Aktualno Črna kronika
Ptuj  Voda se ne bo Trnovska vas  Krajani 
dražila, malenkost višja zahtevali radar, ki je nekatere 
bo cena omrežnine krepko udaril po žepu
 Stran 3  Stran 24
Ptuj, torek, 9. decembra 2025 Letnik LXXVIII  št. 95  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR
Ptuj, Podravje  Zasebni vrtci nimajo denarja za predpisan zimski regres 
Št. 84/2024 Zaradi zimskega regresa v kredit 
Bivša misica Nataša Pinoza se je popolnoma 
prepustila družinskemu življenju, njena naj-
večja skrb pa sta sinova Vid in David. Oba sta 
čudovita otroka, bolj kot njej sta podobna 
možu, a David ima zagotove njene gene. 
Rad nastopa in se fotografira, zato mama 
razmišlja, kaj bi se dalo narediti na tem 
področju. Resno razmišlja, da bi ga vpisala _ 
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _  _ _ _ _ za otroke. (Vir: Lady.si) in odpuščanje
LEBED, Aleksander - pokojni ruski general in politik, RILA - najvišje gorsko območje Bolgarije
Cvek_729_-_03-66.indd   19 23.12.2024   8:57:53
Aktualno Zasebni vrtci po vsej Sloveniji opozarjajo na velike težave, ki jih prinaša izplačilo obveznega zimskega regresa. 
Denarja zanj nimajo. Med njimi je tudi ptujski zasebni vrtec Vilinski gaj, ki se bo moral zadolžiti, poleg tega pa 
Slovenija  Za še odpustiti pomočnico vzgojiteljice. Več na strani 3.
zdravljenje v tujini 
lani 6,6 milijona 
evrov iz zdravstvene 
blagajne
 Stran 2
Podravje
Dornava 
S prevzemom 
oranžerije stroški 
za zavod narasli na 
106.000 evrov
 Stran 4
Podravje
Ptuj  Lions 
Obarjada z novim 
datumom in na novi Foto: ČG
lokaciji
 Stran 5
Ljudje in dogodki Študentski boni za prehrano  Ptujska obvoznica 
Podravje  Zahteve visoke, Minister Novak 
»Najboljša je potica, 
ki je narejena z ponudniki obljublja, 
ljubeznijo« na Ptujskem le trije Bratuškova bolj zadržana
 Stran 9
 Stran 11  Stran 2
Težave v šolah: kako hkrati učiti nadarjene in otroke z odločbami 
Na šolah že 
desetina otrok 
z odločbami
 Strani 6 in 7
Foto: Sašo Radej
torkova
izdaja
2 Aktualno torek  9. decembra 2025
Podravje  Za pohitritev postopkov umeščanja obvoznice sprememba predpisov
Minister Novak obljublja, Bratuškova bolj zadržana
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je napovedal pohitritev postopkov za ptujsko obvoznico. V odgovoru 
poslanki Suzani lep Šimenko je poudaril, da postopki za cesto Ptuj–Ormož trajajo absolutno predolgo. 
»Kar srh me spreleti, ko vidim 
datum julij 2003, ko je bila dana po-
buda,« je dejal minister. A treba je 
vedeti, da se je načrtovanje nekoč 
hitre, danes samo še glavne ceste 
na državni ravni začelo bistveno 
prej, kot omenja minister, pred 30 
leti. Kakorkoli, danes je prvi mož Foto: NLZOH
na ministrstvu za naravne vire in 
prostor zadovoljen, da so naredili Manipulacija pri meritvah hrupa
premik in predlani začeli gradnjo 
prvega odseka Ormož–Markovci. Nedavno je Direkcija za infrastrukturo izvedla meritve 
Načeloma je zarisana tudi trasa hrupa, ki so bile po mnenju civilne iniciative za ptujsko 
Markovci–Ptuj: v zaledju Spuhlje in obvoznico opravljene nepošteno. Civilna iniciativa za ptujsko 
s priključkom na Puhov most. obvoznico je zato na protikorupcijsko komisijo, Direkcijo za 
Po besedah ministra bi bil dr- infrastrukturo, varuha človekovih pravic in Evropsko komisijo 
žavni prostorski načrt (DPN) za naslovila uradno pritožbo zaradi domnevnih odkritij, da je 
obvoznico lahko izdelan že v 2026, bila državna študija o prometnem hrupu prilagojena tako, da 
pohitritev postopkov bi omogočili kaže prenizke rezultate in s tem prikriva dejansko stanje ob 
s spremembami predpisov. »Do cesti. »Merilni mikrofoni so bili skriti za ograjami, živo mejo 
sredine decembra nameravamo in v zavetrju,« so poudarili. Prepričani so, da gre za sistemsko 
pridobiti mnenja k študiji variant in manipulacijo z državnimi meritvami hrupa. »Meritve so bile 
okoljskemu poročilu ter mnenje o opravljene predvsem v bližini trgovskih centrov, kjer promet 
ustreznosti. Glede na predpise ima- ni enak kot ob najbolj obremenjenih stanovanjskih fasadah, 
jo naši kolegi naročilo, da če mnenja zato takšne lokacije že same po sebi podcenijo dejansko 
v tem času ne bodo pridobljena, se Foto: MZ izpostavljenost ljudi hrupu. Ob tem so bile pri več merilnih 
šteje, da so dana. To je novi pogoj, Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je za januar napovedal razgrnitev študije variant za izbiro točkah ugotovljene tudi manipulacije pri sami izvedbi 
ki smo ga dali v predpise. Računam, trase obvoznice. V postopku obravnave je samo ena trasa, ki pelje v zaledju Spuhlje do Budine in se meritev,« trdijo v civilni iniciativi. Med drugim navajajo, da 
da bi z ministrico za infrastrukturo naveže na Puhov most. so bili mikrofoni postavljeni za živimi mejami, ograjami ali 
Alenko Bratušek imela decembra zidovi, kjer je hrup že delno zadušen, merilna oprema ni bila 
pripravljen sklep o javni razgrnitvi dobivanje gradbenega dovoljenja Govorim o gramozu v sipinah, ki je želim napovedovati na pamet. Res nameščena na mestih, kjer ljudje dejansko živijo, ampak v 
študije variant. Javna razprava bi ter kasnejšo gradnjo. dober material. V letih 2026 in 2027 se trudimo, da se stvari na podro- zavetrju ali na skritih lokacijah, meritve pa so bile opravljene 
potekala januarja, in če se bo lokal- imamo cilj strugo prazniti, upam, čju prostorskega umeščanja, kar 
Upa, da bodo lahko v prekratkih časovnih intervalih ali v manj obremenjenih 
na skupnost strinjala, bi izbrali tra- da bi gramoz lahko uporabili za se tiče državnih prostorskih načr- obdobjih, kar ne odraža tipične vsakodnevne prometne 
so. Z ministrico se zelo trudiva, da uporabili dravski gradnjo obvoznice, s čimer bi nekaj tov, uresničujejo čim hitreje. Kar 
bi državni prostorski načrt izdelali v obremenitve. Ob tem naj bi uporabili neustrezno metodologijo, 
gramoz privarčevali na projektu.« veliko stvari smo premaknili in ver-
2026. Za ta namen bomo poenosta- Ministrica Bratuškova je pri na- jamem, da bomo tudi to.« ki ni skladna z evropskimi smernicami in sodobnimi standardi 
vili predpise,« je v državnem zboru Če bo sreča mila, bi lahko za povedih previdnejša od kolega Gradnja prvega odseka ceste od za modeliranje hrupa. »Zaradi tega je uradna študija pokazala 
napovedal minister Jože Novak. gradnjo ceste Markovci–Ptuj upo- Novaka. Časovnice načrtovanja in Ormoža do Markovcev poteka ne- nižje vrednosti hrupa, kot jih prebivalci dejansko doživljamo 
Optimistično je dodal, da bi DPN rabili dravski gramoz. »Zelo se tru- izvajanja projekta ne želi prejudi- moteno, končali naj bi jo čez leto vsak dan, še posebej ponoči, ko je dokumentirano tudi 70 
lahko bil v začetku 2027 potrjen, dim, pa mislim, da mi bo uspelo, da cirati. »Dokler nimam zagotovila, dni. decibelov in več,« trdijo v civilni iniciativi. 
kar je pogoj za projektiranje in pri- bomo reko Dravo začeli prazniti. o datumih in rokih ne govorim, ne Mojca Zemljarič
Slovenija  Iz zdravstvene blagajne milijoni za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
Vedno več Slovencev k specialistom v tujino
Lani je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povrnil slovenskim za-
varovancem za zdravljenje v tujini skupno 6,6 milijona evrov. Zneski v zadnjih letih 
naraščajo, vedno več je posameznikov, ki specialiste iščejo preko meje. V zadnjih šestih 
letih so za te namene v zdravstveni zavarovalnici plačali kar 40 milijonov evrov, naj-
več v Hrvaško, Avstrijo in Italijo.
Na ZZZS predvidevajo, da bo Slo- Mnogi v tujino na tev oziroma povračilo stroškov 
vencev, ki bodo iskali zdravstvene 
storitve v tujini v prihodnje, še ortopedske operacije preiskav PET-CT. Gre za tehniko 
nuklearne medicine, ki združuje 
več, predvsem zaradi pomanjka- V največ primerih so bile zava- tomografi jo in rentgen.
nja usposobljenih specialistov za rovane osebe v tujino napotene Zavarovane osebe so v tujini 
posamezna področja. Rekordne na ortopedske operacije, zdravlje- na podlagi napotnice najpogo- Foto: Pexels
številke so zabeležili leta 2019, ko nje epilepsije in različna kirurška steje opravile storitve s področja V šestih letih je zavarovalnica za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini plačala več kot 40 milijonov evrov.
so za zdravljenje zavarovanih oseb zdravljenja. Največ prejetih vlog zobozdravstva (predvsem orto-
v tujini plačali skoraj devet milijo- zaradi presežene dopustne čakal- dontija in endodontija). Med naba- prevladujejo očala. Glede na dolge pustne čakalne dobe se je nana- izboljšati s krepitvijo javne zdrav-
nov evrov. Tudi leto kasneje je bil ne dobe se je nanašalo na odobri- vljenimi medicinskimi pripomočki čakalne dobe na posameznih pod- šalo na zdravljenje na Hrvaškem. stvene mreže, z vključevanjem 
znesek visok, 7,6 milijona evrov. ročjih zdravljenja in težave v zdrav- Tudi na podlagi izdane napotnice dodatnega kadra in večjo učinkovi-
Po letu 2021 je nekoliko upadel, stvenem sistemu je zelo verjetno, so slovenske zavarovane osebe tostjo obstoječih kadrovskih virov.
zadnja tri leta pa ponovno narašča. da bo takih primerov v prihodnje največkrat zdravstvene storitve V primeru napotitve na zdravlje-
Podatka za letošnje leto na ZZZS Največkrat po zobozdravstvene storitve še več. Na ZZZS o trendih pravijo, uveljavljale na Hrvaškem,« so po- nje v tujino zaradi izčrpanih mož-
še nimajo. Na ZZZS ugotavljajo, da so zavarovane osebe največkrat da se zadnja leta ne spreminjajo. jasnili na ZZZS. nosti zdravljenja v Sloveniji (gre 
Skladno z veljavno zakonodajo napotnico izkoristile za storitve s področja zobozdravstva. Mateja 
obstajajo tri možnosti načrtovane- Najpogosteje na Tega bo najbrž za najdražje oblike zdravljenja) pa 
K. je med tistimi, ki so otroka peljali po zobni aparat na Hrvaško: še več ... predvidevamo, da bo takšnih na-
ga zdravljenja v tujini, in sicer: zara- »Pri nas bi samo na prvi pregled pri ortodontu čakali 6,5 let! zdravljenje k sosedom potitev vedno več, saj gre za ozko 
di izčrpanih možnosti zdravljenja v Vprašanje, kake zobe bi sploh imel takrat. Šli smo na pregled v Utopično, pravzaprav nemo- specializirana zdravljenja, ki se v 
Sloveniji, če termin zdravljenja pre- in v Nemčijo
Zagreb, stvari uredili hitro in dejansko od zavarovalnice dobili goče je pričakovati, da bi se lahko Sloveniji zaradi majhnega števila 
sega najdaljšo dopustno čakalno večino denarja povrnjenega. Meni osebno vožnja ni predstavljala »Zaradi izčrpanih možnosti popolnoma izognili temu strošku, pacientov, ki bi potrebovali takšno 
dobo pri vseh izvajalcih v Sloveniji zdravljenja v Sloveniji so bile zava- med ukrepi, ki bi ga pa lahko vsaj zdravljenje, oz. pomanjkanja ustre-
in z napotnico, ki jo izda zdravnik v nekih težav, za otroka pač to narediš. Seveda pa bi bilo bolje, če 
bi lahko prišli prej na vrsto na Ptuju ali v okolici.« rovane osebe največkrat napotene zmanjšali, pa na ZZZS navajajo: zno usposobljenih specialistov ne 
Sloveniji (zdravljenje v drugi državi v Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Največ »Menimo, da je treba dostopnost bo izvajalo.«
EU). prejetih vlog zaradi presežene do- do zdravstvenih storitev v Sloveniji Dženana Kmetec
torek  9. decembra 2025 Aktualno   3
Ptuj, Podravje  Zasebni vrtci nimajo denarja za zimski regres Slovenija  Subvencije za krajši delovni čas
Zaradi obveznega regresa najem kredita Nadomestilo za delavce 
in odpuščanje na čakanju
V skladu s sklepom vlade lahko podjetja v določenih 
Zasebni vrtci po vsej Sloveniji opozarjajo na velike težave, ki jih prinaša izplačilo zimskega regresa. Denarja zanj gospodarskih panogah od minulega petka uporablja-
namreč nimajo. Med njimi je tudi ptujski zasebni vrtec Vilinski gaj, ki se bo moral zaradi nenačrtovanih stroškov jo shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega 
zadolžiti. Poleg tega so morali zaradi zimskega regresa odpustiti eno pomočnico vzgojiteljice. časa. Ukrep, katerega namen je v času zmanjšanih 
naročil ohranjanje delovnih mest in zaščita podjetij 
Tamara Peklar Korošec, lastnica pred odpuščanji, bo veljal tri mesece, do 5. marca.
vrtca Vilinski gaj, je pojasnila, da 
jih bo zimski regres stal približno 
8.950 evrov. Polni znesek morajo 
izplačati 12 zaposlenim, preos-
talim štirim pa v sorazmernem 
deležu. »Tega denarja nimamo. V 
ceno programa tega stroška nis-
mo mogli vključiti, saj je bila ob-
veznost uzakonjena le mesec dni 
pred izplačilom. Poleg tega po za-
konu ne smemo ustvarjati dobička 
ali imeti denarnih rezerv, prav tako 
ne smemo dodatno zaračunavati 
stroškov,« je pojasnila Peklar Koro-
ščeva in dodala, da cena programa 
pokriva zgolj tekoče stroške plač, 
materiala in prehrane. Foto:  Pixabay
Ena izmed težav je tudi ta, da jim Po več pozivih iz gospodarstva se je vlada za aktivacijo sheme od-
ceno programov predpiše občina, ločila na četrtkovi seji. Ob tem je določila, da bo subvencioniranje 
kjer delujejo, in ta ne vključuje tega skrajšanega delovnega časa veljalo v panogah proizvodnje oblačil, 
stroška. Občina prav tako tega Foto: ČG usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, papirja 
stroška ni dolžna zagotavljati mimo Ptujski zasebni vrtec Vilinski gaj bo sicer zimski regres izplačal, vendar s pomočjo posojila, hkrati pa so in izdelkov iz papirja, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil 
cene programa. Ker jim država bili primorani eno pomočnico vzgojiteljice odpustiti. in pohištva ter v panogi tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosil-
stroškov zimskega regresa ne bo cev zapisa. Gre za panoge, kjer se naročila najbolj zmanjšujejo. 
povrnila, so se bili primorani poslu- di odnosa države sem žalostna in so nad takšno odločitvijo ogorče- zakaj bo državni proračun kril zim- Do subvencije so upravičene pravne ali fi zične osebe, vpisane v 
žiti skrajnih ukrepov. Za izplačilo apatična, še posebej zato, ker se ni. Poudarili so, da so zaposleni v ski regres gospodarskim družbam, poslovni register, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o za-
zimskega regresa se bodo namreč trudimo in delamo za dobrobit ot- zasebnih vrtcih plačani enako kot katerih ustanovitelj so občine, poslitvi za poln delovni čas, oz. fi zične osebe, ki opravljajo kmetijsko 
zadolžili, denar za plačilo mesečnih rok, staršev in zaposlenih.« zaposleni v javnih vrtcih in da vla- čeprav delujejo tržno in ustvarjajo dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.
obrokov pa bodo zagotovili iz na- da sicer določa obveznost izplači- dobiček, njim pa ne. Podjetja v omenjenih panogah bodo lahko delu svojih zaposlenih 
slova stroškov dela. Posledično so V Združenju zasebnih la zimskega regresa, ne zagotavlja Po mnenju združenja gre za skrajšala delovni čas začasno za tri mesece, do 5. marca. Pogoj je, da 
bili primorani odpustiti eno zapos- vrtcev so ogorčeni pa sredstev zanj. kršitve ustavnih načel in zakonskih vsaj 30 % zaposlenim ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela. Da je 
leno, njeno plačo pa bodo namenili »Govorimo o več kot 250 zapo- pravic, zato napovedujejo upora- to res, bodo morala potrditi s pisno izjavo. Upravičena podjetja ne 
za poplačilo dolga. Dodatno bodo Na Ministrstvu RS za vzgo- slenih, o kadru, ki ga že tako kro- bo vseh pravnih sredstev, vključno smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije oziroma imeti neplača-
morali kriti še stroške obresti. »Tis- jo in izobraževanje so pojasnili, nično primanjkuje,« so opozorili. z ustavno presojo zakona in prav- nih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne smejo biti (ne)posredni 
ti, ki ostanemo, bomo dihali na škr- da zasebni vrtci s koncesijo niso Ob tem se sprašujejo, zakaj so za- nimi postopki zaradi domnevnih uporabnik državnega proračuna. Prav tako si ne smejo izplačevati 
ge. Upam le, da ne bo bolniških,« upravičeni do povračila stroškov posleni, ki opravljajo javno službo kršitev ustavnih pravic, neenakosti dobičkov in dividend.
je poudarila Peklar Koroščeva ter zimskega regresa, saj zakon izpla- v okviru javne mreže in so po zako- med izvajalci javnih služb, kršitve Pod temi pogoji bodo lahko napotila zaposlene na čakanje za pet 
dodala, da jim je država letos že čilo omogoča le za zaposlene v nu izenačeni z javnimi uslužbenci, načela pravne države ter onemo- do 20 ur tedensko. Za ta del delovnega časa, ko zaposleni ne bodo 
drugič zadala močan udarec. »Prvič občinah in pri ustanovah, katerih vredni manj oz. nič zgolj zato, ker gočanja svobodne gospodarske delali, bo država odobrila nadomestilo v višini 60 odstotkov izplača-
so nam vzeli fi nanciranje, zdaj pa še ustanoviteljica je občina. V Zdru- delajo pri koncesionarju. pobude. ne bruto plače delavca.
težave z zimskim regresom. Zara- ženju zasebnih vrtcev Slovenije Poleg tega bi želeli pojasnilo, Estera Korošec Sta
Ptuj  Mestni svetniki o cenah vode in kanalizacije
Pri vodi ne bo podražitve Danes številke dokazujejo, da smo imeli 
spomladi 2023 prav!
Komunalno podjetje Ptuj je ob koncu leta izvedlo obračun na dejavnostih oskrbe s pitno vodo in kanalizacije. Glede na to, da gre pri novih cenah vode za minimalne 
Ptujski mestni svetniki imajo elaborata z izračunom cen na dnevnem redu decembrske seje. popravke, pomeni, da so bile sedanje cene pred tremi leti (v 
začetku 2023) preračunane krepko previsoko in konkretno na 
Gre za minimalno korekcijo cen, je, vezani na dejavnost. Med večji- načrtujejo nižje stroške elektrike, munalnega podjetja Ptuj uskladila. zalogo. To smo v časopisnih člankih tudi dokazovali. Po našem 
uskladitev z dejanskimi stroški. mi izdatki so tudi plačilo električne predvidoma 470.000 evrov letno. Oboji namreč pred leti niso potrdili medijskem poročanju in nestrinjanju nekaterih županov je 
Komunalno podjetje predlaga 15 energije (640.000 evrov), tiskanje Bolj kot drugi v regiji bodo uskla- podražitev, zato so cene za njihove Komunala ceno vode znižala, pa še tista je bila izračunana zelo 
centov dražjo omrežnino pri oskrbi položnic (109.000), laboratorijske ditev cen na vodovodu občutili občane v primerjavi z drugimi v re- »na sigurno« (če stoji še danes, pokrila je izgubo za nazaj in lani 
s pitno vodo (7 evrov z DDV), med- storitve (174.000) in gorivo (50.000 Videmčani in Kidričani, če bosta giji nižje. ustvarila dobiček). Enaka cena za m³ vode (1,08 evra, brez DDV) 
tem ko bi cena za m³ vode ostala evrov). V prihodnje na Komunali njihova občinska sveta predlog Ko- Dodajmo še podatek, da je Ko- bo ostala tudi v prihodnje.
nespremenjena (1,2 evra z DDV). Z Če spomladi 2023 ne bi nekateri, tudi uredništvo Štajerskega 
zdajšnjo ceno je namreč Komunala tednika, bili do 50-odstotne podražitve in izračuna cen kritični, bi 
pokrila izgubo za leti 2022 in 2023, obveljala cena 1,3 evra za m³ vode, kar bi bila glede na podatke, 
ki je znašala 320.000 evrov. Ker so s katerimi zdaj razpolagamo, bistveno, bistveno previsoka cena. 
zaradi izgube v letu 2023 ceno dvig- Morebiti boste ob branju teh vrstic dejali, zakaj se ukvarjamo s 
nili, jim je to uspelo v celoti pokriti, centi. Ti centi so pri matematiki Komunale še kako pomembni. 
lani pa na dejavnosti celo ustvariti Podražitev za 10 centov pri 3,7 milijona prodanih m³ pomeni v 
dobrih sto tisočakov dobička. S blagajni podjetja dodatnih 370.000 evrov. To pa je že denar.
tega vidika ni skrbi, da obstoječa 
cena ne bo pokrivala tudi prihod-
njih stroškov.
Največji strošek na dejavnosti munalno podjetje Ptuj lani prodalo nah Ptuj, Hajdina in Starše ustvari 
vodovoda so plače zaposlenih. 3,7 milijona m³ vode, na dejavnosti nekaj manj kot štiri milijone evrov 
Po obračunanih urah ima delo na oskrbe s pitno vodo pa ustvarilo prihodkov. Med odhodki so najvišji 
področju oskrbe s pitno vodo 45 pet milijonov evrov prihodkov. stroški dela (900.000 evrov), ele-
delavcev, lani so stroški njihove- Tudi na kanalizaciji bo rahlo zvi- ktrične energije (blizu 400.000), 
ga dela znašali 1,8 milijona evrov, šanje cene. Pri porabi 10 m³ vode odvoza blata iz čistilne naprave 
povprečno 40.000 na delavca. Do- Foto: ČG se bo to na položnici poznalo za 50 (470.000), ogrevanja (130.000) in 
datnih 200.000 evrov znašajo še Za porabo 10 m³ vode s priključkom na kanalizacijo uporabniki v MO Ptuj mesečno plačujejo 38 evrov. Če centov. Z dejavnostjo odvajanja in tiskanja položnic (74.000 evrov). 
stroški dela uprave in administraci- kanalizacije nimajo in so vezani na odvoz greznične gošče, pa 29 evrov. čiščenja odplak Komunala v obči- MZ
4 Podravje torek  9. decembra 2025
Ptuj  Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva Zavrč  Občina se namerava letos zadolžiti 
Dan prostovoljstva - 
dan hvaležnosti Milijonsko posojilo za naložbe
Občina Zavrč načrtuje, da bo v prihodnjem letu najela skoraj milijon evrov posojila. Čeprav gre za visok znesek, 
Ana Kumer in Irena Krajnc sta izjemni prostovoljki, občinski svetniki ob tem niso izrazili nobenih pomislekov; predloga proračuna za leti 2026 in 2027 so v prvem 
ki so ju ob letošnjem mednarodnem dnevu prosto- branju soglasno sprejeli. 
voljstva povabili na sprejem v Mestno hišo. 
Župan Slavko Pravdič je pojasnil, 
da nameravajo posojilo najeti za 
izvedbo več naložb. Največja med 
njimi je preureditev vrtca in šole. 
Ocenjeni stroški izgradnje so v viši-
ni 1,2 milijona evrov, od tega priča-
kujejo 670.000 evrov nepovratnih 
sredstev, ostali del, 548.000 evrov, 
pa mora zagotoviti občina. Če na 
razpisu ne bi bili uspešni, bodo 
naložbo prestavili v naslednje leto, 
s čimer bi se načrtovani znesek 
Foto: ČG posojila prepolovil. Med drugimi 
V Mestni hiši so gostili prostovoljki, ki s svojim delom in aktiv- investicijami, zaradi katerih občina 
nostmi pomembno zaznamujeta okolje. načrtuje najem posojila, so uredi-
tev komunalne infrastrukture za 
Ana Kumer je dijakinja 4. letnika Šole za ekonomijo, turi- stanovanjsko območje v Hrastov-
zem in kmetijstvo Ptuj, odlikujeta jo odprtost in  radovednost. cu (300.000 evrov), nakup zemljišč 
Je velika ljubiteljica konj, konjeništvo jo spremlja od otroštva od župnije (100.000 evrov) ter 
in ji predstavlja svobodo ter stik z naravo. Kot prostovolj- nakup dveh stanovanj v dvorcu 
ka je aktivna v šoli in domu upokojencev, prostovoljstvo pa Zavrč (20.000 evrov). »Kredit bi 
ji pomeni mir, osebno zadovoljstvo in neprecenljivo radost. verjetno črpali sproti, glede na iz- Foto: ČG
Irena Krajnc je srce in duša programa Starejši za starejše, v kate- vajanje posameznih projektov,« je Občina Zavrč načrtuje razširitev vrtca in osnovne šole, za izvedbo projekta pa namerava najeti kredit.
rem prostovoljno deluje od leta 2013. Redno obiskuje 26 starejših, pojasnil župan in dodal, da ni nuj-
mnogim med njimi je približala uporabo e-oskrbe, nekaterim nudi no, da bodo drugo leto dejansko okoli tri odstotke vseh prihodkov mer bo izvedba nekaterih odvisna evrov). Za sanacijo plazu na lokal-
prevoze do zdravnika in pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Njene najeli tako visok znesek, kot je zdaj občine. Predlog proračuna občine od tega, ali jim bo uspelo pridobi- ni cesti Cirkulane–Turški Vrh–pod 
korenine segajo v Hrastovec pri Zavrču, kjer je že kot deklica rada predviden. Direktor občinske upra- za leto 2026 predvideva 3,6 mili- ti državna sredstva. Med njimi so Bložjaki pa nameravajo drugo leto 
pomagala starejšim. Nato jo je življenjska pot vodila v vzgojiteljski ve Boštjan Donko je pojasnil, da se jona evrov prihodkov in 5 milijo- sanacija plazu Hrastovec–Glažar pridobiti projektno dokumenta-
poklic, svoje poslanstvo je opravljala s toplino in veliko mero empa- je z nekaterimi bankami mogoče nov evrov odhodkov. Proračunski v višini približno 437.000 evrov, cijo, izvedbo pa načrtujejo v letu 
tije. Za mnoge osamljene starostnike je več kot prostovoljka – je pri- dogovoriti za »obročno« črpanje primanjkljaj nameravajo pokriti s na cesti Goričak–meja v višini 2027. Celotna vrednost projekta 
jateljica, sogovornica in svetla točka njihovega dne. kredita, torej šele takrat, ko obči- posojilom in 450.000 evri, ki bodo 370.000 evrov ter na javni poti Ko- namreč znaša 771.000 evrov. Po-
Za vsa dobra dela, ki jih opravita, se je gostjama zahvalila županja na sredstva dejansko potrebuje. ostali na računu iz leta 2025. renjak–Fajfar v vrednosti 538.000 leg sanacij plazov občina v letu 
MO Ptuj Nuška Gajšek. »Biti prostovoljec je izjemno cenjena vrlina. V primeru najema skoraj mili- evrov. 2026 načrtuje preplastitev lokalne 
Zadovoljni in srečni smo, da lahko v svoji sredini pozdravimo ljudi z jonskega posojila pa se bodo letni Za sanacije plazov V letu 2026 se bosta nadaljevali ceste Borl–Zavrč (112.500 evrov). 
veliko začetnico, z velikim srcem, ki gradijo skupno dobro. Prosto- stroški zadolževanja občine skoraj 1,3 milijona evrov sanaciji plazov pod stanovanjsko Svetniki so na zadnji seji soglas-
voljci razumejo solidarnost v pravem pomenu besede, saj jo vsak podvojili: v letu 2026 bodo znašali hišo Recek v Hrastovcu (393.000 no potrdili tudi predlog proračuna 
dan živijo,« je poudarila županja. približno 60.000 evrov, v letu 2027 Občina Zavrč bo drugo leto dala evrov) in gradbena dela na ces- za leto 2027. 
MZ pa 122.000 evrov, kar predstavlja prednost sanacijam plazov, pri če- ti Turški Vrh–Nusko (268.000 Estera Korošec
Podlehnik  Sončni elektrarni na šoli in občinski zgradbi Dornava  Upravljanje oranžerije prinaša višje stroške za občino
230 tisočakov za sončne 
celice S 60 na 106 tisočakov, večina za plače
Javni zavod za kulturo, turizem in šport Dornava je bil ustanovljen z namenom oživljanja dvorca in oranžerije. 
Občina Podlehnik je letos na streho OŠ Podlehnik in Končno so po nekaj letih narejeni pravi koraki v tej smeri. A to bo očitno občino precej stalo. V proračunu za 
večnamenskega kulturnega centra namestila sončni naslednje leto zagotavljajo tretjino več denarja, kot je ocena letošnje realizacije, skupaj 106.000 evrov; največji 
elektrarni s skupno 460 moduli. Vrednost naložbe je porast stroškov bo pri plačah. 
226.656 evrov. 
Ustanavljanje javnih zavodov predvidevamo tudi prihodke, pri-
vedno prinese dodatne stroške, dobljene na razpisih, iz uporabnine 
česar so se Dornavčani zavedali že prostorov, donacij, sponzorstev 
ob ustanovitvi zavoda. V letu 2024 ter iz vstopnin in programov.« 
so stroški zavoda znašali 60.000 
evrov, letos 10.000 evrov več, za Kmalu razpis za 
naslednje leto pa je na tej postavki direktorja zavoda
v predlogu proračuna za leto 2026 
kar 106.000 evrov. Izbiro direktorja omenjenega 
Prenos pravice upravljanja oran- dornavskega zavoda je v začetku 
žerije, ki so se ga sicer na občini tega leta spremljalo precej za-
zelo razveselili, bo občino precej pletov. Vlogo za prosto delovno 
stal. Za kaj konkretno namenjajo mesto sta najprej oddali dve kan-
Foto: Občina Podlehnik
Tudi Podlehničani so sodelovali v konzorciju Kidričevo SE OVE sredstva v naslednjem letu, poja- didatki, med drugim Mojca Prigl, 
2024 in uspešno pridobili denar za dve sončni elektrarni. snjuje Natalija Kovše, direktorica ki je zavod nekaj časa tudi vodila, 
občinske uprave in v. d. direktori- a sta obe odstopili od kandidature. 
»Na zgradbi večnamenskega objekta gre za skupnostno elektrar- ce, ki zavod trenutno vodi volon- Nato je vajeti v svoje roke začasno 
no, kar pomeni, da so viški proizvedene energije predvideni tudi za tersko: »Sredstva bodo namenje- prevzela kar Kovšetova, a je ta »za-
kritje potreb javne razsvetljave ter električnih polnilnic, medtem ko na za kadre (direktor, upravnik časno« trajal skoraj celo leto. Raz-
na osnovni šoli sončna elektrarna zadošča za potrebe šole,« je deja- objekta, programski sodelavec, pis za direktorja naj bi v naslednjih 
la direktorica občinske uprave Nina Lozinšek. zunanji sodelavci), obratovalne dneh ponovno objavili, o načrtih in Foto: DK 
Naložba dolgoročno pomeni fi nančno razbremenitev občinske- stroške objekta, posebno skrb za morebitni kandidaturi Natalija Kov- Natalija Kovše, direktorica dornavske občinske uprave občine in v. d. 
ga proračuna, za investicijo pa jim je uspelo pridobiti 155.782 evrov. citruse in izredno čiščenje, vzdrže- še pravi: »Trenutno opravljam na- direktorice javnega zavoda za kulturo, turizem in šport 
Namestitev sončnih panelov načrtujejo tudi na medgeneracijskem vanje zelenih površin, programske loge vršilke dolžnosti direktorice, 
športnem objektu v Dežnem ter domu upokojencev. »K namestitvi dejavnosti, promocijo in informira- ob tem pa še funkcijo direktorice predvsem zagotoviti nemoteno zvoj dela baročnega parka dvorca 
sončnih panelov nas na novogradnjah zavezuje zakonodaja. Odločili nje.« Pojasnila je, da se je država, občinske uprave. Glede na obseg delovanje zavoda do imenovanja Dornava z obnovljeno oranžerijo 
pa smo se, da investicijo izvede zasebni investitor, ki bo tudi kan- ki je pravico upravljanja prenesla obveznosti najverjetneje ne bom novega direktorja ter poskrbeti, da ter bo znal razumeti pomen že do-
didiral za sredstva in postavil polnilnice,« je dodal župan Sebastian na občino, zavezala, da bo poma- kandidirala na razpisu za direktor- bo razpis izveden transparentno.« seženih korakov in jih odgovorno 
Toplak. gala pri nabavi osnovnih sredstev: ja zavoda, dokončne odločitve pa Želi si, da bi bil to nekdo, ki se bo nadgraditi.
MV »Poleg osnovne dotacije občine še nisem sprejela. Moja vloga je resnično trudil za ohranjanje in ra- Dženana Kmetec
torek  9. decembra 2025 Podravje   5
Ptuj  Dobrodelna prireditev Lionsov naslednje leto malo drugače 
Lions Obarjada z novim datumom in na novi lokaciji
Tradicionalna Obarjada, ki jo organizira Lions klub Ptuj, v Spodnjem Podravju velja za eno največjih dobrodelnih prireditev. Do zdaj so 
jo vsako leto organizirali na dan ptujske otvoritvene povorke, torej teden dni pred pustnim vikendom. V letu 2026 jo bodo prvič organi- V dveh desetletjih 
zirali na pustno soboto, z Novega trga pa se seli na Glavni trg oziroma mestno tržnico. zbrali pol milijona 
Odločitev ni bila lahka, je moč razume- niti ne bo druge možnosti, saj bo pust 9. evrov
ti iz pojasnil predsednika Lions kluba Ptuj februarja in samo eno soboto). Odločitev 
Harisa Salihagića Hrenka. Z vidika temelj- o terminu in lokaciji za leto 2028 in kasnej- Obarjada je prireditev, na kateri 
nega namena prireditve, ki je dobrodel- ši čas v Lions klubu puščajo odprto. Ne iz- ekipe kuhajo obaro. Komisija juhe 
nost, je bila lokacija na Novem trgu med ključujejo, da se ne bi vrnili na stari datum, oceni in izbere najboljše, obenem 
poslovalnico Mladinske knjige in kitajsko torej teden dni pred pustnim vikendom in z juho pogostijo vse obiskovalce 
trgovino več kot odlična. Lani so na dobro- na dan otvoritvene povorke. A to dilemo dogodka. Ekipe na prireditvi zbirajo 
delni prireditvi zbrali 37.000 evrov, letos pustimo za prihodnji čas. Dejstvo je, da se dobrodelne prispevke, s katerimi 
42.000, kar sta bila doslej rekordno visoka na pustno soboto začnejo »fašenki« v oko- nato Lions klub pomaga pomoči 
zneska, s katerima so lahko pomagali šir- lici Ptuja (Cirkulane, Markovci, Središče ob potrebnim. V 20 letih so zbrali že 
šemu krogu posameznikov in družin. Dravi, Sveti Tomaž, Majšperk). Obiskoval- skoraj pol milijona evrov.
»21. Lions Obarjada bo na novi lokaciji,« ci se razdelijo na posamezne prireditve, Po številu obiskovalcev in 
se glasi sklep, ki so ga člani Lions kluba predvsem zaradi fašenka v Markovcih bi zbranih donacijah sta bili leti 2024 
Ptuj potrdili na rednem mesečnem sreča- znal biti obisk Obarjade manjši. in 2025 rekordni. Lani so zbrali 
nju. »Naslednje leto bo prvič potekala na 
ptujski tržnici. Dogodek bo 14. februarja, Obarjada si zasluži 37.000 evrov, letos 42.000, število 
obiskovalcev se je približalo številki 
ko bomo ponovno združili dobrodelnost, posebno mesto
kulinariko in druženje za dober namen,« so Foto: ČG 10.000. »Hvaležni smo ekipam, 
z zapisom na družbenem omrežju sporoči- Predsednik Lions kluba Ptuj Haris Salihagić Hrenko V kabinetu županje Mestne občine sponzorjem, donatorjem, vsem 
li javnosti. (MO) Ptuj Nuške Gajšek so navedli, da ljudem dobre volje in srčnosti, ki 
otroška povorka. Morda bomo v 2027 res namen prireditve dobrodelnost in je prav, predlog za premik Obarjade za en teden na Obarjadi kuhajo in ki z juho 
Dati priložnost manjkali na otvoritveni povorki, a bomo s da damo priložnost tudi novi lokaciji.« (na pustno soboto) ni nov. »O tem se je dobrodelnosti nagovarjajo vse, da 
novi lokaciji svojo vsebino obogatili dogajanje v mestu Naslednji dve leti bo Obarjada zagoto- razmišljalo dalj časa. Dobrodelnemu do- prireditev obiščejo in darujejo. 
na pustno soboto. Vsi se zavedamo, da je vo na pustno soboto in na tržnici (v 2027 godku Lions kluba Ptuj smo namreč v okvi- Tako se na enem prostoru vsako 
Predsednik Haris Salihagić Hrenko je leto srečamo tisti, ki darujejo, in 
dejal, da je bila odločitev o novem prosto- tisti, ki pomoč potrebujejo. To je 
ru in datumu sprejeta v soglasju z lokalno naš velik uspeh. Na to moramo 
skupnostjo. Dodal je, da je treba novemu biti najbolj ponosni,« je lani ob 
prostoru dati priložnost. »Da se prireditev 20-letnici poudaril vodja Obarjade 
razširi in okrepi. Nedvomno bo na tržnici Igor Kolar. 
več prostora za sodelujoče ekipe in obi-
skovalce. Tržnico smo kot prireditveno 
lokacijo ves čas ocenjevali kot odlično. A 
ker istočasno poteka otvoritvena povor- ru Kurentovanja želeli zagotoviti poseb-
ka, bi nas na tržnici z ograjami zaprli. To no mesto, večji poudarek ter primernejši 
je bil eden večjih pomislekov, zakaj smo prostor, saj dogodek iz leta v leto raste 
se temu prostoru do zdaj izogibali. Drugi in se število obiskovalcev povečuje. Zato 
je bil tudi ta, da smo na sedanji lokaciji na je treba upoštevati tudi vidik varnosti in 
Novem trgu zbrali res veliko denarja za po- organizacijskih pogojev. Pobuda za pre-
moč ljudem v stiski, kar je naše temeljno mik je izhajala iz skupnih razmislekov vseh 
poslanstvo. Tudi na novi lokaciji se nade- vključenih deležnikov, končna odločitev o 
jamo dobrega obiska, dogajanje v mestu terminu pa je bila v pristojnosti organiza-
pa je na pustno soboto prav tako živah- Foto: ČG torja dobrodelnega dogodka.«
no. Med drugim potekata mestni korzo in Temeljni namen prireditve je dobrodelnost. Zato je obara ptujskih Lionsov več kot samo juha. Mojca Zemljarič
Spodnje Podravje  Nove cene v domovih upokojencev
Stanovalci bodo plačevali od 700 do 2.400 evrov
Vodstveni kader v domovih upokojencev je konec leta pričakoval v krču in z nego-
tovostjo. Decembra so dejavnost začeli izvajati v skladu z zakonom o dolgotrajni 
oskrbi, kar pomeni nov način obračunavanja storitev.
V Domu upokojencev Ptuj bodo storitve, ki stanovalcu pripadajo. največjo mero odgovornosti ter z 
uporabniki za standardno name- »Ker bodo roki za izvedbo postop- jasno usmeritvijo k dobrobiti sta-
stitev mesečno plačevali okoli kov zelo kratki, število stanovalk novalcev,« je dejala Hudžarjeva.
700 evrov (23 na dan), dodatke in stanovalcev pa je veliko, bo so-
za nego, terapije in oskrbo bo cialna služba intenzivno osredoto- Cene po starem zakonu 
pokrivala posebej v ta namen us- čena na pripravo, usklajevanje in krepko zrasle
tanovljena javna blagajna, v katero podpisovanje celotne dokumenta-
vsi delodajalci, delovno aktivni in cije. Naša skupna prioriteta je, da Stanovalci, ki so oziroma bodo 
upokojenci plačujejo prispevek. v domovih nastanjeni po starem, 
noben stanovalec ne bo ostal brez 
Stanovalci, ki želijo enoposteljno torej v skladu z zakonom o social-
svojih pravic in da bo celoten pro-
sobo in lastno kopalnico, bodo to nem varstvu (večinoma bodo to 
ces potekal jasno, transparentno 
plačevali posebej, za oboje skupaj nujne in začasne namestitve ter 
in v korist stanovalcev,« je pouda-
mesečno dobrih sto evrov. Cene varstvo odraslih s posebnimi po- Foto: DU Ptuj /FB
rila strokovna direktorica DU Ptuj 
so lahko za okoli sto evrov nižje od trebami), bodo plačevali višje cene V šestih enotah DU Ptuj bodo v sistem dolgotrajne oskrbe prevedli 892 stanovalcev.
Jožica Hudžar.
standardnih, če stanovalci bivajo v kot doslej. Dom upokojencev Ptuj 
Vodstvo doma stanovalce oziro-
tri- in večposteljnih sobah. je nove cenike potrdil novembra, evri. Za dan bivanja v začasni name- kar je po besedah direktorice pravočasno uredili vse potrebno 
ma njihove svojce tudi naproša, da od 1. decembra pa so v veljavi. stitvi bo treba plačati 32–56 evrov. Vesne Šiplič 77 odstotkov za letos za nemoten prehod stanovalcev v 
Do konca meseca se na povabilo socialne službe od- Dan bivanja z osnovno oskrbo predvidenega načrta. Poslovanje sistem dolgotrajne oskrbe,« je po-
osebni načrt zovejo v roku, ki jim bo sporočen, v standardni dvoposteljni sobi bo Dejavnost DU Ptuj šestih enot doma povprečno me- jasnila direktorica. V domu se re-
ter pravočasno zagotovijo priso- v skladu s socialnovarstvenim za- mesečno stane dobra sečno stane dobra dva milijona dno srečujejo z inšpekcijskimi nad-
Stanovalci v domovih upokojen- tnost osebe, pooblaščene za pod- konom v domu na Ptuju stal 29 2 milijona evrov evrov. Številke so bile v prvih de- zori, vodstvo s tem seznanja tudi 
cev, ki se jih prevaja v sistem dol- pis. »Stanovalce in svojce vljudno evrov, z najzahtevnejšo oskrbo pa vetih mesecih pozitivne, presežek člane sveta zavoda. »V nadzorih 
gotrajne oskrbe, morajo do konca prosimo za razumevanje, strpen 51 evrov, mesečno je to od 890 do Na zadnji seji letos je svet zavo- prihodkov je znašal 68.000 evrov. niso bile ugotovljene nepravilnos-
tega meseca z izvajalci skleniti pristop in konstruktivno sodelova- 1.600 evrov. Nove cene za posebno da obravnaval poslovanje DU Ptuj »Poslujemo v skladu z zastavljenim ti, vsa morebitna neskladja takoj 
osebni načrt. Gre za dokument, v nje. Zavedamo se, da so spremem- obliko varstva odraslih na mesečni v prvih devetih mesecih. Prihodki planom in fi nančnim načrtom. Vse odpravimo,« je povedala Šipličeva.
katerem so navedene pravice in be zahtevne, vendar jih uvajamo z ravni znašajo med 1.700 in 2.400 so znašali blizu 19 milijonov evrov, napore vlagamo tudi v to, da bomo Mojca Zemljarič
6 V središču torek  9. decembra 2025
Spodnje Podravje  Več odločb, več prilagoditev – kako šole sledijo otrokom?
Na šolah že desetina otrok z odločbami
Foto: Freepik
V osnovnih šolah se v zadnjih letih zelo povečuje število otrok s posebnimi potrebami oz. odločbo, ki jo izda Zavod RS 
za šolstvo. Pred dvajsetimi leti je bilo v rednih osnovnih šolah približno tri odstotke otrok z odločbami, danes pa je ta 
delež narasel že na deset odstotkov. Takšen porast predstavlja za učitelje velik izziv, zlasti na šolah, kjer so razredi 
številčni in je prilagajanje pouka bolj zahtevno. 
Tatjana Vaupotič Zemljič, rav- odločbo, na drugi strani pa je se- da so jih izdale strokovne komisi- morali biti v šolah s prilagojenim 
nateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, je dem nadarjenih. Učitelj mora za je, ki so odgovorne za svoje odlo- programom. Ker pa starši to mož-
povedala, da imajo na šoli že več ene in druge pripraviti program, čitve. »Ljudje pogosto vse otroke nost zavrnejo, ne dobijo niti od-
kot sto otrok z odločbami. Ti učen- načrtovati delo … To je velik izziv, z odločbami obravnavajo enako, ločbe niti pomoči,« je še pojasnila 
ci pri pouku potrebujejo različne ki zahteva veliko ustvarjalnosti, vendar to ni ustrezno, saj gre za Vaupotič Zemljičeva. 
prilagoditve, kot so prilagojene prilagajanja, primeren pristop do zelo različne oblike primanjkljajev. Večina njihovih učencev z od-
metode poučevanja, podaljšan vseh ter dodatno znanje,« je pou- Spomnim se otrok z disleksijo, ki ločbami ima predvsem bralno-pi-
čas pri testih in drugačne oblike darila ravnateljica. so bili hkrati izjemno nadarjeni. So sne težave, kot sta disleksija ali 
preverjanja znanja. »V razredu, Na vprašanje, ali so vse odločbe pa tudi otroci, ki ne dosegajo mi- disgrafi ja, in govorno-jezikovne 
kjer je 28 otrok, jih ima lahko šest zares upravičene, je odgovorila, nimalnih standardov znanja in bi motnje. To so področja, ki so bila 
v preteklosti pogosto spregledana 
in premalo prepoznana. »Pogosto 
napačno gledamo na to, da ima ot-
rok z odločbo lahko oceno največ 
2 ali 3. Ob ustrezni podpori je lah-
ko tudi 5,« je dodala sogovornica. Foto: ČG
Ravnatelj OŠ Videm Robert Murko meni, da odločitev o tem, ali bo 
Reorganizacija šolskih otrok nadaljeval šolanje v rednem ali prilagojenem programu, ne bi 
svetovalnih služb? smela biti prepuščena staršem.
Večini otrok z odločbami pri- ter psihologi (zaposleni na šoli šolah. OŠ Ljudski vrt, ena največjih 
pada dodatna strokovna pomoč ali mobilni). Po mnenju Vaupotič osnovnih šol v Sloveniji z več kot 
(DSP), ki jo izvajajo pedagogi, Zemljičeve bi bilo smiselno okre- 900 učenci, namreč lahko zapo-
logopedi in specialni pedagogi piti svetovalne time na osnovnih sli le 2,6 svetovalnega delavca, ki 
Foto: Arhiv Svet24
Otroci ne morejo biti zadovoljni v okolju, ki je zanje prezahtevno
Otroci s primanjkljaji in težavami so pred vstopom v šolo praviloma vodeni v razvojni ambulanti 
s centrom za zgodnjo obravnavo (RACZO), kjer družinam tudi svetujejo glede izbire ustreznega 
šolskega programa. 
Vesna Kunčnik, vodja ptujske razvojne ambulante, je pojasnila, da se pogosto zgodi, da otroci 
do začetka osnovne šole ne zmorejo premostiti svojih primanjkljajev. »Pred vstopom v šolo 
dopolnimo in po potrebi ponovimo preglede ter testiranja, tako da starši dobijo jasen vpogled v 
otrokova močna in šibka področja ter tudi potrebno dokumentacijo za vložitev vloge na komisijo 
za usmerjanje. Svetujemo tudi, ali je smiselno oddati zahtevo za usmerjanje otrok s posebnimi 
potrebami, saj vsi otroci, ki so v vrtcu prejemali pomoč, te ne potrebujejo nujno tudi v šoli,« je 
povedala Kunčnikova in dodala, da se zmeraj trudijo podpreti tako otroka kot družino. »Zavedamo 
se, da je za vsakega starša novica o odstopanjih v otrokovem razvoju izredno stresna. Otroka 
podpiramo in spremljamo njegov napredek, pri čemer je potreben čas tako za oceno napredka kot 
tudi za soočanje staršev z otrokovo posebnostjo,« je pojasnila. 
Po njenih besedah si starši želijo za otroka le najboljše in z vztrajanjem v neustreznem programu 
ne želijo povzročati stisk. »Največ je vredno zadovoljstvo, ki ga otrok pokaže, ko je sprejet v skupini 
in se v njej počuti dobro. Otroci ne morejo biti zadovoljni, če so vsakodnevno postavljeni v situacije, 
ki so zanje prenaporne in prezahtevne. Najbrž si nihče od nas ne želi biti več ur na dan v situaciji, 
ki ji ni kos,« je zaključila.
Na OŠ Ljudski vrt je že približno sto učencev, ki imajo odločbe in jim pripadajo razne prilagoditve. 
torek  9. decembra 2025 V središču   7
Slovenija, Podravje  Kako praznični čas vsako leto izprazni naše denarnice
Zakaj Slovenci kljub draginji decembra 
zapravljamo največ?
Čeprav se Slovenci celo leto pritožujemo nad visokimi cenami, se decembra znova pokaže, da praznična ča-
robnost vpliva tudi na našo porabo.
Foto: ČG
Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič opozarja, da so 
učenci z odločbami zelo različni glede na svoje sposobnosti.
skrbi za vse učence na šoli. Hkra- jo, ali bo otrok ostal v redni osnovni 
ti pa je vsak dan na šoli prisotnih šoli ali ne, mi pa ga moramo spre-
vsaj sedem zunanjih strokovnih jeti. V takih primerih mu lahko po-
delavcev, ki se ukvarjajo izključ- nudimo določene manjše prilago-
no z učenci z odločbami. »Sistem ditve, ne pa tudi ur dodatne stro-
bi morali postaviti drugače. Če bi kovne pomoči, ki bi mu pripadale 
imela šola v svetovalnem timu de- z odločbo. Starši so v teh situacijah 
vet ljudi, ki bi pokrili vsa potrebna težko objektivni, saj vsak izmed Foto: M. Vavpotič
področja in bili hkrati v pomoč tudi njih upa, da bo njegovemu otroku Slovenci še vedno največkrat po darila zavijemo v večje trgovske centre. Ljudje pravijo, da jim to ustreza, ker lahko na enem mestu 
otrokom z odločbami, bi bila korist uspelo v rednem programu osnov- najdejo več daril hkrati, preizkusijo izdelke in primerjajo cene.
za učence bistveno večja kot zdaj. ne šole, zato ta odločitev ne bi 
Ta sistem je resnično potreben po- smela biti na njihovih ramenih,« je Raziskave kažejo, da kar 80 zbere, zato darila ostajajo simbol 
novnega strokovnega premisleka. pojasnil Murko. Pogosto se zgodi, odstotkov prebivalcev kupuje da- povezanosti.
Seveda sem za to, da otrokom da takšni učenci ponavljajo razred rila, pri čemer večina zapravi med 
ponudimo pomoč in podporo, ali pa kasneje preidejo v osnovno 100 in 200 evri. Najraje obdarimo Kdaj začnemo 
da so lahko uspešnejši, vendar šolo s prilagojenim programom. otroke in partnerje, najpogosteje nakupovati
nisem prepričana, da je trenutna Murko je poudaril tudi, da uči- pa podarjamo sladkarije, igrače in 
ureditev najbolj optimalna,« je po- telji v rednih osnovnih šolah niso kozmetiko. Praznični potrošniški Večina Slovencev nakupovanje 
udarila. Poleg dodatne strokovne posebej usposobljeni za delo z vse- val se tako iz leta v leto ponavlja, začne decembra, kar pomeni, da 
pomoči, ki jo izvajajo pedagogi, mi skupinami otrok s posebnimi ne glede na infl acijo, draginjo ali smo izrazito pozni kupci. Šest od-
psihologi, specialni pedagogi in potrebami. »Morda bo tak otrok gospodarske napovedi. stotkov nakupovalcev začne šele 
logopedi, dodatno podporo učen- v prilagojenem programu bolj us- v zadnjih dneh pred božičem, ko 
cem z odločbami nudijo tudi učite- pešen, se bo lahko dokazal in do- December ostaja mesec so trgovine najbolj obremenjene. 
lji posameznih predmetov. segal boljše rezultate,« je povedal zapravljanja Foto: Pexel Kljub razširjenosti spletnih na-
in opozoril, da so otroku z odločbo Med najbolj priljubljenimi darili so sladkarije, igrače in kozmeti- kupov želja po fi zičnem ogledu 
Redni ali prilagojeni skozi celotno osnovnošolsko ob- Čeprav se zdi, da se vse bolj ka, vse več pa je tudi darilnih bonov. izdelkov ostaja močna, zato so 
program: odločitev dobje na voljo različne prilagodi- zavedamo stroškov, decembrski decembrski konci tedna v trgov-
ne bi smela biti tve, te se nato nadaljujejo tudi v čas vsako leto znova pokaže svo- Kako se spreminjajo naše navade skih centrih skoraj vedno zazna-
v rokah staršev srednji šoli. jo moč. Raziskave o prazničnih movani z gnečo. Tisti, ki nakupu-
Čeprav se potrošniške navade nekoliko spreminjajo, večjih 
»Potem pa pride realno življe- nakupovalnih navadah Slovencev jejo prej, največkrat izkoristijo 
prelomov ni zaznati. Krizne razmere, inflacija in draginja so 
Robert Murko, ravnatelj OŠ Vi- nje, kjer prilagoditev ni več. Ali razkrivajo, da kar štiri petine pre- novembrske popuste in tako po-
dem, meni, da starši ne bi smeli otrokom z odločbami s tem res de- bivalcev kupuje darila, pri čemer sicer povzročile večje zanimanje za popuste, a ne zmanjšujejo skušajo zmanjšati stroške, a takih 
biti tisti, ki na koncu odločijo, ali lamo uslugo ali ne?« se je vprašal. darila ostajajo eden najpomemb- želje po obdarovanju. Ljudje poudarjajo, da je božič eden je še vedno manj kot petina.
bo otrok vpisan v redni ali prila- nejših delov prazničnih priprav. redkih trenutkov, ko si lahko iskreno izmenjajo pozornost, ne 
gojeni program osnovne šole. Po Novost: spremljevalec Najpogosteje kupujemo za bo- glede na finančno situacijo. Tudi zato ostaja december eden Kam se odpravimo po 
njegovem bi morala biti odločitev gre lahko z otrokom žič; to velja za več kot dve tretjini gospodarsko najmočnejših mesecev v letu. darila
strokovne komisije Zavoda RS za v šolo in domov prebivalcev, medtem ko novole- Opaziti pa je porast praktičnih daril, kot so boni za 
Čeprav se spletna prodaja vsa-
šolstvo dokončna tako za starše tno obdarovanje ohranja polovica doživetja, osebno darilo v obliki fotografije, personalizirani 
ko leto povečuje, nakupovalna 
kot za šolo. Vlada je letos potrdila spremem- gospodinjstev. Decembra se po- izdelki ali paketi dobrot iz lokalnih trgovin. Kupci želijo nekaj, 
središča ostajajo na prvem mestu. 
 »Zdaj se lahko starši sami odloči- be Zakona o usmerjanju otrok s veča tudi obisk trgovin, nakupo- kar ima osebno vrednost, ni serijsko in ni prazno. Ta premik je 
Tam opravi nakupe skoraj polovi-
posebnimi potrebami, ki prina- valnih središč in spletnih trgovin, v zadnjih letih najizrazitejši v mlajših generacijah, ki pogosto ca Slovencev. Ljudje pravijo, da 
šajo vrsto novosti za izboljšanje kar občutijo praktično vsi trgovci. dajejo prednost doživetjem pred materialnimi darili. jim to ustreza, ker lahko na enem 
inkluzivnega izobraževanja. Med Čeprav številni poudarjajo, da mestu najdejo več daril hkrati, 
ključnimi spremembami je nova bodo letos varčevali, se porab- preizkusijo izdelke in primerjajo 
opredelitev otrok, ki so gluhi in niške navade le redko bistveno Čeprav povprečja nakazuje- Pri nakupih daril je opazen tudi cene. Spletni nakupi so praktični 
slepi, doslej pa v zakonodaji niso spremenijo. Ljudje z darili izražajo jo, da smo zadnja leta nekoliko premik k praktičnosti. Mnogo in hitri, predvsem za tiste, ki se 
bili posebej opredeljeni. Zakon na- pripadnost, pozornost in toplino, previdnejši, skupni trend ostaja ljudi pravi, da si želijo obdarovati želijo izogniti gneči ali iščejo speci-
tančneje določa tudi, da se otroku, zato praznična ekonomija ostaja podoben. Ocene kažejo, da pov- z nečim uporabnim, ne le simbo- fi čne izdelke, ki jih v fi zičnih trgo-
pri katerem šola zazna učne teža- izjemno stabilna. Trgovci opaža- prečni Slovenec v celotnem de- ličnim. A hkrati ostaja prisoten vinah ni. A večina ljudi se še vedno 
ve ali potrebo po dodatni podpo- jo, da kupci sicer izbirajo bolj pre- cembru – torej za darila, hrano, močan čustveni element – veliko odloča za kombinacijo obojega.
ri, nudi pomoč takoj in ne šele po mišljeno, a ne zmanjšujejo števila dekoracijo in dogodke – porabi kupcev priznava, da jih vodi želja, 
končanem postopku usmerjanja. daril, temveč raje iščejo popuste, okoli 300 evrov, kar nas po evrop- da vidijo nasmeh na obrazu obda- Zakaj še vedno 
Podporo bodo zagotavljali učitelji akcije in ponudbe zunaj sezone. skih merilih uvršča na sredino le- rovanca, tudi če to pomeni neko-
v okviru ur razširjenega programa zapravljamo
stvice. liko višji strošek.
osnovne šole. Koliko smo pripravljeni Prazniki imajo močan čustveni 
Med drugim se ukinja ločevanje odšteti Darila, ki jih izbiramo Komu najraje podarimo naboj, kar vpliva tudi na fi nančne 
na stalnega in začasnega spremlje-
valca, pri čemer bodo lahko po najpogosteje nekaj pod smrečico odločitve. Ljudje pogosto prizna-
Najpogosteje omenjen zne- jo, da decembra ne razmišljajo 
novem spremljali otroka tudi med sek, ki ga Slovenci odštejemo Med najbolj priljubljenimi darili Slovenska gospodinjstva si racionalno. Želijo narediti vtis, 
organiziranim šolskim prevozom za praznična darila, je med 100 so že več let sladkarije, slaščice in težko predstavljajo, da ne bi ob- razveseliti otroke ali poplačati 
od kraja prebivališča do šole ali in 200 evri. Tako je pri približno različna živila. Tem sledijo igrače, darila otrok. Največji delež de- leto, ki je bilo morda težko. Ob-
zavoda in nazaj. Predlagane spre- tretjini gospodinjstev, medtem ki ostajajo brezčasna klasika pri cembrskih proračunov je name- darovanje tako ni le potrošniška 
membe omogočajo tudi občasno ko četrtina za darila nameni manj družinah z otroki. Kozmetika in njen prav njim, sledijo partnerji navada, temveč tudi način, kako 
vključitev učencev in dijakov v ce- kot 100 evrov. Skupina, ki v praz- parfumi so ena najpogostejših iz- in bližnji družinski člani. Obdaro- ohranimo občutek družinskega 
lodnevno oskrbo v domu pri šoli ničnih dneh zapravlja največ, bir za partnerje, starše in odrasle vanje prijateljev se zmanjšuje, a rituala in povezanosti. Slovenci 
ali zavodu za otroke s posebnimi porabi med 200 in 500 evri, kar družinske člane. Darilni boni, ki ga pogosto nadomesti tradicija tako še vedno dokazujemo, da 
potrebami. Poleg tega se zmanj- predstavlja skoraj petino vpra- so nekoč veljali za rešitev iz zad- skrivnega Božička v službah ali so prazniki čas, ko raje prihrani-
šuje število članov v komisijah za šanih. Obstaja tudi manjši delež rege, se danes pogosto pojavljajo med znanci. Čeprav se morda zdi, mo pri drugih izdatkih, kot da bi 
usmerjanje na prvi stopnji s treh na tistih, ki presežejo 500 evrov, pri kot premišljena izbira, saj ljudem da obdarovanje odraslih upada, se odpovedali trenutkom, ki jih 
dva, omogoča sodelovanje pred- čemer gre najpogosteje za večje omogočajo, da si darilo izberejo to velja predvsem za širši krog, preživimo skupaj – in majhnim 
stavnika šole ter elektronska od- družine ali tiste, ki vključujejo tudi sami. Podobno velja za oblačila ne pa za najbližje. V družinah z pozornostim, ki jih položimo pod 
Foto: Freepik daja vlog za odločbo. obdarovanje širše družine in pri- in obutev, čeprav je pri teh darilih več generacijami je december po- smrečico.
Estera Korošec jateljev. tveganje napačne izbire večje. gosto obdobje, ko se vsa družina P. Znoj
8 Podjetništvo torek  9. decembra 2025
Bistriško  Z novim letom višje položnice za odpadke
»Mi odpadkov nočemo, tujini pa jih drago plačamo«
Da je odpadek lahko tudi gorivo, se zavedajo številne evropske države, ki že leta z izrabljanjem odpadkov v t. i. seži-
galnicah pridobivajo električno ali toplotno energijo. Pri nas delujeta sežigalnici v Anhovem in Celju, potrebni pa sta 
vsaj še dve, predvidoma v Ljubljani in Mariboru, a na obeh lokacijah že tli nasprotovanje. Medtem sežig odpadkov v 
tujini postaja vse dražji, breme pa nosijo državljani. 
Direktor Komunale Slovenska »To ni problem komunalnih družb »Ni vprašanje cena obstoječe v Celju sta napovedani 
Bistrica Maksimiljan Tramšek je ali direktorja, temveč problem Slo-
nedavno napovedal podražitev venije. Končne rešitve iščemo v tu- odpadkov, temveč še sežigalnici v Ljubljani in Maribo-
ravnanja z odpadki. »Načrtujemo jini, kjer pa se soočamo s pretresi. kam z njimi« ru – za sežig skupno 140.000 ton 
odpadkov letno. Glede na odpor 
3,9-odstotno podražitev oz. 15 Madžarska je zaprla vrta, Avstrija je Okoljsko ministrstvo je avgusta prebivalstva do energetskih pro-
centov na osebo. Če je štiričlansko v začetku leta 2025 beležila popla- objavilo javni razpis za izbiro kon- jektov tudi zaradi preteklih slabih Foto: Mojca Vtič
gospodinjstvo doslej plačevalo 15,8 ve. V Sloveniji pa tega področja cesionarjev za izvajanje sežiganja izkušenj se že pojavlja skepticizem Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek
evra, bo po podražitvi 60 centov nimamo urejenega, posledično je komunalnih odpadkov. Rok za do sežigalnic v prestolnici in Mari-
več.« treba stroške prevoza in prevzema prijavo je 9. februar 2026. Izbra- boru. »Težko ocenim, kako bodo obdelavo za proizvodnjo toplotne zaradi uskladitve plač in solidar-
 Razlog za podražitev so višji nekje vkalkulirati.« li naj bi tri koncesionarje – poleg tekli postopki umeščanja v pros- ali električne energije. nostnega prispevka. Povečali smo 
stroški termične obdelave odpad- tor,  vendar sežigalnice nujno pot- tudi obseg na tržnem segmentu,« 
kov. »Trenutno vozimo odpadke v rebujemo. Kajti pravo vprašanje ni, Povečali obseg je dejal direktor Tramšek. Komuna-
tujino za 130 evrov po toni, prihod- kakšna bo cena odpadkov, temveč prihodkov la naj bi v primerjavi z lani obseg pri-
nje leto naj bi jih po 230 evrov,« je kam jih bomo dali. Mi teh odpad- in zaposlenih hodkov povečala za slabih 10 %, kar 
pojasnil. kov ne želimo, tujina pa jih spreje- pomeni okrog 1,5 milijona evrov. 
Srž problema je pomanjkanje ma, a zanje drago plačamo, kar je Za Komunalo Slovenska Bistrica Rastejo tudi kadrovsko, trenutno 
kapacitet za sežig oz. termično breme vseh nas uporabnikov.« Ob je sicer uspešno leto. »Povečujemo zaposlujejo 142 sodelavcev, načrt 
obdelavo odpadkov na domačih tem Tramšek obžaluje, da že ob prihodke od javnih gospodarskih za prihodnje leto je 150 zaposlenih, 
tleh. »Lahko govorimo o krožnem načrtovanju regijskih centrov za služb, kljub temu da nismo spremi- saj bodo z letom 2026 prevzeli še 
gospodarstvu, pa 'zero waste' na- ravnanje z odpadki niso bili kot del njali cen, čeprav smo bili pod veli- oskrbo s pitno vodo v občini Zreče. 
činu, ampak dejstvo je, da gre 65 vključeni tudi obrati za termično kim pritiskom rasti stroškov dela Mojca Vtič
ali 70 odstotkov ločeno zbranih 
odpadkov v termično obdelavo. Pri 
nas sežig v nekem delu izvaja Anho-
vo, Energetika Celje ima problem Javne službe in Čisto mesto ne bodo višali cen
rešen za 30.000 ton slovenskih Foto: Mojca Vtič
odpadkov, medtem ko v Sloveniji Komunala Slovenska Bistrica gradi novo poslovno-upravno zgrad- »V tem trenutku za leto 2026 podražitev naših storitev ne načrtujemo. Glede na hitre in 
bo. Z osem milijonov evrov vredno investicijo bodo rešili dolgole- pogosto nepredvidljive vladne odločitve ter posledično spremembe zakonodaje je težko vnaprej 
nastane 150.000 ton odpadkov.«
Tramšek pravi, da komunalna tno prostorsko stisko, selitev pa je predvidena poleti 2026. Na voljo opredeliti morebitne spremembe cen. Zavežemo se lahko samo, da bomo cene še naprej oblikovali 
podjetja odpadke zbirajo, konkre- bodo imeli tudi velika skladišča za materiale in mehanično delavnico odgovorno,«  odgovarja Kristijan Lovrenčič, direktor Čistega mesta Ptuj. 
tno Komunala Slovenska Bistrica jih za svoja vozila, pod nadstreške pa bodo postavili okoli 80 enot voz- Javne službe Ptuj, ki so storitev nekoliko podražile nedavno, pa sporočajo: »V letu 2026 ne 
v CERO Pragersko tudi loči, obdela, nega parka, saj jim je samo lani toča povzročila za več kot 300.000 načrtujemo spremembe cene ravnanja z odpadki.«
vendar pa končne rešitve nimajo. evrov škode. 
DOMA JE 
NAJLEPŠE
E-OSKRBA ZA VARNO 
BIVANJE DOMA  
Za uporabnike brezplačno 
v okviru dolgotrajne oskrbe.
VLOGO ODDAJTE NA CSD.
Delovanje preizkusite 
v Telekomovih centrih.
Za dodatne informacije 
pokličite  080 12 13.
24-URNA 
VARNOST
S KLICEM 
NA POMOČ
telekom.si/e-oskrba
Telekom Slovenije izvaja storitev E-oskrba v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi in Krovno pogodbo o zagotavljanju in sofinanciranju storitev e-oskrbe 
z Ministrstvom za solidarno prihodnost, sklenjeno na podlagi izvedenega javnega naročila, ter je kot ponudnik storitve E-oskrba vpisan v register izvajalcev dolgotrajne 
oskrbe, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Za več informacij o storitvi obiščite www.telekom.si, prodajno mesto Telekoma Slovenije ali pokličite 080 12 13. 
Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana
torek  9. decembra 2025 Podravje   9
Ptuj  Študentom primanjkuje izbire za kosila
Zahteve visoke, ponudniki le trije
V Spodnjem Podravju je do subvencionirane študentske prehrane upravičenih skupno nekaj sto študentov, ki obiskuje-
jo programe Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj in Visoke šole na Ptuju. Ponudniki študentske prehrane pa so na Državna subvencija zvišana 
Ptuju le trije, od tega samo dva v mestu. Tudi na šolah bi si želeli bolj pestre ponudbe, a gostinci večinoma odgovarjajo, na 5,05 evra
da so zahteve za ponudnike študentske prehrane dokaj visoke, število študentov, ki bi želeli obroke, pa premajhno.
Subvencionirana študentska prehrana je za študente velikega 
Na Ptuju študentsko prehrano pomena, saj jim omogoča, da dvakrat na dan pri različnih 
trenutno ponujata restavraciji Ver- gostinskih ponudnikih pojedo obrok po ugodnejši ceni. Država 
di Ptuj in McDonald‘s ter v Spuhlji jim je namreč do zdaj prispevala 4,02 evra za obrok. Zakon za 
Okrepčevalnica Villa Monde. »S urejanje položaja študentov pa z 19. decembrom prinaša kar 
hrano sva v restavracijah, ki so na nekaj novosti tudi na področju subvencionirane študentske 
voljo, vsekakor zadovoljna. Tako prehrane. Država namreč zvišuje subvencijo na 5,05 evra, kar 
z izbiro kot ceno. Vendar pa ne za študente pomeni nižja doplačila pri ponudnikih. Hkrati 
greva vsak dan na študentsko ko- bodo študenti deležni več subvencij na mesec, in sicer za vse 
silo. Čeprav je cena bonov slabih dni v mesecu in ne le za delovne dni, kakor je veljalo do zdaj. 
5 evrov ali evro manj, se kar hitro Podaljšan bo tudi čas koriščenja: od 7. ure pa vse do polnoči.
nabere lep znesek. Običajno jemo Do subvencionirane študentske prehrane so upravičene 
študentsko kosilo, ko imamo kak- vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih 
šen daljši odmor za malico. Veli- strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v državi ter niso 
kokrat pa se ob obisku Maribora v delovnem razmerju, ne opravljajo gospodarske, poklicne 
odločamo tudi za študentska ko- ali kmetijske dejavnosti oziroma poslovodne funkcije kot 
sila tam,« sta nam zaupala Nikita edini ali glavni poklic ter niso prejemniki pokojnine, z izjemo 
Leber in Tadej Piškur. Zato jima 
običajno vsak mesec kar nekaj bo- prejemnikov družinske pokojnine.
Foto: ČG
nov tudi ostane. Pravita, da bi bila V restavracijah Verdi Ptuj in Okrepčevalnica Villa Monde kljub vsemu zatrjujejo, da se jim tovrstna po-
dobrodošla nekoliko bolj pestra nudba vsekakor izplača, sicer se z njo ne bi ukvarjali. Ob tem pa tudi oni pritrjujejo, da število študentskih 
izbira restavracij: »Pred leti je nu- kosil ni izjemno veliko, zato ne predstavlja večjega deleža v obsegu njihovega poslovanja. ti, ali se posvetiti temu ali onemu. Mariboru, kjer je več tisoč študen-
dila študentska kosila tudi kitajska Če želiš oboje, kakovost ne dosega tov, je zgodba drugačna. Restavra-
restavracija, kar bi bilo vsekakor V okviru kompleksa Šolskega dokumentacije za tri ali štiri obro- prehrano ponujali tudi v restavra- standarda, ki bi ga morala.« Rojs cije lahko svojo ponudbo usmerijo 
znova dobrodošlo. Na Ptuju pa centra Ptuj na Vičavi je sicer pred ke,« o tem, zakaj te možnosti ne ciji Pomaranča, a so jo kasneje po ob tem prav tako izpostavlja tudi zgolj na to področje. Vilčnik pa ven-
bi lahko prehrano na študentske leti možnost študentskih kosil po- nudijo več, pravi Borut Ploh, vodja besedah ustanovitelja in direktorja veliko kadrovsko stisko v gostin- darle ne izključuje možnosti, da bi v 
bone ponujala kakšna pekarna, saj nujalo podjetje Slorest, tudi izbra- gostinskega obrata Slorest v Ptu- podjetja Ivana Rojsa ukinili, ker je stvu, zaradi česar morajo restavra- prihodnosti, če bi dejavnost širili še 
imajo tako urejeno tudi v Maribo- ni ponudnik dijaških malic. »Žal ju, Mariboru in Murski Soboti. Štu- bil obseg dela preprosto prevelik: cije omejevati obseg dela. Poleg na kakšno drugo lokacijo, razmišlja-
ru.« Naša sogovornika v Okrepče- preprosto ni bilo dovolj zanimanja denti pa imajo še vedno možnost »Naša restavracija tudi ne ponuja tega pa se tudi njihov odpiralni čas li tudi o ponudbi v tej smeri.
valnici Villa Monde sicer še nista za študentsko prehrano. Zato se nakupa malice po dokaj ugodnih malic. Zaradi široke ponudbe naših ne sklada z zahtevami, saj restavra-
pokusila kosil, ki jih ponujajo, saj kasneje sploh nismo več prijavljali cenah v njihovi kantini. jedi po naročilu obojega enostav- cija vrata odpira komaj ob 12. uri. Villa Monde: obseg 
jima je precej s poti. A po besedah na razpis, saj ni smotrno urejati vse V preteklosti so študentsko no ne zmoremo. Treba se je odloči- V Gostilni Rozika, kjer sicer po- je manjši, a se vseeno 
ravnatelja Višje strokovne šole Ro- nujajo dnevne malice, o uvedbi izplača
berta Harba se v njihovem zavodu študentskih kosil iz več razlogov 
izobražuje tudi kar precej študen- ne razmišljajo. Kot pojasnjuje di- V restavracijah Verdi Ptuj in Ok-
tov, ki živijo v Markovcih, Dornavi rektor Aleš Vilčnik, ponudbo štu- repčevalnica Villa Monde kljub vse-
in drugih krajih v smeri Ormoža, dentskih kosil spremljajo številne mu zatrjujejo, da se jim tovrstna 
ki se lahko na poti domov ustavijo zahteve. Za nabiranje točk pri pri- ponudba izplača, sicer se z njo ne 
tam in pojedo kosilo. javi na razpis mora gostinec zados- bi ukvarjali. Ob tem pa tudi oni pri-
titi zahtevam po določeni posebni trjujejo, da število študentskih ko-
Strogi pogoji ter ponudbi, na primer vegetarijanski, sil ni izjemno veliko, zato ne pred-
pomanjkanje kadra za bolnike s celiakijo. »Tu pa je tudi stavlja večjega deleža v obsegu nji-
in povpraševanja vprašanje cen. Če želimo ponuditi hovega poslovanja. »Kak dan več, 
kakovostno hrano, so cene obro- drugi manj. Res je tudi, da so zah-
Harb sicer zagotavlja, da je s ka precej visoke. Iz izkušenj vemo, teve kar precej visoke – pravočas-
problematiko dobro seznanjen in da je potem povpraševanje po ta- no je treba dati vlogo, dosledno se 
si je tudi sam prizadeval, da bi bila kih obrokih majhno. Mi resnično je treba držati njihovih jedilnikov. 
študentom na voljo večja ponudba posvečamo pozornost dnevni do- Kontrole so pogoste. Morda se res 
kosil. Vendar so zahteve na razpi- stavi lokalnih proizvodov, zato s drugi zaradi tega težje odločajo za 
su, na katerem morajo ponudniki ceno težko konkuriramo nekim niz- to ponudbo,« pravi Klavdija Bezjak 
kandidirati, precej visoke. Ob tem kocenovnim ponudnikom.« Ptuj, iz Ville Monde in dodaja, da ne raz-
ni zanemarljivo tudi veliko pomanj- Foto: ČG dodaja Vilčnik, pa tudi ni neko večje mišljajo o ukinitvi te ponudbe.
kanje gostinskega kadra. Študenti so s študentskimi kosili, ki jih ponujajo le trije gostinski obrati, načeloma zadovoljni. študentsko mesto. V Ljubljani in Hojka Berlič
Dornava  Otvoritev novega prizidka dnevnega centra v Mariboru
Za sosede niso želeli otrok s posebnimi potrebami ...
Dobrih 500 m2 dodatnih površin je dobil dnevni center Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo 
dr. Marijana Borštnarja Dornava v mariborski enoti. Gre za 1,5 milijona evrov vredno naložbo. 
Še pred začetkom izgradnje se je za- zaradi pomanjkanja prostorov, temveč šoli v skupnih inkluzivnih programih, po-
pletlo, predvsem zaradi predsodkov ne- tudi zaradi dejstva, da so se otroci iz Ma- tem doma, ko pridejo iz šole, izpostavlje-
katerih sosedov, zato so bili uspeha oz. ribora vozili v Dornavo, kar je bilo napor- ni pogledom in bližini drugačnih otrok, ki 
dokončanja te naložbe toliko bolj veseli. no tako zanje kot za njihove družine. so v vrtcu in šoli le v dopoldanskem času . 
»Otroci, vključeni v prilagojen predšolski Prizidek bi sicer moral biti svojemu Vsi ti pomisleki so povzročili, da se je 
program ter posebni program vzgoje namenu predan že pred dvema letoma. gradnja prizidka zamaknila za dve leti, ko 
in izobraževanja, imajo najzahtevnejše Začetek gradnje je podaljšalo predvsem pritožbe sosedov niso mogle več zadrža-
razvojne izzive, zato potrebujejo prila- dejstvo, da so temu nasprotovali neka- ti izdaje gradbenega dovoljenja.« 
gojene učilnice in terapevtske prostore teri sosedje. O tem je direktorica ZUDV Nove prostore sta svojemu namenu 
s sodobno opremo in predvsem varno dejala: »Skozi prizmo skrbi za drugega predala direktorica ZUDV Dornava Ivan-
okolje za gibanje, igro in učenje. Prizidek si vzamemo pravico presojati o tem, kaj ka Limonšek in minister za solidarno 
je omogočil, da imamo vrtec in šolo, ki je je dobro in prav za sočloveka, za oko- prihodnost Simon Maljevac. V zavodu si 
prilagojena potrebam otroka – ne pa ot- lje, za obremenitev prometa, za hrup, želijo, da bi v kratkem uspeli zagotoviti 
rok šoli,« je zadovoljna direktorica ZUDV ko bodo otroci prihajali v šolo in še se še sredstva za obnovo obstoječih starej-
Dornava Ivanka Limonšek. Pojasnila je, je našlo ... Tudi to, da bodo sta- ših prostorov delovne enote dnevnega Foto: arhiv ZUDV Dornava 
da izgradnja prizidka ni bila nujna le za- novalci in njihovi otroci, ki se si- centra v Mariboru. Nove prostore sta svojemu namenu predala direktorica ZUDV Dornava Ivanka Limonšek 
radi povečanja števila vpisanih otrok in cer družijo brez predsodkov v Dženana Kmetec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
10 Kultura torek  9. decembra 2025
Sveta Trojica  Romeo Štrakl – ustvarjalec, ki prepleta strip, grafi ko in glasbo
V ritmu črno-belih linij in vinilnih krogov
Prvi nacionalni dan stripa je v ospredje znova postavil ustvarjalce stripa, žanra z 
lastno tradicijo, izraznostjo in svobodo. Med njimi je tudi avtor, grafi čni oblikovalec 
in strastni zbiratelj, ki stripa nikoli ni povsem spustil iz rok. »Pozdravljam vse pobude 
v tej smeri,« pravi o prazniku stripa Romeo Štrakl, ki ga vidi kot priznanje pri nas še 
vedno manj uveljavljenemu žanru, ki pa se kljub temu ponaša z bogato zgodovino.
Strip ga spremlja od otroštva. revijami. Precej je risal za Mladino, Brazilije. Danes ima doma polico z 
Oče, prav tako grafi čni oblikova- kjer je tik pred osamosvojitvijo revijami, kjer so izšli njegovi stripi, 
lec, pionir tiska v krajih, kjer Štrakl Slovenije objavil svoj najdaljši in ter kup fanzinov, ki so »potrošna 
še danes živi, je začel ustvarjati danes že znameniti strip Točno roba«.
stripe že v mladosti, še bolj pa med opolnoči, ki je dvignil precej prahu. Štrakl svoj slog opisuje kot me-
služenjem vojaškega roka, kjer je »Sodeloval sem z Ivom Štandeker- šanico realistično-abstraktnega, 
risal enostranske stripe z vojaško jem, tema stripa pa je bila ravno zelo malo pa dela v humorističnem 
tematiko. »Nekaj teh stripov je osamosvojitev Slovenije. V stripu slogu. »Veliko delam po fotogra-
imel doma, tudi originale. To sem sem upodobil nekaj takrat znanih fi jah, starih fotografi jah iz knjig o 
videl in to me je potegnilo že v jugoslovanskih ofi cirskih obrazov. Divjem zahodu.« Največ ustvarja v 
času moje osnovne šole,« se spo- Bilo je napeto. Vojaško sodišče v črno-beli tehniki, barva je prisotna 
minja. V srednji šoli za oblikovanje Zagrebu je zahtevalo, da na Mla- redkeje. 
v Ljubljani so ga še močneje zazna- dini povedo, kdo je avtor. Hoteli 
movali francoski avtorji in revije, so me obtožiti veleizdaje. Stripe Grafi ka kot glavna Foto: ČG
umetniška veja stripa, kot je Metal sem skril. Ostal sem neprepoznan, dejavnost, a tudi hobi Ob risanju stripa in umetniškem ustvarjanju v sitotisku se Štrakl v življenju predaja tudi zbirateljstvu, in 
Hurlant, Pilote. »To je toliko vpliva- čeprav sem bil podpisan s psevdo- to precej posebnemu – zbira namreč plošče le ene skupine, The Who. Zbirki, ki danes šteje skoraj 2000 
lo na nas, da smo že takrat začeli nimom Oemor, kar je nazaj preb- Čeprav se strip pri nas razvija že plošč, ni para daleč naokoli.
risati. Moj prvi objavljeni strip je bil rano moje ime. Tako bi me lahko desetletja, ga Štrakl vidi kot podro-
v šolskem glasilu Paleta.« To, pra- hitro našli. Takrat se morda nisem čje, ki nenehno doživlja vzpone in Stripburgerja, kjer gre za povsem Štrakl Borlovan, s katero sodeluje-
vi, ga je držalo do danes. »Še zdaj zavedal, a danes, ko razmišljam za padce. Po generaciji Hinka Smre- so bili ovitki popolnoma drugačni, 
drugačen, alternativni strip, je da- ta in skupaj razstavljata. Na domu 
rišem stripe. Čeprav moram reči, nazaj, vem, da me je bilo kar precej karja in Mikija Mustra, pozneje tudi pesmi ponekod cenzurirane. 
našnja scena po njegovem mnenju v Sveti Trojici pa sta uredila tudi 
da nisem zelo produktiven. Neka- strah.« Objavljal je tudi v tujini – od njegovih vrstnikov iz obdobja To je delalo zbiranje zanimivo. Da-
atelje in galerijo Art RoBa, v kateri 
Beograda in Hrvaške do Švice in znova živahnejša, a v primerjavi s 
teri moji kolegi, ki so ostali v stripu, Mladine ter še kasnejše generacije nes je vse globalizirano in enako.« 
kakšnimi močnejšimi državami na že šesto leto deluje likovna šola za Začelo se je konec osnovne šole, 
redno rišejo, delajo in objavljajo. stripovskem področju še vedno osnovnošolske otroke. ko si je ogledal fi lm Tommy: »To je 
Meni je strip ostal hobi, tako kot skromna: »Kar je po eni strani ra- bilo, kot da bi me nekdo po glavi. 
se je začelo.« Od tedaj je ustvaril tri zumljivo, saj nas je le dva milijona. Zbirka plošč, Prej sem poslušal Demisa Rou-
stripovske albume, morda bo luč Na Hrvaškem pa na primer izide ki ji ni para ssosa in Vicky Leandros. Glasba 
sveta ugledal še četrti, ostaja pa ogromno stripov, tako avtorskih Ob risanju stripa in umetniškem v tem fi lmu pa je bila nekaj čisto 
zvest kratki formi. »Moji stripi so kot prevodov.« A imajo, dodaja, ustvarjanju v sitotisku pa se v živ- drugega.« Začel je poizvedovati, 
zelo kratki. Narišem eno stran in tam fi nanciranje izdajanja stripov ljenju predaja tudi zbirateljstvu, in kakšne albume so že izdali. Kasnej-
mi je to za nekaj časa dovolj.« bolj sistemsko urejeno. Pri nas so to precej posebnemu – zbira na- še naročanje iz tujine pa je razkri-
Od znanstvene fantastike izdaje omejene predvsem na izbo- mreč plošče le ene skupine, The lo še več različic albumov, kar je 
do glasbenih besedil re založnikov. Za izdajo stripov je Who. Zbirki, ki danes šteje skoraj zbirko še razširilo. O vrednosti 
tako še največ priložnosti v samo- 2000 plošč, ni para daleč naokoli. zbirke je težko govoriti: »Nekomu 
Njegove tematike so raznolike, a založništvu, po katerem pogosto V Nemčiji, Veliki Britaniji ali ZDA so ni vredna nič, nekomu drugemu 
najbližje mu je morda vseeno znan- posega tudi sam. še kakšni večji navdušenci, pravi. pa ogromno.« Ob zbirki plošč sku-
stvena fantastika. Veliko stripov pa Strip ostaja njegov hobi, grafi č- O zbirki pa je, da bi nekaj od nje pine The Who je sicer oblikoval 
temelji tudi na glasbenih besedilih: no oblikovanje pa njegova glavna ostalo, če se jo nekoč slučajno od- tudi lepo zbirko okoli tisoč plošč 
»Najlažje mi je izbrati pesem in jo dejavnost, ki pa skriva še drugo loči prodati, napisal tudi tri knjige. vrhunskih albumov najrazličnej-
ilustrirati na svoj način. Glasbenik od njegovih življenjskih strasti. »The Who so sicer izdali samo 14 al- ših zvrsti, ki jih izbira selektivno in 
je morda pesem doživljal povsem Foto: ČG Ukvarja se predvsem s sitotiskom bumov, a jaz zbiram vse, sem kom- premišljeno. Zbirateljstvo pa ga je 
drugače.« Tako je med drugim vi- Po generaciji Hinka Smrekarja in Mikija Mustra, pozneje njegovih vr- – tehniko, ki jo pozna iz družinske pletist, kot se temu reče. Kupoval hkrati navdihnilo za še eno podro-
zualno interpretiral besedila Kres- stnikov iz obdobja Mladine ter še kasnejše generacije Stripburgerja zgodovine. V tehniki sitotiska je sem različne izdaje albuma v raz- čje ustvarjanja. Izdelal je namreč 
lina in Nicka Cava. je današnja scena po mnenju Romea Štrakla znova živahnejša, a v naredil tudi nekaj stripov. Njego- ličnih državah.« Nekdanja raznoli- kar nekaj ovitkov plošč in CD-jev 
Pomemben del njegove stri- primerjavi s kakšnimi močnejšimi državami na stripovskem področju vo umetniško ustvarjanje je sicer kost vinilnih izdaj je po njegovem slovenskih avtorjev.
povske poti je tudi sodelovanje z še vedno skromna. spodbudila žena, slikarka Barbara mnenju imela poseben čar: »Včasih Hojka Berlič
Ptuj  Ptujska baletka blestela na tekmovanju v Italiji 
Uvrstitev med fi naliste in štiri nagrade
Neža Lah - Mršek, učenka 6. razreda baleta pri učiteljici Alenki Kostrevc na Glasbeni in baletni 
šoli Karola Pahorja Ptuj, je že večkrat dokazala svoje izjemne plesne sposobnosti na baletnih 
tekmovanjih, kjer je osvojila najvišja priznanja. Konec novembra pa je blestela na prestižnem 
tekmovanju Youth Grand Prix v Italiji, kjer se je uvrstila med fi nalistke in prejela štiri nagrade.
Tekmovanja, ki je trajalo pet dni, so se narodnem Tutu Grand Prix (2023 – druga in brezplačno udeležbo na tekmovanju 
udeležili plesalke in plesalci iz 28 držav. nagrada, 2025 – tretja nagrada) ter na veli- Premio Internazionale Danza Rieti ter 
V Nežini skupini je tekmovalo 128 deklet, kem plesnem festivalu Rolly Dance Open, sprejem brez avdicije na Legacy Master 
starih od 12 do 14 let. Po odličnem nastopu kjer je leta 2024 osvojila prvo nagrado na Ballet Summer program, kamor sprejme-
se je uvrstila med najboljših 34 in prejela Solo Duo in Trio Gala, prav tako pa je na jo le 25 udeležencev. Poleg tega je prejela 
92,1 točke. Po besedah učiteljice Alenke številnih drugih tekmovanjih osvojila zlata šolnino za poletni tečaj YGP Dance Lab v 
Kostrevc je 14-letna Neža izredna mlada priznanja. vrednosti 750 evrov in tedensko šolnino 
plesalka, ki je dosegla izjemne uspehe, na European School of Ballet na Nizozem-
kljub temu da trenira balet po osnovnem Nežo so opazili iskalci skem v višini 500 evrov. Nagrade bo ob 
programu. »To pomeni, da ima tedensko talentov odlični podpori družine in šole lahko izko-
le dva baletna treninga po 1,5 ure, kar je v ristila že spomladi, trenutno pa se priprav-
svetu baleta minimum za ljubitelje in zelo Nastope na prestižnem italijanskem lja na glavno vlogo v predstavi Pepelka na 
daleč od profesionalnega treniranja,« je baletnem tekmovanju so si ogledali tudi letnem baletnem nastopu Glasbene in ba-
pojasnila Kostrevčeva. Svojo konkurenč- iskalci talentov najbolj prestižnih baletnih letne šole Karola Pahorja Ptuj, na državno 
nost je Neža dokazala na številnih po- šol na svetu, ki najboljšim plesalcem po- tekmovanje Baltek, ki bo konec januarja, 
membnih baletnih tekmovanjih v Sloveniji, deljujejo nagrade v obliki štipendij, šolnin, ter na sprejemni izpit za konservatorij za Foto: GBŠKP
med drugim na slovenskem tekmovanju prijavnin ali sprejema brez avdicije. Z odlič- glasbo in balet. Mlada plesalka baleta Neža Lah - Mršek z učiteljico Alenko Kostrevc na prestižnem 
Baltek (2024 – srebrna plaketa) in med- nimi nastopi si je Neža prislužila povabilo Estera Korošec tekmovanju v Italiji
torek  9. decembra 2025 Ljudje in dogodki   11
Ptuj, Podravje  Letos velika konkurenca na prireditvi Naj potica 2025
»Najboljša je potica, ki je narejena z ljubeznijo«
Na praznik sv. Miklavža je v Qcentru na Ptuju dišalo po odlični domači potici, brez katere pri Slovencih ni no-
benega domačega praznika. Vsaka potica prinaša domačnost ter pomembno prispeva k ohranjanju slovenske 
kulinarične dediščine. 
Potice so spekle članice društev 
gospodinj, kmetic, turističnega 
društva in posamezne pekarice. 
Letos so se prvič pridružili Šola za 
ekonomijo, turizem in kmetijstvo 
Ptuj ter dve podjetji. Projekt druž-
be Radio-Tednik Ptuj Naj potica za 
dober namen, ki poteka z gosti-
teljstvom Qcentra Ptuj, ki je tudi le-
tos prispeval nagrade za najboljše 
potice, prepoznava vse več srčnih 
ljudi, ki želijo pomagati ljudem v 
stiski. Vsi so se tudi lahko sladkali s Foto: Črtomir Goznik
poticami. S potico Pekarne Blanka Zmagovalci: Alenka Hržič (tretje mesto), Gregor Zupanič (zmago-
pa so se še dodatno sladkali trije valna potica) in Milena Markež (drugo mesto). Družba Radio-Tednik 
obiskovalci, ki so v skrinjico oddali Ptuj je hvaležna vsem, ki podpirajo dobrodelni projekt Naj potica. 
svoje ime ter imeli srečo pri žrebu. 
Speči dobro potico ni lahko, to beznijo. Alenka Hržič iz Mihovcev, jeno, saj ni ničesar pričakovala. 
je prava umetnost, poudarja pred- ki je spekla tretjo najboljšo potico, Vzdušje v Qcentru je bilo odlično, 
sednica komisije za izbor naj potice je bila zelo presenečena, da je bilo je povedala. 
2025 Marija Horvat, upokojena uči- Foto: Črtomir Goznik že njeno prvo sodelovanje nagra- MG 
teljica praktičnega pouka v Izobra- Za naj potico 2025 so tekmovala društva kmetic in gospodinj, posameznice, podjetji, turistično društvo 
ževalnem centru Piramida. Ob njej ter Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj. V tekmi za naj potico pa se je pomerilo 33 slastnih 
so v komisiji sodelovale še Cvetka orehovih potic brez rozin in nadeva.
Bodgan, Suzana Čeh in Majda Go- Potice so pekli: 
znik. Res pa je, da vsaka gospodi- Najboljšo potico so letos potica mladega, letos ustanovlje- pa bodo ohranili zase. Pokazali članice Društva gospodinj občine Gorišnica, Društva gospodinj 
nja speče potico, ki gre najbolj v spekli moški nega podjetja Vzdrževanje vozil so, da tudi moški znajo peči dobre Juršinci, Društva gospodinj Dornava, Društva kmetic MO Ptuj, 
slast njenim domačim. Tako je mo- GP Detajling Ptuj. Gregor Zupanič potice. TD Polenšak, Društva gospodinj Zavrč, Društva gospodinj 
goče reči, da so tudi letos orehove V ocenjevalni list je komisija vpi- je povedal, da jih je zmaga razve- Društvo kmetic MO Ptuj se je Spuhlja, Društva gospodinj Cirkulane, Društva kmetic občine 
potice odražale domačnost in zna- sala točke za zunanji videz, vonj selila in hkrati presenetila glede tudi letos izkazalo, po lanski naj Videm, Jožica Peršoh (Draženci), Marija Čagran, Olga Krajnčič 
čilnost okolja, iz katerega prihajajo skorje in sredice, videz sredice, na močno konkurenco. Recept potici je letos zasedlo drugo mes- (Mestni Vrh), Slavica Vincek (Stojnci), Alenka Hržič (Mihovci), 
njihove pekarice in peki. okus skorje in sredice. Zmagala je oz. skrivnost zmagovalne potice to. Predsednica Milena Markež je Irena Čeh (Ormož), Marija Kandrič (Vičanci), Šola za ekonomijo, 
povedala, da jih je rezultat prese-
netil, sicer pa vse, kar delajo, dela- turizem in kmetijstvo Ptuj ter podjetji Tehnični pregledi Puh in 
jo z ljubeznijo, saj je najboljša poti- Vzdrževanje vozil GP Detajling Ptuj. 
ca vedno tista, ki je narejena z lju-
Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik
Tudi letošnja prireditev Naj potica za dober namen je pritegnila številne obiskovalce in ljudi z dobrim Za veselo razpoloženje na Miklavžev dan je zapel Božidar Wolfand Wolf, ki še ne peče potic. Vedno zaže-
namenom, ki so na praznik sv. Miklavža obiskali praznično odet Qcenter. lena Natalija Verboten rada peče potice. 
Juršinci  Nova vlaganja v turistično infrastrukturo
Sodobna tehnologija za boljšo turistično izkušnjo
Občina Juršinci je bila v tem letu uspešna na dveh razpisih LAS Bogastvo podeželja. 
Enega, v skupni vrednosti slabih prinaša, je priprava večjezične aplikacije kode dostopali do podatkov o turistični 
120.000 evrov,  v okviru katerega  so pri- za mobilne telefone za vodenje po Pu- ponudbi in turističnih točkah v občini – 
dobili tudi mini tovorno vozilo za proda- hovem muzeju. ponudbi vinogradnikov, hrane in pijače v 
jo hrane in pijače na terenu – food truck, »To nam bo omogočilo, da se bodo okolici, muzejev, kolesarskih poti in poti 
zaključujejo. Drugi projekt so Puhovi Jur- obiskovalci ne glede na to, kdo so in iz za pešce. 
šinci, v sklopu katerega bodo med dru- katere države prihajajo, s pomočjo apli- »Aplikacija bo obiskovalce vodila tudi 
gim uredili avdiovodenje po Puhovem kacije v izbranem jeziku sprehodili po do novega postajališča za avtodome pri 
muzeju in v občini postavili turistične muzeju, aplikacija pa jim bo predstavila lovskem domu, do ribnika ali športnega 
informativne table. vse zanimivosti,« pojasnjuje župan Ro- igrišča.« Občina pa bo v sklopu projekta 
V projektu, ki je skupno vreden slabih bert Horvat. pridobila še mobilno hiško za organiza-
45.000 evrov, občina sodeluje z Dru-  V sodelovanju s turističnim društvom cijo prireditev na prostem ter ozvoče-
štvom rojaka Puha in Turističnim dru- bodo oblikovali tudi osem informativnih nje za prireditve. Projekt mora občina 
štvom Gomila v Slovenskih goricah. Ena tabel s QR-kodo, ki bo omogočala obi- zaključiti do sredine prihodnjega leta. Foto: Puhovo društvo Juršinci
pomembnejših pridobitev, ki jih projekt skovalcem, da bodo preko skenirane hb Vsebine Puhovega muzeja bodo s sodobno aplikacijo še lažje dostopne obiskovalcem.
12 Ljudje in dogodki torek  9. decembra 2025
Ptuj  Obseg dela laboratorija narašča, zdravniki se vse bolj opirajo na njihove rezultate
Milijon preiskav letno v bolnišničnem laboratoriju
Okrog milijon laboratorijskih preiskav na leto opravijo na Oddelku za laboratorijsko diagnostiko Splošne bolnišnice 
dr. Jožeta Potrča Ptuj. Laboratorijska medicina je izjemnega pomena za učinkovito in varno ter strokovno zdravstveno 
obravnavo. Vodja oddelka Mojca Završnik ugotavlja, da se zdravniki vedno bolj zanašajo na rezultate teh preiskav, 
tudi na račun tega se obseg njihovega dela bistveno povečuje. 
»Vsako leto je na laboratorijski je pri nosečnicah, na področju oddelek v splošni bolnišnici naše tiste v laboratorijih, kajti zdravniki 
diagnostiki vedno več pritiska in antikoagulantov tretje generacije velikosti prepoznan kot referenčni se odločajo na podlagi izvidov, ki 
naročil, zdravniki se vedno bolj pa prav tako na novo rutinsko iz- center za izvajanje obposteljnih te- jih dobijo iz teh analiz: »Podatki, 
opirajo na laboratorijske rezulta- vajajo nove preiskave za tiste, ki stov. Nam je uspelo,« je zadovoljna ki jih dobijo iz teh analizatorjev, 
te. Predvsem, ko gre za urgenco, prejemajo ta zdravila. Veliko imajo Završnikova. Letos bodo prestali so enako kakovostni, kot da bi jih 
ugotavljamo, da število naročil tudi porodnic, ki na Ptuj pridejo, prvo ocenjevanje in bodo prvi v izvajali v laboratoriju, kljub temu 
narašča. Odkar imamo na Ptuju ker porodnišnica velja za izjemno Sloveniji, ki bodo tudi akreditirali da analize na njih izvaja nemedi-
urgentni center, se je del dela pre- uspešno. »Vse to se pozna pri ob- to dejavnost: »To so prepoznali cinsko osebje. Laboratorijski kader 
stavil v popoldanske in nočne ure. segu preiskav, ki jih opravimo,« še tudi sami proizvajalci, ki k nam že ima pri tem še toliko večjo vlogo, 
Ljudje očitno mislijo, da bodo tako dodaja Završnikova. vodijo posamezne interesente ker mora imeti nad tem nadzor in 
prej na vrsti pri zdravniku. Zaradi iz drugih laboratorijev, da vidijo, šolati negovalni kader, kako to iz- Foto: ČG
vsega, kar se dogaja na področju Referenčni center kako je to organizirano. Seveda vajati.« Mojca Završnik, vodja Oddelka za laboratorijsko diagnostiko SB 
zdravstva, se pritiski čutijo tudi na za obposteljne teste smo zelo ponosni.« Vse bolnišnice imajo ta sistem Ptuj
laboratorijski diagnostiki,« pravi Gre za diagnostiko, ki jo upora- vpeljan, a ne na enakem nivoju. 
Završnikova. V laboratoriju ptujske bolnišnice bljajo na intenzivni negi, na gine- Završnikova pravi, da ni nadzora, Posodabljanje opreme jim 
Laboratorij v bolnišnici dela 24 pa so nedavno dosegli še en izje- kološko-porodnem oddelku, tudi šolanja, kontrol, kot bi morale biti omogoča napredek
ur na dan, vsak dan v tednu. Prei- mno pomemben mejnik: postali ambulantno ponekod ... Za anali- izvajane, in notranjih presoj. Prav 
skave opravljajo tako za bolnišnico so referenčni center za obpostelj- zatorje, ki jih uporabljajo, veljajo po tem se ptujski laboratorij razli- Pred dobrim letom so v laboratoriju ptujske bolnišnice začeli 
kot zunanje naročnike, okrog 10 % ne teste. »Redko se zgodi, da je popolnoma enaki kriteriji kot za kuje od mnogih drugih. delati na novi biokemični in imunokemični liniji. S tem je delo 
je tudi samoplačnikov. zaposlenih močno olajšano. »Metode moraš še vedno imeti pod 
Završnikova ugotavlja, da so so- kontrolo, a dejstvo je, da je delo bistveno lažje in bolj varno, 
cialni mediji prinesli spremembe in pa tudi hitrejše. V prihranku časa lahko laboratorijski delavec 
nekatere nove trende tudi na tem dela kaj drugega,« pravi Završnikova.
področju: »Ljudje marsikaj prebe- Zraven te pridobitve so prav ta teden za delo pripravljali 
rejo na spletu, pa pridejo z raznimi še eno novo urinsko linijo, na kateri bo potekala celotna 
željami za preiskave. Nekaterih obravnava od predpriprave do izvida. Vrednost nabave je 
sploh ne izvajamo, ker bi bilo ne- okrog 100.000 evrov. 
smiselno. Specialisti laboratorijske 
medicine nimamo teh kompetenc, 
da bi jim vse razlagali, lahko le sve- Učili bodo študente meni visoko kakovostno obravna-
tujemo.«
Trenutno je na Oddelku za la- medicine vo bolnikov,« še dodajajo.
Prav tako velika potrditev dob-
boratorijsko diagnostiko SB Ptuj Vsak izvid je viden tudi v bolni- rega dela je, da so jih iz Fakultete 
18 zaposlenih. Dobra kadrovska šničnem sistemu, da lahko zdrav- za farmacijo letos prvič uradno 
zasedenost in nova oprema jim nik pogleda za nazaj, kar zagota- zaprosili za sodelovanje. Prav v 
omogočata tudi širitev nabora vlja sledljivost. Vse to je izjemno laboratoriju SB Ptuj bodo prevzeli 
preiskav, ki jih opravljajo. Med pomembno. Tako podrobno imajo vaje oziroma kroženje za prakso 
drugim na novo opravljajo tri para- Foto: ČG obposteljne teste izvedene le v študentov.
metre za odkrivanje preeklampsi- Dela je ogromno, z leti obseg vseh laboratorijskih preiskav močno narašča. ptujski bolnišnici. »To seveda po- Dženana Kmetec
Slovenija  Uvaja se nov program za raka prostate, ki lahko reši življenje moških
Nov presejalni program Peter
Rak prostate ostaja najpogostejši rak pri moških v Evropi in Sloveniji, hkrati pa eden tistih, ki ga pogosto 
odkrijemo prepozno. Leta 2021 je pri nas zbolelo 1626 moških, umrlo pa 488. Toda kmalu bi lahko naredili 
velik premik. Slovenija pripravlja prvi organizirani program presejanja raka prostate – Peter.
Nov slovenski program Peter je za Slovenija že vrsto let velja za eno najbolj Ti trije programi so postavili standard, 
moške lahko največji preskok v zgodnjem uspešnih držav na področju organizirane- ki ga številne evropske države ne dosega-
odkrivanju raka prostate do zdaj. Namen ga presajanja za raka.  Do sedaj smo bili jo. Po uspehu vseh treh zgoraj omenjenih 
organiziranega presejalnega programa uspešni pri treh presejalnih programih za presejalnih programov, slovenski strokov-
je prepoznati moške z visoko tvegani- raka: Zora, Dora in Svit, ki so Slovenijo pos- njaki pod okriljem Onkološkega inštituta 
mi oblikami raka, ki zdravljenje resnično tavili med vodilne države v Evropi. Učinki načrtujejo uvedbo še dveh novih progra-
potrebujejo, ter tako zmanjšati umrlji- na zmanjševanje umrljivosti so tudi stati- mov. Program Luka bo namenjen odkriva-
vost in hkrati ohraniti kakovost njihovega stično dokazani. nju in zdravljenju zgodnjih oblik pljučnega 
življenja. Zora je zmanjšala obolevnost za nap- raka, medtem ko bo program Peter osre-
redovalim rakom materničnega vratu za dotočen na odkrivanje raka prostate.
Programi, ki zmanjšujejo več kot 50 odstotkov. Dora omogoča zgo-
umrljivost dnje odkrivanje raka dojk z mednarodno Presejalni program Foto: Freepik
primerljivimi rezultati. Svit velja za enega Peter Prva raziskava Pro-Peter bo trajala do decembra 2026.
 O presejalnih programih za raka pa se najbolj učinkovitih presejalnih programov 
lahko pri nas še posebej pohvalimo, saj za rak debelega črevesa in danke v Evropi. Za informacije o napredovanju raziska-
ve programa Peter za rak prostate, smo Kdaj bi lahko program postal strokovnih podlag ter še ene večje pilotne 
del slovenske preventive? raziskave. Organizirano presejanje zahteva 
se obrnili na Onkološki inštitut Ljubljana. natančno spremljanje rezultatov in kako-
Kot navajajo, se je prva raziskava Pro- Pe-
Za zmanjšanje prekomerne diagnostike Prva raziskava Pro-Peter bo trajala do vosti obravnave. To vključuje: spremljanje 
ter začela skladno z načrtom. V raziskavo decembra 2026. Rezultati bodo ključni za pozitivnih in negativnih izvidov, beleženje 
Eden največjih izzivov pri raku prostate je prekomerna diagnostika. Zato bo povabljenih 10.000 naključno izbranih odločitev, šele nato bo mogoče odločati zbolevanja skozi čas, spremljanje napoti-
je eden ključnih ciljev raziskave Pro-Peter prav zmanjševanje prekomerne moških, starih 50–69 let, iz ljubljanske re- o uvedbi organiziranega presejalnega pro- tev in dostopa do diagnostike, vzposta-
diagnostike. To dosežejo z uporabo PHI in PSA-D kot filtra, MR preiskavo pred gije. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki bo grama. Evropska priporočila zahtevajo, da vitev ali nadgradnjo registrov (po vzoru 
biopsijo, biopsijo le pri najvišjem tveganju in aktivnim spremljanjem pri rakih ocenila izvedljivost organiziranega prese- države nove programe uvajajo postopno, Zora, Dora in Svit).
nizkega tveganja. Evropski podatki jasno kažejo, da je organizirano presejanje janja za raka prostate na podlagi PSA, do- na podlagi pilotnih raziskav in natančnih Če bo Peter uspešen, bo Slovenija moš-
bistveno varnejše od priložnostnega in povzroča pol manj prekomerne datnih triažnih testov in MR diagnostike. analiz zmožnosti sistema. Tako je uvedba kim prvič ponudila orodje, ki jim lahko reši 
diagnostike za enak učinek na zmanjšanje umrljivosti. Pričakuje se, da bo od 10.000 povablje- organiziranega presejanja lahko predmet življenje, še preden bolezen pokaže prve 
nih moških približno 5.000 opravilo osnov- odločanja po letu 2026, vendar izključno na znake.
ni test PSA. podlagi rezultatov raziskave in dodatnih A. Sakalič
Rokomet Rokomet
Negotovost trajala le dobrih Štiri vasi, štirje goli 
20 minut razlike 
Stran 14 Stran 15
Rokomet Namizni tenis
V 57. minuti 29:25, na koncu Hodili po robu, a ostali na 
gostje do točke ... trdnih tleh
Stran 14 Stran 15
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič. 
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet  1. SNL, 18. krog
Neverjeten mrk vijoličastih, 
zaključek jeseni po notah šumarjev
Pred zadnjo jesensko Maribor – Aluminij 2:3 (2:0) Šumarji so tako z enako mero 
tekmo v Ljudskem vrtu je STRELCI: 1:0 Zambrano (4.), 2:0 vrnili Mariborčanom za poraz v prvi 
bilo vse pripravljeno na Reghba (40.), 2:1 Koderman (79.), medsebojni tekmi v sezoni, ko je 
2:2 Feta (84.), 2:3 Sule (91.). bilo v Kidričevem 2:3 za vijoličaste. 
zmago Maribora, s katero bi 
zaostanek za vodilnim Celjem MARIBOR: Jug, Španring, Rekik, Da je zmaga šumarjev 
M'bondo, Širvys (od 46. Soudani), 
obdržal na sprejemljivih v Ljudskem vrtu zanje 
Zambrano (od 73. Viher), Seri (od 
devetih točkah ali ga celo 58. Tshipamba), Ojo, Pejičić (od 73. res nekaj posebnega in 
znižal. Do 78. minute tekme z Borys), J. Repas, Reghba. Trener: izjemnega, najbolje priča 
lokalnimi rivali iz Kidričevega Feđa Dudić. podatek, da so v dosedanjih 
je tudi kazalo na to, nato ALUMINIJ: Rozman, Zajšek (od 16 medsebojnih tekmah 
66. Drevenšek), Zeljković, R. Scha-
pa se je za vijoličaste začela v mariborskem hramu 
ubach, Koderman, Simonič, Kočar 
nočna mora, po kateri bodo (od 62. P. Petriško), Svržnjak, Sa- nogometa dosegli le eno 
potrebovali kar nekaj časa za itoski (od 61. Bloudek), Feta, Sule samo – avgusta 2016. Po 
vsaj nekoliko mirnejši zimski (od 91. Koren). Trener: Jura Arsić. dobrih devetih letih se je 
Foto: Grega Wernig/mpa.si
spanec. „mali mrežici“ – 2:2. Kot nekdanji ponovno zgodila … Izjemno veselje igralcev Aluminija, ko so v Ljudskem vrtu izvedli popoln preobrat – od 2:0 na 2:3. 
„Mislil sem že, da je bil rez po po- član Maribora se je tudi on gola ve-
kalnem porazu z Brinjem zadosten selil zelo zadržano … Drevenšek, Petriško, žebljico na glavico“. Mladi 
in da bodo preostali igralci spoznali Ko bi večina gostujočih ekip v Lan je po poškodbi Domna Nogomet  1. SNL
Ljudskem vrtu „zaprla tekmo“ in Bloudek – za čisto 
resnost situacije, a sem se očitno Zajška izjemno zakrpal luknjo 
zmotil. Enostavno ne razumem branila točko, so šumarji vztrajali desetko v obrambi, v svoji šele drugi 
igralcev, ki se ne vračajo v obram- v iskanju popolnega izkupička. To 
se jim je bogato obrestovalo. Do- Kaj je bilo ključno za tokratni pre- prvoligaški tekmi je odigral Celjani do 12 točk prednosti
bo, ki ne pomagajo pri branjenju, ki 
mačini so bili popolnoma nemočni obrat izjemnih razsežnosti? V prvi 
ne kažejo borbenosti, ki ne tečejo praktično brez napake. 
pod pritiskom gostov, na zelo ne- vrsti zaupanje trenerja Jura Arsića Adrian je v napadalnem V zadnjem krogu jesenskega Domačo zmago so v Stožicah do-
dovolj, ki so neodločni v dvobojih v varovance. Če ti na začetku tek- va, ki so bili bolj-
… Žal smo v enem polčasu porušili povezan način so poskušali obrniti smislu prispeval točno to, dela sezone so domačini segli tudi igralci Bra
tok tekme znova v svojo smer, kar me še niso bili pravi, so v drugem 
vse, kar smo gradili v teh skupnih kar je njegovim soigralcem vpisali štiri zmage, edini ši v obračunu najboljših ljubljanskih 
delu ob podpori trenerske ekipe ekip. Ekipi sta tekmo začeli z istega 
dveh mesecih,“ je bil po tekmi po- pa jim je šlo zelo slabo od nog. Šu-
pokazali, česa so sposobni. To ni bil do takrat manjkalo – zadnjo poraz na domači zelenici je izhodišča (25 točk), boljšo popotni-
polnoma skrušen strateg Maribora marji so samo čakali na svoj trenu-
prvi izvedeni rezultatski preobrat v podajo. Z asistencama doživel Maribor. Ta ob Kopru co pa so imeli zmaji, ki so v četrtek v 
Feđa Dudić. tek in ta je prišel v prvih sekundah 
sodniškega dodatka: po dolgi akciji sezoni, bilo jih je kar nekaj. Do veči- Kodermanu za prvi in Feti ostaja prvi zasledovalec pokalnem tekmovanju izločili Celja-
Na drugi strani je bil Jura Arsić je s strelom poskusil Petar Petriško, ne njih so prišli z odločilno pomočjo 
za drugi gol je storil več, vodilnih Celjanov, ki so si ne in se uvrstili med osem najboljših 
povsem drugačne volje, čeprav vratar Maribora Ažbe Jug je žogo igralcev s klopi. Težko jim je sploh 
tega ni kazal navzven: „Trenutno kot če bi sam zabil gol. Kot pred spomladanskim delom v tem tekmovanju. A Šiškarji, ki so 
na kratko odbil, Sule pa jo je iz bliži- reči rezervisti, saj so ob različnih ro- na zadnjih štirih tekmah osvojili le 
sem energijsko povsem izpraznjen, tacijah velikokrat tudi začeli tekme. zadnjega izpostavljamo priigrali velikih 12 točk 
ne potisnil v mrežo – 2:3! točko, so še enkrat pokazali, da so 
a sem seveda zadovoljen z videnim Gola so se gostje prešerno vese- Petra Petriška, ki je v zvezno naskoka. za igralce Olimpije prava „črna mač-
in tremi točkami, ki so za nas izje- Tokrat velja posebej 
lili; izjemno je bilo videti, kako 38-le- vrsto vnesel nujno potrebno Celjani, ki so med tednom izpadli ka“ – na zadnjih enajstih tekmah so 
mno dragocene. Moje mnenje je, izpostaviti vse tri igralce 
tni Matjaž Rozman teče čez celotno iz domačega pokalnega tekmovanja z Olimpijo izgubili le enkrat …
da je ta zmaga nagrada za prikaza- igrišče in skoči v objem soigralcem s klopi, ki so vstopili sredi dodatno energijo, s svojo (poraz 1:0 z Olimpijo), so bolje zaklju- Pomembno tekmo v boju za 
no v celotnem jesenskem delu se- … Po koncu srečanja so morali do- drugega polčasa: Petra prodornostjo je ustvarjal čili letošnje prvenstvene obračune, z obstanek sta odigrala tudi Kalcer 
zone in da smo si jo tudi zaslužili.“ mačini na zagovor k Violam, gostje Petriška, Adriana Bloudka višek igralcev v zaključkih močno premešano začetno enajste- Radomlje in Mura. Muraši bi lahko 
Koderman začel, Feta pa so poželi aplavz navijačev na in Lana Drevenška (Nal akcij. Ob tem je bil ključni rico so premagali Primorje. Štirje do- z morebitno zmago zadržali priklju-
stadionu. Verjetno je bila v mislih igralec pri tretjem golu, ko seženi goli (Andrej Kotnik in Gašper ček z Radomljani, a so bili v tej na-
nadaljeval, Sule zaključil navijačev Maribora tiha želja, da bi Lan Koren je vstopil šele v Vodeb sta zadela prvič v sezoni) na meri neuspešni. Očitno je bilo, da v 
takšen odnos do klubskega grba ka- sodniškem dodatku). Z vsemi si je izmenjal dvojno podajo prvi pogled pričajo o zanesljivi zmagi, nekaj dneh niso preboleli poraza na 
Po slabem prvem polčasu so šu- zali tudi njihovi ljubljenci ... tremi je Jura Arsić „zadel z Aleksandrom Zeljkovićem a so Ajdovci zapravili kar nekaj pri- pokalni tekmi s sosednjimi rivali iz 
marji v drugem od samega začetka in s strelom spravil v težave ložnosti za vrnitev v dvoboj. Najbolj Lendave ...
kazali znake ambicij za pozitiven Juga, Sule pa je iz bližine izrazita je bila v obliki penala, ki pa REZULTATI 18. KROGA: 
izid. Dolgo so streljali s praznimi na- pospravil žogo v mrežo. ga Haris Kadrić v 59. minuti pri izidu Maribor – Aluminij 2:3 (2:0); 
boji oz. so se njihove akcije zaključe- 3:1 ni realiziral (obramba Žana Luka Koper – Domžale 2:1 (1:1); strelci: 
vale tik pred kazenskim prostorom, Tudi za Wisdoma Suleja je Lebana). Za nameček so nekaj minut 1:0 Damjanović (15.), 1:1 Vučkić (26., 
nato pa so v končnici v celoti poka- bila to tekma, ki bi morala biti kasneje na zelenici ostali z desete- z 11-m), 2:1 Ruedl (77.);
zali svojo najboljšo lastnost – vztraj- zanj pokazatelj prave poti: rico, rdeči karton je prejel Elian De- Kalcer Radomlje – Mura 3:1 (2:0); 
nost. Enostavno so verjeli, da bodo mirović. Celjani se lahko zdaj v miru strelci: 1:0 Vokić (13.), 2:0 Jojić (39.), 
dosegli gol, ki bi odprl povsem dru- boril se je od prve do zadnje posvetijo še zadnjima letošnjima pre- 3:0 Kukovec (61.), 3:1 Kasalo (82.);
go perspektivo tekme. minute, sprejemal in dajal izkušnjama, ko se bodo v evropski Bravo Big Bang – Olimpija 2:1 
To se je končno zgodilo v 79. udarce, na koncu pa je bil za konferenčni ligi merili v gosteh s hr- (1:0); strelci: 1:0 Monzango (6.), 2:0 
minuti, ko so Wisdom Sule, Adri- vse nagrajen z golom v stilu vaško Rijeko (11. 12.) in doma z irskim Jakupović (56.), 2:1 Brest (88.);
ano Bloudek in Vid Koderman ob najboljših strelcev – v pravem Shelbournom (18. 12.). Celje – Primorje 4:1 (2:1); strelci: 
anemični domači obrambni vrsti V vlogo prvega zasledovalca se je 1:0 Kotnik (12.), 2:0 Vodeb (26.), 2:1 
izpeljali šolski protinapad, slednji trenutku je bil na pravem ob bok Maribora prebil Koper, ki je Kadrić (30.), 3:1 Požeg Vancaš (56.), 
je žogo zabil pod prečko – 2:1. Kot mestu. Nekoliko mora le ugnal Domžale. Tekma na Bonifi ki 4:1 Poplatnik (78.). Rdeči karton: 
nekdanji član Maribora se je gola izboljšati odnose s sodniki, se je začela precej nenavadno, saj Demirović (72., Kalcer).
veselil zelo zadržano … ki so (ne izključno po njegovi so Domžalčani po uvodnem žvižgu 1. CELJE 18 13 4 1 46:14 43
Gol je pomenil „klik“ in rdeče-beli krivdi) zares obupni … glavnega sodnika Alena Bubka odšli 2. MARIBOR 18 9 4 5 34:23 31
so povsem zagospodarili na igrišču. na rob igrišča ter s tem slovensko 3. KOPER 18 9 4 5 33:25 31
Že v naslednjih dveh minutah sta S tremi vpisanimi točkami so javnost na simboličen način opozorili 4. BRAVO 18 8 4 6 34:28 28
imela Bloudek in Koderman lepi pri- Kidričani jesenski del zaključili z na težave v klubu. Dvakratnim držav- 5. OLIMPIJA 18 7 4 7 23:23 25
ložnosti za izenačenje, a jih nista iz- enakim izkupičkom kot branilka nim prvakom (2006/07 in 2007/08) 6. ALUMINIJ 18 7 4 7 27:32 25
koristila. Ob nadaljnji prevladi se je državnega naslova – Olimpija. S 25 zaradi slabe fi nančne situacije grozi 7. RADOMLJE 18 7 4 7 26:31 25
to zgodilo v 84. minuti: Behar Feta osvojenimi točkami so deset točk 
Foto: Grega Wernig/mpa.si celo stečaj in slovo od prvoligaške 6. MURA 18 3 6 9 19:28 15
je po dvojni podaji z Bloudkom pri- Trojica, ki je s svojimi goli prinesla zmago Aluminiju: Wisdom Sule, nad cono izpada, kar je za spomla- druščine … Na igrišču so sicer pustili 9. PRIMORJE 18 4 3 11 19:36 15
šel neoviran do strela z roba kazen- Vid Koderman in Behar Feta. danski del izjemen kapital. dober vtis in so se morali domačini 10. DOMŽALE 18 3 3 12 17:38 12
skega prostora in žoga je končala v Jože Mohorič pošteno potruditi za zmago. Jože Mohorič
14 Šport torek  9. decembra 2025
Rokomet eleli nuditi boljši odpor kot na 
 Liga NLB, 14. krog so ž
prvi medsebojni tekmi v Ljubljani 
(v 3. krogu je bilo 44:27, op. a.), 
Negotovost trajala le predvsem pa so se hoteli pred svo-
jimi navijači predstaviti v borbeni 
izvedbi. 
Predvsem na začetku tekme jim 
dobrih 20 minut je to tudi lepo uspevalo (4:1), vse do 
21. minute so držali korak z aktual-
nimi državnimi prvaki (11:12). Gostje 
Jeruzalem Ormož – Jovičič 3, Višček 1, Grabner, Pajt, Lje- so nato unovčili kakovostno razliko 
LL Grosist Slovan var 6, Marguč 7 (1), Mlivić 1, Kljun, in že do odmora so si priigrali pet 
Miklavec 3, Mehmedćehajić, Skube golov naskoka (14:19). 
30:36 (14:19) 3, Zobec 8 (6), Žabić 3, Suholežnik 1. „Na začetku tekme smo se dob-
Trener: Uroš Zorman. ro postavili, posledica so bili trije za-
ORMOŽ: Ranfl  (2 obr.), Balent (6 SEDEMMETROVKE: Jeruzalem detki prednosti (4:1, op. a.). Vse do 
obr.); Munda 2, Grabovac 1, Žunič 1, Ormož 7 (6), LL Grosist Slovan 8 (7). 20. minute smo se dobro držali tako 
Fergola, Vincek, Nešić 4, M. Hebar 8 v igralnem kot rezultatskem smislu. 
(6), Lukman 3, Korže Lesjak 1, G. He- IZKLJUČITVE: Jeruzalem Ormož Nato se je jasno pokazalo, da ima 
bar 2, Majhen, Jerenec 3, Škrinjar 5. 10, LL Grosist Slovan 16 minut. Slovan daljšo in močnejšo klop z 
Trener: Marko Bezjak. Rokometaši Ormoža so imeli znanimi imeni, tako da so naredili 
LL GROSIST SLOVAN: Bojić (11 pred tekmo s favoriziranim Slova- razliko,“ je ta del srečanja opisal 
obr.), Oštraković (1 obr.); Slatinek nom nekaj manjših ciljev: Slovanu Blaž Majhen. 
Foto: Črtomir Goznik
V sredo novo gostovanje Slovana Slovanovci bodo tokrat pod večjim pritiskom. „Po Rokometaši Jeruzalema Ormoža so naleteli na previsoko oviro. 
izpadu iz evropskih tekmovanj sta nam ostala le še 
na Hardeku domače prvenstvo in pokal, zato moramo ostati V drugem polčasu so varovanci s svojo kakovostjo vendarle držal prišli do zmage. Ormož še zdaleč ni 
Slovan je v prvenstveni tekmi v Ormožu potrdil maksimalno osredotočeni. Želja je osvojitev obeh trenerja Uroša Zormana nadaljevali prednost,“ je dodal Majhen. slaba ekipa, z energijo navijačev so 
še bolj nevarni. To smo vedeli že v 
vlogo favorita, že v sredo pa se bosta ista tekmeca lovorik, zato si ne smemo privoščiti spodrsljajev. Vsi z močnim tempom, kar jim je v 40. Z novim porazom so Ormožani 
pripravi na tekmo in smo morali po 
na Hardeku merila med seboj za napredovanje na vemo, da je v pokalnem tekmovanju največ presene- minuti prineslo deset golov pred- izgubili še eno mesto na prvenstve-
medlem in neodločnem začetku res 
zaključni turnir najboljše četverice pokalnega tekmo- čenj, a imamo boljšo ekipo in moramo to pokazati na nosti (17:27). Ob nekoliko zmanjšani ni tabeli, tri ekipe imajo sedaj od 8. 
'stopiti na plin'. Ko smo to storili, 
vanja – fi nal 4. Ormožani v tekmi na izpadanje upajo parketu. Sta pa dve tekmi v kratkem času z istim tek- agresivnosti gostov v obrambi so do 10. mesta isto število točk – 9. 
mecem precej nehvaležna naloga, sploh če si v vlogi smo stvari postavili na svoje mes-
na bolj tesen obračun ... malce lažje zadihali tudi domačini 
favorita,“ je dejal izkušeni 38-letni Staš Skube. Po sredini pokalni tekmi čaka to.“
„Vsaka ekipa, še posebej prvoligaška, si želi nasto- ter do konca tekme zmanjšali zao- Jože Mohorič
stanek na sprejemljivih šest golov. Ormožane v soboto, 13. 12., 
pa na fi nal 4, tudi pri nas ni nič drugače, res se bomo Pokal Slovenije (m)
„Rekel bi, da se nismo predali, tekma v gosteh z vodilnim 
potrudili po najboljših močeh. S prvenstveno tekmo RAZPORED ČETRTFINALA, V TOREK, 9. 12., OB REZULTATI 14. KROGA: Jeru-
smo dobili tudi nekaj dodatnih informacij, ki jih bomo da smo do konca držali določeno Trebnjim.
19.30: DRŠ Sebastjana Soviča – Celje Pivovarna La- zalem Ormož – LL Grosist Slovan 
poskušali unovčiti, upamo na še bolj napeto tekmo. ško; V SREDO, 10. 12., OB 18.00: Trimo Trebnje – Go- konstanto v igri. Poskušali smo Martin Hebar, rokometaš Or- 30:36 (14:19), Gorenje Velenje – 
Glede na soboto imamo v sredo 'popravni izpit',“ je renje Velenje; OB 19.00: Slovenj Gradec – Krka; OB vse, da bi se v rezultatskem smislu moža: „Tekmo smo dobro začeli in Ško a Loka 31:29 (12:17), Celje Pivo-
dejal Blaž Majhen iz ormoškega tabora. 19.30: Jeruzalem Ormož – LL Grosist Slovan. držali čim bližje tekmecem, da bi jih povedli, a je kasneje prišla do izraza varna Laško – Slovenj Gradec 37:36 
morda tudi presenetili, a je Slovan kakovost nasprotnikov. Škoda za (16:17), Škofl jica – Trimo Trebnje 
črne minute ob koncu prvega ter 24:32 (13:14), Riko Ribnica – Sviš 
Rokomet  B SRL (m) na začetku drugega polčasa. Kljub Cugelj okna Ivančna Gorica 27:30 
 1. temu mislim, da smo v dobrem (10:13), Frankstahl Radovljica – Krka 
vzdušju na Hardeku pokazali nekaj 32:26 (12:10). 
V 57. minuti 29:25, na koncu gostje do točke ... svetlih trenutkov in zaigrali precej 1. TRIMO TREBNJE 13 12 1 0 25
bolje kot na zadnjem gostovanju v 2. LL GROSIST SLOVAN 13 11 2 0 24
Slovenj Gradcu.“ 3. CELJE PIVO. LAŠKO 14 10 2 2 22
Staš Skube, rokometaš Slovana: 4. SLOVENJ GRADEC 14 8 1 5 17
Drava – Ljubljana 30:30 „V Ormožu je vsaki gostujoči eki- 5. GORENJE VELENJE 14 7 2 5 16
(15:12) pi težko igrati: tako je bilo že pred 6. KRKA 14 6 1 7 13
7. RIKO RIBNICA 14 5 2 7 12
desetimi leti, ko sem nazadnje igral 
DRAVA PTUJ: Primožič (16 obr.), 8. ŠKOFJA LOKA 14 3 3 8 9
tukaj (takrat še v dresu Gorenja, op. 
Rutar; Mlač Černe 12(4), Škrobot 9. SVIŠ IVANČNA GORICA 14 3 3 8 9
a.), pa tudi letos ni bilo nič drugače 
7(3), Svenšek 4, Harinski 2, Nikl 1, 10. JERUZALEM ORMOŽ 14 3 3 8 9
(smeh). To je res 'vroč teren' in smo 
Tavčar 1, Emeršič 1, Osterc 1, Krasnič 11. ŠKOFLJICA 14 2 2 10 6
morali dati vse od sebe, da smo 
1, Kuzma, S. Kocijančič, Golež, Bez- 12. RADOVLJICA 14 2 0 12 4
jak, Korez. Trener: Uroš Šerbec. 
SEDEMMETROVKE: Drava 8/7; Mali nogomet  Spominski turnir
Ljubljana 7/3.
IZKLJUČITVE: Drava 8 minut; Lju-
bljana 4 minute. 
RDEČI KARTON: Domen Krasnič Zmagoslavje ŠIC bara
(18., Drava). Klub malega nogometa Mete- prehodni pokal, ekipa na drugem 
Rokometaši Drave so v 12. krogu orplast iz Ljutomera je v ljutomerski mestu je prejela 1250 evrov in pokal, 
1. B-državne lige gostili rokometa- dvorani ŠIC izvedel že 25. spominski tretja pa 500 evrov in pokal. 
še Ljubljane, ki so na lestvici nekaj turnir Janka Makoterja v malem no- Najboljši strelec turnirja je bil 
mest za njimi. Že na začetku sreča- gometu. Nastopilo je 16 ekip, ki so Adrijan Trstenjak (Ogrevanje Za-
nja je bilo moč slutiti, da sta tokrat se najprej pomerile v štirih predtek-
zelo razpoložena oba vratarja, Ja- muda) z osmimi doseženimi zadet-
movalnih skupinah, najuspešnejši 
kob Aljaž Primožič pri domačih in ki, za najboljšega igralca je bil izbran 
dve ekipi iz posamezne skupine pa 
Ian Mesarec pri gostih. Domači so Lovro Trdin (ŠIC bar), za najvratarja 
sta se uvrstili v izločilne boje. 
prvi gol dosegli v peti, gostje pa v Foto: Črtomir Goznik  Pokal za 
sedmi minuti. Rokometaši Drave so večino tekme z Ljubljano odigrali na visoki ravni. V velikem fi nalu je ŠIC bar Ljuto- pa Alen Zgonc (ŠIC bar).
mer po streljanju kazenskih stre- fair play je pripadel ekipi MS Tran-
Dravaši so na začetku nekajkrat 
povedli za dva gola, a so gostje to mi. Do odmora je tekma potekala zaključiti s strelom na gol … 'zafrknili' smo pri nekaterih ključ- lov s 3:1 premagal vrsto Ogrevanja sport s Spodnjega Kamenščaka. 
razliko vedno izničili. V 18. minuti ob rahli pobudi varovancev doma- Izstopajoči igralec gostov je bil h'. To moramo izboljšati, Zamuda iz Žihlave, potem ko v re- Zmagovalna ekipa ŠIC bar je na-
nih 'zicerji
so domačini ostali brez Domna čega trenerja Uroša Šerbca. Ti so vratar Ian Mesarec, ki je imel tudi moramo se zakopati v treninge. dnem delu tekme ni bilo zadetkov. stopila v postavi Alen Zgonc, Be-
Tretje mesto je osvojila ekipa Club njamin Tušar, Lovro Trdin, Tod Ciu-
Krasniča, ki je ob neprevidnem na krilih izvrstnih obramb Primožiča glasno podporo s tribun (nekdanji Sicer je bilo ostalih 58 minut tekme Caff e z Janževega Vrha. Zmago- ha, Jure Suban, Val Kmetič, Jakob 
zaustavljanju tekmeca prejel rdeči in učinkovitega Jana Mlača Černeta igralec Velike Nedelje). Zanimiv vi- povsem v redu, golman nas je držal valci so osvojili denarno nagrado Rems in Timotej Debeljak. 
karton. (7 golov v prvem polčasu) odlično dik dvoboja sta dodala še trenerja: v prednosti, tudi obramba ni bila v znesku 2500 evrov ter pokal in NŠ
V 20. minuti so prvič na srečanju zaključili polčas, v zadnji sekundi je Uroš Šerbec in Gregor Cvijič sta bila slaba.“
povedli Ljubljančani (8:9, nato še prav Černe domačine prvič popeljal včasih soigralca pri Celju. Veliko bolj Ian Mesarec, Ljubljana: „Priča-
9:10); kasneje se je izkazalo, da sta do vodstva +3 (15:12). zadovoljen je bil lahko po koncu kovali smo težko srečanje, a smo 
bili to edini vodstvi gostov na tek- Dravaši so tudi v drugem polčasu tekme slednji … se dobro borili od prve do zadnje 
s fanatično obrambo in izjemnimi Šerbec je tokrat zaradi odsot- minute in verjeli v pozitiven izid. Na 
REZULTATI 12. KROGA: Drava obrambami Primožiča držali razliko, nosti Tina Kocjančiča in večji del koncu nam je uspelo izvleči točko, 
Ptuj – Ljubljana 30:30, Mokerc v 50. minuti so celo prvič povedli +4 tekme Domna Krasniča ponudil kar je za nas res velik uspeh. Tudi 
Kig – Misteral Krško 37:29, Dol TKI (25:21). To razliko so držali tudi še v veliko priložnosti mladim doma- meni se je po nekaj slabših tekmah 
Hrastnik – Črnomelj 33:27, Koper 57. minuti (29:25), a to še vseeno ni čim igralcem, ki so jo zelo dobro tokrat 'odprlo', zelo sem vesel, da 
– Dobova 37:28, Grosuplje – Ajdov- bilo dovolj za zmago ... izkoriščali. V to kategorijo spada- sem lahko na tak način pomagal 
ščina 33:39, DRŠ Sebastjana Soviča Gostje so s tesnim pokrivanjem jo Alen Nikl, Mark Tavčar (oba 18 ekipi do zelo pomembne točke. Ve-
– Herz Šmartno 42:41. po celem igrišču spravili domačine let), Jan Svenšek (19), Jan Kuzma sel sem bil podpore domačih, cela 
1. AJDOVŠČINA 12 9 1 2 19 v težave in z delnim izidom 0:4 v (20), Matjaž Bezjak (21), izkazal se družina je pomagala s svojim navija-
2. KOPER 12 9 1 2 19 60. minuti izenačili na 29:29! V tem je tudi Nik Harinski (17), ki je letos njem, kar mi veliko pomeni.
3. MISTERAL KRŠKO 12 8 0 4 16 času so domači igralci zgrešili kar prišel iz Celja. Sicer se v Ljubljani, kjer sem sedaj 
4. MOKERC - KIG 12 7 1 4 15 tri »zicerje« (zgrešen okvir gola Jan Mlač Černe, Drava: „Po tek- že tretje leto, dobro počutim, s so-
5. DRAVA PTUJ 12 6 2 4 14 in obrambe Mesarca)! Končno je mi so občutki slabi, vsem nam je igralci se dobro razumemo. Z ekipo 
6. HERZ ŠMARTNO 12 6 1 5 13 Mlač Černe po srečnem odbitku težko zaradi izgubljene točke. Zma- imamo visoke, a realne cilje; najprej 
7. GROSUPLJE 12 6 1 5 13
8. LJUBLJANA 12 3 3 6 9 vendarle dosegel gol (30:29), nato go smo imeli že v svojih rokah, pa se želimo uvrstiti v top 8 ekip re-
9. DOBOVA 12 4 0 8 8 pa so gostje po minuti odmora ize- smo jo na koncu vseeno izpustili. dnega dela sezone, za naprej pa je 
10. SEBASTJANA SOVIČA 12 3 2 7 8 načili na 30:30. Domačinom je os- Ne vem, kaj se je zgodilo, da nam je potem vse možno, ni izključeno niti 
Foto: NŠ
11. DOL TKI HRASTNIK 12 3 0 9 6 talo osem sekund za zadnji napad, v najbolj ključnih trenutkih zmanjka- napredovanje v 1. A-ligo.“
ki pa ga niso mogli pravočasno lo moči, zbranosti in koncentracije, Jože Mohorič ŠIC bar, zmagovalna ekipa 25. turnirja Janka Makoterja
12. ČRNOMELJ 12 2 0 10 4
torek  9. decembra 2025 Šport   15
Rokomet  2. SRL (m)
Štiri vasi, štirje goli razlike
Velika Nedelja – kompletni zasedbi, sploh prvič v REZULTATI 9. KROGA: Velika 
Gorišnica 28:32 (15:13) letošnji sezoni. Na začetku se to Nedelja – Gorišnica 28:32, Kočev-
ni poznalo, saj so za slabih deset je – Kronos 29:28, Sevnica – Rudar 
VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga minut „zamudili na tekmo“. Bili so 43:21, Butan plin Izola – Nova Go-
(10 obr.), Novak (1 obr.), Slana; popolnoma neprepoznavni, žoge rica 23:23, Radeče Papir nova – Ar-
Škorjanec 7, Krabonja 7(2), Trste- so jim padale iz rok, napačne poda- cont Radgona 31:25. Tekma Alples 
njak 5, Borko 4(1), Meško 3, Mihorič je so si sledile, obramba skorajda ni Železniki – Maribor Branik je bila 
2, L. Kokol, M. Kokol, Žuran, J. Tur- obstajala. Mlada domača zasedba prestavljena. 
ković. Trener: Damir Turković. je na drugi strani „letela po igri- 1. MARIBOR BRANIK 8 8 0 0 16
GORIŠNICA: N. Trunk (13 obr.), šču“ in v 8. minuti je na semaforju 2. SEVNICA 9 7 1 1 15
Brodnjak (3 obr.), Voda (1 obr.); pisalo 7:1. Nekaj obramb vratarja 3. NOVA GORICA 9 5 2 2 12
Ozmec 14(8), Žnidarič 6, Timarac 6, Nejca Trunka, ki je vstopil v igro, je 4. BUTAN PLIN IZOLA 9 5 2 2 12
L. Potočnjak 2, T. Bedrač 1, Tement dvignilo goste in so začeli nižati za- 5. GORIŠNICA 8 6 0 2 12
1, Belšak 1, N. Bedrač 1, Gašić, G. ostanek. Do odmora so prišli na -2 6. RADEČE PAPIR NOVA 9 5 0 4 10
Trunk, N. Geč, Zemljarič. Pomočnik (15:13). 7. KOČEVJE 8 4 0 4 8
trenerja: Luka Zorli. V drugem polčasu so od samega 8. ARCONT RADGONA 9 3 0 6 6
SEDEMMETROVKE: Velika Nede- začetka „lomili“ domačine, a se ti 9. KRONOS 9 1 2 6 4
10. VELIKA NEDELJA 9 2 0 7 4 Foto: Črtomir Goznik
lja 5/3; Gorišnica 8/8. niso dali zlahka. Zobe so kazali vse 
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 14 do 47. minute in izida 23:22. Sledili 11. RUDAR 9 1 1 7 3 Rokometaši Velike Nedelje in Gorišnice so se v lokalnem derbiju predstavili v dobri luči.
minut; Gorišnica 18 minut. so odločilni trenutki tekme, v kate- 12. ALPLES ŽELEZNIKI 8 1 0 7 2
RDEČI KARTON: Žiga Borko (55.). rih domačini niso več našli orožja za dete. Poskušali smo, za borbenost Blaž Žnidarič, Gorišnica: povzročili nepotreben stres. Zakaj 
izkušeno kaznovali. Rad bi se še in vztrajnost si igralci zaslužijo po- „Preprosto povedano smo šli na se je to zgodilo, težko rečem, smo 
POTEK REZULTATA: 5:0, 7:1, 7:4, igro gostov, sedemminutni strelski 
10:8, 12:9, 12:11, 15:12, 15:13, 16:13, mrk Velike Nedelje so gostje izkoris- zahvalil našim navijačem, ki vedno hvalo, a je nekaj zmanjkalo. Na tem tekmo preveč sproščeni, naredili se pa na srečo še pravočasno zbu-
pripravijo dobro vzdušje; res smo bomo še naprej delali na treningih, smo neverjetno veliko napak, nis- dili in nato izvedli pripravljen načrt 
17:16, 18:19, 23:22, 23:27, 28:32. tili za serijo 0:5 (23:27). Z njo so tudi 
odločili srečanje. jim hvaležni za to.“ veliko še moramo postoriti, je pa mo si pomagali v obrambi, vsak je tekme. Vesel sem, da smo končno 
Lokalni derbi ekip, ki jih loči Navijači so po koncu tekme z Damir Turković, trener Velike že sedaj – po treh mesecih skupne- igral zase ... Nato smo se vendarle odigrali tekmo v popolni igralski za-
Nedelje: „Tempa z začetka tekme 
le nekaj kilometrov (vmes aplavzom nagradili obe ekipi, goste ga dela – viden napredek. Na drugi zbistrili, stopili skupaj in tekmo do sedbi, tako da smo lahko s pogosti-
seveda nismo mogli držati celotno strani ima Gorišnica zelo izkušene konca odigrali tako, kot znamo. mi rotacijami držali visok ritem vseh 
so samo štiri vasi: Zamušani, za zasluženo zmago, mlado doma-
čo zasedbo pa za srčno predstavo. tekmo, saj imamo v ekipi precej posameznike, v premoči so bili tudi Strelsko nam na začetku ni šlo, zato 60 minut. Ob sedmerki na parketu 
Cvetkovci, Trgovišče in Blaž Krabonja, Velika Nedelja: igralcev, ki so še lani igrali za ka- glede fi zične moči.“ smo morali več poskušati s prodo- imamo še enakovredno sedmer-
Mihovci), je znova privabil „Tekmo smo odlično odprli in kar ri, kar pa je moja specialiteta. Vesel ko na klopi, kar je velik kapital. To 
lepo število navijačev – več precej časa držali visok tempo igre. 
kot 300 se jih je zbralo v Ob tem so gostje zgrešili nekaj 'zi- Namizni tenis  1. SNTL (m) sem, da sem lahko pomagal ekipi je bila ključna razlika, ki je odločila 
do zmage.“ tekmo. Omenil bi Nina Bedrača, ki 
Luka Zorli, v. d. trenerja Gorišni- je kljub poškodovanemu kolenu na 
dvorani v Veliki Nedelji.  cerjev', kar smo tudi dobro izkoristi-
li za vodstvo 7:1. V drugem polčasu 
Gorišničani, pri katerih še vedno žoga ni več krožila tako hitro, tudi Hodili po robu, a ostali ce: „V pripravah na tekmo smo se vsak način želel igrati ta derbi. Žal 
cel teden pogovarjali eno, na za- je še poslabšal stanje poškodbe, a 
ni bilo na klopi glavnega trenerja v obrambo smo se vračali počasne- četku tekme pa smo igrali nekaj njegova želja je bila res ogromna.“
Alana Potočnjaka, so bili v igralsko je, kar so gostje s svojo fi zično igro na trdnih tleh povsem drugega – sami sebi smo Jože Mohorič
Odbojka  2. DOL - vzhod (ž) Konec tedna je bil odigran okr- smo bili v kar zahtevnem psiholo- Košarka  4. SKL - vzhod (m)
njen 8. krog v 1. državni moški ligi. škem položaju. Slodej in Koren sta v 
Rezultat ni edino Igralci Cirkovc so gostovali pri zad- prvih dvobojih posameznikov zma-
njeuvrščeni Krki, iz Dolenjske pa so gala, nato pa sta Aljaž Šmaljcelj in Bomo že, nato pa je bilo 
se vrnili s tretjo zmago v sezoni, ki Denis Pintar svoje moštvo popeljala 
merilo igre ... pa je bila priborjena na precej dra- na rob zmage, Krka je povedla 3:2. 
matičen način – Dolenjci so bili na- Pri tem bi omenil, da se je Aleksu prepozno ...
mreč le niz oddaljeni od zmage ... poznalo, da je prebolel gripo in še 
ŽOK Sobota – ŽOK Ptuj REZULTATI 8. KROGA: Sobota 1. SAVINJA PLASARD 8 8 0 32:6 16 ni 100-odstotno pripravljen. Sledil Od začetka do konca tekme sta 
– Ptuj 3:0, Formis II – Turbina 0:3, Vrtine Palir Prebold – 
2. ŠD SU 7 6 1 24:13 12 je odločilni dvoboj Šmajcelj – Slo- delala ptujski obrambi veliko preg-
3:0 (-18, -23, -10) Kajuh Šoštanj – Lendava 1:3, Preva- 3. KEMA MUREXIN I 7 6 1 25:14 12 dej, kjer je naš igralec pokazal svoje Intera Ptuj 96:88 (29:26, lavic zunanja igralca Žiga Teržan in 
lje – Murexin Puconci 3:0. 4. MARIBOR I 7 4 3 19:19 8
ŽOK PTUJ: Brlek, Dežman, Fras, mojstrstvo in je v odločilnem petem 23:21, 22:27, 22:14) Nik Novak Kač. Prvi je skupno dose-
5. FUŽINAR 7 3 4 19:19 6
A. Horvat, L. Horvat, Hren, Kloar, 1. TURBINA 8 8 0 24:3 23 nizu ohranil mirne živce. Pred za- gel kar 40, drugi pa 28 točk. 
2. SOBOTA 8 6 2 21:8 19 6. CIRKOVCE 7 3 4 20:21 6 dnjim dvobojem sem verjel v Nina in INTERA PTUJ: Kozel 13, Kribiš 10, 
Kores, Lovrenčič, Ogrizek, Stater, Z nepričakovanim porazom so si 
3. PREVALJE 8 6 2 20:8 18 7. SAVINJA KPM 8 3 5 18:24 6 v to, da je boljši od njihovega tret- Rakovec 22, Turk 11, Kovač, Vidovič Ptujčani nekoliko zapletli situacijo 
Tašner. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. 4. LENDAVA 8 6 2 19:11 17 8. MENGEŠ 6 1 5 7:22 2 jega igralca Janeza Jedlovčnika, a je 23, Kolarič, Lozinšek 1, Krošel 8. Tre- glede napredovanja v razigravanje. 
Odbojkarice Murske Sobote so 5. PUCONCI 8 3 5 10:15 9 9. KAJUH-SLOVAN 7 1 6 14:24 2
10. KRKA  8 1 7 12:28 2 bilo to treba potrditi tudi za mizo. ner: Filip Majal. Ne glede na to pa imajo še vedno 
na srečanju s Ptujem dodobra iz- 6. PTUJ 8 2 6 6:20 6 Pri izidu 3:3 je vse težje, a je Nino vse v svojih rokah in so na poti, da 
koristile svojo večjo izkušenost – v 7. KAJUH ŠOŠTANJ 8 1 7 8:23 3 Košarkarji Intere Ptuj na srečanju 
pravih trenutkih so vedno potegni- 8. FORMIS II 8 0 8 4:24 1 Krka – Cirkovce I 3:4 to dobro oddelal, čeprav so razlike s Preboldom niso imeli pravega pri- izpolnijo prvi cilj sezone. Že v četr-
med igralci v 1. ligi zelo majhne.“ stopa, saj so si pred tekmo in med tek, 11. 12., jih ob 19. uri čaka velik 
le prave poteze. Na drugi strani je izkoristiti predvsem naše težave Šmaljcelj/Pintar – Koren/Slodej V domači ekipi je manjkal Neven njo mislili: „Bomo že, bomo že ...“ izziv, saj bodo ob 19. uri v dvorani 
mlada ptujska ekipa imela svoje tre- pri sprejemu, sicer pa so do zmage 3:1 (8, -9, 10, 9), Pintar – Slodej 1:3 Karković, ki je letos odigral zelo Varovanci trenerja Filipa Majala Gimnazije Ptuj gostili vodilno in 
nutke, a jih je bilo premalo za vsaj prišle z učinkovitim napadom in ser- (-6, -6, 10, -9), Jedlovčnik – Koren malo dvobojev za Novomeščane, niso podcenjevali zadnjeuvrščene neporaženo ekipo ŽKK Maribor. 
kakšen osvojen niz. visom ter z zelo požrtvovalno igro 0:3 (-7, -5, -8), Šmaljcelj – N. Šegula saj je obenem selektor hrvaške na- ekipe lige, ki še zdaleč ni slaba, so Za pozitiven izid bodo potrebovali 
Trenerka Ženskega odbojkarske- v polju.“ 3:1 (-9, 11, 4, 6), Pintar – Koren 3:0 miznoteniške reprezentance. ji pa s slabo obrambo dovolili, da tudi čim boljšo podporo svojih na-
ga kluba Ptuj Eva Vedlin Gojčič po Pri gostjah so vse dobile prilož- (13, 8, 9), Šmaljcelj – Slodej 2:3 (-7, Za Cirkovčane je bil to prvi dvo- se razigra. Domačini so poskušali vijačev.
tekmi ni bila razočarana: „Končni nost za igro, nekaj posameznic je 10, -7, 7, -8), Jedlovčnik – N. Šegula boj v seriji: že v sredo jih ob 17. uri presenetiti s consko obrambo 2-1- David Breznik
rezultat ni merilo naše igre. Z izje- imelo na tekmi dobra obdobja, na 0:3 (-7, -5, -12). čaka zaostali dvoboj s Fužinarjem 2, a Ptujčani niso imeli večjih težav, 
mo tretjega niza so moje varovanke katerih je treba graditi. Posebej se REZULTATI 8. KROGA: Vrtine Pa-
Trener cirkovške članske vrste Interdiskontom, nato pa v soboto razen v zadnji četrtini.
igrale dobro, z obdobji, ko nam je je izkazala Lara Brlek, posebej učin- lir Prebold – Intera Ptuj 96:88, Ajdas 
Danilo Piljak je takole ocenil doga- ob isti uri še srečanje rednega 9. Po tekmi je trener Intere Drave 
šlo zelo dobro, in obdobji, ko nam kovita je bila v zaključkih akcij skozi Lenart – Maribor 82:100, Šentvid – 
janje v Novem mestu: „Na samem kroga proti Kajuhu Slovanu. Obe Filip Majal na kratko dejal: „Tekmo 
penale. Krško 81:63. 
ni šlo nič. Na drugi strani mreže je začetku smo nekoliko presenetljivo srečanji bosta odigrani v Cirkovcah. smo izgubili v obrambi! Ta je tekme-
bila izkušenejša ekipa, ki je znala David Breznik 1. ŽKK MARIBOR  8 8 0 16
izgubili dvojice, saj imamo v Maticu „S tema dvobojema bomo zaklju- cem dovolila veliko prelahkih košev. 2. ŠENTVID  8 5 3 13
Slodeju in Aleksu Korenu kar uigran čili prvi del sezone, želimo pa iztržiti Na drugi strani tudi mi nismo imeli 3. INTERA PTUJ  8 4 4 12
par. Tokrat se jima ni izšlo, dva seta največ, kar bo mogoče,“ je zaključil večjih težav v napadu, saj nam ni bilo 4. AJDAS LENART  8 3 5 11
sta izgubila na razliko. Zavedali smo Piljak. težko doseči koša, razen ob koncu, 5. KRŠKO  8 3 5 11
se, da 'kiksov' ne sme biti več, zato Jože Mohorič ko se je tekma lomila, nam ni šlo.“ 6. PALIR PREBOLD  8 1 7 9
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik Igralci prve ekipe iz Cirkovc so vpisali še tretjo zmago v sezoni (na Foto: Črtomir Goznik
Lara Brlek (ŽOK Ptuj) je bila uspešna v napadu. fotografi ji je Matic Slodej). Ptujski košarkarji so trenutno na polovični uspešnosti. 
16 Šport, šport mladih torek  9. decembra 2025
Strelstvo  2. krog Državne mladinske lige 2025/26 ša (390,6) na 20. mestu, 21. Timotej 
Boj (390,5) ter 38. Taj Bombek Fer-
mišek (348,1). Domači ljutomerski 
strelec Matija Kaučič je s 388,8 kro-
Mladi strelci so se izkazali z natančnostjo in šestimi odličji ga osvojil 24. mesto. 
V ekipnem tekmovanju so prvo 
zmago v sezoni dosegli Rušani 
V organizaciji SD Mesto Med kadeti Tin Ozvald V ekipnem tekmovanju je drugič s 1240,2 kroga, pred Grosupljem 
Ljutomer je v športni dvorani do srebrnega odličja zapored zmagala rečiška ekipa Du- (1233,5) in Olimpijo (1232,3), Ormo-
Šic potekal drugi turnir šana Poženela z visokimi 1086 kro- žani Kovinarja so osvojili 12. mesto 
gi. Juršinska ekipa je po uvodnem s 1152 krogi. 
Državne mladinske lige v V starejši kategoriji kadetov s 
pištolo je bil s prvim srebrnim odlič- srebru tokrat osvojila bron s 1051 
streljanju z zračno puško in jem v sezoni zelo uspešen ptujski krogi in kančkom smole, ko je bila Kidričevska kadetinja 
pištolo na 10 m. Na njem so strelec Tin Ozvald (354), ki ga je z enakim rezultatom slabša od Go-
renje vasi, ki je po dvanajstih muših Bojana Marijanović 
med spodnjepodravskimi premagal le trzinski strelec Kasper 
(notranjih deseticah) imela boljši re- blizu odličja
strelci največ uspehov Beranek (363). Drugi Ptujčan Jan 
Levstik Kelc (286) je osvojil 15. mes- zultat zadnje serije z 266 : 258 krogi. 
dosegli Juršinčani s štirimi Med kadetinjami s puško je naj-
to. Prvič v sezoni so nastopili: 11. 
osvojenimi odličji. David Trstenjak (Miklavž, 322), 13. Bron za ormoško višjo uvrstitev dosegla kidričevska 
strelka Bojana Marijanović, ki je s 
Anej Čuček (Juršinci, 299), 14. Jaka mladinko Kovinarja Evo 404,7 kroga osvojila visoko četr-
Juršinčani z novimi Miholič (Miklavž, 293). 
Med kadetinjami je prvo zmago Petek to mesto in za odličjem zaostala 
le za dobre tri kroge. Zmagala je 
odličji, Ljubec in Repič v sezoni dosegla mariborska strel- Med mladinkami s puško je do- Teja Mencinger (408,1) iz Doliča 
na stopničkah ka SD Policist Taja Jovanović, ki je ber nastop pokazala ormoška strel- pred klubsko kolegico Manco Fel-
s 365 krogi dosegla tudi najboljši ka Kovinarja Eva Petek, ki je s 413,4 le (408,1). Ljutomerske strelke Mia 
Juršinčani so bili najuspešnejši letošnji rezultat. Dober nastop je kroga osvojila prvo bronasto odličje Tomanič (391,7), Lili Jerič (388,4), 
v najmlajši kategoriji starejših deč- pokazala tudi ormoška strelka To- v sezoni. Z majhno prednostjo sta Ana Koštric (377,7) in Neli Vozlič 
kov s pištolo, kjer je prvo zmago v varne sladkorja Tia Pevec, ki je s bili boljši le ruška strelka Vita Jakše (366,9) so osvojile 12., 13., 20. in 22. 
sezoni dosegel aktualni podprvak 344 krogi izboljšala svojo uvrstitev s 414,3 kroga ter trzinska strelka mesto. 
Jayden Ljubec. Dosegel je 178 kro- z uvodnega turnirja in osvojila viso- Patricija Breskvar s 413,7 kroga. Do- Med kadeti je ormoški strelec To-
gov in z veliko prednostjo premagal ko peto mesto. Svoj rezultat in uvr- Foto: Strelsko društvo Juršinci mača ljutomerska strelka Šila Anto- varne sladkorja Ambrož Janžekovič 
stitev z uvodnega turnirja je izbolj-
Brežičana Domna Gabrijela Preda- Juršinska strelca Jayden Ljubec in Nejc Repič sta se na drugem tur- lin (359,1) je osvojila 38. mesto. s 388,4 kroga osvojil visoko šesto 
šala tudi ptujska strelka Veronika 
niča (168) na drugem in klubskega nirju Državne mladinske lige veselila novih uspehov in odličij, osvo- Med mladinci je zmagal ruški mesto. Po uvodnem bronu v sezo-
Meininger, ki je s 341 krogi osvojila jila sta zlato in bronasto odličje. strelec in aktualni evropski kadet- ni je tokrat prvič zmagal Novome-
kolega ter zmagovalca uvodnega sedmo mesto. ski prvak Gal Potrč s 416,5 kroga, in ščan Enej Pavlin s 402,5 kroga. V 
turnirja Nejca Repiča (165) na tret- V ekipnem tekmovanju so drugo 
jem mestu. Uspeh juršinske ekipe, renci juršinski in ptujski strelci niso 
zaporedno zmago dosegli Izolčani (345), so osvojili 9., 11. in 14. mesto, sicer pred zmagovalcem uvodnega ekipnem tekmovanju so Ljutomer-
ki je v ekipnem tekmovanju tokrat posegli po najvišjih uvrstitvah. Po Ptujčan Andraž Vidovič je s 342 kro- turnirja Maksimilijanom Žarićem čanke osvojile šesto mesto s 1157,8 
(1023), pred Brežičani (1018) in Po-
osvojila tretje mesto s 476 krogi (v uvodnem bronu je bil najboljši med gi osvojil 17. mesto.  (414,7) ter Rušanom Patrikom Cipo- kroga, zmagale so strelke iz Doliča 
licistom iz Maribora (1015), Ptujčani 
uvodnem krogu je zmagala), je do- njimi znova Mai Pak, ki je tokrat Med mladinkami je s 376 krogi tom (412,9). Med ormoškimi strelci s 1217 krogi. 
so osvojili četrto mesto z 981 krogi. dosegel 358 krogov in osvojil šesto novo bleščečo zmago dosegla aktu- Kovinarja je bil najboljši Niko Raku- Simeon Gönc
polnil Žan Gril s 133 krogi na 11. mes- mesto. Drugič zapored je zmagal alna mladinska svetovna prvakinja 
tu. Zmagali so Brežičani z letošnjim Juršinski mladinci rečiški strelec in aktualni mladinski Manja Slak iz Gorenje vasi. Blizu 
najboljšim rezultatom 496 krogov. Šolski šport  Košarka, učenci
ligaški prvak Renee Lenzi z visokim osvojitvi odličja je bila ptujska strel-
Med starejšimi deklicami je prvo bronasti, Mai Pak šesti
rezultatom 373 krogov. Drugi jur- ka Maruša Antonič, ki je s 350 krogi 
zmago v sezoni dosegla novome- V najstarejši kategoriji mladincev šinski strelci, Valter Drašler (353), osvojila 4. mesto, za tretjim mes-
ška strelka Lija Janežič s 176 krogi. s pištolo tokrat v posamični konku- Milan Kvas (348) in Miha Močnik tom je zaostala le za krog. Obe ptujski šoli naprej, Rezultati: 
OŠ Mladika pred OŠ OŠ Pohorskega odreda Sloven-
Šah  90 let Šahovske zveze Slovenije Olge Meglič ska Bistrica – OŠ Olge Meglič 23:49, 
OŠ Mladika – 2. OŠ Slovenska Bistri-
V športni dvorani OŠ Pohorskega ca 44:41;
Kar pet Ptujčanov med prejemniki priznanj ŠZS odreda Slovenska Bistrica je potekal tekma za 3. mesto: OŠ Pohorske-
regijski turnir v košarki za starejše ga odreda Slovenska Bistrica – 2. OŠ 
učence. Pravico do nastopa sta si za- Slovenska Bistrica 37:45;
Visoki šahovski jubileji se letos delitev številnih zahval in priznanj. gotovili po dve najboljši ekipi iz me-
dobčinskih tekmovanj na ptujskem tekma za 1. mesto: OŠ Olge Meg-
kar vrstijo. Komaj smo se malo Med prvimi so posebne zahva- Anita Ličina Vrabič: »Čeprav je od mojih nastopov na šahovskih 
in slovenskobistriškem območju. lič – OŠ Mladika 32:39. 
»odpočili« od čudovite svečanosti le prejeli štirje posamezniki, ki so olimpijadah minilo že lepo število let, pa so še vedno živi nepozabni 
90-letnice Šahovskega društva v zadnjih 50 letih najbolj zazna- spomini, posebej na prvo olimpijado leta 1992 v Manili. Nastopiti pod V Slovenski Bistrici sta bili v pol- Vrstni red:
Ptuj, že je sledila enaka obletnica movali delovanje ŠZS. Dve od teh zastavo samostojne države in poslušati Zdravljico je bilo nekaj, kar fi nalnih dvobojih boljši obe ekipi s 
Ptuja, ki sta se nato med sabo po- 1. OŠ Mladika 
Šahovske zveze Slovenije. Osre- zahval sta šli v roke članom Ša- se ne da opisati z besedami. Tudi današnja slovesnost ob 90-letnici 
merili za prestižni naslov regijskih 2. OŠ Olge Meglič
dnja svečanost je potekala v ču- hovskega društva Ptuj, častnemu Šahovske zveze Slovenije je bil dogodek, ki bo prav tako ostal v spo-
prvakov. Osvojili so ga člani ekipe 3. 2. OŠ Slovenska Bistrica 
dovitih prostorih na ljubljanskem predsedniku Milanu Kneževiču ter minu. Ob prejemu visokega priznanja sem podoživela svojo bogato 
gradu. edini ženski častni članici zveze in šahovsko zgodovino, na katero sem upravičeno ponosna.« OŠ Mladika. Oba fi nalista sta si pri- 4. OŠ Pohorskega odreda Sloven-
Prisotne sta najprej preko vide- društva Silvi Razlag. Silva Razlag: »Številna visoka šahovska priznanja, ki sem jih prejela služila napredovanje v četrtfi nale ska Bistrica
opovezave pozdravila Zurab Azma- S posebnimi priznanji so bili na- v zadnjem letu, me vse bolj utrjujejo v prepričanju, da sem tako v ptuj- državnega tekmovanja. JM
iparashvili, predsednik Evropske ša- grajeni vsi člani in članice sloven- skem kot slovenskem šahovskem prostoru v mojih 60 letih delovanja 
hovske zveze ECU, in Arkady Dvor- ske šahovske reprezentance, ki so pustila kar velik pečat. Sama sicer v to nisem bila prepričana, saj se mi 
kovich, predsednik Svetovne šahov- nastopili na štirih ali več šahovskih je moja šahovska pot zdela kot neke vrste hobi, zapolnitev prostega 
ske federacije FIDE. Po uvodnih olimpijadah za samostojno Slove- časa. Vedno bolj pa ugotavljam, da mi je dala veliko več: naučila me je 
nagovorih predsednika ŠZS mag. nijo. Med njimi je bila tudi prva ptu- vztrajnosti, včasih tudi poguma, pozitivnega gledanja na številne za-
Dušana Mesa, generalnega sekre- jska olimpijka, ki je nastopila na prvi pletene situacije, večkrat me je tudi dvignila v težkih trenutkih mojega 
tarja OKS-ZŠZ Uroša Mohoriča in olimpijadi za samostojno Slovenijo življenja. Hvaležna sem vsem, ki so mi dali to priložnost.«
ministra za gospodarstvo, turizem leta 1992 v Manili, takrat 20-letna Milan Kneževič: »Kot Ptujčan sem izredno ponosen, da sem več kot 
in šport Matjaža Hana je sledila po- MM Anita Ličina, danes Vrabič, ki 60 let del uspešne slovenske, pa tudi svetovne šahovske zgodovine. 
Vsako priznanje nosi svojo zgodbo. Ob spremljanju uspehov, ki so 
bili izpostavljeni tako na 90-letnici mojega ptujskega društva kot na 
90-letnici Šahovske zveze Slovenije, me navdaja zadovoljstvo, da ta 
naša prizadevanja in uspehe nadaljuje številčna mlada generacija, ki je 
svetla prihodnost slovenskega šaha.«
Zarja Gomboši: »Ob povabilu Šahovske zveze Slovenije na simul-
tanko Luke Leniča sem bila izredno presenečena in obenem vesela. 
Da pa bom na tej osrednji svečanosti ena od petih mladih slovenskih 
šahistov, ki jim je bilo podeljeno posebno priznanje za uspehe v letu 
2025, pa niti slučajno nisem pričakovala. To je vsekakor velika nagrada Moštvo OŠ Mladika je osvojilo regijski naslov v košarki. 
za ves vloženi trud in motivacija za prihodnje.«
je skupaj nastopila na petih olim- bili druga najštevilčnejša nagrajena 
pijadah. Ob njej je priznanje prejel klubska skupina, največ priznanj pa 
slovenski rekorder po številu ude- je šlo v roke šahistom Tajfun ŠK Lju-
ležb na šahovskih olimpijadah (kar bljana. Ob koncu so razglasili še naj-
11), član ŠD Ptuj VM Aleksander boljše za leto 2025, kjer je med člani 
Beljavski. zmagal VM Vladimir Fedosejev, pri 
Zadnje „ptujsko“ priznanje je šlo članicah VM Zala Urh, pri mladincih 
v roke 10-letni Zarji Gomboši. Pre- MM Matic Lavrenčič, pri mladinkah 
jela ga je za izredne uspehe v mla- pa WCM Anja Beber. 
dinski konkurenci v letu 2025, ko je V okviru praznovanja 90-letnice 
osvojila dva naslova mladinske dr- ŠZS so potekali še številni spre-
žavne prvakinje do 10 let (standard mljevalni dogodki, od fi nala turnirja 
in pospešeno), bila je zmagovalka »Slovenija šahira« do VIP-turnirja 
mednarodnega fi nala Športnih iger in simultanke VM Luke Leniča. Na 
mladih v Splitu do 11 let, odlično pa slednji sta se preizkusila tudi mlada 
je nastopila tudi na pravkar konča- Zarja in Svit Gomboši. Družbo jim je 
nem mladinskem EP v Budvi. delal tudi šahovski robot, ki ni bil nič Tudi druga ptujska ekipa OŠ Olge Meglič je napredovala v četrtfi -
Silva Razlag je prejela visoko priznanje Šahovske zveze Slovenije. Izkušnje in mladost sta zaznamo- kaj radodaren z zmagami …
vali pet nagrajencev ŠD Ptuj, ki so Jože Mohorič nale državnega tekmovanja. 
torek  9. decembra 2025 Nasveti   17
Zeleni nasvet Domača lekarna
Jesen in zima v rastlinjakih Kamilice, žajbelj in česen -  
pomoč pri vnetih dlesnih
Božične rastline smo spoznali nekoliko prej, kot bi si želela, a kaj, ko adventna sporočila trgovcem in posledično 
tudi nam nič ne pomenijo. Potrpežljivost, čakanje nista več vrlini današnjega časa. Zato vam moram naložiti Najprej pomnite, da če po enem tednu krvavitev, občutljivost ali 
delo. December in januar sta čas, ko zemlja počiva. A v rastlinjaku ni povsem tako. bolečina ne pojenja, brez omahovanja obiščite zobozdravnika. Dru-
gače pa si bo telo verjetno kar samo opomoglo – če ga boste podprli 
V rastlinjaku lahko tudi pozimi z domačimi pripravki in če boste pri zdravljenju dosledni. 
pridelamo nekaj domačih, zelenih Uporabne nasvete smo našli v knjigi Zdravje iz kuhinje – ljudska 
vitaminov in mineralov. Vendar se zdravila na sodoben način, vredno jih je preizkusiti in nadaljevati tis-
nekje proti koncu februarja, včasih te, ki vam dajo najboljše učinke. Pomagajte si z domačimi pripravki.
pa še prej, začenja gnitje številnih 
vrtnin, na prvem mestu zagotovo Masaža dlesni
solate. Kaj narediti, da bo tega čim Aloja je popolno sredstvo za zdravljenje bolečih dlesni, saj poma-
manj? ga celiti poškodovano tkivo in blaži vzdražene dele. Odrežite del 
alojinega lista in z žličko izpraskajte alojin gel. V gel pomočite ščetko 
Zrak mora biti tudi z mehkimi ščetinami, nato pa ga s krožnimi gibi nežno vmasirajte v 
pozimi čist in čim dlesni. Krtačko pred vsakim premikom na nov del dlesni pomočite v 
bolj suh gel. Spodbudili boste pretok krvi v dlesni in zdravljenje tkiva.
Pomembno je, da tudi pozimi Izpiranje 
rastlinjak redno zračimo. Izkoris-
timo vsak sončen, po možnosti Bolečino in morebitno oteklino v dlesnih ublažite in umirite z izpira-
tudi vetroven dan in ga takoj, ko njem ust s slano vodo (žlička soli, raztopljena v kozarcu tople vode), 
se temperature dvignejo nad 0 oC, rožno vodo divjega origana (vsebuje spojine, ki blažijo bolečine in 
odpremo in temeljito prezračimo. Foto: MP uničujejo bakterije) ali kamiličnim čajem (čez dve čajni vrečki prelij-
To pomeni, da odpremo vse, kar Večji rastlinjaki so lahko tudi prostor za zasipnico. te skodelico vrele vode in pustite stati 10 minut). Trideset sekund 
je možno, in pustimo odprto to- žvrkljajte in izpljunite ter ponavljajte vsak dan najmanj en teden.
liko časa, dokler temperature to če je sneg moker in težak, mora-
dopuščajo. Vsekakor pa ga zapre- mo le-tega redno odstranjevati s 
mo vsaj uro pred temo. Pozimi strehe, če opazimo, da se sam ne 
zalivamo izredno malo, seveda stopi oziroma ne zdrsne po strehi 
pa se zemlja ne sme popolnoma z rastlinjaka. Možnost je tudi, da v 
posušiti. Prezimnih vrtnin tudi ne rastlinjak vsaj ponoči nastavite ko-
gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub vinske posode z žerjavico (če seve-
zalivanju, ki je potrebno, zemlja da ogrevate na trda goriva); ta bo 
ves čas rahla. grela prostor in s tem pomagala 
snegu, da spolzi s folije. 
Setve in sajenje Pozorni moramo biti tudi na 
v rastlinjaku pojav glodavcev – miši. Te pride-
jo zelo rade prezimovat v toplejši 
Še vedno lahko sejete prezimni prostor. Na naši zelenjavi lahko 
tolščak (portulak), rastlino, ki vas naredijo veliko škode. Spomladi 
bo tudi pozimi bogatila s C-vita- lahko pojedo kaleče seme sadik. 
minom. Prav tako bosta še vedno Zato se včasih ne moremo izogniti 
kalili tudi rukola in azijska listnata Foto: MP
Ko je premrzlo, v rastlinjak prestavimo tudi letne sorte radiča, endi- nastavljanju vab zanje. Pri tem pa 
zelenjava. Zanimivo je, da lahko moramo paziti tudi na domače ži-
ljubitelji stročnic že zdaj posejete vijo in zelje.
vali, da se z njimi ne zastrupijo tudi 
tudi bob in grah. V rastlinjaku bos-
ta v sedanjih zimah brez težav pre- Rastlinjak za nam bodo na razpolago do pozne one. Foto: pexels
Sama bi v bližino rastlinjaka nas-
zimila, saj pogosto prezimita tudi prezimovanje ozimnice jeseni in spet zelo zgodaj spomla-
na prostem. Seme stročnic nama- di. To lahko naredite še sedaj. tavila tudi krmilnico za ptice. Te Ublažite bolečino
V rastlinjaku lahko, če imamo V ustrezne posode, napolnjene bodo potem poleti skrbele, da bo 
kamo čez noč v topli vodi, še bolje 
v toplem kamiličnem čaju. Setev dovolj prostora, skopljemo jamo, z listjem, slamo ali senom, lahko škodljivcev v rastlinjaku manj. Tudi Ameriški slamnik (tinktura, ki jo uporabljate proti prehladu) po-
spešuje tudi zdravljenje dlesni in deluje kot lokalni anestetik. S te-
potem še zalijemo in po potrebi vanjo naložimo korenje, črno red- shranimo tudi gomolje dalij, gladi- kakšen kup lesa ali slame prav ob kočino prepojite bombažno paličico in jo nanesite neposredno na 
čeznjo naredimo še dodatni tunel. kev, repo itd., nato pa zakopljemo jol in korenike kan. Seveda pa po- rastlinjaku bo zadržal koristne žu- boleče mesto ali pa žličko tinkture vmešajte v manjši kozarec tople 
Seveda lahko še vedno sejete tudi in pokrijemo s slamo. Taka »zasi- tem vse skupaj še dobro zavaruje- želke. Zdaj namesto tega postav- vode in jo žvrkljajte najmanj eno minuto vsak dan, dokler stanje ne 
motovilec in špinačo. pnica« je dostopna tudi pozimi v mo s slamo, da ne pomrznejo. ljamo hišice oz. hotele za koristne bo boljše.
Letos nas je sicer mraz hitro snegu. Seveda je treba vedeti, da organizme. Ti pa so lahko prav de-
gomoljev in korenov ne nalaga- Tehnične podrobnosti korativni in celo vrtu v okras. Kori-
prisilil v zimski počitek. Mnogi Hladen obkladek
mo višje od 50 cm, da se spodnji pozimi stne žuželke bodo spomladi hitro 
imate na vrtu še endivijo, radič in zaradi teže ne poškodujejo. Prav začele boj s škodljivci v rastlinjaku. Če so dlesni zelo občutljive ali otekle, lahko hitro olajšanje prinese 
zelje. Vse te vrtnine še lahko pre- tako mora biti vse skupaj zaščite- Poskrbeti je treba za vodo in Za to je že prepozno, s hranjenjem hladen obkladek. Ledeno kocko zavijte v čisto bombažno krpo in jo 
stavite (presadite) v rastlinjak. To no pred glodavci, zato je dobro pozimi paziti na sneg. Vedeti mo- ptic pa šele začenjamo. Vendar pa- nežno pritisnite na zunanjo stran obraza ob prizadetem mestu. Hlad 
naredimo tako, da jih preprosto s najprej na dno jame, potem pa še rate, kako je z vašo vodovodno zite, da ne bodo postale odvisne bo zmanjšal oteklino in ublažil bolečino v nekaj minutah.
koreninsko grudo vred odnesemo okoli korenovk naložiti kar nekaj napeljavo. Če je dovolj zavarovana samo od vas. Za to je sicer letos že 
do rastlinjaka, izkopljemo dovolj smrečja. pred mrazom, težav ni. Občutljive prepozno, a lahko si ta nasvet za- Česen kot naravni antibiotik
velike luknje, jih zalijemo in rastli- V kot rastlinjaka presadimo tudi so vse cevi, ki so na prostem. Obi- pomnite za naslednje leto. Česen vsebuje alicin, eno najmočnejših naravnih protimikrobnih 
ne posadimo. Svetujem pa, da po nekaj rastlin korenastega peter- čajno je bolje, da vodo zapremo in spojin. Ko strok česna rahlo zdrobite, se alicin sprosti in lahko poma-
presajanju vse skupaj zalijemo še šilja, drobnjaka in še kakšne nam seveda izpraznimo tudi cevi. Še prošnja, nasvet ga zmanjšati število bakterij v ustih. Kos sveže pretlačenega česna 
s pripravkom, ki vsebuje morske najljubše začimbnice z vrta. Tako V primeru sneženja, posebej za konec položite na prizadeti del dlesni in pustite delovati nekaj minut. Okus 
alge. Tako bodo omenjene vrtnine je lahko intenziven, a rezultati so pogosto hitri. Uporabite enkrat do 
ohranile vse koristne snovi, z malo Pred nami so zimski meseci, v dvakrat dnevno, dokler se ne pokaže izboljšanje.
sreče pa tudi prezimile. Prav tako katerih pustite, da se spočije tudi 
pa jih zalijte z algami nekje čez en narava. Pokanje petard in raket ob Ohlajeni žajbljev poparek
teden ali 14 dni. Hkrati s tem zalijte različnih priložnostih, predvsem 
tudi vse druge vrtnine, ki prezimu- pa v dnevih okoli božičnih in no- Žajbelj je znan po svojih antiseptičnih in protivnetnih lastnostih. 
jejo v rastlinjaku. voletnih praznikov, povzroči smrt Pripravite močnejši poparek (2 žlički suhega žajblja v skodelici vrele 
Vedno pa naj ostane vsaj nekaj marsikaterega prebivalca narave, vode) in ga pustite, da se popolnoma ohladi. Uporabite ga za izpira-
prostora za rastline za zeleni po- ne nazadnje pa tudi kakšnega hi- nje ust dvakrat na dan. Poparek pomaga zmanjšati oteklino, pomiriti 
dor. Z njimi boste ohranili zračno, šnega ljubljenčka. Zato vas tudi na občutljive dlesni in preprečuje rast škodljivih bakterij. Če imate doma 
živo in rahlo prst, popestrili kolo- tem mestu prosim: če se imate za svež žajbelj, lahko sveže liste tudi narahlo prežvečite, da delujejo ne-
bar in celo do neke mere razkužili ljubitelje narave, se boste tovrstni posredno na vnetje.
zemljo. Na prvem mestu je to bela zabavi odrekli. 
gorjušica, a sama svetujem meša- V nedeljo bomo prižgali že dru- Kokosovo olje zoper bakterije
nico, v kateri naj bo gorjušice naj- go svečko, svečko miru. Mislim, da Kokosovo olje vsebuje lavrinsko kislino, ki deluje protibakterijsko 
več 30 %. Dodajte ji grašico, morda ni nobenega med nami, ki si miru in lahko pomaga zmanjšati obloge ter vnetje dlesni. Poskusite tako: 
krmni grah, gizotijo, facelijo, ajdo ne želi. Pa naj govorim o pokanju žlico kokosovega olja dajte v usta in ga 10–15 minut počasi pretakaj-
… vse to lahko še posejemo. Vem, petard in raket v času praznikov te med zobmi, nato izpljunite (v papir, ne v odtok, da se ne maši). 
da se mnogim zdi škoda prostora, ali o miru v svetu. Pa naj nam ga ta Usta sperite z vodo in nato normalno umijte zobe. Redna uporaba, 
a verjemite mi, dolgoročno je to Foto: MP druga svečka prinese. nekajkrat tedensko, lahko opazno izboljša zdravje dlesni.
zelo praktično in uporabno. Ne pozabite na ptice, saj so že lačne. Miša Pušenjak T. Dečman
18 Ljudje in dogodki torek  9. decembra 2025
Ptuj  Slovesnost ob 30. obletnici ustanovitve MG Ptuj
           »Ni nujno, da si nor, da delaš v gledališču,   
Četrtega decembra 1995 je bil sprejet odlok o ustanovitvi MG Ptuj oz. ponovni profesionalizaciji ptujskega gledališča. 
Ob 30. obletnici tega sprejema je v MG Ptuj potekala praznična slovesnost. Sicer pa se Ptuj ponaša z najstarejšim gle-
dališčem na Slovenskem, v našem mestu je delovalo že leta 1752.
Na odru MG Ptuj so od 26. fe- ratni nastopi na domačem odru. V šerja na gledališkem stopnišču. Od dolga, tudi ljubiteljsko gledališče 
bruarja 1996, prve predstave po vitrini ptujskega gledališča se je v 4. decembra letos dalje je ptujsko na Ptuju je bilo močno. Ptuj je dal 
ponovni profesionalizaciji Govor 30 letih nabralo veliko domačih in gledališče tudi dokumentirano naj- mnoge priznane ustvarjalce, igral-
malemu človeku v režiji Sama M. tujih gledaliških nagrad. V treh de- starejše v Sloveniji. Gre za izjemno ce, režiserje, pisce. Profesionalno 
Strelca, nastopili številni uveljavlje- setletjih je MG Ptuj postalo najbolj zgodbo o pogumu, vztrajnosti in gledališče ima posebno vlogo, saj 
ni slovenski igralci in režiserji. Ptuj- nagrajeno gledališče v Sloveniji. ustvarjalnosti. ne deluje le kot prostor umetniške 
sko je tudi po zaslugi Branke Beze- Zagotovo pa je ta uspešna zgodba Barbara Koželj Podlogar, di- produkcije, temveč tudi kot sim-
ljak slovenski gledališki in kulturni vredna tudi nove knjige, zapisa, ki rektorica Direktorata za ustvar- bolni in socialni center. 
prostor sploh obogatilo s številni- bo trajno spominjal na te nepreko- jalnost pri Ministrstvu za kulturo Pomen gledališča v sodobni 
mi nadarjenimi igralkami in igralci, sljive dosežke. Nekaj dopolnitev RS, je poudarila, da je gledališče družbi je ključnega pomena. V so-
ki so danes med najvidnejšimi na je doživela tudi stalna razstava o pomemben del urbane identitete, dobni družbi, nasičeni z digitalnimi 
tem in regionalnem odru. Še pose- ptujski gledališki zgodbi, ki so jo eden osrednjih nosilcev mesta: mediji, gledališče ohranja svojo 
bej odmevni pa so njihovi vsakok- obogatili še z umetnino Dušana Fi- »Gledališka dejavnost na Ptuju je edinstveno moč, biti živ, nepo-
sreden, ustvariti trenutek, ki ga ni 
mogoče ponoviti ali reproducirati. 
To je njegova največja vrednost, Foto: Črtomir Goznik
da nam omogoča izkušnjo, ki nas Peter Srpčič MG Ptuj uspešno vodi že 16 let: »Ptujsko gledališče da-
hkrati razgali, pretrese in poveže. nes s ponosom nosi svoje ime in obraz.«
Zato gledališče ni samo umetnost, 
temveč temeljna človeška potre- dosegli številne uspehe, mestu dali niso predstavljali, da bodo čez 33 
ba po smislu, pripadnosti in pre- ime, značaj, pomembno vsebino in let praznovali 30. obletnico nje-
seganju vsakdanje resničnosti.« V še večjo veljavo. gove ponovne profesionalizacije. 
imenu Ministrstva za kulturo RS je Več kot 30 let so tlele sanje v srcih 
čestitala vsem, ki so sooblikovali Za eno ero mnogih gledaliških ustvarjalcev, 
gledališko krajino na Ptuju in MG profesionalizacije so se ki so nastajali na Ptuju in odhaja-
Ptuj zaželela še veliko uspehov v nekateri tudi okopali v li, ker takrat na Ptuju še niso bilo 
prihodnje. ribniku Ljudskega vrta gledališča, v katerem bi se lahko 
Čestitke ob jubileju je prinesla predstavljali. Še preden pa se je 
tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Peter Srpčič je spomnil, da se je novo poglavje v ptujskem gleda-
Direktorju MG Ptuj Petru Srpčiču zgodba, torej poglavje o MG Ptuj, lišču tudi uradno začelo, je Samo 
je v imenu mesta predala stekleno začela že pred letom 1995, v bistvu M. Strelec večkrat končal v hladni 
statuo za vse dosežke v preteklo- ob predstavi Sama M. Strelca Na vodi ribnika v Ljudskem vrtu. Peter 
Foto: Črtomir Goznik sti, z željo po dobrem ustvarjanju odprtem morju, in sicer na ribniku Srpčič je bil čolnar, Samo je režiral 
Mlada gledališka ekipa je navdušila, na fotografi ji prizor iz predstave Naš razred. tudi v prihodnje. V tem času so v Ljudskem vrtu, ko si niti v sanjah s čolna, v navalu tega žara se je 
Slovenija  Film Belo se pere na devetdeset Podravje, Destrnik  Prihodnost slovenskega kmeta je prihodnost naše države
Rekorden obisk Uvažamo meso z bistveno več 
Že dolgo slovenski fi lm ni doživel tako veličastnega 
sprejema, kot ga je težko pričakovana drama Belo se antibiotiki, kot je naše 
pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika in 
producenta Aleša Pavlina. »Če ne bomo aktivno branili slovenskega kmeta in vlagali v njegov razvoj, bo ogrožena tako naša prehranska 
oskrba kot prihodnost podeželja,« je bilo slišati na pogovornem omizju na Destrniku, kjer so svoje izkušnje in 
težave predstavljali lokalni kmetje. 
Foto: arhiv občine
Na pogovornem omizju so sodelujoči izpostavili številne težave slovenskega kmetijstva. 
Foto: Mediaspeed
Opozorili so na številne konkretne težave, ki odnos trenutne vlade do kmetijstva. Prepričan nepošten in nekonkurenčen položaj ter odpira 
Film je upravičil pričakovanja, saj si ga je v manj kot treh tednih jih bremenijo, od pretirane birokracije do uvo- je, da aktualna politika pogosto ne prepozna vprašanja glede kakovosti hrane na trgu. 
ogledalo že več kot 40.000 ljudi. Prvo fi lmsko priznanje zlata rola za, ki jim predstavlja nelojalno konkurenco.  Na dejanske vrednosti kmetov in njihovega dela. Valerija Pukšič je predstavila izzive, s katerimi 
za 25.000 gledalcev v letu 2025 je ekipi fi lma podelil Alan Vitezič, omizju je sodeloval tudi Jože Podgoršek, pred- Strinjal pa se je, da zgolj pasivno pričakovanje se srečujejo kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi, 
predstavnik Zveze društev slovenskih fi lmskih ustvarjalcev. »Zame sednik KGZ Slovenije. Govoril je o ključnih izzi- državne podpore ne zadostuje, pač pa je pot- ki jim birokracija prav tako prinaša veliko ovir. 
je zlata rola po sedmih letih dela nekaj podobnega kot zlata medalja. vih, s katerimi se danes sooča slovensko kme- rebna aktivna vloga vseh, ki razumejo kmetijski Številne administrativne zahteve, kontrole, pre-
Vesel sem gledalcev, ki zaupajo fi lmu, in držim pesti, da bomo kma- tijstvo: »Slovenija potrebuje močnega kmeta, ki sektor, dialog z odločevalci in javnostjo. gledi po njenem pogosto presegajo razumno 
lu presegli tudi mejnik 50.000 gledalcev,« je ob tem povedal režiser bo zagotavljal hrano, delovna mesta in urejeno Kmet Janez Zelenik je na konkretnih primerih mero. Problematično se ji zdi tudi, da dopolnil-
fi lma Marko Naberšnik. krajino za prihodnje generacije.« prikazal težave slovenske prašičereje, ki je v glo- ne dejavnosti na kmetiji neutemeljeno enačijo 
Film sicer gledalce popelje v Ljubljano v 80. letih, zgodba pa Razpravljavci so se strinjali, da se kmetje boki krizi. Opozoril je na drastičen upad števila z industrijskimi subjekti. Podpredsednica DPM 
spremlja Bronjo skozi različna obdobja življenja. Njen otroški svet srečujejo z mnogimi težavami, in poudarili, da prašičerejskih kmetij, nestabilne odkupne cene, Spodnje Podravje Damjana Žampa Šilec je po-
sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, kakav Benko, Albert keksi sodobna kmetijska politika brez jasnih in ciljno visoke stroške pridelave, ki številne rejce silijo v udarila, da si mladi želijo kmetovati, vendar se 
in prenos sarajevskih olimpijskih iger. Potem ko zaradi raka izgubi usmerjenih ukrepov ne omogoča dolgoročne zapiranje hlevov, pa tudi birokratske ovire. Po- soočajo s številnimi ovirami, največja je dosto-
mamo, se mora pri dvajsetih s to zahrbtno boleznijo soočiti tudi stabilnosti kmetij. Podgoršek, sicer tudi pred- sebej velik problem je uvoz mesa iz držav, kjer pnost zemljišč. Nakup kmetijskih površin je za 
sama. sednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, so dovoljene bistveno višje vrednosti antibioti- mlade pogosto izjemno veliko fi nančno breme.
K. M. ki je bil organizator omizja, je kritično ocenil kov kot v Sloveniji, kar domače rejce postavlja v Dženana Kmetec
torek  9. decembra 2025 Ljudje in dogodki   19
 pomaga pa«
tako zagnal, da je pozabil, da je na 
čolnu. Zgodilo se je najmanj trikrat.
»Ni enostavno, če se ti zgodi, da 
se ti sanje izpolnijo,« je izpostavil 
Peter Srpčič. Ptujska gledališka 
hiša se je v tridesetih letih napolni-
la z izjemnim bogastvom, ki se ga 
ne da ustekleničiti. Žari, nabita od 
energije. Gledališča ni brez igral-
cev in ga ni brez občinstva. Kako 
je delati v gledališču, je ponazoril 
z besedami, zapisanimi v pisarni 
Sama M. Strelca: »Ni nujno, da si 
nor, da delaš v teatru, pomaga 
Foto: Črtomir Goznik
pa.« To je ena od resnic gledališča. 
»Zavedam se moči te hiše, zgrad- Za zasluge pri ustanovitvi MG Ptuj so podelili 11 častnih satirov, zaradi obveznosti na drugih gledaliških 
be, v katero sem prišel služit pred Foto: Črtomir Goznik odrih so nekateri prejemniki manjkali. Na fotografi ji: Franci Mlakar, Samo M. Strelec, Silvester Vučak, Iris 
16 leti, ne vladat. Kot se zavedam Barbara Koželj Podlogar, direktorica Direktorata za ustvarjalnost pri Mlakar in Dora Benčevič, ki je priznanje prevzela v imenu Stanke Vauda Benčevič.
tega, da bom nekoč odšel, morda Ministrstvu za kulturo RS: »V sodobni družbi ima gledališče ključni 
tudi kmalu. Odšel pa bom z mirom, pomen.« njeno vodilno pozicijo v regiji in šir- pa so ga sedaj podelili v takšni ob- Vogrinec. Branko Brumen je prejel 
še. Režija in koncept sta bila v ro- liki vsem zaslužnim za ustanovitev posebno priznanje za zasluge pri 
zadovoljstvom. Ptujsko gledališče kah Lare Čabrian. Pod dramaturgijo MG Ptuj in zaslužnim članom ko- ustanovitvi MG Ptuj, Štefan Čelan 
danes s ponosom nosi svoje ime in avtorstvo scenarija se je podpi- lektiva, ki jih običajno ne vidimo posebno priznanje za zasluge za 
in obraz,« je poudaril. Zahvalil se sala Nika Šoštarič. Nastopili so Kaja na odru, ker v zakulisju skrbijo za obnovo MG Ptuj. 
je vsem, ki so sodelovali v tej zgod- Petrovič, Urban Brenčič, Kaja Če- to, da lahko obiskovalci uživajo v Bogate spomine na 30. obletni-
bi, verjeli vanjo, jo gradili vse do lan, Tin Šoškič, Katarina Samobor, predstavah. co ustanovitve MG Ptuj pa so sku-
danes. Sad skupnega dela je ogro- Žan Bedenik, Lara Čabrian in Nika Častnega satira za zasluge pri paj z občinstvom obujali v Salonu 
men. Na to smo lahko vsi upraviče- Šoštarič. Odigrali so nekaj prizorov ustanovitvi MG Ptuj so prejeli: Radka Poliča - Raca, saj je teh tako z 
no ponosni. iz najuspešnejših predstav MG Ptuj: Franci Mlakar, Samo M. Strelec, odra kot iz zaodrja veliko. Direktor 
Marjetka št. 89, Žabe, Raztrganci in Silvester Vučak, Anton Lešnik, Iris MG Ptuj Peter Srpčič pa je tudi ob 
Ptuj z novim rodom Naš razred. Mlakar, Nenad Tokalić Nešo, Voj- tej priložnosti poudaril, da si želijo 
nadarjenih gledališčnikov Praznovanje 30. obletnice usta- ko Belšak, Urška Vučak, Gregor mirnega in stabilnega okolja, v ka-
novitve oz. ponovne profesiona- Geč, Tadej Toš in Stanka Vauda terem bodo lahko bogatili kulturni 
Praznično slovesnost je pripra- lizacije MG Ptuj so sklenili s pode- Benčevič. Zaslužne satire so pode- utrip našega mesta in mu dajali 
vila mlada ekipa, občinstvo je bilo litvijo priznanj satir, ki je v bistvu lili članom kolektiva za dolgoletno tudi mestni značaj. Upa, da bomo 
navdušeno. Na Ptuju raste nov rod nagrada slovenskega festivala prizadevno delo v MG Ptuj. Razve- skupaj z mestom in širše našli mož-
nadarjenih gledališčnikov, ki bo to komornega gledališča, ki ga MG selili so se ga: Irena Meško, Anica nost, da se bodo na Ptuj ponovno 
Foto: Črtomir Goznik izjemno tradicijo uspešno vodil v Ptuj zaradi pomanjkanja denarja Strelec Bombek, Tomaž Bezjak, Si- vrnili tudi gledališki festivali. 
Urban Brenčič in Kaja Petrovič v odlomku iz predstave Raztrganci prihodnje, jo nadgrajeval in utrjeval od leta 2012 ne organizira več. Prvič mon Puhar, Andrej Cizerl in Danijel MG 
Preveri 
podrobnosti:
Medtem ko pečeš piškote, tvoja 
darila že čakajo v paketomatu.
posta.si
20 Križem kražem torek  9. decembra 2025
Besedilo in fotografi je: Dani Zorko  Znova v Venezueli
Priprave na pot na jug
V nekaj dneh sem se v Caracasu kar dobro udomačil. Tista začetna tesnoba me je mini-
la do trenutka, ko sem pričel razmišljati, kam naprej. Tako kot vedno tudi tokrat nisem 
imel podrobnega načrta potovanja, zato sem ideje zbiral pri novopečenih znancih. 
Še vedno nisem dobil spodobne 
cene za ogled slapu Angel, kjer so 
mi predočili zares oderuško ceno, 
zato sem se nagibal v smer, da 
podrobneje pogledam zahodni 
del dežele. Na zemljevidu se zdijo 
vsi kraji izjemno blizu, vendar pa je 
treba vedeti, da se tukaj razdalje 
merijo v urah in ne v kilometrih. K 
temu ne pripomorejo samo ozke, 
a sicer razmeroma dobre ceste, 
temveč tudi številne kontrole na  Foto: Dani Zorko
cestah. Lokalni avtobus za po mestu stane približno 10 centov na vožnjo.
Z Antoniem sva se en dan zno-
va odpravila po opravkih – on je podatkih sprejemal goste in ponu- Ko sem imel urejen prevoz, sem rišč. Ljudje so prihajali nemoteno, 
moral v bolnišnico na pregled oče- jal neke vrste ekskurzije v divjino. šel počakat Antonia. Bolnišnica v brez stresa in gneče. Notranjosti 
sa, jaz pa sem imel v načrtu obisk Ugotavljal sem, da so ti Venezuelci Caracasu je ogromen kompleks iz uvidevnosti nisem fotografi ral, 
glavnega avtobusnega terminala, precej skopi v komunikaciji in da se ne previsokih nadstropij, vse je lahko pa rečem, da so bili sedeži v 
da poizvem o smereh in cenah  Foto:  Dani Zorko
ne za eno in ne za drugo zadevo ni- izjemno čisto, osebje pa super čakalnici primerljivi s standardom 
prevoza. Na internetu teh informa- Transportno podjetje lahko kontaktiraš kadarkoli sem v resnici nič fi ksno dogovoril, prijazno, kot smo navajeni tudi pri kakšnih naših poslovnih prosto-
cij namreč v Venezueli ni mogoče zato sem se odločil, da se tam pač nas. Najbolj všeč mi je bilo to, da rov. Zunanji vtis zdravstvenega 
pridobiti, ampak najdeš kvečjemu prenočišča, pa tudi drugače je bil si jo lahko zamislite, sem imel okoli 
telefonsko številko nekoga iz pre- telefonski kontakt najboljša mož- sebe zagotovo 15–20 ljudi, ki so mi narišem, pa naj naredijo z mano, ves center obdaja park in da je na sistema je z moje strani dobil čisto 
kar pač bodo. voljo nešteto brezplačnih parki- desetko. 
vozniškega podjetja, ki ga lahko nost komunikacije. Na terminalu ponujali vse mogoče prevoze. Kak 
kontaktiraš po različnih aplikaci- so že od daleč zavohali evropsko zunanji opazovalec bi utegnil mis-
jah. Na ta način sem si potem urejal kri in v najmanjši časovni enoti, ki liti, da je prišel kakšen estradnik in 
da ljudje želijo avtogram. Mene te 
reči zelo zabavajo, tako da se po-
tem pustim enemu izmed njih vodi-
ti do prodajnega okenca, vmes pa 
si v miru že nagledam konkurenco 
in kakšno posebnost. Tako je bilo 
tudi tukaj. Nekako smo »nagliha-
li« cene, potem pa je šlo samo še 
za uro odhoda in tip prevoznega 
sredstva. Omislil sem si nočni mi-
nibus do mesteca, imenovanega 
Barinas, od koder sem si obetal 
nadaljnje potovanje v pokrajino 
Llanos, neskončno močvirnato 
ravnino s številnimi ranči in divjimi 
živalmi. No, to je bila teorija. Že dlje 
časa sem si dopisoval z enim hote-
lom v Barinasu glede nočitve, prav 
 Foto: Dani Zorko tako pa tudi z enim izmed rančev,  Foto: Dani Zorko
Zunanjost osrednje bolnišnice v Caracasu. ki naj bi po nekih nepreverjenih Zunanja slika avtobusnega terminala
Ptuj  Mednarodni dan invalidov
Vključevanje ustvarja napredek
Ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga zaznamujemo 3. decembra, so na Ptuju priredili srečanje s pos-
vetom na temo zaposlovanja oseb z invalidnostjo.
Po oceni predsednice Sveta za invalide MO Ptuj Petre močju Ptuja in okolice, so še vedno arhitektonske ovire. »Na 
Šuster se v zadnjih letih vedno več invalidnih oseb vključuje teh vprašanjih redno delamo čez celo leto in deležnike pozi-
na trg dela ter v programe socialne aktivacije. »Vse manj jih je vamo k ukrepanju, da bi imeli invalidi urejene dostope v čim 
v evidencah brezposelnih na zavodu za zaposlovanje.« širšem obsegu,« je dejala Šusterjeva. Pojasnila je tudi pomen 
To je potrdil tudi vodja Urada za delo Ptuj pri Zavodu RS za letošnjega gesla mednarodnega dneva invalidov, ki se je gla-
zaposlovanje Miran Murko: »Letos se je do konca novembra silo: Vključevanje ustvarja napredek. »Želeli smo poudariti, da 
zaposlilo 99 invalidov, ki so bili prej vpisani v evidence brezpo- lahko zaposlitev invalidov dvigne razvoj družbe.«
selnih. Neposredno delodajalci ne izkazujejo interesa za zapo- Mednarodni dan invalidov nas vsako leto opomni na nuj-
slitev invalidnih oseb, jih pa poskušamo z našimi aktivnostmi nost zagotavljanja enakih možnosti in pravic za osebe z in-
k temu spodbuditi. Velikokrat smo uspešni in se delodajalci validnostjo in posebnimi potrebami ter na pomen njihovega 
odločijo, da invalidne osebe zaposlijo. Za zaposlitev invalidov vključevanja v vse vidike družbenega življenja. Udeležencem 
izvajamo različne programe, med drugim so to javna dela, srečanja na Ptuju se je pridružila tudi županja MO Ptuj Nuška 
subvencioniranje zaposlitev, usposabljanja, izobraževanja ...« Gajšek. Foto: ČG
Med večjimi težavami, s katerimi se srečujejo invalidi na ob- MZ V razpravi so predstavili zaposlitvene možnosti invalidov.
KOLOFON «æǣ,ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ,͚ǡ͛͘͚ǡ͛͘Ǥ
̻Ǥ «ǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡ͚͘͞ǡ͘͠ǡ͚͛͛ǡ͚͘Ǥ
ǣā«ǦǡǤǤǤǡ «ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝ǤǤ
«Ƥ«Ǥ
ǣ« Ǧæǣ̻ǦǤ
ǣ« āǣ ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ǣǡǤǤǤ««
͙͜Ǥ«Ǧ͙ȋ͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤǣ͙͘͘͘͘Ǥ
æǣā« Ǧǣ̻ǦǤ
ǣ«ǡāǡǡ«ǡæǡ ǣ,ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡ
ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ «ǡǡ
« ǣǤǤ͚͜ǤǡǤǦǤ͚͜Ǥ «æ«ǡ«ǡ«āǤ
	ǣ,
 ǣǦǡǤǤ͡͝ǡ͛ǡ͚͚͘͝ǢǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡǣ ««Ǥ
ǣ« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥeæǡ «Ǥ
«Ƥ«ǣ«ǡā 	͙͜͡͠ǤǤ «ǤǤǤ
torek  9. decembra 2025 Za kratek čas   21
Skrinja domačih viž – novo na narodno-zabavni sceni
Novi skladbi Mladih asov in ansambla Fekonja, slovo ansambla Zadetek 
December je eden od tistih Kelly Clarkson in Greg Kurstin. da jim je v slabega pol leta uspelo 
mesecev v letu, ko so naši naro- Za slovensko besedilo sta zaslu- izdati že četrto skladbo, trem pol-
dno-zabavni ansambli polno zase- žna Jasna Kuljaj in Alen Krajnc. kam se je zdaj pridružil tudi val-
deni. Njihovi nastopi so praznič- Mladi asi, Nuša Zelenjak, Alen ček. Prva njihova avtorska pesem 
no obarvani zaradi novih skladb, Krajnc, Tom Kladnik, Nik Vozelj, je bila Super si punca, za drugo z 
ki so jih predstavili v teh dneh, Janez Jesenovec, Timotej Užmah naslovom Veš, kako me mika, so 
tudi božičnih, kar daje njihovim in Žan Kopše, želijo vsem pra- videospot posneli na Ptuju, nekaj 
nastopom še dodaten čar. vljičen božič, v katerem si bodo kadrov tudi v cvetličarni Roža, 
Mladi asi, ki so se letos poleti čim večkrat zavrteli tudi njihovo kjer so jih prijazno sprejeli. Nji-
predstavili z novo polko Jimmy božično pesem Božična pravljica. hov cilj je ustvariti čim več avtor-
Čuuu, v adventni čas vstopajo z skih pesmi, s katerimi bodo tudi 
najnovejšim božičnim »coverjem« Ansambel Fekonja s sami dodali kamenček v mozaik 
z naslovom Božična pravljica, čustvenim valčkom Otok slovenske narodno-zabavne glas-
polko, ki je priredba ikonične- ljubezni be. V letu 2026 želijo stopiti tudi 
ga ameriškega hita Underneath 
the Th ree (Kelly Clarkson). Gre Mladi prleški narodno-zabavni na festivalski oder. V mislih imajo 
ansambel Fekonja, ki prihaja iz tudi ptujskega, le skladbo morajo Foto: zasebni arhiv
za energično obarvano pesem, v Ansambel Mladi asi so adventni čas obogatili z Božično pravljico.
Krapja, je zadnje dni novembra izbrati. 
kateri so Mladi asi združili naro-
dno-zabavni zven in moderno bo- predstavil svoj prvi valček Otok Narodno-zabavni oder skoraj enajstih letih odhaja z naro- vala narodno-zabavne glasbe, kjer je prvič pojavil leta 2022 v razgi-
žično melodiko. Prepričani so, da ljubezni, ki se je v kratkem času zapustil ansambel dno-zabavne scene. V teh letih je s je prvič nastopil leta 2017 (sklad- bani polki Šaci. Ljubitelji njihove 
bo skladba ogrela številna srca in dotaknil mnogih. Skladba je 
na izid čakala več kot leto dni. Zadetek številnimi svojimi skladbami obo- ba Sosedova hči) še kot tričlanska glasbe so prepričani, da v glasbi 
narisala smeh na obraze vseh, ki gatil zakladnico slovenske naro- zasedba. Leta 2018 je nastopil s Sebastijan Plevnik, Matic Lorbek, 
ji bodo prisluhnili, še posebej pa Glasbo sta ustvarila Miha in Jan Ansambel Zadetek, vsestranski dno-zabavne glasbe in osvojil več skladbo Domačija, osvojil je or- Luka Zajc in Sani Smajić še niso 
tiste, ki božič nosijo v srcu. Origi- Fekonja, čustveno besedilo pa narodno-zabavni ansambel iz Pe- festivalskih nagrad. Navdušil je feja kot najboljša nekvintetovska rekli zadnje besede. 
nalna avtorja glasbe in besedila sta Vera Šolinc. Veseli in ponosni so, snice, pa je te dni sporočil, da po tudi občinstvo najstarejšega festi- zasedba. V štiričlanski zasedbi se MG
Sudoku  Sudoku Od torka do torka
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kva-
dratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop
Ljubezen Posel Denar Zdravje
Oven   €€€ 
Bik   € 
Dvojcka   € 
Rak   €€ 
Lev   €€€ 
Devica   €€ 
Tehtnica   €€ 
Škorpijon   € 
Strelec   €€ 
Kozorog   €€ 
Vodnar   € 
Ribi   € 
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(Velja za teden od 9. decembra do 15. decembra 2025.)
1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično
Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografi ji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v 
roke škarjice, razrežite fotografi jo po 
črtah in nato na novo sestavite kva-
dratke ter jih nalepite na papirnato 
podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s 
svojimi podatki pošljite na naslov Ra-
dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. decembra. 
Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi 
podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali do-
bitnika, ki prejme pravljico Metulj Srečko in gozdna čarovnija. Nagrado po-
darja Talum, d. d., Kidričevo.
Zdaj pa veselo na delo! 
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Tim Plohl, 2322 Majšperk
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!

Tednikova nagradna razrezanka - kuponček
Ime in priimek: ____________________________________
Naslov: __________________________________________
Pošta: _________________________________________
Telefon: __________________
Foto: ČG
22 Poslovna in druga sporočila torek  9. decembra 2025
Slovenska 
družinska revija
št. 49
9. december 2025
cena 3,30 EUR
zljivih posnetkih 
Slovenska Ob gro
študija o tabuju
Čudežni stol 
za moške iz doma starostnikov: 
težave
Pomagajmo Vidu! Valerija Kršlin noče molčati
Prelep, da 
bi bil bolan
Gospa pedikerka, 
tako me je sram! SPRAVITE JIH 
Rogovi na 
nogah
tako očarljivo vsestranski Ali mobiteli STRAN OD LJUDI!
Za nič na svetu povzročajo raka?
ne bi iskal lažjih 
poti Modri junak Matic Novak
Čudež na 
osnovni šoli
snetkih 
Ob grozljivih po
Jože, robot 
iz doma starostnikov: 
če molčati jih s slovensko dušo VSAK
Valerija Kršlin no
Spravite TOREK!
di!
stran od lju
  Ne spreglejte v novi Jani
Poklic prihodnosti? DELO Z ROKAMI!
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 5,29 EUR.
Ustvarjamo kakovostne zgodbe, da ozadja razumeš zanesljivo.
www.salomongroup.si
:IÉIVQIHMNMHSS+SWTSWOEYPMGE1EVMFSV
torek  9. decembra 2025 Oglasi in objave   23
Kogar imaš rad, Kogar imaš rad,
nikoli ne umre. nikoli ne umre.
Le daleč je ... Le daleč, daleč je ...
(T. Pavček)
ZAHVALA V SPOMIN
Marija Šoštarič
IZ GOMILŠAKOVE ULICE 2A 7. decembra je minilo pet let,                                                                                   7. decembra je minilo sedem let,
NA PTUJU odkar nas je zapustila naša draga mama,                                                       odkar nas je zapustil naš dragi oče, 
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se tašča, babica in prababica                                                                                                                           tast in dedek
iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in 
sveče. Iskrena hvala pogrebni službi za skrbno pripravljen in Ljudmila Valent                                      Vojteh Valent
izveden pogreb, pevcem za ganljivo odpete pesmi, govornici 
in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še posebej bi se IZ VIČAVE NA PTUJU
želeli zahvaliti kolektivu ambulante Siramed ter patronažnim 
sestram ZD Ptuj za ljubečo skrb v času mamine bolezni. Hvala Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njunem grobu ter prižgete svečko. 
vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. 
Žalujoči: vsi njeni Vsi njuni
6NXSQDREĀLQVNDXSUDYDREĀLQY6SRGQMHP3RGUDYMX Umrli so 
REMDYOMDMDYQRREMDYR]D Kdor živi v spominu drugih,  
VIŠJEGA SVETOVALCA Umrli so: Ivan Kurnik, Ptuj, Trstenjakova ul. 5a, roj. 1956 – umrl 28. ni mrtev, je samo oddaljen.
5$ÿ81292'-$ novembra 2025; Sonja Gale, roj. Valentin, Ptuj, Erjavčeva pot 2, roj. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
&HORWQREHVHGLOR MDYQHJDQDWHĀDMD]YVHPLSRJRML]D]DVHGER 1949 – umrla 28. novembra 2025; Marija Šoštarič, roj. Gabrovec, Ptuj, (Kant)
GHORYQHJDPHVWD MH GRVWRSQRQD VSOHWQL VWUDQL 6NXSQHREĀLQ- Gomilšakova ul. 2a, roj. 1932 – umrla 29. novembra 2025; Katarina 
VNHXSUDYHREĀLQY6SRGQMHP3RGUDYMXQD VSOHWQHPQDVORYX
KWWSZZZVRXLQIRVLNMHUMHSULORçHQWXGLREUD]HFVNDWH- Vidmajer, roj. Princl, Zabovci 76, roj. 1951 – umrla 29. novembra 
2025; Helena Hojnik Vinko, Ptuj, Draženska c. 5, roj. 1946 – umrla OSMRTNICA
ULPVHNDQGLGDWSULMDYLQDUD]SLVDQRGHORYQRPHVWR=DGQMLURN
]DSULMDYRMH 29. novembra 2025; Marjan AUBEL, Planjsko 5b, roj. 1949 – umrl 30. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec
novembra 2025; Štefan Predikaka, Zg. Pristava 33, roj. 1931 – umrl 
30. novembra 2025; Marija Duh, roj. Šprah, Kicar 108a, roj. 1942 – Robert Vaupotič,
SOU_VIŠJI SVET6ONVXASLEQCD_90Rx4E0_ĀRLAQČVUNNDOVXOSDUJDA_Y0D9_1R2_E20Ā2L5Q.inYdd 6  1SRGQMHP3RG0U5D/1Y2/M2X025    10:58:08 umrla 1. decembra 2025; Marinka Bezjak Kolenko, roj. Bezjak, Stojnci 
REMDYOMDMDYQRREMDYR]D 139a, roj. 1961 – umrla 2. decembra 2025; Marjan Markež, Janežovci zaposlen v Talumu, PE Rondelice.
VIŠJEGA SVETOVALCA 8, roj. 1954 – umrl 2. decembra 2025; Jožef Murko, Spodnja Hajdina 
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
=$1$/2*(85(-$1-$3520(7$ 53a, roj. 1954 – umrl 2. decembra 2025; Vera Kočevar, roj. Valenko, 
&HORWQREHVHGLOR MDYQHJDQDWHĀDMD]YVHPLSRJRML]D]DVHGER Žamenci 12, roj. 1941 – umrla 2. decembra 2025; Ana Hercog, roj. 
TALUM, d. d., Kidričevo
GHORYQHJDPHVWD MH GRVWRSQRQD VSOHWQL VWUDQL 6NXSQHREĀLQ- Karo, Brezovec 41, roj. 1940 – umrla 3. decembra 2025; Robert 
VNHXSUDYHREĀLQY6SRGQMHP3RGUDYMXQD VSOHWQHPQDVORYX Vaupotič, Jurovci 14, roj. 1978 – umrl 3. decembra 2025; Janez 
KWWSZZZVRXLQIRVLNMHUMHSULORçHQWXGLREUD]HFVNDWH-
ULPVHNDQGLGDWSULMDYLQDUD]SLVDQRGHORYQRPHVWR=DGQMLURN Koderman, Vičava 13a, roj. 1939 – umrl 3. decembra 2025; Dušica 
]DSULMDYRMH Vajda, roj. Vajda, Sobetinci 45a, roj. 1970 – umrla 4. decembra 2025.
SOU_VIŠJI SVETOVALEC_90x40_UREJANJE PROMETA_09_12_2025.indd   1 05/12/2025   10:59:09
P R I  P R O D A J A L C I H  Č A S O P I S O V Mali oglasi Štajerska budilka!
KMETIJSTVO Od ponedeljka do petka od 6. ure naprej
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, 
cisterno za gnojevko, krožne brane, 
cepilnik za drva in drugo kmetijsko 
mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
ODKUP traktorjev in druge kmetijske 
mehanizacije ter motokultivatorja. 
Tel. 041 255 834.
Lepi spomini ne bl
Spomni godkov, 
ki so zaznamo as ali vąĻထ
IZ 
 
NOVE
E
ŠTEVILK
www.reporter.si
VLADIMIR PREBILIČ V EKSKLUZIVNEM INTERVJUJU 
Tako Janša kot Golob sta za Slovenijo slaba izbira
V POLITIKI NI NUJNO ENA PLUS ENA DVE
Skupne liste Preroda in SD po vsej verjetnosti ne bo
GENERALŠTAB ROBERTA GOLOBA
Kdo so najtesnejši zaupniki predsednika vlade
V MOČVIRJU EU KORUPCIJE
Bruselj je v zadnjih tridesetih letih postal Meka lobistov
1945: 4073"Â/*,0,61*3"/&.þ*+0
Najpomembnejša 
Št. 167/2025
5,40 EUR
ËDULÈǡD ,*&3,&(""3%
HODIL 
*/3";.*»-+"-
Medtem ko so drugi sedeli 
]JRGRYLQVNLK doma, je Kierkegaard 
SB[NJØMKBMNFEIPKPQPNFTUV
WUHQXWNRY
ŽE NA 4VMUBOPW
elitni vojak SLOVENSKA 
se je spopadel IZDAJA
PRODAJNIH z %SBLVMP
MESTIH IN NA OBLINE IN 
Â&/4,& KONJ NAJ BI 
WWW. ALIVESDA.SI Secesija je 
nastala kot 
upor proti 
industrijski 
 pokličite 080 4321 FOPMJýOPTUJ ZMOGEL VSE
Za naročnino 19. stoletje: 4MJØJTFLPUQSPUJTMPWKFWFOEBSKFJ[VNQBSOFHBTUSPKBQPNFOJMEBKFýMPWFL
QPUSFCPWBMWFýLPOKLPULBEBSLPMJQSFK1PNFTUJIKFNSHPMFMPWP[PWTLPOKTLPWQSFHP
LPOKTLJHOPKQBTFKFOBCJSBMWLVQJIOBVMJDBI3B[NFSFTPQPTUBMFOFW[ESßOFJOMKVEKF
TPLPOKFCJýBMJEPLMFSUJOJTPNSUWJQPQBEBMJOBDFTUP
24 Kronika torek  9. decembra 2025
Hajdina  Sprememba prometnega režima Trnovska vas  Merjenje hitrosti v Sovjaku najbolj razjezilo domače voznike
Številni cestni zastoji Krajani zahtevali radar, ki je nekatere 
Mnogi vozniki te dni opažajo veliko gnečo na ce-
stah, tako na Ptuju kot v smeri s Hajdine in proti močno udaril po žepu
njej. Razlog so različna gradbena dela na cestišču, 
med drugim tudi izgradnja pomembnega hajdin- Občinski redarji so na željo krajanov v začetku novembra izvajali meritve hitrosti na območju občine Trnovska 
skega krožišča. vas, tudi na odseku lokalne ceste v naselju Sovjak, kjer je na vztrajanje nekaterih krajanov urejeno območje, na 
Asfalt se polaga praktično na vsakem koraku. V središču mesta katerem je hitrost že več let omejena na 30 kilometrov na uro. Najhitrejšega voznika, ki je vozil z 59 km/h, bo tako 
zaradi urejanja krožišča pri Upravni enoti Ptuj in postavitve sema- doletela globa v višini kar 500 evrov in sedem kazenskih točk. 
forjev promet že nekaj časa poteka upočasnjeno. Stanje je zadnje 
dni podobno tudi na Osojnikovi, kjer se izvaja preplastitev cestišča. 
Posledično se »zabašeta« tudi oba mostova, ki povezujeta mesto z 
desnim bregom reke Drave. Mariborska cesta je še bolj polna vozil 
kot sicer. Tudi v nadaljevanju bo tako, v občini Hajdina se je čas poto-
vanja zadnje mesece in tedne precej podaljšal. 
Foto: ČG 
Izgradnja naj bi bila zaključena v dogovorjenem roku. 
»V tem prvem delu, na Mariborski cesti, je razlog upočasnitve pro-
meta obnova Osojnikove ceste. To z našo investicijo nima nič sku-
pnega. Res pa je, da je na Spodnji Hajdini cestna zapora zaradi ureja-
nja krožišča pri gasilskem domu. Obvoz je čez center občine, kar se 
seveda pozna v gostoti prometa. Z breške strani proti Kidričevemu 
še vedno velja popolna zapora, zato je promet vozil na drugih cestah Foto: HB
toliko večji. Gre za spremembo prometnega režima, ki velja v času Občinski redarji so izvajali nadzor hitrosti na delu lokalne ceste v Sovjaku, ki je opredeljen kot območje skupnega prometnega prostora.
del,« pojasnjuje hajdinski župan Stanislav Glažar. Razume nejevoljo 
posameznih voznikov, a so veseli, da je investicija v teku, zato prosi Ker naj bi bilo med »prekrškarji« tudi kar nekaj koračilo za 21 km/h ali več, 55 vozil pa je vozilo s čja skupnega prometnega prostora, za kate-
za potrpežljivost. Zastoje so glede na obseg del pričakovali. K sreči krajanov, zdaj nekateri zbirajo podpise za dvig hitrostjo, ki je bila za 11–20 km/h višja od omeji- rega veljajo strožje kazni. V skladu z zakonom 
naj bi z deli zaključili v pogodbenem roku, ki je postavljen na konec omejitve hitrosti na 50 km/h, drugi pa za ome- tve. Postopek o prekršku so sicer na občinskem namreč tistega, ki v takem območju prekorači 
leta. Trenutno poteka grobo asfaltiranje cestišča, v naslednjih treh jitev 30 km/h. redarstvu začeli zoper voznike, ki so peljali s hit- dovoljeno hitrost do vključno 10 km/h, dole-
tednih naj bi zaključili vsa dela in svojemu namenu predali krožišče Občinski redarji so v začetku novembra izvaja- rostjo 63 km/h ali več na odsekih, kjer je hitrost ti globa 40 evrov. Ob prekoračitvi dovoljene 
in cesto. li meritve hitrosti v več naseljih občine Trnovska omejena na 50 km/h, oziroma zoper voznike, ki hitrosti za več kot 10 do vključno 20 km/h je 
Gre za obsežen projekt, naročnik je Direkcija za infrastrukturo vas: Črmlji, Sovjaku, Ločiču in Trnovski vasi. »Me- so peljali s hitrostjo 45 km/h ali več na odsekih, globa 130 evrov, vozniku motornega vozila pa 
(DRSI), ki je tudi večinski fi nancer. Izvajalec del je Cestno podje- ritve hitrosti redarska služba izvaja na območjih, kjer je hitrost omejena na 30 km/h. izrečejo tudi tri kazenske točke. Ob prekoračitvi 
tje Ptuj, s katerim so avgusta letos podpisali tripartitno pogodbo. kjer sami ugotavljamo potrebo za to, pa tudi dovoljene hitrosti za več kot 20 do vključno 30 
Skupna vrednost urejanja krožnega križišča Spodnja Hajdina znaša na pobudo občanov. V tem primeru so občani Najvišja hitrost km/h voznik prejme globo v višini kar 500 evrov 
564.428 evrov, sofi nancerski delež občine je 68.682 evrov, ostanek Trnovske vasi sami podali pobudo za merjenje izmerjena v Ločiču in sedem kazenskih točk. Slednjo bo dobil tudi 
krije država. hitrosti na občinsko upravo, mi pa smo pristopili voznik, ki je po območju vozil z največjo izmer-
Z ureditvijo se bo povečala prometna varnost na tem področju, k nadzoru hitrosti s samodejno merilno napra- V skladu z Zakonom o pravilih cestnega pro- jeno hitrostjo, in sicer 59 kilometrov na uro. Če 
kjer je bilo v preteklosti veliko nesreč. vo, ki prekrške slikovno dokumentira,« pojasnju- meta voznik, ki prekorači dovoljeno hitrost na odštejemo 5 km/h tolerance, je omejitev hitro-
Dženana Kmetec je Robert Brkić, vodja občinskega redarstva, ki cesti v naselju, prejme globo 40 evrov, če pre- sti prekoračil za 24 km/h.
deluje pod okriljem Skupne občinske uprave korači hitrost do vključno 10 km/h, oziroma 
občin v Spodnjem Podravju. Hitrost so izmerili globo 120 evrov, če prekorači hitrost za več kot Župan napoveduje srečanje 
Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na pri skupno 448 vozilih, od katerih jih je 198 pelja- 10–20 km/h, voznik motornega vozila pa prej-
&ĂĐĞďŽŽŬŝŶzŽƵdƵďĞƉƌŽĮůŝŚZĂĚŝĂWƚƵũ lo s hitrostjo, višjo od dovoljene. Na občinskem me tudi tri kazenske točke. Voznik, ki prekorači krajanov
redarstvu ob tem dodajajo, da so v to število vš- dovoljeno hitrost za več kot 20 do vključno 30 Ker je bilo po neuradnih informacijah med 
teta tudi vozila, ki so peljala s hitrostjo, pri kateri km/h, prejme globo 250 evrov in pet kazenskih kršitelji tudi veliko krajanov Sovjaka, so nekate-
ob upoštevanju tolerance 5 km/h, ki jo določa točk.  Najvišjo hitrost so redarji izmerili v Ločiču, ri začeli zbirati podpise za dvig omejitve hitrosti 
pravilnik, ne gre za prekoračitev. Zato stanje na kjer je hitrost omejena na 50 km/h, in sicer 77 na 50 km/h, drugi pa zbirajo podpise za omeji-
nadzorovanih točkah označujejo kot ugodno: km/h. Pri tem je treba po besedah Brkića odšte- tev hitrosti 30 km/h. Župan Alojz Benko želi, 
»Tudi povprečne hitrosti vozil so zelo ugodne, ti že omenjenih 5 km/h tolerance. To pomeni, da da se krajani med seboj sporazumejo, in napo-
glede na to, da smo največ nadzora opravili na je voznik hitrost prekoračil za 22 km/h. veduje, da bo krajane v nedeljo, 14. decembra, 
območjih, kjer je hitrost omejena na 30 km/h.« Brkić pojasnjuje, da na lokalni cesti v Sovjaku sklical na posvet v dvorano.
Pri tem je sedem vozil omejitev hitrosti pre- velja na odseku nekaj sto metrov režim obmo- Hojka Berlič
Kadar v adventu jug hladi, Danes bo pretežno jasno. Po nižinah 
2/6 v notranjosti se bo zjutraj in dopoldne 
drugo leto dosti sadja rodi. zadrževala megla, ki bo najbolj vztrajna 
po nižinah severovzhodne Slovenije. 
0/10 2/8 Popoldne bo ponekod zapihal jugoza-
hodni veter. Najnižje jutranje tempe-
rature bodo od -1 do 3, ob morju okoli 
1/13 5, najvišje dnevne od 9 do 14, v krajih z 
Rodile so: Doroteja Meško – deček; Ana Vogrinec – deklica Inja; Taya 0/10
1/13 dolgotrajnejšo meglo okoli 7 °C.
Klajnšek – deček Tiago; Natalija Korent – deček; Zehida Baltić – dekli- OBETI: V sredo in v četrtek bo v višjih 
ca Nejla; Marina Fleten – deček Mark; Jasmina Beranič – deček Mai; 
Aleksandra Bobik – deček Nik; Urška Petek – deček Gael; Nuša Prša 3/10 legah jasno, po nižinah pa bo precej 
Črček – deček Jon; Sara Maruh – deček Domen Filip; Klavdija Bezjak – megle.
deček Staš; Špela Šarman – deklica Sofi ja. 2/14
2/14
-1/13 Napoved za Podravje
-1/13
5/14
14
Vir: ARSO