Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXI.	Celovec, 17. velikega srpana 1912.
St. 33.
K vprašanju trializma.
Druge države rastejo in se krepijo gospodarsko in kulturno, le naša lepa Avstrija hira in hira; razjeda jo narodni boj, ki ga povzročajo v prvi vrsti v tostranski polovici Nemci, ki hočejo biti v državi edini gospodarji. Dolžnosti naj bi bile vsem narodom skupne, pravice pa samo za Nemce, za druge k večjemu še — na papirju. Vsak narod ima dolžnost, da se brani; le izdajalci naroda, zaničevanja vredni ljudje, se ne branijo in prestopajo k nasprotniku, ki udira v domovino in tam pustoši ter krati pravice. Nemci so dokazali, da za pravico nlimajo niti dovolj smisla, tem manj seveda volje. Zato ni upati, da bi nastopili v državi časi miru in sreče. Te razmere postajajo za državo nevzdržne, jo slabijo, in slišijo se že tupatam preroški glasovi, da se tako razdrapana Avstrija ne bo mogla uspešno ustavljati zunanjim sovražnikom. Zategavoljo so razni avstrijski patrioti začeli premišljevati, kako rešiti našo državo.
Pot rešitve za Avstrijo je dvojna: Odvzeti Nemcem krivično nadoblast nad drugimi in dati vsem narodom v Avstriji samoupravo (narodna avtonomija) ali pa ta-H°imenovani trializem, o katerem je naš list že večkrat razpravljal. Po trializmu bi bila Avstro-Ogrska razdeljena v trojno državno upravno telo. Slovenci bi bili tako rešeni nemške pijavke in bi si Jugoslovani sami delili dobrote, ki jih delijo sedaj Nemci le sebi in svojim pristašem, čeravno imamo do njih pravico tudi Slovenci. Trializmu su baje naklonjeni tudi najvišji krogi v državi. V državnem zboru se je najprej zavzel zanj znani zaslužni nemški krščanskosocialni voditelj princ Alojz Liechtenstein.
Za Jugoslovane bi bila narodna avto-homija ravnotako ljuba, kakor trializem. Čehi se pa čisto naravno ne bodo pehali za
Podlistek.
Lepa Rozika.
(Vizija. — Spisal A. B.)
Drugo poglavje.
I.
Naenkrat v oni mehki noči
nekdo prišel je prek poljan,
nameril tiho k beli koči
korak je svoj ... V teman bršljan
ovita koča, mala, lična
se v mraku zdela ko kraljična
zakleta ... Tiho je nekdo
prišel, da slišati bito
ni nič, nalahno, plašno ...
In ko je pesek zaškrtal, otrok v naročju vstrepetal, se ona je ozrla ... »Strašno!...« »Kdo je? Oglasi se! Povej!...
Ne straši me, neznanec ! Dej ...«
II.
In ko ji mrak je dal spoznati neznanca temnega, vzdrhti še bolj: »Ah, morda motim? ... Bati tako se vendar treba ni...«
Zakaj je ona vstrepetala?
Li morda tujca ni poznala?
O pač, saj bil tovarnar mlad, pri njej že prej je čestokrat, odkar nje mož je šel za morje,
trializem, ker bi bili potem bolj osamljeni, kakor so bili dosedaj. Zato bo njihov ideal vsekako narodna avtonomija ali pa samostojno češko kraljestvo v okviru habsburške monarhije. Za razvoj Avstrije pa je trializem morda večjega pomena, kakor samouprava narodov, in to vsled tega, ker bi s pomočjo trializma morda lažje vplivala na ostale Jugoslovane izven Avstrije, jih pridobivala zase ter njihove pokrajine končno priklopila in postala velesila.
Koroškim Slovencem bo končno vseeno, ali se uvede zanje narodna avtonomija ali trializem, le to povdarjamo z vso odločnostjo, da bomo prvi proti trializmu, če bi se ga hotelo ustvariti brez nas ali pa tako, kakor si ga bodo končno želeli Nemci! Čutimo v sebi še toliko sile, da preko nas ne bodo mogli iti kakor tedaj, ko so snovali volilne okraje za državnozborske volitve s splošno, enako in tajno volilno pravico! Ali pošteno izveden trializem ali pa nobenega!
Več trialističnih zemljevidov je že zagledalo beli dan, toda s trializmom, kakor mu je označil meje Henrik Hanau, bi se nikdar ne mogli sprijazniti, ne koroški Slovenci, in prepričani smo, da tudi ne drugi Slovenci!
Že poslanec Dobernig je pred nekaj leti govoril o trializmu tako, kakor da bi koroški Slovenci reklamirali za trializem le Slovence južno od Drave. Takoj smo z največjo odločnostjo pribili, da nam je take meje trializma na Koroškem podtaknil le Dobernig; politično vodstvo koroških Slovencev je vedno povdarjalo, da mora biti meja tria-lizma dejanska narodna meja, ki je sever-n o od Drave !
Hanau v označbi trialistične meje na Koroškem tudi ni dosleden. Če je že smatral za najboljši mejnik vodo, Dravo, potem bi bil moral ostati dosleden in označiti za mejo tudi Žilo. Sploh pa je za Koroško voda najslabša meja, ki prav nič ne od-
a hodil je le kar tako in bil je vedno dober z njo.
Obraz nje, kot jutranji zor je ves gorko, gorko zarudel, takoj na to pa obledel...
III.
Nikdar ni prej bil, ko prihajal, tako teman... in te oči, kako gorijo mu ... Sprehajal jo strah in slutnje temne si budeč, na grudi je privila gorko otroka in spustila na stol se. On pa sedel k njej ... Igrati se začel potlej z otrokom. Ona pa čutila,
Ja roka močno mu drhti, da v čudnem ognji ves gori, da v njem se kuha temna sila in potok, doslej zadržan, bo planil kmalu ven na dan.
IV.
»Nikar se ne prestraši, Rozi, — jaz v časniku sem danes bral, da tebi revni, bedni, vbozi, moža je rudnik pokopal v Ameriki, bogati, daljni...«
In vražji smeh, kot da mu žal ni, v očeh je sivih vsplapolal, ko revi žalost je zadal, tako, bi rekel, prej veselo, povedal je novico to, in smeh sijalo je oko in lice v radosti gorelo.
govarja niti narodni meji, niti bi bila to za trializem naravna meja. Nemce in Slovence na Koroškem ne ločijo vode, ampak gorovje. In sicer tvori na Koroškem narodno mejo gorovje tako, da je severna stran gorovja nemška, južna pa slovenska. Tako gre narodna meja na Koroškem od Spod. Dravber-ga po gorovju začenši s popolnoma slovensko Ojstrico do Drave, potem ob Dravi do Labuda in zopet po pogorju severno od Drave s slovenskimi Krčan j ami, s slovensko Knežo, s slovenskimi Djekšamj, s slovenskim Malim Št. Vidom do mešanega Št. Janža na Mostiču; od tam preko slovenske Krištofove in Št. Helenske gore (Nemci jo imenujejo Magdalensberg) ob robu hribovja do Gospa Svete preko mešanega Št. Jurja pri Celovcu naravnost do mesta Celovec, ki je s severno okolico vred dosedaj v resnici še jezikovno mešan. Potem gre meja ob Križni gori, če se ne oziramo na jezikovno mešani Št. Rupert pri Celovcu, pri Celovcu nad Šmartnem, ki je jezikovno mešan, ves čas ob pogorju s slovensko Dholico, slovenskimi Kostanjami, slovenskim Strmcem, slovenskim Vernbergom do Beljaka. Od tam naprej je meja Dobrač, Dobračevi razrast-ki nad Čajno in nadaljni gorski greben nad Št. Jurjem, Št. Štefanom, Borljami, ki so vse slovenske, do Šmohorja, od tam naprej zopet gorovje s slovenskim Brdom, preko Brdske planine do Pontablja.
Ta meja je edino naravna in dejanska narodna meja. Povsod todi in južno od te meje prebivajo Slovenci, ki govore slovenski, četudi niso povsod narodno vzbujeni in vsled znane koroške korupcije nemških na-cionalcev, ki z deželnim in državnim denarjem kupujejo politične pristaše, niso pristaši slovenske politične stranke. Ta meja je pa precej točno zaznamovana na tria-lističnem zemljevidu, ki ga je po H. Hanauu sestavil dr. Nikola Zvonimir Bjelovučic. (Ta zemljevid ima naslov »Kraljevina Hr-vatska v habsburški monarhiji«. Cena 2 K.
A njo je skoro v nezavest pahnila kruta, črna vest.
V.
»On mrtev? Da? Saj v zadnjem tedni mi pisal je, kako lepo se mu godi, da v misli vedni po meni hrepeni tako, da kmalu zopet, kmalu pride, da takrat nama sreča vzide, o zlata sreča ... Zaželjen tako, tako, si izgubljen?«
In v nemi jadi roke vila, a dete spalo je mirno v naročju njenem, in gorko na njega ona solzo lila.
Tovarnar pa se je smejal, tovarnar se je le lagal.
VI.
Pustimo revo v njeni togi, poglejmo, kdo je fabrikant, ki je novico težko, vbogi prinesel. Priden, bister fant in poleg tega še usmiljen, ker, on gospod, res ni prisiljen povedati kaj takega, saj on ni v službi vsakega, on je gospod, kaj njemu mari bolest in temna jad ljudi, od žuljev ljudskih on živi, ne oni, on njih gospodari.
Pred njim vsi klonejo glavo.
A kaj, da svoje je oko
Komisionalna založba: Slovanska knjigarna Gorenjec, Trst. Izdelal kartografski zavod G. Freytag in Bemdt, Dunaj.)
Trializem z drugo mejo na Koroškem kakor z navedeno bi ne odgovarjal dejanskim razmeram, bi bil le polovičarsk, seveda na ljubo grabežljivosti nemških nacio-nalcev, ki so že svoj čas celo vso Koroško proglasili za nemško, dokler dejanska sila ni pokazala svetu Koroške malo drugačne, bolj podobne taki Koroški, kakršna je — v resnici. Dejanske narodne meje na Koroškem so pač še take, da nemškim nacional-cem ne morejo biti ljube, ih na njih ne spremeni tudi še tako potvorjeno, po nemško-nacionalnih organih izvedeno ljudsko štetje na Koroškem.
Vabilo na javno telovadbo, ki jo priredi jeseniško okrožje Orla dne 25. avgusta v Svečah. Spored: 1. Ob pol desetih dopoldne sprejem vseh koroških bratov telovadcev na kolodvoru v Bistrici. 2. Ob desetih sprejem kranjskih Orlov na kolodvoru. 3. Odhod z godbo na čelu (svira godba katol. deh društva na Jesenicah) v Sveče. 4. Sveta maša, če bo lepo vreme, na prostem, drugače v cerkvi. 5. Skupno kosilo pri Adamu. 6. Ob pol dveh popoldne vaja za proste vaje. 7. Ob treh javna telovadba: a) govori, b) proste vaje, c) vaje na orodju, d) skupine, e) moreška, nato rajalni odhod. 8. Ob 5. uri ljudska veselica na vrtu gostilne pri Adamu: srečelov, petje, godba. — Velika udeležba od strani koroških Slovencev naj pokaže, da simpatizira z Orli. Zakaj v mladini je bodočnost koroških Slovencev začrtana. Tisti Orli in tista društva, ki pridejo že dopoldne, naj javijo po dopisnici, koliko bo treba pripraviti kosil. V gostilni se bo naročilo samo toliko, kolikor se jih bo oglasilo. Pridite tudi vi, boritelji koroških Slovencev, možje, osiveli v tem boju, in navdušite mladino s svojo pričujočnostjo, za prihodnje, še gotovo hujše boje. — Priglasilo sprejema telovadni odsek Orel za Št. Janž, Sveče, pošta Svetnavas v Rožu, Koroško. — Priglasite se vsaj do 21. avgusta. — Pripravljalni odbor.
Slovenci, poirajle Jr“ z Hranjem!
Dnevne novice in dopisi.
Za evharistični kongres se je priglasilo 387 oseb; v torek se je priglašanje sklenilo in odposlalo na Dunaj; odslej naprej se nobeden več ne sprejme.
VII.
vendar na nizko vrgel ženo?
Je bilo li med njima kaj? Razmerje morda nepošteno? Ne, tega ne, o Bog ne daj, ona preveč moža ljubila, preveč je žena čista bila, v očeh zvestobe bil sijaj, ljubavi v srcu tihe slaj ...
A on? ... V postavi suhi, sloki, človeku vedno je budil sovraštvo, meni se studil je oni mlečnik beloroki. Narava zlobna bila v njem, v obnašanju njegovem vsem.
VIII.
Dopadala njega pohoti je čista, lepa žena ta in vedel je: lahko premoti se ženska lahkomišljena. Povsod na njo je ostro pazil, za njo je vedno skrivno lazil.
A da bi lažje to izvedel, poslužil bistro se nakan, da mož je Rozin pokopan, z novico to vso vas prepredel. In vsi verjeli so, nikdo ni dvomil več nad to vestjo.
IX.
Za mrtvega so ga imeli, in zopet je življenje šlo po svoji poti neveseli, več spomnil se ga ni nikdo.
In Rozi tudi je verjela, da ga tujina ji je vzela...
In Fride, ah, tovarnar zvit, jo hodil v mraku tolažit.
One čč. gg. duhovnike, ki želijo na Dunaju maševati, uljudno prosimo, da blagovolijo listke za maše takoj naročiti in obenem odposlati denar (50 h za vsak listek).
30.000 naročnikov je dosegel z dne 4. avgusta »Domoljub«. To je plod vztrajne, vse hvale vredne agitacije somišljenikov S. L. S. na Kranjskem za svoje glasilo po deželi. Koroški rodoljubi, koliko pa storite Vi za glasilo koroških Slovencev? Posnemajmo! Saj vemo, da iz malega raste veliko in da je bil tudi »Domoljub« svoj čas majhen. Povečali so ga šele — naročniki.
Zopet »Herbstfest« v Celovcu. Prvo polovico meseca septembra nameravajo v Celovcu zopet prirediti zloglasni »Herbstfest«, ki revnim slojem izvabi zadnje vinarje iz žepa. Te vrste veselice, ki trajajo po par tednov, bi morala vlada prepovedati. To ni razveseljevanje, ki je človeku potrebno, kakor ga vidimo pri slovenskih prireditvah, ampak to je dolgotrajno zapravljanje denarja, moči, zdravja in javne morale. V času draginje zapravijo ravno delavci, služkinje in revnejši sloji sploh pri tej veselici ves svoj prihranek, zastavljalnica se polni, revščina raste, toda kaj mari to merodajnim gospodom!
Umrl je oče profesorja dr. Angererja v Teuchlu na Zgor. Koroškem. Bil je dober katoličan in poštenjak ter ga je peklo, da je sin profesor odpadel od katoliške vere.
Nesreča. V petek, 9. t. m., je zadela družino trgovca Franca Waldnerja v Celovcu huda nesreča. Triletna deklica Ida je po neprevidnosti padla v vedrico vrele vode in se pri tem tako opekla, da je po preteku ene ure umrla. To je mater tako potrlo, da je zbolela in so jo odpeljali v bolnišnico.
Nezgoda pri jahalni tekmi. Pri jahalni tekmi na Vresju pri Celovcu 11. t. m. so padli s konjev trije huzarji. Dvema se ni pripetilo nič hudega, eden pa si je zlomil rebro.
Nesreča v premogovniku na Nemškem.
V Bohumu na Westfalskem se je v premogovniku »Lothringen« v četrtek, dne 8. t. m., ob poldesetih dopoldne zgodila silna eksplozija, katere žrtev je postalo 110 rudarjev. Pred rudnikom so se odigravali pretresljivi prizori. Žene, otroci, matere so obupani vili roke in vpili. Ko so po preteku ene ure spravili na dan prve ponesrečence, grozno razmesarjeni, je hotela množica prodreti kordon, ki je bil napravljen pred vhodom v jamo. Rešeni rudarji so pravili, da so po eksploziji zbežali v oddaljene dele jame, kjer so s strahom in trepetom čakali, če ne bo morda prvemu razpoku sledil drugi in jim onemogočil vrnitev, kar se k sreči
in motil jo je, da prevaral naposled revno je ženo, govoril je tako sladko, le njo, za druge nič ni maral.
Pri Bogu se je bil zaklel, da jo za ženo bode vzel.
X.
V razmerju takem sta živela že celi mesec, pozabljen že bil je mož, ona vesela brezskrbno pela: »Ej, zelen eveté mi rožmarin in roža se z nageljčkom ljubeče boža, a jaz, kot mlada deklica pa vroče ljubim fantiča, ki slednji večer hodi k meni čez polje tiho vasovat...
Oj, pridi, pridi že enkrat ti vroče, strastno zaželjeni, in me odvedi kot ženo, kot rekel si, na dom s sebo.
XI.
Ah, in ljudje, da sem nezvesta, po vasi menda govore, da komaj mrtev mož, nevesta izbiram drugega si že.
Kaj meni kvante, saj ni njega, da drugega si zbiram, zlega jaz menda s tem nič ne storim, saj žalovala bom za njim, saj njega ljubim še, ljubila sem, dragi, vedno te zvesto, skrbeti vendar mora kdo za mene revo. Naklonila usoda mi je srečo to, a njega ljubim še srčno ...
(Dalje sledi.)
ni zgodilo. Med mrtveci je 83 oženjenih, ki zapuščajo do 200 sirot. Med ponesrečenci je 40 Avstrijcev, povečini Poljakov. Nemški cesar Viljem se je podal na kraj nesreče in daroval za družine ponesrečenih znatno svoto. V celem je bilo v ta namen nabranih do 11. t. m. 85.000 mark.
Kaj je	Najbolj preizkušeno in
od prvih avtoritet ter ti-sočev praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odrastle; ima veliko živilno vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno.

Velca pri Sp. Dravbergu. Dne 6. avgusta je prišel gledat c. kr. vladni svetsuk baron Ott v spremstvu č. g. dr. Lučovnika in g. nač. kraj. sveta, Fr. Broda, kje naj bi postavili novo šolo. Ker so kraji zelo razsežni in strmi, pota nad vse slaba, oddaljenosti velikanske med posestniki, je bilo nemogoče najti primernega središča, kjer bi postavili šolo. Zato bodo hodili otroci deloma na Štajersko (v Pernice in Vrate), pa tudi na Ojstrico, kamor bo bliže, v šolo. Na tem mestu bodi gospodu c. kr. vladnemu svetniku baronu Ottu izrečena najprisrčnejša zahvala, da se je potrudil v tako planino in rešil to zadevo v zadovoljnost vseh prizadetih.
Št. Tomaž. (Pogreb.) Dne 31. julija popoldne ob 5. uri je umrla v Celovcu gospa Terezija Fuchs, prejšnja posestnica pri Tomanu v Sinčivasi. Ker je želela biti pokopana med svojimi, so jo dne 2. avgusta prepeljali v Št. Lovrenc in tam v lastnem grobišču pokopali. Bila je velika dobrotnica. Tudi za hiše božje je skrbela, posebno pri nas. Za vse te dobrote se je domači g. župnik zahvali v nagrobnem govoru. N. p. v m.!
Št. Tomaž. Od začetka tega meseca prireja naše društvo vsako nedeljo po blagoslovu stenografične tečaje v slovenskem in nemškem jeziku. Poučujejo č. g. župnik. Njihova dela pač jasno pričajo, da želijo le izobrazbo in splošno korist svojim faranom-Naši nasprotniki pa raje napravljajo svoji mladini druge vrste veselice. Dobro bi bilo, da bi se merodajni krogi tudi za take veselice malo brigali in se prepričali, kaj se na njih počenja, ko na drugi strani tako po »očetovsko« skrbijo za vsakega Slovenca. Tudi strel topičev se letos v našem kraju večkrat sliši, čeprav je zvečer ura devet že davno odbila. Če pa kak Slovenec sproži kakšen strel, takrat pa pride koj drugi dan »mož postave« vprašat, če je imel dovoljenje in ali ni bilo že čez devet, ko je še streljal. Človek res ne ve, ali postave veljajo samo ža Slovence ali so pa naši nasprotniki, ki pravijo, da so napredni, že tako napredovali, da so prišli iz »luči v temo«, da niti merodajni krogi njih del več ne opazijo ali se za nje več ne brigajo, da ne bi se kateri prebudil iz zmote blaženega vsenemštva.
Zgornja Vesca. Dne 28. m. m. je imel naš občinski odbor sejo, pri kateri je sklenil podaljšati g. Ahacu lov na pet let. In še nekaj so sklenili, namreč, da sprejmejo brez-obresljno posojilo 2500 K ód »Schulvereina« za prizidavo šole v Bilčovsu, pod pogojem seveda, da ostane učni red tak kot zdaj, in če se spremeni, ga lahko tirja Schulverein nazaj. V največjo zaslugo si bo štel naš občinski tajnik g. Sames, ker je prepričal odbor, da bi bilo nespametno, to posojilo odkloniti, za katerega je on toliko fehtal, ne vemo ali v svojem ali v občinskem imenu-Pred par leti je ravno ta odbor posojilo odklonil, zdaj pa je sklenil, sprejeti ga. Odborniki, kje je možatost, kje vaše prepričanje, ali res nimate več samozavesti, da se daste komandirati od gosp. tajnika? M1 nismo proti šoli, če je potreba, naj se Prj' zida, a da bi pa za to ubogo vsoto prodajah svojo narodnost in postavljali tujce za g°' spodarje v naši šoli, tisto pa ne! Ali bi n® bilo bolj pametno, ko bi iskali pomoči pr1 prijateljih, kakor pa pri naših sovražnikih, ki bi radi nas in naše otroke poturčin-Nezadovoljneži.
Šmarjeta pri Telenbergu. (O d g o v o dopisniku »Bauern - Z e it un g«-' Dopisniku lutrovske »Bauern Zeitung« J1» kratko izjavljamo, da tudi njegovi somls;^a niki pravijo, da cerkveni sejm in plesa
zabava pri »Lavreju« ni bila 20. julija in da so prepir začeli nasprotniki, ne pa pevci s Petjem. Da je pa sosednji gostilničar napravil »čisti zrak«, nam je čisto prav; s tem smo ga spoznali, da je tudi eden tistih, ki he marajo »čarških črnuhlnov«, kakor je zavpil neki nasprotni fantalin. Šele nato smo zapeli »Hej Slovenci!« in se oglasili, kaj da nam hočejo. Takih gostiln in zagri-zencev se je treba v bodoče pač ogibati. — Tebi, dopisnik lutrovske »Bauern-Zeit^pg«, Pa še enkrat povemo: Pustite nas pri pokoju, tega pa nam seveda ne boste zabra-hili, da ne bi prepevali slovensko, v svojem, pa tudi v — tvojem maternem jeziku. — Cerkveni pevci.
Šmihel nad Pliberkom. Dne 5. avgusta t. 1. je umrl po dolgi mučni bolezni g. Anton Ažman, veleposestnik in lesni trgovec na Bistrici. Rajni je dosegel starost 71 let ter je bil zelo spoštovan od vseh faranov, kakor sploh od vsakega, ki ga je poznal. Ž njim izgubijo uboge občine velikega podpornika, tako tudi občina Bistrica, kateri je stal Umrli na čelu nad 30 let, najboljšega občinskega svetovalca. Njegova priljubljenost je segala daleč naokrog, kar je ppkazal veličastni njegov pogreb, kakršnega v Šmihelu še niso videli. Pred krsto je korakalo osem duhovnikov in več lodličnih gospodov iz daljne »Ogrske«, takoimenovani »Hiršlar-ji«, so se udeležili tega pogreba. Rajni naš nepozabljivi oče Ažman naj v miru počiva!
Šmihel nad Pliberkom. Na mesto venca Umrlemu g. Ažmanu je daroval g. Anton Žmavcer, posestnik in lesni trgovec v Galiciji, 10 krom za občinske uboge občine Bistrica. Lepa hvala! — Županstvo Bistrica.
Ovčja vas. V nedeljo, dne 11. avgusta, Je bila naša župnija praznično oblečena. Obhajali smo sicer tiho in skromno, vendar izredno in pomenljivo slovesnost. Blagoslovil se je prekrasni kip lurške Matere božje, katerega sta darovala naši cerkvi velika dobrotnika velespoštovani gospod Rudolf Ehrlich in njegova blaga soproga. Sploh hioramo priznati velike zasluge Ehrlichove družine za ovčjevaško cerkev. Toda najlep-ši, naj dragocenejši dar je prekrasni kip lur-®ke Matere božje, ki je sedaj največja le-Pota naše cerkvice. Ginljivo je bilo za vsakega pri pogledu na Marijin oltar, ki je bil obložen in ozaljšan s cvetlicami in obdan z lučicami. Lurška Mati božja je bila kakor živa. Ni torej čuda, da je bilo rosno marsikatero oko pri pogledu na lurško Mater božjo, na katero smo se posebno ta dan vsi zaupno ozirali. — Velečast. g. prelat Ehrlich, brat dobrotnikov, je imel prelep, v srce segajoč govor, v katerem je proslavljal lurško Mater božjo, to brezmadežno spočetje, to jutranjo zarjo, lepo kot luno, izvoljeno kot solnce, strašno kot vojskino trumo, na katero so se zaupno ozirali in jo blagrovali vsi rodovi zemlje. — Po pridigi ie veleč. g. prelat blagoslovil kip. Po blago-slovljenju kipa Matere božje je bila sveta hiaša pri Marijinem oltarju. — Svojo ljubezen in udanost do Marije so farani pokazali s tem, da so v lepem številu pristopili k hlizi Gospodovi. — Vsem bo ostal ta dan v blagem spominu.
Ovčja vas. Dne 4. avgusta se je tukaj bstanovila samostojna požarna bramba. Posamezni udje so se pod načelstvom svojega vodje korporativno udeležili božje službe.
pridigi se jim je razložil pomen, korist, botreba požarne brambe. Po sveti maši se je blagoslovila pod lipo nova brizgalna. Novo društvo so prihiteli pozdravit zastopniki raznih požarnih bramb iz cele Kanalske do-Bue. Mi z veseljem pozdravljamo to na novo Ustanovljeno društvo, ker vemo, kolikega pomena, kako važna, koristna in potrebna K požarna bramba posebno v sedanjih časih, ko so požarji na dnevnem redu. Dal bog, da bi ta požarna bramba delala, ako Potreba, v blagor in korist ovčjevaške fare ^ da bi ne zgrešila svojega pravega name-fla- Upajmo, da to društvo ni ustanovljeno Pod pretvezo razširjati Slovencem sovraž-Poga duha in podpirati našega verskega in parodnega nasprotnika, ki nam hoče s silo Utrgati naj dražje svetinje, vero in naš mili slovenski jezik. Ovčja vas je bila dosedaj ^edno trdnega verskega prepričanja in slo-ehska; taka hoče in mora ostati.
Ojstrica. V ponedeljek, dne 5. avgusta, Posetil nas je gospod okrajni glavar, c. kr. ladni svetnik baron Ott iz Volšperga. Pri-el je, da bi šel gledat drugi dan v Velco,
kje naj bi stala nova šola, pa tudi, da bi opozoril ljudi, da naj bolj pridno pošiljajp otroke v šolo. Po opravilu (imeli smo tisti dan celo tri maše, ker sta bila pri nas tudi preč. g. prošt iz Dravberga in pa č. g. župnik iz Pernic, bilo je tudi izpraševanje šolarjev) so se zbrali ljudje pri Mornu »pod lipo«, kamor je prišel tudi c. kr. vladni svetnik. Tukaj je povedal lepo slovensko ljudem (bodi v zgled c. kr. uradnikom na Koroškem), po kaj da je prišel. Hotel je namreč spoznati tukajšnje krajevne razmere in vedeti vzroke slabega šolskega obiska. Tudi g. c. kr. vladni svetnik je sam pripoznal, da kadar je slabo vreme, res ne morejo priti otroci v šolo, zaradi velike oddaljenosti in slabih potov. Potem je ljudstvo še enkrat pozival, da naj pridno pošiljajo deco v šolo, da ne bo toliko kazni. Krajni šolski svet tudi upa, da bo c. kr. okrajni šolski svet, ko je c. kr. vladni svetnik sam videl te kraje, res malo prizanesel kmetom - trpinom. Popoldne si je ogledal tudi znamenito romarsko cerkev sv. Duha, ki je iz sedmega stoletja in se ravno sedaj popravlja.
Ojstrica. Tudi tukaj počasno napredujemo. Dobimo menda dvorazredno šolo, ker je že nad sto šoloobiskajočih otrok, pa bi jo še z veseljem pozdravili, ako bi bila slovenska, ne pa — utrakvistična.
prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave
dosežejo vedno le
one gospodinje,
ki kupujejo kavin pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih „s kavinim mlinčkom".
One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, najokusnejši in naj-izdatnejši izdelek te vrste, ker je
„pravi : Franck
Tovarna v Zagrebu.
Najboljše varstvo zoper nevarno poletno drisko bi morala poznati vsaka mati, ki se boji za življenje svojega ljubljenca. Pri preživljanju s „Kufeke“ je redno prebavljanje le redkokdaj moteno. „Kufeke“ ima največjo redilno vrednost in napravlja otroke zdrave, krepke ter jim daje odporno silo zoper mnoge otroške bolezni.
Ruda. Na grdi napad v lutrovski »Allg. Bauern-Ztg.« z dne 2. t. m. na zborovanje izobraževalnega društva na Rudi, nam poroča dopisnik: Čeravno je naše zadnje zborovanje izobraževalnega društva dne 21. julija bilo popolnoma mirno in dostojno in smo pustili nasprotnike čisto pri miru, jih je naša veselica vendar tako razburila, da so si morali svojo jezo v lutrovski »Bauern-zeitungi« (in menda tudi v »Štajercu«) ohladiti. Dva nasprotnika sta se sama oglasila, namreč gospod Alojzij Koc h, učitelj v Lipici in Feliks Pleschiutschnig, Tempa-ški sin. Oba sta se hudovala nad očetom Ane Murnik, ki je predstavljala v igri slepo Otilijo, in prvi je rekel »Ali ni škoda za našega Naneja, da z bindišarji drži?« Drugi pa je dejal: »Vaša deklica bo tako ves svoj značaj izgubila.« Ali oče Murnik je gospodu Kochu dobro zasolil in dejal: »Ko je lansko leto moja hčerka Brigita pomagala pri nemški igri na Rudi, je bilo vse dobro in prav, zakaj bi ne smela moja druga hčer Ana pomagati Slovencem pri igri, saj sem tudi jaz slovenskega rodu.« Potem se je gosp. Koch hvalil, kako je vogrskega gospoda župnika »m ar trai«, da je moral 700 gld. plačati. Čudna hvala! — Ravno Koch je z neprevidnim svojim govorjenjem bil kriv, da je nastala tožba, in sedaj se šele hvali, da je^na-pravil župniku take stroške! Če bi bil župnik imel le še eno pričo, bi bil pa zmagal. Pa vedi, gospod Koch, zadnja inštanca šele pride, kdor je tak nasprotnik duhovnikov, se mu pri njej ne bo dobro godilo. Dopisniku se smili ubogi cerkovnik na Rudi, ki je baje poleg svojega dobro rejenega brata in župnika slabo rejen in suh. Ali dopisniku ni znano, da se je ravno gospod župnik lansko leto veliko trudil, da se je cerkovniku
letna plača na postavnem potu nekoliko zboljšala? Če je cerkovnik še kljub temu bolj slabo rejen in suh, kaj more župnik za to? Na Rudi je več ljudi, ki imajo dosti jesti in piti in so kljub temu suhi, morebiti je temu tudi ruški župnik kriv? — Vsak človek pač ne more biti tako debel, kakor n. pr. gospod Koch pri svoji mastni plači in lahkem delu v Lipici. Ko mežnar na Rudi že jutrnico zvoni, še gospod Koch v svoji postelji sladko spi! — Na druge neslanosti in neresničnosti v dopisu ni vredno odgovarjati, saj tako dobro vemo, do od lutrovskih listov nimamo kakšne hvale pričakovati. Radoveden sem samo le, ali bo dopisnik čez nemško tombolo, ki je bila zadnjo nedeljo v Velikovcu, ravno tako odrihal kakor čez našo? Prej ko ne tam tudi niso kart zastonj delili in pri vojaški godbi in veselici samo vode pili! Naše društvo se po tako sovražnem napadanju ne bo dalo prestrašiti; ravno to kaže, kako je naše kršč. izobraževalno društvo za ta kraj potrebno.
Kriv prerok. Na Rudi se je dal slovenski kmet Orešnik, po. mišljenju nemškutar, zapeljati, da je prestopil k lutrovski veri. Lutrovska »Bauern-Zeitung«, katere naročniki pa so po veliki večini katoliški liberalni kmetje na Koroškem, zagovarja Orešnikov korak, češ, da moli sedaj Orešnik še vedno istega Boga, menjal je le veroizpovedanje, ne pa vere, da je lutrovsko veroizpovedanje ravno toliko vredno, kakor rimsko-katoli-ško in državno pripoznano itd. Tudi turška vera je v očeh države v Bosni in Hercegovini državno pripoznana, tudi Turki molijo Boga, toda za katoličane je vprašanje le, kdo da moli Boga v »duhu in resnici«. »V resnici« ga seveda ne molijo tisti, ki zapustijo pravo vero in verujejo v zmoto. >— »Bauern - Zeitung«, tega krivega preroka, ven iz poštenih slovenskih hiš!
Ukve. Ljubi naš »Mir«! Brali smo zopet čudne o našem županu, ki se sicer dela tako dobrega kristjana. Kako to, da preganja in trpinči Kristusovega namestnika, našega gospoda župnika, s takimi malenkostmi. Ukljani smo vendar vsi Slovenci in z nami govori vedno slovensko tudi župan, zakaj torej z našim go'spodom župnikom nočete govoriti slovensko? Ali nam hoče obče priljubljenega gospoda župnika pregnati in ž njim vero iz naših že itak dosti nesrečnih Ukev? To pa že presega vse meje! Pa naj si ne misli naš župan, da je že vsegamogočen! Še mogočnejši so bili na svetu, ki so preganjali Kristusove namestnike, in naj pogleda njih zgodovino, kaj so s tem dosegli. Dobri Ukljani se bomo pa potegnili za svojega gospoda župnika, ki so se žrtvovali za naš dušni in telesni blagor. — Že leto je minulo, kar je bila naša vas po zlobni roki zažgana. Gospod župan in varuhi postave pa nič ne poizvedujejo, kdo da nas je spravil v tako veliko nesrečo. Saj ti ljudje vidijo in slišijo vsako malenkost, še če kdo po dnevu na cesti glasno govori, ukazujejo, da mora biti tiho. — Lansko leto od 23. do 24. junija so celo noč do jutra tulili in heilali pred vašo hišo; ste jih li kaj slišali, gospod župan? O seveda, nič, ker so bili vaši prijatelji učitelj, stražmojster, postaj enačelnik in drugi. Paragrafi veljajo menda samo za poštene Slovence, nemčurji menda ne spadajo pod postavo. Ko pa je bilo drugim ljudem že preveč tega tuljenja, se je neki kmet oglasil pri oknu in jim ukazal molčati. Nato so letali ti olikanci pred hišo in vpili, »kje da je ta smrkovec, da ga sesekajo«. Ko bi bila hišna vrata odprta, bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Ko smo se ravno ob tem času zbirali k obljubljeni procesiji na Sv. Višarje, so za ljudmi vpili in z verskimi rečmi norce brili. Taki, ki bi morali postavo varovati, jo najhuje prestopajo, in za take ste, gospod župan, gluhi ih slepi, ter ne vidite nobenega prestopka. Kdo je pretepal v Ukvah fante, kdo je udaril nekega kmeta črez glavo, da je padel nezavesten in krvav na cesto ter so ga fantje pobrali in ga oteli morda smrti? Pobijalcu pa se ni ničesar zgodilo. Ali gremo nazaj v poganske čase, da se tako dela z nami? — Tako, ljubi »Mir«, pojdi po svetu in povej, kako se nam godi tukaj v slovenskih Ukvah pod germansko oblastjo; pa upanje v boljšo prihodnost nas tolaži!__
Kupujte in zahtevajte vžigalice^ „V prid obmejnim Slovencem"!
STRAŠEN POTRES OB MARMARSKEM MORJU.
Ruski konzul v Kaleziju poroča, da je porušil potres poslopje ruskega konzulata. Vsled potresa je deloma porušenih enajst vasi. Trgovine v Štambulu so zaprte. Ubitih je 80, ranjenih pa 200 oseb. Veliko hiš in mošej je poškodovanih.
»Lokalanzeiger« poroča o potresu v Dardanelih in ob Marmara morju, da je napravil velikansko škodo. Kapitan oklopnice »Barbarossa« poroča, da je videl s svojimi popotniki strašen prizor. Zdelo se je, da gori s plamenom dardanelsko obrežje. V Myriofolu je klicalo 200 prebivalcev parnik »Marta« na pomoč, a parnik ni mogel v pristanišče, ker je ob obrežju voda vrela kakor v kakem kurjenem kotlu. Kapitan parnika »Pelops« poroča, da so v Gallipoliju uničene vsled potresa vse hiše in da je prebivalstvo strašno razburjeno. Poškodovano je poslopje angleškega konzulata, grška cerkev se je podrla. V (nekem mestu ob dardanelskem obrežju so pričeli izvirati vreli studenci, ki so pa kmalu izginili. Več hiš se je v tem mestu podrlo. Od daleč smo videli, da gore mesta Kora, Krassia, Myriofilo in Herklisa, a približati se jim nismo mogli, ker je morje blizu obrežja vrelo.
Po drugih poročilih sklepajo, da je bilo središče potresa v Marmarskem morju. Pri Ganosu je porušenih 15 vasi. Brzojavna postaja Corlu je s 300 hišami zgorela. Neki vojak, ki je došel v Carigrad, je poročal, da ob Dardanelih ni ostala niti ena hiša cela. Vojašnice so se podrle. Pet vojakov je ubitih, več ranjenih. Iz strahu je poskakalo veliko ljudi v morje. Tudi v Carigradu je napravil potres velikansko škodo. Poročilo, da se je podrla tudi hiša avstro-ogrskega konzula, ni resnično, pač sta se pa podrli sosednji hiši. Mesto Gallipoli je v razvalinah. Prebivalstvo tabori na prostem. Ganos in več drugih krajev je potres popolnoma uničil. V Odrinu so hiše popokale. O usodi Rodosta ni še posebnih poročil. V Carigrad došli beguinci pripovedujejo strašne podrobnosti o potresni katastrofi v Myriophitu, Ganosu, Chori in Peristasiju. V Myriophitu je gorelo. V Melvenu so izvirali vreli studenci. Kapitan ladje »Volgundu« je ponoči videl goreti Choro, Myriaphito, Heraklisto, Ylijo in Krasto. Trdi se, da je porušil potres tudi Rodosto in Solivri.
Po zasebnih poročilih je vsled potresa ubitih 1000 ljudi, ranjenih pa okrog 3000. Okrog 5000 ljudi je brez strehe. Iz Carigrada poročajo celo, da je 28 od Grkov obljudenih mest in vasi popolnoma uničenih.
Politične vesti.
Tržaški Slovenci za slovensko šolstvo v Trstu.
Politično društvo »Edinost« v Trstu je sklicalo v nedeljo, 11. t. m., zelo dobro obiskan shod, na katerem so razni govorniki govorili zelo ostro proti vladi, ki na Primorskem za peščico priseljenih Nemcev in za Lahe ustanavlja nemške in laške ljudske, srednje in strokovne šole, Lahom namerava dati celo visoko šolo, Slovencem pa ne dovoli niti ljudske šole. Soglasno je bila sprejeta resolucija poslanca dr. Rybafa, v kateri se zahteva podržavljen j e slovenske zasebne šole Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in protestira, da se to akcijo spravlja dosledno v odvisnost od šolskih želj Nemcev; v resoluciji so zavzeli odločno stališče zoper laško vseučilišče, dokler ne dobijo tržaški in okoličanski Slovenci vseh potrebnih ljudskih, strokovnih in srednjih šol, in da na vsak način zahtevajo, da se v hipu, ko se otvori v Trstu laška juridična fakulteta, ustanovi istočasno v istem mestu tudi slovenska.
Razprava proti Jukiču in soobtožencem.
Osmi dan razprave so bili zaslišani policijski uradniki. Konceptni pristav na policiji Nikolaj Kopsa izpove, da je dal Jukiča, ko so ga dovedli v zapor, ukleniti v verige na rokah in nogah, ker je bil skrajno nasilen. Ko se je Jukič vsled tega pritožil, mu je dal noge odvezati, vezi na rokah pa zrahljati. Prve dni je bil razburjen, pozneje pa se je pomiril. Na vprašanje zagovornika dr. Prebega, zakaj priča ni tedaj, ko so v vrbi
našli bombo, postavil straže, predsednik odgovori, da je to vprašanje bilo odklonjeno. Kopsa: To mi ni znano. Predsednik (razburjeno): Četudi vam je znano, nikar ne odgovarjajte. Dr. Prebeg: Popolnoma razumljivo, da državni pravdnik noče obtožbe policije. Obtoženec Šarinič: Jukič je jedel z zvezanimi rokami kakor žival. Kopsa: Ali ste ga videli? Obtoženec Neidhardt: Jaz sem ga videl. Druge policijske priče izpovejo slično, da je bil Jukič uklenjen v verige, da je iz-prva razgrajal, da se je pozneje pomiril in prepeval v zaporu rodoljubne pesmi. Utiša, da bi Jukič ne bil pri pameti, niso dobili. Stražnika Novaka je Jukič vprašal, če je Hervoič umrl, ko je stražnik odgovoril, da ne, je rekel Jukič, da mu je žal za Hervoiča in stražnika, ki ju je ustrelil.
Temničar Stiplošek izpove, da je bil Jukič miren, ko je prišel v zapor. Ko je dobil obtožnico, je postal pobit, odkar se je začela razprava, pa razburjen. Zagovornik: Obleči ste mu hoteli blazniški jopič? Priča: Seveda, ker je ponorel, skoro zblaznel.
Orožniki kot priča so izpovedali o Ju-kičevem duševnem stanju drugače, nego policija. Orožnik Sertič, ki je stražil Jukiča v zaporih sodnega stola, pripoveduje, da je bil Jukič silno nervozen in se je večkrat čudno vedel in čudno govoril. Jukič mu je pripovedoval, da je po Zagrebu kupoval neumnost.
Priča orožnik Jurešič izpove, da napravlja Jukič na človeka utis norca in ima strašen zverinski pogled. Vedno govori o stenjevaški republiki, o zgodovini Karola IV. in o revolucijah in vmes se vedno noro nasmiha.
Priča orožnik Juraj Mule izpove, da Jukič v spanju vedno fantazira. Jukič mu je nekoč rekel, da ko bi bil on sodnik, bi oba obsodil na smrt: sebe in Čuvaja. Tudi drugi orožniki kot priče izpovejo enako, da Jukič dela utis, kakor da ne bi bil pri pameti.
Jukičeva gospodinja ga opisuje kot dobrega in mirnega človeka, a včasih se je silno razburil. Ponoči je večkrat strašno vpil. Govoril je vedno o politiki in o stenjevaški republiki.
Več predlogov dr. Prebega sodni dvor zavrže. Deveti dan razprave sta bila zaslišana psihiatra, da kot veščaka izjavita, kaj sta opazila o Jukičevem duševnem stanju.
Dr. Prebeg zahteva, da se sprejme v zapisnik, da je psihiater dr. Žirovčič deželni uradnik. Predsednik tega nikakor ne dovoli. Dr. Prebeg:	To je protipostavno, ker
imam pravico, da odklonim psihiatre. Ako so psihiatri deželni uradniki, imam razlog, da jih odklonim. Ker mu predsednik prepove, o tem govoriti, prijavi dr. Prebeg pritožbo ničnosti.
Dr. Žirovčič izjavi, da je Jukič iz umo-bolne rodbine. Sestra njegova je v blaznici, oče njegov je ekscentričen in tudi mati njegova je skrajno bolna na živcih. Iz tega pa še ne sledi, da je tudi Jukič umobolen. Vojaški zdravniki so o njem izrekli, da trpi na razdražljivi slabosti živčnega sistema, zato je bil odpuščen od vojakov. Neumnosti o stenj evaški republiki in drugo, kar je sličnega govoril Jukič, ni dokaz blaznosti, marveč pesnikova šala. Jukič trpi na razdražljivi slabosti živčnega sestava, na nevraste-niji, vendar pa ni blazen. Izključeno pa ni, da ne bi še postal. Tolike duševne zmedenosti ne kaže, da bi za svoje dejanje ne bil odgovoren.
Dr. Prebeg stavi nanj na to več vprašanj, na ktera izvečine odgovarja psihiater z: ne! Ker je spravil s tem psihiatra v zadrego, ker psihiater ni dovolj vestno izvršil svoje naloge in marsikaj opustil, česar bi ne bil smel, je pomagal izvedencu iz zadrege predsednik, ki je začel vsa kočljiva vprašanja odklanjati. Naj slabši vtis pa je napravilo v dvorani, ko se je opazilo, da drž. pravdnik dr. Markovič izvedencu odgovore suflira (tiho narekuje). Tudi drugi zagovorniki so stavili na izvedenca več vprašanj.
Drugi psihiater deželni uradnik Lang opisuje Jukiča kot silno nevrasteničnega človeka. Napad na ministrskega predsednika v ogrski zbornici je Jukiča utrdil v sklepu, da izvrši napad na kraljevega komisarja, pri tem pa se je zavedal, kaj da počenja. Jukič ni blazen, pač pa razdražljiv vsled slabosti živčnega sistema. Dr. Prebeg stavi tudi na dr. Langa vprašanja kakor na dr. Žirovčiča.
Deseti dan razprave je čital državni pravdnik svoj govor. Pravi, da je mladina snovala zaroto proti deželnemu glavarju, opisuje te priprave, kakor so opisane v obtožnici, poudarja, da je Jukič priznal svoje dejanje. O Bubliču pravi, da je eden izmed glavnih krivcev, ki je Jukiča na napad nagovarjal, ga izpodbujal in mu očital, zakaj ga še ni izvršil. Bublič nenadoma plane s klopi in zakliče državnemu pravdniku: »Ne govorite tako!« Predsedniku izjavi, da je bolan na srcu in takih laži ne more mirno poslušati. Predsednik mu dovoli, da se odstrani iz dvorane. Državni pravdnik se nato nadrobno peča z osebno krivdo vsakega posameznega obtoženca in predlaga: Jukič se obsodi na smrt na vešalih, za Cvi-jiča, Cesarea, Bubliča, Neidhardta, Hrovatina in Horvata se uporabi § 137. k. z. in se obsodijo v 10- do 201etno ječo, za ostalo peterico veljaj § 213 k. z. in se obsodijo v eno- , do petletno ječo.
Predsednik nato razpravo odgodi na prihodnje jutro
Enajsti dan razprave so govorili zagovorniki, prvi dr Prebeg, ki je dejal, da se mu zdi obtožnica kakor dela Karola Maya, ki so izmišljena in lažnjiva. Obtožnica trdi, da so ti mladi fantje snovali organizacijo, da bi z njeno pomočjo ustanovili republiko, in sicer da bi to dosegli z napadi. Niti z eno besedo ta trditev ni dokazana, marveč je le plod domišljije.
Jukič za svoje dejanje ni odgovoren, ker ni pri pameti. Vse to, kar je počenjal Jukič, more delati le norec. Izvedenci pa niso preiskali njegovega telesa, niti izvedli najvažnejših poizkusov. " Govornik se čudi dr. Langu, ki je rekel, da si je o Jukiču že prvi dan ustvaril sodbo. To je mogoče pri tifusu, difteriji in drugih takih boleznih, ne pa pri duševnih boleznih, ki jih je treba dolgo opazovati. Upa, da se sodišče vsled tega ne bo vezalo na izjave izvedencev. Jukič spada v bolnišnico, ne pa v ječo. Predlaga, da oproste Jukiča in druge njegove bra-njence.
Ponedeljek, 12. t. m., so Zagrebčani nervozno čakali na razsodbo ter napolnili vse prostore okrog sodišča. Vsa policija in orožništvo, kar ga je v Zagrebu, je bilo zbrano na Zrinjevcu i,n pred sodiščem, da preprečijo vsakršen izgred. Ljudi so potiskali v postranske ulice. V sodno dvorano niso pustili niti vseh, ki so imeli vstopnice. Celo zagovornika dr. Prebega niso hoteli pustiti v dvorano, pa si je napravil pot s silo. Pred poslopjem je policija aretirala deset gospodičen, ker so imele v rokah šopke in je policija sumila, da so namenjeni obtožencem.
Ob 11. uri so pripeljali v dvorano Jukiča, ki je imel v gumbnici rdeč nagelj. Sodni senat je vstopil v dvorano oblečen v črno obleko s črnimi kravatami, v znamenje, da bo izrečena smrtna obsodba. Predsednik Wendler je nato prečital obsodbo, s katero se obtožence proglaša za krive in se jih obsoja.
1.	Prvcybbtoženca pravnika Luko Jukiča na smrt na vešalih.
2.	G j ura Cvijiča, Avgusta Cesarea, Dragotina Bubliča, Frana Neidhardta in Ramila Horvatina v petletno težko ječo.
3.	Romana Horvata v šestletno težko ječo in
4.	Josipa šariniča v šestmesečno težko ječo.
Obtoženci Vladimir Badalič, Dušan Na-rančič, Vatroslav Dolenec in Stjepan Gaio-gaža so oproščeni.
Jukič je poslušal smrtno obsodbo brez vsakega znaka razburjenosti. Mirno je zrl predsedniku v obraz in sledil njegovim izvajanjem. Ko je predsednik v razlogih omenjal, da so dali obtoženci povod za napad, je Jukič zaklical: »Ne, marveč Čuvaj je dal povod.« Predsednik: »Napadalcu Jukiču so pomagali tudi obtoženci.« Jukič: »Nihče roi ni pomagal, vse sem izvršil sam.« Predsednik: »Obtoženci so spremljali Jukiča na Te-lovo.« Jukič: »Spremljali so me drugi ljudje, pa ne ti otroci!« Predsednik: »Cesaree j® pričakoval, da izvede Jukič napad.« Jukič: »Ves Zagreb je to pričakoval, ne samo ti L — Ko je predsednik omenil, da so obtoženci nagovarjali Jukiča, je Jukič zaklical: »Mb' ne ni nihče nagovarjal, pardon!« — Ko je predsednik omenjal, da je obstajala na Hrvaškem revolucionarna organizacija, ie
Jukič zaklical:	»Nobenih revolucionarnih
organizacij ni bilo, toda takšne organizacije bodo nastale, ako bodo razmere takšne, kakršne so zdaj.«
Ko je predsednik nazadnje vprašal Jukiča, če je sodbo razumel in če jo sprejme, je Jukič zaklical: »Apeliram na hrvaški narod! Živela Hrvaška, smrt tiranom!«
Ostali obtoženci in občinstvo so začeli tedaj klicati: »Živio Jukič!« in peti himno: »Liepa naša domovina.« Zagovorniki so vložili ničnostno pritožbo.
vzamemo nove globoke ljubezni do naše rodne grude in do mogočne Avstrije, za katero so naši predniki prelivali lastno kri in za katere čast in procvit plamti vsakemu poštenemu Slovencu srce. V slučaju obilne udeležbe se igra prihodnjič ponovi. — Odbor slov. katol. izobraževalnega društva v Globasnici.
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-venske Straže"!
Iz Zagreba izgnani. Štiri v Jukičevi pravdi oproščene obtožence so izpustili iz zaporov. Za nekaj ur jim je pa policija dostavila odlok, da so za dobo pet let izgnani iz Zagreba. One gospodične, ki jih je policija aretirala, ker so nosile v rokah šopke, so bile polnoči začasno izpuščene na svobodo, potem ko so jih obsodili na osem do deset dni zapora. V zaporu niso dobile nič jesti.
Cerkvene vesti.
Prenzentiran je na župnijo Nemški Plajberg č. g. Albert Blasi, provizor isto-tam.
Prestavljena sta: čč. gg. kaplana Oton D e n k s Sovodja .(Gmund) v Berg in J. Braun z Badlach v Sovodje.
Za dekana je imenovan za dekanijo Greifenburg dosedanji upravitelj kn. šk. duh. svetovalec Florijan S a t z , župnik v Bergu.
Promocija, č. g. Kazimir Bygielski iz reda oo. olivitancev je bil v Rimu promoviran doktorjem sv. pisma.
Nevarno je zbolel č. g. Peter Kugler, dekan v Volšpergu; previden je s sv. zakramenti za umirajoče.
Društveno gibanje.
Podružnica »Slovenske Straže« za občino Brdo pri Šmohoru bode imela Slomškovo slavnost v nedeljo, dne 18. avgusta 1912, ob pol 3. uri popoldne pri Klemenjaku na Brdi. Govorili bojdo: En mladenič, en tuj gospod in domači Blic. Kdor ljubi svoj narod bolj kot lumparijo, bo prišel na slavnost, tisti pa, ki znajo samega sebe v nos ugrizniti, bodo izostali. Pritji smeje* tudi ženske. Vabi vas pa — Grafenauer.
Prevalje. Slovensko katoliško delavsko društvo ima svoje mesečno zborovanje v nedeljo, dne 18. avgusta, po blagoslovu pri Steklu. Na sporedu je govor, pobiranje članarine in slučajnosti. Da se vsi člani zborovanja gotovo udeležijo, se tudi pričakuje. Odbor.
»Miklova Zala« v Globasnici. V nedeljo, 18. avgusta, priredi Slov. katol. izobraž. društvo v Globasnici veliko narodno igro »Miklova Zala«. V tej krasni igri vrstijo se jako slikovito prizori, posneti iz našega domačega življenja naših prednikov ter se menjavajo pretresljivi prizori groznega Početja krutih Turkov. Težko je pri nas Predstaviti igro, ki se uprizarja le na velikih odrih. V igri nastopi 35 oseb ter stavi Poleg drugih zahtev spretnih predstavite-Ijev posameznih vlog. V tem nam priskoči ha pomoč slavno Slov. kršč.-soc. delavsko društvo iz Celovca s tem, da nastopijo igralci tega društva v glavnih vlogah »Miklove 2ale« na našem odru in da nam posodi posebno garderobo ter nam na ta način omogoči uprizoriti igro, kakršne na našem odru ni bilo. Slovenci in Slovenke iz domače fare in okolice! Ta dan obhajamo tudi rojst-hi dan našega presvetlega cesarja. Pridite v obilnem številu, da pokažemo, da Slovenci visoko spoštujemo in cenimo zasluž-hega vladarja in da se od krasne igre na-
Gospodarske stvari.
Mlekarska zveza se je preselila te dni iz svojih prostorov v javno skladišče Krisper & Tomažič, Dunajska cesta 33 (I. nadstropje), kjer ima velika skladišča za sir, hladilne naprave, velike zaloge mlekarskih vrčev ter strojev in vsakovrstne potrebščine za mlekarstvo. Zveza se je močno razširila, tako da so ji bili dosedanji prostori premajhni. Opozarjamo vse mlekarske zadruge, da dobojo vse mlekarske potrebščine, od največjega stroja do najmanjšega žrebljička, ki se rabi v mlekarstvu, pri Zvezi dosti ceneje, kakor naravnost iz tovarne, ker nakupuje Zveza na debelo od prvih tovarn. Nadalje bode imela Zveza vse potrebščine, ki se rabijo pri čebelarstvu, v največji izbiri. Opozarjamo pri tem tudi vse trgovce, različna konsumna in gospodarska društva, da ima Zveza v zalogi vsake vrste finega sira, surovega masla, sveža jajca ter med. Mlekarska zveza je postala danes veliko podjetje, ki ima tudi v Trstu in Gra-dežu svoje podružnice.
Pozor pred malovrednimi umetnimi gnojili! Zadnja leta se je na različne načine pokazalo, da trgovina z manjvrednimi umetnimi gnojili precej dobro uspeva. Med drugim je bila na prodaj tudi manjvredna žlindra kot prava, dobra Thomasova moka. Take vrste moke je bilo opaziti tudi v Avstriji, da poljedelcem nujno svetujemo, da pri nakupu vedno pazijo, da dobijo dobro, pristno Thomasovo moko. Popolnoma varno je kupiti Thomasovo moko »zvezdna znamka«, ker je ta znamka postavno vpisana in se blago prodaja le po zajamčeni vsebini fosforjeve kisline.
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpf erd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Bergmanu & Go. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“!
Minica in posojilnico za DjekSe
registrovana zadruga z neomenjeno zavezo
ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo dne 25. avgusta 1912, dopoldne po božji službi, v svojih uradnih prostorih pri Kramarju na Djekšab.
Dnevni red:
1.	Čitahje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo o delovanju posojilnice i» potrjenje zaključka za 1. 1911.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
Loterijske številke.
Brno, 7. avgusta: Line, 10. avgusta: Trst, 10. avgusta:
43	19	8	21	46
73	28	31	4	71
88	46	9	27	41
Tržne cene v Celovcu
8. velikega srpana 1912 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	V	K	v	K	V
Pšenica....								
Rž				20	45	22	8	12	26
Ječmen ....			—	—			—				
Ajda				—	—	—	—	—	—
Oves				20	75	22	73	7	39
Proso ....			—	—					—		
Pšeno ....			—				.			—		
Turščica . . .			—			—	—			—
Leča										—
Fižola rdeča . .	.		—	—	—						
Repica (krompir) (nova)			6	—	7	50	3	—
Deteljno seme .								
Seno, sladko . .			5	—	6	20	—	—
„ kislo . .			4	—	5					—
Slama ....			2	60	3	50	—	—
Zelnate glave po 100 kos.								
Repa, ena vreča	• •	•	—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter	# #		—	24			28		
Smetana, 1 „	.		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	• 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1			2	10	2	20		
„	„	sur. 1			2	—	2	10		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par			—	16	—	20		
Piščeta, 1 par .	. ,		2	80	3	60		
Race				.									
Kopuni, 1 par .			—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m'2.			2	60	3	—		
30	„	„ mehka, 1 ,		*	2	20	2	70		
			100 kilogr.					
	Počrez						O	
			živa		zaklana		’S	
Živina								.S
	od	do	od j do		od	do	£	2
	v kronah						cu	o<
Konji			.			_	_		
Biki									
Voli, pitani . .		—	88	—	—	—	2	2
„ za vožnjo .	400						6	2
Junci		360	—	_	—	—	—	1	1
Krave ....	Ž40	600	70	76					44	20
Telice ....	220	—	—	—	—			2	1
Svinje, pitane .	—		—	—	—	—	—	—
Praseta, plemena	14	44	—	—•	—	—	246	132
Ovce									
Zahvala.
Za vse ljubeznive izraze blagega sočutja, ki so nam došli tekom dolge bolezni in ob smrti našega nepozabnega očeta, gospoda
Antona Ažmana
veleposestnika, lesnega trgovca itd.
se najprisrčneje zahvaljujemo.
Osobito in posebej pa se še zahvaljujemo gospe Krautov! mlajši,, ki je bila umrlemu očetu do zadnjega tolažilka ter jim dejansko lajšala muke bolezni.
Posebno pa se še zahvaljujemo prav iskreno vsem, ki so pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot, čast. g. dekanu Francu Mariniču in preč. sosednjim gg. duhovnikom, nadalje č. g. Gregorju Rožmanu za ganljivi nagrobni govor, kakor tudi pevskemu društvu za krasno petje.
Vsem, vsem kličemo iz dna hvaležnih src: „Bog nebeški Vam bodi plačnik!"
Šmihel nad Pliberkom, 7. avgusta 1912.
Gio&oko žalujoča MM Ažmanova.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
W D
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
m
Od 1878!
Povsod izkušeni sloveči in priljubljen domači zdravili. Pri večjih naročilih znatno znižane cene.
“r n. Thierry-ia BALZAM.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
&ilein echter Balsam
sus JtrSehulzinjel-Apethekiiii
/LThwryin Pregrada
Postavno zavarovano.
ki lahko moti, se bo sodnij skim po tom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katàr, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in sle-zene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki. proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinami, prišču itd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika specialna steklenica stane K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-ja
edino pristno
cenfifolijsho mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3'60.
Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Na debelo v medieinaldrogerijah.
Hranilnica m posojilnica
v Šmihelu nad Pliberkom
-----= registi-, zadr. z neomej. poroštvom :_„	=
s tem naznanja, da razen običajnega uradovanja ob četrtkih od 1. avgusta t. 1. naprej sprejema hranilne vloge tudi vsako nedeljo po prvi sv. maši.
Odbor.
nrir^c-ir-ainr-ar-anr-ir-ar ir arir-ir—ir-ic—in
n VSl, M SlB SM IllOŽlB ID OCBljB! n
n	Ali hočete vso] 10 vinarjev no leden žrtvovati	S
N	za svojo oziroma za orihodnosi svojih otrok?	N
n Potem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani po knji- n U žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U ] ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. []
nr—irinr-it—it—ir—ic-^r—3r~iL jr jnr-ic-ir-n—in
Darilo za filatelie tega časnika.
Da uvedemo svoje izborne zelo elegantne chevro-čevlje iz najboljšega trpežnega usnja, moderne fasone, darujemo 3000 parov čevljev, kakor na podobi. Le za delo je treba plačati K15-— zaSpare. Pošiljamo čisto po volji čevlje na jermene za gospode ali gospe z vsako poljubno številko ali po vsaki centimetrski meri. Dobite torej za samo K 15-— 3 pare izbornih čevljev, ki stanejo sicer K 42-— in s katerimi boste gotovo zelo zadovoljni.*
Pošiljatve po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena, torej noben riziko. Vsa naročila na naslov
R. BERGER-ia eiispori čevljev, Dunaj u, poštni prenal \\i
* Šele od Vašega priporočila računamo na dobiček.
.OA XV Xt/ - IJ .
M
■MM
Vsak strokovnjak
Vam pove, da so
orio. Otmtor
stabilen ali nepremaklj. in
poljettki strop
iz tovarne
C. Prosdi, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja !
Trgovina
v »Narodnem Domu"
v Spodnjem Dravogradu
lepi prostori, na ugodnem kraju — se da takoj v najem.
Vprašanja na posojilnico v Spodnjem Dravogradu.
do 15. septembra 1912, na katerem se lahko redi 8 krav, 2 konja itd. Posestvo ima jako lepa zemljišča ter celoletne pašnike. Hiša je oddaljena od Borovelj 15 minut, kjer se v živahnem), industrijskem kraju vsi pridelki lahko razpečajo. Jako ugodni plačilni pogoji, ker se na-jemščina namesto v denarju lahko plača z mlekom. Oglasila pismeno do 15. septembra 1912 na št. 411 pošt-noležeče Borovlje, Koroško.
Veliko posestvo
naprodaj z dvonadstropno hišo v dobrem stanu, z lepimi obokanimi hlevi, novo-zidanim skednjem in uto za drva ter s hišnim mlinom. — Skupnega zemljišča je 67 oralov, vse lepo arondirano. — Več pove posestnica Ana Sabotnik v šmarjeti nad Ribnico, pošta Hodiše, Koroško.
Na obroke!
Kdor želi uro in verižico poceni kupiti, naj zapiše natančen naslov. Vsled ogromnih sklepov razpošiljam po celi Avstro-Ogrski takoj za K 14-— čisto srebrno re-montoir uro prve vrste, s tremi srebrnimi pokrovi, fino gravirano, in 14 karatno zlato verižico z najmodernejšim oklepnim okovom, c. kr. puncirano, 60 gramov težko, za K 140-— pod najugodnejšimi pogoji za 4 K mesečno. — Takojšnja pošiijatev po povzetju prvega zneska za K 14-—.
R. LECHNER, veletrgovina zlatnine, Lun-denbnrg št. 288.
3»"
Zdrouillšče Topilce
na Kranjskem, postaja Straza-Tonlice na Hotenj, železnici.
Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča.
j r— i —i S—	f— ■
Edino slovensko narodno podjetje
Hotel Trabesinger
— u Celovcu, Velikouška cesta št. 5. —
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhnja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. —
V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste —— vedno dobro postreženi. ——
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Lojzika in Pepca Leon.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. i Denarne vloge f J/ §1 on Dne vloge 1 ohrestnifii po »f ji J g fio fine vzia.	Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinknluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt In incasso menic.	Borzna naročila.	Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 o 0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovioi po dnevnem kurzu-
		
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v LjubljanL