GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM f JOŽE KURALT % V veleslalomu trinajsti LETNIK 18 ŠTEVILKA 4 1 3. APRIL 1979 Svetovni pokal 1978/79 zaključen Zlato v veleslalomu Zlato v slalomu ELf\N Križaj: bron v veleslalomu Osmi na svetu BOJAN KRIŽAJ BORIS STREL V veleslalomu enajsti INGEMAR STENMARK Čeprav skupno 5. mesto, je moralni zmagovalec svetovnega pokala 1978/79 Ob zaključku smučarske sezone 1978/79 V daljnem Furanu, na japonskem otoku Hokkaido je bila posrednja letošnja postaja svetovne smučarske karavane. Ženske in moški so se zadnjič pognali skozi slalomska in veleslalomska vratiča, paralelni slalom pa je bil izveden le za ženske. Za Elan še nikoli ni bila sezona tako uspešna kot to pot, saj so se svetovnemu zmagovalcu Ingemarju Stenmarku v veleslalomu in slalomu letos priključili še naši tekmovalci Križaj, Strel, Kuralt, Zeman, dekleti Jermanova, Zavadlavova in Dornigova s svojimi uspehi in točkami za svetovni pokal. Majhna četa svetovne elite iz treh držav je dosegla krepko bero točk, ki bi je bila vesela vsaka država in tudi tovarna. Značilnost letošnjih tekmovanj je bil prodor moške jugoslovanske vrste v svetovni vrh v tekmovanjih veleslaloma in slaloma. Odlični plasman Bojana — 3. mesto v veleslalomu za svetovni pokal — za Stenmarkom in Luscherjem, je uvrstitev, ki je nismo znali še pred tremi leti kot Jugoslovani niti sanjati in je večji dosežek, kot smo ga letos pričakovali. V celoti je bil letošnji njegov nastop tako uspešen, da je z njim dokazal ne samo svoje odlično tehnično znanje, temveč tudi psihično dozorelost in je s tem v nas odpravil strah lanskega leta, ko smo se zanj bali in ni uspel pokazati vseh svojih tehničnih vrlin svetovnega formata. Razveselila sta nas tudi nastopa Borisa Strela in Jožeta Kuralta, saj sta letos posegla kar v svetovni vrh rezultatov in se tudi z neugodnimi startnimi številkami uspela nekajkrat plasirati med prvih deset. Tako je Boris končno v Furanu, poleg Bojana potrdil svoje točke v prvi tekmovalni skupini, Jože pa si je krepko izboljšal izhodiščni položaj zanjo. Za te rezultate smo bili še pred kratkim pripravljeni oblečeni skočiti v vodo. Takšen razplet rezultatov tekem za svetovni pokal je za Elan zelo ugoden. Sele sedaj bo imela Jugoslavija in Elan pravo mednarodno potrditev, ko so tudi domači tekmovalci prodrli v svetovno elito. Teh rezultatov naše sedanje smučarske generacije ne bi dosegli, če ne bi bil motor in srce vsega trener reprezentance Tone Vogrinec, ki ima za to največje zasluge. Vsak zainteresirani mora vedeti, da brez njega današnje reprezentance kot svetovnega moštva ne bi bilo, čeprav so mu seveda pri končnem uspehu asistirale mnoge organizacije in posamezniki. Veliki moralni zmagovalec svetovnega pokala je Ingemar Stenmark, daleč najboljši smučar na vsem svetu. Kako znan in koliko je njegovih pristašev tudi na Japonskem, je neverjetno. Poznajo ga in ga cenijo tudi ljudje, ki s športom ali s smučanjem nimajo neposredne zveze. Pred to sezono je bil in je tudi v resnici ostal zmagovalec svetovnega pokala v mislih večine ljudi, ki se za to zanimajo, enako pa mu skoraj brez izjeme to mesto dajejo vsi tekmovalci v svetovnem vrhu. Ne poznam tekmovalca, ki bi se smatral enakega z njim. Ingemar je svoje peto mesto prenesel kot modri, močni smučarski kralj in kot je že na začetku sezone povedal: Vesel je bil svojih zmag v slalomu in veleslalomu, kar je bil njegov cilj, skupna zmaga pa je predmet prepreračunljivih dogovarjanj, ki lahko — ni pa nujno — bolj ali manj odraža dejansko veljavo smučarjev. Kakšna je bila letošnja ureditev, najbolje ilustrira podatek, da je bil Ingemar kot rečeno 5. v skupni uvrstitvi ob 13 posameznih zmagah, da pa ima prvi po zmagah za njim le dve posamezni, zmagovalec svetovnega pokala pa le eno. Po splošnem nagodovanju na oceno tega sistema, bo le-ta zagotovo ponovno spremenjen. Tudi v klasičnih disciplinah, ki so jih tekmovalci z našimi smučni dosegali, imamo nekaj zelo vidnih uvrstitev. Na žalost tudi še ne moremo govoriti o dobrih jugoslovanskih moštvenih nastopih. Tekaška tekmovanja v ZDA, odlični rezultati v italijanskih vrstah in dosežki na maratonih, so naše ime tud? na tem področju proslavili. Najvišje lahko ocenimo Vasa tek, kjer je Šved Olle Hassis zmagal na naših smučah, zmagovalca pa cenijo na Švedskem kot narodnega junaka. Pri tem moramo poleg ostalih uvrstitev tujih tekmovalcev najvišje oceniti skoraj neverjetno 33. mesto in odličen čas Maksa Jelenca na tem tekmovanju. Čeprav vajeni že boljših uvrstitev, moramo pohvaliti tudi prizadevno delo naših skakalcev, ki jim še ni uspelo priboriti slovesa izenačenega dobrega moštva. Na nas vseh v prihodnjem obdobju je naloga, da po svojih močeh k temu prispevamo, saj imamo vedno v zaledju vrsto mladih talentov, ki bi utrdili prodor ob dobrem delu v svetovni vrh. Ob tem se spomnimo kar letošnje Planice. Grobo omenjeni nekateri rezultati naj ne zakrijejo vrste dosežkov v skupnem mozaiku Elanovega prodora. Vsakemu, ki nam je zaupal in tekmoval kjerkoli na naših smučeh, se zahvaljujemo, saj je tekmoval tudi za nas. Enaka hvala tudi vsem tistim, ki so skupaj s tekmovalci pripomogli k dobrim rezultatom tekmovalcev, začenši s konstrukcijskimi rešitvami do neposrednih spremljevalcev tekmoval-cev-serviserjev. Zadoščenje za nas vse je, da so se trudili in tudi živeli za dober naš skupen uspeh na tem področju. Dolfe Vojsk KONČNE UVRSTITVE V SVETOVNEM PCKAUJ 1978/79 Uvrstitev 1978/79 MOŠKI t Uvrstitev 1977/78 Skupno tfi. kupna uvretit Brisanje tč. *L.. . Smuk Slalom Kombinacija 1. Peter Lflscher (SUI) 16. 186 (10i) 57 64 65 2. Leonhard 8tock (AUT) 21. 163 ( 34) 57 17 50 39 3. Phil Mahre (USA) 2. 155 ( 49) - 72 27 56 4. Piero Gros (ITA) 9. 152 ( 52) - 57 58 37 5. Ingemar Stenmark (SUE) 1. 150 (260) - 75 75 - 6. Andreas Menzel (Lie) 3. 148 (37) - 34 59 55 7. Anton Steiner (AUT) 40. 10? ( 6 ) 10 36 33 28 8. Bojan Križaj (JUG) 20. 106 (60) - 40 66 - 9. Gustav Thflnl (ITA) 26. 92 (14) - 54 26 12 10. Steve Mahre (USA) 24. 86 - 47 25 14 11. Leonardo David (ITA) - 85 (14) - 60 25 _ 12. Hana Enn (AUT) 38. 81 (7 ) - 18 63 _ 13. Jacques Lflthjr (SUI) - 79 (25) - 27 52 _ 14. Chr. Neureuther (BRD) 34. 74 (23) - 74 _ _ 15. Peter Mflller (8UI) 36. 72 (46) 69 - 2 1 16. Peter Wirnaberger (AUT) 17. 72 (21) 70 2 - _ 17. Paul Promaelt (Lie) 33. 68 (27) - 68 _ _ 18. Bohumir Zeman (TCH) - 68 (* ) - 25 25 18 19. Petar Pogengelov (Bul) 13. 67 (48) - 62 5 _ 20. Toni Bflrgler (SUI) - 67 (13) 67 - - - 21. Torsten Jskobason (SUE) “ 62 34 28 - POSAMIČNE UVRSTITVE - MOŠKI: SMUK: 1. Miiller Peter (SUI) 109 2. VVirnsberger Peter (AUT) 89 3. BurglerToni (SUI) 80 SLALOM: j Stenmark Ingemar (SVVE) 119 2. Mahre Philipp (USA) 107 3. Neureuther Kristian (BRD) 97 12. Križaj Bojan (YUG) 49 24. Zeman Bohumir (TCH) 25 27. Kuralt Jože (YUG) 16 33.-35. Strel Boris (YUG) 8 39. —40. Magušar Mišo (YUG) 6 VELESLALOM: 1. Stenmark Ingemar (SVVE) 125 2. Luscher Peter (SUI) 104 3. Križaj Bojan (YUG) 96 11. Strel Boris (YUG) 54 13. Kuralt Jože (YUG) 35 15,— 16. Zeman Bohumir (TCH) 29 KOMBINACIJA: 1. LUscher Peter (SUI) 65 2. Mahre Philipp (USA) 56 3. VVenzel Andreas (LIE) 55 7. Zeman Bohumir (TCH) 18 POSAMIČNE UVRSTITVE - ZENSKE: SMUK: 1. Annemarie Moser-Proll (AUT) 125 2. Bernardette Zurbringen (SUI) 90 3. Marie-Theres Nadig (SUI) 89 SLALOM: 1. Regina Sackl (AUT) 105 2. Annemarie Moser-Proll (AUT) 87 3. LeaSolkner (AUT) 84 36.-37. Anja Zavadlav (YUG) 7 42.-43. Metka Jerman (YUG) 3 44.-45. Bojana Dornig (YUG) 2 VELESLALOM: 1. KinshoferChrista (BRD) 125 2. VVenzel Hannv (LIE) 112 3. Epple Irene (BRD) 105 KOMBINACIJA: 1. Annemarie Moser-Proll (AUT) 70 2. VVenzel Hanny (LIE) 55 3. Cindy Nelson (USA) 46 S sejma »ISPO « Svetovno znani, največji sejem zimskošportnih artiklov ISPO Miinchen je letos praznoval jubilejno 10. obletnico obstoja. Predhodnik tega sejma je bil že sejem zimskošportne opreme v Wiesbadnu, ki se pa prostorsko ni mogel več Siriti. Kako je ta sejem v MUnchnu pomemben, nam pričajo naslednji podatki: ' 1. Površina se je povečala od 40.000 k v. metrov na 82.500 kvadratnih metrov; 2. Razstavljalcev je bilo v letošnjem letu 1127 (iz 29 držav) od 800 v letu 1970; 3. Obiskovalcev pa je bilo letos kar 24.000, od tega skoraj 50 % inozemcev od 11.000 v letu 1970 in le 10 % tujcev. ELAN se je predstavil s smučmi tudi letos že desetič na reprezentativnem paviljonu našega oblikovalca Janeza Ravnika, vendar prvič kot multinacionalno podjetje. Razstavljali smo namreč pole^" smuči iz Begunj tudi smuči iz ELAN BRNCA in tekaške smuči iz ELAN SKANDINAVIJA - HAPARANDA. Udeležba ELANA na tem sejmu je izredno pomembna, obiskali so nas vsi naši predstavniki posameznih držav iz Severne Amerike, Japonske, Evrope in Vzhoda. Pregledali smo vsa odprta vprašanja v zvezi s programom in naročili, tako da bodo lahko posredovali vse potrebne informacije o naših smučah in programih na nacionalnih športnih sejmih trgovcev. Mnogo je bilo na sejmu tudi avstrijskih trgovcev, ki so se zanimali za naše smuči. Kako pomembno je biti vodilen v tekmovalnem športu, kaj pomenijo tekmovalni uspehi tako Stenmarka, Križaja in ostalih na ELAN smučeh, da potrošniki zahtevajo smuči, ki zmagujejo in to nam konkretno potrjuje zaprto avstrijsko tržišče, saj je bilo na jvečje zanimanje za RC 04 in 05 ter tekaške. Z večjimi naročili s tega sejma se ne moremo pohvaliti. Prva okvirna naročila za smuči smo prejemali že od septembra 1978 in le nekaj manjših kupcev je bilo, ki nam jih do ISPA še niso posredovali. Tako smo na sejmu razpravljali samo o dodatnih in korekciji podanih naročil. V razgovorih so nas kupci opozarjali predvsem na kvaliteto in pravočasnost odprem. Kvaliteta smuči in dober prodajni servis zagotavljata prodajni uspeh. Zato je treba tudi v letošnjem letu posvetiti mnogo pozornosti kvaliteti naših smuči. Pri nekateri konkurenci smo sicer lahko opazili popuščanje kvalitete, toda to nas ne sme zapeljati, da bi jim sledili, temveč se moramo še bolj potruditi, da bo kvaliteta argument, ki nam bo zagotavljal uspeh v konkurenčnem boju na svetovnem tržišču. Konkurenca se vedno bolj zaostruje, saj proizvajalci iščejo svojo eksistenco v razširjeni reprodukciji in povečujejo z investiranjem kapacitet proizvodnje. Tako naj bi bilo teoretično v letu 1979 izdelano samo v evropskih tovarnah smuči 5,730.000 parov smuči, medtem ko so zaloge iz leta 1978 790.000 parov, kar ni prav nič razveseljivo. Kako je zaloga 1978 in proizvodnja 1979 razporejena po proizvajalcih, lahko razberemo iz naslednje tabele objavljene v Sports Letter, Canada: Proizvajalec Zaloga Proizvodnja 1979 Atomic 150.000 850.000 Blizzard 30.000 450.000 Fischer 180.000 1,000.000 Kneissl 100.000 500.000 Fritzmeier 15.000 100.000 Rossignol 80.000 1,000.000 Dvnastar 25.000 200.000 Dvnamic 20.000 150.000 Erbacher 30.000 200.000 Volki 30.000 230.000 Morlok 5.000 40.000 Sohler 5.000 70.000 K 2 10.000 300.000 Hexcel 15.000 60.000 Hart 15.000 60.000 Roy 10.000 150.000 Spalding 40.000 250.000 Head 20.000 150.000 Olin 10.000 70.000 Skupaj: 790.000 5,730.000 Plan 80 1,000.000 Plan 80 900.000 Plan 80 800.000 Plan 79 250.000 Plan 79 220.000 Plan 79 več kot lOO.(KK) Na osnovi zapažanj na ISPO in ostalih analih SAZ-ISPO časopis zadnji dan sejma ugotavlja, da bo porast v prodaji alpskih smuči v prihodnji sezoni le 5 %, medtem ko je pri tekaških smučeh tržišče še nenasičeno in se pričakuje povečana prodaja za 15 %. V letih 1980 do 1981 pa se pričakuje kljub močni konkurenci tudi rahlo povečanje cen zaradi podražitve nafte. Kako planirajo posamezni proizvajalci proizvodnjo, nam je posredoval SAZ številka 3/79 takole: Rossignol 1978 ca. 1,8 mil.; 1979 2 mil.; 1980: 3 mil. ( (od tega 12 V tekaške; 10 tovarn) Proizvajalec Plan Fischer 78/79 800.000 (K astle 300.000) Plan 80 1,000.000 Atomic 78/79 600.000 10% tekaških ‘ ....... Elan 78/79 500.000 Kneissl 78/79 500.000 20% tekaških Volkel 78/79 210.000 Erbacher 78/79 200.000 Fritzmeier 78/79 80.000 Prodaja: 1. ZDA 1,4 do 1,6 milijona 2. Zah. Nemčija 800.000 do 900.000 parov 3. Za ostale ni podatkov Da je ELAN pomemben v proizvodnji smuči, nam potrjuje zgornja tabela, saj smo po predvideni proizvodnji četrti na svetu. Iz vsega tega sledi, da bomo morali v bodoče še bolj trdo delati, skrbeti za kakovost in razvoj, da bomo še naprej lahko kljubovali možni konkurenci in si zagotovili obstoj ter obdržali primerno mesto na svetovnem trgu. To ni pomembno samo za ELAN, ampak za celotno našo državo, in smo odgovorni, da dostojno zastopamo naše barve, kar ni enostavna naloga. Prvomajski tabor v Bohinju GORENJSKO DELAVSKO SLAVJE Delovni ljudje Gorenjske bomo letos slavili praznik dela l.maj v Bohinjski Bistrici na skupnem srečanju PRVOMAJSKI TABOR'. Ta naj večja slavnostna manifestacija v zadnjih letih na Gorenjskem, ki jo pripravljajo sindikalne organizacije vseh gorenjskih občin, bo združena z osrednjo slovensko proslavo 40-letnice konstituantne seje CK KPJ in 60-letnice ustanovnega kongresa KPJ, ko bo v Boh. Bistrici tudi svečana seja CK ZKJ pod vodstvom tov. TITA. Ob tej priložnosti bodo odprli MUZEJ TOMAŽA GODCA v hiši, kjer je bila 1939. leta konstituantna seja CK KPJ in izročili namenu veličasten objekt DOM JOŽA AŽMANA. Pripravljalni odbor MS ZSS za Gorenjsko za organizacijo PRVOMAJSKEGA TABORA v Bohinju bo s svojimi odbori za posamezne naloge v zvezi s pripravami in izvedbo te osrednje 1. majske prireditve poskrbel, da se bodo udeleženci in gostje počutili čim bolj prijetno. Izdelan je že celotni program prometa, preskrbe, kulturnih nastopov, zabave in drugih spremljajočih dejavnosti za brezhiben potek in organizacijo srečanja. O vsem tem so že seznanjene sindikalne in druge družbenopolitične organizacije v gorenjskih občinah. Podrobnosti, ki bodo zanimale širšo slovensko javnost, pa bodo objavila tudi vsa osrednja slovenska in gorenjska sredstva javnega obveščanja v drugi polovici aprila. Glede na to, da pričakujejo na PRVOMAJSKEM TABO-RU nad 10 tisoč udeležencev, bodo na praznični dan sindikalne organizacije organizirale prevoze v Boh. Bistrico s posebnimi vlaki in avtobusi, s čimer naj bi se razbremenil cestni promet z osebnimi vozili. Jubilejne slovesnosti se bodo pričeie že ob 9. uri dopoldne s svečano otvoritvojo muzeja Tomaža Godca, sledila pa bo svečana seja CK ZKJ in otvoritev Doma Joža Ažmana, katerih se bodo udeležili najvišji jugoslovanski družbenopolitični voditelji. Udeleženci PRVOMAJSKEGA TABORA bodo lahko posredno spremljali potek teh slovesnosti na prireditvenem prostoru pri gostišču DANICA ob Savi Bohinjki,kjer bodo razmeščeni televizijski sprejemniki. Organizatorji so poskrbeli tudi za zadostno število stojnic za okrepčilo, prodajo značk in razglednic. Pozivamo vse člane našega delovnega kolektiva, da se v čim večjem številu udeleže tega velikega srečanja, ki bo potekalo v znamenju najpomembnejših jubilejev ZKJ, naše revolucije in narodno osvobodilne borbe. PRVOMAJSKI TABOR bo potrditev naše vzajemnosti, tovarištva ter radosti ob mednarodnem prazniku dela. Praznične prireditve in srečanje PRVOMAJSKI TABOR bodo ob vsakem vremenu! čestitamo za 27. april, in 1. maj, Olle Hassis zmagovalec »VASA LOPPET« »VASA 1979« — USPEŠNO Kozinc na »VASA« teku Kdor se.je kdaj udeležil najdaljšega smučarskega teka in hkrati najmnožičnejše smučarske prireditve na svetu — znanega »VASA« teka na Švedskem, bo gotovo še dolgo pomnil to enkratno doživetje. To še posebej velja za desetčlansko zastopstvo iz Slovenije, ki smo se za to preizkušnjo odločili letos. Poleg mene so sodelovali še: • — Janez Zezlina — Maks Jelenc — Jaka Reš — Gašper Kordež — Zoran in Martin Kopač — Miro Dolinšek — Roman Seljak — Brane Kozinc. Skrbne priprave, ki jih je vodil Janez Zezlina, uslužbenec na Letališču Brnik, so se začele že junija. Zato ni nič nenavadnega, da s prevozom in nastanitvijo nismo imeli nobenih problemov. Vreme je bilo na dan odhoda sončno, zato je bilo razpoloženje v avionu vedro, saj še nihče ni resno premišljal o 85,5 km, s katerimi se bo »spoprijel« čez dva dni. Ko smo se peljali iz Stockholma do More, kjer je cilj teka, sem presenečeno opazoval pokrajino. Nič takega ni- sem videl, kar bi kazalo na sloviti švedski standard. Med brezovimi in borovimi gozdovi smo le poredko ugledali skupino majhnih lesenih hišic. Vse je kazalo, da tu živijo skromni Vasaloppet ljudje, ki ne hlastajo po materialnem bogastvu. V to smo se kasneje, v toku petdnevnega bivanja med njimi, lahko še večkrat prepričali. Čeprav smo v Moro prispeli ponoči, smo še vedno vneto opazovali zamračeno pokrajino, saj smo bili presenečeni nad številnimi osvetljenimi programi za tek, ki so »oživele« v tem času. V soboto, zadnji dan pred startom, je nastopila po zelo hladnem vremenu, nenadna odjuga, zato nas je vse po malem skrbelo, kako bomo »borbah« naslednji dan. V tolažbo so nam bili le nepremočljivi čevlji iz tjulnjeve kože, izdelek tovarne čevljev ALPINA — Žiri. , Toda, ko smo se zjutraj ob 3. uri odpravljali na start, smo presenečeni ugledali zvezde na nebu, sneg pa je bil zmrznjen. Čeprav smo bili na startu že ob 4. uri, to je skoraj štiri ure pred začetkom, je bila tu že prava gneča; vsakdo si je želel priboriti kar najboljše startno mesto. Pred vstopom v ograjeno startno poljano so vsakemu tekmovalcu žigosali tudi karton na startni številki — tako poti nazaj ni bilo več. Ko smo zavzeli prostor na startu, je najhujša živčna napetost popustila in začeli smo mazati smuči. Zelo zanimiva je bila tudi »obvezna oddaja« pred startom v skupnem improvizira- nem stranišču za 50 ljudi. Polne kartonske škatle so organizatorji pravočasno menjavali, na smrad pa smo se kmalu aklimatizirali. Nekateri smo se v težko preizkušnjo podali kar dvakrat, ne zaradi zanimivosti, ampak zaradi treme. Z mazanjem nismo imeli večjih problemov, skrbelo nas je le, če bo maža vzdržala do konca tekme. Točno ob 7.45 so starterji dvignili startne »rampe« in kljub temu, da smo stali Jugoslovani na startu skupaj, smo se takoj porazgubili v množici. Pogled na 12.000 tekačev bi bil verjetno zanimivejši, če bi stal nekje ob progi. Padec bi bil v taki gneči zelo tvegan. Palice sem trdno držal v rokah in pazil na opremo. V prvem vzponu smo drug drugemu hodili po smučeh, »sabljali« s palicami in prav vesel sem bil, da sem z nepoškodovano opremo prišel do prvih spustov. Do petega kilometra se je proga dvigala in zaradi gneče se ni dalo prehitevati. Ko pa se je začela proga spuščati, smo prehitevali lahko na stranskih, slabše pripravljenih »špurah«. Vsi smo bili presenečeni nad slabo vožnjo Skandinavcev v spustih. Večkrat so po nepotrebnem padali in tako ustvarjali zapore za druge tekmovalce. Takoj v začetku sem izkoristil take množične padce in se prebil bolj naprej. Na prvi okrepčevalnici se nisem ustavljal in ker je bila proga poledenela, sem hitro presmučal polovico proge. Toda, ko sem pomislil, da je pred mano še več kot 40 km, roke pa sem že pošteno čutil, sem začel premišljevati, čemu se tekači podajamo na take preizkušnje. Tako zamišljen sem hitel proti Mori, tako da sem komaj opazil množice ljudi ob progi. Največ je bilo družinskih in klubskih Kondicija -pogoj množičnosti tovarišev domačih tekačev. Ti so pomagali svojim tekmovalcem z okrepčili, mazali pa so jim tudi smuči, ker se je sneg že začel topiti. Bliže cilju sem bil, več je bilo okrepčevalnic, zaradi utrujenosti pa sem se na vsaki kar pošteno odžejal z borovničevo juho. To se seveda dela med hojo, tako da je iz.guba časa kar najmanjša. Tudi mazal nisem, čeprav so me v vzponih že zlahka prehitevali tisti, ki so imeli premazane smuči. Posebno presenečen sem bil, ko so me kake 3 km pred ciljem pozdravili navijači s: »Heja, Boris.« To mi je dalo še več moči, tako da sem lahkotno drsel, zdaj že po razmočeni smučarski progi proti cilju. Ko sem zagledal spomenik kralju VASA, tam je bil cilj, sem se še močneje oprl na palice, da me ne bi še kdo prehitel v ciljni ravnini. Oddahnil sem si šele, ko je sodnik odtrgal karton s startne številke. Nedaleč od cilja me je že ča: kala vreča z vso opremo, ki smo jo oddali na startu. Organizacija je bila zares brezhibna. Ko se je naše zastopstvo spet zbralo, smo bili vsi zadovoljni, ker smo brez večjih problemov prišli do cilja. Posebno smo bili veseli uspeha Jelenca, ki je bil 33. Ko pa smo gledali sliko zmagovalca Ola Hassisa in v njegovih rokah naše ELANOVKE, je bilo veselje še večje. Naslednji dan smo po ogledu Stockholma odleteli domov, bogatejši za mnoga spoznanja in z željo, da se prihodnjo zimo vsi udeležimo Finlan-dijskega maratona. Boris Kozinc REZULTATI Z »VASA« TEKA C as: 1. Ola Hasis — Orsa(Svve) 4.05.58 2. Pauli Siitonen (Fin) 4.06.00 3. Per Knotten (Nor) 4.06.08 Jugoslovani: 33. Jelenc Maks 4.12.33 651. Reš Jaka 5.07.22 754. Seljak Roman 5.12.48 1258. Kozinc Boris 5.32.18 1829. Gašper Kordež 5.50.20 2683. Kozinc Brane 6.12.02 3085. Kopač Zoran 6.23.00 4214. Zezlina Janez 6.50.45 4471. Dolinšek Miro 6.56.05 7979. Kopač Martin 8.24.30 Kar direktno preiti na temo, mimo uvoda tudi meni ne bo uspelo. Začetek bom prislonil na vse tisto vsakdanje pisanje spremnih besedil, ki jih vsak dan formiramo in ki nas vedno mučijo. Spremno besedo znamo tako zaviti, da nam vsa-kakor ustreza njen učinek. Vsako najmanjšo bilko spremenimo vsaj v čoln, če je le za nas važna. Naj sociologi razmišljajo o vzroku takšnega obnašanja, popravimo pa ga lahko le mi sami. Kontaktiranje med nami postaja tako zamotano, da presega okvire naše družabnosti. V družbi specialistov smo postali tako samostojni, da se nam zdi zamalo, da bi kogarkoli kaj vprašali. Neumnost! Ko nekaj vemo, pa držimo le zase. Vendar nisem hotel pisati o tem. Sredstva, preko katerih dobivamo informacije, ki nas zasipajo vsak dan sproti, so raznolika. Navadnim ljudem je dosegljiv kvečjemu tisk — ta pa je s svojo večno navzočnostjo kajpak dvorezen. Za tisk je tudi najtežje napraviti reklamo, ker tiskana beseda ne vpije, razen v senzacionalnih primerih. Kateri pa so? Ali je med njimi tudi ugodno počutje človeka, nadgradnja zdravja - kondicija (pogoj). Ta tema pri nas ne more mimo ekonomije, politike, umorov na prve strani. Vedno preostane rešitev le v celofanu (spremna beseda), čeprav tema kriči po pomladi. Ameriški znanstveniki, ki se ukvarjajo z bodočnostjo, so leta 1970 ugotovili, da imajo splošno telesno pripravljenost množic pod vsako kritiko. Krivca so našli v motorizaciji. Občudujejo pa Evropejce (Skandinavce) in jim zavidajo stopnjo in pot telesne pripravljenosti. Tovornjak razvoja ima prikolico (ki vozi z večjim radijem), le-ta pa nas vedno znova povozi kljub 15-letni ojnici. Pred tremi leti smo v naši republiki odločili, da po poti portoroških sklepov pridemo v bližino telesne pripravljenosti Skandinavcev. Ločili smo s selekcijami tekmovalce od rekreativcev in s tem pogojili tako vrhunski šport kot tudi množičnost. Trenutni neuspehi na obeh področjih nas ne smejo odvrniti od začrtane smeri. Za boljše uresničevanje je potrebno spremeniti miselnost in če ne gre drugače, odstaviti tiste, ki je nočejo. Zlorabe se v naj večji meri pojavljajo prav pri t. i. množičnosti. Tu znamo množičnost čudovito prikazati, realiziranih načrtov pa je bore malo. Organiziramo ali sodelujemo pri eni — »iadi«, izberemo najboljšega športnika, kegljamo, kadar je potrebno rešiti ugled naše delovne orga- nizacije na sindikalnih igrah, in sploh se imamo za ne vem kakšne športnike, le priložnosti nismo imeli, da drugim dokažemo. Cemu tu dokazo- vanje? Imel sem priložnost vprašati finskega ministra za šport in dobro počutje, kaj meni o tekmovalni rekreaciji. Odgovora ni jemati dobesedno (tako tudi ni zapisan) glasi pa se približno takole: Tekmovanja re- kreativcev so zaželena, vendar le pod enim pogojem: udeleženci morajo opraviti test telesne pripravljenosti s petico. Komentar, mislim, ni potreben, zamislimo pa se, kako delamo pri nas (in ne samo pri nas): mesta v ekipah za »iade« imajo lordovsko težo, titule za najboljšega športnika so prikrojene za tiste s »hišo in trebuščkom«, ta cirkus znova začenjamo. Doklej bomo sami sebe zavajali? Vendar, kdor se stanja zaveda, ne čaka pobude od zunaj, temveč vadi. Kje so telesnovzgojni delavci, kje zdravniki, kje politiki? Kdo naj pravzaprav propagira splošno telesno pripravljenost? Baza dogajanja bo slej ali prej krajevna skupnost, le tako bomo vadbo približali krajanom. Nekatere večje delovne organizacije so se odločile za t. i. animatorje telesne kulture, ki pa pridejo organizaciji prav le za časa priprav na »iade« in so neperspektivni ter zgolj prehodnega značaja, dokler nam vežbanje ne pride pod kožo. Kako naprej? Slej ali prej se bo v Sloveniji začela splošna gonja proti »iadam«. Zakaj ne bi bila prav naša organizacija pobudnik gonje, saj smo na očeh Slovenije. Najbolj glasni pa bomo, če začnemo z drugačnim delom v našem športnem društvu, z resnično množičnostjo: začne pa se s testom oz. preizkušnjo telesne pripdravljenosti nas vseh, nadalje z vežbami za ohranitev telesne pripravljenosti in je brez proglasitve najboljšega športnika Elana, ker smo rekreativci! Janez Vrbanc Slovenski športniki v Trstu ob 20-letnici V dveh prejšnjih Številkah Naše smučine, smo obširneje pisali o 30-letnem delu slovenskega športa na Koroškem, prispevek Slovenske športne zveze v Clovcu. Ta prispevek je prav gotovo vzpodbudil naše zamejske Slovence v Trstu, da nam tudi oni predstavijo delo na športnem področju v 20 letih, v okviru Soven-skega športnega združenja »BOR«. Še nekaj, Elan že vrsto let sodeluje s slovenskimi športnimi organizacijami, tako na Koroškem kot v Italiji. To sodelovanje se odraža v obliki pomoči ob nakupu športnih potrebščin v Elanu — in prav je tako! Tržaški Slovenci so se za telesno kulturo zanimali že v prejšnjem stoletju. Začetek organiziranega športa se pri nas začenja leta 1882, z ustanovitvijo Sokola, po ljubljanskem zgledu. Takrat, ob prelomu stoletja je bilo kolesarstvo najbolj priljubljena športno-rekreacijska panoga. Kasneje so pričeli gojiti tudi veslanje, hazeno, nogomet in druge panoge. Številna slovenska športna in mladinska društva so se, po prihodu Italije, povezala v Udruženje slovanskih športnih društev v Italiji. Fašizem je že leta 1927 nasilno razpustil vsa ta društva, nji- hovo imovino pa zaplenil. Javno slovensko športno in prosvetno življenje je tedaj skoraj popolnoma zamrlo. Mladina se je v tem temačnem obdobju, kolikor je bilo sploh mogoče, podajala le na razne izlete in zavestno gojila slovensko besedo in pesem. Po osvoboditvi je zanimanje za telesno kulturo ponovno zaživelo. Ustanovljena so bila nova društva, ki so se včlanila v Zvezo društev za telesno vzgojo. Tem društvom in Zvezi sami ni bilo usojeno dolgo življenje. Zaradi tukajšnjih političnih razmer in zapletov mednarodnega značaja, se je za nekaj let vse pridobljene izkušnje in človeški potencial razgubil. Sledila so leta preverjanj in iskanja novih oblik organiziranega športnega delovanja. Navdušenje mladih ob prvih športnih igrah in prireditvah je bilo veliko. Obogateni z novimi prijemi in ob velikem odzivu mladih, je skupina telesno kulturnih delavcev in entuziastov ustanovila 21. junija 1959 športno združenje BOR. Svoj delokrog si je začrtal v mestnem središču in njegovi neposrednji okolici. Ime Bor, si je nadelo po drevesu, ki je najbolj značilno za primorske kraje in simbolizira trdoživost priklenjenost primorskega človeka na lastno zemljo. športniki Bora se niso hoteli zapirati le v svoj ozek slovenski ambient, ampak so se vključili v široko lokalno in vsedržavno športno življenje. Borovci so bili in so državni prvaki, reprezentanti, osvojili so celo vrsto raznih deželnih, pokrajinskih in lokalnih naslovov, predvsem v odbojki, košarki, namiznem tenisu in atletiki. Borovemu zgledu je v zamejstvu sledila tudi ostala slovenska mladina. V mnogih krajih predvsem na Tržaškem in Goriškem so nastajala nova društva. Skoraj vsa ta društva so danes vključena v Združenje športnih društev Italije, njih število se že približuje številu 30. * - H 2S lj#‘ t *fo f # 5 Odbojkarice »BORA« v II. It. ženski ligi 6 NAŠA SMUČINA Športno združenje BOR je tudi prva slovenska zamejska telesno kulturna organizacija, ki je za svoje delo prejelo priznanje iz matične domovine. Zveza za telesno kulturo Slovenije je 26. II. 1966 podelila BORU Bloudkovo plaketo za organizacijo telesno kulturnega življenja med slovensko mladino na Tržaškem. V utemeljitvi priznanja je bilo zapisano: BOR združuje že celo desetletje nad tristo zamejskih mladincev, organizira že nekaj let slovenske športne igre, ki imajo z leta v leto večji uspeh in vzbujajo vse večje zanimanje med slovenskim prebivalstvom na Tržaškem. Letom velikih uspehov in navdušenja so sledila tudi suha leta. Čas potrošniške družbe, vse večjega individualizma, zmanjšanega aktivizma in nepravilnega vrednotenja pomena telesne kulture, je zajelo, kot je bilo pričakovati, tudi društvo Bor. Zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, neprimernih vadbenih prostorov, in strokovnega kadra, se vzpenjajoča rast ni nadaljevala v taki meri, kot bi si želeli. Kljub tem težavam, ki niso opazne le pri Boru ampak tudi pri ostalih društvih, je danes vključenih v društvo, okrog 400 tekmovalcev in rekreativcev, ki pod vodstvom domačega trenerskega kadra, gojijo atletiko, košarko, namizni tenis in šah. V povezavi z slovenskimi osnovnimi in nižjimi šolami v mestu, planinskim društvom in pomorskim društvom Sirena, ki v svojih vrstah združujejo mladino iz mesta, je bila letos organizirana ŠPORTNA ŠOLA. Izdelan je bil enoten program vadbe, selekcioniran strokovni kader in mobilizirano veliko število staršev, ki pod strokovnim vodstvom ŠZ BOR dela z najmlajšimi. Iz brošure, ki jo je letos, za tekmovalno sezono 1978/79 izdalo ŠZ BOR povzemamo: Tekmovalna sezona 1978/79 je v zaključni fazL predvsem za ekipne športe. Če pogledamo tekmovalne uspehe in razpredelnice, lahko ugotovimo naslednje: Članska moška košarkaška ekipa se trenutno nahaja na tretjem mestu v pokrajinskem prvenstvu. Mladinska vrsta je v istem prvenstvu tekmovanje zaključila in osvojila solidno četrto mesto. Mlajše ekipe v košarki, so tekmovanje šele pričele. Članska odbojkarska ekipa nastopa v tretji italijanski ligi in trenutno vodi, in ima realne možnosti, da se uvrsti v drugo italijansko ligo. Zenska odbojkarska ekipa nastopa v drugi italijanski ligi in je trenutno na odličnem četrtem mestu. Posebno pri odbojki, zaradi izrednega zanimanja za to panogo med zamejsko mladino, dobrega vadi- teljskega kadra, bi lahko s prilivom zadostnih materialnih sredstev, začrtali še bolj ambiciozne plane za prihodnjo tekmovalno sezeno. Vzporedno z drugimi športnimi panogami je žela lepe uspehe tudi atletska sekcija. Ne glede na to, da so nekateri slovenski atleti branili barve, iz objektivnih razlogov, italijanskih klubov, je bilo potrebno tudi pri kraljici športov praktično zaorati ledino. Tako kot v drugih panogah je bila tudi tu največja potreba po kadrih. Z veliko prizadevnostjo pa so zastopniki ŠZ Bor postali znani v pokrajinskem, deželnem in tudi vsedržavnem merilu. Največje uspehe je pred leti žel deseterobo-jec Vojko Cesar. Bil je večkrat deželni prvak in eden med naj- % ' Italijanska državna reprezentantka Irena Tavčar boljšimi dosetimi v tej najbolj zahtevni atletski panogi v Italiji. Svoje bogato znanje pa sedaj prenaša kot uspešen trener na mlajše. Tako je vzgojil italijansko mladinsko prvakinjo v metu krogle - Ireno Tavčar ki je zadnji dve leti tudi stalna reprezentantka v tej konkurenci, toda v drugi dicsiplini — metu diska. Izmed posameznic bi še omenili Danjelo Tretjak, ki je deželna rekorderka v teku na 100 m z odličnim časom 12,00 in je s tem časom med najhitrejšimi mladinkami na Apeninskem polotoku. Če smo omenili samo dve imeni, pa ne smemo pozabiti na mlajši rod atletov in atletinj, ki si uspešno utira pot, če že ne v državnem merilu - v deželni konkurenci. Danes šteje atletska sekcija tržaškega ŠZ Bor več kot štirideset aktivnih atletov. Poleg skrbi za naraščaj je bila vsa leta dana pažnja tudi organizaciji števlinih mednarodnih mitingov v Trstu, na katerem se nastopili nekateri najboljši atleti iz Jugoslavije in še posebej iz SR Slovenije. Atletska sekcija je organizirala v mesecu marcu razna področna tekmovanja v krosu za vse nižje srednje šole na Tržaškem (sedem šol), to je za dijake in di- PRIIMEK IN IME SKUPNE SLUŽBE TOZD INŠTITUT TOZD VZDRŽEVANJE »PLANICA 79« jakinje zadnjih treh razredov osemletke. Na sklepnem tekmovanju so nastopili tudi nekateri mladi zastopniki iz obmejnih krajev matične domovine ter italijanskega mesta Modene. Izključeno je, da bi ŠZ BOR zmogel izvesti take načrte, potrebno bo sensibili-zirati delovne oganizacije v zamejstvu, predvsem pa v matični domovini. Za jubilejno leto praznovanj 20 letnice delovanja si je ŠZ BOR izdelal bogat program prireditev. Na teh prireditvah bo sodelovala mladina iz zamejstva Italije, Jugoslavije in tujine. Ta program se bo odvijal skozi vse leto. Poleg strogo Športnega obeležja soupada tudi z zamejskim političnim momentom, ko je vsa naša skupnost angažirana v borbi za priznanje globalne zaščite Slovencev v Italiji. Na žalost, moramo zamejski Slovenci še vedno dokazovati našo prisotnost, posebno v mestnih središčih Trst in Gorici. Tako razvejan program SZ BOR, prisotnost velikega števila mladine je izredno pomemben prispevek tej politični borbi, za uveljavitev pravic naše manjšine v Italiji. Naši na trnovskem maratonu Skakalci in trenerji iz Planice v Elanu Po muhastem vremenu in zato po večkratnem odpovedim so organizatorji V. Trnovskega maratona le uspeli organizirati to najmnožičnejšo smučarsko prireditev pri nas. Sodelovalo je čez 2000 tekačev. Snežne razmere tudi tokrat niso bile idealne, zato je bila proga krajša, kot je bilo predvideno. Ker je bilo 4. marca tudi občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, se je maratona udeležilo manj naših tekačev kot prejšnja leta. Dosegli pa so naslednja mesta in čase: Maraton 22 km: 14. BožoKordež 1.18,10 120. Silvester Pangerc 1.32,40 199. Jože Kelih 1.39,56 246. Jože Kunšič 1.43,41 Mali maraton 13 km: 3. Zupan Tine 45,06 21. Stane Anderle 57,10 163. Simon Markelj 1.13,35 275. Miha Finžgar 1.23,12 340. Franc Jančar 1.29,54 420. Slavko Stare 1.38,56 Tine Zupan nas je solidno zastopal tudi na prvem Elanovem množičnem teku v St. Jakobu v Avstriji, saj je zasedel 4. mesto. z optimizmom gledamo na bodočnost. Tudi z naše strani moramo poskrbeti, da ta generacija ne bo doživela usode mnogih drugih, ki so se izgubile v povprečju. Kakor vedno doslej, bomo tudi v prihodnje skušali skakalcem zagotoviti smuči, s katerimi se bodo lahko enakovredno kosali s svojimi konkurenti. Tudi v Planici, kakor tekom cele sezone, so tekmovalci na naših smučeh dosegali enake hitrosti, kot na smučah drugih proizvajalcev. Od tujih tekmovalcev, ki letos skačejo na naših smučeh, je na svetovnem prvenstvu v poletih nastopal le Thomas Prosser iz ZRN, ostali tekmovalci pa so večinoma še mladinci in tako še niso sposobni skakati na večjih skakalnicah, vsakem koraku izstopali s svojim ogromnim in elegantno napravljenim organizacijskim aparatom, ki si je dal največ opravka s samim seboj in s svojimi gosti ter dajal videz, da je prireditev namenjena predvsem njim. Kljub načelnim izjavam organizatorjev, da so nam pripravljeni pomagati pri nudenju našega tekmovalnega servisa tekmovalcem, je prišlo do konfliktne situacije z nekaterimi od njih, kjer sem dobil občutek, da pri nas ni prednosti za domače proizvajalce oziroma ljudi. Ce hi bili naši avtomobili prelepljeni z oznakami tujih smučarskih firm, potem ne bi imeli nobenih problemov. Zapisal Finžgar Primož Vodja tekaške sekcije Boris Kozinc Poleti v Planici in ELAN Svetovno prvenstvo v poletih sem spremljal po »službeni dolžnosti«, tako da ga lahko skušam oceniti le s stališča ELANA. Na tekmovalnem področju je bila naša prisotnost na nivoju zadnjih nekaj sezon, ko smo brez vrhunskega skakalca, ki bi bil sposoben plasmaja med prvih deset na največjih skakalnih tekmovanjih. Dokazuje pa se pravilnost odločitve, da skušamo z mladimi tekmovalci ponovno doseči del pozicij, ki smo jih nekoč imeli v skakalnem športu. Mlada generacija skakalcev, na čelu z Ulago, Bajcem in Tepežem ter mnogimi drugimi dokazuje, da lahko opravičeno oz. si še niso priborili mesta v najboljših ekipah. Poleg naših skakalcev v konkurenci so se izkazali z dolgimi poleti tudi vsi predskakal-ci, posebno Ivo Zupan, ki je dosegel nov državni rekord s 171 m. Posebno poglavje tega svetovnega prvenstva je bila organizacija, ki je bila pod nivojem prejšnjih prireditev, oz. podobnih prireditev drugje. Res, da vreme ni bilo naklonjeno organizatorjem, vendar to ne bi smel biti izgovor za vse napake organizacije, ki sicer mečejo slabo luč na športno uspelo prireditev. Morda bi bila ta napaka manj opazna, če prireditelji ne bi na Odborkarji »BORA« v II. IT. LIGI Športno združenje BOR iz Trsta slavi letos 20-letnico delovanja _____________ Kaj še za vskladitev z zakonom o združenem delu 4. Od 1.4. do 30. 4. 1979 Zbori delavcev Zbori delavcev bodo vodili javno razpravo: — Samoupravnem sporazumu o temeljih plana DO — Spremembah srednjeročnega plana za leto 1976 do 1980 z leti 1979/80 — Samoupravnem sporazumu o ugotavljanju dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka — Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega dohodka — Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka 5. Dne 15. 5. 1979 Delavski sveti TOZD in delovne organizacije Delavski sveti bodo sklepali o sprejemu: — Samoupravnega sporazuma o temeljih planov DO — Spremembah srednjeročnega plana za leto 1976 do 1980 z leti 1979/80 6. Dne 25. 5. 1979 Referendumi v vseh TOZD in v delovni skupnosti Na referendumih bo na dnevnem redu: — Samoupravni sporazum o ugotavljanju dohodka in skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka — Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega dohodka — Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka. Predvidevamo, da bomo Se pripravili v v letu 1979: — Izpopolnitev sistema delitve OD in nadaljnja uskladitev z zakonom o združenem delu, izdelava ustreznih samoupravnih splošnih aktov za to in njihov sprejem. — Pravilnike o izumih in tehničnih izboljšavah v TOZD. — Pravilnike o drsečem delovnem času v TOZD institut in DSSS Referendum: DA ^ V TOZD-u Vzdrževanje so izvolili samoupravne organe w n0kaj Časa je, odkar smo ustanovili novo TOZD - i Ji i VAN',K iz. .bivš® Delovne skupnosti sprendjajočih služb, ker smo ugotovili, da ima za to vse potrebne pogoje. ....1 'l6 delavcev 16. 3. 1979 po vseh predhodnih postop- kih izvolilo tudi svoje samoupravne organe, in sicer: DS - DO 1. Gašperin Florjan 2. Potočnik Cvetan DS - TOZD 1. Ferkolj Ivan ml. 2. Kunčič Janez 3. Mohorič Marjan 4. Erman Simon 5. Kaufman Lado DEL. NADZORSTVO TOZD 1. Hanžič Janez 2. Štefelin Anton 3. Gerčar Miro DEL. NADZORSTVO DO 1. Gerčar Matevž 2. Golc Cveto DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Selčan Vinko 2. Regovec Miha sov. Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni z nad polovico gla- Ker je večje število delavcev iz nekdanje Delovne skupnosti spremljajočih služb bilo organizacijsko in samoupravno priključeno TOZD - Smuči in Del. skupnosti skupnih služb, so bile za te istočasno izvršene dopolnilne volitve samoupravnih organov. Dopolnilne volitve tudi v TOZD — SMUČI in DEL. SKUPNOSTI SKUP. SLUŽB 87 glasov 90 glasov 89 glasov 83 glasov 79 glasov 77 glasov 79 glasov 87 glasov 85 glasov 76 glasov 90 glasov 81 glasov 90 glasov 80 glasov TOZD - SMUČI Rezultati: DS - DO 1. Sitar Rok 2. Klavžar Angela DS - TOZD 1. Čančar Kata 2. Urh Marko DEL. NADZORSTVO TOZD 1. Blažič Franc DEL. NADZORSTVO DO 1. Langus Slavko DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Arh Franc 241 glasov 152 glasov 159 glasov 210 glasov 267 glasov 271 glasov 268 glasov , En kandidat za DS — DO in oba kandidata za DS — TOZD so dobili manj kot polovico glasov. Zato bo za te potrebno ponovno glasovati, kar bomo opravili zraven naslednjega referenduma Ostali kandidati so bili izvoljeni. reierenauma. (Nadaljevanje na 17. strani) VOLILCEV PO 1MKNIKU VOLILO PR UTI NEVELJ, NI VOLILO Knafal.1 Sl«yio Občinska komisija z našimi predstavniki razpravlja o izvaianiu Zakona o združenem delu ^ 19. III. 1979 0 apra.1aaan.1u i 1. Saa. sporazum« o združi tri 2. Statuta DO 3. 8a«. BDoraruna o ratporaditvi aradat.v. oraTio in obva*noati a«d TOZD in I 4. Saa. BDoraeuaa o m*da#bo.1nih rata*r.1ih nad TCBD in D8 8MUČI fiPU»T. CRODJE PLASTIKA INfiTITUT TFGWINA VZDRŽEVANJE SKUP. SLUŽBE 461 10U 370 152 loo 127 76 100 67 32 100 29 48 100 45 116 100 10» 135 1UO 116 Medobčinska Gospodarska zbornica za Gorenjsko Predstavniki Elana in LIK Kočevje ter družbenopolitičnih organizacij in občin Radovljica in Kočevje Podpis sporazuma Elan-LIK Kočevje 1. marca je bila v Kranju, ustanovna skupščina Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Namen novo ustanovljene asociacije je jasno opredeljen — prenesti obravnavanje problematike s celotnega področja v posamezna območja. Obenem je to rezultat reforme Republiške zbornice in zborniškega sistema nasploh, ki jo narekuje 46. člen zakona o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice (Ur. list SRS številka 21/78) in v skladu s statutom Gospodarske zbornice, splošnih združenj in medobčinskih gospodarskih zbornic. Na osnovi teh določb, naj bi bilo ustanovljeno 24 splošnih združenj in 1.') medobčinskih gospodarskih zbornic v SRS. Namen tovrstne reforme je pospešiti razvoj, tako po panogah — predvsem preko splošnih združenj, kot tudi po posameznih regijah — preko Medobčinskih gospodarskih zbornic. Ce si pogledamo predlog programa dela Medobčinske gospodarske zbornice potem takoj vidimo, da je le-ta zastavljen tako, da bodo delavci v združenem delu na področju gospodarstva tudi preko te asociacije kar najbolj učinkovito, racionalno in na samoupravni osnovi usklajevali posebne, skupne in splošne družbene interese. Gre za tisti del samoupravnih pravic in obveznosti delavcev v OZD v družbeni reprodukciji, ki jih sicer ne morejo uresničevati v svojih organizacijah združenega dela in drugih oblikah njihovega povezovanja. Zbornica naj hi bila predvsem mesto dogovarjanja in sporazumevanja združenega dela na področju gospodarstva, ter reševanja ključnih vprašanj njegovega razvoja in pogojev v katerih dela. Predlog statuta, ki podrobneje kot zakon opredeljuje naloge Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, zasleduje smotrno delitev dela med posameznimi nivoji združevanja organizacij združenega dela ter njihovo povezovanje pri reševanju vprašanj skupnega pomena. V tem smislu je predvideno tudi vsakoletno usklajevanje delovnih programov medobčinske zbornice, splošnih združenj in GZS, da bi čim bolj uspešno uresničevali zastavljene naloge. Večina nalog iz programa je dolgoročnih in stalnih, nekatere pa šele bodo začeli izvajati. Za dosego ciljev povezovanja organizacij združenega dela s področja gospodarstva v medobčinsko gospodarsko zbornico za Gorenjsko, opredeljenih v statutu te zbornice, je bil na ustanovni skupščini sprejet letni program dela ki obsega aktivnosti na področjih: 1. Konstituiranja zbornične dejavnosti 2. Družbenih planov 3. Razvoja gospodarstva 4. Obmejnega gospodarstva in medzborničnega sodelovanja 5. Drobnega gospodarstva 6. Turističnega gospodarstva 7. Blagovnega prometa in sejemske dejavnosti 8. Agroživilskega kompleksa 9. Izobraževanja kadrov 10. Integralnega transporta 11. Sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organizacijami in skupnostmi 12. Stalne arbitraže Očitno je program dela zbornice zelo široko zastavljen, tako da je gledano s tega vidika tudi upravičen predlog za zaposlitev 9 profesionfalnih uslužbencev. Iz finančnega načrta zbornice za leto 79 je razvidno, da bo le-ta za svojo dejavnost potrebovala 3,900,000. N. din. To predstavlja 0,041 %, ki bo obračunan od dohodka Organizacij združenega dela oz. temeljnih organizacij združenega dela, ustvarjenega po periodičnem obračunu in se plačuje kot akontacija do končnega obračuna oz. zaključnega računa za leto 1979. Za predsednika Medobčinske gospodarske zbornice je bil imenovan tov. Podjed, za sekretarja pa tov. Boštjančič Stane. Poleg tega so bili na ustanovni skupščini formirani tudi naslednji organi zbornice: — Skupščina — Izvršilni odbor, ki ima več stalnih pododborov in komisij — Nadzorni odbor Glede na to, da mora biti delovanje Medobčinske zbornice v tesni povezanosti z delovanjem Gospodarske zbornice, so bili izvoljeni tudi delegati v posamezne odbore le-te, med njimi je bil tov. direktor Vojsk imenovan za delegata koordinacijskega odbora za razvoj in ekonomsko politiko pri skupščini Gospodarske zbornice Slovenije. Vsi predlogi podani na ustanovni skupščini so bili ob delnih pripombah, ki so bile upoštevane sprejeti, tako da so dani vsi pogoji za uspešen začetek dela. Ostane nam torej, da se s svojimi močni pridružimo skupnim naporom in tako pripomoremo k doseganju čim boljših razultatov pri delu zbornice in seveda celotne regije. Aljančič Uroš Begunje — V petek, 10. marca so v Elanu slovesno podpisali samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka Elan, temeljna organizacija smuči in LIK Kočevje, temeljna organizacija Jelka Podpre-ska. Podpisani sporazum govori o združevanju dela in sredstev ter delitev skupnega prihodka pri proizvodnji smuči. Predvsem pomanjkanje zmogljivosti je narekovalo Elanu, da se je začel zanimati za povečanje zmogljivosti tudi izven matičnega podjetja. Doma gradi Elan veliko novo halo smuči, v Brnci na avstrijskem Koroškem je dozidal novo tovarno smuči, kjer že teče proizvodnja mladinskih poliu-retan smuči, na severnem Švedskem je odkupil tovarno takaških smuči. V Podpreski pa že dve leti delajo Jet smuči. Tako bo Elan povečal letne zmogljivosti s 500.000 na 800.000 parov, za kar ima ugodne možnosti prodaje doma in v svetu. V tem dveletnem obdobju poslovnega sodelovanja z Jel- ko v Podpreski, kjer je Elan vložil stroje, tehnologijo, material ter poskrbel za nadzor in prodajo, so že izdelali precej kvalitetnih smuči. Sporazum, ki so ga podpisali v petek, je le formalnopravni akt, ki potrjuje to sodelovanje. Sporazum urejuje dohodkovne odnose in zagotavlja normalni reprodukcijski tok z določenimi medsebojnimi obveznostmi. Slavko Knafelj Sporazum potrdil prakso Oba glavna direktorja po podpis^iogodbe Investicijska politika v luči zakona o združenem delu INVESTICIJSKA POLITIKA IN INVESTICIJE KOT NAClN URESNIČEVANJA RAZŠIRITVE MATERIALNE OSNOVE DELA Vhod v Elan Finiš na alpskih smučeh 10 NAŠA SMUČINA UVOD Zakon o združenem delu (ZZD), ki temelji na ustavi SFRJ in na aklepih X. kongresa ZKJ, daje jasne in nedvomne rešitve na vsa vprašanja odnosa delavcev do sredstev za proizvodnjo in do sadov svojega dela na podlagi marksistične analize družbenih gibanj v novi samoupravni socialistični družbi. ZZD daje viden poudarek združevanja dela in sredstev za zboljševanje in rezširjenje materialne osnove dela, tako temeljnih celic združenega dela, kakor tudi celotne družbe. Dlavci v združenem delu so odgovorni, da skrbijo ne samo za enostavno, ampak predvsem za razširjeno družbeno reprodukcijo, ki omogoča stalno rast, napredek in moč združenega dela in s tem tudi celotne družbe. Ali bo združeno delo razširjeno reproduciralo, je odvisno od več faktorjev, tako objektivnih, kakor tudi subjektivnih. Odločujoči subjektivni faktorji, ki lahko odvisno od odnosa do le teh, delujejo zaviralno ali pa pospeševalno na razširjeno reprodukcijo, se kažejo predvsem: — v odnosu do samoupravnega planiranja, ki je v bistvu družbeni odnos in s katerim se postavljajo cilji ter zavestno usmerja bodočnost, — v odnosu do razvojne politike in razvojnih ciljev, — v investicijski politiki in njeni usklajenosti z razvojno politiko in to po kvantiteti, času in ostalih faktorjih razvojne politike, ki so tudi obenem faktorji investicijske politike, s pomočjo katere se uresničujejo razvojni cilji. Če je temu tako, lahko rečemo, da so te gospodarske (in družbene) aktivnosti posebnega pomena za združeno delo. Investicijska dejavnost (investiranje), kot gospodarska aktivnost, pa ima dolgoročne posledice za združeno delo oziroma celotno narodno gospodarstvo. Če je na nekaterih drugih področjih gospodarskih aktivnosti in dejavnosti mogoče telerirati določene napake ali zmotne posege, si prav gotovo tega pri investicijah ne moremo in ne smemo dovoliti. Takšno načelo oziroma opredelitev odnosa do inve- sticij še posebej velja za našo samoupravno družbo, ker gre za vlaganja (ne glede na višino) družbenih sredstev, katerih »strel v prazno« lahko povzroči nepopravljivo gospodarsko in družbenopolitično škodo. Določila zakona spodbujajo k združevanju dela in sredstev, kadarkoli to terjajo narava proizvodnje, ekonomska, tehnična in tehnološka povezanost, s pogojem, da to neposredno ali posredno prispeva k povečanju dohodka, večji produktivnosti dela, pospešenemu razvoju. Integracija jugoslovanske družbe na podlagi združevanja dela in sredstev in tesne povezanosti združenega dela, bo nova kakovost v koheziji naše družbe. Iz take povezanosti bodo zrasli tudi skupni razvojni programi, zaradi ustreznih rešitev v gospodarskem sistemu in ekonomski politili pa se bo odprla tudi pot k hitrejši stabilizaciji gospodarstva. Tako povezano in strukturirano bo združeno delo sposobnejše za povezovanje tudi s tujimi partnerji, za izkoriščanje dodatnih sredstev pod pogoji, ki našega sistema ne spodkopavajo, temveč uveljavljajo, hkrati pa priznavajo ustrezno korist domačim in tujim organizacijam, kot je to poudaril tov. Kiro Gligorov v svojem ekspozeju ob sprejetju ZZD. V takem procesu povezovanja ni nihče brezoseben, razlaščen, nihče ne more pre-tendirati na druge pravice razen enakih, vštevši pravico do reproduciranja združenih sredstev, torej do njihove vrnitve ob nadomestilu ali brez njega, glede na interes, za katerega gre. Tak način združevanja terja skrbno ekonomsko analizo, spoštovanje ekonomskih nujnosti ter jasen in enakopraven družbeno gospodarski odnos, temelječ na dohodku. Iz tega sledi, da se delavci v TOZD morajo združevati v delovno organizacijo, (14 in 16 člen ZZD), saj so združli svoje delo in družbena sredstva zaradi skupnega razvoja in doseganja skupnih večjih rezultatov v poslovanju, da bi nenehno povečavah dohodek, ki prispeva k razvoju družbe. (nadaljevanje) Faladore V. Recepcija in^blagajna v avli upravne zgradbe Novogradnja proizvodne hale smuči napreduje Obisk predstavnikov firme »ATLAS COPCO« iz Švedske Predstavniki »ATLAS COPCO« Švedska družba — firma ATLAS COPCO je velika tovarna kompresorjev in rudniške opreme, ki se zanima za gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, konkretno, z Zele- na obisku žarno RAVNE na Koroškem. Zanimali so se za vse firme, ki uspešno poslujejo s Švedsko, med njimi tudi za Elan, kamor so prišli na kratek obisk in si ogledali proizvodnjo smuči. V delegaciji so bili: — Tom Wachtmeister, generalni direktor firme — Einar Livvendahl, namestnik — Stig Onger, ambasador — Jan Holdo, direktor AC MCT — Hans Sadberg, pravnik AC — Kurt Modik, tehn. dir. AC MCT — Kurt Mattsson, teh. dir. namestnik V spremstvu naših navečjih strokovnjakov železarstva Slovenije in Železarne Ravne: — Gregor Klančnik, predsednik KPO Slovenskih železarn Slovenije — Dobrilo Pešovic, generalni direktor »Univerzala«, Beograd — Franc Fale, predsednik KPO, Železarna Ravne — mag. Peter Kunc, predsednik KPO, Železarna Jesenice — Jože Geršak, podpredsednik KPO, Železarna Ravne — Jože Geržina, ravnatelj TOZD pnevmatični stroji, Železarna Ravne — Ivan Gostinšek, predsednik D. sveta TOZD PS, Železarna Ravne Obisk v Elanu je bil tik pred sklenitvijo pogodbe o sovlaganju in izgradnji tovarne pnevmatičnih strojev na Ravnah. milij. din Predvidene nalože 240 Udeležbe družabnikov 120 Od tega ATLAS COPCO 28,4 % Železarna Ravne 45,0 % Univerzal 26,6 % V tej novi tovarni bo tekla proizvodnja vrtalnih in odkop-nih kladiv, goseničarjev za rudarstvo ter gradbeništvo, v letni proizvodnji okrog 250 milj. din skupnega prihodka. Švedski bankirji na ogledu proizvodnje smuči Obisk ;i - Obisk ;i - C Ibist ;i-( )bisk i-( Jbiski - ( )bish ;i - ( Ibisk ;i Japonski trgovci v Elanu Novinarji s svetovnega prvenstva v Kranjski gori na obisku Najvišji predstavniki »ŠPORT KOMBINATA« iz Beograda Vse za borce in invalide NOV AKCIJSKI PROGRAM REŠEVANJA DRUŽBENOEKONOMSKEGA POLOŽAJA BORCEV NOB TER DRUGIH BORCEV IN VOJAŠKIH INVALIDOV Nočno delo žensk Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je na 10. seji v začetku marca sprejelo predlog akcijskega programa za nadaljnje reševanje družbenoekonomskega položaja borcev NOB ter drugih borcev in vojaških invalidov v občini. Predlog je že v razpravi v vseh KO ZB NOV in družbenopolitičnih organizacijah, SIS in v občinskih organih. Končen sklep o sprejetju pa je sprejel občinski odbor ZZB NOV. Izhodišča za program so sklepi skupščine SRS in stališča RO ZZB NOV Slovenije in stališča skupščine SRS in predsedstva RK SZDL Slovenije. Upoštevane so tudi usmeritve iz resolucij ZKJ in 8. kongresa ZZB NOV Jugoslavije za področje socialne varnosti borcev, vojaških invalidov in njihovih družinskih članov. V akcijski program so tokrat vključene tudi naloge, ki jih vsebujejo programi SIS, občinski organi in drugi dejavniki, ki vključujejo v svoj delokrog področje varstva borcev in vojaških invalidov. Vse te naloge bo spremljala komisija za zadeve borcev in invalidov pri občinski skupščini Radovljica. Letos bodo pri skupščinah posameznih SIS v občini ustanovili delovna telesa in komisije za vprašanja borcev in invalidov, pri občinski skupnosti socialnega varstva pa koordinacijsko telo, sestavljeno od delegatov pristojnih SIS in ZZB NOV. SIS, ki se vključujejo v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva v občini bodo izdelale programe s katerimi bodo zagotavljale in spremljale hitro in učinkovito urejanje življenskih vprašanj in problemov borcev NOB, drugih borcev ter vojaških invalidov. Ta telesa bodo delovala v SIS s področja zdravstva, socialnega skrbstva, stanovanjske skupnosti ter skupnosti ter skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer bodo nudile vsestransko pomoč OK SZDL, ZZB NOV in komisije za vprašanje borcev v občini in KS. Do konca aprila bodo vsa ta telesa in organizacije ugotovila in ocenila kako se uresničuje sistem socialne varnosti borcev in invalidov ter v zvezi s tem na posvetovanju, ki ga bo organizirala OK SZDL sprejela ustrezne ukrepe. Za borce in invalide kot tudi za druge ostarele in osamele občane bodo razvijali učinkovito patronažno zdravstveno službo, nego na domu in v domovih za starostnike. Komisija za vprašanje borcev pri občinski skupščini bo sproti spremljala in ocenjevala stanje, dajala pobude in smernice za nadaljnje urejanje in podružabljanje področja socialne varnosti borcev v občini. Za samoupravno urejanje teh vprašanj, vključno s področjem upravnega odločanja bo že v prvem polletju poskrbel izvršni svet skupščine občine Radovljica. Pri zdravstvenih OZD bodo izpopolnili dejavnost dispanzerjev za borce in pravočasno omogočali uveljavljanje njihovih pravic iz dravstvenega varstva, posebno za sistematične preglede in druge oblike preventivnega in kurativnega zdravljenja, storitev patronažne službe, zdraviliško zdravljenje, oskrbovanje z ortopedskimi pripomočki itd. Proučili bodo problematiko čakalnih dob v zdravstvu in sprejeli ukrepe za zboljšanje te službe. Zavzemali se bodo, da bo čim-prej doseženo popolno zdravstveno varstvo za vse kategorije borcev ne glede na datum vstopa v NOB. Posebno pozornost bodo posvetili širokemu informiranju borcev za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in samoupravnih sporazumov za to področje. Ze v polletju bodo opravili analizo gmotnega položaja borcev, razlik med po kojninami in vzroke zaradi katerih nastajajo takšna navzkrižja. Do konca leta bodo v celoti uresničili družbeni dogovor o občinskih priznavalninah ter pospešeno delali na reševanju stanovanjskih vprašanj borcev in zadev kmetov borcev NOB. Problematiko mladoletnih udeležencev NOB in žrtev fašističnega nasilja bodo reševali v okviru predpisov ter jim nudili potrebno materialno in zdravstveno pomoč. Do konca septembra pa bodo strokovne službe pri SIS skupaj z upravnim organom za vprašanje borcev pri občinski skupščini izdelale poročilo o organiziranosti in delovanju teh služb in predlagali ustrezne rešitve. JR Osnutek predloga za predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije proti nočnemu delu in za njegovo sicer postopno, toda pospešeno ukinjanje v indrustri-ji, gradbeništvu in prometu, ki so ga pripravili v strokovnih službah RS ZSS (Šenka Na-mar), je zasnovan skladno s stališči 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Iz osnutka povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev. Gre namreč za dvoje: prvič, za ukinitev nočnega dela žensk v vseh tistih industrijskih panogah, v katerih je po mednarodni konvenciji nočno delo žensk prepovedano (št. 89 — Jugoslavija jo je ratificirala že leta 1955); in drugič, za hkratno širšo akcijo za še doslednejše varstvo pri delu povsod tam, kjer jim delovni proces še vedno narekuje delo ponoči. Delo v nočni izmeni je že samo po sebi med najtežjimi telesnimi in duševnimi obremenitvami delavčevih zmogljivosti, in to še posebno tedaj, ko se vrsti skozi daljše časovno obdobje. Kako prav je, da je bila že pred leti dosežena absolutna prepoved nočnega dela za mladoletnike. Skupna in organizirana petletna akcija sindikatov (od leta 1973 do 1978), republiškega sekretariata za delo in gospodarske zbornice za omejitev nočnega dela žensk teče še naprej in uspehi so vidni predvsem tam, kjer so nosilci teh težavnih prizadevanj v OZD postale osnovne organizacije zveze sindikatov. Veliko je že storjenega, ne glede na to da se morajo v mnogih primerih še vedno spopadati z okame-nelimi ekonomističnimi stališči, ki jim je že kar naprej nočno delo verjetno edini ugodni kazalec za gospodarno izrabo instaliranih moči opreme in za poslovno uspešnost. Zato pa tudi marsikje na veliko navajajo najrazličnejše razloge za potrebnost nočnega dela žensk. V tekstilni industriji npr. tudi take o pomanjkanju moških delavcev, ker pač to delo zanje baje ni zanimivo, češ da gre za tipična ženska opravila, da je tekstilna industrija v glavnem v manj razvitih občinah in tako rešujejo nezaposlenost itd. (o tipično nizkih osebnih dohodkih v tekstilni industriji pa ni niti besedice). Vse skupaj je seveda huda ovira za reševanje tega problema, ne glede na to da je danes že uveljavljeno spoznanje, kako je nočno delo pravzaprav nasilje, ki se pokaže najprej v značilnih prihosomatskih boleznih, pa tudi v velikih odsotnostih z dela ter v zmanjšanem delovnem učinku itd. in nenazadnje tudi še v prevelike/n številu nesreč pri delu. Nočnega dela res marsikje ne bo mogoče povsem odpraviti (npr. v zdravstvu in podobnih dejavnostih). Zato pa bo treba iskati rešitve morda v boljši in ustreznejši razdelitvi delovnega časa. Prisluhniti bo treba tudi izvedencem iz medicine dela, ki neprestano opozarjajo na posledice nočnega dela in se zato zavzemajo za njegovo dosledno odpravo. Kjer pa tega vendar ne bo mogoče povsem ukiniti, pa priporočajo zagotovitev posebnega varstva delavcev med nočnim delom — prav to so sprejeli tudi sindikati med svoje primarne obveznosti. In še več: osnovne organizacije zveze sindikatov se vedno bolj zavzemajo tudi za razširitev varstva otrok mater, ki delajo ponoči. Analizo o vseh teh vprašanjih, ki zadevajo nočno delo žensk, torej o vsej tej obširni in zahtevni problematiki, naj bi po osnutku predloga pripravili sindikati do konca junija letos. Zadnji rok za celotno ukinitev nočnega dela predlagajo za industrijo, gradbeništvo in promet do konca leta 1981, saj povsod res — res zaradi navedenih ovir — ne bo šlo gladko. Zato naj bi z družbenim dogovorom opredelili »izjemne« primere kot pogoje za morebitno nočno delo žensk. Predlagajo še, naj bi o tej problematiki razpravljali tudi skupnost zdravstvenega varstva in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi tako dobili še širši pregled nad problemom in da bi se ga potem res mogli lotiti kar se da kompleksno. O stališčih predsedstva oziroma republiškega sveta ZSS o tej problematiki bomo še poročali. J R Aktivi ZRVS v TOZD Posredujemo del programa dela republiške in občinske konference ZRVS za leto 1979, ki se nanaša na delo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. 1. Pri podružbljanju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter pri uresničevanju nalog v or-ganizacojah združenega dela lahko in morajo rezervni starešine prispevati še več kot doslej. Da bo njihova pomoč organizirana in učinkovita, je nujno, da v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, kjer so zaposleni člani ZRVS, ustanovijo aktive rezervnih vojaških starešin. Aktivi morajo imeti svoj delovni program, v katerem naj bodo jasno opredeljene konkretne naloge in akcije, namenjene bodisi celotnemu delovnemu kolektivu ali samo mladini ali samo pripadnikom civilne zaščite, teritorialne obrambe ali drugim. Pomoč članov aktiva pri uresničevanju nalog na omenjenem področju bo prišla prav organom samoupravljanja, družbenopolitičnim organizacijam, enotam CZ in TO, odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugim. 2. Naloge rezervnih vojaških starešin v krajevnih skupnostih so, da poleg družbenopolitičnega angažiranja aktivno sodelujejo tudi v organiziranju obrambnih priprav in v akcijah obrambno-vzgojnega in izobraževalnega značaja. obrambnega osveščanja in usposabljanja. Zato naj bosta pomoč in sodelovanje rezervnih vojaških starešin še učinkovitejša pri delu odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih telesih in organih na obrambnih področjih, pri organiziranju vaj civilne zaščite, pri obrambnih dnevnih krajevne skupnosti in v drugih, zlasti pa v tistih akcijah, v katere je množično vključena mladina. 3. Letošnje leto je leto akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. Vsi člani ZRVS se bodo aktivno vključili v to akcijo in izvršili vse naloge, ki jih bo pred njih kot organizacijo ali posameznika postavila SZDL, ki je idejni vodja te akcije. 4. Novelacija obrambnih načrtov je ena glavnih nalog naše družbe v letu 1979. Člani ZRVS so dolžni in poklicani, da sodelujejo pri izdelavi novih obrambnih načrtov tako v TOZD kot v KS. S svojo aktivno pomočjo bodo prispevali k temu, da bodo ti načrti dejanski odraz stanja in potreb kraja, za katerega bodo izdelani. f>. Člani ZRVS, vključeni v odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri krajevnih skupnostih in TOZD bodo sproti obveščali svoja vodstva v organizacijah ZRVS o sprejetih sklepih odbora in skrbeli, da se sklepi pravočasno in v popolnosti izvršijo. fi. Še aktivneje se bodo vključili v akcijo »Našo obrambo v vsako družino!« Jordan Blaževič Nič nas ne sme presenetiti Pred akcijo, ki je v Sloveniji še nismo imeli Razvoj in priprava civilne zaščite v naši državi ima vse večji pomen. V nestabilnem svetu izhaja ocena, da SFRJ ne more biti mirna od pritiskov potencialnih vojnih agresij, kljub naši miroljubni mednarodni politiki, privrženosti principom neuvrščenosti in ne-mešanja v notranje zadeve drugih držav. Naši ljudje zelo dobro vedo in cenijo ceno svobode in neodvisnosti, ki jo sedaj v polni meri uživamo. Vojna, ki bi lahko nanadoma izbruhnila, bi bila brutalna in v večji meri prizadela civilno prebivalstvo in njegove materialne dobrine, ki je osnovna baza izvora moči in odpornosti naše družbe in naše obrambe. Proti našem integralnem sistemu vsesplošnega ljudskega odpora, potencialni agresor bi zagotovo uporabil sredstva in metode integralne vojne, z osnovnim ciljem, da čim hitreje zlomi moralo in voljo prebivalstva za odpor. Proti taki vojni ravno civilna zaščita lahko in mora odigrati važno vlogo. To praktično pomeni, da obe glavni komponenti men pa je zagotoviti množično udeležbo delovnih ljudi in občanov. Zajete bodo vse strukture v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite od temeljnih samoupravnih skupnosti naprej. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« bo zaključena 29. in 30. septembra z množičnimi praktičnimi vajami in z vsemi subjekti ljudske obrambe in družbene samozaščite. V soboto 29. septembra, bo delovni dan za temeljne organizacije združenega dela in za vse šole. Na vsakem mestu in povsod moramo iskati boljše rezultate, elemente zaščte, odgovarjajočo pozornost razvoju in opremljanju osnovnih organizacij. Obstoječa organizacijska, kadrovska in materialno-tehnična osnova v vseh organizacijah in skupnostih, mora doseči realne predpostavke za skorajšnjo izgradnjo zelo efi-kasne organizacije civilne zaščite v naši državi, ki bo lahko odgovarjala svojim zahtevam v okviru družbene samozaščite in vsesplošnega ljudskega odpora. Milan Stare Slovenski vestnik št. 12-1979 Velik ranžirni kolodvor na Brnci našega vsesplošnega ljudskega odpora — oboroženi in civilni sektor, morajo biti skladno razviti in sinhronizirano iz-vežbani v vseh mestih, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Nosilci prograsa v tej značajni oblasti in oni kateri največ insistirajo na naši samoupravni socialistični ureditvi, so ravno delovni ljudje in krajani; kajti nihče ne more biti toliko zainteresiran za reševanje lastnih življenj in življenj svojih najbližjih v slučaju vojne in elementarnih nesreč. Nesporno je dejstvo, da je naša država v razvoju in pripravljenosti civilne zaščite, posebno v zadnjem času, ustvarila važne rezultate, kot v pogledu njene množičnosti, opremljenosti in izurjenosti. Potrjena zamisel in program letošnje akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, zastavlja glavni cilj nadaljnjo krepitev obrambnih priprav in družbene samozaščite. Akcija bo množična in politično mobilizacijska, njen na- Dolgoletna želja Avstrijskih zveznih železnic, da na Brnci zgradi centralni ranžirni kolodvor se bo uresničila. Start za uresničitev tega projekta je bil prejšnjo sredo, ko se je zbrala ogromna množica ljudi, med njimi prometni minister Karl Lausecker, koroški deželni glavar, številni železničarji ter predstavniki koroškega političnega in gospodarskega življenja, da svečano proslavijo začetek te velike gradnje. Ob tej priložnosti je prometni minister Karl Lausecker sprožil strel in s tem dal startni znak za začetek gradnje. Novi ranžirni kolodvor, katerega površina bo znašala 80 hektarjev se bo zgradil za tovarno Elan na Brnci na južnem bregu Zilje. Stroški tega projekta bodo znašali 2,4 milijarde šilingov. Naj še povemo, da bodo na tem arealu namestili kar 90 kilometrov tirov in 221 kretnic. Ob tej priložnosti bodo v tovarno Elan zgradili tudi poseben tir, ki bo tako povezoval tovarno z ostalim svetom. Ranžirni kolodvor na Brnci na stekališču treh držav bo imel pomembno vlogo zlasti v tovornem prometu v Evropi. Zgrajen bo po najmodernejših dosežkih tehnike, tako da bodo, ko bo ranžirni kolodvor zgrajen, na leto prišteli okrog 200 milijonov šilingov. Prometni minister Lausecker je v svojem govoru med drugim poudaril, da sta gradnja ranžirnega kolodvora na Brnci in hkrati podobnega centralnega ranžirnega kolodvora na Dunaju-Kledring, največji gradbeni projekt odkar so zgradili železnico preko Semmeringa. Gradnja ranžirnega kolodvora bo več let zaposlovala okrog tisoč delavcev, kar bo velik prispevek k odpravljanju brezposelnosti v deželi. Vzporedno z gradnjo pa se bodo množile tudi špedicije, ki bodo skrbele za hitro odpravo blaga. Preračunali, so da bo odpravljanje blaga po izgradnji kolodvora za 30 odstotkov krajše. Torej velike in atraktivne pridobitve. Število prometnih prekrškov raste Navzlic povečanim prizadevanjem občinskih organov za vzgojo varnosti v prometu, strožjim represivnim ukrepom in kaznovalni politiki proti kršilcem cestno prometnih predpisov, disciplina voznikov na območju radovljiške občine lani ni bila zadovoljiva. Še vedno je največ kršilcev zaradi vinjenosti, prekoračitve hitrosti, nepravilnega prehitevanja pa tudi voženj brez vozniških dovoljenj. Da so te kršitve nenehno v porastu kaže podatek, da so delavci milice 1977. leta poslali sodniku za prekrške 619, lani pa se je število povečalo že na 997 prijav. Občinski sodnik za prekrške je samo lani izdal 358 odločb za prepoved vožnje motornega vozila. Zanimiv je tudi podatek, da ima vozniško dovoljenje v občini ža vsak šesti občan in da kljub strožjim merilom na vozniških izpitih, število kršilcev nenehno raste. O tej problematiki je tekla tudi razprava na ločenih sejah zborov občinske skupščine Radovljica. Izbor poklicev v gospodarstvu Želje in možnosti vključevanja osmošolcev v občini Radovljica za šol. leto 1979/80 V radovljiški občini zaključuje osnovno šolo okrog 400 učencev. Večina je uspešna v osmih letih in konča vseh 8 razredov, minimalno število pa je tistih, ki zaključujejo osemletko v nižjih razredih. Podatke prikazujemo za desetletno obdobje._ Šol. leto Štev. zaključujočih Od tega v 8. razredu V nižjih razredih 1969/70 528 376 152 70/71 462 353 109 71/72 474 385 89 72/73 458 387 71 73/74 384 338 46 74/75 383 317 66 75/76 444 397 47 76/77 410 372 38 77/78 438 414 24 78/79 426 391 35 V vseh desetih letih se je mladina vključevala predvsem v nadaljnje šolanje, le redki so iskali delo. Na začetku so raje izbirali krajše šolanje (2-, 3-letne šole), zadnja leta pa so vse bolj popularne 4-letne šole. Poglejmo številčne podatke: __________________ % vključitev Šolsko leto v 4-letne šole % vključitev v 2 —3-letne š. Ostalo % 1969/70 44,6 52 3,4 70/71 43,6 52 4,4 71/72 50,9 46,7 2,4 72/73 51,9 44,7 3,4 73/74 52,3 44,6 3,1 74/75 63,1 36,0 1,9 75/76 62,0 36,0 2,0 76/77 64,3 34,4 1,3 77/78 58,3 41,0 0,7 78/79 nam. okt. 65,0 29,0 6,0 78/79 nam. jan. 57,4 42,6 Zadnji podatki v odstotkih kažejo, kako se poklicne namere spreminjajo med šolskim letom. Običajno so na začetku leta poklicne aspiracije najvišje, nato pa se — pod vplivom šolskega uspeha in možnosti vključevanja — znatno znižajo. Kako je bilo zadnji dve leti, ko smo imeli februarja pred-vpise? Na začetku šol. leta 1976/77 se je za poklicne šole odločalo 21,5% mladincev, v februarju se je pri predvpisu ta odstotek dvignil na 26,6%, kar je nedvomno rezultat dela službe poklicanega usmerjanja in teamskega dela z učitelji na osnovnih šolah, ki svetujejo učencem. Delno se sad našega dela pozna tudi pri vključevanju, ko je odstotek narasel na 34,4, čeprav so tu delovale tudi povsem objektivne možnosti šolanja. Teh 34,4% zaključujočih predstavlja 128 učencev, prostih učnih mest pa je bilo 315; menimo, da je planiranje kadrov t. j. prostih učnih mest preveč ekstenzivno, saj bi absorbiralo skoraj celotno generacijo zaključujočih. Prav zaradi po našem mnenju pretiranih potreb po učencih v gospodarstvu je nezadovoljstvo OZD ob pokrivanju teh potreb toliko večje. Pomagamo si z uvozom učencev iz manj razvitih področij Slovenije, oziroma še pogosteje, iz gospodarsko manj razvitih področij Jugoslavije. Še nekaj se nam vsiljuje: zaključujočih učencev je enako glede na spol, OZD pa prijavljajo prosta učna mesta predvsem za fante (le ena tretjina za dekleta), zato tudi o tem razmislek. . . V srednje šole se je v istem obdobju nameravalo vključiti 72% zaključujočih, predvpisalo se jih je 71,8%, dejansko vključilo pa 64,3 %. Leto kasneje, to je v šolskem letu 1977/78 je bilo namer za poklicne šole 26%, do predvpisa smo jih preusmerjali in dobili 33,5%, vključilo pa se jih je 41%. Seveda so bile možnosti za vključevanje izredne; prostih mest je bilo 330, resnih kandidatov zanje pa le 169, kar je le za polovico. V srednje šole je nameravalo 68 % osnovno šolo zaključujočih, predvpisalo se jih je 66,3 %, vključilo pa 58,6 %. Obe leti je bilo premalo zanimanja za večino poklicev, za katere usposabljajo triletne šole, razen seveda za že dolgo popularne avtomehanike. Tako je ostajalo največ prostih učnih mest v kovinarski in gostinski stroki, pa seveda tudi v ostalih. Med srednjimi šolami je premalo kandidatov za vse vrste vojaških šol, vključno vojaško gimnazijo, nasprotno pa je za kadetsko že nekaj let preveč zanimanja. Letošnji osmošolci želijo nadaljevati šolanje na naslednjih šolah: 4-letne šole M 2 VSI Gimnazija 11 37 48 Smuč, gimnazija Šk. L. — 1 1 Ped. gim. 9 23 32 Vzgoj. — 6 6 ESS 1 30 31 UAŠ 8 8 ŠZD med. s. 2 17 19 labor. teh. 1 1 2 3 zoboteh. 2 1 zob. asist. — farmac. — 1 1 1 TSŠ strojna 12 1 1 13 elektro 12 12 metal. 5 1 6 gradb. 5 2 7 iesna 12 12 kemija 1 _ 1 tekstilna _ 3 3 čevljar. — 1 1 gozdar. 1 — 1 kmet. 1 _ 1 veterin. 1 1 Š. za oblik. 1 3 4 kadetska 5 — 5 vojaške 5 - 5 87 137 224 2-, 3-letne šole natakar rec. 2 2 kuhar 4 1 5 prodajalec 5 22 27 šivilja — 9 9 pletilja — 1 1 frizerka — 2 2 Admin. šla — 16 16 PTT manip. — 2 2 avtomehanik 13 — 13 RTV mehanik 1 — 1 str. mehanik 19 1 20 el. mehanik 7 — 7 el. inštalater 5 _ 5 avtoklepar 1 — 1 elektrikar 4 — 4 orodjar 6 — 6 strugar 7 — 7 vod. instal. 2 — 2 finomeh. 5 — 5 soboslikar 1 — 1 tapetnik 2 — 2 tesar 1 — 1 zidar 3 — 3 mizar 10 — 10 kem. lab. 1 — 1 gozdar 1 — 1 čevljar — 1 1 fotograf 1 — 1 PŠ — neopredelj. 8 1 9 zaposlitev — 1 1 Poki. šole 109 57 166 sred. šole 87 137 224 Skupaj 196 194 390 % poki. šole 28 14,6 42,6 % sred. šole 22,3 35,1 57,4 % skupa j 50,3 49,7 100,0 Po vpisu, ki bo marca in aprila, je mogoče, da bodo napisane namere zopet spremenjene. Učenci bodo namreč svoje želje prilagodili razpisom srednjih šol, ki bodo pred tem rokom. V 2- in 3-letne šole želi 166 učencev (109 fantov in 57 deklet), prostih mest pa je 376, in sicer po strokah: v kovinarski stroki 89 avtomehanski 9 vod. instal. 5 gradb. 19 elektro 15 lesni 22 trgov. tekstilni 58 (šivilje) 32 (pletilje) 5 frizerski 4 tapet. 3 gostinski 86 živilski 4 14 NAŠA smučina ELAN KREPKO PRVI VELESLALOM: KOBLA, nedelja, 4. 3. 1979: Oh lepem sončnem vremenu je bilo na Kohli občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 491 tekmovalcev in tekmovalk od 707 prijavljenih. Tudi pri Elanovcih je bil osip precejšen, saj je od 102 prijavljenih nastopilo le 7,'!. Kljub takemu osipu pa smo dokazali, da spadajo naši veleslalomisti v sam vrh občinskega sindikalnega smučanja. Predvsem to velja za moške, ženske pa tokrat niso izpolnile pričakovanj, saj tekmovanja niso vzele dovolj resno, kar se je poznalo predvsem v razredu od 27 do 35 let, kjer od 5 prijavljenih ni nastopila niti ena. REZULTATI Zenske do 27 let: 1. Prešeren Barbara, Iskra Otoče, 6. Žerovnik Marjana, ELAN 12. Kolman Barbara, ELAN 17. Bejc Nuša, ELAN 24. Krivic Alenka, ELAN 30. Vogelnik Nuša, ELAN Nastopilo 37 tekmovalk Ženske 27 — 35 let: 1. Praprotnik Marija, SOb Radovljica — ni bilo predstavnice Elana Nastopilo 25 tekmovalk Ženske 35 — 45 let: 1. Legat Francka, SDK Radovljica 2. Podlipec Amalija, ELAN 19. Kelih Nataša, ELAN Nastopilo 22 tekmovalk Ženske nad 45 let: 1. Finžgar Anica, Iskra Lipnica — ni bilo predstavnice Elana Nastopile 3 tekmovalke ŽENSKE EKIPNO: 1. LIP Bled 2. SOb Radovljica 3.-4. ELAN Begunje 3.-4. ALMIRA Radovljica Moški do 27 let: 1. Pogačnik Tomaž, UKO Kropa 2. Krivic Jani, ELAN 4. Mikič Lado, ELAN 5. Vojvoda Vojko, ELAN 9. Olip Boštjan, ELAN 10,—11. Bončina Alojz, ELAN 29,17 33,80 36,64 39,33 49,74 1:20,31 29,71 34,52 34,60 46,80 37,45 46 točk 24 točk 21 točk 21 točk 48,27 48,89 49.21 50.21 51,02 51,05 IZBOR POKLICA Zopet slika, kakršna nam je znana iz preteklosti. Prostih učnih mest je toliko, da bi morali skoraj vse osnovno šolo zaključujoče učence napotiti v 2- in 3-letne šole. In kaj bi ostalo za 4-letne šole, kjer je prav tako veliko možnosti, saj so se v preteklosti celo povečevale. Za naše učence smo imeli do letošnjega leta doma na srednjih šolah 95 mest, v gorenjski regiji preko 120 in na ljubljanskih šolah okrog 60. Letos se bodo sicer možnosti omejevale, in sicer predvsem na gimnazijah in pedagoških gimnazijah. Kaj torej narediti, da bomo uspešni pri poklicnem usmerjanju? Imamo nekaj predlogov v premislek: 1. Poklicno usmerjanje naj bi temeljilo na realnih potrebah po kadru, le-te bomo poznali takrat, ko bodo združeno delo in samoupravne IS dolgoročno planirale in realno ocenile svoje potrebe po kadru. 2. V občini bomo pri planiranju morali razmišljati o letnem prilivu 400 učencev, zato si bo te potrebno pametno razdeliti, vemo, da je najbolje pokriti potrebe po kadru z domačim prirastkom in da ni smotrno iskati učence izven regije ali izven republike. 3. Potrebe po učencih v gospodarstvu kažejo, da je struktura dela v naši občini še vedno na dokaj nizki stopnji. Predvsem pa je struktura dela taka, da jo mladina nerada sprejme. Morda bo potrebno spremeniti, oziroma prilagoditi strukturo dela nameram mladine, kar pa pomeni nadaljnjo mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter s tem dvig zahtevnosti in pestrosti dela. 0 v smučanju 10. —11. Aljančič Uroš, ELAN 51,05 2 točki 32. Dolar Milan, ELAN 54,77 1 točka 52. Ferkolj Janko, ELAN 58,61 1 točka 55. Ambrožič Maks, ELAN 59,24 1 točka 57. Praprotnik Filip, ELAN 59,91 1 točka 60. Bolčina Janko, ELAN 1:00,41 1 točka 64. Hrovat Brane, ELAN 1:01,28 1 točka 79. Možina Srečo, ELAN 1:05,22 1 točka 80. Rozman Janez, ELAN 1:05,30 1 točka 94. Legat T oni, ELAN 1:17,51 1 točka 97. Menčak Brane, ELAN 1:22,00 1 točka Odstopili: Grčar Miro, Krmelj Rudi, Gogala Bojan, Cerar Jani, Kajdiž Milan, Potočnik Zvone, Arh Franci Diskvalificirani: Legat Boris, Stroj Zvone Nastopilo 159 tekmovalcev 6 točk 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 10 točk 1 točka 10 točk 8 točk 7 točk 3 točke 2 točki Moški 27 — 35 let: 1. Zupan Miha, ELAN 3. Mulej Vlado, ELAN 6. Krivic Jože, ELAN 8. Vogelnik Andrej, ELAN 16. Kokalj Rudi, ELAN 28. Finžgar Primož, ELAN 29. Finžgar Bogdan, ELAN 33. Pretnar Miha, ELAN 50. Resman Franci, ELAN 61. Kelih Dušan, ELAN 66. Vrečko Maks, ELAN 67. Kržišnik Lado, ELAN 93. Dobida Janez, ELAN 100. Toman Slavko, ELAN 101. Tonejc Niko, ELAN 104. Langus Slavko, ELAN 106. Benedičič Anton, ELAN Odstopil: Šmit Vito Nastopilo 122 tekmovalcev Moški 35 — 45 let: 1. Klinar Andrej, GG Bled 4. Bohinc Janez, ELAN 7. Perkovič Franc, ELAN 9. Peternelj Janez, ELAN 12. Svetina Alojz, ELAN 18. Gašperšič Peter, ELAN 22. Legat Marjan, ELAN 23. Dežman Jože, ELAN 29. Bešter Jože, ELAN 30. Čučnik Milan, ELAN 42. Tonejc Jože, ELAN 65. Hegadič Lado, ELAN 72. Globevnik Darko, ELAN 76. Podobnik Anton, ELAN 83. Zajc Bojan, ELAN 84. Luznar Janez, ELAN Nastopilo 85 tekmovalcev Moški 45-55 let: 1. Resman Andrej, Plamen Kropa 5. Cvenkelj Franc, ELAN 12. Mencinger Oto, ELAN 13. Mulej Stanko, ELAN 14. Hrovat Janez, ELAN 17. Gatej Štefan, ELAN 24. Potočnik Cvetan, ELAN 30. Dobre Stane, ELAN Nastopilo 34 tekmovalcev Moški nad 55 let: 1. Šmit Franc, Sindik. turist, del. Gor. 4. Potočnik Vinko, ELAN Nastopili 4 tekmovalci MOŠKI EKIPNO: EKIPNO SKUPAJ: 26,74 27.90 29,10 29,27 30,45 31,33 31,63 32,40 33,79 36,14 36.90 36,98 42,29 45,81 46,12 48,95 49,50 28,86 29,63 31,07 31,58 31,98 32,41 32,88 32,93 34,49 34,57 36,38 40,12 42,09 43,54 1:07,56 2:12,60 30,38 32,10 34,73 35,84 36,27 37,31 40,23 46,94 35,84 4:04,20 1. ELAN BEGUNJE 2. VERIGA Lesce 3. GG Bled 1. ELAN BEGUNJE 2. VERIGA LESCE 3. LIP BLED 4. GG BLED 11 točk 9 točk 6 točk 4 točke 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 8 točk 5 točk 3 točke 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka ltočka 7 točk 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 8 točk 143 točk 88 točk 59 točk 164 točk 91 točk 89 točk 72 točk Filip Praprotnik TRADICIJA SE NADALJUJE POKLJUKA, 11. marec 1979: Tudi na tretjem občinskem sindikalnem prvenstvu v smučarskih tekih je slavil Elan. Prvo mesto moški ekipno, drugo mesto ženske ekipno in prvo mesto ekipno skupaj so dosežki, ki so jih dosegli Elanovi tekači. Poleg tega pa so se nekateri tudi posamezno dobro odrezali. Skupaj je na tekmovanju nastopilo 186 tekmovalcev in tekmovalk, od tega 50 Elanovcev (od prijavljenih 74), 7 žensk in 43 moških. Opomba: Ker so časovni rezultati posameznikov objavljeni v drugem prispevku, bomo tu objavili samo vrstni red po starostnih skupinah. Ženske do 27 let: 1. Poljanec Kati, LIP Bled 5. Brejc Nuša, ELAN 10. Kolman Barbara, ELAN Nastopilo 10 tekmovalk Zenske 27 — 35 let: 1. Peterman Jerca, Vezenine Bled 4. Kapus Stanka, ELAN 6. Dijak Kristin;*, ELAN Nastopilo 9 tekmovalk Zenske nad 35 let: 1. Kosmač Lojzka, SDK Radovljica 3. Vavpotič Marija, ELAN 4. Podlipec Amalija, ELAN 12. Vogelnik Marija, ELAN Nastopilo 12 tekmovalk Zenske ekipno: 1. LIP Bled, 6 nastopajočih 2. ELAN Begunje, 7 nastopajočih 3. ISKRA Lipnica, 4 nastopajoče Moški do 27 let: 1. 3. 5. 9. 10. 18. 19. 20. 22. 29. 30. 31. 33. 36. 12:12,4 12:48,0 12:41,7 Zupan Tine, ELAN Justin Sandi, ELAN Krivic Janez, ELAN Rozman Janez, ELAN Praprotnik Filip, ELAN Dolar Milan, ELAN Kolman Bojan, ELAN Legat Tone, ELAN Hrovat Brane, ELAN Potočnik Zvone, ELAN Gogala Franc, ELAN Cerar Jani, ELAN Krmelj Rudi, ELAN Mikič Lado, ELAN 21:22,3 Nastopilo 41 tekmovalcev Moški do 27 let kategorizirani: 1. Podlogar Dušan, Veriga Lesce 5. Kordež Božo, ELAN 9. Kozinc Boris, ELAN Nastopilo 9 tekmovalcev Moški 27-35 let: I. Pogačnik Zdravko, Iskra Otoče 8. Kržišnik Lado, ELAN II. Finžgar Primož, ELAN 17. Kersnik Janez, ELAN 27. Igličar Vinko, ELAN 29. Vrečko Maks, ELAN 35. Dobida Janez, ELAN 37. Jančar Franc, ELAN 40. Stare Slavko, ELAN 43. Langus Slavko, ELAN Nastopilo 44 tekmovalcev Moški 35 — 40 let: 1. 4. 12. 15. 19. 20. 21. 24. 25. Kobilica Pavel, GG Bled Pangerc Silvester, ELAN Vidic Anton, ELAN Gašperšič Peter, ELAN Dežman Jože, ELAN Luznar Janez, ELAN Bertoncelj Tine, ELAN Palovšnik Albin, ELAN Dijak Alojz, ELAN 7 točk 2 točki 8 točk 6 točk 9 točk 8 točk 1 točka 46 točk 41 točk 31 točk 11 točk 9 točk 7 točk 3 točke 2 točki 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 17:54,2 22:17,9 18:48,5 26. Hegedič Lado, ELAN Kosel Anton, ELAN Nastopilo 28 tekmovalcev Moški 40 — 45 let: 1. Rozman Valentin, Gradbeno pod. Bohinj 2. Peterman P'ranči, ELAN 11. Koželj Viktor, ELAN 12. Zajc Bojan, ELAN Nastopilo 12 tekmovalcev Moški nad 45 let: 1. Repinc Viktor, LIP Bled 2. Hrovat Janez, ELAN 10. Finžgar Miha, ELAN 18. Švab Franc, ELAN 20. Potočnik Vinko, ELAN Nastopilo 20 tekmovalcev MOŠKI EKIPNO: 1. ELAN Begunje, 43 nastopajočih 2. VERIGA Lesce, 30 nastopajočih 3. LIP Bled, 18 nastopajočih EKIPNO SKUPAJ: 1. ELAN Begunje 2. VERIGA Lesce 3. LIP Bled 4. ISKRA Lipnica Vrstni red SŠI 79 po dveh disciplinah: 1. ELAN BEGUNJE 2. VERIGA LESCE 3. LIP BLED 4. GG BLED odstopil 22:12,5 22:35,5 1 točka 1 točka 10 točk 1 točka 1 točka 10 točk 2 točki 1 točka 1 točka 99 točk 87 točk 49 točk 140 točk 99 točk 95 točk 47 točk 304 točke 190 točk' 184 točk 115 točk Filip Praprotnik Elanovo prvenstvo v smučarskih tekih REZULTATI, ki je veljalo za najboljšega športnika-šahista, športnico-šahistko ELANA za leto 1979 ter ekipno za najboljšo TOZD na Sortnem področju 1 točka 1 točka 4 točke 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 8 točk 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka ZENSKE POSAMEZNO: I. Vavpotič Marija, Trgov. Podlipec Amalija, Trgov. Brejc Nuša, DSSS Kapus Stanka, Smuči Dijak Kristina, Smuči Kolman Barbara, Trgov. Vogelnik Marija, DSSS ZENSKE EKIPNO: 1. TOZD Trgovina (Vavpotič, Podlipec, Kolman) 2. TOZD Smuči (Kapus, Dijak) 3. DSSS (Brejc, Vogelnik) ' MOŠKI POSAMEZNO: 1. Kordež Božo, DSSS 2. Zupan Tine, Smuči 3. Hrovat Janez, Smuči 4. Kozinc Boris, IE 5. Pangerc Silvester, Smuči 6. Kržišnik Lado, Smuči 7. Peterman Franci, Plastika 8. Justin Sandi, TO 9. Krivic Janez, Vzdržev. 10. Finžgar Primož, IE 11. Rozman Janez, Vzdržev. 12. Praprotnik Filip, IE 13. Vidic Anton, Vzdržev. 14. Dolar Milan, Trgoviaa 15. Kolman Bojan, Plastika 16. Legat T one, V zdržev. 17. Kersnik Janez. DSSS 14:06,4 14:15,5 14:44,9 15:21,8 15:53,8 17:02,2 19:25,2 45:32,1 31:15,6 34:14,1 20:01,2 21:22,3 23:23,7 24:21,7 24:41,1 24:52,4 24:59,1 25:35,5 26:13,2 26:36,2 27:23,5 27:24,5 29:19,2 29:37,9 29:40,2 29:46,2 30:05,0 5992.7 točke 5905.5 točke 5623.8 točke 5270.2 točke 4963.6 točke 4308.2 točke 2937.9 točke 13 točk 9 točk 6 točk 69(X),8 6690.2 6375.0 6224,4 6174.1 6144.7 6127.3 6091.0 59,34,9 5875.2 5752.4 5749.8 5452.0 5403.5 5397.5 5381.9 5333.1 točke točke točke točke točke točke točke točke točke točke točke točke točke točke točke točke točke 18. Hrovat Brane, Vzdržev. 19. Potočnik Zvone, Smuči 20. Gašperšič Peter, TO 21. Finžgar Miha, 1E 22. Igličar Vinko, Plastika 23. Gogala Franc, TO 24. Vrečko Maks, Smuči 25. Cerar Jani, Trgovina 26. Krmelj Rudi, Vzdržev. 27. Dežman Jože, DSSS 28. Luznar Janez, TO 29. Mikič Lado, Smuči 30. Bertoncelj Tine, Trgovina 31. Koželj Viktor, Plastika 32. Dobida Janez, Vzdržev. 33. Palovšnik Albin, Vzdržev. 34. Švab Franc, IE 35. Jančar Franc, Vzdržev. 36. Zajc Bojan, DSSS 37. Dijak Alojz, Plastika 38. Potočnik Vinko, TO 39. Stare Slavko, Vzdržev. 40. Hegedič Lado, DSSS 41. Klaindinst Anton, TO 42. Langus Slavko, TO 43. Koselj Tone, odstopil MOŠKI EKIPNO: 1 SPLOŠNE DOLOČBE 1. Pravico nastopa na tekmovanjih imajo vsi TOZD in DS OZD ELAN 2. Tekmovanje vodi tričlanska komisija — ista kot za tekmovanje najboljši športnik-ca in šahist-ka ELANA, z enakimi kompetencami. 3. Za ekipo TOZD ali DS lahko nastopijo moški in ženske, toda le tisti, ki pripadajo določenemu TOZD ali DS. 4. Tekmovanje se lahko izvede v naslednjih disciplinah: a) veleslalom b) smučarski tek c) kros d) veslanje e) streljanje f) orientacijski pohod g) plavanje — prsno ali kravvl — 50 m' O. p.: za vse zgoraj navedene discipline velja, da ekipo TOZD ali DS sestavljajo štirje najbolje uvrščeni tekmovalci (proga mora biti za vse enaka); h) kegljanje borbene partije — ekipa TOZD ali DS 30:40,2 5241,7 točke 31:43,3 5077,9 točke 32:14,4 4997,1 točke 32:20,4 4981,6 točke 32:36,0 4941,1 točke 32:44,0 4920,3 točke 33:11,1 4849,9 točke 33:20,0 4826,8 točke 33:22,9 4819,3 točke 33:41,4 4771,3 točke 34:01,2 4720,0 točke 34:43,1 4611,1 točke 34:47,9 4598,6 točke 35:02,6 4560,4 točke 35:26,6 4498,1 točke 35:48,2 4442,1 točke 36:44,2 4296,7 točke 36:58,3 4260,1 točke 37:07,7 4235,6 točke 38:23,1 4039,9 točke 40:18,8 3739,5 točke 42:10,1 3450,5 točke 43:53,6 3181,8 točke 44:04,4 3153,8 točke 52:53,2 1780,8 točke šteje šest članov (5 tekmovalcev + 1 rezerva). Tekmuje se po pravilih obč. sindikal. prvenstva; i) kegljanje 25 — 25: ekipo TOZD ali DS sestavlja 5 najbolje uvrščenih tekmovalcev; j) šah: ekipa TOZD ali DS šteje 4 člane (3 tekmovalci + 1 rezerva) — tekmuje se po liga sistemu — vsak z vsakim; k) namizni tenis: ekipo TOZD ali DS sestavljajo 3 člani (2 tekmovalca + 1 rezerva); igra se po liga sistemu — vsak z vsakim (ženski sistem); 1) balinanje: ekipo TOZD ali DS sestavljajo 4 tekmovalci; trekmuje se po pravilih občin. sind. prvenstva in to po liga sistemu — vsak z vsakim; m) mali nogomet: ekipo TOZD ali DS sestavlja 6 tekmovalcev (5 v polju + vratar); tekmuje se po pravilih oz. pravilniku občin, lige in to vsak z vsakim. n) odbojka: ekipo TOZD ali DS sestavlja 6 tekmovalcev; igra se po liga sistemu — vsak z vsakim. O. p.: v vseh disciplinah lahko TOZD ali DS nastopi z mešano ekipo (moški, ženske), če so pogoji tekmovanja za vse enaki (dolž. proge, itd.). Te discipline so pod točkami: e, f, g, h, i, j, k, n. TOZD ali DS v vsaki panogi nastopi lahko največ z dvema ekipama. V končni uvrstit- vi pa šteje samo najboljša. To velja za discipline pod točkami: h, j, k, 1, m, n. 5. Tekmovanje naj načeloma sekcije organizirajo v okviru sindikalnega prvenstva ELANA, izjemoma pa v okviru občinskih sindikalnih prvenstev. 6. V razpisu mora biti navedeno, da tekmovanje šteje za izbor najboljšega TOZD ali DS na športnem področju. II. NAČIN IZVEDBE POSAMEZNIH TEKMOVANJ: 1. Za izvedbo tekmovanj so odgovorni vodje posameznih sekcij. 2. Vodja sekcija najmanj 14 dni pred tekmovanjem s soglasjem komisije sestavi razpis za posamezno panogo. 3. Razpis mora biti javno objavljen najmanj 7 dni pred dnem tekmovanja. 4. Na tekmovanju mora biti poleg organizatorja tekmovanja prisoten vsaj en član tekmovalne komisije, ki skrbi za regularnost samega tekmovanja. 5. Delegat poroča komisiji o izvedbi in pogojih na tekmovanju, nakar komisija sklepa o regularnosti tekmovanja. III DOLOČITEV VRSTNEGA REDA: 1. Višje mesto doseže tista, ki zbere v skupnem seštevku več točk. 2. V primeru enakega števila točk je boljša tista ekipa, ki je osvojila več boljših mest v posameznih disciplinah (več prvih, drugih,. ..). 3. Točke po posameznih disciplinah se podelijo na sledeč način: točk 1. mesto 13 2. mesto 9 3. mesto 6 4. mesto 4 5. mesto 3 6. mesto 2 7. mesto 1 IV. PODELITEV PRIZNANJ: 1. V posameznih disciplinah naj sekcija podeli prvim trem ekipam pokale, prvim petim pa diplome. 2. Ob zaključku tekmovanj komisija podeli: a) Prehodni pokal (moška, ženska konkurenca), ki preide v trajno last, če je osvojen trikrat zaporedoma, ali petkrat v presledkih. b) Pokal v trajno last za prvo, drugo in tretje mesto, za prvih pet pa diplome (moška, ženska konkurenca) c) Po svoji presoji komisija lahko podeli tudi: — pokal za »fair play« — pokal za izjemne rezultate — pokal za borbenost 3. Podelitev vseh teh priznanj se izvrši na občnem zboru KOOS ali pa na občnem zboru SŠD ELAN Begunje. (Nadaljevanje z 8. strani) DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: OBJAVA DOPOLNILNIH VOLITEV ZA ORGANE SAMOUPRAVLJANJA 16. 3. 1979 Od 135 vpisanih volivcev je volilo 116 delavcev, ki so oddali glasov za: DS - DO 1. Dolžan Marjan 101 glas 2. Tonejc Majda 96 glasov DS - DEL. SKUPNOSTI 1. Kralj Anton 101 glas 2. Kersnik Janez 97 glasov DEL. NADZORSTVO DEL. SKUPNOSTI 1. Palovšnik Ivanka 110 glasov DEL. NADZORSTVO DO 1. Štibelj Franc 109 glasov Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni z nad polovico glasov. 1. TOZD Smuči (Zupan, Hrovat, Pangerc, Kržišnik) 2. TOZD Inštitut (Kozinc, Finžgar P., Praprotnik, Finžgar M.) 3. TOZD Vzdrževanje (Krivic, Rozman, Vidic, Legat) 4. DSSS (Kordež, Kersnik, Dežman, Zajc) 5. TOZD Plastika (Peterman, Kolman, Igličar, Koželj) 6. TOZD Tel. orodje (Justin, Gašperšič, Gogala, Luznar) 7. TOZD Trgovina (Dolar, Cerar, Bertoncelj) 1; 34:23,4 1; 50:50,8 1;52:54,1 2;01:02,3 2;02:25,9 2;04:43,1 13 točk 9 točke 6 točke 4 točke 3 točke 2 točki — 1 točka Filip Praprotnik Izbor najboljše TOZD v športu PRAVILNIK r za izbor najboljše TOZD ali DS na športnem področju Zupan Tine med najboljšimi našimi tekači [k V delovno razmerje so bili v mesecih januar, februar in marec sprejeti naslednji delavci: 1. Ambrožič Maks, KV avtomehanik, za dela in naloge ključavničar II v TOZD Vzdrževanje, vrnil iz JLA 2. Zupan Mihael, KV barvar, za dela in naloge izdelovalec laminata v TOZD Plastika, proizvodnja jadralnih letal 3. Pavlenč Marko, KV sliko-pleskar, za dela in naloge pleskar I v TOZD Športna orodja 4. Resman Alojz, KV mizar, za dela in naloge brusilec II v TOZD Vzdrževanje 5. Jovanovič Milan, KV prodajalec, za dela in naloge poslovodja v TOZD Trgovina 6. Beravs Niko, KV ključavničar, za dela in naloge ključarničar II v TOZD Vzdrževanje 7. Cvetkovič Nada, KV trgovka, za dela in naloge prodajalec v TOZD Trgovina 8. Močnik Janez, NK delavec, za dela in naloge pregledovalec izdelkov in polizdelkov v službi kakovosti 9. Eržen Franc, NK delavec, za dela in naloge izdelovalec smučarskih palic v TOZD Športna orodja 10. Miličevič Gordana, KV prodajalka, za dela in naloge prodajalka v TOZD Trgovina 11. Kačurič Slobodanka, SS gimnazija, za dela in naloge blagajnik v TOZD Trgovina 12. Jungič Dušan, NK delavec, za dela in naloge priučeni strojni delavec I v TOZD Smuči 13. Radakovič Saša, SS gimnazija, za dela in naloge administrator evidentičar v TOZD Trgovina 14. Resman Jožef, NK delavec, za dela in naloge mizar II v pripravi lesa, TOZD Smuči 15. Volk Zdenka, NK delavka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 16. Tomič Radojka, NK delavka, za dela in naloge čistilka v TOZD Plastika 17. Avdič Sadeta, NK delavka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 18. Cvetič Dragan, KV prodajalec za dela in naloge svetovalec v trgovini v TOZD Trgovina 19. Radosavljevič Milan, KV prodajalec za dela in naloge prodajalec v trgovini v TOZD Trgovina 20. Bertoncelj Metka, KV ser-virka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 21. Repe Vera, NK delavka za dela in naloge priučeni strojni delavec, II v TOZD Smuči 22. Rode Jože, NK delavec za dela in naloge strojni delavec I v TOZID Smuči 23. Tomšič Jelka, KV pletil. za dela in naloge priučeni ročni delavec III, v TOZD Smuči 24. Kneževič Smilja, NK delavka za dela in naloge skladiščni delavec II v pripravi lesa, TOZD Smuči 25. Urbanc Marjan, KV mizar, za dela in naloge izdelovalec laminata I v TOZD Plastika, proizvodnja jadralnih letal 26. Jovanovič Mila, KV frizerka, za dela in naloge priučeni ročni delavec III v TOZD Smuči 27. Kobal Olga, NK delavka, za dela in naloge priučeni ročni delavec III v TOZD Smuči 28. Završnik Jožica, NK delavka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 29. Klužar Ana, NK delavka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 30. Stopar Ana, NK delavka za dela in naloge priučeni ročni delavec III v TOZD Smuči 31. Sadič Sama, NK delavka, za dela in naloge priučeni ročni delavec III v TOZD Smuči 32. Šmitran Marija, NK delavka, za dela in naloge priučeni ročni delavec III v TOZD Smuči 33. Polajnar Janko, PK mizar, za dela in naloge pomožni mizar v lesnem oddelku, TOZD Športna orodja 34. Peterman Antonija, NK delavka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 35. Koder Anica, NK delavka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 36. Arh Janez, ekonomist, za dela in naloge samostojni referent izvoza v TOZD Smuči 37. Pajič Ziko, NK delavec, za dela in naloge transportni delavec I v TOZD Vzdrževanje 38. Jovanovič Danica, kemijski tehnik, za dela in naloge namestnik poslovodje v TOZD T rgovina 39. Pongrac Marija, NK delavka za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 40. Zupanc Sonja, NK delavka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 41. Peternel Marija, NK delavka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 42. Pristanec Jolanca, KV trgovka, za dela in naloge priučeni ročni delavec III v TOZD Smuči 43. Božič Sonja, PK trgovka, za dela in naloge priučeni strojni delavec II v TOZD Smuči 44. Repinc Marija, NK delavka, za dela in naloge pri učeni ročni delavec III v TOZD Smuči 45. Lavrič Bogdan, KV sliko-pleskar, za dela in naloge pleskar I v lesnem oddelku, TOZD Športna orodja 46. Bertoncelj Tone, KV avtomehanik, za dela in naloge izdelovalec laminata I v TOZD Plastika, proizvodnja jafralnih letal 47. Poklukar Herman, ekonomist, za dela in naloge samostojni referent izvoza v TOZD Smuči 48. Markelj Jože, KV ključavničar, za dela in naloge izdelovalec laminata v TOZD Plastika, proizvodnja jadralnih letal 49. Košir Mojca, KV frizerka, za dela in naloge priučeni ročni delavec III v TOZD Smuči 50. Vodnjov Pavel, KV elek-troinštalater, za dela obratnega električarja II v TOZD Vzdrževan je 51. Hanžič Edvard, NK delavec, za dela pomožnega delavca v TOZD Vzdrževanje 52. Agič Ferid, KV tesar, za dela strojnega delavca I v TOZD Smuči 53. Zerovc Marjan, NK delavec, za dela in naloge pomožni razrezovalec lesa v pripravi lesa, TOZD Smuči 54. Šiška Viljenka, NK delavka, za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči 55. Radosavljevič Ivanka, NK delavka, za dela in naloge čistilka v TOZD Trgovina, za polovični delovni čas Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: 1. Gomboc Tonetu, NK delavcu, ki je opravljal dela in naloge izdelovalec smučarskih palic v kovinskem oddelku, sporazumno 2. Radovič Goranu, NK delavcu, ki je opravljal dela pregledovalca izdelkov in polizdelkov v službi kakovosti, samovoljna v času poskusnega dela 3. Dimitrijevič Antonu, KV ključavničarju, ki je opravljal dela ključavničarja v TOZD Vzdrževanje, samovoljna zapustitev dela 4. Mulej Tine, KV orodjarju, ki je opravljal dela orodjarja II v TOZD Vzdrževanje, odhod v JLA 5. Hrovat Viktorju, KV ta-petnik, ki je opravljal dela sedlarja I v sedlarskem oddelku, odhod v JLA 6. Tancar Antonu, PK delavcu, ki je opravljal dela pomožnega razrezovalca lesa v pripravi lesa, odhod v JLA 7. Jakše Stanku, PK delavcu, ki je opravljal dela izdelovalca smučarskih palic v TOZD Športna orodja, odhod v JLA 8. Papler Pavli, PK delavki, ki je opravljala dela in naloge priučenega strojnega delavca II, sporazumno 9. Ceferin Darku, NK delavec, ki je opravljal dela izdelovalca smučarskih palic v TOZD Športna orodja, odhod v JLA 10. Kolman Mariji, ki je opravljala dela in naloge administratorja v TOZD Trgovina, potek dela za določeno dobo 11. Vidakovič Radojki, NK delavka, ki je opravljala dela in naloge lepilec II v TOZD Smuči, sporazumno 12. Primc Frančiški, NK delavka, ki je opravljala dela in naloge zavijalec smuči, invalidska upokojitev 13. Mencinger Ivanki, KV šivilja, ki je opravljala dela in naloge priučeni strojni delavec III v TOZD Smuči 14. Završnik Jožici, NK delavka, ki je opravljala dela in naloge priučeni strojni delavec II, sporazumno 15. Urh Amaliji, KV natakarica, ki je opravljala dela prodajalca v TOZD Trgovina, potek dela za določeno dobo 16. Kokalj Silvu, KV fotografu, ki je opravljal dela in naloge servisnega delavca v TOZD Trgovina, potek dela za določeno dobo 17. Stankov Rajko, NK delavcu, ki je opravljal dela in naloge transportni delavec I v TOZD Vzdrževanje, umrl 18. Rode Jože, NK delavec, ki je opravljal dela in naloge strojni delavec I, sporazumno 19. Kobal Olga, NK delavka, ki je opravljala dela in naloge priučeni ročni delavec III, sporazumno 20. Tolman Tatjana, NS delavka, ki je opravljala dela in naloge vodje finančne operative v gospodarskem sektorju 21. Humar Predrag, KV pleskar, ki je opravljal dela in naloge sestavljalec čolnov v obratu plastika, sporazumno Na seji komisije za delovna razmerja TOZD Smuči so za nedoločen čas bili sprejeti v delovno razmerje delavci: 1. Horozovič Hasnija 2. Babičič Milja 3. Bernard Helena 4. Pušenjak Olga 5. Adžič Milivojka 6. Kalender Žumra 7. Ivankovič Jasna 8. Trupkovič Frančiška 9. Malenica Marija 10. SkroboSenada 11. Ališič Rezija 12. Smajič Senija 13. Efrenova Liljana 14. Telalovič Nasiha 15. Čehajič Nusreta 16. Skenderevič Arifa 17. Goričnik Metka Zala Mavec Dva jubileja Priznanje Viliju Plešku S prvimi Elanovimi koraki v svet je povezano tudi njegovo ime. Od tega je že kar četrt stoletja, pomemben mejnik za našo delovno organizacijo in lep jubilej za tov. Pleška osebno, ki je sredi preteklega leta praznoval tudi svoj 50. rojstni dan. Službena dolžnost ga je pred dobrimi 26. leti vodila v Za-padno Nemčijo, najpreje v Dusseldorf in nato v Miin-chen, kjer naj bi našim delovnim organizacijam pomagal utirati pot na zunanja tržišča in jim stal ob strani tudi pri nabavi strojev in reprodukcijskega materiala. Korajža Elanovcev, ki so se že takrat spustili v bitko z naprednejšimi proizvajalci športnih rekvizitov na zapadnem trgu mu je bila, kot mlademu in uspeha željnemu ekonomistu, simpatična. Vzljubil je smele in poslovno trde Gorenjce, ki niso odstopali od začrtane poti. Elanu se je predal z vsemi svojimi močmi in znanjem, ne ozirajoč se na poslovne rezultate firme v kateri je preživljal svoja začetniška leta in jo sedaj uspešno vodi že preko 20 let. ' Naš znani in pri televizijskih gledalcih nadvse priljubljeni športni reporter TV Zagreb je letos 15. januarja slavil svoj 60. rojstni dan. Ta vedri in čistokrvni Dalmatinec je že od leta 1935 smučar — začel je na Pokljuki Z Elanom in na račun Elana je moral vgrizniti v številna kisla jabolka, ki so mu jih dajali zobati nemški, napram Jugoslaviji ne ravno prijateljsko nastrojeni trgovci. Toda vera v sposobnost našega človeka in perspektivne možnosti Elana so ga navdihovali z vedno novimi idejami, predlogi in raziskavami. Prijel je za vsako delo. Ponujal je badminton rekete, prodajal smuči, pripravljal sejme, postavljal in pospravljal Elanove paviljone. Ob vsaki potrebi ali stiski Elana nam je stal vedno ob strani in vedno tudi našel neko pot ali luknjo za rešitev problema. Takšen je naš Vili še danes in večini vsaj starejših članov delovne organizacije dobro poznan. Sprejemamo ga kot Ela-novca on pa se v naši sredini tudi tako počuti. Tudi mlajši delavci ga vsaj navidezno poznajo, večkrat pa ne vedo kam bi ga razporedili. Vsi cenimo njegovo požrtvovalnost, prizadevnost in pripadnost našemu delovnemu kolektivu. Vedno je tu če je potreba in nikoli ničesar ne odreče. Vili ceni naše uspehe in v njih najde tudi delček sebe. Aktivno se je vključil tudi v našo športno dejavnost in je predsednik našega vodno-smučarskega kluba Elan. Ob letošnjem sejmu ISPO v Miinchenu smo se v posejem-skem večeru zbrali okrog Vilija, tov. Vojsk mu je v imenu delovne organizacije Elan čestital k obema jubilejema, mu nazdravil še na mnoga leta in se mu zahvalil za njegov doprinos k uspehu Elana v želji, da bi tudi v prihodnje vztrajal z nami. V znak zahvale za dosedanje delo pa mu je izročil redko Elanovo priznanje — diplomo »PRIJATELJ ELANA«. — ter od tedaj dalje navdušen pripadnik tega športa. Njegov nemirni duh ga je leta 1947 kot predavatelja iztrgal Visoki šoli za telesno vzgojo v Zagrebu in ga popeljal v študije Radia Zagreb, kjer se je posvetil športnim prenosom oz. reportažam. Svoj življenjski izpit pa je opravil leta 1956 kot prvi športni reporter JRT in od takrat dalje pripada televiziji in milijonom Jugoslovanov, ki spremljajo športne prenose preko TV Zagreb. Tako naš priljubljeni Mladen leta in leta s svojstvenim načinom, zavzetostjo za šport in z nacionalnim ponosom zbližuje našega delovnega človeka, mu posreduje športne dogodke od doma in iz tujine, krepi zdrav športni duh, privlači starejše in usmerja mladino. Mladen je kot pripadnik športa tudi velik prijatelj Elana in je večini Elanovcev do- bro poznan, če ne drugače pa preko TV ekranov. Z nami se veseli uspehov naših smučarjev in obenem uspehov Elana v mednarodnem vrhunskem športu. Tega veselja in priznanja Elanu ne prikriva niti v svojih prenosih športnih dogodkov. Ob letošnji planiški priredit- vi smo ga uspeli ujeti pod Pon-cami, kamor tako rad prihaja, Mnogo smo že govorili in pisali o izboljšanju naše zdravstvene službe, predvsem zadnja leta, k čemur bi tudi boljši prostorski pogoji naše ambulante doprinesli svoje. V srednjeročnem programu razvoja Elana do leta 2.(XX) je sicer predvidena nova, večja, sodobna ambulanta, vendar do tega časa ni bilo moč vztrajati pri starem. Zato se je pristopilo k adaptaciji stare, ki je imela le majčken predprostor za čakalnico, kjer je bilo prostora le za nekaj ljudi, nadalje laboratorij in zdravniško sobo. Okna so bila betonska, svetlobe je manjkalo itd. Zdajšna, prenovljena ambulanta, je večja, na račun prejšnjega širokega hodnika in ima večjo čakalnico, prostor za administracijo, laboratorij, preobvezovalnico, zdravniško sobo in garderobo. Zamenjali so okna, prostori so postali svetlejši, toplejši, prijetnejši. Pri simbolični otvoritvi prenovljene ambulante, so v ponedeljek, 26. III. 1979 sodelovali predstavniki Elana in predstavniki zdravstvene službe, dr. Zilič, naš dolgoletni sodelavec, dr. Ravniharjeva, ki je že skupno 8 let zdravnica v naši ambulanti, glavna sestra Zdravstvenega doma Radovljica tov. Ferjan Darja in sestra Tea. Dr. Ravniharjeva je vsem polna zanosa razkazala nove prostore in na kratko opisala otek gradnje in rezultate. Dr. ilič, sicer redkobeseden, se je živahno razgovoril. Opisal je dolgoletno prizadevanje ob prisotnosti pribl. 25 reporterjev in novinarjev iz vse Jugoslavije smo mu priredili skromno svečanost za njegov 60. rojstni dan. Tov. Bogataj mu je v imenu DO Elan zaželel še mnoga zdrava, uspešna in aktivna leta ter mu izročil spominsko darilo — grafiko »Bloški smučar v današnjem svetu«, delo akademskega slikarja Janeza Boljka. zdravstvene službe, kako bi jo približali delovnim ljudem v delovnih organizacijah. To je Elanu uspelo pred 15. leti, da je nastala obratna ambulanta za delavce Elana in Sukna, ki pa je bila v začetku bolj podobna postaji prve pomoči. Dotaknil se je prizadevanj, kako izboljšati obstoječe stanje ambulante, kateremu je prejšnji zdravnik dr. Grošelj dal zadnji impulz. Pohvalno se je izrazil o novih prostorih in se zahvalil Elanu za razumevanje. Poudaril je potrebo po še večjem sodelovanju zdravstvene službe z gospodarstvom, o čemer govori tudi novi zakon o zdravstvenem varstvu, ki nas na Gorenjskem ne bo presenetil, saj le ta povezava že obstaja, treba jo je le še izpopolniti. Novi zakon govori celo o možnostih, da zdravstvena služba v delovni organizaciji lahko postane TOZD, ali vsaj svoj TOZD v zdravstveni službi. V srednjeročnem programu razvoja Elana, je poudaril tov. Zajc, varnostni ing., se predvideva razširitev dejavnosti za vso zdravstveno preventivo, medicino dela, oddelke za priložnostno specializacijo, ginekologijo, zobno ambulanto in druge dejavnosti kot gasilstvo, družbeno prehrano, družbeno samozaščito itd. V torek 27.111.1979 je ambulanta zopet pričela z delom po 9 tedenski prekinitvi. Prva pacientka v prenovljeni ambulanti je bila Alešič Rezka iz lakirnice. Slavko Knafelj ELAN Mladenu Deliču ob 60-letnici Obratna ambulanta prenovljena Dr. Zilič govori ob otvoritvi ambulante Begunjski gasilci v Nemčiji z Elanovimi našitki tt/iiAa/raO tXXi dLOAv hJavOj - Posnetek z gasilskega občnega zbora • ^ ODRED