IMKttfo is upnrcništuo :
Maribor, Koroške ulice 6.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi ae ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listo:
Celo leto..............12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta............. 3	K
Mesečno............... 1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 144.
Maribor dne 11. decembra 1912.
Letnik IV.
Odločilne ure.
M a r i b o r, 'dne 11. dec.
Politični položaj je skrajno napet in kritičen. Komaj se za trenutek nebo nekoliko razjasni, že priplava od druge strani črn oblak In grozi z gromom in bliskom. IT,ako se spreminja obnebje dan za dnevom, skoro uro za uro. (V zadnjih dneh je bilo vsled obnovljenja trozfv'cze ] in v sled nepričakovane demisije Aufienb.ergove in Schemuove podenje najrazličnejših ! viznemirjjajočih in pomirjajjoČih vesti zopet zelo divje. To vpliva zelo slabo na celo naše javno življenje. Že osebna nesigurnost, ki jo povzroča tako visenje med vpjsfco in mirom, je skrajno neprijetna. Človek mora živeti v neprestanih dvomili ter s strahom in trepetom pričakuje dogodkov bližnjih ur. Se veliko škodljivejši kot za osebno razpoloženje je tak položaj za celo naše gospodarjsko življenje. Trgovina, obrt, industrija., sploh celo narodno gospodarstvo je skoro brez višega-, življenja, ogroženo v svojem obstoju in dan za dnem se množijo uničujoči polomi. Iz vseh teh vzrokov se vedno glasneje ponavlja zahteva, po odločitvi. ‘Naj padeijo kocke že tako ali tako, nekako olajšanje višaj za nekaj časa bi odločitev vsekakor prinesla. Opravičenost te zahteve čutijo tudi v merodajnih krogih, zato je prav gotovo, da smo v odločilnih urah, da mora določitev pasti vsak čas. Omogočeno je to tudi vsled tega, ker smo vojaški povsem pripravljeni in se izvršujejo že sajmo zaključne odredbe. |Tiudi diplo-matični ukrepi so po zadnjih vesteh že dozoreli in se splošno pričakuje, da hoče Avtstrija dovesti sporno zadevo med nami in Srbijo do odločitve še pred konferenco v Londonu.
V (zadnjem času je bil glavni trud naše diplomacije obrnjen na to, da bi se spor lokaliziral med nami in Srbijo. V ta namen se je med drugim izvršila! demonstrativna, obnovitev trozveze - in v ta namen se je brez dvoma poklicalo na najvišja vojaška mesta Conrada in Krobatina, ki (veljata za najša najboljša generala. Hotelo se je na ta način pritisniti na Rujsijo, ki je od pričetka krize stala ves čas na stra,ni Srbije ' in je izvedla tudi svojo mobilizacijo, katere ost je bila naperjena proti nam, samo, da bi dalla Srbiji tem večjo zaslombo, da b: se odmaknila. Kakor poroča današnja ^Tagespost“ iz in-
PODLISTEK.
Misli v zapečku.
Počasi je pritisnila zima in naši hribi imajo prav debele, bele kučme. Hribokei se potegujejo za peč in rečejo tam kako modro o tem in onem. Sedaj ni. vječ ravno nujjnegai dela in tako si očanec lahko mirno prižge tobak in modruje o svetu in življenju, o miru in vojski. Marsikaj ga z an; ma, kar Še ni do sedaj vedel,1 marsikaj pozna n>a/š očka že iz lastne skušnje. Casi so resni in zahtevajo tudi resnega človeka. Dan dan e s ne gre več, da bi človek živel kot nekdaj „iz roke v usta“,, kakor pravimo, ampak povsod je treba premisleka, razuma. Povsod se morah mo vprašati, z akta j je to tako in ne drugače, zakaj je to prav in ono ne, če tudi se nam morda na, videz zdi ravno narobe.
Sedimo v zapeček in recimo kako besedo tudi o našem domačem življenju, o • našem gospodarstvu., o našem dušejvnem napredku. V naših krajih so se zgodile zadnjih desetletjih velike izpremembe. Po Vipavski dolini teče železnica, po Soški dolini in po Baški dolini ravno tako. Z!a par kron je čjovjek iz Bovca v Trstu ali v Celovcu ; kjer svoj čas niso poznali drugega kot lesen voziček, vozi danes avtomobil. Casi so se tedaj temeljito izpremenili; vprašanje je, ali gremo povsod tudi v duhu časa naprej, ali naše gospodarstvo odgovarja razmeram, ki jih je iv stvarila nova doba.
Slabi gospodarji bi bili, ako bi nikdar ne pogledali te strani najšega javnega živiljenjja. Povsod se piše o gospodarskem napredku, povsod se govori o tem na dolgo in široko, a dostikrat ta gospodarski napredek ni prav nič gospodarski, ampak obstoja le v tem, da ljudstvo dandanes več zapravi, kot nekdaj. Res je, nove razmere predrugačijo način
formiranega vira, ki je vzvišen nad vsak dvom, še jo avstrijska namera posrečita. Po „iTjagesposlinem“ izvestitelju je nevarnost vojske med nami in Rusijo skoro popolnoma oiistrapjena. (Rusija j e d a 1 a obvezna zagoto k i 1, a, d a n o č e z m o n .a r-h i j o v, o j s k e, tudi v s I u č a j ji ne, če se srbska z a h t e v ai po jadranski 1 u x i n e bo izpolniß a. -S tem bi bil spor med nam. in Srbijo lokaliziran. Dozdaj je obstajala najjvečja nevarnost v tem, 'da bi iz avstr ijsko-srbskega spora vsled intervencije Rusije 1 nalstai mednarodni konflikt, Čigar obseg in grozota je bil nepreračunjljjiv. Po „Tagespostmem“ sporočilu» bi bila ta nevarnost odstranjena ■ in bi prišlo k večjem sajmo do vojske med nami ‘in Srbijo. Ker pa) Srbija brez pomoči Rusije gotovo ne bo tirala svojih zahteh, do skrajnosti, kajti. postavila bi vse na tehtnico, jo opravičeno tipanje, da ne bo prišlo do boja. Srbija bo brez dvoma, uvidela, da ji vendar ne kaže postaviti vse dosedanje vspe-he in vso svojo bodočnost na eno karto,1 in se bo skušala mirnim potom sporazumeti.
Nevarnost pa je, da nemštvo, ki smatra sedanji položaj za ugoden v svrho popolinejga gospodarskega za gospodo van. j,a na ; Balkajnu, ne bo hotelo sprejeti srbske uklonitve ter bo hotečo vojsko naj — vsak način, 'Sedaj, ko so balkanski Slovafii oslabljeni, bi imelo nemštvo pri popolni osvojitvi balkanskega trga najlažjo nalogo. !Na jug in vzhod prodirajočemu nemštvu so vrata sedajj najbolj odprta. Bila bi straišna ironija usode, toda vresniči se lahko, da bodo žetev, ki jo je zaplodila kri slovanskih bratov, spravik pod streho Nemci. Na bolgarskem in grškem prestolu sedita, moža germanskega] f pokoljenja . , . Upajmo pa, da Bo zmagala znajia miroljubnost naših merodajnih krogov in ne bo prišlo 'do krvoprelitja, če prav to žele razni hujskači. Vodilnim osebam zaupamo, I da nam ohranijo dragoceni mir.
Kako znajo nemški prote- a stantovski nacijom alci delati volitve.
S t u ?l o n c i. 10. 'dec.
Občinsko gospodarstvo |j,e povsod,, ! kjer imajo nemški nacionalci moč v rokali, za nič, koruptno in
stanovanja in obleke, a zato je treba gledati, da se s stroški povišajo tudi dohodki. To se pravi Še le gospodariti. Dobro pa gospodari or/,, ki uredi svoje razmere tako, da mu še nekaj ostane od dohodkov, oni, ki dene še kako krono na stran.
Casi so hudi, pravi ta ali oni, 'a vendar lajh-lco rečemo, da so že bili dosti hujši,, kbt so danes! Tem hudim časom je treba priti v okom rajvho z umnim in skrbnim gospodarstvom. Koliko se v tem o-ziru greši na deželi. Njive tupajiam ne prinašajo še niti navajdnih obresti, kaj še le poseben dobiček. Krf v je posestnik, ki se ne briga, za to, da bi kejfej menjal vrsto žita,, ki ga seje na oni njivi. Ista vrsta je pri hiši že od pokojnega de]la sem* in nazadnje tako zrnje res ne da več poštenega klasu. Z(akaj bi se ne menjala vrsta sadeža/ in ‘ tajko bi polje rodilo več in boljše pridelke in kmetovalec bi imel večji dobiček. 'Nočemo tega vzeti kot splošnoSt, a še vedno je tajkih posestnikov dosti prjeveč v našli deželi. E-den ima to, drugi ono gospodarsko napako. Eden se ne briga za živino, ne za gnoj,1 drugi ne za setve, ne za senožeti. jStroškf pa so vendar ve'djno večji, ker tudi taki ljudje hočejo biti vedno kos vsaki novi, moderni potrati. In ako trpi toliko in toliko malih posestnikov, trpi cefi narod. Veljko narodno škodo tedaj povzročujemo s takim gospodarstvom, ki ne zna urediti svojih stroškov po dohodkih.
Gospodarska okrepitev pa nam j1© nujno potrebna, kajti brez te ne gre na noben način dalje, Le ako smo gospodarsko krepki, potem lahko gremo dalje,, potem se lahko razvijemo tudi kulturno, duševno do višje stopinje. Brez prave gospodarske podlage je vsak kulturen napredek skoro popolnoma izključen, ali vsaj zadržan in pridušen.
Prvo je tedaj, da smo gospodarsko krepi/, da stojimo denarno trdno, potem se razvije kultura ta_ korelcoč sama ob sebi, Zato pa je nujna potreba razumnega gospodarstva; povsod moramo gledati, da že
zanikrno. 'Nikjer ne znajo ti ljudje delati drugega, kakor dolgove. Pokazali so to v Gradcu, Mariboru, Celju, Ptuju ip tudi pri nas v Studencih. Pač, še nekaj znajo: delati nepostavne volitve. Dne 17. in dne
20.	ts m. se vrše pri nas občijnske volitve. • Poglejmo, kako so se na nje pripravili naši protest^niovs-ko-nateionalni Nemci! Ne storiti) bi tega, če bi oni ne skušali dokajzati pred svetom svoje nedotaknjene poštenosti. Sobotna številka jMarburger Zeitung“ pa je prinesla članek, ki se tiče predstojećih občKpskih volitev v Studencih in se trudi v, njem člankar pred vsem dokazati taktno postopanje občine 1 pri sestavi volilnih imenikov za vse tri razrede. 'S hinavskim zavijanjem oči zatrjuje člankar, da ni res, da bi bili volilni imeniki že od kraja prikrojeni I za nemško stranko. Dejstva pa, govore drugače! Zjakaj se pa je vsled pritožbe moral pekrski Braunig umakniti iz I. kar na konec III, razreda? Zlakaj jé bil gospod Ga-šperič odmerjen le z 10 K davka, dočim je po vloženih prizivih moral priti iz III, razreda v I. razred. Isto je z gospodom Cehom in še z mnogimi drugimi. In ubogi dr. Baum, častni občan! (Spodbijali sò sedanji mogotci vloženi ugovor z navedbo nekih paragrafo)^, ki baje upravičujejo dr. Bauma kot volilca I. razreda,. Toda ti paragrafi so bili do cela napačni, kljub temu,, da sedi na čelu volilne komisije — po navedbi „Marburgerce“ — znani jurist dr. Jurič, kateremu so paragrafi kruh. (Se le okrajno glavarstvo je gospoda jurista poučilo o tozadevnem paragrafu. Predsednik Schulvereina pa se sedaj vikljub prizadevanju „učenih“ doktorjev prava rad ali nerad prav prijetno počuti za zadnjim davkoplačevalcem
III.	razreda.
Človek, ki vse to pomisli, ki je zasledoval reklamacijsko postopanje, mora nehote priti do uver-jenja, da je sedanja nemška klika v Studencih — stranka ljudi, ki jimj je vsajko sredstvo dobrodošlo, če-jim le pomaga obdržati krmilo. Z nepostavnostmi, da ne rabimo hujšega izraza, z neresnicami, s političnimi umazanostmi in farbarijami se skušajo Še ohraniti po konci in to pri nas tv Siudehcih, katere so nedavno proglasili za nemško trdnjavo. Ce je zagrizeno nemštvo povsod na taro trhlih nogah, potem žalostna mu majjka, Kar j© poštenih davkoplačevalcev in sploh občanov, vsem se gafbi; sedanje občinsko gospodarstvo in vsi obračajo sedanjim mogotcem hrbet.	i (
pri malem pridejo stroškti v soglasje z dohodki. In preostanek bo dal obresti ( in kap('(tal počasi raste. Ako bomo tako delali, se nam ni bati polomov in pa konkurzov, ki strašijo sedaj po deželi. ‘Ravjio ne-vspehi rajznih liberalnih „[gospodarjev“ nam morajo biti svarilen vzgled, kako ne smerno deiati.
Z blagostanjem raste seveda tudi zavest in duševna moč vsakega naroda. Ne mislimo pri tem, da mora biti vsakdo učen, kakor kak jezični dohtajr, a polagoma si vsak lahko pridobi primerno izobrazbo. To zahtevajo novi časi in kdor ne gre s časom na prej, ta nazadnje. Naši stranki je bilo vjedjno .geslo, da moramo korakati naprej za gospodarski in duševni najpredek. Naj le kriče nasprotniki, da smo nazadnjaki, to je čisto postranska stvar. Naši gospodarski vspehi, naš kulturen napredek kaže in mora jvedno kazati, da mi gremo z 'duhom časa naprej, nazaj pa gredo — h),naprednjaki.“)! Marsikdo se Še dobi, ki pravi, kaj je kmetu treba izobrazbe, kaj u-čenja? To načelo je čisto napačno, Tjudi kmetovalec in posestnik na deželi dandanes mora s časom! (naprej, ker drugače ga drugi zatrejo. Konkurenca je tako velika, da pride le oni, ki je res stvari kos, do kruha, kdor ni sposoben, težko pride kedaj na površje.
In zato je za kmetovalca potrebno čitanje 'dobrih listov, M irp v pravi obliki povedo, kaj je prav in kaj ni prav, Dalndajnes mora tudi vaščan imeti nekoliko več znanja o svetu in o zunanjih' dogodkih kot nekdaj. Svoj čas je bilo dovolj., daj je prišel kak krošnjar vsake kvatre v vas in prinesel kako zafstaj-relo, novico; dandanes to ne zadostuje.. (Vsak mora nekoliko vedeti, kaj se godi v deželi, kaj v državi in v zunanjem svetu. Dober časopis je skoro nujno potreben vsakomur, ki se količkaj briga za to, kaj se godi okoli njega.
Tudi razne knjige najin nudijo' vse polno 'dobrega. Seveda mislimo 'dobre, krščanske knjige, ki
Krono svojemu „poštenemu“ delju, ki so ga že prakticirali pri sestavi imenikov in pozpeje pii reklamacijskem postopanju., so pa postavili Nemci sedaj v zadnjem hipu, V strahu, da izgubijo vse, popolnoma vse, so vtaknili zdaj po reklamacijski do-bi v II razred vse učitelje in učitelj .ic 6, od kalter pa seveda nobeden ne plačuje zadostno visoke svote davka (50 K), nekateri najjbrže ne plačujejo sploh nobenega'davka, ker so večinoma pričetimi ki, od katerih ne stanuje nobeden v Studencih in so menda med desetimi trije ppLnoldini, med 'tem ko so oba nadučitelja, katera stalno stanujeta- v Studencih, pustili v III. razredu. 'T;u)ii so nekatere reldamovane naše volilce kljub oblastveno odmerjeni davčni stopinji, po kateri bi se morali uvrstiti v II. razred in je glavarstvo samo določilo njihovo uvrstitev, pustili meni nič tebi nič v III. razredu. (OčivMno je to norčevanje iz volilcev, katero se bo ob določeni priliki' kruto izplačalo.
Ce vpoŠtevamo samo to protizakonito, nedovoljeno postopanje, ki se je izvršilo sedaj pri izpopolnitvi II. razreda, mora vsakomur v ogorčenju zavreti kri. Na tak naučili opehariti voliilce, tega- so zmožni samo ljudje, so popolnoma brezobzirni. S takimi po štenjakoviči se mora obračunati tako, kaikor isti zaslužijo !
Na krmilu sedanje občinske uprave stoji tedaj krivična nemškonaoionalmvproto statato vska družba. Siti brezpametuega gospodarstva^ ■ ji obračajo celo pametni Nemci hrbet in prav imajo. -Pri sklepanju proračuna se je hotelo zvojšati občinske doklado, da se vsaj nekofko uduši silni smrad občinskih dolgov, pa mogočnjaiki so se zbali volitev in so pustili doklade pri miru, s pripombo, da letos nočejo plašiti volilcev z zvišanjem doklad, kajkor je to običajno in da se doklade ne bodo z višale, a-ko ostanejo oni na krmilu. Sic! Ampak to je skrajno slabo priporočilo za bodoče volitve, kajti ljudstvu je znano, kaj se mu je obljubbvalo, znano mu je, kdo je nakopičil tako ogromne občinske dolgove, kdo je tako zafiikr.no tudi skrbel za ceste, pokopališče, za luč in sploh vse naprave, tičoče se občinske upravje. V zavesti, da se mora krivica poplačati, najj stori vsakdo svojo dolžnost.
Dogodbe iz vojskinih časov
Poroča prof, A. Bezenšek.
Zoiijski obče spoštovanji bolgarski ' duhovnik Kojzmas Kacarov pripoveduje o svojih obiskih rap-jencev v tukajšnji katoliški bolnišnici razne zanimivosti,, ( med katerimi zaslužijo: posebno dve, da jih čuje tudi širji krščanski svet.
„Prišel sem v katoliško bolnišnico z namenom, (Ja bi tolažil ranjene vojake, kažoč jim ,za primer Kristusa, kateri je veliko trpel in žrtvoval svoje življenje kot odrešenik sveta. Dobliža)m se vojaku, kateremu je bila odrezana roka. Isti je oče nekolikih pridnih, a siromašnih otrok. Mož je pri vseh svojih bolečinah in mislih na ^vojo veliko rodbino popoDno-ma miren in Gospodu udan.
„ Tolaži se, blagi mož“i, začnem mu na srce govoriti.
A ranjeni junak odvrne z odločnimi glasom:
„To nič ne dene, ako mi je roka odrezana, saj je vendar domovina in naša svetal vera proslavljena . . .“
* *
V isti bolnišnici našel sem drugefga ranjenca, — pripovedujte duhovnik dalje — in mu začel govoriti o Kristusovem trpljenju.
Vojaku se razvedri lice in čisto mirno mi odgovori :
„Kristus je nosil križ, a mi smo šli sveti križ
so pisane I res ljudstvu v korist, ne le za trgovčev žep. Zato pa ni ravno dobro znamenje, da pada število članov pri družbi: sv. Mohorja. Goriško ima letos le 9.574 udov in sicer 750 manj, kakor lani. Za nas Goričane to res ni posebna čajst. 'Celo klorojška dežela,, ki je po večini nemška, ima letos 6.091 članov. Padanje članov pri književnem društvu je očiten znak kulturnega nazadovanja. ATI pa smo gospodarsko že tako nazadovali, da ne utegnemo onih 2 K za letnino?
To bi bilo prav hudo znamenje, znamenje nevarne gospodarske bolezni.
Kakor smo vjideli, je gospodarsko blagostanje nekaka podlaga duševnemu napredku ; 'oboje je tedaj v tesni zvezi, posebno Še, ker dušejvni napredek zopet pospešuje gospodarsko blaginjo, Zjato naj nam bo vedno cilj skrbno in razumno gospodarstvo v vsakem oziru; ha tej podlagi se bo lahko razvijala prava krščanska izobrazba, ki nam zopet daje novih navodil, da si izboljšamo svoj življenjski položaj.
Čitajmo dobre krščanske liste, držimo se vefd-no prave krščanske omike in bodimo v vsakem oziru razsodni in misleči gospodarji. Po tej poti bomo koristili sebi in stranki in s tem pomagali celemu slovenskemu narodu do boljjše bodočnosti.
Varujmo se liberalnih gospodarskih sistemov, ki se bridko maščujejo nad ljudstvom. 'Liberalizem ni nikdar znal gospodariti za. naše ljudstvo, ampak je skrbel vedno le za lene in delbmržne mogotce.
Po „Gorici.“'
branit. Bolgarija se je proslavila v imenu Kristusovih naukov — za osvbbodenje zajtiranih bratov.“
* *
Slovenska pomoč.
Pod tem naslovom piše glasilo bolgarske vlade „Mir“ v. številki 3719 dne 20. novembra! ' sledeče vrste :
„jSlovjenci so bili \ysikdar najisfcrenqjSi prijatelji naše domovine. Poslednji slavni dogodki so pa vzbudili še bolj goreče čuvstvo do nas, 1 a časnik „Mir“ je že nekolikokrat priobčil navdušene pozdrave, s, katerimi so naši pobratimi; ča st ita li balkanskim junakom k čudnim zmagam. Ampak svoje simpatije izrezujejo Slovenci tudi z delom jn prijetno je nam zabilježiti, da so od začetka, sv. Vojske 1 kranjski deželni odbor in Apostolsko sv. Cirila in Metoda (po č, g. dr. G rivedi ) 'darovali' Okoli 3000' frankov ali levov za ranjene bolgarske vojake v raznih krajih stare in nove Bolgarije. ‘Hvala darežljivim bratskim Slovencem! “
Premirje — Mirovna pogajanja. — Mednarodni položaj.
Grozeči položaj.
(„.Pesti Biriap“ prinaša članek, 'ki ga je baje dobil od visoko stoječe, neodgovorpe, merodajne dunajske osebe. Cianek se glasi :
Mučna nesigurnost vi gospodarskem življenja, in od ure do ure menjajoča se situacija fp nesigurnost tudi z vojaškega stališča, sta postatili zunanje ministrstvo in vojno upravo pred dolžnost, pospešiti odločitev in situacijo razjasniti,. Odločitev je v tem trenutku diplomatično in vojaško popolnoma; pripravljena in zadnje ukrepe je mogoče izvršiti itekom malo ani in če treba tudi tekom par ur. (Vzrok in predmet teh odločitev je neodviseln od konference ve-leposbiriikov,; !Ce bo treba, bomo riapra:viti z nasilnimi sredstvi provokatoričnemu razžaljivemu. in nestrpnemu postopanju Srbije konec. Ce trehai, še pre-dno se sestane konferenca veleposßafnikdy. ,0 tem u-krepu monarhije so poučeni vsi evropski kabineti in ni izključeno, 'da se bodo hoteli ti potruditi, daj pomirjevalno vplivajo na Srbijo. Ce tudi to ne bo imelo vspeha, ne preostaja nič drugega, kafcor udariti strašno in uničevalno srbski narod in srbsko dinastijo. O rezultatu ni mogoče dvomili. Ali bomo dobili zadoščenje in mir, ali pa se Srbij'a sama. obsoja na smrt kot državnopravna eksistenca.
Mirovna pogajanja.
L o n d o n., dne 10. decembra:, Mirovna poga-janj'a, ki so napovedana na dne 13. decembra, se prično najbrž še le dne 16, decembra, ker, dotlej; ne bodo že^ zbrajnl vsi pooblaščenci. Konference bodo v palači Saint lames. Najprvo pride na vrsto razdelitev Tracije med Turčijo in Bolgarija.
„Observer“ poroča, da sta. se obe državi že zedinili na teritorijalne meje, kakor jih je določil mir v San Stefanu. Najkočljivejše bo vprašanje Odrina. Splošno^ domnevajo v poučenih krogih, da, ostane 10-drin pač turški, a da, bodo morali Tfurki razdreti Še vse odrinske utrdbe. 'Z razdelitvijo Tracije so zvezana tudi finančna vprašanja, pred vsem o turških državnih dolgovih in o zastavljenih cajrinah. Mnogo daljša pogajtenja bodo za Makedonijo in tedaj že posežejo nemara vmes v Londonu f zbrani poslaniki evropskih velevlasti.
*
* , *
P ajriz, dne 10. decembra: y,(Journal“ poroča iz Belgrada, da sta izdelana, dva pačrta za mirovna pogajanja v Londonu. ‘V prvi vrsti se bedo vršila skupna pogajanja med Turčijo in med balkanskimi zavezniki, ki si razdele osvojeno zemljo.; fv drugi vrsti pa se bodo vršila pogajanja med Turčijo in posameznimi državami. Vspehi pogajanj se spravijo v eno samo pogodbo. Po indiskreciji so se izvedele posameznosti iz tajnih dogovorov med zavjeztoiki. Srbi odstopijo Bolgarom Bitoli in Prilep, (Grška ohrani Solun. Dohod bolgarskih čet na albansko ozemlje iz-premeni značaj albanskega, vprašanja, ki postane sporno ne le med Avstrijo in Srbijo, temveč, še tudi med Bolgarijo in Avstro-Ogrsko. (Crnagorai poveča svoje ozemlje, a ne dobi nič vojne odškodnine.
Konferenca veleposlanikov.
Pariz, dne 10. decembra: IV diplomatičnjh krogfih se razglaša sledeči program konference veleposlanikov :
Prvič:, vprašanje srbskega pristanišča, in koridora k Jadrapskemn morju.
Drugič:	albansko vprašanje, zlasti vprašanje
mej bodoče Albanije.
Tretjič: Egejski otoki, ki so jih zasedli Grki in Italijani.
Četrtič : Kreta.
Petič: Vprašanje turškega državnega dolga,in železniškega monopola.
Šestič: Vprašanje Soluna.
Ukrepi konference niso obligatorični.
Pariz, dne 10. decembra,: Listi poročajo iz Valone, da namerah?a famozna albalnska, provizorična vada tudi poslati svoje delegate k mirovnim pogajanjem v London.
Francoski listi se izražajo zelo skeptično o konferenci veleposlanikov ter dvomijo, če se bo konferenca, spio,h mogla vršiti, zlasti, ker se pojavlja v Avstriji in Nemčiji nezaupanje proti tej konferenci.
Premirje in črnogorska armada.
Vest, da se je sklenilo premirje, 'm- bila od črnogorske vojske sprejeta z bogke kakim ^ velikim veseljem, nego je napravila globok, 0 skrajno nepo-voljen vtisk. ‘ Nikdo ni mogel misliti, da more nastopiti kar naenkrat doba premirja, nik)do v celi Crni-gori, g najmanj črnogorska armada okoli Skadra, Taralboša in drugih utrdb. Nikdo ga ni pričakoval ravno sedaj, 'ko je nastopilo krasno, čisto sporni ar dansko vreme, ko so se usušile mulo pota in je že upati, da vpajtejo v najkrajšem času tudi vode, ki so ovirale v veliki meri toliko čajsa kretanje črnogorskih čet.
Nadziranja in inspekcije črnogorskih oddelkov in pozicij, ki so se vršile skoro 20 dni, ki so bilje pa jako temeljite in ki so jih vršili poleg generalov-ko-man/la.ntov celo Člani kraljeve hiše in kralj sam;;-— vse to je skoro jamčilo za to, da ne more biti govora o premirju. Crnogorska vojska je hrepenela in tu ni nikakega pretirajvanja ali brezmerne hvale — po nadaljevanju bojevanja, in po njegovem naravnem koncu, zavzetju vseh turških postojank, ki se jim je doslej posrečilo obdržati se. Vfojska, je zahtevala juriša na Taraboš, da osveti ponesrečeni juriš Lješnjapov, da se maščuje za padle brate, 'Vse je Bilo gotovo za napad, za juriš, in trebalo je salmo rahlega pritiska na to komplicirano mašinerijo in črnogorski vojaki bi (udrli mtei pevanjjem junaških pesmi na to skoro nepremagljivo trdnjavo. (Taraboš bi se tej divji, nebrzdani sili gotovo ne bil mogel ustaviti. Pred očmi kralja, pod njegovim osebnim poveljevanjem,, bi moral pasti.. Rešena bi bila čast črr nogorskega orožja, ki se je doslej zaman krhalo pod tem sokoljim gnezdom
Na Cetinju se prvi hip ni verovalo v možnost premirja, dokler ni padel Taraboš, Skajder in druge važnejše točke, ki so še v turških rokah. Pre-mnogokrat se je namreč že raznesla! govorica o premirju, ki pa se jte vedno izkazala za prenagleno in ki se ni uradno potrdila. Sicer se paj vtisk» ki g,ai je napravil glas o premirju na cetinjsko prebivalstvo, zelo malo razlikuje di vtiska, ki še je pokajzal med vojsko,
Pa naj bo kakor hoče: premirje je sklenjeno, in sedaj je naloga diplomacije, 'da dovrši od vojske započeto delo.
Balkanska zveza.
B e,; 1 g r a d, dne 9. deeembny: Vesti o nesoglasjih med Balkansko zvezo- ' se v tukajšnjih vladnih! krogih kategorično demontirajo. IZielo dobro poučeni krogi pravijo, da so se v zadnjih 'dneh vršili pogovori med kabineti balkanskih držav 1 ter daj se je doseglo popolno spora-zumljenje, tudi od grške strani. Posebno prisrčno i’n bratsko je razmerje med Srbijo in Bolgarsko.
Sloga med Bolgari in Grki.
Iz Soluna poročajo:
. Vse vesti o nastalem nesoglasju med Bolgari in Grki so do cela izmišljene. 'Zavezniške armade in njih zastopniki žive v nelepšem soglasju in sHo-žno delajo na uvedbo miru in rednih razmer v Solunu. Te dni so bili izpuščeni na svobodo vsi Bolgari in Grki, fef so se nahajali v novih zaporih in v 'Jedikuli. V zaporu je ostalo samo sedem Bolgarov, ki so obsojeni radi 'težkih in dokazanih večjih zločinov.
Diaj med Bolgari in Grki vlada, res sloga, priča tudi dejstvo, da so prišli v Solun vSC) glasovitej-Ši bolgarski četaši s svojimi četami., Tlako sta sedaj že delj časa tuka-j Salndanski in Aleksandre*1, pred kratkim sta pa prispela Še Dončno Zlatkov s 100 in Dumibaldkov; s 40 četniki. iNjihova naJljoga je sedaj dovršena jn prišli so pogledat za, drugim poklicem*, ki jim’ bo nudil obstanek v mirnem življenju.
Car Ferdinand.
Zofi j a, dne 9!. decembra:	Bolgarski car
Ferdinand bo potoval v bližnjem času po pokra|ina(h, ki so jih zavzeli Bolgari. (Ob tej priliki bo obiskal tudi Solun, kVnor pridejo istočasno tudi ostali'trije kralji balkanskih držav.
Bolgari pri Čataldži.
„(Daily Telegraph“ piše iz Zbfije:
Ga se je Bolgarska) ustavila pred Kaitteldžo in da je pripravljena začeti s pogajanji, ni pripisovati vojaškim, marveč političnim vizrokom. 'Ce bi bila i-mela Bolgarska proste roke, bi bila pretvorila Carigrad v svoje pristanišče in opustila utrdbe ob Dardanelah. Rusijo pa je ugovarjala- in Bolgarska se je udala.
Turki proti Bolgarom?
Neko turško poročilo pravi:
Vojno ministrstvo objavlja, da, so Bolgari zadnje dni, predno je bilo sklenjeno premirje, poskusili zavzeti z vso silo Odrin, da postavijo mirovna pogajanja pred fait accompli. Turški posadka v Odrinil pa je napad zavrnila.
Italijanski glas o balkanskem problemu.
, Poslanec | Tor re izvaja v „Corriere della Serrai“, da se bo morala avtonomna Albalnija omejiti na meje, ki J*;h je imela pod turško administracijo, ker bi sicer prišla, Evropa v preveliki konflikt- z balkanskimi držajvami, Gtlavno je, da Drač in V al on a še ostaneta albapska. Ako bi Srbija hotela Drač, oziroma, Albanijo, tudi preko mere belega, Dlrina, bi to bila norost, katere Pašiču ne pripisujemo. Paß pa ni uvideti, zakaj bi se Srbiji ne dovolilo albansko pristanišče kot gospodarska, ne politična posest. Italija,
hi po mnenju Torreja morala to zahtevo cejo podpirati.
Turki protestirajo radi Bolgarov.
Iz Carigrada se javlja, da bodo Turki protestirali pri veleviasteli, dai so Bolgari [ naskočili 0-drin še enkrat pet ur potem, ko 'je že bilo premirje podpisano.
Bašibozuki na delu.
Iz Carigrada javljajo, da so bašibozuki na gar lipoljskem polotoku strahovito divjali nad tamošnjim krščanskim, večinoma grškim ljudstvom. V Galipol-ju je turški vladni kajmakam Armence komaj še za,-ščitil.
Skader.
„Neue Freie Presse“1 je dobila iz Bara vest, eta Turki v Skadru še ne vedo za premirje, in so radi tega poskusili izpasti in prodreti črnogorski o-klep. Turki so strahovito streljali na Crnogorce, ki so jim vstrajno odgovarjali.
Afera Prockazka.
O aferi avstrijskega konzula Prochazke prina-šajo listi še vedno razpe vesti.
Graška ,, M o n t agsz e i t u n g “ z dne 9. t. m. poroča: „Iz Budimpešte se nam javlja: Tukaj se splošno sodi,, da je konzul Prochazka mrtev ter da so o tem na Dunaju poučeni. Objatvili pa, bodo tozadevfaa poročila še le,, ko bo v Londonu sklenjen mir.“
Današnja („Tagespost“ pa piše naslednje: Belgrad, dne 10. decembra;: Na zelo verodostojnem mestu je izvedel naš poročevalec, da, je bil konzulj Prodi azk,a< zelo pohabljen od srbskih vojakofvi. f Iz tega se mora razlagati misterijoznost cele zadeve. Ce se to poročilo potrdi, bo pozicija, Srbije zelo poslabšana, . . .
Politični pregled.
Odstop vojnega ministra pl. Auffenberga in šefa generalnega štaba Sckemue.
Dunaj, 'dne 9. decembra:	V danaišhjjih ve-
černih urah se je razglasila) najf mah po Dunaju vest, da sta odstopila vojni minister pl. Auffenberg, kakor tudi šef generalnega Štaba, Scremila. Ta vest je še celo v poznih urajh krožila, ne da bi jo bili na merodajnem mestu dementirab ati potrdili. 'Vest vzbuja splošno senzacijo.
Feldcajgmojstra Krobatin in Conrad pl. Hötzendorf naslednika.
Vesti o odstopu vojnega ministra 1 pl. Auf lenke rga se na merodajnih mestih potrjuje s pristankom, da je cesar že sprejel' demisijo Auffenberga. Za naslednika mu je namenjen prvi sekcijski šef v vojnem ministrstvu. —■ feldcajgmojister Aleksander pl. Krobatin.
Vesti so bile utemeljene s dejstvom, da jo cesar sprejel 9. t. m. Auffenberga v daljši avjiijenci. Odstop vojnega minestra v tej kritični dobi je tem bolj senzaei.,lOnelen, ker niso nikjer mislili, da namerava, ravno sedaj odstopiti.
Odstop šefa generalnega! štaba Sehemue so od najbolj informirane strani potrjuje. |Kot njegov naslednik se smatra sedanji armadni nadzornik in njegov prednik Conrald pl. Hötzendorf j Vzroki demisije.
„Grazer Volksblatt“ poroča:
Vest o tej spremembi v vojnem ministrstvu je napravila v krogih, katerim je bila pristopna, globok vtis. Kakor se od poučene strani iz predzgodovine te spremembe na najvišjem mestu naše vojne uprave, zatrjuje, ni vzrok demisije Auffenberga in Scliemue nastal kar hipno, ampak je bil že preji več tedni sklenjena stvar. Povod» temu so bile interne, u-pravne zadeve. Vsled bližajoče možnosti, da. bi prišlo do kakšnega vojnega nastopa, do katerega bi bila naša; monarhija vsled nastalih dogodljajcv lahko primljena,, je bila sprememba na, naj višje m mestu vojne uprave le preložena.
Sedanji resni značaj dogodljajev je pa veleval, da se naj nadomesti oba dosedanja, dobra naj višja funkeijonarja, naše armajde, Auffenberga in Schemuo z najboljšimi močmi. Volitev je padla na Krobatina jn Conrada pl. Hötzen'dorfa. T,a sprememba je Samo logična posledica obnovljenja tiozveze in pomonja manifestacijo Avstro-Ogrske, ki se ne more napačno razumeti. Avstrija hoče brezpogojno obraniti svojo pozicijo kot velesila,
„Tagesposti“ se pa poroča k demisiji 9, L m. iz Dunaja:
Vitez pl. Auffenberg je že v soboto podal svojo demisijo. Sprejeta, je bila demisija pa Se le daees (v pondeljek, dne 9. t. m.) popoldne po avldijencf pri cesarju. (Prošnja za odpust je bila v lože n a p o osebnem konfliktu, katere g-a je imel vojni minister v soboto zvečer s p re s t o 1 o n a. is 1 e d n i k o m.
' Vzroki objavljenja obnovljene trozveze.
Kelmorajn, d,n e 9. decembra. ((Korespondenčni biro.) („Kölnische Z'eitung“ je došla iz Berolina naslednja brzojavka: Vzroki, da, se je obnovitev tro-zj/eze objavila ravno v sedanjih časih, zamorejo biti le iti, ker hočemo še pred pričetkom mirovnih pogai-janj v Londonu ! še enkrat pred celim svetom pokazati, 'da vlada,1 med nami popolni sporazum. Izbiti hočemo nai ta način tla vsem Špekulacijam, ki ' merijo mai morebitna nesporazuinljenja. Pokazati se mora^, da je trozveza pripravljena na morebitne bližnje dogodke. Ker se je obnovila; trozveza brez vsaHh
sprememb, je postalo brezpredmetno tudi vsako raz-motrivanje o kakšnem morebitnem j dogovoru glene vojnih mornaric v Sredozemskem morju, o katerem nam pa ni znano, če se je trozveza s tem kaj pečala ali ne.
Državni zbor.
Tprkova plenarna seja se je vršala pod gmou-kj' m vtisom, ki ga je napravil na zoonimo ousiop vojnega ministra AuuenoergA! in šeia generalnega Stana Sciiemue,
Na dnevnem redu torkove plenarne seje je bilo nadaljevanje generatile de o ate o zakonski precUogi radi podpore ,družinam moouiziraniii. Prvi generalni govornik pro, nemški poslanec Parrer, se je izjavil, da se strinjajo omenjene zakonske predloge z mišljenjem nemSšKega kmečkega pretojvtails^a. is,to-tako se je izrekel generalni govornik contra, rusinski poslanec dr, Lewicky ' za omenjeno zakonsko predlogo. K predmetu je govorilo v specijalni debati še več drugih poslancev* nakar je bijta debatja t tej zakonski predlogi prekinjena in se bo nadaljevala v četrtkovi seji.
Zbornica je nato obravnavala, nujni predjjqg, zadevajoč zakon o kužnih živinskih boleznih. Po kratki debati je bil izvoljen za generalnega govornika pro naš poslanec Mihael B r e n č i e. (V svojem govoru je izvajal, da mora konstatirati, da je še v zbornici mnogo takih poslancev, ki hočejo igrati (vlažno vlogo in govoriti o kmečkih zadevnih, če tudi nimajo pojma o živinoreji in drugih kmečkih zaide-vah. Ravno tako je v tem slučaju. !0[pozarja vlado na pristransko postopanje nekaterih sodnij pri ob-ravjnaivah zaradi vtihotapljenja živine iz Hrvaškega in Ogrskega. V ilustracijo te trditve je navedel dva konkretna sfučaja. Ptujska, okrajna sodnija je kiaz-novaila nekega« viničarja iz Haloz, Id ni vedel, daje uvoz žil vin e Iz Hrvaškega, in Ogrskega, prepove elan, za celo svoto, Nasprotno pai je bil neki živinski barantač, ki je vedel, da je prepovedan uvoz živine iz Ogrskega in Hrvaškega, od graške sodnije kaznovan samo z 20 ,K. Na podlagi teh dogodkov je zahteval poslanec pojasnila od vlade. Konečho je branil bistvo postave in dokazal, da je predložena, postava umestna in koristna.
Po govoru poslanca Breiičičaj je še sledilo več vprašanj in interpelacij, na ka,r je bila seja zaključena.
Prihodnja plenarna seja f zbornice v četrtek, dne 12, t. m-
»
Razen plenarne seje je zborovalo tudi več odsekov: budgetni, justlčni, brambni odjsek in še več drugih,
V	budgetnem odseku še je vršila generalna in specialna debata o budgetnem provizoriju,
V	pododseku za italijansko faJdulteflp, ki je« ;tfu-cti imel sejo, je dr. K o r o š e c [ vprašal začetkom debate, kaj misli vlada glede jugoslovajnskega. vse-učiliškega vprajšanja, Jugoslovani, je izvajal posla,-nee dr. K o r o Ši e c, so velevažen faktor v monarhiji, kar zlasti dokazujejo sedanji zgodovinski dogodki. Zato se sme upravičeno pričakovati, da bo vlada kulturnim potrebam Jugoslovanov posvečala primerno' pozornost. Sedanje stališče Jpgoslovfajnov do laške univerze je odvisno od tega, kaktšne priprave je storila vLjcla glede jugoslovanskega vseučiljšjkega vprašanja.
Naučni minister dr., Hus;sarek je odgovoril, daje najprej vprašanje, ali ta zadeva spada v kompetenco pododseka za italijansko fakulteto. Kar se pa tiče reciprocitete zsigrebškegai. Vseučilišča,1 je vlada to vprajšanje proučavala Tin stopila, v dogovor z ogrsko vlado v svrho, da se doseže sporazum. Ti dogovori pa še niso končani. O slovenskem vseučilišču minister ni govoril.
Nato se je bavil minister z tajskim vseučiliš-kim vprašanjem. Vlada vstraja na tem, da je sedež fakultete na Dunaju, Minister predlaga italijanskim poslancem, naj premišljujejo, bi li ne bila izpopolnitev trgovske šole „Revoltella«“1 v Trstu v trgovsko visoko šolo ugodnejša, rešitev teg,q vprašanja. (Laški poslanci bi seveda v to morali privoliti. Posvetovanje se jutri nadaljuje.
V	justičnem odseku se je vršilo nadaljevanje generalne debate o zakonu radi vojnih dolžnosti. K predmetu -so govorili poslanci Kurylowicz, baron Fuchs, dr. Schlegel, dr. Liebtermamn in še več dragih poslancev, na kar je bila generalna debata končana in prehod v špeciiajjno debato sklenjen s 13 proti 8 glasovi. Dalnes se vrsi Specijalna, debata.
V	brambnem odseku se je vršilo posvetovanje o zakonski predlog/ glede nabave konj in vprežnih vozov v vojnem času. BeseGo je povzel tudi deželno-brambovski minister pl. Georgi, M je izjavil, 'da bo vi aha, izdala naredbenim potom posebna tozadevna določila*, v katerih se bo po možnosti oziralo na razne želje in na elane razmere vi posebnih slučajih. Lastnik samp enega konja bo na primer izvzet, nadalje bo dobil lastnik konj,, če dokaže, da ima škodo, ako mora prepustiti konje vojni upravi, primerno odškodnino itd. iPo 'daljši deha/ti je Rja ta zakonska predloga sprejeta. Prihodnja seja brambnega odseka danes.
Raznoterosti.
Iz srednješolske službe. Ravnatelj c. kr. mestne realke v Idriji dr. S tatuisi a v Bevk je dQbil za-
rajJii bolezni trimesečni dopust. Nadomestoval ga bo prof. dr. M. Potočnik.
f Hanuner-Purgstall. V Gradcu je včeraj dne 10. t. m. umrl bivši bivši štajerski namestniki podpredsednik baron Hammer-Purgstall v 61. letu svoje starosti. Zlnan je posebno izza dobe leta 1898, ko je vodil kot via dni zastopnik posle graškega občinskega sveta. Namestiniški podpredsednik je bil samo eno leto in je lansko leto vsled bolezni stopil v stalni pokoj.
Četrt milijarde novega posojila. Listi poročajo: N'ajša monarhija je najjela novo posojalo v znesku 250,000.000 K. Dunaj, dne 9. decembra:	V fi-
nančnih krogih zaznamujejo važen dogodek. Finančni minister Zlaleski je sklenil s, konzorcijem poštno-hragilnega urada pogodbo za, najetje posojila v znesku po 125,000.000 K. Posojilo bo obrestovano s! 47 odst. Zanimivo je, da se bo izdalo posojilo s pomočjo dveh amerikajnskih velildih bank in sicer National Cijy-banke ' /n s pomočjo banke Kuihn, Lob in drugi; obe banki imata, sedež v Novem-Jerku. — Budimpešta, dne 9. decembra; 'Ofgrski finančni minister je sklenil z ogrsko splošno kreditno banko pogodbo, glasom katere se bodo izdajali 472% boni v znesku po 125,000.000 K. Posojilo se bo najelo pa v Nemčiji.
Slovenci v 'deželnem proračunu vojvodine Štajerske. Pod tem našlovom izide v najkrajšem času brošura), ki jo je spisal državni in deželni poslanec gospod, dr. Ivajn Benkovič On koje glavni del smo že mi priobčili v našem listu.
Štajersko*
Maribor. V nedeljo, dne 115. t, m..,, popoldne se vrši v mariborskem Narodnem domuj Slomšekova slajynost. Spored: i 1. Mozart: „Don Juan“, overturn. 2. „Betlehemski pastirji.“ Otroška spevoigra v 'dveh dejanjih. 3, Jakil: („Slovanski biseri“!, potpou-
rt.	4, Živa slika,. 5. Beran Emerik: .„jSlfwospev“, mešan zbor s spremljevanjem godbe. 6. SJjavnostni govor (govori gošpod dr. Vladimir Sernec). 1. Ant. Martin Slomšek: a) „Veselja dom“, mešan zbor. b) „Zdravica Slovencem“, me|š)an zbor. 8. Beran Emerik: a) Menuet, b) Dumka. ’Godbo izvaja Glaisbeno drušTvO pod osebnim vodstvom gospoda; EmerikajBe-rana, pevske točke pevski zbor Slovanske čitalnice, „Betlehemske pastirje“ vprizori Dramatično društvo. Blagajna se odpre ob 3, ur;i popoldne. iZjačetek točno ob 3. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen za Dijaško kuhinjo v Man boru.
Hoče. Uljudno vabimo na občni zbor Katoliškega bralnega in gospodarskega, društva in „Slov. Straže“, ki bo v nedeljo, dne 15. t. m., pri gospodu Rojku.. Začetek ob 3. ari popoldne. Na vsporedu je petje, govori in deklamacije.
Trbovlje. Za „(Slovensko Stražo“ je 'daroval g. poduradnik 'Jurij Naglas I K. jHvala lepa;. Živeli posnemovalci.
Jaremna. Na novjega leta dah se vrši občni zbor kmečkega bralnega 'društva. Na vsporedu je poročilo odbora, govor in šaljivi srečolov z lepimi doli tki. Na praznik Sv. treh kpaljev pa, se vrši občni zbor mlajdeniške zveze. Vabimo k prav obilni u-deležbi.
Ljutomer. V Ljutomera je v pondeljek, 'dne 9. t. m. umrl trgovec gospod Alojzij' Vršič. Ragni je bil mož kremenitega in mirnejga znr^čajja ter vedno zar nesljiv v naših narodnih vrstah. 1 Blagemu pokojniku večni mir !
Celje. Ogenj v Narodnem domu. V petek,, dne
6.	t. m., zvečer proti 8. uri, je izbruhnil v podstrešnih sobah Narodnega doma ogenj. 'Uničil je malo dane popolnoma štiri sobe. Požarni brambi in vojar štvu se je po triurnem napornem gašejnju posrečilo, ogenj omejjti. Skoda znaša okrog 20.000 K.
Celje. Zanimivo predavanje o nacionalno-poli-tični lin kulturni zgodovini ter o gospodarskem položaju balkanskih držav bo imel gospod dr. Veble v nedeljo, dne 15. t. m,, popoldne ob 3, uri v dvorani hotela ,„pri belem volu,“ Opozarjamo celjsko inteligenco na to zborovanje.
Celje. Zaradi vohunstva so zaprli v Celju nekega Hrvata z imenom Drajgotin Kamnijkar, Prajvijo, da je baje vohunil v prid Srbiji. Pri njem so našli 200 K denarja,-
Mozirje. Pri občinskih volitvah v občinski odbor okolice Mozirje nam je podaril sv. Miklavž sledeče odbornike: prvi razred: Rajšter Jjakob, Preseka; Rozman Franc;, Loke; Marolt Ivan, Brezje; J. Brinovišiek, Ljubija; Ovčjak Ivan, Loka; Zidara F,, Žekovc. Namestniki: Irmatnčnik Martin, Br,ezje; Jakob Turk, Brezje; Močnik1 Ivan, Loke. Drugi razred:	Goltnik Jožef, Dobrovlje; Copar Karl, Kolo-
vrat; Ateljšek Ivan, mlinar v, Lepinjivi; Dobniki Iv. in Marolt Anton, cerkjvena ključarja v Lepinjivi; P. Acman, po domače R jrnšak, Smlihelj. Namest(niki: Usar Franc, Ljubija; Brdovnik Janez, Loke; Golič-nik Pavel, po domače Vrhovnik, iLepanjiva. Tretji razred: Kos Valentin, Bil Jo; Erženičnik Jurij, Preseka; ' Vrabič Anton, Lepainjiva; Brdojvjnflk Franc, Trnavčet; Štrucl Frane, Brezje; Rszonjlčnik Valentin, Smihelj. Namestniki: Turk Ivan, Ziavrč; Jožef Gregorc, Lepanjiva; Atelšek Ivan, Smihelj, Ker dosedanji župan gospod Valentin Kos, kakor se sliši, ne sprejme več izvolitve, bo, kakor govorijo, izvoljen za župana samski posestniki Franc Štrucl iz Brezja, ki ima za ta težavni posel potrebne zmožnosti v besedi in pisavi.
Za gostilničarje! S";
za slovenske in nemške pesmi, krasen glas, po nizki ceni proda Anton Viher, mizarski mojster Maribor, Heugasse
Biser
med vsemi žitnimi kavami je
Franckova Perl-rž.
Vsak požirek iz škodelice potrjuje premoč in fine kokovosti.
K vsaki
Franc Pleteršek
Koroška“™*
cesta 10. pOnlSfva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
pravega zagrebškega
žitni kavi pa je, da se doseža v resnici poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo
: Franckovega pridatki za kavo.
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.	—
Božična in novoletna
darila _______________________
jahalne potrebščine itd. itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor
jermenar in sedlar — Grajski trg (Burgplatz).
Samo lastno izdelovanje.
Najboljše ročne in šolske tobice, denarnice kovčeke in bogato zalogo usnjatih galanrrisklh shariT
kakor oprav za konje,
Novost ! im? Novost!
DEŽNE PLAŠČE
iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve,
s kapuco in rokavi
zelo praktične m priporočljive za popotnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec
JOSIP MACUH,
Modnn t> govina za gosspode
MARIBOR, Stolna ulca 5.
Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20’— naprej) in se ravnajo po velikosti in kvaliteti. 204
*************
Svoji k svojim 1
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dort.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.]
fet Najniži® cone! postrežba tožna! Alali dobičekI Dobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p:*?m sem prejel vsled dobre in postene postrežbe.
n
Priporočam velecastiti dutlOŠČilli
Voščene sveče
najboljše kakovosti
katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo ; isto-tako priporočam mili-SVeČe v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljatve franko.
S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, matere izvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča
Franjo Gart» medicar in svečar Maribor, Gosposka ulica.
0
»
0
«
&
0
Ne pozabit®	
Volno, sukno (štole), cajge, modno	gg
periino blago, preproge, odeje, koce,	I
platno in vse manufakturno blago	g
kupite najbolje in najceneje v domači	» 1
trgovini	m* m
M. E. Šepec,	E
Maribor.	
Grajski trg. mas* Burgplatz,	—-
Wowote Ročni mlin!Movo,t
Zraven slike od mene iznajđene mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva in draga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak mi n štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mn je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemn vplačevanju.
Spričevalo :
Rakovnik, 13. febr. 1912. Cenjeni gospod!
Naznanim Yam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni
UUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
J= Pfeifer,
tovarna za poljedeljske in kmetijske stroje in livarna za železo in rcedsnino v Hočah (Kötsch) pri Maribora na
mlin. Kako nebi bili zadovoljni, "! Štajerskem. ::: ker ga vsak šolarski otrok lahko
goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdrav! Štefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).	444
SRE* Ceniki se razpošiljajo brezplačno fn poštnine prosto, m
obrestuje hranilne vloge po
01
SM^~
5
O
od dne vloge do dne vzdiga
počenil s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
*	reglgfrevan* zadruga z neomejeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hpanilne vloge
bo sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/»°/ e proti tri mesečni odpovedi po 4*/y*/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/o! na vknjižbo sploh po 5V40/o! na vknjižbo in poroštvo po 58/4% 'n na osebni kredit po B°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,