili orožfe ter bodo te dni presni v Albanijo. Okoli 100 čnrsgor-jo že orižlo v Albanijo s pomočjo Janskib oblasti. Ti ljudje hočejo Šktipno z vlado v Tirani Izzvati nerte-|{q na naš! meti, da bi ee takozvani čr-»ap^orski vladi ponudila prilik* sknp-foo a albansko vlado poslati spomeni00 na vrhovni svet. — K tei rimski vesti moramo pripomniti, da igra ofieielna Italija zolo neodkritosrcno, macenla f^Mstiftoo vlogo nnipram JugoslavijL eni etrani izjavlja službeno, da Itsv-nO pozna crnogorsko vlade, na ri etrani pa jo materialno podpira rovarenju proti obstoju Jugoslavije. =r Za povrdi^o našo nalmarije. gatarajoveki Usti priobenjek) vtiso z no-^iiarskoga kongresa v Splitu, oborom 0 novinarelreea »leta v Dalmacijo. Vsi Zanki so polni izredno topline o jugo-slovcnstvn Dalmacije. Taisti apelirajo, S vlada kolikor mocooo Litro poskrbi sa pomoč Dalmaciji v ^spodorskem •ioziru. V istem zmislu pišejo tuđi be* jogradski listi brez razlike, strankarske grapaeije. = r/aša propaganda v fnocometvu. 2Ša načelnika institucije, ki bo skrbela za informacijo naših političnih in gospodarskih razmer v inozemstvu, bo Sscfcmovnii bivši (>Charge d' affaires« v Sofiji, S- Dimitrijević. = Predsednik Masarvk ofii?e*e Bratislavo. Eakor javila jo slovaSki listi, pride 20. f. m. v Bratislavo pre i-sednlk Maearvli zzz Konferenca med đr. Penesern in dr. Rennertem. Dunajska ^Morgenztei-femg< poroča iz Ženevo, da se je tam nenadoma pof&vil bivat avstrijski državni kancelar dr. Kenner. ki je imol z dr.Beneeem po«oete in dolge konferenc©. ac: Kako boBo praznovali 20. sep-tember v Rimu. Italijanski listi poro-fcajo, da pripravljajo prottkrarlkalne |» prostozidarske organizacijo veliko eborovanje za 20. september. Te mani-lestaeije so udeležijo tudi razne inozemske -prostozidarske lcžte. =dj Vojna med Japousko in Ameriko ueizogiMjiva. Iz Krma poiocejb, jp*> u§ Vnanfa trgovina in dumping fferaSiii. Državni komisar za uvozno Sa izvozno dovoljenje — oblast, ki je IJietojna za nadzorovanje vnanje trpo-jjine — so je obrni! v sporazumu z dr-#avno banko na vsa podrejena mu mesta sa vniuifo trgovino e prošnjo, da .se- potrudilo" v prvi vrsti s prodalo v jvlsokovredni inozemski valuti dovesti jiriavni banki eksportne devize, in si-•e'et prave, ne na prostem trgu kupljenja deviz. Kjer fakturiranje v inozem-Ski valuti radi preveč specializiranih produktov ni motrooe ali kjer obstoja $*8fa lastna potreba eksportnih devi k. •tam naj so VSa] kak odstotek protivrednosti v devizni obliki odstopi cfentrsli idržavne banke. Nadalje propagira dr-lavna, banka uvedbo kontrole deviznega dohodka in statuiranfe dddaiua ifefznosti za ekspertne devize — na-pMbe, ki bi poceni al® konec prostega ►meta z devizami in vzpostavitev /izne centrale. Zaenkrat gre le za «edlo«re. ki pa so utegnejo kmalu lz-j »Tomenlti v naredbo opisano vrste. l5ksportna trgovina, ki prodaja v ino-paiaitji| izključno v markah, se brani ;■« vso odločnostjo nameravanih naredb. Stika JmAustrija in one industrije, ki £majo krepke izvozne feralbe — zvezo, So pa 2 n^mfl zadovoljne. Te industrijske p«r:ope imaio vsled svojih zvez nn-Jrasn ino^emekitn odjemalcem tako Ms saalilee, da morejo v gotovem !$Dse«ru cene predpisovati. Is tega TsTOka obstoja tu fakturiranje v ino-^emski valnti se danes. Sedaj |a nol^»-^aj tak, da se od sknpcega n^mske^n tovosa fakhirira 60% v nspimat'h fearkah. 40% pa v inozemski vnbiti. ^Prodaja v pavdrnarfn mavlr^h np.Ta?^«. 9i raivoi naj se Sellal sfa^Ozi. Tn ie na-Imera raridnih nfest Država in državna roacnka se trudita, da sprvvita sku-kai «a reparaci.io potrebne elevize. Te Osvlso nai se po možnosti vzamejo iz regularne eksportno knpeite, no pa 5z "prostega trsra. Če so to ne posroci. tnora poatafi pritisk na vpluto mark Vettno večfi. Izvozniki na pravifo. da je s& nemško plačilno bilanco vso eno. ,če se fakturira r irtozemski valuti ali V papirnatih markah: devizo pritekaio jv vsakem nrimeru -nemčke-mn narodne-jnu fro^nodarst-vu. Temu nRenr">H prp-t-vi drSavna banka, da omoco?Hii5 le iaktnriranje v tuji valuti kontrolo do-halafosih devir. Državni komisar m tITOsno in izvozno dovolien;e nravi 'da obstoja ob pomnoženem fakturira-Vlju v inozemski valuti moseost, dobiti Jz nemskesrn izvor« veo o roti vrednosti Itot doslej. Kajti se vedno se prodaja Jv Inozemstvo veliko nrepoceni. Pravi jVir n^t^'^Veo-fv valutnega dranplng-efcs-.porta leži trm. kier se prodaia v inozemstvo v r»fln?mat?h markah. Če bi se tpm, — v kolikor Je to mogoče — nro-;^afelo v inozemstvo z vtsttlfaatoiedo valuto v valuti dotične države, bi se moglo — tako nravi državni komisar (_ dobiti iz i?^^ ve* ^r^-1- nosti kot doslej in vsled tega ve6 de- 5jS jplnl^ri tf tlrrff r^zervjfiaos^^ da je izrazil neki višji japonekt oficir, da je vojna med Japonsko in Ameriko neisogibljiva. Oficir je izjavil, da se bodo pričelo sovražnosti takoj, ko bosta obe državi dovolj oboroženi. Po njegovem mnenju izbruhne vojna 1. 1925. Konflikt bo lokaliziran med Zedinje-nimi državami in Japonsko. = Poljska In masa aofanta. Lvov-ski »Slovo Polskie« priobČuie članek, v katerem se zavzema za sprejem Poljske v rrmk) antanto. Med drusriin irva-ja, da je velika antanta že doisrrala svojo vlogo. Za obrambo versaillske mirovne pogodbe je potrebno, da se fkifa ss izboEjSas3|2 asaSute. 2"^"^.. : BssslBS kosiereflc , — prtssnu pur.>n . ioozesistae. — Deolze, sslnte In CekL — Ssaas oaSsf- spremeni mala antantu s pristopom j Petrovič ie — d BeoL^rd 16. septembra. Ena izmed naredb, ki naj bi se po mnenju finančnega ministra dr. Koste Kuma-nudi j a vporahiia v svrhe iaboljsanja tečaja dinarja, osa1 bi bila uklnie-nje svobodna irioviaa z valutami in devizami. Vsi ti nesli naj bi se izključno poverili Narodni banki. V tei smeri se vodijo podajanja, vendar pa ni prišlo do definitivnega sklepa. Zastopnik finančnega ministra Stsvfco Francije in Poljske v veliko antanto. Poljski nocoj za vstop v malo antanto je priznanje rusko-poljske mirovne pogodbe s strani češkoslovalKc republike. V istem smislu je pisal nedavno Lcfčvre v pariškem »Joiirnahi«. = Odkrita zarota v Carigrada. Iz Osarigrads poročajo: Odkrili so zftroto, ki Jo stregla po življenju sojku !D1 Iz-lamu in di-ugiru v'isokiru turSMm uradnikom. Sedaj 60 ^o ni ugotovilo, v koliko in ali je sploh deloval b sviaki vpliv. Med Poro so razdelili '.arotnJki veliko 8tea ile huiskaločih letakov. = D* AnmmrJo priperoča nioHc. D* Annunarfo ie poslal svojim lecionnr-jem, ki jih domovina prejrania. pe*tni-9d pozdrav in jim priporoča molk v obupu. Najbrž se ie tudi D'Annunrio že naveličal »lunalkifj Sinov« v luksu-rrjozni komoditeti ob Oardskem ježem. = 11 al »ianska propada oda v Amerik?. Beneški »Glornale delta Sera« poroča o Tirtoniievi propagandi v Zcdi-njeuih državah. Na banketu, kf ca je priredilo italijansko-ameriško društvo v Newyorku, je Tittoni razlagal Američanom potrebo poznanja italijanskega jezika In govoril o koristih italijansko - ameriške skunnosti v kulturnem življenju. Kakšni !mx!o uspehi Tit-toniieve propagande ni težko uganiti, če se pomisli, da so Italijani v Ameriki preče? diskreditirani. ->h»esto del Car-1-no« že poroča, da sta Tittoni in znani general Badoglio že zapustila Ameriko. = Proti5:dovske odredbe v T5n-dimpesti. "Mestni r.' - V-t v P.ualm-pešti fe odpovedcl *bazl>o v?em židovskim strokovnim učiteljem in učiteljicam, degradiral eolske voditelje In Prestavil brez navedbe vzroka številne profesorje. Skupno je odpnSssnih! okoli 400 učiteljev in učiteljic« izvocne carine ed en^.a kiluciania. i tf lesa bo poi/uinoma opro&č sklepati o pred- vatuto rušijo temelje naše države. j Člani upravnega odbora Narodne banke. Danes je I mka sklicala seje logu finančnega ministra. Druga važna odredba finančnega ministra, ki k> namerava za sedaj pred'agari, bi obstojala v tem, da so Ba4hB tnOToam pr^povotlo za U-to drri plačila v inozemstvo. Po raer.n»i stro-kovtijakov dolgujejo sedal naši trsov-cl inozemstvu okoH 250 m!iiioii-v frankov. Naši trgovci kupiiieio za V salte oano tujo valuto, kadar poteče plačirnJ Narodna banka je imela ^ejii. kateri je prisostvoval tudi finančni minister dr. Kosta Kirmaiaidi. Daljne konference ;e imel dr. Ku-R] nmdi tudi $ trgovci, i^.^cbno z za-Stoptuld večjih beogradskih tvrdk. 11 ? ,rovori so dovedli dede akcije za izboljšanje naše valute do popolna stv-^aanoed. Trgovci so pristali na nred-. log flnančnec:.! nmistnv, da prevzame rok. To je poleg ostalih vzrokov istt>- vlada s posebnim oddelkom pd Narod-tako rx>vod padanja dmarja. Da bi se j ni banki Izplačilo trgovskih dolgov v Inozemstva Ufcmelo se privatna trgovska izplačila v bvozemstvo za eno leto. Ta rok pa se lahko podaljša. Trgovci te pfi Narodni banki v dobri vahjri in po kanu svoja inozemska plačila. Narednu banka potem izplača inozeni- se odpravil vsaj ta razlog, je finančni minister Kumanudl sklenil, odrediti, da se odlože za leto dni plačila trgovcev. To bi se moglo doseči na dva načina, bodisi s tem, da bi država jamčila za vse te dolgove trgovcev, bodi-I s! da bi Jih takoi f/plačala, pri Oemef I shao j bi bili obvezani vsi trgovci dolžniki, i da po enem letu povrnejo dotične I vsote v Isti moneti, v kateri jih sedal dolgujejo Inozemstva. -Tekom današnjega dne bo finančni minister izdelal j Po tej naredb! bo nkLnjeno nokupevar n;o čsfcov na borzah. Pravico nakuDO-v rrja Ima ie Narodna bpnka po določenem kurzu. i rgovanje z devizami je priznano le Narodni banki, drugim ban'--, i 1 do ti posli odvzeti. Za danes dopoldne ie določena sefa mi :a sveta, na kateri bo edina razprava o poročilu finančnega 1 £*?rr. •--■^ izvoza, moglo bi se pol piiti nase valutno diference, ki pripadejo sicer inozemskemu odjemalcu, oziroma v no nem času carinski upravi inj^emstva, ter na ta način najbolje odvrniti protok cionisti čna stremljenja inozemstvi. Brezdvomno imajo nradaa mesta gle-do teh argumentov prav. Potrebne na- rotovo kmalu pričfa. redbe —g Trgovinska pogodba Po'" ke i Rušijo. Iz Varšave poročajo: Poljaka vlada želi skloniti z Rusijo trgovinsko pogodbo in izjavlja, da je pripravljena pogajati se s sovjetsko vlado o vprašanju transita, o vprašanju bonsulsanae konvencije in o pogodbi glede poŠte in braojavoT ter drugih vprašani, ki so na dnevnem redu. Poljska vlada želi, da se izpolnijo nfeke zahteve, med njimi zahteva Poljake po izpustitvi po-rok^v in vojnih ujetnikov do 1. okti I ra t. 1. Vlad^ Poljske jo mnenja, da bi se potom odkrite in poštene konference dala odstraniti trajna nevarnost in da bi .F-e moglo na tfl način veliko storiti za mirne odnos je. — ng Nemški kapital v Čehosfo-vaškl. Podjetje »Mannesmannr3hreo-Werke« v Dflsseldorfu ie nakupilo de!n!?e »Prašiče železne tađustriie«. ki znašajo nad polovico skupne glavnice. Vsled tega ie ustanovljena tesna zv^e-za med češkim oddelkom prvorrne»o-vanega podjetja, ki ima v Komotavi v?.l:arno 73 ce\i, in med ^Pra?v0 železno industrijo«. Podjetje »Mannes-mannrrthren-\Verkc- je bilo že dolgo Časa odjemalec Doffabrlkatov Praske železne industrOa. To novo interesno skupnost se namerava s> tepopolniti s pritegnitvijo plavža »Poldi« in Vitkovi-ške železarne in jeklarne. Na ta način bi bih združena preišnja čehoslova-ska železna industrija. — ng Gospodarski položaj Japoa- . ske leta 1921. Japonska vnanja trgovd- | na v prvih štirih mesecih toea leta nudi bistveno iznrememeno sliko napram lanskemu letu. Znatno nazadovanje vrednosti je razvidno iz naslednjih primerov. Vrednost uvoza v mesecih januar-april 1921 znaša 494,776.000 jenov (v istem razdobju lani na 1.099,911.000 jenov^: vrednost izvora 3oS.695.000 jenov (76L523 jenov). Meseca decembra 1920 in meseca januari?. 1921 ie bila nekaka kriza v vrtanji trgovini. Poslej se ie uvozna in izvozna trgovina nekoliko poživila in Številke vnanje trgovine flrredo kvišku, čeravno so cene skoro pri vsaki robi padle. — Trgovina s kovinami se naslanja na amerikanski trg ter sledi glede znižanja mezd in cen Združenim državam. — Japonska bo, kakor se zdi, m*va dežela na svetu, ki bo premagala gospodarsko krizo. Propagan-dfstična delavnost v gospodarskem in flnancielnem oziru je živahna. Opozoriti je pri tem na gospodarsko udei-gtvovanie Kitajske in v novejšem času tudi Sibirije. Jnnonske banke nodnira-jo v polni meri gospodarski razvoj. Kakor smo žo včeraj javili, ukine prosta trgovina z devizami in va-• lutami. V tom oziru bo izdana stroga -t-1 r..- t baš, sflčna oni meseca marca 1920. definitivne predloge o odredbah za zboljšanje tečaja dinarja. Ti predlogi bodo predloženi na odobrenje ministrskem:! svetu. V naših službenih finančnih krogih se gleda z opthnizrnom na nadaljnji razvoj tega vprašanja, tipajo, da se bo Istotako z olajšanjem izvoza mnogo storilo za zboljšanje dinarja ter sodijo, da se bo v bodoče za izvoz pšenice plačalo samo po 20 rar ministra dr. Kumanudiia in njegovih i predlogih. v7 riefunski! In brzr iro Sssuadiiii:! slovesno spre- — Bcocrad, 17. sept. (Izv.) Vaš pO-ročevalec dobiva od svojega prijteielja tovariša iekrena pisma o posoUi. elo-vensJ:ih kmetov v Sumadlji. Pri|atsi{, ki skupno potu;e s slovenskimi kmeti, je o poaetu in sprejnmu v Sumadiji naravnost očaran. Skuoina slovenskih kmetov, ki je potovala ■ amaii Za> brežie - Obrencvro - Val I evo - Aran-rrjeiovac, je doživela na vsej poti prave d^ksze ljubezni, bratstva in simpatij. V malem Zabrež'u ob Savi po bili slovenski kmet;^ prvikrat iskrsBO ojvj-eioti. Srb?ki F^';e.ki ?o >im priredili tako slovesno nriie^c:;*ki ^t^oi. da bo hiH nn?i Slovenci do solz rioien'. Tudi Ohrenovae ni zsiDstafU. Tam je mala šolska deaa pevala v »ozdrav slovenskim kmetom slovensko narodno himno >Ni rej za) ra SlaveU O snre-jermi v Valjevti smo ie noroosli. SH > vessn je bil tudi sprejem v Arangje-lovcu. Seljaki na konjih eo oo-eod in no vseh selih Snmadtje vodili naše kmete. V Arangjelovou fih ie pozehra-v;I prof I y\ an B i 11 i 6. Povsod po Stojaadiji nif-o pnsIRI Srbi, da bi na Si kmo>:- kaj p'^^evali. 7j brr.tglčo Ođkrito^rcn' ;e bo um n^s? Buma£jski kmotje razkaaovall evo^e vin^^rad©, svoje kleti in našna omna- Na Opleincn na grobi sen kralia Petra Osvoboditelja eo i&ovenei poloJMJi krasen vcn^0. katerefra w> nrie^ii iz Lifabljn,",rt. T"""«^o n^p' n^rd^: ^TCralfu Ocvobe^jfoji-ij — plir—creVi ko^e^e.^ Goren^»ki kmet A^n^fln fe imet na •-robo kralja Petra nadvse d«">?Tx>!«ub«*n in ginlliv covor. Sunvtd^nei so .ga obkolili in iskreno pozdravljali. VTJJTK POkA % CI?^stE V VALI AZIJI. ke izmb*. kv _ d T?' " 1 «-... • '"•■?Vo t>rzob-v r~:*Hjo. d» \r. ~ .-^-o r»^' ^*.a v J: ' ;^r- • .....x ? ■« d« -o te morala nn>akr>!rl v sveT> tm--- ^ vo^. |aake. PTSA.T;T POSOJILO. —d c'r"ic~,o-. ir ■** «*-—?ka Bakejla -T r, *■'»;*] <-1 t r J—.—l-r^-i iiftruđsnia je pođpiosls 40.000 kron dr- Bavne^a posojila. ppoF. M0CHA7K I iTAW PR^-8B3EOA POST \i '^"A KRALJU-Vp:t cr —d Pra/srR, x6. sept (Bedls Ozifi.) sNerodnv "Lipfic 70 " -j 1;%jo s tijo hastiovaa|fl nro^^^o'ia Pr^ehadbe kot a^f-V^n ta itelsfetnefT>e zv^ze pri inro^ov^n^cm po^Tor-^tvn v ^r?*^. Td.r^ upa. da 9© bo analogna hRukotja uredPa bidj t>H č^kopl^vaŠlfna poslaništvu v Beonrva,in< ^PUTT F1? * T TTT. —d Prast Tf-::;i povodosi njegovega po.-:- inieara i ' —*-,;*. V pi-s-nm eo ^omn" Dani (sva svečanosti, čigar cnnmin bo proslavila b^; Oaiko-I SlovrTka fkupae ■ fteai stvili^Jraiiim PROTIČEVA AKCIJA NIZ KAŽE VTD- MH USPEHOV. — DOpgrađ« 17. septembra. Ozv.) • I ko časopisje z mirnostjo kritizira Proti'-ev proglas, katerega ie sestavil njegov oproda uskok dr. Mom-Čllo Ivanić. Vsi povdarjaio, da proglas »i kdove kako sreni:aIno političoo ;v*-^ ? ' \ fe h ' nekak T*e^ieTr':n poziv na naročbo Proti levega lista. Zanimivo je, da ^Samoupravat, glavni organ radikalna stranke danes oopol-nom Ifi orira Protjča in njega proglas. Boli ostro ga napada »Tribuna*. — Beograd. 17. septembra. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne ima glavno sejo demokratski odbor. Na seti se bo pose bno razpravljalo razme^ne do radikalnega kluba in do Protičeve akcije, Demol • --ki klub pozove radikalce. preciziralo svojo stališče napram Protičii, oz. ga iz stranke izkljuoiio. — Beograd, 17. septembra. (Izv.) Radikalni klub ima danes dopoldne sejo. na kateri razpravlia o nediscipH-niranost! Strgana Protića. Klub izda poseben kotrnmike, v katerem bo po-iasne-n stališče radikalne stranke napram Proti ĆH. P^OTTC V VO,TVODTXL — BaegsaE, 17. sept. (lav.) >Prav-rfa< j iz Novega Ftoda, da je tja včeraj dospfel ntotmi Protjć v eprem-stvu dr, Ivanlea. V Navom Sadu je Pro-tl<^ Btopil v stike s ta-moSnjimi poli He-uinri krogi, zlasti z noTOssdnlrtnri r*di-kalnimi noplanoi dr. Svinjarevom. dr. Slmtćsiu in Mirom Klieinom. Protić" pričakuje, da so b.vlo volvodtnjski radi kr. I ri na novo?od«kem kiTugresu. ki se vrši 90. t. ra., po večini izrekli za njegovo politiko. Danes afotraj je Sto-jan Froiic ocri»ot.>val v Svborico.". KAmSŠKl ZAKONIK. — Beograd1, 17. »odt. (Tzv.^ Posebna komisija ministrstva za izenačenje k?konov izdeluje kas)QDaiE] sakonik za so državo. Načrt tega kazenskega, za-,?ka 1k> d.vkorćan do konca tega leta. OB TOTOT UMIRA R1WA D P/CA. —d Moskva. 16. sept. Komsila za varatruskem lavršfv n!"^n odboru je poslala nrorTi?ketrtn ;iom^«pemu komitein porodilo o stmfu otrok v v> z e m 1 j n ob Volgi T a ra-k s J umr*» vsak dan velikansko Stavilo otrok. Bolnice so prena^olnfone in no more?o »prejeti \ pom^i potrebnih oti'ok. PP nPOTB n r - - v- • PBRMBBA NA —d Pra^a, 16. sept fRadT) Orii.) 7> offi^ri na vest, da io Jusroslnvija težko občutila prepoved uvoza sliv na 0«*£kolovnško in dn namerava radi toga zapreti svoje mete za *<*SVi les. ugotavlja >Tribuna<. da r>esko«lovagka nI prepovedala irvo??, fuiv, teTeve^ samo uvoz pekmeza. To *e ooravičono radi domače nadprodnkeife. Urad za zunanjo trgovino je elreilll. da bo z ozirom na ta varok nanovo uredil vprašanje uvoza s]ivnv> marmelade. ZV^-ZA NARODOV. —- d ženeva, lfv. sept. Šesta Vo misija Zveze narrxlov je sklenila skiTpj&čini Zvr^c narodov priporo* čiti sprejem Estonske in Letonakc ^v^Zvozo carodovj . - KORAK H GOSPODARSKEMU UJEDINJENJU. — Beograd. 17. septembra. C -virno) Kakor znano, sc je vršil v VeL Bečkereku v dneh od 15. 'Jo danes velik kongres icmljorađai« škili sadru^. Te^a kor i so se udeležili zastopniki srbskega Save* :-a semljoradnialdli zadrug in tu.li zastopniki hrvatskega Saveza kme* tijskih zailii"4 iz Zagreba >^Ta kom gresu se je med obema Savezem a dosegel popoln sporazum in se oba Saveza ojedinlia. Definitivno «n proj^rametično jo bilo to UjcdtnJ« nje svbskih In hrv? tr.klh TOinljorarlc niŠkih zadrug pr* >o. CKj>j-p»Tjr-- po\n.....ct&te« ' PRAVOSODJA -— "neograd, 17. sept (Ižv."J ±&m$> Lene Novino< priobču'-jo DAittfto ral-nietrstva za pravoi . ukinfV^ro poverjoniStvo ia prav v Lpv.jlani, knkor r»i.ui ooo p 3plitq m DaLtooijo. p>sli do«ot!aniih povse* jonistov xa pm^-ocodto so po v ori si I delku mcnlauatfa pravdo. Ustanovljena etn d^ taka oonelka, eden v J. ljani pridelj-;! pokra|inftkeuin parnih niStvu za .Slovenijo, eden r Predajnik! teb oddelka so Mpoered< no podrejeni ministrstvu prr.\aio. NOVE KONTROLN- ODRI PK PROTI NFMĆTJT. — Peri^. 16. sept. Finan&rl pv!-rtistor LouciuMn ie poroćiil v flnan& ni komisiji zbornice o poalf podajanjih v vVleeJjatlrm Po . nalu« je Lcnicheur tokotn govoril o možnosti, da N.-ustavi odplačevanie vojne r '" -.. nine in se ie zavzemal za na. vanje nerrv^keza državnega žol^q in izvorne trgovino. LoeHevr omenil, da zavoznilci 1 naklonjeni takim bootmlnloj redbam, da pa ie priftakovati, ,c ser bo Francija ratificirala. BLOKADA MADŽARSKE. — London, 17, septembra^ ' a virno) Kakor ravlfn »Bchatigec« sklenili znvezrfki oopolno b: I Madžarske v slucnfn, do M ska vlada no krprez^i Zapadne Odrske. Če ostnne blokada brei usp^šnn, tedaj podsjamefo znvesb n!M odločne vojaške korake. KRIZA MADŽARSKE VLATr?. — Budimpešta. 15. c (.Iv.) \7sled notranieaa poUtifn< položaja in vsled dogodkov v Ze-padnJ Odrski je nastula v mad^ar* ski vladi kriza. STTNNES V JUGOST.AVIJI. — Gradec, 17. aeptembta. 'T-^ virno) Nekatera prlv v x p javljajo, da nam??rnvii jr»došlo*: ska vlad's c pomo^?o med^irodt ga velekapitela. baje 9 potno^ StJnnesa, izgraditi v Bo*mi velikan: ska industrijska podjetja. Stavbna In fauna de« la n LJaisIfEiri. Zb stavbo jo letoa Moftao rmrrr. Kar so je ssi * ItovUo ftalavj ptva ip zadostna množina stavi • materijala. I^Vn>> cled'> zbbnvki • del. odn. gradbene dobo dela sevodu 1 • zgradbe palaoe Krr. i I ':.> ob J»n-najski cesti, katera prevoze ^*oe ob-?5oi?a tri trinadcirroono hi^e. Tej podobnih novih stavb v L^ubljatU do r ' ; eploh nimamo. — V pedaljeanl Ql li^ki uliai se Mpeflbe >p^l< szi veljake družbo, kaj' ne pr»rerwkno z mesta, Ko je bil do£Tftion betonski ter.icn pa jo pronehalo delo in tako cepi ti sS-plnnkani tlak oderuške prefl&oejoladpiie limžbo ho danoe kot »prano MejCMElsCB kake sinasroso na v^clu nave^leno ub eel — Pri palici Kreditno bank^ ob DuurHc! in Aleksandrovi cesti je zi-dovje na v«reh frontah docrnjeno <^o drugega nadstropja. X>o alpM r>a bo Ptavt>a, eo Se nv pokrita, na v*aj v surovem zidovju doprrajens.. m\ imamo do tja so deset tednov! Ob TKmet In KanŠco poslopie. ki sta s* prireli graditi ne-peoi fnnip, silarnaj (konoein qv pisra) dograjeni in pokriti, ter so rrruata sedaj &e«t tednov pro<'niBno sa-Sitl. Novo poslopje Jufoo zeleiniee 7-» blagovni promet in earin^rino. p d -grajeno do nrvepa rvdatronja! Pr«^1 poslopjem ""lavnepra kolodvora ?o asfaltni hodnik v fclrini štirih metrov dodelan in s tem ia oakaioee občinstvo napravlieno moderne snrehajaliseo. Na Južnem rebu cest© je tlakovan prostor fz debelimi kockami"} kot stniall^o za izvoVko. Ob pođalHan! Peethovnovi uliri se kooljo temelf za novv> trinad-Btropno bi&a. V Anto^ Kr.erovi nlici so priefeli s konnnjftra tomel'a in s ztrrađ^k> palaoo >Slov. eskomptne banke.« Na Prulah pridno prihodnfe dni z i^Tttdbo stvnovanjsko hita C*al da enmj ene !) mentn^ obein© ki bo do aeroora pod ±U*i±Q. Ma-ci* jinem trgu eo postavili sadiife dni ob g lamu sprednji steni frančiškansko cerkvr visoke odre, segajoče do sohe Matere božje odn. cerkvene strehe, ker bodo prenovili glavno fasado in stranske cerkvene steno, ker je na njih stari omet odstopil, dfeloma pa ie odpadel. S temi deli bo pridobila cerkev znatno na olepšavi a tudi Marijin trg. Na Gosposvetski oeeti so lično prebarvali hise 8t 8 in 12, v Prešernovi ulici pa Stev. 54. Za tlakovanje Vvolfovs ulice je navoien materijal (kamenito kocke) in se prične % delom prihodnjo dni, za kar je seveda le tudi skrajni ftas. Na Sv. Petra cesti in na Sv. Petra nasipu je stavba J. Krfegarja v vseh delih dogotovljena in kaže modem okus gospodarjev. Lokali (stanovanj* ski in obrtni) bodo, ko se presuae. v par tednih uporabni. Barak© na dirkališču ljublj. Sokola so začfeli ob semnju podirati, in eo sedaj glavne ts ciganske podrtije ie odstranjene. Za olepšavo mesta pač niso služile! Na Vodnikovem trgu, zlasti okolu Vodnikovega spomenika. — bo treba tudi kake radikalne rtemedure, ker se mor<* s tistimi ciganskimi naselbinami v središču mesta enkrat nehati. Kar ovira promet in kvari estetični okus — prdo iz me- sta! Znadilno dovelj in v zadosten do~ kas je dejstvo, da je general dravske divizijske oblasti dal ob dnevih defiliranja ljubljanske posadke premestiti proitJr za generaliteto od Vodnikovega spomenika rSote umazanih in razbitih barak — prod bivšo Mahrovo niso! — Zadnja dva todaa je prišlo v Ljubljano par laskih sidarjev, med temi je nekaj Slovencev. Na ilirfu prične v kratkem baje iPruitvo slov. profesorjeve z zgradbo malih stanovanjskih hiš. Parni cestni valjar ima zdaj v delu cesto v Prašakovi ulici. Zgradba stanovanjske hise »Gospodarska zadružne banksc ob liiklofcioovi cesti je v surovem zidovjn dograjena in pokrita zidarska dela pri bančnem poslopju pa so dospela do tretjega nadstropja. Stanovanjska hiša Jadranske banke na oglu Pražakove ceete odn. podaljšane Miklošičeve ceete še ni zasedena, ker ni»o Š© vsa profesijonistov-ska dela izvršena. Bleiweisoya cesta je utrjena. Tlakovanje ulic in poprava trotoarjer napreduje pojSaat V glevV nem ljublianoinecn kanalu je opaziti sem in tja kacega delavca. Utis napravijo na te. kakor bi gledal zamorce iz Kalifornije ki brskajo po zlatem pesku! ... Tu bo se dolgo trava rasla! V Lnibtjani. 17. septembra 192, —70letnica ministra in kr. namestnika Ivana Hribarja. V ponedeljek praznuje svojo sedemdesetletnico Ivan Hribar, mož najsveileišcza imena in največjega ugleda po vsem slovanskem svetu. Zgodovina slovenskega naroda, vse njegove borbe, vse njegovo trpljenje in vse njegove zmage so neločljivo zvezane z imenom Ivana Hribarja. Kakor dva dloskura se svetita na nebu Slovenije in Jugoslavije med mnogimi velikimi in manjšimi zvezdami imeni dvojčkov Ivanov: H rib ar i a m T av caricu V današnji številki »Slovenskega naroda* osvetljuje jo razni člankarji Hribarjeve zasluge na najrazličnejših poljih slovenske in slovanske politike in kulture. Toda z vsemi temi spisi Hribarjev ogromni delokrog ie daleko ni izčrpan. Šele bodoči rodovi, vživa-jočl sadove truda in bojev Ivana Hribarja in Ivana Tavčarja, bodo mogli v vsej širini in globini pravilno oceniti srečo, da sta živela in delala za slovenski narod ta dva velmoža. V vone-deljek bodo hiteti zastopniki naših socijalnih, kulturnih, političnih in drugih korporactj na deželno vlado čestitat jubilarju, gotovo vsi ti različni možje In te različne Žene z enim samim čuvstvom in z eno samo željo: Naj ga nam ohrani nsoda še dolgo, dolgo let zdravega in delavnega za svobodno našo veliko jugoslovensko domovino. — Sprejem pri kr. namestniku V ponedeljek 19. t m. ob 19. se vrši v veliki dvorani vladne palače sprejem, b kateremu so vabljeni vsi, ki se spominjajo jubileja g. kr. namestnika. — G. Ivan Hribar — častni meščan kranjski. Občinski odbor v Kranju je na predlog župana g. Cirila Pirea imenoval ministra in kr. namestnika g. Ivana Hribarja v znak hvaležnosti In spoštovanja ter v priznanje njegovih velikih zaslug za naš narod za častnega občana mesta Kranja. — Posnemajte! Mestna občina Kranj je podpisala 50,000 K državnega posojila. Naj slede temu zgleda vse naše občine, ki so v narodnih rokah. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je darovala v spomin 701et-niefe svojega ustanovitelja in prvega predsednika g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja dijaškemu pod-pomemu društvu iRadogojc v Ljubljani, ki je tudi ustanovitev jubilarja, 0000 kron. — Imenovanja v diplomatski službi. Na vladni seji ministrskega sveta je bil podpisan ukaz o imeno« vanjib v diplomatski službi. Med drugimi so imenovani: za šefa kabi* neta predsednika ministrstva v činu načelnika III. razreda Relja M P op o vi č za šefa sekciie v činu načelnika ITI. razreda novinar Pera Tal eto v, za sekretarja Il.razreda v oddelku za izvršitev mednarodnih pogodb dr. Alojzij Gradnik. Za svetnike poslanstva: Ljuba B a j o* vic, Nataš I lic, Gjoka Nataši* 1 j e v i ć in dr. Todorović. — Zakaj je vlada? Na to vpra* Sanje klasično in bistroumno odgo« varja včerajšnji »Slovenec« v član* ku »Za avtonomijo Ljubljane« takole: »O svojem županu odločaj avtonomni občinski svet in ne vla* da, ki je sploh samo za to tukaj, da ji avtonomni občinski svet v imenu ljubljanskih neodvisnih meščanov lahko nagaja, če ji hoče!« — Kato* liško boljševištvo! In na ljudi, s takšnimi zmedenimi nazori se naj naskj :a državna uprava! — Pisatelj Ksaver Mesko, ki je zbolel a griži in bil v bolnišnici TJsmil bratov v Kandiji, je ozdravel in I na svoje mesto v Sele pri Slo ven j erngr a dcu. — Seznam predavani na našem vseučilišču za zimski tečaj 1921/22 Je izšel. Zimski semester traja od L oktobra do 15. januarja 1922. — Narodna zavest — kja si? Pišejo nam: »Slovenec« je posveti* Danteju slavnostno številko. Da ne bo krivih tolmačenj ali zlovoljnih podtikanj, izjavljamo, da visoke cenimo Danteja ter mu priznavamo veljavo na la za italijansko pašni- štvo, temveč za občo kulturo Kljub temu smo mnenia, da je ta proslava sedai v Slovencih nepor trebna in neumestna. Tem bolj ker se ji daje v Italiji, kjer ie bil Dante vedno simbol iredente, polis tičen in Slovanom sovražen zna; čaj. Ako v njegovem imenu in nje-, mu v proslavo razvijaio fašisti pc naših Snežnikih italijanske zastave v zasmeh slovenskemu prebivalstvu, nam pač ni več dvomiti c tem. Te dni se uprizarjajo na nove nasilstva, požigi in poboii proti Slovencem, ki so prišli pod italijan. ski jarem, slovenski dnevnik pa ki se baba, da ie glasilo ogromne večine slovenskega naroda, pro» slavlja italijanskega pesnika! Isti list, ki ie avojeas nobijal n a šega slovenskega pesnika. goriškega slavca Gregorčiča. Nič bi ne imeli proti temu, da list, namenjen inte« ligenci, na primer »Dom in svet« opišo in oslavi Danteja, a da se tc zdi potrebno dnevniku, namen i e« nemu v prvi vrsti široki masi naro* da, to je povsem neoo'rcbno in neumestno. Tak list bi moral budit: pred vsem narodno zavest, širit: izpoznanjs onih velemož, ki so s pridobili za Slovenstvo in za blo« vanstvo zaslug — senaniari čirate< lje o književnosti oasi iz prete* klosti in sedanjosti. Tu bi bilo še ogromno dela, obilo prilike — saj je le malokomu znana naša bterar-na in kulturna zgodovina. Kako brez sledu je na primer prošla 40--letnica smrti Jurčiča! Koliko zaslug si je on pridobil za slovenski narod kot pisatelj in kot politični borilec! Zaslužil bi bil pač, da bi se o tej priliki narodu v spomin poklicalo njegovo požrtvovalno delovanje zanj. Ko smo proslavili 701etnicc moža, istotako veljavnega in za« alužnega pisatelja in politika dr Ivana Tavčarja — tedaj jc bila v nekem slovenskem lističu zlobna opazka o »malikovanju«. Kaj bc rekel ta listič o »malikovaniu«.t u j -ca, Le neumestnost in nepotreb* nost proslave v sedanjem času, ko naša država nima strupeneišega in perfidneišega sovražnika od Italije ko naši bratje zdihuieio in mro pod italiianskim mučeniŠtvom — sme hoteli poudarjati, še enkrat nagla* šajoč, da priznavamo povsem ve* ljavo in pomen Danteja. A kakor ne bo nobenemu tujemu narodu prišlo na um, slaviti našega Pre« ierna, dasi zavzema častno mesto v svetovni literaturi, dasi ie znan izobražencem — isto tako je absurdno, da bi slovenski narod slavi' Danteja, dasi ga njegovi izobra« ženci cenijo in upoštevajo. To ve« lja za normalne razmere, za da* našnje pa je naravnost pregreha. — Istinič. — Poziv. Stranke, ki imajo k a* ko tirjatev do slov. zdravniškega društva ob priliki III. skupa jugo* slovanskega lekarskega društva v Ljubljani, naj te tirjatve sigurno dc 25. septembra t. 1. naznani io g. dr A. Praunseisu v Ljubljani, ker se no poznejše prijave ni mogoče ozirr»fi — Prirodne posebnosti. V nogradu g. Škofa, župana v Ki nu pri Mariboru, raste smokva, je zdaj obrodila ie drugi dozore li sadež in jt še vsa polna še tretjega sadeža, ki deloma t p~~ dozoreva To ie izjema, kal :?b kra* jih do zdaj še ni " — Kljub hudi suši in is na Aleksandrovi cc. ru nekaj kostanjev v — c\ čim so sosedi že skoro izgubili zeleno listje. — Zahvala. Prssrčno se »ahvalja-jem vsem, ki so mi prihiteli v bedi na pomoč ter me na priporočilo po časopisih podprli z denarnimi prispevki Pivla daj. gospodinja Kalan Palona. «— Avtomobllma avsaa Celje-LJubljana. Kar se |e Ukazalo, da novo vpeljani vozni red veČini interesentov ni prikladen, uvaja se s ponedeljkom 19. gsptetnbrs t 1. stari voini red, tako, da odhaja avtobus iz Celja zopet ob 1.90 popoldne in prihaja v Ljubljano priUišno ob 450 popoldne, — Smrtna kosa. V Kranja je umrla soproga cestnega nadzornika ga. Jo-sipiina Tavčar. Plag ji spomin! — Sluis* boija v evangeljski cerkvi se vrši v nedeljo )b 10. dopoldne. — Govor o sv. pisma (slovenski) se vrši v nedeljo ob poloemih zvečer v cvangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti. ___ Tragičan sluCai. Rodbino barona Codelliia je snoči zadela težka nesreča. Mladi sin. edi-nec. 201etni Anton Codelli je postal žrtev tragičnega slučaja. Poleg privatnega poročila o tragičnem slučaju na Kodeljevem smo prejeli od policijskega ravnateljstva v Ljubljani še naslednji točnejši opis slučaja. Mladi g. Anton Codelli je bil popoldne v neki družini v Novem Udma-ta za botra. Bili so v gostilni pri Štoru. Okoli pol 12. ponoči se je mladi Codelli vračal čez novi ttdmatsld most mimo vojaškega skladišča proti domu. Ko ie prišel na konec skladišča, kjer se zavij« cesta proti Kodeljevem, za je ustavila prva vojaška straža z vzklikom: »Stoj!« Codelli je zbežal. Straža je za njim oddala en strel. Codelli je pritekel do druge straže, ki jc zopet zaklicala *Stoj!c Ta straža je oddala tri strele za njim. Codelli je srečno ubežal tudi tej straži. Prišel je na to k stražam službujoči kapetan, ki je ukazal vojaški patrulji, da neznanejra človeka poišče. Potrulja je odšla v smeri beza. Kapetan je namreč ukazal, da bi za poiskali, če je mogoče ranjen. Patrulja je v resnici mladeza CodellUa našla v živi meji skriteza. Prijela za je in hotela odvesti na stražnico. Nekaj Časa je Codelli patrulji sledil, na kar na se je izvil in zopet utekel. V tem momentu je rabila patrulja orožje in ustrelila za njim. Strel je zadel Codellija v zla-vo. Na lice mesta došli oolicijski stražnik je našel Codellija mrtveza. Obvestil je takoj o dozodku očeta. Pri mrtvem Codelliju so našli vse stvari nedotaknjene, tako denar, vrednosti in lezi ti macl je. Kakor je videti iz položaja rane, ie bil Codelli ranjen od zadaj za tilnik in je šla krojrlja skozi možzane in Čelo. Žrtev so prepeljali v domačo kapelico. Ne priobčujemo o tem dozodku za sedai nobeneza nadaljneza komentarja, pač pa smo overjeni da bo vojaška oblast uvedla strozo preiskavo in pojasnila podrobnosti, kako je prišlo do tako trazičneza slučaja. Srbofobski elementi pa že dane* izrabljajo ta tra-zični slučaj v svoje protidržavne in protisrbske agitacije. Po Novem Ud-matu danes kar mrsroli temnih eksistenc in zotovih emisarjev, ki povsod hujskajo ljudi proti Srbom. Turistima in sport. „!l;1t;ari£B dom44. Zeleni Krvavec, ki se dviga nad žitorodno Cerkljansko ravnino in tvori s skalnim grebenom slikovito predgorje Grintav cev. je kljub svoji znameniti flori ter krasnemu in obsežnemu razgledu še malo poznan in preveč omalovaževan v širših krogih naših planincev. Učiteljstvo Cerkelj in okolice je že dolgo opozarjalo na nujno potrebo, da se tei krasni točki olajša dostopnost, in tako je tudi letos v noceščenje spomina imenovanja cerkljanskega rojaka gosp. Ivana Hribarja kr. pokrajinskim namestnikom započelo akcijo, da se zgradi na Krvavcu (1853 m) planinska koča, ki naj se imenuje Hribarjev dom. Se glede na potrebe turistike. katere tu obširno navajati je pač nepotrebno — saj se stika na Krvavcu 10 planinskih steza — ima pa započeta akcija tudi v narodnem in idealnem oziru svoj pomen. Skalni grebeni Sa-vinskih planin pred nami stoje še na naši zemlji, bližnji pogled proti severu in zapadu iz bodočega planinskega doma pa nam že kaže usiljeno mejo, in če kaj. opominjalo nas bo ime moža. po katerem naj se naziva nova planinska koča, da naša naloga Še ni izvršena, da naj io obdržimo v srcu in duši, kakor ji je on služil svoje žive dni! Da se uresniči idealna namera in zablesti čimpreje vrh zelenega Krvavca »Hribarjev dom*, se obrača Kranjska podružnica SPD na celokupno slovensko javnost, da ji pomore z denarnimi prispevki. Vsaka občina, korporacija, vsak zaveden Jugosloven prispevaj svoj kamen za zgradbo Hribar je-vega doma! Imena teh kamnov se objavijo v časopisju in ovekovečijo v planinskem domn. kjer naj se naš naraščal prepričuje, da je znal sedanji rod ceniti ve« like dogodke, velike može! Odbor Kranjske podružnice SPD. Odsek podgorskega učiteljstva. — Ilirija in Sporta igrata v nedeljo 18. septembra prvo prvenstveno tekmo v letošnji sezoni. Po dobrih rezultatih zadnjih tekem obeh klubov fe pričakovati sanimivfe igra. Igra fc «~ prostoru Ilirije ob 16. in pol uri. — Motoclkllstlčna Io kolesarak Kolesarski »Podsavas n Slovenijo« y< , redi v športnem tedna v nedeljo« dne IS, l m. veliko motociklist'čno hitrostno dirko na 10 km. Proza: Krt ni (Gašttj) — Medvode. Start ob 9. Isti dan popoldne eb is. sa vrša kolesarske dirka aa pcoift agonija Stlr* - St Vid. Start pil km 2 v Zaornil Sliki — Plivačka 8ekcija J. O. O. Zagreb, bo imela svojo glavnu ekap^činu dne 2. oktobra t. 1. v Zagrebu ob de*eti ari dopoldne v prostorih »Zlatne Kru-ne<, Gajeva ulica 8. Vabljeni so v^L plavalni klubi Slo veni fe, d* so udeleže po svojih dveh zastopnikih teza sestanka. Športna Zveza. [wswsMswsMswsWswswswswswsmsšmBaxzjs^ Dr. Alfred Jensen. § Plakam! Iz solz ne morem več.. . Zopet bi morale vihrati črne zastave! Jensena ni več! Na rx fi v .Jugoslavijo je na Dunaju hipoma umrl. Bil je švedski puhlici-'. nik in pisatelj, tajnik Nobelove a instituta v Stockholmu ter referent / slavistiko na Nobelovi akademiji; bil je eden j najboljših poznavalcev Slovanov ter prav posebno velik prijatelj .Juzo«li>-vsnov. Kar je bil Emest Denis Čeho-slovakom, je bil Alfred Jensen Juijo-slovenofn v kulturnem, a je Škot Seton VVatson v političnem oziru. Ah, saj je žalostno, dvakrat žalostno: umirajo nam največji prijatelji, možje največjeza vpliva, a naš narod jih ne pozna niti po imenu! Dne .30. sept. 1859. 1. je bil .*x>jen v lielsinzlan-du na sever. Švedskem: 1. 1879 se je vpisal na univerzi v Upsali v filozofijo in ondi promovirah 2e kot dijak je zahajal k stricu na Ruskem ter se temeljito naučil ruščine. Na z^teborški in stockhoJmski univerz je čital po en semester o Puškinu in njezovi dobi ter o Mickiewiczu. Naučil se je bil namreč tudi poljščine. Potem je potoval: zakaj vrli Šved je tako vzljubil slovansko dušo, da je njenemu spoznanju poslej posvetil skoraj vse svoje živlic-nje. Naučil se je tudi srbsko-hrvatako-za jezika, docela je razumel slovenski in češki ter bolgarski. Čudovit talent za jezike! In neumoren popotnik-pi-satelj! Trideset let je posvečal vsake počitnice le Slovanom, živel med njimi, prevajal njih pesnike ter pisal o njih prekrasne knjize. Zdaj na Ruskem, idaj na Poljskem, potem na Češkem, pa v Crni zori, v Dubrovniku, pa v K rakavem in Lvovu in naenkrat v Ljubljani, Zazrebu in Beozradu, prihodnje leto v Sofiji in naslednje počitnice med Slovaki pa v Carizradu ali v Sarajevem . . . Zares, pravi moderni Ahasver. Vse literature Slovanov je poznal ter je imel prijateljev in znancev med pesniki, pisatelji in politiki vseh slovanskih narodov. Bil je oseben prijatelj Antona Aškerca in v njezovi duhoviti družbi sva prebila opetovano najlepše dneve. Zakaj v Ljubljani je bil večkrat: poznal je Slovenijo, zlasti Trst Gorico. Celje in naš Bled; poznal je naše narodne, politične in kiUturne boje ter ie pisal v švedskih listih rnnozo o Slovencih. L. 1895 je v Ljubljani napisal za »Norden Tldshriftc prvo študijo o Prešernu, objavil šest prevodov iz Prešernovih pesnitev ter uvod v »Krst pri Savici«. Jensenovi splošni vriski o Sloveniji so izšli 1. 1897 v II. delu njegovega velikega dela »Slaviac. L. 1896 je živel na povratku iz Grčije nad mesec dni v Celju, kjer je zlasti mnozo občeval z rajnim dr. Sukljejem. Leta 1898 je bival na Dunaju ter se začel baviti z Aškercem; dne 7. septembra je bil že v Ljubljani pri Aškercu, napisal je za goteborski list članek o Aškercu in slov en. modernem slovstvu ter je začel priobčevati svoje prevode Aškerčevih balad in romanc. Poslej sta ostala pesnika v trajni pismeni zvezi. Trikrat še ie prišel Jensen iz Dalmacije v Ljubljano ter je spotoma vselej ostal nekaj dni med nami. Opetovano je bil gost župana Ivana Hribarja. L. 1901. je izdal Jensen v Stockholmu celo knjigo Aškerčevih poezij z naslovom »Sloveniska Balader« (25 najboljših Aškerčevih pesnitev) ter ie posvetil svoje delce švedskemu pesniku grofu Karlu Snoilskemu, prvaku švedske balade, potomcu sloven. pobezleza protestanta Znojllška. A Jensen je prevajal dalje Prešerna, Gregorčiča, Cankarja in Aškerca, pisal o Slovencih ter je ob Aškerčevi smrti objavil v švedskem tedniku krasen nekrolog. (Priobčil sem ga v »Lj. Zvonu« 1912, 10.) Takisto se je Jensen prav posebno zanimal za hrvatska srbsko in bolgarsko slovstvo. V Dubrovniku ie živel skoraj leto dni ter je bil v Zazrebu in Beogradu kakor doma. In prevel je Njegošev »Gorski vijenac«. Mažurani-čev ep »Smrt Smail-age Cenzijica«, spise Gjalskega, Matavulja, Lazarevl-ća, Radičevtća, Preradoviča, Vojnovi-ća i. dr. Prevedel je pesmi Krista Bo-tjova. Ivana Vazo v a. S lave j kova i. dr. ter pisal o njih kritične eseje. Njegova velika študija »Gundulić und sein Osman« je znana vsemu slavističnemu svetu. Število rnegovih prevodov iz češke, poljske in ruske literature tvori celo biblljoteko! Napisal pa je vrhu tega še več izvirnih del: »Slavia«. 2 ilustrirana zvezka, 750 str., delo »Germani In Slovani«, dve knjigi svojih poezij: »Po daljrajih potih« in »Nove pesmi«, »Portreti ruskih pesnikov«, *Esayi«, L 1911 »Habsburg« (v katerem je do-kazova] s kult polit, stališča, da so se 1 r/ani preživeli in da se Avstro-a ne more več dolgo vzdržati!) In šele nedavno ie v »Prazer Presse« priobčil svoje dojme s poslednjih potovanj med Slovani; izražal je tvojo globoko vero v Slovanstvo in posebej še svojo verz v zdravje in raz-yqidq *Ua Ju&siaviiOi Zdaj je hitel »opet međ nas; na dunajskem velesejmu se ie nameraval ustaviti teden drri ;n potem priti k nam. A zadela ga je kap! Zdaj je mrtev nas dobri prijatelji Še za vidim pred seboi visokega vitkega moža plavolasca, ozke zlave a malo brado in z naočniki na sivih, vedno smejajočih se očeh. Bil je duhovit šaliivec, vedno dobro volje, poučsfl o^ slovstvu vsesa sveta kakor rnal k I o. Koliko lepih ur «mo prekramliali v ka-varni »Union«, v »Narodnem domu«« v Aškerčevem mag; arhivu! Tikoma po začetku vodne ml ie poslal za priiato-Ija dr. Zarr:ka še zbirko švedskih znamk, p:«al mi je o Aškerctt, r*>»Ul mi svojo fotografijo, a /daj jo mrtev* Z Jensenom smo izgubili Slovenci in vsi Jug loveni oanadomaldt-nesa prijatelju! Plakam . . . Fr, Govskar. Multmz. — Pevski večer iole pre:. dr. P. Kozine v Mestnem domu. Kon-servatorij in šola Glasbeno Matice sta tako obrerruenjena, da io na vsak način treba v Ljubljani odpreti privatno glasbeno šolo. Tako potrta bo je menda čutil tudi prof. Kozina, Iz skromnib začetkov kvarteta, ki, če ne že danes, pa gotovo po dokončani turneji po Jugoslaviji, za« slovi po vse i naši domovini, so je g. Kozina poloti] mašanega gb< ra in izobrazbo pevcev * solistov. Četrti kov večer je dokazilo, da uživa Ko* zinova šola, zlasti med mladino, izredno simpatije in da delo Kozine izkazuje lepe uspehe. Z ozirom na šolski značaj večera ne kaže, da hi se spuščal v podrobnosti. O kvartetu se je govorilo žo mno^okral mešani zbor pa se šele razvi jo, p<>* raja. Posamni glasovi prevladujejo, tudi bi odsvetoval * lotil sistematično pevske lolo, \d razširil, angažiral morda nekaj mocl Še za dnisje glasbene predmeto. pa bi imeli kmdu ono pogrešano ulaa* beno šolo, ki bi razbremenila Glasbeno Matico in konservatorii, kar je lo iskreno želeti. —č. — — Nenav.idna uni«?tn?Ska prireditev. V sredo 21. t. m. se bo vrMl ofi 21. uri v Mestnem d.miu ITI. jivni literarni vecor. na katerem bo nastopil pomnik Podbevšek s svojim govoreni > N i h a n j o čudodelno ure*, Vladimir Promru pa bo recitiral odlornk3 iz sw>to posni£k<< rblrko >Grbaveo b sekiro«. Prireditelji no bodo izdali nobenih plako tov, ceradi cesar so občinstvo pom>bej op->zarfa na to prvo jesensko literarno priredi* tov.^ Ceno so sedežem: 12 K. stojifteom 8 K. Vstopnios se b.vlo doolvalš pol ure pred pričfetkora pri večerni blagajni. — Slikarska šola »Probada« v Uub-UanL Pri,!etek pouka na slikarski SNI *e začne redno dne 15. oktobra v poslopju tehnične srednje šole. Pouk bo večerni. NatančneiSe se objavi v golL Sola vsebuje fste predmete, fakor ne drugo umetniške akademij8 povrh pa Se Iz narodno umat-nosft ter ima prvovrstne učno rnoči. sledeče zk. prof.: Akad. slikar ro voditelj S(>-le Franjo S t e r 1 e — portret ln akt po naravi, draperija (narodna noja), kompozicija ln anatomija ; akad. medajler Anton Sever — perspektiva; akad slikar Mak-sim O a s p a r f — narodn.i ornamentika in kompozicija; slikar Sa$a San tel — grafika: ing. arhitekt Rado Krega r — arhitektura: Davorin Volavšefc — o »firooo-vlnskem razvoju nase ljudske umetnosti Dalle dve nove moči: g. akad. kipar 13 e r-n e k e r — kiparstvo m g. b a g o v I Ć (Srb) — umetnostna zgodovina. Vpisovanja se prične takoj pri vodstvu šole akad. slikarju Franju Sterletu na Oosposvetskl cesti 5t. 12., II. nadstr. od 14. d«. lf». Honorar se določi pri vpisovanju m se plača mesečno napreb Revni se oproste Sele takrat, kadar pokažejo zmožnost ln pridnost v Soli. Po 10. oktobru Ja pa vpisovanje na tehnični srednji Soli. Sprejemajo se gospo* dje knkor dame s primerno Soliko Izobrazbo. Pismene prijave ne veljajo. Voditelj Šole akad. slikar Franjo Sterle. — Slovaški pesnik Hvlezdoalav resno obolel »Slovenski" vvhod« poroča, da Je pesnik flviezdoslav ponovno resno obolal ln da je malo upanja na ozdravljenje, — Za francosko knlturo v I nože m str«. Pod avspicijl pariške revijo »Vle universl-talre« se je ustanovil odbor, kl na] sestavi potujočo knjižnico, ki bo na razpolago Izključno le dijak oni in profesorjem vseučilišč Franciji prijateljskih narodov, predvsem Italiji, Poljski, Češkoslovaški Romunski In Jugoslaviji, katerim dandanašnje visoke cene knjig, la povilane vsled stanja valute, zabranjujijo skoraj popolnoma rabiti francoske knjigo. Namišljena potujoča knjižnica bi vsebovala vsa najuo-vejša znanstvena dela, ki so potrebna za vseučillSke studija. Poslana bodo zastonf na posodo tujim vseučiliščem. Odbor vabi po pariških listih občinstvo, da ga podpirajo denarno ali pa ma polije znanstvene, knjtt«. E. V. B, ti**'. SolltDD. 'aLi Nodzorsivo nad vzgojo šolske ______ie. Poroča, se nam z dežele: Mi- lafcSter procvete se ie začel zadnji čas TTSnimnti tudi za vzgojo šolske mladine, slasti v Hrvatski in Sloveniji, kjer laareUaie ni vse v redu. Država plačuje redno in vestno s tisočaki dinarjev SVjDfe >držav»e učitelje uradnike*, pa $ en del teh ni posebno hvaležen in jffest; slasti kar se tiče vzgoje šolske BBfaa v narodnem in državnem durmi Dal je tedaj višjim solskku obla-asem primeren >opomine, da naj ti jKMfrejenim organom naroče strogo itedsorovati učiteljstvo, kako to šolsko lOladino vzgaja. Nadzorniki si imajo vse učitelje (ico), ki se kažejo pri tej santevani narodni in državni vzgoji me^maaraio ali površne, ali ki celo de-eoV nasprotnem smishi vzgajajo, ve&t-ab notirati in v. s. sv. svoječasno pred-Eeiti, da jih bo discipliniral ali pa naravnost iz službe odpustil, > k e r kot taki ne spadajo na svoja m e s t a<. — Ta ukrep v. š. sv., odnosih ndnistratva, je popolnoma umesten. — Na srednji vinarski, sadjarski ln ptiffsdelskl šoli v Mariboru se prične prvo selsko leto 1921/22 po možnosti začetkom novembra i 1. Dan se objavi, čim bodo predpriprave za otvoritev nove šole dovršene. Srednjo šolo je razločevati od stare 2arske, sadjarske in poljedelske šole v ribom, ki obstoja dalje ln začne Šolsko leto ie 16. septembra t 1. Namen srednje solb le, da se nje učenci Izobrazijo teore-tSSno in praktično v kmetijski stroki tako, de morejo pozneje z vspehom voditi manj-ss in srednja privatna in državna pose- £a ter dobro obavljati državno službo etijske stroke. Nauk v srednji šoli trata tri leta, a Četrto leto po svršetku šole )e posvečeno izključno praktičnemu Izpopolnjevanju in speclalizovanju. Šolsko leto •rala do konca julija naslednjega leta. Vsi aSeeci so eksternistl (izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Pogoji za sprejem ao: s) starost najmanj 16 let; b) najmanj 2 dobrim vspehorn dovršena popolna (5ti-rlraaređna meščanska šola aH nižja realan aH nižja gimnazija; ako so dotlčnlkl rasira tega absolvirall kako drugo kmetijsko Sbto aH kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmetiškl sinovi, imajo prednost; e) lepo vedenje; č) državi J anstvo kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev; d) te-Jeano ln duševno zdravje, kar utanači tudi Jo!strt sdravnik pred končnim sprejemom ^ sbio. Nekaterim sinovom ubožnejših posestnikov se dovollulejo državne podpore. Prošnje za sprejem, kolekovane s 7 din. t28 kron), je poslati do 5. oktobra t 1. rav-I Bkteljsrru drž. vinarske, sadjarske In po-Eaeisfte Sede v Mariboru. Prošnji se mo-gjfio priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; & teaflrde Šolsko snriCevalo; 4. zdravniško »pričevalo; 5. spričevalo o nravnosti prt etiui prosflcfh, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz kake druge šole; 6. kratek popis ts dosedanjega življenja; 7. ubožno sprl-aavalo ako prosilec upravičeno reflektira j sa državno podporo, katera bi se pa morski vrniti v polnem znesku, ako se Izka-:Jfs naknadno da Je dotičnik nI potreben v poftn meri. Obvestijo o rešitvi prošnje za Sprejem se dostavi po pošti vsakemu pro- silcu. Učenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenja, se odstranijo med šolskim letom. Drugi Usti se naprošajo za ponatis tega razglasa. Soholstuo. IliteCiI iBfloilooeiishlli nniEfiffkoo. Starešinstvo Jug. Sok Saveza v Ljubljani razpisuje za I. Jugostovenski vseso-kolski zlet v Ljubljani 1. 1922. sledeči natečaj; I. za načrt lepaka, ki naj bo približno 120 cm Širok in sorazmerno dolg. Nagradi za načrt lepaka, izdelan v barvah ln v pomanjšani obliki. Vi prave velikosti, sta določeni po 1000 D ln 500 D. II. načrt za 6 razglednic sok. idejne vsebine, nagrada za vsako razglednico po 500 D. Vse načrte, ki jih bo ocenila posebna komisija, Je poslati na naslov Jugoslov. Sok. Saveza v Ljubljani, Narodni dom, najkasneje do 15. oktobra 1921. Starešinstvo Jug. Sok. Saveza si pridrži pravico načrte, ki ne bodo nagrajeni, odkupiti. Starešinstvo Jug. Sok. Saveza. — Gospodarski odsek Ljubljanskega Sokola poziva vse članstvo in naraščaj, da sodeluje pri planiranju in popravi dirkališča, ker s tem pomaga moramo in efektivno svojemu društvu, da si postavi svoj dom, ki bo služil njim samim najbolj v prid. Z glasi ti se je na dirkališču vsak dan od 15. ure daljfe, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. in od 14. ure daljo. Bratje, pridite, da zgradimo od kamna do kamna palačo! Na svidenje! Zdravo! — Tel. dr. »Sokol« v Ljubljani poživlja svoje brate, da se udeleže v kroju pogreba preminulega požrtvovalnega brata Josipa Mačka, trgovca na Aleksandrovi cesti Zbiral išče v ponedeljek 19. t. m. ob pol 4. pop. pred Narodnim domom. Društvene uestl. Zahvala. Vodstvo »Dražbe sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da s« je 32. glavna skupščina tako lepo izvršila. Posebno pa se zahva-l j njem o pokrajinskemu namestniku, ministru gospođu Ivanu Hribarju, gospodu predsedniku »Jugosiovenske Matice« in Sokolske ga Saveza dr. Vladimir Ravnikarju in gosp. poročnika Edo Delakn za lepe pozdravne besede. Prav iskrena hvala vsem cenjenim zborovaleem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev. Končno se prav toplo zahvaljujefmo vsem darovalcem m darovalkam denarnih prispevkov pri veliki skupščini. Vodstvo »Dražbe sv. Cirila tn Metoda* v Ljubljani, dne 15. septembra 1921. — Orkestralno društvo Glasbene Matice sklicuje pričetkom tretjega leta svojega delovanja redni občni zbor, ki se vrši v torek 21. t m ob pol 7. zvečer v mali dvorani Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8- soba 17. K polno- st evisni adeleebi se vabijo vsi dosedanji društveni člani; istočasno lahko prijavijo svoj pristop k društvu kot novi izvršujoči člani v ansamhi-fekem ali orkestralnem igranju lavež-bani glasbeniki - amaterji in orkscara-fei vseh godakah inštrumeotov (slasti kontrabasisti, violieti in *el*stQ, ki so zmoena slediti v igri pai skupnem Igranju ter imajo resno votlo a poer-tvovainkn delovanjem poradlgniti in pospedttl orkestralno glasbo. Namen đru&tva, ki je žfe ■ evofiml doaedenjimi koncerti pokazalo, da ameva vršiti svojo idealno nalogo, je, v tekoei glasbeni sezoni že poglobiti svoja umetniško delovanje in nuditi občinstvu večje število einfojiij in drugih orkestralnih dtel. V s vrbo dosege te^a cilja žeti društvo potegniti k sebi kolikor mogoče dobrih, vestnih in vzrajtnih članov. Zato apelira odbor društva na vse one, ki so zmožni ga. podpirati v njegovem jkltMlnem dolovaarju. tudi naj one, ki goje do sedaj v raznih glasbenih druSfc-vih parno hij'erodno. takozvano salonsko glasbo, da se povspne kolikor mogoče na visoko stopnjo. — ^Tfti dobri orkeatrasi, pristopite k orkestralnemu društvu Glasbene Matice, ki vam nudi tudi ugodnosti pri nabavi inštrumentov in glasbenih potrebščin. Gospodarslie uestL BORZE. —d Curih, 16. septembra. Devize: Berlin 5.35, New York 581, London 21.46, Pariz 40.95. Milan 24.75. Praga 6.75, Zagreb 2.50, Dunaj 0-47, avstrijske krone 0.40. —d Zagreb. 16, septembra. Devize: Dunaj 15.10—15.20, Berlin 217—219, Italija 985—990, London 890—910, New York 234—236, Pariz 1680—1688, Pra-289—290, Švica 4000—4200. Valute: Dolarji 233—237, avstrijske krone 16.50—17.50. robiji 18—32, češkoslovaške krone 0—265, angleški funti 0 do 890, napoleondori 760—775, nemške marke 215—216. — g Nemški glas o sklepu na* vlade proti spekulaciji z dinar* jem. »Berliner Tageblatt« poroča o sklepu naše vlade proti apekula* ciji z dinarjem v Švici in dostavlja: Kolikor nam je znano, je novost, da vlada kake države protestira diplomati enim potomv proti apektrla« ciji svoje valute v drugi državi Zelo dvomljivo je, ako more imeti tak politični protest uspeh, ker vla* de v splošnem niso mogle v lastni državi* vplivat i na devizno spekli* lacijo. — g Slinavka in parkljevka med živino. Ker se je pojavila slin a vik a in parkljevka se iz rarlojga, da se hoiezen ne razširi, semeni'aa živino (konje, govtedo, prašiče), ki bi se imel vršiti 21. septembra 1921 v Ljubljani, ukine. Pač pa se vrši semenj že prvo sredo v oktobra to ie 5, oktobra 1921. — g Dobava 2000 ktf svinjske masti. Komanda dravske divizijske oblasti razpisuje dobavo 2000 kg svinjske masti za poraebo Maribor« ske garnteije. Pismene aH uetmene ponudbe je vložiti do dne 22. sap. tembra t. 1. pri komandantu volne* ga okrožja v Mariboru ali pri dlvb zijski intendanturi v Ljubljani. Po, goji so na vpogled pri imenovanih dveh vojajkih oblastih. Pismene jx>» nudho je kolkovafJ g kolkom za 2 dinarja. — g Padec nemške marke. »Intransigeant« piše k padcu nemške marke v Ncmrvorku in na ev* rovpskih borzah, da vselej, kadar se hoče oživeti gospodarsko življenje v Franciji, padeta frank in marka docimi se dvigneta sterlina in do* lar. V finančnem oziru sta Anglija in Amerika zmagovalki, Francija Italija in Belgija pa trpijo škodo Bankrot v Nemčiji bi r>omenil zrrra« go. List poroča, da so zakrivile pa» doc marke politične manipulacij« v Berlinu. — g Stota lokomotiva v Škodo« vih tovarnah. Iz Plzna javljajo. ^*,^rBeaT^»--^^as»^Crs^#' -*3s*-j se sprejme dijak nfrjlh razredov* Naslov pove npravrrifitvo Slov. Naroda. 6625 Trsile za strope izdelale ia prodala na debdo in drobno m* po K 3.50 pri večjih naročitih znaten popust. Stefner Anton. L obijam, Jeraacva «1. fS. Trnovo. se boljie vrste, nova fazona, z veliko steno, kompletno, ter drago rasno pohištvo, tudi kompletno, radi pomanjkanja prostora, po zeio nizki ceni. Ivan Andlovtc, mizar, KoUzej, Gospo«vet*ka cesta 13, pritličje, vrata 38. 6618 'Gradino mdierje f Seieiiji ilče enega stavbenika ln enega zid. mojstra a preizkulnio, vajenega samostojnega dela is zmožnega zastopati podjetje. Ponudbe z navedbo pogojev je poslati pod ,.Vesten gradbenik 6626" na upravo SI. \Taroda do 24. t. m. 6?2^ Obvezne ponudbe z dobavnim časom je poslati na J. Pogačnik, Dalmatinova ulica 1. 6622 Zriovcl, nudim (lam po najnižjih dnevnih cenah. J. Boje, Moatt • Llakifeno, ejettriioo izdelovanje iltne-sladne kare. 5678 Pnifl ŽIMA. Por! Žimo za zimnice vsake vrate v vsaki množini Izdeluje ia prodaja po najugodnejših dnevnih cenah tvrdka Loero Je Setova vdova, almo-preja, Stražlace ari Kranja. \rZorCi 04 razrolago in na zahtevo Mizar k Vpraša se pri resiavraterju v Narodnrm domu. 665j Inteligentni pospa srednjih let, vajena vsega £-spodfnistv» in kuhanja, Išče mesta gospodinje k sa mostojnemu gospodu, Gre tudi na večje posestvo. Ponudbe pod »Vsesa va en šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Llncu „ Ustanovljena 1. 1867 tezenjs ppoji braz?lačito Pisalni stroji ,Adler* Ceniki lastoni ln Iranko. Kolesa Iz pmih fooarn: Dfir&opp, Styria, Walfenrad. Začasno znižane cene. 3K3anaaaaaaaaaaaaaaaaaaaan + Na prodal pekarna, gostilna, poslopje, 14 oral zemlje. Dobra gostilna, mesarija, centrum mesta Celje. Krasna vila s pohištvom, velik vrt konfort. Lepa kmetijska posestva, velepoaestva, graščine, mlini, žage, gostilne' trgovine, hiše. vile. Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 3. 6465 Iaea aa mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z ooravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poltal prodal •L 53. 4*05 Elektromotorji — bencinovi svetlobni stroji, elektrovodni materijal, žarnice kupite najbolje pri lig. Garfein & (o. fe m. L H., lio, III. Mrneagaaae 1. Telefon Nr. 44072 ul. 131 VI Potrti neizmerne žalosti, a vdani v voljo božjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je na5:i neizmerno ljubljena so.:roga, predobra mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja pina Tavčar soproga cestnega nadzornika po kratki, mukepolni bolezni, previđena s tolažili svete vere preselila danes v srečno večnost. Pogreb predrage pokojnico se vrSi v nedeljo ob 5. uri popoldne na tukajšnjem pokopališču. Sv. maša zaduSnica se bo darovala v ponedeljek v Župni Blago pokojnim priporočamo v pobožno molitev. V Kranju, 16. septembra 1921. cerkvi. i Božar!, Postolari, opančari i remenari skladište koža SCHREIBER 1 MAVER, Zagreb Jar 141 če v o ulica 24. Telefon 1 — 81. preporuča svoje bogato skladište koža te postolarskih, opančirskih remenarskih i svih vrsti o stroku zasječajučih potrebština. Tvorničke cijeoe. Solidna I brza podvorba Ljubljanska kartonažna tovarna In papirna industrija J. Bonač sin v Ljubljani Copooa cesta IS izdeluje rjaue In bala Škatlic za razno blage, IfcafIJc za hondlforje, papirnate krožnike, r|aoa lepenko, Skatljlce za mrčesni prašek, kapsehie za lekarne, lekarniške ambalaže, line oreCIce. Zaloga papirja. -1? Na|alarej8a slovenska pleskarska in llčarska delavnica IVAN BRICEU, Dunajska cea. lb, se priporoča. Izvršitev točna zmerne. cene 12;0 Naprodaj mam kobile * žrebotom, 16 pest: visoko, črne barve, prve viste za tek; Žrebe e (j mesecev staro, in dva tetka oaja za pezo; oddati imam tudi 60 komadov tolezniških pragov nurmaine dimenz ie. Vprašanja na Antona Jake mini, Kočevje, 657 prodaj rabljen parni stroj na visok pritisk, /.grajen leta 19 7. bil 7 let v obratu i d leta 1014 izven obrata. Fabrika B»e« l-nfeld, Danek & Ko. Praga, 100 H» >l/2 atm., 400 mm cllndrovega preme 100 obratov na minuto s 3 zama^nj j; 0 mm obsega, z namuntirano črp. a napajanje kotla, se ceno prod. ^pra^anja pod , Parni stroj 100 H P/651-•a upravo Slov, Naroda. 63 Režnje prvorazredno Knochovo za pogon stro eva u dimenzijama 3^—250 mm prodaif jeftino sa skladišta. Glavno zastopstv BI Jugoslaviju Frkovlć I drug, Zagreb, M-snička ul. 5. Telefon 4—4r Podružnica Ljubljana, Stritar Jono ulica 7, telefon 4—22. 580. ERJAVEC & TURK trjovlnn z železnlnc ,.pri Zlati lopati" 51 S' (prej Baaameraohntldt) Ljubljana, Valvazorjev trg 7 nasproti krlievnlška carkve. Zaloga cemeata. Učene- po§ten in marljiv s primerno Šolsko iobrazbo, se takoj sprejme v večjo mestno mešano trgovino. Ponudbe na uprav. Slov Naroda pod .Učenec.656V. Morska trava (afrlk) a debeo ln drobno *e dobi pri Brata ^ever, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvetska esta 13. W71 Mile Lemnire t Komenskega ul., a repris ses lecons, uiere de s'imiormer avant le 25 /bre. 6535 .i 4 S'be (ena od teh antična), se proda, ofesor Benuss', Gradec, Heinrichstraase t 11__6583 lila na Bledu rasna lega, zelo prirravna za gosposko pod etje, z velikim vrtom, ki J? .isajen s plemenitim sadjem, se proda koj radi selitve. Naslov: Machek, vili raža, Bled, Siovemia, SHS. 6560 o •o 6 let star slaščičar v boljši slalčlčarni i H hotelu. Event gre kot poslovodja. ostop takoj aH pozneje. Ponudbe pod .Dobra moč 6530" na upravo SI. Nar. Gradbeno podjetje lir Dni in dr. LJubljana, Beeljeva oeita 8 se pr poroča za vsa v to stroka spadajoča dela. 235 IMPEX i ka dobri cružini ali pa v trgov ni. gre i ven fi Ljubljane. Ponudt t pod .Bol l šivilja 6565' na upravo Slov. Naroc' Proda se na postali Ljubljana glav. kol. dva vagona ovsa, en vagon Samotne opeke, en vagon novega pohištva, trgovsko blago, en vagon železnih vijakov neizgotov- Ijenih, 16 bal praznih cementnih vreč. Pratba aa arij v aroda 11. >. 1911. ob It. uri dsaalsfae. mM 1 (Holzsrahce-web«) za strope in stene izde'u cm z najmodernejšimi stroji ter doba !jam takoj v vsaki množini naj cneje Jos. R. Puh, ! ubliana, Grads*ka nI. 2? Telefon 513 Naznanilo. Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem orvoril v Novem Vod sna tu stev. 189 potta Mosta prt L)ubl|anl bakrokotlarsko delavnico. Izvrševal bodem vsa v to stroko sradajoea dela, kakor: vsakovrstne bakrene kotle In aparate, kotle za kuhanie žganja, briigalmce za trie, kotle za Štedllnke, kopalne peči Itd. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna popravila In po-činjenje na bakrenih kotlih in drjglh posodah. Imam vedno v zalogi nekaj Izgotovljmih kotlov. Skušal bodem sla\nemu občinstvu v vsakem oziru ustreči in se priporočam Z odličnim ipoitovinjem Maks* Weiss9 b/V okotlar. 3 *mmmm?*mmmmmmmm M mftuTlev lo strojnih delavcav sprejme tvrdka Matija Perko, sploino mizarstvo, Zeor Siikt. Celovška etsta 131. 6592 Veletrgovina s vinom In žganjem Bolbecher I dnu Novomesto — Zagreb — Be!a*rkva (Banat) Glavna zaloga: Hovo meito, Ljubljanska cesta st. 228 priporoča avoje veliko skladišča raznih vin kakor: domače, Atajerako, hrvatsko, srotnsho, banatsko, dal-nattpsko. Vina v buteljkah najboljle znamke Prodaja se od 50 litrov n.-p-e). Sokoli! vseh aaer soaat v a a logi prt H. Seljak, Ljubljana. Prešernova ullea 52. 4018 Velika saloga ćevljev in potrebščin Gospodična iz boljše rodbne lell priti v dobro trgovsko hHlo radi prakse v trgovini. Vajena je tudi gospodinjstvi. Reflektira se na dobro ravnanje in oskrbo v Kili. Cenjene ponudbe se naj blagovolijo vpoetatl na upr. Slov. Naroda pod itev. 7777 6M6. Strešno lepenko ima v zal^jjl naiceneje Jos. B. PUH, Ljubljana, Oradaska ui. 3. Tolefon 513. Padavica (epilepsija) Že 20 let rrelrkuleni .Epllepticon* Dr. Well, Prankfurt a. M. z uspehom rs bij 3 zdravniki, bolnice za uspeino sredstvo za pobijanja epl-iersi'« pa tudi rrotl Vidovemu plesu, histeriji, živčnim bolečinam in živčni oslabelosti. Bolniki e;a radi uživajo in lahko prenašajo. Dr. med. K. Ganz pile: .Noben pomoček pn zdravljenju eplle-alje ne služi tako dobro". Dobiva se zopet v veliki množini v veledrogerijah in lekarnah. Izdeluje ga samotvornica Dr. R. k Dr. 0. Weu\ FranJtfnrt, a. H 420 sider riselierr Wtan, lil., Fasangasse 38. Brzojavi: Lokomobilfischer Wien Telefon St. 5095, 9283. dobavljajo ©m © sedaj točno in kratkadobao dobavne: UtoEfi 600, 400, 300, 150, 130, 100, 80, 71), 60, 50, 40, 30, 25, 20, 15, 10 HP Lani i 300, 200, 70, 50, 45, 35, 3 , 25. 20, 15 HP Hofherr - Schrantz: 25, 20, 15 HP, in različne druge prve znamke. Lokomob.ini kotli 120, 60, 23, 7 qm. Pod jasna* rem ia obrata* sprataoat. Lastna modras po?rav-ljalalea. Agregati uradno r=iisušeni. 4382 Vprašanja na Stebi & Tujec. LSubllana, Resibvs c. 4- Fran Ravnikar mastmi tesarski molatar Uubijana. Linhartova ul- 25. Talelan 41S Poltao-ookovoJ radon 11.458 prevzem? po danih kakor lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, h»5, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, bal« kone, vitne ut ce, verar.de ter razna druga vrtna arhi-tektonična dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter deko ativne stenske opaže, vrata, okna itd. Sa razne Industrija stavbo oposarfam zlasti aa nofe patentiran« nosilce sa vaftfo prosit raspatina od 12- 50 m. - Parno saga la atro|-ne delavnica. da brez odloga potrdite sprejem denarja, Id Vara prihaja Iz Ajncrlke po našem posredovanju potom kr. poštno-Čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni aneaek, ki ste ga spreieli, in dan, ko Vam je bil Izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah Vas to rroslmo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi rrkrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje še poslal, ker bo m!ell!. da «mo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatel; prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje !n zaupanje ter mnogokiat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom aase banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo aaSe geslo. SRKSER STRTE BHI1K 82 Cortlandt Street New Tork, N. T. Rwr*f--- Gori! Gori! Gori! Cujte zvoni, neke gori! V naši vasi pa Še brizgalnice ni. In daleč na okoli je nam enakih vasi. Vse kar nas krije, hrani in živi, Sedaj gori, brez pomoči! Naloga n^ša nn; ho5 da kupimo brizgaEmco I Obrnimo se na tvrdko FRAN SAMSA, Zagreb, Gunduličeva ulica «tv. 23, zaloga gasilnega orodja. 'ovci! Lovske puške vs • sistemov, od najfinejših do najnavadnejših, različno municijo in reparaturo vsakovrstnega orožja kakor tudi montažo daljnogledov Vam poskrbi Janko Hific, puškar v Kraa]n, puškarski stro ovni učitelj in zastopni slovenskih puSkarjev v Borovljah (Avstrija). 5731 nmmi zavod m mm®*.*.*1 Ljubljani proaafa \l slovousklb premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v ce!ih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo v porabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la (ehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: PROKSTlfl ZAVOD ZA PfiEMOG d. d. LJubljana, Nunska ulioa 10. Vplačana delniška glavnica Cl Q jf g MM or2 In eksport Preja iz pavolo In ovč^g volno Velika zaloga znanko D ■ M ■ C ■ Dobavna vsaaa kolIMna Dopisi na. SD. VELlCOOIf A, Triesio, Hnz*a della Borca 9« t-TOdaiemo |Gf2!no u vsema dobrem stanji; 9 vagona 7 kg profila 4 . 5 72 . m » 8 sadržaja 600 m/m rastočine. 760 28 prekrcanih kolica 1 3. FI,, Zanrrb, Gajeva ni 59. ti 4 3 ' fi Največja zaloga id v h is li IZ if trgovini oblek L;u&3Jafi89 isleaini trg p0 xp?fno nizkih censh. •ifgajassjMaejaas^ ; , ■ iasposKo ulico ZD, wmm *M Velika zaloga lesenega, železnega in tapetniškega ■■ pohištva. ——— Ceniki na razpolago ! II \ fSebslof Eksporti Na drobco! Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseh vrst 7e5iii5Zk15 r" 'itrokim!^! !n gy- $ mijeni prometi oseb urst^na \ Grobno hi čeaelo. — ^iriMa n zastopslao polnili guBs^iiFih Vročen za fsoomc aVtosnsbile taosrae W*'>ier m*7iS :y. n- j tfT5U25Ča£ StlSlurikalCI Zfl EOH« I ffran^e ga^lcoih obreden o centrali, Rfr^ska cesia £tea. 2. Przaozno padjetje za przuaz blaga celih oagonco na a«? iiralnia strojev. SINOER igel in strojnih del*?, SiNGEK olja, sukanca in svile. Ustna mehanična delavnica povečanal Prodaja na primerne obroke! j Slapar Hvala?, strofi Boaraa & Ga, Naw 7ork. Cenf?aia: Lajali, Bimska c. 2. "To^o^a aafmob kraje, za kir Je na razpolaga tJOD. Poabruiulce i LjubiL.nn 88len9mrgora ul. 3, Novo me- f, mesto, Maribor, Zagreb, Karlovec, Osjek, Brod na Savi, Varaž- j L d n, ovi Sad. — Zastopstva t vseh težjih olra'in in mestih, i h i - i i ■ i ii ■■■ .i ' -T: LJUBLJANA, MARIBOR, BEOGRAD, Bnaaliha c Z3. JsirfKeua al. 0. Rnsz m^ajlaua žsL 2!. *m tel. žica. I3S. alka £?. 3, ■ a uyo II Ji. rjo državno investicijsko posojilo i. 1921 v iznosu S 3®&JjQd<±jd t- j t; ■ h K? 5 .■ * T' - l Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dst. 7941 vzaTcoDjene a členom 130 Ustava pozivlje na vpis T°|o drž. investicijskega posojila v nominalnem zneska D 500,000.000. To posojilo je inveaticijako ter se bo poranilo izključno v svrbo splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila priataui&Č, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je D 500,000 000 izdan al nari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50 000 serijah pa 100 čtevilk obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno br^z vsakega odbitka v polletnih kupouih in to 15. marca in 15. septembra vaakega leta. pri vseh javnih blagajuicrh in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka, koleka in takae. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922, V teku 10. let se to posojilo ne more konvertirati, uiti v tem Času obreatua mera znižati. V slučaju da se posojilo po preteku 10. let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši er.kat i^a loto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svoia za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki dotienega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domaČih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pnpilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih poduzetjih. Obavznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka ia doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tuđi vseh taks ia pristojb r kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabo tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo ministar financ Narodni skupščini krall. Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega, Beograd, meseca julija 1921. Minister financ Dr. Košta Kumanudi I. r, Loiw!g lUlger & (o. Mastfefattk o. Elsengfessarei G. m. b. H. Lichtenegg bei Wels> 0. Oestr. Specialltete i stroj! za opekarnlco ter kompletne opreme za opekaralce in tvornice za glinasto blago, tamnolornne fn kompletne naprave za napravljanje gramoza In peska, transportne naprava: prenosne naprava na vrvi in verige, riže na vrvi, ranžlrne naprave, krožni transporterji, viseče železnice, naprave za polnjenje kotlov s premogom, elevatorjl itd. Stroji za dviganje bremen: škripci, navoji, gianlkl, dvigala, naprave za prekladanje za kosovno in množlnsko blago, vitli in stroji za izpravljanje blaga, ranžirni navoji itd. Opreme za steklarnlce: oblike za prešano, pihano in strojno blago stroji za kompletne brusilne naprave, armature ?a peči in orodje za vso steklarsko industrijo. Edina tovarniška zaloga šiv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, V vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo. JOSIP PETELINC Ljubljano, Sv. Petra nasip it. 1. Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-— goji. — Popravila se sprejemajo. — ■ « i Na veliko in malo po-trebšfine za šivilje, kro« jače, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljarska preja, toaletne potrebščine, modno blago, pletenine i. t. d. Wm I. ti! I Iti Lfnblfaaa, Eliti 3nee*?:i7*o stavb no poi!c!'e Z* b toasks, ieleza ionako in vod . — zgradbe. — s Izraba ==- •ti sil Jugoslovanska ban Deln. glavn. K 200,000-000*— Centrala v Osijeku. Rezerve K 50,00o.000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica Kupuje in prodala devize in valute nojhulantneiše. S!. Obrasta|e vloff* na hranilne kr?1 z>oe fn na lekoel račun no ■•Iviiff abrasfnl roor*. Prvovrstna papirna trgovina ter trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebščinami t oglasno in časopisno odpravo, kompletno opremljena, s polnim blagovnim skladiščem, 50 let obstoječa, v sredini velikega mesta v Sloveniji, z velikim krogom odjemalcev, velike izložbe in skladišča, je radi odstopitve posestnika od trgovine takoj naprodaj. Dopise pod „Erstklassiae Papierhsndlaag" na g. direktori a Schwarza, lnteraao* časopisna pisarna, Zagreb, Illoa 21. m 2llfiE-r1UIII-7EZO«l-HIŠE-IHLE-mĐUSTB.STmiBE-nOST0l«== g pRORftčom-mičRTi m obisk nlmm BKZPtiično. g) aion Ljubljana Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg Stev. 1« Priporoča mm m najnovejših damskih klobukov vseh vrst, baržunistih in velour-nih klobukov ter čepic Popravila ao ločno izvršujejo. Žalni klobuki v zalegi* Pojasnila daje in voz nt liste prodaje COSULICH • LINE prej (Arstro-Ajnerlkana) Trst - Amerika prevala potnike v Ncw Tork redno S krat v Jalno Ameriko po 1 krat meseino. Odplov brioparnika President VVtlson 19. septembra, odplov poštnega parniks .Argentina' 22. oktobra odplov poštnega parnika .Belvedere" 5. oktobra. ailiDn UlltlCLt Ljabljiai, KolodTorski alica 26 20 klavirjev CEV Forster, Bosendorfer. Heitzman itd. razstavljenih pri tvrdkl ALFONZ BREZNIK "UfaS" Ijubljana, Konjresni trg 15. Prodaja tudi rta obroke. — Največja tvrdka in Izposojevalnica v Jugoslaviji. — Velikanska zaloga violin, vsega glasb, orodja, strun [engros detailj in muzikalij. Sve vrati Sivfltih strofeuo Is tvornioe „Ealaer" .Manmann1 „Vesta« ui tvorničke cijene, t neposredno Iz tvornice ili ocarinjeno m skladišta Zagreb nndja Posebni odio za šivaće stro Jave na veliko — glavno zastupstvo — Em. Flscher. Zotnli, Jnrlšićeva nL 6. Telefon broj S—9S. Doknadni dijelovi Šivaćih strojeva 1 dvokolica te prvorazrednih inozemskih pnevmatik na veliko 1 malo. Tratite oljenlk. eneralni zastop vzajemno zav. banke „SLAVLJE" —. V LJUBLJANI.--- Sprejema zavavovanja proti požaru, vlomu in zavaravanje doživetje in smrt. eieervn^ f-nd K 133,000.000 Letna vplačana premija: K 56,000.000 Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani, Gosposka ul. št. 12 v lastni hiši. \ - I Josip Tvornica karfonaže tli pošta Dob kraj Ljubljane. Posrednfnća pisarna a LJnbljan!, Gaijevtca 5, a blizini dolenjsliog kolodvora) Izradjuje iz kartona i papira svakovrstne radnje svih dimenzija i načina, kao na primer: Kutije (Skatulje) iz smcdieg kartona (Braunpappe) za otpremu robe postom (sa drvenim okvirom providjene) n šest veličina /'tako, da moie biti uložena jedna u drupu,) kutije iz iste vrsti kartona za sastaviti u više veličina (u formi We!lenpappe); kutije za čajno pecivo za makarone i drugu testenina, za sladnu kavu (cikoriju), za sapun, za tucetno crnilu (tintu), za parfumeriju itd.; kutije za Šešire, za košulje, za ovratnike, zapestnice (manšete), za postole te za druge trgovačke nameš'aje i potrebe. Tvornica priredjuje obrisače (servijete) Iz papira za restauracije, kavane, hotele i gostione, prodaje protisni papir (Durchschlagpapier) za pis. stroi u trgovačkom i kancelarijskom formatu; izradjuje žakljiče iz papira za šešire (Hutsžcke); prima narudžbe za nužni (klozetni) papir. Posreduje naručbe za izradbu svih vrsti tiskanica, za belu i smedju Iepenku (wei6e Holz- und Braunpappe), zatim na sve vrsti papira, kuverte itd. Izradjuje školske torbice, Školske zadačnice i sve druge u kartnašku struku spadaiuće radnje. Sve uz najumere-nije cene proti otvorenom trgovačkom kreditu, odnosno plaćanju računa nakon primitka gotove naručbe. Pojedine kutije (škatnlje) iz kartona za otpremu poštom prodaje u Ljubljani tvrtka EMIL DOBRIC, Prešernova ulica broj 9, pokraj glavne pošte. Tvrtka je sudbeno protokolirana te se je preselila iz Pule (Istra), gdje se je ustanovila godine 1898. ■ I ■ I Naslov za pisma u LJubMani: Poštni nreti^ao 1 \ %m- " v; -i ' i Ant. Iris fjrg ■ q n p i | 0| fjs^ fi^ % LJUUIJullOf ni trg Stev. 2S. Proizvaja in razpošilja na debelo : razne vrste čevljev za otroke, dekleta, mladeniče, ženske, moške, preproste in fine kakovosti; za delavce so posebno močno izdelani. Solni po ceni brez konkurence- Oddelek za galanterijsko robo na debelo: pletene čipke, sukno, vezivo, razne čevljarske potrebščine, obedno pripravo, šolske potrebščine, krtače itd. itd, Izvoz zobotrebcev. — - - - - Knpnje in prodala devize in valnte po na|ngodne|šili dnevnih cenah. E JAL ■ I >1 TELEFON štev. 3. Nasproti glavnega kolodvora Slovenske eskomptne banke LJUBLJANA Ima ^oselson ftop-sn! -d.l"?ok. Prevzema vse bančne "OSlO. Nosprot' glavnega kolodvora. TELEFON Stev. 3. hujsm* ia tisk >Naxo4aa tiak+a&H Za inaeratni del odgovoren Valentin Kopitar«