Leto 1907.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CX. — Izdan in razposlan dne 18. oktobra 1907.
Vsebina: (St. 238 —240.) 238. Razglas, s katerim se objavlja uvrstitev občine Innichen v osmi razred vojaške najemninske tarife. — 239. Razglas, da se pomožni carinski urad Dielhau izpreminja v carinsko podružnico. — 240. Razglas, da se izpreminjajo nekatera določila ustava rudarskih visokih šol v Ljubnem in v Pribramu.
838.
Razglas ministrstva za deželno bran in finančnega ministrstva z dne 18. septembra 1907. L,
s katerim se objavlja uvrstitev občine Innichen v osmi razred vojaške najemniške tarife.
Dodatno k razglasu z dne 14. decembra 1900. 1. (drž. zak. št. 214) se porazunmo sc. in kr. državnim vojnim ministrstvom občina Innichen na Tirolskem uvršča v osmi razred do konca leta 1910. veljavne najemninske tarife za namene vojaškega nastanjevanja.
Korytowski s. r.	Latsclier s. r.
<39.
Razglas finančnega ministrstva z dne 8. oktobra 1907. L,
da se pomožni carinski urad Dielhau izpreminja v carinsko podružnico.
Pomožni carinski urad II. razreda v Dielhauu se izpreminja v podružnico glavnega carinskega urada Opava in obdrži svoje dosedanje oblasti.
Korytowski s. r.
<40.
Razglas poljedelskega ministrstva z dne 10. oktobra 1907. L,
da se izpreminjajo nekatera določila ustava rudarskih visokih šol v Ljubnem in Pribramu.
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 10. septembra t. 1. blagovolilo najmilostljiveje odobriti, da se določila zakona z dne 24. februarja t. 1. (drž. zak. št. 55) o uravnavi prejemkov profesorjev na vseučiliščih in njim zenačenih visokih šolah in učiliščih, slično
(SloT»nlach.)
m
uporabljajo na profesorje rudarskih visokih šol v Ljubnem in v Pribramu ter da se na novo uravnajo prejemki pomožnih moči teh profesorjev, oziroma da se s teni v zvezi nastopno izpremené §§ 28, 29, 31 in 33 ustava nazadnje imenovanih visokih šol z veljavnostjo od 1. dne aprila t. 1. naprej in z nadaljnjim določilom, da je profesorjem, ad-junktom in asistentom priznavati normirane plačilne prejemke, oziroma plačila po njihovem službenem času, ki so ga v enaki lastnosti dovršili, bodisi pred imenovanim časom ali po imenovanem času.
Auersperg s. r.
Ustav
rudarskih visokih šol v Ljubnem in Pribramu.
§ 28.
Redni profesorji so z ozirom na čin, prejemke in službeno razmerje zenačeni rednim profesorjem tehniških visokih šol.
Oni so v VI. činovnem razredu državnih uradnikov in dobivajo 6.400 K letne plače, ki se zviša po vsakih petih službenih letih, prebitih v tej lastnosti na rudarski visoki šoli ali kakem slično organizovanem zavodu, ki ga vzdržuje država,, do vštetega 25. leta. in sicer po 5. in 10. letu po 800 K; po 15. in 20. letu po 1000 in po 25. letu za 1.200 K (petletnice)'!'
Isto pravico do petletnice osnavlja v lastnosti rednega profesorja na takem zavodu, ki ga ne vzdržuje država, dovršeni službeni čas, če se vrši na njem nasproti rednim profesorjem državnih zavodov po izjavi, ki so jo vladi podali njegovi vzdrževalci, polna vzajemnost.
Službeni čas, ki ne ustreza tem pogojem, pride le tedaj v poštev, če se je z izrečno izjavo priznalo, da je všteven za povišanje.
§ 29.
Izredni profesorji so v Vil. činovnem razredu državnih uradnikov in se nameščajo ali brez plače ali s 3.600 K letne plače.
Ta plača se zviša po vsakih petih letih do vštetega 20. leta tega službovanja, v ostalem pa po načelih, veljajočih gledč petletnic rednih profesorjev (§ 28), in sicer po 5. in 10. letu po 800 K, potem po 15. in 20. letu po 600 K (petletnice).
S 31.
Adjunkti so v IX. činovnem razredu državnih uradnikov in dobivajo 2.400 K letne plače, ki se zvišuje po vsakih treh službenih letih, prebitih v tej lastnosti na rudarski šoli ali na kakem slično urejenem zavodu, ki ga vzdržuje država, do vštetega de-velega leta po 300 K (triletnice).
§ 33.
Višina plačila za konstruktêrje se določa od primera do primera.
Asistenti imajo 1.400 K letnega plačila, ki se tedaj, če so avstrijski državljani in ustrezajo vsem zahtevanim kvalifikacijskim pogojem, ob nepretrganem službenem času, ki se preračuni od časa izpolnitve teh pogojev, v primeru nadaljnje uporabe (§ 27) zvišuje po vsakih dveh letih za 300 K do zneska 2.600 K na leto.
Za službena potovanja je konstruktêrjem dovoljeno zaračunjati dnevščine in vozne stroške po IX. činovnem razredu, asistentom pa po X. činovnem razredu.
Določila zakona z dne 31. decembra 1896. 1. (drž. zak. št. 8 iz 1. 1897.), po katerih je nepretrgano pred veljavnostjo ali po veljavnosti tega zakona dovršeni službeni čas asistentov na vseučiliščih, tehniških visokih šolah in na visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju 1er na drugih državnih učiliščih nastavljenih asistentov, potem konstruk-têrjev na tehniških visokih šolah všteven za pokojninsko ravnanje po občih pravilih, ako neposrednje prestopijo v drugo državno službo, ki daje pravico do pokojnine, naj se slično uporabljajo tudi na kon-struklêrje in asistente rudarskih visokih šol.