99. Številko.
« UaliUanl. 9 torek. 28. aprila 1908.
XLI. leto.
Saksja vssk dan zvečer izvzemal nedelje to praznike ter relja po poitl prejema* za H K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, ta en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača se*o leto 30 K. — Na narečno brc* Modcbne vpošUJatve naročnine se ne ozira. — — Dopisi na] se Izvole rranxov*a — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta
3r*&Bi8tTft telefon it. 34.
dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LfubllaBO s pošiljanjeiufna dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vs« druge dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petn-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. Je v Knaflovih ulicah 5t. 5. — Upravnistvu na] se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 k.
Upravnistva telefon št 85.
Ministrska krl3fl na
Jezikovno vprašanje na Češkem je stopilo v zadnjem času v stadij, ki naravnost kriči po rešitvi.
Vsak trezni politik, ki pazno in brez strasti motri dogodke na jezikovnem bojišča na Češkem, je že zdavna moral priti do prepričanja, da tako ne gre več naprej, ker bi lahko kaos, ki je nastal radi jezikov-nib konfliktov na Češkem, usodepol-110 vplival na ves tok državne politike
Tudi Nemci, če bi bili pristopni pametnemu, treznemu in objektivnemu preudarku, bi morali uvideti, da so časi njihove absolutne hegemonije v Avstriji pri kraju in da se nenemški narodi ne dado več potisniti pod kavdinski jarem neomejenega nemškega gospodstva.
Xarodi v Avstriji so dozoreli in zahtevajo svoje pravice. Ni je moči na svetu, ki bi mogla zavirati naravni razvoj, ni je sile, ki bi mogla raznorodne avstrijske narode spraviti pod igo nemškega državnega jezika, kakor to mislijo nemški politiki, ki se še vedno vglabljajo v čase, ko je bilo nemštvo v Avstriji edini merodajni faktor.
Ce bi imeli Nemci le peščico političnega preudarka. bi morali že zdavna uvideti, da naravnega razvoja ni moči zajeziti in da so njihove težnje, Avstrijo zopet pretvoriti v državo, kakršna je bila v davno preteklih jožefmskih časih, absolutno neizvedljive.
Ce bi to uvideli, bi si pač niti trenotka ne pomišljali podati roko k poštenemu narodnemu sporazumi j e-nju, ki je zalog boljše bodočnosti avstrijske države in pogoj pravega napredka vseh narodov, ki tvorijo ta dranvni organizem.
Politično slep mora biti vsakdo, ki v današnjih razmerah ne priznava, da je edini izhod iz vseobčega kaoza, ki je zavladal v državi, iz večnih kriz, ki neprestano pretresajo ogrodje državnega organizma, za vso državo veljaven zakon, ki bi na temelju absolutne pravičnosti in enakopravnosti uredil jezikovno vprašanje.
Xo. Nemei ali vsaj pretežna večina njih političnih voditeljev so takšni slepci, ki ne razumejo nove dobe. ki je napočila, in še vedno slepo drve za fantomi, ki so se že zdavna preživeli.
A kolo Časa se vrli nevzdržljivo
naprej in preje ali sleje mora priti do tega, da se ustvari baza medsebojnega sporazumi jenja med avstrijskimi narodi na podlagi enakopravnosti in pravičnosti.
Čim kasneje pride do tega, tem slabše bo za Nemce.
Nemški politiki se še niso dokopali do stališča, da bi to uvideli, za to tirajo naprej svojo pogubno politiko narodnega šovinizma, ki pa mora končati z neizogibnim Haškom.
Na Češkem so Nemci sami do-vedli dosedanje že itak desolatne jezikovne razmere ad absurdum. Stre-maverjeve jezik, naredbe določajo, da sla češki in nemški jezik na celem ozemlju češke kraljevine popolnoma enakopravna. Te naredbe so nemški uradniki samovoljno razveljavili s tem, da so pri oblastvih na nemškem ozemlju dosledno zavračali češke vloge.
To postopanje so Nemci odobravali, dasi je bilo v direktnem nasprotju z zakonom in z veljavnimi naredba mi.
Pred par dnevi pa je podpredsednik praškega nadsodišča dvorni svetnik Rinesch ukazal sodišču v Karlovih varili, da mora neko češko vlogo rešili v češkem jeziku. Zato >ilno ogorčenje in velik krik v nemškem taboru. Dvojna nemška mera: protizakonito postopanje nemških uradnikov so preje odobravali, sedaj pa kriče radi zakonitega ukrepa češkega uradnika.
Na železniški škeni brodu je
postaji v Nem-:i poštni uradnik
pošilja!ve o; ivinil s češkimi vinjeta-mi in < značbami.
To ie v .-"inških očeh hudodelstvo. : ki i » neba po osveti. Dasi ni ta < ški uradnik zagrešil ničesar hujšega, kakor nemški uradniki v Hebu ili drugod, ki so odklanjali češke vloge, vendar kriči sedaj ves nemški Izrael, kakor da bi bil zaradi dejanja češkega uradnika v Nemškem Brodu v nevarnosti obstoj vse države.
In ker trgovinski minister dr. Fiedler tega uradnika ni takoj ob-glavil, zahtevajo sedaj Nemci, da se jim mora žrtvovati Fiedler. sicer da primorajo svoje ministre, da izstopi jo iz kabineta. Zakaj niso ti nemški voditelji nastopili takrat, ko si dr. Klein ni hotel pokoriti nemških sod nih uradnikov v Hebu? Ja, Bauer, das ist \vas anderes!
Kakor se torej kaže, se javlja na političnem obzorju zopet nova ministrska kriza. Položaj je zamotan, kakor še morda nikoli preje; iz parciel-ne krize se prav lahko razvije kriza
vsega ministrstva. In če Beck pade, kaj potem? Sledilo bo mu pač novo ministrstvo, ki bo prav tako viselo med Scilo in Karibdo, kakor vsa dosedanja. Tem večnim krizam bo konec šele takrat, ko se z energično operacijo spravijo s sveta vzroki narodnostnih bojev, ko se dosledno izvede na vseh poljih princi]) popolne ravnopravnosti!
Koltenesseriev atentat na jeseniško niltellstvo.
Man hatjja versehie-dene Mittel um die Lehrer r u h i g zu machen.
Duševna cvetka vladnega svetnika tKal-teneggerja.
Na Kranjskem se pridno germa-nizira.Troperesna deteljica Schwarz-Kaltenegger - Eger neumorno deluje po navodilih nemškega »Volksrata«. Ni je več službe, ni več zavoda, da bi ga Nemci ne oskrunili s svojimi poželjivimi rokami. Nemca se protežira, Slovenca pa povsod neusmiljeno preganja. Razmere so postale neznosne in kriče do neba . . .
Celi Sloveniji so znane Jesenice kot ena najvažnejših narodnih postojank. Dosedaj se je še vedno posrečilo odbiti nemški naval, ki je združil obe slovmski stranki, četudi proti volji komanderja slovenske ljudske stranke dr. S u s t e r š i č a. Slovensko neiteljstvo na Jesenicah je bilo Nemcem že dolgo trn v peti. Dr. Egrovi kliki se je porodila imenitna misel: ubiti slovensko neiteljstvo. Vladni svetnik Kaltenegger je radovoljno prevzel vlogo krvnika.
Man bat versehiedene Mittel um die Lehrer ruhig zu machen. Mož se je energično prijel tega svojega načela. Kaltenegger! Kdo ne pozna tega zagrizenega nemškega nacional-ca, ki absolutistično pašuje nad slovenskim učiteljstvom l! Oduren, sirov in domišljav nemški aristokrat — to je Kaltenegger. Kranjsko uči-teljstvo nosi v žepu. Učitelj Fabinc mora z Jesenic! Zakaj Nemci hočejo tako! Učitelja Salberger in Ziherl (lobista ukor. Zakaj ? Nemci hočejo tako! Slovenski živelj na Jesenicah se mora vdnšiti. Na učitelja F a 1) i n-c a so že dolgo letele strele z nemškega tabora. Kalteneggerju so Nemci lahko hvaležni, ker se mu je imenitno posrečil načrt. Bankerotni nemški aristokrat si je vtepel v glavo, da mora F a b i n c z Jesenic in iskal je
dlake v jajcu, ker najbrž še danes sam ne ve, zakaj se je izvedlo discipliniranje, o katerem bo še prilika govoriti. Slovenskemu učitelju se mora dati izven šole — nagobčnik, to je morala vladnega referenta. Nekaj let že leži ta nemški birokrat kakor mora nad slovenskim učitelj-stvoin. Mož nima smisla za šolstvo, le eno pozna: ubijanje značajnih učiteljev in vzgajanje vladnih hlapcev. Dolgo se že naslaja Kaltenegger v svojih orgijah, a tudi temu možu mora enkrat odklenkati. Sedaj še pridno služi nemški pohlepnosti, mora pa hiti enkrat konec slovenske potrpežljivosti, ki naj pomete z ljudmi, ki so pravi ujedalci na našem narodnem telesu. Sramota je za nas Slovence, da še danes lahko fanatičen nemški aristokrat pometa s slovenskimi sinovi.
Enega ne smemo pozabiti. Dr. Š u s t e r š i č je držal roko nad najnovejšim junaštvom viteza Kalten-eggerja. Pribijemo naj, da je discipliniranje učitelja F a b i n c a vzbudilo splošno ogorčenje tudi med pristaši slovenske ljudske stranke na Jesenicah. Vsa zadeva je namreč proračun jena na bodoče občinske volitve, ker hočejo Nemci obe slovenski stranki pritisniti ob zid ter ]>o-polnoma uničiti. Dr. Šusteršič naj sam obračuna s svojo vestjo, če je ravnal pošteno in nikakor ne želimo dneva, da bi se kesal svojega dejanja. Pričakujemo od slovenskih poslancev, da se za ta zadnji Sclnvarz^Kalteneggerjev atentat na svobodo slovenskega ueiteljstva nekoliko pobrigajo v deželnem zboru.
Parlamentarni položaj.
D u n a j , 27. aprila. Danes sta imeli ustavna stranka in desnica gosposke zbornice seje. V ustavni stranki se je raspravljalo o ministrstvu za javna dela. O predlogi se je izvršilo prvo branje, nakar se je izročila specialni komisiji. Desnica je razpravljala o političnih zadevah. Na vrsto je prišla tudi \Vahrnmndo-va afera. Baje bo gosposka zbornica v tej stvari sklenila interpelacijo na ministrstvo.
Odsek nemške devetorice je sklican v sredo k seji. v kateri se bo razpravljalo o najnovejših jezikovnih sporih na Češkem. Nemške svobodomiselne stranke se pripravljajo na veliko protestno akcijo, a ker na izzivanje tudi Cehi ne bodo molčali, pričakovati je zelo burnih prizorov v državnem zboru ter se sploh smatra situvacija za zelo resno.
Jezikovni konflikt na Češkem.
Praga, 27. aprila. Češki radikalni deželni poslanci so imeli včeraj pod predsedstvom dr. Baxe posvetovanje ter sklenili, da odpošljejo k vrhovnfemu deželnemu maršalu deputacijo, naj pozove deželni odbor vlado, da skliče takoj češki deželni zbor. Nadalje se je sklenilo, protestirati proti temu, da bi se jezikovno vprašanje rešilo v državnem zboru, ker je za to kompetenten edinole češki deželni zbor.
Tudi staročeška stranka je zborovala včeraj zaradi jezikovnih ho-matij ter je poslanec dr. Srb isto-tako odrekal državnemu zboru vsako kompeteneo za rešitev jezikovnega vprašanja.
Baron Beck in Malorusi.
Dunaj, 27. aprila. Ministrski predsednik baron Beck je imel preteklo soboto razgovor z voditelji ma-loruskega kluba, ki so ga prosili za varstvo pred izgredi, ki jih je pričakovati v vzhodni Galiciji povodom pravoslavnih praznikov. Obenem so mu izročili spomenico o važnih gospodarskih vprašanjih za Maloruse. Ministrski predsednik je obljubil, da bo prihodnje dni zaradi imenovanja gališkega namestnika sklical parlamentarno komisijo maloruske-ga kluba. Maloruski voditelji smatrajo vsa ta pogajanja za vladno komedijo, ker je imenovanje Bobrzvn-skega, najhujšega sovražnika Malo-rusov, zagotovljena stvar, in sicer je dr. Bobrzvnski kandidat krone.
Tirolski deželni zbor.
I n o m ost, 27. aprila. Danes se je otvoril tirolski deželni zbor. Deželni glavar dr. Kat lire in se je spominjal cesarjevega jubileja. Poslanec G t1 n t i 1 i je izjavil v imenu Italijanov, da vztrajajo pri svoji zahtevi po avtonomiji, a zborovanja deželnega zbora se udeležujejo le v nadi na gospodarske ozire in na pravično volilno reformo.
Načrti bana Raucha.
D u n a j , 27. aprila. Baron Rauch si išče sedaj na Dunaju opore  za   izpodkopaho   svojo pozicijo
\ sled dvobojne afere z dr. Medako-vičem. Ban je bil pri cesa r j u . na
to pa tudi pri prestolonasled-u i k u in pri ministru zunanjih del baronu A e h r e n t h a 1 u. Ako je verjeti židovskim časnikarjem, si dela baron Rauch velike načrte ter skrajno   neprevidno  sumniči in ob-
LISTEK.
Greh.
Črtica. Ivo Trošt. (Dalje.)
Ni ga človeka, ki bi mogel čuti unč in dan, več dni zaporedoma, da ne bi prav nič zadremal. Kdo bi ue vedel tega. Zato sta Jaka in Francka mirno čakala trenotka, ko je mater premagal spanec. Prišel je tudi za-željeni trenutek. No, in leda j sta si privoščila zabav«* v polnih požirkih za vse prečute noči . . . teh pa ni bilo malo.
Neko predpoidne ju je zalotila Mihovka. .loj, to je bil polom v vasi, da nič takega, odkar smo imeli zadnjič povodenj, ki je Radoviin odnesla hlev in dva mlada prešička. Mati Mihovka je v sveti jezi zgrabila ue metlo, marveč — sekiro in — s toporiščem napletala po mladem hrbtu, da so se šibiie kosi i in škripala rebra. Mudilo se ji je, kakor da izbija prah iz tapete, pa je menila, da leči hčerko grešne ljubezni. Premalo uspeha j«1 imel njen lek. Deklica res ni mogla nekaj tednov iz hiše in pod oknom ni bilo tri jutra nič poteptane trave, toda Mihovki se je zdelo, da je vendar nekdo v tem času
premaknil roženkravt.... Kdo bi utegnil biti tisti predrznežl
Francka ni mogla odgovoriti, tudi ni smela,ker se je hotela izogniti udarcem, pa se jih ni. Ona mora vedeti, ona samo neče povedati... In zopet je pelo toporišce. Uboga Francka!
Pa še pravijo, da je greh grd, ostuden. Kaj še! Lep. lep in še kako je lep. prav srčkano lep, da se ga ne moreš nagledati, m1 moreš nikoli dovolj o njem razmišljati... Greh je vedno lepši--
Francka je vedela, da se mora ogibati greha kakor satana. In kdo je še trdil, da je satan lepi Moj Bog« to bi pomenilo toliko, kakor če bi kdo rekel, da so v peklu — nebesa. Takih tepcev pa še ni bilo v naši domovini. Zato je Francka skrbno pazila, da je šla sama zjutraj in zvečer krmit kravico, sama je zlezla skozi pod na svisli, odkoder je nametala živali krme polne gaie. Xa svisli je prikobacal uatihoma z drugega konca Badnov Jaka. Hrbtišče jo je bolelo od materinih udarcev, toda ljubezen je potrpežljiva: njegov i objemi so delovali kot čudežno mazilo...
Paziti iii bilo treba na drugo, nego da je bila kravica pravočasno nakrinljeua in napojena. Živalca pa ni bila več v tisti dobi, ko roje po glavi mladostne muhe in ko tudi žival  rada  poskoči, ne: ostavili so jo
že mnogi zobje, prežvekala je le počasi in izbirala mrvo dolgo, dolgo . . .
Do spomladi se je ujasnilo tudi na svislih pri Mihovih. Kravica je navzlic nedostatnomu zobovju požrla seno. Kupovati je bilo treba krmo koš za košem. Te male množine pa ni kazalo spravljati na pod; ostala je kar v hlevu za vrati. Na golem podu bi se pa tudi ne bilo varno shajati: vsaka stopinja se lahko čuje ali za-škripne deska pod ftogo, pokne suha greda. Lahko nastane tudi popolnoma brezpotrebno vprašanje, česa išče Francka na praznem podu. Kaj
naj odgovori na to Francka .; — Čse sedaj jo boli  hrbet  od   toporišča . . .
Prijahal je v deželo sv. Juri. na belem konju in v zelenem plašču je prijahal.    Pela   mu   je   kukavica in
spremljal ga ptičji zbor. Pri Radno-
vili se je začelo delo na polju. Neki večer je razodel Radnov Jaka, ko so odmolili rožni venec, da misli v kratkem — še v tretjič v Ameriko. Domači so se jezili, češ: kdo bo delal doma. Mi sami, oče, mati in peščica najmlajših otrok, ne zmoremo dela, marveč dela nas. Jaka, ta ni najbolj pametna, kar si si jih izmislil.
Jaka je ostal mož-beseda.
Novica se je razširila naslednje jutro po vasi in mnogo jezikov se je iztegnilo v škodoželjno trditev: Ah, to bo solza pod Mihovim dimnikom!
In res jih je bilo, pa ne zaradi
Jakovega odhoda. Zgodilo se je nekaj važnejšega. — — Pelo je namreč zopet toporiŠČe, pelo mnogo prepozno. . . Letele so besede kakor trske izpod tesarjeve sekire, besede, ki jih poštena dekleta ne slišijo rade, ne smejo slišati. Tudi Jakov račun ni ostal nepregledan in še posebni račun naslovljen: hinavščina današnje mladine — seveda vse, vse mnogo prepozno.
Sedaj se je pojasnilo kakor na dlani vse: kako je oglaril »laka, kako ga je lovila ona, kako skrbno je čuvala Mihovka, da se ni premaknil roženkravt, kdo je odtrgal na drugem koncu svisli dva ploha, da je lažje fant priplezal k dekletu.
O belem dnevu je došel Jaka k Mihovim po slovo. Pripravil se je bil primerne za hudo nevihto, vihar nelepih in neljubih priimkov, a nič tega.
»Mati Mihova, nikar se ne bojte! Sam vem, kaj sem napravil.« Od-kašljal se je in mati ga je pogledala ostro, zaničljivo, potem mu je prest regla besede: »Greh si napravil, veš, Jaka, smrten, vnebovpijoč greh; sedaj pa moraš misliti, da pride za grehom — pokora: greh moraš popraviti, poravnati.«
»Seveda, mati, seveda. To sem sklenil že davno. Sam vem, kaj se spodobi.«
Mihovka je čutila,   da   je fant
mehak kot vosek, pa si je dejala: sedaj le udari ali pa nikoli. Podprla si je torej ledja z obema rokama, stopila pred .laka, ubrala obraz v nnj-resnejše gube in izpregovorila važno besedo: »Nič ne veš Jaka, le meni verjemi, da ne veš niti toliko kot ta miza tukaj. Toliko veš, kot otrok, ko ga prinesejo od sv. krsta in postavijo na mizo. ('emu ti je treba v Ame-riko? Doma reci očetu, naj ti izrini grunt, pa se oženiš. Tnkele vendar ne moreš pustiti moje hčerke same. Ti moj Bog, ali ne vidiš, kakšno >i jo napravil \ Kaj naj začne sirota sedaj — vsem v posmeh, v sramoto meni, osiveli materi . . . Oh, kaj sem dočakala na starost \ — —«
Mihovki se je obrnilo na jnk, Francka je zaihtela. Jaka je potegnil z rokavom preko oči. Prav uč ni bil v zadregi z odgovorom.
»Potrpite, mati! To ne gre tako hitro. Prej moram še zaslužiti par tisočakov, da ž njimi zbrišem očetu oči Sedaj veste, da ne morem prašati grunta in reči: Takoin-tako, oče, takointako se mi je zgodilo, takointako bom vzel. To ne gre!«
»Ce sedaj ne. pa nikoli več. Ako ima kaj vesti in ljubezni do tebe, se ne bo branil. AH bo trobil sodnemu dnevu?«
»Ne gre in ne gre — sedaj, pravim.«
(Dalje prihodnjič.)
rekuje vso, kar mu ni slepo pokorno Že v Budimpešti je rekel nekemu do- j pisniku. da je našel pri upravnih in sodi:1.1 oblastih velik nered, kur je zakrivila prejšnja vlada Strankarske razmere se vendar izboljšujejo ( l) ter bi se bil sploh že napravil red, »k« i>i časopisje ne izrabljalo tiskovne svobode (t). Razkol v Sta; Cev it', v • stranki si tolmači Rauch sebi v prilog, češ, da se bodo izstopivsi elani sčasoma priklopili stranki prava, nakar bo koalicija razpadla (.'). Nekemu dunajskemu poročevalcu pa je ban Rauch povedal, da je moral o svoji dvobojni aferi poroča-i tudi ministru Aehreri-thalu, ker je stvar v zvezi z zunanjo politiko (?). Glede hrvaškega sabora je izjavil ban, da še dolgo ni misliti, da bi se sklical .ker se morajo najprej duhovi pomiriti.
Novi kralj na Bavarskem.
M o n a k o v o , 27. aprila. Vodilni parlamentarni krogi pripravljajo prošnjo na vladajočega princa, naj prevzame naslov in krono kralja, ker je umobolni kralj Oton že 60 let star ter je njegovo duševno stanje neozdravljivo.
Zarota proti železnici skozi sandžak Novi pazar?
Sarajevo, 27. aprila. Turške oblasti v Sandžaku so baje prišle na sled zaroti, ki ima namen, preprečiti zgradbo železnice skozi Novi pazar. Zaroto je organiziral odbor srbske obrambi1. Glavne kolovodje zarote so že pripeljali v Skoplje. Turške oblasti groze, da bodo zaprle vse srbske šole v Novem pazaru, ako učitelji in pop je ne bodo nehali ščuvati pravoslavno prebivalstvo proti gradnji železnice. Izmed resnih ljudi, ki poznajo dejanski položaj, nihče ne veruje v tako zaroto, ki so si jo izmislile le turške oblasti po naročilu iz Carigrada, da se more turška vlada s tem izgovarjati.zakaj ne nio-. re ustreči zahtevi Avstro-Ogrske.
OKnl zbor »Dramatlčnesa društva".
V Narodnem domu« je bil suoči izreden občni zbor »Dramatičnega društva« ob toliki udeležbi, kot so navadno izredni občni zbori. Otvoril ga je predsednik gospod dr. Karel vitez B 1 e i w e i s , ki je naznanil, da je glavna točka zborovanja volitev novega odbora. Velika škoda bi bila v kulturnem in narodnem oziru za Slovence, če bi ne imeli v Ljubljani več slovenskih predstav. Dasi je več naših dobrih moči nameščenih na drugih gledališčih, vendar je še veliko slovenskih igralcev na razpolago in tem je treba dati službe in jih ohraniti na domačem odru. Časopisi so dajali »Dramatičnemu društvu dobre svete, pa tudi kritizirali. S samimi kritikami ni pomagano nič. Tisti gospodje kritiki naj vstopijo v odbor, da pokažejo svojo zmožnost in moč uveljaviti svoje nasvete. Trdilo se je med drugim, da je odbor ravnal z denarjem potratno. Govornik je pa mnenja, da je včasih "bilo društvo prisiljeno izdajati več denarnih žrtev, če je hotelo, da je prišlo naprej. Naj se kritizira, kot se hoče, nervus rerum je, da bo slovensko gledališče izhajalo, ker ima pričakovati podpor. Zato se bodo morda vendar našli gospodje, ki stopijo na čelo »Dramatičnemu društvu«. Nečastno bi bilo za naš narod, če bi v Ljubljani opustili slovensko gledališče, ko ga imamo že v Trstu!
Sodni tajnik g .M i 1 č i n s k i je dejal, da mora biti konec tem večnim krizam, ki škodujejo razvoju slovenskega gledališča in diskreditira jo slovenski narod pred tujci. »Dramatično društvo« stori lahko konec tem krizam. Opozoriti se pa mora, da »Dramatično društvo« ni identično s slovenskim gledališčem, ki ni zadeva le teh par mož, ki plačujejo kot člani po 4 K na leto, ampak splošna slovenska stvar. »Dramatično društvo« odklanja odgovornost za slovensko gledališče, zanj je odgovorna slovenska javnost. »Dramatično društvo«, ki ima velike zasluge za slovensko glasbeno umetnost, ni več kos vzdržati slovenskega gledališča, ker se stavijo nanj prevelike naloge in zahteve. Ako »Dramatičnemu društvu« ne pristopijo faktorji, ki mu ponio-rejo, potem mora reci, da ne bo prirejalo več predstav in da da gledališče deželnemu odboru na razpolago, kar bi seveda nikakor ne bilo želeti. Edini napredek bi bil mogoč, da se nastavi stalen gledališki ravnatelj in da dobi »Dramatično društvo« tako finančno ozadje, da se mu ne bo treba bati teh večnih kriz. Danes se mora odločiti v tem oziru.
G. župan Hribar je odgovar gal na izvajanja predgovora ika. »Dramatično društvo« ima častno zgodovino. Iz skromnih začetkov je jelo prirejati stalne predstave. Ne bilo bi prav, če bi se to društvo od reklo nalogi, ki jo je toliko časa vr
šilo. Poklicano je, da prireja še nadalje predstave V slovenskem gledališču. Nobene druge korporacije nimamo, ki bi vzela to prirejanje v roke in če bi jo imeli, ne vemo, če bi ji deželni odbor prepustil lože, kakor jih prepušča »Dramatičnemu društvu« in če bi se smelo zanašati na kako podporo iz deželnega dvorca. Ce preneha »Dramatično društvo«, pade v vodo dovoljena podpora dež. zbora v znesku 10.000 K, kakor tudi v uporabo prepuščene lože. Ako pa obstoji še nadalje to društvo, veže obveznost deželni odbor. »Dramatično društvo« mora obstajati, samo pomladitve mu je treba v notranji organizaciji. Nekaj napak se je storilo v njem. Točen proračun se ni sestavljal vsako leto in kar je še večja napaka, proračun se je vselej prekoračil, ker se je društvo zanašalo na podpore, katerih potem ni bilo. Podpora, ki je dobiti od deželnega odbora, gre pravzaprav mestu Ljubljani, ki je le z ozirom na to podporo zvišalo svojo subvencijo slovenskemu gledališču oziroma »Dramatičnemu društvu«. Delati se mora brez dolgov. Za sedanji dolg je odgovoren dosed an,]i Ov Ibor. Ce bodo predstave, se morda že v dveh treh letih doseže
toliko v finančnem oziru, da bo ta dolg poplačan. Govornik je za nasvete Milčinskega, predvsem za stalnega plačanega ravnatelja. Ljubljana ne more in ne sine biti brez slovenskega gledališča. (Odobravanje). To že zaradi našega narodnega življenja. Mestna občina ljubljanska bi bila morda za kako novo žrtev, zato naj stopi novi odbor z njo v dogovor glede stalnega ravnatelja. Stalen ravnatelj bi med igralci disciplino lahko vzdrževal, obdržal bi pa tudi igralce, da nam ne bi uhajali na tuja gledališča. Govornik poživlja odbornike, naj vztrajajo in ne dajo iz rok slovenskega gledališča! Predno bi se ustanovilo novo slično društvo, preide par mesecev, pa še ni gotovo, če bi imelo kak uspeh.
G. M i 1 č i n s k i je želel, naj bi mestna uprava ne začela s polovičarskim delom. Stalen ravnatelj mora biti samostojen, ker društveni ravnatelj ima ravno tako malo obstanka kakor društveni gostilničar. Upa, da mestna občina prevzame tudi garancijo za dolgove, ne da jih poplača, ampak da stopi zanje v ozadje. Govornik je prepričan, da se zdaj začne nova lepša doba slovenskemu gledališču.
Tudi g. dr. B 1 e i w e i s je za samostojnega ravnatelja. »Dramatično društvo«, ki ima že itak drugih poslov veliko, bi imelo pri gledališču potem le nadzorovalno in posvetovalno delo.
Nato se je prešlo k volitvam. G. K o b a 1 je predlagal za slučaj, če odbor nima nobene kandidatne liste, naj se ves sedanji odbor izvoli znova per acclamationem.
Gg. dr. I 1 e š i č in J u v a n č i č sta izjavila, da ne moreta več sprejeti mandatov. G. J u v a n č i č je v daljšem govoru pojasnjeval, da s tako skromnimi sredstvi,kot jih je imel dosedanji odbor, ne bo mogel shajati stalen ravnatelj, zato je on zoper na-mešcenje takega plačanega uradnika. Glavna stvar je finančno ozadje, ne pa gledališko vodstvo. Ce bo tak ravnatelj na lastni riziko izvedel sezono, naj se le najame, a Slovenec to najbrž ne bo. Svari pred takim nameščen jem.
Na predlog g. K o b a 1 a se je g. Juvančiču izrekla zahvala za njegov velik trud. Vkljub opetovani prošnji, naj še ostane v odboru, je gosp. Juvančič izjavil, da ne ostane, ker ne vidi možnosti, da bi se slovensko gledališče obdržalo na tej stopnji, kot je.
Za predsednika »Dramatičnega društva« je bil izvoljen nato gospod dr. Karel vitez Bleiweis, ki je izjavil, da prevzame predsedstvo samo zato, da se ohrani slovensko gledališče, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Fran G o v e k a r , Fran Jančigaj, Fran K o b a 1, Etbin Kristan, dr. K uhelj, Karel Meglic, upokojeni podpolkovnik M i 1 a v e c in I. Rozman.
Pri posameznih predlogih se je g. Adolfu Robidi zdelo, da se volitve niso zadosti resno vršile, zato je dal duška svoji »ogorčenosti« nad tem.
G. dr. B1 e i w e i s je odgovarjal predgovorniku in izražal prepričanje, da bodo gotovo vsi izvoljeni gospodje z resnim delom delovali za slovensko gledališče.
G. župan Hribar je dejal, da je Robida segel nekoliko predaleč. Zakaj je pa on odklonil kandidaturo! Volitev je pokazala, da smo Slovenci dobrodušni ljudje. Ljudem, ki imajo srce za stvar, se ne more očitati ničesar. (Klic: Vsak ne more biti pisatelj!)
G. K o b a 1 je želel nato, naj bi se rešilo garderobno vprašanje e tem, da bi se pri vstopnici zaračunalo 10 v več, s čimer bi imel vsak obiskovalec gledališča prosto garderobo.
Se je vzelo na znanje, kakor bo odbor upošteval tudi na zadnjem zboru izraženi predlog g. Pusto-s 1 e m š k a , da se vrši redni občni zbor najkasneje marca meseca. S tem je bilo zborovanje končano.
Odčnf zbor Jlovensketo planinskega društva".
(Konec)
Blagajnik g. S u š t e r š i č je podal pregled o denarnem stanju osrednjega društva in podružnic. Dohodkov je imelo osrednje društvo 42.014 K 90 vin., izdatkov pa 40.771 K 53 vin. Gotovine je 61 K 16 vin., hranilnih vlog pa 1182 K 21 vin. Izkaz o premoženju je sledeči: pohištvo in zaloge 3467 K, koče in druge planinske priprave 46.639 K, posestva 3614 K, gozdi 900 K, terjatve 1820 K, blaga j nični prebitek v gotovini in v vlogah 1243 K. Skupno premoženje 58.500 K. Dolgov je L3.555 K, tako da znaša čista imovina z odpisi vred 44.945 K. Proračun za leto 1908. izkazuje dohodkov 12.443 K, izdatkov pa 31.901 K, tako da je primanjkljaja 19.458 K. Vseh 18 podružnic — ilirsko-bistriška še ni začela poslovati — je imelo dohodkov 56.274 K, stroškov 44.324 K, prebitka 11.949 K, imetja 103.818 K, dolgov 43.750 K, čistega imetja 60.067 K, posojil pa 13.350 K. — V menu računskih preglednikov je poročal g. Lintner, ki je predlagal, naj se računi odobre ter se izreče odboru za vestno gospodarstvo priznanje. Glede proračuna je predlagal, naj se vse proračunjeno izvede, tudi ako se pokritja ne dobi.V tem slučaju se naj potrebni denar dobi potom kreditnih operacij. Sprejeto.
Nato je poročal blagajnik gosp. Šusteršič v imenu odbora, naj prevzame osrednje društvo od kamniške podružnice njeno kočo na Kamniškem sedlu dotlej, da se iz dohodkov poplača ves njen dolg. Koča je veljala skoraj 22.000 K, a osrednje društvo naj prevzame 8000 K dolga z obrestmi vred. Razvila se je daljša debata. G. Korošec je opozarjal bodoči odbor, naj bo previden z nasveti, kadar bo katera podružnica hotela graditi kočo. Govorili so še gg. dr. Švigelj, dr. Tominšek in Macher, nakar je bil odborov predlog sprejet.
Pred volitvijo odbora se je zahvalil dosedanji predsednik g. Orožen za zaupanje ter prosil, naj se ne reflektuje na njegovo zopetno izvolitev; oddal je predsedstvo g. dr. Tominšku ter se odstranil. G. dr. Tominšek je nato predlagal, naj se imenuje g. dr. Orožen, ki je bil društvu 15 let načelnik, za častnega člana. Govornik je opisoval velike zasluge dosedanjega načelnika, ki je v najhujših borba!] vodil draštvo* poremiš-
r ga [ari vedel s •o in ugledno i delovanje je zno in stvarno, saki planinski znanstvenik je
ljeno in   previdjuo i spretno roko i:.; ea stališče. Načelniki;, bilo vedno mirno. 1 s Videli  smo ga pri prireditvi. Tudi kot vedno in povsod zbujal z besedo in peresom zanimanje in veselje- do planinstva. Lahko se imenuje prvi pisatelj na turističnem polju. Zato je društvo že samo sebi dolžno,  da ga proslavi z največjo častjo. — Govorili so še gg. dr. Švigelj, Korošec in Man del j, ki so vsi naglašali načelni-kove velike zasluge. Zadnji govornik je posebno naglašal načelnikovo zaslugo v tem oziru, da je- znal spretno voditi čolnič, da društvo ni postalo objekt razburkanih političnih valov. Želi, naj bi tudi bodoči načelnik vodil društvo vedno nad strankami, da si ohrani simpatije vseh  slojev. — Odstop iz odbora so prijavili nadalje gg. dr. Foerster, Korošec in Verbič. Vsem trem se je izrekla najprisrč-nejša zahvala za dosedanje delovanje.   Na predlog g; M a n d e 1 j a so bili z vzklikom izvoljeni v novi odbor gg.: dr. Fran Tominšek, dr. Ant. Švigelj, dr. Fran Zupane, dr. Jakob Zmavc, Josip Hauptmann, Ant. Šusteršič,  Ivan  Korenčan,  Ivan Macher, Ivan Mlakar, Viktor Skaberne in Fran Jesih? za revizorje pa gg. Iv. Mejač in Henrik Lintner. — G. Korošec je nato poročal o spremembi zravil. Po daljši in živahni debati,, v katero  so  posegli  gg.  dr. Švigelj, Mandelj, dr. Tominšek, Macher, Ogo-relec, drJToerster, Korošec itd., ni dobil noben predlog absolutne večine. Pač pa se je sklenilo, da se odbor pomnoži za tri odbornike in enega namestnika ter so bili izvoljeni e vzklikom gg. Mencinger, dr. Jernej Demšar, Oskar Skušek in Lev Rogl. — G. Korošec je predlagal resolucijo, naj se  letos  proslavi 151etnica društva; kako se to zgodi, prepusti se odboru. G. P a j k pa je stavil resolucijo, naj društvo pri  tej priliki proslavi tudi spomin prvega slovenskega vele tur is ta Staniča 8 tem, da imenuje po njem katero večjo planinsko kočo. Obe resoluciji sta se sprejeli. — G. dr. S v i g e 1 j je stavil samostalna nasveta, naj se »Planinski Vestnik« preuredi, da bo iz-
ha ju/ le v 8, a v povečanih številkah s slikami. Nadalje se naj uvedejo vadniŠke ture. Oba nasveta sta bila simpatično pozdravljena. — Nato je načelnik ob pozni uri zaključil občni zbor s pozivom k nadaljnemu vztrajnemu delovanju.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 28' aprila.
— Klerikalci   kot   strahovale i.
Naši klerikalci žive v strašnih domišljijah. Kar naenkrat jih je obšla silna megalomanija, kot bi bili neomejeni gospodovale] na Kranjskem, ki delajo lepo in grdo vreme, kakor se ravno zdi njihovim gromovnikom, in kakor da bi bila v njihovih rokah usoda vseh in vsakega posameznika. V obliki denuncijacij bi radi strahovali tudi uradnike. »Včeraj jo je pri-mahal v Št. Vid uradnik deželnega odbora brat Drenik pomagat Žirov-niku ustanavljat Sokola«, piše snoč-ni »Slovenec«. Namen denuncijacije je očividen, kajti g. Drenik je šel v Št. Vid kot Sokol ne kot dež. uradnik. S tem, da je šel v Št. Vid ustanavljat »Sokola«, se je samo poslužil svoje državljanske pravice in te pravice mu ne sine nihče prikrajševati. Capito- Tako daleč še nismo in tudi nikdar ne bomo, da bi se dež. uradniki ne smeli posluževati svojih državljanskih pravic. Dalje čitamo v Slovencu« o občnem zboru »Naše Zveze«: »Naše poslance bo zanimalo, če jim povemo imena gospodov, ki so na čelu liberalni politiki med uradništvom. In potem navaja »Slovenec« imenoma vse uradnike, ki so bili voljeni v odbor. Tudi tu je namen očividen. »Slovenec« se dela, kakor bi bila usoda teh uradnikov v rokah klerikalnih poslancev in hoče te uradnike strahovati. To je že gorostasna smešnost. Uradniki so svobodni državljani in se nimajo nikogar bati, niti predpostavljenih oblasti, kaj še par tako obskurnih dijeto lovcev kakor so kranjski klerikalni poslanci. Kadar se hočejo javni uradniki poslužiti svojih državljanskih pravic, jim niti svojih predstojnikov ni treba vprašati, kaj šele klerikalne poslance in njih časopisov. Klerikalci si domišljujejo, da bodo s takimi noticami, kakor jih prijavlja »Slovenec«, strahovali in terorizirali u radništvo. Kakor jih je izkušnja izučila, se meni uradništvo za tako teroriziranje ravno toliko, kakor za lanski sneg. Kje so že tisti časi, ko so bili naši uradniki ma-rijonete v rokah svojih predstojnikov! In zdaj naj bi se dali terorizirati od par poslancev? Urnebesen smeh in prav nič drugega je efektr ki ga dosezajo »Slovenčeve« denun-cijatorične notice. Tudi na Kranjskem ne živimo več v starih časih, tudi na Kranjskem so uradniki svobodni državljani, ki se svobodno udeležujejo političnega in javnega življenja čisto po svojem prepričanju in nihče nima niti moči niti pravice, jim to svobodo utesnjevati, pa če se vsi klerikalci na glavo postavijo.
— Grof Barbo vržen iz e. kr-deželnega šolskega sveta. Zadnji »Slovenski Meščan« piše v svojem uvodnem članku primeroma tole: S. L. S. je s tem, da je grofa Barbo vrgla iz c. kr. deželnega šolskega sveta, podala vsaj dovolj jasen dokaz, da ni klerikaino-nemške zveze. Ali ni to zares premetena sleparija f Ravno nasprotno dokazuje to dejanje S. L* S. Dokazuje namreč, da se Nemcem ne zdi več potrebno imeti v e. kr. deželnem šolskem svetu še svojega posebnega zastopnika, ker so trdno prepričani, da sta jim dr. Šusteršie in dr. Lampe dovoljno poroštvo, da kle-rikaTno-nemška zveza s prijazno vlado vred ne bo nikdar delala Nemcem, ampak le Slovencem škodo. To trajno zvezo smo videli na delu pri volilni reformi za državni zbor in pri lani poskušeni volilni reformi za deželni zbor, potem pri volitvi za državni in deželni zbor, ter ni nobene dvombe, da bo ta prijateljica slovenskega meščanstva delala v isti smeri tudi zanaprej tako nieščanstvu,kakor vsemu slovenskemu narodu na kvar. To je tako očitno, da se ni bati, da bi se pravi slovenski meščani s takimi zvijačami dali motiti ter ne spoznali volka v ovčji koži.
— Nova vrsta županstev. Mislili smo doslej, da so vsa ž\ipanstva javni upravni organi, katerih člani imajo pač lahko svoje zasebno politično prepričanje, a kot upravni organi so pač izvrševalci postav oziroma sklepov obč. odborov in prav nič drugega. »Slovenec« nas je podučil, da ni tako. Iz »Slovenca« posnemamo, da imamo na Kranjskem čisto novo vrsto županstev namreč »županstva S. L. S.«, torej županstva, ki niso več javni organi, marveč organi klerikalne stranke. »Slovenec« piše ne morda v šali nego čisto resno o »županstvih S. L. S..« in morda si klerikalci res domišljujejo, da so taka županstva izvrševalci volje kleri kalne stranke in ne  več izvrševalci
postav (a »klepOT pristojne avtononc* ne korporacije. Pa se bo že poskrbele, da se bodo od poklicane strani takim županstvom peruti pristrigle.
— Na naslov okrajnega glavarstva v Postojni. 21. aprila t. 1. so se pritožili pri okrajnem glavarstvu v Postojni Marinčič, podžupan iz Ne-verk in Fr. Kapelj ter Štefan Klep-Čar kot uajubožnejša kmetovalca zgoraj omenjene vasi rat i i krivične razdelitve podpore za nabavo krme. Naslovljeno glavarstvo njihove pritožbe ni vzelo na- znanje in jih zavrnilo, rekoč, da se ta krivica ne da več popraviti. Stvar je sledeča: Podžupan Marinčič je prijavil s svojimi svetovalci ob času uradnih i*oizvedb glede ubožnosti in potrebe podpore Fr. Kaplja in Štefana Klepčarja kot najpotrebnejša kmeta vasi Neverk. Podpora pa BO je podelila v tej vasi edino Francu Suši j u in ta je najbogatejši kmet. Vsenaokolo je znano, da je Fr. Šušelj prodal v prošli zimi štiri voze sena in županstvo ga ni priporočalo, a vkljub temu je dobil 40 K podpore. Gospod okrajni glavar je prečita! pritožnikom zapisnik, \ katerem stoji, da ima Fr. Šušelj 10 otrok, izmed katerih je eden slej) in ostali za delo še nesposobni. Resnica je, da ima Fr. Šušelj samo 8 otrok, da je eden teh slaboviden in samo dva za delo še nesposobna. Na t en i uradnem zapisniku je podpisan občinski svetovalec Matija Šušelj, in sicer brez podžupan o ve vednosti. Slavno okrajno glavarstvo v Postojni vprašamo: 1. Kaj hoče storiti, da se ta krivica popravi : 2. Kdo ima pravico predelavati in popravljati uradna podžupanska poročila. 3. Zakaj daje prednost poročilom, na katerih je podpisan en sam svetovalec in zameta ona, na katerih je podpisan podžupan s svetovalci?
Prizadet i.
— Zakonoloinstvo deželne vlade. Iz Bučke se nam piše: Pri nas je bilo postavno oklicano, kakor določa paragraf 18. občinskega volilnega reda za rs.raijj^ko, da se bodo vršile občinske volitve na dan ~M>. aprila, to je m« veliki četrtek. Že ; < ' r \i so se miši klerikalci pritožili na okrajne* glavarstvo v Krškem, ker so izvedeli, da se bodo bodoče volitve vršile v graščini »Radelca«, ki je last gosp. župana, naj se volitve vrše na Bučki
- v stari šoli. Glavarstvo je pa klerikalcem odgovorilo, da prvič nima ono odločevati, kje naj bodo volitve, in drugič. § 18. občinskega volilnega reda natančno določa, da je le ž u p a n kom peten ten določati kje, katero uro itd., da se vrše volitve. Vendar je bila prosta pot pritožbe na deželno vlado v Ljubljano, katera pritožba bi pa ne imela odložilne moči. In glejte čudež, ona deželna vlada, ki bi morala gledati, da se natančno iz-polnujejo vsi  paragrafi,   je pa kar čez noč § 18. vrgla v »koš« in ugodila nepostavni  zahtevi  klerikalcev \ toliko, da se v g r a š č i n i ne smejo volitve vršiti; naj se pa za to pripraven lokal dobi kje na Bučki. Komur so razmere na Bučki le nekoliko znane, ta si lahko sam sodbo naredi. Mi si nismo mogli nikdar kaj takegn v sanjah domišljevati, kar se klerikalcem lahko vse dovoli, pa naj bode postavno ali ne. Vpraša se lahko: Kje je vendar pravica? Smo li pri nas na Kranjskem že tako daleč kot nekdaj stari Rimljani, ki so pustili ob nekem slučaju postave »spati«.1. Klerikalci pač žele,  da bi se vršik1 volitve v stari ali v novi šoli, in seveda iz dveh vzrokov.   Prvi je: Ži* pri    državnozborskih   volitvah lanskega leta, ki so se v šoli- vršile, se j« v bližnji gostilni, kakor tudi v prodajalni poleg šole, silno vpliva-l o na volilee,   pivo se je plačevalo, samo, da so nekateri dajali glasovni ce podpisavati, oziroma prepisovati, (dokaz Žnidaršič) in nekateri so ce-| lo pijani na volišče prišli, in tako je seveda   zgodilo,   da so klerikalr. zmagali. A danes se jim gre za go-j spodarstvo nad občino, in poslužuj jo se že sedaj sredstev, katera so pov sod nedopustna. Na primer občinsko I mu tajniku, ko je zagovarjal napret!-| no idejo, so gostilničar,   njegov si« in njegov hlapec, raztrgali suknji«"' ker mu drugače  vsi  trije niso bili kos.  Cvetno nedeljo sta pa nekega moža, omenjeni gostilničar in njegov sin, ko je poprej plačal   precej dobro za pijačo, in ko je potem dom dal, da se vsled volitev ne strinja * njima, kar na tla podrla in ga okkh futala in potem ko sta mu tudi obl^ ko poškodovala — na  cesto vrgl* Ali ni taka gostilna vsega priporo čila vredna?! Lahko si vsak sam mi4 sli, da v gostilni, katera  se naha. poleg šole, v kateri hočejo klerikalk imeti volitve, da v gostilni, kjer ^ strankarskih ozirov,  oziroma zarad volitev še poprej ljudi pretepajo, j1' psujejo, ven mečejo itd., se bo na litveni  dan še vse drugače delal< Duhovi so razburjeni, omenjeni # stilničar pa ne gleda nična to, če pra pošteno komu kosti zrahlja ,samo <J bi klerikalci zmagali. Seveda, volit* so za  sedaj  odgođene,  ali povet
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Slovenskemn Narodu" št 99, dne 28. aprila 1908.
vam, da v šoli se ne bodo nikdar vršile, zakaj že sedaj (imamo namreč priče na razpolago) se obeea zjutraj »fruštek« in kdor bode čakal konca volitev, zvečer pa pijača zastonj, da, vse zastonj. To v pojasnilo merodaj-nini faktorjem. Mi se pa hočemo potruditi, da se ne bode godilo tako, kot se klerikalci zmislijo, pač pa tako, kot postava govori; in le postavna pot, je prava pot, četudi deželna vlada postave zaničuje in jih tepta,
— Shod v Brjah na Goriškem.
Iz Vipavske doline 27. aprila: V Brjah, v obširni rihenberški občini, so hoteli, da se priredi shod ter da pride na ta shod poslanec in načelnik narodno - napredne stranke Andrej Gabršček. Gospod poslanec se je odzval drage volje želji ljudstva in v nedeljo popoldne smo ga imeli v svoji sredi. Na shod je prišlo okoli 400 naprednih mož in mladeničev. Predsedoval je gospod A. Pečenko, zapisnikar je bil g. učitelj M o ž i -n a. Poslanec Gabršček je razpravljal v poljudnih besedah o političnem položaju v deželi po volitvah. 0 cerkvenih homatijah v rihember-ški občini je govoril dr. Karel P o d -gornik. Novi rihemberški župnik, sloviti Štrancar, hoče imeti po vsej sili novo cerkev in novo župnišče. Klerikalno županstvo v rokah slabo-glasnega očke Pavlice mu je šlo seveda na roko, občinarji pa so se uprli. Sklenila se je ostra resolucija, izreklo se je nezaupanje starejšinstvu, posebno starejšinam iz brejske davčne občine; uprli so se zidanju nove cerkve in farovža ter se izrekli le za popravo z denarjem, ki je na razpolago. Potem je razpravljal poslanec Gabršček o željah in potrebah ljudstva: o zahtevi samostojnega županstva v Brjah; uredi naj se občinski kataster v deželi, o občinskih potih in vodnjakih, o uravnavi Vipave; o brezobrestnih posojilih za vinogradnike itd. Govornik je pojasnil v vsaki točki, kaj treba storiti iz ljudstva samega, da se morejo potem poslanci sploh baviti s takimi vprašanji. Mo-žina in drugi so govorili nato o cerkvenih stvareh, o deželni zavarovalnici proti ujmam, o deželni hipotečni banki, o znižanju užitnine na vino, o zvišanju užitnine na pivo itd. Deželni poslanec Gabršček je dajal na vse to potrebna pojasnila. Shod se je vršil lepo v redu ter je trajal od 4. do 61/2. zvečer. Prav hvaležni smo g. poslancu, da je prihitel med nas. Naše ljudstvo ga je hotelo videti in slišati, ker njemu največ zaupa. — Po shodu je bila prosta zabava. Fantje in dekleta so zapeli vipavsko našo politično himno: »Živela narodno-napredna stranka!« Slišali smo tudi nekaj navdušenih govorov. Lep shod ostane vsem udeležnikom v prijetnem spominu.
— , Hrvatska Sloboda". Včeraj je izšel v Zagrebu nov dnevnik, ki ga izdajajo poslanci, ki so izstopili iz Frankove čiste stranke prava. Na uvodnem mestu priobčuje „Hrvatska Sloboda" manifest poslancev dr. Mile StarČevića, dr. Ante Pavelića, dr. Davida Starčevi i a, Ivana Peršina in Luke StarČevića, v katerem navajajo razloge, ki so jih prisilili, da so izstopih iz Frankove čiste stranke prava. V proglasu pravijo: „Mi nismo izstopili iz Starčevićeve hrvatske stranke prava, marveč smo se samo ločili od svojih dosedanjih tovarišev v saborskom klubu, katerih delovanja nismo mogli sprejeti in odobravati, ker se tako delovanje po našem globokem prepričanju ne strinja s Starčevićan-stvom in ne odgovarja koristim in potrebam hrvaškega naroda v sedanjih žalostnih časih. Za tako delovanje nismo hoteli niti smo mogli prevzeti odgovornosti pred bogom, hrvaškim narodom in svojo vestjo. V zadnjih letih smo često poskušali, da bi delovanje naše stranke spravili v sklad z njenim pravim pozivom in z njeno nalogo, da bi tako odstranili od nje vsak dvom, kakor da bi podpirala avstro-madžarske pretenzije in bila v zvezi z njihovimi tukajšnjimi eksponenti in pionirji. Toda vse je bilo zaman! čim bolj smo se upirali temu, tem uporneje so vztrajali y grehu." Koncem proglasa naznanjajo poslanci, da so se konstituirali kot saborski klub „Starčevićeve hrvatske stranke prava" in da so si izvolili za predsednika Luko Starčevima, «a tajnika Ivana Peršića, za blagajnika pa dr. Ante Pavelića.
— Nov zadružni zakon. Justič-no ministrstvo je izdelalo načrt novega zadružnega zakona, ter ga predložilo strokovnjakom v odobrenje. Enketa bo trajala več dni, ker so strokovnjaki razdeljeni na tri skupine: zastopniki kmetijskih zadružnih organizacij, obrtne zadruge in posojilnice, a v tretji skupim so zastopniki kon-zumnih društev in trgovcev. Pri drugi skupini, ki je začela zborovati včeraj na Dunaju, zastopata Sloveuoe ravnatelj zadružne zveze v Celju gosp. Franjo Joit in predsednik kranjske klerikalne sveze g. dr. Krek. Zborovanje je otvoril justični minister dr. Klein z nagovorom.
— ts linanone aluibe. Davčni
upravitelj Ivan Vergna je imenovan za višjega davčnega upravitelja za okrožje tržaške fin. direkoije.
— Iz šolske službe. Za definitiv-nega nadučitelja v Rovtah je imenovan provizoričen učitelj g. Franc Flere v Št. Lovrencu na Štajerskem, provizorična učiteljica v Vre-mu gdč. Ivana Orel pa za definitivno voditeljico v Mirni. Za definitivni učiteljici sta imenovani provi-zorični gdč. Marija Jurjevčič v Črnem vrhu in gdč. Alojzija Š t e b i v Kokri. V stalen pokoj je stopil nadučitelj v Št. Petru pri Novem mestu g. Josip Franke.
— Učiteljske vesti na Štajerskem. Za učitelja*voditelja v Žusemu je imenovan dosedanji nadučitelj v Beli oerkvi na Kranjskem Makso Š r i b a r. Stalni učitelji, oziroma učiteljice so postali: v Polzeli Peter Loparnik od Št. Janža na Dravskem polju, v Braslovčah Marija Jaso v n i k od Št. Ruperta v Slov. Goricah, v Letušu ondotna suplentinja M roslava Zmrzlikar, v St. Jurju ob Tabru dosedanji suplent v Run-čah Fr. Košir, v Ščavnici ondotna suplentinja Alojzija G o r j a k, v Lehnu dosedanja učiteljioa na Ponikvi ob južni železnici Ana Klein, v Pišeoah pa ondotni začasni učitelj Jos. Bohinc.
Slotenet v Zagreba. Poseben
vlak za izlet pevskega zbora „Glas-bene Matice" v Zagreb za dan 2. maja je osiguran. Znižana oena znaša za osebo do Zagreba južni kolodvor za HI. razred B K 10 h za II. razred 7 K 90 h. Doplačilo za Zagreb južoi kolodvor Zagreb državni kolodvor se naknadno naznani in bode znašalo kakih 20 h za osebo. Natančen čas odhoda posebnega vlaka iz Ljubljane in povratka iz Zagreba se pravočasno objavi. Kakor nam Zagrebčani javljajo, igra se v soboto večer v gledališču izvirna hrvaška historična tragedija „Petar Zrinjski". Priporočamo, da gredo v gledališče vsi oni, ki ne sodelujejo pri koncertu ali se ga ne udeleže. Vstopnice se dobivajo v gledališČni blagajni na dan predstave.
Slovensko društvo „Lipa" v Zagrebu bo, kakor smo izvedeli, korporativno navzoče pri sprejemu „Grlas-bene Matice" v Zagrebu v soboto dne 2. maja.
Slovenskim izletnikom, ki pohite v soboto v Zagreb, se priporoča v posel tudi kavarna „Lipa" v Ni-kolićevi ulici št. 17., katere lastnik je Slovenec, odbornik zagrebškega slovenskega društva „Lipa".
Dar. Gosp. Štefan Klun, hišni posestnik v Ljubljani, je blagovolil pokloniti v proslavo spomina svoje pokojne soproge telovadnemu društvu „Sokol II.u v Ljubljani vsoto 40 K, za katero darilo mu izreka odbor telovadnega društva „Sokol II." v Ljubljani svojo najiskrenejšo zahvalo.
Pomnoženi   veselični odsek
slov. trg društva „Merkur" za prireditev veselice dne B. julija ima danes ob 9 zvečer v društvenih prostorih sejo.
Pravico javnosti je dobil prvi razred mestnega dekliškega liceja v Ljubljani za šolsko leto 1907/08.
Izžrebani porotniki za drugo
porotno dobo, katera se prične dne 1. junija t. 1. pri tukajšnjemu deželnemu sodišču. Glavni porotniki: B e r g a n t Ivan, trgovec in posestnik v Stari Loki; Blumauer Leopold, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Čeme Jakob, posestnik in lesni trgovec v Kranjski gori; čer ne Mihael, posestnik in hotelir v Žeiečah-Bled; D e k 1 e v a Leopold, posestnik v Bujah; Detela Ignac, posestnik v Moravčah; Dol en z Edvard, trgovec v Kranju; Hajek Edvard, trgovec v Kamniku; K en d a Ivan, gostilničar v Ljubljani; Ko kalj Mihael, o. kr. sodnijski predstojnik v pokoju in posestnik v Ljubljani; Kovač Anton, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Kos Ivan, oštir, posestnik in mesar na Vrhniki; Kum p Matija, o. in kr. stotnik v pokoju v Ljubljani; L en as si Julij, trgovec in posestnik v Gornjem Logatcu ; MartinčiČ Jakob, ključavničar in posestnik v Ljubljani; Maver Karel, posestnik v Ložah (Vipava); Majdič Anton, trgovec v Kranju; Mali Avgust, graščak v Beli peči; Modrijan Janez, posestnik mlina v Planini pri Postojni; O gore v o Ivan, tehtničar v Ljubljani; Pezdirnik Juri, trgoveo in posestnik na Dovjem; Polak Ferdinand, trgoveo v Kranju; Pribil Ivan, knjigovodja in posestnik v Ljubljani; Premru Ivan, posestnik v St. Vidu (Vipava); Resman Vinoeno, strojar v Radovljici; R o s s m a n n Anton, so-drug tvrdke v Ljubljani; Spil ar Ludo vik, posestnik in gostilničar v Št. Petru (Kras); T o n n i e s Gustav, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Vovk Anton, posestnik na Gradu-Bled; Zajec Avguštin, gostilničar v Ljubljani; Zimermann Josip, trgovec v Zagorji (Litija); Zupan Anton, mesar, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Zupan Josip, posest-
nik in lesni trgoveo v Podkusah (Kranjska gora); Zupane o Urban,
trgoveo in posestnik v Ljubljani; Žnidaršič Anton, tovarnar v Ilirski Bistrici. Nadomestniki: Bevo Jakob, gostilničar; Bizjak Franc, gostilniški najemnik; Fran si Henrik, knjigovodja in posestnik; Kunstler Josip, kovač; Lovše Frano, mesar; Mesar Ivan, trgovski vodja in posestnik; Pelo Alojzij, revizor in posestnik; Sitar Valentin, izkuhar in posestnik in Trdina Ivan, izvošček, vsi iz Ljubljane.
Poučno potovanje kranjskib
gostilnioarlev. V petek zvečer so se zbrali udeležniki k poslovilnemu banketa v hotelu Hammerand, kjer so jih čakali dunajski hotelirji, člani državne zveze avstrijskih hotelirjev. Dunajčanom so se dali albumi Kranjske in različni prospekti kranjskih letovišč Predsednik državne zveze hotelir Hammerand je v prisrčnih besedah še enkrat poudarjal, kako veseli DunajČane obisk kranjskih tovarišev ter bodril k stanovski organi-zaoiji, ker le v tej se da kaj doseči. Hotelir Winninger se je zahvalil za podarjene albume ter rekel, da je bila Kranjska na Dunaju doslej le malo znana, zdaj pa ko vidi na slikah tako lepe naravne krasote in ko se je seznanil z ljubeznjivimi prebivalci te dežele obljubuje, da bodo dunajski hotelirji skrbeli, da se bo tujski promet večal na Kranjskem in se priporočala kranjska letovišča. Hotelir Peternel z Bleda se je zahvalil še enkrat za prisrčni sprejem ter povabil DunajČane, naj si pridejo ogledat naše lepe kraje, ki jih le vidijo v slikah. Ravnatelj Gottlieb je napil trajnemu in srčnemu prijateljstvu dunajskih in kranjskih gostilničarjev. Slovo je bilo jako prisrčno in ostane udeležencem v najboljšem spominu. V soboto se je šla posebna deputaoija Članov deželne zveze in kranjskih hotelirjev zahvalit vsem onim osebam, ki so si pridobile zasluge za sprejem in izvršitev lepega programa poučnega potovanja. V soboto so si ogledali izletniki dunajske znamenitosti ter nakupili različne potrebščine. Nekaj jih je že zvečer nastopilo pot v domovino. V nedeljo se je del izletnikov odpeljal na Sem-mering, kjer jih je pozdravil župan in imetnik hotela Siidbahn g. Dangl. Razkazal jim je vse podrobnosti velikanskega podjetja, vodil jih k slavnemu sankališču dunajskega športnega kluba, kjer so si udeležniki ogledali konstrukcijo takih naprav. Popoldne so si udeležniki ogledali zdravilišče dr. Veszevja, ki jih je tudi povabil z gospo soprogo na južino. Ponoči so se udeležniki vrnili v Ljubljano, kamor je veČina dospela včeraj zjutraj. Popoldne so se Gorenjci vrnili v svoje domove. Namen tega poučnega potovanja se je popolnoma dosegel. Vsled vzorne discipline udeležnikov se je celo potovanje izvršilo brez vsake neprilike. Vtiski potovanja, čigar spored je bil izborno in velepo-učno sestavljen, ostanejo udeležniku neizbrisni in bodo tudi uspešno vplivali na nadaljnji razvoj in napredek tujskega prometa in obrtnega pospeševanja na Kranjskem. Naše trgovce bo zlasti zanimalo, da so dunajski trgovci in obrtniki jako veliko pozornost obračali na ta izlet. Gotovo uvidevŠi, da ima tujski promet tudi za trgovino veliko važnost in vred nost. To so pokazala nebrojna vabila od strani dunajskih trgovcev, naj naši izletniki obiščejo njih trgovine in ne-broj ni oenovniki, katere so dali izletnikom na razpolago ter jih pošiljali v hotele, kjer so stanovali naši gostilničarji. Dunajski trgovoi uvidijo, kako velikega narodno gospodarskega pomena je razvit tujski promet.
Zabitost ali nesramnost nemških  železniških uradnikov. Iz
Prage je bil čez Dunaj poslan kovčeg, naslovljen v slovenskem jeziku na neki večji kraj ob južni železnici na Kranjskem, kjer je tudi sedež okrajnega glavarstva. Odpošiljatelj je pod krajem v natančnejšo označbo napisal še: Krajina. Do Dunaja je kovčeg srečno priromal. Tu so ga pa vrnili ekspediterju z motivacijo, da ne eksistira postaja tega imena. Ne vemo, ali se med nemškimi Žel. uradniki res nahaja tepeo, ki si ne ve razlagati niti besede „Krajina", ali naj nam bo tu nov slučaj nemške nesramnosti. Na vsak način moramo obžalovati, da ima bodisi že državna ali južna železnica ljudi take baze v svoji službi.
Novi vozni rod. S prvim mejnikom spremeni se v nekoliko sedanji vozni red pri nekaterih brzovlakih in osebnih vlakih s ozirom na prihod ali odhod iz Ljubljane južni kolodvor, in sicer: Brzovlak 2/a od 31. majnika naprej proti Dunaju odhaja ob 11. uri 20 min. dopoldne. Brzovlak 2 proti Dunaju odhaja ob 11. uri 45 min. dopoldne. Brzovlat 1 proti Trstu odhaja ob 5. uri 45 m. pop. Brzovlak 3 proti Trstu odhaja ob 3. uri 16 min. zjutraj. Brzovlak 5 proti Trstu odhaja ob 6. uri 2 min. zjutraj. Osebni vlak 32 proti Dunaju od-
haja ob 8. uri 13 min. popoldne. Osebni vlak 86 proti Dunaju odhaja ob 4. uri 57 min. zjutraj. Osebni vlak 31 proti Trstu odhaja ob 12. uri 55 min. ponoči. Osebni vlak 33 proti Trstu odhaja ob 5. uri 6 min. zjutraj. Gorenjski vlaki. Osebni vlak 1716 odhaja že ob 11. uri 38 min. opoldne. Osebni vlak 1722 proti Trbižu počenši s prvim junijem vsako nedeljo in praznik, po 1. juliju vsak dan, odpelje ob 5. uri 50 min. zjutraj. Osebni vlak 1711 iz Trbiža prihaja ob 11. uri 22 min. dopoldne. Osebni vlak 1715 iz Trbiža prihaja že ob 3. uri 56 m. popoldne. Osebni vla 1721 iz Trbiža prihaja ob 6. uri 56 min. zjutraj. Reški vlak 78 prihaja šele ob 9. uri 26 min. dopoldne Vrhniški vlaki. Mešani vlak 2708 od-, haja Sele ob 7. uri 25 min. zvečer. Mešani vlak 2707 proti Vrhniki prihaja šele ob 8. uri 27 min. zvečer.
„Narodne čitalnice'1 v Novem mestu izredni občni zbor se vrši v četrtek, dne 7. maja ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Predmet je sklepanje glede posojila za zidanje.
Nomika kultura v Kočevju
Včeraj ponoči so kočevski Nemci strgali s kiše tablo ondotne slovenske posojilnice ter jo ukradli. Nemška kultura! Kaj, ko bi Slovenci v Ljubljani jeli vračati šilo za ognjilo? Morda bi bilo dobro, ako bi v Ljubljani malo p o tip ali Nemce za tisto Žilico, kjer so najbolj občutni! Se bo prav gotovo zgodilo, Če ne bode nemška gospoda tu in v Kočevju tako pohlevna, kakor se spodobi.
Čebelarski shod za Baško dolino tU Okolico bo v nedeljo, 3. maja, ob 3. pop. na Grahovem ob Bači. Predaval bo gosp. nadučitelj Anton Likozar iz Ljubljane. Čebelarji in tisti, katere zanima Če-beloreja, udeležite se vsi tega poučnega predavanja.
Premeičen je z Jesenic v Trst gosp. Feliks B e n e d e k, o. kr. pristav državne železnice.
TJboi- Med fantoma Antonom Podbojem in Antonom Težakom v Spodnji Planini pri Logatcu je nastal pretep, v katerem je Podboj Težaka tako sunil z nožem v prsi, da je čez par ur umrl.
Prostovoljna gasilna društva V Žireh prirede dne 3. maja prigodom blagoslovljenja gasilnega doma veliko slavnost z vrtno veselico, pri koji bo sviralo godbeno društvo iz Rovt
Mrtvega so našli v Novi vasi pri Žireh 311etnega kočarjevega sina Štefana MartinČiČa, ki je bil velik pijaneo in vsled tega tudi nekoliko zmešan. Ali ni škoda mladega človeka ?
Državna subvencija. Mlekarska
zadruga v Prestranku pri Postojni je dobila 200 K državne podpore.
Nekaj mJs i o zad Jem občnem zboru „Zaveže slov. staj. učiteljev
in učiteljic11. Piše se nam: Ob zadnjem zboru slovensko-štajerske učit. „Zveze" dne 20. aprila t. 1. v celjskem „Narodnom domu" smo opazili, da je naše slovensko-štajersko učitelj stvo vrlo zavedno in — odločno. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu — neusmiljeno je deževalo pa tudi snežilo — zbralo se je lepo število učiteljev in učiteljic iz raznih krajev slovenskega Štajerja; pa tudi odličnih gostov iz sosedne Kranjske je bdo navzočih. — Pri glavnem zboru slišali smo govoriti Šolskega vodjo Lj. Oerneja, znanega mladinskega pisatelja, o tam, kako je vzgajati pravih mislecev, pri čemer je zalučal marsikatero pikro v obraz našim šolnikom. Čuli pa smo tudi, kako je podajal prof. dr. IleŠič iz Ljubljane — štajerski rojak — lepo sliko iz slovenske pedagoške zgodovine. — Popoldne zboroval je socialni odsek „Zveze" pod predsedstvom pisatelja in šolskega vodje A. Peska ter osnoval ob interesantne m razmotrivanju aktu valnih socialnih vprašanj, pri katerem so se udeležili tudi odlični člani „Na rodne stranke za Štajersko", zvezo nepolitičnih t. j. narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Zvečer pa smo slišali pri jubilejnem koncertu, kaj vzmore uČiteljstvo tudi ob najneugodnejših razmerah. Lepo zborno petje — zlasti mešan zbor „Kukavica!" — je kazalo, čeravno se je vršila le ena skupna vaja in je došlo jedva pičla polovica oglašenih pevcev in pevk, da se lahko učinkuje, ako zavlada krepka volja! Solisti, osobito goslar g. Serajnik in igralka na klavirju gdč. Schreiner, so številno občinstvo kar najbolje zadovoljili. — Skratka: „Zveza" je s tem svojim nastopom v Celju pokazala, da ima življensko moč ter da je postala od-važen Činitelj v slovenski javnosti naše zelene Štajerske! Želimo le, da bi se dalje Čvrsto okrepila.
Sleparstvo pri Južni železnici. Kakor znano, je bil bivši uradnik v Laškem trgu Sohonthoner pri celjskem porotnem sodišču zaradi velike sleparije obsojen v triletno ječo. Njegov zastopnik dr. Rosen-feld pa se je pritožil na najvišje sodišče, češ, da m bil pravočasno obveščen o obravnavi. Najvišje sodišče
je pritožbi ugodilo ter odredilo novo obravnavo.
Lasten pes ga Je izdal V
celjski okolici je bilo pred kratkim izvršenih več tatvin, ne da bi bili dobili tatu. Tat je imel seboj psa, ki ga je vselej opozoril, če je bilo kaj nevarnega. Pri zadnji tatvini so pa psa prijeli, dočim je tat zbežal. Dva orožnika sta šla nato za psom, ki sta ga morala spustiti z verige. Pes ju je peljal v okolico Vojnika, kjer so v podrti bajti dobili tatu v osebi 171etnega delavoa Rudolfa Prevol-nika, ki se sedaj že pokori za dobro zaklenjenimi durmi.
V Slovenski Bistrici je danes nanagloma umrl odvetnik dr. Avgust Red d i. Zadela ga je kap med neko razpravo pri sodišču.
Ustrelil  SO Je v Mariboru 22 letni krojaški pomočnik Jožef Fin 2-gar iz Fra j hama.   Pred samomorom si je ovil okrog roke rožni venec.
Uboj- Blizu Melja pri Mariboru je viničar Knuplež tesarskega pomočnika Lešnika tako pretepel, da je v par urah umrl.
Na Ljubnem v Gornjegrajskem okraju zboruje okrajno učiteljsko društvo v nedeljo, dne 3. maja v Šoli točno ob 11. uri. Na majnikovo zborovanje naj pride vsak član. Gostje dobro došli I Glede skupnega kosila se je javiti vsaj en dan prej naduči-telju g. Wudlerju.
Mož in žena zblaznela. luže-
nir Friedl iz Beljaka je v Trstu zblaznel. Kakor smo včeraj poročali, pošiljal je brzojavke svoji v Trstu se nahajajoči ženi, da je v Postojni, Mariboru. Pozneje je poslal še brzojavko, da je v Miirzzusohlagu, a je z brzojavko istočasno prišel k ženi, ki jo je hotel umoriti. Oddali so ga v blaznico, kakor tudi ženo, ki se ji je isto tako zmešalo.
Dva prstiča Je Odsekal bratranec bratrancu v Št. Petru pri Gorici. Bratranca Alfred in Karol Nemec, prvi star 3, drugi pa 4 leta, sta se igrala. Kar vzame Karol-Ček sekiro v roke ter reče bratrancu, naj položi roko na kol, da mu od-seče prste. Ta res stori to, in Karol-ček zamahne s sekiro ter mu odseče 2 prstiča. Potem mu je hotel odsekati še druge prste. — Otroka sta se imela jako rada tako, da drug brez drugega nista mogla živeti.
Umor. V Osoliku na Hrvaškem je kmet Štefan Petkovič dal prepisati svojo hišo na hčer svoje pri-ležnioe Jele B a c i 6. Od tistega časa sta ga ženski začeli grdo gledati, spodili sta ga iz hiše in ko se je te dni vrnil in vzel z mize kos kruha, skočila je Jela k njemu in mu iztrgala kruh. To je staroa tako ujezilo, da je zgrabil nož in priležnioo dobesedno razmesaril, da je umrla tisti hip.
Razstava v Bruslju Kakor
druga leta, se bo tudi letos vršila mednarodna razstava za umetnost in obrt v Bruslju. Od dobro poučene strani se nam naznanja, da so te razstave, ki jih prireja neka dobrodelna družba, le krajevnega pomena in da bi se udeležba za avstrijske obrtnike komaj izplačala; o nekem po lanski razstavi podeljenem odlikovanju se je deželno sodišče v Mo-nakovem I. z razsodbo z dne 4. junija 1907 izreklo, da značaj teh odlikovanj ni smatrati resnim. Tudi za neko „mednarodno" razstavo, ki se namerava v Saint-Josse, nekem bruseljskem predmestu v tem letu prirediti, se dela sedaj reklama; avstrijskim interesentom se udeležitev ne more priporočati.
Mednarodna panorama Pod trančo ima ta teden razstavo za prijatelje turistike. Vodi nas namreč po alpskih velikanih, kakor so Veliki Klek, Venediger itd Sploh imano priliko občudovati najimpozantnejše gorske pokrajine Tirolske in Solno -graške.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. aprila do 18. aprila 1908. Število novorojencev 13 (=16 90 %0), umrlih 30 (= 39 00%o)> med njimi so umrli za j etiko 9 (4 tujci), vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 20. Med njimi tujcev 10 (=33 33%), iz zavodov 14 (46-66%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za Menengitis oerebro epeden.
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7., in 8. zvečer.
Slovenci v Ameriki. V rudniku je ubilo v AUeghenvju Val. D rupa, doma iz Stopič na Dolenjskem. Ponesrečeneo je bival v Ameriki Že 20 let ter imel svojo hišo. — Umrl je v Čikagu Jos. Turk, tovarnar za izdelovanje železnih postelj.
Narodnjaki! Prispevajte za Trubarje« spomenik!
Drobne novice.
— O dvobojni aferi Rauea-Ma-
tekovlć je izišla v Zagrebu posebna brošura, ki obsega ves materijal.
— Za zaatrnnl|en|eni krvi le
vatri višji zdravnik na kraljevi kliniki v Greifswaldu dr. A. Martina, rodom iz Štajerske.
— Protivojaaki shod so prire dili preteklo nedeljo v Rokicanu oe-ški radikaloi.   Orožniki so shod raz-gnali ter aretirali dva brambovska vojaka, ki sta se udeležila shoda.
— Afera grafa Enlenbnrga se je zasukala zanj tako neugodno, da ga bodo skoraj gotovo aretovali. Dokazala se mu je kriva prisega.
— Splošni štra]k so uprizorili kmetijski delavoi v Parmi in okolici. Posestniki in industrij oi so pripravljen na skrajni odpor.
— Štiri osebe so zmečkali pri avtomobilski tekmi v Briarcliffa (Angleško).
— Grozovit vihar je divjal v soboto po ameriških državah Missi sipi, Al abr ama in Lujizijana. Orkan je več naselbin popolnoma razdjal, več mest pa močno poškodoval. Na stotine ljudi, posebno zamoroev, je ubitih. Samo v Atlauti je mrtvih 250, ranjenih pa nad 400 oseb. Vsa Škoda pa se niti približno ne more konstatirati, ker so skoraj povsod tudi telefoni in brzojavi razdejani.
Razne stvori.
* Število snallabetov v Avstriji. Po zadnjem štetju je bilo v Avstriji povprečno v šestih letih sledeče število analfabatov od vsakih sto: V Dolenji Avstriji moških 4*40, ženskih 5 76, Gornji Avstriji 4 68 — 458, Solnograškem 660—648, Štajerskem 13 18—1542, Koroškem 18 16 — 22 92, Kranjskem 22 23—2124, Trstu 10 78—17 56, Gorici in Gradi-Sčanskem 23 03—27-70, Istri 48.84 do 5881, Primorskem 32 13—3787, Tirolskem in Predarlskem 4*38—5 05, Češkem 3 38—4-85, Moravskem 4 35 do 5-81, Šlezgi 700—7 28, Galiciji 52-27—60 71, Bukovini 5919—69 01, Dalmaciji 6484—80 67.
* Naravno čndo. Lord Lons-dale, angleški prijatelj cesarja Viljema je v krogu svojih prijateljev pripovedoval o svojem potovanju. Med drugim je pripovedoval, da je nekoč prišel v okameneli gozd, v katerem je našel tudi okamenele živali. Neki bogati industrijeo iz Amerike je nripovedovaloa prekinil: „To še ni nič; jaz sem v svoji domovini prišel nekoč v gozd, ki je bil tako okame-nel, da so oelo okamenele ptice letale nad drevjem". — nNo, notf, je vzkliknil smeje Lousdale, rkaj takega je vendar proti naravnemu zakonu o teži". — Toda Amerikanec se ni dal splaziti, temu5 je odgovoril. Toda stvar je enostavna: rzakon o teži je tudi okamenelu.
* Čudna odgojiteljica. Vseuči-liscni profesor v Vratislavi dr. We-ber je pred meseci sprejel za odgojitelj ico svoji Tletni hčerki veliko pla-volaso gospodično Elzo Hans, ki je izvrševala svojo nalogo vestno in strogo. Nedavno pa sta prišla k profesorju dva detektiva ter sta želela na samem govoriti z odgojitelj ico. Začela sta jo preslušavati, kar jo je tako razkačilo, da je planila po njima, in detektiva sta začutila moške mišice. Preiskava je dognala sledeče: Gospodična Elza Hans je bila moški s pravim imenom Viktor Ans-bach. Bil je natakar v velikem hotelu v Berolinu. Bil je marljiv in priljubljen ter si je bil že prihranil precej denarja, ko se je seznanil z gle-dališcno igralko, ki je nele pognala ves njegov denar, temuč je zaradi nje še poneveril gospodarju več denarja. Ker je bil zaradi tega odpuščen, je najprej izvršil atentat na svojo ljubico, potem pa pobegnil, se preoblekel za žensko ter dobil s tujo knjižico službo odgojiteljice.
* Vrhunec raztresenosti. Italijanski slikar Francesco Podesti v Jakinu prekaša glede raztresenosti vse profesorje. Nekoč je šel na pošto po priporočeno pismo, vprašali so ga za ime, a slikar ga ni vedel. Zamišljen si je podprl brado ter se je vsled razburjenja ugriznil do krvi v jezik. Hipoma pa se je spomnil vendar svojega imena ter je vzradoščen ponovil: Francesco Podesti, Francesco Podesti mi je ime. Pozimi je nekega dne zapustil hišo brez ovratnika in brez kravate, a pod pazduho je nosil zvito neko reč. Srečal ga je prijatelj ter ga vprašal, ako ga ne zebe, a on je odgovvoril: »Saj imam vendar s vrsnik s seboj!« Razvil je rjavo stvar ter videl, da je vzel v naglici le par hlač s seboj. Navadno je Podesti obedoval ob 12. uri. Neki dan pa je bil zatopljen v delo, da je pozabil iti jest. Ko je potem že ob 6. uri začutil glad, se je zelo čudil, ker je mislil, da je že jedel. Da se o tem prepriča, je poklical slugo, ki mu je odgovoril: »Saj od zjutraj še niste ničesar jedli.« Podesti se je hudo razjezil ter zarentačil nad slugom:
»Tepec,  zakaj  mi nisi tega poprej
povedal.« — Nekoč je prišel umetnik k slavnostnemu obedu, kakor navadno brez kravate. Ko ga je nato opozoril sosed pri mizi, je odgovoril Podesti: »Upam, da ne bo tega nihče opazil. Danes sem tako raztresen le zato, ker sem zjutraj opazil, da imam eno nogo krajšo kot drugo.« Sosed se je zelo začudil ter se je po kosilu hotel o tem sam prepričati. In kaj je našel? Podesti je bil obul dva različna čevlja z različnima petama. Najčudneje pa se je pripetilo Podesti pri njegovem ženi to van ju. Po obedu je mahoma vstal, vzel klobuk in palico, rekoč: »Gospoda moja, klanjam se vam. Iti moram spat.« Po teh besedah je na splošno začudenje res odšel. Ko je bil že na dvorišču, zaklicala mu je tašča skozi okno: »He, he! Ali bi ne vzeli vsaj neveste s seboj!«
* Neomadeževana zastava. V pruskem provinc i al nem časopisu »Sonneberger-Zeitung« je čitati v š . 43. sledeče svarilo: »Opozarjamo s tem vsakogar, naj ne širi lažnivih glasov, da je naša zastavonosilka v drugem stanu. Ni ona takšna, temu njena spremljevalka E. A. Ker pa zadnja ni dobila nikoli naše zastave v roke, sme se naša zastava smatrati za neomadeževano. Osebe, ki bodo Še nadalje lagale in žalile našo zastavo, bomo sodno preganjali. — Odbor telovadnega društva Honbach.«
* Papeža so poslali v april. Nedavno je dobil papež prošnjo, ki jo je podpisalo mnogo znanih oseb, med njimi več predsednikov klerikalnih organizacij. V okrožnici prosijo pod-bisani papeža, naj prekliče »non ex-pedit«, prevod, da se italijanski katoliki ne smejo udeleževati političnih volitev. V Vatikanu so bili nad prošnjo zelo hudi ter so takoj poslali podpisanim odgovor, v katerem jim je papež očital nepokorščino. Pri tem pa se je izkazalo, da okarani sploh niso vedeli nič o prošnji. Končno so v Vatikanu vendar opazili, da je bila prošnja datirana s 1. aprilom.
* Ali - imamo   30. februar? V
Ameriki je prinesel nedavno neki časopis jedilni list za 30. februar. Splošno se je mislilo, da se je uredništvu pripetila napaka, a uredništvo je takoj dokazalo, da ima prav, Kosilo, ki je bilo navedeno na jedilnem listu, so imeli na parniku »Si-biria«, ki je vozil iz Jokohame v San Francisko. Na ta način se z vožnjo na vztok pridobi en dan, in ker je prišel ta dan 29. februarja 1904., ne da bi bili imeli že 1. marca, moral se je ta pridobljeni dan označiti za 30. februar.
* Punt derviše v. Italijanski konzul v Adenu brzoj avl j a svoji vladi, da so derviši udrli v sultanat ter pobili vsa živa bitja, in sicer 41 moških, 28 žen in 31 otrok. Hiše so zažgali ter odvedli s seboj 3500 glav živine. Derviška četa je štela nad 1000 mož. Sultanovi vojaki so roparje zasledovali ter jih 90 ubili. Pri tem so jim vzeli tudi mnogo pušek, ki so vse iz francoskih tovaren.
* Oče in sin se prvič vidita v ječi. Kakršen oče, takšen sin. Ta rek se je skazal resničnim minoli teden v Spokane, Wash., ko sta se v zaporu sestala zaradi kradenja konj neki Benjamin Connors in 181etni Orwell Connors. Mlajšemu je sicer neznano, da je s svojim očetom zaprt. Oba sta aretirana zavoljo enakih pregreškov, kradenja in prodavanja ukradenih konj. Stari je bil obsojen v Chelan in mlajši v Douglas Countv. Stari je povedal jetničarju, da je mladenič, ki je ž njim zaprt, njegov sin. Povedal je, da se je pred 19 leti oženil v Iowi in šest mesecev za tem je zapustil svojo ženo. Izvedel je pozneje, da je zapuščena žena porodila, vendar pa ni nikoli videl otroka, dokler se ni ž njim v ječi sestal, kjer je mlaji jetnik povedal starejemu kolegu svojo zgodovino in po čemur ga je spoznal za svojega sina. Ni mu pa tega povedal. Oba so odvedli v zapore v Halla Walla. Stari je naprosil uradnike naj ne povedo sinu, da je on njegov oče, kar so mu obljubili. Sinova celica je sedaj ravno nad očetovo.
* Stari častniki. Skoraj neverjetno je slišati, da še danes živi častnik, ki je bil že 1. 1810. v bitki. Tak Metuzalem je vpokojeni ameriški major Duncan Gordon, ki se je udeležil leta 1810 zavzetja Isle de France, a leta 1811 je bil ranjen na otoku Java. Sicer pa živi v Ameriki še nekaj častnikov, ki so se udeležili vojne leta 1814, tako polkovnik Grego-ry in majorja Leslie in Nash. Zadnjega častnika je v bitki leta 1814. krogla močno ranila na nogi, pozneje pa je bil še enkrat nevarno ranjen pri eksploziji smodnišnice. Končno še živi podpolkovnik Armstrong, ki se je bojeval pri zavzetju Genove in pozneje v ameriški vojni. Vsi ti častniki so nad 100 let stari.
41 Umetna poprava popačenih nosov se je posrečila japonskemu zdravniku profesorju Satu. Ta je študiral najprej na raznih klinikah Nemčije in se potem   vrnil v Tokio,
kjer je hotel naučeno zboljSati. Iznašel je brizgalnico iz niklja, v kateri je trd parafin, ki se z gorkoto omeči in potem vbrizgava pod nosno kožo. S to metodo se razne nepravilnosti zlasti vdrtine na nosu takoj napolnijo in nos dobi normalno t. j. pravilno obliko. Zdravljenje je primeroma zelo poceni.
* Mohamedanci na Ruskem. Vse-izlamskega kongresa meseca marca v Kahiri v Egiptu so se udeležili tudi odposlanci mohamedancev iz Rusije. Na tem shodu je govoril tudi ruski mohamedanec Izmail - hej. »Moškov-skija Vjedomosti« priobčujejo glavne misli njegovega govora. Po teh podatkih posnemamo, da živi v Rusiji po ljudskem štetju 1. 1897. 17 milijonov mohamedancev, a če prište-jem k temu še prebivalstvo Ki ve in Bunare, pa 20 milijonov. Mohame-danci imajo 3 tiskarne v Kazani, 3 v Petrogradu, 2 v Tiflisu, 2 v Đaku in 1 v Bahčisaraju v Krimu. Trije listi se tiskajo v arabskem jeziku. Izmed ostalih listov so 3 znanstveni, 13 politično nestrankarskih in 2 demokratična. V zadnjem času se je osnovala med ruskimi mohamedanci konstitu-cionalna mohamedanska stranka. Ta stranka je imela v L gosudarstveni dumi 24, v II. pa 36 poslancev.
* Drama v  milijonarjevem zakonu. Mis Goli man n je bila subreta v malem operetnem   gledališču ter razvnemala občinstvo bolj s svojo lepoto kakor z umetnostjo. Roditelji so jo obožavali, ker je dobivala precej veliko plačo. Imela je mnogo čestil-cev, med njimitudi si jamskega princa. Princ je lepotico snubil, a je bil zavrnjen, ker je bil njenemu »srcu« bliže milijonar Corey, ki jo je tudi dobil za ženo. Oče srečne neveste je imel še dve lepi hčeri ter je bil mnenja, da je zakon prve njegove hčere dovolj reklame za ostali dve hčerki; podal se je s svojima hčerama na pot po   Ameriki.   Svoj   prihod   v San Francisko je naznanil z uprav nedostojnimi lepaki: »Pozor, Vi kapitalisti! Varujte si mošnje irf srca. Lepi Gollmannovi sestri sta prispeli semkaj. Videli bodete nekoliko tiste gracije in tistih čarov, ki so podjarmili oholega  kralja   jeklenih tovaren«. Kričava reklama je v   začetku res privedla dokaj   radovednega občinstva, a   končno   vendar ravnatelji boljših gledališč niso hoteli obeh lepotic sprejeti v svoj program, in sestri sta se morali kazati  v varijete-tih najslabše vrste.   Starejša hči se je tajno zaročila sicer ne z milijonarjem, temuč z ravnateljem varijetet-nega gledališča. A oče še ni obupal, temuč je šel s svojo najmlajšo hčerko znova na lov za milijonarji. Toda očetova vsiljivost se je zamerila, in nikjer niso hoteli sprejeti hčerke na oder. Tudi bogati zet je obrnil tastu hrbet.   Oče in hči sta se končno morala pridružiti   potujočemu gledališču, a ko je hči vsled naporov zbolela in umrla, ostal je oče pri družbi, da se vsai preživi.
Iz deželnega odbora.
¥ knratoril višje dekliške šole poklical je deželni odbor vpokojenega ravnatelja Detelo.
Vrhniška železnica. Deželni odbor bo v upravnem svetu te železnice zastopal dr. Šusteršič.
Upravni svet železnice Kranj-Tržič. Deželni odbor je pozval v ta svet dr. Šusteršiča.
Deielne finance. Proračun dežele kranjske kaže za leto 1908 primanjkljaja 3,143 000 K. Z nakladami se pokrije 2,096.000 K, tako da ostane nepokritega primanjkljaja 1,047.000 K.
Mlekarski tečaj na Vrhniki.
Ta zadeva se je sedaj uredila. Tečaj ostane v rokah kmetijske družbe, vendar se pa izroči vodstvo posebnemu kuratoriju, v katerem so zastopniki družbe, vlade in deželnega odbora.
Katoliški verouk za višjo gimnazijo. To knjigo je spisal dr. Svetina. Založila jo bode ,Katoliška knjigarna1. Pisatelja bode deželni odbor primerno nagradil.
Garant na Jesenicah. Deželni odbor je predlagal za to mesto Antona Č e b u 1 j a, kateremu naj se pridružijo dr. Kogoj, Pongratz in Rozman.
OA1S01HS 130rYmflO|
Književnost
— Vseslovenska stenografija. Na tretjem kongresu čeških stenograf o v gabelsbergerskih se je obširno razpravljalo o ustanovitvi vse-slovanske stenografije. Umni stenografje so sioer s veliko spretnostjo priredili Gabelsbergerjev in tudi Stolzejev sistem za različne slovanske jezike, pri čemer so se seveda ozirali več ali manj ne le na posebnosti svojega jezika, nego tudi na posebnosti dragih slovanskih jezikov, ali vsem Slovanom skupne stenografije nimamo. Omenjeni kongres čeških stenografov se je izrekel za to, da se ustvari stenografski sistem, ki bo poraben za vse slovanske jezike, vzlio vsem razločkom med njimi. To misel je prvi sprožil znameniti češki stenograf Durioh. Njegove poskuse so nadaljevali različni češki in ruski stenografje, a popoln sistem je ustvaril iele sedaj F. Mikulik in ga obelodanil v dveh knjigah pisanih v češkem in v ruskem jeziku: Učeb-nioe všeslovansk* stenografi e. Sestavil F. Mik n lik. Tabulkv psal A. Vamp o 1. Sistem je sestavljen tako, da more n. pr. Poljak prav lahko Čitati bolgarski strenogram, Slovenec ruski ali češki itd.   Za is-
Sled naj navedemo en slučaj: Sistem oloča en znak za slovensko besedico „skoči". Sloveneo bo pravilno Čital ta znak „skoči", Rus pravilno „skvozu, Čeh pravilno „skrstf, Srb pravilno „kros" itd. Is tega si more stenograf Se napraviti pojem, kako je sistem zasnovan. Izveden je dosledno in natančno. Morda te izkaže sčasoma potreba, da se ta ali ona posamič-nost premeni, a v oboe je po naši sodbi brea dvoma, da obvelja ta sistem vseslovenske stenografije, kar je gotovo največjega pomena. Knjigo priporočamo prav toplo slovenskim stenografom. R.
Vse tu naznanjene knjige In listi se dobivajo v* »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu it- S*
Telefonsko in brzojavna poroma.
Dogodki na Hrvaškem.
Zagreb, 28. aprila. Snoči je priredila akademična mladina vseh strank velik protestni shod proti upokojenju profesorjev Šurmina in Mano j lo vica. Predsedoval je shodu Starčevićanec Angjelinović, tajnik je bil Srb Rapovac, referenti pa na prednjaki Tićak, Vodvaržka in Vernic. Na^ skupščini se je sklenilo počakati, kakšne korake bo v zadevi umirovljenja imenovanih profesorjev storil akademieni senat. Cuje se, da nameravajo dijaki stopiti v stavko, ako se ne prekliče vpokojenje obeh profesorjev. V tem slučaju bo baron Rauch dal vseučilišče zatvoriti.
Zagreb, 28. aprila. V tukajšnjih političnih krogih se širi vest, da bo vlada vpokojila tudi vseučilišne profesorje dr. Sišića, dr. Vrbaniea in dr. Bauerja. Vsi imenovani profesorji so poslanci in pristaši hrvaško - srbske koalicije.
Karlovec, 28. aprila. Včeraj se je vršil tu dvoboj med poslancem dr. Vinkovićem in okrajnim sodnikom. Oba duelanta sta bila lahko ranjena. Politični motivi so bili vzrok dvoboja.
Ministrski svet.
Dunaj, 28. aprila. Ministrski svet je imel danes ob 11. sejo, ki so se je udeležili vsi ministri. Seja je trajala do 2. popoldne.
Dr. Škarda — deželni maršal?
Dunaj, 28. aprila. Danes je prispel semkaj načelnik izvrševalnega odbora mladočeške stranke dr. Škarda. Dopoldne je imel dolgo konferenco z ministrskim predsednikom baronom Bečkom. To je že tretja konferenca, ki jo je imel z Bečkom tekom par dni. Govori se, da bo dr. Škarda imenovan za češkega deželnega maršala.
Desnica v gosposki zbornici.
Dunaj, 28. aprila. Desnica v gosposki zbornici je izvolila na mesto pokojnega grofa Schonborna za podpredsednika grofa Latourja.
Kriza v ministrstvu.
Dunaj, 28. aprila. Parlamentarni položaj je zelo kritičen. Nemci zahtevajo z vso trdovratnostjo, da mora odstopiti minister dr. Piedler. Tudi stališče pravosodnega ministra dr. Kleina je omajano. Nemci terjajo, da mora minister razveljaviti ukrep podpredsednika praškega nadsodi-šča Rinescha glede vporabe češkega jezika pri sodišču v Karlovih varili. Napram tem nemškim zahtevam se Cehi drže popolnoma mirno. Ako bi pa vlada ugodila nemškim zahtevam, bodi češki poslanci nemudoma izvajali konsekvence ter izstopili iz vladne večine.
Disciplinirani poštni uradniki.
Praga, 28. aprila. Poštni in brzojavni ravnatelj praški Šafafik je prekinil dopust in se vrnil na svoje mesto. Trije češki poštni uradniki v Nemškem Brodu, ki so se pri poštni ambulanci posluževali češčine, so odstranjeni s svojih dosedanjih mest. Ista usoda je doletela tudi dunajskega uradnika, ki ni hotel prevzeti s češkimi označbami opremljenih po-šiljatev.
Padec hrvaškega bana?
Dunaj, 28. aprila. Hrvaški ban baron Rauch je danes odpotoval v Pešto. Dasi sam zatrjuje, da je njegov položaj neomajan,vendar je javna tajnost, da so dnevi njegove vlade Šteti in da bo primoran odstopiti v najkrajšem času.
Foulardna svila
od 75 kr. do gl. 370 meter za bluze i* obleke. Franko in me ocarinjeno ee poSilja na dom. Bogata izbira vzorcev bq poSlje a prvo pošto Tovarna za avli« Henneberg, Ziirleh. 2 90-3
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani",
Uri dni kani đon. borzo 28. aprila 1908.
0^H«r©a»«i Hfaft. ,2 D*n*» Blago
f
4/TU majska renta. 4?70 srebrna renta 4*V0 avstr. kronska ¥f9   m   zlata       »   t • 4f # ogrska kronska reatt •
» zlata 4*/c posojilo dež. **/••/• posojilo mr*ta ?/.•/•
**/•*/• bos.-herc. iele
posojilo \90a . . .
VL češka dež. bank* k. o,
*•/.     m      n      m     * 0.
4Vt*/0 zast- pisma gaV đel. hipotečne banke . •
**/•*/• pest kom. k. «. z 10°/n pr.  .  .  . . .
4V|*/« zast. pisma In ne t V. hranilnice......
4Vt-/o zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice.  . .
47//o z. pis. ogr. hip. ban.
*7i°/o obL ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
4*/,% obl. Češke ind. banke
4°/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč.....
4°/o prior, dolenjskih žel. .
3°/0 prior. juž. žel. kup. Vi Vi
47i°/o avstr. pos. za žel. p. a.
# Srečke. *
Srečke od i. 1860*7»  .   . . „    Od 1. 1864 ....
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije
• 1»        *      11« m
M ogrske hip. banke . , srbske a ivs. 100*— 9 turške......
Basilika        srečke . . .
Kreditne , ...
Inomoške „ ...
Krakovske , ...
Ljubljanske        „ ...
Avstr. rdeč. križa , ...
Ogr. „
Rudolfove
Salcburške
Dunajske kom.
m 9 9 9
Delnice.
Južne železnice . . . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln..
Avstr. kreditne banke . . Ogrske     m M       . .
Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brilx) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
97 65 9920
97 40 11620
9315 11130
97-75 10010
99 50
9840
97-95 9795
9975
10210
98 50
98 50
99 25
9825 9975
99.90 98 20 294 90 9875
213-75 26175 146-274 — 26950 248-101*75 186 —
2015 275'-108*-115-
6450
5075
28
66-—
no-—
498—
134-75 688 50
1733-631*75 744 50 238-715-684 60
2640— 54950 286 -554 — 175-—
1133 1912 2352 23 97
11755;
95-60 25075 480
97-85 9940 9760
11640 9335
11150 9875
101*10
100 50
9940 9825 9815
10075
1O310
9950
I
99-50 g 100-25
99-25 10075
9920 29690 9975
217 75
26675
150-
280
275-50
254- -
107 75
187-
2215
281-
118-
125-
68 50
54-75
30-
70'-«
508-
135-75 689 50 1743 50 632 75 745-50 239-716-685 60 26^0-55050 289-557-175-50
11-36 1915 23 56 2405 117-75 9580 251 75 5-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 28. aprila 1908. Termin.
Pšenica za maj   .  .   .   •   za 50 kg K 11*45
Pšenica za oktober .   .   .   za 50 kg K 9*60
Rž     za oktob.....za 50 kg K 9 75
Koruza za ma)   .   .   .   .   za 50 kg K 641
Koruza za julij .  .  .  .  za 5C kg K 6*53
Oves   za maj   .  .  .  .  za 50 kg K 705
Oves     za oktober .  .  .  za 50 kg K 6*53 EftVlttW. 10-15 v. višje.
Meteorolosifoo poročilo,
Viiina nad morjem 200. Srednji rračni Uak 780-9 i
aprila	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	a >	Vetrovi	Nebo
27.	9. zv.	735 4	73	sr. zahod	jasno
28. ■	7.zj. 2. pop.	346 34-6	6*2 120	si. svzh. sr. jvzhod	del. jasno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 7*5° mm, norm. 116 mm. Padavina v 24 urah 0 0°mm.,
Zahvala.
1508
Za ob bolezni in prebridki izgubi naše iskreno ljubljene sestre, gospice
JW«mi firko
železniške uradnice
izraženo srčno sočutje1, kakor tudi za toli Časteče spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter udeležencem našo globoko, srčno zahvalo.
Osobito prisrčno pa se zahvaljujemo vsem veleč. gg. c. kr. častniškega kora pešpolka št. 27. ter visoko spoštovanemu gospodu c. kr. polkovniku Radičeviću za častno spremstvo, dalje vsem darovalcem krasnih vencev.
V Ljubljani, 28. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
rica
_ račun se takoj sprejme za godino na kmetih na Dolenjskem. Pogoj 3ŠLeno8t in kavcija najmanj 400 K. Kje,   pove   upravni št vo „Slov.
Sprejema aavarovanja človeškega Šiv-ijruja po najraznovrstnejših kombinacijah
t i>d tako ugodnimi pogoji,    ko nobena druga zavarovalnica   Zlasti je ugodno zavarovanje   na   doživetje  in  smrt z maujšajočuni se vplačili.
'aro da'
T)'
1460-2
VBak  Član   *na po  preteku petih pravico do dividende.
let
SLAVI JA"
-   -   -  m   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - -Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993-72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
£. ii«eKUozl tilo*aiiMkO'iiHeo«ln«» upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni nastop v LJubljani, čigar pisarne so v lastnej baočoej hiši
v   €K«»»s»«»sSČ1JSa «ali<5J
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim »kodam po najnižjih cenah. Škode cen i uje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  iz čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
popolno sodnodvorsko in triletno dvetinško prakso Išče službe.
Našlo v pove upravništvo nSlov. dau. 1503
(aro
I 'liru & stranka (3 osebe) išče s prvim
avgustom
preklic.
Dne 29. sušoa 1908 v gostilni Antona Mullerja v Stobu proti Francetu Habjanu star., posestniku v Stobu, v nepremišljenosti izgovorjeno žalitev preklioujem kot neopravičeno.
V Kamniku, 26. aprila 1908
1507 Jgnac Okora
Sprtima se takoj
jospodičnn
ki je vešča slovenske ia nemške korespondence.
Ponudbe   pod   f9Sl0ve&ksl( na
uprav. nSiov. Naroda*4.
1504-1
obstoječe iz 3 ali 4 sob z vso pri- j Itiklino le v novo zgrajeni hiši.
Ponudbe s ceno na upravništvo i rSlov. Naroda- do 8. maja.   1501 -1
Izprašan
kurjač!
za parni kotel se  sprejme v trajno
službo. Nastop 15- ma{a 1908.
Ponudbe na parotovarno za milo, j surovi   margarin   in kristalno   sodo, i
Ignac Fock v Kranja. looo !
,___<
Za dobro vpeljano domačo tvornico 5 Se Sprejme agilec, zanesljiv
I
Zahvala.
proti proviziji eventualno proti fiksni plači. Rrilektuje se samo na izvrstne moči z dobrimi izpričevali. 1499
Ponudbe pod šifro „K. K. 400" na upravništvo „8iov. Naroda44.
Za mnogobrojne toli ganljive dokaze srčnega sočutja in tolažbe povodom prebridke izgube našega nepozabnega, i skrenolj ubij enega očeta ter strica, gospoda
Viljema Lenassi
prejemnika mest. užit. zakupa
kakor tudi za častno spremstvo dragega pokojnika izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem ter ostalim udeležnikom v Ljubljani t in Logatcu našo iskreno, srčno zahvalo. Osobito in posebej pa se presrčno zahvaljujemo za časteče spremstvo preblag, ravnatelju mest. užit. zakupa gosp. Petru Grasselliju, velespoštovanemu vodju mest. užit. zakupa gosp. ] o s. Lavrenčiču in vsem stanovskim kolegom rajnega, dalje velecenj. c. kr. okraj, sodniku gosp. dr. št. Krautu, velecenjenemu C. kr. notarju gosp. A nt. Galletu, vsem spošt. gospodom učiteljem iz Dolenjega in Gornjega Logatca ter vsem spoštovanim gospodom uradnikom c. kr. glavarstva, c. kr. davčnega urada in c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu in gg. uradnikom  c. kr.  užitninskega zakupa  v Logatcu.
Dalje bodi izrečena presrčna zahvala slov. pevskemu društvu »SLAVEC« v Ljubljani za lepo, tolažbepolno petje ter vsem darovateljem prelepih vencev.
Ljubljana-Logatec, 28. aprila 1908.
Na Bledu v vasi Zagorice le naprodaj
% drvarnico, šupo, hlevom, vodnjakom,
vse skupaj kakih. 200 kvadratnih sežnjev sveta.   Lega izredno  pripravna za novo vilo, ki bi imela krasen razgled.
Natančna pojasnila pri županstvu na Bledu. 1505-1
hiša
2 vrtnarska pomočnika
in dva učenca
sprejme takoj L Wider, Ljubljanu
vrtnar v
1489—!
parizar
težak, d ^bro ohranjen, proda Anton Aniič, Ljubljana, Poljanska eesta štev. 74. 1511-1
Žalujoča rodbina Eenassi.
P^kop, gospodje 10
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več n^-go 30 let, at» mi je posrečil j iznajti na boljše sredstvo za rast brk., brada tU
las, proti izpadanja brk in las u to je KAPIL0R Št 1. im deluje, da lasje In brke postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj ln vsako drago kotno bolezen glave.
NaroČi na) si ga vsaka družina. Imam mnogo oriznalmc in zahvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom    3963—17 I
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
em
s
Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, moš&o, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno ioo*-33
z
O. Bernatovič
2i :: , Angleško skladišče oblek" :: _ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. ^
Zahvala.
Neizbrisni vtiski, oblle koristi in zagotovljeni nam uspehi, katerih smo al v svesti v polni meri — vse posledica poučnega potovanja kranjskih hotelirjev In gostilničarjev na Dunaj — narekujejo podpisanim, da se zahvalijo Javno deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani za to prireditev. Izborno vodstvo, zanimiv In vsestransko zabaven spored, ki rmm je nudil toliko, da bi si drugače ne pridobili vsega tega tudi po enomesečnem bivanju na Dunaju sta dosegla, da nam to potovanje ne ostane le v trajnem spominu, marveč da bo to potovanje rodilo v najkrajšem času oblle sadove za ves tujski promet na Kranjskem, da bo torej potovanje plodonosno za vse, ki so le količkaj v zvezi s tujskim prometom. V prvi vrsti pa moramo Izreči najprl-srčnejšo zahvalo gospodoma, ki sta Imela s prireditvijo mnogo dela in truda, ki sta žrtvovala čas In denar, da se Je Izvršilo potovanje tudi v našo čast, v čast vse kranjske dežele, najiskre-nejše se še moramo zahvaliti lekarnarju gosp. Uibaldu plem. Trnkoczvju kot predsedniku deželne zveze, posebno pa odvetniku g. dr. Valentinu Krisperju, ki Je kot izvrševatelj In duša vsega potovanja že pred potovanjem samim nam ugladll In pripravil pot na Dunaju. Takim nesebičnim možem čast in slava!
V Ljubljani, dne 27. aprila 1908.
Št. 951.
1498-1
Pri občnem zboru »Prve dolenjske posojilnice V Metliki" registrovane zadruge ž neomejenim poroštvom, 23. aprila 1908
se je računski sklep z bilanco za dvaintrideseto upravno leto 1907 sledeče potrdil:
I m e t j e
Oton Doktoric
hotelir v Bohinjski Bistrici.*
Ivan Hejnritaar
restavrater v Bohinjski Bistrici.
Ivan Jtlen
hotelir v Ratečah.
Vinko Jan
restavrater v Gorjah.
Flonjan Jane
restavrater v Radovljici.
Ivan Kenda
restavrater v Ljubljani.
Valentin Kos
hotelir v Bohinjski Bistrici.
Fraa Krvariš
restavrater v Ljubljani.
Jakob Kunstelt
restavrater v Gorjah.
Rudolf Knnstelj
restavrater v Radovljici.
Ivan Marko*
hotelir v Bohinjski Bistrici.
Ivan Mencinger
hotelir v Bohinjski Bistrici.
Jakob Peternel
hotelir na Bledu.
Josip Plankar
restavrater v Ljubljani.
Leon Pogačnik
kavarnar in restavrater v Ljubljani.
Jote Ravhekar
hotelir v Bohinjski Bistrici.
Dragotln Kepo
tajnik prometnega društva na Bledu.
Ivan Bus
restavrater na Bledu.
Ivan Strava
restavrater v Podbrdu,
Jakob Trontelj
restavrater v Ljubljani.
Davorin Vrinšok
restavraier na Bledu
Joto tumor
restavrater v Gorjah. 1510
9 10 11
Posojila.............
Zaostale obresti..........
Naložen denar...........
Vrednostne listine..........
Nevzdignjene obresti naloženega denarja .
Vrednost dveh srećk.........
Knjižice in tiskovine.........
Inventar prejšnjega leta..... 724-44
nakup istega....... 660 75
1385*19
po 100/0 odpisu .......13852
Vrednost hiše št. 15 v Metliki......
Vrednost grada in sokolske dvorane v Metliki Gotovine koncem 1. 1907 .......
Znesek	
K	h
2303943	96
52841	10
278202	79
17888	-
7390	06
56	
409	81
1246	67
j 16000	—
50000	—
22300 36	
i1 ! i,2750278i75	
Dolgovi
Znesek
K
1 597 deležev po 36 K .   .   . .
2 Hranilne vloge % .
3 Kapitalizovane obresti
4 Predplačane obresti ....
5 Izposoji! a.......
6 Reserva:
koncem leta 1906 .....
pripis iz dobička za leto 1906 .
obresti za 1. 1907 .....
vstopnina.......
7 j Čisti dobiček neizplačan iz 1. 1906
8 Čisti dobiček za leto 1907
2426917*90 94471 61
115434 — 1106 — 5244*30 25 —
460 — 11790 11
21492
2521389152 10799 02 62538 80
121809
12250
2750278
30 11
75
Dohodki
1
2 3 4
5 6
7
8 9 10 11 12 13
Št 15087.
1511
Ti
Podpisani mestni magistrat razglaša, da bodo radi polaganja novih Plinovodnih eevi Slomškovo nlioo
od 28. i m. do vštetega 2. maja
splošnemu voanemu prometa zaprte.
JHestni magistrat ljubljanski,
dne 28. aprila 1906.
Vrnjena posojila..........
Prejete hranilne vloge........
Prejete posojilne obresti........
Vplačani deleži...........
Vstopnina............
Vzdignjen naložen denar........
Vzdignjene obresti iz leta 1906 .    .    . 505945 iz leta 1907 .    . 1927 72
Izposojila............
Prehodnji zneski..........
Razni dohodki...........
Prejeta članarina iz leta 1905 ......
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog za leto 1907 Nevzdignene obresti naloženega denarja za 1. 1907
Znesek
K
Izdatki
68054006 1014628 38 11616639 17641 —
25' — 116769 28
6987| 17
62538 80 824.78 5378J25 180 — 94471 62 7390 06
Skupaj
Stanje gotovine koncem leta 1906 .
2106663 34562
2141225
79
79
5 6 7 8 9 10 11 12
13 14
»5 16 17
Dana posojila...........
Izplačane hranilne vloge........
Izplačane hranilne obresti.......
Upravni stroški:
plače...........4120 —
kurjava in svečava......196*94
poštnina..........127*09
razno........... 2319-31
Naložen denar........
Nevzdignjene obresti naloženega denarja iz 1. 1907 Kapitalizovane obresti hranilnih vlog iz 1. 1907
Plačane obresti izposojil.....
Za dobre namene.........
Izplačani deleži........\
Prehodni zneski .......
Davki:
rentni............ 1533*50
pridobninski.....3359 46
neposr. pristojbine...... 26 80
Razni izdatki.......,
Naprava sokolske  dvorane,  poprava in uprava
poslopja..........
Nakup inventarja >..,......
Tiskovine.........
Dobička društvenikom iz 1. 1905    .   .     480* —
iz I. 1906   .   .    8955 — Skupaj   •   . .
Gotovine koncem leta 1907 .
Znesek
K
772087 913952 11692
6763 286582 7390 94471 770 882 1764 824
4919 1010
39 57 76
34
95 06 62 84
78
76 18
5059(12 660-75
658 31
i-
9435 —
2118925
22300
V tekočem letu je bil promet tale:
Vseh dohodkov j« bilo.....it   2,141.225 79
Vach izdatkov pa.......» 2,118.925*43
141223
43
36
79
torej skupni denarni promet .   K   4,260.151 22
Zadrugi je obarala konec leta 1907 ia 339 zadružnikov, izstopilo jih jc 15 in pristopilo 25. Društvenih deleiev 10 bilo konec leta 1907 597, nazaj plačanih je bilo 49 in vplačanih tudi 49
Itev. 15 od danes naprej Pa do* s^VF-J-L^^ * je aklep in bi,an" * * *f»
Ravnateljstvo L dolenjske posojilnice v Metliki,
1. r.
blagajnik.
dne 23. aprila 1908.
|i 1. r.
ravnatelj.
1. r.
preglednik.
Zdravilišče 7oplic«
no Kranjskem, Dolenjske železnice postajo Siražo-Topllce.
Topel vrelec 38° C, pitno in kopalno zdravljenje. Izrednega nčinka za »rottn, reomatizem, ischias, nevralgijo, koine ln ienske bolezni.] Veliki kopalni basini, oddeljene in mahovnate kopeli.  Udobno opravljene tujske, igralne
in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdovita okolica. Dobre in cene restavracije Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka sprava. 1506—1
pozor
pozor
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz n»jbo\jših gorskih zeliSfc — ter se uvrbtuo in i najboljšim uspehom ▼porablja proti zastarelemu kašlju - bolib v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, asim« — plint-nem kataru suhem kašlu. tuberknlozi itd td.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena ls franko na vsako posto aa a steklenici 3 E 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin,: po povzetju, ali će se posije denar
naprej. — Manj kot 2 Btekienici ,v ne pcŠUja. Prosimo, da t»e naroča naravnost od: S963-17 I
P. Jurišića,
SlAritiuost k«
►tel
Pnder in cvetno za obraz
„Germandree^
Idealno lep vonj, so dobro dril ln malo pozna, da {o koil zdravje - In lepoto. -
Samo v Izvirnih zavojih v boljših trgovinah.
parfumer
ivi.
ll*lKi
1185—4
C. ln kr. dvomi saloinik
Pape te v dvorni saloinik
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan!  priporoča   nastopno preizkušene izdelke:
olajsutejo hri-pavost in kašelj,
Salmijakove pastile — preizkušene
razkrajajo sliz.   1 škatljica stane 20 vin, 11 škatljic 2 kroni
AntirrhAiimon(( najboljše, bolečino gaseče sredstvo proti trganju „MnurmgMmun     ta podobnim revmatičnim bolečinam.  Ena steklenica stane 1 krono.
Tinktura za želodec
tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče  sredstvo.   1 steklenica So vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti povzetja.
1943—47
Železnato vino
vsebuje za slabokrvne In nervozne   osebe, blede in sla-
OOtne Otroke labko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in postnna.
Št. 14422.
Razglas.
1464—3
Pri nekem tukajšnjem psu, ki je imel temnorjavo, dolgo dlako, košat rep, dolga koničasta pokoncu stoječa uiesa, dolg gobee in je bil kakih 6 meseoev star in volčje pasme, se je uradno konstatovalo, da je bil stekel.
Z ozirom na to se ovaja v smislu § 35 zakona z dne 29. februarja 1880 drž. zak. štev. 35 za mesto Ljubljana in za okrožje 4 kilometrov
trimesečna pasla kontumacila.
V tem Časti se smejo psi le s trdno torbo, ki bode papadanje popolnoma zabraujevala spuščati na ulice ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvioi.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumacije prosti ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, bode koujač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo postopalo po dotičnih zakonitih določbah.
Jttestai magistrat ljubljanski
dne 22. aprila 1908.
Meščanska restavracija na Sv. Petra cesti 47
<v>r«\J Mnfn«*rj«t% •» plvolra.)
Podpisani si dovoljujem slav. občinstvu naznaniti, da bom otvoril
11 v soboto, dne 18. t. m. na novo urejeno 11
ri>c5CQn!sl{© rejtauraeije
prej Hafnerjevafpivnlca.na Sv. Petra cesti it 47.
Točilo se bode priznano dobra pristna vina iz najboljših vinskih goric, do-lenjec (cviček) iz Gadove peči in Drenove, fini, bizeliec, vipavski rizling, burgundec, dalje izvrstna istrska vina, refeško in svetovno znani kraški teran. Dalje vobče priljubljeno plzensko pivo (prazdroj) iz meščanske pivovarne
v Plznu ter priznano dobro puntigamski marčno In bavarsko pivo. Izvrstna dunajska in italijanska kuhinja.  Vedno sveža gorka in mrzla jedila.  Poleg moderno opremljenih popolnoma prenovljenih restavracijskih prostorov je slav. občinstvu na razpolago prostorna prijazna
urejena po dunajskem vzor«_
Postrežba dobra ln solidna. Cono primarno.
Sklicuje se na svojo večletno prakso, katero sem si pridobil kot restavrater v raznih najfinejših restavracijah v Gorici in Trstu, sem si v svesti, da bodem v vsakem ozira ustregel slavnemu občinstvu kar najbolje.
Za obilen obisk in naklonjenost si. občinstva se najvdaneje priporoča 1389-4 restavrater A. DEKLEVA.
Učenec
SO Sprejme v trgovino s mešanim blagom m deželnim pridelki, Friderik Skusek v Metliki mm Do leni-akem 1475-3
Blagajne,3
proti požaru in vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo sa pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko aUadiito
blagajna,   delničarsko društvo
bfrcb, uioa 22. 3424-87
Mlad
trs. pomočnik
(manufakt-arist)
vešč slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, želi vstopiti v večjo trgovino v mestu ali na deželi.
Ponudbe   pod   „Miloust" na upravništvo „Slov. Naroda". 1467—2
Najboljši
ln najmodernejši
KLOBUKI
vseh vrst v najbogatejši izberi po gL 1-20 in vise ,
v l4jitt»l)ttDl pri J
Klobuki so sprejemajo v popravo.
1443—2
porltetsko
dela
prevzema ter da materijal
JOSIP PUCH
Ljubljana, Gradaške ul. 20.
Ceno!
Solidno!
Prirodna arze oieleznata voda
ROHCEGHO
Prav uspešna ob malokrvnosti, koinib, živčnih, ženskih boleznih, zdravniško jako  priporočena. Zdravljenje doma
(s pitjem) pripravno za vsak čas Naprodaj po vseh lekarnah in zalogah voda Znamenito kopališče in zračno zdravilišče (Južno tirolsko i1 , ure železnične vožnje od Tridenta) Zdraviliški dom Grand hotel de bains in parki. Odlične hiše I vrste v prekrasni leži (535 m) z velikimi 150.000 štirj metrov obsežnimi jelo-vimi gozdi. Impozanten pregled čez dolomite. Milo planinsko podnebje. 1293 -6 Sezija od 1. maja do oktobra.
Gostilna
pri „Bobenčbu" na Oliccah št 20
ob državni cesti in na ogalu nove ceste v Rožno dolino, se Odda 8 L jun lem t L V najem Prostorni, novi restavracijski in stranski prostori, velik star kostanjev vrt.
Naprodaj jO tudi več pripravnih
stavbnih parcel
Več se izve na Olincah it- 37 pri Ljubljani. 1462-4
Kinih •
MERKUR
vsako sredo, soboto in nedeljo
vso noč odprte.
Proda ao tudi
biljard
loko pripraven za no deželo. Viktor Izlakar.
i
Jy(oclerna svila 3a b/u^e
in nakit- barjjuni, pliši,   Čipkasto blago, čipke, vložki' svilene vezenino, •'•   . • pajčolani, čipkasti ovratniki, modni frakovi •'•   .'• »•
11 Novosti vedno v največji ijbiri pri H28 5
P. Jv(agdić, Ljubljana, Prešernove ul. 7.
V občini Smihel pri Št Petru na Krasu namerava gospod žuj»Lt Karel Lenaaai na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
tovarno za portland-cement
in hoče ustaDoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo.
Vse predpriprave ea novo industrijsko podjetje, kakor aoalize in pre skušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železniČni tir so že zvrsen
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje zanimajo in se ga hočejo ude ležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak Četrtek in nedeljo dopoldn od 9 —12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432^
Županstvo občine Šmi el.
o©«, kr. avstrijske
aržavne železnice*
Szvod iz voznega reda*
Veljaven cd dce j, oktobra 1907 leta
Odkod is L|nblfsAC Ju*. ULi
/oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. Žel- Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
2'OS prodpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
I-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.. Gorico drž. žeL, Trs drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 4b popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga
•iO zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
'36 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
3<40 ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod is Mobljans drs. kolodvori
zjutrsj. Osebni vlak v Kamnik, i-oa popoldne. Osebni vlak v Kamnik **lo zveder. Osebni vlak v Kamnik 350 ponodi. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob £ nedelj ah in praznikih v oktobru.)
Pohod v LJubljano Jat, teLt
«•58 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka jui
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. II-IO predpoidne.  Osebni vlak   Iz Pran
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčio
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevji
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.' 4-36 po?»ldne. Osebn! vlak iz Beljak.
juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (it
Podrožčico) Gorice  drž. žeL, Trit* d
žel. Jesenic. e*60 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovu
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straie
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8- 46 zveder. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pot rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. šel Jesenic.
M-60 ponodi. Osebni vlak Iz Trbiža, Ct lovca,   Beljaka (čez Podrožčico) Ti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dobo d v LJubljane dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. I0-50 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnit j o-* O zveCor. Osebni vlak iz Kamnika.
9- 59 ponodi. Osebni vlak is Kamnika. (! ob nedeljah in praznikih meseca oktobri)
(Odhodi ln dohodi so naznačeni v sreća? svropejskero času.)
C kr.  svaateljstvs drsavalb železnic v Trst
1502-
Javna dražba.
Pred c. kr. okrajno sod rtijo v Ljubljani, soba štev. 16 se bode dražilo
dne 8. moja 1908 on 10. dopoldne
Janko Trav novo posestvo na Viču pri Ljub Ijani, obstoječe iz 3 gospodarskih celot, in sicer
1. hiša št. 3, ležeča oh Tržaški cesti, v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom in gostih niška obrt. Zraven pripada veliko gospodarsko poslopje, ki vsebuje kleti, skladišča, pekarno in ži vinske hleve. Senčnat gostilniški vrt in vrt /i zelenjavo obsegata prilično i in pol orala, dočin znaša površina travnika 2 orala in njiv 2 orala Cenilna vrednost vsega tega znaša 46.662 kron
2. Drugo gospodarsko celoto tvori 28 stavbni' parcel s cenilno vrednostjo 13*456 kron.
3. Hiša štev. 91 na Glincah, obstoječa iz S poslopij in zraven spadajoči obsežni vrt tvori j' tretjo gospodarsko celolo in znaša cenilna vredno* 10.850 kron.
Natančna pojasnila daie odvetniška pisarna dr. Mat« Hudnika v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovon&i urednik: Basto Pastoslosaiek,
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne"
ZQ