ZM. Številk
V Ljubljani, v MM, 11 ofetobra 1913.
XLVI. IB10.
f
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto....... K 24-
pol leta . 12*-
cetrt leta   • . 6--
aa mesec   • ••••• - 2*-
v upravništvu prejeman:
celo leto. . . . # . . K 22 —
pol leta ........ H-—
četrt leta* ......   . 5-50
na mesec ••«•••   . 1*90
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Vredni Stro i KnaZlova nllca it 3 (v pritličju levo,) telefon it 34.
I za a] a vsak dan zvečer Izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin, za dvakrat po H vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin  Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd. to je administrativne stvari
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Harođna tiskarna" telefon st 99.
.Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: M Nemčijo:
celo leto, pol leta četn lete na mesec
K 25--. 13-
. 6-50 ,. 2-30
celo leto    -  • -  K 30*-
za Ameriko ln vse druge dežele: celo leto K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova nlloa it 9, telefon it 83.
Državni zbor.
Dunaj, 22. oktobra.
Vlada je predložila danes državnemu zboru proračun za prvo polletje 1914.. Omejitev na tako kratko finančno dobo je postala potrebna, ker sta se Avstrija in Ogrska po vzgledu vseh večjih držav odločili, termini-rati v bodoče finančno leto s 30. junijem, in to iz parlamentarno — tehničnih ter administrativnih ozirov. Budgetno leto se bo torej pričenjalo sedaj s prvim julijem. Ureditvi državnega gospodarstva do tega dneva je posvečen danes predloženi proračun, katerega številke so torej znatno — za polovico in več — manjše, kakor pa postavke običajnih budge-tov-
Vodja finančnega ministrstva baron Engel sam je moral v svojem ekspozeju priznati, da utisk tega proračuna ni ugoden. Ravnovesje med potrebščinami in pokritjem je le računsko, dejansko se nahaja državno gospodarstvo v takem stanju, da se morajo mnoge in važne potrebščine kriti le s pomočjo kreditnih operacij. Redni dohodki državnega gospodarstva ne zadostujejo več in pasivnost budgeta narašča vedno bolj. In to navzlic dejstvu,da restringira finančna uprava najvažnejše kulturne in gospodarske izdatke, da država čim dalje bolj omejuje svoje velike naloge in da se je v naši javni upravi utaboril duh kvietizma, ki je, kakor znano, istoveten z nazadovanjem. In navzlic vsemu fiskaličnemu pritisku na avstrijske davkoplačevalce. Pregled državnih dohodkov v času od 1. januarja do 30. septembra t. 1. kaže, s kako silo je deloval davčni vijak: pri direktnih davkih je izšel za 26 milijonov več, kakor v isti dobi lanskega leta, — akoravno se je gospodarsko stanje prebivalstva baš letos znatno poslabšalo. Izvid o dohodkih in direktnih davkov kaže, kako silno sta nazadovala kupčija in trgovski promet, in kako so padle potrebščine širokih krogov — dohodki iz kolkovine so padli za 20 milijonov, konsum opojnih pijač se je znatno zmanjšal, carina je znašala 8*5 milijonov manj, kakor lani. Le sladkor in tobak izkazujeta višje dohodke, slednji pač le vsled izvršenega kvalitativnega poslabšanja tobačnih produktov.
Centralni računski zaključek izkazuje za leto 1912. napram izračunanemu etatu 11 milijonov deficita, blagajniške razpoložnine so za 8*5 milijonov manjše.
Predloženi proračun je, kakoi se pravi, suhoparen. Ne vsebuje namreč napram lanskemu ničesar novega, v posameznih resortih se ne nahajajo nikake nove postavke,narobe, normalne postavke so deloma celo izločene, ali vsaj restringirane. Finančni minister utemeljuje to dejstvo pač s tem, da polletni proračun nikakor ne tvori natančne polovice celoletnega, ker se mnogi izdatki ravnajo po letnem času in po mesecih. To je nesporno resnično in zaenkrat se mora baronu Englu verjeti, da noče predležeči proračun nikogar prikrajšati in nikogar na škodo drugega favorizirati. Vodja finančnega ministrstva je odkrito priznal, da se nahaja državno gospodarstvo v neugodnem položaju. Menil je, da je to posledica splošne internacijonalne depresije. Z umestnim medklicem pa je poslanec Heilinger pridal: »In ponesrečene politike našega zunanjega ministrstva.«
Tri besede done danes zbornici in najširšim vrstam ljudstva v uho: novi dolgovi, novi davki, restringira-nje državnih izdatkov. To je zaključni akord današnjega finančnega eks-pozeja.
Zbornica bo na ta izvajanja šele reagirala, kadar pride proračun na dnevni red. Bogve, kako dolga je še pot do njega. Zaenkrat se parlament počasi in stokajoč preriva skozi debate o finančnih zakonih. Rusini vztrajajo pri svoji obstrukciji, ter so danes porabili priliko dejanjskih popravkov, kjer so se oglasili vsi člani rusinskega kluba k besedi. Govorilo jih je le nekaj, ker je bil za danes sklenjen kompromis, vsled katerega so sejo zaključili, ne da bi se bilo izvršilo nameravano glasovanje. Zbornica se je na ta način rešila ponočne seje, seveda pa ne rusinske obstruk-cije, o kateri velja sedaj vsak dan: »Dalje sledi.«
Ob treh popoldne ie nadaljeval subkomite budgetnega odseka razpravo o škandalih Canadian Pacific Ćie. Tudi danes je bila debata jako ostra in posamezni govorniki so poudarjali, da včerajšnja izvajanja ministrov nikakor ne zadovoljujejo. Seja se bo jutri nadaljevala.
Posebna — menda le v našem parlamentu mogoča — komedija se je odigrala v naučnem odseku. V zadnji seji pred počitnicami se je sklepalo o ureditvi nadzorniškega vprašanja in sprejet je bil sklep (§ 2.), da napredujejo c. kr. okrajni šolski nadzorni-ko po 10. službenih letih do VII. čl-novnega razreda in da naj sicer za nje velja časovni avanzma. Ker je vlada izjavila, da tega sklepa ne predloži v sankcijo, je odložil nemški referent Kasper svoje mesto, nakar je bil izvoljen Poljak posl. Londzin. Danes je odsek svoj sklep reasumi-ral. Nemci so nato zahtevali, da se vrne referat zopet poslancu Kasper-ju, kar je izzvalo demonstrativen odhod Poljakov. Vsled poljske absenee pa je bila sedaj zopet večina odseka za § 2. v prvotni obliki. Da preprečijo obnovitev predpočitniškega sklepa, so pričeli sedaj Nemci — z obstrukcijo. Sedaj se vrše pogajanja s Poljaki, da se le - ti zopet povrnejo .. , Dogodki v naučnem odseku so sicer mala, toda nad vse podučna sličica iz našega parlamentarnega življenja.
Tiskovni odsek, ki se peča z reformo tiskovnega prava, ki nam na) končno da tudi svobodno kolportažo, se je post tot diserimina rerum danes nekoliko okorajžil. Sklenil je v prihodnji seji sprejeti vse točke tozadevne predloge ter jo popolnoma pripraviti za plenum. Pot iz odseka v plenum je pa časih silno dolga in zamudna in ker vlada moderniziranju tiskovnega prava nasprotuje, in sc predsedništvo zbornice le preveč vdaja njenim željam, se niti to ne da reči, da so izgledi tiskovne reforme postali boljši.
Poročali smo že, da je vsled obstoječega dogovora med romunskimi strankami odložil poslanec Conci (italijanski klerikalec) svoje podpredsedniško mesto. Za drugo dveletje mu bo sledil italijanski liberalec. — Kandidat je baron Malfatti.
Jutri bo zbornica glasovala o davku od avtomobilov ter pričela razpravo o totalizaterskem davku.
Dogodili na Balonu.
Umikanje srbskih čet.
Srbske čete se umikajo iz Albanije. Gotovo je, da je bilo ohranjenih
na ta način tako na srbski, kakor na albanski strani mnogo življenj. Toda samo za trenutek. Motil bi se, kdor bi mislil, da bodo Albanci, ki jim je zadnji ultimatum ohranil za enkrat življenje, sedaj mirovali, ko so občutili težko pest Srbije. Nasprotno. Hitro umikanje srbskih čet bodo Albanci porabili za to, da se bodo zopet zbrali in udarili za njimi. Srbska ne more še demobilizirati, ker mora vedno računati z novimi vpadi in ker ne ve, ali ne bo danes ali jutri prisiljena končati ono delo, ki je je prisiljena prekinila. Pariški »Temps« izve sedaj od svojega belgradskega poročevalca, da namerava srbska vlada zahtevati od Avstro - Ogrske garancije, da se albanski vpadi na srbsko ozemlje v bodoče ne bodo več vršili. Srbija hoče predložiti dva predloga:
1. Srbija želi skleniti z Avstrijo garancijsko pogodbo in
2. zahteva, da se postavi ob srbsko - albanski meji stalno mednarodni vojaški kordon.
Z ozirom na te srbske zahteve razmotrivajo sedaj v Sofiji prav naivno, ali bi ne kazalo, da zahteva tudi bolgarska vlada enake garancije na srbsko-bolgarski meji. Bolgarska vlada se namreč pritožuje, da se vrše pri obmejnih stražnicah neprestano boji, nasprotno pa slišimo iz Belgra-da pritožbe, da bolgarski vojaki še vedno napadajo srbske obmejne straže in da se vrše včasih prave bitke ob meji. To so pač naravne in neizogibne posledice nepoznanja natančnih mej in zadnji utripi končane vojne. Kakor hitro pa prevzamejo mejno stražo stalni mejni stražniki, ki se morajo seveda natančno poučiti ne le o meji sami, marveč tudi o svojih dolžnostih in pravicah, pa bodo sami od sebe prenehali ti boji in normalno razmerje je garantirano. Vojaštvo, ki stoji tako na Srbskem, kakor v Bolgarski še pod orožjem to sedaj še ovira in svoje stori tudi ne-zaupnost med obema vladama.
Stnicrsko.
Vprašanje   slovenske gimnazije
v Celju. Ker je brezplodno pričkanje znak današnjega javnega življenja .med Slovenci, so v zadnjem času mariborski   klerikalci in njih celjski
vojščaki reševali vprašanje slovenske gimnazije v Celju s sumniče-njem dr. Kukovca, češ, da je on kriv, da nimamo slovenske gimnazije in primernega poslopja. Ta je precej debela! Vzrok tiči baje v tem, ker dr. Kukovec, v čegar hiši je nastanjenih 7 slovenskih gimnazijskih razredov s stranskimi prostori vred, kot hišni posestnik ne vrže slovenskih dijakov in profesorjev na cesto. S to obstrukcijo bi se baje vlada prisilila Slovencem novo gimnazijo sezidati. Da morejo kaj takega čenčati le neodgovorne osebe, je jasno. Mi pa mislimo, da bi dotični prijatelji slovenske gimnazije mogli nasloviti svoje težnje na primernejšo adreso. Novo gimnazijo nam morejo prej izposlovati zastopniki spodnjega Štajerja v državnem zboru. Kakor se nam je od zanesljive strani povedalo, je dr. Korošec moral (!) vsakikrat kar umolkniti v ministrstvih, če je začel o stvari kaj govoriti in je naletel na odločen in nepremagljiv odpor. Če je pa položaj v zadnjem času morebiti ugodnejši, kar mora vedeti dr. Korošec, najemna pogodba erarja z dr. Kukovcem ne bode pripravila nikakih ovir. S to pogodbo država ni vezana, da bi ne smela 10 let gimnaziji kje drugje nastaniti, kakor se pripoveduje, ampak lahko vsak čas zapusti hišo dr. Kukovca, za katerega kot hišnega posestnika to najemno razmerje ni nikakšna dobrota.
Umrl je na Zidanem mostu že!, revidentu g. Jos. Mohorku 81etni sinček Boris. Hudo zadeti rodbini odličnega narodnjaka naše iskreno so-žalje!
Nedeljskega dr. Kukovčevega shoda v Žalcu bi se naj udeležila večja odposlanstva tudi iz bližnjih Braslovč, Mozirja, Šoštanja in Celja. Slovenski tržani in meščani, dajajmo s strankarsko zavednostjo in odločnostjo dober vzgled kmečkemu ljudstvu!
Št. Vid-Grobe!no. V nedeljo, dne 26. oktobra bodo ponovili g. Pogač-nikovi igralci narodno igro na splošno željo občinstva. Ker se je ista v nedeljo vršila v popolno zadovolj-nost in v napolnjeni dvorani, se takega obiska nadejamo tudi sedaj.
Iz Vojnika. Pri našem trgu se je pripetila v nedeljo zvečer trgovcu g. Diehlu   iz Celja avtomobilna ne-
LISTEK.
lotom miši.
Povest iz sedanjosti. Spisal L. C.
(Dalje.)
»Spominjaj se pa onih lepih, onih blaženih trenotkov, katere si prebil kot osmoŠolec v gostilni pri »Lipi«, kamor si trikrat na teden hodil zastonj večerjat. Ali ti ni nosila večerje na mizo domača hčerka Angela, ali te ni vselej s sočutnimi besedami izpraševala to in ono? Ali se ti ni zdelo odprto nebo, kadar si zrl v njene modre oči? Ali ni bilo pozabljeno vse stradanje, vse tvoje gorje, kadar si bil v njeni bližini? Ali nista govorila o Prešernu in njegovi nebeški poeziji? To so bili blaženi nepo-zabljeni trenotki! In prišli so časi, ko sta začela govoriti o tvoji bodočnosti in ko si ti ponosno govoril, da pojdeš na Dunaj na visoko šolo in da se ne bodeš prej vrnil, dokler ne bo-- deš imel ponosnega doktorskega naslova. Spominjaj se, spominjaj, Jurij, kako je bilo tedaj, ko je prvič naslonila nebeška Angela v temni veži glavo na tvoja Drsa in ko si dihnil
prvi poljub na njene zlate laske. Spominjaj se, spominjaj, kako si ji prisegel večno ljubezen in kako te je ona verno gledala v oči pri tvojih prisegah .....«
»Ne kliči si pa v spomin, kaj je bilo potem? Pozabi, kako te je zasačila Angelina mati z Angelo v veži in kako te je napodila kot okuženega psa iz hiše ...«
»Pozabi, kako si potem stradal in kako si hodil okrog Angeline hiše, da bi zazrl njene zlate laske... Ne kliči si v spomin, kako si po odlično završeni maturi stopil ponosno v gostilno pri »Lipi« z namenom, da spregovoriš resno besedo s tvojo Angelo in njeno materjo in poprosiš poslednjo za roko njene hčere. Pozabi, izbriši si iz svojega spomina, da ti je prinesla naročeni kozarec piva na mizo natakarica in ti na tvoje vprašanje po Angeli pokazala proti posebni sobi, iz katere se je slišalo glasno govorjenje in srčen smeh, rekoč: »Možimo se; danes imamo pri hiši ženina, imenitnega ženina, cesarskega uradnika; oh kako je srečna naša Angela, ki bo sedaj imenitna gospa in s pokojnino preskrbljena za stara leta! Kako ga ima pa tudi rada, vedno sedi pri njem in mu gleda zaljubljeno v oči.....«
»Pozabi, Jurij, kako si pustil poln kozarec piva na mizi in zbežal
iz gostilne! Ne kliči si v spomin, kako si ves dan kakor iz uma taval in begal po mestnem logu, klel Angelo, klel sebe, klel vse in kako si premišljal, kje bi storil konec svojemu nesrečnemu življenju! Izbriši si vse to iz svojega spomina...«
»Pokliči si rajši v spomin, kako si pritaval proti večeru v mesto in kako si začul naenkrat prijazni pozdrav: »Dober večer, gospod Pod-pečnik! Kam tako zamišljeni? Ali vas.smem povabiti na kozarec vina k sebi, da praznujeva vašo odlično maturo?« Spominjaj se, da te je ogovoril tedai oni prefekt, kateri te je leto poprej pognal sramotno iz Aloj-zevišča in da si šel mehanično ž njim* na njegovo stanovanje. Spominjaj se, kako je odpiral zaprašene steklenice in kako si razburjen vsled zavžite pijače v svojem obupu odkril prefektu svoje srce in mu razodel vse svoje brezmejno gorje, mu orisal svoje beraško, trnjevo življenje. Sominjaj se njegovih tolažilnih besed in njegovega prigovarjanja, da naj vstopim v semenišče, kjer najde konec moje siromaštvo in iz katerega izidem kot nov človek na pot, ki pelje k bogastvu in veljavi. In tedaj si v svojem obupu nad celim svetom, ogoljufan v svoji prvi in najsvetejši ljubezni storil prvič ono prisego, da hoče? postati  bor^ in
mogočen, četudi v stanu, do katerega tedaj nisi čutil nobenega poklica!«
»Zvest storjeni prisegi si vstopil v bogoslovje in vedno poslušen na zgoraj z odličnim uspehom tudi dovršil svoje bogoslovne nauke. Pozoren na mišljenje svojih predstojnikov in na novo sapo, ki je vela iz palače poleg stolne cerkve sv. Nikolaja, pa se nisi pečal samo s strokovnimi bogoslovnimi študijami. Še veliko bolj pridno si se bavil z drugimi stvarmi in se pripravljal, da bodeš res odličen član vojskujoče se cerkve. Spominjaj se, kako je večkrat obtičalo oko njegove Prevzvišeno-sti blagohotno na tebi, ko si imel predavanje o nalogah pravega svečenika in ko si končal z besedami, da mora duhovnik iz cerkve med ljudstvo, da mu ni samo vodnik v cerkvenih stvareh, temveč tudi v vseh njegovih posvetnih zadevah. Pokliči si nazaj v spomin njegove bodrilne besede, s katerimi te je pohvalil radi tega svojega predavanja in ti še rekel, da bode pazno sledil tvojemu nadaljnemu napredovanju, ker upa, da najde v tebi moža, kateremu bode smel pozneje zaupati marsikatero odgovorno mesto. Kako si bil tedaj ponosen, Jurij, ob teh besedah, kako si jih bil vesel in to tembolj, ker si videl v očeh marsikoga
tovariša, da te iz dna svoje duše zavida.«
»Kako si bil zopet ponosen tedaj, ko si prejel mašno posveČenje, ker so se ti ž njim na široko odprla vrata k izpolnitvi tvoje prisege. Posebno so te pa še povzdignile ljubez-njive besede prevzvišenega vladika, katere je po končanih obredih privoščil tebi, nekdajnemu beraškemu dijaku. Še danes ti zveni v ušesih konec tega, za tvojo bodočnost odločilnega nagovora tvojega vladike: »Vam, Jurij Podpečnik, pa še ponovno zatrjujem, da sem vam odme-nil važen delokrog v svoji vladikovi-ni. Takoj, ko bode po mojem preudarku prišel vaš čas, bodete poklicani na ono mesto, kjer bodem potreboval moža vaše nadarjenosti, in poslušnosti. Za sedaj vam pa še ukazujem, da morate najpoprej nadaljevati svoje nauke in si priboriti še doktorat bogoslovnih ved in ko to dosežete, potem bodete tudi moj mož!«
»Dolgo si moral čakati, Jurij, na ta poziv. Cela tri leta si moral po' težko priborjenem doktoratu preživeti v siromašni hribovski župniji med zabitimi hribovskimi kmeti kot opora skoro popolnoma poneuinlje-nega ohromelega župnika. Šele pred poldrugim mesecem si prejel dekret za svoje novo mesto, čeprav si z
zgoda, ki bi bila lahko zanj usode-polna. Eno izmed zadnjih koles se je pokvarilo tik pred zgornjim trgom in avtomobil je začelo hudo tresti. G. Diehl ga je prenaglo ustavil in pri tem se je zvrnil avtomobil z g. Dieh-lom in celo družbo v obcestni jarek. G. Diehl in njegov uslužbenec bi se v vodi in blatu pod težkim avtomobilom zadušila, ako bi ne prišla pravočasno pomoč. Ranjen ni k sreči nikdo znatno. Avtomobil je seveda bil precej poškodovan.
Vojskujejo naj se z Nemci drugi, mi se ženimo z Nemkami. Tako je vsaj dejal deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič pretekli petek v štajerskem deželnem zboru. »Nič nimamo proti nemškemu jeziku, naši ljudje se še radi nemški učijo. Celo rodbinske vezi vežejo marsikaterega izmed nas z nemškim narodom!« Seveda dr. V r s t o v š e k je vzel nemško Gradčanko, na pretekli ponedeljek je pa bila napovedana poroka obstrukcijonista dr. Benkoviča z nemško Dunajčanko! Kaj treba potem še obstrukcije!
Ustanovni občni zbor Zveze fužnoštajerskih obrtnih zadrug se vrši v nedeljo, dne 9. novembra ob 2. nri popoldne v mali dvorani celjskega Narodnega doma. Kakor smo že svoječasno poročali, je štajerska namestnija dne 16. avgusta pravila nove Zveze po dolgem premišljevanju potrdila in je dana s tem možnost za tesnejšo strokovno organizacijo slovenskega obrtništva na Spodnjem Štajerskem. Nujno je želeti, da bi priglasile k novi Zvezi pristop vse ijužnoštajerske strokovne zadruge in da bi se tudi občnega zbora udeležile.
Iz Žalca. Na splošno zahtevo se bodo »Rokovnjači« v nedeljo 26. oktobra ob pol 4. uri popoldne v Roble-kovi dvorani ponavljali. Vstopnina bo znižana, tako da se bo lahko predstave vsako udeležil. Zaradi te predstave se vrši shod dež. posl. dr. Kukovca v tej dvorani že ob 9. uri dopoldne.
Iz Maribora. (Piskova pravda), ki se je vršila, dne 20. oktobra pred okrajnim sodiščem v Mariboru je vzbudila vseobčo pozornost. Končala se je za sedaj s preložitvijo, ker se je sodniku potrebno zdelo zasliša-ti še nove priče. Zanimiva je za nas ta pravda, ker se vrši med najožjim Piškovim političnim somišljenikom in svakom ter med županom Piskom. Kako nepriljubljen mora biti ta kmečki zvezar med svojim ljudstvom, če se mora ž njim pred sodiščem boriti Lobnih Anton, ki je do-sedaj vse storil, kar je Pišek želel, podpiral ga s svojim poroštvom v najtežavnejših denarnih poslih n. pr. pri rački zadrugi in pri vseh politi-ških hodih, kamor je hodil Pišek, se je oprl na duhovniško moč, trosil ljudem peska v oči. Toda ta pravda stori moža nemogočega. Če ima še kaj časti v sebi, mora mož položiti svoje mandate. Zaupnik ljudstva, ki na vsa usta zastopa kmečki program, varovanje naših kmetskih domov, ki pa obenem s pomočjo meše-tarjev kupi kmetijo in jo razkosa, da profitira nekaj tisočakov, tak mož ne more zastopati slovenskega kmeta. Mož, ki kot varuh mlajših otrok pregovori otrokovo mater starikavo vdovo, da mu proda zemljišče s tem, da ji obljubi zakon in potem ne drži besede, ta ne more stati na čelu občine kot župan. In vse to je že do-zdaj dognala Lobnih - Piskova prav-
da. Stališče Piškovo je nemogoče, osobito v tako kritičnem okraju, kakor je mariborski. O Piškovih zmožnostih že dosedaj nismo imeli posebnega mnenja, o Pisku kot možu pa so sedaj vsi ljudje izgubili spoštovanje in neizmerno žalostno je za slovensko kmetovstvo na* Štajerskem, da se mora pustiti voditi od takih voditeljev, ki se drže samo s tem, da se oprijemajo za škrice duhovnikom Krekove morale. To pa je tem boli žalostno, da se daje s takimi zastopniki našim Nemcem priliko nas pomilovalno zasmehovati. Kar je kmečka ali bolje »farška zveza« pokvarila že dosedaj, se v dvajsetih letih ne bo dalo popraviti.
Kunštni Pišek. Mlad zasebni uradnik z imenom Veranič je o Božiču obiskal svoje starše na Pragar-skem. V veseli družbi prišlo je do nekega spopada s tamošnjimi Nemci in z žandarmi. Fant se je po pravici pritoževal zoper to postopanje in se obrnil s pismom na državnega poslanca Piska po pomoč. Kaj pa ta stori? Popolnoma po receptu afere Grizoldove pošlje poslanec Pišek VeraniČevo pismo seveda z nemškim dopisom »An das Bezirksgendarme-riecomando in Marburg« in posledica tega je: uradna tožba c. kr. žendar-merije zaradi žaljenja časti. Fant pa videč veliko nevarnost in slabo pomoč svojega nezmožnega poslanca pobegne v Ameriko. Živio tak zastopnik svojih volilcev in njegov patron Korošec v Mariboru!
Drobne novice. V Skomrah pri Konjicah je posestnik Jakob Hlastec svojega očeta, ki živi pri njem kot prevžitkar, grozovito pretepel. Za to surovost se bode moral pri sodniji zagovarjati. — Ponesrečil se je v Račici blizu Loke premikač Verhovc iz Zidanega mosta. Vozil se je s kolesom, pri tem pa mu je nek prašič pritekel ravno pod kolo. Verhovc je padel in si razbil lobanjo. Poškodba je tako težka, da se dvomi nad njegovim ozdravljenjem.
Iz vlaka je padel neznan potnik v Beljaku. Mož se je težko poškodoval na glavi. Kako se je pripetila nesreča še ni znano.
Vlom. V Beljaku je vlomil v mesnico Karla Votave neznan tat in je odnesel iz blagajniškega predala 50 K drobiža. O tatu nimajo še nobenega sledu, sumijo pa, da je izvršil tatvino kak domačin, ki pozna dobro domače razmere.
Primorsko.
Smrt na cesti. Na korzu Frana Josipa v Gorici je padel v ponedeljek zvečer nadsprevodnik južne železnice Avgust Perat. Zavrela mu je kri in mož je kljub takojšnji pomoči umrl na cesti.
Deželni urad »občega pokojninskega zavoda za nameščence« v Trstu. V odborovi seji 7. t. m. poročal je načelnik o stanju zavarovancev in o finančnem položaju deželnega urada sledeče: Dne 1. oktobra t. 1. je bilo pri uradu 7539, z nadomestnimi pogodbami 1948 jn pri nadomestnih zavodih 2013 zav. nameščencev. Od 1. januarja 1909, t. j. od kar je v veljavi zavarovalni zakon do 31. decembra 1912 predpisalo se je premij
v znesku 6,631.335 K in od 1. januarja 1913 do 30. septembra 1913 pa 1,363.568 K. Ce se od skupno predpisanega zneska (7,994903 K) odšteje faktično prejeti znesek (7,096.091 K 86 v) ostane 898.811 K H v, kar odgovarja ll'25/k predpisanih premij. Ta zaostanek je deloma pripisati dejstvu, da je pravnim sredstvom proti odločbam penzijskega zavoda priznana odložilna moč. Od 1. januarja 1913 do 31. avgusta 1913 izplačalo se je 21 odpravnin vdovam in sirotam v skupnem znesku 30.780 K in vrnilo nameščencem, kojih zavarovalna dolžnost je  ugasnila  na vplačanih
premijah odnosno iz premijskih rezerv 84.032 K 78 v. Rente vsled dela-nezmožnosti in one vdovam in sirotam, ki so se do sedaj priznale, vsled nezgod v službi, znašajo letnih 2350 K.
»Canadian Pacific« ima tudi v Trstu svojo agencijo, svoj izseljeval-ni urad in sicer v ulici S. Spiridione. Tržaška policija je, kakor smo že poročali, na ukaz lvovskega sodišča izvršila preiskavo tudi v ti agenciji, obenem pa tudi v agenciji P. Kristo-fidisa o hotelu de la »Ville« in v njeni podružnici v ulici Campaniie. Policija je zaplenila v obeh agencijah vse poslovne knjige in je uradno zapečatila pisarne. Obenem je oblast ukrenila, da družba »Canadian Pacific« ne sme sprejemati potnikov III. razreda, sme pa sprejemati še potnike II. in I. razreda.
»Piccolo« in »Canadian Pacific«. Tržaški »Piccolo« še vedno zagovarja, kakor smo že poročali, paro-brodno družbo »Canadian Pacific«, ki je zakrivila v Avstriji velikanske sleparije s tem, da je s pomočjo podkupljenih merodajnih oseb spravila v Canado več 100.000 avstrijskih izseljencev, ki še niso izpolnili svoje vojaške dolžnosti. Glasom poročil iz državnega zbora je bilo podkupljenih od družbe ne samo nebrojavstrijskih, posebno klerikalnih listov, marveč tudi več poslancev. Glasom teh uradnih poročil sta dva poslanca že razkrinkana, slede jim pa Še drugi in trdi se, da so udeleženi pri tej umazani kupčiii baje tudi slovenski klerikalci. Kliub tem uradnim razkritjem, ki vzbujajo veliko pozornost v vseh krogih, pa zagovarja zvesti »Piccolo« še vedno to sleparsko družbo, in trdi, da družba, ki je prevažala izselnike za. tako nizko ceno ni mogla plačevati -svojim agentom takih provizij in raznim merodajnim osebam takih podkupnin kot se ji očita sedaj pred javnim forom. Ta zagovor je seveda brezpomemben, pač pa značilen za avstrijsko laško časopisje in tudi za avstrijsko klerikalno časopisje. K temu pripomnimo samo to, da »Canadian Pacific« ni izključno narobrodna družba, ki išče svoj dobiček pri prevažanju izselni-kov, marveč je to družba, ki ima v prvi vrsti namen, da spravi kolikor mogoče ljudi v neobljudno Kanado, kjer naj s svojim trudom obogate ameriške vel°nosestnike. Zato v tem slučaju ne pride v poštev cena vožnje marveč pravi namen družbe, ki je pri tem nesramnem početju v resnici toliko zaslužila, da bi lahko prevažala svoje žrtve v Ameriko zastonj. In za to družbo, ki je sedaj na javnem »Prangeriu« se poteguje Še vodno Zid na Goldinijevem trgu v Trstu. Značilno.
Dva vojaška hydrop!ana sta pristala včeraj popoldne v pristanišču v Onatiii. Priolula sta iz Pulja in sta
rabila do Opatije 50 m. Hydroplana sta vodila linijska poročnika Wose-Ček in Ruš.
Podlo maščevanja Neznani lopovi, o katerih smo že večkrat poročali, da so porezali po raznih istrijan-skih vinogradih trte, so zopet na delu. Pri Sv. Lorencu so porezali zopet posestnikom Matevžu Dodiču, Ambrožu Cheriachu in Valentinu Dodiču 4790 vinskih trt, ki so vredne čez 3000 K. Kot osumljence so aretirali brate SoldatiČe Ivana, Martina in Štefana.
Tržaška porota. — Bratomor. V
soboto bi se bila morala vršiti obravnava proti Turčinu Jusufu Zahirovi-ću zaradi zločina uboja. Obravnava pa je bila na predlog državnega pravdništva, kljub ugovoru zagovornika preložena, ker niso prišle k obravnavi vse glavne priče. — V ponedeljek se je pričela na to obravnava proti Mihajlu E r b i s u zaradi zločina bratomora. Obtožnica dolži Erbisa, da je dne 23. junija letos v gostilni Vincenca Vidmarja na cesti Machiavelli v Trstu trikrat ustrelil s samokresom na svojega brata Antona. Z bratom je živel obtoženec že delj časa v hudem sovraštvu. Vse tri krogle so zadele njegovega brata Antona v glavo, in so povzročile takojšnjo smrt. Obtoženec je krivdo priznal. Pravi pa, da je streljal na brata v silobranu. Z bratom sta se sprla isto popoldne pri delu v pristanišču. Brat ga je napodil domov, on pa je šel v več gostilen in končno prišel v ^'^marjevo gostilno, kjer je dobil br; Ko ga je brat zagledal je skočil izza mize in segel v žep. V tem trenutku je potegnil on samokres in je trikrat ustrelil na brata. Ni pa imel namena brata usmrtiti, marveč je stori! to le iz strahu pred nasilnim bratom. Na opazko predsednika, da je obtoženec nekaj tednov pred umorom rekel v kavarni »Londra*« svojemu tretjemu bratu Josipu, da »Ton-či« ne bo dolgo živel, je odgovoril obtoženec, da ni mislil takrat na umor, pač pa da bo brata njegova nasilnost uničila. Obtoženec ostaja pri zagovoru, da je izvršil dejanje v silobranu. Nato so izprašali 24 prič. V bistvu so priče izpovedale sledeče: Med bratoma je vladalo že delj časa hudo nasprotstvo in sovraštvo, ki se je posebno nokazalo, če sta prišla skupaj pri delu ali v gostilni. Dogodek v gostilni opisujejo priče analogno z obtožnico. Potrdijo tudi, da sta se usodni dan brata sprla pri delu v pristanišču in da je pokojni Anton obtoženca SDodil od dela in mu ni pustil niti toliko časa, da bi se bil preoblekel. Po daljših govorih državnega pravdnika in zagovornika so porotniki potrdili krivdo in sodišče je obsodilo obtoženca na podlagi tega pravoreka na sedem let težke ječe vštevši mu preiskovalni zapor.
Dnevne vesti.
+ Koliko so dobili klerikalci za to, da so delali reklamo za izseljeni-ško družbo »Canadian Pacific«, to je
vprašanje, ki zanima sedaj vso slovensko javnost. Čisto gotovo je, da klerikalni voditelji tega niso storili zaradi lepih oči tega ali onega dru-žbinega agenta, saj je splošno znano, da se vedno ravnajo po načelu, da roka roko umiva in da je kupčija kupčija. Vsa klerikalna politika je osredotočena v tem, da delajo kleri-
kalni prvaki dobre kupčije z vlado; tako se je zgodilo, da so že marsikatero narodno zahtevo, kateri so nasprotovali naši narodni nasprotniki, spravili s sveta na ta način, da so jo kratkomalo prodali vladi za težke tisočake, ki so potem izginili v malho kake klerikalne organizacije. Skrupulozni naši klerikalci nikoli niso bili, najmanj pa takrat, kadar je šlo za srebrnjake in cekine. Družba »Canadian Pacific« pa ni štedila z zlatniki in če je imela polne roke zlata v Galiciji in na Dunaju, tudi nI skoparila pri nas na Kranjskem, v deželi, ki daje, žal, tudi dobršen kontingent izseljencev v Ameriko. Zato je ne samo verjetno, marveč toliko kakor gotovo, da je skušala »mazati« tudi pri nas na Kranjskem, to tem bolj, ker je bila pač poučena, da najde v krščansko - katoliški deželi Kranjski z zlatom oblož. osliček kaj lahko pot preko najvišjega obzidja skrbi in ljubezni do ljudstva. In da si je pri tem marsikateri izmed klerikalnih veljakov bolj ali manj obmazal prste, je dokaj sigurno in naj v tem oziru »Slovenec« še tako brije norca z milijoni, ki sta jih dobila dr. Šusteršič in dr. Krek. Milijoni gotovo niso bili, bili pa so morda tisočaki, katerih mogoče tudi nista dobila ravno Krek in Šusteršič, toda eno je nad vsak dvom vzvišeno, da klerikalna stranka glede izseljeniške družbe »Canadian Pacific« nima povsem čistih rok. So slučaji, ki niso več slučaji, in takšen slučaj'je tudi fakt, da je glasilo klerikalne stranke »Slovenec« delalo reklamo za omenjeno družbo in da sta jo hvalila oba klerikalna veljaka dr. Krek in dr. Šusteršič. Čemu, zakaj, ako ni bilo dejansko prav nobenega pravega povoda za to? To je zagonetka, ki io nam bodo gotovo šc pojasnila nadaljna razkritja, tičoča sg trgovanja s človeškim mesom pri družbi »Canadian Pacific«! Samo ob sebi pa se razume, da bomo tudi mi skrbeli za to, da se v razkritjih ne bo morda kaj prikrilo, kar bi kompromitiralo naše deželne kristjane.
+ Zakaj so klerikalci sklicali katoliški shod? Na to vprašanje odgovarja češka revija »Slovansky Pfe-hled«, ki piše med drugim: »Dne 24. avgusta je imela Ljubljana nenavadno prireditev. Vršil se je tu že dolgo pripravljeni katoliški shod »slovensko - hrvatski«. Voditelja klerikalne stranke na Kranjskem dr. Šusteršič in dr. Krek in ž njima vsa stranka, so trpeli, kakor vemo, na svoji »poštenosti« vsled razkritij Kamile Thei-merjeve. Da bi se rehabilitirala in zopet utrdila svoje pozicije, si je klerikalna stranka nadela pobožnjaško masko in priredila bleščeč shod s sprevodom in dolgim programom, toda ves ta program so absolvirali gospodje katoliki s par oficijalnimi govori, pridigami in mašami, da je bilo že iz poteka zborovanja razvidno, da so prireditelji polagali glavno važnost ne morda na kake teoretična razprave, na menjanje nazorov, marveč edino na triumfalni sprevod po mestu in na šumne zabave opoldne in zvečer. Štedili niso niti truda, niti denarja, da bi z največjim sijajem oslepili ljudsko množico; spravili so na noge vse, kar je »njihovo«, da bi s tem pokazali silo svoje organizacije in razširili strah pred njo. Da bi povečali blesk in svoj pomen, so si iz-beračili asistenco vladnih organov in aristokracije. V svrho večje popularnosti so primešali k temu katoliškemu shodu tudi malko »slovanske«   vzajemnosti   zakaj največja
vsakoletnimi darovi, katere si iztisnil iz revnih župljanov za škoiove zavode ter z rednimi dopisi v »Do- |> moljubu« obračal na se pozornost svojega vrhovnega pastirja. Mislil si že, da si pozabljen, ko te preseneti dekret in dekretu priloženo svoje-ročno pismo tvojega vladike. To pismo tvojega vladike. To pismo, ki ga nosiš noč in dan na svojih prsih in ki Čuvaš kot največji zaklad, ti je porok, da nisi več pozabljen in da so se ti sedaj vendar enkrat odprla ona težko zaželjena vrata, ki naj te vodijo k izpolnitvi tvoje prisege U
»Danes, dr. Jurij Podpečnik, je napočil tvoj čas — star si že trideset let in zato ne zamudi prilike in uresniči zaupanje, katero stavi v te sam prevzvišeni vladika; izpolni pa tudi točno in vestno vse, kar se ti zauka-zuje v tem pismu in ne samo to: še več moraš storiti, da bode Presvetli uvidel, da je pač malo predolgo pustil v nemar svojega poslušnega dr. Jurija Podpečnika. Pokaži pa posebno, da nisi zastonj proučeval naukov Sv. Liguorija in drugih cerkvenih učenjakov___«
Pri teh polglasnih besedah je kaplan Jurij obstal sredi sobe, pogledal na svojo žepno uro in nekoliko neprijetno presenečen opazil, da je skoro zamudil večerjo v župnišču; neprijetno mu je bilo to iz dvojnega razloga, ker je bila danes na mizi njegova najljubša jed m ker je bila večerja zastonj.
Z besedami »Po večerji, dragi Jurij, sestaviš svoj bojni načrt!« je odhitel novi kaplan iz sobe ter se podal iz kaplanije v župnišče, kjer je pa na svojo nemalo začudenje našel še vedno sosednega župnika, ki je na prijazno povabilo svojega duhovnega sobrata ostal tudi še pri večerji.
Z nemim poklonom je prisedel kaplan k mizi in se ni niti z besedico udeležil pogovora obeh župnikov, vrtečega se okrog poljskega dela in ž njim združenih sitnosti.
Po končani obilni večerji se je pa zopet nemo poklonil obema župnikoma ter se vrnil v svojo kapla-nijo.
Prižgal si je luč in pri luči korakal skoro do polnoči po svoji sobi gori in doli.
Šele, ko je ura začela kazati na 12. uro, se je začel spravljati in z besedami: »Da, tako bode šlo!« upih-nil luč, Čez par minut pa tudi že spal z zmagoslavnim smehom na svojih ustnicah.
III.
Kam, kam šla njena
zdrava je mladost? Kje rožice so sveže, ki
cvetele po licih njenih polnih so
nekdaj? Aškerc: Akropolis
in piramide. Molče je stopala Neža Novakova ob roki svojega sina s pokopali-
šča, kjer so ji zagrebli v črno zemljo moža, s katerim je v najsrečnejšem zakonu živela skoro trideset let.
Srčna žalost in neutešljiva bridkost ste ji polnili njeno srce in globoko vtopljena v svoje gorje ni niti slišala tolažilnih in prisrčnih besedi, s katerimi jo je skušal potolažiti njen sin Ivan.
Šele, ko ji je imenoval ime njene bolne hčerke Marjetice in ko jo je opozoril na njeno materinsko dolžnost, da se ne sme utopiti v svoji brezmejni žalosti, temveč ohraniti svoji ubogi hčeri mater, se je začela vračati s svojimi mislimi zopet v vsakdanje življenje in njegove skrbi.
Misel na bolno hčer jo je vzdra-mila, da je začela hitreje stopati; tudi ni več zapirala ušes besedam svojega sina, ki ji je začel pripovedovati, kako se je včeraj njemu nasproti o bolezni Marjetice izrazil iz mesta došli okrožni zdravnik.
Pazno je poslušala svojega sina, ko ji je ponavljal zdravnikove besede, da ni neposredne nevarnosti za Življenje ljubljene njene hčerke, a da je treba največje pozornosti, da se ne bi ponovili stari napadi, da sme za sedaj vstajati le po eno uro dopoldne in popoldne iz postelje, da se jo mora nekoliko siliti k zavživanju hrane, ker je preveč oslabela vsled bolezni in dolgotrajne leže in da naj se jo tudi kolikor moč varuje duševne^ razburjenja, ker je že smrt nje-očeta zelo neugodno vplivala
na njeno stanje; če se bode strogo ravnalo po teh zdravnikovih nasvetih, upati je popolnega okrevanja.
Sinove besede so vplivale na ubogo vdovo deloma tolažilno, deloma pa vznemirjevalno; še bolj je pospešila svoje korake, da bi bila prej pri svoji ljubljeni hčerki in da bi ji sama brala iz obličja, če je ni pogreb nepozabnega očeta preveč pretresel. Sklenila je cel današnji večer posvetiti svoji hčeri in je za to prosila svojega sina, da naj on vse potrebno preskrbi radi pogrebščine in pazi na to, da ne bodo imeli zbrani njegovi in njeni sorodniki kaj vzroka za pritožbe. Čeprav je bil sin sam dovoljno potrt vsled smrti nepozabnega očeta, je drage volje obljubil svoji materi, da bode že on oskrbel po-grebsčino.
Med tem pogovorom sta že prispela pod krov domače hiše, kjer je dekla Marijana, kakor je to z zaru-dečelimi očmi takoj naznanila svoji gospodinji, že vse potrebno pripravila v veliki gostilniški sobi za po-grebščino.
Za vdovo in sinom so se vsuli sorodniki tudi takoj v hišo in na prijazno sinovo povabilo posedli stole okrog pogrnjenih in skupaj zloženih miz. Komaj so pa vsi sedeli, povzdignil je svoj glas Matevž Srebrot, posestnik iz sosednje brezovške župnije in pravi brat vdove Neže in začel moliti one običajne molitve, ki se molijo na Gorenjskem na vsaki
pogrebščini. Po končanih molitvab je pa začela Marijana nositi na mize jed in pijačo. Ker nas kmet sploh ni sentimentalen in ker smatra vsled tega smrt za dogodek, ki mora priti in kateremu se ni moč izogniti, so zbrani pogrebci tudi takoj krepko posegli po nudeni jedi in pijači. Ko so potolažili svoj glad, so pa, kakor je to v navadi pri takih pogrebščinah, začeli svoje pogovore o pokojniku in njegovih lastnostih in ga po zasluže-nju tudi hvalili, a poleg njega pa še domačega župnika za njegov, v dušo segajoči poslovilni govor ob grobu. Prešli so na to na njegove imovinske razmere in brez vsake sentimentalnosti tudi razmotrivali vprašanje, če je pokojnik zapustil kaj poslednje volje in Če bi bolj kazalo, Če bi vdova prevzela njegovo zapuščino ali če bi prepustila vse gospodarstvo takoj svojemu petindvajsetletnemu sinu. Glede poslednjega so začeli tudi takoj ugibati, kje si bode moral poiskati nevesto in koliko bo morala prinesti k hiši, pri čemur je ime1 glavno besedo ujec Matevž Srebrot ki je imenoval že kar neko določene ime. Sin Ivan je stregel s pomočjc dekle Marijane pogrebcem in mora1 po večini tudi slišati vse modre besede svojih ljubih sorodnikov od očetove in materine strani. Ker je pa sam zrasel v treznem kmetskem zraku, se ni izpodtikal nad modrimi besedami kmetskih očancev, ki s tudi kmalu prešli na svoje navadne
atrakcija sprevoda je bila bajno našemljena poljska »žlahta«, gospodi in dame v sijajnih narodnih nošah, pa na zadnje moravski in slovenski »Orli«, zadnji v krojih — sokolskih. Ker se je shod imenoval »slovensko-hr-vatski«, so bili prisotni tudi katoliški bratje Slovani iz Dalmacije, Istre itd. tudi deloma v narodnih nošah. Ti so imeli predstavljati trdno vez med kranjskim in dalmatinskim klerikalizmom. Sprejem gostov s strani naprednega prebivalstva ljubljanskega je bil zimsko hladen; vkljub vsem grožnjam klerikalnih listov so ostale cele ulice brez zastav v znak tihega protesta proti duhovniški neznoslji-vosti, ki je preprečila letos vsesokol-ski zlet v Ljubljani...« Klerikalci so torej bolehali in trpeli na svoji »poštenosti« in so sklicali katoliški shod, da bi se »na kakšen način rehabilitirali in da bi zopet utrdili svoje pozicije«. Eto pravda! Vprašanje pa je, ako se jim je posrečila ta »rehabilitacija« !
-f Liberalni agitator. Iz Bohinja nam poročajo: Mnogo smeha je tu vzbudila notica v ponedeljkovi številki »Slovenca«, ki govori o g. Žarku kako je agitiral zoper »našega« bivšega poslanca Pibra. Na preklicano slabih nogah mora stati »kandidatura« Janeza Pibra, ako se »Slovenec« trese pred pogovorom, ki ga ima ta ali oni med vožnjo, če se pelje od Podnarta do Radovljice. Da imamo Bohinjci tehten vzrok, potegovati se za Širokoustnega Pibra, menda ve Piber tako dobro, kot mi.
+ Nov klerikalni deželnozborski kandidat. Z Jesenic na Gorenjskem smo prejeli vest: Tu je obče razširjen glas, da prosi naš župnik Škubic za dekana v Ribnico, kjer bo kandidiral mesto v pokoj namenjenega Jakliča kot deželni poslanec. — Dober tek!
4- Kako katoliški profesorji iščejo zadoščenja. Poroča se nam iz Novega mesta: Kakor vse kaže, bo, oziroma je že novomeško družabno življenje v skupnih odnošajih raznih političnih strankarjev dobilo veliko — luknjo. Dozdaj je bilo tako idilično urejeno, da so se najhujši polit, nasprotniki čez dan na večer kje v kakšnem lokalu pri eni in isti mizi, kakoi slučajno sešli in so kakor bratci bih dobre volje med seboj. Časih do ranega jutra. Svoj čas je to lepo idilično življenje šlo brez posebne škode za napredno stranko. Ampak odkar klerikalno stranko v Novem mestu vodi znani kanonik Žlogar, odkar so med profesorji se pojavili elementi, ki v spomin na njih izpreobrnenje radi denuncirajo svoje kolege tudi v Ljubljani, se je naprednjake opozarjalo na nevarnost take družbe. Zakaj, večkrat se je prišlo na sled, da kai se je pozno v noči in v gotovem razpoloženju morda preodkrito govorilo v kakšni kavarni, je bilo drugo jutro že raportirano (časih kar gorko) gori v kapitelj. Domnevalo se je celo, da gotovi severni krokarji, o katerih prezadolženju se je že razpravljalo tudi pri sodišču, dobivajo subvencije samo zato, da morejo krokati in ob takih prilikah kaj izvedeti v prid in blagor klerikalne politike. Kratko malo, družabna idila je nastala »napeta«. In v času te napetosti so se sešli v nekem lokalu. Neizogibni nositelji katoliške podlage, profesorja Sever in Stopar ter davčni asistent Mejak so sedeli pri eni mizi, čakajoč na svojega neizogibnega somišljenika g. Matko Maloviča. Pa profesor Prosen je bil tudi navzoč. Pri drugi mizi pa je sedelo par naprednjakov. Na izzivanje katoliških mož je eden naprednjakov stopil pred nje in jim povedal, da so koritarji. Profesorja Severja pa je še posebej opozoril, da je človek brez značaja, in sploh kakor bi bil lopov. Kaj bi morali tako počaščeni katoliški gospodje storiti? Kot
kmetske pogovore o slabih letinah, hudih davkih in dragih poslih. V takih pogovorih so pogrebci posedeli še tudi potem, ko je Marijana prižgala luč; počasi so se pa potem začeli vzdigati in odhajati iz hiše, ki se je skoro popolnoma izpraznila, ker so drugi navadni gostilniški gosti danes deloma popolnoma izostali, deloma pa kar pri veliki mizi v prostorni veži zavžili svojo pijačo in naročeno jed.
Ko je odšel ujec Matevž Srebrot kot zadnji pogrebec, podal se je tudi Ivan v prvo nadstropje k svoji sestrici in materi; bil je pa nekoliko neprijetno dirnjen po poslovilnih besedah svojega ujca Matevža Srebro-ta, da pride čez par dni, da se bodo vse potrebno, kar treba, do dobra pomenili in dogovorili, pri čemur ne bodo pozabili, da je treba skoro k hiši »mlade« in da bo ujec med tem že vse na pravem kraju okopal; Ivanu je prihajal tu v spomin mili otožni obrazek mlade deklice, ki je tedaj, ko so prenesli njegovega pokojnega očeta iz hiše žalosti, s posebno prisrčnim pomilovanjem zrla ravno nanj.
t (Dalje prihodnjič^
pravi kristjani, za katerih vzor se izdajajo, bi morali to očitno razžaljenje lepo mirno spraviti v žep, ali kamorkoli že in se potrpežljivo zahvaliti bogu, da jim je poslal tako lepo priliko, se javno pokazati kot prave kristjane, kajti Kristus je učil: Pisano je: Zob za zob! Jaz pa vam pravim: Če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu še levo. — Moderni kristjani so seveda tudi ta Kristusov nauk ovrgli in gredo v takem slučaju tožit. Naši katoliški možje pa so svoje krščanstvo pokazali na drugi način. Danilo se je že in pobožni novomeški kristjani so šli k prvi maši v samostan, ko so se vrata nekega javnega lokala zaprla — zadnji je odšel ven profesor Sever. Par ur pozneje pa je korakal po mestu v cilindru in fraku. Šel je k nekemu visokemu gospodu ter mu potožil svoje gorje, češ, da mu je eden njegovih podložnih vzel v kavarni čast in dobro ime. Gospodu se je katoliški mož zasmilil v srce in pustil poklicati obtoženega k sebi. Vpričo Severja vprašan, če je to res storil, je mož priznal in ponovil, Češ, naj me le toži. Radovedno je vse čakalo te tožbe, a zaman. Gospodje katoliški profesorji so šli namesto k sodišču, raje gori v kapitelj h kanoniku Žlogarju s ponižno prošnjo, da jim on preskrbi »primerno« krščansko zadoščenje. G. Žlogar jih je uslišal, zakaj v prvi številki njegove cunje »Dolenjskih Novic« je izšlo naprošeno zadoščenje v sledeči notici:
Krok in Co., družbo z o m e j e -n i m jamstvom, so pred kratkim ustanovili v Novem mestu napredni novomeški juristi mlajše nadebudne generacije. Njihov glavni namen je napadati na najnesramnejši način po javnih lokalih mirne »klerikalce«. Za predsedstvo se baje poteguje nek nadebuden belokranjski jurist ki je zgrešil mesarski poklic. Sploh se sprejemajo le napredni avskultantje, praktikantje in koncipijenti.
To »zadoščenje« katoliških profesorjev si je treba tako - le pojasniti: G. profesor Sever in njegovi drugi bi bili že tožili, da se niso bali, da pride zopet v javnost, da se jim je zopet očitalo koritarstvo. Sami zase so se zbali pred javnostjo, zato so raje na zgorajšnji način si javno poiskali »zadoščenja«. Živeli katoliški akademiki!
+ Starostno zavarovanje zasebnih nameščencev. Ljubljanske organizacije zasebnih nameščencev so imele 20. t. m. posvetovanje, na katerem so sklenile poslati na socijal-nopolitični odsek državnega zbora peticijo, naj se noveliziranje tega zakona izvrši na vsak način tako, da bodo sprejeti v starostno zavarovanje tudi trgovski sotrudniki. Dalje se je naprosilo slov. državne poslance, ki so člani zgoraj označenega odseka, naj z vnemo delujejo za željo teh organizacij, oziroma trgovskih na-stavljencev. Debate so se udeležili za bančne uradnike delegata gg. Silvester Škrbine in Alojzij Lenček, za notarsko in odvetniško društvo delegat g. Rihard Tavčar, predsednik jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov g. Kralj ter zastopnik društva slov. trg. sotrudnikov.
+ Otvoritev 8. razreda na rudniški dekliški ljudski šoli v Idriji mora biti silno neljuba klerikalcem, ker bi sicer ne pisali toliko o tem po svojih listih. Ko se je izvedelo, da je ministrstvo dovolilo 8. razred, so tako] hiteli poročat, da ima za to posebne zasluge dekan Arko. Ta klerikalna hinavščina pa se je kmalu pošteno razkrinkala. Klerikalci so nakrat pričeli intrigirati proti ustanovitvi, in res bi bili gotovo še eno leto čakali na osmi dekliški razred, da ni deželni poslanec Gangl in županstvo posredovalo naravnost pri ministrstvu. Najlepše pri tem je z dekanovimi posebnimi zaslugami. Če bi bili čakali na dekanovo delovanje, tedaj bi nikdar ne učakali osmega razreda na rudniški dekliški šoli v Idriji. Dekan Arko je pač imel srčno željo, pridobiti 8- razred uršulinkam in polagoma meščansko dekliško šolo z istočasnim opuščenjem zadnjih treh višjih razrvedov na ljudski šoli, toda ta nakana se mu ni posrečila. Dekan Arko se k večjemu lahko diči z zaslugami za uršulinke, nikdar pa ne s pridobitvijo osmega razreda na dekliški ljudski šoli. Zasluge za otvoritev osmega razreda gredo v prvi vrsti za razvoj v vodstvo ji izročene šole skrbeči ravnateljici gdč. Mariji Kavčičevi, ki se je več let trudila, doseči izpopolnitev rudniške ljudske šole z osmim razredom. V tem so jo podpirali napredni krogi, klerikalcem pa je bilo le za uršulinke, kar je pač samo ob sebi umevno. Taka je resnica, pa naj jo idrijski klerikalci še tako taie in zavijajo.
+ »Matica Slovenska«. Grd napad, oziroma naravnost denuncijacija s klerikalne strani, je doživela ta prva naša kulturna institucija. Na-prednjaki bomo denuncijantom najlepše s tem odgovorili, da pristopimo k »Matici« v čim večjem številu. Za '
4 K dobe člani 6—7 knjig. »Cirilme-todarija« je družbi sv. Cirila in Metoda le koristila.
+ Klerikalno vsiljevanje. Klerikalne vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« se ljudstvu ne morejo prikupiti, kakor je sploh vsiljevano blago vsakemu antipatično. Ker klerikalcem ne gre »kupčija« s tem blagom vsiljujejo te vžigalice na jako nesramen način. Tako je dobil neki trgovec na Goriškem od C. Menar-dija kar pismo z računom 56 K za 1 zaboj vžigalic^ katerega ni nikdar naročil. C. Menardi piše trgovcu, da smatra, da bo s pošiliatvijo zadovoljen, ker ni zavrnil njegove tozadevne ponudbe, poslane mu pred 14. dnevi. — Seveda je trgovec poslani račun z vso odločnostjo zavrnil ter protestiral proti takemu vsiljevanju.
— Poset gosp. intendanta zagrebškega gledališča. Intendant kraljevega hrvatskega kazališta v Zagrebu, gosp. sekcijski svetnik dr. Vladimir pl. T r e š č e c, je danes dopoldne posetil naše uredništvo.
— Člane hrvatskega narodnega gledališča, ki so prispeli snoči ob pol 6. v Ljubljano, je sprejela na kolodvoru obč. gledališka komisija, predsednik Slovenske Matice dr. Fran 11 e š i č in lepo število narodnega občinstva.
— Znani švedski književnik Alfred Jensen prispe, kakor se nam poroča, v petek zvečer iz Zagreba v Ljubljano, kjer ostane samo en dan.
— Umestno vprašanje. Iz obrtniških krogov se nam piše: Pri sodišču oddajajo dobavo mesa itd. kar pod roko. Ali je to pravilno? Menimo, da ne, ker bi tudi tu morali oddajati razne dobave potom javnega razpisa. Nadejamo se, da bo sodna uprava v bodoče to tudi storila.
— Sestanek prijateljev godbe. V
sredo, dne 29. t. m. zvečer ob 8. uri v restavraciji pri Auerju v Wo!fovi ulici št. 2, se vrši sestanek glede ustanovitve orkestra. Prosi se za obilno udeležbo, ker gre za to. da se spravi bivše člane Filharmonije, ki so sedaj še brez službe, h kruhu, da se preskrbi ljubljanskemu občinstvu potrebno in lepo godbo.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Te dni sem šel dopoldne po Sv. Petra cesti. Bila je malodane prazna, samo ob nekem vogalu sem zazrl strogega moža postave, kako je brhkemu dekletu popravljal bluzo na ki-pečih grudih. Strme sem zrl ta prizor, ki bi »civilista« gotovo stal takojšnjo aretacijo, nemara radi javnega pohujšanja. Tako pa je menda vse v redu.
— O »sveti«  Johanci  iz Vodic
priobči »Slovenski Ilustrovani Tednik« ta teden dve sliki: Johanca in vodiška farovška kuharica roko v roki in druga slika, kako Johanca zamaknjena kleče moli. Dalje priobči sliko izvoščka Ažmana, katerega je Johanca najela, da jo je peljal v ljubljansko klavnico po — telečjo kri. — »Slov. Ilustrovani Tednik« se dobi v vseh tobakarnah in tudi v Narodni knjigarni.
Poroka. V Borovnici se je poročil gosp. Drago P i 1 i h, uradnik južne železnice, z gdčno. Minko Žirov-n i k o v o, iz znane narodne rodbine. Bilo srečno!
Na naslov c.kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Pri poštnem uradu v Fari na Kranjskem opravlja posle poštnega uradnika nekdanji vaški čevljar, sedanji župan, cestni odbornik, cerkveni ključar itd. Anton Bauer. Ta državni uslužbenec se za vse drugo prej briga, kakor za svojo državno službo. Za sedaj naj bosta navedena dva slučaja. Dne 23. avgusta t. t je zapustil svoj urad za tri dni ter šel v Ljubljano na katoliški shod. Substituiral ga ni takrat noben državni uslužbenec, temveč je takrat vodila poštni urad njegova komaj 141etna hčerka. Dne 6. in 7. oktobra t. 1. je zopet kot klerikalni župan in funkcijonar odšel neznano kam ter poštni urad prepustil svoji hčerki. Popolnoma neumestno je tudi, da hodi župnik vedno na poštni urad; Bauer menda ne zna nemški, in mu župnik rešuje uradna pisma — kali?
Topličani imajo novega župana.
Pravzaprav Topličani nimajo nobenega župana, odkar je župnik Erzar prevzel tudi županske posle. In ga tudi zdai ne bodo imeli, ko so uro daleč od Toplic sredi gozdne šume za župana izvolili tujca Pezdirca. Kakoi je bil Pezdirc do sedaj le po imenu gerent tako bo tudi odslej le imenoma župan. Prave županske in občinske posle bosta vodila tudi zanapre] le župnik in kaplan. To je župnik Er-zar brez ovinkov očitno povedal tudi v gostilni pri Štemburju. Sicer pa to nima nobenega pomena, če mož to, kar v resnici dela, tudi javno prizna, ali ne. Da se obadva božja namestnika res pečata samo s politiko in sta dušno pastirstvo obesila na kol, se vidi takoi pri vstopu v cerkev. Na kakšni prav umazani kolo-
dvorski cesti ni toliko prahu, kakor v topliški cerkvi. Zgoraj po stropu pa so pajki napredli že tako goste in močne mreže, da se v njih guncajo netopirji, ki imajo svojo zalego zadaj za velikim oltarjem. Če kdo pride za obhajilo, ni nikogar doma. Zdaj ko je bila županova volitev, je župnik seveda moral celo popoldne ticati na Sušicah pri Pezdircu. Doma pa so ga iskali za obhajilo. Namesto ob 3. popoldne, je šel obhajat šele drugi dan zjutraj. Ali je to prav? Seveda je čisto prav tako. Čim bolj bo zanemarjal svoje prave posle kot duhovnik, tem preje in tem več slepim se bodo odprle oči. Koliko lažji pa ie tudi naš boj proti takim duhovnikom. Napredna stranka se zdajšnjih občinskih volitev ni udeležila, to smo že povedali.Imela je svoje vzroke za to. če se župnik sedaj hvali po klerikalnih listih o »zmagi«, mu to otročje veselje prav radi privoščimo, saj se mu celo bolj razumni klerikalci smejejo, ko taka poročila čitajo, ker vidijo, kako se župnik z resnico krega. Ampak obžalovanja vredni so topliški klerikalci, da niti toliko ponosa ne čutijo več v sebi, da ko so dobili občino s tako lahkoto v roke, gredo pa volijo tujca za župana in podžupana. Kaj so sami prišli že tako na kant, da si niso iz svoje srede vsaj župana izbrali?
Obrtno razstavo nameravajo prirediti meseca avgusta 1914. v Radovljici.
Ogenj. V noči od nedelje na ponedeljek okrog 11. je pričelo nenadoma goreti pri Jerneju Grilcu po domače pri liuterju na Spod. Lip-nici št. S pri Radovljici. Ogenj je v kratkem vpepelil hišo in hlev. Zgoreli so tudi vsi jesenski pridelki, rešiti so mogli edinole sobno opravo. Na lice mesta došli požarni brambi iz Radovljice in Kamne gorice sta mogli ogenj le omejiti, na rešitev gorečih poslopij ni bilo misliti, ker sta bili tako hiša, kakor hlev, krita s slamo. Pogorelec je težko prizadet, kajti škode ima nad 3000 K, a zavarovan ni bil nič. Kako je ogenj nastal, se ne ve, pač govore, da je bil najbrže podtaknjen. Kdor pa pozna ustroj naših kmetskih hiš in ve, kako malo je preskrbljeno za varnost ognja, bo pač dvomil nad tako govorico.
Iz Senožeč. Vinska trgatev, katero je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda dne 12. oktobra v gostilniških prostorih gosp. Mlakarja v -Senožečah,' je prinesla Ciril - Metodovi družbi čistega dobička 186 K 59 vinarjev. Da je trgatev v tem našem majhnem kraju tako dobro uspela, se imamo zahvaliti v prvi vrsti tujcem, kateri so nas ta dan posetili iz vseh bližnjih kakor tudi daljnih krajev in so s svojo znano radodar-nostjo položili lepe kronice Cirilu in Metodu na altar. Zapazili smo med drugimi tudi goste iz Trsta, Buzeta, Sežane, Postojne, Matenjevasi, Pre-straneka, Št. Petra, Razdrtega in celo iz Rogaške Slatine. Posebno častno so se odzvali zavedni Divačani. Da je bila udeležba iz Divače tako velika, gre zasluga v prvi vrsti go-spici Rešavarjevi in postajenačelniku g. D. Gabrielu. Za zabavo je bilo vsestransko skrbljeno. Razvila se je takoj od začetka jako animirana in neprisiljena zabava katera je trajala pozno v noč- Godbene točke je proizvajala godba iz Trsta katera je s svojim mojstrskim igranjem in dovršeno umetnostjo slavno občinstvo naravnost očarala. Ne smemo pozabiti tudi na požrtvovalnost naših cenjenih dam in gospodov, kateri so pri trgatvi sodelovali- Oče župan, gosp. Metod, je rešil svojo vlogo izborno. Bil je pravi tip župana iz starodavnih časov; sodil je res brez milosti in rekurza, kajti »tatov« je bilo zelo veliko in viničarici gospici E r -b e r in Stana ter viničarji gg. Mlakar, Šega, Zadnek in Čiri 1 so imeli s temi veliko dela, da jim ni kateri ušel. Vaški policaj, gosp. Č e h o v i n, je imel dela polne roke, ker marsikaterega je zadela usoda, da se je ta večer sprijaznil s »špeh-kamro«. Dobro je pogodil vlogo gostilničarja g. Emil S t u r m, kateri je vzbujal obilo smeha. Tudi gostilničarja »Žeika« in njena brhha hčerka »Špela«, gospica Zdravje, sta bili zelo na mestu. Zvabili ste vsakega, kdor je mimo šel, v svojo gostilno. Zahvaljujemo se tudi gospici Pavli Zabukovčevi iz Ljubljane za prodajanje listkov za srečolov in prodajanje cvetlic. Muzikant, petletni Bogo Šenčur, je nabral s svojim »verkelnom« 9 svetlih krone. — Po trgatvi se je razvil jako živahen ples, kateri je trajal do ranega jutra. Tudi veselega petja ni manikalo. Končno omenimo še izborno kuhinjo gospe Mlakarjeve katera se je potrudila, da je vse goste v popolno zado-voljnost postregla, ter ji^ izrekamo tem potom naše priznanje in zahvalo. — Zahvaljujemo se še enkrat vsem, kateri so pripomogli bodisi z darili ali na kak drug način, da je trgatev tako sijajno izpadla. <
Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo, dne 19. t."m. so sklicali socijalni de-mokratje javni politični shod z dnevnim   redom   »Razpoloženje glede razpusia deželnega zbora.« Sklicatelj Čobal je v kratkih besedah opisal strahovlado   kranjskih klerikalcev, pripominjajoč,   da pač ne bode drugega izhoda kot ta. da kar še ni do kosti klerikalno,  to se mora vse združiti in složno iti v boj proti nasll-stvu. Poročevalec Tokar iz Ljubljane je v jedrnatem  govoru pojasnil deželno gospodarstvo naših klerikalnih nasilnežev.   Splošno pohvalo je žel,  ko je omenjal največjega prijatelja delavstva socijalista dr. Kreka, kako se je hodil na Dunaj ljubkovati in da so bile seje odsekove postranska stvar, glavno kar ga je vleklo na Dunaj je bila Kamila. Ko pa je dosegel svoj cilj ter se naveličal svoje ljubice, jo je hotel Povšetu na vrat obesiti.   Fu so padali   splošni klici: fej, fej taki duhovnik. Govornik se je ba-vil tudi z Završnico, orisal je Lam-peta »vot najbolj ženijalnega tehnika, rekoč: kaj bodo naši tehniki, kateri so obiskovali visoke šole, ter napravili izpite, vse te dene finančni minister Lampe v žakelj. — Toraj, kdor hoče biti strokovnjak v tehniki, naj gre v lemenat teologijo študirat in ta bode največji strokovnjak, kakor je clanes  naš Lampe.   Omenjal je tudi kako  razsipa milijone za hidroelek-trično centralo   na Završnici, strokovnjaki pa so izrekli svoje mnenje o tej Lampetovi napravi, da ne bode plodoncsna, pač pa bode vsako leto morai kmet deficit z davkom poravnati. (Op. poroč.: Kaj pa, Če bi dobil dr. Lampe vodiško Johanco, da bi kri všvicala« na Završnici in z Johanči-no kivjo bi lahko potem dr. Lampe pckril vsakoletni deficit?: Govornik je tudi pokazal v pravi luči dr. Zajca, kako sijajno da je ta človek plačan, Clu se niti sam deželni predsednik ekscelenca   baron Schwarz ne more ž njim primerjati. — V dve ure trajajočem govoru   je Tokan orisal žalostni položaj dežele kranjske, kamor so jo pripeljali   naši klerikalci. Nato se je oglasil k besedi T a u f e r, ter pozdravil idejo,  da bi se naj šlo složno v boj proti klerikalni strahovladi. Rekel je. da ta strahovlada katero imamo danes na Kranjskem, je nekaj   groznega;   predgovornik g. Tokan je orisal v krasnem govoru to nasilstvo,  nekaj hočem pa povedati še in to se je zgodilo  pri nas v Zagorju.   Tvrdka Zaje & Horn je prevzela železobetonski most za 34.000 kron s pogojem, da bode že leta 1912. v decembru prometu izročen. Most stane danes 50.000 kron in je bil šele pred kratkim izročen javnemu prometu. Torej kar 16.000 K so dali več, kakor pa je prevzela tvrdka in to le vsled tega, ker so pri omenjeni tvrdki sami kanoniki,   Zaje 6: Horn nosita samo ime.  Nadalje je omenjal cesto Črnomelj-Vinica,   da   je   bila npka tvrdka   za prilično 20.000 K ceneja, kakor pa Lončarič,  a deželni odbor je oddal delo le Lončariču, in  tu je omenil,  da je izvedel od zanesljive strani, da stavbni se je urad izjavil, da bodo vedno še ceneje prišli, ker pri Lončariču ne bode potreba dela nadzorovati.   Torej Lončariču se je poleg tega, da se mu je kar na dobro vrglo 20.000 K še to ugodnost dalo, da ne bode   nobeden   od stavbnega urada nadzoroval dela! —  In kako bede   to   delo dograjeno,   si lahko vsakdo sam sodbo napravi. — Potrebno je v resnici z roko v roki nastopiti proti tej korupciji. — Nato še Čobal omenja glede Gasilnega društva, da ne dobi podpore kljub temu, da jc Ranzinger kot klerikalec načelnik in poleg tega še od deželnega odbora imenovan v gasilskem svetu. Če bi Panzinger bil poštenjak, naj bi odložil mesto v gasilskem svetu in moško naj bi povedal Lampetu, da naše Gasilno   društvo  ni politično. Nato še laufer pojasni nekaj, nakar zaključi predsednik Cepin shod.
Dunajski Slovenci in Slovenke se sestanejo na večeru jugoslovanskega kluba, ki se vrši dne 29. t. m. v mali dvorani Slovanske Besede, L, Drachengasse 3.
Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnjikrat krasen, senza-cijski film »Poslednji dnevi Pompejev«. Kdor si še ni gledal ta krasni, pretresujoči film, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi le še danes. — Jutri igrokaz »Zopet zavzet«. — V soboto najsijajnejša vesoloigra »Hura, nastanitev« in pa Nordiskdrama »Poslednja želja jeklenega kralja«.
Vojak tat. Pred par dnevi Je prišel v neko gostilno v Florijanski ulici, kjer prenočujejo kmetske ženske, kar v gostilno nek topničar, ki je proti polnoči odšel. Ni pa šel domov, marveč na dvorišče, kjer se je sezul, potem pa se je, ko so ženske zaspale, vrnil v gostilniško sobo in začel pazljivo obračati žepe. Ko je to poskusil tudi pri nekem moškem, se je ta zbudil in je nepovabljenega gosta zagrabil. Seveda je takoi nastal hrušč, po-
klicali so stražnika, ki je odpeljal ne-povabUenega gosta na Bleiweisovo cesto.
Zgubljene stvari v času od 1. do 16. oktobra 1913. 1 pozlačena zapestnica, 1 zlata igla za kravato z velikim kamnom, 1 srebrna ura, 2 bankovca po 10 K, 1 denarnica z drobižem ca, 12 K, 1 denarnica z 33 K 40 vin., 1 notes z bankovci 370 K, 2 bankovca po 20 K, 1 denarnica z 12 K, 1 zelenkasti usnjati pas za ženske, 1 zlata broša s 3 biserji, 1 črni svileni dežnik, 1 modra damska bluza brez rokav, 1 črna denarnica s 30 K, 1 rujava denarnica s 5 K 87 v, 1 žepni robec z 22 K 66 v. — Najdene stvari v času od 1. do 16. oktobra 1913. 1 stari črni dežnik, 1 prstan iz amer. zlata, 1 ura za dečke z verižico iz kovine, 1 železna vozna veriga, približno 9 m dolga, 1 rdeča preproga, 1 črna denarnica s 70 K, 1 zelenkasta denarnica z 2 K, 1 stara srebrna ura z verižico iz kovine, 1 pumpa za kolo, 1 črni dežnik, 1 vreča z 8-—10 kg koruze, 1 otročji voziček, 1 pasja verižica z znamko št. 619/13, 1 bankovec za 10 K, 1 športna kapa, 1 srebrna verižica, 1 denarnica s 34 vin., 1 zlati prstan z 3 kamni, 1 kolo s štev. 307, 1 zavitek platna, 1 pasja verižica z znamko št. 538/13, 1 toplomer, 1 pasja verižica z znamko štev. 523/13, 1 zlata zapestnica, katera je bila izgubljena v zimi 1912/13 v Bohinjski Bistrici, 1 srebrna damska ura.
Najdeno. Našel se je 8. septembra t. 1. v Ljubljani na Glavnem trgu poročni prstan, dobi se pri Petru Str-banu na Brdu, pošta Lukovica,
Društvena naznanila.
Jezdni odsek telov. društva Sokol II. vabi vse svoje člane na skupni sestanek dne 27. t. m. ob 9. zvečer v restavraciji »Zlatorog« v svrho dogovora glede jahalne šole, ki se prične 5. novembra in bo vsak teden dvakrat od pol 8. do 9. zvečer. Vabijo se tem potom tudi vsi, ki imajo veselje do jahanja, da pristopijo k odseku ter se gorenjega sestanka udeleže ali svoj pristop pismeno naznanijo na naslov br. Frana Krapeža v Gosposki ulici. Na zdar!
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju javlja, da se nadaljuje predavanje g. dr. Prijatelja: »Osemdeseta leta v slovenski kulturni zgodovini« v soboto, 25. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih VIII. Langegasse 50/1. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prosveta.
Gledišče. Včeraj se je dejansko rešila kriza našega gledališča. Nastopilo je prvič na slovenskem odru zagrebško operno osobje in nam igralo »Trovatorja«,ali kakor smo mi vajeni, ki smo dobili opero preko Nemcev in Francozov, Trubadurja. Letos poteka sto let, kar je njen ženi-alni skladatelj Giuseppe Verdi zagledal luč sveta. Njegov »Trovatore« je druga opera od tistih, ki so mu tako mogočno uspele, da so obvladale naglo vse svetovne odre, od koder se niso do danes umaknile. Če je dober prorok Puccini, ki v svojih inter-vivih vedno trdi, da bodo ostale za vse čase na odrih le melodijozne opere, potem je Trubadur, ta zakladnica temperamentnih in dramatskih melodij, eno prvih svetovnih del, ki jih čaka ta sloveča in mameča usoda. Nemška kritika in glasbena literatura, ki pri poznejšem Verdiju tako ponosno smela, konstatira vpliv svojega svetnika Wagnerja, česar ni prizanesla niti Bizetu, niti Čajkov-skemu, niti Smetani, pušča v Trova-torju Verdiju vso njegovo samonik-lost. Libretist in komponist sta se za-globila v tej operi v valove najbuj-nejše romantike. Združila sta cigansko fantastičnost s srednjeveškim trubadurstvom in spravila tako na svetlo delo nenavadnega učinka. Kraja otrok, smrt v ognju, strup in umor se mešajo'v libretu, grof in cigansko dete se izigravata med seboj v slepi veri in staroveški sentimentalnosti. Kako bi verjel današnji človek, da je mogoče splesti in zgraditi iz teh neverjetnih snovi tako monumentalno delo, kakoršna je v resnici ta opera! Ali glasba, ki ni v njej ni-kakšne stilizacije, ki je elementarna, kakor slasti in strasti človeštva, zanese dejanje v svoje nebo in z dejanjem gledalca, ki nima moči, da bi se ubranil tem silnim, glasbeno tako močno in globoko ilustriranim dojmom. To je nacijonalno delo Italije, ki kaže njeno vročekrvnost v ognjenih ritmih zanosno valujočih melodij in v brizgajočem temperamentu,^ ki kipi iz vseh prizorov. — Zagrebško osobje je dalo opero dostojno in vredno njene odlične kakovosti. Režija je bila točna, kostumi elegantni in dovolj bujni in pisani, kapelniško vodstvo krepko in zanesljiva Med
solisti zasluži, da se na prvem mestu omenja gospod barotinist Marko Vu-škovič, ki je pel grofa Luno. Njegov bariton je močan, pri vsej moči jako simpatične barve, in kar je najpri-vlačneje: v njem diha izredno mnogo duše, tople čustvenosti. S petjem združuje spretno igro tako, da se ni v njegovem nastopu nikjer ločil pevec od igralca. Temperamenten je, okusne in prijetne možate zunanjosti, primernih gest, zmožen, da oživi tudi visokoromantični prizor z živ-ljensko resničnostjo. Leonora gospe Milene pl. Sugliove jako zadovoljiva. Njen zvočni in dosti močni sopran kaže mnogo izborne šole. V duetih z Vuškovićem se je povzpela do izredno učinkovitih mest. Njena igra je prav naravna in diskretna, a oseba sama imponira. Gospa je pela dve leti na darmstatski operi. Gospod Jastrzebski, naš znanec iz prejšnjih let, je znatno napredoval, o čemur nas je prepričalo nijansiranje njegovega petja. Do veljave pride zlasti v fortissimu. Prav dober je bil gospod Križaj. Fernanda nam je plastično predstavil in se glasovno razmahnil do krepkih efektov. Azuceno je pela gospodična Volenti, ki ima še jako mlad glas. Vajeni smo v tej vlogi poslušati alt temnejšega in polnejšega timbra. Gospodična dobro igra in ima tudi mnogo glasbene šole. Za včerajšni večer je prevzela vlogo gospe "Anke Horvatove, ki je hipno obolela. Ostali — Juez, Ruiz itd. — so bili na mestu. Zbor je bil hvalevreden, ženski boljši od moškega. Orkester je silil mestoma preveč preko pevcev. Predstavo je zelo spretno in mirno dirigiral ravnatelj hrvatske opere gospod Srečko Albini. Gledališče je bilo razprodano, občinstvo zadovoljno in polno hvale. Vprizori-tev je bila dobra, no, pred leti, še nedavno tega (za časa Talicha), smo imeli tudi v Ljubljani dobro opero. Veseli nas, da se moremo ravno ob včerajšni ugodni vprizoritvi tega opravičeno spominjati. — Gospa Anka Horvatova, ki pri snočni operni predstavi ni nastopila radi in-dispozicije, bo danes pela vlogo Azucene. P.
Gostovanje hrvatske opere. Danes zvečer se poje drugič Verdijeva opera »Trovator«. Vlogo Azucene poje danes gospa Anka Horvato-v a. Začetek je nocoj ob pol 8.
— Dr. Gustave Le Bon: „Psi-hologični zakoni rezvoja narodov".
Uredništvo „Omladine" nam je pred letom obljubilo v svoji „Znanstveni Knjižnici" kot IV. knjigo slovenski prevod slavnih Le Bonovih „Psiholo-gičnih zakonov razvoja narodov". Evo jih pravkar izšle v okusno opremljeni izdaji, z avtorjevo sliko, z faksimilom in informativnim uvodom. Mislimo, da ni veliko slovenskih akademikov, ki bi ne bili že slišali o Le Bonu (saj smo imeli radi njega pred leti že literaren prepir) ampak pičlo bo število onih, ki so njegove znanstvene umotvore tudi že čitali. Nemci so izdali^ nekaj prevodov šele pred kratkim, Čehi, Rusi, Poljaki in Srbi že davno. Razentega so prevedeni njegovi glavni spisi ne le na vse evropske, njegove psihologične zakone razvoja narodov berejo v maternem jeziku že Japonci, Indijci, Armenci, Arabci, Turki itd., tako da smo dobili s pričujočim delom res prevod istinite svetovne slave. — Srečnejše izbire „Omladina" ni mogla napraviti. Je li spis prestrokov-njaški, pri nas ne najde dosti odjemalcev, za širše kroge prikrojene izdaje je pa boljše prirediti v slovenščini. In teh poslednjih tudi nimamo. Le Bonova knjiga združuje na najgenialnejši način obe zahtevi. Ona je znanstvena do zadnje besede in vendar tako poljudna in vsakomur lahko razumljiva, da jo bo čital z največjim užitkom in intelektualnim pridom ne le akademik ampak tudi vsak delavec. V takem jeziku govori le malo knjig. Jasnost ne more biti bolj jasna, razlaga najkom-pliciranejših problemov ne enostavnejša, znanstvena kondenziranost ne bolj strokovna in lahka umljivost ne priprostejša, ko v Le Bonovem remek-delu. Avtor ne ljubi dolgoveznih pripovedovanj ne okornih in utrudljivih dokazov. V dveh, treh vrstah nam razjasni vprašarfja, o katerih bi drugi napisal debele zvezke, mimogrede naznači zgodovinsko-kulturni pomen tega in onega pojava, pokaže v prosojno jasnih izrazih njegov razvoj in njegovo mesto v medsebojni odvisnosti kulturnega dogajanja in nakrat je gotova živa slika sedanjega stanja. S tem seveda ni rečeno, da premleva Le Bon stare, znane stvari, ne, Le Bon je enih najradikalnejših reformatorjev in revo-lucijonarjev moderne vede, tako da pomenijo velikansko pridobitev. Malo je znanstvenikov, ki bi bili obogatili naše znanje tako in malo jih je, ki bi nam mogli povedati svoje misli bolj prepričevalno. Upati je, •da bode segalo občinstvo pridno po prevodu. Saj
J jih imamo tako bore malo, posebno tako znamenitih. Le Bonov spis je tako eminentnopedagogičnegazna-čaja za vsakogar, da ga moramo priporočati predvsem naši akademični mladini, knjižnicam, društvom in predavateljskim in prosvetnim društvom. Cena knjigi je 2 K 50 vin. in se dobi v knjigarnah.
— IV. kn iga „Znanstvene knjižnice Omladine": Dr. Gustave Le Bon, Psihologični zakoni razvoja narodov, stane 2 K 50 vin, ne 3 K 50, kot je pomotoma naznačeno na hrbtu knjige. Dobi se v „Narodni knjigarni" in pri Schwentnerju v Ljubljani, direktna naročila naj se naslove na: „Upravništvo Omladine", Praga II, Gregr a syn. Upravništvo „Z. K. O".
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Spor zaradi plače mezde. Peter Laznik iz St. Jurja je bil zaposlen pri regulaciji Ljubljanice. Ker je pa dobil za drugi dan poziv k okrajnemu sodišču v Litijo, da se zagovarja zaradi nekega tepeža, treba mu je bilo za pot denarja. Zaradi tega je napravil s polirjem obračun, pri katerem mu je slednji rekel, da mu za poldrugi dan neče blagajnik izplačati, ker ta čas ni delal. Razburjen vsled tega je Laznik zagrozil, da bode blagajnika z nožem sunil, če mu vsega ne izplača. Ta se je te grožnje tako ustrašil, da je poslal po stražnika. Obdolženec se je zagovarjal, da je te besede v razburjenosti izustil in da sploh noža nikoli pri sebi nima. Za kazen se mu je prisodilo 10 tednov težke ječe.
Lovska tatova. Andrej Klinar, 17 let star posestnikov sin na Planini, je bil že trikrat zaradi lovske tatvine kaznovan, ali vzlic temu mu ne da žilica miru, saj on sam pravi, da je lovil samo iz veselja in za zabavo, nikakor pa ne iz dobička. Priznal je, da je v lovišču Kranjske industrijske družbe na Jesenicah strehi na eno kozo, katera se je pa zatekla v graben. Šel je klicati delavca Ivana Omana, ki stanuje v njegovi hiši, da mu jo pomaga iskati. In res sta jo dobila, nakar jo je Klinar ustrelil. Oman jo je stražil do mraka, potem jo je pa domu prinesel. Z drugimi so jo domačini pojedli. Nekaj tednov kasneje je ustrelil kozliča, katerega je tudi Oman spravil domov. Priznava dalje tudi, da je letos ob novem letu pod Golico ustrelil zajca. Letos meseca maja je našel že trohnjenega srnjaka, kateremu je odrezal glavo z rožički, katere je imel v domači sobi na steni za okrasek. Klinar pravi, da je nekoč zalezel 3 srne, a vsled velike razdalje ni nanje streljal, priznava pa, da bi streljal, če bi bile bližje prišle. Ker je bila krivda pri obeh obdolžencih dokazana, je sodišče obsodilo Klinarja na 8 mesecev težke ječe, Omana pa na 6 tednov strogega zapora.
Vedenje pijane ženske v cerkvi. Jera Suhadolnik, dninarica v Borovnici, je prišla precej od žganja pijana v župno cerkev v Borovnici. S silo se je prerila v klop, potem pa ugajnala razne burke. Tako je ondot-nega kaplana med prepovedjo z raznimi klici, kakor: »štima«, »ja« itd. motila, vsled Česar so ljudje v klopeh vstajali in se smejali, tako da je moral duhovnik parkrat svoj govor prekiniti. Ko je pa začela svoji sosedi ponujati steklenico z žganjem, jo je kaplan iz lece pozval k miru, a brez uspeha. Proti milodaru nabirajočemu cerkveniku je glasno rekla, da nima drobiža, a da bo kar »seksar« dala, češ, da ona itak največ vbogajme podari. Naenkrat je vstala in šla k stranskemu oltarju, poklekujoča se pa tako naslonila na neko žensko, da sta obe padli. Ko jo je ta hotela spraviti iz cerkve, je delala razne šaljive opazke, potem pa hodila po cerkvi vedno semintja. Sele po dokončani službi božji je šla iz cerkve. Obdolženka trdi, da je bila vsled za-vžitega žganja tako pijana, da se na ničesar ne ve spominjati, kar pa nobena zaslišana priča ne potrdi. Sodišče jo je obsodilo na en mesec strogega zapora.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
2rtev   zagovorniškega poklica.
Novomeško kazensko sodišče se že dlje časa peča s slučajem, ki mora zanimati posebno vse zagovornike in čigar končna rešitev bo za vse zagovornike sploh važnega pomena. Podlaga temu slučaju je čisto enostavna: Neki Pahinger iz okolice kočevskih Poljan je bil obdolžen tatvine. Črnomošnjiški orožniški straž-mošter Simek ga je aretiral. Fant je izpočetka dejanje tajil. Spotoma na orožniški postaji v Toplicah pa je svoje dejanje priznal, nakar je bil izpuščen in se je v tem smislu proti njemu vložila  kazenska   ovadba, I
Fant je pa pri razpravi svoje priznanje umaknil. Mati tega fanta je šla v Novo mesto k nekemu vpokojenemu višjemu uradniku, ki se za kratek čas peča tudi z zagovorništvom v kazenskih zadevah. Prosila ga je naj prevzame zagovorništvo za obtoženega sina. Pri tej priliki je žena zagovorniku povedala, da je orožnik iantu med potjo dal zaušnico in ga na ta način šiloma pripravil do tega, da je tatvino priznal. Dotični gospod je zagovorništvo prevzel. Pri glavni razpravi se je zagovornik med drugim glede nekrivde obtoženca skliceval tudi na orožniško relacijo, iz katere se da posneti, da je bil fant zato aretiran, da bi bil pod vplivom aretacije svoje dejanje raje priznal. Ta zagovor pa ni bil všeč državnemu pravdniku dr. Kremžarju. Ko se je sodni dvor po končanem dokazovanju umaknil v posvetovalnico, da izieče razsodbo, sta zagovornik in državni pravdnik prišla zunaj na hodniku v razgovor. Zagovornik je državnega pravdnika vprašal, čemu se zaradi tega siučaja tako razburja, češ, saj je bilo v nastopu orožnika nasproti obtoženemu fantu še vse arugače. Njemu, kot zagovorniku, da |e namreč obtoženčeva mati povedala, da je orožnik fanta med potjo z zaupnico nekako prisilil, da je fant tatvino priznal. Sicer pa to ne bi bilo nič Čudnega, ker so mu kot bivšemu preiskovalnemu sodniku znani razni slučaji takega postopanja. Ko je zagovornik uvidel, da se je državni pravdnik za to kar mu je glede tega orožnika povedal, zelo resno zavzel, ga je prosil, naj stvar smatra kot zaupno povedano in naj je ne izrabi uradno. Državni pravdnik pa je dejal, da to kar mu je zagovornik povedal, njega sili, da uradno postopa. In res se je takoj podal v posvetovalnico ter dosegel, da je sodni dvor prekinil posvetovanje in se je o stvari v smislu zagovornikovega poročila nadalje postopalo. Nasproti za do-tičnega orožnika težki obdolžitvi je prizadeti fant sam izjavil, da ni res, da bi ga bil orožnik udaril ali sploh kako drugače izsilil njegovo priznanje. S tem pa je zagovornik prišel v zagato. Kajti obdolženi orožnik je moral proti zagovorniku in ženski, ki je zagovornika tako informirala, vložiti tožbo, ki jo je zastopalo državno pravdništvo. Ker je Pahinger-jeva mati izpovedala, da je stvar o zaušnici zvedela po nekem šolarčku, kaieremu je zopet njegov tovariš povedal, ki je baje videl, da je orožnik fanta udaril, in je zagovornik tu le žrtev prevelike zaupljivosti tako nasproti ženski, kakor tudi državnemu pravdniku, se je od strani državnega pravdništva skušalo to zadevo izven sodnim potom poravnati. Toda orožniško poveljenišrvo je izjavilo, da tu ni samo kompetentno in mora za poravnavo dobiti dovoljenje od pred-stojnega ministrstva. Zagovornik pa s tem ni bil zadovoljen, ker bi se zadeva predolgo vlekla in si glede obtožbe ni v svesti kakšne krivde od njegove strani. Stvar je prišla pred okrajno sodišče, kjer sta bila oba oproščena, zagovornik in Pahinger-jeva mati. Prvi sodnik je smatral, da je žena bila v dobri veri, da se je res tako zgodilo, kakor je zagovornika informirala. Zagovornik pa obdolžit-ve ni izrabil v javni razpravi, marveč šele po končani razpravi v zaupnem razgovoru z državnim pravd-nikom, kakor je v sličnih slučajih sploh navada, da si oba funkcijonarja po končanem dokazovanju zaupno še kaj več povesta, kakor sta to storila med razpravo. Zagovornik tudi ni imel nobenega povoda in namena orožnika žaliti. Proti tej razsodbi se je pritožil orožnik, oziroma orožniško poveljništvo zastopano po državnem pravdništvu. Tozadevna vzklicna razprava se je vršila v ponedeljek 20. t. m. Državni pravdnik je zastopal stališče, da je bil razgovor med zagovornikom in državnim pravdnikom javen, da ga je po vsebini ni smatrati zaupnim in da je najmanj kar je zagovornik tu zagrešil, malomarnost. (Fahrlassigkeit). Drž. pravdnik dr. Kremžar kot priča zaslišan ponovi svoio prvotno izpoved. Razgovor ni bil zaupnega značaja, on se je zagovorniku celo umikal, in je kot uradna oseba bil primoran ugotoviti,kaj je na zagovornikovi ob-colžitvi resničnega. Sodni dvor je ugodivši predloga obtoženega zagovornika na zaslišanje nadaljnih prič, razpravo preložil.
* * • Judovski ritualni umor v Kijevu. V zadnjih dneh so še vedno izpraše-vali razne priče, ki pa niso glede umora prav nič pozitivnega izpovedale. Nasprotno se opaža v njihovih izpovedih, da so priče deljene v dve stranki, izmed katerih je stranka za Beilisa močnejša, pri tem ko pa nasprotne priče ne vedo ničesar, kar bi dopazalo krivdo obtoženca. Obravnava napravlja vedno bolj mučen vtisk in vedno  bolj utrjuje mnenje,
da se je porabil slučaj umora Juščin-skega umetno v veliko judovsko afero, ki naj doseže pogrom Judov. Kot glavna priča nastopa še vedno Vera Čebernjakova, katero je Ezva-bil baje neki Brasul v Krakov, kjer so ji ponujali neznani moški 40.000 rubljev in najboljšega zagovornika, če prevzame krivdo umora. Magulin, katerega je obiskala Čebernjakova, pa je izpovedal, da je prišla Čebernjakova k njemu in mu povedala, da se hoče maščevati nad Mifflesom, ki je zastrupil njene otroke in tudi njo pretepal. Tudi mu je rekla, da so umorili Juščinskega Prihotkov, Miff-Ies in Nazarentko. Ko so predstavili Čebernjakovo Magolinu je izpovedala, da ta ni tisti, ki ji je ponujal 40.000 rubljev. Dalje je povedal, da je videl pri Čebernjakovi med vožnjo iz Kar-kova v Kijev ciankali, katerega je vzela Čebernjakova s sabo za slučaj če bi jo mučili. — Priča Krasovski je izpovedal, da je trdno uverjen, da se v tem slučaju ni izvršil ritualni umor. Na vprašanje, kako si on predstavlja dejstvo, da je Vera Čebernjakova imela tri dni truplo Juščinskega v svojem stanovanju, ko je vendar morala vedeti, da se izvrši pri nji lahko vsak čas hišna preiskava, }c Krasovski odgovoril, da je bila Čebernjakova takrat v zelo obupnem položaju. Nekaj njenih sokrivcev je pobegnilo, nekaj so jih aretirali, nji pa je ostalo truplo. Priča je izvršil hišno preiskavo pri Beilisu. Pregledal je vse natanko in ni našel ničesar sumljivega.
Bazne stvari.
* Kolera na Ogrskem. Notranjemu ministrstvu v Budimpešti so naznanili iz dežele osem novih slučajev kolere.
* Morilca poslanca Schuhnieier-j"a Pavla Kunschaka, ki je bil obsojen na smrt, je cesar pomilostil. Najvišji sodni dvor je obsodil morilca na 20 let težke ječe.
* Požar v samostanski cerkvi. V Griesu v Šleziji je pogorela tamošnja samostanska cerkev. Ogenj jc nastal vsled neprevidnosti menihov, ko* so izvrševali v cerkvi neka popravila.
* Velikanska poneverba. Preiskava je dognala, da je poneveril bankir Willmarts v Bruselju čez 4 milijone frankov. Vsled poneverbe je prizadetih nič manj kot 25.000 strank, ki so izgubile svoj denar.
* Nevarna poskušnja. Da bi poskusila moč eksplozije dinamitne patrone sta užgala dva fanta v Colmar-ju med neko predstavo na prostem dinamitno patrono. Vsled eksplozije je bilo 12 oseb težko ranjenih, več kot 100 pa lahko ranjenih. Oba fanta je policija na mestu aretirala.
* Ponesrečen vojaški vlak. Pri Meridianu v Texasu se je vdrl pod vojaškim vlakom lesen železniški most. V vlaku je bil manjši oddelek topničarstva. Cel vlak je padel v reko, pri čemer se je deloma pobilo, deloma utonilo 20 vojakov, čez 100 vojakov pa je težko ranjenih.
* Nova radiograflčna postaja. V bližini tovarne za torpedovke pri Reki bodo ustanovili v kratkem novo radiografično postajo z akcijskim polumerom 1000 km. Drugo postajo nameravajo ustanoviti v Budimpešti z akcijskim polumerom 3000 km. Postaja na Reki bo služila v prvi vrsti za zvezo s parniki v Sredozemskem in v Jadranskem morju.
* Slavnost stoletnice bitke pri Lipskem v Berolinu. Iz Berolina poročajo: Zgodovinskega sprevoda skupine Velikega Berolina se je udeležilo 20 do ?5 tisoč oseb. Cesar je posodil za sprevod zgodovinski voz kraljice Lu!ze. Pozornost je vzbujala skupina Tirolcev z Andrejem Hc-ferjem. Koncem sprevoda je bil, kakor razumljivo, alegorični voz. na katerem je sedela —- Germania ob kipu Bismarckovem.
* Za čast. Na nekem zborovanju akademične lige proti dvoboju na Dunaju, ki se je vršilo meseca maja letos, je rekel jurist Erich Riedl z ozirom na izvajanja referenta dr. Hofmannsthala sledeče besede: »Ml ne trpimo, da bi Jud govoril o časti. Riedel je bil zaradi tega obsojen pred okrajnim sodiščem v Margarethen na dva meseca zapora zaradi razža-ljenja časti. Proti ti sodbi se je Riedel pritožil. Vzklicno sodišče je njegovo pritožbo sicer zavrnilo, izpremenilo pa je zaporno kazen v denarno globo in jo odmerilo na 300 kron.
* Canadian Pacific in dunajski policijski predsednik. »Bohemia« poroča iz Prage: V zvezi s škandalozno afero družbe Canadian-Pacific se poroča, da je stališče dunajskega policijskega predsednika viteza pl. Brzesovskija zelo omajano. Izvršile so se hišne preiskave v tukajšnjih potovalnih pisarnah, v katerih so zaplenili veliko razne korespondence, ki kompromitira  med drugimi tudi
244. štev.
.SLOVENSKI NAROD,* dne 23. OKtoDra 1913.
Stran o.
policijskega predsednika. Aretirali so tudi več izseljniških agentov inozemskih parobrodnih družb.
* Canadian Pacific. K velikanskemu škandalu, ki so ga razkrile oblasti na inicijativo avstrijskih vojaških oblasti poročajo preko Dunaja iz poljskih krogov, da so aretirali v zadnjih dneh več upravnih uradnikov v Galiciji. Ti uradniki so bili zapleteni v škandalozno postopanje te družbe in so dobivali za svoje nečedno delo nagrade, ki so dosegale glasom zaplenjenih knjig družbenih agentur precejšne višine. Obenem poročajo iz Budimpešte, da je pobegnilo več izseljeniških agentov iz Galicije na Ogrsko. Štiri take agente so aretirali v Budimpešti.
* Pretresljiva rodbinska drama. V Fels6-Mikoly na Ogrskem v Aradskem komitatu se je spri delavec T. Dud s svojo družino. Ko je postal nasilen je tekla njegova družina k svojemu 60Ietnemu dedu Abrahamu Dudu. Ded je pograbil sekiro in je ubil svojega zeta, ki ga je napadel z nožem. Preklal mu je glavo in zet je obležal na mestu mrtev. Nato je napadel starca tudi z nožem brat umorjenega zeta. Tudi njega je starec pobil s sekiro. Mrtveca so odpeljali v mrtvašnico, starec pa je šel z robino k žendarmeriji in se sam ovadil.
* Proti izseljeniškim agentom. — Canadian Pacific. Z Dunaja poročajo, da so tudi pri drugih ladjeplov-nih družbah izvedli hišne preiskave ter zaplenili mnogo knjig in dopisov. Na merodajnem krogu nameravajo z vso strogostjo nastopiti proti vsem izseljeniškim pisarnam. Ta ukaz je bi1 dan z najvišjega mesta. Nadaljne aretacije se bodo v kratkem izvršile. Zaprli bodo tudi več izseljeniškiV pisarn. Preiskave so dognale, da je po vsej monarhiji razširjena dobro organizirana tajna propaganda za pospeševanje izseljevanja sploh, posebno pa vojaški dolžndsti podvrženih.
- * Kdaj je Bismarck užival zdravila. Lord Odo Russel, angleški poj slanik v Berolinu, in knez Bismarck sta bila najboljša prijatelja. Ko je nekega dne lord Russel obiskal Bis-marcka, se je ta pritoževal, da mu obiski včasih vzamejo jako mnogo časa, ter pripomnil: Dogovoril sem s svojo ženo sledeče: „Ce vidi, da me kak obiskovalec predolgo nadleguje, naj vstopi kar hipoma s steklenico v roki v sobo ter reče: Toda, Oto, zdaj je čas, da že enkrat vzameš svoje zdravilo." Komaj je Bismarck to rekel, je vstopila kneginja s steklenico v roki v sobo ter ponovila omenjene besede. Knez Bismarck in lord lord Russel sta se jela tako smejati, da je bila kneginja vsa izven sebe. Toda tudi ona se je smejala, ko sta ji vso zadevo pojasnila.
* O ljudeh, starejših nego sto let. Francoski zdravnik dr. Marcel Lab-bč je pred kratkim objavil v listu »Minerva« spomine na razne stoletne ljudi. Tako n. pr. pripoveduje Mentzellius zgodovino nekega 120 let starega moža, ki je imel še vse zobe in nenavadno goste lase. Neki 1091etni Madžar je šel 48 kilometrov daleč peš, da se je dal preiskati v bi-harski bolnišnici. Angleški akrobat Henry Johnson je šele v starosti 98 let opustil svoje artistično delovanje. Američan Raglon, ki je umrl v starosti 114 let, je bil srečen mož tridesetletne žene. Francoz Franc Noaille, je dosegel starost 119 let, je dobil sina, ko je slavil stoletnico svoje starosti. Lotrinški kirurg Politiman se je redno vsak večer napil in je umrl, stai 115 let. Anglež Brown, ki je umrl v starosti 120 let, si je izbral sledeči nagrobni napis: »Bil je vedno pijan, tako da se ga je celo smrt bala. Šele ko je imel nekega dne »mačka«. ]e imela toliko poguma, da je prišla k njemu in ga ni več zapustila.«
* Smrt laškega vseučiliškega profesorja, prijatelja Srbov. V Flo-renci je umrl v torek zjutraj po daljši bolezni 451etni vseučiliški profesor Zipio Sighele, ki je bil eden najboljših laških juristov in vseučiliški profesor v Pizi. Profesor Sighele je bil znan svoječasno kot posebno vnet agitator za laško univerzo v Trstu. V zadnjem času pa se je posebno navduševal za Srbe. Bil je s Srbijo v ozkih stikih in je neumorno delal na to, da se dosežejo med Italijo in Srbijo kolikor mogoče intimni odno-šaji. Njegovo delo ni bilo brez uspeha in se kaže vedno bolj jasno v laški vnanji politiki. Pred dvema leti se je hotel udeležiti dijaškega kongresa v Rivi. Avstrijske oblasti pa so ga izgnale iz Avstrije. Mož se ni nato nikdar več vrnil v Avstrijo in je postal vsled tega njen politični nasprotnik, kar je pokazal večkrat javno v svojih publikacijah v raznih laških časopisih in revijah.
* Zagonetna smrt bančnega ravnatelja. Ravnatelja deželnega hranilnega in kreditnega zavoda v Krakovu, dr. Siegfrieda Schenkerja, katerega so pogrešali že od sobote. -
so našli včeraj delavci v predmestju. Schenker je imel težko rano na obrazu, bil je popolnoma zalit s krvjo in je imel popolnoma raztrgano obleko. Ko so ga prenesli delavci v delavsko barako, kjer so ga umili, se je mož nekoliko zavedel in je prosil delavce naj ga puste pri miru. Delavci so poklicali policijo in zdravnika. Zdravnik je konstatiral, da je Schenker vsled rane na glavi duševno popolnoma zmeden in ni upanja, da bi popolnoma ozdravel. Obenem so konstatirali, da manjka v banki 30.000 kron. Ni pa verjetno, da bi si prilastil ta primanjkljaj ravnatelj Schenker, kajti on je priznano bogat mož in tudi njegova rodbina je bogata. Za vsak slučaj se je zavezala njegova rodbina, da povrne vso škodo, če bi se dokazalo, da jo je pro-vzročil Schenker.
* Živ mrtvec. Iz Nizze poročajo: Sodišče v Grasse se peča z afero, ki je, kakor da bi bila izstrižena iz senzacijskega romana. Pred par leti je prišel v Nizzo neki inženir - kon-strukter, da bi tam poskusi svojo srečo. Po raznih ponesrečenih poskusih je končno dobil nekega finančnika in ta mu je toliko pomagal, da se je inženir kot samostojen konstruktor etabliral. Godilo se mu je izborno in končno si je kupil krasno vilo v zalivu Inandes - Pins. Vilo je imenoval »Zvezdo morja« in je nameraval v njej mirno preživeti vse dni svojega življenja. Toda k nesreči je imel sina, ki je živel v Parizu in tam zapravljal ter delal dolgove. Dolgovi so grozno naraščali. Upniki so vedno bolj in bolj pritiskali na očeta, toda ta ni hotel ničesar plačati. Kaj naj napravi? Tedaj pa si je izmislil nekaj popolnoma novega. Odločil se je, da izgine, da navidez umre, da uide upnikom. Dne 15. novembra 1912 so dobili vsi trgovci in prijatelji gospoda C. parte, v katerem se je poročalo, da je v vili v zalivu Inandes - Pins umrl bivši stavbni podjetnik gospod C. Isti dan je bil pogreb lastnika »Morske zvezde« na antibsko pokopališče. Za rakvo so šli služabniki in nekaj sorodnikov. Vila je bila potem opuščena in zaprta. Vest o smrti podjetnika je prišla tudi v Pariz. Slišali so jo upniki, ki so prenehali, nadlegovati »umrlega«. Polagoma se je stvar pozabila. Za ves svet je bil gospod C. mrtev, samo neki industri-jec ni verjel, da bi C. v resnici umrl. Spoznal je, da je.naslov na kuverti »parta« napisal rajnki lastnoročno, in to se mu je zdelo sumljivo. Končno je letos meseca junija kar naenkrat srečal gospoda C. v Cannesu, živega in zdravega. Od tistega časa so gospoda C. parkrat videli v Nizzi in Monte Carlo. Sodišče je začelo stvar preiskovati. Zanimivo je, kako je bilo mogoče, prirediti v An-tibah pogreb? Kdo, oziroma kaj je bilo v rakvi? Mogoče bo sodišče to dognalo.
* Poljski Redi. Iz Lvova poročajo, da so aretirali v Stanislavu na poziv lvovske policije tovariša znanega vohuna Krzemienieckega in sicer uradnika pri ravnateljstvu državne železnice Nikolaja Kriegerja. Poleg tega so suspendirali tudi nekega poduradnika, ki je bil tudi v vohunski zvezi s Kriegerjem. Policija je konfiscirala veliko poštnih pošilja-tev, ki so bile naslovljene na Krze-mienieckiia in ki vsebuje silno obte-žilen materijal. Aretirani Krieger je priznal, da je bil s Krzemienieckim v vohunski zvezi in se je sestal ž njim dvakrat v Tarnopolu. Tam sta se oba vohuna posvetovala glede načrtov mostu Jaremce in glede drugih železniških objektov. V Stanislav sta odpotovala en major generalnega štaba kornega poveljstva v Lvovu in policijski komisar Char\vat. Dalje je izvršila policija več hišnih preiskav v Krakovu in aretirala več sumljivih oseb, ki so na sumu, da so bile v zvezi z vohunom Krzemienieckim. Dognali so, da je Krze-mieniecki na svojih potovanjih v Varšavo redno posečal Krakov, kjer je konferiral s svojimi pristaši. Policija je mnenja, da bo razkrila v kratkem obsežno vohunsko zvezo, ki se je liki velikanski mreži razpredla po celi avstrijsko-ruski obmejni pokrajini.
* Izseljeniški škandal v Avstriji.
Povodom odkritja sleparstev, ki jih je vprizorila v Avstriji na škodo države znana družba Canadian Pacific, katero so posebno podpirali klerikalni in židovski krogi osebno in potom časopisja, je odredilo dunajsko sodišče, da se uradno nadzoruje tudi potovalna pisarna v Leopoldstadtu, katere vodja in lastnik, bivši častnik, je pobegnil in ga išče sedaj policija. Po uradnih dokazilih je spravila ta pisarna v zadnjih 10 mesecih s parni-ki Canadian v Kanado nad 30.000 avstrijskih izseljencev, od katerih je bila polovica takih, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Na poziv budimpeštanskih uradov so aretirali na Dunaju 10 agentov te pisarne, ki niso imeli koncesije za nabiranje izseljen-
cev v Kanado. Med temi je tudi neki vojak infanterist Isidor Klein, ki je s pomočjo svojega očeta pošiljal v Kanado potom te pisarne nezadovoljne vojake, vojaške novince in mlade reserviste. Izročili so ga vojaškemu sodišču. V celem so aretirali do sedaj 30 oseb, ki so bile ali v službi v ti pisarni, ali v zvezi z njo. Vsled zadnjih škandalov se vrše sedaj zopet pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado glede ureditve izseljniškega vprašanja. »Pester Lloyd« poroča, da so dosegla ta pogajanja že ugoden sporazum posebno glede medsebojnega kontrolnega postopanja. Glasom tega sporazuma bodo prijele ogrske oblasti na svojih mejah vse avstrijske izseljence, ki nimajo zadostnih potnih izkazov in obratno.
* Senzacionalen umor v Parizu. Pariški listi veliko pišejo o odkritju umora, ki vzbuja v mestu veliko pozornost. Dne 2. aprila letos je umrla mlada, lepa in zelo zabavna žena milijonarja Riharda Varnierja. Kot vzrok smrti so navajali takrat nesrečen slučaj neprevidnega ravnanja z orožjem. Pred nekaj dnevi pa se je zglasila na policiji neka Suterija, bivša ljubica Varnierja in je obtožila Varnierja, da je umorli svojo soprogo. Ona je izpovedala: Imela sem delj časa ljubavno razmerje z Var-nierjem. Nekoč naju je zasačila v ljubezenskem objemu njegova žena. Vprizorila je velik škandal, ki pa k sreči po prizadevanju Varnierja mi prišel v javnost. Pač pa nama je užaljena soproga zagrozila, da naju bo oba ustrelila. Kljub temu sva midva občevala naprej, vendar pa sva se veliko bolj skrivala. Pri najinih sestankih se je Varnier večkrat spomnil na grožnjo njegove žene in mi je opetovano pravil, kako lahko se pripeti z neprevidnim ravnanjem velika nesreča. Čez nekaj dni nato sem dobila od Varnierja obvestilo, da se je pripetila v njegovi hiši nesreča, katere žrtev je postala njegova žena. Sumila sem takoj, da jo je on sam ustrelil, pozneje sem mu ta sum razodela in on mi je pri neki priliki zločin priznal. Kot vdovec pa se mi je odtujil in vrgel me je končno brez sredstev na cesto. Njegova brezobzirnost zasluži kazen in zato sem ga ovadila. Varnierja so še isti dan aretirali.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor. Dunaj, 23. oktobra. Državni zbor je izvolil v današnji seji poslanca Malfatija, italijanskega liberalca, namesto odstopivšega poslanca Con-cija.
Nato je bil po zaključnem referatu poročevalca sprejet zakon o avtomobilskem davku v drugem branju.
V razpravo pride sedaj totall-zaterski davek. Priglašenih je več govornikov. Ko je prišlo do volitve generalnih govornikov, je bil po malomarnosti strank izvoljen rusinski poslanec C i n g a 1 e v i č, ki je porabil priliko, da je začel z dolgim ob-strukcijskim govorom.
Dunaj, 23. oktobra. V svoji seji je justični odsek zaključil generalno debato o zakonu glede razbremenitve sodišč zlasti o predlogu, da se pravdne zadeve, ki spadajo sicer pred sodne dvore, katerih vrednost pa ne presega 2000 kron, v bodoče razpravljajo pred enim sodnikom in ne pred sodnim kolegijem. Vendar pa se razprava vrši po predpisih postopanja pred sodnim dvorom. Prizive proti takim razsodbam naj pri višjih sodiščih reši kolegij treh in ne kakor do sedaj, petih sodnikov. Vladni zastopnik je izjavil, da je ta predlog sprejemljiv.
Kriza.
Dunaj, 23. oktobra. V parlamentarnih krogih krožijo vesti o kritičnem preobratu, ki se izvrši morda že prihodnji teden. Pokazala se bc namreč do tedaj morda potreba,
razpusta državnega zbora.
Na drugi strani se prav resno zatrjuje, da je pričakovati prihodnji teden eventualne
demisije celega kabineta.
V krogih rusinskih poslancev se zatrjuje, da se bo v sredo odločilo, ali nadaljujejo Rusini obstrukcijo alt ne. Vlada je namreč Rusinom obljubila, da jim predloži v sredo načrt za gališko deželnozborsko volilno reformo. Če Rusini tega^ predloga ne sprejmejo ter nadaljujejo svojo taktiko, potem je pričakovati resne odločitve v notranje-politični situaciji.
Čudna vest. Dunaj, 23. oktobra. Listi poročajo iz Sofije, da je bolgarski Sokol odpovedal svojo udeležbo na letošnjem vsesokolskem zletu v Ljubljani. Dvoboj zaradi Canadian Pacific. Dunaj, 23. oktobra.  Poljski poslanec Tetmayer je pozval glavnega I
urednika lista »Slovo Polskie.« na dvoboj, ker je ta trdil, da je Tet-mayer kompromitiran vsled afere Canadian Pacific.
Češko - nemška pogajanja.
Praga, 23. oktobra. Kakor poročajo češki listi, se bo pričetek dunajskih češko-nemških spravnih pogajanj z ozirom na položaj v parlamentu za nekaj časa odložil.
Stropi so se udrli. Praga, 23. oktobra. V enem traktu praške tehnike so se udrli danes stropi. Poslanci so opetovano in-terpelirali pri vladi, ki je tudi obljubila betoniranje stropov, potrebnega denarja pa ni izplačala.
Vozovi Canadian Pacific. Inomost, 23. oktobra. Železniška uprava je ustavila promet razglednih vozov družbe Canadian Pacific.
Hrvatska.
Zagreb, 23. oktobra. Z uradne strani se konstatira, da komisar baron Skerlecz v svoji avdijenci pri cesarju ni dobil naročila, da naj razpiše na Hrvatskem saborske volitve.
Dunaj, 23. oktobra. Danes so bile tu razširjene vesti, da je rešitev hrvatske krize že v polnem teku, da bo komisar Skerlecz te dni imenovan za bana, da odpotuje v Zagreb in razpiše saborske volitve, ker je dosežen sporazum. Kakor izvemo, so te vesti neresnične in prezgodnje. Po zadnjih konferencah v Budimpešti z vodilnimi politiki koalicije je situacija 'ines slabša kakor kdaj prej. V krogih hrvatske koalicije se zatrjuje, da ogrska vlada ne kaže nobene resne volje ustreči stvarnim pritožbam Hrvatov glede političnih in gospodarskih vprašanj. Ni pa izključeno, da hoče ogrska vlada v kratkem razpisati volitve v sabor ter vsaj formalno napraviti na Hrvatskem ustavne razmere. Istočasno pa je ogrska vlada odločena, če bi volitve imele ta uspeh, da bi bila izvoljena opozicijonalna veČina sabor odgoditi, ozir. ga razpustiti in zopet uvesti sedaj vladajoči sistem. Iz Budimpešte poročajo da je baron Skerlecz zopet konferiral s Tiszo, da pa v ti konferenci ni padla odločitev.
Dunaj, 23. oktobra. Cesar je imenoval vseučiliščkega profesorja v Zagrebu Štefana T o b š o za načelnika naučne sekcije vlade v Zagrebu. Sekcijskega šefa Božidara Bošnjaka pa za zagrebškega nadžupana.
V nemški cesarski rodbini.
Berolin, 23. oktobra. Zaradi spora s prestolonaslednikom se je odpeljal nemški cesar k prestolonasledniku v Konopišt.
Zeppelinovi zrakoplovi.
Berolin, 23. oktobra. Nemška vlada je ustavila nadaljno gradbo Zeppelinovih zrakoplovov.
Monarhistična zarota na Portugalskem.
Pariz, 23. oktobra. Portugalski ministrski predsednik Costa je poročal v Parizu bivajočemu zunanjemu mi nistru o načrtu monarhistične zarote sledeče: Zarotniki so hoteli priti po noči preoblečeni v uniforme policije in republikanskih gardistov v policijske stražnice in vojašnice, da si s ponarejenimi povelji zagotove del čet. Potem bi bili s pomočjo iz ječ oproščenih monarhistov poklali straže pred ministrstvom in zasedli telefonične in brzojavne postaje. Ob enem bi bili razdrli železniške proge, da preprečijo pomoč republikanskih čet. Ob progah, ki peljejo proti Lizboni so bili postavljeni ljudje, ki so imeli nalogo, z bombami razdreti zveze. Vlada je še pravočasno izvedela za ta načrt. Zaprli so 3 mornariške častnike, enega bivšega uradnika v ministrstvu in deset vojaških uradnikov. Republikanske čete so zasedle uredništva dveh monarhi-stičnih listov.
Madrid, 23. aprila. Železniške in brzojavne zveze s Portugalsko so pretrgane. Smatra se da je zarota na Portugalskem zavzela širši obseg. Po privatnih poročilih iz Lizbone je prišlo v ponedeljek ponoči do hudih pouličnih bojev. Oboroženi vstaši so opetovano premagali vojake in policijo. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Vsi monarhistični listi so ustavili izhajanje. Aretirani višji dostojanstveniki pravijo, da jim ni šlo za monarhi-stično zaroto, marveč za ureditev republike.
Vojna brodovja.
London, 23. oktobra. Berolinski poročevalec »Daily Chronicle« je imel razgovor z admiralom Tir-pitzem, ki je izjavil, da bo Nemčija na vsak način izvedla svoj mornariški program, da pa izvedbe tega programa nikakor ne bo pospešila.
Velikanska nesreča v premogokopu.
London, 23. oktobra, V Davsonu v Severni Ameriki se je pripetila v tamošnjem premogokopu velikanska eksplozija. Dvesto rudarjev je ubitih. »   ^ #
Dogodki na Balkanu.
Srbiia in Avstrija.
Bel grad, 23. oktobra. V razmo-trivanju avstro-ogrskega ultimatuma dajejo srbski listi duška svoji nezadovoljnosti nad stališčem Avstro-Ogrske. »Stampa« predlaga, da naj srbska vlada ne ugodi želji avstro-ogrske vlade po podpiranju avstrijske industrije ter dobi na ta način zadoščenje za ultimatum.
Belgrad 23. oktobra. Listi poročajo, da je francoska vlada sporočila belgradski vladi, da obsoia postopanje Avstrije v albanskem vprašanju in da je tozadevno noto vzela le z rezervo na znanje.
Za albanske roparje.
Haag, 23. oktobra. »Nieuwe Cou-rant« poroča, da je vlada izbrala polkovnika artilerije Weera in majorja pehote Thomsona, da organizirata albansko orožništvo.
Spopadi med Srbi in Bolgari.
Belgrad, 23. oktobra. Uradno se poroča, da je prišlo pri trdnjavici Božidaric med Srbi in Bolgari do spopada. Bolgarska posadka se je namreč branila zapustiti to trdnjavico, ki spada neoporečno pod Srbijo. Srbi so bolgarsko četo pregnali.
Belgrad, 23. oktobra. »Politika« poroča o novih spopadih ob srbsko-bolgarski meji. Bolgarskim četam poveljujeta Alasov in Kmirski, ki poskušata prodreti proti Strumici in Kjustendilu. Srbi so te bolgarske čete uničili.
Turčija potrebuje denaria.
Dunaj, 23. oktobra. Iz Carigrada poročajo, da je neki nemški bančni konsorcij pripravljen posoditi porti 90 milijonov za nakup brazilskega dreadnoughta Sao Paolo in nekega angleškega parnika za premog, ter hoče staviti prav ugodne pogoje za povračilo. Poveljnik »Hamidije«, kapitan Rauf beg, je odpotoval v Brazilijo, da se pogaja s tamošnjo vlado.
Reformni načrt za Armenijo.
Petrograd, 23. oktobra. Iz Pariza prihaja vest, da sta Sazonov in Pichon izdelala načrt za reforme v Armeniji. Načrt zahteva, da se nemudoma izvedejo leta 1895. zagotovljene reforme. Izvedbo načrta kontrolira mednarodna komisija. Sazonov se je tudi v Berolinu zavzel za ta načrt.
Gospodarstvo.
— C. kr. pletarska šola v Radovljici napreduje vedno lepše in za« nimanje za to prekoristno napravo prodira, raste dan za dnevom in prebivalstvo spoznava, da bo ravno pletarstvo v doglednem času postalo važen faktor v narodnem gospodarstvu, ki  bo  prinesel  marsikako kronco v dobrobit   življenskih potreb. Kakor kaže dosedanje zanimanje, upa vodstvo te c. kr. pletarne,  da postane ravno pletarstvo v kratkem času plo* donosna domača industrija ne le Radovljice in njene okolice, temveč vse Gorenjske.   Pogoji so pač vsi dani, posebno je mnogo krajev, kjer bi se dalo izborno gojiti vrborejo. Letošnje šolsko leto se je sprejelo zopet nekaj novih učencev in učenk, a sprejme se jih še nekaj, ker zahteve po pletarskih izdelkih so vedno večji. Pogoji za vsprejem so: dopolnjeno 14. starostno leto   in   ljudskošolskko izobrazbo. Umevno, da se jemljo tudi starejši vajena", oziroma vajenke. — V c kr. pletarni se uči izdelovanje vseh panog v to stroko spadajočih izdelkov, od najpriprostejše košare do najfinejših japonskih del.  Poleg tega se izurijo obiskalci te pletarne v vrboreji t. j. o rigolanju, sajenju mladik, o rezanju kakor tudi lupljenju in sušenju mladik« S pletarno, tu se poučuje zgolj praktično, je združena tudi pletarska šola, ki odgovarja nekako zahtevam obrtno-nadaljevalnih Šol. Tu se poučuje strokovno risanje, obrtno spisje, knjigovodstvo in računstvo kakor tudi nemščina.  Vodstvo c. kr. pletarne je v spretnih rokah ravnatelja L. Patika, lri radovoljno daje pojasnila v vseh zadevah. Pripominjamo še, da dobivajo učenci oziroma učenke mesečno podporo in lokalni odbor jim preskrbi po možnosti  ceno  hrano  in stanovanje. — S c. kr. pletarno je združena tudi stalna  razstava  pletarskih izdelkov, kjer se lahko vsakdo prepriča na lastne oči do kake spretnosti se pospno učenci te pletarne. Ti izdelki se lahko kosajo z izdelki vseh tu in inozemskih firm. Izdelki so vsi na prodaj. Na razpolago  so tudi  jako Učni ilustrovani ceniki. Slovenskemu občinstvu kličemo: podprite to domaČe podjetje z obilnimi naročili po geslu: svoji k svojim.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj in od govorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
iyto.blja.ni Juto v petek 24. t, m. pri „Zlatorogu" razgovor.
Kemična tvornica »Nassovia« iWiesbaden-Dunaj je na III. mednarodni farmacevtiški razstavi na Dunaju dobila za svoje izdelke veliko zlato kolajno in častno diplomo.
Poizkusiti morate Roggkaffol, da
se prepričate o njegovi blagolastno-sti in prijetnosti. »Roggkaffol« je najboljše nadomestilo za zrnato kavo, katere strupene sestavine samo dražijo živce in Škodijo zdravju. Na patentiran način se je pa posrečilo opremiti Roggkaffol z aromatičnim vonjem pristne zrnate kave, kar daje tudi slastni kavni okus. Pri tem je pa Roggkaffol prav cen in izdaten. Glejte naš inserat v listu in zahtevajte takoj prospekt od tvornice živil ^Roggkaffol« v Trutnovu.
Mnenje gosp. dr. F. Holzmeisterja
v Sarntheinu.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
y odgovor na vaše vprašanje vam prav z veseljem poročam, da je vaše železnato kina-vino Serravallo zelo dobro in že dolgo let znano kmečkemu prebivalstvu in ga rabim z najboljšim uspehom proti slabokrvnosti posebno v slučajih konvalescence in začetka moške zrelosti. Jaz sam ga predpisujem v moje največje zadovoljstvo v navedenih slučajih.
Sarnthein, 5. junija 1911.
Dr. Holzmeister.
m.
Svila za neveste
od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata žzbira vzorcev so oofilie b prvo poŠto. — G. Hennebepg, dvorni dob. Nj. V. nemške cesarice, Zttrich. 3
namizna voda prve vrste in kot zdravilna voda
zoper težMe organskega dihanja in t. zoper bolesti želodca in mehurja najtopleje priporoča, z
Glavna zaloga v Ljubljani: Michael Kastner.
Vse ženstvo naših dežela ima od narave lepo polt, ki je pa zelo občutna za upliv hudega mraza in vročega solnca. Da se preprečijo za-gorelost, razpoke, rdečine ali celo solnčne pege, je rabiti za vsakodnevno toaleto ^- Creme Simon, rižev puder in milo Simon; ne zamenjati z drugimi mazili. T. SIMON, Pariz in v vseh lekarnah, parfumerijah, bazarjih in mirodilnicah. 1
Bay - rum
s konjičkom
tvrdke Bergmann & Co, Dečin na Labi
ostane prej ko slej najboljši vseh vod za glavo, za racionalno negovanje las, zabranjnuje vsakršno tvoritev luskin, prezgodnje osive-nje in izpadanje las ter jači lasne korenine. Premnogo priznanj. V steklenicah po K 2'— in K 4'— se dobiva po vseh lekarnah, dro-gerijah, par fumerijabin brivnicah.
2 sekunai 3 rahle poteze kaKsen sijajni iilesi; z
Kremo za čevlje.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani*.
23. oktobra 1913.
Uradni kart! dunajske borze ■al»Sb«a| naalrll.
4«/» majeva renta . . . . 4-2°/B srebrna renta . . . . 4°/0 avstr. kronska renta . . 4<)/o . .
4°/0 kranjsko deželno posojilo !•/• k. o. češke dež. banke .
Sra Oke.
Srečke Is I. 1860       ; . „   M „ 1864 . . : : .
„ tiske......
ii    semeljske J. izdaje .
ogrske hlpotečne . . „   dan. komunalne . „    avstr. kreditne .  . . „    ljubljanske ....
M   avstr. rdeč. križa . .
n °KT' ti n • • „    bazilika   .   .   I   . .
h turfke
Delalo«.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . , Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice.....
Državne železnice .... Alplne-Montan.....
Češke sladkorne družbe . . Zivnostenske banke«  , . .
CeMnl Marke Franki
Lire . RublJI.
Denarni	Blagofna
80-80	81 —
84 —	84-20
81-35	81 55
8075	80 95
—•—	94-50
84-—	85-—
435 —	445 —
694-—	706 —
287 —	297-
277 50	287-50
245-50	255 50
233-50	243-50
475—	485 —
473 —	483 —
64-50	68 50
51'-	55-
30-50	34-50
2S—	30 —
228-	231*—
339 —	401 —
624 75	625 75
513-	514*—
111 90	112-^0
694-25	695 23
841-75	842-75
336-	310 —
264-—	265 —
11-44	11-49
117-95	118-25
95-50	95-65
94 40	94 60
254 —	25475
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 306*2
Srednji zračni tlak 736 tnm
oktober	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	• > E 2 t— —	Vetrovi	Nebo
22.	2. pop.	737-9	14-5	s!, jvzh.	jasno
M	9.zv.	738-9	86	si. zah.	»
23.	7. z j.	739-2	3-6	sr. ssvzh.	pol oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 8*8', norm. 9 3°   Padavina v 24 urah 0 0 mm.
skrbno zastreljeno in opremljeno z avstr. zastrelnim   pečatom,   najboljše kakovosti, razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most štev. 443 (Češko).
Samokres K 6*80, Flobert žepna pištola K 3\=0, Tercerola K 3*20, Flobert Teschingov K II 20, lovske puSke K 48'— in več v bogati izbiri.
Glavni katalog na zahtevo vsakomur gratis in franko
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 23. oktobra 1913. Termin.
Pšenica za april 1914.   .   . za 50 kg 11*29
Rž za april 1914 .   .  .   . za 50 kg 883
Oves za april 1914. ... za 50 ker 7'39
Koruza za maj 1914 . . . za 50 kg 627
MESEČNIK Za MMVNOS? IH PROSVETO
Letnik XXXIII. (1913). Ashaja po 4 po'-- obs^J«"? *» «oUW osmerk'
po edca pot na taesec -•-* »vaških ter stoj« ?ae lato a E so h, pol leta 4 K 60 h, če-
lata a K 30 b. Za vse aeavatri]8lc- dežele n K 10 h ca loto Posamezni zvezki ee dobivajo po 80 h.
.Ndrodna Tiskarna" v Liubliatv.
mi tli in KoDsfantlnov vrelec
preizkušen pomoček proti vsem 3718 dobavljajo trgovine z rudninskimi vodami, lekarne, drogerije in kopališko ravnateljstvo.
Sezija 15. maja—oktobra. Gleichenberg na Štajerskem.
srednje starosti, z 8 mesecev starim otrokom prosi nujno za kako primerno sužbo, kjer bi mogla sama otroka preskrbovati Vajena je vseh gospodinjskih del in zna tudi nemško — Ponudbe naj se blagovolijo vposlati na upravništvo >S1. Nar.« pod „Sirota 3784".
Prevzame se dobro idoča
esanja
kakor tudi gostilna v najem ali v nakup Ponudbe  na  upravništvo »Slov. Nar.«
pod šifro: »Gostilna & mesarija 3785".
Slovenci, ki  potujejo v Trst  za kakšnim poslom dobijo zmirom pri slovenski družini lepo 3785
Cene zmerne. Ulica BOSkO Štev. 18, tretje nad,, vrata št. 75 M. Grgin. i
Posojila ~m
od 500—20.000 mark na osebni kredit.
Točno, cenć in pripravni obroki (tudi damam). Daio se hiDotekarna posojila. Vprašanja rod „Coulant" na anončno ekspedicijo Bo-nacher & Ranti, Dttsseldorf. 37t0
Povodom nase preselitve v Gorico, izrekamo vsem našim znancem srčne pozdrave/ 3796
Modbtna Jladolšekova
Gorica, via Luigia 46.
Gostilnay M^
staroznano podjetje, 3775
se odda pridnemu in izobraženemu gostilničarju pod zelo ugod nimi pogoji v naiem.
Pojasnila pri tvrdki M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni. Maribor.
Pridni, pošteni | ffj M •
zastopniki SlflftOVflnjG
prikupne zunanjosti dobe trajno delo prodajalca in inkasanta za dobro vpeljano tovor-niško zalogo tu in v Kočevju. Potrebna je kavcija par sto kron. Začetnike se upelje. Ponudbe na pisarno Si', "^ire nasip št. 3. Ljubi'ana. Za Ljubljan e sprejmejo tudi dame. 37^8
na Dolenjski cesti v Ljubljani pri Po-poviću in sicer 2 sobi, kuhinja, klet, drvarnica in vrt,
se odda z novembrom;
mesečno K 20'—. Vrč povr (J. oiar, Dolenjska cesta 48, niša Popović-
xxxxxxxx
Slastna, neprimerljiva prirodnost in največja izdatnost. Dralleja parfum
Iluzija v svetilniku.
Zadošča  en s
Šmarnica, vrtnica, španski bezeg, heliotrop, reseda K 4'—, vijolica K 5*—. Po vseh lekarnah, drofie-rijah, parfumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah. — JURIJ DRALLE, PODMOKLI n. L.
3S0I
od 23. oktobra do preklica.
H H
H
H
Mazilo za lase.
Varstvena znamka NETOPIR
napravi g. Ana   Križaj  v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. št. 200 ali v trafiki pn cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se Jamči. Spričevala na razpolago.
M
H M H H
Št. 13.882.
9739
Zsstna poročila za tisk »Palma'' : 08 Sr proslav JCavJate :
Tu ob zmagoslavja vratih Le še nekaj besedi: V naglici sem svet prebrodil; Kjer sem hodil9 kjer sem bil, Podpetneke Palma sem dobil.
Vojna  uprava kupi po  trgovskih  običajih  za MaribOr
950 q rži
avstrijskega izvora.
Zadevna zagotovitvena obravnava bo 4. novembra 1913 pri c. in kr. ictencZanci 3. voja, kjer se tudi lahko vpogledajo natančnejši pogoji iz tamkaj na vpogled razgrnjenih popolnih nakupnih aviz in uzančnih zvezkov. Nakupne avize in uzančni zvezki se tudi brezplačno dobivajo pri vojaških oskrbovališčih v Gradcu. Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju.
V GRADCU, oktobra 1913.
c. kr. isitendance 3. voja.
Kot gospodinja
želi iti k starejšemu samostojnemu gospodu
inteligentna gospodična. |
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Najboljše
istrijairto vino
pristno, firme
GJranca&Co.vUmagu
se zaradi likvidacije takoj pioda.
Crno vino, okoli 300 hI, 9 stopinj, po K 33 hI, belo vino, 9 stopinj, okoli 600 hI, po K 25 hI. Posredovalci izključeni. Plačati je takoj v gotovini, posodo poslati naprej. Ponudbe najpozneje do 26. t. m. Vzorci se pošljejo zastonj in ekspresno.
6. Branca S Co. Umag.
5004
Deklica
14 let stara, katera je izvršila z izvrstnim uspehom petrazredno ljudsko šolo,
želi mesta kot učenka nafraje v trgovino z mešanim blagom. ::
Vstopi lahko takoj. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3766
SI^SI Najboljša in najzdravejša —"—
barva1
za lase m brado
je dr. Drallea „NSRIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Sfrmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališča© in toaletne ===== potrebščine itd. -=
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem svojo
S tem vljudno naznanjam, da sem od gosp. U Pharm. Jo s. Čižmafa prevzel
1
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2 | v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
oddal gosp. Mag. Pharm. Vinku Prohazka.
Zahvaljujem se za vso dosedanjo naklonjenost in prosim isto ohraniti tudi mojemu nasledniku.
V LJUBLJANI, dne 22. oktobra 1913.
JHag. pharm. jos. Cižmaf.
ter se priporočam slavnemu občinstvu za blagovoljno naklonjenost z zagotovilom vestne postrežbe.
V LJUBLJANI, dne 22. oktobra 1913.
Jfiag. pharm. Vinko prohazka.
27 let star krojaški mojster in posestnik v prijaznem kraju na Sp. Štajerskem ob državni cesti se želi sprijazniti v svrho ženitve 3764 s prijazno gospodično, ka-
tera ima veselje do obrtnika in 2000 K premoženja v starosti od 20—30 let Tajnost zajamčena. Pisma na upravništvo »Sl> v. Nar.« pod ,Srečna bodočnost 2000 3764'
Kemična   tvornica   Tralskirchen pri Dunaju, Lieblein it C o.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obL. varovano.)
2291
Najidealnejše sredstvo za  osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. Vidic S Comp, Ljubljana
Privatni plesni pouk
v novi dvorani hotela Ulnion«
Vpisovanja za najbolje znani večerni tečaj za odraslo gospodične ln
gospode iz dobre družbe bodo samo še kratek čas Poučne ure vsak ponedeljek
in petek točno ob 8. zvečer
K temu tečaju se pripuščajo samo učenci, ki so se preje prijavili pri podpisanem.
Poleg vseh sedanjih modernih plesov se poučujeta tudi slovita Tango in Two-Steps. Privatne lekcije ob vseh urah tudi v privatnih hišah, družbah in kiubih Vsakršna pojasnila vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne
v hotelu pri Slonu, soba št 73. z ve!espoštovanjem
Giulio IKIorferr-a
3620 autor, plesni učitelj.
3
hihiii pipyii linami ■ hijma ii h mi
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
1 Oblastveno Rooresijonlrana prodaja struno?.
Ustanovljena Seta 1897.
nten \{ane
LJubljana, Židovska ulica 2,
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
Št. 4282.
3726
Jnblle
stan ¥
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1913: a) 18 ces Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K), za ubo^e onemogle obrtnike vojvodine Kranjske: b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemo le vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani
do 11. novembra 1913.
Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemog losti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Št 20987
3798
občina Bloke okraj Logatec
na 3231 K 70 vin. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predloge
do 8. novembra 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dooo-
siatt je zapečatene z napisom: „Posudba za pravzetje gradbe napajali-šča za vas Glina, občina Bloke".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. %
Raz ven tega je dodati kot vadi j še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg št, 1. v navadnih uradnih urah za znesek 1 K 30. vin.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 21. oktobra 1913.
za leto 1914, izda! J. Ha&ptmaa,
oficiial trgovske in obrniške zbonvce v Ljubljani. Koledar ima za obrtnike mnogo poučne vsebine, med drugimi tudi knjigovodstvo za obrtnike Cena samo 70 vin. po poŠti 80 vin. Dobiva se po knjigarnah in pa pri izdajateliu v Ljubljani, Francovo nabrežje štev. 7.
zdravniško priporočeno kr! tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. — Edina zaloga:
r. Elovakovićj
veletrgovina vina, Verraoutha, Maršale, - Malage, Konjaka, žganja itd. ■
LJTJBLJA2STA.
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
s—
O
O
3 o
o
o
to a
»-t
CD
Fr. P. lafe©
Ljubljana, Stari trg 9.
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite, Columbia, Jcmbo, Eden, Zono-phon, Avstr. gram. dr.   Angel««' itd. itd.
Nad 20.000 plošč v zalogi.
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjemu popust Ceniki brezplačno.
"»"»».T"   stroje za mizarje,
lOiifaš^ kolarje in za cepljenje drv.
rX,w«K»v»xa£.«2a Nts-o^ev 3129
ly5or?c Zuckermanna viova
Dunaj XVIII. ^nastaslus t]run-Casse 24|13.
Zastopniki se iščejo.
S. kr. a^strllske
«3
državne železnice.
Ssviešek iz voznega reda.
Vetjaven od 1. maja 1913.
Postaja; Ljubljana fuini kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice
9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj
7.46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo.
10- 01, po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7- 25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
3- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3*00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic,   Linca. Celovca,
Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
5- B1 zvečer. Brzovlak Iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, K51na, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- j8 zvečer. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-16 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-pilc, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-31 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-» rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana c!rž. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-32,   11-50, 3-12,
7*15, (11*22 0D nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državnc-železnisko ravnateljstvo v Trstu.
Avstr. amerikan. zaloga čevlfev s
L 52.
jt'aši čevlji po kakovosti, :: priložnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.
70
QS5
3JC
4
2729
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
V
Telefon štev. 16. 982
Stavbno podjetništvo; pisama za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — : Priporoča se za stavbna dela vsake vrste-    ' - —
Stanovanje
z eno sobo, kuhinjo' in pritiklinami,
se odda s 1. novembrom t U na Tržaški cesti 41. (pritličje desno.)
Sprejme se
3737
učenko
za   manufakturno  trgovino.  Več pri
g. Štefanu Steka?, Ajdovščina.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se 12 vplačili.
66
99
•■■ - ■■■   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi«   .-. - .-.
Rezervni fondi E 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapitalije S 123,257.695*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
pojasnila   daje: ——————-————
Vsa
jamjii zastopstvo i Ljiliaai
lllllillllilllll'ililiHI a
cigar pisarne so v iastnei bančnej hiši
I
i uliti šle?. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najni2jir» cenah. Škode cenjuje lakoj in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, kodei posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
iz hrastovega lesa, prav močne.
od 400—700 litrov
proda po nizki ceni. Fran Cascio, vinski trg«
Lingerjeva ulica št. 1. za Škofijo.
Modeme srajce
bele in barvaste,
tenniske, lovske, hribolazke in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni in športni trgovini P. Magđic, Ljubljana, nasproti glavne pošle.
sprejme lakoj v trajno delo Ant. Lesjak, Čevlj. mojster, Rudolfovo.
J
fil
za gojenko liceja z zdravo hrano za zmerno ceno se naj blagovoli javiti pismeno na upravnštvo »Slovenskega
Naroda« pod „Clševski, učitelj".
3791
I
z dne 23. maja 1873 Štev. 119 državnega zakonika z dodanim
ln drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-j očimi. _
Trdo vezan 5 K 60 v., po poŠti 5 K 80 v.
Li
m mifii fizif Peter m i
naši. brata Oresz^
v Spodnji Šiški pri Ljubljani =
prodaja zaradi prevelike zaloge vozov, eno- in dvo-vprežne vozove pod ceno.
Obenem priporoča svojo bogato zalogo drugih vozov ter pošlje cenike brezplačno.
Tudi vsa tozadevna popravila in dela se po najnižji ceni
izvršujejo. 2611
Tovarna izdeluje tudi
29 m ■
Zbirka
v slovenskem jeziku.
■3
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in   prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 K; p    pati 6 K 20 vin.
jtarodna knjigarna
v Ljubljani.
	
.    _ - - +.     . . —   • *	
i
A. KUNC
Ljubljana Dvorski trg 3.
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
od 10 kg naprej   po 12  do 40 v. kg razpoš lja po povzetju 3738
And. Oset, pos. Tolsti vrh p. GuStanj, Kor.
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo; Krasne
krila, kostum?, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
• Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
in krstni opravi.
9
i
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ZIAiUEMITE (jfROIlARJEVK Sl,lfl4
PBIM02A TRUBARJA
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI s
Visoka 66 cm ia široka 55 cm js najlepši ojki^ vsake slove^ske^h^še^Ta reprodukcija je sploh najlepša in naj-dovršenega kar jih imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3a20
NARODNA KNJIGARNA "e™ ffi
"VeC tisOC r^eien^1 ?°P*C v vse^ barvah, posebno sivih poprej K iS'— sedaj K S' — ;
^^^^mmmmm^^Kmm moških klobukov vsakovrstnih fason poprej K 6'— sedaj K 3-—;
~V^CC tiSOC ^°^U^0V 250 dečke poprej K. 4?'— sedaj R &—;
^^^^^^^^^^ klobukov za otroke popre) K 2'— sedaj K 1'—.
Največja izbira dežnih plasčev za dame in gospode poprej K 20'—, 30'— sedaj K 14*—
Radi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno za polovično ceno
Angleško skladišče oblek, O. JBernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Li
i
36
5102
L47E
3395^7
99
^523199893^4
214