ŠTEVILKA LETO XI V, I NOVEMBER 2013 CENA 1.60 EUR naroČila kurilnega olja BENCINSKI SERVIS LETUS tel. 03 891 56 11 Darja Es m oz irski m svetnikom S koncertom Xin Wang in p red stavi\a kij ju č ne teža ve, N i ko î a j a Žl i ča rja p r i bi i ža I i ki jih ima Zgornjesavinjski gfasbo ljudem zdravstveni dom STRAN 7 STRAN 13 DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek_ Poitnina plaiana pa pogodbi št. 3 WS SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE b £ Z -, ^ tu 3 C* cm o 3 s ; sr ■ ™ 3tL w s t = tu a. 3 u Nt n> & Cu f = rt sr a I." ñ" TL " S, B Q. ti 3 o 13 = S o = O Ti 31 C d. ui n t/i 1- bi <1 il- l/l B 1 S s =r û 0 3. (K n 1 a" L4 3 o oi < Q1 % A S" « S" O I' :: g- ^ „ if s S o C. r ÍT & & S 5 ? S 5 & 3 S. § m 5 = O. 6 = S s ¿ = s & a, 31 < a g. P w. m S m. g £ S n j± 3 c ^ 5 E ^ ü 3 o < 3 01 v rt ÍD it hI S 3 £T it rv 3 3 o u iT Q. O o f» d m B < fb 6J 1/1 c Ç7 Ol < r m O -i t ï ^ 3 m* O < rt' 1 B S ** 3 m 5 X, G ^ 3. S £ i' sr 6 o- m ïï H D- I S I ^ 3T 9 "S1 BI ï H- £ j ; ¿ = vi ï, * 5 i (t => n Ä n i O 7T o 5 51 < = 5" o m ^ M TL I 3 C Sí CTQ o o n< P4t ÍD a o i/i N ÜJ i ( J LA > < CJ -t O ne ZS l/l m w -y ^ Ht TT O < C CT o o £ 0 < <5? s oo û) S s ^ In tp TJ H r ■IV -JIHIP^H^I u T3 "i Ha > < n > l/l ri > C ca 1 v TJ z O O'I Q = j SO. ar s s® ^ m < 5 m m g-aSB -U M 5' « o tu = LU Iz vsebine: Tema tedna: Slovenci še vedno veljamo za varčen narod.................... Tretja stran .4 Rovt pod Menino: S sanacijo plazu poskrbljeno za varnost prebivalcev.........................................6 Center za socialno delo Mozirje: V kolikor se stranke s podatki na odločbi ne strinjajo, naj jih preverijo na centru............8 Srečanje županov v Celju: Bodo morali župani na cesto, da se jih bo slišalo?..............................................8 Komemoracije: Slovesnosti v spomin na žrtve vojne........9-10 OZ Rdečega križa ZSD: Dobrodelna akcija Drobtinica zopet uspela.................................... Mozirski gaj Trgatev potomke najstarejše vinske trte......16 GOŠO: V Nazarjah so se trudili priključiti, a imajo premalo belih lis..................................17 Evropsko prvenstvo invalidov: Naniju Tiršku evropski bron.............................22 Edino, kar imajo tisti, ki ne varčujejo, so dolgovi »Trenutni položaj vsakega človeka kot zrcalo natančno kaže njegova stališča.« Tako je že več stoletij znano, vendar zelo pogosto zanikano univerzalno zakonitost zapisal Anthony Rob-bins, ameriški predavatelj, avtor in terapevt. To, da je zakonitost univerzalna, pomeni, da velja na vseh področjih človekovega življenja, torej tudi na finančnem področju. Mnogi ljudje govorijo, da denar zanje ni pomemben. »Takšne ljudi pogledam naravnost v oči in rečem: »Finančno ste na psu, kajne?« Ponavadi sklonijo glavo in opazujejo konice svojih čevljev, medtem ko medlo odgovorijo: »No, prav zdaj se res ukvarjam z nekaj finančnimi izzivi, toda ...« Prekinem jih: »Ne, ne gre samo za zdaj, tako je vedno. Vedno ste bili finančno čisto ali skoraj na tleh. Da ali da?« Na tej točki mi večinoma prikimajo in se nesrečni vrnejo na svoje sedeže, pripravljeni, da prisluhnejo in se pričnejo učiti, saj so končno dojeli, kako porazno je to njihovo prepričanje delovalo na njihovo življenje.« Tako svoje izkušnje v knjigi Skrivnosti milijo-narjevega uma opisuje T. Harv Eker, ki je prepričan, da je denar izjemno pomemben na področjih, kjer deluje, in povsem nepomemben na področjih, kjer ne deluje: »Čeprav morda ljubezen poganja svet, z njo gotovo ne morete kupiti nobene stavbe za bolnico, cerkev ali dom. Tudi nahraniti ne more nikogar. Še niste prepričani? Po- skusite plačati svoje položnice z ljubeznijo. Ste še negotovi? Potem stopite do bančnega okenca, poskusite položiti na račun nekaj ljubezni in opazujte, kaj se bo zgodilo ...« Čas, v katerem živimo, je prinesel in še prinaša veliko sprememb tudi na finančnem področju. Izguba zaupanja se je v določenem delu preselila tudi na to področje, zato nekateri namesto v bankah hranijo svoj denar doma »v nogavicah«, nekateri pa sploh ne varčujejo. Čeprav je Slovenija v mednarodnih krogih vse bolj prepoznana kot država, ki porabi več, kot ustvari, je stanje na področju osebnih prihrankov, za razliko, denimo, od Grčije ali Cipra, pri nas povsem drugačno. Do konca junija letos so imela slovenska gospodinjstva na bankah v depozitih približno 14,5 milijarde evrov prihrankov, kar je sicer za 304,5 milijona evrov manj kot ob koncu lanskega leta. Razlogov za to ne gre iskati v nižjih obrestih, temveč v dvigovanju denarja za ohranjanje življenjskega standarda in negotovosti varčevalcev. Naj zaključim z mislijo še enega finančnega strokovnjaka, Boda Schaferja iz Nemčije: »Obogateli ne boste zaradi dohodkov, ampak zaradi varčevanja. Edino, kar imajo tisti, ki ne varčujejo, so dolgovi.« 11 ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 44, 1. november 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , , ____ -r Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 3 Tema tedna 31. OKTOBER, SVETOVNI DAN VARČEVANJA Slovenci še vedno veljamo za varčen narod Svetovni dan varčevanja praznujemo 31. oktobra že od leta 1924, ko so predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav z razglasitvijo posebnega dneva želeli opozorili na pomembnost varčevanja. A verjetno se o varčevanju še nikoli nismo pogovarjali tako pogosto kot danes. Varčevati morajo številne slovenske družine, če se seveda želijo prebiti skozi mesec, in varčevati želi tudi slovenska država. Bruselj od naše vlade zahteva krčenje izdatkov in pri tem opozarja: varčevati se mora na tekoči porabi in ne na investicijah. vsaj krčenjem plače. Slovenska gospodinjstva danes ne zmorejo več privarčevati toliko kot pred nekaj leti, ko so izkazovala med evropskimi državami najvišjo bruto stopnjo varčevanja (znašala je 17,5 odstotka, povprečje v evrskem območju pa 13,6 odstotka ). A danes nismo v letu 2006 in Slovenija se po stopnji varčevanja Zmožnosti varčevanja slovenskega gospodarstva in družin pa so vsaj na prvi pogled zelo slabe. Strokovnjaki opozarjajo, da je ravno zaradi tega, ker je presežkov denarja vedno manj, toliko pomembneje razmišljati, kako tisto, kar nam ostane ob koncu meseca, pametno naložiti. LETA 2006 SO BILA NAŠA GOSPODINJSTVA NAJBOLJ VARČNA V EVROPI Le malokdo se v času gospodarske krize sprašuje, kako privarčevati kakšen evro, saj se vse več ljudi spopada z brezposelnostjo ali (Foto: UK) gospodinjstev, torej po deležu bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev, nahaja na repu prve deseterice. Prva po stopnji varčevanja gospodinjstev je bila v letu 2011 s 16,7-od-stotno stopnjo varčevanja gospodinjstev Nemčija, sledile so ji Francija, Irska, Belgija, Norveška, Avstrija, Švedska in Italija. SLOVENCI VEDNO BOLJ PRISEGAMO NA »DENAR V NOGAVICI« Po podatkih Banke Slovenije so imela slovenska gospodinjstva konec leta 2011 največ finančnih sredstev, skoraj 40 odstotkov, v obliki vlog pri bankah, vendar pa so se povečala za manj kot prejšnja leta. Tudi hranjenje denarja v gotovini, lahko bi rekli »v nogavici«, je med Slovenci zelo priljubljeno, in to kljub zavedanju, da njegova realna vrednost upada. Po podatkih statističnega urada se je delež finančnih sredstev, ki so jih imela gospodinjstva v obliki go- Naša anketa Ali varčujete? V današnjih kriznih časih vse bolj pogosto poslušamo, da je potrebno varčevati. Toda kako? S tem vprašanjem se prej kot ne sooči vsakdo. Mnogo ljudi misli, da ne more varčevati, a med delovno dobo se lahko tudi kaj zalomi in takrat je vsaka rezerva dobrodošla. Fanika Lamprečnik, Spodnje Kraše Ne varčujem v denarju, ker enostavno ne morem pri taki plači, kot jo dobim. Poleg tega so tu še otroci, za katere je treba poskrbeti. Za večje nakupe ne moremo varčevati, zato smo prisiljeni imeti bančni kredit. Da pa bi kaj privarčevali, premišljeno nakupujemo, pa ne na akcijah oziroma sploh ne hodimo pogosto po nakupih. Kar pa se hrane tiče, je veliko pridelamo doma. Stanka Šporin, Rovt pod Menino Imam zelo malo plačo in težko z njo preživim. Tako tudi za nepredvidene izdatke ne morem varčevati. Veliko se porabi tudi za otroke. Edino sistematično varčujemo za dopust. Sicer sem v preteklosti varčevala za otroke, a so potem prihranki vplivali na višino različnih subvencij, otroških dodatkov. Tudi stroške poskušam zmanjšati. Predvsem so to prevozi v službo, kjer poskrbimo, da se z enim avtomobilom pelje več oseb. Tudi pri hrani pogosto prihranim, imam namreč vrt, kjer pridelamo potrebno zelenjavo. Pri nakupih pa so pomembne različne akcije. Damijan Nerat, Radmirje Ne ustvarjam zlate rezerve za nepredvidene izdatke. Za večje nakupe v prihodnosti pa si dajem nekaj sredstev na stran. Težko bi rekel, da načrtno varčujem, bolj se mi zdi, da čuvam pri porabi. Poskušam zmanjšati stroške. Srdan Panič, Kokarje V današnji gospodarski situaciji človek težko varčuje. Tu in tam sicer uspem privarčevati za manjše nakupe, za večje pa sem primoran vzeti kredit. Tudi kot podjetnik ne morem varčevati, saj so obveznosti zelo visoke. Tako da mi malo ostane, kar pa se odraža v privatnem življenju, saj posledično ne morem varčevati niti za zlato rezervo. Erik Rosenstein, Rečica ob Savinji Trenutno sem opravil večji nakup nepremičnine, za kar sem seveda varčeval, kolikor sem mogel. Sedaj si moram malo opomoči. Bom pa seveda nadaljeval z dajanjem sredstev na stran v taki meri, kot mi bodo to dopuščale razmere. Alenka Brezovnik, Radegunda Seveda poskušam varčevati, a to niso veliki zneski. Da je dajanje denarja na stran zelo dobrodošlo, se je izkazalo pred časom, ko sem imela večje popravilo avtomobila in mi je privarčevani znesek še kako prav prišel. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Tema tedna, Iz občin Marija Irman, premoženjska svetovalka pri podjetju IM IRMAN, družba za premoženjsko svetovanje d.o.o.: tovine, v zadnjih desetih letih stalno povečeval. Medtem ko je v letu 2001 delež gotovinskih prihrankov v gospodinjstvih znašal le štiri odstotke, je konec leta 2011 znašal že slabih 18 odstotkov. Tudi aktualna anketa revije Moje finance izkazuje takšen trend. Na vprašanje kam bi svoje prihranke dolgoročno vložili bralci omenjene revije, se je odgovor »denar v nogavico« kot najbolj zanimiva naložba znašel na drugem mestu. Še bolj zanimiv ali zaskrbljujoč je podatek, da je anketirancem izmed vseh najbolj zanimiva naložba v nič drugega kot luksuzne počitnice. Kot so še zapisali v reviji Moje finance, se finančniki tej izbiri ne čudijo. Duhomorno stanje v Sloveniji še toliko bolj spodbuja željo po odhodu, vsaj začasnem, na oddih nekam daleč. ZADNJA LETA VARČUJEMO MANJ Finančniki pa imajo drugačen pogled na pametno vlaganje denarja. Vsako gospodinjstvo bi najprej moralo imeti oblikovano varnostno finančno rezervo v vrednosti minimalno treh povprečnih mesečnih plač. Pri današnjem stanju lahko vzpostavitev tega traja tudi več let, nato pa sledi vlaganje. Finančniki pri vlaganju izpostavljajo delnice tujih in domačih podjetij, obveznice ter nakup plemenitih kovin. V oktobru je na Ekonomski fakulteti Ljubljana potekal že 7. slovenski kongres plemenitih kovin »Če ljudje poslušajo le medije in berejo dnevne časopise, so seveda razočarani nad dogajanjem. K sreči pa je kriza naredila preobrat v miselnosti ljudi, nekateri so spoznali, da je čas za spremembo, nov način razmišljanja. Krizo najbolj občutijo tisti, ki so ali še živijo umeten standard. To pomeni, da zapravijo več, kot imajo na razpolago, torej ne delujejo v skladu s svojim naravnim standardom. Ljudje, ki imajo zdrav odnos do in surovin, ki je bil namenjen širši javnosti. Za izobraževanje vseh, ki želijo varčevati dolgoročno, je poskrbljeno tudi na drugih nivojih vlaganja. Sicer pa Slovenci okoli 80 odstotkov vseh presežnih de- svojega finančnega stanja, pa sicer delajo za denar, vendar hkrati pazijo, da tudi denar dela zanje. To pomeni, da zapravijo vsaj deset odstotkov manj, kot imajo, teh deset odstotkov pa namenijo za varčevanje. Tako kot so v tem času poceni plemenite kovine, surovinske delnice in vzajemni skladi, že dolgo niso bile. Zato je sedaj najboljša priložnost za nakup le-teh in s tem uresničitev želenih ciljev. V časih, ko smo v neprestani narnih sredstev še vedno hranijo v bančnih depozitih, za katere menijo, da so najbolj varni. V evropskem prostoru veljamo za zelo varčen narod, dejstvo pa je, da v zadnjih letih varčujemo naglici, ljudem svetujem, naj iščejo predvsem informacije s strokovno podlago in naj ne nasedajo vsakemu populističnemu in črnogledemu sporočanju različnih medijev. Naj se tudi sami izobražujejo, pri pridobivanju podrobnejših informacij pa naj se obrnejo na strokovnjaka na področju, ki jih zanima. Če ljudje potrebujejo pravni nasvet, gredo do odvetnika, če so bolni, obiščejo zdravnika, kaj pa če je »bolno« njihovo finančno stanje? V Sloveniji se v takšnem primeru le malo ljudi obrne na premoženjskega svetovalca. V tujini je stanje povsem drugačno, v Švici ima že vsaka deseta družina svojega premoženjskega svetovalca. Gre za cenjen poklic, ki mu ljudje zaupajo, k sreči se stanje tudi pri nas popravlja. Kot je pokazala raziskava s strani gospodarske zbornice, se poklic premoženjskega svetovalca že nahaja na sedmem mestu. Vsak dober premoženjski svetovalec strankam svetuje tako, kot bi želel tudi zase. Sama ljudem predstavim vse, tako rizike, stroške kot priložnosti. Na trge seveda ne morem vplivati, lahko pa strankam prinašam koristne informacije za dosego ciljev.« manj, kar gre po mnenju poznavalcev pripisati številnim varčevalnim ukrepom ter reformam, aktualnemu stanju v gospodarstvu in splošnemu negativizmu v državi. Tatiana Golob OBČINA LUCE ■k ■ v _ ■• w v • • w Da bo gneča s prometom v srediscu vasi manjša Za objektom samopostrežne trgovine, ki je v središču Luč, te dni poteka ureditev javnega parkirišča. Na povabilo občine za zbiranje ponudb se je javilo pet izvajalcev. Izbran je bil najugodnejši ponudnik, to je TGM Petek. V Lučah primanjkuje parkirnih prostorov, zato se je občina odločila v ta namen urediti svoje zemljišče za omenjenih objektom. Tako bodo pridobili od 10 do 12 parkirnih prostorov. Projekt investira občina, ki je za to v proračunu namenila tudi ustrezna sredstva. Računajo, da bo investicija stala od 35.000 do 40.000 evrov. Dostava za trgovino bo prestavljena, kar bo omogočilo več prostora za parkirišče. Izvajalec je nasul in utrdil podlago, položeni bodo robniki, nato bodo parkirišče še asfaltirali. Dela so začeli sredi oktobra, končana pa bodo predvidoma konec meseca. Marija Lebar Na parkirišču za samopostrežbo bo prostora za deset do dvanajst avtomobilov. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 5 Iz občin ROVT POD MENINO S sanacijo plazu poskrbljeno za varnost prebivalcev V Rovtu pod Menino so pri domačiji Slapnik, po domače Jarčnik v petek, 18. oktobra, pripravili slovesnost, na kateri so prerezali trak ob sanaciji plazu, blagoslovili pa so tudi novo kapelo. Dogajanje je bilo pripravljeno v okviru praznovanja krajevnega praznika Šmartno ob Dreti. Otvoritve so se udeležili predstavniki občine Nazarje na čelu z županjo Majdo Podkrižnik, občinski svetniki, člani krajevnega odbora in društev, ki delujejo v Šmartnem. Prisoten je bil tudi izvajalec sanacije Franc Brlec. Na slovesnost so prišli številni prijatelji in znanci družine ter ostali krajani. Iz Spodnjih Kraš so se celo pripeljali s parom haflingerjev na ličnem zapravljivčku. Izvedbo investicije je v kratkih besedah orisal predsednik krajevnega odbora Miro Brezovnik. Povedal je, da se je plaz sprožil ob neurju 5. novembra lanskega leta. Na dvorišče in proti stanovanjski hiši se je nagrmadila ogromna količina zemljine. Gasilci so območje plazu takrat zavarovali s folijo. Občina je plaz uvrstila med prioritetne projekte sanacije po poplavah novembra 2012. Izvajalec je v breg vgradil drenaže, uredil odvodnjavanje in zgradil kamnito škarpo. Projekt je bil vreden 23.000 evrov. Na slovesnosti je zbrane nagovorila županja Podkrižnikova, nekaj besed zahvale pa je izrekel tudi gospodar Marko Slapnik. Omenil je složno sodelovanje in prizadevanje vseh udeleženih, da se je sanacija plazu realizirala. V imenu krajevne skupnosti je Miro Brezovnik najzaslužnej- šim podelil zahvalne listine. Domači so ob sanaciji uredili še kapelico Lur-ške Matere Božje, ki jo je blagoslovil župnik Ivan Še-lih. Kulturni program so ob dogajanju izvedli mladi šmarški harmonikarji in Ljudske pevke Lipa. Marija Lebar Ob številni asistenci je prva trak prerezala vidno zadovoljna Jožefa Slapnik. (Foto: Marija Lebar) OBČINA REČICA OB SAVINJI Pred pričetkom oblikovanja načrta delavnica z občani V četrtek, 17. oktobra, je bila v sejni sobi občine Rečica ob Savinji organizirana delavnica z naslovom Občinski podrobni prostorski načrt Rečica ob Savinji. Udeležba občanov je bila skromna, razprava pa je prinesla marsikakšen koristen predlog. SODELUJEJO NAJ OBČANI Občina Rečica ob Savinji se je potem, ko je bil zaenkrat opuščen predlog širitve na jug, odločila, da je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za naselje Rečica ob Savinji. Tukaj je še prostor za gradnjo, obstoječi akt PUP za dele naselij pa ne ustreza več dejanskim potrebam, je povedal občinski urbanist Peter Rušnik. Preden pa bi se dokončno oblikoval predlog OPPN, so občina in pripravljavci želeli z njim seznaniti zainteresirane občane. »Občina želi pridobiti čim več informacij od občanov glede posegov v prostor v občinskem središču,« je povedal Rušnik. Z Razvojnim centrom pla- niranje d.o.o. Celje so predstavili idejni predlog. Razložili so, da je širitev naselja omejena zaradi več dejavnikov, kot so poplavna in erozijska nevar- nost, varovanje kulturne dediščine in podobno, zato je smiselno razmišljati o pozidavi v sedanjem območju, kjer je še precej možnosti. Po predstavitvi so se v razpravo vključili občani. Menili so, da načrtovani suhi zadrževalnik nad na- seljem ne bo odpravil poplavne nevarnosti. Poplavna varnost samega naselja se je močno poslabšala tudi zaradi tega, ker so struge potokov vse ožje in nevzdrževane, po- leg tega pa manjkajo zajezitve na krajih, kjer so nekoč bile. PRIPRAVA OPPN BO TRAJALA VEČ MESECEV Povedali so, da je v naselju veliko starih in opuščenih hiš, ki bi jih bilo mogoče prenoviti in jim dati nove vsebine. Pri tem naj bi bile v načrtu opredeljene možne dejavnosti, »da se ne bi kdo spomnil in sredi Rečice začel na primer s prašičjo farmo«. Omenili so območje nekdanje zadružne sušilnice, kjer naj bi stale družinske hiše, prenoviti pa bi bilo potrebno tudi prometno ureditev, saj avtobusi in ostala vozila proti šoli povzročajo zastoje. Manjka tudi parkirnih prostorov ob večjih prireditvah. Pripravljavci so že takoj dali nekaj odgovorov, predloge in pripombe pa so zapisali. Med prisotne so razdelili anketni vprašalnik, ki je dostopen tudi na občinskih spletnih straneh. Oblikovanje predloga bo trajalo več mesecev, saj je potrebno pridobiti soglasja nosilcev urejanja prostora. Ko bo predlog pripravljen, bo sledila javna obravnava. Čas bo tako za ustne kot pisne pripombe, do katerih se bo nato opredelil občinski svet, ki bo dokument na koncu tudi sprejemal. Marija Lebar Predstavnika izvajalca (od leve) Rado Romih in Irena Povalej ter občinski urbanist Peter Rušnik so na delavnici predstavili idejni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za naselje Rečica. (Foto: Marija Lebar) 6 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Iz občin OBČINSKI SVET MOZIRJE Pripravljeni sofinancirati nujno medicinsko pomoč in pediatrijo, drugega ne V četrtek, 24. oktobra, je na izredni seji mozirski občinski svet ob krajši razpravi in z nekaj dodatnimi vprašanji sprejel odloka vezana na zdravstvo in se seznanil z dokumentom o obnovi in dozidavi zdravstvene postaje v Nazarjah. Odloka je predstavil dr. Boštjan Brezov-nik iz Inštituta za lokalno samou- T Darja Es: »Da ste podelili koncesijo obema zdravnicama kljub negativnemu mnenju stroke ter nato polovico koncesije še odstopili, je bila vaša napaka.« pravo in javna naročila, medtem ko je projekt obnove in dozidave zdravstvene postaje predstavila vršilka dolžnosti direktorice Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Darja Es. Župan Ivan Suhoveršnik je uvodoma povedal, da se mu je na pretekli seji zdelo umestno prestaviti sprejetje odlokov, kar pa ni pomenilo, da jih ne bi potrdili. Poudaril je pričakovane spremembe v mreži zdravstva, ki bi lahko vplivale na celotno dogajanje okrog zdravstva v dolini. Zanj pa je bila moteča tudi informacija, da bo investicijo vodil sam zavod in ne ena od občin. Ves pomp okrog prestavitve sprejetja odlokov na naslednjo sejo se mu zato zdi pretiran. Dodal je še, da v Mozirju že od leta 2009 čakajo na zdravnika, ki jim je bil oblju- bljen, sami pa so bili pripravljeni na investicijo v svojo zdravstveno postajo, z načrti so bili zadovoljni tudi na ministrstvu. NEUSTREZNI PROSTORI Esova je nato svetnikom najprej omenila ključne težave, ki jih ima javni zavod. Ta namreč ne dosega več vseh minimalnih pogojev. Najprej so tu neustrezni prostori za nujno medicinsko pomoč (NMP). Že dve komisiji sta ugotovili, da organizacija NMP na dveh lokacijah ni izvedljiva. Drugi neustrezen prostor je laboratorij, nato pediatrija in medicina dela. To so štiri službe, ki jim prostori ne ustrezajo in se ne izvajajo, kot je treba. Kritičen pa je še prostor sterilizacije v kleti. Zaradi vseh teh težav so skupno rešitev poiskali v obnovi in dozidavi zdravstvene postaje v Nazarjah, ki bi reševala vprašanje vseh teh služb in zagotavljala minimalne standarde. Župan Suhoveršnik je izrazil ne-strinjanje s tako megalomansko gradnjo in dodal, da naj se najprej reši vprašanje NMP. Poleg tega je omenil, da vsak skrbi za svojo zdravstveno postajo, skupno pa naj bi vlagal še v nazarsko, medtem ko zavod ni vlagal v njihovo. Ponovno je izpostavil obljubljenega zdravnika, ki ga niso dobili. Direktorica občinske uprave Nada Brinovšek je dodala, da je prejela sicer nepreverjene informacije, da naj bi se Zgornjesavinjski zdravstveni dom v novi mreži zdravstva priključili Velenju. ZAVOD VLAGAL TUDI V MOZIRSKO POSTAJO Esova je na očitke, da v mozir-sko zdravstveno postajo niso vlagali, odgovorila, da temu ni tako in da so ob prihodu zdravnice Ksenije Mijin Steiner uredili ambulanto, jo opremili in še plačali velenjskemu zdravstvenemu domu stroške, da je lahko prišla v Mozirje. Prav tako so v letu 2009 nakazali 20 tisoč evrov za vlaganja, za kar je župan zatrdil, da temu ni tako, a dodal, da bodo podatek preverili. Glede zdravnikov v Mozirju je Esova povedala, da jim po odločbi zdravstvenega ministrstva pripadata 2,26 zdravnika. »Da ste podelili koncesijo obema zdravnicama kljub negativnemu mnenju stroke Ivan Suhoveršnik: »Iz nas se delate norca. Novih ambulant ne bomo gradili, podpiramo pa ureditev NMP in pediatrije, tistega, kar je nujno. Če ima zavod denar, lahko gradite, če dobimo 85 odstotkov evropskih sredstev, tudi lahko skupaj gradimo, ker pa nimamo, ne moremo vložiti pol milijona.« Župan je še dejal, da si zaradi drugih projektov tako velikih stroškov ne morejo privoščiti, saj denarja ni. Kar se tiče ureditve NMP in pediatrije, so pripravljeni sodelovati, za ostalo pa ne. ter nato polovico koncesije še odstopili, je bila vaša napaka,« je dodala. V debato so se s svojimi mnenji vključili tudi svetniki. Marko Presečnik je menil, da je projekt prevelik. Jožef Jelen se je vprašal kje piše, da morajo v Nazarjah zgraditi »klinični center«, obstajajo še druge postaje, mogoče je pa kje prostor za kaj od tega, kar nam manjka. Takšna velika investicija ne bo nikoli končana. Reševanja težav bi se po njegovem morali lotiti že pred desetimi leti. Če bi država res imela tako velike zahteve, bi zaprli polovico zdravstvenih postaj. Mojca Finkšt je bila ogorčena nad izjavami Esove, ki za vse krivi mozir-skega župana in svetnike. Mag. Samo Kramer je povedal, da Esova opozarja na urgen-tno stanje zdravstva v dolini. »Prebivalci si zaslužimo najboljše. Že leta opozarjam, da se v zdravstvo v občini Mozirje ne vlaga in to dokazuje današnje stanje. Dajmo biti odrasli, poglejmo, kaj lahko naredimo dobrega, ne le česa ne bomo naredili. Danes govorimo o nujnem projektu, v zgrešene investicije pa je bilo vloženo veliko, dober primer je cesta v Šmihel, ki smo jo asfaltirali dvakrat na svoje stroške.« ZDRAVSTVO OSTAJA, VPRAŠANJE KAKO Vročo debato je ob zaključku umiril Peter Habjan, ki je tudi član sveta javnega zavoda. Predlagal je prilagoditev načrtov reševanja najnujnejšega, to je NMP. Menil je, da vlagati v nekaj tik pred spremembo zakonodaje ni smiselno, naj se najprej rešijo ta vprašanja. Dodal je, j I^ Mag. Samo Kramer: »Prebivalci si zaslužimo najboljše. Že leta opozarjam, da se v zdravstvo v občini Mozirje ne vlaga in to dokazuje današnje stanje. Dajmo biti odrasli, poglejmo, kaj lahko naredimo dobrega, ne le česa ne bomo naredili.« da bo težko zagotoviti sredstva za tako velik projekt in da je potrebno najprej preveriti, koliko je sploh možno dobiti na razpisih. »Zdravstva ne bomo izgubili, vprašanje je le, v kakšni obliki bo ostalo,« je zaključil Habjan. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 7 Organizacije, Iz občin CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE V kolikor se stranke s podatki na odločbi ne strinjajo, naj jih preverijo na centru Nova socialna zakonodaja, ki je začela veljati v začetku preteklega leta, je prinesla precejšnje spremembe, o katerih smo že pisali. Na pobudo naših bralcev smo tokrat preverili, zakaj se na odločbah za štipendije in otroške dodatke pojavljajo različni podatki. Bralci so nam sporočali, da se na odločbah za štipendije in otroški dodatek, izdane v krajšem obdobju, pojavljajo različni podatki glede premoženja. Navajali so, da so se jim enkrat upoštevala dvorišča, zemljišča, poslovni prostori za opravljanje dejavnosti, drugič pa ne. Bralka je med drugim potožila, da so ji med privarčevana sredstva na računu upoštevali odobren limit in je morala dostaviti potrdilo banke, da gre za limit in ne privarčevana sredstva. O PRAVICAH SE ODLOČA PO ZAKONSKO DOLOČENEM VRSTNEM REDU Direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale je skupaj s strokovno delavko Tino Horvat Alt obrazložila zakonske osnove in postopek izdajanja odločb. Vse podatke o plačah, premoženju, privarčevanih sredstvih, osebnih avtomobilih oziroma o vsem, kar šteje med prihodke in premoženje, center pridobi elektronsko iz 51 baz podatkov. To so davčna uprava, geodetska uprava, banke in drugi. Stranke, ki se s posameznimi podatki ne strinjajo, morajo SREČANJE ŽUPANOV V CELJU Združenje občin Slovenije (ZOS) in Skupnost občin Slovenije (SOS) sta v sredo, 23. oktobra, v Celju pripravili vseslovensko srečanje županj in županov. Na srečanje sta povabili tudi predsednico vlade mag. Alenko Bratušek in ministre. Namen srečanja je bil pogovor o položaju občin v luči nameravanih sprememb financiranja in reorganizacije lokalne samouprave. Vlada je na dogodek poslala le dve uradnici. S srečanja so zato župani poslali predsednici Bratuškovi pobudo za sestanek, ki pa ga je ta že zavrnila in jih napotila k resornim ministrstvom. Na dogodek je prišlo krepko čez 100 županov, ki so bili nad neodzivnostjo vlade močno razočarani. Nekateri so iz tega razloga srečanje protestno zapustili. Ajdovski župan Marjan Poljšak pa je kolegice in kolege pozval, da na dan sprejemanja zakona o davku na nepremičnine ali na drug primeren dan v organizaciji SOS in ZOS organizirajo demonstracije enotnosti in mo- i i Marjana Veršnik Fale: »Naše izhodišče je, da vse vloge rešujemo po vrsti, kot jih prinašajo stranke. Ker pa smo odvisni od podatkov od ustreznih služb in nekatere dobimo zelo hitro, druge pa ne, se ta vrstni red tudi spremeni in na to nimamo nobenega vpliva. Se pa trudimo, da je delo opravljeno strokovno in odgovorno.« (Foto: Štefka Sem) či lokalne samouprave. Na dnevnem redu celjskega srečanja so bili predlog zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, predlog novele zakona o financiranju občin in predlog teritorialne reorganizacije lokalne samouprave, reorganizacija javne uprave, zakon o uravnoteženju javnih financ občin, predlog zakona o davku na nepremičnine, črpanje evropskih sredstev v sedanji in prihodnji finančni perspektivi ter priprava dokumentov za prihodnjo finančno perspektivo. Trenutno predlagana zakonodaja bi znatno omejila že tako skromna občinska sredstva, menijo župani. Ob enakem obsegu nalog, ki jih lokalnim skupnostim nalaga država, bi to pomenilo močan padec standarda občin in občanov ter izpad številnih investicij, ki jih vodijo občine. Omejila bi tudi možnost črpanja evropskega denarja. Marija Lebar zadeve urediti pri ustrezni službi. V kolikor se izkaže, da je pripomba strank upravičena, na centru na osnovi potrdila ustrezne službe spremembe upoštevajo. Po novi zakonodaji se o pravicah iz javnih sredstev odloča po vrstnem redu. Prva pravica je otroški dodatek, druga denarna socialna pomoč, tretja varstveni dodatek, četrta štipendija in tako dalje. Vrstni red je pomemben, saj nekaterim družinam pripada denarna socialna pomoč in v primeru, da zanjo ne zaprosijo, se jim znesek, ki bi jim pripadal, v odločbi za štipendijo kljub temu upošteva. Družina je namreč imela pravico zaprositi za pomoč in bi jo tudi dobila. Tako namreč pravi zakon, je povedala Veršnik-Faletova. ZAKON DOLOČA TUDI FIKTIVNE DOHODKE Praviloma bi se morali podatki na odločbah ujemati, pri vnašanju podatkov namreč strokovne delavke na te nimajo vpliva. Povsem drugače je glede upoštevanja dohodka za podjetnike, ki nimajo dobička. Zakon določa znesek, ki se jim upošteva kot letni prihodek, med podjetniki pa se najdejo tudi takšni, ki imajo v resnici veliko večje dohodke, medtem ko se mogoče drugim dogaja krivica, saj komaj shajajo. Zakon za vse določa, da se zanje upošteva 75 odstotkov bruto minimalne plače, koliko prihodkov znajo podjetniki prikriti, pa je drugo vprašanje. Kar se tiče prihrankov na računih, se od vrednosti na računu odšteje zadnji redni mesečni prihodek, razlika pa je podlaga za obračun fiktivnega dohodka. Kot sta povedali sogovornici, imajo privarčevana sredstva veliko težo pri vlogi za denarno socialno pomoč, manjšo pri štipendijah in otroških dodatkih, kjer se upošteva le 4,06 odstotka od te vrednosti. Veršnik-Faletova je poudarila, da naj se stranke ob vsakem nerazumevanju odločbe ali podatkov na njej oglasijo na centru za socialno delo, kjer bodo dobili ustrezno pojasnilo, zadevo pa je marsikdaj možno še rešiti v času pritožbenega postopka. Štefka Sem Trenutno so pri izdajanju odločb na centru za socialno delo dokaj na tekočem. V letošnjem letu je že bilo odobrenih 10.100 pravic. Edina težava, ki se je pojavila pred kratkim, je, da zaradi tehničnih težav s programom niso mogli izdajati odločb za štipendije vsem, ki so vloge prinesli pred 23. septembrom. Zaradi tega bo prišlo do zamika izdajanja odločb in najverjetneje bodo študentje zato prvo štipendijo prejeli šele v decembru, seveda s poračunom za oktober in rednim nakazilom za november. v_^ Bodo morali župani na cesto, da se jih bo slišalo? 8 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Organizacije KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA REČICI OB SAVINJI Svoboda je bogastvo, ki si ga moraš priboriti Rečiška borčevska organizacija je v sodelovanju z domačo osnovno šolo pripravila žalno slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Pred spomenikom padlih borcev druge svetovne vojne na trgu so se vsem padlim poklonili zadnji oktobrski petek. Ob bogatem kulturnem programu je spregovorila predsednica rečiškega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Anka Sivec, ki je poudarila, da je rojena sicer po vojni in je zgodbe o vrednotah NOB sprejela od svojih bližnjih. Kljub temu pomen besed partizan, svoboda, sovražnik prenaša na svojega vnuka, a v jeziku, ki ga otroci razumejo. Sivčeva je prepričana, da je »svoboda« bogastvo, ki se ne kupi, temveč pribori, ko sovražnik zasužnji domovino in ljudi. Partizan pa je junak, ki se je boril, da smo se lahko rodili v svobodi. Mnogi med njimi so za ta ideal padli. »Takšna pripoved in razlaga je potrebna, če želimo, da se vrednote »partizana« ne bodo izgubile. Prav tako se moramo zavzemati za narodno pomiritev. Razumemo jo kot moralno sožitje državljanov, v medsebojnem spoštovanju človekovih pravic, Anka Sivec: »... Prav tako se moramo zavzemati za narodno pomiritev. Razumemo jo kot moralno sožitje državljanov ...« (Foto: Marija Šukalo) ne glede na nazore in politična prepričanja,« je med drugim izpostavila Sivčeva prepričana, da se pri tem morajo upoštevati zgodovinska dejstva, takšna, kot so se zgodila, saj jih za nazaj ni mogoče popraviti ne v dobrem ne v slabem. »Zato tudi vsakršna medsebojna obtoževanja ustvarjajo le nove delitve, ki nikomer ne koristijo. To še posebej velja za nedopustno manipulacijo z mrtvimi brez nujne pietete.« Sivčeva je tudi mnenja, da so pogum, vztrajnost, predanost ideji svobode in antifašizma, zaupanje, humanost, solidarnost - vrednote boja partizanov in borcev za samostojno Slovenijo napotilo tudi današnjega časa. Marija Šukalo Otroci OŠ Rečica ob Savinji so se z recitacijami in petjem poklonili padlim. (Foto: MŠ) DAN SPOMINA NA MRTVE V NAZARJAH S komemoracijo počastili žrtve vojne V Nazarjah, ob spomeniku pred kulturnim domom, je bila 25. oktobra komemoracija v spomin na žrtve druge svetovne vojne. Predsednica nazarske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Majda Krajner je v svojem govoru izpostavila predvsem mnoge neznane žrtve, ki ležijo širom slovenske zemlje. »Ne smemo dovoliti, da narodno osvobodilni boj izgine v pozabo,« je dejala Krajnerjeva in dodala, da je teženj, da bi se to zgodilo, vse več. Grozote, ki so se dogajale v času druge svetovne vojne, pa zaradi mnogih žrtev, ki so bile posledica okupatorjeve namere, da si podjarmi celotno Evropo, ne smejo izginiti iz spominov. Povsod po deželi so gomile, v katerih ležijo junaki, mnogi tudi brez imen. Spomin na vse te, ki jih je povezovala solidarnost, zato mora živeti med ljudmi. Krajnerjeva se je dotaknila tudi drugih vrednot, ki so jih gojili borci med narodno osvobodilno vojno. »Skupaj so se borili ljudje različnih generacij, različnih veroizpovedi,« je dejala in se s tem dotaknila krizne sedanjosti, ko vlada med ljudmi pomanjkanje dialoga in pripravljenosti obrniti svet na bolje. Dotaknila se je tudi dneva reformacije in pomena reformatorjev za slovensko besedo. Par svojih domoljubnih pesmi je na spominski prireditvi nato oddeklamirala Ana Škotnik. Pridružili so se ji učenci OŠ Nazarje, tudi pevski zbor pod vodstvom Katje Gruber, ki so z učiteljicami poskrbeli za priložnostni kulturni program. Svoj delež so prispevali še učenci nazar- ske glasbene šole, ki so dodali instrumentalne vložke. Mnogi udeleženci komemoracije so ob spomeniku prižgali svečke in se spomnili posameznikov, v spomin katerih je bil postavljen. Benjamin Kanjir Učenci osnovne in glasbene šole so z učiteljicami poskrbeli za priložnostni kulturni program. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 9 Organizacije, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki KOMEMORACIJA V SMARTNEM OB DRETI Oktobra Pred 40 leti KULTURA IN PROSVETA NA VASI Bočna je znano kulturno središče v Za-drečki dolini, ki pa zadnje čase le bolj životari, kot je bilo ugotovljeno na zadnjem občnem zboru KPO Bočna. Knjižnice ni, dramske skupine ni, šahovski krožek šteje le nekaj članov, edino aktiven je pevski zbor. Ta se lahko pohvali kar z lepim številom nastopov. Zdaj je pred vrati jesen, zima. To je čas, ko kulturno prosvetno delo na vasi zaživi. Dajmo ljudje, zdramimo se in s skupnimi močmi poprimimo, da bo kultura na vasi zaživela tako kot nekoč. Po vojni so na provizoričnih odrih igrali lepe igre, zvrstili so se številni pevski koncerti. Iz skrivališč pa so priromale knjige in polnile naše police. Vse smo brali, kar smo dobili pod roke. Pred 30 leti MOZIRSKA KOČA - MOZIRSKA Po dolgem času je s 1. septembrom prešla mozirska planinska koča v upravljanje Planinskega društva Mozirje. V skoraj 90 let obstoja planinske koče so se menjali vsemogoči gospodarji. Takšno je bilo tudi razpoloženje in zadovoljstvo vseh dosedanjih obiskovalcev. Če malo zlobno pripomnim, je zares pravilno le, da je koča prešla pod okrilje planinskega društva. Sedaj bo imela status planinske postojanke in upajmo, da bo tudi počutje vseh obiskovalcev tako. V prihodnjih treh letih naj bi se koča adaptirala z obnovitvijo strehe ter drugih prostorov in dozidavo deponije za kurjavo. V društvu že tudi razmišljajo o razširitvi jedilnice. Vse to naj bi bilo končano čez tri leta, ko bo 90. obletnica prve Mozirske koče. Pred 20 leti REKONSTRUKCIJA SMUČARSKE SKAKALNICE Na Ljubnem ob Savinji v teh tednih poteka rekonstrukcija 65-metrske skakalnice, s katero bo le-ta dobila drugačen, z novimi predpisi usklajen profil, zaradi česar bo dopuščala daljše skoke. Kritična točka naj bi bila poslej pri 75 metrih, to pa pomeni, da bodo lahko skoki sedaj merili kar okoli 80 metrov. Na ta način bo skakalnica postala zelo zanimiva tudi v državnem merilu, s smučarsko zvezo pa že potekajo razgovori o možnostih organizacije tekme za evropski pokal v letu 1994. Pripravila Tatiana Golob Slovesnost v spomin na padle in požig kraja Pri grobišču padlih borcev na šmarškem pokopališču je v četrtek, 24. oktobra, potekala priložnostna slovesnost. Dogodek sta organizirala krajevna skupnost in krajevni odbor Združenja borcev za vrednote NOB. V spomin na tragične dogodke leta 1944 so pripravili kulturni program in prižgali svečo. Slovesnost je povezoval predsednik krajevnega odbora Miro Brezovnik. Omenil je, da je požig Šmartnega, ki so ga Nemci zagrešili pred 69 leti, dogodek, ki se ga moramo spominjati. »Vsako leto se dobimo pri grobišču in počastimo spomin na padle in na požig. Ne ločujemo se po politični ali kaki drugi pripadnosti, skupaj delamo za dobro kraja, v katerem živimo, zato smo na dogodek povabili tudi župnika Ivana Šeliha.« Jože Zidarn, predsednik šmarškega zdru- ženja borcev, je osvetlil dogajanje 24. oktobra 1944. Povedal je, da so bili tukajšnji prebivalci zavedni Slovenci, kar je hotel okupator uničiti, zato je Šmartno požgal, mnoge prebivalce pa odpeljal v internacijo. V spomin na zgodovinske dogodke so si Šmarčani ta datum izbrali za krajevni praznik. O pomenu zgodovine, ki je ne smemo spreobračati po trenutnih potrebah, je spregovorila tudi županja Majda Podkrižnik. Miro Brezovnik je nato prebral nekaj misli Martina Luthra Kinga, zapele pa so Ljudske pevke Lipa. Ker je bila prisotna še živa priča vojnih dogodkov Angela Bric, so jo poprosili, naj pove kaj iz tistih časov. Bricova je na pamet povedala svojo lastno pesem o požigu in begu v gozdove, ki je prisotne globoko pretresla. Marija Lebar Da bi se zavedali grozot vojne, v Šmartnem ob Dreti vsako leto pripravijo komemoracijo. (Foto: Marija Lebar) POZIV PREDSEDNICI VLADE MAG. ALENKI BRATUŠEK Postopki za izgradnjo 3. razvojne osi so bistveno prepočasni Na sestanku so se srečali direktorji nekaterih regionalnih oziroma območnih gospodarskih zbornic. Tema srečanja je bila počasnost pri postopkih izgradnje hitre ceste na trasi 3. razvojne osi. Ob tem so oblikovali poziv predsednici vlade mag. Alenki Bratušek za čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste. Na sestanku so bili prisotni in pod pismo so se podpisali direktorji GZS Območne zbornice Koroška, Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, Regionalne gospodarske zbornice Celje, GZS Območne zbornice Posavje ter Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Zbornice kot predstavnice gospodarstva poudarjajo škodo, ki jo podjetjem povzroča sedanje stanje zlasti pretoka prometa, čeprav je 3. os več kot le hitra cesta. Gospodarstvo na zgoraj omenjenih območjih letno ustvari 16,7 milijarde evrov dohodka, kar je petina v slovenskem gospodarstvu, zaposluje sto tisoč oseb, to je 22 odstotkov, in ustvari izvoz v višini 7,7 milijarde evrov, kar je dobrih 29 odstotkov celotnega izvoza. Tukaj so največji slovenski izvozniki, kot na primer Gorenje, Krka, Revoz, Cinkarna, BSH Hišni aparati, TAB Mežica ... Predsednico vlade direktorji zbornic pozivajo, naj maksimalno pospeši vse postopke do začetka izgradnje hitre ceste, saj bi bilo več kot nedopustno, da bi v njihovih regijah zaradi neustrezne prometne infrastrukture izgubili dragocena delovna mesta. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Organizacije OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dobrodelna akcija Drobtinica zopet uspela Na letošnji tradicionalni dobrodelni prireditvi Drobtinica, ki se je od petka, 18., do nedelje, 20. oktobra, odvijala po petih zgornje-savinjskih občinah, so s podarja-njem živilskih izdelkov prostovoljci zbrali za 5.506,31 evra donacij. To bo zadostovalo za vsakome-sečno pokritje stroškov šolskih kosil in malic za skoraj 90 otrok. Prostovoljci, člani krajevnih odborov Območnega združenja RK Zgornje Savinjske doline in osnovne šole so tudi letos stopili skupaj in najprej pripravili reklamni material, nato pa uredili stojnice z bo- gato ponudbo kruha, peciva, vložene zelenjave, jajc, moke in še bi lahko naštevali. Prostovoljci so vse te dobrote ponujali v zameno za doniran znesek, vsa zbrana sredstva pa se v celoti namenijo za pomoč šolarjem, ki obiskujejo šolo v občini, kjer je akcija potekala. Akcijo Drobtinica so v petek, 18. oktobra, izpeljali v Nazarjah, v soboto je akcija potekala v Gornjem Gradu, Mozirju in na Rečici ob Savinji, v nedeljo pa na Ljubnem ob Savinji. Na petih stojnicah je pridno delalo okoli 40 prostovoljcev, še veliko več pa je bilo dobrih ljudi, ki so izdelke prispevali. Poleg donacij prevzetih na stojnicah je nekaj dobrotnikov prispevalo še dodatna finančna sredstva na račun OZ RK Zgornje Savinjske doline. Brezplačnih kosil je v Sloveniji deležnih le še približno 15 od- stotkov otrok. Veliko preostalih zaradi slabega finančnega stanja staršev in zaostrenih kriterijev ostaja brez kosila do poznega popoldneva. Zato je še toliko pomembnejše, da Drobtinica ostaja tudi v naši dolini še naprej močno zasidrana in se mogoče celo še okrepi s širitvijo v preostale občine. Tatiana Golob, Fotodokumentacija OZ RK Zgornje Savinjske doline V občini Nazarje stojnice pripravijo tako v kraju Nazarje kot v Šmartnem ob Dreti. Stojnica v Mozirju se vsako leto nahaja na dobro izbrani lokaciji, zato prostovoljke uspejo zbrati lep izkupiček. Tudi nazarskim prostovoljcem se vsako leto na akciji pridružijo osnovnošolci. V Gornjem Gradu so domačinke napekle veliko sladkih dobrot, za katere so mimoidoči donirali denar in tako prispevali za nakup šolske prehrane. "; f" > K Prostovoljkam na Rečici ob Savinji v akciji Drobtinica vedno uspe zbrati zavidljivo vsoto. Na Rečici se za lep izgled stojnice in prostora poleg vedno potrudijo tudi šolarji, ki s tem pripomorejo k boljši promociji akcije. Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 11 Slovensko hranilništvo - temelj narodnega razvoja (1) Piše: Aleksander Videčnik Pravo obsežno in strokovno delo, najzanesljivejši vir za raziskovalce je gotovo knjiga Jugoslovanski posojilničar in zadrugar izpod peresa Ivana Lapajneta, ki je izšla leta 1922 v Krškem. Ne bo odveč, če nekaj več napišemo iz uvoda knjige. PREDGOVOR Da pridem na dan s to drugo izdajo »Slovenskega posojilničarja«, ki je bil pred petnajstimi leti natisnjen, je pokazala potreba strokovne javnosti. Ob prvi izdaji smo šteli Slovenci kakih 300 posojilnic in 100 drugih zadrug, danes je vseh posojilnic blizu 500 in vseh zadrug skoro enako število. V celotni Jugoslaviji pa je nekako 5.000 kreditnih in drugih zadrug, ki združujejo več kot 600.000 zadružnikov, ob skupnem imetju 250 milijonov dinarjev. Gre za to, da potrebujejo nanovo nastale zadruge skupna navodila, ki bodo v pomoč novim upravnikom. Pa ne le Slovenci, tudi drugi narodi Jugoslavije potrebujejo enotna navodila za poslovanje denarnih in drugih zadrug ... Prišla sta dva revizorja iz Zadružne zveze Celje in poudarjala potrebo za to, da bi obstoječe zadruge dobro delovale v duhu očeta slovenskega posojil-ništva Mihaela Vošnjaka. Do nedavna veljavni zakoni so se v marsičem spremenili, v glavnem še veljajo za Slovenijo in Dalmacijo. Pripravlja pa se nova zakonodaja v naši državi, ki bo nasledila avstrijsko iz leta 1873. Baje, tako strokovnjaki, bo nova zakonodaja sodobna in po mnenju strokovnjakov ustrezna okoliščinam sedanjega časa ... Naša glavna naloga pa bodi delovanje na znotraj sedanjih zadrug, gre za nujne korekture sedanjega poslovanja. Dvigniti bo treba interes zadružnikov na delovanju njihove zadruge. Slediti bo treba Mihaelu Vošnjaku, ki je v Celju kot prvi ustanovil »Zadružno zvezo«. Ta zajema vse zadruge območja in ima posebno vlogo pri pomoči zadrugam za sodobno poslovanje in, kar je novo, mora razpolagati s kapitalom za pomoč oziroma izravnavo, če je potreba trenutna finančna pomoč kateri od zadrug. Hranilnice niso zadruge, tako navaja Lapajne v svoji knjigi. So pa združenja, ki so organizirana po tako imenovanem Regulativu za hranilnice, ki je bil v veljavi od leta 1844. Dovoljenja za ustanovitev so izdajala ministrstva, največ notranja. Kot pomembnost jugoslovanskega zadružništva poudarjajo predpisi socialno vzgojo ljudstva. Nekateri strokovnjaki so zapisali: »Zadružništvo se obrača na posameznika, ki je pripravljen skupno delati, ki je pripravljen tudi na žrtve za skupno stvar. Zadružništvo bo torej pomagalo, da se reši socialno vprašanje, ki je posebej še povsod v Jugoslaviji na dnevnem redu.« KAKO JE BILO NA NEKDANJEM ŠTAJERSKEM Z razliko od drugih delov Slovenije, onkraj Trojan, je vladala v cesarskih časih precej omejena volja do slovenskih hranilnic in posojilnic. Predvsem je tu treba upoštevati tedanje delovanje raznih hudo nacionalističnih sil nemškega prebivalstva, sem sodijo tudi narodni podrepniki, »nemčurji«. Štajerska naj bi po načrtu nemških oblasti morala postati »nemška«. Rekli so, da mora biti območje do Zidanega Mosta povsem nemško in so v tem smislu tudi delovali. Nemške organizacije Nemško-avstrijsko planinsko društvo, Av- PRVA SLOVENSKA PRAVILA Ko so proti koncu 19. stoletja v Pragi odprli češko gledališče, je bila v lepem številu zastopana tudi slovenska stran. Med udeleženci je bil dr. Jože Vošnjak, brat Mihe Vošnjaka. Ko se je vrnil v Šmarje pri Jelšah, kjer je bil zdravnik, je dobronamerno in z velikim navdušenjem napisal Pravila za hranilnice. Čehi so tedaj imeli »založne«, to pa niso bile hranilnice v smislu denarnega zavoda, ampak neke vrste zastavljalnice. Seveda so bila ta pravila v marsičem pomanjkljiva in so jih dopolnili, toda osnova in začetek našega hra-nilništva pa so vendarle pomenila. Tako se je začelo, lahko bi rekli gibanje za slovenske denarne zadruge (hranilnice). PRVI KORAKI V DENARNO VARČEVANJE V začetku, ko so slovenski izobraženci hoteli množično ustanavljati hranilnice, je obvladovalo mnenje, da Slovenci po ukinitvi fevdalizma ni- Jtt ' ? > i Ko smo leta 1988 v Mozirju predstavljali knjigo Zadružno povezovanje v Zgornji Savinjski dolini, je govoril tudi dr. France Adamič, največji poznavalec in raziskovalec slovenskega zadružništva. strijsko šolsko društvo in ne nazadnje Nemška pevska zveza. Vse naštete organizacije so bile zelo proti jačanju slovenstva in seveda tudi proti temu, da bi Slovenci razpolagali s svojim kapitalom. To jim je omogočil tudi stari cesarski Patent, ki je bil izdan za zaščito nemškega življa v določenih mestih, kot so Celje, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Maribor. Da bi naredili to območje nemško, so vabili razne obrtnike nemške narodnosti, da so preselili svojo dejavnost v te kraje, zato so jim dodelili denar za začetek poslovanja iz Graške državne banke, in to so bila dotirana sredstva! Ko so bile kakšne manifestacije Nemcev in nemčurjev v Celju, je bilo slišati grožnje vpijoče množice kot: »Hochdruck auf Steinbruck«. Ta klic je pomenil nekako takole: »Naprej na Zidani Most!« Pa tudi sicer je bilo v naštetih krajih zelo napeto - protislovensko vzdušje. Predvsem je veljalo načelo: Slovencem ne slovenski kapital, naj bodo odvisni od nemškega. majo denarja. Toda v Ljutomeru so začeli ustanavljati hranilnice, sledili so v Rožu in nato v Mozirju. Tako so nastale prve hranilnice ali posojilnice. Oba izraza sta bila v rabi. Delali so po pravilih, ki jih je sestavil Mihael Vošnjak, zato so te hranilnice imenovali kar Vo-šnjakovke. Seveda so kmalu nastale tudi hranilnice, ki so bile vodene po Raiffeisnovih načelih. Kmalu je namreč spoznal, da bo ljudstvu pomagalo le, če bo denar (posojilo) poceni. Zato je pozival: »Vsaka vas ali vsaka župnija, naj ima svojo posojilnico. Posojilnico naj vodijo kmetje sami, najboljši občani naj stopijo na čelo denarni zadrugi in naj vodijo zavod brezplačno .« SCHULZE-DELITSCHEVE HRANILNICE Razširjene so bile predvsem v Nemčiji. Le malo so se razlikovale od Raiffeisenovk, Delitsch je uveljavljal deleže, Raiffeisen pa ne. Deleži so bili obrestovani in tako so ustanovni člani imeli dodaten dobiček od varčevanja. 12 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Kultura, Oglasi GLASBENA ŠOLA NAZARJE S koncertom Xin Wang in Nikolaja Žličarja približali glasbo ljudem V soboto, 19. oktobra, se je v dvorani Glasbene šole Nazarje odvil koncert sopranistke Xin Wang in pianista Nikolaja Žličarja. Kitajka, ki živi v Avstriji, in Velenjčan sta se spoznala na glasbeni univerzi v Linzu, kjer Žličar poučuje dirigira- nje, Wangova pa je študentka. Medtem ko ima pianist in dirigent za seboj že veliko glasbene kilometrine, je mlada sopranistka šele na začetku poti, ki bo po prejetih priznanjih in nagradah sodeč zelo uspešna. Bučen aplavz po koncertu je bil dovolj zgovoren o njegovi kvaliteti. Obiskovalci so slišali skladbe Handla, Giacomellija, Schuberta in drugih znanih ustvarjalcev. Žličar in Wangova sta navajena nastopati tako na velikih odrih kot v majhnih dvoranah, kjer sta lahko bolj v stiku z občinstvom. »Mala dvorana, velika dvorana, malo mesto ..., tega pri glasbi ni. Koncert je koncert, lahko na Dunaju, v Tokiu ali v majhni vasici. Vsaka publika ima pravico slišati najboljše,« je povedal Žličar, ki svoje znanje predaja naslednjim generacijam glasbenikov na glasbeni univerzi v Linzu in v glasbeni šoli v Velenju. Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marin-šek je pojasnil, da želijo z različnimi zvrstmi koncertov približati glasbo ljudem v Zgornji Savinjski dolini. »Glasbena šola Nazarje svoje udejstvova-nje v zadnjih letih zelo širi in tudi nivo, ki ga pokrivamo, je različen, zato bi vsakemu radi ponudili nekaj drugačnega. Naš namen je priti čim bližje ljudem,« je razložil Marinšek in dodal, da pripravljajo v letošnjem šolskem letu še en večji koncert, in sicer koncert slovenskih popevk, s katerim bodo nastopili v Velenju in Nazarjah. Katja Remic Novak Kitajka in Velenjčan sta se spoznala na glasbeni univerzi v Linzu. Na koncertu v Nazarjah sta se predstavila s skladbami Handla, Giacomellija, Schuberta in drugih. (Foto: Katja Remic Novak) ---^-- VRBOVJA Dm evne malice m kosi Hrzvrsvcij: zu'&iiyateftà Jmîbii zu tii . ■.ir.i', >:v;L su Tyjitiîl dmvJ, i\rn\c uJJii.v.'ij, obfppripç ... il.I. .v.- . _ j. ■Wr-^^-iiT-'-L-Cil Jm I" I III' ■■ .■ ¡i\ • . !"■■ jûfttàc. l-nt At 22. uw |\| I'. II.. . I" mini' .-..■II' ■ in UJLt : Villi j' m ■■■.■■■■I l~}Y£(lti \.'2if 11171 . tllrfi Lf"tl>J L . i i/i iži-jiij/i 11; iji) .JUJfitT Loteriji' T<"luïo n; Gï/^M^ narava l^ifl tjgu 35, Mosirje. t&J: 051115 235 ■ vwjMjiui -.......—........................-----------------------------—....................'<•" zeliščne kapljice, mazila, čaji Žita, moke. kaše olja; kcnpLjino, olje črne kumine. orehovo... vulkanski minerali zdravilne gobe prilagojena prehrana naravna kozmetika, super hrana: etiia, maca. msm, marelic ne peške ... ajurvedski dodatki unikatni kotiček y f ^ ¡.v darilni program darilni boni Naravna * JTP œ i Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 13 Ljudje in dogodki TETKA JESEN V BOČNI, ŠMARTNEM OB DRETI IN NA LJUBNEM OB SAVINJI v objemu jesenskega razkošja V bočkem vrtcu so pripravili jesensko druženje staršev in otrok. Prizorišče je bilo obogateno s plodovi jeseni, tudi dobrote, ki so jih prinesle mame, so vsebovale njen pridih v obliki suhega sadja - platičkov, jabolčnega zavitka, orehovega peciva in raznovrstnega sadja. Malčki iz vrtca so staršem pripravili krajši program. Deklamirali so in peli, nato pa je starejša skupina pikapolonic starše odpeljala v naravo, kjer so odkrivali jesenske plodove, živali in skrite zaklade. Mlajši otroci iz skupine Čebelice in starši so si na igrišču ogledali predstavo o dveh zajčkih, v izvedbi vzgojiteljice in pomočnice. Nato so se zabavali na Čutni poti, kjer so jih čakala različna presenečenja. Seveda so bila zanimiva tudi igrala. Po prijetno preživetem popoldnevu je prišlo na vrsto še okušanje dobrot, ki so jih pripravile skrbne mame in babice. Ob tednu otroka so v Ličkanje koruze in igranje v peskovniku polnem koruznih listov je navdušilo najmlajše na Ljubnem ob Savinji. bočkem vrtcu pripravili še menjavo igrač, oblačil in obutve. Tetka Jesen je obiskala tudi otroke v Ijuben-skem vrtcu. Igrišče, katerega so med poletjem obnovili veleposlaniki v Sloveniji, je bilo prizorišče druženja najmlajših in njihovih staršev. Aktivnosti ni manjkalo. Otroci so izdelovali različne izdelke v ustvarjalnih delavnicah. Domači materiali so služili za osnovo, naprej pa jim je služila domišljija. Drugi del druženja je bil osnovan na jesenskih dobrotah iz mamine kuhinje, sadovnjaka in gozda. Dišalo je po pečenem kostanju in kokicah, mize pa so se šibile od sadja in raznovrstnih peciv s sadjem. Le-tem so se pridružile domače marmelade in jabolčni sok. Jesensko doživetje v pravem pomenu besede je polepšalo še lepo vreme ter dobra volja vseh sodelujočih. Mlajši otroci in starši so si v Bočni ogledali predstavo o dveh zajčkih. V Smartnem ob Dreti so otroci iz vrtca in podružnične osnovne šole prizorišče za sprejem tetke Jeseni okrasili z jesenskimi dekoracijami. Stojnice s knjigami in igračami so vabile k menjavi le-teh, dišalo pa je po pečenem kostanju in jabolkih. Otroci so s pomočjo učiteljic in vzgojiteljic pripravili pester zabaven program, v katerem ni manjkalo petja, plesa in humorja. Navdušili so z afriškim plesom ter z igranjem na papirnate harmonike in sirkove metle. Osnovnošolki sta v vlogi naglušnih upokojenk požele velik aplavz, vsi pa so uživali v prijetni predstavi za svoje najdražje. Programu je sledilo druženje ob peki kostanja in jabolk ter ustvarjanje na delavnicah. Nastali so razni čudoviti izdelki, katere so najmlajši podarili tistim, brez katerih ne gre, svojim staršem. Tekst in foto: Štefka Sem V Šmartnem ob Dreti so se pikaste mušnice in ostale gobice družile z ostalimi jesenskimi dobrotami. 14 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Ljudje in dogodki OSNOVNA SOLA GORNJI GRAD Tudi osebe s posebnimi potrebami lahko živijo kvalitetno Na gornjegrajski šoli so ob tednu otroka za učence prvih petih razredov pripravili zanimiv dogodek. V goste so povabili nekdanjega učenca šole Tonija Strnada, ki zaradi prirojene bolezni sklepov težko hodi in težko uporablja roke. Kot oseba s posebnimi potrebami je moral doseči veliko, da lahko živi normalno življenje. Kako je potrebno ceniti zdravje in se zavedati, da marsikaj zmoremo, kar drugim ni dano, sta učencem v pogovoru dala vedeti Str-nad in povezovalka prireditve učiteljica Marta Tesovnik. Da tudi ljudje s posebnimi potrebami lahko živijo svoje sanje, je učencem dokazal Strnad. Kljub omejitvam in zdravstvenim težavam je celotno osnovno šolo obiskoval v Gornjem Gradu in dokončal srednjo šolo v Kamniku. Tam je opravil tudi vozniški izpit in sedaj vozi avto, prilagojen njegovim potrebam. V otroških letih je zaradi bolezni, ki jo ima v Sloveniji le šest oseb, preživel 15 operacij. Kljub težavam z rokami se je že zgodaj naučil, kako se sam obleči, nahraniti, odpreti plastenko in odžejati ter še marsikaj. Povedal je, da mu kljub bo- Toni Strnad je mlade navdušil z življenjsko zgodbo lezni ni bilo vse postreženo, za vsako stvar se je moral potruditi in zato sedaj lahko živi samostojno. Našel se je v glasbi. Igra sam ali z ansamblom, in to ga izpopolnjuje. Učencem je pripravil kratek koncert, kjer je zapel številne popularne pesmi, narodnozabavne in popevke. Pri in kot glasbeni izvajalec. (Foto: Štefka Sem) vseh so se mu pridružili učenci. Plesa in rajanja ob zvokih glasbe ni manjkalo, učenci pa so ob prijetnem druženju spoznali tudi drugačne plati življenja. Prav gotovo pa so lahko ob Str-nadu spoznali, da volja daje moč, včasih tudi za nemogoče. Štefka Sem PODRUŽNIČNA OSNOVNA SOLA BOČNA Korenčkov dan v Zajčjem dolu Jesen je bogata s pridelki in na bočki podružnični osnovni šoli vsako leto v tem obdobju posvetijo veliko časa darovom jeseni. Letos so si izbrali korenje. Ker h korenju spadajo tudi zajčki, so za svoje starše in druge povabljence pripravi- Na prireditvi so se otroci prelevili v zajčke in korenčke. Iz korenja se da pripraviti sladke dobrote, li Korenčkov dan v Zajčjem dolu. Na prireditvi so se otroci in učiteljici prelevili v zajčke in korenčke, odigrali igro in pripravili kviz za udeležence, na katerem so preverili poznavanje korenja. Ekipi, ki sta se pomerili, pa sta bili povsem izenačeni in obe sta dobili nagrade, katere so učenci naredili sami. Najlepši del srečanja pa so otroci pripravili doma skupaj s starši. Naredili so namreč dobrote iz korenja, pri katerih ni bilo omejitev, am- kot je torta, rolada, pecivo in palačinke. pak veliko domišljije. Med pripravljenimi dobrotami je bilo mogoče pokušati torto iz korenja, peciva, palačinke, namaz, korenčkovo solato s korenjem, testeninami in mesom, polpete in še kaj bi se našlo. Kuharske sposobnosti staršev in otrok so bile dokazano zelo dobre, recepti za jedi pa so po pokušini hitro menjali lastnike. Prijeten popoldan na šoli sta izpeljali učiteljici Jelka Grudnik in Danijela Lončar. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 15 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi TRGATEV POTOMKE NAJSTAREJSE VINSKE TRTE Iz pridelka bo vrhunsko vino V Mozirskem gaju so se 21. oktobra zbrali mnogi Mozirjani, na čelu z županom Ivanom Su-hoveršnikom in trškim viničarjem Mihom Fajfar-jem. Dogodku trgatve potomke najstarejše vinske trte z Lenta, ki je bila v Gaju posajena aprila 2005, se je pridružila tudi desetnija članov celjskega omizja Združenja slovenskega reda vitezov vina s konzulom reda Milanom Kneževičem. »Trta se v Mozirskem gaju izredno dobro počuti, čeprav raste izven vinorodnega okoliša. Za to gre zahvala pridnim upravljavcem Gaja, ki so Andrej Hofer je prireditev vodil v njemu lastnem, s humorjem prepojenem stilu, izkazal pa se je tudi za dobrega poznavalca in ljubitelja žlahtne kapljice. skozi letošnje sušno obdobje rastlino ves čas zalivali in negovali,« je uvodoma poudaril vini-čar Miha Fajfar. Spomladi je slednji trto dobro obrezal, da je ne bi preveč obremenil. Tako je zraslo 49 grozdov, katerih sladkorna stopnja se je po narejenem testu pokazala kot izredno visoka. Fajfar in župan Suhoveršnik sta namreč družno odrezala na oko največji grozd, ga stehtala in na eni izmed jagod izmerila sladkorno stopnjo. Modra kavčina iz Mozirskega gaja je dosegla kar 65 oechslov, kar pomeni, da bo letina dala vrhunsko vino. Trški viničar Miha Fajfar (desno) in župan Suhoveršnik sta odrezala največji grozd, ga stehtala in na eni izmed jagod izmerila sladkorno stopnjo. Po izvedenih meritvah je trgatev lahko stekla. Par grozdov sta utrgala še viničar in župan, ki je hkrati gospodar trte. Nato so se trgatve lotili vitezi vina. Na simbolični način so s tem vinu dali še večjo veljavo, z željo, da se bo pridelek večal iz leta v leto, žlahtna kapljica pa vedno uživala zmerno in v dobri družbi. Prireditev je vodil Andrej Hofer, v kulturnem programu, ki je potekal ves čas prireditve in so ga prekinili zgolj govori, so najprej par vinskih napitnic zapeli Mozirski mlajevci. Za njimi se je predstavil mladi ansambel Šepet s pevko Laro Voler. S petjem in igranjem na frajtonarico sta vzdušje dvignila tudi Mojca in Miha Hrastnik. Za konec so ubrane pesmi širom parka cvetja razlili še Prijatelji iz Šmartnega ob Paki. Vinska trta dobro služi svojemu namenu. Je stičišče prijateljev, ki se ob njej družijo ob pomembnih dogodkih, ob spomladanski rezi in ob jesenski trgatvi. V senci klopotca, ki daje senco občudovalcem in obiskovalcem preko celega leta. Tekst in foto: Benjamin Kanjir 16 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 I Iz občin, Kotiček za voznike GRADNJA ŠIROKOPASOVNEGA OBMOČJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ (GOŠO) V Nazarjah so se trudili priključiti, a imajo premalo belih lis Izmed vseh zgornjesavinjskih občin se gradnji širokopasovnega območja ni priključila le Občina Nazarje. Povprašali smo, ali je na njihovem območju veliko belih lis in zakaj se projektu niso pridružili. NISO IZPOLNJEVALI MERIL ZA VKLJUČITEV V PROJEKT Nazarska županja Majda Pod-križnik je odgovorila, da je bila občina v letu 2008 tako kot vse ostale pripravljena pristopiti k projektu. Podpisala je tudi dogovor o sodelovanju, občinski svet pa je potrdil dokument o identifikaciji investicijskega projekta. »V naši občini je bila pokritost s signalom tako velika, da nismo izpolnjevali meril za vključitev v projekt in je naša občina morala odstopiti od le-tega. S tem drugi sodelujoči niso presegli meril in so tako izpolnjevali pogoje. V občini Nazarje smo namreč imeli najmanj belih lis,« je povedala županja in dodala: »V projekt smo skušali vstopiti tudi naknadno, v letu 2010, in smo poslali podatke glede belih lis v občini Nazarje, in sicer za 120 gospodinjstev na po- dročju Črete, Potoka, Lačje vasi, Pustega Polja, Prihove, Rovta pod Menino, Brda in Spodnjih Kraš.« Najbolj so si za vstop v projekt GOŠO prizadevali zaradi štirih gospodinjstev na Čreti pri Kokarjah. V letu 2011 so na pristojno ministrstvo poslali prošnjo, da bi pridobili podatke, katerim gospodinjstvom v občini Nazarje bi lahko omogočili dostop do omrežja elektronskih komunikacij. Na željo občanov so želeli omogočiti vsem gospodinjstvom širokopasovni dostop, je povedala županja. POGOJNO PRIPRAVLJENI NA STOLPE DODATI DODATNO OPREMO »Prejeli smo negativen odgovor, ker so sredstva porabljena. V projekt se torej ni dalo vključiti s strani občine Nazarje. Smo pa letos avgusta ponovno preverili pri podjetju Iskra sistemi, ki je GO-ŠO gradilo, kjer so nam povedali, da, v kolikor bo trenuten doseg pokritosti možen tudi za naše območje, bodo možne priključitve uporabnikov. Ampak najprej se morajo priključili uporabniki be- Županja Majda Podkrižnik: »Najprej se morajo priključili uporabniki belih lis iz občin, ki v projektu sodelujejo.« (Foto: ŠS) lih lis iz občin, ki v projektu sodelujejo, nato ostali uporabniki občin, ki so bile v projektu, šele nato pridejo lahko na vrsto tudi občani občine Nazarje,« je dejala Pod-križnikova. V kolikor bo na določenem območju zainteresiranosti uporabnikov oziroma potreba večja, so Iskra sistemi pripravljeni na stolpe dodati dodatno opremo in vzpostaviti tehnične pogoje, seveda, kjer lahko. Tako bi po besedah Podkrižnikove omogočili tudi na-zarskim občanom dostop do telekomunikacijskega omrežja, seveda bo za to potrebno prispevati lastna sredstva. Pri tem projektu je verjetno marsikje previsok strošek glede na druge možnosti dostopa gospodinjstev. »Kakršni so sedanji pogoji dostopa oziroma stroški priključitve gospodinjstev na omrežje, pa se lahko marsikdo vpraša, ali je bila investicija upravičena in predvsem, ali bodo gospodinjstva zainteresirana za priključevanje,« meni Podkrižnikova. »V obdobju treh let je na občino prišlo le eno vprašanje s strani občanov, in sicer kdaj bo projekt GOŠO končan, tako da velike potrebe v naši občini po tovrstni storitvi očitno ni. Kljub vsemu povedanemu smo se po svojih močeh trudili, da bi bili v tem projektu.« Štefka Sem CHIPTUNING ALI KAKO NA ELEGANTEN NAČIN POVEČATI MOČ MOTORJA Kakšna je škodljivost takšnega posega? Sliši se preprosto in elegantno. Za dobrih 200 evrov vam strokovnjaki lahko povečajo moč motorja za 30, 40 ali 50 »konjev«. Ni slabo. Cena na 1 KM je nizka in obljublja več užitka v vožnji, boljše pospeške in celo manjšo porabo. Kaj pa škodljivost takšnega posega? Razlaga je preprosta, saj enaki motorji obstajajo v različnih izvedbah z različnimi stopnjami močmi. Lep primer je motor od VW skupine 1,9 TDI, ki je na razpolago z 90, 100, 115,130 in 150 KM. Ampak ali je ta motor vedno enak? Ne. Razlike so v turbo polnilniku in v vbrizgalnih šobah ter samem bloku motorja, kar sicer na prvi pogled ni vidno. Uporabljajo se različne stopnje kvalitete uporabljenih materialov. Sprememb je deležna tudi sklopka in menjalnik, saj sta prilagojena večjemu navoru. In kje se zaplete v realnem življenju? Marsikdo izmed nas prevozi sto tisoč in več kilometrov letno z vgrajeno optimirano elektroniko in povečano močjo motorja in nima nikakršnih težav. Razlog je preprost: ne izkorišča povečane moči motorja. Kdor pa to dela konstantno, lahko kar hitro naleti na težave. Do povečane moči motorja se pride s povečanim dovodom zraka in goriva v motor. Povečan dotok zraka pomeni povečan pritisk v turbini, ki se iz 1,05 bara poveča na 1,25 bara, kar pomeni, da se vr- tenje turbine iz serijskih 205.000 vrtljajev na minuto poveča kar na 280.000 vrtljajev na minuto. Kako dolgo takšni vrtljaji vzdržijo lopatice in ležaji turbino, se vidi na sliki, ki pove več kot mnogo besed. Seveda se hkrati poveča tudi dotok goriva, kar se pri enaki velikosti vbrizgalnih šob doseže s podaljšanim časom vbrizga. Če je nastavitev slaba, lahko gorivo doseže direktno bate in jih stopi. Na sliki se lepo vidi, kako izgleda stopljen bat. Posledično vse to vpliva na katalizator, ki se ob povečani temperaturi lahko enostavno stopi in zapre odtok izpušnih plinov, nato se povečajo temperature v celem motorju, kar vodi do poškodb. Nikakor ne smemo pozabiti na sklopko in menjalnik, ki sta zaradi povečanja navora dodatno obremenjena. Skratka, kdor želi več moči, je bolje, da le-to kupi že v osnovnem paketu direktno od proizvajalca. Pa še z garancijo ne bo težav! Igor Pečnik Poškodbe turbine in batov Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 17 Nasveti, Iz občin ■ Gozdni rezervati so učilnice naravnih procesov Na meji rezervata Polšak (Foto: Marijan Denša) MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Gozdni rezervati so izločeni deli gozdov, ki so povsem prepuščeni naravnemu razvoju. Namenjeni so raziskovanju naravnih procesov v gozdu. V njih je prepovedano gospodarjenje (posek) in vsa druga raba. Izjema je vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter vzdrževanje in označevanje poti. Prvi gozdni rezervati na slovenskem ozemlju so bili izločeni že konec 19. stoletja. Tudi na tem področju varovanja in ohranjanja gozdov smo bili med prvimi v Evropi. Leta 1892 je znameniti gozdar Leopold Huhnagel v gozdarski načrt napisal: »Oddelka 38 in 39 naj se kot pragozd ohranita, zato je tu vsakršna raba prepovedana.« S tem je kot rezervat zaščitil pragozd v Rajhenavskem Rogu. Zaradi te odločitve leto 1892 štejemo za začetek aktivnega naravovarstva v Sloveniji. VIR BIODIVERZITETE Opazovanje in premišljeno posnemanje naravnih procesov v gozdu, brez kakršnih koli vplivov človeka, je eden od temeljev sonaravnega in trajnostnega gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji. Gozdovi, v katere posega človek s posekom, pašo ali kako drugače, ne pokažejo vedno svoje »prave narave«. V gozdovih, ki so prepuščeni naravnemu razvoju (rezervati), se lesna zaloga poveča, predvsem pa se znatno poveča delež odmrle lesne mase, saj lesa ne odpeljemo iz gozda. Propadajoče drevje je domovanje številnih gliv, žuželk, tudi redkih in ogroženih ter drugih organizmov, ki v včasih že kar preveč uniformiranem gospodarskem gozdu ne najdejo pravega življenjskega prostora. Med njimi se razvijejo prehranjevalni spleti, ki jih v ostalih gozdovih ni več. Zato so slovenski gozdarji na pobudo in v organizaciji profesorja Mlinška v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja po vseh Sloveniji osnovali sistematično mrežo gozdnih rezervatov za vse pomembnejše vrste gozdov pri nas. Rezervati so tako postali pragozdni ostanki, do nedavnega povsem normalno gospodarjeni gozdovi in gozdovi, ki so jih uničile večje katastrofe. Za vsak rezervat je bil določen gozdar - skrbnik, ki je rezervat pregledal in v dnevnik zapisal svoja opažanja, hkrati pa so se začela sistematična raziskovanja stanja in procesov v njih. V tistem času je bilo na našem območju izločenih sedem rezervatov v skupni površini 1.124 ha. To je leta 1980 z odlokom razglasila tedanja Občina Mozirje. Po osamosvojitvi se je zaradi denacionalizacije njihovo število zmanjšalo in površina močno skrčila. NJIHOVE POVRŠINE SE MANJŠAJO Gozdne rezervate potrjuje sedaj ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Njihov status je opredeljen v uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, zadnja njena sprememba je iz letošnjega leta. V Zgornji Savinjski dolini imamo izločene štiri gozdne rezervate. To so rezervati: Klemenškova planina, ki meri 56 ha, Menina - Strojnik, ki meri CESTA RADMIRJE-SOLČAVA Na regionalni cesti od Luč do Solčave v teh dneh potekajo prenovitvena dela, ki jih financira država. Izvajalec del je VOC Celje, cesto pa bodo prenavljali na več odsekih, ki so za promet najbolj kritični. Zaradi rekonstrukcije bo delno oviran tudi promet. Izvajalec ponekod načrtuje polovične zapore in preusmeritve prometa. Zaradi del na cesti pred Iglo bodo večkratne popolne enourne zapore ceste, vmes bo cesta za promet sproščena pol ure, nato pa spet zaprta za eno uro skozi delovni dan. Zapor ne bodo izvajali za praznike 31. oktobra in 1. novembra do 17. ure. Predvidoma bodo rekonstrukcijska dela na tem območju trajala do 6. novembra, torej tudi zapore, 70 ha, Mozirska požganija, ki meri 32 ha, in Pol-šak, ki meri 226 ha. Njihova skupna površina je 384 ha, kar predstavlja veliko manj kot odstotek gozdov v območju. Še leta 2005, ko je izšla prva uredba, je znašala površina teh gozdnih rezervatov v območju 536 ha, nato pa se je zaradi različnih vzrokov pri vsaki spremembi uredbe zmanjšala. Rezervati v našem območju so namenjeni predvsem raziskovanju razvoja in zgradbe gorskega gozda v razmerah, ko zunanji dejavniki (snežni plazovi, hudourniki, paša, požar) močno vplivajo na njegov razvoj, zato so predmet številnih raziskav, najbolj Mozirska požganija in Polšak. a kot obvešča izvajalec, »ker je v gradbeništvu možno več nepredvidenih dejavnikov, se lahko katere od naštetih stvari tudi podaljšajo«. Pri tem prosijo udeležence prometa za strpnost. Sicer bodo delavci VOC-a prenavljali še odsek pri Tratnikovi hiši tik pred Lučami, kjer so močni posedki, cesta pa že nevarna. Uredili bodo vo-ziščno konstrukcijo, položili asfalt in namestili odbojne ograje. Gradbišče bo tudi na odseku Pečovski most-Zavratniški potok, kjer bodo prav tako uredili voziščno konstrukcijo in asfaltno preplastitev. Še eno sanacijo pa bodo izvajali na odseku Rogovilec v dolžini 400 metrov. Marija Lebar Na regionalki zaradi rekonstrukcijskih del oviran promet 18 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Ljudje in dogodki NARODOPISNI VEČERI V NAZARJAH SE VRAČAJO Lončarstvo v Zadrečki dolini omenjeno že leta 1340 V grad Vrbovec so se z dolgimi jesenskimi večeri vrnili narodopisni večeri z Aleksandrom Vi-dečnikom. V sredo, 23. oktobra, so obiskovalci izvedeli podrobnosti o lončarstvu v Zadrečki dolini in zgodovini Kokarij, nekdanjemu lončarskemu središču. Tematika je bila na sporedu že spomladi v času Lončarskega praznika, vendar jo je bolezen Videčnika prestavila na jesen. Glede na število obiskovalcev je tema še vedno aktualna. Direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar je uvodoma povedala, da je imela šeststo-letna zgodovina lončarstva izjemen pomen za tukajšnje prebivalce. Kljub temu se ni ohranila, ampak se je v začetku 20. stoletja zaključila. Videčnik je predstavil gospodarski pomen te obrti in poudaril, da se smatra kot domača in ne kot meščanska obrt. Lončarstvo je bilo v dolini omenjeno že leta 1340, ko sta glino obdelovala mojstra Konrad in Mihael. V Kokarjah in okolici je bilo razvito predvsem zaradi kakovostne gline. Gornjegrajska gospoščina je registrirala Za- Aleksander Videčnik: »Črno lončarstvo so razpečevali po sejmih in na cerkvenih slovesnostih.« drečko lončarstvo kot obrt v 18. stoletju. »Takrat je bilo v Zadretju od 60 do 70 lončarskih družin. Črno lončarstvo so razpečevali po sejmih in na cerkvenih slovesnostih tudi izven tega ozemlja,« je pripovedoval Videčnik. Narodopisni večer je postregel tudi s pesmimi o zgodovini Kokarij ter s starimi zapisi, med katerimi je po besedah Videčnika najbolj avtentičen zapis zgodovinarja Franja Baša. Tekst in foto: Katja Remic Novak Obiskovalci so prisluhnili pesmim, starim zapisom in ostalim zgodovinskim pričevanjem. PREDSTAVITEV KNJIGE CAMINO O poti iskanja sebe in spoznavanju hvaležnosti Med slovenskimi romarji, ki so prehodili francosko pot preko Španije, imenovano tudi Jakobova pot ali Camino sta bila tudi Saša Djura Jelenko in Vinko Jelenko. Svojo pot sta tako z ženskimi kot moškimi očmi opisala v knjigi Izkušnja dolga 800 kilometrov Camino. Knjigo in potovanje je v gornjegrajski avli kulturnega doma predstavila Saša Djura Jelenko. Z zanimivo pripovedjo in bogatim izborom fotografij je obiskovalce popeljala po dolgi poti v Santiago de Compostelo. Jelenkova sta se na romanje v Santiago de Compostelo odpravila dvakrat, po francoski in portugalski poti. Iz obeh potovanj sta prinesla nepozabne spomine ujete v čarobnost trenutka, je povedala Je-lenkova. Med drugim je spregovorila o običajnem dnevu romarja, o štirih različnih pokrajinah, po katerih pot vodi romarje na francoski poti, o rumenih puščicah, ki ozna- dediščino. Po njej potujejo romarji iz vsega sveta, vsak s svojo izkušnjo in svojim priporočilom. Ena od skupnih stvari vseh je najverjetneje hvaležnost, je povedala Jelenko-va. To je beseda, ki jo je prinesla iz Španije zaradi številnih občutij, ki jih je skupaj z možem spoznala na poti. Predstavitev knjige je organiziralo Kulturno društvo Gornji Grad, avtorico je predstavila in se ji za prijetno druženje zahvalila predsednica Tatjana Bezovšek. Tekst in foto: Štefka Sem IZJAVA TEDNA Saša Djura Jelenko je predstavila svoje in moževo doživljanje Jakobove poti. čujejo pot, ter o tem, kako se v prenočiščih navadiš smrčanja. Do groba apostola Jakoba v Santiagu vodi 18 poti, vse z istim ciljem. Romarska pot je poznana že vse od 12. stoletja, od leta 1986 pa je razglašena za kulturno J Peter Habjan, mozirski svetnik in član sveta JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom: »Zdravstva ne bomo izgubili, vprašanje je le, v kakšni obliki bo ostalo.« (Foto: CMS) Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 19 Organizacije SREČANJA STAREJSIH V OBČINI GORNJI GRAD V vseh treh krajevnih skupnostih je bilo veselo V občini Gornji Grad so bila v oktobru srečanja občanov starejših od 70 let. Po posameznih krajevnih skupnostih se je srečanj, ki jih pripravijo vsako leto, udeležilo veliko starostnikov. V Bočni so prijeten program pripravili šolarji in otroci iz vrtca, gornjegrajske udeležence srečanja so zabavali člani ansambla Golte. V Novi Štifti so program na srečanju pripravili šolarji. V vseh treh krajih so se udeleženci udeležili tudi maše. Na srečanjih je starejše pozdravil župan Stanko Ogradi, ki je lepim mislim o jeseni življenja dodal aktualne novice s področja občine in investicij. Srečanja so organizirali posamezni krajevni odbori Rdečega križa, financirala jih je občina preko Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline. Gonilne sile krajevnih odborov so Nika Rifelj, Petra Marovt in Marica Poličnik. Vse tri so se potrudile, da je bilo ude- V Gornjem Gradu se je srečanja udeležilo okrog sto povabljencev. (Foto: ŠS) Zupan Stanko Ogradi je podal aktualne novice s področja občine in investicij. (Foto: ŠS) ležencem na srečanju kar najbolj prijetno. V Gornjem Gradu je starejših od 70 let 188 oseb, v Novi Štifti 95 in v Bočni 91. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Visoka uvrstitev vodi mlade gasilke na državno tekmovanje Sredi oktobra je v Preboldu potekalo tekmovanje v gasilskih disciplinah za Savinjsko-šale-ško regijo. Na njem so se visoko zavihtele mozir-ske mladinke in pionirke. Osvojitev drugih mest je pomenila vstopnico za državno tekmovanje v prihodnjem letu za obe ekipi. Tolikšen uspeh ne pride sam od sebe, za to je potrebno dobro sodelovanje med tekmovalkami, mentorji in tudi starši. Sedanja mladinska desetina je bila uspešna že v pionirski kategoriji in od takrat ostaja v enaki sestavi, deklice skupaj tekmujejo šesto leto. Mentorja Pavel Pečnik in Stanka Pečnik pravita, da so mladinke gasilstvu res pripadne in redno prihajajo na vaje, tudi sicer se rade družijo med seboj. Podobno velja za pionirke, katerih mentorja sta Urša Napotnik in Klemen Breznik. Prebold in uvrstitev na državno tekmovanje pa ni letošnji edini uspeh mladih mozirskih gasilk. Na tekmovanju za pokal Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline so mladinke osvojile drugo mesto, pionirke so bile prve, prav tako so prvo mesto osvojili mozirski mladinci. Mlade gasilke so se dobro odrezale tudi na tekmovanjih v savinjsko-šaleški ligi, kjer se letno izvedejo štiri tekmovanja, rezultati se na koncu seštejejo. Mladinke so bile druge, pionirke pa so dosegle tretje mesto v skupni razvrstitvi lige. V PGD Mozirje so veseli uspehov mladih ga- silk in gasilcev, saj je to zagotovilo, da bo društvo dejavno še naprej. Prav zato za svoje mlade člane pripravijo različne zabavne in razvedrilne dogodke. Marija Lebar Obe desetini mladih mozirskih gasilk z mentorji (Fotodokumentacija PGD Mozirje) 20 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Organizacije SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE V Podsredi vsako leto kaj novega in zanimivega Med številne celoletne dejavnosti sadjarskega društva, ki združuje člane iz celotne Zgornje Savinjske doline, sodi tudi obisk Praznika kozjanskega jabolka v Podsredi. Tja so se sadjarji podali sredi oktobra in imeli na ekskurziji kaj videti. Organizatorji pripravijo številne priložnostne dogodke. Sama razstava sadja je bolj skromna, poudarek pa je na promociji in prodaji pridelkov in izdelkov domačega, lokalnega okolja, kmetov, rokodelcev in domačih ter umetnostnih obrti. Vsa- ko leto je videti kaj novega, med drugim so se letos predstavljali tudi slovenski narodni parki. Ob tem je predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik povedal: »Prav je, da je ponudba kakovostna in brez tuje ali kičaste navlake. Tako je pozornost usmerjena na domače izdelke in pridelke. Iz leta v letu je tega več. Ko smo pred osmimi leti prvič obiskali Podsredo, je bilo 30 stojnic, letos jih je bilo že 140. S prodajo ponudniki kapljico po kapljico nabirajo dohodek, saj se tudi z malimi koraki daleč pride.« Člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje so si ogledali Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi. (Foto: Stane Kotnik) Predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik: »Ko smo pred osmimi leti prvič obiskali Podsredo, je bilo 30 stojnic, letos jih je bilo že 140. S prodajo ponudniki kapljico po kapljico nabirajo dohodek, saj se tudi z malimi koraki daleč pride.« (Foto: Ciril M. Sem) Poleg obiska dneva kozjanskega jabolka so si zgornjesavinjski izletniki ogledali še okoliške kraje. Med drugim so se ustavili v Olimju in obiskali tamkajšnjo samostansko lekarno. Marija Lebar DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Po slovenski in hrvaški Istri vse do Brionov Že na občnem zboru v začetku leta so se članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline odločile in si za cilj letošnje ekskurzije izbrale otočje Brioni in ogled Pule ter slovenske Istre. V teh jesenskih dneh so svojo namero tudi uresničile. Zanimanje za ekskurzijo, ki jo je društvo pripravilo s pomočjo mozirske svetovalne službe, je bilo tolikšno, da so udeleženke razdelili v dve skupini, ki sta na izlet odšli v različnih terminih, program pa je bil za oboje enak. Na poti do Brionov so se ustavile v Izoli in si vzele čas za malico, nato pa ob hrvaški obali nadaljevale pot do Fažane, od koder so se z ladjo odpeljale na ogled brionske skupine otokov. S turističnim vlakom so se popeljale po delu nacionalnega parka in na ogled protokolarnih objektov, ki jih je imel tukaj Josip Broz Tito. Obiskale so še starodavno Pulo in se nato podale proti Sloveniji do kraja Lucija, kjer so obiskale zanimivo zelenjadarsko kmetijo Jožice Bolčič. Na kmetiji pridelujejo in neposredno na domu tudi prodajajo različno svežo zelenjavo. Ta del je bil za obiskovalke izredno zanimiv in Razpoložene udeleženke ekskurzije (Fotodokumentacija društva) so imele o pridelavi in prodaji zelenjave kar nekaj vprašanj. Po večerji na poti domov je bil čas, da so se o videnem pogovorile. Bile so si edine, da je bi- la ekskurzija tako zabavna kot tudi poučna in da bi se dalo kaj od videnega, zlasti glede pridelave zelenjave za trg, uporabiti tudi v naši dolini. Marija Lebar Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 21 Šport, Organizacije, Kronika Šport invalidov - evropsko prvenstvo v alicanteju Naniju Tiršku evropski bron Špansko mesto Alicante je še en kraj, ki bo z velikimi črkami zapisan v kariero najuspešnejšega slovenskega strelca invalida, Franč-ka Gorazda Tirška. Po vseh težavah z zdravjem, letos je prebil več časa na terapijah kot na treningu, Gornjegrajčan prav do zadnjega trenutka ni vedel, ali bo na evropsko prvenstvo sploh odpotoval. Na koncu je le stisnil zobe in na najpomembnejši tekmi sezone Sloveniji pristreljal bronasto medaljo. To zmorejo le veliki in Tiršek s svojo samodisciplino in zbranostjo zagotovo sodi mednje. V disci- plini zračna puška R4 je osvojil tretje mesto in za evropskim prvakom Ukrajincem Vasilijem Kovalčukom zaostal le za krog. Vse čestitke si za četrto mesto zasluži tudi reprezentančni kolega Damjan Pavlin. Majhna, štiričlanska slovenska ekipa strelcev invalidov s trenerko in motivatorko Polono Sladič je tako izpolnila še en zastavljeni cilj. Bron Frančka Gorazda Tirška na evropskem prvenstvu je njihova že 26. medalja z velikih tekmovanj. Franjo Pukart Franček Gorazd Tiršek je v disciplini zračna puška R4 osvojil tretje mesto in za evropskim prvakom zaostal le za krog. (Foto: FP) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Ob obletnicah dve tekmi in piknik Mladi ljubenski skakalci so na tekmi nastopilo jih je dvanajst V nedeljo, 20. oktobra, so v Smučarsko skakalnem klubu Ljubno ob Savinji BTC organizirali tekmo za pokal Cockta v smučarski kombinaciji za dečke do 13 let, katere so se udeležili najboljši slovenski kombinatorci. Med domačimi tekmovalci ni bilo nastopajočih, zmagal pa je Velenjčan Jan Bombek. V čast 40-letnice kluba, 60-letni-ce skokov na Ljubnem in 20-letnice sponzorstva BTC-ja so organizirali še skakalno tekmo za mlade skakalce stare od 9 do 13 let. Na tekmi v smučarskih skokih je nastopilo tudi dvanajst domačih skakalcev, štirje so se povzpeli na zmagovalne stopničke. V kategoriji dečkov do 12 let je zmagal Karlo Vodu-šek, med leto starejšimi Žak Mogel, osvojili dve prvi in dve tretji mesti, (Foto: Štefka Sem) na tretjem mestu se mu je na stopničkah pridružil Filip Vranc, Peter Kolenc je bil deseti. Med dečki do 11 let sta peto in sedmo mesto osvojila Gorazd Završnik in Lenart Presečnik. Med cicibani do 9 let je tretje mesto osvojil Nace Nerat, peto Adam Kosmač in osmo Maj Ma-rovt. Na prvi tekmi so nastopile tudi cicibanke do 9 let. Zala Krebs, Naja Žerovnik in Tinkara Žehelj so se uvrstile od šestega do osmega mesta. Člani kluba, njihovi starši in trenerji so tri okrogle obletnice proslavili s piknikom, več o zgodovini kluba, njegovih ustanoviteljih in dogodku vezanem na obletnice pa boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. Štefka Sem IZ POLICIJSKE BELEZNICE • KRIVOLOVEC USTRELIL JELENA Gornji Grad: 25. oktobra je član lovske družine iz Gornjega Grada obvestil policiste, da so v Florjanu v gozdu našli ustreljenega jelena, ki je bil že v razpadajočem stanju. Po pogovoru med lovci so ugotovili, da naj ne bi nihče od lovcev streljal jelena, tako da gre po vsej verjetnosti za krivolov. Na kraj so odšli policisti, ki so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, da je neznani storilec neupravičeno s strelnim orožjem ustrelil divjo žival, jelena, starega od pet do devet let, teže okoli 150 kg. Divjo žival je storilec v gozdu pustil, kjer je bila najdena s strani člana Lovske družine Gornji Grad. • VLOMIL IN SI NAKRADEL PIJAČ IN DENARJA Mozirje: V noči na 26. oktober je bilo vlomljeno v brunarico na sejmišču v Mozirju. Neznani storilec je na silo vlomil v brunarico, last Etnografskega društva Mlajevci in na škodo najemnice iz objekta odnesel za okoli 50 evrov menjalnega denarja in pijač, s samim vla-mljanjem pa je povzročil še za okoli 200 evrov materialne škode. • NEŠPORTNI VLOMILEC Nazarje: 27. oktobra je na policijo poklical občan in povedal, da je pravkar ugotovil, da je bilo vlomljeno v objekt športnega društva v Nazarjah. Neznanec je z močjo sile vlomil v klubske prostore društva in iz objekta ukradel nekaj njihovih predmetov in orodja. • UKRADEL MOTORNO ŽAGO Žlabor: 27. oktobra je občan iz Žlabra obvestil dežurnega policista, da je neznani storilec vlomil v garažo, ki je v sklopu gospodarskega poslopja, in iz notranjosti odnesel motorno žago. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja, za neznanim storilcem pa še zbirajo obvestila. • PLANINCA ZABOLELO V PRSNEM KOŠU Potočka zijalka: 27. oktobra okoli 13. ure je v Podolševi pri Potočki zijalki planinca obšla bolečina v levem delu prsnega koša. Po pogovoru z zdravnikom je sam pričel s sestopom, nasproti pa so mu odšli gorski reševalci GRS Celje, ki so ga pospremili do reševalnega vozila. Reševalci NMP Mozirje so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. 22 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Šport, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi DRŽAVNO PRVENSTVO V NORDIJSKI KOMBINACIJI Med kombinatom najhitrejši Borut Mavc Na državnem prvenstvu v Misli-nji so nastopili nordijski kombinator-ci. Po zaslugi odličnega teka je slavil Borut Mavc, član SSK Ljubno BTC. Mavc je bil po skokih šele četrti, v te- JU-JITSU KLUB SAMURAJ ku pa je nadoknadil 36 sekund zaostanka za Urhom Krajnčanom in se zmage pred njim v cilju razveselil z več kot minuto prednosti. Štefka Sem Dve tretji mesti v sistemu duo V soboto, 19. oktobra, je v športni dvorani v Ribnici potekal državni turnir v duo sistemu. Na tekmovanju sta nastopila tudi dva para iz Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. V kategoriji mlajših dečkov (do 12 let) sta Vid Celinšek in Alen Kranjec zasedla 3. mesto. V kategoriji mlajših deklic (do 12 let) sta Anastasija Kranjec in Teja Božič osvojili prav tako 3. mesto. Na tekmovanju je tekmovalo 75 parov v različnih starostnih kategorijah. Štefka Sem Sodobna kmečka ženska z ruto na glavi? 15. oktober je razglašen za svetovni dan kmetic. Ob tem dnevu naj bi opozorili na težave kmečkih žensk, ter njihovo vlogo v lokalnem okolju in v širši družbi. Prejšnjo nedeljo je bilo polovica oddaje Ljudje in zemlja namenjena tej temi. Predstavilo se društvo kmečkih žena, ki naj bi ponazorile življenje kmečke ženske v današnjem času. Žal ni imel prispevek nič skupnega z sodobno kmečko ženo, slišali pa smo toliko »jamranja«na enem kupu kot že dolgo ne. V prispevku smo videli skupino našemljenih žensk, ki so zgleda-le kot iz kakšnega romskega naselja. Stara zmečkana, dolga pisana krila, predpasniki in rute na glavah. Nekaterim je bilo vidno nelagodno. Le kje so vso to šaro dobile? In to naj bi bila sodobna kmečka žena?!! Pa kdo je padel na glavo? Ustvarjalci oddaje, predstavljene ženske ali kmetijsko svetovalna služba? Je že tako, da se vedno najde nekdo, ki ve kako se je treba »naštimat da bo fajn zgledalo«. Ker precej javno nastopam, sem kar naprej deležna takšnih lekcij. Saj ne rečem, če so to lepo izdelane narodne noše značilne za domači kraj in če je to prireditev namenjena prikazu starih običajev. A te ženske so se tako našemljene predstavile kot sodobne! Če se ozrem po Zgornji Savinjski dolini, lahko naštejem mnogo uspešnih, izobraženih in urejenih kmečkih žensk. Poznam kmečko žensko, ki je spretna šivilja, pa vr-tnarka, priznana pesnica, frizerka, direktorica zavoda, profesorica, slikarka, odlična kuharica ... Vsaka od njih je uspešna na svojem področju pa čeprav je tudi kmetica. Pod vse našteto bi lahko napisala imena in priimke, a ne bom. Ozrite se okoli sebe! Poiščite nas v množici. Povsod smo. Vsaka po svojih močeh se trudi, da poleg službe, dela na kmetiji in skrbi za družino, prispeva svoje znanje in čas, ter deluje v lokalnem okolju. Res pa je, da smo čisto običajne ženske: urejene, nekatere elegantne, nekatere bolj športne. Nima- Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. mo uniform in ne nosimo sramotilnih tabel - kmetica. Ni me sram da sem kmetica. V svoji koži in svojih oblačilih se dobro počutim. V oddaji so ženske potožile da v društvu ni mladih članic in da ostajajo doma osamljene in žalostne. Veste, obstajajo tudi druga društva. Kulturno društvo, planinsko, gasilsko, folklora, pevski zbor, vezi-lje ... Vse našteto je veliko bolj spro-ščujoče kot oblačenje v stara oblačila ter ročno luščenje koruze, za kar že dolgo, dolgo obstaja stroj. S takšno reklamo si mladih ne bodo pridobile. Mladi so željni znanja, pa tudi sprostitve in druženja. Drage zgornjesavinjske kmetice! Bodimo to, kar smo. Ne prepustimo se nostalgiji po časih, ki niso bili nič prida. Naše babice in mame so se borile za to da so odvrgle dolga krila in rute. V času moderne tehnologije živimo. Prodrla je že v vsak slovenski dom - tudi kmečki. Pustiti moramo svoj pečat - pečat našega časa in ne že preživetega, ki ni naš. Časi res niso najboljši. A imamo veliko znanja volje in moči. Ne podpiramo samo domačih vogalov, ampak smo tudi pomemben steber družbe v kateri živimo. Nič hudega če niste članica društva kmečkih žena. Poleg vsakdanjega dela, ki ga nobeni ne manjka, počnite nekaj kar vas resnično veseli. Pa brez rute na glavi! Rosana Štiglic Ter 66 Ljubno ob Savinji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih ne boje nikdar ZAHVALA Marija REBERČNIK p.d. Koroščeva mama iz Preseke 11.8.1924 - 18.10.2013 Ob bolečem slovesu od naše ljube mame ste nam bili v uteho vsi, ki ste se prišli poslovit od nje. Zato hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, da ste nam stali ob strani. Za vsako toplo misel in besedo, za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, molitve in številne svete maše, iskrena hvala. Zahvaljujemo se duhovniku, pevcem, praporščakom, pogrebni službi Morana in govorniku za besede spomina in slovesa. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 23 Za razvedrilo Bili so časi, ko so Slovenci v tujini prihajali v domovino zaradi domotožja, sedaj se nekateri vračajo, da poslušajo našejamranje v potrditev, kako prav je bilo, da so se odselili. Očetu tableto, sebi vato za ušesa Mozirjan udari s kladivom po žeblju, v tem se s kladiva usuje bel prah. „Kaj pa je to?" se glasno vpraša. Hčerkica: „Na kladivo sem nalepila tableto proti bolečinam, če bi se slučajno spet udaril po prstu." pripadalo tebi. In tri tedne za tem bo po vsej verjetnosti pripadalo kaki banki. f Nekdanji otroci, ki so včasih morali hoditi s kuram spat, so najbolj nejevoljni, ko vidijo zdajšnje otroke, ki hodijo spat, ko kure vstajajo. Zaslužen za marsikaj Pride Jovanka Broz pred svetega Petra. „Ker ste bili na strani tistih, ki so trdili, da Boga ni, greste v komunistični pekel," ji reče. Jovanko to ne gane: „Samo da bom zraven svojega Tita." „O, ne, on je pa v nebesih." „V nebesih?! Če ste pa rekli ..." „Ja, ja, on že ni verjel v Boga, je pa poskrbel, da so v socializmu naši škofje živeli skromno po veri, ne pa kot zdaj, ko jih komaj sproti menjujemo." Vse žive in mrtve nam postavljajo za zgled, ker sami ne morejo biti. Mogoče pa je pravzaprav hotel v Avstrijo Bepo se odpravi s trebuhom za kruhom. Kmalu je nazaj. Šimen: „A nisi šel delat v tujino?" Bepo: „Sem, a je bilo delo nikakršno, pa še zeblo me je kar naprej." „A nisi šel v Avstralijo?" „Sem, a sem narobe izpolnil obrazce in pristal na Antarktiki. Saj veš, da mi geometrija nikoli ni šla." „Misliš geografija?" „Ne kopiji zdaj še ti po odprti rani." »KISLA« SLADKORNA STOPNJA Ko sta mozirski »dvorski« viničar Mihael Fajfar (pod klobukom) in skrbnik žlahtne trte modre kavčine, sorodnice Guinnesove oldtaj-merce z mariborskega Lenta, Ivo Suhoveršnik postrigla letošnjo bero, sta skrbno stehtala vsako kroglico od vseh 49 grozdov in grozdičev ter pred visoko kvalificiranimi vinskimi vitezi merila sladkorno stopnjo. Naposled je Miha izjavil: »Kislo za 65 ekslov. A za letos bolje tako kot nič!« Nasamaril zdravniško komisijo Solčavan: „Kako si pa ti pristal v vojski, saj si skoraj gluh?" Nazarčan: „Na lastno željo. Tu v topništvu vsaj kdaj kaj slišim." Poklical te bom nazaj čez par dni... Trenutno sem zelo zaposlen. Cvetke - NAŠA ČETICA KORAKA Če človeka zanese z glavne ceste Šoštanj-Mozirje po obvoznici čez Gneč in dalje skozi Lepo Njivo, se skoraj gotovo sreča s prizorom, ki ga zamika, da seže po fotoaparatu. Na domačiji Korenja-kovih, po domače »Vravar«, imajo celo družino gosi, na katere skrbno pazi gosak. Korenjakova mama nam je povedala, da imajo goske že vrsto let, bolj za okras, in »da jim čuvajo dom«, kot za kaj drugega. Ko je nekoč ena, ki je spomladi valila kakšnih šest jajc, nenadoma »izginila«, so jajca podtaknili kar »mami« raci. Izvalilo se je prav toliko goskic, kot je bilo gosjih jajc. In od takrat se hiše drži ta lepa druščina. Gosja jajca znesejo le »dame«, in to le spomladi. Za novi rod. Se je pa ena letos »zmotila« in pred kratkim že na jesen znesla dve jajci. Te so šle pa v ponev, je še dejala mama. Ob tej sliki veste, zakaj rečemo, »hodite v gosjem redu«. (Foto: JM) Komentar komentarja odveč Gornjegrajčan: „V nedeljo je ogromno ljudi v Ljubljani komentiralo stanje v Sloveniji." Lučan: „Ali ni bil takrat tam tekaški maraton?" „Seveda, vsi so samo vzdihovali." 24 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Križanka, Informacije sestavil: peter udir GRŠKI a O C VOJNE manjše odprto vodno vozilo ruski otok 0& vzhodni obali azue slovanski eog groma, TUEN strelbog preprost programski JEZIK dvočlenik v matematiki gigant 12 gr mit. vrsta hrasta združba organizmov [plankton) sl. karikaturist (rogelj) visok. osteh glas rončel, brane stopnja sorodstva snov za koagulaci-jo mleka uporaba mat. in statističnih metod v ekonomskih raziskavah delavci, usposobljeni za določeno področje. stroko reka, ki teče skozi velenje britanska multina-çionalna glasbena založba večja lončena posoda za juho vrtna rastlina z modrikasto rdečimi cveti, krokus sanjač. zanesenjak največji it. pesnik (alighieri) edo žitnik priprava za ruvanje okopa.vin. dreves KDOR dosti in vsebinsko prazno govori oborožena straZaza spremstvo kemijski simbol za aktinij italijanski skladatelj (francesco) jadralna DESKA mesto v jz nigeriji pastir iz opere sne-gliročka majhna njiva olaj. jože lee. bruce zbirka idiomüv nitast izrastek na kozi sesalcev star izraz za pokopališče starejše ime pokrajine kolhide v st. veku pripadnik določene občine KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v oktobru ODRASLI: Phillips, Susan Elizabeth: Trmoglavka, Brown, Sandra: Nebeška vročica, Dodd, Christina: Pravila predaje, Phillips, Susan Elizabeth: Košček sreče, Sparks, Nicholas: Usodni ovinek, Gibson, Rachel: Težave z valentinovim, Parsons, Golden Keyes: Kjer so srca svobodna, Garwood, Julie: Nagrada, Phillips, Carly: Novi začetki, Geiger, Arno: Stari kralj v izgnanstvu : življenje z Alzheimerjevo boleznijo, McFadyen, Cody: Obraz smrti, Mead, Richelle: Ledeni ugriz, Hosseini, Khaled: Tek za zmajem, Vojnovič, Goran: Čefurji raus! MLADINA: Bevk, France: Lukec in njegov škorec, Zgodbe Svetega pisma, Muck, Desa: Nebo v očesu lipicanca, Davis, Jim: Garfield, Brez dela ni jela, Sta-man, Jasna Branka: Deček s piščaljo, Suhodolčan, Primož: Košarkar naj bo!, Rozman, Andrej: Pesmi iz rimogojnice, Boyne, John: Deček v črtasti pižami, Vigan, Delphine de: No in jaz, Kermauner, Aksinja: Berenikini kodri, Vandot, Josip: Kekec gre na pot, Suhodolčan, Primož: Stara muha, dobra juha, Vainio, Pirkko: Prijatelja, Gliori, Debi: Pingvinčkova pošta, Štefan, Anja: Melje, melje mlinček. Slovarček: BENTOS - združba organizmov (plankon, nekton); PELOR -gigant iz gr. mitologije; SARTORI - it, skladatelj (Francesco); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): KNA, SMIS, ORNAMENT, MAOR, AKI, SOVRAŽNIK, RDR, ALOD, DOBA. APNIK. NETO, OMAN. ZEIN, STRES, NEKTAR, KAMRA, HV, ATEIZEM, RAKRANA, TAL, IDILIKA, SIJ, OL1KANKA, ALPAKA, ROTOTISK, KOSMAČ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 45. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 25 Napovednik dogodkov Sreda, 30. oktober ob 15.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Zreče (st. dečki) Četrtek, 31. oktober ob 9.00. Pri spomeniku NOB v Mozirju Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve Ponedeljek, 4. november ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Predstavitev knjige Vilinkino hrepenenje Torek, 5. november ob 16.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Šmarje AZA plus (st. pionirji) Sreda, 6. november ob 17.00. Wellnes Skok Mozirje Dan odprte telovadnice - predstavitev fizioterapevtske ponudbe ob 18.00. Galerija Mozirje Kulturno-potopisni večer z Barbaro Fužir: Slovenščina pod Andi Petek, 8. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ne skrbi, Oliver! ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca, težkega 150 kg; gsm 051/256-986. Prodam bikca sivca, starega 10 dni; gsm 041/547-425. Prodam bikca sivca, težkega 150 kg, in 3 odrasle japonske race; gsm 041/216-481. Prodam bikca sivca, težkega 180 kg ali pol mesa po zakolu; gsm 051/219-926. Telico, brejo 8 mesecev, čb, prodam za 1.200 eur; gsm 041/275892 - Luče. Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520. Prodam prašiče, 120 - 150 kg, lastne reje, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiča za zakol; tel. 58452-61. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca čb, starega 1 teden; gsm 051/247-698. Kupim vse vrste krav in telic za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam rumeno korenje; gsm 031/724-936. Prodam polovico mesa mlade krave in polovico divjega prašiča; gsm 041/875-401. Prodam čisto svinjsko mast, izstavim račun; gsm 041/216-481. Drva bukev, javor, smreka (ločeno), prodam; gsm 041/570-232. Prodam mešana drva in bikca, starega 10 dni, pasma rh; gsm 031/266-738. Ugodno prodam orbitrek, kol-pasan kad - 80 x 160 cm; gsm 041/517-885. DRUGO - ZAMENJAM Zamenjam zamrzovalno skrinjo, 400 l, v dobrem stanju, za zamrzovalno omaro; gsm 070/235316. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam renault megane, 1.6, RN, l. 1996, 94.000 km, 1. lastnik, odl. ohranjen; 041/324-409. NEPREMIČNINE Prodam garsonjero v Lačji vasi -3 km iz Nazarij, 30 m2, pritličje, 21.000 eur; gsm 031/371-143. V okolici Nazarij (Lačja vas), prodam obnovljeno garsonjero; gsm 031/526-984. Oddam v najem 2,5-sobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 041/354-573. Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ barve za les - odlično prekrivne za manj ali bolj izpostavljene dele, pak. 5 l; tel. 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, Mozirje. ◊ parketarstvo tkalec polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ gasilni aparati popust na kol., delovna obutev, pribor za šivilje; tel. 03/83948-01. Trgovina Zagožen, Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, Mozirje. ◊ kmetje, gozdarji Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ montaža satelitskih sistemov - pop tv in a kanal Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ slikopleskarstvo terglav Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. 26 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Drage bralke, dragi bralci, ponovno pozdravljeni v rubriki Stilski izziv, ki vas bo razveseljevala enkrat mesečno. Prva, ki vam jo tokrat predstavljamo, je gospa Erika Ver-šnik iz Tiroseka. Aktivno 45-letnico je na preobrazbo prijavila prijateljica, zato je bilo zanjo vabilo v našo družbo popolno presenečenje. Kot že v preteklosti, se je tudi sedaj preobrazba odvijala v frizerskem studiu HG v Mozirju, kjer je prva pričela z delom frizerka Urška Zorin. Gospe je njene blond lase skrajšala, preoblikovala v modno frizuro, pobarvala v toplih jesenskih tonih ter na strani popestrila s svetlejšim pramenom. Delo je nadaljevala vizažistka Natalija Plankl, ki je gospe Eriki senčila veke v jesenskih zlato-rjavih barvah, podoben odtenek je uporabila tudi pri poudarjanju ust in lic. V trgovini BazarR je lastnica Nina B. Felicijan za izzivalko izbrala modno pleteno jopo, temno modre jeans hlače ter za zaključek celote še torbo in ruto v zeleni barvi. Če menite, da je jesen pravi letni čas za spremembo vaše zunanjosti, vam z veseljem pomagamo. Naslednji teden vzemite v roke pisalo, izpolnite in izrežite prijavnico, ki jo bomo takrat objavili, dodajte vašo sliko in vse skupaj pošljite na uredništvo Savinjskih novic ali prinesite v frizerski studio HG oziroma trgovino BazarR. Veselimo se srečanja z vami in novih, skupnih izzivov. SŠ* HC TRGOVINA Z OBLAČILI Ikazalffi Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 27 cveihçarna NAJVEČJA DISKO ZABAVA - STUDIO 54 NIGHT: KENNY CAHPENTER (STUDIO 54- NYČ|, MASTER 0 Sobota. 9. november 2D 13 od 23.00 NEPOZABNI KONCERT USPEŠNIC U2 Z NAJBOLJŠO TRIBUTE ZASEDBO IZ VELIKE BRITANIJE: THE UÏGtPBÉÉilra-ELEVATION (VB) Sobota. 'S. november 2013 ah 21.00 LEGENDARNA SKUPINA NA KONCERTU Z VSEMI SVOJIMI USPEŠNICAMI V CVETLIČARNI PRLJAVO KAZALI STE Četrtek. 29. november 2013 ob21.GC www cveiliçarna .info KRANJČEVA ?0 | LJUBLJANA Prodija vstopi c. poofc^Jčeia prodajna iTibS$) LvHïihfiiHir' www.8«ti1lii1lj|