l ritk 8so H* M l»r»tnikoT. i j itflr szoapt l F w jgflidsTS. Napoveduje izgre■ de m krvolitje VOMTELJA H-l BARSKEGA PO KODA 0BT02EHA! Porotniki nočejo fpoznatl krivin oecfe ki eo ebfcoiene krti t ve auhaškega sakona U Ofeniiva proll nano* tolpam, ki ee sbiraJo j Sena, ae nadaljuje. jkfaki delegat ponovno ^ Lige narodov, naj . japonsko vlado, da Lvojevojatvobki-l0iemlja v Mandžuriji Brezposelni ne bodo mirno gledali na atradanje svojih žen in otrok, pravi Gray J—l --I Mifcraukeo, Wla.f 25. nov. — Waahington, D. C. - (FP) - obtožnica ae glasi, da sta kršila Odpornost porotnikov, ki nočejo John Gray, profesor na Ameriš- protlpuntarsld zakon spoznati krivim kršiteljev prohi- imja mimf^zt90 LA OBTOZENEGMi v«* * «««. ---------I nja o njnovem nasledniku Urgira državni dohodninski davok uupui UWV v/v »•»•»■>.. , ------ —----r r I proiipuniaraaj aason 1 spoznati krivim krflteljev prohl- ki univerzi v Washingtonu, je iz- __bicye je bila rliv|dna iz obrav- nenadil avoje poslušalce s svojim • w v, _ (jrp)__|tav, ki so se včeraj vršUe na fe- govorom, ki ga je imel na konfe- • Mare, ki deralnem aodišču, kateremu renči Koncila socialnih agencj, 'l^Sar- predseduje Ferdin«* A Geiger ko je napovedal, da bo prihod- JT » • ... k u o^ge Sagemu*ller iz West nja zima videla veliko število U- ^u^U rufars^a I«Ua. Allisa, ki je bil Xožen, da je Jredov.in prelivanja krvi ker se k^nja Red- posedoval in prevstal opojne pi- administracija ne zmeni za tr- menovesa nrotiountarskega za- jače, je bU oproščen po poroti, pojenje brezposelnih j0 S zakoni na^jen pro-1 Njegov soobtošenec ki jepri- vladno pomoč." Dr John Fitch. o£a- gnal krivdo, le bil tudi oproščen, ki je govoril pred Grayjem, je " «av«wem m mm Carl Raatzch, laitnik točilnice •poudarjal potrebo vladnega za- J aretacije so bile izvrže- Old Heidelberg, in Chas Storm, varovanja proti brezposelnost. njihove žene natakar, ki sta bila obtožena kr- "Velika Britanija je priznala, oTaniiJral gladovni šitve prohibicije, S*a bila spo- da je vsako človeško bitje u- ^^H Surg ki je sedež znana nekrivirti. Poleg teh je bi-pravičeno do življenja, zato je " ^išča Ko so rudar- lo oproščenih več drugih kršite- sprejela brežposelnostno zavaro- ^JJJ^ do nMgtM meje, ljav proMbteije, vanje, toda U pravica* "J, ,Pri; ihje u8tavU šerif in njegovi de- -- Tj | znana v Združenih državah , J* ^ ^ jim prep0Vedall vatop. dejal Gray. "čudim se možem, Utiranerudarje ao potem od-ki zavzemajo visoke P^J«M vedli v okrajno ječo ter jih dr-politični in bizniški vladi, ker L u yeč dn, j^^int ne atore ničesar in nimlo 'nooe- ^ ldrianih u ^p*. nih sugestij, kako ublažiti situ- ^ ^ hoUU apravitl v IV€. acijo, v kateri se danee nahaja- l t umoroin nekega .uvkokaza, mo. Ti se ne tavedajo, da velike k{ ^ Ultreljfn par dnl prej v mase poštenih ljudi niso nikdar ij premogovnika McKinley-dovolile, da bi mogočn^i po- & ^ nakana Be je lejalovl polnoma izstradali in jih pustili ..... I . . umirati. Sicer ne verjamem, da Redmimov 2akon.....- 'je pričela z novo otfenzi. stojimo pred revolucijo — ine 1w Uncu> kl ga . kitajskim banditom, ki sedaj, toda ta dežela bo videla v ^ Nj|men ^ wkona južnoxapadno od M.uk- prih^njih m^ecih^lzgr^eJač-1^ y re4o radikalne d( očila, ki jih je poslala nih delavcev časopisna agencija kereea 11 glase, da so bile doee- zmenijo operacije uspešne. Japon- nih. katerim so pomagali vo- "Daniel tUlci, so razpršile bandite Baltimore »podile proti zapadu do bil »_tične avtorttefe ^ ^ s bi bila ta akcija naper- na živil, iCinčowu, kjer baje Kl-»ucentrirajo svoje Čete, ki čena.' lokrotg 60,000 mož. Japon- ___, Waahlngton, D. C. — (FP) —1 Thomasom is očrtal Njeni zastopniki prispeli v Ken- Tukaj so se pričele širiti govo- V g tuckv. kjer Je v teku obravna-1 rice, da bo tajnik svesnega de-1 m,v* ~ T va proti W. a Jonesu ln dvn- lavakega departmenU Doak v lt Mandžurija, 26. nov i je prišlo do nove bitke nskimi in kiUjskimi če- f bliiini vasi Kaotaišan, t milj zapadno od Mukoe-I bitke, katera se smatra tk japonskega prodira-iCinčowu, je neznan. , poročilo iz glavnega ionskega generala Sige-a m glasi, da so kitajske ao bile skrite za nekim napadle dve kompaniji vT!?lttttu sa patrdltsv sodnika P^ ffjonoV dolarjsv. V svrho ampr- senstor John JL Robinson:, svesnega vrhovne-1J ^ u Viott j9 pripravljen Sarj^ daai gKuVsvluie d^inslu- TenwL^)oju pwtl jp^mogovnlm Wan apelMiiega sodlščs.odobril davka na fto% vrednosti ln iLr^tnriem ZoŽi mednarod- snano "yellow dog" pogodbo, na- prav uko u tvuianje davkov na na rudarska urfj. V« p-njourl Krj.n?p^iru^rj.miv w.«| V,uk, rtohodk.. mu prVpUuj« v-n_pom.n M«> "JgP« I J! Sicer n. verjamem, d« r Redminov lakoB j, dobil Ime L"^,^hTiig ^ do- & okV.J. Hnri.n obtotrt. r o pred revolucijo -ne U "JJJJJ ki Jje ,ponM. hoike fot pol milijon, delavca.Ld^rj., Ukal pomo« pri «««*• g J5?SrS*; tod. t. deiela bo vid.U, v ^^.men teg. »kon. je. u- SUop„i dohodki teh ljudi -o .n.- ,«lj.h IWW v Chlojjru In . g^Jg^jSSSS ki« njih mesecih ligrede U«- r>dik.lne dcl.vce. 4aU »5;»4.4«.000. vti govorov, v^k.terlh Je I.>oiJ«'«"» f' , 4 vr^noetnlh |»pirjm l.vcev in prelivanji krvi, j^1 katerim obl.sti ne morejo 11137 748 n. onebo. apeliral » prl.pevke Sdi^MSSpS Odgovorni funkcionarji ne P speclfl{nlh »btoib. Driavn. del.»A. fedorjclj. sploJne ohr.mbne lige. ClkOk. nI. ^ bodwg. Mimm. u v.llk del Induatrlj. pn... poo jo z. trpljenje bretpoael- ^soptajTje pred p.rdnevi po- r.b| te »tevllke «v«neg. xakl.d- dei,vik« federacij, mu je rokah M«W njeno I'»nj^ ^.ItatMino ta J ^ ročalo, d. je Michvl Mare, pred-1 nisR^a departmenta, da % njimi |„ poverllnlco In njeni i l.nl .0 of"Y,J°J* ™ volilni . ^J^S^SSSSl^ l" niel Willard, pred»edntt J^jk krovne unije N.t(on.l I podpre avoje »htfvr glede uve-1 prUpav»ll v »klad omenja o-1 rltktau^r^u v^^ | komunl.tKno^^.^»tvo^ in ______ Jta i« iziavil. da I Miners, priz , * /vi-l j-i—niš aknnile ta S cilji 1 Uko tudi sedaj Ignorirajo sooi- bo niti V ttsot <^S*%prejelo ■to.U nS .kuptt*» . oiUi Uko tudi i«taj lgo«rtrwo «... nlt) v ti«* w»Br t»f»j«o „^,7lOT obTp. a.ho- aiiaU In komunUU '".f.^^ -lmportlr.nlh" Id.j.Thom».«u to »k- vXvo UMWA dolll nKMW- dep.rtm.nU po 4. m.rcu 198* rtlrM» . v«ml fn.tltuclj^tpl -S: - SK? 5 Z2SZES&',n w*J*ml • • -........ e meo reipinKoiu M« |najst dežel na meanarouiu 0. Čingwanto j« v bil- { in ^ polom premogovne ln-r ** ^ Gandi obesi ▼ Uustrije. Vladno lastništvo j* "trsU komuni«, hrj aovsga ro, CiW, illdejal Ritdde.™ j« bi. nj3 kottgrt^J. včeraj pro- tudi uradnik m Kstiban M^tenersUepllrt»enU F. A. ^^^ n'ka republike. I m je slaeU "«iasal sa diakuzije 1 Juan ^|šX.TuJebiUštlriUtaln tspušča očeta, v starem kraju pa mater. Belgijski kralj tašvHgen Bruselj. nov. -. "h j# bil včeraj isšvtt- kg^ln ^ ^ j.obj.kslks- ^klzavodvStTronduvpr- vind Lbnbur«JMjdci. jrU^aš flamakih nacionalistov, so vpiu. T* »nanje in »ui-H^t ~ 7-škodo profttu. Bahst Js, da Js največja sušnost človska skrb M bodočnost, skrb pred pomanjkanjem in negotovoetjo, pred katero stoji slshsrns osebs v Ameriki, ki si slušl kruh s svojimi roksatl ali moiganl. Fish je nasprotoval tudi vladnemu 10 eeco umu r-—- ■ i ssvarovanju proti bresposslno- 10 "TZL- ,U( k#p b[ "Izpodkopalo karak- Waahlngton. - Poštnemu de- Ur amert|kega delavstva." partmento obetajo sopst novo| - kongresno preiskavo radi ve kih ln naraščajočih subvencij Waahlngton, i). C ROV« prtMm Naraščanje subvencij . i pošla In favorissin predramilo celo konservativne poelaaee Dftne Grandi ( klh ln naraščajočin suovencu 1 Waahington, U. u., »• — nekaterim drutbam, ki pmito- DemokraUka zmaga v štlrinaj-jo zračno Pošto. Upravo depart- lU(T) kongresnem dlstriktu v Te-ments doHtIJo velikega favoris- xaau jf »aslgursla demokraUko ma v svezl s oddajanjem kon- Vičlno v -podBJI kongresni sbor-trsktov. ^^ i« nlci in Uvolltev John N. (krner- Preiskavo pHčns prihodnjl ja ^ predsednika *o™Ue, k® meees padodask apropriacijsks. at otvori redno saMdan^ kon-ga odbora. Vesti o škandalih so ffr#aa 7 deceirfbrs. ,Ta distrlkt je celo vsnsmlrlle reakcionarnega bl, v rokah republikancev sad-kongresika Wooda Is Indiane, kl »Jlh deset let. Hemokrstl so ime-bo vodil "temeljito preiskavo,H U 218 eedešev, republikanci 1114 kot se Je iarazil. L ln farmar-laborlU enega. Dva V sednjlh 14 letih snaše suh- dUtrikta,' eden v drtavl Nsw vencija poštnega departmenU Yorkv drugI v New Hampehlru, srečnim drušbam W milijonov ,fVollU svoja repi^tan- I dolarjev. Zadnje čase pa sub- u v decembu bi jsnusrju toda venclie tako nareščajo, da bodo UU| V0Utev v teh dlstriktlh 1» Ltoe snašale 20 milijonov in v ^ ^msnll sltuaalje v spodnji I nekej letih pe dosegi« letno -do- zbornici, šeprsv bi blU v ob^h le kl bo preeegU »kupne sub-U,Mktlh Izvoljena republlkenca. 1 le(UMta.»tiri .rak^Umtedru*- J-^P"™,/' 'vk.H,omV.»-be. kater, kontrollr. North A- JMt«-"" ^ . (O*. II. j* • ml Signor Grandi Zadnji mesec je monssieur Lavsl, predsednik francoske vlade, obiskal Ameriko in Hooverja. Kaj je prinesel in kaj je odnesli, ne ve nihče, bilo pa je dosti pompa, banketov, govoranc in intervjuvov ter poklooov. Kadar se paglavci igrajo na trati in če ima eden paglavec lep pipec, ga mora imeti tudi njegov ljubosumni tovariš, drugače ae s tepe te. Ko je otročje ljubosumni Musaolinl slišal, kake pom pozne sprejeme ja imel Laval v Ameriki, je bil kar selen savisti. Sam nI mogel iti aem, ker Musaolini ne gre nikamor ia kroga avoje vveate straže, ki ga čuva pred kroglami in bombami, ta to je tri poslal svojega valpeta, zunanjega ministra Dlna Grandija, da tudi Italija * njegovi osebi dobi kaj poklonov v Ameriki. Tako je signor Grandi prišel aem na obisk. Lavala ni nihče nadlegoval; mirno in brez skrbi se je sukal v deželi velike avobode. E Grandi jem je pa drugače. SIcer ni Grandi kot oaeba morda nič alaMU, vendar Je pa oni dan, ko ae ja vrnil v New York iz VVaahingtona, moral imeti 200 policajev in 76 detektivov ta atraio. Kjerkoli ae ja pokatal, ao bile proti nJemu sovrašne demonstracije ameriških Italijanov. Kako to? Grandi Je tavlt v Črno senco fašlema, ki ks sovraži vsak svobodoljuben in dam b krat ičen človek. Zato ae ja mogel Grandi jev sprejem v New Yorku Izvršiti le ob močni policijski straši, kl je pazila, da noben anti-jaliat na pride bliau. Kljub temu j« signor Gtandl dobro slišal sovražna vzklike. Hearatovo čaaoplsje ae igrala taradi tega in pUa, da ao Italijanski antlfašlati pokarali s svojimi demonstracijami, da nimajo rašpekta aa "naše satanova" in valed tega bi morali biti vai deportirani Iz Združenih drftav. Hearstovi listi ao veHki oboževalci diktatorja Mueaolinija in fanatične Italije. Čudno je to modrovanje. Italljanaki antlfašlati, ki črtijo fašiatlčno diktaturo in zahte-vajo demokracijo v Italiji, bi morali biti deportirani, ker "nimajo rašpekta aa naše ustanove." Katere ustanove? Vae ameriške politične uata-nove ao vaaj na papirju demokratične—In bal fašisti so tisti, ki nimajo najmanj*« ga rašpekta aa te ustanove. Muaaolinl in vaa njegova ban-da ae vadno norčuje ia demokracije in demokratičnih parlamentov In v vsaki novi diktaturi vidi potrdilo svojih parveranlh Idej. Vallc tema oflcielna Amerika sprejme a drflavnlmi častmi representanta diktature ln fašlatične boleani in zahteva od prietašev demokracija in polHIČne avobode, da ga rešpektirajo! Ako bi Amerika, oflcielna Amerika, sama rešpaktirala svoje institucije, bi na dovolila Grandlju vstopa na avoja tla! , Ce bi oflcielna Amerika rea rešpaktirala avoje Institucije, bi takoj deportlrala vae one ameriške Italijane, kl ae navdušujejo aa Mussoll-nlja In njegov fašizem <1ortirala bi vae fa-llate In pristaše vaake diktature. Kajti, kdor podpira dlktatorakl rešim v Evropi, ne more biti lakren prlataft demokracije v Ameriki. Kdor pravi, da je, ja velik hinavec ali pa velik Igtiorant, ki ae va, kaj govorit Včeraj je bil zahvalni praanlk in ameriško ljudatvo aa Je zahvalilo Bogu, ki ga je blagoslovil z veliko Hooverjevo proaperiteto. Hoo-ver aam Je posval ljudatvo, naj ae aahvall. In rea ae Je. Val oni, kl fehtajo sa podporne sklada organislrane dobrodelnosti, so se zahvalili aa dobre čase. kajti v teh čaaih velikega fehta-nje odpade dober deleš tudi sa fehtače, katerih poklic Je fehtanje za uboge. Deaet milijonov brezposelnih delavcev ae Je pa aahvalilo aa počitnice, ki jih Imajo po milosti kapitalistov samo sato, da imajo čas aa premišljevanje, kako se Je treba zahvaliti aa to dobroto. ,. In val Izkoriščevalci ao hvaloftni—vaek dan. na le na zahvalni dan— vaak bunk. . » ■ Wai je adaj aa omeji On Je aicer pa naša republika plin. da ob Bog šivi (Uepleereld *e|e aa| aaj baje? •▼•Jo aa avaj im* fai iralft.) Jo biti v Razno iz DetroiU ,Det r jI t, Mirit. — Debata angleško poshjjočih odsekov socla-iističnib klubov št 1 (Chlcago) ij^ št. H4 (Detroft) je dosegla tako velik uspeh iz pod učnega stališča, da še nobena prireditev v naši zgodovini za tukaj rojeno mladino. Plih, aH ao starokapitneži. Avtomobilske družbe dnevno postavljajo moderne stroje, delavce pošiljajo na cesto in nihče aa nič ne zmeni, aamo obljube Wšlh "velikih mol" kapitalistov se Čltajo dnevno, da ae prosperi-teta že po vrača. Toda, če bomo l^oteli, da se prosperlteta zopet povrne, bomo se delavci morali aami dela oprijeti, to je: politične organizirati. Kapittlistič-doba je dosegla avoj višek, slavci, kolikor delj bomo zanemarjali avoje dolžnosti ln pravice, toliko daljše bo naše trpljenje. Čital aem dopis našega somišljenika A. Potokarja in so popolnoma štrinjam * nJim, tr&ba pa Je malo pojašnila:. V Prosve-% št. 265 med drugim piše sledeče: "Veliko ae agltlra za delavsko stranko, ali kaj pomaga taka stranka, ko pa nima nobenega kandidata kadar ho volitve." Gotovo ae še v precej veliki meri agltlra sa socialistično atranko v Detroltu v slovenskem časopisju ia lahko rečem in sem ponosen, da klub št. 114 alovenske sekcije socialistične stranke je na dobrem stališču pod današnjimi razmerami depresije. Sel je zadkih 17 let skozi velijo kritičnih Časov in Je Izvrtil veliko koristnega dela na pdlltlčnem polju, v dramatiki, petju, ima dva dobro-stoječa odseka, pevski zbor 'Svoboda* ln angleško poslujoči od-llfek — hrbtenka našega gibanja. V Je pa vae nekaj drugega s u-metišklm klubom št. 1, je zelo Šibek v članstvu in še toliko slab-M v aktivnosti. Moral bi no-sfti ali vršiti največje delo, da bi prišli kandidati na socialistih nolpnoma brat dela (n sredstev. To so glavni vzroki, da nimamo At kandidatov na listi ta mestne volitve. Nadalje on piše: "Kaj mi pomaga, če aem locislist, ko pa n< morem voliti avoje atranke?" (Najbolje Je doma oatatl.) Na dalja: 'Torej eodrngi, če te ima-te atranko, imejte tudi kandidate kadar ao volitve. Samo Ime: "jaz aem aoeiallst" ne bo izboljšalo delavakega položaja; le glasovni velja, ko j I jo Izpolni." Prvo je treba zgraditi močno organlaacljo, le poaefcno v tolikem meatu kot je Detrolt poaeb-no med raallčnimi narodi. Kapital lati Imajo aadostl sredstev za svojo propagando ln razširjeno čaaoplaje. Kot sem še omenil, Slovane! proporcionalno a drugimi narodi smo popolnoma v odpotoval v Kalifornijo, kjer MaaaijjiL**1 M minrB prij*4f,K H"*™«*1 Rotpfc«. naj Izpusti lo svel, dasi skoraj preveč za naju in najino kožo, ker mu ni vajena, in bila sva bolj po kan-saftko oblečena, vsled tega sva jo tudi odkurila kakor hitro je nama bilo mogoče nazaj v dolino. Okoli me«ta Spokane, Wash., je lepa raVnlna, kakor krog Couleeja, ln od tam proti severu več milj na široko, katero pa obdajajo, na vsako stran gore in na sredi te ravnine kakih 25 milj od Couleeja je takogvani Steamboat Ročk, po naše ParniŠka skala, ki kot taka tudi izgleda, zato to i-me. Je pravi orjak, ogromno visok, na katerega se pride le na enem mestu, z ene strani, na vrhu je pa lepa ravnina, ki obsega več »krov zemlje. Ogledala sva si ga prav od blizu z zanimanjem. Na vsako stran tega velikana se vijeta dve cesti, ena na desno, druga na levo. Ceste so precej dobre, posebno še kar je glavnih in še vedno jih popravljajo z betonom in gramozom, po več milj v daljavo. Cez čas ne bo turistov ovi-Talo priti z ene v drugo državo. To velja za vse države in mesta. —^Coulee City je malo farmsko mestece, kamor farmarji prodajajo svoje produkte, seveda nekateri pošiljajo drugam, na primer v Spokane, Seattie, Tacomo itd., ali sami morajo plačati voz-ninb. V Coulee Clty, Wash., pride vlak vsaki dan enkrat, ki pripelje in odpelje kar dobi. Tako tudi avtobus pelje skozi dvakrat na dan. Na tem potovanju se mi je nudila prilika ogledati si tudi državo Wyoming, ali državo divjega pelina, katerega pa v resnici ni premalo, ker zemlja je brez malega vsa odeta z njim, prav za prav kolikor mi jte znano ni nl-klkšen pelin, temveč le po nata "šajbelj.", V tej drf*vi sem tudi videla prvi sneg to jesen, in to le po visokih hribih, pri vsem tem me je pa gnala radovednost, kakšen da je, ali je tak kakor ga dobimo v Kansasu. Vzamem daljnogled, katerega sva imela s seboj, ki mi je prinesel šneg tik pred oči. S tem je bilo zadoščeno moji radovednosti; bil je ravno tak kot je tu. Z daljnogledom sva ai pomagala do marsikatere stvari, ako je bilo predaleč za prosto oko. Kakor ai človek zaželi v avet, taiko ali še celo bolj tudi nazaj domov. Na spomin ml je prišel izrek, ki je do cela resničen: "ljubo doma kdor ga ima. Tako sva ai tudi midva zaželela zopet domačega . ognjišča, hrane, posebno pa še postelje, ako prav, ni bila preslaba, kjer sva prenočevala; doma se človek najbolj odpočije. Sedaj ko sva se doma že nekoliko oddahnila od dolge vožnje in zibanja vlaka, si štejeva v dolžnost, da se prav iskreno zahvaliva vsem, ki ste imeli sitnosti z nama. Hvala lepa rojaku J. K. v Leahyju, Waah., za vožnjo; razkazoval nama je farme in vozil, dal prenočišče, hrano in zopet naju peljal do glavne ceste, pa vse brezplačno. Tako tudi hvala lepa našim prijateljem v Kansas Cltyju, Mo., Markovichevlm za okusno večerjo in postrežbo, Prislanovlm za prenočišče in zaj-terk, njih vnukinji, Mary Stoys, njenemu bratu Toni ju in Vln-cenc Zemljaku. Hvala John Mar kovlchu, kl nama je bil kažipot do družine Prialan in John Pristanu, ki naju je spremil nazaj k Markovichevlm. Hvala vsem ln za vse kar ste storili za naju. Bodite u ver jeni, da ob priliki sva vam na razpolago ln pripravljena povrniti. Frances in Leo Šinkovec. Naalov rojaka v Rual jI J GOlaaple. IIL — Pošiljam vam naslov rojaka, ki živi v eovjetaki Rusiji, da ga objavite v ProavetL Več rojakov me je še vpral^a tanj. Ker je toliko piaanja, da bi poelall zastopnika v Rualjo, vam tu |injW|—i naslov, pa boate imeli zastopnika, ki je že v Rusiji. Ce ae kateri član zanima, mu lahko pile. Zanesite se nanj, da bo resnica, kar vsm odgovori. Tu je naslov: Kr. A. S. 8. & L Kuropr, Krim, Dr. Koktebel, Fe-* ofrjliafcnge Rajona. Rak Vin-■I PETEK, 27. NOVEi Ponarejeno Lincolnovc mo v Rimu Pred nekaj dnevi je ameriško dnei pisje prineslo vest iz Rftna, da je bile javljeno pismo Abrahama Lincoina k mno v Springfieldu, ni., leta 1853 i adreslrano danes že mrtvemu Maced< kmiju, patriotu in nekoč direktorju v« ga obeervatoria. V tem pismu je rečeno, da bo Rin glavno mesto Združenih držav Evrope' se poje velika alava Italiji, zlasti pa "je dal civilizadjo vsemu svetu " dalj bu, ki "nas je odkril," in Napoleonu • likemu Italijanu, ki je obogatil Fra mesto Italije s slavo in denarjem." Nadalje je rečeno v pismu, da se mc združiti—takrat je bila še razkosanj državice—in da st ji morajo pridružiti otoki v Sredozemskem morju in dež bardija, Benečija, Julijska Benečija, B macija in Albanija, da bo Jadransko i cela italijansko morje. Skratka vs< Italija dosegla v zadnjih 60 letih in ^ ki jih sanjajo italijanski fašisti, so v tem "Lincolnovem" pismu. Pismo je lastnina nekega Nino £ potomca Camilla Cavourja, državniki zedinjenjar Italije. Ta ga je izročil ' nemu društvu italijanske renesanse,' štvo pa je dokument objavilo z do1 fašistične vlade baš v momentu, ko j minister Dlno Grandi na obisku v An Ali je Lincoln res pisal to pismo? j goče, da bi to važno pismo—važno n italijanske nacionaliste—ležalo nezn 78 let v Rimu? • Henry Nelson Gay, zgodovinar in t Jijansko-ameriškega društva v Rimu pomisleka in takoj po objavi izjavil, < mo—falzifikat.' Gay, ki je sam avtor Lincolnove i v italijanščini, je rekel—kakor se * javna vest iz Rima—da Lincoln ni mc tega pisma. "Kdorkoli je študiral Li njegova dela, mora takoj zaključiti, d« absolutno ponarejeno. Jaz sem pre Lincolnovo korespondenco in vem, di eoln ni dosti brigal za evropske razn imel toliko znanja o političnih raz Evropi, da bi lahko pisal o njih. F mnenju je objavljeno pismo falzifika Vrednost potenja Ze iz atarih zdravniških spisov i ko viaoko so cenili zdravniki nekda; kot zelo učinkujoče aredstvo proti nejšim boleznim. Kaj natančnejšega potenju alcer niso vedeli, ampak pr je dokazovala korist potenja. Oni so njh, da se odstranjuje a potom vred tudi razne zdravju škodljive tvarine vemo o potu in potenju in o škodljivi! ki jih telo Izločuje iz aebe, če se poti, j več, toda preveč pa še vedno ne. Ven je potenje telo korietno sa revmstikc nike na ledvicah in pa za tiste ljudi*! sede in zaradi tega trpe na slabi pret je strupen; množina strupov ps, ki pot v sebi, je Ista, če se pospešuje i toplo kopeljo ali pa če ee potimo vsled gibanja. Zato pa ae morajo ljudje, ki mm mnogo potiti, če hočejo ostati dolgo » velja zlasti za starejše ljudi. Krepke človeka kar pomladi. Najboljše potet tiato, ki prihaja iz pojačenega delovsn, (Najboljše je za ljudi, ki mnogo sede, telesno delajo in ae pri delu krepko pO pa ne more ravno obdelovati kakim naj teka po cesti, dokler se ne zsčn Spočetka je dovolj, če.tečeš le kakih » daleč, potem pa vedno več. Med tekom nI naprej; to telo pospešuje potenje, pa a polnim želodcem! Ko pridei do odrgni s suho aunjo ln splj kakšno kol goče vročo pijačo. Tekanje ne pospešu tenje, ampak človeku tudi nepotrebne telesa kar pobira, tako da tisti nesre seči trebuhi" kar vidno ginejo. Pametni izreki Tat je rekel umetniku ns klavirj mi smo mi, ki imamo dolge prste." Mi nosimo ure na verižicah, čas l* teče. Iz tega ae vidi, da so verige odi ■adr Vojske ni nikdar konec, ssmo sih znova začne. Papir je brez dvoma iznsjdbs 1 ker je tako potrpežljiv. "Med nama povedano" pomeni vsem povedano. V vsaki pisarni sede eotrudniki lenuhi. "No, aedaj aem pa bogat." J« ko je dobil protin. "Kedaj naj se človek ošeni ?" ~ £ Tudi danea ša vidimo na alteak1+ letne deklice in fante, ki ao al še okras, mladost Ura gre — zastavni llatek p« <*» Ceroka roko umiva, oataneta Povej ml, kaj kadiš, in Jaz t; potrebuje!. Lt1f_27. NOVEMBRA. Vesti iz Jugoslavije i f Čt 1 ■/ i?wff - / jno |eso»or| ijubljana 6. novembra 1991. toraj zjutraj je mj*l<> *<*<> postajama Pragerako | |ko Bistrico na m***-, gl razmesarjeno moiko JI brez glave in rok. Obveat -\Cge ljudi in kmalu so pri--eito nesreče orožniki in ■ osobje. V mrtvecu so svojegs poklicnega to-petnega Matevto Po- blagajnika tovorne blagaj-Hiiki vlak, ki prihaja zju-j, Mariboru, ga je povodi. Bi je izvršil samomor. Poje tarnal o slabih družln-Lmerah ter obljubljal, da ■ti. Včeraj zjutraj je res n&tir, položil roke in glavo ^nico ter pričakal vlaka, m je razmesaril. Truplo so jali v mrtvašnico na čreš-em pokopališču. f Savinjski dolini nov požar dvema mesecema j« po-Jožetu Fondu v Troa-Gomilskem pogorelo go-o poslopje. Radi tega je bil Fonde osumljen I ter se je vodila proti nje-preiskava. V nedeljo l./t pa je zagorel kozolec, ko so I domači vsi v hiši hi spali, soleč je pogorel do tal, saj bilo v njem mnogo slame ln . Škode trpi posestnik I 10,000 Din, razbremenjen jt guma požiga."* Primorca v Zagrebu. V nekem zagrebškem hotelu I ubil 28-letni Fran Cerkve-mizarski pomočnik iz Di-i pri Tratu. Zakaj je šel prosojno v smrt, ni snano. ! Se en požar V nedeljo 1. t. m. je zagore-aijhiia bajta poseatnice Ju-iw Voduikove v St. Juriju id Donačko goro. Požar je ijto v kratkem uničil do tal. i: Plen 2000 Din so si razdelili ter nato izginili v. noč. Tako se je Izvršil umor po pripovedovanju' Mohorkala Kovača, KlanCnik pa' je ta|!l tudi na procesu vsako krivdo. Bodiftvorov) hinavca. včasih ni trov betona. Dela bodo aa adaj dobro in ffH izvleči najbolj poškodova- 'JZŽF--*™*- ki mu ie s trio prsni kos. Koso ga nsaad-nje le dobili ispod vozila, je bil že mrtev. Ostali poškodovanci imajo žlo-mljene In zmečkane noge In toke. PrtMa je vejalka to policij- iz onega časopiaje,« najbolj a gitira za udeležbo pri Molitvah V teh listlk, ki dokazujejo v*-nost volitev, beremo med drugim: "Kdor ne gre volit, škoduje sebi, svojcem in državi I Nedeljske volitve so prehod, ki vodi iz 6» januarja v novi parlamentarizem. Toda prehod, ki ne dopušča, da bi bile zapravljene pridobitve 6. januarja I Kmetje, ako hočete da vam bo država pomagala v stiski in f sreči, potem pojdite vsi valit! Delavci! Ako hočete, da boste potne aaps omogočilo fievska dietaJno JUv-1 j en je, potem pojdite volit. , < Ako hočeta obdržati službe, pojdite voliti Kdor ne gre volit, nI vreden prostora ped svobodnim Jagotlo-vanakim UhmmV* 4' f Bojazen M »MTedi med m- Smrtna [fri kopanju gramoza v Umko-' «ka komisija. Ugotovili ao med kamnolomu v Podgori se je ponesrečil 28-letni AloJ-«jcen z Vrhka. Velika plast ga je zasula. Potegnili »Pod gramoza že mrtvega. Neareča v goadu J* dnevi je 68-letnl Anton ■z Brežane pri St. Janžu I gozdu dn iJSLPri tem !R"zdu drevj« ter priprav- ^^jTlSd^afd^T- > celo nekoliko ljanski grad Stavba s tako vi- ^<,0*KH morali ■je drevo nagnilo in padlo i i I« ter pokopalo pod seboj" ^J} ki mu je zdrobilo* levo P*, da ao |bolnico.| | * kt teiUe ječe sa IJ^rKko sodišče je 3. no- Eir7\Mi,° usnjarja Frideri-P«^rdka, starega 87 let, do-CT F'Hii,režhi pri Mariboru, umora oz. sodelova-p' umoru |H>aestnlka Rudol-jjjclerj« na Sobru pri Kstt-P^tožnicapp||Vitdaj€Kh|4|_ ^J s Kovačem in zločln- ■ »'hnrkom, ki ae > pred ■gj^il v msrlborsklh za- drugim, da je prukildleseni most izrabljen, prepefsl in sUlna varnost za vse voznike. Lj rffljanskl^ebotlČntk* do- Te dni je bil ljubljanski nebotičnik, visoka stavba Pokojninskega zavoda, v sirovem stahju dograjen in včeraj, i. nsv. so o-krasili vss nebotičnik z Uunpijon-čki ln zastsvsmi t znak lfkofs Nebotičnik ima 13 nadstropij in ji kot ljub- Philadelphla, Tš.—Pololzj ru-darjev v okraju Monongaiia, W Va., je ailno mizeren valed nizkih mezd to Wszobzimega izkoriščanja, ss Asi piamo, ki ga je prsjel American Frlends 3srvice Oommlttes od svojih agentov, ki to otvorili.kailipnnjo aa ustanovitev sklada, Iz kztereira se naj bi Črpala sredstva ta naštevanje otrok rudarjev v tem okraju. Ako ne pride pravočasna pomoč, so Izgredi v prihodnjih mesečih neizogibni, dostavlja poročilo. Kompanlja reducirala mezde North An*mr, Hass. — The Sutton Teztile Co. je naznanila redukcijo mezd aa deset odstotkov, ki stopi v vsUavo 1. ds-eembra. Več kot tis* delavcev je prizadetih. koriatno. gU v dragem Iskalu aem sedel kotu ia venomer čečkal, ket moj prijatelj ftmage,, ki js šsmpijoa aa polju pijančevanja in atenografije. — In kaj sem v tem trušču sdtarll? - Neverjetno mnogo medlosti je v meetu, bodisi t prisiljenih kavarnah, elstatti ia-stavracijah, madnjih gostlhlah — last bat not4sast — v (obrežnih) besnioah. Samo MiAMkliaMA MAJ.MMŠ I m 4-1 mem d rane moraš imeti kvalitete in kajpak tude še v topovski godbi izveftbane živce, da te hroščečl radio ne ovira s svojimi kubanskimi himnami In alrenskimi podvigi rasnih naže častite metropole. Torej čajtel — Takole so «saorlli pri svojih mizah, ne vedoš, da bodo njih modrovanja otsta večnemu po-zabljenju: So žemrite, ki gledajo na avoj glss — ao pa Hudi taks, ki ps- Oni? kiTmatrajo, da js življenje težko, ai ga najlažje vname jo. Največ otrbkom današnje dobe je oče — etažaj> Kjer je mnogo sence, mora biti v bližini mMogo - luči. So šenske, ki so angeli na zemlji 1 Nimajo peruti in Zmožnost talentirano lagati je vstopnica v Človeško družbo. Neki vojskovodja js pred is-bruhom svetovne vojne iavskšl krilatico, da je potreba sa u-spsšno vojskovanje treh stvarii: prvič denarja, drugič denarja in tretjič zopet denarja ... lata trojica je neobhodno potrebna za vzdrževanje miru z — ženskami .'. So pa todi ženske, ki prezirajo denar od tiasžaka navzdol. ■ Ako moški meče denar stati okno, stoji v pritličju gotovo kaka ženska, ki lovi ta denar. ljubezen as ns da nikdar dostavno opisati a besedami — vedno-ps a Številkami. zasledujejo žlvljenskl cilj kot profesljonaid, ženske kot smaterke. Mnogo žensk sanja aamo o enem možu, a njih aanje as u-rsenlčijo a drugim. Pravijo, da je ljubessn slepa; ko se ps pojavijo v obrazu ljubice prve gube, postane vido vita! V pristanu zakona ss .usidrajo sledeče ladje: Trgovska ladja: "Zakonska lena". — Bojna krilarka: "Tašča Torpednl rušilec: "Hišni prija- za copatarja glavni oaabnik, u avobodnolj ubnega vezntk, aa aa krknjsnega samca tujka, aa Za konakega mola fttevntk. \ Ko js to sentenoo slišal v kotu sedeči duhovni goapod, ki Je iVJnjale s gnraklmi^isdni' kljub pozni uri vztrajal med puščajoč le ts pa tan> prr-nami pdnočnjaki, kopalne, liki oaae v ledenica* pi^v «obov»to: "Pfolea sunt »o-1 ičavl. Toda počaai ae je aačel minatlva, mulierea genfflvao. -led um^ati v gore ln naaaj na tu sa dativua, t»whua aoouaa- odijudni sever. Prostih tal se je tlvus, decanus vocatfvus, eptseo- pojaitilo rastlinstvo, ljudjs in rlf' rtrtattvus . , * Od jase, ttVau. Na grobUu lednlkov js je bil res 'Vpiscopus ablktl- vanikla nova visoka kultu«§i_i vus", je kakor je aam dejal, v imenu božjem prerokoval vso minulih težkih časih utrjenega _____ _ človeškega plemena. noč do prvegapetelittevegajpajt Človek pa ne oponaša usodi ja a nami grešnimi — Mane jB gpomin na mrale čass se js Ikribontarja js diskretno ln po Ubrleal. Po naših prsdatavah latinsko prosil, naj teh "pade- j* i«dna doba že stotisošlstja ta «sv" ne presUvim na naš ljubi ntpU. NartVa pa Ima mnogo riovenski jeaik, M je čaalh silno aanaeljlvajli spomin in je po-dolg. — Tudi me je prosil, naj magala geologom rekonstruirati ne 1adam Uroki Javnoati, da je jaano sliko ledna dobe, na po<}-gornjim modrostim on — rte- h^gi vseh breaštevilnlh gub ln enkonaki oče. Uubtc, ki jih je bila aareaala v Fant ima talent In bo nekoč obličje. V tej sliki ae nam pred-Igral še veliko vlogo. — Beg mu | atavija ledna doba kot novsjše čel alatematično proučevati ts Utns pisati gline. Našel je, da poaameans pisati točno ujemajo, čeprav ao la različnih telo oddaljenih krajev, kjer ao nastajala aa umikajočim ae ledom. It enakoati pisati je akle« pal, v katero leto apadajo, ln js tako polagoma atrnil plasti gline v raznih krajih dežele v enoten tittem, nž podlagi kste-rega to potom zračunall, koliko Čata js potreboval skrajni rob nitinskegs ledu ta umik. Za. švedsko ao dognali, da as js u-maknll led vaaklh šest let za en kilometer. De Oserjsvl učenci ao na podlagi ts teorije točno proučili naplavine gline na Švedskem in tako eeatavilt pregleden koledar ledne dobe. Podatko koledarja ao lepo tenačlll mod teboj In vte bi bilo lepo, če bi Imel koledar tudi pravi aačetek, da bi se Itiiko primerjala poea-meane faas ledne dobe a današnjim štetjem. To nalogo je alednjlč rešil de Oserjev učenec Regnar Llden. Našel je rečno delto, v kateri ao ae vasdala gll-naate pisati ledniška vode od tlatega Čata, ko ae js aačel umi« nakloni mnogo dobrotami «drntii m !n< fllBKfmi Zahtevajo Javno aasllžanjs a ekatradiciji Albany, N. Y. Ooveimar Roosevalt je bil pozvan, naj ae katl led pa prav do danažnjih ali eelo najnovejše raadobje v I dni. Kaj takega ja bilo moči zgodovini našega planeta. U- n*Ju PnA Svedakem, v pravičeno as trdi oslo, da ledna d«že!l,kye komaj ,dovine. V deželah a ml dile v presledkih tri ato do štiri Isjžlm podnebjem so žs nasta-sto tisoč lat ln ki Jim js vmes jsll kulturni spomeniki, ko te js vedno sledilo mllejšt podnebjs. v dsnašnjih visoko kulturnih Kadar fsvorii* o Isdni dobi v I severnih dešelah šsls tajal po-splošnem, mislimo Is na posled- alednji led. nja. takrat Ja pokrival ledni g* j« bil enkrat točno dolo-oklep tridsaat milijonov k v a- Utn konec b^dne dobe, ao lahko diatnlh kilometrov ali pribllšno grsčunaH tudi nje tašetek. Ole-temlje. Do psašnjih de tega vladajo tleer Is nskite-dnl ae \b etajala ia dobra polo- m nesoglasja, vendar te pa vlsa ledne gmota, oatansk ae pa tmatra, da se Je sečsla poslad-šs zadrihijs v tečajnih krajih ln nja ledna doba nekako pred po visokih gorah. Ksr Js pa do- too aH 700,000 leti. gnsno, da so ttlll nekoč otajanl doba tudi prsflsH aa tsčajlh, bomo ufat| M n«ksik adržsn pojav i poslej Ishko govoriti o kon- vedno se vmse podnebje začas-cu ledne dtfce Šsls Ukrat, kobo mi|wt Uffrej9 |„ nastopijo toko spet Izginil led na tsšajlh. Dan- fVtftt, midlsdns dobs. Dr. V. današnji pa js šs vsdno pokri- Nordmsnn misli, da prav adaj trov, Ia Česar alodl, dl smo Isdal dobi ašli komaj u polovic. deltveev je zattavkalo proti Jar- Kdaj je nsttalo milejša pod- ret Bros. Clothlng Oo., ker jim nebjt In to te ledne poljane aa-___ je inMk mszds m deset odstot- čefe umikati proti severu T V ge-1 Jo do 8»,000 let. kov. Kanc- ' i posestnika ** "" je u vračal a M n sebi precej ds-* M,h ,rko ae je sleer rešil * m svoje obsodbs s tem« - » obesil v zaporu. Kovač 'kaznilnici. Klančnik pa je ^ "v°jega preiakovalnega ' mladi tajil vaako J^^nlkaval tudi udelsž-» •■.oru. obtožnlsa^a tedi Z ? tnj«. {MkMll M lUvte-m n» meatu, kjer eo ■J. f «del| v dve ameri, £poti čakala Mohorko ■k!V ,ni <1rutl P* Klančalk IJJ4. ^ W po pstl, kjer ^ nik. Ts je KaLcler-KST- mnogo tsž- okronoložkem Institutu v Btock-to na podlagi preiskovanj dognali, da je del sred nje Avsdake Šele kakih deset ti soč let prost Isdu. JUŽns ftvedska ae je otajala nekako prsd IMOo/eti, Baltik pred ih.000, srednja Kvrops ps nskako pmd 20 sli 80,000 Isti Ts leiž js srsčunsl gsokrono-loški Institut na podlagi da-gnanj vodje zavoda: tnsmenlts-ga švedskega g«ologa O. ds Oesrjs, ki je po iadMjah, preostalih it ledae dpbs sestavil pe-"koledsa Isdne dobe." Saešalsa Itvirajoča Ispod W4-nlka aH mlinskega Isdu, v<.di namreč s teboj okrušsiae kamenja. ki as pstlsj usedajo v rekah aU jessrlh, katar« napaja. f naplavine to poleti grobega traja, svetle ln rssmsrsms ve-Mm, potim! pa ahtomne. drob-noamste la temne. Ce ee potlai aH ps premeni remi linu jasne vMM-I jo poasamsas Utns In flmsks m šlcer v Isrsil tih mejah aa posamezna leta. Ulične ae drevesnim letnem, tm ktterlh ae ds natsn^no imaaMti dob, ki as bo prav kmalu umaknila ponovnemu močnejšemu navalu ledu. Do toga "prav kmalu" Imamo pa aeveda po še kakih Za snkrst pa led na aevemi polutt žs vsdno glne, In gs js eelo v Oreenlsndu, ki velja ta pravo ledenico, čedaUs msnj, kakor to ugotovilo zadnje ekspsdlslje. —žla. • ■ ...... 1'selfM Isguhil »lu/i" , ColunKbus, O. — Harrv J. Ihrorkin, ki js podplrsl Herbert Mlllerja, profesorja na državni MBlverti, v njegovem boju ts odpravo priaftosga vojaškega vsž-bsajs, jessdsj itgubll shižbo kot učitelj v mestni vslsmi šoli. Proti njemu to nssloplls Hčerke ameriške revolucije in ga ob-dolflte, da je komunist. Greši Nsrtheta IHK M m De Oter je bU prvi, hI je ert^HH ' vflNB v Ch!^fin. — Ko u I table Trust Company, 221S Mlchlgan ave., js tsprle vrata v torek, ko so vlo-ge padle Um $««2,000. Pred tremi leti js banih Imele štiri In pol ntflljons dolarjev v vlogah. firma uveljavila Motornih Buffalo, N. V. — Durtat Rayon Os. je uveljs\ (Is šeatar-nlk In šraUisevnlk. Tovarna bo obratovala neč in dan v lih tih in vask delsvse plaže aa m ur dala v Noben« prilike p« nI prezrl, d« ne bi pridobival svojih tovarišev za stsnovske organl-xacije, ki »o b*š v tistem čssu pod okriljem naglo razvijajoče te socialistične stranke lepo uspevale in nudile delavstvu pomembno zs-ščito. NsvduševsI je delavce za list "Rdeči prspor", jim odplrsl oči in opozarjal na dejstvo, ds je edino rešitev delavstva izpod kapitalističnega jarma: izobratba. V svojem dvaintridesetem letu si je ustanovil Prime svoje lsstno ognjišče. Poročil se j <, s Kristino Polsnškovo, pet let mlajšo šiviljo iz Logatca. Seznanil se je bil z njo na nekoliko nenavaden način. Bilo je nekega večera, pozno v jeseni, ko se je Prime vračal z dela domov. Stanoval je v starem delu Trsts pri neki vdovL Iz neke mrsčne ulice je pla-nilo proti njemu nenadoma mlado dekle ln vss zasopljeno prlpovsdovslo, da so jo obkolili zs nekim vogslom trije fskinl ln jo pričeli nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Jedva jim je ušla. Nesls je blls namreč Ugotovljeno obleko neki naročnici na dom, s ns povrstku je v samotni ulici naletela ns nevarno srečanj. Primeu se je dekle zazdelo pošteno, ssto ee ji je uslužno ponudil Zs spremljevalca do doma. Povedal jI je svoje ime in tudi ona Je zaupala njemu svoje, nakar Jo Je spremil prav do hiše, kjer je stsnovsls. Is dekletovih be-sed je Prime ie prvo uro posnel, ds ima opraviti oe samo s polteno, ampsk tudi pametno ženska, ki si s delom svojih rok sluti svoj vssk-danji kruh, skrbi zs mster ln podpira še mlsj-štga brata, ki hodi v šolo, Očeta je Izgubila Krtstiaa le kot otrok. Podaulo ga Ja bilo v nekem nabrežlnskem kamnolomu. Tu se je spomnil Prime žsloetne usode svojegs očeta, ki ga niti poznal ni, ln začutil je do svoje sprem-ljevalke neko posebno nsgnsnje. Poleg tegs je blls Kristlns čedna, prikupljiva deklica. Pri slovesu jo js prcwil, če bi smel njo ln njeno mster ob priliki obisksti. Kristins je privolilo ln pol lets pozneje Je postala Primčeva iona. Ker nI Imela otrok, Je toliko več pozornosti po-večsls skrbi sa svojegs mols ter mu vodlls vzorno gospodinjstvo. V njsj je imel Prime nsj bolj šegs življenjskega tovariša, zakaj Kristina se ni ssnlmsls ssmo zs kuhslnlco ln lonce, smpsk zs vse, ksr je zanimalo njenega mota. Navzela se jo bila Primčevega duha in postsls po srcu In dejsnju idealna proletarsks lasa — socialistinja. V največjo radost JI Ja bilo, če je mogla trpečemu Izkazati dobroto, bodisi s besedo ali s dejsnjem. Bila je ie dolgoletna članica ienakega odseka isobraževal-negs društva "Ljudski oder". Mod prvimi so-trudnlcsml v Ionski sekciji Je bfla Krletlna Primčeva "Emancipacija lene", "ženska volilna previsa", zaščito nezakonskih mater ln otrok" itd., to ao bila vprašanja, o katerih ss js Primčeva Iona rsjts razgovarjala kot o modi sli malenkostnih osebnih sadsvsh svojega Uttajega. Zato med svojimi ožjimi sosedami al imela Iskrenih prijateljic ln je imela pred ajiml mir. LenČka, dasl neizkušena poznavalka ljudi, jo krnelo uvidela, da je prišla k plemenitima ;i>ikin In kar prijetno JI je delo, da Joto steeaje pri njima. Podssvestno je slutlls, ds je to zsaj velikega pomena In na tihem jo želela, da bi tudi ona ln Jože blls nekoč tako srečen zakonski par kot ata Primčeva Drugi dan po Lenčklnem prihodu v Trst se je bila Primčevka namenila, da poliče dekletu kako primerno službo. "Sli bova, da si nekoliko ogledava mesto, mimogrede pa bova tu ln tam poizvedovali sa službo," je dejala in ai pripravljala obleko. "Kaj pa bi najrajli delali, LenČka r "Karkoli. Vajena sem tudi nekoliko U-vanjs. Pri gospodi Is nisem služila nikoli, a upam. da ae bom privadila tudi tam." "Nič strshu. videti ste selo pripravnih in pridnih rok. Velika gospoda navadno zelo ceni poltene, zdrave služkinje s dežele." V tistem času al bilo-v Trstu javnih posredovalnic ss delo. Pač pa ao poelovale nekatere zasebne posredovalnice, med katerimi je bila med sluiinčadjo najbolj na glasu "sig-nors Margareta". O preteklosti te ženske so se širile med tržslkiml služkinjami j sko sagonet-ne stvari, tako n. pr, ao pravili, da je "si*no-rs Margareta" potomka nekega starega lsške-ga plavokrvnesa plamena, radi Čeaa so ji nekateri imeli navado reči tudi "debela con-tesss". Od vsega, kar ao o Margareti nami-gavali Je bilo baje ree samo toliko* da je blls lalkegs pokolenja, kar so pričali njeni temni lasje v tistem času le nekoliko poerebreni, temne laskavo bleščeče oči in njena "slovenščina", ki Jo znajo samo tržaški Lahi tako, kot jo je lomila signora Margareta. "Via della Fortuna" se je reklo ulici, kjer je stanovala Margarete in posredovala sa Ionske službe. V mračnem pritličju enonadstrop-ne kile je imela najeti dve sobi, od ksterih ji jo ena služila sa stanovanja, druga pa za "pl-sarno". Oprema te "pisarne" Je bila pravzaprav podobna zanemarjeni čakalnici, sredi katero je stala dolga, črviva miza, ob stenah pa klopi. Ena sama slika je krasila ta proator: podoba, ki Je predatavljala trpljenje vernih dul v vleah. Zgornji del alike, ki naj bi predstavljal "nebelko glorijo", kamor vodijo angeli verne dule, Je bil že prav malo viden. Zob časa se jo bil torej najprej sprsvil na "nebelko veselje", viesm ps js velikodušno prizanašal. V vlažnem kotu je slonelo msjhno ogledalo kakor posuto s temnimi prsgsml, ker js bilo že močno okrulsno. Po snoju ln ženskih laseh je dišalo v čakalnici, ko ste vstopili Primčevks in Lečks. Signora Margareta je košato sedels zs mizo in pravkar listala po mastni poselski knjižici, ki je blls očividno last slsbo oblečene, skultrane ženske, ki je stala vss ponižna in udana pred posredovslko. Na klopeh ob steni js sedelo pet, šest brezpoeelnih služkinj. Molčsle so in zsmlšljeno zrle predse, Le ksdsr so se odprla vrste, so vss hkrsti sunkoma planile z očmi k vhodu, ds bi videle, kdo prihaja. Potem pa so zopet sklonile glsve ln se trudno ssmisltle. * *amesn(h nadstropjih godba. Ce jo isvaja angleška kapela. potem je alabe. Co jo Isvaja l. je jo "foreigners", iz borna. Godba, a nič pfteea. jed* njava glasov ln a pet godba. ZvoJ ki ali godbe. Marsikakšen Anglež jo po \s*| priliki dobil pravo pošeljenje aa iriMibo in petje šele po uvedbi rafl dija Skoraj je nI druilnr ».r-* radija ln temu ae pridružujejo akoraj dnevno nova raaodotja kraljestva zvokov. postane tudi stoik — stoiki živeli aa Grškem Ia ne - Angleškem — zamišljen ln ss da ganiti. Da govorimo v primerah: skoal deželo gre pravi glasbeni val ln industriji, ki se bavi s izdelovanjem glasbil, not, klavirskih šol in Hagerskth melodij, se nI treba pritoževati. Navzlic temu, da ao Anglett najvišji meri nemusikslnil A morda je mlsjls ln nsjmlajle pokolonjo le bolj glasbeno nadarjeno. V ostalem je IxmdoiT navdušen ss glasbene klsalks: VVagnerja, Schuberta, Schuman-na. Beethoven Jim la ne gre več tako. Ta jod jim je pretežka ln ne vedo, kaj bi a njo. Ali bodo sedaj, ko ao konservativci dosegli tako ogromno volilno zmago, Is patriotskih razlogov trpeli samo le "angleško" muslko, dočim bodo Inostraho glasbo obremenili s težkimi tarifi ln torej ne bo mogla več "zveneti"? Potem bodo gotovo vsi t-noatrancl zapustili Anglijo, kar ne bo tu nobenega veaelja za življenje In kar jo angleška glasba. kakor znano, prssej šibka Zadnji akladatelj, ki ssslužl to ime. je bil Sulllvan. A te je skladal samo sa svoj čas. velikih corner-kouseov jo mnogo majhnih, v katerih ae zbira srednji staa ali, slasti v vahodnrm Undonu, delavstvo. Pot sto jih bo. morda tiso« v vsem Londonu Nisem jih štel s na vsskem c*otaem vogalu nale-corner-kooee manjšega obsega. To ao ljudak kavarniški reetorani brea alkoholnih pijač. Poetrežejo U a kolači, juhami, sirom, slibo pripravljenimi obedi, slabo kuhano solsnjavo, čajem in kavo. Ce včaai te malo vsbljivs lokale obiščem, tedaj me napdt aamo en raslog. V večini primerov (>a predložijo obiskovalcu čorbo, ki bi Jo smatral sa odvajalno sredstvo, če ne spada msd posnavales. Zadnjič, dva dni po mojem rojstnem dnevu, sem doživel novo razočaranje. Ob obrežju som šol mimo svstls, razsvetljene, po veem videzu nove kavarne. Stopi) sem noter. "Natakarica, prosim skodell co kave." Ce si v Londonu, naroči is previdnosti vedno ssmo ekodeli-oo kave, ne pa celega piakra, da aa najprej prepričal, ali gre ree sa kav* Natakarica — prijazna dula. to sem takoj sposnsl — mi pri-naae tfme pouči, da plava na "kavi* kakšnih petdeset malčobnlh kroglic Molčim In ae ogledujem naokrog. V kavami je prostora ss 200 oaeb. V resnici pa — ura Je daaet ponoči — je v njej rasen mene samo še mlad zaljubljen psrMi. ki ss pričenja la sovražiti. kakor opaslm . .. Nastavim skodelico k ustam, peftirek, obraz se bolestno speči, želodec se mi kaplje mi stopijo na čelo . Vae to je povzročil požirek, majhen poMrek. Peklenska pijača. Ksr pa te smatrajo na Angleškem sa polnega človeka le tedaj, če ne kažeš svojih pravih občutkov, som namignil natakarici k sebi s nasmehom. "Ali bi eo ne dala Ta reč izpre-meniti", som vprašal ponižno, "misMm namreč to, da bi kuhali pravo kavo iz zrna namestu tega cikorijskega cocktails?" "O, žal mi je, da niste zadovoljni." ■"Kavo bom seveda plačal, toda povejte svojemu goepodsrju, da bo v Mirih tednih doživel po-om, če ne bo svojim gostom dajal poltena kave." Ker je sede! v kavarni ss 200 oaeb razen mene samo le zaljub-jen parček, ni imelo kaklnlh 16 natakaric nič posla. Pristopile so in me poskfelale. tip < . Vstal sem, ds bi spregovoril o umetnosti kuhanja kave, a sem onemogel že po prvih besedah. Hudičeva pijača je začela učinkovati. dole po dveh dneh letanja sem bil toliko popravljen, da sem lahko spet skrbel za svoje o-pravke. Naslednji članek je eden izmed zadnjih, ki jih je izročil pokojni Edison javnosti Mesto bodoč noeti bo vellkan-skl, ns tehniških podlagah osnovan organizem. Bo pa hkrati tudi več kakor samo krsj, zabasan s stroji ln raznimi drugimi tehničnimi napravami Tehnika se bo poznala Se v načrtu mesta .n v razporeditvi okrajev, ki bo talca, da bo kretanje prebivalstva udobnejše ln manj zamudno. A-vtomobttl so povzročili v mestnem prometu velik preokret. 2e sdsj se prevaža vel vsakovrstnega blaga kakor kdajkoli poprej. Ob pogledu na vse tiste vlake, tovorne avtomobile, parnl-ke in druga prometna sredstva, vek adšuden vprašuje, od kod prihaja vso to in ksm Je namenjeno, pa čemu vae to vrvenje? Tovorni promet Je Izmed najtežjih problemov, s katerimi se morsjo bsvltl velemesta. Zaradi dragocenosti blsga je vred-nost vse te robe velikanska in je zaradi tega vsako saksanenje med prevozom silne važnosti, zakaj blago Žre obresti minuto za minuto. Mnogo ljudi ns to nikoli ne misli. Vse človeltvo Jako mslo misli vnaprej. Po navadi zre kakor zsčarsno v čuds današnje dobe. Poprej le nI bilo teko telko glodstl v bodočnost, ker je bilo vsaj čsss dovolj. Ka-kor se veČina lahko le spominja, so blls stsra mesta zgrajena za konje in pešce, s niti teh ni bilo preveč. Oske ceete in tesne ulico so zsdotčale sa takratni promet. Toda nekaj je že takrat bilo na pragu, kar stsri graditelji mest niso mogli pred vide vs-ti. Prišel je avtomobil. Toda niti zdaj si povprečen človek le ni mogel zamisliti, ksklen prevrat ae prsv ss prsv prlprsvljs. A v tomoblle so imenovali "voaove brez konj". Marsikdo Izmed tiss se le spominja, kako ao se zbirala pred njimi gruče radovedno sijajočih ljudi. Nagli porast mast je v veliki mori poeledlca avtomobila. Zaradi tega je avto soli ri v današnjih prometnih problemov, ki amo jih začeli zdaj tele komaj proučevati. Avto nas je Iznenadil čisto nepripravljene Prometno vprašanje bo nedvomno ono najtežjih, a katerimi a bomo morali beliti glave, če bo tekel razvoj naprej ln bodo ra-stla poslopja kakor sdsj. Ce o-pazujam prometnega stražnika pri njegovem poelu. se ml vselej sdi. ds spušča premslo ljudi naenkrat v obeh smereh mimo bs. Sistem svstlobnih signalov je morda v teoriji pravilen, toda kjer Je promet poeebno velik, b morali biti svetlobni algfaali brezpogojno prilagojeni drug dragemu. Prav verjetno je, da ee nam bo adelo nekoč krilanje velikih prometnih ftfl prav teko nssml-selno, kakor križanje leleanlikih prog. Prometne statistike so pokazale, da so sgodi največ nesreč, ki jih je treba beležiti ns račun pstrev takrat, kadar zavijajo vozila okrog vogalov. Tudi peš-te dolžni nekaj obair- tl bi letale vae ceete, drleče , 27. NOVE] v isto smer m nižjem nivoju ks-kor ceste, ki drže prečno, bi bilo vprašanje vogalov deloma rešen o, ker bi prečne ceste premostile podofenice. Nastalo bi pa novo pereče vprašanje, kako preskrbeti zadostno Itevilo prehodov med sistemom podottnih in prečnih cest Prepričan sem, da se bodo počasi izobrazili strokovnjaki, ki nam bodo ustvsrili sistem tsko zvanih ekspresnih n pomožnih cest. Poglavitna na-paka, ki smo jo zagrešili pri gradnji mest in urejevanju mestnega prometa, je bila te, ds nismo mnogo problemov prepustili matematikom. Le matematik more retevsti prometna vprašanja. Ce znaša vsebina neke steklenico to-Iko in toliko in če premore njen vrst neko določeno količino, potem bo matematik lahko takoj dognal, lesko nagid se lahko Izprazni steklenica. In zaradi tega m> po moji sodbi le mstemstlk prometni policist bodočnosti. Zsstajanje cestnega prometa v New Yorku povzroča tako neverjetno veliko tegubo denšrja, da si jo težko predočimo s številkami. Ki telko preceniti, koliko velja, če mora en asm tovorni svto z dragim šoferjem in z dragoceno robo naložen, eno aamo uro čakati na eeati. Zdaj ai pa predatevljajmo, koliko ur ae izgubi na ta način v New Yorku vsak dan. Današnji promet pa i-ma poleg zapravljenega časa in denarja Še drugo senčno plat. V mislih imam stalni tribut človeških žrtev, ki ga zahteva slabo urejeni promet. Večino človeških žrtev bi ai prav lahko prihranili z nekoliko preudarnosti in obzirnosti do peščev. Naglo prevažanje potnikov jo vsekakor le važnejše od naglega prevažanja blaga. Zaatajanje tovornega prometa je škodljivo, toda še resnejše posledice utegne imeti oviranje pešcev. Zračni promet bodisi za prevažanje ljudi kakor tudi tovorov se bo nedvomno še zelo razvil, toda v mestnem prometu po vsej priliki nikoli/ ne bo igral glavne vloge. Nekdo je zračunal, da povrne stroške zračne pošte že zmanjšanje obresti, ki ae dosežejo s hitrejšim prevažanjem si človek lahko predstavlja, ka-v vseh tistih delih mesta, kjer imajo ljudje največ opravka, čim dobimo helikopterje. Se ve-da se bo z njimi razvila tudi nova vrsta prometnih neereČ, ki jih ps za zdaj še nima pomena prerokovati. O njih bomo že pravočasno zvedeli, kadar pridejo. Nikakor ps te nesreče ne bodo odvrnile ljudi od uporabe novih potovalnih letal, zakaj letala bodo pomenila brzino, ki jo bo prebivalec mest bodočnosti največ potreboval. Ne dvomim, ds bo trebs v kratkem prepovedsti gradnjo novih nebotičnikov v tistih mestnih delih, ki so Že zdsj preob-ljudenl. Ce bo n. pr. New York tudi v bodoče dovoljeval zidanje nebotičnikov, kjer stanuje v e-nem samem poslopju toliko ljudi kot v malem mestu, utegnejo nastati zelo neprijetne posledice. Ce hočejo prebivalci vseh teh nebotičnikov priti istočasno na cesto, ali pa v urade, kjer imajo delo, mora nastati po okolišnih cestah taka gneča, da bo zastal sploh, ves promet, kar pomeni za vsakogar samo izgubo časa. Cas Je edini kapital, ki ga vsak človek Ima in edino imetje, ki ai ga najmanj ne moti in lahfl Melono sprehajam po Bil ju, kakor drugi Ijudj«. fl alnejšl gozdni tišini. Ta rJ vselej koristila, ker J hranila mnogih motenj i] rov. Moji živci so v i.ajt stenju. Dostikrat so dej] dja: "Edison nima živce] resnieTpa imam prav pletene in občutijiu JS kor drugi ljudje, todalj mori večni ropot Mimol v svoji naglušnostil na.boljem napram po\p| meščanu z otopelim slu! navada aa ropot ni niči kot napredujoča ogiušelJ ščanu bodočnosti bo vse] bo stanoval v najtišjeml najnemirnejšem okraju, 1 že narava preskrbela, dal Uko oghišil, da bo zlahka šal najhujši trušč promj pojav Imenujemo prilagaj! kolki in je to dobroto naklonila prav vsem stvor Slednjič je treba ul možnost, da bomo morali mestih bodočnosti rečeva probleme mestne uprai znanstveni podlagi. Tega] va ae povsem dkvedamojj zdaj še ne izkoriščamo. I no bo pustn vsoti. Nevarnost, ki fapan M si kot specialist i na potu, teden dni ne dela. Vssk brezposelni dolar pa pomeni izgubo. Ce pride po zračni pošti denar v 48 urah iz San Frančiška v New York, ssnači to prihranek treh dni napram železnici, ki pripelje denar šele v petih dneh. Nagel transport je največje važnosti za vss človeštvo ln vsaka prometna ovira ae mora beležiti pod žalostno posledice elabe uprave, ki se občuti po mestih. V mestu bodočnosti bo velikanskega pomena zračni potniški promet. Prej ali »lej bo prodrl hellkopter-letalo, ki ae lahko giblje s poljubno hitrostjo v vodoravni smeri, prsv tako kakor navzgor sli nsvsdol. NI trebs imeti poeebno šive fantazije, da ko bo poskočilo vrednost streh nam preti od nebotičnikov, če se bodojgradili tako neomejeno kakor doslej, je samo potrata časa. namestu štednje. Ta nevarnost se bo na vsak način uresničila, če ostanejo ceste kakršne so, nebotičniki ob njih pa se bodo pomnožili. Pri nebotičnikih me preseneča okoliščina, ds se njih strehe tako malo izrabijs-jo. Prepričan eem, da se bo te reč čisto spremenila Zrttčni promet bo obrnil vso -nsšo pozornost na strehe. Ropot spada med one spremljevalce prometa, ki nenehoma rastejo s velikostjo in preotriju-denostjo mest. Nddvomno bo postajal ropot vedno sllnejši. Sko-ro gotovo bodo ceetne železnice povsod nadomestili avtobusi, ker ae lažje prilogade cestnemu vrvežu. Avtobusi bodo povzročali mnogo manj ropota, kot cestne železnice, pri katerih teko jeklena kolesa po železnih tračnicah, toda ta, prednost ae bo te- akoraj popolnoma izgubila v večjem številu avtobusov. Mimogre. de rečeno, pa ne verjamem, da bi bil ropot škodljiv. Ropot sicer zmanjšuje ostrost stuhs, tods v mestih ljudje itak ne potrebujemo tako ostrih ušes, lcskor divjaki v pragozdovih, kjer vsaka odkrlmjena vejo in vsako pokanje dračja že nekaj pomeni. Zaradi tega m^ cestni trušč bodočih velemest prsv nič ne skrbi. Ljudem ga ne bo težko prensšati •brez posebne ihuke. V splošnem ljudem ne bo povsem upropsstll živčevja, čeprav bo morda v prehodni dobi marsikdo precej trpel zaradi tega. Narava že ve, k*j dela, če zmanjšuje ostrino sluha v Isti lderi, kakor narašča trušč. Jsz sem že od otroških let naglušen in sem sdsj bolj gluh kakor dročju mestne uprave got zadeval, da bi dobilo je pod njegovim varstvoi kovnjsško, na znanstveni ] gi izbrano, izvežbano injj policijo, zavedajoča se | jo čakajo, in ki jih. mora šitl. Le s tako policijo bo| Amerika rešiti problem stva. Ko sem nekoč razrnj teh vprašanjih,, v resnici! drugega, kot na nekem | zbrana množica ljudi — I policist. Tods ta policist ti produkt smotrenega gs. Trgovins in industriji merikl bo moralh venor Ševati probleme, ki niso ji od vprašanja policije I dar jih slahka zmagujet ss opirata na snsnost. Bil bodo začela tudi upravna) šanja mest reševati na eni teligenten način, bodo mnogi problemi kar sami bo.—(Zls.) »■ Želodčno zdra> ld vedno poi ' "Pasco, Wash., Okt. L ne počutim dobro, mi Triner ko vino vodno popravi želodec spotit Vaša, Urš. J. W. Ko TKMEMI GRENKO VII je postalo slavno pri ljudeh, li dt iolodoc in črera pravilno ln [ nim potom, ter vsebuje znsme« niko sa v* sistem. Dolnje br panja, v jutro Ao polni « Cvobol nonrosnott ■ ravniki ga priporočajo, v lekarnah v malih ln velikih nicah. JooUJits *a v mslih ko (eno namisno illco) trikrat n Ako se no dobi v vaii bliiint^ pilite na Jos. Triner Co- 183* kdaj prej. Ulični ropot me niti Und Avo., Oklcago, lil. TELEFON R0CKWELL 4904 TISKARNA S. N. P. J , o SPREJEMA VSA * ^ • v tiskarsko obrt spadajoča dela ia vabila aa vaaalloa la akode, vtsitnice, časnike, knjige, koledarje, letsk« Itd. v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJf-PJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnite daje vodstvo tiskana Cene smerna, vnijako dalo prva vrata "c. , Pišite po informacija na naalov: ' S. N. P. J. PRINTERY 2857-69 80. Undih Arm CHICAGO. ILL. * TAM SE DOBI NA 2EU0 TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA