218. številka Ljubljana, v soboto 21. septembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan iveter, Tzimši nedelje in praznike, ter velja ?o poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko ved, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah št. 12. DpravniStvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenščina v vojski. Nedavno je komi poveljnik fzm. baron Schbn-feid, pregledavši vojaštvo v Ljubljani, na srce polagal častnikom, da naj se priuče jeziku vojakov, s katerimi zapovedujejo, v tem slučaji slovenskemu jeziku, katerega govori večina vojakov dotičnega polka. Ta opomba je bila na pravem mestu in kaie, da v višjib vojaških krogih spoznavajo potrebo, da občuje častnik s Hvojimi vojaki v njihovem materinem jeziku. Ta izrek pa nam je tudi s^edok, da oni višji vojaški krogi nemajo antipatij proti nobeni narodnosti. Nemec ali Slovan, Italijan ali Madjar, vsi so »inovi Avstrije in poklicani braniti Avstrijo, naj jo napadejo katere koli druge države in kateri koli drugi narodi. Avstrijski čut 8e pa v vojakib najbolj in najkrepkeje goji, ako se jim ne sili druga narodnost, ampak se spoštuje prirojeni vsakemu jezik ln to posebno pri uzgoji. Mi priznavamo, da mora »plodni komaudo biti v jednem jeziku in ne pride nam na misel, da bi ga zahtevali v vsakem polku v deželnem jeziku. A kar zahtevamo in kar se tudi zdaj večinoma že vrši, to je, da se novinci izurijo v svojem jeziku in se ne mučijo z jezil.om, katerega ne razume. Le po tem jedino naravnem potu se bode vsak vojak najhitreje in najložjo izuril v potrebnih mu vojaških vednostih. No jezik, v katerem ae vojak poučuje, ne sme biti kaka barbarična zmes, kakeršna se žalibože sliši pri vežbanji novincev iz ust vežba-jočih osob, podčastnikov in častuikov. Kakor sc nemški vojak poučuje v čisti nemščini, in kakor bi se ves nemški narod penil od |eze, ko bi se njegov jezik pri vojaškem pouku pačil in smešil, tako imamo tudi mi Slovenci, kot jednakopravni državljani, pravico terjati, da se pouk novincev vrši v čisti slovenščini in nikdo nam ne moro zameriti, ako so pritožujemo o brezozirnosti nekaterih vojaških krogov proti našemu jeziku. In naše pritožbe so tem bolj opravičene, ker nam hvala Bogu ne manjka potrebnih knjig za vojaški pouk in se torej nobeden podčastnik ali častnik ne more izgovarjati, da v našem jeziku nimamo potrebnih terminologičnih izrazov. Že nad dvajset let dela naš neumorni vojaški pisatelj, major Andrej Komel pl. Sočebrau, na polji vojaškega slovstva. Neumorno trebi tujščino iz slovenskega jezika in se trudi, da poda slovenskim vojakom pouk o službovanji v materinem jeziku. V ta namen je priobčil že 18, reci osemnajst vojaških knjig različnega obsega. Večinoma izdal jih ie na svoje stroške, kar je redek izkaz požrto-valnega rodoljubja, kajti take knjige ne najdejo toliko kupcev, da bi se naglo razpečavale. V najnovejšem času je g. Komel izdal v dveh delih „Službovnik" in sicer v nemškem in slovenskem jeziku in tako dokazal nevednim zaničeval-cem našega jezika, da vse to, kar Nemec v svojem jeziku, more tudi Slovenec povedati v svojem. C. kr. d r ž a v n o vojno m i n i s t e r s t v o j c tudi ti dve knjigi potrdilo ter uju po vojski-nem naredbnniku (Armee Verordnungsblatt) št. 2 4, dne 2 3. julija 1 8 89. priporočilo za pomočni knjigi v vojaških učilnicah; a to priporočilo ostalo je menda dosle še brezuspešno in knjigi, kolikor je nam znano, nesta še upeljani v vojaških učilnicah, v katerih se poučujejo slovenske narodnosti vojaki. Slovenščma je torej upeljana v načelu in po najnovejših ukazih bi so morali ne samo vsi častniki, ampak tudi vse šarže od razreduika (frnjtarja) navzgor prizadevati, da se prej ko prej pnuče pri četah slovenske narodnosti t.:di slovenskemu jeziku, ako ga še ne umejo. Ako se častniki v treh letih slovenščine ne naučijo dovovoljno za službeno rabo, ne morajo biti povišani v službi. Najvišji krogi nemajo nobene auimozitete proti slovenščini, ker so uvideli, da si more slovenski vojak prvo in višje uke pridobiti le v materinem jeziku, a nikakor ne v onej mešanici, ki pači slovenščino. Če se vzlic navedeuim višjim ukazom slovenske vojaške knjige ne razširjajo in vojaki ne segajo po njih, ni ministerstvo tega krivo, ampak oni krogi, katerim je naš jezik še vedno trn v peti. Zato pa je dolžnost vseh rodoljubov, da spravijo slovenske vojaške knjige v roke mladeničev, ki so potrjeni k vojakom. S pomočjo teh knjig io iz njih bodo se hitro in lehko naučili svojih vojaških dolžoostij in ne bodo se mučili z nerazumljivimi besedami, ki jim done na uho, no da bi vedeli kaj pomenijo. Marljivi pitjatelj pa bode imel zadoščenje, da se ni zaman trudil, temveč da je slovenščini pot odprl v kroge, kateri so se, ne rečemo iz sovraštva do jezika, ampak iz komoditete upirali. Posebno slovenske jednoletne prostovoljce opozarjamo na Komelove knjige, ker jim bodo gotovo dobro služile. Pisatelju pa kličemo. Slava! k izbornemu njegovemu delovanju. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. septembra. Staročeški listi se jako veselo, da so pri nadomestnih volitvah za deželni zbor nšhi v Pragi zmagali Staročehi. „Illas Naroda" misli, da je mlado-češko gibanje že prekoračilo vrhunec. „ Politik" pa malo manj optimistično sodi in zahteva, da se popolnoma prestroji organizacija staročeške stranke, da se bodo mogli upirati Mladočehom. Vlada pa mora hitreje in energičneje izvajati obljube, izrečene v prestolnem govoru, da tako spodmakne Mladočehom stališče. (nuiiški poslanec pl. Babrzvnski svetoval je stranki poljskih plemenitašev, da bi demokratičnim elementom kaj malega pri jenjali v manj važnih stvareh. S tem se je jako zameril plemenitnikom. Ureduik „Czasov" pl. Kozmian jo priobčil takoj neko brošurico, v katerej hudo zavrača pl. Bobr-zvnskogu. Pi. Kozmian jo proti vsaki spravi z demokrati, ki nete sovraštvo mej veleposestniki in kmeti. Njim podtika naravnost zločinske namene. Samostojno pustopanje napredn akov je attntat na narodno jedinstvo. Kmetje nemajo pravice imeti zastopnikov iz svoje srede v deželnem zboru z ozirom na narodno, politično in socijalno življenje Poljakov. Velik napredek se je bil storil s tem, da so bili zginili kmetje iz deželne zbornice in so višji socijalni razredi zastopali kmetsko prebivalstvo, kajti to je dokazovalo, da so se bili zravnali interesi. Krnit tudi nema sposobnosti za parlamentarno zastopstvo. Ta brošura oam kaže v kaj čudnej luči gališke plemenitaše in njih svobodnljuhje. Ni čuda, če poljska žlahta vedno bolj zgublja simpatije. VnaiUe države. Car ruski pride dne 26. ali pa 27. v Kiel in potem odpotuje daljo v Berolin. Gotovega pa še ni nič, temveč so to le nemške želje. Carjev pohod bode pa tudi brez vsacega političnega pomena, samo akt uljudnosti. Metropolit srb^lcl je odlikovan z redom sv. Save. Sin srbskega regenta Ivana Ristiea, tajnik LISTEK Nedeljsko pismo. Kdor ima odprte oči prepričuje se dan pa dan, kako veliki kapital izsesava vedno širše kroge, vidi pa tudi, kako si razni trpini poskušajo pomagati z več ali manj uspešnimi strajki, kako se v nižjih slojevih bije boj za obstanek. Mej podjetja oprta na veliki kapital, spada tudi obrtna družba kranjska, pri kateri so gospodje Luckmanni matadorji. Družba ta je na Gorenjskem silno mogočna Prilastila si je z raznimi sredstvi mnogo zemlje, osobito gozdov, katere izsekava z nemilosrdno doslednostjo, da bodo celo v poprej drvarjem nepristopnih višinah kmaiu pale pod ostro sekiro zadnje smereke. A družba ta, katerej je kot ravnatelj na čelu g. Karol Luckmann, ki se v deželnozborskih sejah kaj rad zavija v togo človekoljubnega in za splošno blaginjo unetega moža, ne omejuje svojega delovanja samo na gozde. Ona ima tudi rudnike in fužine, kjer deluje veliko število delavcev, kateri pa neso v jednaki meri deležni svojih gospodarjev miloBti. Gospodje Luckmanni, ki so v Kranjskej nabrali si svoje premoženje in so vsi rodom iz Ljubljane, kjer nam hiša njihova kazi najlepšo ulico, imajo (o uelepo lastnost, da v rudnikih in fužinah domače delavce sistematično tlačijo ter dajo prednost tujcem: Prusom in Lahom. Na Jesenicah se to prav lahko opazuje in konstatuje. Dočim služi domači voznik le po 2 gld. na dan, dobiva Lah, ki ima slabeje uprežno živino po 4 gld. na dan. Mej delavci, ki imajo posla pod zemljo, dobivajo domačini po 50—70 kraje., pruski delavci do 2 gld. na dan. Isto razmerje je v drugih strokah, domačinu plača se po goldiuarji, Prusu pa 2 in celo do 4 gld. na dan. Za dela. Katera bi vsa domačini lahko opravljali, najeli so samo Pruse in Lahe, da se tako domači živel j potiska na stran. Mej delavci je vbled tega velika potrtost in čujejo se glasovi: Drugim se že dobro godi, nas pa pritiskajo, kjer in kolikor morejo. Tako se mi je pravilo iz jako dobrega vira, zato objavljam to stvar v listu, da bode občinstvo videlo, kako blagodušui gospodje so Luckmanni in da se morebiti naš obrtni nadzornik malo gane in izvrši svojo dolžnost. Kadar čujem take neljube glasove, pomilujem vsekdar one prerahločutne našiuce, ki se pri vsaki priliki dobrikajo in silijo našim političnim antipodom in pri vsakem slučaji izprašujejo svojo vent, češ: „kaj poreko Nemci?" To je več nego slabost, to je velika hiba, to je nedostatek narodne zavednosti in narodnega ponosa. V tem oziru čul sem baš včeraj čudno novico, katere skoro nečem in ne morem verjeti. Pripovedovalo se mi je prav resno, da je mestne hranilnice Ljubljanske odbor prav odločno sklenil, da ima nad mestno, „s kleščami" porojeno hranilnico biti slovenski in nemški napis. Do tega sklepa prišli so gospodje nekda po tem potu, da so šli gledat napise na raznih magistratnib urad.h in pisarnah. A zakaj se gospodje v nedosežni objektivnosti svoji neso potruditi v Celje, Maribor, Gradec, Trst, da bi videli v kolikih jezicih so ondu napisi? Primorska je odlično slovanska dežela, Štajerska je dobra tretjina slovenska, a kje bi ondu našli v nemških hranilnicah le slovensko črko, kamo li slovensk napis? Toda uiti tako daleč bi ne trebalo hoditi. Kratek pogled v kranjsko hranilnico v Ljub- pri srbskem poslaništvu z Peterburgu, Nikolo Ristić, je dobil črnogorski Danilov red. Poslednje odliko* vanje je dokaz dobrih odnošajev mej Srbijo in Crnogoro. Poslednji čas se le mnogo ugibalo, ali je res turska vlada odgovorila boIgurMkcJ. da bi zraatrala napad na Bolgarijo za napad na Turčijo, ker je Bolgarija sestavni del turške države. V Srbiji neso hoteli tega verjeti. Ruski listi so pa ta odgovor tako tolmačili, da je le Turčija hotela Bolgarom dati razumeti, da neso samostojni. Naz dnje se je iz Sofije dementovalo, da bi se bile v tej zadevi menjale kake note. Dopisnik angleškega lista „Times" je v tej zadevi puvprašal Stumbulova, ki mu je stvar tako pojasnil, da je ou opozoril ustno turškega zastopnika v Sofiji na srbsko oboroževanje in mu opomnil, da bode tudi Bolgarija morala mo-bilizovati. Turški zastopnik je sporočil vso stvar v Carigrad in dobil odgovor, da naj Bolgare odgovarja od oboroževanja, ker se Bolgari smejo zanašati na Turčijo. Dogovarjanje mej Srambulovom in turškim zastopnikom vršilo se je le ustno in se nikake note neso menjale. Vdova pokojnega nemškega, cesarja Friderika je prišla te dni na Dansko pohodit kraljevo rodbino. Govori se, da je prišla se dogovarjat da bi najstarši sin danskega kraljeviča vzel v zakon najmlajšo sestro nemškega cesarja. MiBli se, da so bode zaroka v kratkem slavila, s poroko bodo pa še malo počakali, ker je princ Kristijan še le 19. princesinja Margareta pa še le 17 let stara. V Nemčiji jako žele, da bi se sklenil ta zakon, na-dejajoč se, da Be bodo potem tudi zboljšali politični odnošaji mej Nemčijo in Dansko Poslednja j i sicer majhna, a po svoji legi in po rodbinskih zvezah njenega vladarja jako nevarna nasprotnica Nemčiji Meuelik se bode baje dal na zgodovinskei gori Madagaša kronati za alieNiiiNhcga kralja. Italija pošlje h kronanju svoje zastopnike. Dopisi. Izpod J epe 19 septembra. [Izv. dop.] (Na glavno družbo sv. Cirila in Metoda.) Pri nas na Koroškem so rastle podružnice sv Cirila in Metoda kar bujno iz tal. Zanimanje od strani kmetov bilo je velikansko; pa tudi slovenska inteligenca se je v obilnem številu udeleževala shodov in je tu učila prosto ljudstvo s primernimi govori in ga nauduševala za sveto narodno reč. Pa časi se spreminjajo. Posvetni inteligenci so shodi povsem prepovedani. Kdor se slepo ne uklanja temu terorizmu, zadene ga ostra kazen. Državni uradniki se prestavljajo na saksonsko meje; deželnim in občinskim uradnikom pa pretijo že s hujšo kaznijo. Slovenskih rodoljubov, katerim ne bi bile roke zvezane, nemarno ali zelo malo. Ako mil. knezoškof še častititn duhovnikom prepove shode obiskavati, potem bodo podružnice se hitrejše umrle, kakor so se rodile. Slišijo se že glasovi: „Zakaj pa gospodje (posvetni) ne pridejo več na shode, ako jim je to prepovedano, tedaj družba ne velja veliko itd" Glavna družha sv. C,rila in Metoda naj bi imela svoje oko vedno obrnjeno na nas koroške Slovence, kajti nevarnost je pri nas velika Mi koroški kmetje jo torej prosimo, da nam pošlje našim podružničnim shodom govornike, ki bodo nas poučevali o koristnih rečeh. Naj bode glavno vod stvo prepričano, da koristni in poučui govori vle čejo; aku bi se to dalo doseči, bi še veliko več liani, poučd bi bil gospode, kako jim je ravnati, j Tega neso storili in s svojim sklepom pokazali, da se še vedno zibljejo v neosnovani duziji, da bodo z nemškim napisom izvabili kacega Nemca iz za pečka. Prazna nada! Nemci so v takih vprašanjih vse drugače kremeuili in jednak sklep bil bi pri kranjski hranilnici nemogoč, akoravuo ogromno večina njenega upravnega premoženja iz slovenskih rok. Neki „radovednež" poslal mi je te dni dopisnico z naslednjim vprašanjem: Kaj je to, da se je, ko je bila v Ljubljanski čitalnici veselica na korist slovenskim vehkošolc m, vojaška godba od povedala, a ko so imeli nemški velikošolci, to je : burši „Carnioliae" svojo petletnico, je pa vojaška godba svirala?" Mislim, da „radovednež" uzrok baš tako pozna, kakor jaz, zato mu uečem na stavljeno vprašauje odgovarjati. Tega pa ne morem zamolčati, da se mi močno dozdeva, da je odpoved vojaške godbe globejega upliva, nego pa dovoljenje in da to ni največja nesrečs, ki bi nas mogla zadeti. Zatorej potolažimo se zaradi tega in mislimo Bi, da bode jedenkrat tudi v naših ulicah semenj, s. ljudstva pristopilo k podružnicam. Vedno se mora na to misliti, da na Koroškem vzdržujejo podružnice kmetje, ne pa razumništvo. Naše ljudstvo tudi rado posluša politične govore in na konci govori: „Gospod so res lepo povedali", ko pa domu pridejo, se je že cel govor razkadil. Drugače pa je z gospodar8tvenimi govori. Teh se ljudstvo veseli in o teh govori: „Kaj tacega Se nesmo Blišali, ako bi se vedno take koristne reči govorile na shodih, bi rad plačal 2 gld. na leto, namesto jednega. Jaz bi se pa precej upisal in jaz tudi. Bog ve, če bodo prišli na prihodnji shod tisti gospod, ki so nas zadnjič tako lepo poučili, pa slišal sem nekaj, da ne smejo". Neki rodoljub mi je kazal več pisem, v katerih ga kmetje prosijo, naj bi prišel na shod in naj bi jim kaj poučnega povedal, zraven mi je tudi povedal, da ga ustno tudi vedno prosijo. Pa ta revna para slovenska ne sme iti; lansko leto bil se je toliko spozabil, da je parkrat govoril na podružničnih shodih, pa Bog varuj o politiki! ne, samo gospodarstvene reči in kmalu bi bil za to svojo »velikansko pregreho" svoj kruhek zgubil. Jaz mu čisto nič ne zamerim, ako se shodov več ne udeleži, ker kruhka nikdo rad ne zgubi. Lahko bi navedel še več slučajev, pa naj ta zadostuje. Samo toliko opomnim še , da je slovenskim državnim, deželnim in občinskim uradnikom ostro zabranjeno, udeleževati se podružničnih shodov. Inteligentnih osob, katerim neso roke zvezane, pa imamo jako malo in te tudi povsod ne morejo biti in včasih pride človek v pekunjarne zadrege. Častita duhovščina pa tudi ne more sama vsega storiti, ako se tudi na vse kriplje muči; pri nekaterih pa tudi ne bi škodovalo malo več naudušenosti, Dajte nam poučnih bukev, dajte nam govornikov, ki bodo nas slovenske Korošce poučevali v gospodarstvenih rečeh; le na ta način bodo naše podružnice rastle, cvetle, uspevale in tudi sad obrodile. Podborški. H Ptuju 20. septembra. [Izv. dop] V „Ta-gesposti" dne 17. t. m. nahajamo zopet lažnjivo od nemčurjev skovano prošnjo nekega kmeta iz neke vasi blizu Ptuja na mestni šolski odbor — naj bi ta vsprejel njegovega sina v nemško šolo, da bi se tam prezveličvalne nemščine naučil. Pri tej priložnost udriha dotičnik v tej prošnji po zavednih narodnih učiteljih in jih hoče črniti pred svojimi ki-movci. Mi vemo, kam pač to meri. Odkar je okoliška šola prišla v nekov boljši red in redno vodstvo — to nemčurje, posebno pa nemške šole zagrizenega ravnatelja Ferka zelo jezi, ker jim v tamošnji šoli učencev primanjkuje — zato črnijo, kogar le morejo in celo po lovskih potih agitujejo, naj bi bi se slo venski otroci tudi pošiljali v mestno šolo, ker se prej tam tudi Blovenski uči (na papirji). Naj pazijo, da ne zgube s takimi sredstvi in nesramnimi lažmi še petega razreda. Obžalujemo pa vse iste čitatelje „Tagespošte", ki to tako lepo verujejo, kakor da bi vse to res bilo! Nahajajo se tuki zavisni ljudje žalibog, ki nem-čurjem različne uma/ane laži verujejo in jim huj-skati pomagajo Pa ne mislite, da mi Vaših nakan ne umemo. Prihodnjič o teh gospodih kaj več. Blodne duše. Roman. Čeđki spisal Vacslav Bunes- Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi del. XX < Dal je.) Svštluška potegnila si je rudečo ruto čez oči. V lice stopila ji je morda vsa kri, kar jo je imela v svojem mladem telesu. Tudi njene čiste, globoke oči, ki so bile uj>rte na zmrzli sneg, videti so bile, kakor da so podlite z rudečico. Še jedenkrat poskusila se je izmuzuiti železni roki, pa ni šlo. „Danes se morava konečno razumuo pogovoriti! Slišiš, Svetluška?" V ušesih mlade devojke zvenel je še surovi glas, a nekako zamolklo, tako kakor iz cerkvenega zvonika glas zvonov v daljavi umira. Pusti me, Vavfina! — Majka so bolni — s taboj nemam časa govoriti!" „A imela boš, Svčtluška, morala boš imeti! Ako si imela čas iti na faro, da bi ne imela za nekoliko mojih besed časa?" Mož pristopil je še bliže k devojki, čuda, da se s svoji n licem ni dotaknil njenega. Iz "Novega .lic s t a 20. septembra [Izviren dop] T nedeljo se je tu prestavljala šaljiva opereta .Čevljar baron", ki je imela sijajen uspeh. Kdor pozna le količkaj težave, ki jih dela priredba operete, ta mi bode pritrdil, da smo zmajevali z glavami, ko se nam je povedalo, kaj se namerava. Take predstave tudi v večjih mestih niso lahka stvar. A opereta izvršila se je tako vrlo, da smejo biti naši diletantje in pevci ponosni nanjo. K temu lepemu izidu so seveda največ pripomogle gospice D evo ve same, (kojim v čast in slovo se je predstava priredila) in njihov brat g. Oskar De v, ki je čevljarja barona „Naeeljna" tako izvrstno pogodil, da se sme pokazati ž njim. Smeha nabilo ves čas predstave ne konca ne kraja. Gospod Oskar Dev je že Bedaj velika komična moč. Ž njim se je uspešno skušala gospica Olga Dev; ustvarila je kaj naravno in zato zelo ljubko in komično kuharico „Maričko" ter bila iz občinstva s svojo sestro, gospico Tonico, odlikovana s prelepima šopkoma. — čevljarskega mojstra „Podplata" je igral g. Je nič iu s tym je tudi povedano, da smo videli na odru mojstra, kakeršnega si srce poželi. Tako karakterističnih „ Podplatov " ni mnogo na svetu. — Ravno tako dobro je »doktorja Kralja" pogodil gospod Š o k 1 i č, ki je v vseh nalogah in vselej na svojem mestu. — Gospica Vaši če v a je bila prava pravcata baroninja Rožička v maski in besedi ter svojo ulogo kaj temeljito premislila in predstavljala. In v gospej Še s ko vej, ki je nastopila prvikrat, je pridobila Čitalnica pred-stavljavko komičnih stark, da jej ne bo kmalu ka tera kos. Celo korenjaki pa so bili naši pevci, mej njimi več vseučilišnlkov in nekoliko drugih dobrih pevcev, n. pr. g. Nifergal in g. Strauss; le ženski zbor je bil malo preslab, a pomisliti je treba da je bila predstava prirejena v čast gospic in o taki priliki je pač teško, zlasti goBpicam, da bi same sebe popolnoma zatajile ter razne čute, ki se jim oglašajo v duš', kar dobro zatrle. Pravijo, da se godi drugej po svetu tudi tako. Ta prva predstava nam daje poroštvo, da smemo pričakovati letošnjo zimo še marsikak lep večer. Prej ko bo prišel prvi, tim ljubše nam bo. Iz ijdovšrinc 20. septembra. [Izv. dop.] Vse tiho je po časnikih o nas in cenjeni bralci bi že utegnili misliti, da smo se že čisto polahončili. V tem bi se niti veliko ne varali, kajti, žal, v nas napreduje lahonstvo v istej meri, kakor nekdaj v Celji nemčur8tvo. Ob Savinji začelo je nemčurstvo pojemat!, tudi pri nas bilo bi z hthonstvom tako, da imamo pravih voditeljev, katerih pa pogrešamo. Da v kratkem povem, v nas Širi se italijanščina opasno. Na javnem trgu, po gostilnicah in v zasebnih hišah povsod čuje se italijanski in to od ljudij, ki so naše krvi, a nasprotnega nam duha. Glede italijančevanja odlikuje se v nas posebno mladina, posebno pa nežni spol iu pri zadnji skozi in skozi slovenski in izborni slavno*fi v sosed nej Vipavi spozabile so se nuše Ajdovske krasotice tolikanj, da bo pri plesu mesto slovenski le italijanski kramljale. Tako postopanje je pač najboljši dokaz, kako nedos tatnaje narodna vzgoja ženskega spola %B0F~ Dalje v prilogi. * '^Hf „Čuj me SvČtluška! Vem, da si me imela rada, dasi si pred menoj tudi bežala. Dobro vem. Poglej mi v oči. Svštluška, če moreš? Zanikaj mi to, ali moreš? — Vidiš, da ne moreš!" Svčtluška zadrhtela je pod železno njegovo roko. „Vavfina !" „Daj mi dogovoriti! Ti veš, da ne morem za svojega otca, ti veš — ne tega še ne moreš vedeti in zato ti bom povedal. Ali veš, da sva se razprla na smrt? Ali me poslušaš, Svetluška? Drug dru-zega sva preklela." Mladi mož utihnil je za trenotek, ker mu je nedostalo sape. „Jaz sem mu odrekel na veke zato, ker je po njegovi krivdi prišla na vas nesreča. Nečem se oglasiti pri njem, dokler bora živ. Ako boš ti moja žena, kako lahko bom pozabil njegove očetovske ljubezni, lahko bom pogrešal očetovske dobrote . . . Obljubi mi, Svčtluška, in čakal bom deset, dvajset in več let, le da bom videl, da ne boš nikogar drugega. In ako bi tvoji plavi lasje bili že beli kakor sneg, vender dočakam. — Ali mi obljubiš?" „Kako moreš o takih rečeh govoriti z manoj zdaj, ko so otec v ječi in mati hudo bolni?— Pusti me, Vavrina!" po Slovenskem. Namesto, da bi naše dame unemale nas za narodne namene, kakor se to dogaja na Madjarskem, Poljskem. Nemškem, Italijanskem in drugod, vidimo, da baš naše ženatvo največ stori za naše raznarodenje. Tužuo, a resnično! Dne 29. t. m. imeli bodemo tu v Ajduvščini redko slavnost. Naš cenjeni gospod župan praznoval bode petindvai8etletnico, odkar opravlja Častni in težavni posel ajdovskega župana Slavnost bode združena I narodno veselico, o kateri pa ne vem, kakšna da bode, ker o naši „veliki gospodi14 ne vem, ali se bode plesa udeležila ali ne, ker se bode udeležilo manj visoko a vendar časti vredno ljudstvo. Podružnica sv. Cirila in Metoda namerava v oktobru veselico z igro. Dobrega izida se je le tedaj nadejati, ako bodo sodelovali izvrstni Šturjani. Imamo pa še jedno društvo, to je Ajdovska »Edinost", o katerej pa danes molčim, ker v njej marsikaj ni tako, kakor bi moralo biti. Kaj več Vam pišem po izidu obeh veselic. Do tja pa priporočam domačinom, da odstranijo nekatere neprilike in nedostatke. Domače stvari. — (Društvo »Pravnik" v Ljubljani.) Po zmislu društvenih pravil §§ 7. do 10. sklicuje odbor društva »Pravnika" redno glavno skupšči no za letošnje leto na dan 5. oktobra t. 1. zvečer točno ob 7. uri v dvorani si. mestnega zastopa Ljubljanskega z naslednjim dnevnim re d|om: 1. Nagovor načelnikov. 2. Odborov predlog, da se izpremeni § 7. društv. pravil. 3. Poročilo odborovo, in sicer a) tajnikovo, b) knjižničarjevo, c) blagajnikovo, d) odseka za društveni list. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev a) društvenega načelnika, b) odbornikov, c) preglednikov računov za bodoče leto. 6. Posamezni nasveti. V Ljubljani, dne 20. septembra 1889. K obilni udeležbi vabita uljudno za odbor: Dr. F r. Papež s. r. Dr. D. Majaron n. r. načelnik. tajnik. — (Premeščen.) Gosp. prof. Ivan Franke premeščen jo iz Kranja na gimnazijo v Ljubljano, profesor Henrik Pir ker pa na tukajšnjo realko, katera poslednja bode sedaj, ko je včeraj tudi vodja Junovics došel, imela dovolj učnih sil. — (V Gorici) zapisali so, kakor čitamo v »Soči" nekateri odlični Slovenci svoje otroke v italijanske oddelke. Tudi v Ljubljani ni veliko bolje, kajti znan nam je celo mestni odbornik, ki je svojega otroka opisal v nemški razred. — (»Brusa") izšla je 18. številka. Vsebina: Po pogrebu. Komičen prizor. Spisal Vinko Lapinski — Evropsko razoroženje. — V črne bukve ž njima. — Nova bolezen. — Lavantiski škof. — V Parizu. — Paberki iz »Domoljuba". — Začetek šolskega leta. — Slavna tripelalijanca. — Izidorja MuzloviČa premišljevanje. — Istrske brusijade. — Kranjska gimnazija. — »Carniolia". — Telegrami, — 28 gld. 29 kr. — Razkralj Milan i, t. d. Poleg te vsebine ima ta številka 6 lepih podob. — (Odbor Ljubljanske Čitalnice) je imel dne 20. t. m. Bejo, v katerej je bil mesto po- »Ti me zopet odbijaš? — Svetluška!" Mladi mož objel je devojko z obema rokama »O svatbi, Svetluška, ne govorim; hočem le tvojo obljubo, tvojo besedo in ničesar več ... Ali me slišiš?" »Sram bi te moralo biti, Vavfina?" „Sram? — Skoro bi se!" Vavfinov glas bil je zopet surov kakor v začetku. „Prav imaš! Opomnila si me še o pravem času! — Idi!" Vavfini povesili sta se najedenkrat roki, kakor bi bili odreveneli. Lice mu je zasinelo, v očeh se mu je dvakrat, trikrat zabliskalo in iz ust ukradle so se mu besede, ki so uplivale na devojko strašneje nego grom, ker grom najedenkrat ubije, besede pa, katere je čula, zbodle so jo v mlado srce do po lovice. „Idi! — Jaz v resnici ne morem govoriti, kakor oni duhovnik, jaz nemam tako gladkega obraza kakor on, jaz sem prostak, jaz sem glupec, on pa je zvitež, on je gospod! Idi! — Jaz imam žulje na rokah, njegovi roki pa sta mehki. Ali misliš, da ne vem, kam hodiš zvečer?" (Daljo prib.) kojnega M. PakiČa odbran podpredsednikom dr. V. Grego rič. Društvo bo priredilo dve koncertni besedi: jedno koncem oktobra, drugo koncem novembra ali pa začetkom decembra. Razen tega ima ae kakor po navadi, prirediti tudi „Silvestrov večer". Mej obema predadventuima besedama t>odo zopet tri plesalne vaje z vojaško godbo. Društveni gostilničar, ki zasl i/a od slovenskega občinstva vse stransko podporo je gostilniške prostore prav lično popravil; odbor mu je na njegovo prošnjo privolil primeren prispevek k stroškom, ki jih je imel za to. Tuli skrajuo potrebna poprava nekaterih zgornjih stranskih prostorov se vrši sedaj in se bo prav ugodno za društvo zvršila. Konečno je upati, da se posreči temeljita poprava iu razširjatev gostilniškega steklenega salona, da bi bile na tu način omogočene občno zaželjene redne z>muke skupne zabave in da bi se že vender jedenkrat povzdiguilo več let hirajoče socijalno življenje Ljubljansko. — (Glas izmej občinstva) Piš; se nam: Jesensko, ali bolje rečeno zimsko vreme spominja me vseh onih pohabljenih strešnih žlebov, iz katerih mokrota neprestano kaplja in curlja na mimoidočega človeka. Mnogo je tacih neprijetnih pasaž po Ljubljani, najhujša je mimo gledališkega pogorišča. Tu ti ob deževnih dnevih teče, kaplja iu škropi z vseh krajev, da ti ne pomaga uiti dežnik uiti plašč in da je jedina rešitev, ako 86 v precejšnjem ovinku ogiblješ nekdanjega gledališča in sedanje „Tonhalle", kaj si more tujec, prišedši v naše mesto, misliti, ko zagleda take čudue kaskade ? Zatorej opozarjam gospode, katerih se tiče, da v tej zadevi vsaj nekoliko store, občinBtvo to po vsej pravici zahteva. — (Izlet »Sokola" in primorskih slovenskih društev v Divačo) dno 1. t. m. je prav dobro fotografoval gosp. M. Šeber, fotograf v Poatojini. Jako lične fotografije, v veliki obliki na karton prilepljene dobivajo se pri njem po 80 kr., s poštnino 5 kr. več. — (V II. mestno peterorazredno ljudsko šolo) upisalo se je v začetku Šol. leta 1889/90 585 učencev. V 1. «) razredu poučuje g. Iv. Kruleč 67 učencev, I. b) pomožni učitelj 56; II. a) g. FranRaktelj 58, II. b) g. Fran Pavlin 51; III. a) g. Fran Kokalj 77, III. b) g. Anton Razinger 75; IV. 1. oddelku g. Ant. Žumer 75, IV. 2. oddelku g. Fran Bahovec 67 ; V. razredu g. Lavosl. ArmiČ 59 učencev. Učitelj veronauka po vseh razredih je g. Ivan Smrekar. — (Vodstvo šolske družbe s v. Cirila in Metoda) Izdalo je ravnokar Vestni k, v katerem je izvestje o IV. veliki skupščini na Bledu, imenik podružnic, pokroviteljev, vodstva, nadzor-ništva, razsodništva in so našteti društveni zavodi. — (Narodne pesni koroških Slovencev.) Zbral in na svetlo dal J. Scheiniggc. kr. gymn. prof v Celovci. Ljubljana. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg 1889. Ta zbirka, ki nam je danes dešla, ima na 463 strani 1041 narodnih pesnij, izmej katerih jih je največ znanih na Žili in v Roži, najmenj na Podjunskem. Gradiva v tej knjigi je preveč, da bi jo mogli že danes pregledati, zato odložimo obširnejo oceno o njej za drugi pot. — (Na Vrhniki) bode jutri v nedeljo na korist Vrhniškemu in Vrdskemu gasilnemu društvu javna tombola. — (Požar.) V vaBi Log (Unterlag) pri Ko-čevji nastal je dne 14. t. m. po neprevidnosti požar, ki je vsled silnega vetra v kratkem času upepelil 24 hiš in gospodarskih poslopij. Od pogorelcev je bilo samo pet zavarovanih in je beda res velika, ker ni druzega ostalo, kakor golo zidovje. Sestri Marija in Katra Ruppe, ki sta z zabelo nerodno ravnali in požar prouzročili, sta obe umrli vsled opeklin. — (V Šikolah) pod Pragarskim pogorela so dne 16. t. m. popoludne sedmim gospodarjem vsa poslopja. Ogenj širil se je tako hitro, da se niti določiti ni moglo, kje je ogenj nastal in da še živine rešili neso. Zgorelo je 11 prašičev, čvetero goveje živine in dvoje konj. — (P. n. gospodom d a ročni kom na di-daktofone) naznanjam, da radi mnogih predpriprav se je delo zelo zakasnilo ter pričelo se je še le v polovici septembra. Uljudno prosim., naj bla-govole potrpeti. Predno dobe inštrumente, se jim bode objavilo. A. Luznik. — (Razglas kranjskim ovčarjem.) C. kr. kmetijska družba kranjska bode z letošnjo državne subvencijo za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov frisffskega plemena ter iih bre/plačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) redijo uže več let jorecejsnjo število ovac; b) da je njih kraj ovčarstvu posobno ago leo, in c) da jih je volja dobljenega ovna najmanj tri leta za jdeme imeti in, kolikor umno ovčarstvo dopušča, trdi svojim sosedom ga za pleme prepuščati. Pri oddaji ovna frizijskega plemena, katero je neprimerno veče nego domače, ima posebno veliko mleka, lepo volno in je neizbirčno za krmo, dala se bode prednost tistim ovčarjem, ki dokažem, da izdelujejo tudi ovčji sir. Prošnje potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 5. oktobra t. I. pri podpisani družbi vložiti. C. kr. kmetijska družba kranjska. V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Ivan M urnik, predsednik, Gustav Pire, tajnik. — (Razglas.) Izvirno muricidolska (siva) goveda (bike), nakupljena i državno podporo, pro dajal bode podpisani odbor v soboto dne 28 septembra t. 1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilne pri Bavarskem dvoru v Ljubljani in v sredo 2. oktobra t. 1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gospoda Miroslava ViČiča v Postojini. Goveda se bode prodajala dražbeno pod sledečimi pogoji: 1. Govedo se postavi na dražbo za polovico ceue, katero je stalo družbo, in proda bo onemu, ki ponudi za nje največ. 2. Kdor kupi govedo, mora jo precej plačati. 3. Kupec se zaveže z zaveznim listom, da vzame kupljeno govedo v varstvo svoje. Podpisani odbor ni porok v nobeni zadevi, zato naj pa vsak, ki misli kako govedo kupiti, žival le pred dražbo dobro dobro pregleda. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Ivau Murni k, predsednik, Gustav Pire tajnik. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Inomost 20. septembra. Deželni glavar Fran Rapp umrl. Beligrad 20. septembra. Da je osobni vlak iz Niša skočil s tiru, zmatra se kot atentat na metropolita. Druga vest pa je ta, da so bolgarski agentje hoteli preprečiti strelsko slavnost v Pirotu, ali pa, da so se odpuščeni delavci hoteli maščevati. Peterburg" 20. septembra. Velika oklop-nica „Vladimir Monomah" jedna najmočnejih ladij brodovja ruskega, pojde še pred koncem meseca na prvo svoje veliko potovanje, s katerega se pri normalnih razmerah ne vrne pred 1892.1. Oklopno fregato „ Aleksander II.", ki se je 1887. 1. spustila v morje, prepeljali so v Kronstadt, kjer se bode oborožila in priredila, da bode prihodnjega maja že z vsem gotova. Rim 20. septembra ob 11. uri dopoludne. Mesto v zastavah, Veliki zvon na kapi-tolu poje v spomin, da pred 19 leti ob istej uri italijanski vojaki unišli v Rini. Rim 20. septembra. Včeraj udrla so se tla v neki dvorani v vojaškem okrajnem poslopji v Cosenzi. V dvorani bilo veliko vojakov, ki so pali na skladišče orožja v spodnji dvorani. Ranjeni jeden stotnik in 22 mož. Dunaj 21. sept.. „Vaterland" : Princ Alojzij Liechtenstein odložil svoje mesto kot načelnik centrumskega kluba z ozirom na zmago skrajnih elementov pri čeških deželnozborskih volitvah, ker je vsled tega nastal popolnoma predrugačen parlamentaričcn položaj, ki bode najbrže dolgo trajal. Pulj 21. septembra. Korveta „Fasana" danes dopoludne nastopila potovanje okolu zemlje. Zanzibar 21. septembra. Jadrnik (cutter) angleške vojne ladije „Reindeer" zaplenil rob-sko ladijo z 131 robov. Razne vesti. * (Telefonično zvezo) mej Dunajem in Prago otvorili so 18. t. m. zjutraj. Jednako zvezo bodo še letos napravili tudi mej avstrijsko prestolnico in Budimpešto. ♦(Nezgoda na železnici.) Iz Linca se 19. t. m. javlja: Z Dunaja semkaj došli tovorni vlak trčil je danes ob polu jedne ure zjutraj na tukajšnji postaji v drug stroj. Oba stroja sta se močno poŠk( dovala in več osob je lahko ranjenih. Tovorni vlak vozil je čez jedno uro zopet mirno dalje. * (Strašen orkan) s točo razsajal je te dni po laituh pokrajinah snverne Italije, zlasti po Bologniji in Piviji. ltižovi nasadi v Malaibcrgu, Floienlioi, Medidoi, Buli, Ganzanigu in (ialijeri so popolnem uničeni. Ta grozna nesreča končala je tudi v Maialbergu nastal štrajk poljskih delavcev. Na stotine govedi je poginilo in v Budi usmr-teni sta bili celo dve osobi. Tuli okolu 1'avije so deloma pokončani vinogradi in riževi nasadi. Dijaška kuhinja v Celji. Poročilo za III. društveno šolsko leto 1888/89. (Konec.) Frece župnik na Belih Vodah 5 gld., občina Velika Pirešica 25 gld., Vincencij Medic, župan v Sevnici 2 gld., Fran Zdolšek, šupnik v Solčavi 5 gld., Anton Kupljen, c. kr. notar v Cino-mlji 3 gld., Fran Cukala v Gomilskej 1 gld., dr. Hrašovec, odvetnik v Slov. Gradci 5 gld , M. Novak, c. kr. sodnik v Kostanjevici 5 gld., Je-zovšek, notarski kandidat v Celji (kupon v vrednosti 1 gld. 50 kr., dr. Gustav Ipavic, župan v Št. Juriji ob j. ž. 5 gld. G3 kr., Vincenc Plaskan, župnik v Zibiki 0 gld 75 kr., Prevzvi.seni g. knezoskof Jakob Maksimilijan za januvar 4 gld., okrajni za-stop Vranski 10 gld., Jan. Modic, župnik na Pri-hovi pri Konjicah 5 gld., dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Rmlolfovem 2 gld., Tomaž Canjkar, c. kr. okrajni pristav na Laškem 2 gld., Matija Sternad, župnik v Ljubnem 5 gld., Mat. Gril, koncipijent v Postojini, z;i januvar in lebruvar 1 gld., Andrej Urek, župnik na Polzeli 5 gld., Krispin Krisjunovič nad Luškim 2 gld., Josip Zelenik, odgojitelj na Dtinaji 10 gld , Filip Zigan na Polzeli 5 gld, Jurij Bezfnšek, župnik v Cadramu, postal je pokrovitelj in daroval (prej že 10 gld.) 40 gld., Slavna posojilnica na L;i*kem po g. Maksu Ver.šecu 30 gld., Fran Hrastel, župnik v Ribnici 3 gld.. Jurij Žmavc, župnik v rtemšniku 2 gld., Krispin Krispinovio 2 gld., dr. Kaiol Gelingsheim, c. kr. okr. sodnije pristav v Celji 5 gld., Makso VVršec, stava z g. dr. Gelings-heimom '2 gld., Lovro Vodnjak, Župnik v S.. Juriji ob |. ž. 5 gld., J. Janežič, tovarnar v Grižali 2 gld., Prevzvileni g. knezoskof J. Maksimilijan za februvar 4 gld.. Martin Gabnro, kaplan na Vranskem 4 ^ld., Valentin Mikaš, kaplan v Konjicah 5 gld.. neimenovani dobrotnik iz Smarija po preč. g. kanonika IvanOU 10 gld , slavna posojilnica v Moznji 10 gld., Fran Janesch, trgovec v Celji o gld., Fran Ogradi, kanonik in ravnatelj bogosl. v Mariboru, je pristopil kot pokrovitelj 50 gld., dr. J. Vošnjak od po g. Ver-Secu prodanih knjižic 2 gld. 10 kr., dr. K. Gelings-heim, stavo z M. VerAecem 5 gld., Prevzvišeni gosp. knezoskof Jakob Maksimilijan za marc 4 gld., Seb. Btorfj trgovec v Sv. Andreju na Koroškem, po dr. Bernecu 10 glđ., slavna posojilnica v Pišecah 5 gld., Anton Vertovšek, župan v Pišecah ."> gld., Alojzij Kreft, Župnik v Kalobji 1 gld., slavna „ Posojilnica v Konjicah" 20 gld., Janžek Edvard, župnik v Šmarjeti ulil., J. Pre.šern, župnik v Koprivnici 3 gld., slavna „Posojilnica v Makolah" 20 gld., slavna, „Posojilnica" v Slatini 15 gld., Anton Fioh-lich, nadžnbnik v Slatini 5 gld., Kavčič Matija, trgovec v St. Juriji na j. ž. 5 gld, Agrež Jože, koncipijent v Brežicah 2 gld., Zičkar Josip, župnik v Vitanji 2 gld., Hausenbichler Ivan, župan v Zavci 5 gld., slav. „ Posojilnica v Žavci" 30 gld., eksce-lenca knezoskof za mesec april 4 gld., Kene Fran, župnik na Sladki Gori 5 gld., Makso Pleter.šnik, C. kr. profesor v Ljubljani t> gld., Gregor Z;ijc, gostilničar na Polzeli 5 gld., Peter Erjavec, župnik v Trbovljah 2 gld., J. Mastnak, župnik v Slivnici 3 gld., L. S., brvatsko-ogerski državljan v Celji 4 gld., ekscelenca g. knezoskof Jakob Maksimilijan za maj 4 gld , Martin Sevnik, župnik v Št Petru pod Sv. Gorami 5 gld., Anton Beich, c. kr. blag. uradnik in hišni posestnik v Gradci 5 gld., Ivan Fišer, c. kr. notar v Mokronogu 5 gld., veselica dne 19. maja t. 1. v Žavci H gld. 3 kr., ekscelenca knezoskof Jakob Maksimilijan f za junij 4 gld , Mat. Gril, koncipijent v Postojini, mesečnino za marc, april, maj. junij in julij 2 gld. 50 kr., V. Peaskan, župnik v Zibiki, zopet (> gld. 75 kr., A. Brumen, c. kr. so-dnijski pristav v Slov. Bistrici 1 gld., J. Cizej, be-neficijat v Slov. Bistrici 1 gld., Janez Pospišil, lekar v Konjicah 5 gld., slavna „Posojilnica v Soštanji" 20 gld., dr. Firbas, c. kr. notar v Brežicah 10 gld., Orožen, c. kr. davkarski adjunkt v Brežicah 1 gld., dr. Šmirmaul. zdravnik v Brežicah 1» gld., Šetinc, odvetniški kandidat v Brežicah 2 gld,, dr. Papež, vladni koucipist v Brežicah 1 gld., Spirk, c. kr. dav. nadzornik v Brežicah 1 gld., pri banketu „Južno Štajerske hranilnice" so nekateri gospodje plačali za kovert 1 gld. 50 kr., treba je bilo pa same 1 gld. za osobo, ostalo je torej za dijaško kuhinjo 12 gld., prijatelji mladine v Slovenjem gradci so darovali f>0 gld., dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Rudoltbvem 1 gld., J. Kitak, župnik zdaj pri oo. Lacaristih 10 gld., Matijas Frece, župnik v Belihvodah pri Šoštanju 10 gld., slavni okrajni od« bor Gornjigrad zopet 50 gld., slavna občina Mozirje 10 gld., preč. g. dekan Ivane v Šmarji 5 gld. Vsem blagim dariteljem kličemo: „Bog plati! Bog Vas živi .še mnogo let v vzgled in na korist naši mladini. _ Prod n j a. V III. društvenem šolskem letu 1888 89 smo razdelili nad 4200 kosil po 20 kr. in dali tudi raznih drug.h podpor dijakom in za IV. društveno šolsko leto 1889/90 bode potrebno nad 5000 kosil za celo leto, ali najmanj 10O0 gld. Slovenci! osobito premožnejši in ki živite v izobilji, odprite zopet svoje radodarne roke in svoja plemenita srca, podpirajte zlasti letos našo dijaško kuhinjo. Tisti, ki še neso postali podporniki dijaške kuhinje, naj to letos storijo, do vseh se pa obračamo z uljudno prošnjo, da v prijateljskih krogih nabirajo darove; le če delamo vkupno, zamoremo doseči namen, katerega imamo pred očmi. Obračamo se tudi do slavnih okrajnih zasto-pov in slavnih občin, in do drugih slavnih zavodov, da naj se blagovolijo ozirati na svojo mladino in naj darujejo po izgledu drugih okrajnih zastopov in občin, ki dajejo primerno zelo visoke svote za „Nemški Scliulverein" tudi oni za našo domačo dijaško kuhinjo. Nadjamo se torej obilih darov, ker drugače bi morali pridnim in zelo revnim dijakom dosti brane odtegniti: saj so itak zraven tega še dosti lačni. Milodari naj se blagovolijo pošiljati na blagajnika Maksa Veršec-a v Celji. Ba se prihranijo poštni stroški, pridenemo našemu poročilu poštno hranilnični položni list, na katerega se lahko pri vsaki pošti brez poštnine uplača, ni treba druzega, kakor upisati ime in znesek. Rodoljubi in prijatelji naše mladine, podpirajte svojo nado. Mihael Vošnjak, predsednik. Makso Veršec, blagajnik. Dr. J. Sernec, prof. M. Žolgar, prof. Ivan Kni-ič, duh. svet., dr. Gelingsheim, notar Detiček, dr. Dečko, odborniki. I,; mislio n red nI v <>. M o II-o v o „ Francosko žganje11 daje ravno tuko uspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah ia ulesih. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan raipolilfn po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunnji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6(55—12) || za vsa loto gld. 4.60; za pol Seta i I gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.16. jj •\i? r-T-ts -fri?! —ra,t?r r*7----r^jij rJ7 it j o i : 20. septembra. Pri iiniiii : Siebs, Ileraog, Strauss, Musc1 wertk, Arlhofer z Dunaja. — Waohten iz Celja. — Pfau z Iteke. — Altllav i/. Veirensteina. — Steiuer iz Helišča. — Lurger, liaujsaner iz Kainpfenberga. — Harthlinii iz Kočevja. Tri Nlonu : K\vieton iz Gorico. — \Vohlgemuth iz Pulja. - - Jaabic. iz Trsta. — VValtor, I,chnur, Goldsehmidt, llaan, Uittner, Kubi, Kreuae z Dunaja. — Fongarolli iz Gradca. — Ferk iz Kadovljico. — Krek iz Gradca. —Ga-vulovič ii Petrinja. — Armstein, Nenroitcr iz Prage« — Alaskurino i/. Zadra. — Kum r iz Urtlu. Pri .lažnem kolodvoru: Epstein, Neubaner, Blm-ruck l Dunaja. — Martine iz Pulja. — Kochlur iz Trsta. — Messeiuel iz Vipave. — Suehavek iz Maribora. — Co-ralin i/. Pulja. Meteorologično poročilo. -j Cas opa-O ssovanja , Stan'? Tem-harometra tnra v mm. » Vetrovi Mo- Nebo jkrina v 7. zjutraj < 731 4 anu. 2. popol. I 72*8 mm. i), zvečer I 7282 mm. 5-4° C 12 4° C 11-4° C al. bvz. si. zah si. zah. obl. obl. obl. 17 SOjim. dežja. Srednja temperatura 97°, za 41° pod normalom. II)TjLXiaosfea, borza dn4 21 septembra t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo.) včeraj — daoe» Papirna renta.....gld. 83-50 — gld. «:ii50 Srebrna renta......84 f>5 — „ 8140 Zlata renta....... 110 40 — . 110G0 b''ib marčna renta .... , HH-45 — g 99 4f) Akcijo uai-odne banke. . . „ 915"— — „ 915 — '.Creditne akcije..... , 307-— — , 806'— London....... . „ 119-75 — , 119-80 Srebro........„ — ■— —g , —'— Napol......... , 9-50 -J „ 9-50 Vi C. kr. cekini...... , 5-69 — , 5 «9 NemCke marke......fi8-52'/t — - 58 52"/, 4°/0 državno Bro5ko iz 1. 1854 250 gld. 133 gld. — ar. Državne srečke iz 1. 1*64 100 „ 174 „ 25 „ OgeiBka zlata renta 4s/0...... 9» „ 60 „ • .ka papirna renta 5°/0 . ... 94 „ 65 ,, 5'7„ Štajerske zemljisC. odvez, oblig. . . — ,, — ., Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/»°/0 zbiti ssast. listi . 120 „ — „ Kreditne aiečke.....100 gld. 182 „ 25 , Rudolfove srečke..... 10 ,, 20 u 25 „ Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ 137 50 Trainmway-drunt. velj. 170 gld. a v. 232 „ 25 „ kater je kot zdravilni vrelec že vež sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protirui. želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrstno je za otroke, prebil -9; bolele in mej nosečnostjo. N:ijl>oijs;i dijclolitiiii in osToževalna pijaca. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. ANTON KREJCI Kongresni trg 8 v Kvezdi Kongresni trg 8 priporoča svojo ve'iKo zalogo isa j!imj>ili klobukov ia za gospode in dečke po najnižjih cenah; nadalje veliko zalogo vsakovrstno kožuhovine kakor najfinejše Uozušiio plu re iu m u IV za goNpe, KONpoNke in potne koziilie. (726—2) V veejem im--.ni mi 4.oi si*.o in ziniNko obleko. in sicer: 1 o;!r.'/.*.-k m B'lO bl'tga za obleko, /.adojii M celo inoiko obleko, dobre bazo /.1 samb. . gl»(I.— 1 odi*, tu -t ■ 10, fine bale, 'a samo. . n 7. O t o«lr. m 15* IO, uaj-AflOJA • baze, /a samo.......„ 12.— 1 odi ozek m 2*10 1» In ga 'a z i 111-Nke suknje, za zimsko sni; njo zadosti, cista volna „ U.— 1 oelrezek m 8*10 ernegaHiiltna, čiHta volna, zadosti za celo salonsko obleko . . . „ O.— Uzorci zastonj iu Iranko. m m m m m rii m rii hi r.i Rt mi f.v rri m rii rii n-i trii rii mi rri rii mi m ŠTREKER-JEV Sterotipni salon v ZvezflU Cetinovičeva hiša št. 3 z velikanskimi plastičnimi podobami točno po prirodi v sedmih jako lepih serijah, ki se menjajo po želji p. n. občinstva. 1. Serija: Eifflov stolp, palača Pariške razstave 1880, kristalna jama v Chamounixu. »Švica in Rena; 2. serija: Prekrasni gradovi kralja Ludovika II. bavarskega v Monako-vera; 3. serija: Orijent s Palestino, Egiptom, Turčijo in (Jrško z zgodovinskimi stavbami starih Grkov in Egipčanov; 4. serija: Živ Ijf-nje Jezusovo po Oberamergauskih pasi-jonskih igrah ; 5. serija: Severna Amerika, Rusija, Švedija, Danska s čudovito zimsko pokrajino; 6. serija: Italija z Rimom, Vatikanom i. t. d.; 7. serija: Francija, Pariz z njega stavbeni znanostmi, sedanjo razstavo in provicinjami. (768) Ustopnina 20 kr., za otroke polovica, 6 ustopnic 1 gld., c. kr. vojaki pod ši-kovnikom in dijaki po 10 kr. Vsak premen serije objavi se po časopisih. Odprto od H*, do 12. uro dopoludne in od 1. ilo 8. ure mfar. i ii r H h, ii B H & t), ti ti I 1 M in med v satovji a kilo <»<> lir. dobiva so pri (712—4) Oroslavu Dolencu trgovcu z voskom in medom v LJubljani, Gledališke ulice št. 10. 3jf0T~ Pošilja se tudi po poitl od 1 a naprej proti povzet u ali predplačila. 'Va Prodaja kmetije. Hiša na Dolenjskem, , ure od železnice oddaljena, z - oriiloma vrta m prav iudokIih Hadiiim i na lepo pop le ukan i leseni p ložć i YH< urejena in po prav nizki ceni. L. Luserjev obiiž (fiašter) za turiste. GotoVO in hitro uplivajočc sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih iu petah »'roti ) <»o kr. 1'i-isleti huiioi. fio imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: »»Ii. LiiiHerjev obliž (lla-t er) m turiste". (419—23) boda, IT. pl. dol f o veni J. Bludnik; Birnbaober; Koroškem) fino Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za moske obleko v dvajset različnib barvah, katerim no Škoduje pranje, 60 cm široko, I cela obleka 61 , metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se labko pere. Brnsko sukno se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : le delne l»iiže : 310 m za obleko.....gld. 3 60 »•IO „ „ .....„ 6;_ 3-10 „ „ boljšo obleko ... „ 6.— 8*10...... w 7.80 „ 8.50 „ 9.— „ 9.60 „ 10.50 >. d „ . . ,, 12.50 ti v it • • i| 14.— 3.10 || „ za najfinejšo obleko gld. 16—20 Naj iz vrstn eje Brnsko blago za suknje: 2 10 m za ogrtač..... gld. 6,30 2-10 „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 2-10 „ „ najfinejši ogrtač . . ,, 12.50 1 kos francoski piqne-gflet ■ • „ 1-60 1 n „ „ „ (sport) „ 2.60 Crni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 25 m za gld. 10 in več. Pri naročbah nzorcev naj se povo, kake vrste se žolč. 3Ca,xl Pediaczek, Brno, Zelny trh 13. Pošlje se le proti predpošlljatvi zneska ali proti povzetju. Dzorci zastonj in franko. (146—30) Krojaške karte uzorcev ncfraiikovane. ti ii 3.10 „ „ 3'10 „ „ ,, . , 3-10 || „ „ . . 310 „ „ jako fino obleko . 3 10 n ,t >. d it 310 ., „...... »x( Vyt t'Tfi >X-t *Xt »Tt >xt iT-i T T t T t t t T Srbske narodne pesmi o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-koinu, ki se zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. k k Najboljša Brnska sukna razpošilja po tovarniških cenah tovarniška zaloga snkua SIEGEL-IMHOF ■v Brnu. % a olcuii ti i in> esensko ali zimsko moško obleko ladosti je 1 odrezelc v dol gosti 3'io metra, tuje 4 Dun. vatli, l odrosek velja: ur j i so i/, navadne f"! oc g|. 7*75 It fine '•o W~ gl. I o ."iii Is Jako fine ~w W~gl. 19*40 iz najfiuojše'VI 621) l>l*i*llie (11 ovčje volne. Nadalje so v največji izberi s svilo pretkana grebenasti sukna, blago za ogrt iče, pal maraton In boy ia zimski suknjo, loden /.a lovce i ti ekonome, peruvienne i u tis kmg /.a salonske obleke, sukno ia lenske obleke itd Za dobro blago in loeno do j- oilljatev hv jaiuei I / iini BUMtOuJ ■ fVaulco gostilna (767—1) v Železnikih na dobrem mestu daje **e pod povolj« nuni pogoji v najem. — Natančneje se izve pri posestniku .Iuiicku Cirll-u v Železnikih na Gorenjskem. Zastopstva nastavi velika zavarovalni i za življenje, ki je na dobrem glasu, z jako ugodnimi pogoji. Le zaupanja vredne in v poslovanji izvedeno osobe blagovolijo naj poslati njih naslove pod: .,Aascou-ranz 4884-" na Annonoon - Expoditlon von Heinrlch Schalok na Dunajt. (<65—1) Pravi zaklad za nesrečne žrtve skrumbe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-30) Ora Itclaii-21 ebeochrana. Češka izdaja po 80. nemškej izdaji. S *27 podobami. Cena 2 gld. avstr. vel j Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki to pregrehe, kajti I njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotovo smrti. Naroči sc lahko pri založni tvrdki „ Verlags-Magazin It. F. Ilier«*y v L i p s k e m (Saksonsko), Neuma. nt 34" in v vsakej knjigarni. S (-05—16) I 20 let ^7" I jednoj rocLTolri.5- L Domače zdravilo, ki so g-« tako dolgo vedno i.i.eli W v rodbini, no potrdbujo ve£ priporočila; dobro mora % iiiti. Pri pristnem sidrinem Pain-Expeller je tako. j. Nadaljni dokaz, da to sredstvo zaslužuje popolno P aaupanje, jo pač to, da mnogo b lnikov, ki so po- ■ i-kušali le druga na vse mugc&fl n.ič ne pfipOfO« T fiana sredstva, jo zopet poseglo po Paln-Expoller, " ki se je že večkrat dobrega, pokazal. S primerja- m njem so se preverili, da pri protinu, revmatizmu a in trganji po udih, kakor tudi pri prehlajonjl, čo P glava, zobjo ali hrbet boli In boda na strani itd., B najgotovejše pomaga. Bolečine navadno ponehajo, :» kose prvikrat utre. Nizka o.na 40 kr , oziroma P 70 kr., omogočnje, da bi ;r:t tudi nopreinozni labko P preskrbe. Varuj se škodljivih jion r.-jauj, temveč b. kupi le Paln^Eatpeller, ki ima ,,sidro" za znamko« P ker le ti je pristen. Dobiva se v skoro vseh gj lekarnah. — Glavna zaloga: Lokama pri ,,Zlatarn a levu" v Pragi, Nikolajev trg 7. - v Ljubljani P prodajaj Ludvik Grofiel, lekar] G. 1'iccoli, tj 90 lekar. V Mariccru: J. W. Konig, lekar. e» $MT Uzorci ■ -^M tt vse kraje franke. Sukneno in modno blago od najcenejšo do najfinejše baze /.a Jesensko in zimsko potrebo razpošilja tudi zasolmlkom po tovarniških cenah, ceneje nego kjer si bodi zaloga '.614— ') c.k. jr. tovarn za snkueno in mofluo blago Gorica Schwarz-a Svitava (Moravsko) |Zwittau 4>-dtfll in na S vetji iz prostovoljne roke pri očitni dražbi prodajala vsakovrstno ^ . ---- „. f^|V| kot n. pr.: o kol u 600 stolov mne, blizu 400 do 5knn in vrata, okove za okiiii in štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portlaml in Roman cement, sk lojni papir (Dachpnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi iu železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—35) W*F Za poljedeljstvo: ~wg Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne. železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirora sveži Dovski mavec (Lengeafelder Gyps) za gnojenje polju i DR- VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa nil — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Deželna lekarna S „Pri Mariji Pomagaj" v Ljubljani, Mestni trg št. 11 Movika Breoel-na l«*lu"'osa' pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, ' ' ' ohrani zoho in dlesno čisto, zdravo ter zabranjuje in zdravi vsakovrstne zobne bolečine. Zatorej je jedno najboljših sredstev za ohranenje zob in dlesna. Če se 10—15 kapljic te vode ulije v kozarec, napolnjen za tretjino z vodo in s to mlečnato kalno tekočino zjutraj usta izpirajo, postanejo zobje, če se delj rahi, bleščeče beli, naenkrat odpravi ta voda smrdljivo sapo in osveži in utrdi dlesno. — Veliki llacon velja 60 kr. ZiihllA navita odontosmegma imenovana, v povcelandskih škatljicah- Pre-l">i»w'« varjena pasta za polituro in ohranenje zob. — Škatljica 30 kr. /olint lH"lSek 1)cli' P° tlr- Heidcrji, s proporcijonalnim dodatkom salieilno-" kislega natrona, je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Po- tempa imam se rudoči, rujavi in črni vcgctabilični prašek, vedno svež v zalogi. — Škatljica velja 30 kr. Poleg tega dobi se vedno: medlelntona miju. illeie pomade, olju ia laae, razni pristni angleški in francoski purlumi. Pariški prašek za dume (bel in rudeč), pomire «Ie RIz, puplr as« knjcuje, sveClce zn kajenje, polpouri itd., dr. Borciiurdtovo aromaiteiUk zelji*čno milo, in jako tino neutralno gUeerlnŠko mil O jako priletnega duha. ki so nenavadno lahko mili, močno peni, kožo nareja mehko kakor baržnn, belo in prožno, posebno se pa priporoča, rabiti ga hkratn z votlo *» fiilfieoje obnua. Bavno tako so vedno na razpolaganjo razna obezila, kemično čista vata, karbolna vata, jodoformgaze, gutftperhnl papir, Billrothov batist itd. (f)91—7j — Po poitl se razpošilja dvakrat na dan. = EM 7D 244 Hiša za trgovino ali obrt v Cerkljah, v Krškem okraji, na Dolenjskem, polet? državne ceste, 3/4 ure od železniške postaje Videm-Krško, na izvrstnem kraji, proda se jako po ceni in z ugodnimi plačilnimi pogoji z gospodarskim poslopjem, vrtom, njivami in travniki. — Kaj več izve se pri lastniku .Io«Ii>ii lliinimcrii, trgovci v Cdji. (717-3) BrnAega maMfattuntega finega sntanega blaga razpošiljalniea fICHO Zelny trh 18 BRNO Zelny trti 18 razpošilja po postnem povzetji: (G97—4) Žensko sukno, sama volna, v vseli modnih barvah, dvojno široko. 10 metrov gld. W. Riški loden najnovejšo za jesensko in zimske obleke, dvojno široko. 10 metrov gld. 4.50. Črni Terno saksonski fabrikat, dvojno široko. 10 metrov gld. ■l,r»o. Volapuk-flanela najnovejši uzorec, 60 centimetrov široka. 10 metrov gld. «.!50. Barhent za obleko najmodnejši načrk. 10 metrov gld. :J, Dubrovniško (Raguza) modno blago, dvojno široko, za ko stuinske obleke, v vsek gladkih barvah, progasto in križasto. 10 metrov gld. ©• _ Flanelni naglavni robci jako lop načrk. S kom di gld. 1. Kalmuk najbolje baze, 60 centimetrov širok. 10 metrov gld 2.70. Jarsey-jopiči za ženske s svilnatimi gumbi in škrici, v vseh barvah, kompletni, veliki, 1 komad gld. Lilo. Jute-zastor turški uzorec, kompleten zastor stane gld. 2.JIO. iDelavske srajce iz Rumburškega oksforda, kompletno p velike, m 3 komadi gld. 2. Double-Velour-robec */4 kompleten, 1 komad gld. :i-.~»o. Zimsko ogrinjalo °/4 veliko, gladko in križasto gld. 2. Garnitura iz jute 2 posteljni odetali in namizni prt z resami gld. '.t ."><>. Garnitura iz ripsa obstoječa iz dveh posteljnh pregrinjal in enega mtzncga prta z svilnimi resami gld I. I I Normalna srajca o»t«».3«:i kompletno velika, 1 komad gld. 1.50. holaudskih posohni h preprOj Normal e hlače kompletno veliko, 1 komad gld. 1.50. 10 — 12 metrov dolgi, 1 ostanek gld. ».«©. Ženske srajce iz močnega platna, z zobci, 6 komadov gld. :t.£5. Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvarne, — 1 komad la. gld l.SO, Ha. gld. I.StO. KANK\AS 1 kot 30 viitluv lila........gld. i.Sll. 1 „ Se . rudeć....... „ 0.20. 1'iTjnn i kunovsim J| 1 koa 30 viitluv, lihi iu ru'loč . . . gld. O.—. mm Konjske žebrake asn najboljil i/,i,.i,-!., 190 cm, dolgu, 130 cm. široku, (fld. i.SO. Fiiakarska žebraka 190 cm. ili.li' i, 130 cm. iiroku, 1 kuitiad _ Kld. a.so. Domače platno 1 kos 30 vatlov r* ivif iii«ii jkj, namočijo in večkrat s tvarogom podrgnejo. 1 kos velja 50 kr. Balzam za ozeblino, i ■tekienit* so kr. SBtiiitlrrk ?* n nI.,.,.,. „toileta za damo" imenovana, 1 steklenica velja IIIIIIK it /iil (MU d A, 3Q Pomada Za Tast laS po profesorji dr. Pithi, po «0 kr. Tinktura za lase, 1 steklenica 86 kr. Tinktura za kurja očesa po 10 kr s čopičem vred. Kolonjska voda v originalnih steklenicah po 50 kr. in 1 gld. M«Icwk*o \'in/» dobljeno neposredno, v steklenicah po 30 kr.. 60 kr. nmgn vinu, in ! gId 10 kr JVIala**"a S klllO P10*' pomanjkanju slasti do jedi itd. 1 flatjou velja Malaga z železom HaU1«?!* pomanikanju krvi itd- Sladni cukrčk I po 10 kr. in po vsakeršnih cenah. Pariški prašek za dame, t>ei in ™deč, po 30 kr. in 40 kr. Salieilna ustna voda in zobni prašek,lotrh"nl škatljica 30 kr., do sedaj neprekosljiva. Ne zamenjati s salicilno-kisilo ustno vodo in zobnim praškom. Tnnn^av tjrklr 111 đ***\rfX\rl P1'0*' kašlju, h r i p a v o s ti itd. I pOlCt.V SOK III UUK.llsK.Ij fajjo dober, kakor zadostno kažejo skušnje, po 50 kr in 30 kr., ravno tako tudi medvedov slador, ajbi-Sevi, gumijevi in s a 1 m i j a k o v i cukrčki itd. po vsakoršnih cenah. OU*ft|»aL t\ \ *wil vi»r»tv«Mio ximitit*o. Tvrdke lekarn Trnk6czy so: V Ljubljani v lekarni Ubalda pl, Trnk6czy, poleg rotovža; v Gradcu v kkarni Wendelina pl. Trnkoczy, deseinej lekarni, Sackstrasse; na Dunaji v Idami Viktorja pl. Trnk6czyf „pri sv. Frančišku* ((»b jtdnein kemična tovarna^, V., Hnndsthurmerstrasse fit. 113; na Dunaji v Harni Julija pl. Trnk6czy. „pri zlatem levu«, vin., Josefstiidterstrasse St. 30; na Dunaji v lekarni dr. Otto pl. Trnk6czy, .priRadeokem^UT.Ba (£x deckega trg 17. 1 ^693—8) Zaprta šupa za hI.nm ji'* nuj«' kr. (•< poštnino vredj. ~"" H Naznanilo. n +5 1 vt •K P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorit v novem Uršulmskem poslopji na Kongresnem trgu fT * V K K H M H Fran Kraigher, (720—3) krojač. Skrb 1 bodem 7,a lopo, dobro blny;o ter si prizadeval z dobrim delom in po najnižji ceni slavnemu dbdlottvu, kakor tudi proč. auhovScin! po s t roči. Priporočam s« za obilne naročbe in zugotov-Ijaje, da so bpdem Veduo vfedbi ga akasal dauoga mi zaupanja, beležim z odličnim spoštovanjem h- izpraznjene plačuje po najvišjih cenah v vsaker-šnej množini (6oo) Ferdinand Plautx? (*) sjuMH'ri j* u ii tr^iivinii, v Ljubljani, Stari trg. I!! Za lovsko sezono!! j f& Največjo izbor orožja pod jamstvom za dobrino S in atroi, kot lovske in salonske puške, revol- 2 verje, kakor tudi patrone in vso lovsko pri- % pravo prodaja po ceni v60fj—8) A PRAN" KAISER J puškar in prodajalec orožja S Ljubljana, Šelenburgove ulice. 4 :iscr~ Posebno se. opozarja na puške lastnega iz- ^ ^ delka. — Poprave se najhitreje in najceneje izvrđe. m ■*«5t» Jedina ta.peoli*«,i*silgqi kup^iju. ^- Ljiii»ij:» "j ANTOM OBREZA C3 Lla j 1 l,juWja»i, Štleuliurgove ulico št. 1, Lft£*j?ftJ priporoča nkU3 o in trdno narejeno Umnice, ntOdn cA na peresih, divane, stide, otomane, garniture za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo In blago, katero rabim, je, pri-po/.iiiino dobro ia brezhibno, ki-r gotovo priča moja razstava v Kuihdli-ltiimii, in stojim z ozimni na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupeom, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in nzorc.e blaga, kar razpošiljam zastonj in frnuko. ANTON STACUL (■lavna Irtrovinn: Šelenburgove ulice Nt. 4. trgovec z delikatesami v Ljubi juni. Podružnica: Mestni trg Ht. IO. * i m n * * n * (599 -10) je priznano najboljši prašek za mrcese na svetu. -•—■-• ,,, Ta izključni izdelek lir me UlaVllO J, Neumann & C. na Reki za loko je jedino od ,,Societe centrale «1» lnsecto-louie** v Parlsa uiplo-movano inauroliovano inr-čese uničujoče sredstvo. Kranjsko se prodaja le v plom-hovanili j»I o .\ i n:t -stih pušicah h podpisom in vurstveuo ZUHUlItO i/.fil !.u(»(<-- JJcv. o Ivan Luckmann v Ljubljani. xxnu*' * m imnuKMUUMMnnu V Usojam se naznanjali Blavnemu občinstvu, da sem otvori! lf>. «lue Nt'{>! eillln;i t. I. na mestnem trgu št« 10 podružnico svoje trse™ z delikatesami v katerej je trgovina z delikatesami itt vinska trgovina ter soba za zajutrk. Oba prostora sta novo in elegantno opravljena, trgovina pa založena h svežim jesenskim in zimskim blnioiu. — Najboljša konserve, čokolade^ eacao. \olika zaloga najboljših vin v tttekleuicali, ar-strljskili, ogerskili, špaojsliili in ititU jauskllt. — Zaloga raznib saliim: TJublianskili, ogerskik. Veroueškili in .Milausklk. — Vsiik dan sveže Oiinajsko-novomeške klobasice, možgaiiico, 1'ariške, extra9 Krickovske in iz jezika narejene klobase (Zungetuvurst1 itd. — Glavna zaloga v obče kot izvrstno priznanega Ja-bl}askef{a sira illahacliei Kine; iu .Inbljušketra namiznega suro-vega masla iz g■ asčine barona L i c h t e n h e r ga, potem raznih druzih Hirov. kakor: Kmendolski, Gorftonsola, AJdauiski (bolandaki), Ito-<|uel'ort. Pttjrmesun9 NeufehaAelerf «fojer in Imperial sir. — Sve? i ruski ti uri j ar, sardino, nisi, baltiški tolsli slanlkt (Ost-Beefettharlnge) itil. ttd. — Pripor<»ča tudi CirusUc in Praške gujati. — Vse pro«Ia{u po na|ni/.]ib venah. Saloga Kosler-jevega piva v steklenicah. K mnogobrojnomu obisku usoja se vabiti ANTON STACUL Izdajatelj in odgovorni urodnik: Dragotin Hribar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiakarne*.