KRAJEVNA SKUPNOST AJDOVŠČINA
Staro naselje in križišče vseh poti
Ajdovščina z znamenitim in starim Figrovcem je že od nekdaj križišče vseh prometnih poti, ki se stekajo v Ljubljano. Včasih so se tu križale glavne proge mestnega potniškega prometa in še danes je tako. Skoraj ga ni »zelenca«, ki ne bi zapeljal skozi glavno križišče Ljubljane. Kot zani-mivost morda samo še to, od kod ime Ajdovščina. Omembe tega imena so ohranjene od 17. stoletja naprej, gre pa za ljudsko poimenovanje kraja s preostanki bivališč in grobov pred-slovenskih prebivalcev, poganov ozi-roma ajdov.
Čimprej urediti Kolizej
»Funkcijo predsednika krajevne konference SŽDL sem prevzel šele pred dvema mesecema, tako da z nek-danjim predsednikom tovarišem Jo-vanom in z ostalim predsedstvom sku-šamo okrepiti vlogo krajevne skupno-sti,« je uvodoma povedal Edo Rasber-ger. »Želimo si, da bi čim več krajanov sodelovalo v neposrednem samou-pravljanju na Ajdovščini. Tudi poveza-
va med socialistično zvezo in svetom krajevne skupnosti je trajna in s tem tudi dajemo vsestransko podporo ak-cijam krajevne skupnosti.«
K sodelovanju v krajevni samoupra-vi želijo privabiti čim več ljudi in upa-jo, da jim bo to uspelo preko terenskih odborov socialistične zveze. Na Ajdov-ščini bi radi, da bi krajani prihajali na sestanke ne le takrat, kadar je na dnev-nem redu žgoča in aktualna problema-tika.
»V zadnjem času je največ zanima-nja vzbudila razstava o prenovi Koli-zeja, saj smo imeli ob tem dogodku polno dvorano. Ob predlagani uredi-tvi Kolizeja bo treba najprej rešiti finančno plat in seveda tudi tehnič-no. Ob tem se seveda postavljajo vprašanja, kakšna vlaganja bodo po-trebna za utrjevanje temeljev, za izboljšanje okolja, saj vemo, da sta objekt in okolica zanemarjena. Koli-zej je izredno velik objekt, saj je bil zgrajen za večja, skupinska dogaja-nja, danes pa so v njem stanovanja, v katerih živi okrog 300 ljudi. Nekatera stanovanja so urejena, druga spet za-nemarjena, brez potrebnih sanitarij. Za Kolizej se zanima tudi hotel Lev.«
Odziv krajanov je velik torej le ta-krat, ko so na dnevnem redu vprašanja stanarin, usmerjenega izobraževanja, se pravi, ko neka problematika nepo-sredno prizadene krajane. Pri razpravi o ureditvi Kolizeja so aktivno sodelo-vali tudi sami stanovalci tega objekta, ki so se ustrašili, da jih bodo izselili.
»Na tak način je možno okrepiti za-nimanje krajanoy za aktivno delovanje v okolju, kjer živijo,« pravi predsednik krajevne konference SZDL v KS Aj-dovščina Edo Rasberger. »Toda zave-dati se moramo, da se število prebival-cev v naši krajevni skupnosti zmanjšu-je. Precej stanovanj so namensko spre-menili v pisarne, mnoga stanovanja se ne obnavljajo, mnogi pa se odseljujejo zaradi vse večje prometne gneče, hru-pa in onesnaženega zraka. Tako je na Ajdovščini precej starih krajanov ozi-roma upokojencev, po številu mladih pa smo verjetno na zadnjem mestu ne le v občini Center, temveč kar v celi Ljubljani. Hkrati pa smo tudi na prvem mestu po številu delavcev, ki prihajajb na delo na to območje in teh delavcev je okrog 70 tisoč.«
Opozorili so nas še na en zanimiv problem: