BVICA
LETO IV.	GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA. LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA	AVGUST 1975
12. julij, Jelovice dan
Daljši izvlečki iz govora glavnega direktorja Tineta Kokelj a
Zbrali smo se v prijetnem okolju škofjeloškega gradu, zbrali smo se delavci — člani kolektiva Jelovice in delavci, ki ste bili člani naše delovne skupnosti in uživate sedaj zasluženi delovni počitek, tu med nami pa so tudi naši najpomembnejši poslovni partnerji in gostje, s katerimi smo neštetokrat delili vse dobro in težko. Današnje srečanje nima namena, da rešujemo vsakdanje operativne in poslovne zadeve, tokrat smo se srečali kot delovni tovariši, delavci, samoupravljale! s skupno željo, da obudimo spomine na tiste čase pred 70 leti, na slavne in zgodovinsko pomembne trenutke osvoboditve slovenskega in jugoslovanskih narodov pred 30. leti, da se spomnimo prvih začetkov samoupravljanja pred 25 leti in še drugih trenutkov in dogajanj, ki so spremljali razvoj kolektiva in ustvarjajo življenjske pogoje ter delovne pogoje naših delavcev. Danes pa je tudi dan, da ocenimo naše 20-letno skupno delo v Jelovici, damo priznanja najzaslužnejšim v tem razvoju in tudi začrtamo našo bodočo smer.
Gozd je že nekdaj, ko šc ni bila razvita industrija in druge panoge gospodarstva, predstavljal pomembni delež družbenega bogastva in ekonomski vir preživljanja številnih kmečkih ter delavskih družin, danes pa so gozdovi dobili še nove vrednote.
Že pred več kot 600 leti, točneje leta 1358, je začela na škofjeloškem območju obratovati prva vodna žaga. Veliko let je preteklo, da je obdelava lesa dosegla višjo stopnjo predelave. Eden od mejnikov v tem razvoju je leto 1905, kar nam pričajo obstoječi dokumenti. To leto je formalni začetek obstoja treh
obratov industrijske predelave lesa in mednarodne trgovine v Škofji Loki, iz katerih se je razvila današnja Jelovica.
Že takrat so težili k takemu načinu dela, ki omogoča surovino v čim večji meri predelati doma.
Obrati so zaposlovali v sezoni tudi do 300 delavcev in pridelali oz. predelali preko 50.000 m’ lesa in že takrat izvažali.
Kljub tem pozitivnim elementom in naporom za pospešeni gospodarski razvoj pa je sistem z družbenopolitičnega vidika osvoboditve
človeka bil nazadnjaški, poln nasprotij in krivic.
Napredni delavci so to najbolj občutili in zato tudi veliko storili, da se to spremeni. Ndso čakali in razmišljali, ampak so zvesto sledili pozivu partije in se postavili v prve vrste borbe proti tujemu zavojevalcu in domačim izdajalcem.
No in prav taki naši delavci in številni delavci-borci in komunisti v Jugoslaviji so po štirih letih nadčloveških naporov, borb in neštetih hrabrih dejanj priborili tisto, kar je za nas, za jugoslovanske narode, naše delo in življenje naj dragocenejše, to jc svobo-
da, neodvisnost, enakopravnost. Zato smo danes po 30 letih še bolj ponosni na tiste tovariše-borce, ki so izbojevali revolucijo in narodnoosvobodilno borbo. Ponosni pa smo tudi na vse tiste delavce in občane in njihovo delo, ki so v 30 letih gradili in izgradili to, kar danes imamo, gospodarsko razvito in samoupravno Jugoslavijo.
Mnogih, ki so soustvarjali , in gradili to, kar imamo, ni več med nami. Nekateri uživajo zasluženi pokoj. Vsem tem gre ob teh jubilejih vsa zahvala, saj brez njih ne bi dosegli takega družbenega na-(Nadaljevanje na 2. strani)
Dogodki letošnjega julija bodo prav gotovo morali v zgodovino Jelovice. Bilo Jih Je toliko, da vseh niti ne bi mogli našteti. Nov obrat družbene prehrane, praznovanje na Loškem gradu, podelitev priznanj tistim, ki so zaposleni v Jelovici že 20 oziroma 10 let, obiski številnih poslovnih partnerjev, novinarska konferenca, pa priprave na vse to in še ln še. Seveda pa dogodkov v tem letu še ne bo konec. Za obrat Sovodenj bo za-
otovo največji takrat, ko se
odo slovesno odprla vrata novega obrata, kmalu bo prišel trenutek začetka del v obratu za predelavo lesa, jeseni bodo nekateri delavci dobili visoka odlikovanja predsednika Tita.
Kolektivni dopust, ki jo potegnil nekje ločnico med prvim delom zgodovine Jelovice, to Jo prvimi 20 leti ln novim obdobjem, mora nekje potisniti v stran vso tisto brezbrižnost In manjšo prizadevnost, ki jc običajna ob slovesnostih ln Jubilejih. Takoj z avgustom sc bo morala Jelovica, tako kot številni drugi kolektivi po vsej državi, spopasti z akcijskim programom, ki je bil sprejet v skupščinah, ln ki predvideva postopno odpravo sedanjih negativnih tokov v našem gospodarstvu. Tu Je mišljena prevelika Inflacija, nazadovanje Izvoza ln preveliko naraščanje uvoza ter seveda zaradi tega vse večja ne-
Naprej
pogled
gatlvnn plačilna bilanca Jugoslavijo s tujino, prevelika nelikvidnost podjetij In podobno. Tudi Jelovica jc sprejela stabilizacijski program in ga bo potrebno uresničiti. To jo naša obljuba družbi In tudi naša dolžnost.
Seveda pa to no bo tako enostavno, marsikaj bo treba dobro pretehtati, marsičemu odreči, tudi visokim osebnim dohodkom, če bo potrebno, dvakrat bo potrebno premisliti vsako naložbo, povečati produktivnost, zmanjševati stroške na posamezen izdelek, povečevati izvoz in sploh prodajo, to pa pomeni zmanjševanje zalog. Sicer pa bi vso težko našteli. To pa ne bo naloga samo tistih nekaj vodilnih delavcev, ki se običajno mučijo z vsem, tokrat bodo morali sodelovati pri teh naporih vsi delavci. Vso bolj namreč kaže, da bo obdobje, ko je delavec kljub slabemu položaju svojega podjetja dobival enako plačo kot takrat, ko težav ni bilo, žo mimo.
Torej naslednjo obdobje ne bo lahko, je pa seveda edini način, da bo ob naslednjem jubileju Jelovico lahko vsak delavec ponosno pokazal na svojo delo in napore v podjetju, da bo ponovno dokazal to, kar je žo skozi preteklih 20 let, da zna premagovati vse težave, da zna živeti za svojo Jelovico.
J. Čadež
škofjeloška »Jelovica« jo 12. julija praznovala 70-letnlco začetka industrijske obdelave lesa v Škofji Loki, katere naslednik je Jelovica in pa 20-letnico obstoja podjetja. Osrednja slovesnost jc bila na škofjeloškem gradu (od tu je tudi posnetek) udeležili pa so se je številni gostje, delavci in poslovni partnerji.	(foto — čaj)
12. julij, Jelovice dan
(Nadaljevanje s 1. strani)
predka in tudi Jelovica ne bi dosegla razvoja kot ga danes beležimo.
Ko je bila narodnoosvobodilna vojna končana, Jelovice še ni bilo, bili pa so njeni štirje predhodniki in to:
1.	štab »Utvrdjivanja« pod upravo Ministrstva za gozdarstvo SRS, leta 1948 je ta štab prevzela uprava vojnega gra-djevinarstva ministrstva za narodno obrambo in mu dala ime Jelovica,
2.	nacionalizirani obrat Dolenca in
3.	nacionalizirani obrat Hain-richarja, ki sta se leta 1948 združila v LIP Škofja Loka in pa še
4.	tovarna furnirja Bodov-lje.
Vsi ti štirje obrati so do leta 1955 več ali manj samostojno opravljali svojo dejavnost.
Vsaka delovna organizacija je sama po svojih organih samoupravljanja začela samoupravno reševati svoja vprašanja v letu 1950, torej pred 25 leti.
Prav na pobudo teh samoupravnih organov je prišlo do medsebojnega povezovanja ter povezovanja na širšem območju.
Tako je dne 11. 3. 1955 odbor mestne občine Škofja Loka odločil, da sc potrdi sklep o ustanovitvi podjetja »Medza-družni lesni kombinat Jelovica Škofja Loka«.
Kombinat je združeval vse štiri preje navedene obrate, njegove ustanoviteljice pa so bile kmetijske zadruge: Besnica, Bukovica, Goriče, Hotavlje, Javorje, Kokra, Kovor, Križe, Kranj, Log, Lučine, Naklo, Mavčiče, Predoslje, Preddvor, Poljane, Smlednik, Sv. Katarina, Šenčur, Škofja
Loka, Trboje, Trebija, Trste-nik, Voklo, Zalog, Zminec, Bitnje in Žabnica.
Predmet poslovanja ustanovljenega kombinata je bil: — odkup hlodovine vseh iglavcev in listavcev zaradi nadaljnje predelave,
—	nabava raznega lesa ter surovin in materiala,
—	izdelava vseh predmetov lesne stroke po grani 122,
—	izdelava lahkih gradbenih plošč jugolit,
—	prodaja polfinalnih in finalnih proizvodov na domačem in tujem tržišču.
Podjetje je ob ustanovitvi razpolagalo z: 4,5 milijoni osnovnih sredstev, 1,4 milijona obratnih sredstev, zaposlovalo 404 delavce ter v prvem letu poslovanja ustvarilo 4,3 milijona celotnega dohodka, 1,9 milijona dohodka in 67.000 din podjetniške akumulacije. Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega so bili 72 din. (Vse je prikazano v takratnih nominalnih vrednostih in novih dinarjih.)
18.6.1960 se je Medzadruž. ni lesni kombinat po sklepu delavskega sveta podjetja formalno preimenoval v Jelovico, lesna industrija Škofja Loka.
Ob velikih naporih, odpovedovanjih in številnih delovnih akcijah so delavci gradili Jelovico, gradili nove obrate, ustvarjali nove samoupravne in družbene odnose. Neštetokrat so morali potrpeti, se odreči večjemu zaslužku, skratka, podstavili so svoja pleča, zastavili svoje delo in ugled za razvoj podjetja, še danes je 157 takih delavcev med nami, ki so zvesto služili podjetju Jelovica 20 let. Nemalo pa je tudi tistih, ki so vso delovno dobo po osvoboditvi
prebili v našem podjetju, a žai niso dočakali današnjega jubileja. Mislim, da moramo danes dati vse priznanje in izreči zahvalo za njihovo delo še posebej tem delavcem.
Pomembna pa so tudi prizadevanja in doprinos k današnjim uspehom tudi vseh tistih podjetij — današnjih obratov, ki so se kasneje priključili Jelovici in to so: Mizar Gorenja vas in Oleps Sovodenj, ki sta se Jelovici priključila 1.1963 ter LIK Kranj z obratom v Preddvoru, ki se je priključil Jelovici
1.	1970. S pripojitvijo teh obratov je Jelovica postala močnejša in uspešnejša.
Ne bi bili dosledni, če bi trdili, da. v tem 20-letnem razvoju nismo imeli v svojih vrstah posameznikov, ki so mislili in delovali drugače kot pa je bila volja in cilj delovnega kolektiva, če bi mislili, da nismo imeli težav in nepravilnosti ter raznih negativnih pojavov. Tudi to smo imeli.
Vendar pa je ob 20-letni bilanci razvoja potrebno ugotoviti, da je naš kolektiv znal take posameznike, nasprotnike razvoja in samoupravljanja postaviti na svoja mesta, znal pa je tudi probleme in slabosti premagati in preseči ter tako končno uspel doseči velike rezultate.
V čem so ti naši rezultati?
— 1100 delavcev v Jelovici je v 20. letu poslovanja (to je
1.	1974) ustvarilo 273 milijonov dinarjev eksterne realizacije, 96 milijonov din dohodka, 37,7 milijona din podjetniške akumulacije in 2600 din povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega. V zadnjih 6 mesecih letos pa že dosegamo preko 3000 din povprečnega mesečnega osebnega dohodka, dobri pa so tudi ostali poslovni rezultati.
— Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela in izvolitvijo samoupravnih organov, vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti na delegatski osnovi, v katere je vključeno preko 420 delavcev, so bile dejansko prenesene samoupravne pravice in dolžnosti na delavca. Delavci odločajo o ustvarjanju dohodka v delovni organizaciji in o njegovi delitvi in uporabi na osnovi samoupravnega sporazumevanja v samoupravnih interesnih skupnostih.
— Iz zastarelih obratov in obrtniške tehnologije so zrasle nove hale (Stari dvor, Gorenja vas. Sovodenj in drugod), v tehnologiji pa danes večina obratujejo najmodernejši stroji. Prav v zadnjem letu je bilo v proizvodne naprave vloženo preko 30 milijonov din, ki bodo v celoti aktivirane do konca letošnjega leta in predstavljajo tehnološke možnosti za Jelovico.
— Leta 1966 sta bili odprti noslovalnici v Škofji Loki in Crikvenici, ki sta prvo leto obe prodali za 388.000 din. Danes pa ima Jelovica močno lastno trgovsko mrežo s 13 poslovalnicami v Jugoslaviji, 2 predstavništvi in podjetje LOKA v Munchnu. Preko te trgovske mreže pa smo lani prodali že za 140 milijonov dinarjev, po letošnjem planu pa predvidevamo 190 milijonov.
— Standard delavcev se je pomembno izboljšal. Danes živi že 125 družin v stanovanjih podjetja. Za samske delavce pa bomo še v letošnjem letu zagotovili 75 ležišč, doslej pa je delovna organizacija s stanovanjskimi krediti pomagala 370 delavcem pri gradnji ali obnovi lastnega stanovanja.
Vprašanje družbene prehrane je na obratih bilo rešeno pred leti, na n»jvečjem obratu, to je Stari dvor, pa je sedaj odprt nov obrat družbene prehrane.
Za zdravje delavcev bolj učinkovito Skrbimo tudi s tem, da smo v začetku letošnjega leta v podjetju odprli novo ambulanto, ki opravlja preventivo za celo podjetje, kurativa pa se opravlja v krajih obratov v tesni povezavi z našo ambulanto.
Letovanje organiziramo v lastnem počitniškem domu v Puli ter preko drugih podjetij. Tako organizirano preko podjetja letuje vsako leto od 850—900 delavcev in njihovih svojcev.
Velika sredstva in napori pa so bila vložena tudi v lastno šolanje kadrov, tako z izrednim šolanjem zaposlenih delavcev, kakor tudi rednih študentov. Trenutno se jih s pomočjo podjetja šola 51, poleg tega pa imamo tudi 22 učencev v gospodarstvu.
Tako kot so ugotovili pred mnogimi leti, pred 70 leti in ponovno pred 20 leti, da je gozd, predelava lesa in trgovina nerazdružljiva celota, ki da najsigurnejši in naj-večjii kos kruha našim občanom, j c ponovno ugotovilo 5200 delavcev gozdarstva in lesne industrije in prav toliko kmetov lastnikov gozdov na Gorenjskem ter se ob koncu leta 1974 združili v SOZD gorenjske lesne industrije in gozdarstva.
S to združitvijo, predvsem pa z uresničitvijo zastavljenih ciljev, smo dejansko začeli novo poglavje razvoja Jelovice, kakor tudi celotnega gozdarstva in lesne industrije na Gorenjskem.
In kakšni so naši cilji in načrti:
Naši strateški cilji so vsebovani v skupnih ciljih GLG (to je gozdarstva in lesne industrije Gorenjske), ob tem pa se bomo prioritetno angažirali še na boljšanju delovnih pogojev z nadaljnjo modernizacijo proizvodnje in boljšo organizacijo dela.
Razvijanje in vsebinska bogatitev samoupravnih odnosov in notranja organiziranost poslovanja in samoupravnega vodenja produkcijskega procesa.
Kvaliteta proizvodnje, uvajanje novitet v proizvodni program so naša stalna in vsakdanja naloga.
— S širjenjem lastne trgovske mreže in razvijanjem boljših in neposrednejših odnosov med proizvodnjo in potrošnikom, se bomo še bolj približali kupcu.
— S povečevanjem življenjskega prostora z izvozom na tuja tržišča v sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji, bomo pomembno zmanjšali uvoz surovin in repromateria-lov in tudi s tem dali svoj doprinos k stabilizaciji gospodarstva.
Poleg načrtov, ki jih bomo izpolnjevali kot člani kolektiva Jelovica pa bomo storili tudi vse, da damo svoj delež k nadaljnjemu razvoju naše samoupravne socialistične Jugoslavije.
Dosedanji uspehi nam dajejo dovolj moči in novega poleta, da tudi bodočnost gradimo smelo po doslej utrti poti ob upoštevanju novih ustavnih določil in smernic ZKJ.
Priznanje Jelovici
Glavni direktor podjetja Tine Kokelj
Govor republiškega sekretarja za industrijo Ive Klemenčiča
Naše čestitke
Tovarišice in tovariši!
Vaš jubilej, ki ga skupaj proslavljamo, sovpada s pomembnimi obletnicami 30 let osvoboditve naše domovine in 25 let samoupravljanja. Za naš delavski razred in delovne ljudi pomeni 30-letnica zmage nad fašizmom 30-letnico zmage socialistične revolucije. Z osvoboditvijo svoje domovine so delavci in delovni ljudje pod vodstvom Komunistične partije vzpostavili oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. 25 let samoupravljanja pa pomeni sprostitev ogromnih potencialnih ustvarjalnih sil, ki jih delavec usmerja v napore za ustvarjanje socialističnih družbenih odnosov. Zato je tudi vaš jubilej s tema zgodovinskima mejnikoma še kako povezan, saj predstavljata osnovo, na kateri ste izgrajevali vaš kolektiv in ki vam je omogočila vaš razvoj in položaj, ki ste si ga ustvarili v naši družbi. 70 let je preteklo, odkar je ta kraj dobil obeležje industrijske obdelave lesa, dragocene surovine, ki je brez dvoma nosilec nadaljnjega gospodarskega razvoja za celo to območje. Proslavljamo pa 20-letnico, odkar je ta dejavnost na tem mestu dobila pravo industrijsko organizacijo. Vaši izračuni kazalcev razvoja kažejo, da ste se v tem obdobju uvrstili med vodilne kolektive ne samo v loški občini, ampak v celotni lesno-prcdelovalni industriji naše republike in vse države. Vaši kvalitetni proizvodi so danes znani daleč preko naših meja. Okna, vrata, skladiščni in pisarniški objekti ter montažne hiše, ki jih proizvaja vaš 1100-članski kolektiv, predstavljajo važen člen v industrializaciji gradbene dejavnosti, posebno stanovanjske izgradnje doma, z njihovim plasmanom na zunanjih tržiščih pa se visoko valorizira naš les, dragocena surovina iz naših gozdov. K tem uspehom vam izrekam iskrene čestitke Izvršnega sveta Slovenije, obenem pa izražam prepričanje, da boste z enakim elanom in lastno iniciativo kot doslej, vlagali nove napore v nadaljnji razvoj vaše delovne skupnosti.
Kakor smo ob jubilejih dolžni, da se spomnimo in opozorimo na vse pomembne dogodke v preteklosti, pa je to tudi priložnost, da ocenimo prihodnost. V tej zvezi se mi zdi važno opozoriti, da smo neposredno pred sprejemanjem dokumentov, ki so pomembni za razvoj celotne države in republike, pa tudi občine in vašega kolektiva.
Pripravljen je srednjeročni in dolgoročni program družbenogospodarskega razvoja. Vloga teh dokumentov je, da skupno opredelimo tiste cilje našega razvoja, ki jih je mogoče uresničili v tem obdobju.
Tudi v prihodnjem petletnem obdobju bo gozdna proizvodnja in predelava lesa zadržala pomembno gospodarsko in družbeno mesto v razvoju Slovenije in Loške občine. Čeprav slavimo danes dosežke lesno-predelovalne industrije, moramo obravnavati nadaljnji razvoj gozda kot surovinske baze in predelavo lesa kot celoto. Kljub razmeroma velikemu naravnemu politična naloga. Srednjeročni
bogastvu, ki ga imamo v gozdovih, bo tudi v prihodnje problem v zagotavljanju lesne surovine. Dolgoročni razvoj gozdarstva sicer predvideva občutno povečanje gozdne proizvodnje, vendar bo treba zagotoviti intenzivno gospodarjenje tako z gozdovi kot v predelavi lesa. Uskrbo z lesom bo treba reševati v več smereh. Poleg orientacije na dopolnitev iz uvoza in pridobivanju lesne mase v drugih republikah, bo treba povečati koriščenje domačih virov tako z večjo sečnjo, kot z razvijanjem take tehnologije v predelovalni industriji, ki bo sposobna uporabljati manj kvalitetne gozdne sortimenle in lesne odpadke. To pa je mogoče doseči le s pravilnim usmerjanjem vseh zmogljivosti — proizvodnih, kadrovskih, raziskovalnih in finančnih. Zastavljenih ciljev ne bomo dosegli z zapiranjem gozdarstva in lesno-predclo-valne industrije v ozka območja. Vse probleme in cilje take programske usmeritve bomo lahko razreševali samo v čim tesnejši povezanosti celotnega kompleksa, v samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem pa ne smemo pozabili, da naši gozdovi ne predstavljajo samo izvora surovin, temveč jih moramo negovati tudi zaradi drugih funkcij, s katerimi vplivajo na vrsto prirodnih pogojev, pomembnih za zdravo okolje človeka in njegovo rekreacijo.
Tovarišice in tovariši!
Prav je, da ob teh razmišljanjih ovrednotimo tudi položaj vašega kolektiva v bodočem razdobju družbenogospodarskega razvoja. To ni pomembno samo s stališča predelave domače surovinske baze. Vaš kolektiv pokriva s svojo proizvodnjo gradbenega pohištva 25 % potreb na Slovenskem in 12 % v državi. Vaši produkti pa so važni tudi za uresničevanje naših naporov na področju večanja življenjskega standarda delovnega človeka. Zato rezultati vašega dela nimajo samo ozkega ekonomskega pomena, ampak tudi politični pomen. Iz tega pa izhaja tudi vaša
se zavedamo, da nam težave, ki so in bodo vedno spremljale naš razvoj, ne smejo za. megliti rezultatov, ki smo jih dosegli, to pa bo mogoče, če se bomo z njimi pravočasno in organizirano spoprijeli. Zato mislim, da je tudi ob tej priliki prav opozoriti na nekatere težave, s katerimi se srečujemo v sedanji lazi našega družbenogospodarskega razvoja.
Kljub temu, da beležimo v letošnjem letu razmeroma ugoden razvoj nekaterih elementov našega ekonomskega razvoja kot je gospodarska rast in zaposlovanje, pa se neugodna gibanja kažejo predvsem v poslabšanju zunanjetrgovinske menjave, kar vpliva na naraščanje primanjkljaja v plačilni bilanci, v čezmernem naraščanju potrošnje ter visokem naraščanju cen in življenjskih stroškov, kar vse še nadalje pospešuje inflacijo.
Gibanja v zvezi z izvajanjem plačilne bilance so vsekakor resna. Zunanjetrgovinski primanjkljaj se nadalje povečuje, za kar je osnovni vzrok v občutnem zaostajanju izvoza za uvozom.
Zadnji podatki kažejo, da v izvozu ne dosegamo niti lanskoletnega nivoja, povečana proizvodnja in potrošnja pa zahtevata vse večji uvoz. Res je, da so na tako stanje vplivale neugodne razmere na zunanjih tržiščih, vendar bomo te težave lahko premagali le z izboljšanjem naše konkurenčne sposobnosti in to predvsem z večjo storilnostjo in ekonomičnejšim poslovanjem. Povečati izvoz je danes naloga, ki od vsakogar, ki je vključen v proizvodni proces, zahteva, da ponovno oceni svoje naloge v zunanjetrgovinski menjavi in s prilagajanjem sistema nagrajevanja, boljšim izkoriščanjem surovin, z združevanjem dela in sredstev ter skupnim nastopanjem na zunanjem tržišču ustvarili pogoje, ki mu bodo omogočili uspešnejši nastop na zunanjem trgu. K temu
m?
LU
morajo prispevati tudi primerni ukrepi organov vseh družbenopolitičnih skupnosti, ki do sedaj svoje funkcije niso vedno izvrševali pravočasno in dovolj učinkovito.
Enaka odgovornost se postavlja tudi glede odpravljanja drugih vzrokov gospodarske nestabilnosti. Gre predvsem za prekomerno porabo in nadaljevanje trenda visoke rasti cen. Kljub resni situaciji dopuščamo investiranje brez realnega kritja in na račun medsebojnega zadolževanja oziroma normalnega odvijanja tekoče reprodukcije. Dogaja se, da niso zagotovljena sredstva za prioritetne naložbe, za katere smo se v letošnji resoluciji dogovorili, da jih bomo pokrili s samoupravnim združevanjem, ker predstavljajo osnovni ele-jemo tudi s težavami. Pri tem ment v nadaljnjem našem
plan 1976—80 predvideva izgradnjo 72.000 stanovanj.
Pomemben pogoj za izvršitev te naloge je tudi graditi hitreje in ceneje. Za to je potrebno povečati proizvodnjo, zlasti pa produktivnost dela, s čemer boste omogočili delovnim ljudem, da bodo hitreje in ceneje prišli do stanovanj in si tako lažje ustvarili ta osnovni življenjski pogoj. V tej solidarnosti združenega dela se odraža vaša politična odgovornost, ki jo morate oživotvoriti skozi kvantiteto in kvaliteto vašega dela, tu pa je važna produktivnost, boljše izkoriščanje surovin, organizacija dela in ne nazadnje proces združevanja, ki se odpira ne samo skozi povezovanje s surovinsko bazo, ampak tudi v povezovanju s sfero porabnikov — graditeljev. Ustvariti moramo učinkovito organizacijo na samoupravnih osnovah, ki bo zagotavljala racionalno potrošnjo lesa — te dragocene surovine naših gozdov.
To pa je mogoče na temelju nove ustavne ureditve, ki je utirala naš samoupravni socialistični sistem, v katerem je delavec utrdil svoj položaj kot osnovni subjekt združevanja in povezovanja dela in sredstev. Uresničitev teh nalog bo terjala utrjevanje in razvijanje sedanjih in novih rešitev znotraj TOZD in krajevnih skupnosti, v raznih integracijskih oblikah gospodarstva in vseh družbenih aktivnosti. V tem obdobju bodo delavci usmerjali družbenoekonomske procese s poglabljanjem samoupravnih odnosov, z združevanjem sredstev in svobodno menjavo dela, zlasti v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
Tovarišice in tovariši!
Ob razpravah o bodočem razvoju države, republike ter občine in posameznih kolektivov, ki ga gradimo na 30-let-nih rezultatih našega dela po osvoboditvi in 25-Ietnih izkušnjah socialističnega samoupravljanja v vseh sferah našega družbenega življenja, pa se na vseh teh nivojih sreču-
razvoju in razvoju vsake posamezne TOZD.
V letošnji resoluciji so določeni tudi okviri skupne in splošne porabe, ki ju prvič financiramo na samoupravnih osnovah. Vsaka poraba teh sredstev preko dogovorjenih nivojev negativno vpliva na stabilizacijska prizadevanja, zato je treba tudi na tem področju v polni meri zagotoviti izvajanje dogovorov.
Da bi inflacijo, ki je v lanskem letu presegla vse okvire, spravili v razumne meje, So bili sklenjeni družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o politiki cen v letošnjem letu.
Podatki sicer kažejo, da se določeni trendi zadržujejo v dogovorjenih okvirih, vendar pa obstaja nevarnost, da bodo nadaljnja nihanja ogrozila za letošnje leto zastavljene cilje ekonomske in socialne politike, ki so bili zaradi izvajanja stabilizacijske politike že sami po sebi razmeroma skromni. Visoka inflacija pa marsikomu še vedno omogoča, da s povečanjem cen rešuje probleme slabega gospodarjenja ter neupravičeno povečuje dohodek zato, da se zagotovi sredstva za investicijske naložbe. Tako prakso je treba onemogočiti, probleme spremenjenih pogojev v primarni delitvi pa reševati z analizo lastnih možnosti oziroma urejati probleme ustvarjanja in delitve dohodka s povezovanjem dela od proizvodnje surovin in reprodukcijskega materiala preko predelave in prometa na osnovi medsebojne dohodkovne odvisnosti.
Težave, ki izvirajo iz takih gibanj še prav posebno občuti tudi lesno-predelovalna industrija Slovenije. V preteklih letih si je na tržišču z dvigom produktivnosti in zagotovitvijo primerne kvalitete, ustvarila razmeroma ugoden položaj. Zato je mogoče najti naše pohištvo na vseh svetovnih trgih od Severne in Južne Amerike, do najzahtevnejših zahodnoevropskih, kot tudi v državah vzhodne Evrope. V zadnjem času pa se pojavlja tudi na trgu držav v razvoju. Toda konjunktura na svetovnem tržišču je padla, absorbcijska moč domačega povpraševanja pa prav tako. Zato sc bodo morali tudi kolektivi te branže aktivirati na vseh prej naštetih problemih, da bodo obdržali položaj, ki so si ga ustvarili doma in na tujem.
Tovarišice in tovariši!
Kot vidite za čestitke k vašemu jubileju nisem uporabljal samo laskavih in slavnostnih besed, temveč sem izkoristil priliko, da sem nakazal probleme, ki so in bodo v bližnji prihodnosti prisotni v gospodarskem razvoju občine, republike in federacije, pa tudi vašega kolektiva — to z najboljšim namenom, da bo pripomoglo k vašim nadalj-nim uspehom.
Zato mi dovolite, da vam še enkrat čestitam in zaželim nadaljnjih uspehov s trdnim prepričanjem, da bomo vse težave s - skupnimi napori uspešno odstranjevali na naši nadaljnji poti izgradnje socialistične samoupravne skupnosti.	Ivo Klemenčič
Lastna trgovska mreža nosilec uspešnega plasmana naših proizvodov — Uspešno poslovanje TOZD — 4
Kljub velikim težavam zadovoljiv finančni rezultat ob polletju
Z ozirom na to, da je proizvodnja prva faza produkcijskega procesa, je prav, da najprej pregledamo, kako smo tu dosegli zastavljene cilje.
	Planirana proizv. (NU)	Dosežena proizv. (NU)	Indeks
TOZD — 2	566.696	540.375	95,36
TOZD — 4	124.757	112.238	89,97
Skupaj	691.453	652.613	94,38
Kljub temu, da so indeksi doseganja plana proizvodnje pod sto, pa smo z rezultati proizvodnje lahko zadovoljni. Pogled v strukturo proizvodnje nam pokaže, da smo dosegli boljše rezultate v čisti proizvodnji — TOZD-2 97 % in v TOZD-4 celo 121 %, medtem ko imamo pri montaži precejšnje zaostajanje za planom — TOZD-2 61 % in TOZD-4 69 %. Ugotoviti moramo, da je takšna struktura sicer za nas ugodna, saj dosegamo pri čisti proizvodnji
boljši finančni efekt, da pa brez razvoja montaže tudi ne gre, saj nam ravno ta, v mnogih primerih, omogoča pla-sman proizvodov.
Ko obravnavamo tako povzete podatke v proizvodnji, pa je prav, da se pokaže na obrate, ki so pri izpolnjevanju plana dosegli najboljše rezultate: obrat proizvodnje montažnih objektov — 122 %, žaga Cerklje 114%, obrat Kranj 109 %, obrat vhodnih in garažnih vrat 105 %.
Prodaja
Ko sedaj ob koncu polletja obravnavamo prodajo, ugotavljamo, da je ta po velikih naporih in odpovedih kolektiva (20 % popust in 12 % znižanje cen) stekla.
stekla
zitivno dejstvo, da sedaj ob koncu polletja tudi plačana realizacija ne zaostaja za fakturirano.
Ugoden potek realizacije se je odrazil tudi na zalogah
	Plan. realiz.	Dosež. realiz.	Indeks
TOZD — 2	131.562.389	106.149.984	80,68
TOZD — 3	128.890.176	128.221.622	99,48
TOZD — 4	34.618.400	28.507.703	82,35
Skupaj	295.070.965	262.879.309	89,09
Ce upoštevamo, da je realizacija TOZD-2 skoraj v celoti interna realizacija in da samo realizacija TOZD-3 in TOZD-4 predstavlja eksterno realizacijo, smo ob takšnih rezultatih lahko zadovoljni, zlasti, če se spomnimo teh številk ob koncu tromesečja, ko smo beležili veliko zaostajanje eksterne realizacije in v zvezi s tem velike zaloge. Ob takšni dokaj dobri eksterni realizaciji pa velja omeniti zelo po-
nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov, ki so ob koncu tromesečja dosegle visoko raven. Z ozirom na to, da so za nas najbolj problematične zaloge pri TOZD-3, naj navedemo, da so te zaloge od stanja ob začetku leta v višini 42.896.985 din porasle do 31. 3. 1975 na 62.574.362 din, da pa nam jih je uspelo do konca polletja znižati na vrednost 40.206.102 dinarja.
Finančni
Ob ugotovitvah, da je bila proizvodnja prvega polletja zadovoljiva, da ob koncu polletja ugotavljamo, da smo to proizvodnjo tudi prodali, jo dobili tudi plačano, se nam zastavi vprašanje cene te pro-
uspeh
izvodnje — stroškov in finančnega izida.
Za finančni izid prvega polletja moramo reči, da je zadovoljiv, da je kljub odstopanjem posameznih elementov, ki vplivajo na končni
Finančni uspeh OZD
	Plan real. 75	Realiz.	% dos. pr.
Celotni dohodek	599.709.075	272.114.925	45,37
— Porabljena sred.	511.389.626	229.016.276	44,78
Dohodek	88.319.449	43.098.649	48,80
— zakonske obvez.	15.595.000	5.495.820	35,24
— pogodb, obvez.	6.967.000	2.956.603	42,43
— os. doh. in prejemki	56.311.328	27.770.748	49,32
Ostanek dohodka	9.446.121	6.875.478	72,79
Amort. nad predp. stop.	21.282.000	7.376.826	34,66
Podjet. akumulacija	30.728.121	14.252.304	46,38
izid, blizu z rebalansom zastavljenim ciljem. Da ga moramo oceniti kot zadovoljivega, moramo upoštevati tudi pogoje, v katerih je bil ustvarjen. Tu se predvsem misij na velike težave, ki so nastopile v prodaji v prvem tromesečju, ki so nas prisilile v akcijo 20 % popusta, to je akcijo zavestne odpovedi dobršnemu delu ostanka dohodka, ki pa ji sledi nadalj-
nji ukrep 12 % znižanje cen. Jasno potem je, da je takšen rezultat zadovoljiv le, če ga primerjamo s cilji, ki smo jih določili z rebalansom, v katerem smo te novonastale pogoje gospodarjenja upoštevali.
Z ozirom na to, da se rezultati ustvarjajo in ugotav. Ijajo po posameznih TOZD, pa so le ti kaj različni. Naj tukaj navedem, kakšna je bila podjetniška akumulacija pri posameznih TOZD:
Rezultati kažejo na uspešno poslovanje T0ZD4, da je tudi TOZD-3 dober, da pa imamo zaostajanje pri TOZD-2 kot posedico uveljavitve velikih popustov napram njemu, zlasti v zadnjem mesecu.
Ob pregledu sedanjih rezultatov, upoštevajoč pogoje, v katerih so bili ustvarjeni, moramo biti sicer še zadovoljni, zavedajoč se, da nam s svojo višino predstavljajo mejo uspešnega poslovanja. Jelovica je z ukrepom 20 % popusta in 12 % znižanjem cen dala svoj velik prispevek stabilizaciji gospodarstva, tako da nam sedaj ostane samo še notranje področje — to je področje stroškov, za katere si moramo prizadevati, da jih znižamo, saj le tako lahko pričakujemo boljše rezultate in s tem tudi osebne dohodke.
Jože Ambrožič
	Plan 1975	Realiz. I.—VI.	% dos. let. plana
TOZD — 2	18.221.098	6.002.576	32,94
TOZD — 3	8.951.885	4.722.947	52,76
TOZD — 4	3.422.138	3.460.089	101,11
SDS	133.000	66.692	50,14
Skupaj	30.728.121	14.252.304	46,38
20-letnica v sliki in besedi
Sobota, 12. julija, je bila resnično slovesen dan. 2e zgodaj dopoldne so se številni odločali za ogled tovarniških obratov, pa ne samo nekdanji delavci Jelovice, ki jih je zanimalo, kako je po njihovem odhodu v pokoj ali drugam napredovalo podjetje, ampak tudi drugi občani Škofje Loke in seveda številni poslovni partnerji. . Za ogled odprta vrata so prav gotovo dosegla svoj namen.
Seveda pa je bilo najbolj živo na škofjeloškem gradu, kjer se je zbralo več kot 1000 gostov, delavcev in njihovih družin. Slovesnost je začel krajši kulturni spored in pozdrav predsednice delavskega
Dež ni bil prevelika ovira
Diploma poslovnemu prijatelju
Gostje
sveta Anke Kos. Zatem je spregovoril glavni direktor Tine Kokelj, katerega govor objavljamo na prvi strani glasila. Tudi govor člana republiškega izvršnega sveta in sekretarja za industrijo Iva Klemenčiča objavljamo v glasilu. Številni gostje so bili zatem pozvani pred slavnostno tribuno, kjer so za svoje zvesto sodelovanje z Jelovico prejeli spominske plakete. Priznanja Pa so dobili tudi najzaslužnejši delavci Jelovice za nji-
JELOVICA,
hov nesebičen prispevek k razvoju podjetja.
Kulturni program v drugem delu je bil kar se da pester. Za to so poskrbeli napovedovalec radia Ljubljane Jože Logar, nepogrešljivi oktet Jelovice, ki se (Nadaljevanje na 6. strani)
Nagrajenci
V okviru praznovanja 70. obletnice razvoja lesne industrije in 20. obletnice obstoja podjetja Jelovica so bile dne 11. julija 1975 podeljene jubilejne nagrade tistim delavcem, ki so v podjetju 20 ali več let in tistim, ki so letos dopolnili 10 let delovnega staža v Jelovici. 159 dvajsetletnih jubilantov je prejelo denarno nagrado v znesku 2000 din, 38 desetletnikov pa lepe ročne ure.
Nagrajencem so čestitali in podelili nagrade glavni direktor Tine Kokelj, dipl. oec., predsednica centralnega delavskega sveta Anka Kos in predsednik osnovne organizacije sindiakta Franc Stražišar. Ob tej priliki so bile podarjene tudi knjižne nagrade bivšim borcem NOV podjetja Jelovica, katere jim je izročil Peter Krajnik, predsednik aktiva ZB.
Vsem jubilantom in nagrajencem še enkrat iskrene čestitke.
JANEZ BOZOVICAR 20-letnik — Obrat Gorenja vas
LUDVIK GRAMC 20-letnik — Obrat Žaga
ALBINCA BENCE 20-letnik — Obrat letev
FRANC AVGUŠTIN 20-letnik — borec NOV — montažni objekti
JOŽE TOPORIS 20-letnik — Obrat Kranj
STANE KOVAČ
20-letnik — in borec NOV —
TOZD trgovina

JOŽICA SKODLAR 10-letnik — Obrat letev
J
u
B
I
L E J
NAGRADE
E
MILICA OSOVNIKAR 20-letnik — skupne službe
FRANC ŠTREMFELJ 20-letnik — Obrat Kranj
CIRIL PINTAR 20-letnik — Obrat Žaga
ANTON FOJKAR
20-letnik — Obrat vzdrževalni
servis
POLDE PREZELJ 20-letnik — borec NOV — Obrat Preddvor
FELIKS ŠIFRER 20-letnik — obrat Sovodenj
— Kaj pišejo o nas? —
Radio Ljubljana
Ljubljanski dnevnik
Škofjeloška OZD Jelovica slavi letos 70-letno tradicijo in 20 let njenega razvoja. Ob visokih jubilejih je bilo letos že več kulturnih nastopov in športnih tekmovanj. 20-letna uspešna pot Jelovice je sad velikih odrekanj delavcev v preteklosti in tudi prizadevanj kolektiva, da v svojo proizvodnjo vključi sodobne in kakovostne izdelke stavbnega pohištva. Kot edini takšni proizvajalci so prejeli jugoslovansko priznanje za kakovost, njihovi izdelki pa gredo na tržišču dobro v prodajo. Pozabili niso tudi na delavce. V 20 letih so rešili stanovanjsko vprašanje tretjini od 1100 zaposlenih. Skrbijo pa tudi za dobre delovne razmere in družbeni standard. V začetku leta so odprli svojo obratno ambulanto, ki je prva v škofjeloških delovnih organizacijah, sedaj pa nov obrat družbene prehrane. Gospodarski dosežki v družbenem standardu so brez dvoma uspeh prizadevanj vsega kolektiva.
Televizija Ljubljana
Z zborovanjem delavcev na škofjeloškem gradu se je končal slovesnejši del praznovanj lesne industrije Jelovica. Letos praznuje 70-letnico industrijske obdelave lesa v Škofji Loki in 20-letnico ustanovitve podjetja. Čeprav ju slavi v za lesno industrijo zelo težkem obdobju, je tudi letos dosegla več vidnih uspehov, in sicer predvsem pri prodaji. Seveda z doseženim ne morejo biti zadovoljni, potemtakem bo treba veliko storiti predvsem za tisto, kar bo pripomoglo k čim manjši odvisnosti od uvoženih surovin. Enajst milijonov dinarjev nameravajo dati za naložbe še letos, da bodo utrdili svoje visoko mesto med jugoslovanskimi tovarnami stavbnega pohištva. V podjetju Jelovica namreč že danes narede skoraj 20 odstotkov tovrstnih izdelkov v državi.
Kot je med drugim dejal tudi republiški sekretar za industrijo Ive Klemenčič, družba od njih tudi pričakuje to, posebej pri stabiliziranju gospodarstva v času, ko veliko denarja dajemo prav za prepotrebna stanovanja za delavce.
ČADEŽ
ŠKOFJA LOKA, 16. — škofjeloška Jelovica slavi te dni dva jubileja. Minilo Je 70 let, odkar so uradno registrirali prvi lesni obrat v škofjeloški občini, prav tako pa mineva 20 let, odkar je 27 gorenjskih kmetijskih zadrug ustanovilo iz večjih obratov sedanjo Jelovico. Izkoristili smo priložnost in prisluhnili glavnemu direktorju Tinetu Kokelju o sedanjem gospodarskem trenutku v njihovi delovni organizaciji.
Jelovica je pred kratkim znižala ceno svojim proizvodom za 12 odstotkov.
»Sedanji položaj na trgu ne prenese visokih cen. Z modernizacijo proizvodnje smo omogočili znižanje, vendar pa bi bilo realno pričakovati, da si bomo to 12 odstotno breme razdelili tako predelovalci kot dobavitelji surovin. Na žalost dobavitelji tega nočejo sprejeti.«
Zanimiv je odziv iz prakse na zadnje prepovedi uvoza.
»Z ukrepi se strinjamo. Nujno je, da uravnovesimo državno zunanjetrgovinsko bilanco, vendar včasih izgloda, kot bi hotel nekdo pozitivne ukrepe sabotirati in razvrednotiti. Tako je tudi v sedanjem položaju, še včeraj je vsak lomil po svoje, čez noč pa jc bil presekan vsak uvoz.
Tako se je zgodilo, da ni bilo mogoče uvoziti majhnega rezervnega delčka in je več milijonov vreden stroj enostavno obstal. Ukrep o prepovedi uvoza je prišel nato čez noč, zato je določenih gu-rovin zmanjkalo.«
Ob tem je prišlo do nelogičnega razkoraka.
»Mi smo tisti, ki bi morali izvažati, da bi pomagali pokriti zunanjetrgovinsko bilanco. Pri tem nam .nagajajo’ tisti, ki surovine imajo, vendar špekulirajo z dvigovanjem cen. Cena lesa na zunanjem trgu pada, tako da je precej materialov, ki so za 10 do 15 odstotkov (ob upoštevanju carine) cenejši. Tako smo v položaju, da moramo biti konkurenčni na zunanjem trgu ob višjih cenah surovin, kot jih imajo naši inozemski konkurenti.«
Med zadnjimi gospodarskimi ukrepi Je tudi zahteva, da morajo podjetja izvoziti za 20 odstotkov več kot so lani...
»To je pogoj, katerega izpolnitev nam bi omogočila, da bi lahko tudi nemoteno uvažali tisto, kar potrebujemo. Zaradi dviga cen surovin je to nemogoče oziroma je mogoče samo v primeru, če bi prodajali s precejšnjo izgubo. Ob tem nas moti, da nam ne priznajo 1,7 milijarde dinarjev, ki jih zaslužimo v
devizah s prodajo naših izdelkov zdomcem...«
Pomanjkanje obratnih sredstev je vse bolj hudo.
»če ne bi imeli lastne prodajne mreže, sploh ne vem, kako bi šlo. Z njeno pomočjo prodamo 70 odstotkov proizvodnje privatnikom in tako pridemo takoj (to denarja.«
P. ČOLNAR
Dolenjski list
JELOVICA
V STABILIZACIJSKI
POLITIKI
Preteklo sredo je delovna organizacija industrije stavbnega pohištva Jelovica iz škofje Loke sklicala tiskovno konferenco z namenom, da seznani širšo javnost o 70-let-nih tradicijah lesne industrije v tem predelu Gorenjske, o njenem 20-letnem uspešnem razvoju in ne nazadnje o trenutni problematiki podjetja, ki se več ali manj (kakor vsa naša lesna industrija) spoprijema z resnimi težavami prodaje.
Novinarji številnih slovenskih in tudi hrvaških redakcij so si ob tej priložnosti ogledali nekatere najsodobneje opremljene proizvodne obrate, v katerih izdelajo kar četrtino stavbnega pohištva za Slovenijo, ali 12 odstotkov celotne jugoslovanske proizvodnje. Jelovica je v svoji stroki danes pravi velikan. Če se spomnimo, da je pred leti zelo uspešno opremila s svojimi okni in vrati olimpijsko naselje v Miinchnu, potem je to najzgovornejši dokaz, da ji tak vzdevek tudi pri tiče. Sicer pa Jelovica izvaža svoje izdelke tudi v Švico, Avstrijo, Madžarsko, Sovjetsko zvezo in v nekatere druge države.
S prehodom organiziranja Jelovice na temeljne organizacije združenega dela, se je celotni dohodek v podjetju povzpel lani kar na 491,329.511 milijonov dinarjev. Podjetje zaposluje zdaj blizu 1100 ljudi, ki so tako visoko razvili postopek proizvodnje, da lahko vsaki dve minuti izdelajo kompletno garnituro okna, z vgrajenim okovjem, ki jim ga proizvaja tovarna Kovinoplastika iz Loža.
Praznovanje Jelovice ne bi imelo pomembnega okvirja, če ne bi o tem izvedeli še drugi občani. Zato so bili v Jelovico povabljeni številni novinarji iz Slovenije in tudi drugih republik, ki so se našemu vabilu radi odzvali. Na ta način, ko so v svojih člankih predstavili Jelovico, je bil dosežen prav gotovo precejšen propagandni učinek. Sicer pa je uredništvo izbralo nekaj člankov, katerih vsebina se preveč ne pokriva, z željo, da tudi tisti delavci Jelovice, ki jih niso mogli prebrati zvedo za njihovo vsebino. Dodamo pa naj še, da je bil izredno dober članek objavljen v Glasu, ker pa ima večina delavcev ta časopis naročen, njegove vsebine tokrat ne objavljamo.

Na tiskovni konferenci so novinarje seznanili, da so s L julijem znižali cene kar za 12 odstotkov, kar je vsekakor redek pojav v vsej naši lesni industriji. To je vsekakor rezultat pravilne ekonomske politike podjetja, saj se kot predvidevajo, fina_nčna realizacija ne bo zmanjšala kljub
Primorske novice
JELOVICA:
1100-čbtnski kolektiv lesne industrije JELOVICA iz Škofič Loke slavi letos dvojni jubilej: 70-lctnico ustanovitve prvega industrijskega lesnega obrata v Škofji Loki in 20-lctnico razvoja kombinata JELOVICA. Kolektiv je poznan po vsej domovini in v inozemstvu po stavbnem pohištvu in v zadnjem, času tudi po montažnih objektih. Življenje in delo v Jelovici sc odvija danes v 3 TOZD in skupnih službah. Ko-
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
znatno povečanim dajatvam. V bistvu gre torej za to, da povečana proizvodnja znižuje cene in dviga dohodek.
Primer Jelovica pri uresničevanju stabilizacije našega gospodarstva je v tem pogledu vsekakor spodbuden.
DJ. PLANJAVEC
dvojni jubilej
lektiv nenehno skrbi za modernizacijo prpizvodnje, za kvaliteto izdelkov, za širjenje lastne trgovske mreže, predvsem pa za krepitev samoupravnih odnosov in prav na slednjem področju bodo po besedah glavnega direktorja Tineta Koklja, diplomiranega ekonomista in politologa, storili vse, da bodo pobude za nadaljnje delo prihajale poslej od nenosrednih proizvajalcev.
Novinarji, ki so sc zbrali na konferenci, so sc imeli priložnost seznaniti še z nastajajočim kmečkim turizmom na pobočju Starega vrha, kjer je že precej kmečkih penzionov in eden od teh jc pri ..Podmlačanu". Lastnik Matevž Debeljak jc pripravil pogostitev, kjer ni manjkalo značilne zaseke in drugih domačih specialitet.
M. V.
20-letnica...
(Nadaljevanje s 4. strani;
je ob tej priložnosti še posebej potrudil, pa tudi folklorna skupina je z venčkom narodnih poskrbela za dodatno prijetno vzdušje.
Za njimi pa so kmalu raztegnili svojo harmoniko Gorenjci iz Radovljice in ples, ki se je začel ob 15. uri je trajal pozno v noč. Veselja jc bito na pretek, prijatelji so se, vsaj nekateri srečali po več letih in pogovora ni manjkalo. Tudi poslovnim
ljudem se je tokrat pokazala priložnost, da se s predstavniki Jelovice lahko pogovore dosti bolj sproščeno kot drugače, ko je pogovor med njimi strogo posloven. Začetna zadržanost pri proslavljanju se je kmalu prevesila v sproščeno veselje, in verjetno ne bo nikogar, ki se tega dne ne bo z veseljem spominjal. No, ja nekaj glavobolov in »mačka« je že bito, pa kaj tisto. Praznik pa je bil in to pravi Jelovičin dan.	j. č.
Točilna miza
Akcijski program
A.	NAJBISTVENEJŠI
PROBLEMI DO
1.	Čeprav imamo izvoljene organe samoupravljanja in široko razvejano samoupravno strukturo DO, le-ta ni dovolj učinkovita tudi na tistih področjih, ki zadevajo vprašanja boljšega poslovanja, reda in discipline, oziroma ukrepov stabilizacije gospodarstva,
2.	Pomanjkanje in problem preskrbe z osnovnimi surovinami, lesom
—	uvoz prepovedan
—	problem preorientacije je zaradi višjih cen' na domačem tržišču.
širši problem preskrbe s to surovino je opredeljen in postavljen v dokumentacijah samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah »Jelovice« v mesecu juniju 1975.
3.	Akumulativnost DO je vse manjša, ker stroški in cene surovinam rastejo in ker so obveznosti in dajatve gospodarstvu vedno večje, saj smo dali več kot 2-mesečni 20 % popust in končno znižali cene svojih proizvodov za 12 %.
4.	Produktivnost je prenizka, tako v proizvodnji kot v režiji, nezadovoljiva pa je tudi disciplina.
5.	V teku imamo pomembne investicije, ki so finančno pokrite, vendar pa pogojene z neštetimi administrativnimi in ekonomsko tehničnimi ovirami.
6.	Izvoz blaga in storitev je premajhen, prodaja stagnira. Cene na svetovnem trgu so obupno nizke, največkrat ne krijejo niti direktnih stroškov,
—	izvoz je slabo organiziran, ob tem pa v »Jelovici« nimamo dovolj ustreznega kadra (strokovno znanje tujih jezikov, zunanja trgovinska registracija, vključno kadri s področja zunanjetrgovinskih financ).
7.	Uvoz je previsok, v zadnjem času na administrativen način postavljen v odvisnost od izvoza, kar je težak problem »Jelovice«.
8.	Velik problem predstavljajo različni načini evidentiranja poslovnih dogodkov (od ročne obdelave do obdelave na elektronskem področju).
9.	Položaj banke in naših poslovnih partnerjev vpliva in povzroča težak položaj glede tekoče likvidnosti.
10.	Smo v situaciji, ko se vsi zavedamo svojih pravic, premalo pa svojih dolžnosti
—	kot delavci na delovnem mestu
—	kot samoupravljale! v svojih organih
—	kot družbeno-politični delavci
B.	AKCIJE IN UKREPI
ZA RAZREŠITEV
TEH PROBLEMOV
I.	Kompleksnejša
akcija DO
1.	Z družbeno-političnimi organizacijami in samoupravnimi organi ter vodstvom podjetja v OZD zagotoviti enotnost akcij za doseganje postavljenih ciljev v stabilizacijskem programu.
Rok: takoj in neprestano
Zadolžen: DPO, samoupravni organi in vodstvo podjetja
2.	Vse sestanke, ki niso nujno vezani na delovni proces (seje samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, delegacije SIS, ipd.), v bodoče opraviti izven rednega delovnega časa s tem, da se udeležencem sestanka prizna nadomestilo dveh rednih ur dela.
Sestanke časovno omejiti na 2 uri, zagotoviti kvalitetno in pravočasno pripravo gradiva.
Rok: začeti takoj Zadolženi: sklicatelji sestankov
3.	Poostritev delovne discipline in odgovornosti.
Rok: takoj
Zadolžen: vodstveni in vodilni delavci, inštruktorji, obratovodje, izmenovodje
4.	Opraviti pregled vseh doslej sprejetih sklepov v zadnjem letu in ugotoviti, kateri sklepi niso realizirani, z obrazložitvijo in predlogi sklepov.
Rok: 25. 8. .1975 Zadolženi: vsi, ki so sklep sprejemali in tisti, ki so odgovorni za izvrševanje sklepov
5.	Dograjevanje in izpopolnjevanje samoupravne in poslovne organiziranosti TOZD je prioritetna naloga v skladu z že sprejetimi stališči,
formiranje več TOZD ob istočasni boljši funkcionalni organiziranosti DO.
Rok: do konca leta Zadolženi: vodstvo podjetja, DPO. samoupravni organi; operativno vsi direktorji in predsedniki samoupravnih in družbeno-političnih organizacij
6.	Vsakršno neizvrševanjc in neaktivno vključevanje sprejetega akcijskega programa se smatra kot težjo kršitev delovnih dolžnosti, istočasno pa to pomeni spodkopavanje naporov delovne organizacije in širše družbene skupnosti za rešitev aktualnih gospodarskih, samoupravnih in političnih problemov z vsemi posledicami.
Konkreten postopek in sankcije se sprejema naknadno
II.	Področje proizvodnje
1.	Uvesti nove časovne normative v proizvodnjo
cilj: povečati produktivnost za približno 9 % rok: mesec avgust 1975 zadolženi:	priprava dela,
tehnologi, obratovodje in direktorji TOZD-2 in TOZD-4
2.	Pregledati porabo produkcijskih materialov in storitev
cilj: znižanje direktnih in indirektnih stroškov poslovanja najmanj za 2,5 % od stroškov določenih s planom za leto 1975
poseben poudarek dati:
a)	porabi žaganega lesa, ostalih materialov, energije itd.
Rok: avgust — december 1975
b)	uvajati domače materiale in z njimi nadomeščati uvoz
Rok: začeti takoj
c)	ukiniti prodajo odpadnega lesa, ki je sposoben za ponovno proizvodnjo ob upoštevanju nove tehnologije. Tak les se zloži v kupe.
Rok: takoj
d)	v pregled zajeti tudi stroške investicijskega vzdrževanja
odgovorni: vsi nosilci stroškovnih mest, še posebej pa: Ad.: a)
direktorji TOZD vodja priprave dela oz. vodje gradbišč vodja nabave obratovodje
vodja tehnične kontrole vodja materialnega knjigovodstva služba analiz Ad.: b)
razvojni sektor in proizvodnja (Ribnikar, Križaj, Marti-novič, Kalan)
Ad.: c) obratovodje Ad.: d)
vodja investicijskega oddelka
3.	Mesečno izdelati obračun stroškov po delovnih mestih (OBOL) in stroškovnih mestih. OBOL so dolžni mesečno obravnavati in sprejemati ukrepe nosilci stroškovnih mest in poslovni odbor DO. Rok: takoj, mesečno
	
Zadolženi:	vodja material-
nega knjigovodstva — Trampuš in vodja službe plana in analiz — Ambrožič
4.	Analizirati, na katerih delovnih mestih nastaja največ izmečka zaradi nekvalitetnih proizvodov in sprejeti ter izvesti ustrezne ukrepe.
Rok: tekoče
Zadolženi: vodja kontrole, direktor TOZD-2 in TOZD4
III.	Področje prodaje
1. Forsirano delati na izvozu
—	usposobiti izvozno službo,
usposobiti kompleksno izvozno funkcijo podjetja, izvozna služba, izobraževanje kadrov, zunanjetrgovinska registracija, ipd.
—	pospešiti izvoz preko izvoznikov — Lesnina, Slovenijales in drugih
—	v primeru, da se pri izvozu ustvari zavestna izguba zaradi širših interesov »Jelovice« na področju izvoza, se le-ta krije na nivoju DO
Ugotoviti je potrebno najnižje možne izvozne cene in jih prilagoditi, primerjati s
cenami na tujem trgu ter tem prikrojiti politiko določanja izvoznih cen. Izgubljen dohodek pri izvoženih proizvodih se pokriva na nivoju DO.
cilj: povečanje izvoza, doseči planirani izvoz rok:	takoj pristopiti k
realizaciji
zadolženi: glavni direktor, direktorja TOZD in direktorji sektorjev
2.	Iskanje novih solidnih kupcev
cilj: povečati prodajo nad planiranim obsegom Rok: do konca leta 1975 Zadolženi: Penko, Vendramin, Bernik, Kalan, Rozman
3.	Preverjanje vseh novih kupcev in uvajanje strožjih plačilnih pogojev (zavarovanje plačila, plačilni roki, solidnost kupca).
Izdelati kriterij za pojem »nesolidni kupec« in vse kupce razvrstiti po metodi ABC in v skladu s temi ugotovitvami in poslovno politiko prepovedati prodajo takim kupcem.
Rok: takoj
Zadolženi:	Petrič, Penko,
Kalan
4.	Zagotoviti plačljivost naših terjatev v skladu s predpisi in poslovno politiko
cilj: povečanje prodaje in odprava desortiranosti ob velikih zalogah Rok: takoj
Zadolženi:	Penko, Vendra-
min, Bernik, vodje poslovalnic, Kalan, Rozman
IV.	Področje nabave
1. Izdelati nov plan nabave —■ glede na rebalans Poseben poudarek dati:
—	zamenjavi uvoženih z domačimi materiali
—	dogovarjanje z dobavitelji o znižanju cen, dobavnih pogojih, itd.
—	ugotovitev optimalnih zalog posameznih materialov za nemoten potek proizvodnje in ugotavljati politike optimalne zaloge
Rok: takoj
Zadolženi: Bergant, Marti-novič, Kalan, Ribnikar. Ambrožič
V.	Finančno področje
1.	Terjatve nad 45 oz. 30 dni
Cilj: zmanjšanje teh terjatev na minimum Rok: takoj, oz. do konca leta 1975
Zadolženi:	oddelek salda-
kontov s prodajnimi službami (TOZD-3 in TOZD-4) dajati mesečno poročilo o izvrševanju
2.	Ostale terjatve do 30 oz. do 45 dni
Cilj: če do zapadlosti niso poravnane, vnovčevanje ob zapadlosti z uporabo dogovorjenih plačilnih inštrumentov:
—	akceptni nalog
—	ček
—	menica z avalom posl. banke
—	dokumentarni nepreklicni akreditiv
Rok: takoj
Zadolžen:	Penko, Vendra-
min, Bernik in vsi vodje poslovalnic, vodja odd. salda-kontov za ažurnost vnovčeva-nja
3.	Na nivoju OZD zbilanci-rati terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev
Rok: postopoma do konca leta 1975
Zadolžen: tov. Petrič, odd. saldakontov
4.	Vprašanje avansiranja dobaviteljev
Cilj: dovolitev le izjemoma, zato je potrebno izdelati seznam, ki daje naslednje odgovore:
—	koga
—	do katere višine
—	za koliko časa Rok: takoj
Zadolžen: nabavna služba
5.	Spremljanje gibanja zalog (material, drobni inventar, polizdelki, gotovi izdelki, trgovskega blaga)
Cilj: takoj, mesečno Zadolžen: nabavni oddelek — Bergant, materialno knji-govdstvo — Trampuš, oddelek analiz — Ambrožič
VI.	Investicijska dejavnost
1.	Izdelati pregled vseh investicijskih del, ki so v teku, s predprogramom realizacije
Cilj: v najkrajšem možnem času zaključiti vsa že začeta investicijska dela Rok: takoj
Zadolžen: investicijski oddelek — Malovrh
2.	Izdelati predlog rebalansa investicij
Cilj:	skrčiti investicijski
program in ga vskladiti z rebalansom plana, sprejetim v mesecu juliju Rok: takoj
Zadolžen: oddelek za investicije, Malovrh, skupaj z vodstvom TOZD-ov
3.	Vse sprejete investicije po rebalansu je treba po postavljenem roku (zaključiti) aktivirati.
Rok: v skladu s predprogramom investicij Zadolženi: tov. Kokelj, Petrič, Malovrh, Ribnikar
4.	Predložitev poročila
Na področju EOF je treba izdelati poročilo, kaj je bilo storjenega na podlagi sprejetih sklepov pred letom dni in predložiti program na-daljnih akcij za prenos obdelave vseh ostalih bistvenih področij na elektronsko obdelavo.
Rok:	do konca avgusta
1975
Zadolženi: tov. Petrič, Krmelj, Guzelj, Ziherl, Vendramin
ZAKLJUČEK
Ta akcijski program je treba še konkretizirati na nivoju TOZD-ov in sektorjev in ga takoj pričeti dosledno izvajati na vseh nivojih.
Akcijski program so sprejeli ob sodelovanju občinske koordinacijske komisije:
—	vods.tva podjetja
— DPO in samoupravni organi v času od 15. do 18. julija 1975 in so tudi prvi odgovorni za njegovo realiza-ciio
Rok: tekoče glavni direktor,
Tine Kokelj, dipl. oec. sekretar partije,
Anton Kužnik predsednik DS,
Anka Kos predsednik PO,
Vinko Šinko
predsednik konf. sindikata,
F. Straža predsednik ZMS,
Vinko Mesec predsednik aktiva ZB,
Peter Krajnik
novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - novosti iz
Poročilo o notranjih poslovnih odnosih in izvajanju programa SOZD pa je podal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Pavel Tolar
Prva tematska konferenca
Uresničevanje notranjih samoupravnih odnosov in poslovni odnosi med članicami SOZD ter ocena izvajanja programa sta bili osrednji točki prve tematske konference Gozdarstva in lesne industrijo Gorenjske. Udeležili so sc je vodilni delavci ter predstavniki političnih organizacij in delegatov iz vseh delovnih organizacij.
Že samo uvodno poročilo sekretarja sveta Zveze komunistov Naceta Šenka je pokazalo, da v okviru sestavljene organizacije vse le ne poteka tako, kot bi moralo. Skoraj pri vseh delovnih organizacijah ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela ni potekalo povsem z zahtevami ustave in bo zato potrebno ta ustavna načela uresničiti najkasneje do konca leta. Prav tako bo potrebno kar najhitreje preprečiti ozko podjetniško gledanje, ki je sedaj prisotno, čeprav je jasno, da le združevanje družbenih sredstev lahko/ prinese najboljše rezultate. Tudi kadrovska politika bo morala biti do SOZD drugačna; posebno pozornost bo potrebno posvetiti informiranju delavcev, kar pomeni, da bi vsaj do konca leta kazalo začeti izdajati skupno glasilo in še bi lahko naštevali. Sklepov pod to točko dnevnega reda je bilo precej in bo potrebno o njih v podjetjih še temeljito razpravljati.
Poročilo o notranjih poslovnih odnosih in izvajanju programa SOZD pa je podal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Pavel Tolar. Posebej je poudaril, kakšen pomen bo imelo sedanje srednjeročno načrtovanje, ki ga bo potrebno do oktobra še dodelati, saj je padlo prav v za lesno industrijo zelo težko obdobje! Zato bodo morale biti vse naložbe, vse odločitve
— najsi bodo to glede »nosilcev« proizvodnje — ali glede drugega, skrbno preštudirane. Rezultati takšne skrbne analize pa seveda ne bodo vidni takoj, ne bodo prišli čez noč, ampak postopoma.
Seveda pa bo potrebno razrešiti tudi druga vprašanja, kot so izravnava surovinske bilance, kjer mora vsa podjetja voditi le ena želja, čim več lesa predelati na Gorenjskem. Tudi nabava materiala je sedaj preveč razdrobljena, prepuščena samim podjetjem, kar pomeni prav gotovo večji strošek, pa tudi prodajo kot eno najpomembnejših stvari sodelovanja bo treba združiti kar najhitreje. V okviru SOZD sta dve gozdni gospodarstvi. to pa pomeni, d n bi se lahko več služb združilo, sprejelo enotne organizacijske in delovne prijeme in s tem zmanjšalo poslovne stroške. Tudi skupno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, v kooperaciji seveda, je lahko dosti boljše.
Posebej je zanimiv tudi tisti del razprave, ki govori o sedanjih tržnih razmerah in pa o finančni situaciji podjetij. Ker so težave s prodajo več ali manj znane in tudi iz nje izhajajoče posledice, lesna podjetja in gozdarstvo sili v resnejše delo predvsem zaostren gospodarski položaj, še zlasti zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Teh vsem skupaj (zaradi kopičenja zalog) že primanjkuje za okrog 120 milijonov dinarjev, obveznosti dobaviteljev Pa so se povečale na preko 80 milijonov dinarjev. Seveda pa bo to težavo povečala še nedavna omejitev uvoza lesa in reprodukcijskega materiala. Prav tako je ugotovljeno, da bo večina naložb mogoča le z združevanjem denarja članic SOZD in bo verjetno že kaj kmalu potrebno ustanoviti interno banko.
Tudi razprava je bila živahna. Dotaknila se je graditve tovarne ivernih plošč na Gorenjskem, kjer se je dalo razbrati, da bo odločitev o gradnji potrebno temeljito premisliti, saj je še cela vrsta neznank, med reditvami preskrbe z ivericami pa je tudi dolgoročno poslovno povezovanje s kakim drugim proizvajalcem ivernih plošč pri nas. Posebej je bilo govora ponovno o pomanjkanju lesa v Jelovici, o sodelovanju s kmeti, lastniki gozdov, ki razpolagajo z več kot 50 % gorenjskih gozdov, o nadaljnjem razvoju tehnologije, ki je edina rešitev iz težkega položaja in podobno.
Seveda pa bo vse to imelo pomen in odmevnost le v primeru, če bodo v temeljnih organizacijah sklepom tematske konference posvetili dovolj pozornosti in jih tudi poizkušali kar se da v celoti uresničiti. To je namreč edina pot, ki bo sestavljeni organizaciji potrdila njen pomen.
J. Čadež
Več skupne prodaje
V obdobju recesije, ki vlada na tržišču lesa in lesnih izdelkov, ko je ponudba večja od povpraševanja, je nedvomno potrebno veliko pozornosti posvetiti organizirani prodali. Prav to je ena od osrednjih nalog SOZD, saj sc je prav na primeru Jelovica pokazalo, kako potrebna je lastna trgovska mreža. Jelovica je namreč v primerjavi z drugimi prodala precej več prav zahvaljujoč svoji trgovski mreži oziroma 13 poslovalnicam po vsej Jugoslaviji. Zato bo v okviru SOZD nujno potrebno poenotiti prodajo in kolikor je mogoče sktinno širiti trgovsko mrežo. Ker pa je to izredno drago, je na-
slednja naloga tesnejše povezovanje s trgovskimi podjetji, ki že imajo široko razvejano trgovsko mrežo, kot je na primer Slovenijales.
Brez dvoma je sedanjih 13 Jelovičinih poslovalnic, tri bodo odprli še v kratkem, pa LIP-ova trgovina na Rečici in Alplesova v Nišu in Železnikih, solidna osnova za začetek izpolnjevanja prve zahteve. Koristi bi bile brez dvoma obojestranske, saj bi bila ponudba celovitejša, s tem pa bi se zagotovo ustvarjal tudi večji promet. Sama trgovina bi imela večji dohodek, povečal bi v tudi v podjetjih, to pa bi lahko bil začeten denar za nadaljnje širjenje mreže poslovalnic.
Dogovorov o skupni prodaji je bilo že več, vendar še niso končani. Vse članice SOZD so ugotovile potrebo po skupnem prodajanju, vendar je težava predvsem zaradi pokrivanja proizvodnega programa (vrata) pri dveh članicah. Predvsem pa je problem prodaje prek svojih trgovin najbolj prisoten pri stavbnem pohištvu, saj ostale članice SOZD, ki izdelujejo kosovno pohištvo, že sedaj prodajajo preko trgovskih organizacij (Slovenijales. Lesnina, Eksportdrvo, itd.). Na zadnjem skupnem sestanku komercialistov pa so tudi ugotovili, da bi več kazalo storiti tudi za vključevanje v projektivo Gradisa in bi tako članice Gorenjske lesne industrije in gozdarstva lahko prodajale veliko svojih izdelkov prav Gradisu, kot enemu od članic SOZD.
Poleg težkega položaja s prodajo pa je bistven problem v zadniem času tudi nelikvidnost, ki je najbolj prisotna pri Acro Celuloza Medvode, pri ostalih pa samo za spoznanje manj. Seveda pa je izredno pereč tudi izvoz, saj je zaradi zniževanja cen surovin in tudi izdelkov na tujih tržiščih konkurenčnost jugoslovanskega pohištva močno padla. J. Čadež
Prepoved uvoza surovin
povzročila
Nove
težave
Nedavna prepoved uvoza lesa in reprodukcijskega materiala je precej prizadela tudi članice Gorenjskega SOZD. Res je, da je na Gorenjskem precej lesa, vendar zaradi neustrezne kakovosti mora na primer Jelovica vsako leto še dodatno uvoziti okrog 13 tisoč m’ lesa. Ker pa je sedaj uvoz prepovedan, je nastopila težava, kako zagotoviti delo in proizvodnjo delavcem v tej tovarni. Rešitve se v okviru SOZD že iščejo in se je z vsemi članicami dogovorilo, naj prodajo Jelovici v tem težkem trenutku kar največ lesa. Ta težava Jelovice bo namreč že letos v precejšnji meri odstranjena, saj bo v Škofji Loki postavljena nova tehnologija (stala bo več kot staro milijardo), njena prednost pa bo predvsem v tem, da bo lahko Jelovica uporabljala tudi les slabše kakovosti in standardnih dimenzij.
V težavah pa ni samo Jelovica. Predvideva se tudi problem zaradi novih vlaganj v Aero Celuloza Medvode, kjer bodo potrebovali veliko dodatnih količin lesa, ki pa jih vseh ne bodo mogli dobiti na območju Gorenjske. Zato se predstavniki SOZD intenzivno ukvarjajo s celotno surovinsko bilanco, da bi se tudi Celulozi nudili lahko kar največ lesa.
S prepovedjo uvoza pa je prišlo v težaven položaj še več temeljnih organizacij. Predvsem tiste, ki so sedaj morale uvažati nekatere prepotrebne surovine in pa razno okovje, lake in podobno. Tuji kupci namreč zahtevajo od izdelovalca kakovost, ki pa je dostikrat ni moč doseči z vsemi domačimi surovinami in okovjem. Tak primer je primer LIP TOZD Bohinjska Bistrica, kjer so že več let uvažali lepilo za izdelovanje opažnih plošč, ker naše sploh ne odgovarja. Prepoved uvoza pa bo verjetno imela težke posledice, saj ima ta temeljna organizacija lepila na zalogi le še za slab mesec. Kaj bo potem, se v tem trenutku ne ve.
Kako se bo vse skupaj rešilo? SOZD sc bo po svojih močeh potrudil, da bi se večina težav rešila, saj je prav tako reševanje in pa dogovarjanje, sodelovanje in podobno, lahko res pravi korak k čvrstejši sestavljeni organizaciji, ki je med drugim bila ustanovljena tudi s tem namenom.
J. Čadež.
8 JEIDVICA
SOZD ima poslovno ime
13. junija je bil zaključen razpisni rok za poslovno ime SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske, kakor tudi za izdelavo zaščitnega znaka. Kolegijski poslovodni organ je pregledal 21 poslanih predlogov za novo ime firme in 16 poslanih predlogov za zaščitni znak in odločil, da sprejme naslednja dva predloga.
Za ime ni -bilo poslano nobeno ime, ki bi ustrezalo pogojem razpisa v celoti. Kolegijski poslovodni organ je osvojil ime: »Gorenjska lesna gospodarstva« Bled, ali kratko »GLG« Bled.
Med predlogi za znak pa je komisija izbrala tistega -pod šifro »Design 75«. Avtor znaka je Dobran Ribič iz Bleda.
Danes že objavljamo nagrajeni in sprejeti znak, ki predstavlja stilizirani črki G in L, ki simbolizira lesno gospodarstvo in bodo kmalu podane tudi vse njegove uporabne variante v zvezi z imenom.
J. C.
Počitniški obisk
Letni dopust večina težko pričakuje. Le tako lahko mnogi uresničijo svojo željo, da kaj postore doma okrog hiše, gredo na morje, odidejo v hribe, potujejo. Seveda pa je glavni namen dopusta, da si delavoi vsaj malo odpočijejo od dela, da se sp ros te in bolje pripravljeni začno novo delovno obdobje. Med tistimi, ki svoj dopust vsaj delno prežive na morju, je vsako leto več tudi Jelovičinih delavcev. Počitniški dom v Puli je namreč za marsikoga priložnost, da z družino preživi nekaj lepih ur ob vročem soncu in morju. Tokrat kratek zapis prav o teh, ki so svoj dopust preživeli v Puli.
Počitniški dom v Puli je Jelovica zgradila iz dela skladišča svoje poslovalnice. Je v neposredni bližini morja in je njegova lega zato še toliko bolj ugodna. Seveda pa si dopusta skoraj ne bi mogli predstavljati, če doma čez vse poletje ne bi vodila in urejala
Milka šifrer, drugače kuharica na obratu Gorenja vas. Ona je namreč tista, ki že štiri leta zapored takoj na začetku poletja odide v Pulo, pripravi vse potrebno za prijetno počutje gostov i-n tudi za njihovo prehrano. Dela je
veliko, kot sama pravi, največkrat kar za 16 ur. Gostov je bilo v prvi izmeni 98, v drugi več kot 100 in ustreči vsem prav gotovo ni lahko. Res, da ima pet pomočnic, vendar vse le ostane njej, vsaj da vse organizira in pripravi. Pravi, da so delavci z vsem kar zadovoljni, le tisti
(Nadaljevanje na 10. strani)
Milka šifrer
V počitniški dom preurejeno skladišče
Srečanje
Udeležil sem se pomembne proslave, ki je bila odlično pripravljena. Kljub deževnemu vremenu je slehernemu bilo slavje v veliko zadovoljstvo. Pravo vzdušje pa je zavladalo šele v večernih urah.
Srečal sem se s starimi, že upokojenimi sodelavci. Prostor, na katerem je bila ta pomembna prireditev, je bil izredno dobro pripravljen, tudi za razvedrilo je bilo res izredno dobro urejeno. Ansambel iz Radovljice je vsem udeležencem ustvarjal pravo razpoloženje. Ni pa vse tisto, da človek pokaže zadovoljstvo le ob dobri kapljici in znamenitem ansamblu, _ temveč je treba imeti svojo zavest za nadaljnje delo. Proslava je zanimiva prav zato, ker smo v obdobju velike obletnice, katero praznuje cela naša domovina. Zato se prav ob tako znamenitem jubileju pokažejo zasluge vseh tistih, ki so več kot dvajset let \klju-
bovali raznim naporom in težavam na svojem delovnem mestu. Praznovanje, ki je za nami mi bo za vselej ostalo v spominu in \bi mi radost
bila še večja, da bi se te vrste srečanja prirejala vsako leto.
Pr. R.
Gorenja vas
ugotoviti če kateri sklepi niso uresničeni, zakaj ne in sprejeti ustrezne sklepe.
— kaznovano bo vsako nc-izvrševanje in neaktivno vključevanje sprejetega akcijskega programa.
—	uvedeni bodo novi časovni normativi v proizvodnji, da bi se tako povečala produktivnost za 9 odstotkov.
—	znižati direktne in indirektne stroške poslovanja za 2,5 odstotka.
—	večje varčevanje z lesom, večja poraba domačih materialov, ukiniti bo potrebno prodajo odpadnega lesa.
pregledati stroške investicijskega vzdrževanja.
—	določeni so vsi odgovorni ljudje za uresničevanje posameznih točk programa.
—	natanko proučiti kje in zakaj prihaja do izmečka in ustrezno ukrepati.
—	več pozornosti bo potrebno v prihodnje posvetiti izvozu.
—	iskati nove kupce doma in preverjati njihovo plačilno sposobnost.
—	proučiti možnosti zamenjave tujih surovin z domačimi.
—	stalno spremljati gibanje zalog.
—	pregledati izvajanje vseh začetih investicijskih del.
To je na kratko nekaj zahtev akcijskega programa. Seveda pa čeprav so v njem časovno postavljeni cilji, ne velja ta program samo do takrat. Postati mora stalen način dela, kakor tudi odgovornost za njegovo izvedbo ne more biti samo na nekaterih ljudeh, ampak je ta odgovornost na vseh delavcih Jelovice.
j. a.
Kakšen bo prispevek Jelovice k stabilizaciji gospodarstva
V jugoslovanskem gospodarstvu je vse več negativnih tokov, ki jih bo potrebno na vsak način rešiti. Ekonom-so politiko je zato potrebno zaostriti, potrebno je sprejeti ukrepe, ki bodo nastali položaj premostili. O tem vprašanju sta se precej angažirali ZKJ in SZDL, ki sta sprejeli vrsto ukrepov in jih dali v obdelavo družbenopolitičnim organizacijam v občinah in podjetjih, kot najnižjim celicam odločanja. Povsod so se vrstili sestanki, tako so bili tudi v Jelovici, in katerih končni rezultat je priloženi
stabilizacijski program ukrepov:
AKCIJSKI PROGRAM
(skrajšana verzija)
—	vse sestanke je potrebno skrajšati na 2 uri, zato pa je nujno zagotoviti dobro gradivo. Tisti sestanki, ki niso vezani na vprašanja dela in poslovanja podjetja pa bodo odslej v popoldanskih urah.
—■ povečati bo potrebno delovno disciplino in odgovornost.
—	pregledati uresničevanje sklepov preteklih dveh let in
pa se je izkazalo, da je le dvoposteljna. Ker pa imam s sabo otroke, smo seveda mo. rali namestiti pomožna ležišča. Letos sem prvič v Jelo-vičinem domu, saj sem ponavadi kampiral. Prvi vtisi so ugodni, kakšni bodo končni, je seveda težko reči, že sedaj pa lahko pohvalim odlično hrano in pa tudi cena je izredno majhna.«
Tilen Kumar je že četrtič zapored v Puli. Prišel je z družino.
»Zena dela v Iskri na Labo-rah, vendar smo se raje odločili za dom Jelovice, ker je veliko bolj poceni, kot pri Iskri. Za sebe, ženo in dva otroka bom plačal 98 starih tisočakov, to pa je manj kot kjerkoli drugje — celo doma. Sicer pa moram dopust uživati z vsemi .štirimi', saj bom na dopustu le en teden, potem pa bo treba nazaj v tovarno. Ostali dopust pa bom porabil kasneje.«
Silva Logar — TOZD montažnih objektov:
»Ze tretjič sem tukaj. Predvsem smo zadovljni s hrano, to je s kuhanjem naše kuharice. Stanujemo pri zasebniku, vendar že vsa leta in se z »gazdarico« kar dobro razumemo. Na morju bomo le en teden, potem pa nazaj domov. Ostale dni, kar jih bo še ostalo od kolektivnega dopusta, bomo preživeli kar doma, morebiti bomo šli le za kakšen dan kam drugam. Smo pa sedaj drugi dan raje kar v senci (ob pijači seveda), saj nas je že prvi dan opeklo, pa je zato bolje malo poča. kati. Moram pa dodati, da je tu v Jelovici glede dopustov dobro urejeno, saj je drugje precej slabše. Mož dela pri Creini, ki je turistično podjetje, pa si takega dopusta, kot je tu sploh ne more zamisliti.«
Franc Mrak — obrat montažnih hiš.
Bil je najbolj skop z odgovori na vprašanja, kar pa ni čudno, saj je ob obali s prijatelji metal karte in takoj je zaradi mojega prihoda in vprašanj izgubil »dva šnop-sa«. To pa niti ni tako »malo«, saj je partija bila po 60 par. Kar v telegrafskem stilu je odgovarjal, da je zadovoljen, da je hrana dobra, da se rad kopa. Sam pa lahko dodam, da predvsem rad igra karte, saj se niti ni preveč zmenil za vroče sonce in vabljivo vodo. Prijatelj mu je pravkar dal »kontro« in kdo bi takrat še mislil na kopanje.
Slavka Košir — TOZD-2 — obrat montažnih hiš:
»že tretjič smo tukaj, to pa pomeni, da smo bili vedno
Počitniški obisk
Peter rad pomaga
(Nadaljevanje z 9. strani)
nekoliko manj, ki ne bivajo v počitniškem domu, ampak pri privatnikih. Seveda pa bi vse ne bilo lepo in v redu, če ne bi bilo tu Steva (vodje poslovalnice Pula), ki zna po-
no in so bile prvi dan precejšnje težave pri namestitvi. Premalo so bili ljudje obveščeni o tem, kje bodo letovali in potem, ko so prišli s svojo družino, so nastopile težave. V dveh primerih smo

Franc Mrak in družba
Prvi, ki sem ga srečal med gosti je bil Peter Krajnik, ki je že ponavadi dober sogovornik, zato pogovora z njim ni bilo potrebno posebej pripravljati:
»Več let že prihajam sem in moram reči, da zato, ker sem zadovoljen. Tudi letos je lepo, le nekateri, ki niso nastanjeni v domu, so manj zadovoljni, ker je pri zasebnikih vse premalo organizira-
možni poti, to je po zraku. Avionska zveza iz Ljubljane v Pulo je odlična, povratna vozovnica stane le 172 dinarja, vožnja pa dvakrat po 20 minut. Kaj hočeš lepšega.«
Miro Toporič, TOZD stavbno pohištvo je tudi prišel s svojo družino.
»Precej težav sem imel z nastanitvijo. V Škofji Loki so mi rekli, da imam na razpolago štiripostcljno sobo, tu
Silva Logar in Tilen Kumar
Od ranega jutra do poznega večera kuhajo, servirajo, pospravljajo. Zato je prosta ura namenjena počitku.
zadovoljni. Tako je tudi letos. Kaj naj vam še povem. Hrana, voda in vse je dobro, zvečer pa le včasih gremo kam ven, tako da kaj posebnega niti povedati ne morem. Tu smo z otroki, drugi teden dopusta bomo preživeli doma.«
Večina je torej zadovoljna z dopustom. Vsi se tudi strinjajo, da se potem človek po-
vsem drugače počuti, ko se zopet vrne domov. Morda pa bo to njihovo spoznanje in pa tudi naša reportaža vzpodbudila še preostale delavce Jelovice, ki nikdar ne gredo na morje, da se bodo naslednje leto zanj le odločili. Ce bo vsaj nekaj takih, potem bo naš namen dosežen.
J. Čadež
Miro Toporič z ženo
skrbeti še za tako zapleten primer. Predvsem letos je njegova pomoč bila še kako pomembna, saj se je že pred začetkom poletja dogovoril s svojim prijateljem, puljskim zdravnikom, da pride takoj k morebitnemu bolniku. To pa je precej vredno, saj so bile prejšnja leta velike težave.
morali celo posredovati, da se je vse ugladilo.
Sam tega dopusta ne jemljem preveč resno, to se pravi, da bi se stalno kopal in sončil. Včasih me pot rada zanese k barbi, ki ima svoj čoln in seveda se z njim kam peljem. Na morje sem prišel z otrokoma in to po najkrajši
Ob praznovanju 20-letni-ce je Jelovica odprla vrata obratov vsem, ki so si želeli pogledati stroje in delo v obratih. Ob tej priliki so se delavci v vseh obratih potrudili in temeljito očistili vso nesnago, ki se je več let valjala po kotih in ki se je drugače nihče nikdar ni lotil. Zato je bil pogled na obrate tiste dni še kako lep in vsakdo je prijatelju ali poslovnemu partnerju s ponosom kazal prostore.
Sedaj delo zopet teče nemoteno naprej. V času, ko po vsem svetu govore o čistem okolju bi tudi delavci v obratih lahko prispevali svoj delež. To Pa niti ne bo tako težko, saj je vse lepo in čisto. Samo odpadek naj ne gre več v kot, ampak v koš.
Če bo tovarna tako pospravljena tudi ob letu in več, bo kolektiv prav gotovo bogatejši še za eno stopnico. Pa nenazadnje je taka tovarna tudi vsem bolj všeč. Mar ne? j. č.
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja: odbor za obveščanje organizacije zdruienega dela:	Jenko
Franc, Jenko Franc, Ogorevc Berta, Tušek Janez, Bondi Tjaša, Oblak Smiljana, Dolenc Stanka, Rupar Jote — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj, v 1100 izvodih