Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., št. 233 Ljubljana, petek 6. decembra 1935* Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 31266. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. 3. — Tel. 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842, Praga čisio 78.180, VVien št. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Gospodarske posledice sankcij Svetovni dogodki znova potrjujejo staro resnico, da sta politika :n gospodarstvo neločljivo povezana in da so mednarodni odnošaji med seboj v taki meri prepleteni, da kršitev miru na kateremkoli delu sveta ogroža mir vsake poedine, navidezno docela neprizadete države. Naivno bi bilo želeti, da se zaneti vojni požar na tujih tleh, v pogreš-nem pričakovanju, da bi nevtralnost v takem primeru prinesla obogatenje in vojno dobičkarstvo, kakor smo ga videli v nevtralnih državah še za časa svetovne vojne. Društvo narodov, v katerega temelje je organsko včlenjena dolga vrsta ramih jamstvenih in o-brambnih pogodb, predstavlja tako občutljiv, v sebi zaokrožen mehanizem, da se vsak sunek in najmanjša motnja avtomatično prenašata na vsako pnsamez-uon članico tega važnega mednarodnega, organizma. Spričo vzajemne odvisnosti ocnošajev med državami in odnošaje^ no članico tega važnega mednarodnega skupnosti v Ženevi je nevtralnost postala pojem, ki se vedino bolj in bolj izgublja iz mednarodno-poliitične stvarnosti. V odgovoru na italijanski protest zaradi sankcij je naša vlada pojasnila, da na afriškem konfliktu ni neposredno prizadeta, toda da ji naše mednarodne obveze kljub prijateljskemu razpoloženju napram Italija in kfljub želji, z Italijo živeti v najboljših odnosih, nalagajo dolžnost, da izvaja gospodarske sankcije. S prepovedio uvoza ita^jan-skega blaga in protiukrepom TtaVVje, ki je kot represalijo prepovedala uvoz iz naše države, je stvarno prekinjen vsak gospodarski promet z ItaUjo. Naše gospodarstvo je s temi ukrepi mnogo težje prizadeto kakor katerakoli druga člonica Zveze narodov. Gospodarski stiki z Italijo kot državo, ki nam je zemljepisno najbližja in katere gospodarski sestav prav posebno odgovarja pospeševanju naše izvozne trgovine, so živ-Ijenjisikega pomena za našo gospodarsko delavnost. Žrtve, ki jih doprrnašamo z izvajanjem gospodarskih sankcij, so v očitnem neporazmeriu z deležem, ki bi ga Jugoslavija z ozirom na svoje mednarodne obveznosti, rua prizadetost v afriškem sporu, na svojo gospodarsko moč in vpliv v mednarodni politiki imela doprinesti. V okviru naše države pa je zopet gospodarstvo naše banovine prizadeto težje kakor druge pokrajine, ker je Slovenija kot obmejna pokrajina imela naj-živahnejše gospodarske zveze preko meje. Kakor je v mednarodnem pogledu krivično, da bi naša država, morala nositi nesorazmerno težje breme kaikor velesile, ki so neposredno interesirane na afriškem sporu, tako bi bilo tudi s stališča nacionalnega gospodarstva krivično, da bi naša banovina, ki še vedno ječi ped težkimi gospodarskimi razmerami. n.< rala nositi skoro vse breme izpolnjevanja mednarodnih dolžnosti naše državne celote. Te žrtve, doprinešene v interesu državne politike, se mora io pravično porazdeliti, oziroma mora del istih prevzeti na sebe celotna politična in gospodarska skupnost Mnogoštevilna vprašanja, M so odprta zaradi nenadne prekinit'/« gospodarskih odnošajev s sosedno nam Italijo se morejo združiti v dva velika kompleksa: v likvidacijo dosedanjih poslovnih obveznosti in v možnosti našega izvoza v bodočnosti. Finančne obveznosti Italije do Jugoslavije iz blagovnega, prometa do 18 .novembra t. 1. se cenijo na približno 50 milijonov Ir. Kdor pozna naš denarni trg in nezadostno fun-diunamje naše izvozne industrije z obratnim kapitalom, ta ve, da ta znesek, ki je zaradi suspendiranja kliringa trenutno v Italiji zamrznjen, predstavlja za naše razmere ogromen kapital, katerega odsotnost mora v nevarni meri zavreti gospodarsko delavnost. Naša država je v Ženevi dobila v splošnih besedah zagotovilo, da se nam jamči izplačilo klirinškega salda v vrednosti na dan "8. novembra t 1. ter nam je stavljena v izgled finančna pomoč, ako bi naše gospodarstvo zaradi zamrznjenja naših italijanskih terjatev prišlo v težave. Mislimo, da so te težave že nastopile in z njimi je nastopil tudi trenutek, da se omenjena sološna obljuba precizira na tek način, da nam se v Ženevi stavi na razpolago znesek, ki je potreben za likvidacijo, oziroma izplačilo naših terjatev v italijanskem Miringu. Konkretni postopek bi obstojal v tem, dia Narodna banka izplača vse naše kli-linške terjatve po obračunskem kurzu na dan 18. novembra t. 1., sama pa najde preko države kritje v izpolnjenju obvezne obljube, ki nam je bila daina v Ženevi. Z ozirom na stanje gospodarstva v naši banovini ureditev te zadeve ne trpi odlaganja ter bi se morala vzeti s strani merodainih faktorjev nemudoma v delo. Nujnost je tem večja, ker je tudi sedanji trenutek mednarodno politično edino ugoden, da izposlujemo izpolnitev dane besede. Istočasno pa bi se na enak način moralo urediti vpraša- Velika sprememba v ČSR Abdikacija predsednika Masaryka in nasledstvo ministra Beneša - Veliki nastopni govor predsednika vlade dr. Hodže - Hlin- kovci vstopijo v vlado Praga, 5. decembra, v. Ob največji pozornosti celokupne češkoslovaške javnosti se je danes sestal čsl. parla« ment. Nastopni govor novega pred« sednika vlade dr. Hodže je bil sprejet z velikim odobravanjem. Zlasti zani« miva so bila njegova izvajanja glede sudetsko«nemške Henleinove stranke, ki za sebe trdi. da je predstavite! jica nemškega naroda v republiki. G. Hod* ža je decidirano izjavil, da demokra« cija v nobeni stranki ne more prizna« vati izključne predstaviteljice katere« gakoli naroda. To stališče, je načelne važnosti ne samo v ČSR. nego tudi dru« god, kjer se je v zadnjem času ta ma« nija tudi razpasla. Poseben pomen se pripisuje tudi iz« vajanjem dr. Hodže. nredstavitelja agrarne politike v republiki, ki se od« krito priznava k potrebi solidarnosti med interesi kmečke produkcije in in« dustrije. Še z večjo pažnjo pa spremlja jav« nost dogodke za kulisami. Sedaj so zbrani v Pragi vsi politični voditelji in med posameznimi strankami se vrši« jo poslednja pogajanja za gladki potek velike politične spremembe, ki se pri« pravi ja v ČSR. Kakor znano, se je pre« zident Masarvk definitivno odločil, da radi svoje visoke starosti in bolehno« sti odloži funkciio predsednika repu« blike. V neprestani skrbi za bodočnost in srečni razvoj države, ki ga imenuje svojega očeta je prezident Masarvk istočasno označil naslednika, ki mu že« li izročiti vrhovno vodstvo republike Masarvkov kandidat je dr. Edvard Be« neš. ki je bil že v času velike borbe za državno samostojnost Masarvkova de« sna roka ter je od 1918. leta brez pre« Stanka zunanji minister češkoslovaške republike, kateri je njegova modra po« Iitika na edinstveni način osigurala čvrsto pozicijo v evropski politiki. Kandidatura dr. Beneša je pozdravlje« na od velike večine naroda in za njo so se izrekle tudi vse stranke vladine ko« alicije, za Beneša bodo verjetno gla« sovali tudi Hlinkovci. Volitev predsed« nika se vrši v skupni seji senata in po« slanske zbornice s tripetinsko večino, ki je dr. Benešu zasigurana. Abdikacija prezidenta Masarvka bi se imela izvršiti že pričetkom tega te« dna. ^Nastala je pa komplikacija na vprašanje, kdo naj v bodoče vodi zu« nanjj resor. Dr. Beneš želi. da mu bo« di naslednik njegov dolgoletni pomoč« nik minister dr. Krofta, v katerem vi« di jamstvo za polno kontinuiteto do« sedanjega svojega dela v mednarodni politiki. Manjša skupina v agrarni stranki je forsirala kandidaturo pari« škega poslanika dr. Osuskega, ki spada med odlične diplomate ČSR. Z iste strani so se delale tudi razne ustavno« pravne kombinacije, po katerih naj bi prezident Masarvk ne abdiciral, tem« več ostal nominalno prezident, dobil pa v smislu češke ustave namestnika v osebi bivšega predsednika vlade Ma« Ivpetra. Predsednik Masaryk je te kombinacije odbil. Izgleda, da bodo tekom današnjega in jutrišnjega dne urejena vsa ta spo« redna vprašanja in napoveduje se da bo proklamacija prezidenta Masaryka o njegovi abdikaciji izšla v soboto ali nedeljo Tekom desetih dni se mora potem izvršiti volitev novega preži« denta. Predsednik ČSR se voli na se« dem let. Razširjenje vladne koalicije Praga, 5. decembra, d. »Prager Tagblatt« poroča, da so pogajanja, ki so se vršila že nekaj dni med ministrskim predsednikom dr Hodžo in voditeljem slovaške ljudske stranke Hlinko dovedla do začasnega zaključka. Slovaška ljudska stranka se je izjavila pripravljeno vstopit} v vlado. Istočasno s Hlinkovo stranko se bodo pridružili večini tudi nemški krščanski soc;alci. S tem bo ustreženo želji cerkvenih avtoritet Češkoslovaške, ki so v soglasju z na-ziranjem Sv. Stolice mnenja, da katoliške stranke v demokratski republiki, ki se je tako neoporečno sporazumela s katoliško cerkvijo, kakor se ie zgodilo z modusom vivendi. ne morejo trajno ostati v opoziciji. Do vstona obeh katoliških strank v v'ado bo bržkone prišlo meseca januarja Slovaški ljudski stranki bo ustreženo v več osebnih vprašanjih, razen tega pa bo vlada osnovala deželni šolski svet za Slovaško. ki bo pričel poslovati še v prvi polovici 1. 1936. Kako se bo v zvezi z razširjen,jem koalicije izvedla preosnova vlade, še ni znano, ker še niso končana pogaianja. Ni izklju. čeno. da bo v smislu sklepa prometnega odbora poslanske zbornice osnovano ministrstvo za letalstvo in morda obnovljeno tudi ministrstvo za prehrano, ker se je letos poleti pri urejevanju cen življenjskih potrebščin izkazalo kot neprimerno, da so aprovizacijski posli razdeljeni med tri ministrstva. Slovaška ljudska stranka bo brž. kone zopet dobila dvoje ministrstev. Kot kandidata smatrajo bivšega ministra za narodno zdravje msgr. dr. Tiso in poslanca dr. Pružinskega. vendar pa o tem še ni bila izrečena poslednja beseda. Kar se tiče Nemcev, bodo še nadalje imeli enega resornega ministra in enega ministra brez portfelja, kakor tudi podpredsednika v obeh zbornicah, vendar pa bo pri razdelitvi teh štirih mest upoštevana krščansko-socialna stranka. Socialistične stranke se sicer boje, da bi bil z vstopom obeh katoliških strank v vlado oslabljen socialistični vpliv, na drugi strani pa tudi uvidevajo, da bi mogli skupno s katoličani, ki so zainteresirani pri socialnih in konzumentskih vprašanjih, tvoriti močen protiutež agrarcem. Zato ne računajo z resnimi težkočerni pri razširjenju vladne koalicije. Obračun dr. Hodže s hltlerjevci v ČSB Nemški narodni socializem in italijanski fašizem ne moreta biti uvozno blago za ČSR Praga, 5. decembra, b. Češkoslovaška poslanska zbornica je danes dopoldne pričela razpravo o državnem proračunu za 1. 1936. in o finančnem zakonu. Ob tej priliki .je ministrski predsednik dir. Hodža podal svoj z velikim zanimanjem pričakovani ekspoze. Tajkoi po otvoritvi seje je glavni ooroče-valec poslanec Rameš poročal o državnem proračunu in o finančnem zakonu. Zlasti obširno se je barvili z davčnimi zaostanka, ki znašajo približnio d(-°et iin pol miiillijarde kron. Končno je priporočili zbornici, naj sprejme diržavni proračuin iin finančni zakon. Ob 13. je povzel besedo ministrski predsednik dir. Hodža. čeger ekspoze je trajal skoro dve uri ter so ga skoraj pnLnošteviilmo zbran* poslanci vseh strank in občinstvo na nabito polni galeriji; poslušali z veliko napetostjo. Odstavki, v katerih se je bavil z načelnimi vprašanji demokracije, so bili sprejeti z velikim odobravanjem- Ves ekepo-ze je imel obeležje iniciativne in energične osebnosti ministrskega predsed mika, ki se mi izognila nobenemu problemu in nobena odgovornosti. Odgovorni vodja čsl. države je iskreno in mirno obrazložil načrte ie na- mere vlade. Podal je povsem jasno aliko no fcnanjega in zunanjega političnega podožaja. Vladna izjava ustvarja brez dvorna iasnost na vse strani. Po obrazložitvi zunanje polrifcike, v kateri je poudarjal posebruo važnost problema Srednje Evrope in srednjeevropske trgovikiske politike, se je dr. Hodža izjavil aa sintezo interesov kmetijstva in industrije. Pri tem je izrazni svojo veno v omiljen je obstoječe gospodarske krize in podčrtal potrebo, da se uprava države prilagodi novemu času, ker zahtevajo nove gospodarske naloge tudi nove dekjve metode. Apeliral je na ma-lodušneže. d«vomljivce pa tudi na pesimista po poklicu, opozarjal na odporno siflo države ter pozival ves delovni narod, naj sodeluje pri velikem delu za moralno in gospodarsko obnovo. Resne besede na naslov nemške sudetske stranke Docela odkritosrčno in iskreno je maraistr-ski predsednik razpravljal o odmošajih do nemških državljanov. Češkoslovaški demokraciji se ni treba bati nobenega foruma, ako pride t razpravo postopanje z narodnimi manjšinami. Demokracija sama jamči za pozitivno rešitev manjšinske politike. Po tej demokratični poti so šle tudi aktivistične nemške stranke, dočim je pri stranki sndet-skih Nemcev stvar docela drugačna. Stranka sudetskih Nemcev je sicer večkrat izrazila svojo lojalnost, vendar pa se ni še nikoli duhovno in politično priznala k demokraciji, ki je vodilna misel v češkoslovaški republiki. Govoriti o nemških narodnih aspiracijah v ČSR nima pravice samo stranka sudetskih Nemcev, zaradi česar tudi ne more govoriti v imenu vse nemške manjšine. V češkoslovaški demokraciji se smatrajo posamezne stranke kot potrebne posredovalke med posameznikom in državo; če pa smatra stranka sudetstoiih Nemcev sebe aa narod, Laihko odkrito odgovorim: Vi niste narod, vi ste politična stranka. Zastopnik stranke sudetskih Nemcev je govoril v totailističnem jeziku, ki ga demokracija ne razume. Predsednik vlade se je nato bavil s fašizmom in narodnim sooiaiMzmom tar je končal z besedami, da niti fašizem niti ideja nemškega narodnega socializma ne moreta biti uvozno blago za Češkoslovaško. Svaril je pred tem, da bi se površni strankarski premiiri smatrali za pojave ločitve. V zaščito vellikih nacionalnih in dTŽaivmiih interesov bo ves češkoslovaški narod v vseh pokrajinah brez vsake izjeme pobaral svojo solidarnost. Narod iin diržava sta začetek krizo že davno prebolela ter bosita mirno iin strnjeno korakala napram skupnim ciljem. Zbornica je nato pričela razpravo o proračunu. Mussolinl naj odloči Diplomatska pogajanja pred odločitvijo — Skupni Srancosko-angleški predlogi Italiji Pariz, 5. decembra, o. Kakor vse kaže, so diplomatska pogajanja za ureditev ita-lijansko-abesinskega spora stopila v odločilni stadij. Razgovori med Parizom in Londonom o osnovnih smernicah za mirovna pogajanja so v glavnem končani in je včeraj popoldne Laval sporočil italijanskemu poslaniku ' Ceruttijju francosko - angleške predloge za likvidacijo italijansko - abesinske vojne. Razgovor je trajal nad dve uri. Kakor se doznava v dobro informiranih krogih, je Laval pri tej priliki proučil z italijanskim poslanikom splošne pogoje za pričetek mirovnih pogajanj in sporočil italijanskemu poslaniku, da je pridobil Anglijo za to, da umakne šest svojih vojnih ladij s Sredozemskega morja, če Italija odneha z nadaljnjim pošiljanjem svojih čet v Libijo, umakne vse prekomerne posadke ob sudanski meji in pristane na mirovna pogajanja z Abesinijo. Laval je izrecno poudaril, da je angleška vlada pristala na to v želji, da s tem ponovno dokaže Italiji dobro voljo Anglije za sporazum. Najnovejši predlogi, za katere sta se ze-dinili Francija in Anglija, so zasnovani v glavnem na naslednjih točkah« Pristanišče Asab v Eritreji se odstopi Abesiniji skupno s potrebnim koridorjem, da se ji omogoči svoboden izhod na morje. 2. Meja Eritreje se naj izpremeni tako, da bo del pokrajine Tigre pripadal Italiji, toda tako, da ostanejo sveto mesto Aksum, Adua in Adigrat v abesinski posesti. 3. Meja med Abesinijo in Italijansko Somalijo* ki doslej še ni določena, se ima pri tej priliki definitivno določiti. Italija bi dobila del pokrajine Ogadeo in sicer južno od 8. stopinje severne širine in nje onih naših terjatev, ki do 18. novembra t. 1. niso mogle biti vplačane od italijanskih uvoznikov v klirmg. Te vrste terjatve se cenijo na približno 25 milijonov lir in ni povoda, da bi bile obravnavane drugače kaikor v kliring vplačani zneski. Mnogo težje je vprašanje nadomestila našemu izvoziu, ki bo zaradi izvajanja sankcij odpadel na italijanskem trgu. Naše uradne delegacije se v tem oziru pogajajo v Parizu in v Londonu. Tudi če bi se naši© kvantitativno nadomestilo za izpadek na našem izvozu v Italijo, je več ko gotovo, da se ne bo mogel doseči isti izkupiček in ne enake cene kakor pri izvozu v državo, ki nam prometno leži tako ugodno kaikor Italija. Kdo bo nosili te diiference? Kam bomo z onim izvozom, za katerega smo našli odjema edino v Italiji? Kakšen bo položaj našega izvoza v Italiji, ko sankcije prenehajo? Brezdvomno vzpostavitev starega stanja ne bo več v celoti mogoča, ker Italija ,v sedanji gospodarski izolaciji z vsemi silami teži k čim popolnejši avtarkiji in ker bo po končanih sankcijah naše mesto marsikje že zasedeno po onih naših konkurentih, ki sankcij ne izvajajo. Ureditev vseh iz izvajanja sankcij nastalih vprašanj je življenjskega pomena za gospodarstvo naše banovine. Gotove gospodarske panoge v Sloveniji so izključno navezane na izvoz ter sedaj zaradi nastalega položaja počivajo. Naši ohmejni srezi se nahajajo v najobup-nejšem gospodarskem položaju. Brezposelnost zavzema še večji obseg. Pomoč od strani države je nujno potrebna. Izterjevanje davkov se v teh krajih mora odložiti do ureditev teh vprašanj. Javna dela bi v sedanji situaciji imela večji pomen kakor kdajkoli, da se zaposli brezposelno delavstvo iz raznih izvoznih industrij naše banovine. Vrsta nujnih ukrepov, da se omilijo posledice sankcij, ki so zopet najtežje dri zadele dravsko banovino, s tem ni izčrpana. Odgovornim oimAteljem se nudi veliko polje iniciative in konstruktivnega gospodarskgea deda. vzhodno od 40. stopinje po angleškem odnosno 38. stopinje po francoskem predlogu. 4. V tako določenih mejah naj osiano Abesinija popolnoma neodvisna in suverena država, ki ne pride pod mednarodno kontrolo, kakor ie to predlagal odbor petih sveta Društva narodov. Abesinskemu cesarju naj bo svobodno prepuščeno. da po svoji volji sklene z Društvom narodov pogodbo o morebitni mednarodni zaščti. Ti predlogi naj tvorijo osnovo nadaljnjih pogajanj. Francija in Anglija želita, da ti Mussolini čim prej odgovoril na te predloge in predložil svoje morebitne protipred-loge. Laval je pri tem izrecno naglasil. da so to poslednji predlogi, ki jih postavljata Francija in Anglija Mussoliniju za dosego sporazuma. Če 'talija te predloge odkloni, mora računati ne samo s prepovedjo izvoza petroleja, premoga, jekla in železa, marveč še z nadaljnjo poostritvijo sankcij do popolne blokade. Možnost zopetne odgoditve sankcijskega odbora London, 5. decembra, o. V krogih zunanjega ministrstva se doznava, da bo Hoare na sestanku z Lavalom predlagal, naj se poostritev sankcij odgodi, ako pristane Italija na takojšnjo ustavitev sovražnosti tj Vzhodni Afriki. Jutri dopoldne se bo sestal tako zvani mali ministrski svet, ki be še enkrat proučil kompromisne predlog« francoskih in angleških strokovnjakov v Parizn. Hoare bo na tej seji dobil poslednja navodila za pogajanja z Lavalom. Če bo prišlo v tem pogledu do sporazuma i» bo Italija sprejela predloge, bo tudi zasedanje sankcijskega odbora, ki bi se moral zaradi poostritve sankeij sestati 12. t. m^ zopet odgodeno in sicer za nedoločen čas. Vesti, ki prihajajo iz Rima, pa dopuščajo le malo upanja, da bi Italija sprejela francosko-angleške predloge. Slej ko prej zatrjujejo, da bo Italija v primeru, če bodo sankcije poostrene, izvajala posledice ter izstopila iz Društva narodov, eeš. da n« more več izpolnjevati obveznosti do ženev--ske ustanove. V angleških krogih so mnenja, da bi pomenil izstop Italije iz Društv* narodov kočljiv zapletljaj. Abesinski napadi se množe Abesinci se pripravljajo na večjo vojaško akcijo proti severni italijanski vojski Asmara, 5. decembra, d. Čimdalje bolj se množe znamenja, da je v kratkem pričakovati velike ofenzive Abesincev na severnem bojišču. Poizvedovalna letala poročajo vsak dan o znatnem premikanju čet med Amiba Alagijem in italijanskim odsekom južno od Makale. Predstraža abesinske vojske se nahaja že v črti italijanskih prvih straž. Jedro abesinske vojske tvorijo čete rasa Kase, za katerimi koraka vojska pod poveljstvom vojnega ministra rasa Mu-lugete. Dovoz vojinega materijala in živil je razmeroma dobro organiziran. Abesinske čete so oborožene z modernimi puškami in strojnicami. Italijanski letalci so doslej ugotovili tudi tri baterije lahkega gorskega topništva. Obenem se množe poročila o vedno številnejših abesinskih napadih Za sedaj gre po večini še za manjše spopade. Komunike št. 63 Rim, 5. decembra. w. Ministrstvo za tisk in propagando objavlja naslednje uradno poročilo št. 63: Maršal Badoglio brzojavlja: Eritrejski ar-madni zbor je v teku svoje vojaške akcije v Tembienu dosegel pas pri Kačamu. Na fronti prvega armadnega zbora živahno delovanje patrol pred našo črto Dolo - Makale. Oboroženi Abesinci so bili pri De-bri. južno-vzhodno od Makale, pognani v beg Nekaj podvodij in vojakov dedžasa Kase Sebata se je pred poveljstvom dana- kilske kolone v Azbiju podvrglo Italijan nom. Na fronti II. armadnega zbora so bile razpršene sovražne skupine onstran reke Takaae, južno od Addi Rassi. Na naši strani so padli štirje italijanski vojaku Letala so na vsej fronti ojačila svoje izviet-niške polete. Vrhovni vojaški svet v Desiju Addis Abeba, 5. decembra, p. Iz Desija poročajo, da se je danes v nekem vojaškem taborišču v bližini mesta sestal pod cesarjevim vodstvom abesinski vrhovni vojaški svet. Posvetovanje je trajalo ves dan. Sklepi so ostali tajni, pričakujejo pa, da so se abesinski vojaški poveljniki odločili končno za veliko ofenzivo na severni fronti. Kdaj bo krenil cesar na fronto še ni določeno. Po vsej priliki bo posetil najprej Magdalo, kjer se bo sestal z rasom Sejit-mom in rasom Kaso. 25-Ietna hčerka abesinskega cesarja princesa Erka je odpotovala z letalom na južno bojišče k svojemu možu, pri katerem namerava ostati do konca vojne. Trdijo tudi. da bo celo abesinska cesarica odšla na fronto. De Bono v Italiji Siracuza. 5. decembra, d. S parnikom rVienna« Se je pripeljaj iz Masane v Si-racuizo maršal de Bono , ki je takoj nato nadaljeval svojo pot proti Rimu. Zadruge in njih zveze Ekspoze kmetijskega ministra na prvi šefi skupščinskega odbora za proučitev zadružnega zakona Beograd, 5. decembra AA. Na seji odbora za proučevanje zakonskega predloge o gospodarskih zadrugah, ki se je vršila danes popoldne ob 17. v narodni skupščini, je imel kmetijski minister Svetozar Jankovič uvodni ekspoze, v katerem je izvajal: Ker sem za gg. narodne poslance, člane tega odbora. pripravil izčrpen pismeni ekspoze o motivih, ki so vodili kraljevsko vlado pri posameznih najvažnejših določbah, ni potrebno, da oi zdaj podrobno navajal vse te motive, temveč bom poudaril samo najvažnejše momente. Glede oseb. ki lahko v mejah zakona ustanove zadru. ge kot orodje zn pospeševanje svojega gospodarstva, stoji zakonski predlog na najširšem stališču Vsaka skupina prebival, stva lahko ustanovi zadrugo in vsakdo je lahko njen član. Isto velja tudi za posle, s katerimi se sme zadruga baviti. Tu sto. fi zakon na stališču, da se sme zadruga kolektivno baviti z vsakim poslom, s katerim se smejo baviti tudi njeni člani. Drugače je namen zakona ustvariti solidne temelje za zdrav razvoj vseh vrst zadružništva in zagotoviti tudi gmotno podporo, da bo zadružništvo sposobno za svoje naloge. Pripomniti moram, da nekaterih vrst olajšav, kakor je n. pr. davčna oprostitev, ta Zakon ne omenja, ker jih že priznavajo zakoni pristojnih resorov. Ta zakon navaja samo pogoje, ki jih mo. rajo zadruge izpolniti, da dosežejo ugodnosti in olajšave stvar posameznih resorov pa je, da v svoji pristojnosti dovolijo zadrugam te ali one olajšave. Ker zadruge po tem zakonu ne bodo pridobitna pod. jetja. se je s tem dognal splošni glavni pogoj, da se jim lahko dajejo olajšave v vseh smereh. Pri izdelavi tega zakona, ki je ne samo gospodarski, temveč še posebej tudi socialni zakon in ki ima vplivati ne samo na gospodarski, temveč tudi na socialni in kulturni razvoj našega naroda, je bilo treba v polni meri vpoštevati tudi dosedanje izkustvo v tej panogi našega narodnega življenja. Zelo značilno je na primer dejstvo, da so krizo, ki je zajela naše za. družnlštvo. mnogo bolj prenesle zadruge kakor njihove zveze. V tem bi mogli videti tolažilen pojav, vsekakor tolažOnejšega, ka^or če bi bilo nasprotno. To pomeni, da so temelji našega zadružništva zdravi; če je treba kaj zdraviti, je treba zdraviti vrhove. Človeška dejanja niso brez napak, človek greši še tedaj, kadar deluje na svoj neposredni račun, koliko bolj pa greši šele tedaj, kadar ve, da ne bo sam občutil vseh posledic neuspeha. To drugo velja za za. družne zveze. Pri urejanju razmer pri za. družništvu bi bilo treba temu dejstvu posvetiti posebno pozornost. Razen tega je razmerje med zadrugami in njihovimi zvezami zelo kočljivo. Tu so tudi nekatere moralne in ne samo čisto poslovne zveze. Vse to so momenti, ki silijo zakonodajalca, da posveti razmerju med zadrugami in njihovimi zvezami posebno pozornost. Iz izkušnje vemo. da so se zadruge v krizi mogle in znale bolje orientirati in da z manjšo škodo prestajajo krizo kakor njihove zveze. Mnogo zadrug razpolaga z znatnimi Zadužmmj podjetji in so se do. bro znašle in obdržale v gospodarskih pretresi ja jih. v katerih so mnoge njihove zveze popolnoma propadle ali pa zašle v velike težkoče Zato smo pri urejanju ne katerih določb tega zakonskega predloga posebej imeli pred očmi te okoliščine in smo posebno pozornost posvetili koristim zadrug. Ena izmed važnih določb je odločitev kreditnih zadrug od ostalih vrst zadrug. Namen je, da se kapital, ki se bo zbral s kreditnimi zadrugami, zavaruje pred bolj ali manj nezanesljivimi posli speku. lativnega značaja- Mešanje teh zadrug se je pokazalo navadno kot škodljivo. To tudi ni čudno, če imamo pred očmi, da v takšnih primerih ista skupina ljudi dovoljuje m sprejema kredite, kar nikakor ne more biti zdravo. Druga določba je tista, ki zadrugam za prodajo pridelkov ne dovoljuje, da bi od članov kupovale pridelke na čvrst račun, torej na riziko zadruge. Ta določba ima namen zaščititi take prodajne zadruge pred špekulacijo in nevarnostjo izgub. Namesto čvrste cene sme zadruga dajati samo predujme do prodaje in obračuna. Z izključitvijo izgub iz te vrste zadrug bodo zadruge dobile boljšo kreditno sposob. nost, ki jim je posebno potrebna- Za kreditiranje nekreditnih zadrug in njihovih zvez ima zakon pred očmi ustanovitev zadružne banke. Posebno pozornost posveča zakon reviziji zadrug in zvez kot posebno važnemu poslu v zadružništvu. Ker postane revizi. ja zadrug obvezna, je zakonodajalec po. skrbel, da se zadružništvu Zagotovijo tudi sredstva za stroške revizije. Zadružništvo bo po tem zakonu popolnoma avtonomno. Upravne oblasti imajo samo pravico do nadzorstva nad izvršitvijo Zakona, nimajo pa nikake ingerence na zadruge same. Za vse spore so pristojna redna sodišča, tako tudi za vse kazni. V . . . '," e Priprave za razširjenje nameščenskega pokojninskega zavarovanja na vso državo Beograd, 5. decembra. AA. Vprašanje razširitve pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev po zakonu o Pokojninskem zavodu zasebnih nameščencev v Ljubljani na področje vse države, je predmet posebnih študij pristojnih činiteljev v ministrstvu za socialno politiko. Na področju Slovenije in Dalmacije, kjer velja zakon o tem zavarovanju, je zavarovanih več ko 10.000 zasebnih nameščencev. Pre-mijske rezerve so znašale konec leta 1934 315 milijonov dinariev Isto leto je bilo izplačanih rent. odpravnin itd. 10.910.000 Din Iz teh številk se more sklepati, kolikšen učinek bo imelo zavarovanje, če se •razširi na področje vse države. Minister Komnenovič ie zdaj pozval Pokojninski zavod v Ljubljani, da v mejah zakonskih pooblastil izdela načrt uredbe o razširjenju •tega zavarovanja. Kakor znano, je minister za socialno politiko in narodno zdravje dobil v finančnem zakonu pooblastilo, »da more, kadar spozna, da gospodarske razmere to dovolijo, razširiti pokojninsko zavarovanje po določbah razčiščenega teksta zakona o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev v Ljubljani še na ostale kraje kraljevine Jugoslavije kjer doslej tega zavarovanja mi bilo, in sicer za vse gospodarske panoge, ali pa /a posamezne. V vseh nameščenskih organizacijah vlada za to vprašanje velikansko zanimanje To se vidi tudi iz vlog. dopisov in predlogov. ki jih ministrstvo dobiva. Pričakovati je da se bodo o tej stvari te dni izrekle še nekatere prizadete ustanove in društva, katerih sodba bo dragocena pri ureditvi tega važnega socialnega vprašanja. Deputacija bratovskih skladnic v Beogradu Beograd, o. decembra, v. Tu se mudi deputacija Glavnih bratovsklh skladnic oiiti'ko in narodno zdravje Komnenoviča ter ministra dr. Kreka. Javila se je tu d t miristru notranjih del dr Korošcu in predsedniku vlade dKo bilo, potem bi >S'ovenec« ne imel razloga ugotavljati, da »danes pribijajo Slovenijo na sramotno desko«. Nov poskus za obnovo socialistične stranke Kakor je naši javnosti znano, Je bilo v zadnjih letih že več poskusov, da bi se obnovila sociaino-demokratska stranka Vsi Sq končali brez pozitivnega rezultata Kakor poročajo zagrebški listi, je treba v kratkem času računati z novim poskusom. ki pa ga ne bo več vodil znani beo grajski socialistični prvak dr 2ivk0 To-paiovič, marveč g Sreten Jakšič. ki je -avnateM OTTZD v Saraievu in ki je nek •iaj tudi spadal med voditelje bivše socialistične stranke. DOBRO OBLEČENI ZA MALO DENARJA ste lahko tudi Vi. NaglaSamo: dobro oblečeni, kar naši štofl niso samo lepi CENE NAŠIH 8TOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. Industrija volnenih tkanin VLADA TE0KAR0VIC IKOMP. oavciein Laval in lige Kritični dnevi francoske vlade — Vzroki velike notranje napetosti — Odločitev je pri radikalih Pariz, 4. decembra V francoski zbornici se je začela velika debata o tako zvanih desničarskih ligah. Debata še vedno traja in od njenega izida je odvisna usoda Lavalove vlade. Levičar, ska fronta, ki vključuje obe marksistični stranki in levo krilo radikalov, je predložila zborničnemu predsedstvu nič manj kot 12 interpelacij glede protidržavnega in protirepublikanskega delovanja desničarskih fašističnih organizacij. Lige vsebujejo najrazličnejše elemente: poleg patriotov, katerim se zdi kurz republike, katerim se zdi kurz republike zad_ ajega časa preveč mahadrav, nezaposlene inteligente pa uradnike, katerim se nepre. stano znižujejo plače, invalide in dasluže. ne vojake, ki se boje za svoje prihranke, mladino, prevzeto z gesli o slavi in moči Francije itd. Po svojih osebnih okusih in nagnjenjih so ti ljudje razdeljeni v več skupin. Glavne so »Jeunesse patriote«, ki jo vodi poslanec Taittinger in ki obsega največ visokošolsko mladino, »Solidaritč Francaise«, »Action Francaise«, »Franci-stes« in pa »Croix de Feu«. Levičarske skupine, ki imajo v današnjem parlamentu večino očitajo tem or. ganizacijnm, da pripravljajo državni udar, s katerim se mislijo polastiti oblasti, da se vojaško oborožujejo. da so organizirane v bojne formacije, živeče pod vojaško disciplino, da se dnevno vežbajo v orožju in v napadih s palicami, vse z namenom, da uvedejo v Franciji fašistični režim. Kongres radikalne stranke je že v oktobru mesecu kategorično zahteval od vlade raz. pust teh organizacij kot pogoj, da radi. kali še naprej ostanejo v današnji vladni koaliciji narodne sloge. Laval je tedaj vse obljubil, ni pa doslej ničesar naredil, pred vsem pač zaradi tega, ker je ravno tako odvisen od desnice, kakor od levice in se ne sme spreti s to ne z ono, ako hoče ohraniti svojo vlado. Poleg tega se je pa levica spričo širjenja desničarskih borbenih organizacij ta. di Sama organizirala na enaki podlagi. Njene skupine so ustanovile tako zvano »front populaire«, močno levičarsko organizacijo, namenjeno kot protiudarno silo proti desničarski ulici. Laval dokazuje, da bi strogi ukrepi proti ligam bili krivični, če bi pri tem ostale levičarske organizacije neokrnjene. Noče pa Laval narediti vtisa, kakor da bi se vlada bala desničarskih organizacij ali celo njihovih groženj glede nameravanega državnega udara. Zato je dal v nedeljo, s policijo razgnati shod francistov v Strasbourgu, ki so se sestali navzlic prefektovi izrecni prepovedi. S tem je vlada dala levičarski opoziciji dokaz, da na. merava trdno nastopiti proti desničarskim ligam in da nima opozicija prav, ko trdi, da so te organizacije zrasle vladi že preko glave in da predstavljajo že danes državo v državi. Vsekakor pa izgleda, da nima Laval pravega namena ustreči zahtevam levice po razpustu njenih najhujših nasprotnikov. Vse je odvisno sedaj od stališča, ki ga bo zavzela radikalna stranka, če se ta v celoti pridruži levici, to je socialistom m komunistom, potem je Lavalova vlada padla. Verjetno pa je, da radikalna stranka v tem vprašanju ne bo zavzela enotnega stališča kot stranka, temveč da bo prepustila vsakemu svojemu članu, naj se odloči po lastnem preudarku. V tem pri. meru bo prišlo pri odločilnem glasovanju r petek do razkola med levim in desnim krilom radikalne stranke, pri čemer bo pa vlada najbrž dobila večino, čeprav morda zelo skromno. Navzlic temu so pa dnevi, ki jih preživlja sedaj Lavalova vlada, naj-kritičnejši kar jih je imela od svojega obstoja. Huda gradbena nesreča Pri gradnji temeljev za mostovni opornik je utonilo 7 delavcev, med njimi en Slovenec Zagreb, 5 .decembra, o. Šele davi je prispela v Zagreb vest o strašni katastrofi, ki se je pripetila včeraj popoldne okrog 17. v Keič-selu, 30 km od Karlovca v smeri proti Ogulinu. V Keič-sclu gradi gradbeno podjetje Slavec iz Kranja že dve leti nov betonski most preko Mrežnice Pri gradnji betonskih pilotov je bilo zaposlenih 24 delavcev, ki so delali ponoči in podnevi. Doslej so zgradili že dva pilota. Pred dnevi so pričeli graditi tretjega, včeraj popoldne pa se je vsa konstrukcija nenadoma zrušila in pokopala pod eeboj 7 delavcev. Dva sta bila hudo ranjena. V Mrežnico je bil postavljen žeiezen keson, širok 6 in dolg 8 m. Delavci so na njegovem dnu kopali 12 m globoko jamo, v katero se je imel položiti temelj tretjega pilota. Včeraj popoldne okrog 4. si je strokovna komisija banske uprave v Zagrebu ogledala vsa dela, nakar se je vrnila v Zagreb. Komaj uro pozneje se je pripetila strašna katastrofa. V jami je delalo 7 delavcev. 6 jih je na dnu kopalo zemljo in kamenje, eden je stal na stopnicah sredi kesona m nadzoroval delo. Nihče ni slutil nič hude. ga. Nenadoma se je konstrukcija zamajala, v jami je zabobnelo in kmalu je vse skupaj zalila narastla Mrežnica. Le še grozen krik in za delavci ni bilo več nobenega s edu. V nekaj trenutkih se je zrušil keson s podpornimi hlodi in ostalim lesenim orodjem ter vsa betonska konstrukcija Hlodi in ostali les ter beton so padli v jamo na delavce, ki so delali v globini 10 m pol me- trov, povrh pa je vse zalila voda. Med delavci je bilo 5 kopačev in dva mojstra. Dva delavca, ki sta bila zaposlena v bližini kesona. sta bila hudo ranjena. Žrtev katastrofe so postali: Ivan Koza-mernik, tesarski mojster iz Metlike, star 35 let, oženjen in oče enega otroka: Dane Katic, oče enega otroka: Mate Halar, Peter Bruzinič. oče sedem otrok; Mate Mate. ša. oče enega otroka; Peter Radočaj, ki zapušča ženo in otroka ter ruski emigrant Ivan Veronovski. Od ponesrečencev je bilo pet delavcev, doma iz bližnjih vasi, dva pa sta bila tesarska mojstra, eden po rodu Slovenec, drugi Rus. Otroci vseh žrtev 90 nedorastli in nepreskrbljeni. Ob bregovih Mrežnice ee je proti večeru zbralo mnogo ljudi. Žene z otroci ponesrečencev so jokale in jadikovale za izgubljenimi krušnVni očeti. Tujec pa skoraj ne bi niti prepoznal mesta, kjer se je katastrofa prav za prav zgodila. Mrežnica ie naglo brzela preko jame v kateri je našlo smrt 7 ljudi. Na kraj nesreče je prihitel tudi solastnik podjetja Josip Slavec iz Kranja. danes pa je prispel tudi pravna zastopnik tvrdke. odvetnik Zenko. Popoldne je priš'a v Ke:č-eelo sodna komisija, ki ima nalogo dognati, kako je nesreča nastala. Za enkrat ni mogoče ugotoviti vzroka katastrofe. Posebnega pomena za preiskavo bo vsekakor poročilo komisije banske uprave, ki si je še pred nesrečo ogledovala gradbena dela. Napetost v združeni opoziciji Beograd. 5 decembra, v. V tukajšnjih političnih krogih se danes mnogo govori, Z so odnošaji med srbijansko združeno opozicijo, ki jo vodi Ljuba Davidovič, in dr Mačkom pred prelomom. Združena sr. bijanska opozicija zamerja dr. Mačku gotove" njegove izjave, ki onemogočajo skupno politiko. Dr. Maček zopet obtožuje Da. vidoviča in njegove prijatelje, da so v zadnjem času pokazali popolno nerazumevanje za reševanje hrvatskega vprašanja. Govori se, da je dr. Maček poslal Ljubi Davidoviču pismo, v katerem dejansko prekinja vsako zvezo z njim. Ta govorica se sicer demantira, ali dejstvo je, da se medsebojni odnošaji nahajajo v zelo kritični fazi. Iz postne službe Be0graa. 5 decembra. AA premeščena sta k direkciji pošte, brzojava in telefona v Beogradu Marijan MohorČi, kontrolor pošte Ljubljana 411., k Pošti Maribor 1. Karel Hriberaik, višji kontrolor Pošte Šmarje pri Jelšah Letalska poŠta preko Atlantika VVashington, o decembra A A Državno tajništvo za pošte b0 predložilo kongresu na prihodnjem zasedanju načrt zakona ta kredite, potrebne za uvedbo redne letališke poštne službe preko Atlantskega oce- ana. Japonska zahteva enakopravnost London. 5. decembra, b. >Daily Tede-graph« javlja, da namerava Japonska na pomorski konferenci v Londonu zahtevati popolno enakopravnost z Anglijo ia njenimi državami, zaradi česar je zelo dvomljivo, da hi mogla konferenca doseči kak uispeh. Euwe vodi 14:12 Amsterdam, 5. decembra, a. V torek sta igrala Euwe in Aljehin 26. partijo v boju za naslov svetovnega šahovskega prvaka, partija je bUa Po 40 Potezah prekinjena v mnogo boljši poziciji za Euvveja. Včeraj se je partija nadaljevala in se je Aljehin že po 47 potezi vdal Sedanje stanje ma-teha: 9 : 7 za Euweja. 10 partij remis. oziroma 14 : 12 za Euweja. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo oblačno, pričakovati je vedrega vremena, le ponekod nekoliko dežja. Dunajska vremenska napovod za peek: Najbrže bo zopet snežilo. Jugoslavija v luči statistike številke govore o mnogih značilnostih in posebnostih naše države Državni statistični urad v Beogradu je pravkar izdal statistični letopis za leto 1933 (>Statistički godišnjak« 1933), ki vsebuje med drugim nekaj novih zanimivih podrobnih rezultatov, izračunanih na podlagi ljudskega štetja na dan 31. marca 1931. Iz te publikacije posnemamo naslednje podrobnosti: Jugoslavija lina ^15 milijonov prebivalcev Definitivni in končni rezultat ljudskega Štetja, ki je bilo izvršeno 31. marca 1931., je šele sedaj objavljen. Na ta dan je imela Jugoslavija 13,934.038 prebivalcev, nasproti 11.984.911 pri prvem ljudskem štetju dne 31. januarja 1921, tako da je v desetih letih znašal prirastek skoro 2 milijona ljudi ali 16.3%. V posameznih banovinah je znašal v tem desetletju prirastek prebivalstva, kakor sledi: dravska banovina 7.9%. dunavska 9.5%, savska 11.5%,, primorska 12.1%, zetska 17.9%, vardarska 38.9%, moravska 19.6«/®, vrbaska 22.0%, drinska 27.3% in področje Beograda 89.3%. Na podlagi tega prirastka prebivalstva v posameznih banovinah je držav, m statistični urad izračunal po geometrični progT&siji nadaljnje naraščanje in je prišel do rezultata, da je Imela Jugoslavija ob koncu leta 1933. 14,514.000 prebivalcev. Nadaljnji približni račun te pro. gresije nam pove, da bo znašalo ob koncu tekočega leta število prebivalcev v Jugoslaviji 14,945.000 prebivalcev ali okroglo 15 milijonov. Na dan ljudskega štetja 31. marca 1931 je imela dravska banovina 1,144.293 prebivalcev. Po geometrični progresiji računan nadaljnji prirastek nam da kot rezultat za konec leta 1933 1,167.000 prebivalcev in za konec tekočega leta približno 1,184.0U0 prebivalcev. Dravska banovina predstavlja danes le še 7.9',o vsega prebivalstva Jugoslavije nasproti 8.8% v letu 1921. V Sloveniji je le 5.5% nepismenih prebivalcev Prav zanimive so številke, ki se nanašajo na pismenost prebivalstva. Docela nepismenih prebivalcev v starosti preko 10 let je bilo na dan ljudskega štetja v naših državi 4,408.000 ali 44.6%. Najmanj nepismenih ima dravska banovina, namreč le 5.54% vsega prebivalstva preko 10 let. Potem sledi Beograd z 10.9% nepismenih. V savski banovini je 27.7% nepismenih prebivalcev, v dunavski 28.9%, v primor. ski 57.5%, v moravski 62.0% v drinski 62.1%, v zetski 66.0%, v vardarski 70.9%, in v vrbaski 72.6%. Gornje številke nam pričajo, da je v naši državi, zlasti na jugu še skoro tričetrtine ljudi preko 10 let, ki ne znajo pisati in čitati. V dravski banovini smo imeli na dan ljudskega štetja vsega 47.464 ljudi preko 10 let, ki niso znali pisati in čitati, 10.576. ki so znali samo čitati in 798.957 ki so znali čitati in pisati. Največ nepismenih ljudi imamo v naši državi v starosti od 20 do 24 let, namreč 543.000. To so oni letniki, ki jim je šolska doba padla za čas vojne. V starosti od 15 do 19 let pa smo imeli na dan ljudskega štetja le 460.000 nepismenih. 2231 ljudi preko 100 let Prav zanimive ugotovitve nam prinaša statistika tudi glede starostne razdelitve prebivalstva. Ker je umrljivost v prvem letu starosti vedno največja, je naravno, da je ta letnik vedno najmočnejši. Na dan popisa smo imeli 476.000 otrok do enega leta starosti. Letniki do desetega leta starosti se gibljejo nad 300.000 potem pa številka rapidno pada, tako da imamo v starosti 13 let le 150.000 ljudi. Tudi tu vidimo posledico vojne, kajti najslabše so zastopani letniki od 12 do 15 let. 20 let starih ljudi, ki so bili rojeni pred pričet-kom vojne, imamo zopet 306.000. Gornje številke so za bodoči razvoj socialnih raz. mer v naši državi prav važne zlasti v pogledu delovnega trga. V splošnem lahko računamo, da pridejo mladeniči od 16 do 18 let na delovni trg kot nova delovna moč. Na srečo prihajajo v današnji dobi brezposelnosti in slabih možnosti zaposlitve kot nova delovna moč na delovni trg baš oni letniki, ki so zaradi vojne najšibkejši. V starosti od 21 do 31 let se gibljejo posamezni letniki od 205.000 do 281.000. Vsi poznejši letniki pa so manjši nego 200.000. Preko 60 let starih ljudi smo imeli 1. 1931. v Jugoslaviji l,145-u00, kar je razmeroma znatno število. Preko 90 let starih ljudi pa je bilo na dan ljudskega štetja 15.280. Naravnost presenetljivo pa je število ljudi, starih preko 100 let. Teh je bilo na dan popisa prebivalstva nič manj nego 2231. In sicer 1720 ljudi, ki so bili stari 100 do 104 leta, 267 ljudi, ki so bili stari 105 do 109 let, 142 ljudi, ki so bili stari 110 do 114 let, 40 jih je bilo v starosti 115 do 119 let in preko 120 let celo 62. Te številke kažejo, da dosežemo Jugo. Slovani navzlic dosti slabim higienskim in življenjskim razmeram izredno visoko starost, kakor redko kateri drug narod. Morda je res, da pri starih ljudeh pogosto ni mogoče točno ugotoviti starosti in je statistika navezana le na podatke, ki jih navedejo popisanci sami, vendar je število starcev in stark preko 100 let tudi tedaj izredno visoko, če je le polovica v resnici dosegla starost, navedeno v popisnih polah. Tudi v dravski banovini razmere v tem pogledu niso baš slabe. Na dan popisa smo imeli 123.000 ljudi v starosti preko 60 let, ali 11% vsega prebivalstva. To je prav lep odstotek, če upoštevamo, da je v mnogih drugih državah razmerje slabše. Tako znaša odstotek ljudi preko 60 let v Avstriji 10%, v češkoslovaški 9%, v Angliji 9.5%, v USA 7.5o/o, v Švici 9.3%, v Italiji 10.4%, v Po'jski 7.2%; večji pa je predvsem v Franciji, kjer znaša 13.8% in v švedski, kjer znaša 12.2%. Koliko je v dravski banovini ljudi, starih preko 100 let, nam statistika žil točno ne pove, ker so ti ljudje v skupni postavki z onimi, katerih starosti ni znana. Vere in državljanstvo Po veri smo imeli leta 1933 6.79 milijona pravoslavnih, 5.22 milijona rimskih katolikov, 1.56 milijona muslimanov in 0.23 milijona protestantov (avgsburških in helvetsko-kalvinskih). Vse ostale vere so le slabo zastopane. Tako smo imeli na dan popisa 68-000 Židov, 45.000 grških in armenskih katolikov. 7270 starokatolikov in 1100 ljudi brez konfesije. V dravski banovini pripada 97% vsega prebivalstva katol. veri, namreč 1,107.000. Protestantov je bilo 25.700, pravoslavnih 6.700, grških in armenskih katolikov 2.400, muslimanov 930, Židov 820, staro, katolikov 102 in brez konfesije 257. Tujih državljanov je bilo na dan popisa v vsej naši državi 141.000. in sicer 38.400 čehosJovakov, 26.800 Rusov, 20.800 Italijanov. 21.300 Madžarov, 9870 Avstrijcev, 7150 Poljakov, 3300 Nemcev, 2600 Rumu. nov, 2100 Albancev, 2100 Bolgarov, 1800 Grkov. 1100 Francozov, 1100 Američanov, 900 Turkov itd. V dravski banovini imamo veliko število italijanskih državljanov (zlasti primorskih Slovencev), namreč 6730; nadalje 4850 Avstrijcev, 2760 Cehoslovakov, 950 Rusov, 560 Nemcev in 470 Madžarov. ULUJUODLUJULILODDULIIJLIUUUL -.s Po volitvah v Clevelandu častno priznanje našim rojakom — Američani ne trpijo mešanja vere s politiko Cleveland, decembra Volitve clevelandskega župana in mestnih. svetovalcev, o katerih je >Jutro« že poročalo, so še vedno predmet časopisnih razprav. Dnevnik »Ameriška domovina«, glasilo Slovenske dobrodelne zveze, je te dni priobčil uvodni članek z naslovom »Moč našega naroda«, članek poudarja, da je Cleveland znan kot mesto, v kate. rem prebiva 65 odstotkov naseljencev iz Evrope, oziroma potomcev evropskih priseljencev. Mesto šteje 950.000 prebivalcev, z okolico pa 1,250.000. Staro je šele dobrih 100 let in za ves svoj napredek v finančnem, industrijskem in kulturnem pogledu se mora zahvaliti naseljencem. Ti naiseljenci niso prinesli s seboj samo prid. niti rok, ki so ob nizkih plačah izvrševale vsakovrstna najtežja dela, temveč prinesli so s seboj tudi svojo kulturo, ki se polagoma združila z ameriško idejo m kulturo ter rodila dober sad, koristen Američanom in priseljencem. Med vsemi narodnostmi v Clevelandu bo se Jugoslovani vedno najbolj zavzemali za pridobitev ameriškega državljanstva. V svoji razumnosti je naš rod vedno računal a tem, da bi dosegel besedo v javnem življenju svoje nove domovine. Zlasti Slovenci so v tem pogledu daleč nad-kriH druge narodnosti v Clevelandu. Te-pen in siromašen, kakor je bil naš rod v stari domovini, si je skušal v novi ameriški domovini priboriti boljše življenje in tudi priznanje. To je tudi dosegel. Izid ob_ činskih volitev mu daje veliko zadoščenje in priznanje. Narodne skupine, kakor Nemci, Irci, Poljaki, itd., ki štejejo po 60.000 do 100.000 svojih pripadnikov v mestu, so poslale v mestno zbornico komaj po enega, največ pa tri svoje zastopnike, dočim so Slovenci, ki štejejo s Hrvati komaj 50.000 prebivalcev, poslali v mestno zbornico kar pet rojakov. Mnogo se razpravlja tudi o stališču izvoljenega republikanskega župana Bur. tona, ki bo imel v mestni zbornici večino članov demokratske stranke. Pri teh raz-motrivanjih se navadno ugotavlja, da bi bil gotovo izvoljen za župana slovenski rojak Lavše, če bi bila demokratska stran ka njega kandidirala, odnosno če bi bil on tako kandidaturo sprejel. V radio je imel vodja demokratov Sweeney daljši govor o izidu občinskih volitev. Zatrjeval je, da bi bil sodnik Lavše najprimernejši demokratski županski kandidat. če bi bil on kandidiral, ne bi bilo pri. šlo do nesoglasij v organizaciji cleveland-skih demokratov. Druga ogromna napaka, je dejal govornik, pa je bila ta, da so vpletli versko propagando v volilno agitacijo. Mi vsi spoštujemo vero, cerkev in Boga. Toda politika je za t® svet, Bog ln cerkev pa za drugi svet. Američani od nekdaj ne morejo trpeti nikogar, Id meša vero s politiko. Naš kandidat je zgubil ti_ soče glasov od dobrih demokratov, ki bi bili glasovali zanj, če ne bi bila agitacija žalila njihovo čustvo. I m i Posledice sankcij v škofjeloškem okraju Po komaj končani stavki novi udarci gkofja Loka, 5. decembra. Komaj je bilo spravljeno Pod streho vprašanje stavke v gefciru, že ee je pojavilo v našem gospodarskem življenju drugo, še hujše: sankcije! Lesna trgovina, ki ie' d<>slej ni imela cvetočih dni, je postavljena pred težko dejstvo, saj groze prilike, da večira naših industrijskih obra* tov postopoma ustavi. Kaj bi to pomenilo za naše ljudi, naj pomisli vsakdo ®am, ko ae je škofjeloška okraj predvsem naslanjal na lesno industrijo, ki mu je soseda Italija po svoji zemljepisni legi pri-rodno tržišč«. Sicer se bog ve kako že od prej ne moremo pohvalita in je padel izvoz daleko pod količino, ki smo ga bili vajeni v prvih povojnih letih, toda vsaj za silo, ee je le životarilo. Zdaj pa grozi, da lesna industrija popolnoma propade Od 18. novembra dalje, ko so stopile sankcije v veljavo, ni bil odpremljen s Škofjeloške postaje niti en vagon iesa in je postaja kakor Izumrla. Vozniki, M so prihajali poprej s Selške in Poljanske doline ta do važaM les za tujino, so izostali, na Trati gospodarita mrir in tišina, ki navdajata prizadete s skrbjo. Gospodarsko vrvenje ]/et čisto izumrlo, težki sledovi pa se bodo Poznali de toliko b<>lj, ker ni nobena tajnost, da se bo vsa lesna industrija našega okraja naslanjala odslej Po dosedanjih vidikih na kupčije 2 vagonov oglja mesečno in na dobavo manjših množin kostanjevega lesa. Na neitalijanska tržišča ee ni kaj zanašati, ker so kupčije z državami, ki doslej niso bile naše odjemalke gotovo več ah manj tvegana zadeva. Stledovi sankcij so se poznali takoj. Izvoz se je ustavil, kakor bi bil odrezan. Veteondustrijska Podjetja svojega obrata trenutno sicea- še niso ustavila, ker delajo za zalogo, toda pojavljajo se že glasovi, da b0 z novim letom obratovanje ustavljeno. In kaj potem? Na dlani seveda je, da bodo občutili zastoj v lesni industriji fcudi ostali gospodarski činitelji, kajti, če ljudje ne bodo imeli zaslužka, kako naj potem kupujejo ®voje vsakdanje potrebščine? prizadeti bodo obrtniki, trgovci in kmet, ki svojega lesa, kljub najboljši volji ne bo mogel prodati. Saj ne bo od nikoder kupca! Skrajno upravičeno zatorej tudi ves škofjeloški okraj apelira na Beograd, naj bo storjeno in preskrbljeno vse, da prizadeto prebivalstvo dobi za togu/bo nadomestila na doma" čih im Inozemskih tržiščih! vati, prvence je pošiljal v »Edinost«. Prva njegova služba je bila v Ustju pri Ajdovščini, kjer pa je ostal leto dni. Pisal je mladinske povesti za »Vrtec«, katerega je nato zalagal dolgo vreto let z zelo dobrimi sestavki. Seveda je postal tudi sotrud-nik >Zvončku«, čim je začel izhajati. 1886. se je preselil na Razdrto pri Postojni, kjer je ostal do 1901. Tu je poleg vestnega šolskega dela še zlasti razširil svoje izvenšolsko prosvetno delovanje. »Učiteljskemu tovarišu« je postal zvest so-trudnik s tehtnimi padagoško metodičnimi članki in je v teku 40 let izpolnil marsikatero njegovo kolono. Svoja literarna dela je kmalu začel uvrščati med publikacijami Mohorjeve družbe. Njegova poljudna povest »Bog ne plačuje vsako soboto« (1889) je žela mnogo priznanja. Nato je še celih 25 let pisal za »Večernice« in za Mohorjev koledar, sodeloval pa je tudi pri zabavni knjižnici Slovenske Matice (»Temni oblaki«), in v »Domu in Svetu« kjer je bila njegova prva povest »Med valovi živl:e-nja«. Dr. Frančišek Lampe ga je vi9oko cenil. Leta 1895 je izšla njegova prva povest v »Ljubljanskem Zvonu«: »Učitelj Gregor« in odtlej je ostal »Zvonov« so-tTudnik deloma pod starim psevdonimom ■ KINO UNION ^ DANES i Prvi vzpon na zakleto goro M v letu 1786 1 Kralj Montblanca 1 Sepp Rist. Brigite Horney. I Režija dr. A. Fanck. i Predprodaja od 11. — 12.30 in od i 15. ure dalje | liHHHHMHMna^^HaiHBHlH Ivo Trošt 70 letnik Za precejšnjo vrsto stanovskih tovarišev stare učiteljske garde, ki so letos naložili sedmi križ na svoje rame, pride danes na vrsto g. Ivo Trošt. nadučitelj v pokoju, pisatelj in zaslužni prosvetni delavec. Jesen življenja preživlja v miru in zadovolj- stvu na Jezici a zibelka mu je tekla v solnčni Vipavski dolini na Miklavževo 1865. Premožna je bila domačija njegovih staršev na Colu. Vendar je mogel Ivo Trošt zaradi tedanjih prilik dovršiti le eno-razredno osnovno šolo. Oče, ki je trgoval s Trstom, je sina namenil trgovstvu, zato ga je dal pri učitelju vežbati v nemščini. Ivo Trošt se je pridno izobraževal in je slednjič z učiteljem pregovoril očeta, da se je lahko posvetil učiteljskemu poklicu. Takrat je na vseh koncih primanjkovalo uči-teljstva in študij za ta poklic ni bil drag. Pridni gojenci so uživali državne ustanove in predizobrazba je lahko bila skn-mna. Ko je dovršil pripravljalni tečaj v Kobaridu, je prestopil na učiteljišče v Kopru 1881. Z najboljšim uspehom je dovršil šolanje in se vešč raznih jezikov podal v življenje. Ze kot učiteljiščnik je začel pisatelje- Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-J OSEFO V A naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogl. reg. S. br. 15485/36 Mariborska mladina s harmoniko v Pragi Praga, 5. decembra A Prihod malih harmonikarjev iz Maribora je zbudil veliko pozornost praškega občin-| 6tva. Mali Jugoslovani in male Jugosloven-ke so prispeli v Prago v spremstvu ge. Zore Ravnikove. glasbenega voditelja Viktorja Švajgerja. zastopnice »Vremena« in zastopnika mariborskega »Večernika«. Male goste spremlja tudi več drugih spremljevalcev. Vseh gostov je okrog 50. Male goste in njihove spremljevalce so sprejeli na železniški postaji izredno prisrčno. Sprejema so se udeležili zastopniki »Jadranske straže« z dr. Jegličko na čelu. V imenu praške občine je bil prisoten generalni ravnatelj dr. Zahradniček. Jč ligo je zastopal predsednik g. Pavliček. Sprejemu so pri. sostvovali tudi zastopniki češkoslovaškega tiska. S postaje so goste prepeljali z avtobusom v Obecnu btapecnu »Solo«, kjer bodo stanovali. Gospodinjska šola »Rodina« je priredila malim gostom zakusko. Opoldne so bili gostje na kosilu v »Aleksandrovem ko-ležu«. ki ga vodi znani priiatelj jugoslo-venskega naroda Pave.l Zenkl. Zbor malih harmonikarjev iz Maribora je priredil včeraj dva koncerta, prvega ob 16.35 do 1635 v praški radijski postaji, drugega pa ob 19. v Masarykovem domu. Oba sta dosegla prav lepe uspehe. Zlasti velik je bil uspeh koncerta v Masarykovem domu, kjer so gostje izvajali češkoslovaške pesmi pred gojenci Masarykovega doma. Svečanost ob spominski Upi na Jesenicah Jesenice, 5. decembra. Jesenice so na svečam način proslavile naš največji državni in sokolski praznik Uedinjenja. Večer pred praznikom se je vršila v Sokolskem domu slavnostna akademija e pestrim koncertni nn in telovadnimi sporedom. Sodeloval je sokolski mešani zbor, d/ruštvena godba na pihala, deklainatarji, vmes pa so se vrstili nastopi sokolskih oddelkov, pri katerih so vzbudili posebno pozornost nekateri člani na bmadilji s svojimi vrhunskima izvedbama. Najbolj se je odli-kovai med njimi br. Pristov, ki je dosegel pri letošnjem izbiirnem tekmovanju za olam-pijado II. mesto in svoje vaje izvedel res odlično, za kar je bil deležen nedeljenega priznanje številnih posetniikov. Tudi; godba pod diin.gerotskim vodstvom br. Žmitoka se je odlično obnesla. Zelo dobro je bila obiskana v nedeljo popoldne tudi mladinska akademija, ki je tudi naravnost odilično uspela Občinstvo je z neprikritem navdušenjem nagrajevalo naše najmlajše. ka so dovršeno in ljubil«) izvedli svoj koncertni in telovadni pnoigram. Vso pozornost pa je sokolsko društvo posvetilo zasaditvi spominske lipe našemu blago pokojnemu Viteškemu kralju. Po slavnostni seji uprave v nedeljo dopoldne, med katero je bila zaprisega novega članstva in prevedba dece v narašča j, je odšlo sokefeko članstva z vsemi oddelki na letno telova-dišče, kjer so bili zbrani tudi mnogi zastopnika raznih kulturnih, nacijonainih in gospodarskih organizacij- Po govoru br. sta-noste dir. ObersneLa in zastopnika naraščaj -Bikov ter med sviranjem himne Hej Slovani je sokolska naraščaj zasadil iz gozda prine-šeno lipo s prisego večne in neomajne zvestobe kralju in državi Razširjen delokrog gradbenega urada Ljubljana, 5. decembra. Delokrog gradbenega urada je že v polnem obsegu razširjen na Veliko Ljubljano. Urad je zadnje dneve izvršil že več lokalnih komisij za nove stavbe v priključeni okolici in ta teden sta na programu tudi dve vodopravni zadevi, ko gre za napravo perišč v Bizoviku, kjer so domi znamenite perice. Zadnji čas je de'oma oživela stavbna akciia. Izdanih ie bilo več stavbnih in vporabnih dovoljenj. Stroine livarne so kakor kaže;o vsi znaki, prebolele hudo obratno in finančno krizo ter se sanirale. Dobile so velika naročila in so zlasti kovinarji neprestano zaposleni. Delajo celo po noei. Strojne tovarne imajo v načrtu, da izvrše tudi večje preureditve tovarniških obiektov in posta, vijo nove stroje. Gradbeni urad je izdal stavbno dovoljenje, da se pokrije e streho večji del dvorišča tovarne ob TVrševi cest'. Tam bodo nameščene premikaine dvi-galne naprave. Trgovec Anton Osenar je nameraval na svetu* ob Er javčevi cesti, ki ga ie kupil od g Lukman*. zgradbi 2 naI»-.ropno stanovanjsko hišo. Gradbeni urad ie načrt od. klonil, ker se imajo tam zidati po parce-lačnem načrtu le stanovanjske vMe. Ljudska posoiilnica je zgradila pri svoji opekarni na Viču novo strojnico za razne opekarske stroje. Banovinski dečii dom v Stre-liški ulici je nanravil večji prizidek. Cuz-nar Anton za Gradom ie napravil 2 novi stanovanji v pritličju. Stavbenik Tomazič Emil je zgradil na dvorišču gimnazije ▼ Vegovi ulici pritlični laboratorij za pr«?-kušavanje vojnih plinov. Ravnatelj PoluS Slavoljuba Dobravca. deloma pod polnim podpisom Kot dober pevec in glasbenik je na Raz. drtera ustanovil pevski zbor. Leta 1901. je bil premeščen v Tomišelj pod Ljubljano. Nerad je zapustil sivi Kras, toda šolanje otrok je zahtevaio približanje LjubLjani. V Tomišlju je ostal nadučitelj 24 let, do vpokojitve v letu 1925. Tu je pisal za Mladinsko knjižnico (»Dobrota in hvaležnost«) in za Slovansko knjižnico, prevajal je iz češčine, bil je dopisnik in podlist-kar »Edinosti«, »Slovenskega Naroda«. »Našega lista«. Ker je vedno živel z narodom, je tudi polnih 28 let skrbel za lepo cerkveno petje in je sam orglal. Obenem pa je zanašal med narod eokolsko idejo. Nepozaben ostane udeležencem prizor. ko je 1900. pričakal ljubljanske Sokole na Razdrtem s svojim pevskim zborom in s praporom še iz Vilharjevih časov. Sicer pa se ni nikoli silil v ospredje, prijazen in veder se je močno prikupil v sleherni družbi. Kakor je vedno pazil sam nase. je vzorno vzgojil družino, štiri sinove in dve hčerki, ki j:m je lepo uravnal pot v življenje. Njegovo prizadevanje za javno prosveto je bilo počaščeno z redom sv. Save. Uglednemu javnemu delavcu veljajo ob 70- letnici, ki jo čil obbsoa, tudi naše čestitke! Mirko in Štefka sta na Mirju v Verstov. škovi ulici zgradili enonadstropno vilo. Po-sestnica Antonija Rekarjeva gradi enonadstropno vilo na vogalu Goriške in Alešov-čeve ulice. Gradbeni urad je letos inka-eiral na državnih taksah za gradbena dovoljenja nad 300.000 Din. Afere s knjižicami Ljubljana, 5. decembra Uprava policije nas je naprosila, da objavimo: V nekaterih krogih Ljubljane se govori, da na zadevi Josipa Graška, ki je bil pred kratkim zaradi kaznivih manipulacij pri prekupčevanju s hranilnimi vlogami aretiran in oddan okrožnemu sodišču, prav za prav nič ni in da bo Grašek kmalu na svobodi. Spričo tega dejstva opozarja uprava policije po naročilu okrožnega sodišča vse zainteresirane stranke v mestu in na deželi, da so te vesti brez vsake osnove in imajo edini namen, oškodovance odvrniti od prijave pri varnostnih oblastvih. Vse stranke, ki so bile pri teh poslih kakorkoli oškodovane, pa se doslej še niso prijavile, naj to čimprej store na najbližji žandarmerijski postaji ali pri upravi policije v Ljubljani, ki bo nato vse gradivo izročila okrožnemu sodišču odnosno držav, nemu pravdništvu. Kakor je poizvedel naš poročevalec, je kriminalni oddelek naše policijske uprave mimo zadeve Josipa Graška prišel na sled še nekaterim drugim podobnim aferam s preprodajanjem hranilnih vlog in utegne preiskava prinesti še nekaj novih razkritij. Modna se bo obnavljala Ljubljana, 5. decembra. Do kraja zasedena je bi'a sinoči dvorana Trgovskega dema, z velikim moralnim in propagandnim uspehom je pila zaključena modna revija, s katero je dalo Obrtniško društvo letošnjemu Obrtniškemu tednu izredno živahen manifestativen poudarek. Ljubljanski obrtniki 60 bili prvi, ki so dali pobudo za predvajanje takšne revije v Ljubljani. Po pravem triumfu. ki so ga te dni doživeli naši modni in krojaški saloni v Trgovskem domu, ne more biti dvema, da nsrn bo modna revija ostala trajna prireditev, ki bo 6ezono za sezono družila naše mojstre in mojstrice v aktivnem stiku z občinstvom, da poživi premet dobrega domačega blaga. Škoda, da se je morala modna revija zaradi miklavževanja in ko- KINO SLOGA Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri najrazkošnejši film Ufe— božanskega smeha Bogovi se zabavajo Wllly Fritsch — Kathe Gold — Paul Kemp. pe drugih materialnih in tehničnih razlogov tako naglo zaključiti. Tako si je mnogi interesenti iz mesta in z dežele niso mogli ogledati. Toda udeleženci modne revije so se snoči razšK s trdnim namenom, da pomladi obnove svojo prireditev v povsem novi obliki in novem materialu jn takrat bo lahko prišla tudi ona javnost, ki je bila tokrat prikrajšana za lep užitek, na evoj račun. Po zaključku revije so se vsi sodelujoči zbrali v dvorani k skromni, prijetni za-kuski, da v neprisiljenem razgovoru še enkrat pretresejo bilanco opravljenega dela. Pri tej priliki se je predsednik Obrtniškega društva Rebek v kratkem, toplem nagovoru iskreno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepega uspeha. Društvo ni imelo namena, da bi želo 6 to prireditvijo finančnih koristi zase. temveč je hotelo predvsem onim modnim 6a!onom, ki sami ne premorejo dovolj sredstev, da bi se reklamirali pred občinstvom, nuditi priliko, da se s svojim najboljšim delem predstavijo javnosti. Ta namen je revija brez dvema dosegla. Manifestirala je popoln uspeh domačega izdelka. Kupujočemu občinstvu so naši saloni izpričali, da se lahko pri njih dobi vse vsaj v tolikšni kvaliteti kakor v tujini. Na koncu je predsednik Rebek izrekel posebno zahvalo še vsem manekenom, inž. arh. Mesarju za njegov odlični aranžma n. konferansieju Jelačinu za vse duhovite domislice in vložke, ki jih je neutrudno sipal večer za večerom, režiserju Delaku, modnim salonom, ki so se udeležili plemenite tekme, našemu tisku, občinstvu, posebej pa še Društvu »Trgovski dom«, ki je dalo dvorano na razpolago. Govor so zbrani gostje spreieli z živahnem odobravanjem. Nato so govorili še predsednik Združenja trgovcev g. Soss. ki je naglaša! potrebo ožjega sodelovanja med obrtniki in trgovci, predsednik okrožnih odborov Iglič in drugi. V Trgovskem domu se je nato razvila živahna, prijetna zabav«. In kakor ves čas revije, je gostom postregel z najboljšim ▼ foFerju imnrovirirani bife. ki ga je z vajeno roko vodil g Tuša* in ki sta ga z izbranim blagom zalotČ tvrdki Javornik in Stepic. Domače vesti * Dar danskih prijatelje? beograjskemu vseučilišču. Dansko—jugoslovensko društvo v Kopenhagnu je podarilo teograjskemu vseučilišču sedem redkih zemljevidov in načrtov Beograda iz 18. stoletja Dva načrta imata letnico 1788 Zanimive načrte je poklonil društvu arheolog in arhitekt Diggvve, ki je raziskoval zgodovinske zanimivosti Dalmacije in še večkrat potoval tudi po drugih naših krajih. Po zaslugi tega uglednega znanstvenika so se močno utrdile vezi med našo državo in Dansko in tudi dansko-jugoslovensko društvo v Kopenhagnu deluje prav živahno in uspešno. • Imenovanja in premestitve v državni siužoi. Za rednega procesorja na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani je imenovan kasacijski sodnik pri ^toiu «ed-morice oddeik* B. g. dr. Rudolf Sajovic, dolgoletni ui'eunik »Slovenskega pravnik-« Po pristanku glavne kontrole sita postaia redna profesorja na ljubljanski univerii dooeuanja Laredna profesorja gg. dr. Andrej Gouar m inž. Igo peham. Postavljen je za pristava 8. poL skupine pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dr. Ivan Ijmnik s^dnijski pripravnik v Ljubljani, premeščeni so: na okrožno sodišče v Maribor Dušan Jaklič in dr. Fran Omladič, 6odnij-ska pripravnika okrožnega 6odišča v Ljubljani; na okrajno sodišče v Logatec dr. Robert Kramberger, sodnijski pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; aa okrajno sodišče v Kočevje Bruno Inker, do^edaj sodnijski pripravnik v Novem mestu; v Ribnico Stanislav Modic, sodmj-•ki pripravnik okrožnega sodišča v Novem mestu; na okrožno soiišče v Novem mestu Franc Co'arič, sodnijski pripravnik okrožnega sodišča v Celju, in Vlado Pavlin, dysedaj na okrožnem sodišču v Ljubljani; na okrožno sodišče v Ljubljani Sianisiav Hribar, Leopold Vilder, Ciril Mikuš, sodni pripravniki okrožnega sodišča v Mariboru; na okrožno sodišče v Maribor Anton Zupan, sodni pripravnik okrožnega sodišča v Novem mestu, * Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3, priredi Miklavžev večer za odrasle v soboto 7. t- m- ob pol 21. « Smučarski tečaj SPD priredi SpD za božiče-? praznike Pr' boteiu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru in sic^r od 25. decembra d0 1. januarja. Podrobne inf0rmacije se dobe v pisarni SpD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4., tel. 29—63. * Naročnikom telefona. Opazili so, da instalirajo mnogi telefonski naročniki sami poleg svojega telefona sobne zidne kontakte in da se jih poslužujejo, preden prijavijo instalacijo poštni upravi. Opozarjamo telefonske naročnike da je tako ravnanje po zakonu o pošti, brzojuvu in telefonu kaznivo Kazen znaša od 300 do 5.000 Din, instalacija pa se zapleni. Ker hoče ministrstvo pošte, brzojava in telefona obvarovati svoje telefonske naročnike pred temi zakonskimi posledicami jih popozarja, naj se za. stran te instalacije obrnejo pismeno na upravo glavnega telefona- Naročniki smejo tudi sami instalirati kontakte v zidu, toda kontakt na telefonski priključek smejo izvršiti le organi p.t.t uprave. Zato morajo naročniki koj po instalaciji zidnih kontaktov izročiti taksirano pismeno prijavo glavnemu telefonu v Beogradu oziroma rfvoji krajevni pošti v krajih izven Beograda s prošnjo, da se jim izvrši priključna instalacija. Instaliranih šotnih kontaktov se smejo poslužiti šele, ko jim organi ptt. uprave izvršijo instalacijo kontakta na sami telefonski vrvici. * Nov© cene hercegovskega tobaka. Akcija sadiilcev tobaka v Hercegovini aa zvišanje odkupnin tobaka je imela ta uspeh, da je lzdiada monopolska uprava niov "enrilk hercegovskega tobaka. Po tem ceniku se bo plačeval prvovrstni tobak 40 Din za kg, doo m so sadiloi doslei dobivali 33 Drn- Druga vrsta tobaka pa ima eeno 36 Dd® a kg, prej 30 Din. * Na Dunaj s posebn'm vlakom bo odhod iz Ljubljane g'avni kolodvor 14. t. m. ob 18.16 To je tretji izlet na Dunaj na podlagi turistične konvencije z Avstrijo, zato ne zamudite ugodne prilike in se takoj prijavite pri »Putniku« v Ljubljani, ki sprejema prijave do 8. t. m. Vožn;a Ljubljana—Dunaj in obratno stane v III. razredu samo 280 Din za osebo, v H. razredu 380 Din. Kjer nimajo Petan jske Slatine tam se slabo počutite! ZA PULLOVERJE PRISTNA lNGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana ♦ Živ in zdrav je prisostvoval obletnici svoje smrti. V vas Subsko pri Jagodini se je vrnil 401etni dninar Dobrivoj Jevremovič baš na dan, ko so njegovi bratje in sorodniki pripravili običajno pobožnost za obletnico njegove smrti. Dobrivoj je sezonski delavec ali »pečalbar«. Nekaj let je delal v neki tovarni, potem pa se je vrnil v svojo domačo vas a ni tam dolgo ostal in je spet odšel na Dečalbo (dnino). Kmalu po njegovem odhodu je prišlo v neki okoliški vasi do hudega pretepa in razširila se je vest, da je pri tem pretepu Dobrivoj izgubil življenje Baje so ga njegovi nasprotniki vrgli v^ vodo. Ko je reka pozneje naplavila neko že močno razpadlo moško truplo, so bili bratje prepričani, da je to Dobrivoj. Po. kopali so ga in zdaj. ko so se zbrali na pomen obletnice njegove smrti, se je Dobrivoj pojavil živ in zdrav. Vesti o njegovi udeležbi pri pretepu so bile izmišljene. Mož je hodil vse leto od vasi do vasi kot dninar in ni niti slutil, kaj se godi douia. * Že tretjič sem prebrala V'oss0v romam >Dva čioveka«, nekatere ostavke pa tudii po večkrat. Moram reči, da doslej še nisem čitala r0mana, ki bi s toliko čustvenostjo . opisoval tragedijo dveh lju bečih se src ge prav posebno lepo pa je tisto Poglavje, ki piše, kako je obupani srin iskal svojo mater v snežnih zametih in j0 našel mrtvo Imam že vašo knjigo, a naročim še eno, da jo bom dala za božično darilo — Tako je založbi pisala naročnica. Ako hoče kdo za božič darovati knjigo, si b0 gotovo naročil »Dva človeka«. ki sta pred nekaj meseci izšln v lepem slovenskem prevodu Moderno in okusno v platno vezana knjiga stane 50 Din, enako vezana, a na cenejšem papirju tiskana 34 Din, in mehko vezana 24 Din V vsaki domači knjižnici, ki se hoče imenovati knjižnica, mora biti tudi to krasno delo pisatelja Richairda Vossa. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo ^Domovine«, Knafljeva ulica 5, Ljubljana. Založba Pošlje vsakemu naročniku položnico in kQ prejme denar, nemudoma odpošlje knjigo. Poštnino plača založba sama. Kdor pa dobi pet naročnikov in pošlje zanje denar, prejme en izvod zastonj. HHB ELITNI KINO MATICA mH ■ telefon sl-24 — Po dolgem času! Težko pričakovana PREMIERA VELEFILMA 1 ■ Pavel Horbiger — Theo Lingen —. Adele Sandrock v Johann Straussovi | opereti 1 V A L Č E K NA NEVI I 1 Sijaj, pesem, godba, smeh, zabava in veselje kot ga še niste videli. 9 ■ Predstave ob 4., 7 Vi ta url. i 1 Predprodaja vstopnic od 11. — pol 13 in od 15. dalje. 1 BtflHHnm PREMIER NI KINO PfOHiffi^lR^R i Iz Ljubljjane u— Otrok za otroka. Kako gleboko je od jeknil v .srcih šoske m adint. klic po pomoči malim trpečim bratcem in -estMcam, dokazuje pohva'en odziv v naš h «okh. Omeniti moramo v prvi vrsti notranjo in zunanjo šolo pri uršuinkah in pa mestni licej. ki so požrtvovalno izvšili svojo dolžnost. Iz drugih šol še ni odgovorov, ker Fe tam še zbirajo podp;s> Ganljvo je pismo, ki ga je nre'e so ia^o^oliMčni uad od neke učenke tukaišnie osnovne šole. Glasi se:; »Socia^onoMtični u-ad. Me^ni dccn Spoštovani gospod ravnatelj! Go. 6pod učitelj nam je p<-ečifa1 v šol- oglas za pomoč siromašnim otrok m Jok«'« sTn se ko sem pomislila na v^e ubož<-e ki iih zdaj pozimi zebe Še boli pa sem ža'ostna, ker sem zvedela da so naše 'esfrce lačne in nrnajo kruha. Doma -em povedala nv<-mic' in jo prosila da moie kosil" da ob nedeljah in praznikih enemu takemu revčku. ^aj jaz 'mam itak žc kavico in večerjo. Mamic« nv je dovolil«. Prosim, pošlji, te enega otroka k nam. Dobi' bo t-oc'1o. Jedel bo skupai z mojo m«m.co — A K.. učenka « Temu otroku z zlaHm srcem b d1 javna zahvala. Za mamico p« vemo, da bo že toliko nakuhala. da bodo vsi tri ie skupaj kosi!i. Otrok ie dal otroku in mi vsi moramo dafj vse za otroke. u— Vse za otroka. De'av«ka zbonrca je na predsedstvem seji sklenila olačevati prispevek za 25 otrok v teku 6 mesecev v skupnem znesku 1.500 Din. Velikodušnemu darilu lena hvala ] Ali je Vaša prebava v redu ? VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI MALE ARTIN-DRAŽEJE in zjutraj boste imeli lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah V škatljicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 diažcji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 7724/31. + Strašen zločin v Kastavščini. V vasi Rukavcu pri Matulju so razbojniki ponoči vdrli v hišo 72 letnega posestnika Ivana Lukšetiča. S sekirami so pobili starega posestnika in njegovo 70 letno ženo. Hišo so izropali in izginili, šele zjutraj so sosedje odkrili zločin. Med prevozom v re_ ško bolnišnioo je Lukšetičeva žena umrla, v nevarnosti pa je tudi življenje starega Ivana. Karabinerji so takoj uvedli preiskavo, razposlali patrulje na vse strani in zaprli nekaj sumljivih oseb. Stari Lukšetič je bil precej premožen. Trdi se, da mu sosedje dolgujejo kakih 100.000 lir. Razbojniški napad je razburil vso Kasta vščino na naši in italijanski strani. « Sprevod tatov. Velike preglavice povzročajo varnostni oblastj v Podg»rici tatovi. ki so v zadnjem času postali od sile predrzni. Orožniki so zajeli že mnogo tatov in taticev Ln sresko načelstvo je odire dilo, naj jah vodijo po mestu in da morajo tatovi pri tem sprevodu nositi vse stvari, ki s0 jih nakradlii. Ti siprevodi tatov vzbujajo med prebivalstvom veliko pozornost, lastnina meščanov pa je še vedno v nevarnosti pred tatovi, ki jih orožniki in policisti pri vsej svoji vnemi še niš© zalotili • Album »Iz naših gora« je založilo SPD v Ljubljani. Vsebuje 52 krasnih Planinskih posnetkov. Knjiga je najlepše darilo, ki ga lahko poklonite planincem in prijateljem prirode. za Božič. Album«-ima na zalogi pisarna SPD v Ljubljani'.. Aleki"'"" J,"ova ce-sta 4./I. • Božične in novoletne razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda so izšle. Prosimo, da uporabljajo vsi za voščila le razglednice naših umetnikov. Naročajo se v pisarni CM družbe. Beethovnova ul. 2, Ljubljana. Trgovci imajo običajen popust. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna J OS- REICH. u— Društvo prijateljev po.jskega naroda v Ljubljani, ki že četrt štetja širi med Slovenci zanimanje za kulturne vred" note in nar0dne ideale Poljakov, je imelo v sredo v prostorih Slovenske Matice letošnji redni občni zbor. predsednik prof. dir. Ruriolf Mole je v svojem poročilu orisal društveno delovanje v minulem poslovnem letu im počastil spomin maršala Pilsudskega s pietetnJm govorom. Spominjal se je tudi smrti pisatelja Choinow-skega in društvenega člana patra Golte-ža Predsednikovo poročilo je izpopolni j še tajnik pr0f. Tine Debeljak, nakar je por0čal o 6-tanju blagajne monsmjor dr J. Debevec. Zborovailce je e toplimi besedami pozdravil predsednik Jugoslov.-če* škosLovaške lige dr. Egou Stare, ki je tako ponovno dokazal, da v krogu slovanske misli ne more biti nasprotij med prijatelji češkoslovaškega in prijatelji polj-sikaga naroda, kar je v svojem govoru poudarjal tudi predsednik dr. Mol6, omenjajoč prijateljske stike med obema organizacijama. Po razgovoru o tečaju poljskega jezika in drugih aktualnih vpra-šnjih j« bil soglasno izvoljen sitari Odbor s predsednikom prof. dr. Moletom in člani: konzulom dr. SteIe, «(arokatoliške cerkve na Gosposvefski cesti št. 9 bo vkljut nasprotnemu oznanilu v nedeljo 8. t. m. služba božja ob pol 9. Tudi nadaljnje nedelje in praznike bo služba božja vsakokrat ob pol devetih u— Spored klavirskega večera, ki ga izvaja znamenita pianistka Magda Rusy 10. t.m. ob 20 v Hubadovi pevski dvorani [>o-slopja Glasbene Matice v Vegovi ulici: 1.) Bach: Italijanski koncert, 2.) Braiims: Handlove variacije op. 24, 3.) Schumann: Karneval op 9. 4.) Schubert: Impromtu v b-duru op 142. 5) Chopin: Štiri etude. 6.) Dohnonanr : Rapsodija v c-duru op. 11. Krasna vrsta klavirskih skladb največjih mojstrov in prepričani smo, da bo s tem sporedom ugodeno skoro vsakemu poslušalcu ki poseti torkov Matični intimni koncert. Sedeži po 10 stoiišča po 5 Din v .Matični kniigarni u— Umetniška razstava akad. kiparja Franceta tioršeta. Cenjenemu občinstvu sporočamo. da bo retrospektivna razstava odprta do lo- t. m Zato naj vveJcio. ki je še n-i obiska!, to ston čimprej. Ob tej priliki opozarjamo obiskovalce, da se bo za nume-rirane vstopnice, razprodane od nedelje 8. t. m. do zcikljucka razstave, vršilo žrebanje da bo posebna komisija določila srečnim izžrebancem tn umetniška dela (Gubec, Spokornik in Marija ? Jpzušokom) z razstave. Na raz,sfav-i (Gnapoevetska cesta 13) bo v nedeljo 8. t. m. ob 11. dopoldne predava/l upravnik Narodne galerije g. Ivam Zorman o problpmih sodobnp irlastiike. Cenjeno občinstvo vljudno vabljeno! u— Poto debatm večeri SPD: Prihodnji foto debatni večer bn v torek 10. t. m. 0b 20. uri v društvenih prostorih SpD na Aleksandrovi cesti. nalača Viktorija. Dostop imajo vsi člani SPD, ki se zanima jo za fotografiranje planinske prirode. ^PD bo za svoje člane napraviln fnto temn-co ter se bo na P'r;h0 l ijem f0to deb3tnem večeru podrobnejše o tem razpravljalo u— Lšk bo v nedeljo odigral v CeJiu b Cšk priiat-elisko revanžno tekmo na 12. deskah. Odbor poziva naslednje č'ane, da pridejo v soboto na sestanek v klubski lokal v »Zvezdic ob 20. uri. da se festavi moštvo ;n po želii oddigra trening me^: gg. Assejev. Cibac Furani. Kraniec Ign.. Gt. zinič. Lokovš^k Maicenovič, Ma-ek Pe-terman mg. Rupnik Sever. Sikoš?k, Š~vli, Šorli. Mi'an Vidmar ml., ing. Weiss Ku-melj. Šuštar I Kdor bi tja ne moael priti osebno, pa bi šel rad v Celje, naj pusti vsaj pismeno obvestilo pri blastaia. in Ker se zima počas:, pa tem vzuajoieje, Dreč večjih tempera...urnih skokov seli k nam, j«e skorajda pričakovati vsepovsod zaaostne be.e poljane zp! enka Kakor poroča orožniška pjsia « v Vevč h se je posrečilo identificirati utopljei.ko. ki so jo v začetku oktobra potegnili iz Ljubljanice pri jezu na Fužinahu Vse poizvedbe orožnikov o neznani utopljenki so bile negativne. Nekega novembe skega dne pa je prejel župni ur«d v D. M. v Polju p smo iz Francije, v katerem vp-ašuie delavec Fran Štendler zaposlen v rudn ku Globo-car, Tugduegnieux Mineš za podatke o osebnosti utopljenke in iz-aza bojazen, da bo utopijerka najbrž njeg va žen« Marija Štendlerieva, po rodu Cmokova, rojena 10. maja 1897. v Kostrevnici pri Kozjem in pristojna v Sevnico pri Celju. Razvila se je med župnikom in deavcem Štend erjem daljša korespondenca, ki je 'mela ta usneh, da je sedaj identiteta utopljenke dognana. u— Tatvina kolesa Včeraj popoldne okrog 17. je bilo pred trgovino I. C. Ma-Ver ukradeno uslužbencu TPD Milošu Lončarju dobro ohranjeno kolo znamke Styria s polici j-sko evidenčno številko 95.012 in s tvorui-ško številko 75.179. Pred nakupom svari lastnik. u— Kriva pota Karla Ccrmelja. Mladega vagabunda. ki je bil pred dnevi^ pobegnil iz policijskih zaporov, a so ga že po dobrih 24 urah prijeli pri D. M v Polju, na policiji zdaj intenzivno zaslišujejo in njegova priznanja so spravila na dan nekaj značilnih zgodb. Cermelj. ki je italijanski državljan in je bil pred dobrim mesecem izgnan iz Ljubljane, spada med poklicne tatove in vlomilce najbednejše vrste. Ka kor smo že poročali, je v skladišču trgovca Rojca v Triglavski ulici ukradel nekaj praznih vreč, Ivanu Menceju v Grabloviče-vi ulici pa je odnesel nekaj malega obleke in živil. Med drugim je priznal, da je bil pri Menceju že lani na majhnem obisku. Ko je novembra beračil v Mostah, je neki stranki hotel odnesti karbidno svetilko od kolesa in dežnik. Ljudje pa so ga takrat prijeli in so mu stavili na izbiro, da ga izročijo najbližnjemu stražniku, ali pa ga sami pretepo. Cermelj je sprejel rajši ne&aj udarcev po hrbtu, da je le odnesel pete. Ko je v noči na ponedeljek pribežal iz ječe v Polje, je takoj našel nekaj pripravne družbe, da so se skupaj odpravili nad kokoši. Nabrali so ravno toliko plena, kolikor jim ga je bilo treba za prvo silo, a komaj so jih v neki šupi v Hrastju osku-bili. sta se žandarja pojavita na vratih. Pri vsej svoji kriminalni siromaščini se zdi, da je Cermelj nekakšen maihen poglavar, ki sproti snuje tatinsko dražbo. Izročili ga bodo sodišču, nato pa bo vnovič izgnan iz države. u— Priporoča se vam staroznana tvrdka Ign. žargi, Ljubljana, Sv. petra c. 11. za nakup raznega zimskega perila, moških srajc. Velikanska Izbira krayat, volnenih nogavic, moških dok0ienic, moških In damskih robcev. Po 2&I0 nizkih cenah in prvovrstno blago. Iz Maribora a— Skrb za mariborske siromak«. Na predvčerajšnja seji meslmega ubožnega sveta se je podelila 95 prosilcem podmora v »kupnem izmosu 170-000 dinainjev. 16 prosilcev je bilo sprejetih v mestno oskrbndš-nioo, 22 ubožcem ee je zvišala podpora od 50 na 80. ozriroma 100 dninarjev. a_ Mestna občina siromašnim meščanom za božič. Tudii letos se bo oskrbovancem v Mest™ osikrbnišnici in Mladinskem domu ter hiiirailoem v Ptuju in Muretincih pripravila v zmnslu predvčerai.i&njeg« sklepa mestnega ubožnegia sveta prisrčna božičnica. a_ Protektorat nad XV. akademskitn plesom, ki ga priredi Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru, je prevzel rektor Aleksandrove univerze g. dr. M. ?a-mec. a_ Univ. prof. inž. M. Osana iz LJubljane predatva dtrevi v Ljudski univerzi in bo s pomočjo raznilh a,panatov eksperimentalno pojasnil pojav prenašanja električnih valov z obrazložitvijo rarfičnih motenj. a— Avtor prisostvuje. Nedeljski mariborski krstni predstavi Kreftovih >Malo-meščamov« b0 prisostvoval avtor, režiser Bratko Kreft re Ljubljane. V glavni vlog' nastopi Rasbergerjeva. ra^en tega sodelujejo Zakraiškova. Kraljeva. Grom, Nakr^.t-Gorinšek, Pavle Kovič. Košuta in Verdo nik. a— Mariborski ljubitelji glasbe so 2 užitkom sledili v sredo zvečer mojstrske"" izvajanju zagrebške«« kvarteta, ki si je aa svo1 mariborski nastop izbrai .Tarno^: čeve Ootovčeve Schubortove H^vdnov? in Dvofakovp skladbe Prijetno presvne Omamil tn navd"iš°Tioimv 'vbiMnotvu. ki bi ga pa lahko biiln več s" ob "»tijučku dodali še Magdaleničevo »S-ljepičkoc a— »Gospa Mara« pri Abrahama. Te dni obhaja 50 letnico rojstva vrla in popularna »goo^a. .Vlai a« aplaviusiii-. bounake Hoče. Slavljenja, ki jn pripravljajo marib»rsk planino prisrčno počastitev >b Abrahamovem še obilo takšnih »Križevc. tt— iX(jVl prorgcun areo*ey0 Miicuji^e-ga odDora za Maribor ieVi oreg izkazuje 134.441 Din dohodkov m ravn0 touko izdatkov pri včerajšnji proračunski seji se je sklenulo, da bo v prihodnjem letu imel širši Kmetijski odibor dve seji in da oo vse tekoče Po«te opravljal ožji odibor s predalnikom Sohekerjem oa Cein a— U davkarije. Razpored pridobnine m davka ou poslovni promet ter ia vika aa luk^uz za 1935 ie razgrn ien oa vpogledi davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi soba št. 5 za današnjimi dnem do ključno 13. t m. a- 13 izdanih. 13 izbrisanih. V mes^^cu novembru je mestn« jbriua obiasr izdala na novo l'J n«>vih obrtnih pravic ui ravuo toliko izbrisala a— Orgauistova smrt » potoku, ^oeestntk Karel >k >' ■/ Ki .spona jt itd.-.Hi uiriveu v komaj četrt metra globoki Ppsnici o bližini Temurlove brv 53 letnega >ruanieta m ceir-k >vni'ka pr ^podnr Sv. Kuneoti Fi.lipa ^-e-Ijaka Va potu domov se ie očn vidno ^podtaknil na bnvn padel v potok n utoni. a Mrtev ie ohležal pod hrastom 17 letni delavec Martin Raduha. ki je bil aaiposien pri spkan n drev^- v rozdovm >rin»-mladeniče^- tmagien; smrti ie Hlo obveščeno mariborsko državno tožilstvo. a— Zanimiva '■d^kritj. y Se napravila v zvezi z odkritjem zlorabe železniških prevoznih ugodnosti pri nekoncesionitan' trgovini z življenjskimi potrebščinami pri preiskavi se je dognalo. da je prišlo v Maribor na ime nekeea železm-čarja 450 k? masti iz Bamata, Niso pa pri hišni preiskavi ničesar našli preiskava s^ nad-a ljuje a— Strahovalec Pesniške doline na varnem. O-ožniikoni od Sv Marjeta ob Pesnici se je posrečilo izsledit nevarnega rokov-njfjiča un vioni'lra letnega Jurija <5^neker ja le ie osum.lien ia ie '7.vrš',l '•elo vrsto vfl »mov in tao Din Om7,n;ki so aretira.ii nekesa 41 letnega najemnika iz Dravograida. ki je krivdo de'oma priTiral in dejal, da ima doma 7 otrok, ki stradajc Is CeSia e— O pokojnem skladnteliu Franu Ko. runu smo prejeli še nasledn-e podatke: Ko je pokoini dovršil konservatorj na Dunaju z izpitom za vojaškega kapenika, ie 1S99 vstopi' v službo pr Južnošta jerski hrani!nici >n je služboval tu in pozneje pri njeni nas'edni podružnic- Hranilnice d av ske banovine do aprila 1930. ko je bil na lastno prošnjo vpok-ojen Od takrat je živel na svojem dirnu v Zgornjem ^aleku pr; Velenju. Vsi starejši celj=k S'ovenci so ga dobro poznali in cenili Bil je zna-čajen narodni mož. vodi' ie prvo niro^no godbo v Celju ki ie igrala pri vsaki gledališki predstav- v Narodnem domu in pri drugih nacionalnih prireditvah p-ed voino. Celjski Slovenci bodi ohranili Franca Ko-runa v railenšem spominu e— Prireditve Vp kojeno učiteljstvo iz Celia in okohce se sestane jutri ob običajnem času v Nabaviialni zadrugi — Pod. porno doištvo za revne otroke v Gaberiu bo priredilov nedeljo ob 15 Miklavževo obdaritev v okoliški deški šoli — »Od Su-šaka do Cetinja« je naslov predavanju, ki ga priredi JS danes ob 20 v risalmci me. ščanske šole Predaval bo g. Milan Fizi iz Zagreba in zanimivo predavanje bo spremljalo nad 100 lepih skioptičnih slik e— Živega citrončka je prinesel učenec okoliške šole Alojz Koželj v naše celjskn uredništvo Metulja je vlovil v sredo na snegu na demačem dvorišču ob Cesti na grad št. 2. e— Kino Union. Danes ob 16 30 in 20 30 film »Tarzan neustrašni« in dve zvočni predigri. Iz Kamnika ka— V Mekinjah priredi novoustanovljena četa skavtov v nedeljo 8. t. m. ob pol 4. popoldne igrico »Tončkove sanje na Miklavžev večer« Prišel bo tudi sv. Miklavž in obdaroval najrevnejšo mladino. Ker je čisti dobiček namenjen občekonstnemu društvu skavtov, se prosi za čimvečjo udeležbo. Iz Novega mesta n— Dva pogreba. V torek popoldne ®e je vršiil s Trga kralja Petra pogreb soproge novomeškega trgovca m predsednika Mestne hranilnice, ge Ogoreutzove. ka je preminila po hudn bolezni v nedeljo Blago pokojnico je spremilo k zadmjemu počitku na mestno pokopališče velriko števil© domačina*, in tudri tujcev Posebne velika pa je bila udeležba novomeških dam. — V nedeljo popoldne pa ee je pomikal žalna sprevod iz Prešernove ulice. Pokopavali so zobozdravniškega pri-pravuiika. 19 letnega Luja Pasoola- Z? pogrebom so stopala številu, meščani, ka so Kskreao cočuvs.1 vo»al s kruto prizadeto rodbino Med (MtaJinr udeleženo se je udeležila pogreba tudi aieščanSvet brez maske« z Olgo Cehovo in Harry Piel. Predigra kulturni film in Foxov tednik. Goipodars Ogromno notranje posojilo Anglije Kekor je bilo it ponovne napovedano je angleška vlada te dn.i predložHa na vpis dvoie notraniih pison v skupnem znesku 300 milijonov funtov kar ustr-z/j v n.išem denarju vsoti 75 miliiard Din Em sumem rud. za bogato Angl'jo ogromno transakeno Kako spretno ie An giilfl pririravila emisiio rega posojila na«n kaže nepričakovan^ velik uspeh Srednie-ročna transa fesa 35 letnega posojila v višini 200 milijonov tuntov z obrestne mero 2.5% in z emisijskim teraiem it b - la 2 decembra predložere na vpis n ;e bi. lo še tistj dan vpisanih vseh 20^ miHjonov tako da je emisiia že zaključena Pr* nadaljnjih 100 milijonih pa gre ze krarko-ročno posojilo k se bo obrestovalo ie z 1% in se bo vp'aCalo z %% nommala ter bo amortizirano že 1 februar ie 1941 angleška vlada pa bo to posoiilo lahko izplačala že 1. februarja 193° To ie nrvi priner v zgodovin- Anglije kier je angleški vladi uspelo emitirati poso^lo k' nos- samo l% obresti m znaša obrestovan je tudi če se upošfeva emisijski tečai le 1 42% Od izkupička obeh posojil se bo porabdo 194 milijonov ze amortizacijo kratkoročnih zakladnih bonov in 97 mi'ijonov za redukcijo letečega dolga Prevozna sredstva v Jugoslaviji »Statistični godisnjak« 1933. k' je pravkar zšel. prinaša med drugim statistične podatke o prevoznih sredstvih v naši državi. Vozovi Število vozov (cestnih) se je v zadnjih le. tih v naši državi znatno pomnožilo Leta 1929 srno imeli 466.000 vozov v Jugoslaviji. naslednje leto 512.000 leta 1931 664 000. leta 1932. pa 720.000 (od tega 608.000 tovornih, 101.000 osebnih in 11.000 vozov na de kolesi) Od skupnega števila odpade na dravsko banovino 83.000 vozov (76.000 tovornih in 6100 osebnih) Biciklji Število bicikljev je v letu 1931 padlo na 107.000. naslednje leto pa se je pomnožilo na 157 000 Skoro polovico vseh bickijev v naši državi odpade na dravsko banovino. kjer jih je bi'o iete 1932 vsega 72.800. Mnogo jih je tudi v dunavski banovini (42.600) in v savski banovini (25.900) V vseh ostalih banovinah je število bicikljev malenkostno. Avtomobili število motornih vozil je leta 1931 doseglo oajvšje stanje 17 227 nas'ednji dve leti pa je padlo in smo imeli leta 1933 le še 15.452 motornih vozil (letos se je to šte. vilo znatno povečalo sipričo velikega uvoza novih avtomobilov). Od skupnega števila motornih vozil v Jugoslaviji je leta 1933 odpadlo na savsko banovino 3.983. na dravsko 3.459 na področje Beograda 2384. na primorsko 747. na vardarsko 713 na drin-sko 660 na zetsko 644 na moravsko 411 in na vrbasko 293 Razmeroma znatno število motornih vozil v dravski banovini pa je pripisati predvsem velikemu številu motociklov ki smo jih imeli v Sloveniji 1097 kar predstavlja eno tretjino vseh motociklov v Jugoslaviji Osebnih avtomobi-'ov pa imamo v dravski banovini razme-ome manj. namreč le 1502 v savski 1833 v Beogradu 1458, v dunavski banovini 1123 itd Skupaj je bilo 'eta 1933 v naši državi 7786 osebnih avtomobilov Tovornih avtomobilov smo imeli v Slovenija 698 (v vsei državi 3396) avtobusov pa 162 fv vsej Na Miklavževem sejmu Kadar začno nositi na Kongresni trg tramove, platnene strehe in težke zaboje, pravijo, da se seli zima v Ljubljano. Tudi setos se ie to uresničilo. Z Miklavževim sejmom smo dobili sneg, ki bo najbrže ostal. Branjevci tožijo, da bodo letos slabo zaslužili Res. ljudi se gnete okoli stojnic kakor malokatero leto. toda vsi 6amo ogledujejo in izprašujejo po cenah. Kupi le malokdo kaj. Največ se proda šib in ko-robačev Srveda. šiba stane ssmo petdeset par. korobač pa dinar ali dva In brez palice ali vrbove zabele n; pravega Miklavža. »Šibe1 Korobači! Šibe! Korobači!« Od zgornjega do spodnjega konca trga slišiš te klice Prodajajo jih navadno otroci kupujejo pa matere — in otroci Zlasti študentje Kako srečen ie takle petnajstleten šest. naistleten fante k' se začenia zavedati sa mega sebe če nanese priložnost da lahk< ošvrkne kakšno gospodično pr nogah Liu-bezen? Vrag ve kai je v tem njegovem vp^plju Ali ie možat pogum ki pa po pr vem udarcu strašno hitro ;7^ine? \mpak -asih se ^godi ^ 'ma gosnodič na za sabo kavalina ki Sudno n«/" na v=t-koriba^e v bližini ln *e 'alr«-«♦ študente va nenrpmišliena -^k" 7ame inde ka zen Kamor pade Čez noge zadnii konec aH pa kar čez glavo Pa n'č ne de Bole?« državi 868). Nazadovanje skupnega števila motornih vozil »d 'eta 1931 do eta 1933 ie pripisat p edvsem znatnemu padcu števika osebnih avtom biluv za preko 1000. izkušnja. Koliko jih bo še tak študentek imel v življenju! In otroci iz predmestja. Koliko 6e jih nabere! Seveda zabavno je. pa Časih se da kaj suniti. Nekaj orehov, mandarina, venec fig ali pa samo palica. Vse pride prav. Ti otroci So strah naših gospa, ki hodijo na Miklavžev sejem — izpraševat za cene Imajo namreč tudi korobače m marsikatero gospo je zaradi niih zaskelelo po nogah. Pa so časih te gospe kaj odločne. Skoči ti za dečkom, ki se v gneči že čuti varnega, in ga pograbi za uhelj, da mu ga kar zatrga. Prav nič čudnega. Mislim, da bi vsakdo tako napravil. Maščevanje je pač sladko In kaj vse dobiš na sejmu! Človek se j čudi kako iznajdljivi so prodajalci, ko vi- 1 di, kaj vse so privlekli s seboj In kako prepričevalno znajo hvaliti svojo robo! Veliki gugalni konji — po! življenja bi dal štirileten deček zanj! — Osem, devet kovačev Poceni Toda kai pomaga, če v denarnici osmih devetih kovačev ni Piščalke, punčke molitvemki. bobni, slaščice, sable. bonboni vsega ie v obilju Do osmih zvečer traja to vrvenje Potem se poleže Drug za drugim začno proda-lalci pospravljati svojo robo v kovčege in skrinje Svetilke na karbid začno ugašati l.iudje se noraz»ube Oh desetih zvečer rečaš samo št nočne -uvaie k' hod;jo o^ -stojnic do stojnice in na tih»m n^-eklinia jo slabe čase in mraz ki "m 'e^e v noge TutT' bodo r»a h?d: že rešeni . Tramvajski vozovi Tramvajskih motornih vozov je bi'o leta 1933 v Jugovi Sad 1.2 milijona na Niš in 0.9 milijona na Subotico Relativno največ dohodkov ima zagreb-šk> 'ramvaj kjer pride na 1 km eksp'"ata-ciiske dolžine proge 953.000 Dm dohodkov: potem sled' Beograd k '*na na 1 km proge 864 000 Din dohodkov Sara ievo ima na 1 km 735 000 Din dohodkov. Novi Sad 400 000 Din Liubljana 373000 Din Osijek 309 000 Din Niš 174.000 Din in Subotica 123 000 Din Skupaj so dohodki tramvaja znašali leta 1933 v Beogradu 57.9 milijona Din. v ZagTebu 36 2 mi'"iona Din. v Liub'janj 7.8 milijona Din. v Sarajevu 5 0 milijona Din in v Osijeku 3.4 milijona Din. Elektrarna Fala Te dni se je vršila v Baslu letna skupščina finančne družbe Elektrowerte A. G., ki je kakor znano, lastnica E ektrarne Fala d d., in leta 1932 ustanovljene družbe »Snaga in svetlost« d d Basel—Beograd, ki je zgradila novo veliko kalorično centralo v Beogradu in oskrbuje 6edaj našo prestolnico z električnim tokom. Glede elektrarne Fale navaja letno poročilo. da je leta 1934 oddala 130 4 milijona kilovatnih ur električnega toka. to je za 1.6 milijona kilovatnih ur več nego v prejšnjem letu. Zmanjšanje porabe beležita še vedno največja dva konsumenta namreč tvornica za dušik v Rušah in Trboveljska premogokopna družba, medtem ko je ostali konsum narasel skoro za tretjino Tud- dohodki družbe, ki so 1. 1932 dosegli najnižje stanje so se v letu 1934 ponovno nekoliko povečali, kakor sledi iz naslednje prmerjave: oddaja toka dohodki milij. kilov. ur. milij. Din 1927 180.5 26.5 1930 166.6 29.8 193? 128.9 25.7 1933 128.7 26.3 1934 130.4 27.2 Bilanca elektrarne Fale je imela v preteklem letu tečajnih izgub za 5 19 milijona Din in ker je obenem pričela zopet odpisovati (odpisi 3 milijone Din) izkazuje v bilanci izgubo v višini 0.44 milijona Din. Kakor prejšnje leto. je družba Elektro-werte A G odpisala Elektrarn] Fali del ibresti Beograjska družba »Snaga i svetlost« je imela lani 240.000 Din čistega dobička in zaradi transfernih težkoč ni mogla v celoti plačati zapadlih obresti. Gospodarske vesti = Povišanje carine na uvoz cevi. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal odlok, s katerim se povečajo avtonomne carinske postavke pri uvozu železnih cevi in delov za spajanje teh cevi. Pri kovanih valjanih ali izvlečenih ceveh v neobdelanem stanju znaša maksimalna carina 32 zlatih Dm za 100 kg. (doslej 15) minimalna pa 28 zlatih Din (doslej 12) Pri obdelanih železnih ceveh znaša maks mal. na carina 40 zl. Din (doslej 20), minimalna pa 35 zl. Din (dos!e.i 15). Za cevi iz litega železa v neobdelanem stanju znaša maksimalna carina 14 zl Din (doslej 8). minimalna pa 10 zl. Din, (doslej 6): v obdelanem stanju pa 16 zl. Din (doslej 10). maksimalno, minimalno pa 12 zl Din (doslej 8). Ta odlok stopi v veljavo z razglasitvijo v Shižbenih Novinah = Češkoslovaška je prepovedala izvoz bankovcev, Nemčija pa uvoz. Češkos'ova-ška Narodna banka je izdala prepoved izvoza bankovcev in sicer zaradi tega, da odstrani malenkosten disažijo. ki ga i™8-jo češkoslovaški bankovci v inozemstvu obenem pa hoče s tem doseči, da bo inozemstvo ves uvoz češkoslovaškega blaga plačalo v devizah V potniškem prometu je odslej dovoljeno iznesti iz Češkoslovaške le kovani drobiž in državne bankovce po 10 do 20 Kč skunaj do maksimalnega zneska 300 Kč Ostali denar *neio potniki vzeti s seboj v tujih valutah ali čekih Obenem je prepovedano pošiliar češkoslovaške bankovce po nošti v inozemstvo — Nemčija ie istočasno izdala obratno prepoved uvoza nemških bankovcev Ta prepoved stopi v ve' iavo že 6 decembra 'nnzemc smeir -lo nadaliniega nri potovanju v Nem*''« met; * navveč 30 mark V večiih zneskih bo dovoljeno uvoziti v Nemčijo nemške bankovce le e po- sebnim dovoljenjem ali pa če 6e bo znesek uvoženih bankovcev vplačal na blokiran račun. = Valutna politika Madžarske. Madžarska spada med one države, ki se upirajo formalno priznati devalvacijo valute, čepiav je že davno prišlo, do padca madžarskega penga- Madžarska se izogiba normalnemu priznanju deinega razvrednotenja na način, da daje izvozne premije v obliki dodatka k deviznim in obračunskim tečajem, dočim morajo plačevati pri nakupu deviz določen dodatek, ki pa ni v vsakem primeru enak Te dni je madžarska narodna banka izdala odlok, da se premija, ki se zaračunava v klirinškem prometu s Švico. Belgijo in Italijo poviša od 26 na 41'/«. To povišanje premije pomeni poslabšanje konkurenčne možnosti klirinških držav v primeri z ostalimi državami, ker bodo morali madžarski uvozniki sedaj po višjem obračunskem tečaju poravnati svoje obveznosti nasproti klirinškim državam. Tudi z Avstrijo je Madžarska napravila nov sjk>-razum. in sicer na ta način, da je Madžarska uvedla izvozno premijo pri izvozu v Avstrijo v višini 10°'o. pri uvozu blaga iz Avstrije pa bo pobirala 13°'o premijo. Do te izprem^mbt ie prišlo precej na prizadevanje Avstrije ki je doslej premalo uvažala iz Vladžarske d»čim se je avstrijski izvoz v Madžarsko stalno dvigal kar je povzročilo da so naraščale avstrijske terjatve v Madžarski Sedai *x) izvoz madžarskega blaga v Avstrijo olajšan z uvedbo 10r,'o premije dočim uvoz avstrijskega bla-Sa navzlic I3°'i> prebitku ne bo toliko otež-kočen ker ie Madžarska istočasno povišala tudi oremijo nasproti klirinškim državam = Poravnajo postopanje je uvedeno o imovini dolžn ce Ane Krpanove, lastnice neprotokobrane tvrdk Kržan Ivan trgovina z mešanim b'agom na Vrhniki (poravnalni upravnik Marolt Marjan odvetn k na Vrhniki prijave terja,ev do 24 decembra ooravnaln. narok 30 decembra ob 9 na Vrhnik- ponuja = V likvidacijo je stopilo Konzumno društvo za Šoštanj in okolico r. z o. z. Borze 5 decembra Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes popuščala V privatnem klinngu so se avstrijski šilingi ponovno podražili in notirajo sedaj 8.85 — 8.95. angleški funti 25220 — 253.80 in grški boni 29 65 — 30.35. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.86. v angleških funtih po 253.40. v gr?jkih bonih po 30 in v španskih pezetah po 6.90 Nemške kompenzacijske marke so se trgovale v Ljubljani no 14.80. v Zagrebu nrav tako po 14.80. v Beogradu pa po 14.7266. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi nespremenjena ter je prišlo do prometa po 364 — 366 (v Beogradu po 366 — 367), za december pa po 365 Promet je bil zabeležen samo še v delnicah PAB po 234.50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2974.99 — 2989.59, Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 741.07 — 746.13, Curih 1421.01. — 1428.0. London 216.13 — 218.19. Newyork 4355.43 — 4391.74. Pariz 289 17 — 290.61 Praga 181.42 — 182 53 Trst 353.87 — 356.96. Curih Beograd 7.02. Pariz 20.3450. London 15 24 Newvork 309 Bruselj 52.20, Madrid 42.1750 Amsterdam 209.40. Berlin 124.25 D-unai 56.70 Stockholm 78.5750. Oslo 765750. Knibeiphavn 68.05. Praga 12.7750 Varšava 58.15, Atene 2.90. Bukarešta 2.50 Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364 — 366. ja jan 365 bi., za febr. 364 —365, l 0 0 L ° o w o 0 Ne, nI nevarno, poškodbe so lahke, zdravljenje v 15 sekundah na ALLEGR.U vas bo takoj ozdravilo. aparati za brušenje in Allegrg grlajenje Mod. Standard za vse britvice ponikljan . Din 250.— črn . . . Din 190.— Mod. special za britvice z dvema reziloma Din 110.— NOVO! Allegro jermen za britve z elastičnim kamnom ln specijalnim usnjem dovršeno ostri vse tope britve. Dobiva se v vseh odgovarjajočih trgovinah. 7% m ves-1. 76 — 77.50. 7% štabi liz 77 den., 4% agrarne 43.50 den.. 6% begluške 61.50 — 62.50 6% dalmatinske agrarne 60.25 — 61, 7% Blair 70.50 — 71. 8% Blair 8025 — 81, 7% Drž. hip. banka 74 den.; delnice: Narodna banka 6400 den., PAB 234 — 235 50. Trboveljska 95 den., šečerana Osijek 115 den. Beograd: Vojna Skoda 366.50 — 367 (366 — 367), 7% invest. 78.50 — 79 (78.75), 6% begluške 64.25 — 64.75 (64_50). 6% dalmatinske agrarne 62 — 62-50 (62), 4% agrarne 45.75 — 46.50 (46.50), 7% Blair 70.75 _ 71 (71). 8% Blair 80.50 — 82, Narodna banka 6550 bL, PAB 233 — 234 (233 — 234.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 5. decembra. Začetni tečaji* pšenica: za d«c. 96.50, za maj 95.25, za julij 98.875; koruza: aa dec. 5*6.50 za maj 5-8.375. + VVInnlpeg, 5. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84, za maj 87.635. Novosadska blagovna borza (5. t. m.). Tendenca nespremenjena. Plenica: baška 159—163. ladja Tisa ali Begej 170—172. sremska in slavonska 161—163. banatska 160—163. Oves: baški, sremski. slavonski 130—132.50; Jetrnen: taški ln sremski 64 102—104, banatska 102—106, baška, srem-104—105, banatska 103—104, baška, sremska in slavonska nova 93—95. Mok®: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235—260, »2« 215—240, »5« 195—220. »6« 175 —200, »7« 145—160. »8« 105-110; Fižol: baški in sremski 240—250. Otrobi: baški in aremski 82—85. baški 83—85. BOMBAŽ -f Liverpoo', 4. decembra. Tendenoa stalna. Zaključni tečaji: 6.48 (prejšnji dan 6.51), za maj 6.40, (6.42). + New York, 4. decembra. Tendenca komaj staina. Zaključni tečaji: za dec. 11.82 (11-95), sa maj 11.50 (11.50). dddddd gggs&g 4 soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo Vojaška parada v Makali V severni Tigreji pričakujejo vsak trenutek ofenzivnega sunka Abesincev, zato so italijanske čete v stalni pripravljenosti Kratka sreča loterijskega dobitka Zadel 40.000 dolarjev, pustil službo, odpotoval, da si kupi farmo in se oženi, na poti pa so ga ustavili veseljaki, ki so ga zaklali v pretepu Mladi bančni uradnik Roland Steele iz Chicaga je v proslulem irskem sweeps-takeu zadel 40.000 dolarjev. Takoj je osta-vil svojo službo in se vrnil na jug v svojo domovino. V Alabami je hotel uresničiti svoje življenjske sanje, si kupiti farmo, poročiti se s svojim dekletom in kandidirati za parlament. Na žalost pa se je na poti domov ustavil v New Orleansu, kjer si je hotel privoščiti vesel dan. Napravil je obhod skozi različne lokale, kjer podajajo alkohol. Na zadnje je zašel v dvomljiv bar in tam se je že malo natrkan spri z nekim mixerjem. V pretepu, ki je nastal, so ga neznani liudje zaklali. Njegova sreča je biia kratka. Vsak izmed nas je imel že trenutke, ko si je zaželel, da bi mogel globoko zaspati in se prebuditi šele čez mesece, »ko bi bilo vse spet dobro«. To ie žeija. ki mogče ni tako neizpolnjiva. Narava »ama je urediLa nekaj podobnega z zimskim spanjem mnogih svojih živali, ježev, medvedov, r.^tnotic in drugih. Zimsko spanje je nad vse čuden pojav. Jeseni prenehajo živaii ki so mu podvržene, hipoma jesti, pripravljajo si udobno ležišče in zaspijo za več mesecev do pomladi. To pa ni navadno spanje, kajti vsi živ. Ijenski procesi se s tem ustavijo, telesna temperatura tako pade, da sesalec v tem stanju niti ne zasluži več imena toplokrvne živali. Seveda se ie znanost že dosti bavi.la s tem čudnim pojavom in to tem bolj, ker nam utegne rcš'tev vprašanja zimskega spanja razložiti tudi skr.vnost nekatere svojevrstne bolezni. Pred vsem je znanost skušala ugotoviti, kje tiči vzrok za to. da živali zaspijo. Mrzli dnevi, pomanjkanje hrane in drugi zunanji činitelji ne morejo biti povzročajoči moment, kajti tudi brez tega zapadejo živali zimskemu spon ju Vzork bo tedaj notranje vrste in že pred nekoliko let; se je pojavila dcmneva, da nam ga je iskati v hormonalnih učinkih. To je pokazal sloviti ameriški možganski kirurg Cushing tudi z eksperimentom. Psi, ki jim je izrezal žlezo možganskega podaljška, so mu pod nožem zaspali v neke vrste zimskem spanju. Prof. Adler pa je spet ugotovil, da se živali v rimskem spanju takoj prebude, če jim vbrizgne hormona ščitnice ali stranskih ob-isti (druge injekcije tega ne zmorejo). Injekcije inzulina pa morejo živali STedi poletja prestaviti v stanje, ki je vsaj nekoliko podobno zimskemu spanju. Hormoni imajo tedaj na vsak način veliko uiogo v zvezi z zimskim spanjem in NemIKi komisar za šport v Parizu bržkone tudi z navadnim spanjem, vendar pa mora biti neko posebno možgansko središče. ki jih krmari. To so pokazali z vso na. zornostjo poskusi raz skovalcev Potzla in Hoffa, ki sta ježu z vbodi iaji v mesne možgane preprečila zimsko spanje in ki sta na isti način dosegla, da so se prebujale tudi živali, ki so bile že za tc spanje zaspale. 5e nazornejši pa so poskusi prof. Hessa. Ta ie vbodel mački elektrodo v možgane in je pustil, da se je vcelila. In vselei, kadar je kijučil električni tok. je žival zaspala, pri čemer si je prej pripravljala še ležišče Čim pa je tok izključil, se ie mačka zbudila. Iz teh in podobnih poskusov mnogih raziskovalcev nam je postalo jasno, da je spanje aktivno dogajanje, ki se uravnava iz nekega možganskega centra — kar je bil sicer že slutil Schopenhauer. Kakor cmo rekli, kaže marsikakšna človeška bolezen čudne podobnosti z zimskim spanjem živali. Tako je neka ženska nekoč zaspala nepretrgano za sedem dni in noči in med tem spanjem ni zauživala nobene hrane, utrip se ji je skrčil na 40 do 48 udarcev na minuto, dihanje ji je postalo silno počasno in — kar je najbolj čudno — te. lesna temperatura se ji je znižala na 35 stopinj. Znani nevrolog prof. Wilder je opazoval več podobnih primerov in je prišel do prepričanja, da so v zvezi z nenavadnim zmanjšanjem količine sladkorja v krvi. Po drugi strani je znano, da prevelika količina sladkorja v krvi pri sladkorni bolezni često povzroča nespečnost, ki se da takoj odpraviti z injekcijo inzulina. Prof. Potzl je poskušal duševno bolne zdraviti na zgoraj navedeni način z vbodljaji v možganski spalni center. Žal pa ti poskusi niso imeli uspeha in jih jc moral ustaviti. Ni pa dvoma, da bodo imela nova spoznanja o vzrok'h z'mrkega spanja slej ali prej velik pomen za zdravljenje marsikakšne bolezni, ki ji danes ne moremo prav do živega. Zopet v očetovem m materinem naročju! Ugleden zdravnik poroča, da že dolga le. ta uporablja čisti med kot mazilo za rane. Med mora seveda biti v resnici popolnoma čist in naraven brez vsakega umetnega pri-dodatka. Tudi najhujše rane se izlečijo pod plastjo nanje namazanega čistega medu. Najbolj opekline in velike hude praske na koži. ki na pr. nastanejo pri padcu. Na rano namazani med se posuši in pri tem izpremni v laku podobno posebno prevleko ali tanko skorjo, pod katero se rana celi. Kako dolgo lahko med ostane brez klic, so pokazali številni staroegiptovski grobovi, ki so jih odprli v zadnjih desetletjih. V mnogo tisoč let starih grobovih so našli med. ki ie bil sicer popo'nomn suh, ampak nepokvarjen. Ugrabitelja nedolžnega otročička, medicinec Roland in njegova mati Najnovejši modni ples Čeprav se plesna sezona še ni pričela, se v Ne\v Yorku pripravljajo vneto na predpustni čas. Kakor vsako leto, so ustvarili tudi za letos nov ples, in sicer spet zamorskega. Imenuje se »truckin« in sestavil ga je neki črni plesni učitelj v zamorskem predelu New Yorka Harlemu. O tem plesu pravijo, da je zelo lep. new-vorška družba se je vsekako odločila, da ga prevzame. Glasba, ki ga spremlja, je podobna glasbi tangov, samo da je živahnejša. Igrajo jo že vsi jazzovski orkestri. Bržkone bo ta muzika s plesom vred pro. drla tudi v Evropi. Razstava mačk v Parizu žena s pol milijarde Dražba zapuščine Marte Hanaujeve v Parizu V Parizu so pravkar na javni dražbi prodali zapuščino bivše velefinančnice, že mrtve Marte Hanaujeve. Ta ženska- ki je včasih razpolagala s pol milijarde frankov, je ostavilg za seboj kaj borno imetje. Že od začetka tega leta je sodišče stikalo vsepovsod. da bi našlo še kai njenega, kar bi zadovoljilo vsaj do neke mere njene neštevilne upnike, a našli niso niti toliko, da bi krili z izkupičkom iz dražbe zapuščinsko proceduro. Dražba je seveda privabila neštevilno frankov ljudi, ki so pričakovali še kakšne senzacije. Bili so pa vsi razočarani. Izkupički za posamezne predmete so t>ili skrajno nizki. Tako so izdražili njeno palico in njene berglje za 15 frankov. Radijski aparat, s katerim je poslušala borzna poročila v inostranstvu. je šel za 100 frankov. Le nje krzneni plašč in njena zapestna ura z briljanti sta dosegla 5200 oziroma 3000 frankov. Njene slike niso dobile skoraj nobenega kupca. Dražba je bila zadnje razočaranje, ki ga je ta bistra, toda nevarna ženska priredila francoski publiki... V Parizu so priredili te dni zanimivo razstavo mačk. Prvo nagrado je dobila perzijska mačka, ki jo vidimo tukaj fotografirano Diplomat — filmski cenzor Eden najodličnejših b-itskih diplomatov, lord Tyrrell, je ostavil svoje mesto v zunanjem ministrstvu in so ga menovnli za vodjo angleške filmske cenzure L^rd T>'r-rell je bil. kakor znano dol"o let ms'amk v Parizu. Ko so mu nonudili mesto cenzorja, je bil sprva zelo n esenp"pn p N*em pa je izjavil da ga rod sprane T.ord Tvrrell se ie vedno zanmat zn vse novo. sti na svetu posebno za imvocfi iz tehničnega in industrijskega r>od-o m<» V kino je hod'1 že ob času, ko pjVj^ ni cenil te pridobitve moderne dobe Pradavni sloni Agencija Štefani poroča iz Basta, da so odkrila v Abru/cih štiri metre dol®e oka-menine praživali iz družine 6eSalcev Domnevno «k) to bili sloni. Najdbe izpričujejo, da So v teh krajih nekoč živel', slon i tipa pachidenmus elephas priimige nius. Strokovnjaki sadijo, da so najicHbe stare najmanj pol milijona let. Meteor v Južni Afriki Blizu slovitiih Viktorijinih slapov v Južni Afriki je padel te dni na zemljo z mogočnim truščean velikanski meteor, ki je ir,i.va 1 med domačini ogromno zmedo- Me teof te presekal zrak nad naselbino L*-vingstone in je pri padcu blestel v plav kastam siju. Zlato za železo Ton Tschammer-Osten, ki se je nedavno mudil v naši državi, je v zadnjem času obiskal tudi Pariz in se je razgovarjal s francoskimi športnimi organizacijami zaradi udeležbe na olimpijadi 1. 1986. v Ber-liinu. Francoske oblasti so vrhovnega predstavnika nemškega športa zelo prijazno sprejele Med je zdravilo za rane Mali Klavdij Malmejac zopet v ro~kah svojega očeta in matere Preiskava zaradi ugrabljenja malega Klavdija Malmejaca, dveletnega sinčka univ. prof. Malmejaca proti medicinu Gilbertu Rolandu in njegovi materi je izpričala, da sta oba obtoženca že predkaznovana zločinca. Pred leti sta ugrabila nekega otroka v Avignonu. Takrat se jima je posrečilo iz- siliti od otrokovih svojcev 10.000 frankov odkupnine, ne da bi bila zato kaznovana. Razprava proti neznanim ugrabiteljem se je sicer vršila, seveda v odsotnosti obtožencev in glavni krivec je bil in contuma-ciam obsojen na dvajset let ječe. „Dajte cesarju, kar je cesarjevega!" — Zamenjava zlata za železo, povrhu pa še božji blagoslov m hvaležnost domovine Berač s sedmimi hišami V Sa-lfordu s0 prijeli navidez slepega berača, ki silno nadlegoval mimoidoče na cestah. Na Policiji, kjer So berača zaslišali, se je izkazalo, da slepec sploh nI slep ter ima celo šest hiš v Blackpoolu, eno Pa v Bradtfordu. Poleg tega je imel v najemu hišn v Manchpstru. kjer je ži-vpl, kadar se mu je zahotelo počitka. »Slepi berač« je imel hranilno knjižico z znatnimi vlogami, ki so nastale saim0 naberačeme miloščine. To geslo, ki še ni pozabljeno med generacijo iz svetovne vojne, so zdaj obnovili v Italiji. Matere in vdove italijansikih vojakov. ki so padli v svetovni vojni, so se zbrale te dni v rimski palači Venezia in so sklenile, da se imajo 18. decembra izročiti vsi zlati poročni prstani državi. Rimska »Tribuna« komentira ta sklep takole: »Dne 18. decembra, na trideseti dan sankcij, bo fašistična, to se pravi radostna, rodovitna, družino ljubeča in katoliška Italija odgovorila prostozidarski, plutokratski, boljševiški in protestantski zaroti sebičnih in maltuzijanskih držav z darom zlatega prstana, ki pomeni zlato zvestobo. Tako bo postal 18. december važen dan v zgodovini fašističnega režima. Vsi zakonci naj se pripravijo nanj. V zameno bodo dobili železo, toda zraven tudi božji blagoslov in hvaležnost domovine.« Florentinski knezoškof je poslal podrejenim župnijam okrožnico, s katero poziva svečenike, naj poučujejo ljudstvo o Kristo-vem izreku >Dajte cesarju, kar je cesarjevega.« Fašistična vlada mora premagati izredne težave in dolžnost vsakega dobrega državljana in kristjana je, da jo pri tem podpira . Duhovščina naj skuša dopovedati prebivalstvu da iskanje novih gospodarskih virov in podpiranje obrambe proti »ankei-jam ne pomeni podaljšanja vojne, temveč približevanje mirovnemu cilju. Ne sme se tudi pozabiti, da sodeluje pri fronti proti Italiji tudi boljševizem, čeprav se maskira s prizadevanjem za mir, dočim v resnici dela za svetovno revolucijo in skuša pri tem omajati temelje avtoritete. Tudi kardinal iz Genove je izdal podre-jpni duhovščini okrožnico, ki priporoča poučevanje ljudstva za prispevanje darov domovini v cLliki vsakovrstnih kovin. Patrijarh Antijohije — kardinal Triletni mož Električni prsti za slepce Prof- Broid s Kolumbijskega vseučilišča v Ameriki preiakuša ta čas aparat, ki naj o^^eoči slepcem čitanje navadnega tiska. Gre za električno pripravo, ki se natakne na prste im Poveča 20-krat vse vb0kline in izbokline, ki jih slepec otipava. Vsaka črka je tudi pri navadnem tisku malo vtisnjena v papir in s pomočjo Broidovega izuma bi bilo tedaj mogoče, da bi slepci spoznavali črke s tem. da bi sledili njihovim obokam. pisava za slepce bi postala na ta način skoraj povsem odveč. Vendar pa je treba še Počakati, kako bodo uspeli praktični poskusi, kri jih sedaj delajo. ANEKDOTA Slavni polarni raziskovalec Shackleton je rad pripovedoval sledečo' zgodbo o nekem svojem ekspedicijskem tovarišu: Ko je prispela vest, da je Peary odkril Severni tečaj, je stekel Shackletonov prijatelj razburjeno domov in za vpil še med vrati: »Peary je odkril Severni tečaj'«— Njegova teta, ki je ob oknu plela je dvignila oči in dejala s prijaznim zanimanjem: >Nu, in kje ga je odkril?« VSAK DAN ENA Smrt žene pisatelja Barresa Iz Pariza poročajo, da je tam uimrla žena znanega pisatelja Mauricea Barresa.. Pisatelj je tudS že med pokojnimi »Resnično, Jurij, ti imaš vedno kakšno izvirno misel k (>Everybodys Weekly<£) Na kirurgično kliniko v Debreczinu so privedb te dni iz Mezoikovesda triletnega Franca Kissa, ki je po izjavi prof. Hiittla abnormalno razvit in popolnoma dozorel. To ni osamljen primer v medicinski praksi, a s tem triletnim Kissom je stvar vendarle malo prehuda. Njegova lobanja se skoraj nič ne razlikuje od lobanje kakšnega odraslega človeka in s tem se sklada tudi njegova duševna dozorelost. Tako se otrok sploh ne zanima za druge otroke, živi samo v družbi odraslih, a če zagleda ženske, se za moške ne zanima več. Nekega dne je zavrnil otroško hrano in zahteval klobase ter vina, poleg tega tudi ciganske muzike, torej same stvari, ki jih uganjajo odrasli Madžari. Zdaj mu bo prof. Hiittl z majhno operacijo odpravil takšna poželenja in ga napravil spet otroka. Kakor so listi že poročali, je imenov^ papež v zadnjem konzistoriju za kardinala tudi patrijarha Antijohije, monsignorja Tapunija. To imenovanje je prvo svoje vrste v zgodovini vatikanske ustanove. Jugoslovani smo zaman pričakovali, ila bi Vatikan upošteval naše želje in pravice ter imenoval kardinala tudi iz vrst jugoslovanskega episkopat-a Kulturni pregled Šesti zvezek SBL »Slovenski biografski leksikon« je zavzel ▼ naši povojni knjižni produkciji visoko mesto. ki je tako nesporno, da bi bilo odveč, poudarjati ob izidu novega zvezka njegov izredni in trajni pomen za slovensko kulturno življenj«. Vanj prehajajo končni izsledki naših kulturnozgodovinskih in lite-rarnozgodovinskih raziskavanj. Njegove biografije 60 delo najboljših specialistov, njegov vodilni duh je znanstvena resnost, smotrnost in kritičnost, v čemer doseza najboljše leksikone te vrste pn drugih, mnogo večjih narodih Kar j« hib — in katero človeško delo ni brez teh neizogibnih senc človeške nepopolnosti? — so pretežno posledice ncdostajanja ali nedogna-no»ti življenjepisne tvarine: vrzeli, ki jih dosedanja raziskavanja še niso mogla izpolniti, ali pa so hibe samo pogojno, v kolikor so nekatera vrednotenja, sklepi in sodbe že po svoji naravi določena po avtorjevem zrelišču in imajo v njegovem okviru vso svojo upravičenost. Tudi podrobne razlike v metodi in v slogu niso napake; pravih zmot in hib, kar jih je kritika tu in tam odkrila, ne bo težko popraviti v dopolnilnem zvezku, ki bo moral nujno sprejeti tudi množico imen, na katera je opozorila kritika, ali pa jih je njih živo delo v času od izida prvih zvezkov do danes postavilo med upravičene kandidate za prmerno mesto v tej vekoviti galeriji slovenskih duhovnik obrazov. Kdor lista po dosedaj izišlih zvezkih — in srečavanje 6 tolikimi osebnostmi iz naše minulosti nudi zadovoljstvo posebne vrste. — mora opaziti, da je Slov. biografski leksikon pri večini živih oseb tembolj nepopoln, čim bliže je njih ime prvim črkam in čim več so delovale v razdobju zadnjih desetih let. Nemara bi vendarle bilo bolje, če bi SBL že izpočetka načelno obravnaval samo mrtve osebe do nekega časovnega mejnika; tako bi bil hitreje zaključen in njegova prva serija bi predstavljala leksikalno delo, ki mu niti v desetletjih ne bi bilo mogoče dostaviti nič bistvenega. Z novo serijo bi se leksikon izpopolnjeval in tako prehajal od rodu do rodu kot nekaka zaključena duhovna inventura preteklosti. Tako bi bil 6icer manj mikaven za celo vrsto ljudi, toda tehtnejši po svoji zaključenosti in resnični sekularni vrednosti. Kajti ob sedanjem sistemu bodo potrebni dodatki, ki tudi kot dopolnita ne morejo biti popolni, tembolj ker najbrž ni misliti na to. da bi se leksikon v kratkem času zaključil. Sedanji sistem je pač prikladen tam. kjer leksikon izide ves naenkrat ali pa vsaj v kratkem razdobju, ki nikakor ne presega petih let. Sedanje zamudno izhajanje je dalo leksikonu kaj neenak značaj: poleg velikih, stoletju klu-bujočih življenjepisnih kvadrov tiče drobni kamenčki oseb, ki so šele izročile vizitko kulturi in zgodovini svojega naroda, ali pa imaš osebe, čijih dopolnilo bo moralo biti obsežnejše od prvotnega gesla; je pa tudi nekaj takih, pri katerih bo treba skromnemu delu dostaviti v dodatku še skromnejši konec biografije in — nič več. — Skratka: sedanjost je za dolgoročni leksikon nepregledna in nezanesljiva. Ta opazka kajpak niti malo ne zmanjšuje bistvenega pomena SBL, ki je in ostane kljub vsem pomanjkljivostim ena najpomembnejših knjižnih izdaj v vsej dosedanji slovenski literaturi. O tem pričuje tudi šesti zvezek, ki je prispel za zimsko sezono na knjižni trg. V njem se obravnavajo imena od Mrkun do Peterlin. Izmed večjih gese! je treba posebej omeniti: Slovničarja in leksikografa Antona Murka, ki ga je obdeal Janko Glaser; slavista, primerjalnega slovstvenega zgodovinarja in etnografa Matijo Murka v obširni in skrbni obde'avi dr. Glonarja; pesnika J. Murne Aleksandrova (Silva Trdinova); sokolskega vodnika Viktorja Murnika: narodneaa bud;te!ia in psatelja Rajka Nahtigaia. škofa Napotnika (dr. Jožefa Muršeca (Fr Baš); jezikos o< ca Lukman); jezikoslovca in narodopisca Ivana Navratila (di §'ebinger): franc pesn;ka Charlesa Nodiera (Fr. Dob-ovoliec): pisatelja A> Novačana (Fr. Koblar): potopisca J. C. Oblaka (J Wester): jezikoslovca Va-troslava Oblaka (R. Kolarič): pi=atelja J. Ogrinca (Koblar); narod, gospodaria Jožefa Orla (dr. Kidrič); zgodovinarja Ign Orožna (dr. Lukman); pedagoga Karla Ozvalda (St. Gogala); nabožnega pisatelja Franca Mihaela Paglovca (dr Kidrič); urednika in filozofa Janka Paika (Koblar) pisateljico Pavlino Pajkovo (Koblar): botanika Alfonza Pavlina (Angela Piskernik); Prešernovega cenzorja Pauška (dr. Kidrič); Franca Peesenegerja (dr. Kidrič), jurista in astrologa Martina Pegija (dr. Polec); Prešernovega nemškega prevajalca F H. Penna (dr. Kidrič); filologa Penzla (dr. Kidrič); pl. Perizhofferja (dr, Polec); prevajalca Rajka Peruška (dr. Šlebinger); in rodbine Pesiakov. Kakor v prejšnjih zvezkih, so tudi tu zanimiva odkritja, vsaj za širše izobražen-stvo; sem sodi zlasti prof. dr. Polca biografija znamenitega jurista in astrologa Martina Pegija (Pegie, Peghins, Pegens). ki je živel v 16. stoletju in je bil po rodu iz Polhovega gradca (nemara se je pisal Pe-gar)! Izmed novejših osebnosti bo vsakdo z zanimanjem prečita! življenjepis Janka Pajka, o^ebe. ki je bila nekoč zapletena v vroče kulturne in politične razprtije na Slovenskem in je šele sedaj ocenjena objektivno ter prikazana v resnični človeški podobi, ki marsikaj pojasnjuje. Tudi ta zvezek je uredil univ prof. dr. Fr. Ks. Lukman. Založnici (Zadružni gospodarski banki) pa gre priznanje za to njeno, daleč izven kroga bančnih poslov ležeče kulturno dejanje. —o. Baletni večer v ljubljanski operi V ponedeljek zvečer je priredila trojica nadarjenih učencev beograjske baletne učiteljice Poljakove zanimiv baletni večer, ki. žal, celo ob znižanih cenah ni mogel več kakor le za silo dostojno napolniti opere. Tembolj žalostno pa je to še zaradi tega, ker naj bi čisti prebitek večera pripomogel domačemu mlademu ukaželj. nemu in zelo talentiranemu človeku do nadaljnjega plesnega študija. Maks Kirbos (aLi Kiirbos, ali Kirboš — nedoslednost v pisanju nekoliko tujih imen na lepakih in v dnevnikih je malomarnost) je po očetu sicer madžarskega pokolenja, po materi pa je čisto naš. Poznamo ga že odprej iz našega odra, — tudi njegovo sestro plesalko, — letos pa je obiskoval baletno šolo Poljakove ter si tam pridobil toliko tehtne spretnosti in znanja, da bi bilo v resnici iskreno želeti, ako bi mu pripomogli odločilni čindtelj.i z zadostno denarno podporo k uresničenju njegovih želja. V družbi s svojima součenkama Rusinjama Vasiljevo Iro (na lepakih pa je tudi Pasiljeva) ter Ado Proskurnikovo (v listih srno oitali ta priimek nemogoče spakedran) je dokazal, kako resno in vdano se je posvetil plesni umetnosti. Lepo izoblikovano mišičevje njegovega prikupnega telesa, prožnost njegovih udov, gibi rok in nog in ostalega telesa, njih drže, priskoki, odskoki vse to je graciozno dekorativno m kaže mnogo čiste tehnike, čistih kretenj, ia mnogo izčiščenega estetičnega okusa. Res, da je bil kdajpakdaj malo nesiguren, zasti v dvo- ali troplesih toda kakšen slučajni faux pas se primeri tudi mojstru, kaj šele razburjenemu učencu. Vendar je »kupno delo, ako ga smem tako imenovati, kazalo točen kontakt trojice, intenz-ivno tedelanost in skladnost, v solo nastopih pa obvladanje zlasti tehnike klasičnega baleta, temelja vse plesne umetnosti, smisel za folklori stične, karakterne ali lahkotno in umetniško izdelane družabne plese. Vasi-ljeva je zdaj sijajna, zrela plesalka na nožnih konicah, a brez vidnega napora obvladuje vse vrste hoje, skoka vrtenja itd. Vsaka kretnja je nenavadno graciozna, kakor dihnjena umetniško poglobljena, toplo izrazita. Njen ples ni samo vrsta le. pih slik, ampak je živ govor, pesem. Konkretnejša, ne tako prozračna, krepkejša je Proskurnikova, ki se ji vdajajo najbolj dekorativno izdelani narodni plesi. Čutiti je bilo lahko, da ni bila prvikrat na odru. Vsi trije so neko'iko trpeli v ritmičnem iin tempnem pogledu, saj je zamenil klavirskega spremljevalca, dr. Švaro, ki je imel posla v Glasbeni Matici in s katerim so prej vadili, v zadnjem hipu kapelnik Raha Zaradi tega je tudi najavljeni program dobil izpremenjeno lice Za nabavo novega klavirja pa je nujno potTeben cvetlični dan. En sam bo menda premalo: dovolj pa bo, da bodo dali vsaj to nesrečno omaro temeljito popraviti. Vsi trije plesalci so bili deležni iskrenih in živahnih aplavzov. Tudi cvetja je bilo za vse obilo. —ž. Zapiski Kre»lm'ra Baranovifia baleta »Src© lz lecta« in »Imbrek z n0som« Je uprizorilo za 1. december češko gledališče v Brnu. Dirigiral je sam skladatelj, režisira! pa dr. Branko Gavella. Tako je Brno zo-Pet pokaoalo, kako uvažuje jugosLoven- sko kulturo. Izvedba obeh baletov je Po sodbi kritikov zelo u,spela, takisto se kri" tika pohvalno izraža o glasbeni vrednosti obeh Baranovičevih baletov, ki sta taka, da lahko zimagata tudi na najširšem mednarodnem foru baletne glasbe. Iz francoske literature, pater M. S. Gil-iet je pravkar izdal študij« o največjem sodobnem francoskem pesniku pavlu Va-ieryju z naslovom »Paul Valery et la me-tapbysiqUe«- — Robert Aron je izdal pri Grassetu aktualen spi® »Dictafure de la liberte«. — Eden izmed utemeljiteljev surreaiiama, Andire Breton, je objavil po-'emični spis »Position poJitiqUe du sur-realisme«, ki zavzema stališče v borbi med surrealisti in marksisti. — Gu@lie:-mo Ferrero je spisal v francoščini aktualen roman »Les prisonnier des Abys-sins«. — Jean GiraudoUx je spisal igro »La guorre de Troie niaura pas lieu«. Pariška uprizoritev je iimela leP uspeh. — V francoskem prevodu je izšel roman Madžara Ferencza Kormendija »L'aven-ture a Budiapest«, ki je dobil prvo nagrado na mednarodnem natečaju angleških im ameriških založnikov in je hkrati izšel v prevodu na dvanajst jezikov. Skok preko kože — tradicija montanistov Dve leti že naši montanisti niso imeli sv0je lepe tradicionalne svečanosti. Bo pa letošnji brucovski krst na, Taboru tem izdatnejši. Ob Aškerčevi cesti, nasproti tehnični fakulteti stoji 6iredd širokih vrtov dvonad" stropno posdopje — rudarski paviljon. V njenn vlada znanost, ki je privabila mlade moči, da jib vzgoji v naše bodoče rudarske inženjerje. Ta zgradba je po svojem namenu edina v Jugoslaviji. Ljubljana je lahko ponosna, da je njena. Jugoslavija krije v sebi velikanske aaklad^. in to bogastvo, ki mora ostati samo naše, bo črpala v splošno korist mladina, ki 6e tu izobražuje V majhni sobici za muzo s štirimi stoli dela o&em montanistov. Prvi piše na starem zarjavelem stroju, katerega se po" služujejo vsa klubi naše tehnične fakultete. Drugi narekuje, tretji piše nasilove. Takole povedo vsakomur^ ki jih obišče sredii dela za prireditev: »Mi se trudamo, da bo naša prireditev čim dostojnejša. Prepričani simo, da se bo o^v^a našemu vabilu vsa ona javnost, ki poana smisel in lepoto naše tradiicije. Toliko bolj verujemo v to, ker je ves gmotni uspeh namenjen izpopolnitvi prepotrebne rudarske znanstvene knjižnice.« program prireditve j« svojevrsten. Glavna točka bo sam »Skok« z duhovitimi ge-sdi brucov. Bruci bodo zapeli 4.udii več rudarskih pesmi, katere jih vztrajno uči kantor. Sicer pa je težko govoriti o pro*' gramu, ker ves večer predstavlja zanimivo zaokroženo tradicionalno 6liko. Brucovski krst »Skok preko kože« je ze lo stara m dobro ohranjena tradicija. Stari rudarji so delali v mnogo težjih prilikah, kakor današnji Njihov0 delo pod zemljo ie bilo še neprimerno bolj tvega no Zato je bil pravi rudar le oni, ki si je pridobil vse iizkušnje težkega ' življenja. Imel je pomagače, ki so postali rudarji šele s priznanjem, da s© Izkušeni. Prevedba pomočnika v rudarja je pomenila vedno svečano dejanje »rudarski krst«. To 6« je zgodilo tako, da je pomoč- nik preskočil rudniški Saht kakor k*k vodnjak, da je tako dokaaai poklicno uspo eobljenost. Na to mu je kak starejši rudar privezu živalsko kožo v oblika predpasnika okrog pasu oa za f a jo plat ter ga poljubil v znak varuštva. Z Izpopolnjevanjem rudarstva so postali &a&U tako široki, da jih človek ni mogel preskočiti. Poslej se j« udomačil drug običaj: »Skok preko kože«. Živalsko kožo sta držala dva radarja v primerni višini in novinec je preskoči L Svojčas »o ee rudarji spuščali v rudnik po ffladkesn mlaju, sedeč na koži Ta jim je torej ata&ila v zaščito. pomenila pa je še nekaj več. Ce je bilo treba kake&a rudarja zara.1; neposlušnosti ali napak kaznovati in mu odvzeti pravico, do rudarske časti, so mu odvzeli rudarsko kožo in ga s tem »degradirali«. Odvzem tega rudarskega znamenja je bido za vsakogar hud moralen udarec. Po stari šegi se torej tudi danes izvaja skok preko ko4e, ki daje brucu — montanrf6tu pravo moralno hrbtenico. Prireditev b0 v soboto zvečer skrbno in lepo pripravljena. Spori Bratstvo jesenski prvak gorenjskega okrožja Letošnje jeseusKo nogometno prvenstvo Gorenjske je za nami. Kot najresnejsa preiennienta za prenstveni presto* sta bila SK Bratstv0 Jesenice in SK Korotan Kranj, Pokanji se je spomladi plasiral do izločilnih tekem za podsavezno ligo, kjer pa ni uepal, kar Je Pač neugodno vplivalo na moštvo, da je doseglo v Jesenskem prvenstvu Gorenjske drugo mesto. Moral je prepustiti prvo mesto Bratstvu, kii je s temi tekmami pokazalo, da ima najsolkinejše in tehnično dobro šolano moštvo. Na tretjem mestu prvenstvene tabele se nahaja bK Kovinar, Jesenice, ki ima moštvo izrene ambicije m borbenosti, ki je dostojno reprezentiraio jeseniški šport-Na četrtem mestu je SK Sora, $kofj& Loka, na predzadnjem mestu pa Alp. SK Go" renjec, ki je tretji predstavnik jeseniškega nogometa, igraj pa je v tej 6eZoni precej slabo in tudi nesrečno, ker ga je Pomladanski usped pri tekmi z Bratstvom 1 : O postavi! v previsoko sfero, v kateri se ni mogel znajti in je nato zdrknil strmo navzdol. Na zadnjem mestu tabele gorenjskega nogometnega prvenstva stoji SK Radovljica Kako b0 pomladi, Počakajano, čas sam nam bo prinesel odgovor. -- GZSP (Službeno št. 4.). Radi f 12. določil za simuške-sodmike prosimo vse spodaj navedene zvezne smuške sodnike na teritoriju GZSP, da nam spor oče. če s0 pripravljeni aktivno sodelovati kot sodniki prj tekmah v 6ezoni 1935 /36 in 6icer: gg. Jan Jak0b, Piemelj Ivan, Serajnilk Ivan, Tomažič Janko, Krajner Rupert, Stravs Pavel, Rajvnekar Avgust, pristov Janez, Podllipec Irvo in Kosmač Franc. V odikJoniilnean primeru b^no postopala po omenjeni doiočbi. LZgP (službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emona, prosumo točno in potooštevilno. Službeno iz LNp. Drevi ob 30. seja upravnega odibora. Službeno iz s. o. LNp. Sodniški topiti se vrše 7. in 8. t. m. v Ltfuibljani za vse prijavljene kandidate, in sicer; Pečar, Ba" šin, Jesih, Jenko, Erlich, š trama, M a tu 1 j, Božič Mahkovec, Hrastnik, Svetek Vr-bovniik, Stran, Cerne, Dorčec, Jurkas' Ho-baber, Sondag, Planine, Gjurin. Vsi našteti naj se javijo v soboto 7. t m. ob 19. izpitni komisiji v restavraciji SLamič. V izpitno komisijo je določen se io Maribora g. Schneller, o čemur se brzojavno obvešča. Kandidati, ki de niso predložil nravstvenih spričeval, jih morajo, v kolikor niso državni ali samoupravni uradniki, predložiti izpitni komisiji. Kandidati iz Celja morajo prinesti seboj potrdila Poverjeništva s. o. a Celja, da ao bito trikrat stranski sodniki ln da so sodili Po Pet javnih tekem. Smučarski klub Ljubljana sklicuje za 13. t. m. ob 18. sestanek vseh tekmovalcev v klubskem lokalu v Zvezdi K. nad-str. Izredno važno radi dodelitve opreme in določitve udeležbe tečajev. Obenem se Pozivajo vsi tekmovalci, ki imajo opremo od kluba, ki je nerabna ali potrebna popravila, da jo oddajo najpozneje d0 9. t m. popoldne v trgovini Kolib & preda lič aJi Šport—Kmet. Na opremi naj bo pritrjen listek z imenom tekmovalca, ki je oddal opremo. Sm. K. Ljubljana razpisuje v zvezi s tečajem za svoje tekmovalce o božiču tudi tečaje za ostale dobre smučar-je-nečlane o božiču in pozneje v svojem domu na Pokljuki, to sicer v skokih, teku, smuku ln slalomu. Oskrba v domu in trening je brezplačen Utemeljene in obrazložene prošnje je Poslati čimprej na načelnika tehničnega odseka Sm. kluba Ljubljana g. Zupana Bogdana, Ljubljana, finančna direkcija, računovodstvo, predvsem pridejo v poštev oni, ki 8o se priglasili že lansko zimo in niso prišli na vneto. SK Ilirija (T®"«* *«kcija). Seja načel-stva drevi <>h 20.15 v kavarni Evropa. Iz življenja na dežel? KRI2EVOI PRI LJUTOMERU. Gospa Lebarjeva je sJavila v nedeljo svoj osemdeseti rojstni dan. Go®pa je vdova po g dr. Le barju. Priljubljeni goSPe želimo še mnogo zdravih let. V občinskem odboru so podali trije čianj ostavko ni odboral-ška mesta. — B»nska uprava Je poslala občini revizorja, ki ima nalog pregledati občinsko poslovanje in gospodarstvo. Revizija še traja. VIŠNJA GORA. Pretekk> nedeljo nam je pripravil Sokol prijeten večer z igro »Divji in nedeljski lovci« Igralci so jo dobro podali pod vodstvom režiserja g. Magi-šte. Zelo pa je motil izvajanje zastor, ki ni bil v redu. — Prvi sneg je pobelil griče. Kmetje ga niso veseli, saj nimajo še stelje za znmo. Na Polževem pa so se snegu kar nasmejali. Seveda ga je še premalo za smučanje. Letos so pri domu zelo agilni, saj se pripravlja smuška skakalnica To zimo bo v Polževem domu že žarela elektrika. V nedeljo je bil v Višnji gori sestanek interesentov bivše občine Kriške vasi in zastopnikov Polža in Kranjskih deželnih elektrarn v zadevi izpeljave glavnega električnega voda, ki se odcepi v Veliki Loki in bo poleg drugega dovajal strujo tudi kmetijskim strojem za pogon in vaškim domovom za razsvetljavo. — V nekaterih delih naše občine so se pojavile želje za osamosvojitev. Ti kraji so že vložili prošnje na oblastva. Na novo se žele ustanoviti kot samostojni občini Žalna in Polica. Občinski odbor jim je že dal pristanek, seveda s pogojem, naj bo vsaka bodoča občina zaključena v svojem župnijskem in šolskem okolišu. To je pa neprijetna zadeva, ker so ti okoliši za samostojne občine premajhni in davčno prešibki. Iz Škofje Loke SI— Učiteljsko društvo za škofjeloški okraj bo zborovalo v soboto 7. t. m. ob 8. na deški šoli viteškega kralja. Predaval bo škofjeloški rojak g- prof. dr. Pavel Blaznik o loškem gospodstvu. Nase gledališče DRAMA Zafetek ob 20. Petek, 6. decembra: Zaprto. Sobota, 7. decembra: Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. Nedelja. 8. decembra: Ob 15. Uboga Ančka. Premiera. Izven. Znižane cene. Mladinska predstava. Ob 20. Vesela božja pot Izven. Znižane cene. ★ premiera najnovejše Golieve mladinske igre »Uboga A.nčka«, ki je napisana po motivih znane pravljice o Pepelki, a ima vse polno novih momentov in izvirnih prizorov. bo v nedeljo ob 15. v drami. To najnovejšo Golievo mladinsko igro pripravlja prof. Šest. OPERA Začetek ob 20. Petek, 6. decembra: Ob 15. Pepelka Angelina. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Ob 20. Baletni večer, ki ga izvajajo: Proskurnikova Ada. Vasiljevna Ira in Kurbos Maks. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Sobota, 7. decembra: Kraljičin ljubljenec. B. Nedelja, 8. decembra: Ob 15. Mam'zelle Ni-touche. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Traviata. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. ★ Dijaška predstava v operi. Danes ob 15. se poje v operi Rossinijeva opera »Pepelka Angelina«. Pri tej predstavi poje prvič vlogo Don Magnifica naš g. Zupan, ki jo bo v pevskem in igralskem ozlru podal tako kakor običajno vse buffo partije, ki njemu leže. Vsa ostala zasedba kakor običajno. Ker je to dijaška predstava veljajo cene od 5 do 15 Din. Prva repriza odlično uspele nove opere »Kraljičin ljubljenec« bo v soboto 7. t m. za red B. Delo je v muzikalnem pa tudi v dramatičnem oziru izredno močno ter v vsakem pogledu odlično naštudirano. Uprizoritev je pomemben dogodek v zgodovini naše opere. Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi vse p. n. abonente. da poravnajo 4. obrok za letošnji abonma. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota, 7.: Škandal pri Bartlettovih. (Vzorni soprog). Nedelja. 8.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog). Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog) zabavno Hopwoodovo veseloigro ponove osmič in zadnjič v šentjakobskem gledališču v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla velik uspeh in so bile vse predstavee razprodane. Glavne vloge igrajo: Baranova. Klavorova. Ilanžič, KoSak, Petrovčič. Režija Košakova- Kdor se hoče nasmejati naj ne zamudi prilike, ogledati si to duhovito in pikantno veseloigro in naj si preskrbi vstopnico od jutri dalje. Mladini neprimerno. Mariborsko gledališče Petek, 6. decembra: Zaprto. Sobota, 7. decembra- Ob 20 uri »Plesni večer Mercedes Goritz-Paveličeve«. Red B. Nedelja, 8. decembra: Ob 15. uri >Poljska kri«. Znižane cene. Ob 20. uri »Malo-meščani«. Premiera. Zess punktal steklo ne samo da izravna popolnoma nenormalen vid, temveč daje s svojim daljnim obzorjem očem njihovo naravno gibčnost in jih oprosti čestega pomežikovanja in pripiranje vek, ki so predhodnice gubic in vranjih nog. Za nenormalno oko je Zeiss-Punktal zdravstvena in este-ska potreba. ZEJSS-PUNKTAL NAJPOPOLNEJŠE STEKLO ZA OCI Ifjogova oeo« nI rižja od cen* za druga izbočena stekla. V izložbi optika vidite, da-li ima na zalogi Zeiss-Punktal stekla. — Obširen prosj^kt »1'Li-SKTAL 109« brezplačno pri Carl Zeiss, Jena ali pri M. Pavlorit, generalno zastopstvo za Jugoslavijo, Beograd, pošt. pret 41)1. gAfZOSsl rjenaj R D I Petek 6. decembra- Ljubljana 11: Šolska ura: Miklavžev dan (ga. Polonca Juvanova). — 12: M©d igračkajmii in škrati tpJošče). — 12.45: Vreme- poročna. — 13: C-as, sporel, obvestila. — 13.15: Otroci pojo in igrajo (plošče). — 14: Vreme, borza. — IS: ženska ura: življenje žene v našem priimoi-ju (ga. Zlata Pirnatova). _ 18.20. Vokai-ni koncert slovanskih skladateljev (poje gdč. Karmen Antič, pri klavirju pr0f. M. Lipo višek). — 18.40: pravno preda vamje: O zaščiti upnikov (dr. Joža Voršič). — 19: čas, vreme, poročilo, spored, obvestila. — 20: prenos koncerta iz Zagreba, — 22: čas, vreme, poročila, spored. _ 22.15: Griegova simfonična pesnitev Peer Gynt (radio orkester). Beograd 16: Plošče. — 18: Jazz. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 21.20: Koncert orkestra. — 22.20: Plošče — Zagreto 12.10: plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: prenos simfoničnega koncerta Državne glasbene akademije. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — praga 19.30: Prenos opere iz Liberca. — 20.20 Miklavžev večer. — 21: Koncert orKt' stra, — 22.15: Plošče. — Varšava 20: Simfoničen koncert. — 22.30: ples. _ Dunaj 12: Orkester. — 15.20: Mladinski koncert. — 16.10: Pevska tura. — 19.40: Jesenski šlagerji 1935. — 20.30: Recitacije. _ 21: Simfoničen -oncert. — 22.10: Vojaška godba. — 23.05: Nadaljevanje koncerta. _ 23.45: Dunajska glasba. — Berlin 19: Popularne melodije. — 20.15: Orkestralen koncert. — 20.50: Zvočna igra,-21.30: Vedre melodije. — 23: Iz Stuttgar-ta. — Miinchen 19.00: pester program. — 20.15: li Berlina. — 20.45: Slušna igra. — 22.30: Mešan program. — 23.30: Iz Stuttgart a. — Stuttgart 20.15: Iz Berlina. — 20.45: Glasba stari/h mojstrov. — 22.30: Lahka godba oi^estra. Vremensko porociio 5. decembra. Ljubljana 7, T&4.8, —0.2, 96, ENE2, 10, dea« Ljubljana 14. 752.7, 0.4, 85, SW, 10, '-, Maribor ni depeše Zagreb 7. 754.0, 2.0, 90, E3, 6, dež, 3.0; Beograd 7. 755.4, 2.0, 80, 0, 6, dež, 16.0; Sarajevo 7. 756.4, 0.0, 90, 0, 10, sn©g, 3.0; Skopi je 7. 754.4, 5.0, 80, 0, 5, dež, 6.0; Kumbor 7. 751.3, 9.0, 80, 0, 10, dež, 6.0; Split 7. 754.4, 6.0, 70. NI, 6, dež, 5.0; Rab 7. 753.4, 5.0, 90, NE4, 6, —, —; Rog. Slatina 7. —-, -2.0, 96, NI, 10, dež, 9.0 Temperaiture: Ljubljana 1.4, -1.0; Zagreb 7.0, 1.0; Beograd —, 2.0; Sarajevo —, 0.0; Skoplje 6.0, 4.0; Kumbor —, 9.0; Spilit 13.0, 5.0; Rab —, 3.0; Ali bodo deklice pod 18 let* z zakonom prisiljene, nositi uniforme zaradi presenetljive iznajdbe za pomlajevanje žen 18ali 40 ?t Kdo ve i Senat neke velike države se že bavi z načrtom zakona, ki bi prisilil vsa dekleta pod 18 leti, da nosijo uniforme, da bi se tako lahko razlikovale od starejših žen. Odkar je dunaisk vseu- ^ čiliški profesor Dr. Steiskal napravil ve.iko v odkritje, je lahko vsaka žena od 35 do 40 let videti kakor mlado dekle. Ne leta, temveč pomanjkanje biocela je vzrok, da se na koži pojavi>o (juhe, ki napravijo ženo staro. V dokaz premotrite razliko med kožo svojega lica in kožo svojega telesa. Profesorju Dr. Stejskalu se je posrečilo, pridobiti čisti biocel od mladih živali ter ga zmešati s kremo, ki hitro pomlajuje staro, nagubano kožo ter daje tudi starejšim ženam mladostni videz. Na dunajski vseučiliški kliniki so bili napravljeni poizkusi na ženah od 55 do 72 let, pri katerih so gube v šestin tednih izginile. V kremi Tokalon je biocel zmešan v pravilnem razmerja z izredno hranljivimi sestavinami. Poslužujte se kreme Tokafon rožnate barve — zvečer, kreme Tokalor. bele barve (ni mastna> - n« ziutrsi Zane Grey: 15 Teksaški jezdec »Zdaj, ko me domišljate, se spominjam, da mi je nekaj pravil.« »In kaj vam je pravil o meni?« je vprašala gospa Blandova kar naravnost. »Nu, Kate,« je sam od sebe odvrnil Euchre, ;>za-stran tega si nikar ne beli glave, saj si lahko misliš, da sem pripovedoval Bucku samo dobre stvari.« Očividno je imela gospa Blandova starega Euehra rada, ker ga je tako veselo pogledala. »Kar se tiče Jene, vam povem njeno zgodbo pri drugi priliki,« je nadaljevala gospa Blandova. »Ta zgodba je znana ob vsem Riu. Euchre je star norec z nežnim srcem, in Jen ga je omrežila.« »Veš kaj, že vidim, da si me izpregledala,« je suho odvrnil Euchre; »in ker je tako, stopim noter in pokramljam z dekletom, ako do voliš.« »Le pojdi. Jen te ima za svojega najboljšega prijatelja,« je ljubeznivo dejala gospa Blandova. »Najbliže zato, ker ji zmerom prinašaš mehiška blaga.« Ko je Euchre oddrsal v hišo, se je gospa Blandova obrnila k Duanu. Njen pogled je zdaj izražal radovednost in zanimanje. »Bland mi je pravil o vas.« »Kaj je rekel?« je s pritvorjenim nemirom vprašal Duane. »Oh, nikar ne mislite, da je govoril kaj slabega. To ni njegova navada. Rekel je: ,Kate, mlad novinec je v taboru, danes je na begu prijahal semkaj. Pa ni zločinec. Brani se, češ, da noče stopiti v mojo tolpo, škoda! Tako hitrega s samokresom že dolgo nisem videl! Rad bi vedel, kako bi bilo, če bi stala on pa Chess sredi ceste drug drugemu nasproti!' Nato mi je povedal Bland še vašo istorijo z Boso-merjem.* »In kaj ste vi rekli na to?« je vprašal Duane.. ko je premolknila. »Jaz? Vprašala sem ga kakopak, kakšni ste na pogled,« je veselo odgovorila. »Nu?« je nadaljeval Duane. ».Imeniten dečko,' je rekel Bland. ,Večji od kateregakoli v dolini. Velik, sinjeok, zagorel nebodiga-treba.'« »Hm!« je vzkliknil Duane. »Zal mi je, da je zbudil v vas takšna pričakovanja.« »Saj nisem razočarana!« je prevejano odvrnila. »Duane, ali mislite delj časa ostati v našem taboru ?« »Da, dokler mi ne zmanjka denarja in dokler ne bom prišli jen, da krenem dalje. Zakaj?« Obraz gospe Blandove se je čudno izpremenil. V njenem smehljaju, njeni rdečici in njenem pogledu, v vsej njeni spogledljivosti je bilo nekaj mikavnega, malone lepega in mladostnega. A ta mah jo je siino razburjenje nenadoma — vsaj Duanu se je tako zdelo — izpremenilo v živo sliko neutolažene, globoko strastne žene. »Dajte, da vam nekaj povem, Duane,« je resno dejala. »Vesela bom, če ostanete nekaj časa tu. Nesrečna žena sem, Duane. Izobčenčeva žena! Sovražim ga in sovražim življenje, ki ga moram živeti ob njem. Iz Brownsvilla sem doma, iz dobre liiše. Šele dolgo po poroki sem zvedela, da je Bland zločinec. Precej časa sva bila ločena, in domišljala sem si, da potuje po opravkih. Toda resnica je prišla na beli dan. Bland je ustrelil mojega bratranca, ki mi je bil to povedal. Domači so me zavrgli, in morala sem pobegniti z Blandom vred. Takrat mi je bilo osemnajst let. Od tistih dob živim tu. Nikoli ne vidim spodobne ženske ali spodobnega moža. Nikoli ne slišim ničesar o domačem kraju, o svojcih in prijateljih. Pokopana sem tu, živa pokopana, obenem s tatovi in morilci. Ali mi morete zameriti, da sem vesela, ko vidim mladega človeka — gentle-mana — ki me spominja mladih ljudi, s katerimi sem nekdaj občevala? Nenehoma koprnim po človeku, ki bi mogla govoriti z njim. Otrok nimam, Bog bodi zahvaljen! Če bi jih imela, ne bi ostala tu. Bolna sem od tega brloga. Osamljena sem —« O vsem tem ni bilo moči dvomiti. Gospa Blandova od resničnega razburjenja ni mogla več govoriti in je morala utihniti. Duanu se je čudno zdelo, da je imela žena izobčenca, človeka, ki je živel razbojniško življenje, ženska, ki se je ujemala s svojim možem in z divjostjo svoje okolice — da je imela ta ženska dovolj mehkobe in je še znala jokati. Duane ji je verjel in jo pomiloval. »Smilite se mi,« je rekel. »Nikar me ne pomilujte,« je odgovorila. »To me samo opozarja na razliko — med vami in med menoj. In nikar ne verjemite tega, kar tukaj ljudje govorijo o meni. Ljudje so nevedni in me ne morejo razumeti. Slišali boste, da je Bland ubil nekaj moških, ki so me zalezovali. A to je laž. Kakor vsi, kar jih živi ob Veliki reki, tako tudi Bland zmerom samo išče človeka, da bi ga ubil. Zaklinja se. da ni tako, pa mu ne verjamem. Pravi, da so drugi krivi, bahači in malopridneži, ki so ga razdražili. Jaz tega ne vem. Vem samo, da vsak drugi dan ubijejo človeka. Bland je sovražil Spencea, še preden me je Spence poznal.« »Ali bo Blandu nevšečno, če vas časih obiščem?« je vprašal Duane. »Ne, nikakor ne! Rad vidi, da imam prijatelje. Sami ga vprašajte, kadar se vrne. Nesreča je bila samo v tem, da so se nekateri moški zaljubili vame in v polpijanem stanju začeli streljati okoli sebe. Vi te-* ga menda ne boste storili ?« »Gotovo ne!« V njegovo začudenje so se ji oči neznansko razširile in zažarele. Preden mu je utegnila odgovoriti, se je Euchre vrnil na verando. To je storilo razgovoru konec. Duane je bil zadovoljen, da je mogel pustiti stvar ob tem, in ni imel več dosti povedati. Euchre in gospa Blandova sta kramljala in se šalila, med teui ko je Duane poslušal. Izkušal si je ustvariti sliko njenega značaja. Očividno je bila pretrpela ob Blandovi strani krivico, če ne kaj hujšega. Bila je zagrenela, bolna in hitro nagnjena h ganjenosti. Če je bila laž-nivka, kar je bilo seveda zelo mogoče, je bila prostodušna lažnivka in je verovala sama vase. Preveja-na ni bila. Najbolj je Duana presenečalo to, da je hlepela po spoštovanju. Zdelo se mu je, da je v tem še bolj kakor v njeni ničemurnosti odkril črto, s katero jo bo mogel voditi po svoji volji. Ko je tako premišljeval, se je enkrat slučajno ozrl v hišo. Globoko v temnem kotu je opazil svetlobo Jennieiinega obraza. ki ga je gledal z velikimi, strmečimi očmi. Opazovala ga je in vlekla vse, kar je govoril, na uho. Po njenem obrazu je spoznal, da je bila opazila nekaj, kar ji je bilo težko verjeti. Previdno je porabil priliko in ji vrgel pogled. Izprememba na njenem obrazu se mu je zdela čudežna. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n;M <* , . odgovor, priložite v ZnaiSSKSn Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila; oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „«Jutra", Ljubljana. ShlžVffidbi B«seda 1 Din. a«lova 5 Oin. Najm»Tv5! inesek 17 Oio. Brivskega pomočnika prvovrstnega, Fprc-jnie salon Mrakič, Maribo-r, Can- karjeva ul. 1. 35i45-l Postrežnico tisto, pošteno, ki iti a kuhati, iščem za neka.j ur dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36332-11 Čevljarskega pomočnika v^čga fineera dela in izdelovanja gojzerjev. sprejmem. Mesto stalno. Au-irjst Jutt, Sušak. 35133-1 i rt r» Brs-edi. 1 Oin. Javek 1 Oin. za iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Oin. Otomane od 430 Oin dalje in vsa druga tapetniška dela, kupite na.jo.ene is pri Dolni-ra-r v št. Vidu nad Ljub-ija.no, nasproti cerkve. 35J36-6 Organizatorja »prejme zavarovalnica za Jutra, ž.vljenska zavarovanja pod ugodnimi pogoji. Obširne ponudbe na ogl. odd. pod »Lepa eksistenca 1£&<>« 2-6371-1 v-a k Beseda M par: davek Um. ta dajanje naslova j Otn, nalmanj&i tnesek 12 Oio. Prodajalka dobro izurjena, zdrava, poltena, čedne zunanjosti, želi takoj vstopiti v siuž-bo. ponudbe na podruinieo Jutra Maribor pod >Zanesljiva in pridna«. Beseda 1 Oin. davek ' Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Kalender - Graditelj novejši, kupim. Vrhovee, PrevaJje. 364-30-7 Železen štedilnik peč-gašpeir kupšm. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. 36K6-7 Avto,Moto Beseda I Din. Javek 3 Uiu. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Osebni Ford petsedežen, odprt avto, dobro ohranjen in prima za rabo prodam ali zamenjam za šestsedežno limuzino. Josip Stnipeh, Pijovec 35, pošta Podplat. 26401-40 Ueoeda ' Din. davek Olu. za Šifro cli dajanje laslova : Din. Najmanjši mesek 17 Din. Katera gospa bi se usmilila 3 letne deklice sirote, aa bi darovala kakšen rabljen plaš&ek, ob- Sodavičarji lekco ali čeveljčke. Po- „ , nudbe na ogl. odd. Jutra V ™ , P^P^erio pod »Hvaležna m a tU ; &ti pod zelo ugodnima po- 361S3-2 j {roja. z vsemi potrebnimi ' stroji in priborom, sod a vinarsko obrt v prometnem kraju, z obilniim odjemalci in delokrogom. Ponudbe na ogl. odd »Sigurno življenje«. 39133-30 Beseda ) Din, davek 3 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia Usnjato denarnico s ca. Din 400, sem izgubil od pošte do Brega. Pošten najditelj naj jo odda na ogl. odd. Jutra. 26131-38 Damsko rokavico glase, črno, dolgo, sem izgubila. Oddati proti nagradi: Kodeaijska ulica Ifi. 26139-38 Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia Izgubil se je mlajd »špic« psiček, ki sliši na ime »Kiki«. Prosi se, da se ga vrne na A loma Company d. z o. z., Ljubljana., 2M61-27 Kapital Beseda > Din, davek J Oin, za Slfro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanjši tnesek 17 Dia Hranilne knjižice prod&ste ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupite ali prod as te najugodneje edino potom BANČNO KOM. zavoda Maribor. Za odgovor Din 3. znamk. 26334-16 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupnje po najvišjih cecah Cerne _ - juvelir Ljubljana, VVolfova nlica 3 Stanovanje d eseja I Oin. davek ' Dtn. tn iifro ali dajanje c.aslova 3 Dia. NaJmanjSi tnesek 17 Dia Lepo sobo in kuhinjo oddam eni ali dvema osebama. Društv. ul. 4, Ud-mat. 36428-21 Prazno sobo v centru mesta, oddam boljši osrbi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 204/16-33 Beseda 1 Din, Javek 3 Din. za šifro ali dajanje naslnva 3 Oin. Najmanjši tnesek 17 Dia. Sobo opremljeno, išče gospodična v sredini mesta za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jut/ra pod ».Snažno«. 26435-33a Vsaka beseda 2 Din; d^-vek i Din. m šifro a. dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Ljubimo device Dvignite pismo v ogl. odd. Jutra. 36463-24 Planinska roža javi svoj naslov pod značko »Skupni cilji« na ogl. oda. Jutra. 26138-24 Beseda ) C in. Javek 3 Um. w Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oia Grafolog in hirozof N. Sadlucki odpotuje! V Mariboru ostane še (lo 14. decembra, potem Celje. Sprejema: vsak dan od 9—12 in 2—7. Naslov: Maribor, hotel »pri zamorcu«, soba 36. 5536 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Al mir, Brezplačen pouk, Bližina mesta, Ceutear, Center Ljubljane, Dagmar 1935, Družabnica 56, Eksistenca Elektro-potnik, Fe-rentz 33, Fakt, Greta, Harmonija, Hitra, 1. Januar, Le gotovina 66%, Ljublja-na-Siška, Ljubimo device, Lepotično grmičevje, Lepi zaslužek, Mirna soba. Mala plača, Marjanska, Najvišja cena, Na&videnje, Nižješolka, N. N. 35, Ožar-jena sreča. Peč, Petnajstletna, Pogoj, Pol denar pol knjižice, B. S., Soliden, Sreča. Skupni cilji, Serijozna, Samostojna 222, Samostojna. Špelca. Se posebna ugodnost, Tovarna, Trgovska hiša. Uradnik 38, Uteh, Udova. Udobnost, V delu je rešitev. Velika bodočnost. Zaupnost. Zanesljiv, Zdrava, Zabava, Zanesljiva, Zaslužek, 50.000, 30.000. Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Slfro ali dajanje naslova S ■ Dia Najmanjši tnesek 17 Dia Sončno sobo prazno, oddam takoj. Poseben vhod. Novi trg št, o, II. levo. 26441-28 Sobico s posebnim vhodom, oddam na Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ^ 26377-23 Mlajši in starejši MOŠKI često bolujejo na SPOLNI SLABOSTI i'impotenci), izmučeno-sti. seksualni razdra-ženo&ti in nesigumo-sti, duševni depresiji in 06labelib živcih. Uporabite organski preparat VIRILINE t8 Id deluje ojaCeno. škatla c 30 tabletami Din 70.-• ■ 40 tabletami 1:10.- "Din; t 100 tabletami 288.- Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mitelbach, 7,agreb. Jelačičev trg 2a. — Proizvod farma-cijske tovarne dr. Ri-hard Weiss. Berlin. Ogl. reg. pod 8. br. 29610*1836. Rdzno Beseda 1 Oin. davek 3 Din. za Slfro ali dajanje naslnva S Din. Najmanjši tnesek 17 Dia PIŠITE ŠE DANES! Ostanki mariborskih tekstilnih tovamn, brez napak, priistnobarvni > Paket seriija A.< za moško, žensko, namizno posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli ElaneLi in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10—20 m samo Din 107.- Dalje novi »Original Kosmos Z paket« vsebujoč 2.80 m sukna aa 1 dolgo zimsko suiknjo oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kraitiko moško suknjo im 1.20 posebno močnega štruksa ali eukina za 1 hlače. Tudi ta paket samo Din 107.- Vsi paketi poštniine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »Kosmos« razpošiiljalnico Maribor, Dvorak o va ul. 1. 30/1 .jtrsi*. : ■si?'"' Za Vas, ki ljubite šport in zdravo življenje na svežem zraku je puder COTY neobhodno potreben. Zelo fin, čist, baržunast, se ta puder popolnoma prime kože in jo ščiti pred sušenjem. Izberite še danes pri svojem parfumerju puder COTY, to dobro znano, vedno znamenito in nespremenljivo znamko, ki je že sama po sebi jamstvo za izdelek. /«N1 /j\N1 /i>-/ / Javna sodna dražba Solingen jedilnega pribora ter hotelskih in kavarniških potrebščin bo danes, dne 6. decembra ob 14. uri v trgovini »SERVICE«, v pasaži »Nebotičnika«. Interesentje so vabljeni. Znatno znižanje cen velenjskega premoga Gospod minister za šume ln rudnike je znižal cene velenjskega premoga, z veljavnostjo od 15. novembra 1935, kakor sledi: Za 1 tono lignita na Din 120.— » 1 » kosovca » » 100.— » 1 » orehovca » » 90.— » 1 » zdroba » » 80.— Navedene cene veljajo franko vagon premogovnik. DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA Velenje, štev 12702. Dva meseca med gorskimi velikani na Kavkazu Ljubljana, 4. decembra V torek zvečer so imeli prijatelji planinskih lepot spet sestanek v dvorani Delavske zbornice. SPD je povabilo v svojo sredo mladega, pa že marsikje znanega avstrijskega alpinista Ferdinanda Krobatha. ki je letos poleti vodil del močne avstrijske odprave v Kavkaz. O tem divnem, 1100 km dolgem gorovju, med Črnim in Kaspijskim morjem, smo že pred leti slišali zanimiv opis, toda zato je obetalo to predavanje z najnovejšim gradivom iz Kavkaza več lepega. Obisk je bil to pot nekoliko šibkejši kot običajno na planinskih predavanjih. Sklepamo, da je sicer stalne obiskovalce teh večerov SPD pritegnila slična prireditev ob istem času, ki se je ločila od nje le po tem, da je bila izrazito propagandna m brez vstopnine. Pohvalo zasluži vsaka organizacija ki kakorkoli dviga zanimanje za naše lepe kraje, in res idealno bi bilo. ce bi pri nas bilo toliko zanimanja za taksno prizadevanje, da bi istočasno s takšnim večerom imela zadosten obisk tudi prireditev, kakor jo je imelo v naučne namene planinsko društvo. Ker pa vemo. da v Ljubljani ni tako, bi morda ne bilo napak, fe bi se društva in organizacije zedinile za dneve takšnih prireditev v naprej in se tako izognile riziku slabega obiska ali — kljub najskromnejši režiji — celo materijalm izgubi. Simpatični predavatelj je v poldrugour-nem tovoru povedel poslušalce preko Varšave v drugo piestolnico Rusije, Moskvo, odkoder je pokazal nekaj značilnih diapozitivov o Kreinlu. Leninovem mavzoleju ter čudno zgrajenem stolpu, s katerega lahko vsak poskuša svoje živce za skoke s padalom. Iz Moskve je odprava krenila na jug do Nalčika z železnico, odtod pa s tovornimi avtomobili dalje v osrčje Kavkaza. Od Kurrima dalje so fantje naložili svojih 600 kg prtljage na osle in se pomaknili po dolini Cereka na 1800 m visoko pod prve kavkaške velikane — Sugantau in Sugan-baš. V tem taboru se je Krobathov del odprave razdelil v dve skupini, izmed katerih so predavatelj in dva spremljevalca prvič stopili na vrh Suganbaša (4447 m). Druga skupina pa se je drugič — po 46 letih — vzpela na 4525 m visoki Ailama. Ista skupina je štiri dni pozneje zavzela še Zurun-gal (4222 m), Krobath in njegovi pa so dva dni pozneje preko težkih »Trapecovc (okoli 4400 m) prišli skoro nedostopnemu Skari (51fi5 m) na 5i50 m do živega; s te strani so morali odnehati in prišli na vrh z vzhoda. Skupina glavnega vodje prof. Schwarz-gruterja si je medtem po tridnevnem boiu našla pot na 5051 m visoki Džangi. In potem je šlo dalje v skupino Dihsu-ja. Tamkaj si je predavatelj z enim spremljevalcem prinesel krono uspeha s Kavkaza. V več kot 9-urnem delu v ledu sta smela plezalca opravila 1200 m višine in se dvignila na mogočni Koštantu (5145 m)), kjer pa zaradi viharja tudi nista mogla vztrajati dolgo. Ker je čas bivanja potekal in oblasti niso hotele podaljšati dovoljenja, so se alpinisti v vsej naglici razkropili na manjše skupine ter obiskali še nekatere še slavne vršace v tem predelu. Trojica je obiskala kralja Kavkaza, 5629 m \isoki Elbrus, ki pa alpinistično ne nudi velikega užitka, predavatelj in tovariš pa sta si skušala vzeti še eno lovoriko — s Šhelditaua, kjer pa ju je 21urni snežni metež nekaj sto metrov pod vrhom prisilil na kapitulacijo. Odprava se je naposled spet zbrala v Nal-čiku in sr po najkrajši poti vrnila v domo-vino. Živo je pripovedoval g. Krobath, toda vsak njegov stavek je bil kratek in jedrnat kakor je moral biti premišljen vsaki korak po pečinah in snežiščih divjega Kavkaza. Poslušalci so ga nagradili s toplim aplavzom. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnodobra m ljubljena žena, mamica, sestra in teta FANČI ANŽEL sopr. odv. uradnika in posest, v četrtek, dne 5. t .m. previdena s tolažili svete vere, po dolgi trpljenja polni bolezni za vedno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 7. t. m. ob pol 4h iz hiše žalosti. Litija, dne 5. decembra 1935. JANKO ANŽEL, soprog; ŽELJKO, ALMA, ZLATA in BOGDAN, otroci; ANA PLANINŠEK, mama; LOJZKA, ANICA, sestri; JOŽE ZUPANČIČ, svak in ostalo sorodstvo. Za vedno nas je zapustil po kratkem in mučnem trpljenju v 40. letu starosti naš srčnoljubljeni soprog, oče. brat, stric, svak, gospod FRANC CIZEL posestnik in gostilničar, Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo 8. decembra 1935. ob pol 11. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Sv. Juriju ob juž. žel. Sv. Jurij ob juž. žel., dne 5. decembra 1935. Žalujoči: MIRA roj. JAZBEC, soproga; MILENA, VALCI, VIKICA in MAJDA, otroci, in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jntra« A.doll Ribnik«. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc lezeršek, - Za taacratnl del Je odgovoren Aloj« Nova*. - Vel f LJubljani