234. številko. V Ljubljani, v H 18. oktobra 1921. LIV. leto Izhaja rsak dan popoldne, iivzemil nedelie ln praznika. Insersfi: Prostor 1 m'm X 54 mm za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m!m višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m!m K 2—, notice poslano, preklici, izjave in reklame l m m K 3—. Poroke, zaroke SO K Ženitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseraiov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnifttro „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna" ttnallova ulica št, 5, pritlično. — Telefon st. 304. „S1 overiti Narod" jffsja v Ljubljani ln po poaMi V Ju plaviti; celoletno naprej plačan . K 300*— polletno.......,150*— 3 mesečno......, 75*— 1 ........25- V inozemstvu i celoletno......K polletno....... 3 mesečna ..... • 480 — 120-— 40 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naroČnhvi doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno M0T P° nakaznici, Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja ne moremo ozirati. Dre£ siš':tro ,.Slov. Naroda" Knaflova nUca it. 5, I. načitropje Telefon žte/. 34. Dopisa sprejema le podpisane ln zadostno irarhovnns- Rokopisov se ne vrata« "7*58 Posamezna Mka stane 5fl m=l Kroni. Poftnlna pSa^ana v gotovini, IMnr z^iipaikoe JĐS. Seja izvrše valnega odbora. V soboto 15. oktobra ob 6. uri zvečer se je vršil sestanek izvrše* Valnega odbora JDS. Predsedoval i'e predsednik JDS minister dr. Ku, :ovec. Po daljšem poročilu poslan^ ca dr. Žerjava se je vnela debata o taktiki stranke in potrebi njene or* ganizacije. V to debato so posegli gg. Fincintfer iz Šmartna, dr. Rih. Karba iz Kamnika, Oberstar iz So* dražice, dr. Gosak iz Ptuja, dr. Pe» stotnik, dr. VI. Ravnihar, Josip Turk, dr. Žerjav, Jos. Jelaein, dr, K. Triller, dr. Koderman, Rasto Pus stoslemŠek, Ivan Prekoršek iz Ce* tja, Anton Likozar in dr. Alb. Kramer. Nato so bili dogovorno zbrani v odbor za končno redakcis jo kandidatne liste v strankino nas čelstvo in izvrševalni odbor $2°; Ivan Prekoršek, dr. Žerjav, Anton Jug, dr. Ravnihar in Rasto Pusto* slemšek. Strankin zbor. V nedeljo 16. oktobra v veliki dvorani Kazine je ob 11. dopoldne začelo zborovanje zaupnikov JDS Iz vseh krajev Slovenije je došlo 500 zaupnikov stranke. Prvi referat je podal predsednik minister dr. Kukovec, kateri je obrazložil naj: poprej zunanjepolitično stanje na? Že države, nato pa poročal o delu vlade in demokratske stranke, zla* sti tudi o svojem delu na polju so« cijalne politike. Dr. Kukovec ie apeliral na vse člane stranke, naj se složno posvetijo organizacijskemu delu. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z dolgotrajnim ploska* njem. Od zborovalcev pozdravljen z živahnim odobravanjem je nate poslanec dr. Žerjav podal poročile o reorganizaciji demokratske stran ke. Poročal je o političnem delu, zla* sti pa tudi o delu nepolitičnih or^a* nizacij, kjer delajo pristaši demo: kratske stranke. Poročilo dr. Žer* java je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem. Nato je g. dr. Puc predlagal pozdravno brzojavko predsedniku demokratske stranke Ljubi Davidoviću in ministru no* traniih zadev Svetozarju Pribičevir ću. Predlog je bil sprejet z dolčo* trajnimi ovacijami za oba voditelja demokratske stranke. Zborovanje je bilo prekinjeno ob pol dveh in se je nadaljevalo ob veliki udeležbi zaupnikov ob četrt na 4 popoldne. Vsled predloga poslanca dr. Žerja* va je zbor poslal pozdravno depešo tudi dolgoletnemu vodji demokrat* ske stranke oziroma prejšnje Na* rodno napredne stranke v Slovenij g. dr. Tavčarju. Nato je poročal poslanec Josip Reisner o službeni pragmatiki in poudarjal, da je izključno zasluga demokratske stranke, da je prag* rrtatika že blizu dovršitve in da bo v strokovnem oziru in kar se tiče regulacije prejemkov za uradništve ugodna. Po tem poročilu je g. Lovro Pctovar predlagal zaupnico poslan cem demokratske stranke, z last ministru dr. Kukovcu in g. Reisner-ju in g. dr. Žerjavu. Zaupnica ie bila sprejeta soglasno. G. Josip Lenarčič je predlaga" resolucijo, s katero se daje inicijati. va, da se nemudoma pokrene va* lutno vprašanje, in sicer v tem srni* slu, da naj bi se vpeljala zlata va* luta v franko vi obliki oziroma nov* čanice, polno krite z vrednostje mednarodno priznanih premičnin Za proučavanje teča vprašanja in za sestavo predlogov centralni stranki se je izbral odsek, sestoječ iz gg.: Josip Lenarčič. Ivin Jelačin. dr, Steska, Tvkač in Mohorič. Predlog je bil sprejet, Resalsclfs. Po predlogu g. urednika Spin* dler j a so bile soglasno sprejete sle* deče resolucije: I. Zbor zaupnikov z ozirom na fi* nančni položaj države, na veliko draginjo in stanje naše valute za* hteva: a) novi direktni davki naj se nc uvajajo, dokler se ne izvrši izena* čenje starih. V kolikor se vsled različnosti davčnih sistemov izenačenje ne da naglo provesti, naj se nostavke sorodnih davkov izravna* jo tako, da bo breme povsod enako b) odpravi naj se plačarina. c) v svrho štednje naj se po strokovnih neinteresiranih organih izvrši revizija uradov vseh nokrar j in, da se ugotovi, kolika je v vseh panogah državne uprave potreba uradnikov za redno reševanje po? slov. d) zlasti velika pozornost naj se posveti štedenju in kontroli pri državnih, posebno vojaških dobavah. e) na vso moč naj se pospešuje domača industrija, prepove naj se uvoz luksusa in ga ohdači še pose* bej. Uvozne carine naj se v zaščito domaČe industrije dvignejo zlasti napram deželam s slabo valuto, v kolikor to ne zadene konsuraenta preobčutno. f) Na odločujoča mesta prometnega ministrstva naj se pozive izključno strokovnjake, ki naj pro-vedejo reorganizacijo železnic. In* vesticijski program naj so proširi. II. Zbor zaupnikov zahteva, da se sreJnjemu stanu posveča več pozornosti. Obrtnik in trgovec sta glavni dakoplačevalec in mora dr* živa storiti vse, da se moreta raz* vi jati brez ovir. Glede delovnega časa zbor zaupnikov zahteva, naj se ne otežuje delo onim, ki hočejo delati. Protestira proti zahtevi, da bi se pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju iznova zanemarilo so: delovanje delodajalcev z dcioje* malci na upravi. Odobrava uspeh svojih poslancev, da bo v novi ure* ditvi zastopstvo delojemalca in de3 lodajalca enako razdeljeno. Taka rprava je v int*>csu vseh prizadet tih, zlasti tudi delavstva. Vabi obrtništvo, da se organi* žira v strokovnih organizacijah krog stranke, ki bo na vso moč podpirala vsa upravičena stremi je* nja naše obrti. III. Zbor zaupnikov naroča načel« stvu, da se tudi JDS bavi z organi* ran jem kmečkega stanu. Mnenia je da vsled cepljenja moči rastejo iz« gledi klerikalizma na deželi. IV. Zbor zaupnikov naroča načel* stvu in poslancem, naj nadaljujejc delo za čimprejšnje sprejetje sluz* bene pragmatike državnih name: ščencev v zvezi z enotno ureditvijo njihovih prejemkov. Nujno je treba rešiti vprašanje prejemkov naši!: vpokojencev. V. Zbor zaupnikov naroča načel stvu. da posveti posebno pozornost zasebnim nameščencem. Njihove strokovne organizacije naj se na vso moč podpirajo, zlasti pa strem; ljenje tega prevažnega stanu za za; dovolj ivo zavarovanje za starost. Vse te resolucije so bile soglas; no sprejete. Za tfni'HaaskĐ ssesEHSSSe. /j velikim odobravan jem je bi' sprejet tudi predlog, da se zbor za* upnikov izreče za to, da se popol* noma razvije v Ljubljani vseučili* šče s 4 fakultetami i. s, pravno, mo* droslovsko, medicinsko in tehniške fakulteto z montanistiškim oddel* kom. Da se izbije tla vsej politični protiagitaciji, sklene zbor tudi poz. zvati vlado, naj nemudoma izvede pravilno predlagana imenovanja novih vseuČiliških profesorjev. Na to je poročal dr. Žerjav o potrebnih sklenih z ozirom na re* organizacijo stranke. Sklenilo se je izreče, da je vsled stopi j en j a domo« kratske stranke v edinstveno prč* ko vse države segRJoČo organizici« jo prestal statut JDS kot posebne stranke. Načclsrvu se naroča, naj pošlje čim števil j eno delegacijo v Beograd na strankin kongres. Na podlagi definitivnega strankinega statuta naj načelstvo izdela pravil: nik kot navodilo za organizacijo demokratske stranke v Sloveniji Do izvedbe te reoganizacije na te* melju občnega statuta se danes vo* li iz zbora zaupniov neposredno nov izvrševalni odbor in načelstvo Načelstvu se naroča, naj poživi strankino organizacijo na deželi s tem, da osnuje v vsaki občini krajevno organizacijo ali vsaj pover* jeništvo. Posebno pozornost naj PO: sveti strokovnim organizacijam, ki so organizirane od pristašev stran, ke, zlasti pa trgovstvu in obrtništvi: privatnim in državnim nameščen: cem kakor tudi delavstvu. Stranka apelira na vse demokratsko misle* če, naj se poprimeio dela brez ozi* ra na osebnosti in naj pobijajo vsak niskus ccnlein;a in notranje« ga s7 »i Ijen*****. Na podlagi teh načel je zbor za upnikov sprejel sledcC \ konstituci- io stranke: Predsednik dr. .Vek. Kukovec. minister za socialno politiko, podpredsedniki: dr. VI. Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, čnselbf rt iP r a n c h c 11 i. brivski mojster v Ljubljani Ivan Jelačin. trgovce v 1-lubljani, Luka Jelene, ravnatelj v I.jub- Orerfog prei- acije Ji'S v • iub-r star. (LlubtJatuJt ljanl. Člani: j Josip Reisner. dr. Z e r j a v, poslanca. Anton \ .. sednik okrajne organizacij ljanl, dr. Ivan Tavča dr. Karel Triller, ing, Fran I ■ v Ca r. IK šak (Zl^orjo). dr. RiharJ Kar D l (Kamnik), Ivan I3ricelj. (Šter»anja vat), f. Toni, rUnblJana). Ooropevleli (Trbovlje), Lovro Peto var (Ivanjkovci), Ivan Rebek, VeLosLiv Spindl:r (Celje),. Anton Koder (Mnrsli S \i\ dr. Fr. T i p o 1 d, Ivan K e j l a r (Muri 5or). {Ir^Tone Gosak (Ptuj). Člani izvTSevalnega odbora .s<> 1 vsi člani načeNrva, 2. dr. Fr. J e r a ) a (S fjaloka), Milan Jenčlč (Menffel) Ter Jo Gradignik (Jesenice), Ivan K a v č 1 0 (2iri), li'an Kuhar (Dob). Fr. M a 1 a v a-IfS (Hobovse), Lovro Oblak, (Trata), Pejsan (Radovljica), dr. BOM Sabothv (Kranj) Anton Skok (Doni« žale), Jakob §picar (Radovljica), dr. Jo-tfp Ti čar (Ljuhljajia), J*-s. Borštnik (Krka), Anton C ari I (Žužemberk)', 'Jos. Plaišman (Metlika), Vek. H»> bjan (Litija), Anton K u d e r (Novoine-sto), dr. Andrej Kuhar (Ljubljana). Maks Laiovic (Litija). Franc Može (T)vor), Karol M u e 11 e r I Črnomelj V Josip 0 b e r-star (Sodražica), Ivan Rus (BrežeV, Ferd. S e I d 1 (Novomesto), dr. Anton Schfffrer (Ribnica), Jos. Zupančič* tTrebnJe),Mirko Kosln (Ijavas), VladJ-dislav Vilar (Pudob), (Jvan Bencina (Staritrg). Alojz Potočnik, dr. Jos. L a-vrenčlč. Jos. Dež man, Fran Renilc, Ivan P a vse k. Edvard Ros, Val. Por. t i č, Ivan F r e 1 i h. Mirko U r b a s, Ant. Zor k o. Ivan Za kotnik, strojevodja v p., I. L o m b a r, Franc Medic, Josip Kozak. Albert S i č, Ferd. Ham, Anton L I k o z a r. Tinko ti r b a n č 16, I van O j u đ, Peter S t e r k, Milan C I m e r m a i;, Maks H rova ti n, Oto Jeruc. dr. Ant. Š visel j. dr. Oton Fettfch. vs; v Ljubljani, dr. Mano D e r e a n i (Celje). Jos, J a v orni k (Ig), Vinko Ogorevc (Škofljica), Miloš Babu (Hrastnik), Ivan B a u k a r t (Ljutomer), Alofz Pa 1 c Z (Račje). Ivan K i ta k (Rojt. Slatina), F: Kocbek (OornIhrrad), Alojz Kukovec (Le.^niica), Ivan PrekorSek (CelleK. Ivan Ples kovic (Trbovlje), dr. Jos, Pučnik (Slov. Bistrica), Ivan R a r lol (Obrez). Vinko Sej (Konjice), Jakob Vrečko (Slovenjgradcc), dr. los. Z d o I-S e k. dr, Ljudevit S t i c k e r CBrežice)'. dr. Fr. Ilesič (Zagreb). 'Jakob Jesih (Rudnik), Fr. Kavčič (I iuFliana-Pr dr. Ivan Lah (Maribor), dr. Panilo m j. Ivan Podržaj: Slike z noše rivijere. (•Z zleta jugosloven3kih novinarjov v Dalmaciio.) Na Hvaru in Visu. Na programu kongresa so bili tudi izleti na otoke, na KuatelanslCo rivijero od Trogira do Solina in v stari romantični Omiš. Vse Kitilo rum dolci.« Rano v ]Utro smo se odpeljali na svečano okrašeni >Cetini< v smeri proti otoku Hvaru, 2e prvi sprejem v Jel-ei je pričal -a globokem narodnem pojmovanju čistega političnega iugoflo-venstv.i. Naže potovanja od Jelše preko Visa v mesto Hv&r je bilo naravnost triumfalno. Prebivalstvo na Hvaru in Vi8U je slavilo z nami v prisrčni spontani manifestaciji zmag-oslavje narodnega in držrivnega edinstva. To je bil naravni izraz narodne zavednosti, ki je Tzplapolala pri našem obiska v mogočen plamen veselja nad osvoboj-e-njem izpod itaJijanskoga jarmi. Saj smo bili jugoelivenski novinarji prvi. ki smo jih posetili po odhodu italijanskih okupacijskih čet! Tako so nas sprejemali lani bratje Cehi in Slovaki, ko smo potovali po njih republiki od Plzna pa do Podbirpatske Rusije. Naši Dalmatinci so jih s stališča intimnosti celo prekosili. Zgodovina otoka Hvara sega v tretje stoletje pr. Kr., ko so se naselili emigranti z otoka Parosa v Egejskem morju na Hv.aru, kjer je danes Stari-grad in ustanovili tam kolonijo PhA- ros, ki je imela svojo ustavo in svoj denar, kulturno in versko pa jo bila v zvezi z grško državo. V tretjem sto-j letju so se vsled notranjih zmM v koloniji polnstili otoka Rimljani, ki so porušili Pharos. Tiidi ni kraju današnjega m*esta Hvara je bila najbrž grčka kolonija, pozneje pa rimska. Ostanki temeljev raznih rimskih zgradb, mozaiki in denar iz republikanske in imper^torske dobe pričajo, da je bilo tu živnbno življenje. Ko s»o "se naselili na otoku Slovani, niso zidali mc^L ampnk eo «»e nastanili med grškimi in rimskimi razvalinami. Eni so ohdelovali zemljo, dni-rri pa eo se bavili z morskim ropanjem. Vodja morskih ror-irjev l>riižnk je bil v 9. stoletju strnh in trepet iK^ne^kih trgoveev in mornarjev. L. 1144. je ustanovil Vatikan na otoku škofijo s UOUO zera v Ljesni. Iz tega imena so napr.v vili pozneje Jtalijnni svojo >Lesino<, Slovani pa s*> obdržali staro ime Hvar. Pravzaprav pravijo otočani — Far. Pod vlido beneške republike je imel Hvar lastno avtonomijo. Otoka Hvar in Vis sta tvorila posebno >con> munita di Lešina*. Plemiči z Obeh otokov so ffe zvali >hvarskic. Med plemiči in ljudstvom se je bila dolgotrajna legalna borba, dokler ni I. 1510 M^tej Ivanić pozval Otočanov na upor, ki pa ni imel trajnega uspeha. Štiri leta pozneje se je uprlo zopet celokupno ljudstvo, osvojilo nv^sto Hvar in so maščevalo nad plemiči. Bene-k-i r*edna vojska pa je ponovno zavzela otok in barbarsko kaznovala upornike. Dolgotrajni boji hvarskih Slovanov ra svojo svobotlo so rodili celo Vrsto narodnih pesnikov: Lucic*, Hektoro-vićn. Porožića, Gazarovi^a L dr. Na Hvaru ie napisana prva hrvatska (trama. L». 1528 je v cerkvi sv. M/irka imel dominikance Vinko Priboević govor >l>e origine surcessibusque Slavorum<, v katerem s ponosom izjavila, d*a jo sin slavne slovanske matere. Na Hvaru je vse polnb starinskih umetnin in zgodovinskih zanimivosti. Zdi se, knkor da bi elecfctd v posameznih oddfdkih zS"o*e je seroda znan 3 viško vino! Podnebje je t\ko ugodnb, nar.ivn** krasote tako omnmljive, da bo postal Hvar — o* no bomo zaspani in če na^ tuja reklama se ni popolnoma odtujila Od naših krajev — v deglednem časn resničn.\ >Jadvnns!:a Mad*»ira<, kjer bodo naSH duževri delavei potrebno oživljcnje, nervozni in drucri bolniki pa zopetno zdravje. In ne samo to! Vsa dalmatinska obal* mora postati svetovnoznsna slovanska revijera tudi v političnem oziru. Naša rivijora mora biti shajališče vseh slovanskih gostov, ki se bodo počutili ob našem morju kakor doma in kj<**r bo Ognjišče vedno tesnejše slovanslco vzajemnosti. Tudi v tem oziru bo moral* dalekovidna državna politika storiti svojo dolžnost. Sprejem v J e 1 s! je bil res nepričakovano prisrčen. Vse nas je pozdravljalo. Urednik >Srpske RijeeU je moral javno izraziti svoje presenečenje nad* jugosloven^tvom Jelše, o čemiir se je moral on in ?o marsikdo druei tudi drucod prepričati. Jel^a je zn-vmenit kraj v zgodovini naseda medvojnega » delovanja za svobodo Jujroslovenov in 1 Cehoslov.ikov. Od tu fa med v>Mno po-bcornfl v Italijo dr. Stepaiiok c važnimi dokumonti za Mn«-aryka in dr. Tnm> bič\. Jelša nas je počastiti v hotela >Jadran< z imenitnim zaiutrok »m, kjer nas je pozdravil v inumu Jo^roalovOfr-sko Čitalnice zaveden narodni sveČ/v nik. Stregla b<> nam ljubeznivo gospodične in nas okrepile za nad-iljno vožnjo z izvrstnim iproitltiiir ^ Jelša je lep, npnivjulno mirsn kraj! /^*tradi blffce zimo mJT6 T'^kftati Jelša prijetno >prerimova!iWe<. Imn ba-juo južno rastlinstvo, lep drevorod, moderen hotel, poštni in brzt>Javnl urad, primerno kor-a!i >. :>'w\ pitno vodo Itd. Tudi več knUurT.ih dru^t-^rv. Ima s podobčinami okoli 4rtX) prebiTal-eea*" ter je v zadnilh letih zelo napredovala. £e pred vojno se je razpravljalo o vodovodu in elektriki. Prebivalci se pečajo ponajveč z vinsko trgovino. Zal, da ne morem obširno pisati o Jej-si, o njenem ljudstvu i. dr. Omenim naj le kratek razgovor s priprostim seljakom, ki mi je povedal med dni-rlm, da je živel v Jelši silno dobor rdrar-nlk M^rki Sti petič — če se no motim — IMankinijev prijatelj, pa je moral prerano umreti, da iivi v Jelši narod-ua in vaem znana rodbina Pubokavič i. t i Tu naj tudi omenim, da j» na Hvaru hi menda tudi po drugih otokih velilcin^ko pomanjkanje zoVavnikdy. Neki seljak z druge strani ^toka ml je pravil v mo-jtu Hvaru, da mu je zaračunal zdravnik par tisoč kron za svo| obisk! Zdravstvene razmere v Dal mafiji so žalostne. Zdravniki — kakor* tndi pri nae — tiS&Jo y, mesta, st de- stran 2. s__ , SLOVENSKI NAftOD", dne 18. oktobra 1921. štev. 234 I ar on (Ljubljana)*.. Julij M az z e 11 (Gradac), dr. Fran N o v aET dr. Ivan Lavren-llč, dr. Pavel Pestotnlk, dr. Maks Irc (Ljubljana), Valentin PoljanSek tiri), V Ivan Rns (LoŠkipotok), Viktor u m šele (LJubljana), Anton Gnu« Jol), dr. Ernest Kalan (Celje),!drf Ka- fsl Koderman (Maribor), /dr. FrT Ro-; Ina, Fran Voglar, Jakob ZemlJIC {Gornja Radgona), Jakob Zadra v ec ISredišče), Fran K o 1 e n c (Ljubno), Fran Petelin Se k (Oplotnica), Ivan Verd-nI k (Meža) Fran Presečnik (Vransko), ^Matija M a r i n č e k (Šoštanj), Gvidon JjTaiser (Dravograd), lAnton Cvetko {Podčetrtek), Alojz B aTa (Zldanmost), {Srečko Raj nor (Raihenburg), dr. Fr. JToš (Laško), I. Brumen (Murska Sobota),, Karel Mavric (Gornja Radgona). Idr. 1. Ta v Car (Središče), dr. Ivan Ter-mevc (Ptuj), dr. Milan G oriše k (St Lenart), dr. Avgust R e i s m a n, dr. Leopold Boš t j ančič,\J£arol Troha (Maribor), I. Zol (ZrkovcO,v Karel Cimper-i e k (Sevnica), I. F1 e r eTKranjskagora), Ivan P e t r J č (Bled), . Herman Tome (Bled), \dr. A. Š a b e c " TVrhnika). {Jos. Le n a r clč (Vrhnika), Janko Levstik (Zagorje)^dr. I. Romih (Krško),(di\_ Vilko Maurer (Kočevje), (Mjip Grobo-tek (Boh. Bistrica), {Kristijan Košir (Dovje), {Karel C e š n i k~(Planina), dr. /Vinko 2 e nTž nikar (Slovenjgradec). L—.Vse volitve so se izvršile soglasno, na kar je predsednik dr. Kukovec z zahvalo zaključil zbor s pozivom na složno delo. Prva seja načelstva se vrši v torek, IS. t m. v strankini pisarni ob 15. Kam« zavezništva. L Strahovita nemška vojna sila je prisilila prvotno le trgovske in» teresente, da so postali zavezniki, skoraj da pravi zavezniki. Ko pa si je nadelo zavezništvo venec zrna* ge, kb je zlomilo nemško moč, si je podpisalo tudi svojo smrtno obsod* po, ker je postalo zopet to, kar je bilo v začetku, zveza trgovskih in* Jeresentov za razdelitev nemškega plena. Pa tudi ta skromna zveza po* staja od dne do dne bolj rahla in ni niti daleč čas, ko bo zavezništvo po polnoma pokopano od nove pregru* pacije narodov, od nove zveze, ki bo slonela na pozitivnih gospodar* skih interesih narodov, ne pa na ne* gativni bojazni nemške revanše. Vkljub temu pa formelno za* .vezništvo še vedno obstoja in med* jsavezniški svet v Parizu velja še vedno kot vrhovna oblast sveta. To* 3a tudi temu le formelnemu obsto* |u zavezništva je usojeno le kratko aivljenje in to trpko resnico more* po najjasnejše dokumentirati rav* no mi. Ni zavezniške države in ni za* vozniškega naroda, ki bi tekom jrojne za zmago v antanti združenih narodov žrtvoval toliko kot naš na> Jrod, oziroma njegov srbski del. V tem oziru je soglasen ves svet. v tem pogledu je vsaka beseda odveč Vkljub temu pa lahko rečemo, 3a ni doživel noben narod tako kru* kili razočaranj glede zavezništva, kakor naš. Od londonskega pakta pa do sramotnega ponašanja zavez* nikov napram srbski armadi pri ;prehodu preko Albanije, od koro* škega plebiscita, Rapalla, Baranje in iAlbanije pa do najnovejših dogocU Icov, vedno se glasi ena in ista pe* sem, da smo priznani kot zavezniki Je takrat, kadar dajemo, da pa smo samo majhen narod, ko se dele dobrine in zmage. In vselej, kadar moramo najbolj občutiti neiskre* nost in krivičnost zavezništva, vselej je bila ista sila, ki nas oslepari za plod naših žrtev. Ni treba da iz* pregovorimo njeno ime, vsak od pas pozna dobro ime verolomnega zaveznika. Na Apeninah zavezništvo Se nikdar ni bilo visoko v kurzu in o tem so se prav temeljito prepričali bnt ki so skovali nekdanjo trozve* zo. Na vse zadnje so se morali o En prepričati tudi sedanji zavezni* Id so rešili laško armado, ki pa so zato doživeli poboje na Reki in nehvaležne demonstracije v Benet* kah. Če se Italija ponaša na tak na* 6in proti svojim mogočnim zavez* nikom, kako pa bi se mogli čuditi, 6e se ponaša še slabše proti nam, jd nismo nobena velesila, in ki ima* jn*> včasih tudi druge interese. » Vkljub temu pa vendarle prav: jmo, da take verolomnosti, takega {zdajstva v zavezništvu še nismo in lajo konkurenco, ljudstvo pa trpi Vlada se ne zgane. Malo pred enajst? uro odplula fCetinac bb navdušenih pozdravih iz SFels© proti Visu. Med vožnjo sem raz-fnišl$al o minulem avstrijskem gospodstvu na našem morju, kjer skoraj |u smela vihrati narodna trobDJnica, ki le >žalila« razne >Italijane« na naši jtemlji. In ravno Jelša j© bila prva v jfcarodnem pokretu 1 Razmišljal sem o Časih, ko so hvarski priseljeni Italijani imenovali naše ljudi >puntarje«, ki Jsdajajo Avstrijo in cesarja ter jih oerroncirali. O času, ko je bila nasilnost italiHnske propagande tako ostudna, da naš starosta Biankini skoraj ni smel po ulicah svojega rojstnega Starega grada. Vso to j* bilo in se ne ynf nikdar več. V Viškem kanalu je morje vedno JNealimanj nemirno. Na >Cetini« se je " olavila m >rska bolezen, ki ie zahte-ela precej žrtev. Med damami seveda vojvod. 3Pri taki bolezni je težko biti fennteritan in še težje kavalir. Moji zebi ni bilo treba >dvoriti« — če bi pa tilo treba, bi to gotovo storili oni moji fcolegi, ki so iz simpatije do nje ali iz antipatije do mene hvalili njeno vztrajnost na vsej dolgi utrudljivi poti — toad pa aem čustvoval s črno oblečeno damo iz Šibenika. Zakaj, ne vem Morila zato, ker je bila vedno tako skriv-nostn.3, morda pa zato, ker je bil njen oče Slovenec, mati Hrvatica, ona pa Jugoalov^nka ? Sentimentalnih namena* nisem imel, torej n* Tem... (Dalj* priluj; _ doživeli, kakor ga prakticira v h njem času Italija. Na eni strani brani n usta zavezniško skupnost, da ne iz* gubi niti drobtinice plena, ns drugi strani pa podpira odkrito nemške aspiracije na Koroškem in nastopa z vso odločno t i o proti zaveznikom. Na eni strani dela pogodbe z nami, kot svojim dobrim zavezniškim in prijateljskim narodom, na drugi strani pa organizira sovražen obroč proti nam. Bolj cinično, bolj podlo pač nihče ni r >gel poteptati zavez* ništvo kot Ital a in neša naloga je, da iz tega i^v.i.iamo konsekvence in sicer brez iluzij in brez sentimen* talnosti. Italija* naš formelni zaveznik, organizira proti nam skupnost Nem cev in Madžarov, prijateljska Ita* lija vodi proti nam albanske tolpe, ta dejstva govore dovolj krepko, da lahko upravičeno izjavljamo-zavezništvo je pokopano, zavezni* štva ni več! Ne moremo biti v za* vezi z ljudmi, ki nam rušijo dom. ne moremo biti prijatelji onih, ki odkrito in prikrito delajo za naš po* gin Zavezništvo je končano! In to moramo konstatirati, če tudi bi z ozirom na ostale zaveznike, ki sicer niso dosti bolji, ostali še zavezniki. Ostavimo vse lepe besede na strani in priznajmo si, da hoče res svet videti v nas le zemljo, ki jo je treba izrabiti do popolnosti. Ker smo, dasi ne velesila, vendarle tako močni, da nam tega ni treba pripu* sti ti, zato je nuieo, da imamo proste roke in da vodimo ne zavezništva, ampak čisto svoio politiko. To pa je mogoče le, kadar imamo svobod; ne roke. Čisto vseeno je ,če ne živimo z vsemi zavezniki v enakih odnošaiih, zavezništvo je ugasnilo takrat, ko so ostali zavezniki dopiis stili, da kuje Italija javno naklepe proti nam. Oni so s tem porušili za* vezništvo z nami in zato moramo biti mi vsaj toliko pametni, da ima* mo možnost stopiti v stik z narodi, ki bi hoteli biti v resnici naši dob* ri zavezniki. Naš položaj nikakotr ni tako žalosten, če končamo nezdravo za* veznisko razmerje, ker po svoji le* gi in po svoji notranji sili moremo brez strahu sprejeti boj z marsika* t eri m sosedom. Tn če posvetimo vse svoje moči konsolidaciji naše dr* zave. potem smo si pridobili tako močnega zaveznika, da smo hipo* ma gosnodarji poIo7f.jp. na Balkanu Zato ne v zavezništvu, ki je laž, temveč v nas sarnih je naš spas in zato delajmo vse samo s stali* šča povečanja n*še notranje sile in če je to »zaveznikom« nrav ali ne. To mora biti naš političen pro* gram. ki je naša rešitev. Ozire do zaveznikov pa v grob, kamor je položila Italija svoje za* vezniške dolžnosti. Mrtvo je zavezništvo, da živi naša notranja konsolidacija. Iz si&f e l?slfs??!sig. — Združitev Zemuna z Beegra-dom. Združitev Zemuna z Beogradom v pogledu javnovaraostne službe je definitivno izvršena. Upravnik beograjske občine je bil zaradi tega v Zemunu ter je uredil odnosa ie mod beograjsko in zemun?ko policijo. Zemun bo razdeljen na >kvarte< in dokler se to ne izvrši, bo dosedanji sef zemunske policije radi nadalje vodil njene posle. — Francoski aeropflan. Beogradsko fnancosko poslaništvo je obvestilo zunanje ministrstvo, da bo te dni plul preko ozemlja nase države francoski zrakoplov, ki bo prišel iz okolica Pariza. — Vroč ina v Dalmaciji. Iz Ereeg-novega nam pišejo: Še nobeno leto ni bilo tako toplo v Dalmaciji v tem času kakor pa letos. V nekatrerih mestih, kakor v Dubrovniku in Ercegnovem, imajo vročino do 36°. "Vsi koncerti se vrše pod milim nebom Moški kakor ženske še nosijo letne obleke in kakor sredi poletja, — Prenott Kvaternikorlh kost? v Zagreb. Zagreb, 17. okt. (Izvir.) Včeraj popoldne so prenesli zadnje ostanke mučenika Kvaternika iz Rakovice v Zagreb. Prenos ostan* kov je preskrbelo društvo »Braća hrvatskoga zmaja«. Telefonska In brzolsi «m puraciia. Sijajni nipeiii drlaoaaga posolila. — d Beograd, 16. oktobra. Včeraj je bilo končano podpisovanje 7odstotnega investicijskega posoji« la, vendar pa bodo točni uspehi podpisovanja znani šele čez nekaj dni. Po brzojavnih in telefonskih poročilih, ki so došla do včeraj zve-, čer, sodijo, da je bilo podpisovanje poslednjih 15 dni dosti povoljno Strokovnjaški kro£i cenijo, da je skupna vsota podpisanega posojila v Srbiji in Vojvodini dosetfia viši* no 200 milijonov brez podpisov bank. V Sreinu 9« je podpisalo 10 milijonov. Največ sta podpisala vukovarski in mitroviški okraj. Iz rstalih krajev po.iatki še niso znani — d Beograd, 16. oktobra. Od 1. do 15. oktobra tekom naknadne* ga podpisovanja 7 odstotnega dr* žavnega investicijskega posojila se je pri Upravi fondov podpisalo okoli 6 milijonov dinarjev. Na ta način je bilo pri Upravi fondov vStevSi prejšnio vsoto 16 milijonov podpisanih okoli 22 mil. din. dr* žnvnega posojila. Odgovor Rusije Bolgariji pri vstopu v vojno. -- Sofija, Ift. oktobra (Izv.) Potek velikega političnega procesa proti kabinetu dr. Radoslavova prod državnim sodiščem je d^ dane« podal nekatere diplomaticVi© zanimivosti. Zagovornik ministra Dinreva jte; v tem slučaju ona pristopi k antanti. Sa-zonov je odgovoril temu bolgijurakemu odposlancu: >Jaz pameti od Vas ne zahteva m.< 0 tej ponudbi Jo tudi razpravljala ruska dum.a. Obtoženi ministri Tončev, Popov in Apostolov so predlagali nove pričo. Vsi ministri eo zagovarjajo, da so dedovali v interesu Bolgarije. Senzadjonalna «o dab'e bila odkrit- j ja 'D prvih momentih vstopa Bolgarija i v vojno. Splošno senzacijo ie vzbudil zos;ovor obtoženih ministrov, da je mo- | rala Bdsr^r/Ha dniatS. Nemčiji velike množine živil, posebno koruzo, da*d je j Bolgarij-A Bnma srladcvala. Obtoženi mi- j ni stri se glede katastrofe na fronti zagovarjajo, da jo bilo na fronti izvršeno veliko izdajstvo. H0RTHY JE V A PROPAGANDA I NA SLOVAŠKEM. d — Košice, 15. oktobra. Poli* ! cijsko ravnateljstvo v KoŠTcah je pO daljšem opazovanju prišlo na j to, da pritiskajo Madžari na goto* j ve voditelje delavstva na Slova* j škern, naj bi vstopili v Horthjcvo službo. Uvedli so natančno pre* iskavo in ugotovili, da obstaja na j Slovaškem tajna Horthvjcva orga* j nizacija, ki je v tesnih zvezah z i madžarskimi činitelji in ki je, ka* j kor se je popolnoma, zanesljivo do* gnalo, v kratkem nameravala udej: stviti nasVen prevrat na vsem Slo* vaškem. Ta tajna organizacija se ni omejevala le na osebno ai'itacHo, *.mpak je tudi pridno dopisovala j da bi pridobila zase delavce in nji* I hove voditelie. Za to ima policijsko j ravnateljstvo dane v rokah že nc« • izpodbitne pismene dokaze. Pri ner \ ki hišni preiskavi, ki jo je odredilo J policijsko ravnateljstvo v Košicah se je našel dokument, ki se sedaj nahaja v rokah oblastev. Ta doku* ment je varnostnim oblastem orno? gočil korake, da se udnšiio v kali vsi poskusi, ki bi utegnili škodovati varnosti države V tej veleizdajnišk aferi je bila aretirana že cela vrsta oseb. MILIJONSKE ŠPEKULACIJE ANGLEŠKEGA POLKOVNIKA. — Dunaj, 15. oktobra. (Izv.) Dunaj je postalo pravo mednarodno središča ve!ešnekulantom. Angleži, Francozje, Italijani, odposlani v posebnih misijah, so znali izrabiti slabo crosnodarsko konjunkturo Dunaja v svoje sebične namene. Dunaj ima zadnji čas dan za dnem kako senzacijo. Dunajske banke nasedajo raznim špekulantom, posebno še, Če so predstavniki kake velesile. Hr> landeo Duvms je dunajske banko opeharil za milijonsko vaote. Včeraj pa je nenadoma z Dunaja pobegnil angleški polkovnik Cunieham. Špekuliral je s tujimi valutami in je pri tem opeharil dunajske banke za več milijonov Govora celo o eni milijardi. Polkovnik Cunteham je bil načelnik angleške misije. Bil je nam Jugoslovenom zelo sovražen, Avstrijce in Madžare ie povsod I proti nam protežiral. Tako za časa ko- j roškega plebiscita. Dalie za čnsa rad- I gonskega vprašanja. Polkovnik Cunig- j ham se ie kaj rad vozil no gradovih koroških in štaierskih grofov. Njecovo delo je tudi. da so Angleži podpirali Madžare v počujskem vprašanju. J — Dunaj. 15. oktobra. (Izv.) Doslej še niso javnosti znana imena vseh oškodovanih dunajskih bank. Cim so banke r* znale za njegov beg, so takoj zaprosi r za intervencijo policijskega ravnut :Česko- •tavenaka Republika* pi£o o beneškem fcporn Ktimu, da ententa p.\č ne bo mogla idrtv-i svojca privoljenja, ker je poverila Italiji posredovanje. Taka < d-1 nitev bi bil tliplomatičen poraz Itar lifc. ki *c ob eedanjem položaju ne da mislili. V trianonski mirovni pogodbi sicer ni govori i kakem plebiscitu na Murskem, vendar pa meni veleposlanica konf\ za države maJe entente, ki imajo poa*> ben interes na tem, da se določbo r>> gnd!>e izvrže. Pričakovati je, da bodo slikali tudi njen pri a.«. M«la ententa se v intoreou miru in ncJournala de Geneve< o razpustu italijanske črnogorske vlade, kar bi pomenilo izdajstvo napram >su-vereni in neodvisni« Črni gori. Urad zatrjuje, da se bodo črnogorski odpadniki borili do konca za pravice črnogorskega naroda. Ta konec se je že drivno pričel! = Za Avstrijo stoji Italija! >Prar f^er Presse« poroča z Dunaja, da si je pridobila Avstrija v zadnjem času (!) simpatije in podporo neko velesile. Znnno dejstvo. Italija, ki hlini napram Češkoslovnški veliko prijatelistvo, ki nasprotuje v vsakem oziru razvoju naše državi, se poslužuje premagane Avstrijo v t>vrho izpolnitve zlobnih nakan proti novim slovanskim državam, ki so orijentirane vedno b3lj v duhu slovanske solidarnosti. Ona Italija, ki je proprečila teritorijalno zvezo mod našo kraljevino in češkoslovaško republiko, jo direktno interesirana v madžarsko - avstrijskem konfliktu. Bala so jo, (ia ne bi imel od prepira dveh končno korist tretji, zato jo posredovala« in dosegla, da je konferenca zavezniških veleposlanikov zavrgla posredovalni načrt mah antante, v katerem vidi Ttalija nevarnost slovanstva. Toda naravni razvoj slovanske politike grd svojo nOt. Šel je preko avstro-Ogrske monarhije, gre preko sedanje reakcijonarne agitacije njegovih sovražnikov in bo sel tudi preko Italije! =r Katoliška intemacijonala. Italijanski listi poročajo, da se je vrSila v Rimu ob priliki romanja čeAko-slo-vaskih katolikov velika skupščina, katere po je udeležilo veliko število italijanskih in češkoslovaških klerikalcev. Skupščino je otvoril češkoslovaški senator Karaš, nakar je govoril tajnik italijanske klerikalrm stranke profef»or Sturzo o katoliški intemaeijonali. Govoril jo tudi slovaški poslanec ITlinka v latinska jeziku, ki jo proslavljal uspešno (!) klerikalno gibanje v češkoslovaški republiki. — Vprašanje tirolske združitve z Nemčijo se oživlja. >Lokalanzeiger<: riše: V nemških parlarrrentarnih krogih manijo, da stranke v Nemčiji na nohen način ne morejo podpirati tirol-skega gibanja za združitev z Nemčijo. Tiroleem se seveda na more predpisati, kaj naj storijo, torJ\ povedati so jim mora, da je sedaj zriružitev z Nemčijo nemogoča. Ako M pa le prišlo do ločitve Tirolske -od Dunaja, bodo morali Tirolci pao utanovili svojo samostojno državo. as Priprave za washinfftonsko kon-fereneo. Kakor poroča »Chleago Tribune«, bo tvorjla statistika vojaške moči r*>*srr*e«nih držav podlago pri razorožitveni konferenci v "VVashinpr-tonu. Ki tal sira ima 1,870.000 v>Jakov, Franeija l.aM.OOO, Anglifa 740.000 in nazadnje Nemčija 100.000 mož. Skupno število štirinajstih večjih armad znaša okoli 6 milijonov mož. « Podružnica agencije ffavas v Prajtf. »Bohemia« naznanja, da je ustanovila Agence Havas v Pragi svojo podružnico. — Finančni program avstrij« skej?a ministra. Novi finančni mi« rister dr. Gurt!cr predloži avstrij* skemu parlamentu obširen finančn: program, s katerim upa, da bo do* bil podporo vseh političnih strank I M&lm mirnim* (V žt. od 21. novembra 1920 ameriške revije The Now York Times Book Iieview and .V \ —.7ino je j>riobčil ller-bert Adolphus luller, proiesor sociologije na Oberlin Collego, članek z na-elovom > Velik a bodočnost Malo antan-te<, is kator d i po^nanieino najvažnejši del. Pisat'-:: jo eden onih America-nov, ki so z v-so vnemo podpirali med svetovno vojno gibanje m\lih narodov vzhodne- Evropo, kateri so upali s pO» lomom nernike rojaške sile doseči svo-bodo. Leta 1918. jo ustanovil v Ameriki >Vzhodno - evropsko Unijo« (The Mid - Kuropean Union), ki je združila delovanju raznih narodnih voditeljev in stremila zr. sodelovanjem teh narodov*. Vrnil se jo v septembru lanskog.* leta b potovanja po vzhodni Evropi. Bil jd tri tedno gost Masarvka, prodsoilnika čehoslova^ko republike, in prepotoval ie tudi Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko* Romunijo, Bjl^rarijo, Srbijo in Hrvatsko.) V modi Jo, d\ kritiki mirovne pogodbe obžalujejo, d.i je balkanizirala Evropo. Nekateri teh gospodov so bili vedno mehki napram Germnnom, drugi pa so še celo med vojno iz sentimentalnih in praktičnih vzrokov zahtevali, dš ostano dvojna monarhija ceLi. . . Reš fe, da je bil velik dol Evrope balkaniziran, toda- znake- balkanizacije nahaj.:u mo ravnotako v zapadni Evropi. Vsa moralna podžiga vzroka, da so združeni narodi iz vojevali zmago, jo bilo x>rer>ri',-anje, da Jo svoboda ve3 vredna kakor blagostanje, da si bo na* rod, če pridobi svobodo, pripravil bolj1-Šo pogojo za življenje. krJcor M jih sy>loh kdaj mogel imeti pod jarmom kae kega drugega... Novo nastale države sicer počeši naprodujojo, toda ta napredek l»o slednjič ve'ji k-^kor pa če M jih boljšo pli alabie vladal tujec Nekateri dobrotni sen t i men tal i sti so čudijo, da se kolo fiasa ne da zavrtati nazaj in vzpostaviti vzhc-.ine in sred* nje Evropo v sta.rern f istemu. To se ne dri storiti. Po 500 letih Ftrogoga. bolj p.li manj uspešnega vladanja Berlina^ Dunaja, Bndimpr.-t^, "Moskve ali Petro* grada, so se podložni narodi pri prvi priliki z navdušenjem obrnili proč od svojih goapodajev. nospod^rji niso bili v stanu pridobiti *i ljubezni «Ti^jih podložnih. Za to stvnr pe niso pobrigali. Vzrok pa jo imel nos! odi ca Beđ# nji položaj v vahodni E\Topi jo posle* dicn toga, kar se jt> prej delalo, Nazaj pil ne moremo, m^žno jo samo, da pku* JpjDo uganiti bodočnost In imeti vpliv na tek zgodovine, v kolikor se to da* Danes skrivajo voditelji MaNe! Ne! Nikdar!« Vsak Madžar ve, da tla zemHes vid pbmenie vofno — vojno za zi\voj^ vanje izcubljeaih oremelj in zon orno vzpostavitev >enorne in tisočJetn-?«« kralievine, in v6. da je tD glavni smoter Hortbvjeve vlade. To jo na r^-olrv^* n^m^c-o^o. MaflŽsri N natorali <","%",:°'i novo v tanjL5 in pošterx> skuhali živeti v dobrih od* nosnjih s sosednimi državami... A nth^e v Horthjjevi vladi soCo slišati o tem. Stara cesarstva se ne clrato vrnS* staviti, knkor so bila pred vojno. Od vseh narodov, ki sem jih obi=kil, so (""ohoslovnki nrenrln v najboljšem položaju in tndi edini r.arod, ki ?v> mi jo zdel srečen. Bolgarija živi v relativno izvrstnih gospodarskih nocojih in občuti, da ni nic bolj važnega kakor bar-kanska zveza, za katert) bi bila pHk pravljena dati mnoro koncesij. Jucro-slavija so vedno nima u?tave (novem> ber 19?0!) in centralisti in federalist! se borijo v ustavotvorni skunšcini. Srbija je bila strašno opustošena, hrvat* fko in slovensko 'ozemlje pa prospovs% 7.(i Avstrijo ne vidim mnogo upanja* Priklopitov k Nemčiji jo se nf%|bolJ6^ kar ee da storiti. Dunaju je pa na vsa]-, način usojeno, da postane mesto druge vrste. Brez dvora in plenvnitafiev nj ničesar na Puno in, fcar bi moelo držati mesro na oni višini, na katero jhe r>ilo navajeno. Znak časa je, da na sto tisoče čeboslovakov, ki so mod vojno M4 rali na Dunaju, odhajajo nazaj v svojo domovino. Tako dolgo kakor Kodo «ed.anii po* lirični elementi vladali Madžarsko, ne bo miru ne za njo, no za »o-*#do. Edina stvar, ki je potrebna za vse te dežele* je sprememba mišljenja, in mislim, da bo naravni razvoj pri vedel <5o tega. Misel, da na morete trgrovati z narodom na drugi stran1' m*?io ©dino radi narodne maliJca ali rvssprotja političniH streTr4jori. so nam zdi absurdna, in počasi j-o sno-rnava|o za absurdno tudi v srednji Evropi. Najbolj veseli znak je OrganizTvHfi Male antante med Rurminijo, Jugoslavijo in čehoalovaSko republiko. To Is začetek vrnitve v normalne pogojo. začetek onega, zh femor je stremel:-* >6rednj§ - evropska, UnMa«. Vri jo bila tu orgenizirana. med različnimi narodni* mi voditelji leta 1918: začetek gospodarskega in političnega sodelovanja med svobodnimi nnrodi. ki *(* ^flmi vladalo, a vedo, kako je treba H veti s sosedi. P. V. B. Izjava ljubljanske napredne akademske omladine. Z ozirom na dogodke na skupščini 'jubljanske akademske omladine, ki se je ršila v soboto, dne 15. oktobra t L iz-avlja podpisano društvo Javno, da ]e z ozirom na svoj svetovni nazor načelno irotl vsaki teološki fakulteti in da zavzema isto stališče tudi jugoslovenska napredna omladina, zastopana po svojih iiulturno - političnih društvih: Akad. društvo »Triglavc v Zagrebu. Društvo Jugoslov. napr. akademikov v Mariboru; A - B - C Klub v Zagrebu; Jug. akad. društvo »Jurislav Ja-nušić« v Zagrebu; Jug. d*m. akad. klub »Jugoslavija« v Zagrebu; Akademsko udruženje studenata su-botiske pravne fakultete v Subotici. Naša izjava, podana na omenjeni skupščini, se zlorablja in potvarja; zato Izjavljamo, da smo Jugoslovenski napredni akademiki, ki smo zapustili dvorano, principijelno za popolno neokrnjeno univerzo s filozofsko, jurldično, medicinsko In tehnično fakulteto v LJubljani, Zagrebu in Beogradu. V LJubljani, dne 15. oktobra 1921. Jug. naproti, akad. društvo »Jadran«. Bneune uesfi. — Avtonomist na airitacijskem Toiovanju v Makedoniji? Čujemo, da e bil znan avtonomistovski ajjent za izjavo 43 »kulturnih delavcev« Fr. Erjavec pred kratkim v Makedoniji ter skušal tam pridobiti pristašev za avto- lomistično gibanje. Razpolagal je baje z znatnimi denarnimi sredstva. Ali se' Erjavec zaveda, kaj pomeni v Makedoniji avtonomija? Razkroj države! — V naši železni industriji je položaj silno kritičen. 2t> veo mesecev ^ bori železna industrija v neenakem boju s tujo nadmoćno konkurenco, ka-?era mečo na naš trg železo po ruinoz-aih cenah. Več podjetij je že tako prizadetih, da so ali ustavila delo ali pa sra zelo skrčila. Največje podjetje na Jesenicah se je doslej držalo navzlic nezadostnim cenam, ki pomenjajo iz-»ubo. &edaj je Avstrija dobiLa v slabi valuti take ekportne premije za svoje orodaje k nam, da nudi železo po cenah, katere so za naše fabrike nesprejemljive. Pristopa pa vsled strašne sušo, kakor je nad 50 let ni bilo, nov naravnost katastrofalni moment Za jeseniško industrijo, katera daje kruh in zaslužek več tisoč uslužbencev in njih rodbinam. Vodi je tako majhna, da je na razpolago le ša neznaten del gonilne silo. Vsted takega vremena se položaj slabša od dno do dno. Mogoče je delati le še v omejenem obsegu. Barometer rva prre kvišku, malo je upanja, da pride dež. Pa tudi Čo pride dež, je rreba vzeti v poštev visoko lego in računati s tem, da zapade sneg. Položaj je v resnici izredno težaven. Neogibno je treba poskrbeti železni industriji kakor tudi papirni industriji £a zadostno carinsko obrambo. Nas vodijo zgol stvarni oziri ter skrb za naše gospodarstvo in za nože delavstvo. Napično presoja položaj, kdor išče pri nas dru-Samouprava«. glasilo radikalne iodajalc* brezposelnosti, uaj pomaera! j stranke, v svoji številki z dne 15. t. m. — Proti draginji. »Splošno žensko j _ Drtavira posredovalnica za delo. društvo« ie v soboto ob 4. pop. prire- j p e I a iščejo ; pisarn, moči, kovinar-dilo v veliki dvorani Mestnega doma 1 rudarji, peki, mlinarji, mesarji, na->hcd. na katerem SO naše firOSDOdinje takarji, natakarice, trgov, sotrudniki, stvarno razpravljale o vzrokih draginje in načinu, kako zajeziti naraščajočo draginjo. Zborovanje naših gospodinj ie vodila z veliko spretnostjo ?a. § tebi jeva. Gospodinje so soglasno z ozirom na danes pri pokrajinski upravi se vršečo drajrinisko anketo sprejele tri predloge: a) Prepoved Izvoza živil, b) zabranitev špekulacije s tujimi valutami (za naše blago naš prodajalke, strojniki, kurjači, dninarji, dninirice, krojači, šivilje, gozdni čuvaji, boln. strežnico, vajenci, vaj^nke itd. V delo se sprejmejo: mizarji, krojači, čevljarji, zidarji, tesarji, vi-ničarji, kleparji, kolarji, šivilje, pisarn, moči, kuharice, služkinja, vajenci va-jenke itd. — Razpis tobačnih trafik. Do dne 4. novembra so razpisane tobačne tra- S""'*:..c) zn.lža"!e cen najpotrebnei- . f,k- v naatopilih kra,ih: v Wa(lu šim živilom. Končno je pa. Pranja dr. Tavčarjeva sprožila vprašanje mezdnega gibanja služkinj. Ga. Štebijeva je ugotovila, da so služkinje v tem šibanju postopale nepravilno, ker niso, kakor običajno delodajalcem, t. j. gospodinjam naznanile svojih zahtev. Shoda so se udeležile gospodinje v velikem številu in brez razlike političnega strankarstva. : št 67 v celjskem davčnem okraju; v ■ Prihovi št. S8 v gornjefrrajskcm dav-! čnem okraju; v Pekrah št. 3 v maribor-i skem davčnem okraju; v davčnem okra-! ju Sv. Lrenart: v Vratju št. 17 in v Lo-; kavču št. 15; v davčnem okraju Šmarje i pri Jelšah: v Mali Pristavi št. 3, v Bo-; lem štev. 21 in 28 (vse tri trafiko se ! združijo v eno samo novo trafiko); v • Bačkovcih št. 30 in 35 v davčnem okra-— Prošnje za prirejanje veselic. J jT1 Murska Sobota (obe trafiki se zdru-Vsled razpisa pokrajinske uprave z j žita v eno samo novo trafiko); v Aw-dne 8. oktobra 1921, št. 28970 razglaša 1 enem okraju Dolenja I>ndava: v Mali policijsko ravnateljstvo v Ljubljani j Polani št. 19, v Benkovcih št 90, v Ne-glede dovoljenja prirejanja veselic delici št. 91, v PMešovcJh št. 34 ter v nastopno: 1. Prošnjo za prireditev I črensoveih št. 3, 7 in 117 (ve tri trifike društvenih veselic, plesov, družabnih j se združijo v eno snmo novo trafiko), večerov, itd. mora predložiti društve- ; Natančen mzpis trafik objavljen v >U ni predsednik oz. njegov namestnik. J radnem listu« št 125. Drugih veselic, kakor društvenih se ! — Dijaški kuhinji v Kranju so do-sploh ne bo dovolilo. Prošnja mora | poslali za nedotakljivi sklad kralja vsebovati: čas in kraj prireditve, točni ; Petra I. Osvoboditelja sledeči gg.: Jo-spored in natančni naslov prireditelja. ; gip Globočnik (Železniki) 300 K, Fr. 2. Ako bi se nameravalo raztegati pri- i Hatnrihar (Skofja Loka) 800 K, dr. reditev čez določeno policijsko uro. ; Janko Olip (Beograd) 3000 K. So primora osebno prositi gostilničar, — ki ' poročamo! — Odbor, bo izvršil v dotičnih prostorih novo- | popflr8kl umor v kon}l$kem dom prireditve gostilnjčarsko obrt — okraju. O roparskem umoru pri Spi-za podaljšanje policijske ure. Prošnja j taliču nam še noročajo: Ko se je vra-mora vsebovati: čas in povod podalj- i čal \?, t. m. VVindischtrratzov lovski Sanja policijske ure in natančni naslov. Drugim, kakor koncesijoniranim gostilničarjem oz. njenim oblastveno odobrenim namestnikom se podaljšanje policijske ura ne more dovoliti. paznik g. Sever iz Bizeljskega domov v ŠpitaliČ, je bf! v Žicah znvratno umorjen in oropan. Mori'cc ga je udaril trikrat s težkim kladivom po glavi, mu prerezal vrat in ga vlekel s ceste Vsaka omenjenih prošenj, mora biti v jarek, kjer ga je oropal. Po nekate-vložena 8 dni pred prireditvijo, ie pod- rib vesteh se ie izvršil umor med 10. vržena kolekovini 2 dinarjev in mora jn 20. zvečer, po drugih vesteh na se ie biti vsaki priložen kolek za rešitev v mudil Sever do 23. ponoči v Zupanči-znesku 5 dinarjev. j Čcvi gostilni v Žicah. Ta tragični slu- — Koncert je v Domžalah priredil čaj je silno rnzburil liudstvo. ki v tem zabavni odsek pod vodstvom g. Kinoa kraiu še ni doživelo kaj takega. Umor t dvorani Sokolskega doma. Za napo- j se ie izvršil na cesti, komaj streliaj vedani koncert je vladalo že naprej ži- j daleč od hiš, kar je tembolj zagonet-vahno zanimanje in res se je zbrala j no. Upamo, da store oblasti energične odlična druib* in udeležili to w$ ga tu- I koraki, da sa&iedo predrznega morilca. — Nova komanda v Celju. V Celja se je ustanovila komanda obmejnih orožniških čet, ki sestoje iz Rusov. Komandant je nai podpolkovnik. — Armijski komandant v Celju. 10. t. m. je obiskal armijski komandant general Pešič celjsko garnizijo, o kateri se je izrekel zelo pohvalno. — Vojaško strelišče pri Krškem. Pred vojno je imela ljubljanska topni-čarska posadka za ostre strelske vaje svoj določen teren pri Krškem. Zato se je zdaj marsikdo začudil, ko je Čital, da se bo letos ostro streljalo na obljudenem ljubljanskem Barju. Ali ni na topničarsko streljišče pri Krškom nihče opozoril tukajšnje vojaške oblasti ? Ko se je tako ostro streljanje že lansko leto nameravalo, so se barjanski posestniki z upravičenim ugovorom oglasili pri mestni občini, da prepreči to namero in res se je streljanje opustilo. Kdo jamči letos za varnost na barjanski ravnini, ko bodo ljudje premalo pazljivi, pa tudi — premalo poučeni! Edina dobra stran , ki jo bo imelo to streljanje na Barju bo, da bobo italjanskim zajcem na notranjskem hribovju zopet enkrat prav pošteno — ušesa migala! — Boj s tihot*ipc;. V noči od petka n\ soboto j^ zadela fin. straža na Ble-gufcu v Poljanski d »lini na večje število tihotapcev, ki so gnali hc**t ali še več goved in en«?8fa konja z namenom jih utihotapiti eez granico. Vnel se je med njimi boj, pri čemer je bil konj ustreljen in na mestu mrtev. Tihotapci eo videč da niso kos svoji nalogi pobegnili. Da li je bil kateri izmed njih ranjen, se še ne ve, morda pa eo ša zve. 2ivino seveda je straža zaphonila in odgnala nt carinamo v Gor^njo vas. Zdaj zasedejo meje obmejne čete-gra-ničarji — in menda prav nagosto. Morda se bo le omejila, če že ne odpravila popolnoma, ta grda razvada. Seveda vse zavisi od tega, da se bo služba na granici »trogo in brezozirno vršila. — Adresar svih novčanih zavoda Jugoslavije sa bilansama 1919 1 1920 je izašao. Knjiga opsiže oko ODO srani ca. — Cijena a poštarinom 2Jugoslovenski Kompas d. d.« Zajrreb, i sv© več« knjižare. Ifafnssusiša pfsrsžP.n. Repertoir Narodnega gledališča LJubljanL Drama: Ponedeljek 17. okt. Oče. C Torek 18. oktobra zaprto. Sreda 19. oktobra Požar sfrasti A. Četrtek 20. oktobra Komediia zmcJnJav. Izven. Petek 21. oktobra Ljubezen Opera: Ponedeljek 17. oktobra zaprto. Torek 18. oktobra Boris Godunov D. Sreda 19. oktnbra Dalibor D. Četrtek 20. oktobra Evaneeljnik E. Petek 21. oktobra Carmen A. — Cika Jova — Zmaj: Mala/j in Malon in druge pesmi za deco. Poslovenil Alojz Gradnik. Založba > Jug< v Ljubljani. — Cena vezani knjigi li kron. po pošti 2 kroni več. — S hvaležnostjo sprejmemo vsako mladinsko knjigo. Knjige Malaj in Milon ni treba presojati s tega stališča, ker v niej so v vzornem prevodu zbrani taki biseri, da bi se knjiea uveljavila tudi pri preobloz>nosti književnega trga. Cika Jova je priznan mladinski pesnik, ki jo po zbirki pesmi >Kalamandarija< priljubljen tudi že mod Slovenci. Z zbirko pesmi >Malaj in Malone pa postane gotovo najljubši pesnik slovenske ml «*i d i ne. Samo preberite njegove pesmi >Na ledu«, >TJačun brez krčm;vr-jn<, >Anka - ciganka«, >Tinček - poba-linč>k« itd. in priznate, da še niste brali zlepa tako lepih pesmic. Prevod je izvrsten, saj gn je oskrbel pesnik Gradnik. Ker je pol^g tesra cena knjige zelo nizk.% in 'oprema lična, priporočamo knjigo vsem najtopleje! šolska vodstva, starci in ljubitelji mladine, obdarite otroke z neumrjočimi deli njih pesnika — Strica Jove! — knjiga se naroča pri Založništvu >Jug<, Ljubljana, Prt>d škofijo 21. — Nova jugoslovenska drama, Tz Splita poročajo, da je pesnik in dramaturg fcsmkajšnjefr/a Narodnega gledališča Mirko Korolija prodal gletiili^ki upravi dramsko vizijo pod naslovom >Juprana - vila najmlndja«. Delo proslavlja borce za narodno ujedinjenje in o-s vol >o j en je. Prern'jera je b\l\ pri slovesni otvoritvi splitskega gledališča v nedeljo 16. t. m. — .»PozoriSni Tjf^t« je pričela izdajati uprava pplitskf*sr«t Narodnega gWlal1*čn. List bo službeno glasilo 6olitskega gledališč in bo prinašal slike umetnikov in umetnic z zanimivo vsebino. — Nova firvKtsk* opera. >Novo«ti« poročajo, da komponira skladatelj Ljudevit Šafranek Ogrizovicevo >Hasana-ginico.«? — Stoletnioa znanstvene^ lista. V 5Cielu izhajajo že sto let >Astrono-misebo Nacbricbten< ki jih je pričel iz-ddjati 1. 1821 astronom Sehmacher. NARODNA SKUPŠČINA. — Beograd, 17. okt. (Izy.) Seja. narodne skupščine je sedaj definitivno določena za redno sejo in je prva s< ja sklicana na 20. t m. ob 10. dopoldne. Predsednik narodne skupščine dr. T van Ribar je ukrenil vse, di so bili poslanci potom ministrstva za notranje E&de-ve pozvani na sejo. V diskusijo je stopilo sedaj aktuelno vprašanja volitve novega predsedstva. K a «1 i k a 1 r i zahtevajo za «e mesto predsednika. Po ustavi je res treba voliti predsedstvo zakonodajne skupščine. V političnih krogih so pa žr» s^lnj živahno debatira šahtova radikalcev, da bodi predsednik ftikonodajni skupščini član radikalnega kluba. Splošno pričakujejo, da reši to vprašanje g. Pa-šić, katerega povratek pričakujejo še pred zasedanjem skupščine. V« - ki z valuto aretirani. — Zagrob, 17. okt. (Izv.) Dunajsko poročilu Vašega lista o -'.reticiji ponarejevalca ameriških č< kov in verižui-ka z valutami Mahlerja jo posebnj v Zagrebu vzbudilo splošno senzacijo. Kakor je Vaš list napovedal, so naše oblasti priMe na sled velikim tihotapskim goljufijam. Afera na Rakeka jo v zvezi z Mah!erjem. Trojica Jakob in Ilugon Mahler ter v AmerikJ bivajoči, a p3 vojni na Dunaju živeča K o r p n o r so ponarejali ameriške čoke, katere so potem honorirali v Zagrebu oziroma v Ljubljani. Spravili so v promet pet čekov t vrednosti 15.000 ameriških dolaj-jev. Ta trojica je imel\ veliko zaslombo v lagrebških židovskih špekulantih. Na debelo so se bavili s tihotapstvom tuje valuto iz nase države. Znano je dejstvo, da ja Nemčija za plačilo prvega obroka v : odškodnina pokupila potom tihotapcev velikanske množino dolarjev v naši državi. V orienteks-presu so se vozili sami tihotapci, podpirali pa so jih marljivo r.aši obmejni policijski organi. Velika zo/sluga gro ljubljanski in deloma dunajski policiji, da je prišla na sled tem goljufijam s čeki in valuto. Jakob Mahler Je izročil pred tedni kon-dnkterju orientekspr^sa Pflamitzenu paket valute, nad 2000 napoleondrov (1,6*00.000 K), da jih preko Rakeka spravi v Inozemstvo. Mahler sam je tedaj omenil, da so na Rakeku za tihotapce >najzan*6ljivej§i po-lioijski organi«. Na Rakeku pa je po dogovoru in sporazumu 8 Pfla-mitzerjem zaplenil te napoleondore obmejni, policijski komisar, mladi in zelo elegantni Ma t j a š i č. Napoleondore je takoj zamenjal oziroma denar založil pri rakovski podružnici neke ljubljanske banke. Matjašič je dobro nagradil sprevodnika Pflamitzeria. Ker še je v zadnjem ča-?u Jakob Mahler nahajal v denarnih stiskah, je začel potom svojega advokata dr. Steinharda tajno poizvedovati, kam so izginili napoleon tiari. Prišel je celo na Rakek. Po malem so prišli na sled veliki tihotapski goljufiji. Naj prej o je bil aretiran komisar Matjašič in pozneje na Dunaju Hugo Mahler, brat Jakoba bankirja, dalje Obmejni policijski detektiv T o s k a -novic, bančni uradnik na Rakeku Kramer. v Zagrebu Jakob Mahler in advokat, dr. S t o i n h a r d, katerega so pa pozneje izpustili, ker so je znal prav spretno izmotati iz afere. — Ta tihotapska afera jasno osvetljuje, kako nam razni lažibankirji škodujejo. So pravi crrobokopi našemu državnemu gospodarstvu. PRED KONFERENCO V PORTO-ROSE. Rim. 16. oktobra. Na Consulti se vrši jutri ministrski sestanek, da se dogovori slede stališča k raznim vprašanjem, ki pridejo v razpravo na konferenci v Portorose. določeni na dan 24. .t m. Dne 19. t. m. bo v zunanjem ministrstvu sestanek zastopnikov cen- tralnega urada za novo pokrajine ia centralnih uprav. intercsirrmih na mednarodnem prometu, predvsem na prometu Trsta in novih pokrajin. Zlasti se bo razpravljalo o vprašaniili meja in Železu Ekcga translta v na-sledstvenih državah ter probknm južne železnice. ITALIJANSKI KRALJ V BOCNU. — Bočen. 16. okl bnt *Tiro!er« poroda podrobnosti o sprejemu 1 tallk lanskem kralja v Bocnu. 2upan iT imel nemški najrovor, v katerem je k ral; a, stopajočega v prvo neinSko mesto po snint-permainsk pogodbi po* večanega ozemlja kraljevi: e Italije spoštljivo pozdravil in ga i . /alil Ja ie njegova vlada obljubila Nemcem opetovano in svečano, da bo in varovala nemški jezik, kulturo in na* rodnost ter bo smatrala Nemce za državljane Italijanom enakopravne. Z zahvalo je združi] prošnjo na kralj i. da bi opozoril vin do na izvršitev omenjenih obljub. Krali ie odgovoril, ne razume dobro nemško in da si bo zato dal govor na poti prevesti. Nato je županu stisnil roko. Nadaljnje prc4-stavljanje Nemcev so onemogočili Italijani, ki so jih zrinili v stran. REš IT E V < 1 i >r: NJ Er T.7 Z U SKEGiS VPRAŠANJA SPREJETA, —d Pariz, 10. okl. Pbslaniika knn-' ferenc^ je na svoji danaanji popoldar> ki soji po naročilu saveznifiklh vlad pprcjf-la rriš;t^v cle rianto rešitve, katero je prijmroćila Zveza narodov. spopad Mr:n klkrtkadci sc>- CIJALNTm DEMOKRATI. — Dunaj, 17. okt. (lav.) V Irraja Krumau je privadilo ondotno katoliHagi društvo >Einheit^ proalavo rizvitja evojo za«tave. K proslavi je \ od vseh strani rrmocro odeletenoev, ^otm jalni demokrati ^o množio> nap.adli d koli in vilami. PriMo le đo kliaiogi pretepa. Klerikalni poslfineo GhmbOT ju bil ranjen, drusri poslanec Juhel pa ja moral bežati. Nastopilo |o r«r>»iniiisvoj ki pa ni moelo nleaaar opraviti. ROMUNSKE SOLE V NAŠI PR* 2AVI. —- Beograd, 17. okt (Izvir.) Rrw munski poslanik je pri namestniku ministrskega preJsednika ministre Trifkoviću interveniral, da noša drt žava dovoli v Bitoiju romunsko Z\ levo. — Siv klobuk in drap (rcrjavi) površnik x& bil zamenjan na zabavnem! večeru društva, tiskarjev v Unionu dne 16. t. m. Dotični gospod s* r.aprofia, nai ga blagovoli oddati I. Zorm-anu v op-ar-nem pledališču. Glavni urednik: Rasto PuFtoslemšek. Odgovorni urednik: fvan Podržav stran. 4. »SLOVENSKI NAROD*, dne 16. oktobra 1921. STev. 233. Pralnica In likalnlca KAROL EAMikNN Preiemni čas: 1 teden. Mestni trg 8 (na dVOriŠill). Najnižje cene. Boljši delavec iSče službe. Nastop takoj. Zmožnost več jezikov. Ponudbe pod .Resen 33— 7455' na upravo Slov. Narod«. 7455 Boljša gostilna z vsem inventarjem v prometnem kraju 86 vzame ▼ najem. Ponudbe pod „Savinja 37—7454" na upravo Slov. Naroda. 7154 V najem se odda LOKAL poraben za trgovino ali skladišče v št. Vidu nad Ljubljano. Poizve se pri g. Ivanu lalokar, Podgora St. Vid nad Ljubljano. 7432 Dojilja 7457 išče mesta. Ponudbe pod „M. J. 7457" na npravo Slov. Naroda. mm Služkinja 15 do 18 let stara se sprsfme takoj za Sarajevo k slovenski obitelji. Plača dobra. Prevos Ljubljans-Sarajevo se povrne. Natančneje pri A. Butara, Salo 10 pri Ljubljani. 7445 Akademik išče sobo v sredini mesta • posebnim vbodom s 1. novembrom. Naalov pri upravi Slov Nar. pod »Akademik 13 7390»'. Plačam dobro. 7390 ■op Pisarniška moč | dobra, samostojna, se sprejme takoj Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Plača po dogovora. Sprejme se tudi ttdoneo iz boljSs hi5e pri I. KraSovic, 2atec Gospodična inteligentna, perfektna hrvatskosrpskom njemačkom donekle i francuskim jeziku, liepim rukopisom traži namještenje u većem poduzeću ili kancelariji. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7444 ipadleijaka firma LudoFlk Sevar, vd. na Rakeku Uvrsujc točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle tuđi ocarinjonje. 2535 Restavracijo v Narodnem domu v Mariboru odda s 1. januarjem 1922 v najem Posojilnica v Maribora. Prošnje naj se oddajo do 1. novembra 1.1. v posojilniJni pisarni. Ravnateljstvo. išče gospodična. Je dobra kuharica in varčna gospodinja. Ponudbe pod_ „Var- ena 7434" na upravo \i 7434 Slov. Naroda. 3 II Vagon zelja, 2000 kg fižola 80 kapi. Ponudbe pod poštni predal 165, Ljubljana. 1 stanovanje i lin se sprejmeta 1 do 2 gospoda. Naslov oove uprava Slov, Naroda. 7429 trdega in mehkega Lesa, tudi odpadke rezanega lesa, popolnoma ali na pol auha in bukovo oglja kupim vsako množino. Ponudbe detallirane pismeno isti ustmeno na Albin latenlč, ma, Koslerjev grad. Ustmene po-vsaki dan popoldne od 2 — 6 Anica Podboj roj« Telaan Franc Podboj višji pisarniški oficljal poročena 16. oktobra 1921 Dale LJubljana bi rad stare ! silfante prodal naj jiti poišče doma. Plača se dobro. Jo*. Selovin-Caden, Mestni trg iS Ljubljana. 70o4 Mesečne sobo snažno, preprosto ii^e gospodična. Ponudbe pod „Snažnost 7439" rta opravo Slov. Naroda. 743Q Pletilni stroj dobro ohranit«, s* topi. Ponudbe pod .Pletenje 7449* na ap,*vo Slov. Nar ap/svc 7449 lAoe m prlpreei prostor za delavnico na kakem dvorišču v mestu za takoj Pripravljen sem poravnaU tudi morebitne nopravtlna stroške. Ponudb« pod „Dobit najemnina 7450" nt upravo Slov Naioda. 745O i avtomat Sšeem ia gostilne, dobro ohranjen, se proda za 2500 K. Štefan Erman, Št. Vid pri Ljubljani 4. 744« Pisarniško moč itnožno strojepisja in stenografije sprejme St svojo pisarno odbor ulaabent Matica v Ljubljanf. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahtev je irročltl osebno v pisarni Glasbena £3atlee od ft—12 dopoldne do 20. L i:;. Nastop takoj. 7437 leće se meseina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, aH ra man:*e stanoranje z opravo ali brez oprave proti relo dobri najem-Ponudbe na postni predat VeUkz hiše, vile, zemljišča v Ljubljani. Ponudbe ua poštni predal 147 Ljubljana. 7440 2000 X nagraie dobije tko mirnoj obitelji od dva člana priskrbi stan od dve, eventualno jedne sobe i kuhinje sa pri tik'1 nama od 1. no-vembra o. g. po mogućnosti u blizini ?1. kolodvora. Ponudbe cod „Kolodvor 441" na upravo Slov. Naroda. 7441 Dražba lesa. Trška občina Tržič prodaja okoli 200 kub. metrov smrekovega in jelkovega lesa, pripravljenega ob državni cesti. Lesni trgovci se poživljajo, da podajo pismene ponudbe trški občini Tržič po 25. t. m. Dražbeni pogoji so na vpogled pri trškem županstvu v Tržiču. 7443 Trško župan a ivo Trtic. Ceno se proda kompletna, skoro nova jezna priprava i sedlo) z dvoma garniturama za glavo (Kopfgestell) in zelo dobro ohranjen, četverosedežen landaver. — MEKINJE^ Praschnikarjev dvor pri Kamniku. 7435 v Ljubljani razpisuje službo hišnika Prednost Imajo mizarji. Pismene ponudbe z označbo zahtev je Izročiti osebno v pisarni Glasbene Matice v Gospo- na zelo prometnem j' raju, z velikim letnim prometom se proda. Ponudbe pod „Trgovska hiša44 na anončno družbo VOVSod SatllO A,oma Company, Ljubljana N0KO ZA OTROKE K°"gres"' n 3' ~ ninl. St. 83. 4- 6 Dobro verziran trgovski sotruDnik v delikatesni stroki, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj v takajšno trpovino. Ponudbe poštni predal št. 57 7: Kdor b atare brilfante In zlomifoi o zlato prodal, naj jih doma poišče. Plača se dobro. JOS. SE-LOVIN - ČUDEN, Ljubljana, Mostni trp; št. 13. 7284 I. jugoslovanska barvanja krznarstvo in strojarnica PETER SEMKO, Glince 230 •prejema vsa v to stroko epadajo'a dela ■ ■ -j po najnlijlh cenah. ~. . Dela prevzemam : Gradišča it. 10. SaCuSra t 1 ikatola K 36 NaJbol Jia hrana ia doJanCkel Lastnika fisttkaaOfago fraka Lastnika i Genita a Drago ?o]ska ski ulici 8, I. 7436 Preklic S tem preklicujem vse žaljive besede, katere sem govorila o Ceciliji Vojska, in izjavljam, da so neresnične. 7438 Alojzija Frtgidi. Zelo oJakujote srodstvo za bolna na želodcu, rekonvalescente In osobito za premalo hranjene ter v obte slabe osebe vsake starosti. Vtr. mmfca •DOBt5EJ>QVSOD. Tovarna kemj^kth mulaiiirti ..iALUBRA" O.P. ZAGREB >?- ScškMbtm as: ttTisisfoaT*!. • aMtotritoii OttADiSiel J Jugoslovanska lsdelovaloloa perila LJUBLJANA hinb Milica cesta it. 71 Koliois hita čuta It. 21 naznanja da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v novo-arejene prostore na Vojvodo Mišića cesto št. 21. Tovarna »TRIuLAV* izdeluje po brezkonkurenčnih cenah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moSke in ženske srajce, spodnje hlače, plastrone, mehke ovratnike, ženske bluze, predpasnike, samozaveznice itd. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po vsej državi. — Samo na debelo „TRIGLAV* J. I. P. - LJUBLJANA. subskri Podpisani konzorcij je sklenil ustanoviti dOlulikO dražbo za eksploatacijo VOđno sile reke Krke. V kratkem bode dogotovljena prva električna centrala v Zagracu, ki bo preskrbovala z električnim tokom še tekom tekočega leta velik kos Dolenjske, kakor Krko, Stično, Št. Vid pri Stični, Višnjo goro, Žalno, Grosuplje, Šmarje, Škofljico, Dobrepolje itd. V slučaju večje uporabe električnega toka je na Krki še več za eksploatacijo zelo pripravnih mest. Delniški kapital družbe bode znašal K 6,000.000* —- ki se sme zvišati s sklepom občnega zbora na K 10,000.000- — . Kapital bode razdeljen na 7500 delnic po nominale Din. 200. — K 800.— Vsled tega se daje na javno subskripcijo omenjeno število delnic po nominalni ceni. Za stroške emisije in kolek pa je plačati za vsako delnico še Din. 20. — K 80. —. Na subakribirane delnice odpadajoči znesek je vplačati takoj ob prijavi. Subskripcija se bode vršila od dne 15. oktobra do 15. novembra 1.1. pri Slovenski eskpomptni banki v Ljubljani ter njeni podružnici v Novem mestu, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter Hranilnici in posojilnici v Višnji gori. Delnice bodo deležne čistega dobička izza 1. januarja 1922 ter bodo opremljene s kuponom za 1. 1922. O subskribiranih delnicah in o vplačilu se bodo dajala prijavnikom posebna potrdila. 0 dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo, kadar bode prijava končana, nakar dobe začasno potrdilo o dodeljenih jim delnicah proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah, odnosno vrnitev vplačanega zneska, kar bode preseglo predpisano visočino. Originalne delnice prejmejo podpisovateiji proti začasnemu potrdilu, kakor hitro bodo dotiskane. Konzorcij »Elektrarne Zagrac" v višnji gori. Mihael Omahen, Ivan Končina, Milan Končina. Anton Roječ. Josip Javornik, Henrik Lobe, Ivan Šteti, Martin Videnič, Franc Koičak. 8 fcattnin« in tisk JtNaoo>do& tlakam©* £a inaoratai dol odgovora* Valaatia Kopitar. 5 ^971