Političen list za slovenski narod. t* oelo leto ]aredplaoan la rld., za pol leta 8 rld., ta četrt leu i flA., za en mesec 1 rid. 10 kr. 7 MlBlml«tr»el]i prejeman Teljd: Za oelo leto 12 rld., za pol leta « rld., la četrt leta V rM., za en meeec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veijajo 7 kr. 41 »tednine prejema epravnUtvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št 4. Kainanlla (inierati) le iprejemajo in velja triitopna petit-vrsta: 8 kr., če le tiska enkrat: lli kr če se tiaka dvakrat; 15 kr., če le tiika trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša Bokopial se ne vračajo, nefrankovana pisma le ne iprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. lahaJa vsak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob >',6. nri popoludne. V Ljubljani, v soboto 0. decembra 1890. Letnik X> III. .\arodini neznačajnost. Neutrudni naši neprijatelj! ne zanaude niti jedne prilike, ko morejo svetu pokazati umetno nemštvo po slovenskih pokrajinah. Vsled popustljivosti višjih krogov vladajo v štajerskem deželnem zboru in odboru, v katerem tretjina slovenskega prebivalstva nima nobenega zastopnika, edino le liberalni Nemci, katerim so slovenski poslanci z nemškimi konservativci takorekoč izročeni na milost in nemilost. Še slabše se godi koroškim Slovencem. Povsod v javnem življenji skušajo naši protivniki slovenskim pokrajinam dati nemško lice, češ, da to zahteva narodnostni mir, korist države. Enako predrzno pa se tudi rijejo do državnih, deželnih in občinskih jaslij ter pohlepno stezajo roke po „Ju-deževih grožih" nemškega šulvereina. Pri tem ne-plemenitem delu jih podpirajo mnogi narodni odpadniki. Da protivniki naši ohranijo nadvlado v različnih krajih, pripomoreta jim krivični Schmerlingov volilni red, o katerem smo pred meseci in leti na tem mestu obširneje pisali, in pa zloraba svoje moči. Vendar to ni še edini vzrok, da se narod naš v pomejnih pokrajinah ne more otresti tujega jerob-stva. Daljni in važni vzrok je narodna neznačajnost. Ako hoče n. pr. nemški šulverein slovenski občini vsihti nemško šolo, prihiti mu na tlako mnogo odpadnikov, ki izdajejo narod in s časom tudi vero za malovredne „Jadeževe groše", kakor se je zopet zgodilo dn^ 16. novembra v slovenskem Šentlipšu na Koroškem. Gonjači velikonemških idej najdejo vedno in povsod dosti neznačajnih ljudi, ki proda-jejo slovensko deco nemškemu molohu. Pojasnili smo že na tem mestu, koliko je pri nas v nbeh" Ljubljani na mestnih nemških šolah slovenskih utrok. Nemške mestne šole polnijo celo otroci iz vasij ljubljanske okolice: s Sela, Most, Vodmata, Šmartina, Šiške, in tako se širi odpad-Dištvo in tujstvo med slovenskim ljudstvom. Ako izdd kako nemško društvo v Ljubljani svoje letno poročilo, je poleg nemških polno sloven-tkih imen. Ce tujec, ki ne poznd naših razmer, čita ta poročila, strmeč misli: Čudno je to slovensko mesto, ko je med zaupnimi mužmi nemške stranke večina s slovenskimi imeni. Tembolj pa se čudimo, i da n. pr. po naših mestih med člani nemških kazin najdemo nekatere ^absolutne" narodnjake, in da je — horribile dletu — pred nekimi leti naš .naj-radikalnejši prvoboritelj" brusil petč po parketu ljubljanske kazine kot letni član. Temu je kriva narodna neznačajnost in ne-opravdana uljndnost do tujstva, ali pa celo umazana sebičnost. Na stotine naših ljudij niti ne pomisli, da zatajujejo svoj rod in našemu neprijatelju klestijo pot do narodovega strž^na v našo gmotno in nravno škodo-. Tu tiči vzrok našemu malenkostnemu napredku v političnem in socijalnem oziru, tu je vir naši odvisnosti od tujstva. Odpadniki naši in mi sami iz nečimurnosti in samoljubja delamo toporišča za sekire, s katerimi Nemci m Italijani izpodse-kavajo korenine narodovega debla. Mnogo prestaja še dela in truda, da porujemo ljuliko narodnih nemarnežev iz vrst poštenih prijateljev ljudstva in temu odpremo oči, da spoznd svoje domače in tuje neprijatelje. Na tem polji tek-mujmo, tu merimo svoje moči, in ne s praznimi frazami in surovimi napadi. Tako čaka nas vseh velevažna naloga, da ljudstvo poučujemo z ozirom na prihodnje štetje, o katerem smo že in bodemo I še govorili, in tako odpadništvu zapahnemo duri. Državni zbor. z Dunaja, 5. decembra. Dr. Smolka. Malokdaj se je bilo k prvi seji državnega zbora toliko poslancev sešlo, kakor včeraj; vzroka tej prikazni ne smemo iskati samo v ukazu predsedništva, da se mora vsak poslanec o svojem prihodu vpisati v državno-zborovi pisarni, ampak tudi v važnosti včerajšnjega dnevnega reda, na katerem so stale razven stavbenega reda in pomožnih blagajnic tud dalmatinske volitve. Z liberalne strani se proti tem. volitvam hudo oporeka, in kaj radi bi nekatere iz-' med njih zavrgli, da bi imeli nekako zadoščenje za nepotrditev vohtve Auspitzeve. Ali reč včeraj zaradi važnejših in nujnejših zadev ni prišla na vrsto. Ze pred jednajsto uro dopoldne bilo je jako živahno po dvorani, kjer so poslanci po dolgi ločitvi drug druzega prijazno pozdravljali in si prijateljski podajali roke. Ko se ob četrt na 12. uro častitljivi predsednik dr. Smolka pokaže na predsedniškem stolu, razlegajo se „dobro''-klici in živahno ploskanje po dvorani. Proti koncu zadnjega zasedanja bil je namreč dr. Smolka nevarno zbolel, in poslanci so imeli le malo upanja, da bi ga še kdaj videli na predsednikovem mestu. Tembolj veseli so bili torej včeraj, ko osemdesetletni Smolka čvrst in zdrav na duhu in telesu s prijaznim in veselim obličjem stopi v zbornico in otvori zadnje zasedanje tekoče šestletne dobe državnega zbora. Dr. Smolka naznani najprej, da je v imenu poslaniške zbornice cesarju čestital k rojstvenemu dnevu in godu, in da je cesar blagovoljno sprejel čestitko ter zbornici sporočil svojo zahvalo, zahvaljuje poslance za sočutje, ki so mu je izkazovah med boleznijo, in za prijazen sprejem, ki so mu ga pripravih včeraj. Posebej še zahvaljuje češkega poslanca dr. S te ide I na, ki ga je ozdravil, in podpredsednika Chlumeckega in Zeitham-merja za veliki trud in posel, ki ga je njima prizadevalo njegovo nadomeščevanje. ,Jaz sem od svoje nevarne bolezni srečno okreval," -— sklepa dr. Smolka, — ^nekateri drugi poslanci pa niso bili tako srečni. Umrli so namreč med počitnicami poslanci: Pscheiden, Salašek, Pos-selt, Mahalski in Pozza." Predsednik se vseh prijazno spominja in si izprosi dovoljenja, da se ta spomin sprejme v zapisnik včerajšnje seje. Namesto nekaterih izmed njih so bile že izvršene nove volitve in so včeraj vstopili in storili obljubo naslednji poslanci: dr. Sokolovski, dr. KaizI, baron Morsej in Lebe\vohl. LISTEK. Nedeljske misli. VIII. Gospod vrednik, zadnji čas je že, da si odpoči-jemo, namreč mi vsi, ki se trudimo, da se govori in piše o »Sloveniji", od dosedanjega mučnega dela, ki nas je po dolgotrajni solidarnosti zopet jeden pot razdvojil, da imamo do bodočega deželnega zbora dovolj prijetne zabave s svojimi najnovejšimi zaslugami. Bliža se adventna d8ba, čas pokore in premišljevanja za duševni blagor našega naroda, ki ga ljubimo vsi tako neizmerno, da zaradi same vzvišene ljubezni ne vidimo pogosto bruna v njegovem očesu, dočim nam vznemirja navadno osobni pezdir naše plemenite živce. In v bodoči d6bi, ko zajašemo mi vsi, ki se prištevamo k svetovnim visokim politikom, kar je naravno .vzvišenega političnega Bosinante-ja", pozabilo se bode brez dvoma nekaj naše dosedanje domače slave in utolaži se morda tudi globoka žalost nekega gospoda nad gomilo istih 600 nemških goldinarjev na Slovenskem, grof Kttnigl in pa iz Pru-sije došli praktikant g. Mathis opilita mej tem tudi toliko našo slovenščino, da se ue bode treba bati, da nastanejo zaradi slovenskega uradovanja pri naših političnih uradih konfuzije, katerim so se doslej vestno izogibali njihovi načelniki. Da, da, jezikovni strah, samo strah, je zakrivil ali pa zabranil doslej toliko nevarnostij in nezgod pri nas, da smo samo že po strahu zavarovani, da nam ue popači nihče jezikovne narodne svetinje in da ostane Slovenija že zaradi jezikovne nevarnosti pribežališče mnogih aristokratov, saj v6 ves svet, da ua Kranjskem in pa v Bosni na podlagi jezikovnih vednosti uradnik najložje avanzuje. Ker govorimo že o „avancementu", ki baje v istini ne cvete pod vsakim .podnebjem" in na vsak „prahi" jednako, ozrimo se nekoliko tudi v našo ,pošto", akoravno jo je že g. Ivan Hribar v deželni zbornici pošteno ^ofrajhal" iu prepričamo se, da so se premenile tudi tu znamenite stvari. Na prvi pogled zapazimo, da ne biva več slavni g. R. v sredini slovenskih .poštarjev", katerim je zapustil trajen spomiu .minljivosti vsega posvetnega" in že se je vsedel na njegovo mesto mlad naslednik. ki namerava vpeljati slovensko poštno uradovanje, kolikor se ni posrečilo njegovemu predniku, ki v tržaškem zalivu ne čuje več hrepenečih poštarskih izdihov po njegovih možatih obljubah. Tako je v istini vse minljivo na svetu, jedni avanzujemo .naprej", drugi .nazaj" in tretjim cvete stalna sreča le pri nas, namreč istim, ki niso iz krvi ne iz vode, temveč iz pravcate .gumilastike". O ko bi bil ves vesoljni svet iz gumilastike, kako prijetno bi se živelo v tej dolini solzi\ in pereče paprike! Ko bi bili namreč vsi iz gumilastike, ne čutili bi osobnih .sunljajev" in .brc", saj bi se vse .sproti zgladilo", ne čuh bi grenkih očitanj in .krivične slave", saj gumilastika je neki .perpetuum mobile", ki ne počiva niti toliko, da bi se človek popraskal za svojim zbodenim elastičnim ušesom. Gospod vrednik, gotovo ste radovedni, zakaj da je tudi Sviftijanec danes tako elastičen, ki ljubi sicer odkritosrčno .kvedrino". Poslednje je zakrivilo Vaše poročilo, da dobodo srednješolski dijaki .eioffo kučme", in sicer v narodnih barvah. Poslednje v istini ni napačno. Gospod vrednik, Sviftijanec trdi, da to niti nič novega ni pri slovenskih dijakih, kajti baš Sviftijanec je že nosil tako dijaško čepico, obšito s sivo Državni proračun za leto 1891. Glavna pozornost je bila pa včeraj obrnena na finančnega ministra dr. Dunajevskega, o katerem se je vedelo, da včeraj itroči državni proračun za leto 1891. Tudi to se je ie prej čulo, da kafea ta proračun zopet nekoliko presežka; ali vendar so bili poslanci, ki so se gnetli okoli ministrovega sedeža, da bi ga tam bolje slišali, veselo iznenadeni, ko jim minister pove, da znaša ta presežek okroglo 2,290.000 gld., da se bode pa še pomnoži! za štiri milijone goldinarjev, ker se dotični znesek za poplačilo državnega dolga ne bode potreboval, ampak izplačal iz tekočih dohodkov. Finančni minister je torej izpolnil obljubo, s katero je sedanja vlada in sedanja večina državnega zbora leta 1879 pričela svoje delovanje, da hoče konec storiti primanjkljaja v državnem proračunu, ne da bi delala nove dolgove ali škodovala produkcijski moči prebivalstva. Za to veselo prikazen — rekel je minister — treba se je poleg druzih zahvaliti tudi večini državnega zbora za požrtvovalno podporo, ki jo je izkazovala vladnim predlogom in ki jo sedaj vidi s številkami opravičeno pred seboj. To je nov dokaz nerazrušne moči in vztrajnosti, pa tudi prave rodoljubnosti vseh narodov mogočnega cesarstva, o katerih je želeti, da naj vztrajajo v svoji udanosti do cesarske rodbine in države. Omenjeni presežek pa je še večje vrednosti, če pomislimo, da se je potrebščina za prihodnje leto, ki znaša 564 47 milijonov goldinarjev, vsled večjih troškov za vojaške namene mimo potrebščine letošnjega leta pomnožila za 1817 milijonov goldinarjev, dohodki pa le za 17 94 milijonov goldinarjev; če pri vsem tem preostaja čez 6 milijonov goldinarjev, je to najboljše znamenje, da so se državne finance v zadnjih desetih letih res zboljšale in da je sedanja večina pokazala svojo vladalno zmožnost bolje, kakor katerakoli druga stranka pred njo. Tudi tega ne smemo izpustiti izpred očij, da je minister pri sestavi državnih dohodkov jako strog in vesten in da sprejema v proračun le tolike zneske, kolikoršnih se je po dejanjskem vspehu zadnjih let v resnici nadejati. Vsled tega so prihodki veliko večji, in konečni vspeh veliko ugodnejši, kakor je bilo proračunjeno. To jasno priča računski zaključek državnih dohodkov in troškov 1. 1889, ki je bii tudi včeraj izročen državnemu zboru. Iz njega je razvidno, da je bilo dohodkov 1. 1889 za 16'73 milijonov več, kakor jih je bilo v proračun postavljenih in da je na koncu leta 143 milijonov goldinarjev gotovine ostajalo v državnih blagajnicah. Ruvno tako kaže včeraj objavljeni izkaz o državnih dohodkih v prvih desetih mesecih letošnjega leta, j da presegajo proračun že sedaj za 13 31 milijonov goldinarjev, da bode torej tudi letošnji presežek veliko večji, kakor ga kaže državni proračun. Ugsdno stanje državnih financ bo dalo tudi vladi priliko gledati na povzdigo domače trgovine in obrti, na podporo prometnih podjetij, na znižanje železničnih tariiov, ker so se tudi dohodki državnih železnic pomnožili za 8 8 milijonov goldinarjev, dasi so se znižali osebni tarifi; zlasti pa pričakujemo, da bode finančni minister rešil dano besedo in zmanjšal najbolj občutljive davke, zlasti hišni davek, da čistega dobička ne postanejo deležni samo posamezni krogi, ampak vse vrste avstrijskega prebivalstva. skrb finančne politike se boda v prihodnjih letih po zagototflu finančnega mimbtra obrani« na vravnavo denarne vrejnbsti. dosedanja skuinja oči, da so naš« finance isedaj v dobrih rokah in da smemo tnančnemu ^ ministru vitezu Dunajevskemu zaupati, ^asti pa bre« skrbi biti, di bi se nam madjarska sitnost in n^pbtrpežljivost gledd vravnave denarne valute ne wivala ob času, ki bi bil poguben za državne finance in za narodno gospodarstvo. Predlogi. Izmed vladnih predlogov, ki so bili včeraj izročeni poslaniški zbornici, omenjam načrt zakona glede pobiranja davkov za prve štiri mesece prihodnjega leta. Ker bodo meseca januarija zborovali še nekateri deželni zbori, rekel je finančni minister, ni se nadejati, da bi bil državni proračun rešen pred koncem meseca aprila, zato prosi letos začasnega dovoljenja pobiranja davkov za štiri mesece, ne pa za tri, kakor doslej. Dalje je bil izročen zakon glede nabiranja vojaških novincev, podaljšanja zakona za lokalne železnice, državne podpore vsled velikih povodenj na Češkem itd., glede nameščenja bosenskih in hercegovinskih vojakov po naših deželah itd. Kazven tega je stavil in precej utemeljeval poslanec Rus s nujni predlog glede podpore za kraje ua Češkem po povodnji poškodovane, poslanec E x n e r pu nujni predlog gled6 podpore delavcev, ki vsled propada perlčne obrti nimajo zaslužka. Dr. O e 1 z in tovariši so izročili samostalni predlog glede vravnave reke Rena na Predarelskem. Interpelacije. Prve seje se navadno odlikujejo z velikim številom interpelacij; to se je godilo tudi včeraj. Dr. R e i c h e r jo vprašal trgovinskega ministra, ali bo skoraj predlož.l načrt zakona glede splošnje omejitve krošnjarstva? Poslanec Tausche hoče vedeti, ali bosta minister trgovine in poljedelstva k carinsko-poliličnim razpravam z nemško državo povabila tudi zastopnike kmetijstva in gozdarstva, kakor tudi trgovine z lesom? Dr. Voldfich iz-prašuje trgovinskega in finančnega ministra, kako je z železnico Vodnjan-Prahatice in nekaterimi drugimi železnicami na Češkem, poslanec K a i s e r pa se pritožuje zaradi nekaterih v najem oddanih občinskih lovov v severno-zahodni Šleziji. Poslanec N e u b e r se obrača do finančnega ministra z vprašanjem, če v^, da nekateri finančni organi pri pobiranji carine zlasti na državnem kolodvoru na Dunaji velike sitnosti uganjajo, poslanec S c h w a b in tovariši pa žele zvedeti, hoče li trgovinski minister skrbeti za enako znižanje tarifov pri avstrijskih državnih in privatnih železnicah, kakoršni veljajo na Ogrskem ? Izmed drugih vlog mi je omenjati še dopisa deželnega sodišča dunajskega, s katerim zahteva privolitve, da bi se smela pričeti sodnijska preiskava zoper poslanca Verganija zaradi žaljenja časti. Potrjene volitve. Ura je bila že poludveh, ko je bilo mogoČ9 pričeti dnevni red. Izme4 volitev, ki so stale na dnevnem redu, so bile potrjene stmo »olllve na-slednjih poslancev, proti'katerim hi bilo nobenega ugovora: Eichhorn, Gross, Hormuzaki, ferif, Roz-wadowski, Zaremba, KoUulinski, Kiniack, Piez, Scbauer in Rizzi. Dalmatinske volitve ostaaejo za prihodnjo sejo, ki bo jufi-L Poročevalec je dr. Ferjančič. Raaven*njih so la dnevnem red ii še vse droge včeraj ostale točke. Dr. Lueger je predlagal, naj bi se stavbeni red razj^ravljal pred pomoanimi blagajnicami, pa je ostal s svojim predlogom v I manjšini; ravno tako tudi Kindermann ni dosegel I ničesar, ko je prosil, da naj bi predsednik ua daevni red postavil njegov predlog gled6 kvarjenja za živež potrebnih reči. Poliiični pregled. v Ljubljani, 6. decembra. 3^otr»n}e dežele. Grof Taaffe je bil pred otvoritvijo državnega zbora v avdijenci pri cesarju, da mu poroča o zamotanih notranjih političnih razmerah. — V klubu združene levice govoril je o istem predmetu Plener ter omenjal potrebe, da že sedaj treba pričeti priprave za nove volitve v državni zbor. Klub je določil, da izroči adreso-čestitko poslancu Herbstu za njegovo sedemdesetletnico. Driavni zbor je pričel v jako neugodnih političnih razmerah svoje delovanje. Barometer, ki kaže moreči politični sopar vkljub na Dunaju zboru-jočemu državnemu zboru, še vedno ostane v Pragi. — Lavičarji so pričeli svoje delo jedini in po do o-eenem načrtu. Pred vsem skušajo vreči grofa Taalfeja; v tem smislu delujejo sedaj liberalni časniki. Tako n. pr. piše „N. Fr. Presse": Ko bi se grof Taaflfe klanjal onemu merilu, kateremu so se vdajala tudi najabsolutnejša ministerstva, odstopil bi sam, predno bi se vršile nove volitve v državni zbor. Ker pa v naši politiki, kakor je omenil Plener, ne vlada prirojena logika, treba čakati bližnjih političnih dogodkov in ministerske izjave, ki bodo pojasnile naše razmere. Da dosežemo tako izjavo, zato bo imel grof Taafl^e prilike dovolj v državnem zboru." S tem je naertan program levice za sedanje zasedanje državnega zbora: napravljati vladi vse mogoče neprilike ter je siliti, da odstopi. Ako bo vlada dala Cehom povoljen odgovor glede uradnega češkega jezika, tedaj je upanje, da bode večina vspešno kljubovala levičarskim poskusom. Driavni proračun predložil je finančni minister po navadi takoj v prvi seji. Ta je podoba žrtev, ki jih donašajo podaniki za državne potrebe. Prebitka je naštel Dunajevski 2,285.624 gld. Toda sam finančni minister omenja v svojem poročilu, da je ta prebitek v resnici veliko manjši, vzlasti ker se ni oziralo na troške, ki jih bode potrebovalo oskrbovanje prebivalcev po nesrečah prizadetih. In ko bi bila ta svota tudi istinita, ne vzbuja posebne radosti, kajti znano je, kako silna bremena je bilo treba naložiti davkoplačevalcem, predno da je bilo dovedeno naše državno gospodarstvo do sedanje stopinje. Kakor mora pritiska neznosni militarizem na finančne sile naše države in v daljavo stavi upe na lepšo gospodarsko prihodnjost naše države. Kardinal Simor o vpraSanju matrik na Ogrskem. Kardinal Simor je objavil svoje (Dalje v prilogi.) kožuhovino in z visokim puranovim peresom; seveda še ni vladal tedaj mej dijaki gospod pl. Gauč, temveč le ravnatelj g. Smolej, ki je vestno shranil že pri rojstvu vse iste dijaške čepice v gimnazijski arhiv, kjer leže še sedaj, če jih niso povžili gimnazijski molji. Zaradi tega je opravičen vzklik: „0 elastika črez elastiko in vse na svetu nič kot elastika." S viftijanec. Zornice. Lepi so bili jesenski dnevi, a vendar so se morali umakniti neizprosni zimi. Utrujena zemlja počiva, pa tudi kmetovalec od težavnega dela, in si zbira novih močij. A dasi ima zemlja sneženo odejo, dasi narava spi zimsko spanje, vendar ima tudi ta čas svojo poezijo. Najlepši, najprijaznejši cerkveni prazniki so v zimskem času. Med njimi Božič, ko se praznuje spomin Gospodovega prihoda. Nad štiritisoč let je zdihoval grešni človeški rod po Iiveličarju. »Rorate coeli desuperl" — ,Vi oblaki ga rosite, in zemlja, ti ga daj I" Tako se je glasilo hrepenenje pravičnih v starem vekn. In v spomin tega čakanja je postavila sv. cerkev štiritedenski adventni čas. Dasi je bil božji Izveličar že rojen, dasi je s svojim trpljenjem in smrtjo zadostil že nebeškemu Očetu, vendar naj se tudi v naših srcih obudi hrepenenje po njem, ne samo v spomin starega veka, marveč labko se reče, da je Bog ^.e od vekomaj slišal in uslišal prošnje svoje cerkve, zjedinjene s hrepenenjem starega veka, in poslal roso nebeško (Rorate) — Marijo na svet, ki je rodila Izveličarja sveta. To hrepenenje po Izveličarju gojiti in blažiti, obhajajo se v katoliški cerkvi »zornice". Neprijetna je zimska noč. Vetrovi tulijo, sneg naletava. Pa če tudi potihnejo vetrovi in se ujasni nebo, vendar ledeni mraz obdaje zemljo. Dolga je noč; mirno vse počiva. Proti jutru priplava zgodnja danica na nebo: zvon se oglasi z visoke line in vabi vernike v ranem jutru v hišo božjo, da bi ondi počastili »Zgodnjo Danico", Marijo, po kateri nam je došel Izveličar, razjasnil nam greha temo in prižgal luč sv. vere in trdnega upanja v večno življenje. Zdajci se pomikajo prijazne lučice od periferije proti sredini, od skrajnih mej& župnije do župne cerkve. Človek ne čuti mraza, ker greje ga notranji ogenj, ogenj hrepenenja. Navdan svetih čutil stopi v božji hram. Bliščeča svitloba mu stopi nasproti. Vsa cer- kev je razsvetljena iu lučica pri lučici gori na velikem altarji. Sredi tega svita pa je videti »Immacu-lata", podoba Matere Božje brez madeža spočete. Nehote se človek spusti na kolena in zakliče s sv. cerkvijo: »Tota pulchra es M»ria, et macula origi-nalis non est in te!" — »Vsa lepa si Marija, in madeža izvirnega ni nad teboj I" Zdajci pristopi mašnik k altarju; sveto opravilo se prične in s kora se začujejo lepe adventne in Marijine pesmi. O divna poezija, pri kateri verni ljud pozabi svoje gorjč in tiho šepeče molitve, polna svetega hrepenenja po božjem Izveličarju. In marsikateri duši se uteši goreče hrepenenje, zakaj božji Odrešenik pride v podobi belega kruha v skesano in očiščeno dušo in vzame ondi stalno stanovanje. »Zornice"! — Pri tem imenu že se nam omeči srce, ker živo se spominjamo one d6be, ko smo težko čakali adventnega časa, da pohitimo s svojimi stariši počastit presveto Devico. Pa tudi danes se veselimo »zornic"; ker bolj, kot kedaj, potrebujemo Marijine pomoči, in upanje imamo, da si jo prislužimo s pridnim vdeleževanjem. P. H. Priloga 381. štev. „Slovenca" dii6 6. decembra 1890. misli o sedanjem kciljivem položaju glede matrik. Kardinal je omenil, da je papež prepovedal izvrševati ministersko naredbo. Natorno je torej, da se duhovščina ne bo pokorila ukazom ministrovim ter da ne bo pošiljala izpiskov iz matrik gosposki. Na Nemškem se je kulturni boj pričel na enak način. Duhovniki se niso vdali; dokler so imeli denar, so kazni plačevali, ko denarja več ni bilo, so jih rubili in ko vse ni nič pomagalo, so jih jeli zapirati. Tako ,e bilo ob svojem času 800 do 900 občin brez du-lovnikov. Na Ogrskem že 800 let ni bilo nobenega posebnega nasprotja med državo in cerkvijo. Tudi sedanje boje je provzročila protestantovska duhovščina. Kardina omenja, da je še pred objavo onega zloglasnega razglasa opomnil ministerstvo, da s tem nastopi nevarno pot, iz katere se rau bode težko rešiti. Sedaj je po besedi, izpregovorjeni od papeža, nemogoče v tem oziru kaj posredovati, kajti duhovniki moramo pred vsem biti katoliški. Tnanje drkaTe. Itim. Katoliški listi objavljajo list sv. očeta Leona Xin. na škofe z dne 20. novembra gled^ na protisuženjsko delovanje. Papež pravi mej drugim, da si je katoliška cerkev veduo prizadevala, odpraviti prežalostni suženjski stan. V dokaz tega navaja delovanje od papeža Gregorja Velicega do papeža Gregorja XVI., kakor tudi svoj list brazilijskim škofom. Pripovedovanja o bedi in trpljenji sožnjikov v Osrednji Afriki so dala papežu povod, da je kardinalu Lavigerieju zaukazal, uaj gre po evropskih mestih ter vladarje in ljudstva prosi, naj se potegnejo za sužnjike. Bruseljski kongres in zadnji kongres v Parizu so prvi vspehi tega prizadevanja sv. očeta in vrlega človekoljuba kardinala Lavigerieja. Papež zahvaljuje evropske vladarje za ta kongres in priporoča, uaj se z oznanjevanjem sv. evangelija nadalje deluje proti žalostnemu suženjstvu. Srbija. Ivan Ristic, prvi srbski regent, je tako le nagovoril deputacijo, ko je sprejel adreso skupščine: Gospčda moja! Dovolite mi, izreči zahvalo za oni odmev, katerega je našel prestolni govor v narodni skupščini. Ko smo slišali adreso narodne skupščine, konštatujemo z zadoščenjem sporazumljenje, katero vlada med nazori prestolnega govora in adreso skupščine. To lepo soglasje med državnimi faktorji je zmirom potrebno in koristno, v tej dobi, ko imamo mi dolžnosti delovati, ima pa še večji pomen kakor sploh. Nam je pripadla naloga, da preosnujemo deželo v politiškem in gospodarstvenem oziru. Naša naloga je važna, zakaj na nas leži težko breme odgovornosti pred zgodovino, in sicer tem bolj, ker se ne moremo opravičevati in izgovarjati, da nam je kedo stavil zapreke. Ovir nimamo nikakih, ni notranjih ni vnanjih. Tudi ne prihajajo zapreke od prestola, na katerem stoluje nositelj naših najboljših želja in vzorov; tudi ne prihajalo od kraljevega regentstva, ki zmirom pospešuje opravičene narodne težnje. To je narava te vlade istotako pri nas, kakor v druzih državah, kjer imajo tako vlado. Nič manj pomenljivo je soglasje, ki se kaže med nami tudi iz druzih ozirov. Naš mladi kralj se zdaj tudi politiško vzgaja. Kar se godi pred njegovimi očmi, vpliva na njegovo mlado dušo in bo zanj odločevalno. Pod zaščito naše lepe sloge bode tem laglje utrditi vlado postavnosti. Ce nam ostanejo te okolščine zveste do konca, našel bode naš kralj poravnana pota in tir čistega konstitucijonalizma, po katerem bo tudi sam hodil, kakor hitro bo dobil v srečo Srbije državno krmilo v svoje roke. Stoječi trumoma okolo prestola njegovega, hočemo tudi mi iti nadalje po poti lepe složnosti, navdani z željami: .Živel kralj Aleksander! Živela narodna skupščina!" Nemčija. Nemški državni zbor se bode v tem oddelka zasedanja pečal posebno z gospodar-stvenimi nalogami. Izmed novih predlogov, ki so došli oa državni zbor, so med drugimi ti-le: Novela za zavarovanje bolnikov, novela za patentno postavo, predlog o davku na sladkor iu predlog o zavarovanji delavcev, ki je ostal državnemu zboru še od vzpomladnega zasedanja. Torej se bode pečal državni zbor bolj z gospodarstveniroi zadevami, kakor s tako imenovanimi velikimi politiškimi vprašanji. Nemške različne stranke so v novem državnem zboru, kakor pišejo berolinski listi, tako-le zastopane: Nemških konservativcev 70, državna stranka 19, centrum 113, Poljaki 16, narodni liberalci 41, nemški prostomišljaki 65, narodna stranka 10, socijalni demokratje 35, taki brez gotove stranke 87. Anglija. Kakor poročajo najnovejše vesti iz Londona, predlagal je Clancy, ud irske stranke, kompromis v obliki resolucije, vsled katere naj se ohrani složnost stranke in postavijo homerulne zadeve ob jednem na varno in povoljno podlago. Par-nell in pristaši njegovi so neki zadovoljni s tem predlogom. Kompromis pa obsega prostovoljni, začasni odstop Parnellov. Portugal. V tej državici kaže se protivladno gibanje posebno predrzno. Tako so vseučiliščniki v Coimbri na dan razglašenja republike v Braziliji izdali poziv na portugalske republikance. Ta poziv, razširjen v velikem številu med portugalskim prebivalstvom, naperjen je z najostrejšimi pušicaini na vladersko rodbino Braganzo, na katere vladanje zvra-čajo vse poniževanje in izgube, katere so zadele Portugal. Ta poziv naperjen še posebno na portu- galskega vladarja, pa se ni le kot list razširjevai med Potugalci, ponatisnili sa ga marveč v Oportu izhaji^očemo časniku .A Bepublica Portugueza." Nadalje so akademiki v Lisabonu omenjenega dne natisnili v republikanskem, rudeče tiskanem listu ,A Patria" članek, poln zasramovanja in očitanja proti kraljevi družini. Pač žalosten položaj vsacega vladarja, kateri se tako predrzno in svobodno napada. Ali ima res portugalsko oblastvo povezane roke nasproti tacim rogoviležem ? No, strogo in energično vsaj ne zn4 postopati, zakaj, kakor poročajo listi, bodo imenovani vseučiliščniki le posvar-jeni (!). Seveda potem ui čuda, da se republikansko gibanje tako predrzno šopiri med portugalskim prebivalstvom. Ni»oxemaleo. Pogreb umrlega nizozemskega kralja Viljema III. se je vršil dnč 4. decembra sijajno. Vdeležila se ga je mnogobrojna množica, ki je spoštljivo kazala svojo ljubezen do umrlega vladarja. Mrtvaški voz je bil ves v vencih, za tem je šel drugi voz, oa katerem je bilo veucev za tri metre na visoko. Na čelu sprevoda so bili knez Waldeški iu Pyrmcntski z velikimi vojvodami Sachsen-Weimar8kim in Luksenburškim, katerim so sledili drugi dostojanstveniki in tuji zastopniki. Po pretresujočem nagrobnem govoru dvornega propovednika so spustili kraljevo krsto v rakev, in na to je pravosodni minister vtisnil na pokrov državni pečat. izvimi dopisi. Iz Domžal, dne 4. dec. Res je, da se gospoda Polec in dr. Triller nista pri političnem ogledu dne 10. oktobra 1889 prav prijazno pogovarjala s kmeti, ampak 31. prosenca 1890, ko je bila sodna določitev odškodnine za napravo lokalne železnice Ljubljana-Kamnik razlaščenih zemljišč, stavb in pravic. Ravno tako se je tudi takrat odločilo, kam naj postavi Remec svoj kozolec, in takrat se je tudi izrekla o gosp. inženerju Feldmanu taka sodba, kakor je še danes. Sicer pa nas tukaj prav veseli, da se zgoraj imenovana gospoda nista nad mojim dopisom v ničesar drugem izpodtikala, kakor le nad to formalnostjo, ki sem jo „memogrede" napačno zapisal. Le to naj bi drugič pazil g. dr. Triller, da sam ne napiše napačnih dat o času v popravku, ko drugim datum popravlja, ker piše, da je njegov gospod šef še le 14. novembra 1890 prevzel zastopstvo železnic. Non quando, sed quid. J. St. Z Notranjskega, začetkom decembra. Gospod vrednik ! Pretekle dni sem imel jako hudobno misel. Med tem ko pri vas v slovenski metropoli zidate »deželno" gledišče, za katero bi se pa zavedni No-tranjci prav malo zmenili, če bi ne čutili to njih žepi — ima pri nas burja svoje predstave v živih podobah, da pa ima tudi ubo svoj vžitek, sodeljuje orchester. Jaz pa sem se pri teh predstavah na perutih te zares »nirodne" muzike dvignil v duhu na narodno bojišče, kjer „Z resnico lai bori se Z dobrim zlo se b^je kleto. Tema v boj gre proti luči: Z Ormuzdom boj bije večni Demon Ariman". Spoznal sem, da bi bilo tega ndrodoega boja že davno konec, če bi ne bili gospodje, ki imajo zapisano na zastavi: absolutna ndrodnost, bolni na živcih. In mislil sem v svoji skromnosti, da bi bil naš kraški koncert najboljše zdravilo za to bolezen. Ce so zdravniki drugega mnenja, rad prijenjam. V mojem mnenji o živčni bolezni teh ndrodnih vojščakov me je prepričal „Slov. Narod" od torka dne 25. novembra. Pozno se sicer oglašam, pa vsaj tudi tiste bolezni niso od včeraj. Znalo bi kedaj ' prav ptiti po pregovoru: Et meminisse iuvat. I Že dolgo časa se ukvarjam z rešitvijo problema, ; kaj pomeni beseda: »Slovenski Narod", ali pa tudi ' »narod", ako se bere v »Slov. Nar.". Dotična šte-' vilka mi je uganjko precej razjasnila. Napis članku je: »Qorj6 ti, ubogi narod, gorjž!" »Slov. Narod" je dodal svojemu vzkerku komentar, ki se glasi: »dokazali ste, da le preko vas in podlih vaših idej vodi pot do srečne bodočnosti našega ndroda!" Nihče še ni dokazal, da bi bila slovenska duhovščina kedaj delala zoper srečo ndrodovo, še več, dokazano je z dejanji, da je slovenska duhovščina stala vselej v prvih vrstah, kjer se je šlo za narodovo dušno in telesno srečo. To vedo dobro gospodje od »Slov. Nar.". Zajec tiči v nekem drugem grmu. Duhovščina je od Boga postavljena, da čuje nad vero io nravnostjo vernikov. Prigodilo se je, da so prišli volkovi v ovčji obleki, krivi preroki, ki so razdirali vero in nravnost v ivojih spisih. Duhovščina je volkovom strgala ovčjo obleko in ti pripovedujejo sedaj, da ljubezen in samostojna ndrodna ideja zahtevate, da pustimo volkovom prostost. »Narod^-ova gospdda dobro v^, da duhovščina ni bila in oe bo nikdar nasprotna slovstvu, ki odgovarja estetičnim in nravnim zakonom. Dokaz! Ako se bojujete proti ndrodnim izdajicam, zakaj ne ostanete pri tem vprašanji, zakaj izpodkopavate duhovnikom pri ljudstvu veljavo kot oznanovalcem sv. ver e? Preko podlih idej slovenske duhovščine, da vodi pot do srečne bodočnosti slovenskega naroda I Tu ste se izdali, za ideje se gre, za večne ne-stvarjene ideje sv. katoliške vere, in te ideje imenujete podle. Tem idejam služi tudi slovenski ndrod, kakor ga mi razumemo, te ideje so tedaj narodne, ker pa jih vi imenujete podle, vara mora beseda »ndrod" pomeniti nekaj drugega. Brez vere hočete narod privesti do sreče. Odkritosrčno sicer spoznavate v istem članku: »da ndrod slovenski, boreč se še za življenje, izvestno še ni goden za ta razpor*, vendar pa bode po vašem trudu »preko podlih idej" duhovščine postal goden in tedaj bo zasijala ndrodu zlata doba.*) Facta loqauntur! Razporno vprašanje je tudi šola, katera mora biti po Božjem in uravnem pravu verska. Ali se še spominjate, da ste se vojskovali zoper versko šolo z res podlimi sredstvi, delali se nevedne, za kaj se gre ter duhovščini podtikali sebi čoe namene? Skušnja kaže, da današnja šola ne rodi najboljšega sadu, ne v umstvenem, ne v nravstvenem oziru. O tem bi vam lahko posvetili z »argumenti ad hominem", če bi gospodje učitelji tega popolnoma napačno ne razlagali za sovraštvo do njih stanu, ki je sam na sebi nedolžen nad današnjo šolo. Z obstoječo šolo hočete voditi narod do srečne bodočnosti! Facta loqauntur! Stopite sem na Notranjsko. Tu je ndrodna »zavednost" v cvetu, kakor sami bobnate po svetu. Ali je tudi sreča? Žalibog da ne! Na Notranjsko vselila se je beda, io socijalno vprašanje visi nad njo, in če se v kratkem ne obrne na bolje, je gospodarski propad nekaterih krajev na Notranjskem gotov in edino upanje ostane Amerika. Te bede ni zaduji vzrok »ndrodno" pohujšanje, iz katerega sta vzrastla — hvala Bogu, ne povsod — dva bodeča trna: verska in gospodarska vnemarnost. Narod leze vedno globočje v bedo in spoznava, da ste mu dali slab surrogat za Boga — obožavanje samega sebe. In ker mu ta surrogat ne zadostuje, zapusti navzlic ndrodni zavednosti io vojaški prisegi domovino ter gre v Ameriko. Jedino tolažbo, ki jo ima revež na tem svetu, hočete mu iztrgati! Kdo bode tolažil ndrod v njegovi bedi, kadar boste duhovščino poteptali v prah? Facta loquunturl Ali res mislite, da bo ndrod dosegel svojo srečo v tem, če bo bral vaše duševne proizvode, kjer se smešijo duhovniki, škofje, cerkev, sv. zakramenti, (»Brus") nebesa. Božja previdnost, sploh — resnice sv. vere. In ako ti spisi niso bili namenjeni ndrodu kot celoti, ako je duhovščina s svojo kritiko razžalila le posvetno inteligencijo, le frakcijo ndroda, kje je doslednost vaša, da duhovščino hočete pri ndroda pripraviti ob veljavo iz ozirov, ki jih ndrod ne razume? Kaj je torej ndrod, kateremu kličete i;orje? Ali res mislite, da delate za ndrodovo srečo, ako izpodkopujete duhovskemu stanu veljavo? Tu vas pač ne more voditi ljubezen do ndroda, ampak ljubezen do svoje nezmotljivosti in sovraštvo do vere ali pomanjkanje ljubezni do Boga, ker z duhovskim stanom pade tudi vera. Ndrodnost brez vere ndroda osrečiti oe more, in vendar poslednjo razdirate. Ali delate za ndrodovo srečo ? Duhovščina se lahko s ponosom ozira na dejanja, ki jih je storila za ndrodovo srečo, omenim le »Dražbo sv. Mohorja", ki brez duhovščine ne more vspevati. Kje je sad vaših nenravnih spisov, s katerimi bi se mogli ponašati pred ndrodom in pred svojo vestjo? Ako ljubite ndrod, zakaj tako malo delujete ta družbo sv. Mohorja? Ako bi hotel biti zloben, rekel bi, da zato ne, ker »Družba" ne vsprejema brezverskih spisov, iu ker ndrod »še o i goden", da bi ga obsevala vaša luč. To naj si zapomni narodna duhovščina zunaj Kranjske. Opomb. vred. Ce bi bila vaša ljubezen do najod^ i;e8 tak« ^ rodpa. Naša |jubezen do naroda ni na tako slabih velika, terjala bi ta ljubezen, da spoznate svoje na-|n^ah, kakor vaša ljubezen do vere, ali'pa tudi pake, da delujete složno z duhovščino, od katere j kakor ljubezen do modnih narodnjakov, ki zaradi naj-veste, da dela za pravo narodovo srečo. Ker vam je manjše osebne zamere stopi iz vrste narodnjakov, ki iz pa ljubša vaša zmota, kakor narodova sreča, torej salonske pre&noSti {)o nemški kramlja. Pač res, slone ljubite naroda, ampak obožujete sami sebe le venski Graud-Etre, in hočete, da bi vas obožaval tudi narod samim'sebi verjeli, 'da'ste narodni in da ^oste in vam zidal že za časa vašega življenja spominke taki ostali. Skušnja uči, da ima narodnost slovenske duhovščine trdnejši podlago, kakor zastopniki .samostojne narodne ideje". t)elali ste dubovščiuj krivico, ko ste jo sumničili in jo' še sumničile," da ni narodna; to veste sami dobro, in če ste možje, dolžni ste, krivico popraviti. Ce pa ostanete vekomaj trdovratni v svoji slepoti, ne bojte se, orožja, ki se ga vi proti nam poslužujete, se mi proti vam ne bomo nikdar. Zmagani biti pa se ne bojimo, ker resnice, za katero se borimo, nismo vstvarili mi, ona je večna. Tako daleč ne bo dospel vaš Ariman, da bi zmagal večno resnico, tudi ne tako daleč, da bi vam narod nerjel, ko boste kazali s prstom, kakor že zdaj kažete: .Hic niger est, hunc tu. Romane, cavetol" Ne bojte se, da bi narod kedaj zavoljo duhovščine prišel v nesrečo. Da pa v duhovskem stanu ni bilo nikdar nobenega, čegar delovanje bi ne bilo človeštvu v blagor, tega nismo nikdar trdili. Duhovščina stoji na trdnih tleh, le vi glejte, da se vam ne primeri, kakor prerokuje Sebastijan Urunner: „0 ihr bornirte Schiidel, ihr Die ihr Gott aus dem Himmel gerissen, Auch ihr vverdet aus euern Himmeln bald Und nnversehens auswandern miissen!'' Iz prage, dne 9. decembra. (Nemška zvestoba. — Številke govore. —Naturalizem na češkem odru.) Razni čuti so navdajali'deželne poslance povodom završetka deželno-zborskega zasedanja dne 29. novembra, j^ajzvestejša vladna stranka, namreč staročeška, zapustila je zbornico s to prevaro, da je za vlado žrtvovala svojo popularnost, in niti mrvice, v podobi uradnega češkega jezika, ni prejela za to. Mladočehi so pa odhajali s to samozavestjo, da so se svojim uporom zoper spravo, katere večina, če ne ves narod, ne želi, spravili ljud na svojo stran. Nemci se mogo veseliti, ker imajoi eno punktacljo že v žepu, drugo pa na pol. O čemer nikoli nisem dvojil, poznajoč vrlo dobro češke Nemce, da namreč se bode v hipcu razpočila njih miroljubnost, uvidevši, da |im je splavala po Veltavi nadeja do samovlade, to so pokazali v zadnji seji deželnega zbora, proglasivši, da se ne morejo vdeležiti — deželne jubilejne izložbe! Ker vem, da je zgodovina te jubilejne izložbe še v dobrem spominu vseh čč. čitateljev po zadnjih dopisih, nečem je tu z nova opisovati nadrobno. Zakaj so Nemci tako dolgo odlašali pristopiti k skupnemu delu, koje ima predočiti obraz gospodarskega in kulturnega razvitka in stanja češkega kraljestva? Proglasili so, da so tako učinili vsled političnih in narodnih razlogov, ker se boje, da se bodo na izložbi vršile manifestacije v proslavo češkega koro-nanja. Nemci so tedaj besedo porušili ter uimajo prava, komu očitati, da ni — mož-beseda. Za posledice ne bodo odgovorni Cehi. Izložba je povsem odkazana na češko silo in ta bode vsem izložnikom v izpodbudo, da bodo zaradi narodne časti po svoje prispeli v prelepo izvršenje velikanskega češkega podjetja. Poglejmo, koliko so prispeli doslej Nemci, po-našajoči se, da reprezeutujejo imoviti del občinstva v tej deželi, nasproti in v primeri s Cehi za izložbo. Razven prispevkov, koje so podpisale železnice, tovarne in plemstvo, imamo najkrasnejši dokaz nemškega domoljubja, kajti oni so podpisali ali položili 68.695 gld.. Cehi pa ogromno svoto 228.402 goldinarja. Tu se je javno pokazala gmotna moč Cehov. Ne nazivljejo se pa tudi zam4n dežele češke korone: biser avstrijskega cesarstva! Dežele korone sv. Stepana nadkriljujejo sicer češko kraljestvo glede obsežnosti, toda kar se tiče finančne moči, daleč zaostajajo. Dasi Češka, Morava in Silezija tvorijo blizo četrti del zapadne države, plačujejo le posred-njega davka več nego tretjino vseh davkov v državnem zbora zastopanih dežel, to je: 40,535.350gld. iz tistih denarjev, ki so bili namenjeni za dobrodelne namene. Vi se borite za ideje, ki so se porodile v vaših možganih, duhovščina pa veruje v objektivno resnico in za to se bojuje. Duhovščina stoji na istem stališči, na katerem je stala od prvega početka ; tudi vi ste stali na tem stališči, a ste ga zapustili iz ljubezni do svojih subjektivnih idej, ki naroda ne morejo osrečiti in katerih edini sad je, da si v njih samim sebi dopadate. A dokler boste katoliški veri dajali take „brce", kakor do sedaj, je sprava nemogoča. Dokler so vaše krive ideje le v srcu vašem, toliko časa boj ni očiten, kadar pa hočete te misli tudi narodu vsiliti, takrat moramo stopiti v boj. Ali veste, kaj ste izrekli, ko ste zapisali, da je vaše stranke »jedini greh, da ne proda slovenstva svojega niti za katoličanstvo?" Katoličanstvo ni nikdar narodnosti jemalo, pač pa jo je jemala in jo še jemlje »narodna" cerkev. Ako se je kje zgodil kak slučaj, bilo je krivo le pomanjkanje katoli čanstva. Ako ste tako nevedni, dajte se podučiti, ako ste zlobni, dajte se omečiti, in sprava je gotova. Kakšno spoštovanje bo imel nerazsoden bralec »Sl. Naroda", ko je bral to zaničevanje katoličanstva, ki je isto, kot zaničevanje Boga, po besedah: »Kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Vzemimo, da bi biU res mi sami narodni izdaice, ali imate že pravico, vreči katoličanstvo med staro šaro? Ali je vaša ljubezen do Boga in njegovih naprav na zemlji na tako slabih nogah? Pravite, da smo prerezali prt, ki nas je dosihdob še družil. Kontekst me sili te besede razlagati v tem smislu: »Ker nočete poklekniti pred našo absolutno narodnostjo in ji zažigati kadilo, vrnemo vam šilo za ognjilo, dosedaj smo včasi veri na ljubo še katero zamolčali. Zdaj bo pa drugače. Prerezali ste prt: ker vi nočete naše narodnosti, nočemo mi vaše vere!" Ali pa se morda motim? Kaj naj pomenijo udarci čez jezuitizem v navedenem članku, ali ga je narekovala ljubezen do naroda ali sovraštvo do vere? Kaj so vam jezuitje storili ? Kaj naj pomeni psovka „riraski fanatiki"? Ali je morda to poklon katoliški in apostoljski cerkvi, v katero ste dolžni verovati in jo spoštovati, ako znate še apostoljsko vero? Narodnost, pravite, služi nam ,v prvi vrsti le kot sredstvo v tuje namene, kajti: »dem einen ist sie die hohe, die himmlische Gottin, dem an-dern eine tiichtige Kuh, die ihn mit Butter verr sorgt." Kakšne namene imamo z narodnostjo, to smo že dostikrat povedali. Boginja nam ni, uiti Bog, ampak dar Božji, ki ga spoštujemo kot sredstvo, pripeljati narod do časne in večne sreče. Kdor narodnost zataji, zaničuje dar Božji. Kolikor je namen več kot sredstvo, toliko nam je Bog in vera več kot narodnost. To imenujete vi tuje namene. Nemški citat obrnite na tiste, katerim mora narod plačevati celo dim, s katerim sami sebe kade, ko se igrajo »narod". Še nekaj je vredno pozornosti. Od začetka dotičnega članka se bere: »Vsekakor pa smo se nadejali, da bode vsaka stranka častila nasprotne stranke narodni značaj, da ne bodo bojevniki nikdar pozabili, da jim je smoter isti, da so jim različna le pota." — To vas boli, tudi nas! Kar ne želiš, da drugi tebi store, tudi ti drugim ne stori. Priznavate nam sicer tu, da smo narodni, a drugokrat nam niste nikdar priznavali. Ce smo torej narodni, zakaj nas ponižujete, kakor se ni do sedaj poniževal še nobeden stan ; ali smo res izmeček človeštva ? Ce smo narodni, zakaj nam narodnost odrekate, če pa nismo narodni, nima gorenji stavek nikakega pomena. Ali mislite, da nam ni za narodno čast, ali mislite, da smo mi neobčutljivi? Gospoda! Čudež bi ne bil, ko bi dandanes vsa slovenska duhovščina kot en mož stopila iz narodnega boja, čudo bi ne bilo, če bi se eden ali drugi naveličal narodnega dela ; saj smo ljudje. Toda ne bojte se, s takimi strašili ne bomo vas izpreobra-čali. Duhovščina bo ostala narodna, ker ji tako vest veleva in ne duh časa. Duhovščina nima narodnosti za šport, ona drugačna niti biti ne more, nego na- ali 37'/io odstotkov vseh državnih davkov. Sama Češka je plačala 1889. I. 27,184.165 gl., Morava 11,097.569 gl. in Silezija 2,253.646 gl. Ugovarjalo se bode sicer, da Dunaj plača pomerno še več davka, t. j. 24,780.580 gld. V tej svoti so pa obseženi vsi davki železnic in drugih velicih podjetij, nahajajočih se zvunaj Dunaja. Odštejemo li Dunaj in Češke dežele, plačuje ostala Cislajtanija davkov samo 43,374.odQ gld. Se očividaeue je to z neposrednjinni (Javki. V minolem letu plačale so Češka, Morava in Silezija državi malenkost: 129,485,880 gl., to je 41-2 odstotka vseh davkov Cis-fitvanije. ' ' Statistika je marsikomu neprebav^ivi nauk, toda za celoto povsem poučna veda. Številke so bolj veljavne v skupnem življenji, nego najkrasnejše in najslajše besede. In če soštejemo vse ogromne svote, koje plačujejo sv^ovaclavske dežele na Dunaj, imamo pred seboj velikanski zn^ek, vkupeVl7'of,q23.610gl. ali 41-1 odstotka vseh ' dohodkov v Avkryi; na Češko samo spada 120,846.665 gld. ali 28-8 odstotka vsega cesarstva. Ako so tedaj češke dežele iu narod glavni činitelj glede davkoplačevanj8,"8odil |)i'človek','<^a se od druge strani tudi marljivo skrbi za njegove koristi. Zal, da moram to zanikavati. Samo neznatna svota od tega ogromnega zneska, kojega C«hi leto za letom pošiljajo na Dunaj, vrača se zopet nazaj. Nedvojbeno se lahko reče. da je češka korona, ta dragocen biser Avstrije, v finančnem oziru glavni činitelj države. In kdo je kulturni živelj v tem deželnem trojedinstvu? To je češki narod, ki od pra-veka biva v tej deželi, narod češ|ci, kojega je samo katoliška vera srečno ohranila blodnje io skaze! Rod spolnuje svoje državljanske dolžnosti in to v obili meri! Toda, vprašal bode kdo, kako plačilo dobiva za to od države ali od upraviteljev notranje politike? Za vse žrtve, za vsa zatajevanja iu vse davkoplače-vanje prejeli smo letos: poravnavo. Žalostna je ta nagrada za one žrtve, katere prinaša narod češki leto za letom v prospeh življanjskih koristij vse monarhije! Oficijozi nas tolažijo z »modrim" svetom, iu ta slove: »Učite s« pridno — nemški!" To so lepe besede priznanja! Za to, da Cehi največ davka plačajo, odpirajo naj pogubni germanizaciji vrata na stežaj. Sama germanizacija iu zopet germanizacija odmeva z Dunaja kot odmev za zveneče novce, katere češki davkoplačevalci odvajajo državi. Nedavno so mnogo pisarili listi o najnovejši igri bamburškega pisatelja Sudermanna »Sodoms Ende". Igro je sicer prepovedala berolinska policija, toda s posredovanjem pruskega ministra za bogočastje (!) prišla je na glediščiui oder. V tej igri opisuje Sudermann salonsko življenje borznih krogov v »pristni istinitosti", toda to salonsko občinstvo ni baje vedelo, česa si ima izbrati izmed t''h pro-stopašmh figur na gledišči, ker igra predočuje zrcalo vse sprostote in lopovstva. Jedni so ploskali, drugi se muzali, konečno so pa nevoljni odšli. Seveda po besedah Gogola: Kedor ima usta postrani, uaj se ne gleda v zrcalo. ' A tudi v našem narodnem hramu umeteljnosti se je v po-slednji dobi zagnezdd »naturalizem" v treh igrah : »Furijanti", »Pastorka" (pisateljica — gospa Preissova) in »Svet malih liudij". Dasi se Cehi z zobmi in nohti branijo proti prodirajoči pruski kugi, upirajo germanizaciji, vendar nekateri pisatelji prenašajo k nam iz tujine naturalizem, ki je bolj poguben, nego vse 4ulf»rajnske šole s »staatssprache" vred. Cfški dramaturgi se torej niso mogli ustavljati skušnjavi, morajo se opičiti po Nemcih, ali kako se opičijo! Sudermannov »Konec Sodome" se v.saj more ponašati z uekoi>plemenito obliko, toda naturalizem v češki obleki uganja — ostudne burke. Nemci ga uživajo po žlicah. Cehi pa kar — z lopato! Dober tt^k! Dnevne novice. (Pogreb) prečast. g. župnika Frančiška Karana bode jutri ob 3. uri popoldne in ne ob polu 4. uri. Ob ugodnem vremenu ga bode pokopal milostivi g. stolni prošt dr. L. Klofut ar. (Miklavž) delil je sinoči, kakor običajno vsako leto, vsem pridnim otrokom malim in velikim, mnogo in obilo darov, a na mnogih krajih prikazal se je v škofovski obleki, seveda od papirja, z obli-gatno belo brado in lasmi, z mitro in šibo poleg škofovske palice. Po nekod je bil zelo darežljiv, zopet drugje je le malo delil, veselje je pa učinil povsodi. V najubornejši koči veselili so se otročiči daru sv. Miklavža. Saj je bilo pa tudi dosti časa za nakupo-vanje darov, katerih je bilo na izber v „Zvezdi", kjer so od jutt^a do pozne noči obložene kolibe prodajalcev vabile kupce; le ti so odnašali po'Ljubljani mnogo papirnatih Miklavžev in raznih parkljev z rudečimi jeziki. Povsem je bil Miklavžev trg še dosti zadovoljiv, kar je dobro znameuje trgovcem našim k božičnjm praznikom. („¥|«ii(» '(n Svet-'.)'Vredništvo ,Dom in Svef-a nam naznanja, da bode list bodoče leto izhajal na 3 polah in da bode stal 3 gld. Stev. 1. I. 1891. bode izšla že 1. januvarja. Opozarjamo na »Vabilo" v današnji številki. (V 9arijani$$a) se prične šolsko (eto dnš 10. t. m. Hiša jtt poslednji čas imela mnogo sitnostij tafadj .trafaoma" — očesne bolezni^ katero so imeli Sj^ateri dečki. Zato se ni moglo začeti šolsko leto jpfej. ' fiil& je to huda preskušnja'; hvala Bogu, da preneha|a j župniki naj blagovoljno naroči onim dečkom, kiiteri bivajo v nji|i župnijah, da ^e puoj povrnejo v'zavod. ($Ioyen3lko'gledišče.) V dvorani tukajšnje čitalnice bodo jutri dn^ 7. decembra prvikrat predstavljali veseloigro v štirih dejanjih »Zlati pajek"; po Fr. pl. Schonthanu poslovenil V. Benkovič. — I^rihodnja predstava z znižano vstopnino bode v po-nede^ejc dne 8. decembra. Igrala se bode narodna Igra ,',Revček And rej ček". (Prniba sr. Vincencija) ima v ponedeljek 8. t. m. svoj družbeni praznik: zjutraj bode ob 7. uri sveto opravilo v JJarijanišču, zvečer ob pol sed-m i b občni zbor v prostorih katoliške družbe na ^tarem trgu. (Samomori med šolsko mladino.) Objavili smo ^edavno na tem mestu vest, da je minister za nauk povodom mnogih slučajev samomorstva med šolsko mladino sklical enketo, da preiskuje vzroke žalostnemu pojavu. Na to smo prejeli iz čislanega peresa nastopne vrstice: »Res je, da novodobna šola, dasi je ne moremo smatrati za vzor, ui povsem kriva ^ejn žalostnim pojavom, ki zadevajo poglavitno — nravnost, in v tem oziru pripada gotovo in pred vsem nalog starišem. Radi tega hočemo opozoriti vsaj na jedno stran, in ta je: da vse to zakrivijo stariši sami, ker glede nravnosti slabo vzgojujejo svoje otroke. V prvi vrsti poudarjamo skrb za dijaška stanovanja po tujih, zlasti velikih mestih. Človek bi skoro ne verjel, s kako nemarnostjo v tem oziru postopa mnogo roditeljev, in to tembolj, ako se uvažuje, da so rodbine, ki imajo dijake na stanovanji samo radi svoje eksistencije, ž njim kar barantajo, gled^ nravnosti in lepega vedenja in v obče za blagor njim izročenih mladih Ijudij se pa le malo ali celo nič ne brigajo, človek bi mislil, da roditelji, Iskajoči stanovanja za svoje otroke, vestno skrbe, da jih~ izroče ljudem, kjer se mladina mehkega srca ne bode popačila, temveč postala plemenitejša. Toda temu ni tako; roditelji ne preiskujejo razmer gled^ na stanovanja in ujih stanovnike, ne povprašujejo po dobrem imenu in poštenju dotične rodbine, ter brez vsega uverjenja iu prepričanja iščejo 8||anoTanja na prilepljenih listih in tablicah ua oglih ah Vežnih durih. Da, dosti imamo vzgledov in prilik, da se stariši še ne brigajo za stanovanje ter to prepuščajo sinovom svojim, da si poiščejo stanovanja. Umeje se, da bode takemu mladeniču, ki ni trdnih nravnih načel, liubše stanovanje, kjer je sloboden, prost, a ue tako, kjer bi bil pod nadziranjem. Ne čudimo se potem, če se tako skrbi za mladega človeka, da pride dijak med nepošteno rodbino, kjer se ne gleda ua dobro, lepo vedenje in nravnost. Kdor pozn4 svet, pritrdil nam bode, da je oskrbovanje dobrega stanovanja za dijake važen pogoj njih nravnega kretanja, in radi tega bi se tej zadevi morala obračati večja pozornost, bodisi od strani roditeljev, oskrbnikov" iu v obče vzgojiteljev. S tem se bode ve^ koristilo mladini, nego — z dijaškimi čepicami'!'' (Iz (iradca:) Slavnost, katero priredi akademično društ^ »Triglav" v Gradci ua čast dr. Fr. Prešernu dn^ 10. decembra ob 8. u r i zvečer, i' >1' ► * ne ^a, kakor se je napačno poročalo, ob 9. uri, obeta biti jako sijajna. Vsa tukajšnja slovanska ' društva obljubila so svoj prihod, isto-tal|o pričakuje "se muogo tukajšujih slovanskih iu j Šlovanstvi prijaznih'rodbin, katerim se hote pridružiti tudi obitelji iz domovine. (V proslavo 90. rojstvenega dn^ Prešernovega) priobčil )e češki pisatelj g. Toužinskj v »Češki | I^olitiki" t dn^ 3. t. m. pod naslovom: »Slavit slovjnskj" (.slovenski slavec) navdušeno m spretno ^isau listek o pesniku Fr. Prešernu, pišoč: »Na ti^m grobišči v Kiaiiji, f^lavnem mestu slikovite Gorenjske, povspenja su vitek spomenik od rudečega mramora, poznat ne samo po vsem Kranjskem, temveč povsodi, koder biiejo srca slovenska. Sveti mir vlada na tem vriŠča. Samo solnce. prostoru, odlo{«n|oj od Po§retnf|| rij-;. samoipev za tenor » spremijev^njem na kU- lolnce, kadar naS , vffju. ' ^f klifč:'-^vračaW'l6. j tone za n|ihovim| vrhovi, ruf^le bolj ta spomenik, , Prešern-Vilh« F. S.: »Mornar", samospev za , ah pa ptiček, ivrgoleč tu pe^ svojo, ali vihar, ki riton s spremljevanjem na klavirju. 11 F S po zimi z gora tu tuli, oživl)|jo te prostore, posve- har: »Na Vefcbitu". - Začetek točno ob'/, 8. nri čeue miru. Danes je pa tiho grobišče cilj iskre- zvečer; drušUeniki smejo uvesti tudi nedruštveni^. nih čutov vse^a Slovenskega, < aues je tu „dosta- - V četrtek dne 11. t. m. ob 1. uri popoldne bo j veničko mnogobrojnih roma«,^ iz različnih končin v prostorih bralnega društva občni zbor tukajšnje , razkosane domovine slovenske, ki prihajajo dičiti z ' podružnice sv. Cirila in Metoda ter potem posveto- v«nci vitek spomenik onega, ki spava "tn vrfno 1 ^ ' - ' ■ " ejianje - pepej nA^odnega' Ijublfenca in' pr'^ga J i slovenskega, Franceta Prešerna". — Na to . iiihh nnicii Janje o utemeljenji posojilnice. ? ---------T »---------"" IV lepo opisuje pesnikovo življenje ter navaja tri pesmi ., Pn-feernove v'češkem prevodi, in sicer: »Mornar Dunaj, Teie^raiill' 5. decembra. Zbornica državnih irooruine v cesuem prevod«, m sicer: »Mornar- """»j, /iuuiiiiua. ui^avma jevo", »Pod oknom" in .Vojaško". Bodi še om6- posl^^^icev se bode jutri posvetovala o podpori njeno, da je mnogo Prešernovih pesnij prevel spretno povodnji prizadetemu češkemu pre- , in vspešno'^v''čeSčino g. J. p'enižek pod našlo- '^j^^lstvu in posebno onira ponesrečencem v ! voni"- »S4sn§ ^rantiška Prešerna. 1882. Nakladem Karlovih Varih. Odsek za proračun se je L8^.'Sehnaja ¥ Jfičinž". ' danes sošel, da določi dotične predloge. Nižje (V tukajšnji stojnici sv. Nikolaja) pela se bode avstrijski deželni zbor nadaljuje danes posve-ob 10; tiri pri pontilikalnem opravilu instru: dunajske občine. >„i„„ * . . . i PMnaj, 6. decembra. Deželni zbor je sprejel rieizpremenjeno še ostale točke statute za Veliki Dunaj in je pričel posebne razprave o volilnem redu občine Veliki Dunaj. Točka prva o volilni {iravici je sprejeta ne-izpremenjena. Predlogi, naj se uvede splošna volilna pravica, bili so odklonjeni. Dunaj, 6. decembra, V državnem zboru je vlada predložila predlog, naj se razširi postava o oskrbovanji vdov in sirot častnikov berilo. Reditelja večera sta V. Pregel in V Bajec P" armadi, mornarici, deželni brambi na (Razpis službe.) Na kirurgičnem oddelku deželne «zii-onia bolnišnice'v Ljubljani popolniti je mesto asistenta z nič več letno plačo 800 gld. in s stanarino 200 gld. Ta orozjem, marveč umirovljeni. Hevera in služba se sme podeliti le doktorju vsega zdravilstva, kateri je dopolnil operacijski tečaj iu sicer za zdaj po pogodbi proti polletni odpovedi. Dotične prošnje jutri mentalna maša A-molI, zložil B. H ah n, graduale in ofertorij zložil A. Foerster.— V'praznikTrez-madežnega spočetja (8. dec.) pa se bode pela vokalna maša »mis.sa brevis", zložil Palestrina, graduale zložil J. Prejer, ofertorij zložil Fr. Witt. (Slovensko pevsko društvo »Slavec") vabi k pevskemu in zabavnemu večeru, kateri priredi v nedeljo dne 7. decembra t. 1. začenši ob 7 uri zvečer v Virantovi restavraciji »Sternvvarte" s sledečim vsporedom: petje, komični prizori in zabavno tovariši so interpelovali domobranstvenega ministra zaradi poročila o celovkupnem vspehu pri poskušiijah jednoletnih prostovoljcev, iu poslki je do 28." decembra' t. 1. vodstvu deželnih ° da SO se na nekaterih krajih dobrodelnih zavodov v Ljubljani ! poskusnje tako slabo obnesle, ter so zahtevali (Pri obanski vomyi) v Podrečju v kamniškem | I'" okraju je izvoljen županom: J. Stupica iz Vira; Fr. Majdič iz Vira, M. Dokler iz Podrečja iu Franc Majhen iz Podrečja, odborniki. (Utopljenec.) V Ljubljanico je skočil med šesto in sedmo uro oženjeni kočarjev sin Jožef Marolt iz Črne vasi. Vozih so šoto v Ljubljano in nazaj gredoč je skočil v vodo med Malim grabnom in Str-ženum. Tovariša, ki sta ž njim vozila, sta ga sicer skušala dohiteti s čolnonT, a se jima ni posrečilo, i ker je bifo zelo tema. Govoril je nesrečnež že več I časa, da bo skočil v vodo; krive so samomora do-mače družinske razmere. Kakor se nam poroča, je tudi prvi mož Maroltove žene v vodi našel svojo smrt. I (Izpred porotnega sodišča.) Pri obravnavi dne 1. decembra je bil obsojen 6^ietni kajžar Jan. tl-poglav zaradi požiga; poskusil je 22. avgusta t. 1. namreč iz maščevanja zažgati neki gozd pri Hotiču v litijskem okraji. Dobil je štiri leta težke ječe. — Dn^ 3. decembra je bil pred porotniki And. Košir iz Kranjske Gore, ki je dn6 24. avgusta pri nekem lovu v Pjšenci ustrelil lovskega tatu Ant. Pretnarja. Zatoženec je bil hudodelstva umora oproščen io obsojen le na šest mesecev v ječo zaradi prestopka proti varnosti življenja in zato. ker je brez dovoljenja nosil orižje. Za tt-m je bil isti dan na zatožni klopi ISletni Franc Šerjak iz l-^ke vasi in sicer zaradi ponarjevanja denarja, zatoženec ui bil; košček sviuea je stisnil med dve desetici narobe obrnjeni ter kupil z okorno posnemano desetico klobas, a samo enkrat, drugič so ga že prijeli. Ker je bilo pri tem več otročarije uego hudobije, je sodišče Serjaka oprostilo. — Due 4. decembra je bil pred porotniki 20letni Janez Jerala iz Tacna, obdolžen budodelfitva težke telesne poškodbe; bil je oproščen. — Pri drugi obravnavi je bil isti dan obsojen postopaj Valentin Lavrič izpod Gameljnov zaradi uboja, ker je posestnika in občinskega svetovalca Jakoba Jerasa, ki ga je svaril, naj bo mireu, zabodel z nožem; dobil je pet Irt težke ječe. (Iz Žužemberka:) Bralno društvo v Žužemberku priredi v soboto du^ 13. t. m. Prešernov večer. Vspored: 1. Schinzl: »Ruska koračnica", i^ra za klavir. 2. Volarič: „V domačem krogu", igra za klavir. 3. Nagovor podpredseduikov. 4. Prešeren-Ipavic: »Vojaška", moški zbor. Kučker: »Bar-carola", dvospev za sopran iu alt. 6 Deklamacija. 7. J. Sorg: »Venček jugoslovanskih pesni", igra na citrah. 8, Gregorfiie-Burgarell: »P^azaj v planinski poskušnjah nepopolno znanje nemščine za častniška mesta nikaka ovira, če bodo sploh dotičniki drugače zmožni. Praga, 5. decembra. „Politik" poživlja one poslance ki so ostali do zdaj na Riegrovi strani, naj se pi-idružijo svobodni Skardovi zvezi, ko bi se Kieger odločil, odložiti svoj mandat. Novo prenovljena narodna stranka utegne postati središče novi zvezi. Berolin, 5. decembra. Državni zbor je odobril v drugem branji predlog o Helgo-landu. — Centrum je podal predlog v državnem zboru, naj se odpravi jezuvitska postava. Vremensko »poročilo. a Cas Stanje V« tor Vreme s' = 1 n. -SIS s s C« a opazovanja zrakomera T mm toplomer« po Celzija 7. u. zjut. 7313 -0-8 brezv. obTaSno 5 2. u. pop. 730-4 2-6 sl. szap del. jasno 0 00 9. u. zve«. 730-1 1 2 T, del. oblač. Srednja temperatura 10°, za 0-4° nad normnlom I>iinafNka borKa». (Telp^rarii-no poroiiijo. l 6 deeembrA. Papirna renta po 100 k1. |s 16% davkal h\) jfld. 1.5 Kr Srahrna 1 nO " 1 k Cri .1 = Srebrna „ '„ 100 , 16% „ 80 Umetnik v tem j avstr zlata renta, davka prosta 107 ^ Papirna renta, davka prosta......102 Akcije av.nr -ogerske banke..... 979 Kreditne akeije ... .... 304 London ...... . . 115 Srebro .............. ^^nincoski napoleond. .9 Osurski eftkini..... ... k Kemike marke 56 2.5 05 0.5 06 . 11 40 6.5 pripravljena od lekarja OABB. ?ICOOI.I-Ja v LJnblJani, J« apUvno zavilo, katero krepdk ielodeo, mihik, 6Utl, odpravlja zlato iilo In odganja gliste. 1 Sestavfienft j^ iz zdravilnih, v rastlinstvo spad»joeih snovij ter ni nikako drastično u6nktijoee, marveč lahko, delovanje organov urejajoSe zdravilo, katero organ ikrnu kar nit ne Škoduje, ^e se prav delj fiasa ral)i. Eieno* x& ielodeo pošilja izdelovatelj proti postnemu povzetju v - Škatljah po 12 stekleničic za gl. 1 .S6- po 24 za gld. 2 60; po za gld. 3 84; po 44 za po 55 za gld. 6 26; po 110 za gl. 10-30; po 560 z& oCI žlu. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v tekirni „Pri angelja". Dunajska cesta, v steklenicah po U kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. ((JO—13) t Užaljenitn srcem naznanjajo podpisani prijateljem in znancem pretnino vest da je preliubijt-ni, nepozabljivi brat, oziroma strijc, relečastiti gospod Frančišek Ks. Karun, trnovski župnik, kn.-šk. duhovni svetovalec, lastnik zlatega križca s krono za zasluge, meščan stolnega mesta ljubjanskega i. dr, r- danes, 5. decembra 1890, ob štirih zjutraj po daljši bolezni, vežurat prejemši sv. zakramente, v 72. letu starost', mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedelio, dne 7. t. m , ob treh popoldne. Sv. maše za dušni mir pokojnega brale se bodo v farni cerkvi trnovski. H'agi ranjki bodi vsem priporočen v pobožno molitev in spomin. V Ljubljani, due 5. decembra 1890. Žalujoči sorodniki. Tnjei. 4. decembra. Pri MaMu; F. Dechwal, Jul Hoch, hid. Prolich in Snepfer z Dunaja. — Grof Montecucoli ix Gorice. — Brodnik, e. in kr. poročnik iz Ljubljane. — Filomena Leohe i N«miij«. Pri S/onu -. Ig. Blau, Ebrenfest, Oesterreicher, Novak, Kohn, Low, Steidiui, Bichler, in Ibold iz Dunaja. — VVertheimer iz Budimpešte — Moline iz Tržiča. — Poček iz Novega Mesta. — Baron Biichsmann, iz Dalmacije. — Singer iz Zagreba. — Oasser iz Gorice. — Pmil Holub iz Prage. Pri avatrijskemu carin Borwig, Ermano, Rohlingen, BradaJka, iz Kranja. Fremija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Farizn 1867, Sanaji 1873, Farlia 1878. Klavirji na obroke za na deželo saloiiHkl kriluHtl klavir, planine (62-47) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 4(X) gld., 450 gld., 500 gld., 550 gld., 600 gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. _ Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izpoaojllo klavirjev za na d^eielo pod naj-ngodnojilml pogoji. Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, mi., Burggasse7t. DOM m STKT Vabilo na naročbo in SVET "a. Ker sedanji ohsef/ „Dom in Svet''-a ni ufftijal zahtevam čitateljev, vprašal je urednik na platnicah štev. 11. naročnike, ali so zadovoljni, da se ohsef! j)overa na 3 pole in naročnina poviša na ,'$ f/lfl. Došlo je jako mnogo odgovorov z nobeden pa z Jz odgovorov povzema izdajatelj, da večina naročnikov želi — mnogi celo zahtevajo, čes, da sicer popuste list — naj se izvrši omenjena prememha. Zato hode izhajati Ust odslej na 1)61 aii in hode stal na let O fjld' Kakor je prinašal že v drugi polovici t. 1. slike, tako jih bode i v bodočem letu in sicer kte vil nejše in lej}še. Ker je .,l)om in Svet-" v teh razmerah jako po ceni, mogel se hode vzdržati le, ako ])ristopi mnogo naročnikov in mu dosedanji ne odtegnejo podpore. Enako hi mu bilo želeti še kake posebne podpore blagih narodnjakov in dobrotnikov. Torej naj se blagovole oglasiti naročniki čim preje mogoče, da se določi število iztisov. t^ter. 1. bodočega leta bode izšla 1. januvarja in nadalje 1. dan vsakega meseca. V Lju^djani, dne o. decembra 1890. Uvedništvfj „DOM in SVE'r'-a. Najzgodneji dar za Božič in novo leto! Pomenik južno - slovanskih popevkah za prijatle citre. 'M Knjiga od 64 strani zadržuje 72 najlepših pesmic vseh južnih Slovanov, ubranih za citru. Cena knjigi je 1 gold. 80 kr., za pošlo ima se priposlali 15 kr. ve«. (1) Naroibe naj se pošiljajo Josipa Sorgn v Zagrebu. jr. I3Ei> l^IK-a, lavarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem, iraiikasiast' za unnje je naJboUie sred-■tvo, da te UMiJe n« premoči. Za llksuije nauja se priporoča ravnokar izumljena, prtd ponarejanjem 8 C. in kr. privilegijem zavarovana tinktura za UMnJe. Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu in W«b«rji, nio vež pri Krisperji. dO—10) ■Tarlmo prad ponarajanjam. 1 Mm mBMwexLm linoiiiGsrt^ irfiralsfe«^ se priporoCa za naročila kornih klopij, spovednio, klečalnikov, altarjev in prižnio, v gi.tiSkem, romanskem in bicantinskem slogu. ^^olie svetiiiliov lesene, fino oljnatobarvene In pozlačene v vsaki velikosti. Izbuknjene (relief-) podobe kot n. pr. 14 podob križevega pota. CHRISTUS CORPUS s križem ali brez križa, flno oljnatobarvan zu cerkev iu dom, kakor tudi za misijonske iu poljske križe. Božično-jasiične predstave. Cvetlice od lesa pristno posrebrene in pozlačene, za cerkvene altarje zaradi lepe oblike in trajnosti posebno priporočljive. Oljnate slike na platnu v vsaki velikosti, kot n. pr. za altarje, bratovičine, zastave, bandera itd. -= Postaje li r i ž e v e g a pota - na platnu oljnato barvane, z okvirjem ali brez okvirja. _Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje franko in zastonj. 'V« Z veseljem potrjujem, da so sohe, katere sem pri Vas naročil, glede umetniške izvršitve zadovolile takč mene kakor fudi dotično župnijo, istotako tudi hvaležno priznavam, da ste točno in v pravem času izvršili naročilo. Na Dunaji, januarija 1885. Spoštovanjem 1) FAlard baron Stillfried. Št. 9211. Razglas. Dodatno k tuuradnerau i-azglasu z dne 29. marca t. 1. št. 9211 oddajo se zdaj v svrho zgradbe deželnobranske vojaNnice s postranskimi poslopji vred mizarsko, ključavničarsko, steklarsko in pleskarsko dalo razvrščeno po obrtnih skupinah po jednotnih cenah. Za oddajo tega dela razpisuje se pismena ponudbena obravnava do dne 19. decembra J800. I. dopoldne. Posamezna dela proračunjena tako-le: a) mizarsko delo, vendar izvzemši tla iz mehkega lesa in vse delo v barakah za moštvo, na 13.305 gld. 33 kr. ključavničarsko delo na...... 7.820 „ 55 „ c; steklarsko delo.........2.114 „ 50 „ pleskarsko delo.........2.701 „ 69 „ Dotični stavbinski podatki, namreč: splošni in posebni stavbinski pogoji, proračuni, črteži itd. so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v deželnem dvorci it. 2 v gosposkih ulicah v navadnih uradnih urah. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 19. decembra t. 1. do 12. ure dopoldne vložč pri vložnem zapisniku deželnega odbora v deželnem dvorci v I. nadstropji. Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku: „Ponudba za .... delo pri zgradbi deželnobranske vojašnice s postranskimi poslopji vred v Ljubljani." Vsaki ponudbi se mora priložiti 57o jamčevina dotične zgorej navedene cene, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah kranjske ali ljubljanske mestne hranilnice, ali v avstrijskih državnih pismih po kursni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da mu je znano zgorej omenjeno delo ter da se pogojem podvrže. — Uzorci za mizarsko in ključavničarsko delo shranjeni so na stavišči ter so na razgled ponudnikom, kateri moi-ajo v svojih ponudbah izjaviti, da so si ogledali in da jim je znano stavišče, kakor tudi uzorci. Ponudniki naj razločno zapišejo s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen ter naj svoji ponudbi pristavijo kiaj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis icrstnega in rodbinskega imena. Deželni odbor si pridržuje pi-avico, izmed ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne gledč na to, koliko odstotkov kdo odjenja ali pa tudi razpisati novo obravnavo. — Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe. — Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki zlasti na § 8 splošnih pogojev. 0oi*a. v Ljubljani dne B. decembra 1890. I Zobozdravnik i fSchvveigerl staiiiije hotel „Stiult \Vieii" (pri Maliču) štev. 23 in 24, II. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9. ^^ do Vil- ' Na novejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravn štvu. Najboljše plombe , po barvi ^ zobem prikladne. Za vsa dela se jamči. Andr. Druskovič trgovino z železnino na mestnem trgu 10, priporoma po zelo nizlci eeni okove za okna in vrata, Morje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kani-ni.ški Portland- in lioman-ce-inent, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lei>o in mo^^iio narejena Štedilna ognjišča In ili "K ■A . ■ ^ Preobleke^ LMikusch, tovama dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15. Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majlinimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kakor tudi la lesciip cevi inesingaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tadi se dobiva »mirom sve»i dovski mavec {Len{fev/elder Gi/ps) xa (/nojenje polja. Frai MM Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoia prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene. ognju protivne v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenilnil.e poHitjam na željo franko. Zastopništvo pri (40-37) Vidic & Comp. Slonove ulice. Vsi stroji za Icmetiistvo in vinorejo! najnovejša sctslava v raznih velikostih. Stiskalnice in mlini za olive, vinsice in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere mlini za grozdje in sadje, avtomatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice in vitala. stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovjirniskih cenah. IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalo?! In vsako pojasnilo n» zahtevanje pral Is in franko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—1) 3Sjr Sposobni zastopniki se iidejo ter dobro pladajo. J 1 I > FERD. BILINA & KASCH židovske nllee .štev. 1 LJUBLJANA Židovske nllcc štor. 1 priporoč.ita svojo bogato zalogo vseh vrst rokavic od usnja (lasten izdelek), kakor tudi kaj trdne volnato zimske rokavice za gospoile in gosp6. Velika izber.i (10-9) /iiiiiskih (Tvljev (Fil/iSeluilic) nizkih in visokih, dalje nepremodnlh guml-devljev (GummiOberschuhc) /a otroke, gospode in gospe. — Izdelujeta ir. imata v zalogi kirarf/lčne obreze in kilne jntsore jamčeno najnatančnejše in trpežne, istotako razne kirurgične priprave. Velika izber.i l^otsih Uo-^ee^ov tosfele^ kravat, hlačnikov, krtad, glavnikov, mila in parfumov. Z.iloga pristnega ameriškega gumi-perila v vseh modnih oblikah ; najnovejše v ohiffon-, zavratnikih in manietab. Telovniki, nogovioe, tudi SLC normalno perilo po profesor Jiigrovem sistemu. Vse po najnižjih cenah, 'jgir Uradne [in trgovske EflMTE s flrmo priporoča i KAT. TISKABM v Ljubljani. »saggjj db cgasg Prav «loUro ohranjen glasovir je na i>i*olwl£o: izdeljuje svete kipe, križeva pota, altarje, leoe, krstilnice Itd. itd., in sicer na Ivaterikoli način in po poljubnem obrisu v olji vdelano in pozlačeno po tej-le ceni: _ctm. 50, 70, 90, 100, 120, 140. 180, 2iX). Svoti kipi: ^^ g,J 20, 24, 29, 35, 60, 68, 112, 150. ctm. 30, 50, 70, 90, 100, 130, 150, 170, 200. Kri««tii>«i brez križev s pndatki: av. velj. »Id. 4, 7, 10, 17, 20,-40;-TcT"'-12, 140. Za umetelno izdelovanje kipov in Kristusov se jamči in velefiastita duhovščina smč brez terjatve za odikodo-vanje, ako ni zadovoljna z izdelki, poslati jih nazaj. Spričeval o zmožnosti in zadovoljnosti imamo na razpolaganje več sto, ako jih kdo zahteva. (3—1) ^ a^.iio in l>oliie! Najboljše in priporočljivo sredstvo proti g^lavobolu, boleznim v želodon, v prsih, na pljudik, obUtik, Jetrah, dalje proti protinn in proti žlv6nim boleznim, proti kailju, hripavosti, vspešno za otroke, dojence, prebolele, za ženske pred in po otročji postelji, bledične, krvirevne sploh slabotne osebe je Triik6czyj e va hmelova sladria kara, katera je najbolje dijetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od mnogih zdravnikov kot »izvrstno« priporočeno. Zametek kilo teJ.e velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Dobiva se pri izdelovatelju Ubald pl. Trnk6czy-ju, lekaiju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Tmk6ozy-Ju, 5. okraj, Hundsthurmerslrasse žt. 113; dr. Otto pl. Tmkdozy-Jn, 3. okraj, Radeckyjev tre št. 17 ; Jul. pl. Trnk6ozy-Ju, 8. okraj, Josefstadterstrasse št. .30; v Oradoi (^ajarsko): Vendelin pl. Tmkdozy-Ju, lekarju; dalje pri vseh lekarjih, trgovcih, drogulstih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajinjo oblastveno vknjlženo znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (10) isiii tele^ra brez telefona le gld. 4-50 iii vifijf. Posaiiiezni deli za napeljavo strelovodov, hiinih telegrafov in telefonov so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, cena je kar mogoče nizka. liJosip Rebeki: V s (prej Karol AMin) mojstei', 13 Francovo nabrežje I^ubljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih % (8) katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo telegi poljubni dolgosti. Slpdnja priporoma Se posebej riAi narjem v varstvo pred tatovi in svrho hltregi vpeljavo telegrafov in hiinih telefonov v posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar- ifi r^'' narjem v varstvo prea laiovi in »vrii« hitrega poslovanja. ^ ^ Prečast. duliovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- • W nikom se priporoča za napeljavo _ katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja i>o najnovešom zanesljivem Ni IICDIJl « Clll ^^^ , katerih r^^ (20-17) [fj načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode ^^ zai^sljivost preizkuša z navlašč za to naročenim „elektrometrom". Miklavžev semenj bo letos v torek, dne 0. decembra ISOO. Žiiipmistvo V Litiji, line 1. decembra 1890. Župan: MeiefellV jšfedilnili ognjiSž okov za okna in vrata; izdeluje tudi ^ Hif^ železne ograje ^^ v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu m sploh vsa f^J L^J ključarska dela po najnižji eeni. ..... . . M r^ Sprejema naročila iz me.sta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni m r^ zanesljivo. M ^ 4 Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo__M W HF" eicktroteliiiiinlli proizvodov LfJ mjrjcvi ui Tel Mergovi knjip dobiva se ravuokar na svetlo izišla knjiga: ,X]rraliriiiis:eii ' 99- aiil' dom Cjrel>iete der Augenheilkunde". Izvestja o 1641 oeesnib bolnikih in o 70 ozdravljenjih bele in črne slepote. Spisal dr. Emil Bock, primarij deželne bolnišnice v Ljubljani. —-Cena 1 tjUl. o O kr. — Knložil ,Tosii> Halilf ii«- l>iiiiaji. 55 marmalES ii ll živlieriie v Mm. w u Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko: iiej, Giselastrassu 1,1 PBšla,Frffl-Josfiia!z v hiši društva. | št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1880..........frank. 106.578.528-96 Letni dohodki premij in obresti..........................19,328.518-86 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (.1848).....■ . . . „ 219,930.701-87 V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 49,069.6U0'— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb.......... „ 1.610,827.280-— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba poUce, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljnl>ljani (12-12) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. '"Jl^i-jgovina z ž:eIexnino ALBIN-a C. AHČIN-a, v LJUBLJANI, Gledališke ulice štev. 8, jiii; o 3 » hH 2. ' o g" no (B 5 | 3 g- »» ® 2 < S o"? 5-m " S 5 <-5 p, CD tU O i ^ 3 » » ^ 's Stairo železo, mesiiig, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenaii. (12 7)