PRIMORSKI DNEVNIK
JSZ£sri'pS>to™i - Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 32 (8738)	TRST, četrtek, 7. februarja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SESTANEK NA VRHU STRANK LEVOSREDINSKE VLADNE^ KOALICIJE
Preprečena politična kriza in sprejeti predlogi za rešitev gospodarskih težav
O konkretnih ukrepih ho sklepala vlada - Skope izjave strankinih tajnikov Proučujejo možnost omejitve avtomobilskega prometa tudi med tednom
RIM, 6. — Sestanek na vrhu strank leve sredine, na katerem so razpravljali o ukrepih za ublažitev gospodarske krize in vseh njenih posledic predvsem na življenjsko raven delavskih množic, se je končal nocoj z objavo uradnega sporočila, ki pove zelo malo. Tudi iz izjav, ki so jih dali tajniki štirih strank in nekateri ministri je težko razbrati, o čem so se pravzaprav dogovorili, o čem pa ne. Edino kar Je gotovo je to, da so preprečili, da bi se sedanja gospodarska kri-*a poslabšala s politično krizo, kot je to izjavil tajnik krščanske demokracije Fanfani.
Socialističrli tajnik De Martino je
dejal, da so se obširno porazgovo-rili o vseh gospodarskih vpraša-nJih in o ukrepih, ki jih je treba »prejeti, da se zagotovi kupna moč delavskih plač. Priznal je, da so “ile njihove zahteve o cenah samo delno sprejete. Pri tem je še posebno poudaril, da socialisti niso hoteli v sedanjem hudem gospodarskem položaju zavrniti sporazuma z ostalimi strankami le iz demokratičnega čuta odgovornosti.
Finančni minister Colombo se je
omejil samo na izjavo, da je sedaj važno, da se takoj uveljavijo sklepi, ki so bili sprejeti na sestanku. Zakladni minister La Malfa pa je še posebno poudaril njegove odgovornosti za vse kar se odloča na gospodarskem in denarnem področju v državi ter izjavil, da je v tem okviru sprejel ustanovitev sklada za sto milijard lir za letošnje leto, ki bo služil za uravnavanje cen nekaterih nujnih živil. Poudaril pa je, da so mu zagotovili, da se ta sklad ne bo povečal. Precej zgovo-
ren je bil proračunski minister Gio litti, ki je dejal, da so upoštevali osnovno mnenje, da je treba ohraniti sedanjo vladno formulo. Na tej osnovi je prišlo tudi do sporazuma. Povedal je, da so bili doseženi rezultati, ki zadovoljujejo nekatere potrebe, ki so jih socialisti predočili kot zelo nujne. Socialdemokrat Tonassi, pa je izjavil časnikarjem, da so na dvodnevnih pogovorih prišli do kompromisa, ki ima, kot vsi kompromisi, svojo pozitivno in negativno plat.
Časnikarje je najbolj zanimalo, kaj so sklepali o bencinu in o avtomobilskem prometu. Dobili so zelo nejasne odgovore, ali pa zagotovilo, da bosta o tem sklepala vlada in medministrski odbor za cene. Vlada je pojasnila, da je glede avtomobilskega prometa prevladovalo mnenje, da bi poskusili uve-
■"»»Hiiim.iiiiiiiiiiiii............................
TISKOVNA KONFERENCA SINDIKALNE FEDERACIJE
Vsedržavna splošna stavka ni naperjena proti vladi
Danes bo stavkalo milijon kovinarjev, tekstilcev in kemijskih delavcev
RIM, 6. — Medtem ko so se voditelji strank leve sredine priprav- i govorili o pogajanjih med sindika-
Ijali, da nadaljujejo z razpravo o ukrepih, ki naj bi jih vlada čimprej sprejela, da ublaži gospodarsko krizo, zavre inflacijo in stalno naraščanje cen, so tajniki sindikalne federacije Lama (CGIL), Storti (CISL) m Vanni (UIL) imeli tiskovno konferenco, na kateri so obrazložili stališče sindikatov v zvezi s sestankom, ki ga bodo imeli v petek z vlado.
V pogovoru s časnikarji so trije tajniki poudarili, da predlog o skli-
canju vsedržavne splošne stavke ne pomeni, da se hočejo sindikati »Popasti z vlado, temveč je samo odgovor na nespoštovanje vladnih obveznosti. Izjavili so, da CGIL, Cl SL in UIL nočejo vladne krize. Toda napoved splošne stavke, o kateri bodo dokončno sklepali na sestanku federacije, ki bo 12. in 13. februarja, stremi za tem, da sindikati dosežejo resne in konkretne vladne obveznosti za obrambo kup-Pe moči plač, za ohranitev zaposlitvene ravni in za socialne reforme.
Po kratkem uvodu glavnega tajnika UIL Vannija, ki je povedal, da federacija že sestavlja glavne Predloge in zahteve, ki jih bo pre-dočila vladi, so trije tajniki odgovarjali na časnikarska vprašanja. Lama je pojasnil, da sta med neodložljivimi zahtevami, ki jih bodo predočili vladi, predvsem zavarovanje kupne moči plač in obvez-
RIMSKO DRŽAVNO PRAVDNIŠTVO PRISTOJNO ZA PREISKAVO 0 PETROLEJSKIH IZDELKIH
GENOVA, 6. — Vse kaže, da je Preiskava o delovanju petrolejskih družb ter o domnevnem podkupovanju ministrskih funkcionarjev in po-htičnih mož (govorijo celo o odgo-V°rnosti nekega ministra, čigar služkinja naj bi vnovčila ček za mi-hjardo lir), prerasla meje pristojnosti pretorjev, ki so jo začeli in da Je prešla pod pristojnost rimskega državnega pravdnika dr. Siotta.
. Kljub izjavam mladih genovskih tn rimskih pretorjev kaže, da jim je °dklenkalo in da se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da bodo preiskavo nadaljevali na višji sodni stopnji. Pri tem se seveda takoj spom-ntmo na usodo, ki so jo doživele druge eksplozivne preiskave v kro-fPn rimskega državnega pravdništva.
Odvetniki petrolejskega industrij-Ca Riccarda Garroneja prav tako Zahtevajo, da bi preiskavo premesti-“ v Rim. Pretorji Almerighi, San-?a in Brusco kljub vsemu nadaljuje s preiskavo, ki je zavita v preiskovalno tajnost, iz katere pa naj 131 izhajala povezava med petrolejskimi družbami, nekaterimi državni-]Pi ustanovami in celo s sicilsko ma-Ljo. Garronejev odvetnik Monteverde je med drugim danes demantiral vest, po kateri naj bi industrijec odpotoval s svojim osebnim letalom V Švico, da bi se. izognil aretaciji.
Socialistična skupina v parlamentu je medtem naslovila na predsednika vlade in na ministra za So velike družbe prikrile, zahtevajo naj vlada da na razpolago vsem parlamentarcem potrebne elemente, da bi se prepričali o resnič-n®m poteku dogodkov.
nost, da bo vlada takoj sprejela nekatere nujne ukrepe. Pri tem je poudaril, da če ne bodo dosegli zadovoljivih zagotovil, bodo sindikati spremenili svojo dosedanjo strategijo. Obenem je dejal, da bodo predlagali vladi politične cene za najnujnejše potrošno blago.
Glavni tajnik CISL Storti je dodal, da bodo sindikati v petek zahtevali od vlade točne odgovore v zvezi s politiko gospodarskega in socialnega razvoja ter ukrepe proti gospodarskemu nazadovanju. Nadaljeval je, da so sindikati pripravljeni razpravljati tudi o politiki nadzorovanja cen, da pa ne bodo popustili glede najnujnejših delavskih zahtev upoštevajoč, da se bodo v letošnjem letu življenjski stroški povišali od 18 do 20 odstotkov.
Glede sindikalne enotnosti pa so zavrnili nekatere domneve, češ da se enotnost krha in poudarili, da je že obstoj federacije dokaz sindikalne avtonomije posameznih konfederacij, ki stremijo po čimprejšnji združitvi. Glede odnosov s političnimi strankami so povedali, da sindikati potrebujejo podporo političnih sil in da sindikalne enotnosti ni mogoče uresničiti proti strankam a-li proti posameznim strankam. O referendumu so poudarili, da se sindikat ne sme vmešavati v to zadevo in soglasno izjavili, da je treba preprečiti, da bi referendum odvrnil pozornost prebivalstva od najvažnejših socialnih vprašanj v državi.
Posamezne sindikalne stroke pa so začele z močno stavkovno akcijo, da bi zdramile vlado in jo prisilile, da sprejme odločne ukrepe za zavarovanje kupne moči plač, zaposlitvene ravni in za socialne reforme. Jutri bo v tem okviru stavkalo milijon kovinarjev, tekstilcev in kemijskih delavcev v raznih italijanskih mestih.
V Milanu bo stavka splošna in bodo zato stavkale vse delavske stroke. Med stavko se bodo delavci zbrali na Trgu Duomo, kjer jim bo spregovoril glavni tajnik CGIL Lama. Prav tako bodo jutri v Turinu ves dan stavkali delavci Fiata (250.000), osem ur bodo stavkali tudi kovinarski delavci v Tarantu. V Apuliji so se stavki pridružili ali pa izrazili solidarnost kmetje, dijaki in številne druge stroke. Delavci prehrambne industrije, zlasti velikih podjetij kot so Motta, Star, Allemagna, Mellin in Cirio, bodo stavkali jutri štiri ure.
S temi stavkami hočejo kovinarji, tekstilci, kemijski delavci in delavci prehrambne industrije opozoriti tudi na značilna vprašanja v posameznih mestih in pokrajinah. Toda vsi zahtevajo, da pristojne oblasti pod-vzamejo stroge ukrepe proti draginji, da se zavaruje kupna moč plač, socialne reforme, da se vlada začne resno ukvarjati z gradnjo ljudskih stanovanj, z določitvijo pravičnih najemnin, delavci Fiata pa še posebno zahtevajo čimprejšnjo ureditev ob-
tom in družbo Fiat, ki so obtičala na mrtvi točki. Sestanka naj bi se udeležil tudi minister za Jug Donat Cattin.
Sprejet zakon za ureditev plač železničarjev
RIM, 6. — Potem ko so železničarji preklicali enodnevno splošno stavko, so zakonodajni organi začeli hitreje reševati nekatera njihova vprašanja, Tako je danes senatna komisija za javna dela in komunikacije dokončno odobrila dva zakonska osnutka, ki se nanašata na uslužbence državnih železnic. Gre za preureditev plač železničarjev z združitvijo raznih doklad v eno samo doklado, ki pride v poštev tudi za pokojnino in za ureditev vprašanja uslužbencev, ki so nameščeni na postajah, pri železniških prehodih ter nekaterih uslužbencev ladijskih trajektov. Ministrski podtajnik za promet Cengerle je izjavil, da bodo denarna izboljšanja poravnali že ob koncu tega meseca.
sti avtomobilski promet med tednom izmenično, en dan za avtomobile z liho številko, en dan s sodo številko. Podoben način naj bi u-vedli tudi ob nedeljah. Obenem pa so izjavili, da bo racioniranje bencina baje stopilo v veljavo meseca maja.
Uradno sporočilo potrjuje, da so na sestanku poudarili osnovne cilje vladnega sodelovanja, ki naj zagotovi stabilnost v demokratičnem političnem okviru, spoštovanju republikanskih instituci.i za socialno in o-mikano obnovo države. Poglobili so vsa obstoječa gospodarska vprašanja, ki so povezana z inflacijo, draginjo, in z obrambo ter razvoj proizvajalne in zaposlitvene ravni. Govorili so, da je treba okrepiti produktivne naložbe povezane s socialno in razvojno politiko ter se obvezali, da bodo vsi skupaj dosledno in solidarno podprli delovanje vlade.
Sporočilo pravi, da so štiri stranke v zvezi z podražitvijo energije in surovin v tujini ter upoštevajoč visok zunanjetrgovinski primanjkljaj v lanskem letu sklenile, da je treba storiti vse za povečanje proizvodnje in da je treba zmanjšati potrošnjo na nekaterih področjih, ki so najbolj vplivala na uvoz. Nadalje uradno sporočilo govori o vladnih obeznostih do vseh važnih vprašanj, poziva politične, sindikalne sile in proizvajalne sile na razumevanje in pravi, da bo treba žrtve porazdeliti pravično med vsemi sloji italijanske družbe.
Vlada se obvezuje, da bo vložila vse svoje napore, v okviru sedanjih gospodarskih možnosti, da zavaruje družinske dohodke in njihovo kupno moč. Ob zaključku je v sporočilu zagotovljeno, da bo sedaj začela vlada uresničevati sklepe, ki so jih sprejeli na sestanku 11. decembra lanskega leta o šolskih in gospodarskih gradnjah, prevoznih in živinoreji. V tem okviru bo vlada pripravila tudi posebne načrte za čimprejšnjo uresničitev teh pobud.
Tiskovna konferenca predsednikov komunističnih skupin v parlamentu
RIM, 8. — Predsednika komunističnih parlamentarnih skupin v poslanski zbornici in v senatu Natta in Perna sta pojasnila na današnji tiskovni konferenci stališče komunistov do sedanjega političnega položaja v državi
Natta je dejal, da KPI sledi z največjo pozornostjo zaostritvi gospodarskega in družbenega položaja zaradi inflacije, deflacije, draginje, podražitve in prikrivanja petrolejskih proizvodov ter zaradi neučinkovitosti javnih ustanov.
Zato je kriva predvsem vlada in levosredinska večina, ki nista sprejeli možnosti konstruktivnega dialoga s sindikalnimi organizacijami, s komunistično opozicijo in z deželami.
Komunisti so postavili tudi vrsto predlogov za delovanje vlade in parlamenta v prihodnjih mesecih. Komunistični skupini v parlamentu predlagata uvedbo politične cene za blago široke potrošnje, za kruh. testenine, olje in mleko. Nadalje pre-osnovo davčnih odtegljajev za odvisne delavce in upokojence in nred-lagajo, da se družinska doklada razbremeni davka. KPI zahteva tudi odobritev izboljšanega zakona o pokojninah, demokratično nadzorstvo nad politiko cen ter zagotovitev pravične najemnine za stanovanja, še preden bi zapadla zapora najemnin.
Japonska vlada v zadregi
Japonska vlada se j'e včeraj soočala s težkimi odločitvami. Na sliki ministrski predsednik Kakurl Tanaka, zunanji minister Masayoshi Ohira ter šef kabineta Susumu Nikaido med izredno sejo na zunanjem ministrstvu. Razpravljali so o skupini arabskih teroristov, ki je zasedla japonsko veleposlaništvo v Kuvaitu z zahtevo, da Japonska prepelje s posebnim letalom v kuvajtsko prestolnico četverico gverilcev, ki so pred tednom dni napadli skladišče nafte «Shell» v Singapuru in se po ugrabitvi šestih talcev polastila nekega trajekta. Poročilo berite na zadnji strani
DiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiilitiiiMlimiiiilliliillllMiiiiiiiiiiiiliiliiilitiiiliiiiitiiiiiiiiliiiiiniiiliiimimiiimiiiitiiiMiiiiiiiiimtiil
ČLANI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA KONFERENCE 0 MANJŠINAH V NOVEM SADU
Narodnostne manjšine v Vojvodini zgled harmoničnega sožitja narodov
V vojvodinski deželni skupščini deluje naprava za simultano prevajanje v pet jezikov Primer Vojvodine predstavlja pomemben material za razpravo na konferenci o manjšinah
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Drugi dan bivanja članov pripravljalnega odbora konference o manjšinah v Jugoslaviji je bil danes posvečen o-gledu avtonomne dežele Vojvodine, ki je vzgled harmoničnega sožitja pravega mozaika narodov in narodnosti. Že pred poslopjem deželne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Vojvodine v Novem Sadu. katere gosti so člani odbora bili, so to stvarnost lahko o-tipljivo ugotovili, ko so v petih jezikih: v srbohrvaščini, madžarščini, slovaščini, rusinščini in romunščini lahko prebrali naslove socialistične zveze in drugih družbeno političnih organizacij.
Še bolj pa sta sožitje in popolna enakopravnost otipljiva v deželni skupščini, kjer je urejena naprava za simultano prevajanje in kjer so vse razprave istočasno v že omenjenih petih jezikih. Takšna je tudi praksa v vseh občinskih in drugih izvoljenih skupščinah, v organizacijah socialistične zveze združenega delovnega ljudstva, drugih političnih organizaci-joh itd., kar očitno ne predstavlja nobene tehnične težave.
llllllllllllllllllllllllll■■l■ll•>l■ll■llfllll■lUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllUlll■lllnllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|II,||||||||||||||||||||
POGOVORI TITO-ASAD V DAMASKU
Popolno soglasje med Sirijo in SFRJ
Tito je poročal sirskemu predsedniku o svojem potovanju v Indijo, Bangladeš in Nepal
DAMASK, 6. — V predsedniški palači so se danes popoldne pričeli uradni jugoslovansko - sirski razgovori, v katerih so poleg predsednika Tita in predsednika El A-sada sodelovali njuni sodelavci. Razgovori so, kot se je zvedelo, pokazali enakost pogledov in stališč o vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali, posebno o krizi na Bližnjem vzhodu, načinu njene rešitve, položaju v Sredozemlju in povezavi tega področja z razvojem v Evropi, o raznih gospodarskih vprašanjih ter o akciji neuvrščenih držav v sedanjih svetovnih okoliščinah.
V začetku razgovorov je sirski predsednik seznanil predsednika Tita s sirskimi pogledi na razvoj položaja na Bližnjem vzhodu od lanskoletnega oktobrskega oboroženega spopada sem, ter o tem. kako Sirija gleda na rešitev krize na tem področju. V analizi dogodkov sta obe strani potrdili enakost gledov, to je. da je trajna r ; tev mogoča edino z doslednim izvajanjem resolucij svetovne organizacije in priznaniem zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine.
Predsednik El Asad je. kot se je stoječega sindikalnega spora in na- zvedelo, izrazil mnenje, da razgo-
ložbe na Jugu.
Sp >ročajo tudi, da je minister za delo Bertoldi sklical za jutri sestanek s predstavniki federacije kovinarskih delavcev, na katerem bodo
vori v Ženevi ne morejo pripeljati do miru, če v razgovorih ne bodo sodelovali vsi zainteresirani dejavniki. Razgovarjali so tudi o možnosti ločitve oboroženih sil na Go-
lanski planoti. Sirski predsednik se je zanimal za Titovo mnenje o najnovejšem razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Jugoslovanski predsednik je poleg tega obvestil El Asada o svojih obiskih v Indiji, Bangladešu in Nepalu, o pomenu angažiranja neuvrščenih držav za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, za ublažitev in rešitev najnovejše energetske krize, ki je najbolj prizadela prav neuvrščene države in države v razvoju. V tem pogledu je bilo doseženo polno soglasje in dana podpora predlogu, da se čimprej sestane koordinacijski odbor neuvrščenih. Na plenarnem sestanku so se raztovarjali tudi o dvostranskih odnosih.
Ocenjeno je bilo. da so dobri, da pa gospodarski odnosi občutno zaostajajo za zelo razvitimi političnimi odnosi. Predsednika se nista po-dr^nejše zadržala na teh vpraša-. temveč pooblastila svoje so-■ 'lavce. da o teh vprašanjih podrobneje razpravljajo v delovnih skupinah.
RIM, 6. — Na ministrstvu za delo so danes podpisali novo delovno pogodbo za uslužbence in upravitelje bencinskih črpalk. Pogodba se skoraj v celoti sklicuje na delovno pogodbo trgovinskih uslužbencev, ki je stopila v veljavo preteklega novembra.

DANES
m-'
m
... :
Sinoči se je zaključil dvodnevni sestanek na vrhu vladnih strank. Razpravljali so o sedanji gospodarski krizi in njenih posledicah na splošno življenje prebivalstva zlasti pa še na življenjsko raven delavskih množic. Po uradnem sporočilu je razvidno, da so se načelno dogovorili, da je treba rešiti najnujnejša vprašanja, da je treba sprejeti pobude za socialne naložbe, da bo treba poseči na trgu z najnujnejšimi živili in se obvezali, da bodo vsi dosledno podpirali sedanjo vlado. Govorili so tudi o možnosti omejitve avtomobilskega prometa ob delavnikih ter o racioniranju bencina, ki naj bi stopilo v veljavo prihodnjega maja.
Tajniki sindikalne federacije Lama, Storti in Vanni so imeli včeraj v Rimu tiskovno konferenco na kateri so obrazložili nekatera vprašanja, ki jih bodo predočili vladi na jutrišnjem sestanku. Izjavili so, da sindikati nočejo vladne krize, da pa hočejo z napovedano splošno stavko prisiliti vlado, da bo spoštovala svoje obveznosti.
Socialistični podtajnik v notranjem ministrstvu Lepre je včeraj sprejel predstavnike Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska, ki bodo danes poročali posebni komisiji poslanske zbornice, ki preučuje stanje dnevnega tiska v Italiji.
Člani pripravljalnega odbora mednarodne konference o manjšinah, ki bo v Trstu so si danes o-gledali avtonomno deželo Vojvodino in ugotovili, da je Vojvodina zgled skladnega sožitja med narodi in da so odnosi med manjšinami taki, da bodo predmet primerjanja na majski konferenci.
Značilnost Vojvodine, njene zgodovine in političnega ustroja, sta obrazložila podpredsednik konference socialistične zveze delovnega ljudstva Imre Balint (Madžar) in član izvršnega odbora Vladislav Ja-kas (Rusih). Poudarjeno je bilo, da predstavlja ozemlje Vojvodine približno desetino celotne površine Jugoslavije in tudi približno desetino prebivalstva. Od skoro dva milijona prebivalcev je okrog milijon ali 55,8 odst. Srbov 424 tisoč ali 21,7 odst. Madžarov, 139 tisoč ali 7,1 odst. Hrvatov, 67 tisoč ali 3,9 odst. Slovakov, 53 tisoč ali 2,7 odst. Romunov, 36 tisoč ali 1.5 odst. Črngorcev, 21 tisoč ali 1 odst. Rusinov poleg tega pa živijo še Slovenci, Makedonci, Nemci in številni drugi narodi. V nekih podjetjih so našteli kar 27 pripadnikov raznih narodov in narodnosti in med njimi na zadnjem mestu celo nekega Kitajca.
Dežela je razdeljena na 44 občin, ki so vse mnogonacionalne in v vseh žive že omenjeni pripadniki številnih petih nacionalnih skupnosti razen občine Buran, v kateri ni nobenega Rusina.
V nadaljevanju razgovora so bila nato obravnavana nekatera specifična šolska vprašanja ter načela, ki so vodila deželo pri sprejemanju ustavnih določil ter osnutkov občinskih statutov, ki vsebujejo zelo podrobno izdelane člene o narod-; nostni zaščiti. O vsem tem bogatem in zanimivem materialu bomo i še podrobneje poročali, kot tudi o materialu, o katerem je bil govor med obiskom madžarskega založniškega podjetja Forum, kjer je predstavnike odbora sprejel generalni ravnatelj Mayor Nandor ter kasneje na sedežu radijske in televizijske postaje, kjer je razgovor vodil pomočnik generalnega ravnatelja in ravnatelj madžarske oddaje Lajoš Vebel.
Člane pripravljalnega odbora konference o manjšinah je ves čas obiska v Vojvodini spremljal ugledni znanstvenik Koča Jončič, ki je tudi obrazložil nekatere važne zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je prišlo do tako pestrega nacionalnega križanja v Vojvodini. Ob zaključku je bilo soglasno ugotovljeno, da predstavlja primer Vojvodine tudi dobro osnovo in važen material za primerjavo na mednarodni majski tržaški konferenci o manjšinah.
BOGO SAMSA
Nevarnost nemškega nacionalizma na Koroškem
OB IZIDU KNJIŽICE «KOROŠKA -ZNAMENJE ZA ALARM»
DUNAJ, 6. — Na Dunaju je založniško podjetje «Evropa» izdalo knjižico z naslovom «Koroška — znamenje za alarm» kot sestavni del knjige «Koroška in slovenska narodnostna skupina».
V knjižici je opisana zgodovina Koroške od leta 1920 dalje, prikazan pa je tudi razvoj nacizma in sedanje razraščanje nemškega nacionalizma v tej pokrajini. Na tiskovni konferenci ob izdaji knjižice so voditelji avstrijskega odporniškega gibanja in avtorji znanstvenih študij poudarili, da na Koroškem ne obstaja nikakršna slovenska nevarnost, kot to zavestno dra matično prikazujejo nekateri avstrijski krogi. Na Koroškem obsta-
ja edino nevarnost nemškega nacionalizma, katerega dejavnost ne samo da kali odnose s slovensko narodnostno skupnostjo, temveč je tudi v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe, so poudarili na tiskovni konferenci.
RIM, 6. — Vsedržavno tajništvo zveze italijanskih obrtniških prevoznikov opozarja vlado na pomanjkanje plinskega olja za tovornjake, kar lahko povzroči zastoj v cestnem tovornem prometu z vsemi hudimi posledicami za vsedržavno gospodarstvo. Obrtniški avtoprevozniki zahtevajo, naj vlada posreduje, da bodo na vseh avtocestah bencinske črpalke redno oskrbovane s plinskim oljem za avtoprevoznike, obenem pa zahtevajo čimprejšnjo odobritev petrolejskega načrta, ki med drugim določa politično ceno plinskega olja za tovornjake profesionalnih avtoprevoznikov.
Visok primanjkljaj zunanje trgovine
RIM, 6. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda je bil tudi v novembru zunanjetrgovinski obračun hudo pasiven. Uvoz blaga se je v primerjavi z novembrom prejšnjega leta povečal za 46 odst. in je zna šal 1402 milijardi 600 milijonov lir izvoz pa se je povečal za 31,3 odst in je znašal 1187 milijard 800 mili jonov lir. Primanjkljaj je torej znašal 214 milijard 800 milijonov lir, medtem ko je v novembru leta 1972 znašal komaj 66 milijard lir.
Od januarja do novembra lani pa so v Italijo uvozili za 14.242 milijard 100 milijonov lir blaga, izvozili pa za 11.477 milijard 800 milijonov lir. Primanjkljaj je v enajstih mesecih lanskega leta dosegel 2.764 milijard 300 milijonov lir, leto poprej pa je v istem času znašal komai 337 milijard 800 milijonov. Iz tega je razvidno, da je zunanjetrgovinski o-bračun do konca lanskega leta zabeležil gotovo najmanj 3000 milijard lir.
RIM, 6. — Minister za zunanjo trgovino Matteotti je sprejel vzhodnonemškega ministra za kemično industrijo Wyschowskega, s katerim je proučil potek izmenjav med obema državama zlasti na področju kemijskih izdelkov.
Gromiko zaključil obisk v Washingtonu
WASHINGTON, 6. - Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je odpotoval iz Washingtona, kjer je bil na kratkem uradnem obisku in je imel več pogovorov s predsednikom Nixonom in z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem.
BEJRUT, 6. — V Bejrutu so neuradno sporočili, da je romunski predsednik Ceausescu odložil svoj uradni obisk v Libanonu, ki bi se moral začeti v četrtek.
iiiiiiiiiiiiimmiiiiiiHiiiiHiiiiimiMMiiiimiiiiitiiiiimmimuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiii»
VČERAJ V PALACI MADAMA
Danes bodo predstavniki poročali o stanju Primorskega dnevnika in ZTT posebni komisiji poslansko zbornice, ki preučuje stanje tiska v Italiji
RIM, 6. — Semkaj je prispelo zastopstvo Primorskega dnevnika, ki se bo jutri, v petek, srečalo na povabilo s komisijo poslanske zbornice in jo seznanilo s položajem našega lista in dejavnostjo Založništva tržaškega tiska. Predstavništvo Primorskega dnevnika, ki ga sestavljajo odgovorni urednik Gorazd Vesel, član uredniškega sindikalnega odbora Albin Bubnič ter ravnatelj Založništva tržaškega tiska Silvij Tavčar, se je takoj po prihodu v Rim sestalo s podtajnikom v notranjem ministrstvu, senatorjem PSI Leprejem. V pogovoru, ki ga je posredoval podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, in ki je bil na sedežu socialistične senatorske skupine v palači Madama, je odposlanstvo našega lista prikazalo podtajniku Lepreju njegovo vlogo v prizadevanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za dosego svojih pravic, kakor tudi za razvoj demokracije ter prijateljskih odnosov z večinskim narodom ter za razvoj dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
S tem v zvezf so predstavniki našega lista navedli tudi objektivne težave, ki izhajajo iz diskriminacijskega odnosa določenih dejavnikov do edinega slovenskega dnevnika, kakor tudi diskriminacijo, ki jo naš dnevnik občuti podobno kot številni majhni italijanski dnevni časopisi. V sklepnem delu mu je
predočila predloga za odpravo obstoječih težav.
Podtajnik Lepre, ki ga je spremljal osebni tajnik dr. De Cesare, je z zanimanjem sledil poročilu ter zagotovil svojo podporo in podporo stranke pri odstranjevanju omenjenih težav, ker to sodi v okvir politike PSI za globalno zakonsko zaščito, ki jo stranka predlaga tudi s svojim zakonskim osnutkom. Poleg drugih vprašanj, ki zadevajo našo skupnost, so zastopniki Primorskega dnevnika opozorili podtajnika še na hudo diskriminacijo, ki jo je naš živelj doživel v Beneški Sloveniji s prepovedjo poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru. Predstavnik vlade, ki je bil o tem vprašanju že obveščen, je s tem v zvezi omenil svoje posredovanje pri socialističnem podtajniku v prosvetnem ministrstvu Lenociju.
Še pred jutrišnjim sestankom s parlamentarno komisijo, ki je povabila v Rim predstavnike vseh manjših italijanskih dnevnikov, da bi si ustvarila čimbolj popolno sliko stanja italijanskega dnevnega tiska, se bodo naši predstavniki jutri sestali s tajnikom vsedržavnega združenja italijanskega tiska Lucianom Ces-chio, da bi tudi njemu, ki zastopa koristi časnikarske kategorije, predočili položaj članov našega uredniškega kolektiva ter založniškega podjetja.
SKUPNI NAPORI ZA IZBOLJŠANJE PROMETA
Dežela in štiri pokrajinske uprave s skladnim načrtovanjem do leta 1978
V SOBOTO IN V NEDELJO
SSG in SAG gostujeta na «Tednu slovenske drame»
Zavetišča niso najboljša oblika pomoči za ostarele deželane 2,3 milijarde lir v 20 letih za izboljšanje bolnišniških naprav
Podpredsednik deželnega odbora De Carli se je včeraj sestal s pred stavniki štirih pokrajinskih uprav iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona in z voditelji družbe «Auto vie Venete», da bi skupno vzeli v pretres vprašanje uskladitve pokrajinskih načrtov za izboljšanje prometnih zvez z deželnim urbanističnim načrtom.
Ravnatelj deželnega urada za prostorsko načrtovanje arh. Spagna je na sestanku poudaril nujnost stalne povezave med deželno in pokrajinskimi upravami tudi na pod ročju, ki zadeva cestno omrežje. To sodelovanje je toliko bolj potrebno v tem trenutku, ko se veljavlja deželni urbanistični načrt in ko se deželna uprava pripravlja na prehod na večletno načrtovanje finančnih posegov za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnikov v Furlaniji - Julijski krajini. Zdaj gre torej za to, da se tudi na področju cestnega prometa uskladijo načrti posameznih krajevnih uprav za razdobje, ki sega do leta 1978.
Predstavniki pokrajin so soglašali z nujnostjo tesnejšega sodelovanja z deželno upravo. Strokovnjaki deželnega odseka za prostorsko na črtovanje bodo v prihodnjih tednih obiskali po vrsti vse štiri pokrajine ter se sestali z načelniki u-streznih uradov za promet, da bi zbrali vso dokumentacijo o načrtih na prometnem področju, ki jih posamezne pokrajinske uprave nameravajo uresničiti do leta 1978.
V torek se je sestala tretja stalna komisija deželnega sveta, ki ji načeluje svetovalec Masutto. Komisija je sprejela z večino glasov zakonski osnutek, ki določa nova finančna sredstva za dograditev in upravljanje navadnih in dnevnih zavetišč za starejše osebe. Pri glasovanju so se predstavniki PSI in KPI vzdržali. Predstavniki omenjenih strank so namreč mnenja, da tovrstna pomoč ostarelim dežela-nom ni najbolj prikladna z družbenega vidika in da je treba preiti na takšne oblike javne podpore, ki naj bi dovoljevale oskrbovalcem, da ostanejo tudi v starih letih v domačem okolju. Socialisti in komunisti bodo v deželnem svetu glasovali za zakon samo pod pogojem, da se bo deželna uprava obvezala, da bo odslej finančno podpirala le obstoječa zavetišča, ne bo pa finansirala novih tovrstnih pobud.
Na sedežu Instituta za socialno zdravstvo v Rimu bo danes posebno strokovno srečanje na temo: «Organizacijska vprašanja pri zaščiti matere in otroka». Za našo deželo se bo srečanja udeležil odbornik za zdravstvo Nardini, ki bo prikazal izkušnje, ki si jih je deželna u-
prava doslej nabrala na tem pod dročju.
V torek se je v Trstu sestal deželni odbor. Na dnevnem redu je bila razprava o zdravstvenih zmogljivostih v Furlaniji - Julijski krajini in o nekaterih pobudah za njihovo okrepitev. Po daljši debati je deželni odbor prevzel obveznost, da bo v prihodnjih 20 letih nakazal raznim bolnišnicam skupno vsoto 2 milijard 295 milijonov lir. Prispevke bodo bolnišniške ustanove prejele po deželnem zakonu štev. 36 iz leta 1965, ki perdvideva deželno pomoč za gradnjo, razširitev in modernizacijo bolnišnic in zdravniških ambulant. Na podlagi omenjene deželne pomoči, bodo bolnišniške ustanove lahko najemale večja posojila pri finančnih in bančnih zavodih. O-lajšave veljajo le za tiste bolnišniške ustanove, ki ne uživajo podobnih oblik pomoči iz državnih raz-
položljivosti. Odbornik za zdravstvo Nardini je v tej zvezi naglasil, da se zdravstvo uvršča (skupaj s kmetijstvom, ljudskimi gradnjami in prometom) med tista področja, za katera so tudi v državnem merilu predvideni posebni razvojni posegi. Pomoč iz pravkar nakazanih sredstev bosta med drugimi prejeli bolnišnica v Tržiču za dograditev drugega dela novih zdravstvenih naprav in otroška bolnišnica «B. Garofolo» v Trstu za dograditev središča za bakteriološka obolenja.
0 Jutri, 8. t.m. ob 20. uri bo v krožku za družbene vede «Che Guevara», Ul. Madonnina 19, bivši predsednik svetovne zveze demokratične mladine Roberto Viezzi govoril o mladinskem gibanju v borbi proti imperializmu in fašizmu. V istih prostorih bedo odprli razstavo o življenju Ernesta Che Guevare.
V Kranju bo prvo uprizorilo Bevkovega «Kaplana Martina Čedermaca», drugo pa satirični kabaret «Dlaka v jajcu»
Na tradicionalnem, četrtem «Tednu slovenske drame», ki se prične drevi v Prešernovem gledališču v Kranju, sodelujeta tudi dve tržaški slovenski gledališči. Stalno slovensko gledališče bo v soboto, 9. februarja, ob 19.30 uprizorilo dramatizacijo Bevkovega romana «Kaplan Martin Čedermac» v Grabnarjevi predelavi za oder in v režiji Maria Uršiča, Slovensko amatersko gledališče pa v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30 satirični kabaret «Dlaka v jajcu» Miroslava Košuta, Adrijana Rustja; Sergeja Verča in Atilija Kralja ter v režiji Adrijana Rustja.
Na kranjskem tednu slovenske drame, ki bo trajal od danes do vključno 16. februarja, sodelujejo vsa slovenska poklicna gledališča, od amaterskih pa le Prešernovo gledališče iz Kranja ter Slovensko amatersko gledališče iz Trsta, ki je doseglo posebna priznanja na lanskem republiškem srečanju slovenskih amaterskih gledališč v Kočevju. Program tedna slovenske drame je takle: danes zvečer mariborska Drama s Ko-
V BLIŽINI NABREŽINSKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE
Mr velikem travniku bo skladišče cevi za bencinovod Trst-Palmanova
Lastniki zemljišč, po katerih bo tekel bencinovod, morajo prejeti primerno odškodnino
Pred nekaj dnevi je začelo neko zasebno podjetje ravnati zemljišče v bližini nabrežinske železniške postaje. Gre za velik travnik ob cesti Nabrežina - Šempolaj, ki leži v bližini sanatorija, ob odcepu ceste na postajo od ceste v Šempolaj. Ta travnik je last državnih železnic, te pa so ga dale v najem nekemu podjetju. Do tu nimamo kaj oporekati.
Stvari se nekoliko spremenijo, če pogledamo, za kaj pravzaprav gre. Marsikdo se še spominja, da jc bilo na tistem travniku skladišče cevi za «vodovod dvatisočletja» Šti-van — Trst. Cevi so pripeljali z vlakom v Nabrežino, od tu pa s tovornjaki do Štivana. Tokrat gre za podobno akcijo, le da se ta ne nanaša na vodovod, ampak na naftovod, ali bolje rečeno, bencinovod.
Večkrat smo že pisali, da namerava graditi družba Total bencinovod Trst — Palmanova, ki bo v glavnem sledil trasi sedanjega naftovoda in metanovoda. Ta načrt je bil potreben, ker je zmogljivost tr-
zmogljivosti rezervoarjev in zato ne more obratovati s polno paro. Sicer
pa smo obširno poročali o teh na-. in nameščencev, zaposlenih pri o-črtih in ni nam do tega, da bi se | srednji in perifernih upravah zakladnega ministrstva, sinovi upoko-
ponavljali.
Velik travnik v Nabrežini bo torej ponovno skladišče cevi. Proti te mu bi ne imeli ničesar, saj je zemljišče zasebna last in bo skladišče le kratkotrajno, vendar pa moramo pomisliti na bližnji sanatorij. Ropot ki ga povzroča raztovarjanje in natovarjanje cevi, bo nedvomno motil bolnike.
Ob teh delih se moramo, kot vedno, tudi tokrat vprašati, kako je z odškodninami. Mnogokrat smo že zabeležili škodo, ki jo povzroča postavljanje cevi na našem Krasu. Tokrat moramo svoje ugotovitve le še potrditi in povsem upravičeno se sprašujemo, ali so bili vsi lastniki zemljišč obveščeni o teh namenih in ali so že vsi podpisali pogodbo za postavitev novega bencinovoda. Od govor je lahko. ,$ame,. negativen.
Zakladno ministrstvo je razpisalo natečaj za podelitev 90 študijskih žaške rafinerije mnogo večja od štipendij za šolsko in akademsko
_____.i __a*___________•__•_____a _ — ~ i i nno n a rz*
leto 1973-74. Za štipendijo lahko zaprosijo sinovi in hčere uslužbencev
UiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiamiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiia
VČERAJ NA PROSESKI SOLI S CELODNEVNIM POUKOM
«Pokaži, kaj znaš» - prireditev kakršno vidimo le redkokdaj
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvoranico, je z navdušenim aplavzom nagradilo nastopajoče dijake
šola s celodnevnim poukom na Proseku je sinoči požela prve sadove večmesečnega dela skupine vzgojiteljev. Predstavila je prireditev, ki je zlepa še nismo videli in ki je po uspehu nedvomno prekosila pričakovanja šolnikov, ki so pripravili spored.
«Pokaži kaj znaš» se je imenovala sinočnja prireditev. Mimo lahko trdimo, da so otroci proseške in kriške srednje šole res dosti pokazali. Spored je obsegal 15 točk recitacij, pesmi, glasbe in celo dve igrici. Vse je bUo do ničice natančno pripravljeno. Od dveh učenk, ki sta v narodnih nošah sprejemali občinstvo pa do zaključne točke. Pa pojdimo raje po vrsti.
Občinstvo se je v dvoranici v prvem nadstropju zbralo v tako velikem številu, kakršnega ni mogel nihče pričakovati. Sedeži so bili zasedeni še pred začetkom, del občinstva je moral stati, mnogi pa sploh niso prišli do vhoda in so gledali kar s stopnišča. Otroci so posedli po tleh pred prvo vrsto in kdorkoli se je hotel premikati, je to lahko naredil le z izredno težavo.
Ob začetku sporeda, ki sta ga napovedovala Franko Žerjal in Olga Lupine je nastopil 1. b razred z ruskim plesom kazačok. Sledila je šaljiva točka o operaciji, ki so jo pripravili dijaki obeh prvih razredov. 1. A razred je pripravil zborno recitacijo Martina Krpana, zbor deklet kriške šole v narodnih nošah je nato zapel Adrijo in Kriško himno; sledila je zborna recitacija «Mati sanja», Vanja in Elizabeta sta zapeli «Od železne ceste», Jordan Rebula je na harmoniko zaigral tarantelo, mlada baletka Nataša Ščuka je zaplesala valček Čajkovskega, prvi del pa se je zaključil s šaljivim prizorom v domačem narečju.
V odmoru je bil srečolov. Srečni dobitniki so prejeli darila, ki so jih prinesli ali celo izdelali dijaki sami. ves izkupiček pa je bil namenjen zimovanju.
Drugi del se je začel z igrico «Prebrisani kuhar», sledila je recitacija Povodnega moža, ki so jo lepo podali Suzana, Ilde in Miran, Maurizio Lovrenčič je zaigral na harmoniko, Ilonka Sedmak je občuteno recitirala Kajuhovo «Samo en cvet», dekleta kriške Šole so zo
pet zapele in zaplesale šopek narodnih, spored pa je zaključila točka z naslovom «Orkester», v kateri je skupina dijakov mimirala izvajanja jazz-skladbe. Tej točki je posebna žirija, ki so jo sestavljali štirje predstavniki šole, dva dijaka in dva gledalca, podelila prvo mesto.
Na prihodnji seji deželnega sveta
Comellijevo poročilo o načrtu za nujne posege
V torek se je v Trstu sestal deželni odbor, kateremu je predsednik Comelli orisal potek nedavne razprave s predstavniki strank levosredinske koalicije v zvezi z načrti, ki jih dežela namerava uresničiti v bližnji prihodnosti. Comelli je v tej zvezi naglasil, da so italijanske dežele 25. januarja naslovile na osrednjo vlado skupen dokument, v katerem se zavzemajo za vrsto pobud na krajši rok, pri čemer naj bi imela prednost naslednja štiri področja: kmetijstvo, gradnja ljudskih stanovanj, zdravstvo in promet. Nato je • predsednik potrdil, da bo deželni odbor do junija letos predložil deželnemu svetu petletni načrt 1974-78 za naložbe na gospodarskem in družbenem področju. Pristojna deželna odborništva se ukvarjajo že dalj časa z ustreznimi pripravami.
Na srečanju s predstavniki strank leve sredine je bilo dogovorjeno, naj dežela poleg posegov, ki jih predvideva «globalni sklad» v proračunu za leto 1974, povzame še nekatere nujne pobude, in sicer začenši že s prihodnjim tednom, na področju živinoreje, ljudskih gradenj in prometa. Pozneje pridejo na vrsto še posegi na področju zdravstva, ki jih je treba predhodno u-skladiti s splošnimi načrti za uredite’- tega področja v vsedržavnem merilu. Vrstni red za posamezne posege bodo določili na novih srečanjih med predstavniki strank leve sredine, ki se bodo v prihodnje red-neje sestajali prav upoštevajoč resnost sedanjega položaja in nujnost hitrega ukrepanja na raznih področjih.
Po daljši razpravi, v katero so posegli vsi odborniki, se je deželni odbor soglasno izrekel za nakazane smernice. Predsednik Comelli
je napovedal, da bo ob koncu prihodnje seje deželnega sveta, ki bo v torek, 12. februarja, podal daljše poročilo o obveznostih, ki jih je odbor sprejel v zvezi z omenjenimi nujnimi posegi za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti. Okrog predsednikovega poročila se bo prav gotovo razvila obsežna razprava, ki bo predvidoma trajala tri dni. Med tem časom se bo predsednik Comelli sestal s predstavniki sindikalnih organizacij in stanovskih združenj, da bi jih seznanil z namerami deželne uprave in da bi hkrati zvedel za njihova mnenja v zvezi s posameznimi pobudami v načrtu.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
jencev in sirote. Besedilo ustreznega razpisa je na vpogled pri finančni intendanci v Trstu (ufficio gabinetto) vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Socialistično vodstvo za okrepitev vloge državnega brodovja
Na zadnjem zasedanju pokrajinskega vodstva PSI so razpravljali o preosnovi pomorskih prog Pin in zlasti o stikih med pokrajinskim tajništvom in ministroma Pieracci-nijem in Giolittijem. Socialisti so se odločno izrekli proti uničenju državnega brodovja, kar bi koristilo zasebnim interesom določenih gospodarskih krogov. Kljub krizi zaradi zmanjšanja števila potnikov in povečanja stroškov, mora država ohraniti svoje brodovje, ker je to v splošno korist družbe. Zaradi tega, nadaljujejo socialisti, je treba pospešiti odobritev zakona za obnovitev državnega brodovja in zlasti pomorskih prog Pin. V tem okviru je treba primerno porazdeliti vloge med pristanišči Tirenskega in Jadranskega morja.
V tiskovnem poročilu v zvezi z zasedanjem pokrajinskega vodstva še ugotavljajo, da je treba povečati vlogo tržaškega pristanišča, ki ne sme postati samo «petrolejsko pristanišče». Zlasti sedaj, ko se o-beta ponovno odprtje Sueškega prekopa, je treba čimprej urediti nove pomole, zlasti za kontejnerski promet, obenem pa je treba pripraviti tudi primerne ladje in seveda ojačiti brodovje Tržaškega Lloyda. ---------------
NALEZLJIVE BOLEZNI
Nenehna vlaga je najbrž eden od poglavitnih razlogov za sorazmerno visoko število nalezljivih obolenj, ki so jih zabeležili v občinskem zdravstvenem uradu tudi v zadnjem tednu. Iz poročila občinskega zdravnika je namreč razvidno, da je za nalezljivimi boleznimi zbolelo v obdobju med 28. januarjem in 3. februarjem letos sedemdeset ljudi. Na prvem mestu so bile tudi v preteklem tednu norice. Zabeležili so 37 primerov. Med otroškimi boleznimi sta v tem obdobju razsajali tudi škrlatinka in ošpice (12 oziroma 14 primerov). Med ostalimi boleznimi so zabeležili še dva primera rdečk ter po en primer oslovskega kašlja, nalezljivega vnetja priušesne slinavke, srbečice ter nalezljivega vnetja jeter.
zakovo AFERO, na Prešernov dan Prešernovo gledališče s Svetinovo UKANO v dramatizaciji Janeza Po-všeta, 9. februarja še ena dramatizacija in sicer Bevkov KAPLAN MARTIN ČEDERMAC v izvedbi Stal nega slovenskega gledališča v Trstu V nedeljo, 10. februarja, bo nastopilo Slovensko amatersko gledališče iz Trsta s kabaretom DLAKA V JAJCU. 11. februarja pride v Kranj ljubljanska Mala drama z Miklavčevim POMARANČNIKOM in Lužam vim ZELENIM VOLKOM. 12. februarja popoldne bo nastopilo Mia dinsko gledališče iz Ljubljane Griinovo predelavo Nollijevega VI-LINČKA Z LUNE (izven rednega programa tedna), zvečer pa Slaven sko ljudsko gledališče iz Celja Ervina Fritza KRALJEM MALHU-SOM. 13. februarja bosta drugo za drugim nastopila eksperimentalno gledališče Glej z Jesihovimi GRENKIMI SADEŽI PRAVICE, in Pekarna z Božičevo igro KAKO SREČEN DAN. li. februarja bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice uprizorilo svojo novo premiero ŠČUKE PA NI Toneta Partljiča. 15. februarja bo v Kranju nastopila AGRFTV z Žmavčevim PODSTREŠJEM. Teden slovenske drame bo sklenilo Mestno gledališče ljubljansko s Cankarjevo farso ZA NARODOV BLAGOR. 15. in 16. februarja dopoldne bosta v okviru «Tedna» tudi dve debati na temo «Ustvarjalni in gledališko izvedbeni aspekti slovenskega dramskega avtorja kot tribuna za slovenske dramatike.» Stalno slovensko gledališče bo pred nastopom v Kranju in po njem uprizorilo «Kaplana Martina Čedermaca* še v Tržiču in v Celju, Slovensko amatersko gledališče pa gostuje v soboto popoldne s kabaretom «Dlaka v jajcu» v ortopedski bolnišnici v Valdoltri.
Stavkovno gibanje uslužbencev RAI
Sindikalna združenja CGIL, CISL in UIL uslužbencev radiotelevizijske ustanove so na skupščini obsodila zadržanje vodstva RAI, ki izkorišča v svoje namene prepoved najemanja novih novinarjev, ki ga je odredila vlada vse do reforme ustanove.
Jasen primer tega zadržanja je nedaven sprejem v službo treh novinarjev, kar dokazuje, da prepoved velja samo, ko je to po volji vodstvu RAl. Zato je skupščina poverila svojim zastopnikom nalogo, da napovejo stavkovno gibanje.
Skupščini je pokrajinsko vodstvo CGIL, CISL m UIL naslovilo brzojavko, v kateri izraža solidarnost za boj uslužbencev RAI za demokratizacijo in reformo ustanove.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob dnevu slovenske kulture
Kulturni dom — Trst
8.II. 1974 ob 20.30
OSREDNJA
PREŠERNOVA
PROSLAVA
Otvoritev 20. uri
likovne razstave ob
Penderecki v gledališču Verdi
Učinkovita izvedba opere «Vragi iz Louduna»
Opera poljskega skladatelja Krzy sztofa Pendereckega «Vragi iz Louduna», ki je sinoči doživela v našem gledališču «Verdi» svojo prvo italijansko uprizoritev, je naredila na tržaško premiersko občinstvo velik vtis tako zaradi svoje glasbene izvirnosti, kot predvsem zaradi režijske in scenske realizacije. Zaradi pomanjkanja prostora in časa se bomo k delu še povrnili, že danes pa naj zapišemo, da je bil nedvomno izreden napor, ki je bil vložen v priprave za tržaško uprizoritev, bogato poplačan in da ga je bogato poplačal tudi aplavz sicer tradicionalističnega tržaškega občinstva, ki je očitno sprejelo moderno glasbo Pendereckega ne toliko kot muzikalično vodilo opere, pač pa prvenstveno kot zvočni scenski komentar k dogajanju.
Izredno režijo in koreografijo Margherite Wallmann ter imenitne scene in kostume Bernarda Day-deja (oba sta člana opere v Marseillu) so učinkovito dopolnjevali zbor poljske radiotelevizije iz Krakova pod vodstvom Tadeuzsa Dobr-zanskega, orkester gledališča Verdi pod vodstvom Piera Bellugija pa cela vrsta pevcev, med katerimi so z nosilnimi vlogami pevsko in igralsko izstopali Helia T’Hezan v vlogi Jeanne, Carlo Cava v vlogi o-četa Berreja, Mario Basiola v vlogi vikarja Grandiera in drugi. F manjših vlogah sta nastopila tudi Nora Jankovič in Ivan Sancin.
Šolske vesti
šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 4. t.m. objavljene stalne lestvice, sestavljene v smislu 10. člena min. uredbe z dne 30. januarja 1973 za sprejem habilitiranih profesorjev srednjih šol prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v redni stalež, kot predvideva 7. člen zakona štev. 1074, z dne 6. decembra 1971. Lestvice bodo na- -vpogled 10 dni na sedežu šolskega skrbništva v Ulici Duca d'Aosta 4.
uiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiuiiiiuuiiiuiinitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ZA SEBOJ IMAJO VRSTO TATVINSKIH PODVIGOV
Zasledovanje in aretacija nočnih vlomilcev v gostilne in bare
Prvega so ujeli na kraju tatvine, ostala dva pa sta se zatekla v zapuščeno hišo
Prejšnjo noč so končno zasledili skupino tatov, ki so že dalj časa vlamljali v gostilne in druge javne lokale. Ujeli so jih po vlomu v gostilno «Ai Magnifici» v Ul. Molino a Vento 158 last 40-letnega Giulia Battistela iz Ul. Malino a Vento 146. Bilo je nekaj po 1. uri, ko se je Battistel zavedel, da so v gostilni tatovi. Nemudoma je poklical policijo. Ko je na kraj prihitela izvidnica letečega oddelka pod vodstvom podčastnika Delie in so odprli vhodna vrata, so se znašli praznem lokalu. Sicer pa sta manjkala dva cela pršuta, zaboj kock za juho in še veliko testenine, moke, soli in druge hrane. Zadnja vrata pa so bila odprta.
Policisti so med obhodom opazili 30-letnega težaka Claudia Del Rossa brez stalnega bivališča, ki se je pognal v beg, toda zaman. V kratkem so ga ujeli in odpeljali na kvesturo.
Na kvesturi je Del Rosso priznal, da je stražil pred vrati, medtem ko
■iiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuNniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitKiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiii
Umetnik in občinstvo pri pogrnjenih mizah


V Slovenskem klubu je bila v torek tržaška premiera Lužanove mono-d ame «Živelo življenje Luka dé» v interpretaciji Antona Petjeta. Uprizoritev je pripravilo Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane, režiser pa je bil Dušan Jovanovič. De-
lo, ki govori o klavrni življenjski poti sproletariziranega kmeta, je doživelo izvedbo že v več ljubljanskih gostilnah in je tako po svoji obliki
dalci, ki so zasedli vsa razpoložji-va mesta okoli miz v Gregorčičevi dvorani, so Petjetovo stvaritev sprejeli s prisrčnim odobravanjem in se za-
sta 39-letni Claudio Bassich iz Ul. Castelliere 35 in 39-letni Vittorio Zanin brez stalnega bivališča, v gostilni kradla. Del Rosso je dejal, da so bili v gostilni pol ure preden so jo zaprli, in da je Bassigh neopazno odklenil zadnja vrata, skozi katera so pozneje prišli v lokal. Končno je še priznal, da so opravili več tatvin in zlasti dvakrat okradli bar «Rosy» na Reški cesti 27. U-kradeno blago pa so poskrili v zapuščeni hiši v Ul. Scalinata 28, kamor se je nemudoma odpravila izvidnica.
Agenti sicer niso našli ukradenega blaga, odkrili pa so Del Rossova pajdaša, ki so ju aretirali. Včeraj zjutraj so vse tri odpeljali v ko-ronejske zapore, pod obtožbo tatvin v obtežilnih okolnostih.
Tržačan - član tolpe ponarejevalcev dolarjev
V Švici so aretirali skupinico ponarejevalcev bankovcev, ki so skušali pretihotapiti v Italijo bajno vsoto: skoro milijardo lir v ponarejenih bankovcih po 50 dolarjev. Med aretiranci je tudi 51-letni Francesco Mac-caluso, ki je po rodu iz južne Italije, že več desetletij pa je imel bivališče v Ul. Crispi 14. Sicer pa tudi v našem mestu ga ni bilo na spregled že dolgo časa, od kar so ga pred dvema letoma obsodili na skoro 5 let zapora zaradi raznih prekrškov kot ponarejevanje čekov in podobno.
Maccaluso pa ima za seboj še druge dogodivščine: med vojno so ga ujeli partizani v Jugoslaviji, zbežal jim je, toda kmalu zatem so ga ujeli nacisti, ki so ga odvlekli v Rižarno. Iz te se je rešil, toda poslali so ga v uničevalno taborišče v Nemčiji, kjer je tudi srečno preživel. Bil je med pričami, ki jih je zaslišal sodnik Serbo v zvezi s preiskavo o zločinih v Rižarni.
kakor pa vsebini nedvomno izjemno I držali v improviziranem gostišču še
zanimiv poskus približanja odrske dolgo po predstavi.
umetnosti širokemu občinstvu. Gle j	(Slikal Mario Magajna)
Zaradi povzročitve telesnih poškodb so prijavili sodišču za mladoletnike 15-letnega Roberta M. in 16-letnega Maurizia R. Na sled so jima prišli po dolgi preiskavi, ki se je pričela 9. decembra lani, ko sta zgodaj zjutraj napadla 45-letnega elektrikarja Mattea Burola iz Ul. Levier 5. Burolo ju je zagledal na Lonjerski cesti, ko sta lučala prazne steklenice proti hišam in ograjam. Pokaral ju je, na kar sta ga mlada pobalina napadla in ga tako obdelala, da sta mu zlomila dve rebri.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 7. t.m. ob 20. uri gostuje s predstavo A. P. Čehova «Češnjev vrt» v Piranu.
V petek, 8. t.m. ob 15. in ob 20. uri s predstavo F. Bevka — B. Grabnerja «Kaplan Martin Čedermac» v Tržiču; v soboto ob 19.30 v Kranju; v nedeljo, 10. t.m. ob 10.30 uri v Celju.
SAG
Slovensko amatersko gledališče
Trstu gostuje s satiričnim kabare-tori «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Kiaija
v soboto, 9. februarja ob 16 30 {Ortopedski bolnišnici v Valdoltri v nedeljo, 10. februarja ob 16. uri «a «Tednu slovenske drame» v Ptešernovem gledališču ? Kianju OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Opema sezona 1973-74 Jutri ob 20. uri ponovitev opere edereckega «Diavoli di Loudun». 'irigent Piero Bellugi. NOVOST ZA ‘ALIJO.
Zaradi posebnega značaja opere vodstvo gledališča odsvetuje, da bi predstavi prisostvovale posebno ob-itljive osebe in mladina izpod 18
Kino
predst
čitljiv
gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
OSSETTI
'anes ob 20. uri izvenabonmajska predstava komedije «Niente sesso siamo inglesi» z Johnnyjem Dorelli-jem in Bice Valori v glavnih vloeah.
Zaradi izrednega zanimanja bodo predstavo «Niente sesso, siamo inglesi», ponovili v nedeljo dvakrat: ob 16. in ob 20. uri. Pri blagajni bodo od danes na razpolago vstopnice tudi za nedeljsko večerno predstavo.
AiVDITORU
Od petka, 8. do nedelje, 10. t.m. bo Stalno gledališka za F. - J. k. ime-
gosteh v okviru revije «Teatro
oggi» reško skupino italijanske dra-
me, ki se bo predstavila v režiji Giusfeppa Maffiolija z Ruzzantijevim delopi «La Fiorina» ali «L’ista e inverno».
LITERARNE SOBOTE
V soboto, 9. t.m. bo gost literarnih sobot pisatelj Giuseppe Berto, ki bo spregovoril o «Krivdi očetov» (od Vittorini ja do Paveseja). Govornika bo predstavil tržaški pisatelj Stellio Mattioni.
Koncerti
«TRIO D’ANCE» V CCA Kot že najavljeno bo danes ob 20.30 v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo koncert «Trio d’ance di Trieste», ki ga sestavljajo klarinetist Renato Fusco, oboist Luciano Glavina in fagotist Gilberto Grassi. Program obsega dela Iberta, Otella Calbija, Eu-gena Bozza, Aurica in predvsem novo skladtx^suito tržaškega skladatelja Fabia Vidalija, napisano prav za ta ansambel. Koncert prireja sindikat glasbenikov s sodelovanjem CCA. Vstop prost.
Razstave
V	galeriji Carteslus v Ul. Marconi so odprli postumno razstavo del tržaškega likovnika Carla Walcherja, ki je umrl pred dvema letoma.
V	prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo trajala do 18. februarja in je občinstvu na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12.. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure.
V	tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Piccolo 2 je retrospektivna razstava tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja.
La Cappella Underground 19.00—21.30
«Film d’amore», Andras Balint, Judit Halasz, Luczina Winiczka. Nazionale 16.00 «Piazza pulita». Tony Anthony, Adolfo Celi, Irene Papas. Detektivka v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Un modo di essere donna». Venantino Venantini, Stefania Casini, Marisa Berenson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Sensi proibiti». Jacqueline Bisset. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco, Ugo
D'Alessio, Johrmy Dorelli in Anna Karina. Barvni film.
Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00 «Polvere di stelle». Igrata Monica Vitti in Alberto Sordi. Zabavni barvni film.
Aurora 16.00 «L’agente speciale Ma-chintosh». Igra Paul Newman. Barvni film.
Capito) 15.30 «Lo chiamavano Trinità». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Due contro la città». Igrata Alain Delon in Jean Gabin. Barvni film.
Impero 16.30 «Tarzan e il cimitero degli elefanti». Crnobeli film. V glavni vlogi igra Johnny Weiss-muller.
Filodrammatico 16.30 «Ladro di sesso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «La lunga pista dei lupi». Barvni film povzet po romanu Jacka Londona. Igrajo Doug McClaure, Angelica Ott. Roberto Blanco in Harold Leipnitz. Zadnji dan.
Vittorio Veneto 16.00 «La ragazza di via Condotti». Kriminalka. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Tarzan e i cacciatori bianchi». Johnny Weissmuller in Brenda Joge ter opica Cita.
Abbazia 16 00 «Il grande dittatore». Zabavni film s Charliem Chapiinom-
Astra 18.00—20.30 predvaja za «Cinefonim Triestino» film Nagise O-shima «L’impiccaggione».
Radio 16.00 «La messa nera della contessa Dracula». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Prosveta
Prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu priredi jutri, 8. t. m., ob 20.30 v prostorih vaške osnovne šole Prešernovo proslavo.
člani in prijatelji društva tor vsi vaščani vljudno vabljeni.
Pevski zbor PD «Valentin Vodnik» ’z Doline priredi v soboto, 9. februarja ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini celovečerni koncert.
Mladinski odsek PD Lonjer - Ratinare priredi v soboto, 9. t.m. ob 20.30 v prostorih pri Antonu Gombaču v Lonjerju Prešernovo proslavo.
PD «S. Škamperle» pri Sv. Ivanu priredi Prešernovo proslavo v društvenih prostorih 13. t.m. 1974 ob 20.30. Sodelovali bodo učenci osnovne šole, tržaški oktet in pesnik Marko Kravos. Vabljeni člani in prijatelji. GLASBENA MATICA — TRST V četrtek, 21. februarja 1974 bo v društvenih prostorih, Ul. R. Manna 29, ii — ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor Glasbene mat ce s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2, Prečitanje noročil. 3. Diskusija. 4. Volitve. 5. Razno.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 7. februarja KSENIJA
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.19 — Dolžina dneva 10.00 — Luna vzide ob 18.23 in zatone ob 7.11. Jutri, PETEK, 8. februarja JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,4 stopinje, najnižja 7,8, ob 19. uri 11,7 stopinje, zračni pritisk 979,3 mb, stanoviten, veter 17 km s sunki 48 km na uro, južni, vlaga 82-odstotna nebo oblačno, padavine 3,8 mm dežja, morje razburkano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 6. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 71-letna Luigia Cornar, vd. Sila, 84-letna Francesca Margon vd. Cossio, 62-letni Umberto Zorzet-to, 69-letni Rodolfo Brenči, 78-letna Maria Zerial, 74-letni Nicolò de Pri-vitellio, 68-letni Giovanni Brezac.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Barbo. Trg Garibaldi 4; Godina, AUTgea, Ul. Ginnastica 8; Chiari Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124).
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
I R S T	TEL. 796-301
Viale XX Settembre It. 16/111
SPD «IGO GRUDEN» ŠD «SOKOL»
sklicujeta redni občni zbor, ki bo jutri, 8. februarja v dvorani I. GRUDEN ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Vabljeni člani in prijatelji društev.
SPDT priredi v nedeljo, 10. februarja avtobusni izlet na Krvavec Avtobus bo peljal mimo Doline. Boršta, Boljunca, Opčin. Proseka, Križa in Trsta. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/1 pri gospe Miličevi do 8. t.m. (od 9. do 14. ure). Ceno izleta je treba poravnati takoj v Ul. Geppa ali pri vaških poverjenikih (tako kot za smučarski tečaj).
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA UOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled V Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
Prispevki
V počastitev spomina pok. Justine Košuta vd. Tence daruje Špela 2.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
»Id
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE.
T R 2 A S K A KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FILZI 10	>*, 30-101, 30-0<15
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Amarliki dolar	695,75
Funt Iteriing	1568,—
Švicarski frank	216,50
Francoski frank	138,—
Namika marka	252,70
Avstrijski «iling	34,30
Dinar: debeli	41.—
drobni	41 —
MENJALNICA
rseh tujih valut
GORIŠKI DNEVNIK
7. februarja 1974
VNETO SO SE LOTILI DELA
PO ŠTCVILNIH SESTANKIH MED ZASTOPNIKI STRANK
Pri Korošcih bodo postavili PrfviTjaiijt vkraieviiilMiiiravalinaliariškcniv pAodnjih iM1ireba placai!
spomenik padlim domačinom	!.......ji«togaliuslužbencem
Svečano odkritje bo verjetno 25. aprila
Miljski hribi imajo staro antifašistično tradicijo in so tudi v osvobodilnem boju doprinesli velik de lez- Zato je popolnoma naravno, da se uresničuje zamisel, m to na pobudo mladih ter bivših borcev, za postavitev spomenika padlim pri Korošcih. Spomenik, ki ga bado tam postavili in verjetno odkrili 25. a-Pri a, bo posvečen padlim borcem za svobodo iz nekdanjega rajona, ai je zajemal Korošce, Grižo, Far-net, Elerje in Premencan. Načrt za spomenik je izdelal Roberto Bonato, domačin, ki študira arhitekturo, s sodelovanjem skupine domačih u-niverzitetnih študentov. S prostovoljnim delom, če vreme ne prav nagaja, urejujejo vaščani zdaj pro-st°r med Ljudskim domom in rojst-n.° „. *° P°^a Kolariča, znanega antifašističnega organizatorja in borca, ki so ga nacisti sežgali v Rižar-
Stroški bodo znašali približno 3 •bilijone lir in je že v teku nabiralna akcija po vaseh. Miljska občinska uprava je zagotovila svoj prispevek, pomagale pa bodo seveda tudi borčevske organizacije in razne ustanove. V pripravljalnem odboju,, ki se je vneto lotil dela, so nekateri bivši borci in svojci padlih ter precej mladine. Odbor sestavljajo Walter Berne, Roberto Bonato, Avgust Babič, Lino Kolarič, Silvan Kolarič, Diego Kolarič. Marino Apostoli, Mara čač, Ezio čač. Oli-vio Sega, Anton Kocjančič, Ivan Cač, Peter Viola, Atilij Tul, Vittorio Nicoloni, Mario Mercandel «Komar» •n Roberto Guadagna.
• Z dekretom ministrstva za šolstvo,
ki je bil objavljen v Uradnem listu 24. januarja 1974 so podaljšali fok za vlaganje prošenj za niest ravnatelja nižjih srednjih &a 60 dni. Razpis natečaja je uu objavljen v Uradnem listu 4. julija lani.
800
šol
bil
Prvo zaslišanje treh aretiranih prebivalcev Lestansa
Včeraj je namestnik državnega pravdnika Franzot dolgo časa zasliševal tri aretirane prebivalce Lestansa pri Pordenonu, ki so jih odvedli v tržaške zapore v nedeljo ponoči pod obtožbo ropa, osebnega nasilja in vrste drugih hudih prekrškov. Obtožnico je podpisal ge-beralni pravdnik tržaškega sodišča di'- Pontrelli na podlagi prijave, po kateri naj bi 41-letni Beniamino Livi, 29-letni Pierino Baganiarola in 41-letni Cesco Doviglia napadli ču-Vaja cementarne v Travesiu, mu Iztrgali samokres in ga pretepli.
Med včerajšnjim zaslišanjem so aretirance soočili z dvema pričaka, danes pa jih bodo soočili s pe-timi pričami, med katerimi je tudi čuvaj. Ni znano, kako so se vče-raj aretiranci zagovarjali, vsekakor kaže, da je množični protest domačinov I.estansa pred tržaško sodni-j" dosegel prvi uspeh: da so sodne ublasti uvedle hitri sodni postopek, tako da bodo lahko čimprej izpusti-j' na začasno svobodo priprte. Po-*eS tega so Dovigli dovolili tudi, da se zdravi v jetmški ambulanti, ker je že več let hudo bolan — takoj no aretaciji so mu namreč preprečili, da bi dobil injekcijo
Prostor, kjer bo stal spomenik
OBCNt ZBOR KONZORCIJA PRIDELOVALCEV VIN
Tržaška občina bi morala pomagati vinogradnikom
Vsak dan večje težave ■ Potrjen prejšnji odbor
Prejšnji torek je imel v prostorih prosvetnega doma «A. Sirk» v Križu svoj redni občni zbor Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine.
Predsednik Miro Sedmak je v svojem poročilu orisal celotno delovanje konzorcija, ki je poleg tega, da . e priredil VIL razstavo domačih vin v Križu (v okviru praznika vina in rib), ki je žela obilo odobravanja s strani zainteresiranih kot tudi pristojnih oblasti, imel stike s predstavniki tržaške občine, da bi s pobudami in konkretnimi uresničitvami pomagala tržaškim vinogradni-koni iz vedno večjih težav, ki se vsakodnevno in na vsakem koraku srečujejo v vinogradih. Žal pa je treba ugotoviti, da je s te strani bilo storjenega bolj malo in tako bo vinogradništvo še naprej životarilo.
V nadaljevanju svojega poročila je predsednik Sedmak dodal, da bi odbor konzorcija lahko nudil znatno več svojim članom, toda za to bi bilo potrebno vzajemno sodelovanje, ne pa da po občnem zboru preostane celotno breme odboru samemu. Omenil je tudi prizadevanje konzorcija pri tržaški občini, da bi slednja dovolila smotrno sečnjo kakor za vinogradnike v okoliških gozdnih površinah, katere so naši dedje in očetje v preteklem stoletju že upravljali kot jusarji.
Javno priznanje in obenem zadoščenje smo prejeli na n. pokrajinski razstavi vin, ko smo razstavljali pridelek naših članov pod skupnim imenom konzorcija.
Sledilo je blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da se je
prejšnje leto zaključilo z vidnim uspehom ter s povečanjem skupnega inventarja, kar pa še ni zadosten razlog, da se pristojni organi, ki so zainteresirani, da bi nudili večje možnosti razvoju vinogradništva na našem področju, otresajo dolžnosti, da bi konzorcij vsestransko podprli.
V debati so prišli s strani članov konkretni predlogi za bodoče delovanje odbora predvsem pa, da bi po možnosti še bolje pripravili VIII. razstavo domačih vin.
Sledile so volitve, ki so v celoti potrdile dosedanji odbor, ki ga sestavljajo Miro-iSedtnak, Slavko Ten-ce, Milo Košuta, Franc Košuta, Albin Tence, Marjo Švab, Anton Ten-ce in Emil Sedmak, nadzorni odbor pa Drago, Sedmak, Ivo Sedmak in Oskar Košuta.
K. Košuta
Najprej so vdrli gasilci potem pa še tatovi
Uradnica Rossana Monacelli, stara 27 let. je imela v istem popoldnevu kar dva nezaželena obiska v svojem podstrešnem stanovanju v Ul. Timeus 12. Odšla je na delo opoldne, zvečer pa jo je čakalo dvojno presenečenje: ob 17. uri so vdrli v njeno stanovanje gasilci, ker je puščala voda, ki je omogočila dve spodnji stanovanji. Nekaj ur pozneje pa so jo obiskali — seveda v odsotnosti — tatovi, ki so imeli kaj lahko delo, da so vlomili že vlomljena vrata in odnesli 310 tisoč lir, ki jih je hranila v spalnici.
,i|mu................................................
KDAJ BO PROCES PROTI KRIVCEM ZLOČINOV V RIŽARNI?
V Hamburgu na zatožni klopi G. Mkhalsen bivši poveljnik nacistične policije za Istro
Nekaj podatkov o njegovi zločinski dejavnosti v Brkinih
Na kazenskem sodišču v Hambur-1 je zdaj v teku sodni postopek pro-esesovskemu zločincu Georgu Mi-alsenu, ki je aktivno sodeloval v :ciji «T 4», nato pa v zloglasni sku-ai «Einsatzkommando Reinhard» 1 Poljskem, v Trstu in Istri. Bil je veljnik nacistične varnostne polile (SD) za Istro in «Quartiermei-
SIMCA CHRYSLER SUNBEAM MATRA
ZASTOPNIK
G. DUPLICA
Drevored Ippodromo, 2
takojšnja dobava
28 RAZLIČNIH MODELOV • NOTRANJI PARKIRNI PROSTOR
lajšave tudi brez vnaprejš iega vplačila
utobianchi A 112, Primula; iat 500 L; 600 D; 850 ; 850 lecial; 1100 D familiare; 1100 : 1100 R familiare; 128; 124; 4 special: 1300; 1500 C; 2300: •rd Cortina; Taunus; Citroen nai 8, DS 20; Opel Kadett 70 1 Rekord coupé; NSU 4L 100; Simca 1000. 1100, 1301 S. •01 break. 1500, Chrysler 180, •00 automatica. Alfa Romeo 100, 1600 GT, 1750; Lancia ulvia GT, 2 S.
I Odprto tudi oh praznikih
ster» v štabu višjega esesovskega in policijskega poveljnika Globočnika, s katerim je prišel v Trst iz Lublina kmalu po 8. septembru 1943. Pripadal je torej skupini, ki je pustošila in morila na Poljskem ter organizirala in vodila zloglasni koncentracijski taborišči Belzec in Tre-blinka. Ko so opravili svoje zločinsko delo na Poljskem so bili premeščeni v Trst, saj so bili specializirani v ropanju in požiganju, mučenju in pobijanju nedolžnih otrok, talcev, ujetih borcev in antifašistov ter Judov. Skupina «Einsatzkommando Reinhard» je počenjala, kar je hotela, najbolj pa se je izkazala v Rižarni in v racijah ter požigih vasi ter ljudi v Istri in Brkinih.
Kolikor nam je znano, je Michal-sen do sedaj obtožen samo zločinov v Nemčiji (akcija «T 4», ali iztrebljanje umobolnih, kroničnih bolnikov itd.) in na Poljskem, ne pa zločinov na Tržaškem, v Istri in Brkinih. Prav tako je glede tega pomanjkljiva obtožnica na račun Ernsta Ler-cha, celovškega kavarnarja, bivšega Globočnikovega namestnika in vodilnega pripadnika skupine «Einsatzkommando Reinhard», proti kateremu se je skoraj pred dvema letoma začel proces v Celovcu, pa je bil odložen za nedoločen čas in jo vsa zadeva zamrla.
Glede Michalsena nam je posredoval nekaj zgovornih in zanimivih podatkov Maks Zadnik, ki zbira gradivo o Istrskem odredu. Med drugim nam je pokazal fotokopijo povelja, ki ga je 16. XI. 1944 izdal o-menjeni Michalsen za akcijo v Brkinih proti partizanom in tamkajšnjemu prebivalstvu in ga med drugim naslovil tudi na Allersa, poveljnika skupine «Reinhard», pod ka-
terega je spadala Rižarna. V tej akciji so nemške enote zažgale domačijo v Šmagorju (Brkini), odpeljale 9 govedi in 2 prašiča. Istega dne so odkrili kuhinjo bolnišnice I-strskega odreda nad šmagorjem, v njeni bližini pa hudo ranjenega A-lojza Placerja iz Kačič ter ga zverinsko ubili. Hoteli so odkriti partizansko bolnišnico v Zalesju in pobiti ranjence. Tistega dne so ese-sovci tudi aretirali nekaj domačinov, jih odpeljali v Podgrad, potem pa v Rižarno. Med temi so bili Franc Guštinčič (Rjavče), Franc Šircelj (Celje), Franc Renko (Prelože) in njegova žena Milka Vatovec z Orehka. (Njihova imena najdemo v seznamu zaprtih v Rižarni.) Nekateri preživeli iz Rižarne v svojih pričevanjih potrjujejo, da so se esesov-ci vračali pijani z racij in vsaki-krat pripeljali s seboj poleg raznega blaga, tudi živino, (konje, krave in prašiče).
Mnoge stvari prihajajo na dan, o-ziroma se pojasnjujejo in razčiščujejo med zbiranjem gradiva dokumentov in pričevanj o delovanju skupine «Einsatzkommando Reinhard» in o esesovskih zločinih v Rižarni. Tudi zaradi tega bo zelo pomemben proces, ki se pripravlja v Trstu, proti glavnim krivcem teh zločinov. Te dni je preteklo že eno leto odkar je Vrhovno kasačijsko sodišče določilo, da je za to pristojno tržaško porotno sodišče, ne pa vojaško sodišče v Padovi. Zato menimo, da bi se morala preiskovalna faza kaj kmalu zaključiti in objaviti obtožnica. da ne bodo pretekli še meseci in leta do procesa, ki bi moral biti že pred leti. Mar bomo čakali, da bodo vsi krivci prej umrli — brez madeža in obsodbe?
poteka počasi in z različnimi rezultati
Precej težav s sestavo leve sredine v Krminu, Gradišču in Gradežu ■ Nič znanega o položaju v pokrajinski upravi - Možnost sporazuma v Tržiču
Včeraj bi se moralo končati preverjanje med levosredinskimi strankami. Nekateri so menili, da se bodo zastopniki teh strank vsestransko hitro sporazumeli in da bo spet prišlo do sodelovanja med KD, PSI, PSDI (ponekod tudi s SDZ in s PRI) tako v pokrajinski upravi kot v občinah Krmin, Tržič, Gra-dež in Gradišče. V prejšnjih dneh so se zastopniki levosredinskih strank res večkrat sestali, preučili položaj v posameznih upravah in če je bil ponekod dosežen vsaj delen uspeh, so se drugod stvari zataknile.
Napovedano je bilo, da bodo so cialisti v Krminu od zunaj podpirali dvobarvni odbor KD - PSDI. Kljub določenemu pritisku s strani pokrajinskega socialističnega tajništva pa se zdi, da nočejo krminski socialisti o tem nič slišati. Baje so na sestanku svojih članov sprejeli resolucijo, ki odločno nasprotuje taki rešitvi.
Tudi v Gradišču ne gredo stvari z lahkoto naprej. Tu obstaja od leta 1970 dvobarvni odbor KD-PSI socialdemokratski zastopnik pa je v opoziciji. Tu so želeli, posebno sedaj, socialdemokrati dobiti mesto v ožjem odboru in to je KD tudi podprla, socialistična sekcija pa se je tej nameri odločno uprla. Zaradi tega so zastopniki pokrajinske federacije PSDI zagrozili, da ne bodo dovolili vstopa socialističnega zastopnika v občinski odbor v Gradežu kjer so sedaj socialisti v opoziciji.
Verjetno gredo stvari boljše v Tržiču, kjer je precej stičnih točk v programu. Najbrž bodo tu socialisti spet prišli v ožji odbor še pred razpravo o letošnjem proračunu. Zahtevajo pa določene preosnove v vodilnih mestih nekaterih javnih ustanov.
Ni še nič znanega, če bo prišlo do ponovnega sodelovanja v pokrajinski upravi, kjer je bila in je še kamen spotike psihiatrična bolnišnica. Natečaj za novega ravnatelja je bil razpisan in na spisku konkurentov je več kot deset zdravnikov. Med temi so prof. Basaglia, prof. Pirella in prof. Casagrande, so pa tudi pristaši padovske šole, to je prof. Zampare in še marsikdo drug.
Vsekakor se morajo pohtične stranke, ki lahko tvorijo večino v teh krajevnih upravah, sporazume-čimprej. Novi predsednik pokrajinskega nadzornega odbora je namreč, upoštevajoč zakonske predpise, poslal pisma-županom, naj te čimprej odobrijo letošnje proračune. Manjše občine so to svojo dolžnost, kot vedno, opravile že pred potekom prejšnjega leta, večje pa so v običajnem zastanku.
V Krminu obstajajo v zvezi s tem precejšnje težave. Na zadnji seji občinskega sveta, je bivši župan Stecchina ostro napadel sedanji občinski odbor in tudi dejal, da bo s težavo glasoval za proračun. Baje je to svojo namero še ostreje izrazil v prijateljskem krogu ter dejal da za proračun ne bo dal glasa. Ker ima sedanja večina KD -PSDI enajst svetovalcev in je za potrditev proračuna potrebno prav tolikšno število, je razumljivo, da Stecchinov glas odločilen. Zaradi tega razumemo tudi željo demokristjanov, da bi socialisti podprli sedanji odbor. Tako bi zagotovili izglasovanje proračuna.
Težave za izglasovanje krminske-ga proračuna so tudi drugačne narave. En demokristjanski svetovalec leži precej poškodovan v bolnišnici in tudi njegov glas bi manjkal. Opazovalci pa menijo, da se bodo stvari izgladile do polovice tega meseca, Stecchino bodo do tedaj prepričali in bo tako proračun izglasovan.
Do določenih sprememb pa bo najbrž prišlo tudi v vrstah krminske socialdemokratske stranke. V občinskem svetu ima ta stranka dva svetovalca, ki sta oba v ožjem odboru. Oba sta Slovenca, Miro Gradnik je podžupan, Peter Devinar pa odbornik. Šušlja se, da hoče Devinar odstopiti. Na njegovo mesto naj
bi prišel Jože Keber s Plešivega, tudi on Slovenec.
Jutri v Dijaškem domu Prešernova proslava
Na dan slovenskega kulturnega praznika v petek, 8. februarja se bodo tudi gojenci slovenskega Dijaškega doma v Gorici spomnili na Prešerna. V ta namen so pripravili proslavo, ki bo jutri ob 17.30 v domskih prostorih. Na programu imajo priložnostne recitacije primorskih pesnikov in nastop mladinskega zbora. O pomenu Prešerna bo gojencem in ostalim spregovoril pisatelj Pavle Zidar.
Vodstvo doma vabi na proslavo sošolce gojencev, njihove starše in učno osebje.
Prefektura odvzela šoferska dovoljenja
V januarju je goriška prefektura odvzela 14 šoferskih dovoljenj. Dve, ker se nista lastnika javila na re-
vizijskem izpitu, osem, ker so njihovi lastniki povzročili hujše prometne nesreče, eno pa ker ni oblast hotela obnoviti lastniku dovoljenja. Istočasno so odvzeli šoferska dovoljenja trem osebam, ki niso opravile revizijskega izpita.
Slovenska prosvetna zveza
priredi v soboto, 9. februarja ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLA VO
PROGRAM:
govor in nastopi gojencev Glasbene matice, recitatorjev Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, moškega pevskega zbora «Oton Župančič» iz Štandreža in mešanega pevskega zbora «Bojan» iz Dornberka.
Vljudno vabljeni!
NOVA NALOGA ZA DELODAJALCE
Zelo hude kazni za zamudnike
Konec januarja so vsi, ki dobivajo mesečno plačo, ugotovili, da so se odtegljaji zvišali v primerjavi s prejšnjimi meseci. Po novem se celotni osebni davek odvzema kar s strani delodajalca ob izplačilu plače. Prizadeti delojemalci pa ne bodo več plačevali na davkariji družinskega in dohodninskega davka, seveda če nimajo poleg plače še drugih dohodkov.
V skoro vseh plačilnih kuvertah, razen, kjer je prišlo do poviška plač, je bil odtegljaj večji od prejš-. njega. Novi zakon nalaga delodajalcem novo breme. Uslužbencu odšteti davek bodo morali delodajalci takoj vložiti v državno blagajno. To skoro istočasno s plačilom socialnih dajatev zavodu za socialno skrbstvo.
Delodajalci bodo lahko plačali državni blagajni vsoto, ki so jo od šteli uslužbencem na dva načina, poštnim nakazilom najkasneje de vet dni po izteku meseca, na ka terega se nanaša plača ali direkt no pristojni davčni izterjevalnici najkasneje petnajst dni po izteku omenjenega meseca. Plačila bo treba torej izvesti do 9. ali do 15. v mesecu, po izbiri.
Finančna intendanca v Gorici je javila številke poštnih tekočih ra čunov. Davčna izterjevalnica v Gorici (Esattoria imposte dirette) i-
ma številko 24/3142, ona v Tržiču 24/3147, ona v Krminu 24/3136, o-na v Gradišču 24/3144, ona v Gradežu 24/3146.
Delodajalce obveščamo, da morajo plačati ta davek na pristojni teritorialni davčni izterjevalnici (kjer plačujejo običajne davke). Za Gorico, števerjan in Sovodnje torej v Gorici, za Doberdob pa v Tržiču.
Opozarjamo še, da so davčne iz-terjevalnice pripravile posebne tiskovine, ki jih je treba podrobno in točno izpolniti, če ne bodo te poštne nakaznice pravilno izpopolnjene. bo obstajala možnost, da ne bo državna uprava priznala plačila.
uiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiHiiHHiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiii,,,
OB USTANAVLJANJU MEDOBČINSKEGA AVTOBUSNEGA KONZORCIJA
Okoliš, kjer naj bi deloval konzorcij jabolko spora med Gradiščem in Gorico
Tudi bližnje furlanske občine težijo h Gorici
V prejšnjih dneh smo že poročali o sestanku, ki je bil v Gorici, na katerem so goriški in nekateri okoliški župani govorili o možnosti ustanovitve medobčinskega konzor cija za avtobusne prevoze, ki bi zajemal področje goriške, sovodenj-ske, števerjanske in nekaterih furlanskih občin. Ugotovili smo, da bi bil tak konzorcij dobrodošel in koristen zlasti za prebivalstvo dveh slovenskih občin, Sovodenj in Šte-verjana, ki imata sedaj pomanjkljive zveze z mestom, kar se opaža zlasti ob nedeljah, ko je prepovedana vožnja osebnih avtomobilov.
Vest o tem sestanku pa je vzbu dila prve polemike in sicer v Gradišču. Tamkajšnja občina je namreč že decembra sklicala posvet zastopnikov vseh občin, ki so na področju med Gradiščem in Krmi-nom z željo, da bi ustanovili tak medobčinski avtobusni konzorcij, ki bi zajemal vse furlanske občine na desnem bregu Soče. Ta konzorcij naj bi bil nekoliko podoben tržaškemu, v katerega so vključene vse okoliške občine z Doberdobom vred.
Polemika je naperjena proti Gorici, ki želi ustvariti tak konzorcij. V Gradišču seveda temu na sprotujejo, ker bi hoteli oni posta ti nekako središče takega konzorcija. V nasprotnem primeru pa bi bili izolirani, povezali bi se lahko le z manjšimi občinami: Zagraj, Vi-leš, Romans, Marjano, Medeja in Fara. K goriškemu konzorciju pa bi pristopile občine Moša, šlovrenc, Moraro, Koprivno in skoraj gotovo tudi Krmin.
Resnici na ljubo moramo reči, da goriška teza bolj utemeljena od tiste v Gradišču. Gorica je industrijsko, trgovsko, upravno in šolsko središče in statistike so dokazale, da se večina prebivalstva slovenskih in tudi furlanskih občin steka skoraj vsak dan v Gorico. Zaradi tega so nujno potrebne avtobusne povezave med temi vasmi in Gorico, ne pa med temi vasmi in Gradiščem, kjer ni niti ene tovarne, le malo trgovin in nobene šole. Kvečjemu bi imel tako zahtevo lahko Krmin, kjer je več tovarn in tudi višja srednja šola.
Za slovenski občini Sovodnje in
Števerjan se Gradišče ne poteguje, želi pa imeti v svojem konzorciju štiri občine (Mošo, Šlovrenc, Koprivno in Moraro), ki resnici na ljubo z Gradiščem nimajo nobene zveze, saj je njih prebivalstvo zaposleno skoraj v celoti v Gorici.
Medobčinski avtobusni konzorci; nastaja torej v polemičnem vzdušju. Precej bo še potrebno preden bo dejansko ustanovljen.
Prekinjena pogajanja za novo delovno pogodbo v opekarnah
Pogajanja za dodatno delovno po godbo uslužbencev v opekarnah so bila začasno prekinjena in se bodo nadaljevala prihodnji teden. To so sklenili na včerajšnjem sestanku, ki je bil v Gorici na sedežu zveze industrijcev.
Predstavniki enotnega sindikata gradbincev so izrazili željo po čimprejšnji sklenitvi sporazuma na podlagi zahtev, ki so jih predstavili že na prejšnjem sestanku. Industrijci pa so bili mnenja, da je treba izpopolniti dodatno pogodbo le z nekaterimi malenkostmi pogodbenega značaja, niso pa bili pripravljeni sprejeti večjih obvez. Zato je predstavnik zveze industrijcev predlagal, da bi sestanek odložili. Sindikalisti so to sprejeli, vendar pod pogojem, da pride do sestanka že prihodnji teden in izrazili še enkrat željo, da bi pogodbo tudi podpisali.
Zelenemu križu obljubljena pomoč deželne uprave
Deželni odbornik za zdravstvo dr. Nardini je te dni sprejel upravni odbor goriškega Zelenega križa, ki ga je vodil njegov predsednik dr. Galliani. Na sestanku so razpravljali o kritičnem finančnem položaju te goriške ustanove za javno pomoč, ki je v nad 50 letih svojega delovanja vedno vzorno opravljala prevoze bolnikov in ponesrečencev iz Gorice in pokrajine v bolnišnice. Sedaj je položaj tako kritičen, da je ogroženo nadaljnje
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Občinsko središče za plavalne športe
delovanje Zelenega križa, če le-ta ne bo prejel primer ne »omoči.
V razgovoru je dr. Nardini pokazal razumevanje za potrebe goriškega Zelenega križa ter je takoj poskrbel za razgovor upravnikov s pristojnimi uradniki deželne uprave. Sporazumeli so se, da bo Zeleni križ vložil prošnjo za podporo na osnovi deželnega zakona št. 19 od 10. avgusta 1966, ki pred videva podporo deželne uprave ta kim ustanovam.
Postopek v tem smislu bodo začeli takoj. Predstavniki iz Gorice so povabili odbornika Nardinija na obisk v Gorico in ogled novega sedeža ZK. Dr. Nardini je vabilo sprejel.
Emilija Lavrenčič iz Doberdoba ima 85 let
V Doberdobu slavi danes Emilija Lavrenčič vdova Gergolet 85. rojstni dan. Kraška korenina «nunca Milija Kerlinina», tako ji pravijo v vasi po domače, se je rodila 7. februarja leta 1889 v Doberdobu. Še kot mlado dekle je zavihala rokave in odšla delat v bližnjo tekstilno tovarno v Ronke. Ko ni bilo več dela v Ronkah se je zaposlila v Trstu. Poleg službe je morala še delati doma na kmetiji. Leta 1912 se je omožila z domačinom Francetom Gergoletom. Imela sta sedem otrok, od katerih so trije še mladi zaradi bolezni umrli. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna je mož odšel na fronto, sama pa je morala z otroki v begunstvo na Štajersko. Po vojni sta zakonca Gergolet preživljala družino na skromni kmetiji. Leta 1939 pa je gospodar France umrl.
Leta 1942 je pri Bordeauxu v Franciji padel sin Roman, šest-najletni sin France pa se je vključil v partizanske edinice, kjer se je aktivno bojeval do osvoboditve. Kljub visoki starosti, se gospa Mi Ija večkrat odpravi z avtobusom v Gorico. Posebno rada prebira slovenske knjige in pripoveduje stare vaške običaje. Njena skrita želja dočakati povratek sina Edmun-da, ki je že 17 let v Avstraliji.
K. F.
Sindikalni protest zaradi odpustov v tovarni Artesac
V kartonažni tovarni Artesac v Gorici so lastniki v soboto nenadoma odpustili z dela vseh 25 delavcev, ne da bi za to dali ustrezne utemeljitve. Odpust je hudo prizade! petindvajset ljudi in njihove; družine, saj .je večina zaposlenih v tej tovarni moških.
S podporo enotne sindikalne federacije so delavci od torka zjutraj v tovarni na stalni sindikalni skupščini. Njihova delegacija se je •sesia s podprefektom dr. La Roso ter mu prikazala hud položaj, ki sledi tem odpustom.
Istočasno je enotna sindikalna federacija poslala telegram deželnima odbornikoma za delo Romanu in trgovino in industrijo Stopperju, v katerem zahteva nujni sestanek z zastopnikoma deželne vlade.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža priredi drevi ob 20.30 na društvenem sedežu predvajanje slovenskega filma
CVETJE V JESENI
Vabljeni!
Prosveta
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v nedeljo. 10. januarja ob 17. uri v Kulturnem domu predvajanje slovenskega filma «Cvetje v jeseni».
Razna obvestila
Občina Doberdob sporoča, da bodo v občinskih uradih danes, 7. in jutri, 8. februarja od 14. do 17. ure razdeljevali nakazila za sladkor in kavo proste cone. Trgovci, ki nameravajo dvigniti nakazila za več družin, morajo dostaviti seznam kupcev v dveh izvodih.
Pokrajinska uprava v Gorici bo za potrebe psihiatrične bolnišnice vzela v službo dietistko. Potrebna je diploma ženskega tehničnega zavoda. Prednost bodo imeli osebe, ki bodo dokazale izkušnje na tem področju. Prošnje je treba poslati na pokrajino, Korzo Verdi 55. Gorica.
Kino
Na Rojcah občinska uprava gradi kopališče, za katero je prejela deželno podporo. Na gradnjo tega o-bjekta se je občinska uprava pripravljala sedem dolgih let. Če bo šlo vse po sreči, bo potrebno še vedno nekaj let, preden ga bo dogradila. Ravno na zadnji občinski seji so sklepali o namestitvi grelnih in čistilnih naprav za vodo, za katere je uprava prav tako zaprosila deželno podporo.
V foyerju občinske sejne dvora-
ne so pred sejo razkazali maketo novega športnega objekta, ki jo prikazuje tudi naša fotografija. Lokacijo zanj so izbrali blizu občinskega športnega parka na Rojcah. Z izgradnjo plavalnih bazenov ter s predvideno gradnjo razstavišča ESPOMEGO, ki bo prav tako v bližini športnega parka, nastaja na Rojcah pomembno središče, ki bo služilo številnim športnim, rekreacijskim, zabavnim in kulturnim potrebam našega mesta.

Na levi strani makete je pokriti plavalni bazen, ki smo mu sneli streho, da smo mogli pogledati njegovo notranjo ureditev. Bazen bo imel olimpijske mere, skakalni stolp in tribuno za gledalce. V tem objektu bodo tudi slačilnice in sanitarije. Na prostem sta še dva bazena, eden večji, ki ga vidimo na sliki, in drugi manjši, ki bo služil otrokom in je skrit za drevesnimi krošnjami na spodnjem delu makete.
Mladenka iz Doberdoba
trčila v avtomobil
Včeraj zjutraj se je v Ronkah ponesrečila 18-letna Margherita Ferfo-Ija iz Doberdoba, Ul. Gorizia 11, katero so v tržiški bolnišnici sprejeli za 20 dni zdravljenja.
Mladenka se je z mopedom pelja la na delo in točila v avtomobil s tržaško registracijo, ki ga je vozil trgovski potnik Benedetto Termini.
Huda nesreča na delu
Huda nesreča se je pripetila včeraj v Tržiču 40-letnemu delavcu Giorgiu Cadaniju iz San Giorgia di Nogaro. Delavec je s tovornjaka raztovarjal opeke, ko je izgubil ravnotežje in padel z vozila. Pri padcu si je mož hudo poškodoval hrbet, tako da se zdravniki bojijo, da ne bo mogel več hoditi.
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «Fantasia». Barvni Walt Disneyev film.
CORSO 16.15—18.30—21.30 «Polvere di stelle». A. Sordi in M. Vitti. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Tar-zan». R. Elly n J. Harris. Barvni film.
VITTORIA 16.30—21.30 «L’anonimo è al telefono». A. Heywood in R. Sovla. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 Questo nostro simpatico mondo di pazzi». Barvni film Marina Vlady in John Wayne. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO Zaprto
EXCELSIOR 16.00—22.00 «La spada nella roccia». Barvna risanka.
PRINCIPE 17.30—22.00 «La prima notte di quiete». Barvni film.
Nora Gorica
SOČA Prosto.
SVOBODA «Skrivnost črne rokavice», italijanski barvni film ob 18.00 in 20 00.
DESKLE «Rdeči baron», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Brez naloga», francoski barvni film ob 19.30,
PRVAČINA «Lovci na izsiljevalce», angleški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves Pan in pnnočt ie dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo I-taiija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Riccardo Renco, Valentina Milocco, Roberto Luisa, Ilaria Puzzi, Michela Bogar, Marco Cami-si, Gilberto Marchesan.
SMRTI:	91-letni invalid Anton
Butkovič.
ejsuehmbb
Ob tretji obletnici smrti nepozabnega Jureta Tomšiča daruje njegova mati 10.000 lir za športno združenja «Dom».
Franjo in Marija Žvanut darujeta ob tretji obletnici smrti Jureta Tomšiča v njegov spomin 5.000 lir za Dijaško matico.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
7. februarja 1974
Ameriško - kubanski odnosi
Fulbright:
Čas je že, da kaj spremenimo
Marsikomu je ob obisku Brežnje-va v Havani prišlo na misel, da bi to utegnilo pomeniti nekakšen izziv ZDA, predvsem zato, ker je Kuba socialistična dežela in prav pred vrati ZDA. Obisk predstavnika velike socialistične dežele v majhni socialistični deželi, ki pa zemljepisno obstaja tik pred nosom ZDA, bi si tu marsikdo utegnil tolmačiti kot nekakšno zarotniško dogovarjanje v smislu kovanja načrtov za izvoz socialističnih idej in socializma v ZDA in latinsko - ameriške države. Toda danes bistvo odnosov med ZDA in SZ ni več takšno kot v času hladne vojne. Tudi takšen primer, kot je obisk Brež-njeva v Havani, kar bi še nedolgo tega verjetno predstavljalo povod za novo mednarodno zaostritev, danes ni več predmet takegale načina obravnavanja.
Menjajo se časi in spreminjajo se stališča. Do marsikaterih sprememb je prišlo tudi v ZDA. «V zadnjih sedmih, osmih, desetih ali dvanajstih letih je State Demar-tement bil preveč neelastičen. Zdaj mnogi menijo, da je nastopil čas, da se odnos do Kube spremeni.» Te besede je izrekel znani napredni ameriški senator Fulbright, predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora, ko je obvestil časnikarje o nedavnem srečanju in nastopu državnega sekretarja Kis-singerja pred tem odborom, pri čemer je pristavil, da tako mislijo posamezni njegovi člani in da so v tem smislu zahtevali od Kissingerja, naj na «nov način pristopi k odnosom s Kubo». Kissin-ger pa je v novi praksi vse tesnejših stikov in posvetovanj s Kongresom o zunanjepolitičnih vprašanjih predložil tudi poročilo o stanju pogajanj na Bližnjem vzhodu, ki je «delovalo zelo ohrabrujoče kar zadeva napredek, ki je bil dosežen v pogledu rešitve bliž-njevzhodnega spopada». Sam Kis-singer je po triurnem sestanku s člani zunanjepolitičnega odbora izjavil časnikarjem, da ZDA «vlagajo največje napore, da bi spodbudile pogajanja med Sirijo in Izraelom glede vprašanj ločitve sil.»
Pripomba senatorja Fulbrighta o Kubi je pritegnila tem večjo pozornost, ker sta pred nedavnim tudi dva ugledna ameriška časopisa, «New York Times» in «Baltimore Sun», v svojih uvodnikih nakazala, da bi obisk Brežnjeva v Havani lahko predstavljal spodbudo za «boljše kubansko - ameriške odnose». «Baltimore Sun» je zapisal, da bi ta obisk v drugačnih okoliščinah predstavljal «izzivanje Washingtona», toda spričo sedanjega stanja stvari med obema državama, ZDA in SZ, .je nasprotno to celo lahko prispevek k njihovi nadaljnji utrditvi. Zastopajoč tezo, da ima SZ ves «interes, da se zmanjša napetost med Havano in Washingtonom», poleg drugega tudi zaradi ugodnejših možnosti — ki bi do njih v takšnem primeru prišlo — v pogledu izboljšanja odnosov med SZ in Latinsko Ameriko, vtem ko bi Washington ob takem razvoju nič ne izgubil, omenjeni časopis priporoča v svojem zaključku državni administraciji, naj z razumevanjem odgovori na «vsa odprtja, ki bi jih Castrova vlada utegnila načeti na spodbudo Leonida Brežnjeva».
V	časopisu je bil iznešen tudi doslej že dokaj rabljen argument, da naj bi ZDA «glede na to, da so zadosti velike, da popravijo svoje odnose z velikimi komunističnimi silami», obenem prenehale biti tudi tako majhne, da vztrajajo v svojem sovražnem odnosu do majhnih komunističnih držav».
Uvodničar «New York Timesa» pa neposredno zatrjuje, da obstaja jp znaki, po katerih je moč sklepati, da bi Leonid Brežnjev u-tegnil pripraviti Castra do tega, da se zavzame za izboljšanje odnosov z ZDA, kakor nadalje še o-menja, da normalnejši odnosi med Havano in Washingtonom «gotovo ne bi ostali brez pozitivnega odmeva tudi v pogledu popuščanja v sovjetsko - ameriških odnosih».
Oba omenjena časopisa se dotikata tudi ekonomskega momenta — znatne izoliranosti Kube od zahodne hemisfere, in ekonomskega «bremena», ki ga v tem primeru predstavlja za Sovjetsko zvezo (govori se o poldrugem milijonu dolarjev dnevne pomoči), vendar uvodničarja kljub temu postavljata politični moment na prvo mesto.
V	zaključku pravi uvodničar «Timesa», da je po pozitivni izjavi kubanskega veleposlanika v Mehiki o povečanju stikov z ZDA, tudi State Departement v Washingtonu obljubil, da bo v bodoče pozorneje «tehtal» vse ono, kar bo v zvezi g to temo prispelo iz Havane».
Beljakovine
bodo
pridobivali iz smeti
NEW YORK, 6. — Skupini a-meriških raziskovalcev je uspelo odkriti način, kako pridobivati iz starega papirja, starih krp ter lesa krmo za živali, ki bo celo bolj redilna od mesne hrane in soje (vzhodnoindijskega fižola, za katerega je znano, da je zelo redilen). To je povedal na tiskovni konferenci prof. Cecil Taylor, ki poučuje na univerzi Baton Rouge v Lousuani. Pri tem je delalo šest let več znanstvenikov s te univerze.
Znanstvenikom je uspelo, kot je povedal prof. Taylor, izolirati neko drobnoživko, ki so jo imenovali «celulomonas» in ki razkraja papirnate odpadke, stare krpe, rabljen les in še marsikaj, kar meče človek med smeti. Pri tem razkrajanju pa nastajajo sintetične beljakovine, ki se od drugih «prirodnih» beljakovin razlikujejo po tem, da vsebujejo več beljakovinske snovi, kajti kg mesa da le 200 gramov beljakovinske snovi, soja je da 440 gramov, drobnoživka pa «zmelje» iz smeti beljakovine, ki vsebujejo 60 odst. beljakovinskih sestavin.
|P|.	1*
V veliki dvorani GMT, kjer preizkušajo motorje. Pred seboj imamo štiritaktni polnagli motor na 6 batov, ki nosi oznako «A 550» in ki more z 20 bati doseči silo 24.000 konjskih sil. Za ta motor pravijo, da je njihov «dragulj», ker veliko nudi in še več obeta. V ozadju je visok 2-taktni počasni motor «A1060», ki
more z 12 bati dati tudi 48.000 HP
Bežen sprehod po velikanskih halah in laboratorijih «velikana»
Tržaška Tovarna velikih motorjev v vsej stvarnosti in perspektivi
Naložba ni majhna - Najsodobnejša oprema - Pokrite površine za 15 ha - Načrtovanje in preizkušanje - Sami si morajo včasih izdelovati orodje in pomagala
Ko smo preteklo soboto pisali o prvem srečanju med tržaškimi časnikarji in vodstvom, tovarne Grandi Motori Trieste, smo se u-stavili prvenstveno ob velikem poudarku, ki ga to podjetje daje svoji raziskovalni dejavnosti, pa čeprav je hkrati tudi res, da je neposredno v tej panogi zaposlenih razmeroma malo delovnih moči, — 360 — zato pa razmeroma veliko višje in visoko kvalificiranih, saj dela v oddelku za raziskave in načrtovanje, ki ga vodi inž. Giorgio Ciliberto, nad 125 o-seb s srednješolsko in 29 z visoko izobrazbo.
Da se temu oddelku posveča tolikšna pozornost, je razumljivo. I-talija, ki spada v ožji krog najbolj razvitih dežel na svetu, bolj malo «ustvarja» doma. S tem ne trdimo, da ne dela. Nasprotno, toda 130 milijard lir da Italija na leto tujini za uporabo raznih tujih patentov. In to ni majhna stvar. Med skrajno redkimi področji pa, kjer je Italija povsem «doma» in od tujine neodvisna, je dieslov motor, ki prinaša Italiji celo devize, ker je Italija tista, ki s tega področja «izvaža» in ne «uvaža». To pa je več ali manj razumljivo, ker ima na tem področju dolge izkušnje, ki gredo tja v prva leta našega stoletja.
Morda pa je tudi to, vsaj posredno, pripomoglo pri izbiri, ki
I jo je bilo treba napraviti, ko so • pred leti odločali o «opredelitvi». Fiatove izkušnje ter izkušnje drugih velikih podjetij so zagotovo pripomogle k temu, da so se odločili za dieslove velike motorje, ki v sedanji energetski krizi lahko še dolgo «uspevajo». Izbira pa ni bila lahka, kajti šlo je za velikansko investicijo, ki so jo v začetku predvidevali na 40, ki pa je «med potjo» nanesla na 60 milijard lir.
Težko je danes reči, ali je bila ta velikanska vsota tehnično prav naloženo in pravilno izkoriščena. Ker vemo, da je šlo za nakup strojev okoli 24 milijard oziroma 40 odst. investicij, se nam zdi, da je šlo nekoliko preveč za druge strukture, za gradnjo, morda pa tudi za izkop in odvoz nič manj kot 4 milijone in pol kub. m. materiala z mesta, kjer danes tovarna stoji. Če bi bila izbira kraja za tovarno drugačna, kakor je bilo tudi predvideno, bi se del teh stroškov zmanjšal. In ne za malo.
Toda pustimo ta razmotrivanja in stopimo spet v tovarno.
«Velikan», ki se razteza pred Boljuncem in Dolino, je zares velik. Tovarna velikih motorjev zavzema površino 530.000 kv. m, ali 53 ha. Pokritih oddelkov, hal in upravnih poslopij pa je za 150.000 kv. m oziroma za 15 ha površine. Sedanja zmogljivost tovarne znaša od 500 do 600 tisoč HP, oziro-
V montažni dvorani, kjer sestavljajo 8 batni dvotaktni počasni motor «A1060». V ozadju drugi podobni motorji v sestavni fazi
................m,mili.................■mlinu..............................ulilUMI.MII, .......................n.......
vami in vašim predstojnikom. Zanimajte se bolj za vprašanja svoj-
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S »vojo brezbrižnostjo bi utegnili koristiti najnevarnejšim nasprotnikom. Popolno razumevanje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z domiselnostjo si boste zagotovili uspeh. Naleteli boste na iskrenega prijatelja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Koristno se boste pogajali glede važnega finančnega vprašanja. Dosegli boste pomiritev z drago •sebo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Novice, ki jih boste prejeli,, bodo v skla-
du z vašimi upi. Ne dovolite, da vas kdo izzove.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Svojim sodelavcem dajte več svobode in ne kvarite njihovih pobud. Z vsemi boste v najboljših odnosih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Potrudite se, da bi čimprej izpolnili program. Iskren prijatelj vam bo omogočil zadoščenje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaš ugled se bo dvignil, če ste v stiski, se posvetujte z družino.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Prišlo bo do ostrega spora med
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V finančnem poslovanju ne ponovite napake, ki ste jo že storili. Večer v dobri družbi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dosegli boste znaten finančni napredek. Deželni boste razumevanja s strani družine.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razumno boste rešili neko delikatno vprašanje. Nasveti drage osebe bodo koristni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojo psihološko sposobnostjo boste storili veliko delo. Bodite vselej diskretni.
ma konjskih sil na leto. Računajo pa, da bo tovarna mogla izdelati tudi za 850.000 HP strojev na leto in bo daleč pred sleherno tovrstno ali podobno tovarno v Evropi, vtem ko bi bilo nesmiselno stremeti za tem, da bi prehiteli Japonce, ki so v letu 1972 izdelali v svojih treh velikih tovarnah Dieslovih motorjev za skupno 2.350.000 konjskih sil in si s tem ne le priborili prvo mesto na svetu, pač pa se je njihova tovrstna proizvodnja približala 60 odstotkom vse svetovne proizvodnje.
Tovarna velikih motorjev oziroma GMT zagotavlja s svojo sedanjo zmogljivostjo 2300 delovnih mest, od katerih okoli 870 odpade na funkcionarje in uradnike, ostalo pa na delavce. Če upoštevamo dejstvo, da je tovarna s svojo o-premo stala 60 milijard lir, pomeni, da velja vsako delovno mesto 26 milijonov lir, kar nikakor ni malo. Vendar menimo, da gre del visokih naložb tudi na račun tega, da je tovarna velikih motorjev ne le sodobna, pač pa menda prvo večje podjetje v Trstu, ki je poskrbelo prav za vse. Tudi za odplako.
Odplaka se iz tovarne odteka v Glinščico. Toda ta rečica, v poletnih mesecih je le boren potok, ne bi mogla sprejeti brez škode odplak tolikšnega obrata, če bi ne bili poskrbeli za čiščenje teh. ACEGAT dobavlja tovarni po 1500 do 1700 kub. m vode na dan in ta voda se po uporabi steka v tri prečiščevč Ine bazene, kjer se čisti, preden se odteka v Glinščico. Za običajno odpjako zadeva ni zapletena, huje je z vodo, ki se med uporabo navzame raznih strupov. Za to vodo je poskrbljeno, da ne odteče v Glinščico strupena, pač pa povsem «nevtralna». V dobi, ko nas ekološki problemi tako vznemirjajo, ta zadeva ni tako preprosta in če je del stroškov šel za to, denar ni bil vržen vstran.
Kakor nam samo ime podjetja pove, izdelujejo v novi tovarni velike Dieslove motorje, ki služijo za poganjanje ladij, za železnice in za električne generatorje. Kakor so nam povedali v podjetju, iz-
delujejo dvotaktne počasne motorje, ki se neposredno povezujejo na prenosno os, nadalje štiritaktne hitrejše motorje, ki seveda potrebujejo nato ustrezne reduktorje, in hitre štiritaktne motorje. Na dvotaktne «počasne» motorje odpade 60 odst. proizvodnje, na šti-ritaktnp pa ostalih 40 odst. Seveda je pri vsej tej omejitvi izbira velika, kajti dvotaktnih motorjev so štiri vrste, pet vrst je štiritaktnih, možnost izbire pa se še poveča, ker se posamezni motor more «povečati» ali «skrčiti» s priključitvijo ali odstranitvijo posameznih batov oziroma cilindrov.
Sicer pa nam bo izbiro motorjev najbolje prikazal naslednji podatek: v podjetju morejo izdelati motorje s 500 in tudi 50 tisoč HP, to se pravi, da je vmes cela vrsta različic, seveda z osnovno omejitvijo že omenjenih dvotaktnih in štiritaktnih motcnyev.
Motorji, kot smo že rekli, so namenjeni ladjam, motornim vlakom in električnim pogonom. Pretežna večina, od 78 do 80 odstotkov proizvodnje gre na domači trg, od 20 do 22 odstotkov proizvodnje GMT pa gre na tuje tržišče in v zvezi s tem se večkrat omenja Poljska, ki je dober poslovni partner tržaškega podjetja predvsem kar zadeva tiste motorje, ki služijo vlakovni vleki.
Sedaj bomo na kratko navedli še glavne oddelke podjetja. Mimo razkošnega upravnega poslopja pridemo do podolgovatega velikanskega poslopja, v katerem izdelujejo «velike kose». V tej hali sta tudi dve delavnici za montažo in preizkušanje motorjev. Hala zavzema v celoti površino 40 tisoč kvadratnih metrov.
Hala, v kateri izdelujejo «srednje in manjše kose», ima bolj kvadratasto obliko in je največji gradbeni objekt, ker meri 44.600 kv. m površine. V tem oddelku so tudi skladišča za izgotovljene dele. Tu je orodjarna. V tretjem o-gromnem oddelku, ki meri 28.500 kv. m površine, pa imajo v glavnem delavnice, ki bi nekoč spadale na področje hvarske dejavnosti.
(Nadaljevanje na 6. strani)
V FILMSKIH KROŽKIH
Fantastični film v
La Cappella Underground
La Cappella Underground v sodelovanju s Centrom za «Science-fiction» bo danes začela serijo 17 fantastičnih filmov, ki spadajo v znanstvenofantastično ali v grozljivo zvrst. To je že četrta serija filmov, ki jih bosta organizaciji prikazali pod naslovom «svetovi možnosti». Namen je odkritje pomembnih del podcenjevanih zvrsti, ki imata vsekakor v Trstu mnogo ljubiteljev (ko bi jih bilo enako za druge podcenjevane žanre, bi Cappela organizirala tudi serije melodram, westernov, «musicalov» Ud., toda razen komičnega filma pri nas ni dovolj zanimanja za ostale zvrsti).
Vsak teden bo na vrsti po en film. Prvi film, ki bo na sporedu jutri, v petek 8. in v soboto 9. t.m. ob 19. in 21. uri, je «Glen e Randa» (1971) Američana Jima Me Brida, tržaška premiera kvalitetnega filma, ki je nastopal ti Pesaru.
V petek 15. in soboto 16. t.m. bo na vrsti angleška grozljivka Roberta Fuesta «L’abominevole dott. Phibes» (1971) z izvrstno igro Vincenta Priča. V petek 22. in soboto 23. bodo predvajali belgijski erotično-fantastični film Har-ryja Kiimela «La vestale di Satana» (1970) z Delphine Seyrig in Andreom Raujem. V petek 1. in v soboto 2. marca bo na vrsti repriza izvrstnega fantastičnega filma Alberta Lewina «Pandora» (Pandora and thè Flying Dutchman, 1951) z Avo Gardner in Jameson Masonom.
Marca bodo predvajali še naslednje fUme v datumih, ki bodo napovedani pozneje : Elia Petrija film «La decima vittima» (1965) z Marcellom Mastroiannijem, Uršulo Andress in Elsa Martinelli; ameriško grozljivko Boba Kellj-ana «Yorga il vampiro» (1970); Gordana Hesslerja «I terrificanti delitti degli assassini della via Morgue» (1970) in Ernesta Schoed-sacka «Il dottor Cyclops» (1940).
Aprila bodo na vrsti naslednji filmi: Maria Bave «Ecologia del debito (Reazione a catena)» (1971); premiera angleškega filma Petra Sasdyja «Contessa Gracula» (1970); Vaia Guesta «L’astronave atomica del dottor' Quatermass» (1955); repriza filma mojstra Ro-gerja Cormana «Sepolto vivo» (1952), v katerem igrata Ray Millanti in Hazel Court.
Maja meseca bodo predvajali še ostalih pet filmov: Williama Ca-stia film «Anno 2118 progetto X» (1967); Antona M. Leader ja delo «La stirpe dei dàhhati» (1963); premiera filma Gordana Hesslerja z Vincentom Pricem «Satana in corpo» (1970); film Rioya Williama Neilla z Belom Lugósijem in Lanom Chaneyem ml. «Frankenstein contro l’Uomo Lupo» (1943) ter Roga Warda Bakerja film «Vampiri amanti» (1970).
Ferraro-Ojetti:
«Marzo 43-luglio 48»
Tržaški kinoforum je predstavil dokumentarec «Marzo 43 — luglio 48» (1971), ki sta ga na rež ser-ski šoli CSC napravila Renato Ferraro in Alessandro Ojetti v sodelovanju s filmskim kolektivom La Comune.
Gre za zgodovinsko rekonstrukcijo italijanske zgodovine v obdobju, ki ga nakazuje naslov, z vidika izvenparlamentarne levice. Film se kratkomalo poslužuje zaključkov knjige Renza Del Carne «Proletari senza rivoluzione», filmska dokumentacija pa je prešibka, da bi dokazala poanto. Splača se omeniti le zanimivo uporabo odlomka iz Totòjevega filma, da s', ponazori varljiv značaj političnih volitev.
S. G.
niiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiia
Žitnici Indije grozijo kobilice
NOVI DELHI, 6. — Pred približno letom dni smo govorili o hudih posledicah suše v nekaterih predelih Indije, posebno na področjih, ki so znana kot žitna področja indijske podceline. Bilo je to v dobi, ko smo pisali tudi o hudi suši, ki je zajela šest sred-njeafriških dežel in spravila v nevarnost milijone življenj. Letos bi mogli z veseljem poročati o tem, da kaže letina na istih področjih v Indiji lepo, da se obeta bogata letina, hkrati pa moramo zabeležiti hudo nevarnost — kobilice. V nekaterih predelih Indije kmetje kar trepetajo pred to nevarnostjo. Gre za puščavsko vrsto kobilic, ki se še vedno množijo s strahotno naglico v puščavi Thar v severozahodni Indiji in strokovnjaki opozarjajo pred to nevarnostjo, saj je znano, da so kobilice hujše zlo kot toča in veljajo kot ena izmed katastrof, ki morajo zajeti neko področje.
Strokovnjaki, ki se trenutno ukvarjajo s tem konkretnim vprašanjem, pravijo, da bi «peela rog», kar v hindujskem jeziku pomeni «rumeno zlo», moglo prizadeti države Punjaba in Rahyana, torej dežele, ki so znane kot žitnice tega zemljepisnega področja prav v trenutku, ko se setev bliža žetvi in to prav letos, ko bi izredno obilna letina mogla vsaj deloma popraviti škodo, ki sta jo povzročili dve izredno sušni leti.
Organizacija FAO, ki se ukvarja s kmetijstvom in problemi prehrane in ki organizira mednarodno alarmno mrežo proti kobi-
licam, je opozorila indijske oblasti ored nevarnostjo, ki se pripravlja. Strokovnjaki računajo, da bodo kobilice «napadle» konec tega meseca ali v prvih dneh prihodnjega meseca.
Strokovnjaki FAO so postali pozorni na to zlo zaradi vesti, ki so prihajale iz Thara, to se pravi s puščavskega področja v Ra-jasthana v severozahodni Indiji. Poročila FAO govorijo o tem, da je bilo jesensko deževno obdobje tako v Pakistanu kot v Indiji izredno ugodno za setev in za kmetijstvo nasploh. Hkrati pa je takšno vremensko obdobje kot naročeno za razmnoževanje kobilic.
Dr. Hans V. Henle, področni svetovalec FAO in hkrati šef informacijskega oddelka organizacije FAO za to zemljepisno področje, je rekel, da so se kobilice začele zbirati v Bahawalu v vzhodnem Pakistanu, nadalje na področju Jaisalmer v zahodni Indiji. To se je začelo že lani septembra,
Že v samem začetku, torej že lani konec septembra, so ustrezne oblasti začele zadevo «krotiti». In vse je kazalo, da je bilo zlo že premagano. Pa ni bilo res. «Bila je to velika iluzija». Nekateri, verjetno največji roji teh kobilic niso pomrli, pač pa so se skrili, se zakopali in prešli v zimsko spanje v puščavi Rajasthan. Ti «oblaki» kobilic so krasno preživeli «škropljenje» z DDT in sedaj so proti DDT odporne kobilice pripravljene na nov pole
Indijski vladni strokovnjaki so
skušali v začetku dati tej zadevi manjši pomen, da bi med prebi-stvom ne prišlo do panike, do preplaha. Danes pa so vso previdnost opustili in že več ali manj javno govorijo o možnosti «invazije». Kmetje pa nočejo o tem niti govoriti. Preveč so zaverovani v svojo letošnjo obilno letino. Sicer pravijo, da kmet ne sme nikoli hvaliti svoje letine, dokler ni žito v shrambi. Letošnja žitna letina kaže odlično in bo, tako upajo, popravila tisto zlo, ki so ga ta področja doživljala zadnji dve leti zaradi suše. Kmetje li ne morejo niti zamisliti, da bi moglo zlo, ki se kliče kobilica, porušiti vse njihove upe, pa čeprav je znano, da so kmetje teh področij že velikokrat v svoji zgodovini doživljali takšne in podobne «obiske». V Indiji je celo razpravljanje o «rumenem zlu» neprijetno malone prepovedano.
Zadnjič so imeli v Indiji opravka s tovrstnimi kobilicami leta 1962. Na srečo je to bil «majhen» obisk, kajti škoda je znašala le milijon ali kaj več dolarjev. Kobilice so uničile štiri tisoč hektarjev posevkov in drugih kultur na področju Punjaba. Vse je bilo «opravljeno» v samih treh urah.
Razmnoževanje kobilic pa je strahotno. V Indiji in tudi drugod ocenjujejo obseg kobilic z «oblaki». En «oblak», pravijo izvedenci, šteje «tri tisoč milijonov», torej tri milijarde kobilic. V eni noči tak «oblak» kobilic požre tri tisoč ton hrane, katerekoli kulture, po en gram na vsako kobilico.
ČETRTEK, 7. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 šola
12.30	Poljudna znanost
Odrska umetnost: La commedia dell’arte
12.55	Sever kliče Jug
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Ital. kronike: Umetnost in slovstvo
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Pes
17.55	Program za mladino
18.45 Poljudna znanost: Jazz v Evropi
19.15	Ital. kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 POLITIČNA TRIBUNA
Oddajo vodi Jader Jacobelli 21.20 Novi solisti
XVI. Neapeljska glasbena jesen:
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.30	V evroviziji
Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju:
ŽENSKI SLALOM
Prenos iz St. Moritza (Švica)
18.15	Protestantizem
18.30	Vir življenja
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Odkrivanje igrače
V prvem nadaljevanju te oddaje je bil govor o igrači kot sredstvu za razumski razvoj otroka. Danes se Dino Perego in Gianfranco Vene ukvarjata v svoji oddaji z vprašanjem proizvodnje igrač
Na svetu je zelo cvetoča industrija, ki se ukvarja z izdelova njem igrač. Ta industrija se je s časom razvila in istočasno razdelila v posamezne specializacije, tako da so se '‘posamez ne industrije opredelile za tako imenovano «tehnološko», to se pravi tehnično izpopolnjeno igračo, v tem ko so se druga podjetja opredelila za preprosto manj «tehnološko» zato pa neprimerno boljšo igračo, kajti prva, popolna igrača služi otroku le za igranje, za to torej, da prebije del svojega časa, manj popolna igrača pa je po mnenju pedagogov veliko boljša, ker prva njegovo ustvarjalnost duši, ta pa jo pospešuje, ker vzbuja pri otroku zanimanje, da z igračo nekaj ustvari
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Jaz in . . .
Pasolini in «Oblika nekega mesta»
Anna Zanoli se vrača s svojo oddajo. Tokrat je protagonist njene oddaje italijanski pisatelj, filmski ustvarjalec in javni delavec Pier Paolo Pasolini, ki si je izbral kot svojo temo oblik0 nekega mesta in njen profil, ki pa ga ljudje brez fantazije kvarijo. Italijanski pisatelj v zvezi s tem navaja celo vrsto primerov v Italiji, kako so lepa stara mesta uničili z novogradnjami, ki v ta mesta ne spadajo
21.15	RISCHIATUTTO
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	TV šola:
Prijateljstvo, Reportaža o šoli. Od Jesenic do Kobarida, Za prosvetne delavce itd.
9.35 Francoščina
16.15	SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU Slalom za ženske
Barvni posnetek iz St. Moritza
17.45	Iz slovenske književnosti
F. S. FINŽGAR: RAZVALINA ŽIVLJENJA Drugi in zaključni del 18.05 Obzornik
18.25	Načrt TV mladinske redakcije
18.55	OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Kam in kako na oddih?
20.40	E. ZOLA: «V KIPEČEM LONCU»
21.40	Četrtkovi razgledi:
TEMA POD REFLEKTORJEM
Reportažo je pripravila Dorica Makuc, ki je svojo ekipo pri peljala tokrat pod zemljo, v rove med rudarje in med delavce, ki delajo v nočnih izmenah. Posebno v slovenski tekstilni in dustriji dela ponoči veliko žensk. Tehniki ljubljanske TV so obiskali razna tekstilna podjetja in rudarje, ki imajo prav gotovo najtežje življeniske pogoje. Posebno hudo je na primer glede tega v idrijskem rudniku živega srebra 22.10 Nokturno: «Povodni mož»
22.25	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Otroški kotiček: risanke
20.15	DNEVNIK
20.30 Zabavajmo se z Lewisom in Martinom
22.00	Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju:
SLALOM ZA ŽENSKE
Posnetek iz St. Moritza
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah: 15.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Plošče resne glasbe; 19.10 19.10 Spomini na J. Ukmarja; 19.30 Program za najmlajše: 20.00 šport; 20.35 J Tav čar: «V mraku» (drama); 21.50 Skladbe davnih dob; 22.15 Lahka glasba.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Pisan spored;
16.10	Wolf-Ferrari: «Il Campiello»;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16 30 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glas ba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke;
15.10	Operne arije; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Portreti; 18.00 Popevke; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20 00 Glasba v večeru; 21.00 Radijski oder: 22.00 V diskoteki; 22.35 Slovenski solisti.
NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00,	13.00,	15.00,	20.00
Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9 00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Četrti spored; 13.15 četrtkov spored; 14.05 Prisluhnimo jim spet; 14.40 Radijska nadaljevanka «Rdeči nagelj»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski spored: 17.40 Program za mladino; 18.45 Ekonomsko sindikalna panorama ; 19.25 Plošče; 19.40 Panorama glasbenega življenja; 20.20 Ponovno na sporedu z M. Marchesi jem; 21.15 Politična tribuna; 21.45 Pisatelji in mladostna leta: mladinski svet: 22.10 Plošče.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40
Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri: 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka «Rdeči nagelj»; 9.5t Pesem za vsakogar: 12.40 Glas beno-govorni spored; 13.35 Pro gram z Walterjem Chiarijem;
13.50	Kako in zakaj?; 14.00 Pio šče; 15.40 Glasbeno-govomi spo red; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Telefonski pogovori; 19.3f Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, prenos iz St. Moritza. 20.00 Plošče.
ih PROGRAM 9.30 Otroški kotiček: Mozartove in Rahmaninove skladbe; 10 W1 Koncert za začetek; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobni ital skladatelji: Gentilucci in Pome ranz; 13.00 Glasba skozi čas:
14.30	Koralna glasba: Prokofjev;
15.10	Skladbe za orgle; 15.30 Simf. koncert: 17.25 Enotni raz red; 18.05 Francoske popevke;
18.30	Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni kon cert: Dvorak in Casella; 20.20 Malipierova «La favola del figh° cambiato».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00.	13.00, 15.00
19.30	Poročila; 6.50 Danes za vas;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola M. Lipovšek: Kla-vičembalo; 9.35 Iz glasbenih šol;
10.15	Po Talijinih poteh; 11.15 Z
nami doma in na poti; 12.10 0-peretni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13 30 Priporočajo vam...;	14.10 Kaj
glasba pripoveduje; 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.40 F. Chopin: Koncert v e-mo-lu; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 J. Trdina: O Prešernu: 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18-15 S Plesnim orkestrom; 11130 Iz kasetne produkcije: 18.45 Kulturna kronika; 19 00 Lahko noč, otrociD
19.15	Ansambel Atija Sossa: 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Pojo ljubezni moje vam nesreče; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke: 23 05 F. Prešeren: Pesmi; 23.15 Beethovnova variacija.
SPORT SPORT SPORT
7. februarja 1974
SMUČANJE

NA SP V ST. MORITZU
Megla preprečila ženski ceno stop»
Jutri na vrsti ženski smuk ■ Italijanske tekmovalce so obtožili profesionalizma
ST. MORITZ, 6. - Po 48 urah jasnine so se nad Engadino zopet zgrnili oblaki in slabo vreme je ponovno oviralo potek svetovnega smučarskega prvenstva alpskih disciplin. Danes bi moral biti namreč na sporedu «no stop» za ženski smuk, zaradi megle, ki se je vlekla preko gorskih pobočij nad St. Moritzom pa so morali zjutraj spuste povsem odpovedati in tekmovalci so ostali v hotelskih sobah.
Popoldne je kazalo nekoliko bo-
DANES NA TV
Tekmovanje v ženskem smuku bo v registriranem prenosu predvajala jugoslovanska TV danes z začetkom ob 16.25.
Ije, vendar je lahko opravilo (od 50 prijavljenih) «no stop» le 23 tek-fnovalk, med katerimi so se najboljše razvrstile takole:
1.	Cliford (Kan.)	1’52”36
2.	Kaserer (Av.)	1’53”60
3.	Crawford (Kan.)	1’53‘’78
5.	Giordani (It.)	1’55”03
6.	Prbll-Moser (Av.)	1’57”46
Tudi ta nastop so morali prekiniti zaradi megle, pa tudi sicer i-majo doseženi časi le relativno vrednost, ker je bila vidljivost na progi med spusti res zelo slaba.
Kolikor bo vreme jutri boljše (kar je le malo verjetno) se bo odvijal ženski slalom na 2.400 m dolgi progi, z višinsko razliko 575 m w 23 vrati. Prva tekmovalka bo startala ob 12. uri. Med glavnimi favoritinjami so Proli - Moserjeva, Drexlova, Kasererjeva, Nelsonova, Clifordova, Rouvierova, Giordanije-va in morda še katera.
* w *
Italijanski smučarji so sinoči veselo proslavili svoj veliki uspeh v veleslalomu, vendar pa je v njihovo radost kanila kaplja pelina: že sinoči se je namreč izvedelo, da je baje neki predstavnik zahodnonem-ske smučarske zveze vložil prijavo Pri mednarodni smučarski zvezi, v kateri je obtožil italijanske tekmovalce profesionalizma. V italijanskem taboru je, seveda, zavladalo veliko razburjenje, saj bi bili lahko obtoženi tekmovalci diskvalificirani. Omenjeni predstavnik zahod-nonemške smučarske zveze je baje izjavil, da ima v rokah točno dokumentacijo o tem, koliko zaslužijo italijanski smučarji s svojimi nastopi in te številke naj bi ne bile ravno nizke. Te podatke naj bi dobil od neke večje industrijske družbe, ki so izključili iz vrst dobaviteljev italijanske reprezentance in je bila tako (v boju za reklamo svojih izdelkov) temeljito prikrajšana.
Podpredsednika italijanske smučarske zveze Coena so danes časnikarji vprašali, če je Thoni res Prejel 9 milijonov lir za svojo vče-
rajšnjo zmago. Dobili so tak odgovor: «Na to vprašanje ne morem odgovoriti: lahko pa povem, da je prav, če v modernem športu tekmovalci kaj zaslužijo. To pravico jim danes priznavajo na vseh ravneh.»
KOLESARSTVO
PALERMO, 6. — Druga kolesarska dirka po Siciliji bo letos na sporedu 26. marca in se bo odvijala v eni sami etapi od Messine do Cefaluja, turističnega središča 69 km od Palerma. Dirka bo letos nekoliko bolj zanimiva, saj bo v začetku sezone med dirko po Kalabriji (24. marca) in dirko po Kampaniji (28. marca). Lansko prvo tekmovanje se je odvijalo med splošnim nezanimanjem zaradi odsotnosti zbranih kolesarjev in pa zaradi poznega datuma (17. oktobra).
ADDIS ABEBA, 6. — V etiopski prestolnici bodo zgradili velik atletski stadion, ki bo nosil ime slavnega maratonca Abebeja Bikile.
ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL
Inter, Bologna in Cesena vodijo
RIM, 6. — Danes so odigrali 3. kolo finalnega dela nogometnega turnirja za italijanski pokal. Na sporedu so bila le tri srečanja, medtem ko bodo dvoboj med Bologno in Interjem opravili jutri s pričetkom ob 14.30.
V	A skupini se je Milanu končno vendarle posrečilo da je zmagal in je odpravil na domačem igrišču A-talanto.
V	B skupini pa je (urinski Juventus dosegel le neodločen rezultat v tekmi s Ceseno, ki je tako na prvem mestu lestvice te skupine. Lazio je v Rimu odpravil Palermo, vendar je do odločilnega zadetka prišlo z avtogolom palermskega branilca Vi-ganoja.
A SKUPINA
Milan — Atalanta	2:1 (0:1)
LESTVICA: Inter in Bologna 4 (oba tekmo manj), Milan 2, Atalanta 0 točk.
B SKUPINA
Juventus — Cesena	1:1 (1:1)
Lazio — Palermo	1:0 (1:0)
LESTVICA: Cesena 4, Lazio in Palermo 3. Juventus 2.
PALMA DE MALLORCA, 6. - V deveti partiji četrtfinalnega srečanja za naslov svetovnega šahovske ga prvaka je sovjetski velemojster Tigran Petrosjan premagal svojega nasprotnika Portischa in vodi tako z 2:0 in sedmimi remiji. Za uvr stitev v finale manjka Petrosjanu le še ena zmaga.
Včeraj pa je v Augusti Korčnoj remiziral z Meckingom po 99 potezah v partiji, ki so jo prej dvakrat prekinili.
NOGOMET
V TRENING TEKMI
JUGOSLAVIJA-SPUT 3:0
To je bila zadnja tekma pred srečanjem s Španijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je danes v zadnji trening tekmi v Splitu premagala drugoligaško moštvo Split s 3:0 (2:0). '"'ola sta dala Karasi dva in Št k enega. Moštvo ni igralo v pl j vi, ki bo igrala 13. februarja proti Španiji v Frankfurtu. Manjkali so Petkovič, ki bo iz Francije prispel naravnost v Frankfurt, poškodovani Džajič ter obolela Pavlovič in Jerkovič. Po tekmi, ki ni zadovoljila 3 tisoč gledalcev, je selektorska komisija določila naslednje igralce, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance: Marič, O. Petrovič, Buljan, Bogi-čevič, Hadžiabdič, Mužinič, Holcer, Pavlovič, Katalinski, Vladič, Karasi, Jerkovič, Santrač, Ačimovič, Šurjak, Oblak, Džajič, Petkovič.
B. B.
* * *
FRANKFURT, 6. — Za tekmo med Jugoslavijo in Španijo, ki bo v sredo, 13. februarja, v Frankfurtu, so že razpečali najmanj 2 tisoč ponarejenih vstopnic. Organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva menijo, da so ponarejevalci jugoslovanski izseljenci, ki so vstopnice prodajali predvsem svojim rojakom. Stojišča stanejo pri blagajnah 2.400 lir, in od 4.000 do 6.000 lir na črni borzi. Predsednik organizacijskega komiteja Hermann
Neuberger je o tem obvestil policijo. Na «Waldstadionu», kjer bo o-dločilna tekma, je prostora za 70 tisoč gledalcev in so razprodali že vsa mesta.
Prireditelj bo uporabil odločilno tekmo med Španijo in Jugoslavijo za splošno kontrolo raznih služb: na delu bo 500 redarjev ter 550 policajev, za hitro pomoč pa bo skrbelo petnajst zdravnikov, 120 bolničarjev in 15 rešilcev.
Na tekmi bo 500 častnih povabljencev, med katerimi sir Stanley Rous (predsednik mednarodne nogometne zveze), deset trenerjev državnih reprezentanc, ki so se uvrstile v finale svetovnega prvenstva, 460 časnikarjev ter 34 radijskih in televizijskih kronistov, saj bodo tekmo prenašali neposredno v več državah.
CERVINIA, 6. — Današnja tekmovanja v dvosedežnem bobu za svetovno prvenstvo mladincev so odpadla zaradi snežne nevihte, ki je zajela temovalno področje in o-nesposobilo progo.
NEW YORK, 6. — Mlada jugoslovanska teniška prvakinja Mirjana Jaušovec je bila izločena na mednarodnem teniškem turnirju v ZDA, ko je zgubila proti svoji ameriški nasprotnici Callasovi z 2:0 (6:4 in 6:4).
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
V drugem delu prvenstva «Pomlad» ekipa Bora pokazala lep napredek
Slabo vreme preprečilo večino mladinskih tekem
Promocij ’ o prvenstvo
Od dveh zaostalih tekem je Kon-tovel odigral le eno proti Itali. Dve srečanji v dveh dneh bi bili za naše košarkarje le prenaporni.
Pogovorimo se s kontovelskim trenerjem Kafolom: «Kljub porazu, ki je bil sicer predviden, mislim, da smo s tekmo z Italo lahko zadovoljni. Proti tej močni ekipi nismo igrali podrejene vloge.»
«Izkazali so se predvsem mladi v vašem moštvu...»
«Res je. Ko so vstopili mladi, so igrali bolje od starih, saj so nasprotnikom odvzeli nekaj točk.»
Za veliko presenečenje je poskrbel Viilesse, ki je v zaostali tekmi premagal miljski CGI. Z osvojenima točkama se je Viilesse pridružil v lestvici Boru in Kontovelu.
LESTVICA
Libertas Ts	7	7	0	473:374	14
Itala	8	7	1	572:465	14
POM Tržič	8	6	2	534:495	12
Sagrado	8	5	3	529:502	10
CGI Milje	8	3	5	493:498	6
Lib. Barkovlje	8	3	5	470:493	6
Kontovel	6	1		351:397	2
Bor	7	1	6	456:555	2
Villesse	8	1	7	500:678	2
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM:
Itala — Kontovel	67:48
Viilesse — CGI	69:64
PRIHODNJE KOLO (10.2.)
CGI - Bor (11.00), Sagrado -Kontovel (9.2. ob 15.30), Pom — Li-bertas Barkovlje, Itala —- Villesse. Počitek: Libertas Trst.
OCENE P D: Starc (K) 2, D. Zavadlal (K) 1.
SKUPNO: Starc (K) 11, Kapič (B) 5, A. Zavadlal (K), Klobas (B), Koren (B) 4, Barazzutti (B), Fabjan (B) in D. Zavadlal (K) 2, Vatovec (B), B. Daneu (K), Hrvatič (B) po eno točko.
Mladinci
Večine tekem v prvem kolu povratnega dela mladinskega prvenstva zaradi slabega vremena niso odigrali. To se je zgodilo tudi s srečanjem med Poletom in Radici Arte A.
Že v drugem kolu pa bodo openski košarkarji počivali.
Naj omenimo, da je v osrednjem srečanju tega prvenstva Italsider že drugič premagal Lloyd Adriatico z visokim izidom 71:46 in je tako še
ntlllllll■lll■■l■■■ll^l■>■ll■lllllllllllllllllllllllllllll■lIlllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllf^llllllullllllllllllTt^ll■lllllllll^lllIlUllllllllllll|l||||lllIll|||■l|||||||||||||||f|||||||||||||||||||||||||lMlllll■lllllllllllllllllllllllllllMIll1llllllllllllllllllllllltllllllllllll■llllllllll||||||||||||■lllllllllllllll||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllnlllllllllllllllllllllo
ATLETIKA
PET! SVETOVNI REKORD ZA AFRIKO
Filbert Bavi treniral tekoč 12 km daleč do šole in nazaj
Prva velika zmaga komaj pred letom dni ■ Razvoj svetovnega rekorda na 1500 m
Novi svetovni rekorder na 1500 m je bil pred poldrugim letom dejansko neznan. Tekel je že na olimpijskih igrah v MUnchnu, če pa bi kdo vprašal computer «Golym», ki je hranil vse zanimivosti o udeležencih iger, nekaj več o Filbertu Bayiju, bi ostal razočaran: «Rojen 1953, visok 183 cm, teža 59 kg,» bi bil skopi odgovor Golyma.
Bayi res ni izstopal. 3.000 m z zaprekami je pretekel v 8’41”1, na 1500 m pa je izpadel v predteku s 3’45”4. Izločitve na 1500 m je bila kriva prevelika «obzirnost» do okolja. Če bi Bayi tekel po svoji navadi, bi se prebil do polfinala.
Kakšna je ta navada? ’
Taktike Bayi lani še ni poznal. Vodil je od začetka in če se je dalo, do konca. Njegovi vmesni časi na 800 m so za evropskega ali ameriškega tekača naravnost izredni. V Helsinkih so mu lani med zgodovinskim tekom s 3’34”6 izmerili kar 1'51”6, med najhitrejšo miljo v 3’52”6, kjer ga je premagal Jipcho, pa je ura na polovici proge poka-
Krasovi odbojkarji med tekmo s Ceseno
zala celo 1’51”. Njegov naskok po polovici proge je med lansko evropsko turnejo znašal najmanj 30, največ pa tudi 80 metrov.
Po uvodni izkušnji v Munchnu je Bayi vstopil v «elito» konec leta 1972 na domačih tleh, v Dar es Salaamu, kjer je svojo razdaljo pretekel v 3’38”9. Bližnji Kenijci so se ga nekoliko bali in na vseafriških igrah januarja lani v Lagosu se je strah tudi izkazal kot upravičen. Žrtev je bil sam veliki Keino, junak afriške atletike v zadnjih 8 letih. Bayi je potegnil ,takoj po strelu in za Kenijca ni bilo pomoči: 3’37”2 proti 3’39”6 je bil rezultat tega teka.
Sledila je'mogočna evropska turneja iz lanske sezone. Medtem se je zvedelo, da je bil Bayi rojen 22. junija 1953 v vasici blizu mesta Aruša, ob vznožju Kilimandžara.
Bayi pred 17. letom starosti nikoli ni redno treniral. Za to v številni družini ni bilo časa, ker je bilo dela na polju vedno dovolj. Vsak dan pa je mali Bayi tekel v šolo in nazaj, skupno- 12 kilometrov in je vedno z lahkoto prehitel vse tovariše. Ko je odšel v glavno mesto Tanzanije Dar es Salaam služit vojaški rok je lahko spoznal tudi atletsko tekališče in redni trening.
Rekordni tek 3’32”2 v Christchur-chu odpira novo poglavje afriške atletike, ki se je celih 8 let opirala skoraj samo na Keina in se je komaj pred dvema letoma razširila tudi na Jipcha in Akii Buo. Abebe Bikila je bil preveč omejen na svoj maraton.
Tek na 1500 m, za Angleže in Američane na eno miljo, je ena najboljših klasičnih atletskih panog. Njegova zgodovina je zelo pestra in rekord je «obiskal» mnogo držav. Med drugo svetovno vojno je zastoj po svetu izkoristila nevtralna Švedska z Gunnarjem Haggom. Dalj časa so nato gospodarili Madžari, 11. julija 1957 pa je prišel veliki dan Finske, ko so v Turkuju kar trije njeni atleti tekli bolje od prejšnjega rekorda Istvana Rozsa-v°lgyja. Ko prvi se je pod 3’40” u-pal teči Jungwirth iz češkoslovaške, ki pa v tekmovalnem smislu nikoli ni veliko pomenil. Leta 1958 se je začela doba Avstralca Herberta Elliotta. Postavil je dva svetovna rekorda in zmagal tudi na igrah v Rimu. S tem je nekako maščeval rojaka Landyja, ki je kot velik fa-
vorit nerodno zgubil olimpijski tek na domačih tleh v Melbournu štiri leta prej. Velik talent in eden najboljših atletov prejšnjega desetletja Peter Sneli z Nove Zelandije je v glavnem tekel na eno miljo. Zmaga! je na igrah v Tokiu, svetovni rekord pa je popravil samo na milji. Prejšnji rekorder Jim Ryun je na tekališčih pravi pojem smole. Poleg rekordov na 1500 in na miljo ni dosegel niti ene olimpijske zmage, čeprav je kar trikrat startal kot favorit. V Tokiu je imel slab dan, v Mehiki ga je strla nadmorska višina, v Munchnu pa je padel. Ryunu ostane sedaj še rekord v teku na miljo 3’51”1, ki pa je praktično že last Bajrija.
1500 m
1944 Hàgg (švedska)	3’43”(l
1954 Santee (ZDA)	3’42’'3
1954	Landy (Avstralija)	3’41”8
1955	Iharos (Madžarska)	3’40’'8
1956	Roszavblgyi (Madž.)	3’40”5
1957	Saisola (Finska)	3’40”2
1957	Jungwirth (ČSSR)	3’38”1
1958	Elliott (Avstralija)	3’36’0
1960 Elliott (Avstralija)	3’35"S
1967 Ryuan (ZDA)	3’33"1
1974 Bayi (Tanzanija)	3’32”2
2.	Walker (N. Zel.)	3’32’o
3.	Jipcho (Kenija)	3’33’,2
Ena milja (1609,35 m)
1954 Hàgg (švedska)	4’01”3
1954 Bannister (VB)	3’59”4
1954 Landy (Avstralija)	3'57”9
1957	Ibbotson (VB)	3'57”2
1958	Elliott (Avstralija)	3’54”5
1962 Sneli (N. Zelandija)	3,54”4
1964	Sneli (N. Zelandija)	3-54’T
1965	Jazy (Francija)	3'53'’6
1965 Ryun (ZDA)	3’51’'3
1967 Ryun (ZDA)	3’51'T
Kot zanimivost še nekaj vmesnih časov, ki zgovorno pričajo o svojevrstni taktiki Bayi ja:
3'54’T (milja), Sneli - 400 m 56’-3, 800 m 1’54”1, 1200 m 2’54”3, zadnjih 400 m v 59”8;
S’Sl’T (milja), Ryun - 400 m 59”, 800 m 1’58”9, 1200 m 2’58”6, zadnjih 400 m v 52”5;
3’35”6 (1500 m), Elliott — 400 m 58”6, 800 m 1’57”8, 1000 m 2'25”4, zadnjih 300 m v 41"6;
3’33’T (1500 m), Ryun — 400 m 60”5, 800 m 1’56”0, 1000 m 2’25”2, zadnjih 300 m v 39”6;
3’32”2 (1500 m), Bayi - 400 m 54”5, 800 m 1’52” 1000 m 2’21”1, zadnjih 300 m v 42".
K. B.
KOŠARKARSKO DHOVANJE PRI ŠZ DOM
Število mladincev se stalno veča
Mladince trenira letos Polde Tomšič, profesor telesne kulture iz Nove Gorice
Pri naših goriških mladincih se iz leta v leto veča zanimanje za košarko, šport, ki je bil pred leti skoraj nepoznan med njimi, saj so večjo pozornost posvečali nogometu, odbojki ali kakemu drugemu športu. Z razmahom košarke v Italiji pa so se ustanovila številna društva, ki so pričela gojiti to športno zvrst. Tako se je zgodilo tudi v Gorici in smo v nekaj letih dobili vrsto košarkarskih društev, ki igrajo v raznih kategorijah, od dečkov pa do B lige. In prav zaradi uspehov današnje Patriarce, bivšega Spliigen Braua, oziroma Goriziane, so se številni mladinci posvečali temu športu.
Tako se je zgodilo tudi pri naših sldVehskih mladincih, ki so vzljubili ta šport, športno združenje Dom pa je zanj poskrbelo ter ustanovilo mladinsko košarkarsko ekipo," ki že dve leti nastopa v pokrajinskem prvenstvu. Seveda, nismo mogli pričakovati v tako kratki dobi odličnih rezultatov. Kljub temu pa moramo poudariti, da so domovci vedno stopili na i-grišče z veliko požrtvovalnostjo.
Letos se, zaradi tehničnih ovir, naraščajniška ekipa ni mogla udeležiti prvenstva. Kljub temu so voditelji Doma poskrbeli, da bi naši mladi košarkarji ne ostali brez treningov in tekem. Odbor združenja, posebno še referent za košarko pri Domu Vili Prinčič, je poskrbel za trenerja, da bi mladinci stalno vadili. V ta namen je iz Mirna prišel Polde Tomšič, profesor telesne kulture, ki dvakrat tedensko prihaja v Gorico in vadi mlade košarkarje ter jih seznanja z novejšo tehniko. Teh igralcev, ki letos ne nastopajo v prvenstvu, je približno deset. Prejnšji dan smo se pogovarjali z dvema izmed njih, Mau-rom Dornikom in Markom čube-jem, ki sta povedala, da so poleg treningov, doslej odigrali že sedem prijateljskih tekem z goriš-kimi društvi in končni rezultati so bili precej razveseljivi ter kažejo, da ekipa stalno napreduje. Košarkarji Doma bodo igrali še nekaj prijateljskih tekem, med katerimi eno z mladinsko ekipo Olimpije iz Ljubljane.
Poleg naraščajnikov bodo letos, v drugi polovici februarja, nastopili v pokrajinskem prvenstvu dečkov tudi mlajši igralci slovenskega športnega združenja. Teh je tudi približno deset in so pristopili k Domu pozneje, kljub temu pa so nekateri zelo obetajoči.
Po tem kratkem pregledu naše košarkarske dejavnosti v Gorici lahko z veseljem ugotovimo, da se tudi ta šport lepo razvija pri naših mladih igralcih in se iz leta v leto veča njihovo število.
Rudi Pavšič
V prijateljski košarkarski tekmi
Dramatična zmaga Domove peterke
Dom — Patriarca	67:65
(34:34)
DOM: Dornik 22, Čubej 25, Kont 4, Mozetič 4, Sošol 4, Marinčič 7, Semolič L	. ........loAJ. .
PROSTI METI: Dom 4:12; Pa-' triarca 3:8.
Pred dnevi je goriški Dom v izenačeni in izredno napeti tekmi' pre-* magai Patriarco. Domovci so igrali zelo samozavestno, vendar so morali napeti vse svoje sile, da so ugnali nasprotnika. Dramatične so bile zlasti zadnje sekunde tekme, saj je Dornik dosegel zmagonosni koš prav ko je sodnik žvižgal konec tekme.
Med Goričani sta bila v obrambi najboljša Sošol in Kont, v napadu pa Dornik in Čubej.
MILAN. 6. — Beograjski košarkarski klub Partizan se je uvrstil v polfinale turnirja za Koračev po-
kal. Čeprav je v včerajšnjem srečanju z Mobilquattro iz Milana zgubil s tesno razliko 85:82, je napredoval po zaslugi zmage z dvajsetimi točkami razlike v prvem šre-čanju na domačih tleh. Milančani so skušali opraviti težak podvig, nadoknaditi dvajset točk zaostanka in so zato takoj prešli v napad, vendar so naleteli na močan odpor gostov. Nekaj časa je bilo stanje izenačeno, nato je prišel v vodstvo Partizan, vendar je Mobilquattro nadoknadil zamujeno in do konca polčasa prišel v vodstvo, ki ga je obdržal do konca tekme.
V drugi tekmi se je v finale u-vrstil tudi Forst iz Cantuja, ki je v povratnem srečanju premagal Barcellona s-108:84.
SOFUA, 6. — Italijanska peterka Saclà je- premagala bolgarsko ekipo CSKA iz Sofije v povratnem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal pokalnih prvakov s 83:75. I-talijani so zmagali tudi v prvi tekmi, in sicer s 75:59.
JADRANJE
PORTSMOUTH, 6. - Na regati okrog sveta vodi jadrnica Sayula (Meh.) pred Adventure (Vel. Britanija) in Kriterjem (Francija). Veliki favorit, Pen Duick VI. francoskega jadralca Tabarlyja je šele na petnajstem mestu.
bolj utrdil svoje prvo mesto v lestvici.
Prvenstvo «Pomlad»
Medtem ko so poletovci v tem kolu počivali, pa so borovci igrali proti Interju 1904, ki je še nepremagan na vrhu lestvice in je že zmagovalec te skupine. Trener In-terja 1904 Micol: «Po prvem srečanju, ko smo borovce premagali s skoraj 50 točkami razlike, nisem od njih pričakoval tako močnega odpora. V drugem polčasu sem se resno bal, da nas bodo prvič premagali v tem prvenstvu. Nato ca se je le izteklo, kot smo želeli in smo tako zmagali z 20 točkami razlike.»
Borovci so torej v drugem delu tega prvenstva pokazali lep napredek, kar dopušča dobre upe za nadaljnja srečanja.
IZIDI 11. KOLA
Inter 1904 — Bor 81:58, Isalsi-der — Lloyd Adriatico 52:67, Ricreatori — SABA 57:63. Počitek: Polet.
LESTVICA
Inter 1904
L. Adriatico
SABA
Ricreatori
Bor
Polet
Italsider
11 11 10 10 10 10 9 9
791:539 672:565 628:591 638:689 629:693 347:465 1 8 571:707
8 2 7 3 3 7 3 7 2 7
22
16
14
6
6
3
2
PRIHODNJE KOLO (9. 2.)
Ricreatori - Italsider, Lloyd A-driatico - Bor, SABA - Polet. Počitek: Inter 1904.
Ocene P.d. : Ražem (B) 2, Maz-zucca (B) 1.
Skupno: Žerjal (B) 12, Taučer (P) in M. Sosič (P) 5, Škabar (P) in Ražem (B) 4, I. Sosič (P) 2, B. Furlan (B), Košuta (B) in Maz-zucca (B) po eno točko.
b. 1.
NAMIZNI TENIS
V soboto v Gorici deželno prvenstvo
V soboto, 9. in v nedeljo, 17. februarja bo v Gorici deželno tekmovanje v namiznem tenisu, veljavno za vstop v finalni državni del. Gorica, prvič gosti tako prvenstvo in bo verjetno zato prisotnih veliko gledalcev in ljubiteljev tega športa.
Po predvidevanju organizatorjev bodo nk tekmovanju, ki bo za žensko in moško konkurenco, sodelovalo preko sto namiznoteniških 1-gralk in igralcev iz naše dežele.
OBVKSTILO
Ob priliki odbojkarske tekme ženske C lige Monselice Padova — Breg organizira ŠD Breg v nedeljo, 1C. februarja avtobusni izlet v Monselice.
Vpisovanje pri vaških zastopnikih in v občinski telovadnici.
Napadalci Juventine pred vrati Duina
WUINA Siti
lo.
Potem se je razgovorila. Povedala mu je, kako steno naska-^jejo Nemci, zabijajo kline in vpijejo. Mnogo je vedela tudi 0 Sorskih vodnikih, o lovoih, o nevihtah in še o marsičem, kar
dogaja v gorah.
Čutil je, da Vahioa ljubi gore. Bil je navdušen. Nekaj “stega, kar veje iz hribovja, je velo tudi od nje.
«Pokaži roko!»
«Zakaj?» je vprašal.
«Prebrala ti bom z nje usodo!»
«Mar znate tudi to?»
«Tudi to znam!»
Stegnil je roko. Prijela jo je s svojimi raskavimi prsti ™ uprla je oči v dlan.
«Uh! Kaj vse vidim v tvoji dlani!»
«Kaj pa?»
«Tvojo usodo, fant!»
«Kakšno usodo?»
«Čudno, res. Zelo čudno...»
Potem se ji je obraz zresnil in se spremenil, da bi je sko-raJ ne spoznal. Gube na njenem obrazu so izražale zbranost, 041 so postale globlje, odsotne, in ko je spregovorila, jd je *venel glas, ko da prihaja z drugega sveta.
«Nenavadno roko imaš. Srečno roko in nesrečno srce.
Preveč je moči, preveč strasti... gnalo te bo naokoli... do smrti boš iskal mir po gorah... z vsem boš in z ničimer ne boš zadovoljen... če te gore ne bodo vzele, boš živel dolgo. In ne boš se kmalu oženil... ko se boš srečal z Abrahamom, boš še sam... brez otrok pa ne boš... žensk se boj... težave bodo imele s teboj in ti z njimi... denar te ne bo maral, ljudje te bodo izkoriščali., imel boš veliko prijateljev, ki ti ne bodo vsi prijatelji... boj se najbližjih, ker ti bodo velikokrat najbolj daleč... imaš eno samo veliko strast... gora te bo vzela za svojega, ne boš ji ušel...»
Ženski se je glas tresel. Hotel je izmakniti roko, a je ni spustila. Pogledala je proti vrhu Triglava. Zavit je bil v kopast oblak, skozenj je padal pramen sončne svetlobe in tipal po Severni steni. «Tam je tvoja usoda... boj se te stene, spoštuj jo, čeprav ti bo naklonjena. V njej vidim kri in trupla. Ne ločim obrazov... ne vem, če je med njimi tudi tvoj...»
«Vahioa,» jo je prekinil, «mojega ni med njimi, le natanko poglejte,» je skušal ubrati šaljivo struno. V resnici pa mu je šel po hrbtu srh. In pošteno se je oddahnil, ko je ženska nazadnje le spustila roko iz klešč svojih prstov. Potem se je njen obraz zdramil iz resnobe in odmaknjenosti. Dvignila je oči k njemu in globoke brazde ji je ožaril smeh. «Fant, poslušaj me,» je rekla. «Za skalo še nisi, čeprav te vleče vanjo. Poglej svoje prste, krvavi so! Počakaj!»
Vstala je, stopila v bajto in se vrnila s kepo loja. «Na,» Je rekla. «To je gamsov loj. Z njim si mažem roke in noge, kadar me skala preveč razje. Po njem se koža hitro celi.»
Namazal si je roke in hotel vrniti kepo.
«Ne, s sabo jo vzemi. Potreboval jo boš, ker ne boš nikoli nehal hoditi v gore. To vidim v tvojih očeh. Pa še pridi, da bova kakšno rekla, če pa se boš kje zaplezal, kar mimo zavpij in mene pokliči. Pridem pote! Tu ni skale, s katere te ne bi spravila!»
Segla sta si v roke. Vedel je, da se bo krat oglasil.
4
pri njej še več-
Joževa mama Marija je bila drobna, nežna in občutljiva ženska. Moževa smrt Jo je hudo prizadela, toda ni je zlomila. Oklenila se je otrok. Zaradi njih je morala biti pogumna, vztrajna in iznajdljiva. Najbolj pa se je navezala na Joža. Morda zato, ker je bil mehak kakor ona, ali pa zato, ker se je bolj bala zanj kot za druge. Znali so si urediti življenje in niso se ukvarjali z nevarnostmi tako kot on. Materi ni bilo prav, da gre vsako soboto popoldne v gore in da se vrne šele v nedeljo zvečer ali celo zjutraj v ponedeljek. Skoraj na kolenih ga je prosila: «Joža, boj se boga. Poslušaj mater, ki ti hoče samo dobro! Ne hodi v gore, da ne boš nesrečen in mi s tabo. Zabavaj se v dolini kakor drugi fantje, če že ne moreš drugače...»
Zaman ga je svarila in pregovarjala. V vsem ji je ustregel. Dajal ji je ves zaslužek. Zase je vzel le kakšno krono. Goram pa se ni mogel odpovedati.
«Ne vem, kaj iščeš v hribih. Kdor le more, se jih izogiba. Stari ljudje ne pravijo zaman, da gora ni nora, pač pa je tisti nor, ki gre gor! Posebno, če mu ni treba, če ni tam nič izgubil! V goro se gre, kot pravi gospoda, le do tja, do koder se pride s kočijo. V vodo pa samo do kolen, če hočeš dolgo živeti. Pa velike družbe se izogibaj, če nočeš imeti težav!»
Tako ga je svarila. Vode se je res bal in je pazil, da ni zagazil vanjo globlje ko do kolen, če je lovil postrvi v potoku ali v reki. Tudi velike družbe se je izogibal. Zato tudi ni hodil v cerkev, kar pa seveda materi ni bilo prav. Za cerkev si je izbral gorski svet, vonj kadila mu je zamenjal dim ognjev, ki jih je kuril po drvarskih bajtah, orgle in petje na koru so mu nadomestili viharji, plazovi in ptičje petje, name-
sto pridig pa je poslušal Vahioo, stare lovce, gorske vodnike in druge čudake, ki jih je srečaval na samotnih poteh.
Da bi lažje shajali, je vzela mati na hrano dvanajst drvarjev, ki so sekali in spravljali les v bližnjih gozdovih. Vedno so se radi šalili, dišali so po dimu in smoli, bili so prijetni ljudje. Z njimi se je spoprijateljil. Naučili so ga vihteti sekiro vleči žago in podirati drevesa. Kar žal mu je bilo za vsakim drevesom, kadar so ga spodgrizli in je truščema strmoglavilo v vznemirjeni gozd. Pomagaj je valiti na voz težke hloda m si tako krepil mišice. Poprijel je tudi brat in vsako jesen sta napravila drv, da so se greli vse dolge zime.
Brat Francelj pa se je zaljubil v hrbte Karavank. Neki star divji lovec ga je navdušil za lov. Ko Je omagal je od njega kupil puško manliherico, takšno, ki se je dala raz-staviU na dva dela, vsak del pa se je dal dobro skriti v suknjič ali v nahrbtnik. In potem je hodil z njim na lov tudi Joža. V meliščih pod Monštranco sta zalezovala gamse. «Katerega bi?» je vselej vprašal brat. Potem pa se je sam odločil za največjega. Že ko sta ubila prvega, je vedel, da lovec ne bo, ne divji ne pravi. Francelj je zastrelil kozla. Ko sta prišla k živali, ju je onemogla pogledala z velikimi, prestrašenimi očmi, po črnem kožuhu ji je izpod zlomljenih re-ber bruhala kri. Brat ga je zaklal, da ne bi še z enim strelom priklical čuvaja z lovske steze.
Joža se je čudil bratu, s kakšnim veseljem je pulil gamsu čop in otipaval roglje, kako ga je naglo iztrebil in vrgel vampe čez peč, krokarjem in kavkam, ki so se poželjivo svedralo nad njima.
Joža je živali imel rad žive, čeprav je tudi njemu teknila gamsova juha, in se tudi debelega zrezka ni branil.
Poleti sta šla nad srnjake. Brat, ki tri ga bil rad po vsi sili navdušil za lov, mu je dal puško:
«Ali ga boš?»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglatnl oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220._____ din
Poitni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	7. februarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska
NOV ČLEN V DOLCI VERICI TERORISTIČNIH DEJANJ
Devet arabskih teroristov zasedlo japonsko veleposlaništvo v Kuvaitu
Gverilci ki imajo pri sebi 16 talcev, zahtevajo od japonske vlade, naj z letalom pripelje v Kuvait četverico teroristov iz Singapura
KUVAIT, 6. — Številnim terorističnim akcijam, ki v zadnjih tednih pretresajo svet, se je pridružil nov izpad teroristov na japonsko veleposlaništvo v prestolnici arabskega emirata Kuvaita. Skupina devetih oboroženih mož je okrog 10.30 po lokalnem času (8.30 po italijanskem) vdrla v palačo veleposlaništva ter prijela za talce veleposlanika Ryoka Ishi Awo in več drugih oseb. Kmalu nato se je e-den od skupine povzpel na okno ter odvrgel na cesto sporočilo z zahtevami gverilcev. Le-ti namreč zahtevajo naj Japonska pošlje v Singapur letalo ter z njim pripelje v Kuvait četverico teroristov, ki je pred tednom dni napadla skladišče nafte holandske družbe «Shell» na otoku Pulau Bukom ter se polastila manjšega trajekta, ki povezuje Singapur z bližnjimi otoki, četverica je namreč še vedno na trajektu s tremi talci in se od tu pogaja z vlado. Po zadnjih vesteh naj bi štirje gverilci, od katerih sta
dva Arabca, člana Fronte za osvoboditev Palestine, dva pa Japonca, člana «Rdeče armade», ki je povezana s palestinskim terorističnim gibanjem, sprejeli, ponudbo singapurske vlade, naj si izberejo za zatočišče kakršnokoli tuje veleposlaništvo. Skupina si je izbrala veleposlaništvo Severne Koreje toda severnokorejska vlada se o tem še ni izrekla.
Japonsko veleposlaništvo v Kuvaitu so medtem obkolile policijske sile, japonska vlada pa je takoj sprejela primerne ukrepe. Japonski zunanji minister Masayoshi Ohira je sporočil, da bo njegova vlada sprejela zahteve teroristov, v katerih je bilo posebej poudarjeno, da bodo v primeru negativnega odgovora ubili tri talce.
Kaže, da sodelujejo pri tej akciji skupno tri teroristične organizacije. Gre za Fronto za osvoboditev Palestine, japonsko «Rdečo armado» ter za «Organizacijo sinov zasedenih o-zemelj».
aiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiitviiii
V ZVEZI Z INTERVJUJEM TEDNIKU «IL MONDO»
Protimafijska komisija zaslišala dr. Spagnuola
Rimski generata! pravdnik naj bi dal zelo zanimive podatke o povezavi med sodstvom, policijo ta mafijo
RIM, 6. — Parlamentarna protimafijska komisija je danes popoldne zaslišala rimskega generalnega pravdnika dr. Carmela Spagnuola, jutri zjutraj pa bo zaslišala kve-storja Angela Mangana, da bi — kot je poudaril predsednik komisije senator Carraro — poglobila preiskavo o odnosih med sodstvom, policijo in mafijo.
Dr. Spagnuolo je prišel v palačo Sapienza, kjer ima sedež komisija, nekaj minut pred 17.30. Zasliševanje je trajalo približno tri ure in o rezultatu pogovora ni bilo mogoče izvedeti nič uradnega. Tiskovno sporočilo komisije se omejuje le na ugotovitev, da so parlamentarci zaslišali rimskega generalnega pravdnika dr. Spagnuola. Kljub temu pa so nekateri člani komisije poudarili, da je bilo pričevanje dr. Spagnuola zelo pomembno, ker je generalni pravdnik navedel pomembne podatke, na katerih bo temeljila nadaljnja preiskava komi-sije.
Po poluradnih vesteh iz palače Sapienza kaže, da so parlamentarci zastavili dr. Spagnuolu številna vprašanja, ki zadevajo intervju, ki mu ga pripisuje tednik «II Mondo» in odnose med sodstvom, policijo in mafijo. Verjetno gre tu za vprašanja o tako imenovanih «mafijskih magnetofonskih trakovih», ki dokazujejo, da je mafijska organizacija razpredla svojo mrežo tudi v Rimu. Kot je znano, je te trakove posnel kvestor Angelo Mangano, ko je še zalezoval znanega bossa Luciana Liggia. Trakovi so nato skrivnostno izginili z rimskega sodišča. Sodniki so jih dobili v roke nekaj mesecev pozneje, trakovi pa so bili zbrisani in okrnjeni kot je ugotovila znanstvena komisija, ki jo je imenoval sam dr. Spagnuolo. V tej zvezi je tudi mafijski boss Frank Coppola obtožil Angela Mangana, da je za 18 mili ionov zbrisal s trakov imena vplivnih mož. Salvatore Ferrara pa je obtožil dr. Spagnuola, da je imel vlogo posrednika v stikih med Man-ganom in Coppolo.
Vedno po neuradnih vesteh iz palače Sapienza je dr. Spagnuolo na vprašanja parlamentarcev poudaril, da ni dal intervjuja tedniku «R Mondo». Na ostala vprašanja naj bi generalni pravdnik odgovoril izčrpno, seveda v mejah, ki mu jih narekuje tajnost preiskovalnega postopka. Obljubil pa naj bi, da bo še izčrpno poročal komisiji med procesom proti Salvatoreju Ferrari. Izvedelo se je tudi, da bo poleg Mangana, komisija zaslišala še vrsto sodnikov in policijskih funkcionarjev.
Padovski sodniki na sledi mogotcem ki so finansirali Vetrovnico?
PADOVA, 6. — Vse kaže, da je preiskava o prevratniškem delovanju genovske fašistične skupine Ve-trovnica, v zelo pomembni fazi. Dr. Nunziante in dr. Tamburino, ki vodita preiskavo, sta danes začela preučevati gradivo, ki sta ga zaplenila med svojim enodnevnim potovanjem v Milan. Kaže, da sta dokumente našla v uradih neke milanske družbe in da zadevajo finansiranje prevratniške organizacije. Kot je znano je Vetrovnica razpolagala z velikanskimi vsotami.
Zaradi preobremenitve z delom je dr. Tamburino odložil zasliševanje Roberta Cavallara, bivšega sindikalista CISNAL, ki se je izdajal za tajnika vojaškega sodišča in je i-mel tako dostop do zaupnih vojaških informacij. Padovski preiskovalni sodnik pa je sprejel danes ženo podpolkovnika Amosa Spiazzi-ja, ki sedi v zaporu pod obtožbo nedovoljene posesti vojnega orožja in prevratniškega delovanja
ALEKSANDRIJA, 6. - Rešili so 14 članov posadke libanonske ladje «Emeral Sea», ki se je potopila 23. januarja med Rodosom in Ciprom. Po 14 dneh je rešilni čoln, na katerem so bili brodolomci nasedel na egiptovsko obalo, kakih 100 km od Aleksandrije.
Iz Tokia so tudi javili, da je letalo družbe «Jal» že vzletelo in bi moralo pristati v Singapuru ob 8.30 po lokalnem času. S tem v zvezi je japonska vlada že zaprosila Kuvait naj dovoli pristanek letala s četverico teroristov iz Singapura. Na krovu letala so tudi trije funkcionarji zunanjega ministrstva.
Medtem ko se pred zasedenim . veleposlaništvom nadaljujejo pogajanja kuvaitski oblasti s teroristi, je vlada sklenila, da ne bo dovolila pristanka japonskemu letalu. To je sporočil notranji minister v posebnem poročilu, ki ga je oddajal tudi radio ,V sporočilu je posebej, poudaril, da so teroristom ponudili dovoljenja, da se lahko zatečejo v katerokoli državo, toda pod pogojem, da osvobodijo talce. Gverilci so s svoje strani odgovorili, da bodo talce pobili, če ne bo vlada dovolila pristanka japonskemu letalu. Na pripombo, da bi v tem primeru umrli nedolžni ljudje, je eden od gverilcev odvrnil, da pač vsaka vojna zahteva tudi nedolžne žrtve.
Iz sirske prestolnice Damaska so sporočili, da sta organizaciji «Ljudska fronta za osvoboditev Palestine» ter «Rdeča armada» dodelili teroristično akcijo v Kuvaitu posebni e-noti, ki nosi ime po «Ghassanu Ka-nafaniju» enemu od voditeljev Fronte, ki je v juliju leta 1972 padel v nekem atentatu v Bejrutu. V o-menjenem poročilu iz Damaska je med drugim rečeno, da je ta akcija logična posledica dejstva, da japonska vlada ni upoštevala opozorila, ki ji ga je Fronta poslala pred štirimi dnevi in ker ni pristala na zahteve četverice gverilcev iz Singapura.
Voditelj organizacije za osvoboditev Palestine Yasser Arafat je med razgovorom s kuvaitskim veleposlanikom v Bejrutu ostro obsodil napad teroristov na japonsko veleposlaništvo ter izjavil, da njegova organizacija ne nosi nobene krivde pri tem podlem dejanju. S svoje strani je kuvaitski veleposlanik izjavil, da je Arafat ponudil svoje sodelovanje, da bi se ta dogodek srečno zaključil.
CHIGNIK (Aljaska), 6. — Ameriška obalna straža je sinoči ustavila pri otočju Semddov sovjetsko ribiško ladjo «Armaturčik». Po vesteh iz ameriških virov, naj bi sovjetska ladja zaplula v ameriške ozemeljske vode. Kapitana so aretirali in mu bodo sodili zaradi ribolova v tujih vodah.
Pl
*5
J
... jiMHI ji JI |
y«sfi
lili
il \	^ji
fXrfl
, .______________________________ ______________________________________,______ _______________________________________________
Pročelje japonskega veleposlaništva v Kuvaitu, ki so ga zasedli palestinski teroristi. Napadalci grozijo, da bodo ubili talce (méd temi je tudi veleposlanik), če tokijska vlada ne bo poslala letala teroristom, ki so zabarikadirani na trajektu sredi singapurskega pristanišča
HiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO IZPLAČILU ZNATNE ODKUPNINE
Mladi ugrabljenec iz Bergama po 22 dneh spet na svobodi
Pierangela Bolisa so ugrabitelji osvobodili v predmestju Monze - Odkupnina naj bi znašala okrog pol milijarde lir
MONZA, 6, — Po dvaindvajsetih dneh od ugrabitve je Pierangelo Boliš, 17-letni študent iz Bergama, spet na svobodi, potem ko je njegova družina izplačala ugrabiteljem primemo odkupnino. V nočnih urah je namreč v predmestju Monze nekdo potrkal na vrata nekega avtomobilskega skladišča. Bil je mladi Boliš. Takoj je zavrtel številko svojega doma ter s presunljivim glasom povedal očetu, da je končno na svobodi. Skoraj istočasno so neznanci telefonsko obvestili tudi orožnike iz Monze ter jim označili kraj, kjer naj bi osvobodili Bolisa. Neznančevo sporočilo je bilo točno in malo kasneje je orožniška patrula odpeljala mladeniča v svojo vojašnico, kamor so se
Enote kamhoških osvobodilnih sil so danes napadle položaje Nolove vojske v industri iškem predmestju Phnom Penha Takhmau, ki je oddaljeno le IX km od središča kamboške prestolnice. Na sliki: vojak vladnih čet nosi v bolnišnico dečka, ki je bil ranjen med spopadom med vladnimi četami in , partizani
kmalu nato pripeljali tudi njegovi starši.
Kot rečeno, se je Bolisova Odiseja začela v sredo, 16. januarja zjutraj v predmestju Bergama. Boliš se je bil namenil tistega jutra na železniško postajo, da bi se odpeljal v šolo. Nenadoma ga je obkrožilo nekaj ljudi — točno število ugrabiteljev ni še znano — ter ga prisililo, da je stopil v avtomobil, ki je nato zdrvel z vso brzino v neznano smer.
Ugrabitelji so se prvič oglasili dva dni kasneje ter zahtevali visoko vsoto za odkupnino. Bolisov oče, lastnik neke tovarne, ki zaposluje nad 150 delavcev, je najprej zaprosil, da bi prikrili javnosti pogajanja z ugrabitelji, nakar je zbral zahtevano vsoto. Znesek odkupnine ni znan, čeprav se je v teh dneh razširila vest, da znaša nad 400 milijonov lir, ki jih je industrialec izplačal v dveh obrokih
O svojih ugrabiteljih Boliš ni vedel povedati ničesar, zato bi jih ne mogel spoznati. Rekel je, da so mu pred osvoboditvijo zakrili oči z obvezo in da so se vozili z avtomobilom tri ure preden so ga izpustili v predmestju Monze. Obenem je pripomnil, da so med ujetništvom ravnali z njim dobro. Soba v kateri je bil zaprt, je bila slabo razsvetljena. ugrabitelji pa so imeli vselej zakrite obraze.
Dovoljeno mu je bilo samo to, da je od časa do časa napisal kakšno pismo, ki so ga ugrabitelji nato poslali staršem. Dodal je še, da mu je včasih delala družbo neka ženska. Svojo pripoved je zaključil z željo, da bi lahko čimprej pozabil na to pretresljivo dogodivščino ter se spet vključil v normalno življenje.
Po nekaterih vesteh naj bi Bolisov oče izplačal ugrabiteljem odkupnino na področju med Trezzanom sul Naviglio ter Vigevanom, to je na istem področju, kjer so izplačali odkupnino tudi za industrialca Torisellija. odkupnino, ki naj bi po mnenju preiskovalcev presegla eno milijardo in pol lir. Skratka je šlo v tem pri-meni za eno najizdatnejših odkupnin. Zaradi te podrobnosti preiskovalci ne izključujejo, možnosti, da obstaja med obema primeroma ugrabitev neka sorodnost. Ravno v tej sorodnosti je mogoče sled, ki bo privedla do ugrabiteljev, ki naj bi pripadali nekakšni organizaciji mafijskega tipa.
„„„............................................................................Illlllllllllllllllllll
Nemci protestirajo zaradi britanske televizijske nadaljevanke «Colditz»
Serija TV/Umov naj ne bi ustrezala resničnim dogodkom in naj bi prikazovala nemškega vojaka v slabi luči
LONDON, 6. — Devetnajst milijonov gledalcev britanske televizije sledi že več tednov zanimivim dogodivščinam skupine angleških vojnih ujetnikov v nacističnem taborišču za časa tretjega reicha. Gre za televizijsko serijo «Colditz», ki jo je v nadaljevanjih oddajala tudi jugoslovanska televizija.
V njej je predvsem govor o poskusih britanskih častnikov, da zbežijo iz nemškega srednjeveškega gradu, ki so ga nacisti spremenili v taborišče za vojaške jetnike. Nadaljevanka je postala v kratkem program, ki mu občinstvo najbolj
govori se celo, o desetih milijardah sledi.
jir.	I V Nemčiji pa je telefilm «Colditz»
povzročil vrsto žolčnih protestov, češ da nikakor ne ustreza resnici in da daje napačno predstavo nemškega vojaka za časa zadnje vojne. Treba je sicer reči. da so se med zadnjo vojno nemški vojaki obnašali mnogo slabše, kot je videti v tele-filmu, kjer končno samo preprečujejo pobege britanskih jetnikov. Dobro vemo. da so nacisti v vsej zasedeni Evropi in v sami Nemčiji zakrivili zverstva, spričo katerih so dogodki v «Colditzu» prava o tročarija.
Serija nadaljevank o britanskih vojakih v nemškejn ujetništvu je žela mnogo uspehov tudi v drugih državah, saj so jo doslej prodali
televizijskim hišam kar 28 držav in ni izključeno, da ji bodo v teku leta lahko kljub protestom sledili tudi zahodni Nemci.
Nekateri bivši britanski častniki, ki so bili zaprti v Colditzu pravijo, da je režiser v filmu večkrat pretiraval in da poskusi pobegov nikakor niso bili tako dramatični, kot jih prikazujejo v filmih.
Gerry Glaister, ki je serijo nadaljevank pripravil, zatrjuje, da je skušal doseči čim večjo verodostojnost. Dvakrat je bil v Vzhodni Nemčiji, da bi si ogledal trdnjavo Colditz, ki je nekje pri Leipzigu in ki je sedaj postala turistični objekt. Glaister je posnel vrsto fotografij
in prinesel s seboj tlorise trdnjave, da bi v študiju lahko kar se da vemo rekonstruiral okolje, v katerem so živeli britanski jetniki. Epizode, o katerih je govor v nadaljevanki, pa so vzete iz knjige majorja Pata Reida, častnika, ki je skrbel za pobege tovarišev iz Col-ditza. Sam major Reid pa je bil tehnični svetovalec za vsa nadaljevanja telefilma. Omeniti moramo, da so nekateri drugi bivši jetniki iz Colditza, med katerimi lord Harewood, bratranec kraljice Elizabete izjavili, da je film zelo zanimiv in da po večini ustreza do godkom, ki so jim bili priča za časa svojega bivanja v lagerju.
Našli so otroka, ki so ga ugrabili pred enim lelom
MODESTO (Kalifornija),. 6. — V Kaliforniji so našli’žiVega in zdravega dveletnega Tommyja Lauver-ja, ki so ga ugrabili 20. januarja lani. Otroka je ugrabil moški, medtem ko ga je mati za nekaj minut pustila v avtu. Dobili so ga v hiši 30-letnega Williama Coffeyja in njegove žene Marjorie. Sosedi se je zdelo čudno, da imata zakonca Cof-fey majhnega otroka, saj je bilo znano, da Marjorie ne more imeti otrok. Zato je soseda o vsej zadevi obvestila policijo.
CIUDAD MEXICO. 6. - Trinajst oseb je zgubilo žiivljenje, 22 pa je bilo ranjenih, ko je avtobus, S katerim so potovale, zavozil s ceste pri Jiquipilasu v južni Mehiki. Preživeli so izjavili policiji, da je šofer, ki je v nesreči umrl, zaspal za volanom.
TRIJE RIBICI UTONILI PRI CRADEŽU
GRADEŽ, 6. — Trije Bradeški ribiči so utonili danes popoldne, ko se je potopila njihova ladjica nedaleč od gradeškega pristanišča. Žrtve so 50-letni Narciso Barattin, 44-letni Giovanni Tita Lorenzut in 36-letni Giorgio Cester. Reševalci še niso našli njunih trupel, čeprav so pri iskanju sodelovale štiri ribiške barke, dve izvidnici finančnih stražnikov, vlačilec iz tržiškega pristanišča in izvidnica tržaškega pristaniškega poveljstva.
Na plaži otoka Morgo pa so našli del potopljene ladje in del opreme nesrečnih ribičev.
Ladjica «Fasana», ki je imela matično pristanišče v Gradežu, se je potopila ob 14.30, ko je južni veter valil proti Gradežu močne valove. Ladjica se je vračala v pristanišče po zaključenem ribolovu v spremstvu ribiških ladij «Rita» in «Andrea Boria». V višini drugega valobrana je zajel «Fasano» močan val in jo prevrnil. Ladjica se je potopila in kljub prizadevanju jki-sadk ostalih ribiških ladij za Ba-rattina. Lorenzuta in Cesterja ni bilo več pomoči.
Veliki motorji
(Nadaljevanje s 4. strani)
Toda moderna tehnika nerada dela z litimi kosi. Kakor so povedali strokovnjaki, pretežni del «velikih kosov» izdelajo z varjenjem in na druge načine, najmanj pa z vlivanjem, ker se vliti kosi ne obnesejo več. Gre namreč za delikatna dela in čeprav imajo v tovarni tudi roentgenski aparat, s katerim morejo preverjati «čistost» Mline in kovine nasploh tudi v globino 10 cm, se raje zanesejo na varilno tehniko, posebno ker je sodobna tehnologija dala na razpolago odlična sredstva, o-dlične pripomočke, tako da je varilec v precejšnji meri zamenjal nekdanjega livarja.
O prečiščevalnih napravah za odplako smo že govorili, omenili bomo sedaj le še delavnice in laboratorije za raziskovalna in kontrolna dela, ki so nameščena v podolgovatem poslopju sredi med halo za manjša in srednja dela ter veliko halo za velike kose. To poslopje, v kateri so tudi kopalnice, kuhinja, menza in drugi oddelki, meri 24 tisoč kv. m površine.
Že zadnjič, preteklo soboto, ko smo govorili p zavzetosti podjetja na načrtovalnem in raziskovalnem področju, smo omenili, da dela precejšnji odstotek ljudi na tem področju, sedaj bi dodali le to, da si mora podjetje GMT pogosto samo načrtovati in izdelovati razna orodja in pomagala. Del teh naprav gre sicer tudi v prodajo, marsikatero pomagalo pa napravijo tako rekoč v unikatu, ker služi le njim. V tem oddelku se ukvarjajo s celo vrsto dejavnosti, pri katerih pridejo do izraza vse mogoče stroke.
Čeprav je podjetje začelo obratovati že pred časom in je dobilo doslej naročil za milijon 600 tisoč HP, v podjetju menijo, da so šele v samem začetku, da pa bodo kmalu uspeli uveljaviti se v celoti in da bodo prej ali slej postali naj-večje ali prvo tovrstno podjetje v Evropi.
liliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilliiiiililiimiiilliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifaiiiuiiiiiiliiiiiillilililiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
PO RAZBITJU POGAJANJ MED VLADO IN SINDIKATI
Britanska desnica pritiska za razpis predčasnih volitev
LONDON, 6. — Veliko Britanijo je danes zjutraj zajela «volilna vročica», kot je zapisal list «Guardian, 'posledica razbitja pogajanj, med vlado in sindikati rudarjev za podpis nove delovne pogodbe. Zaradi nepopustljivosti vlade so delavci napovedali splošno stavko, ki bo še zaostrila krizo že itak šibkega britanskega gospodarstva.
Delavci zahtevajo 32-odstotne po-.viške plač, medtem ko vlada ponuja le 16-odstothe poviške, ker bi sicer, vsaj tako trdi premier Heath, postavila na kocko dosedanjo protiinflacijsko politiko, ki temelji na nadzorstvu nad plačami. V prejšnjih dneh je zveza industrijcev večkrat ostro posegla pri vladi, da bi jo pripravila h kompromisu z delavci, a zaman. Danes so se predstavniki delodajalcev sestali s sindikalnimi voditelji. Predmet pogovorov je bila možnost ugladiti spor v zadnjem trenutku, to pa je mogoče le, če vlada pristane na poviške plač, ki jih zahtevajo rudarji, kot je včeraj poudaril predsednik sindikata Joe Gormley. V tem smislu sta pri vladi posegla voditelja laburistične stranke Wilson in liberalne Jeremy Thor-pe, a tudi na njune pritiske je Whi-tehall odgovorila, ,da v tem trenutku ne vidi nobene možnosti kompromisa.
Zaostritev položaja je nujno privedla do tega, da se v Angliji spet veliko govori o predčasnih volitvah, kot se je govorilo o njih pred dobrim mesecem, ko se je spor med vlado in sindikati začel zaostrovati. Za predčasne volitve se potegujejo predvsem desničarski krogi, katerih izraz so glasila «Evening News», «Evening Standard» in «Daily Mail». Ti krogi upajo v preokret na desno, katerega račun bi seveda plačali delavci.
V sami vladni stranki so mnenja o predčasnih volitvah deljena. «Jastrebi», ki jih vodi finančni mini-
ster Anthony Barber, trdijo, da bi se vlada na volitvah okrepila in bi tako lahko vztrajala v svoji dosedanji politiki ter kljubovala pritisku sindikatov. «Golobi», ki jih vodi minister za delo Whitelaw, pa se otepajo predčasnih volitev, ker bi po njihovem mnenju pomenilo, da vlada nima več zaupanja ljudstva in da je dvomljivo, če bi lahko ohranila na novih volitvah večino. Poleg tega pa poudarjajo, da so rudarji veliko slabše plačani od drugih kategorij britanskih delavcev in da bi zato popustitev njihovim zahtevam ne vrgla na kocko sedanje politike «austerity».
Tudi nevtralni politični komentatorji menijo, da bi Heath ne pridobil, če bi predčasno razpustil parlament in razpisal volitve. Ti komentatorji ugotavljajo namreč, da Heath nima več tako močne opore v volivcih, ker njegova protiinflacijska politika ni rodila veliko sadov. Plače so zamrznjene, cene pa kljub temu naraščajo, še zlasti cene osnovnih živil.
Tudi laburisti se otepajo predčasnih volitev. V skladu s svojimi načeli je ta stranka doslej podpirala pravične zahteve delavcev, to pa bi ji lahko odtujilo simpatijo desničarsko usmerjenih plati volivcev, ki jo dolž”., da je pahnila državo v krizo. Edini, ki bi se lahko okoristili s predčasnimi volitvami, so liberalci, ki doslej niso bili neposredno angažirani v sindikalnem sporu. To pa pomeni tudi krizo britanskega dvostranskega sistema, ki so ga nekateri doslej imeli za jamstvo politične stabilnosti v državi.
Nevtralni komentatorji nadalje poudarjajo, da spor med vlado in sindikati ne zadeva samo poviška plač pač pa neposredno tudi pogodbeno moč sindikata, ki jo je konservativna vlada znatno okrnila. V tem pogledu pa bi predčasne volitve ne rešile ničesar.
PISMO IZ RIMA I
70 odstotkov
Ko so «Piemontesi» prebili mestno obzidje pri vratih Pia in zavzeli Rim, so ugotovili, da je gospodarski in socialni položaj v mestu presenetljiv: ob vznožju Petrovega prestola, okrog teokratskega razkošja mednarodne velesile kot je Vatikan, je mrgolelo «folka», 70 odstotkov katerega je živelo od miloščine, od javne da-režljivosti, ker je pač darežljiv vost ena od osnovnih čednosti krščanstva. Dobro pazite na teh 70 odstotkov, ki so zelo značilen pokazovalec. Najdemo ga tudi dandanes pod imenom «terciarna dejavnost». Po zadnji statistiki lacijske zveze industrijcev je v Rimu 70 odstotkov prebivalstva (bodimo točni: 69,9 odstotka!) zaposlenih v javni upravi v tako imenovanem «terciarnem sektorju». Kot da bi rekli «državna» zaposlitev, mala trgovina, občasno delo, polzaposlitev. Ne gre pozabiti, da je vsedržavno poprečje tako zaposlenih ljudi 38,7 odstotka, praktično polovica manj kot v Rimu.
še nekaj podatkov: v desetih letih (od 1961. do 1971. leta) je število brezposelnih naraslo za 130 tisoč in to še ni vse: medtem ko je število prebivalcev naraslo za 750 tisoč, je število zaposlenih padlo za 20 tisoč. Nimamo še točnih podatkov o ljudeh, ki so zaposleni začasno ali opravljajo postransko delo, tako imenovana podzaposlitev, lahko pa si mislimo, da gre za veliko maso ljudi, ki se preživlja tako, da «se znajde».
In še: podatki kažejo, da se je število zaposlenih v poljedelstvu v Laziu skrčilo od 325 tisoč na 178 tisoč, medtem ko je v Indrui (tej šibki rimski industriji kinematografije in farmacevtike) število zaposlenih naraslo za en odstotek. Kje so se zaposlili kmetje, kje mladina, ki se je vzgajala v zastareli šoli? Okrepili so vrste državnih uslužbencev (14 odstotkov več), vratarjev, občasnih trgovcev, vključili so se v tisto maso ljudi, ki dela danes tu, pitri tam.
Običaji so se spremenili in ne navajamo več dejstev s tako brutalnostjo kot včasih: v bistvu tistih 70 odstotkov prebivalstva, ki je nekoč živelo od papeževe miloščine, obstaja še danes, oziroma se je povečalo zaradi demografskega «booma» prestolnice in zaradi množice emigrantov, ki so prišli v Rim, da bi živeli bolje. Te številke pojasnjujejo patološki značaj tako ogromnega socialnega a,-gregata, velemesta, ki nima moderne proizvajalne strukture : pojasnjujejo obstoj ogromne mase, ki je na razpolago za volilne manevre, obstoj endemičnega fašizma, terena, na katerem bujno uspevata korupcija in špekulacija, zaradi katerih je Rim prestolnica kvalunkvi-zma. Kar zadeva osebne dohodke je Rim na lestvici velikih mest na 31. mestu: na prvem mestu je Milan, na 45. Neapelj, na koncu lestvice ie Kalabrija, kjer osebni dohodki dosegajo le 33 odstotkov vsedržavnega poprečja Ta gospodarsko - socialni zemljevid države pojasnjuje marsikaj, zlasti še ker je Rim na prvem mestu lestvice, ko gre za kupčije: z 2.122 milijardami trgovinskega prometa zdaleč prekaša Milan, ki je s 1.585 na drugem mestu. V Rimu je proizvodnja nizka, kupčij pa je kljub temu veliko: nič čudnega, saj poslujejo v tem mestu petrolejski mogotci, ki si lahko dovolijo, da posredujejo vladi in parlamentu napačne podatke o najinih rezervah in razdelijo pod roko 30 milijard lir «podpore»: in tu se spet vračamo k pojmu «javne da-režljivosti» za omejeno število «obdarovanih», ki pa ne živijo v ljudskih četrtih in niso vključeni v tistih 70 odstotkov.
MARIO DEZMANN
Neredi v Novi Zelandiji ob obisku britanske kraljice
WAITANGI (Nova Zelandija), 8. — V Waitangiju je prišlo do hudih neredov ob obletnici waitangijskega sporazuma, s katerim je leta 1840 Velika Britanija utrdila svojo kolonialno oblast nad Novo Zelandijo. Slovesnosti se je udeležila sama kraljica Elizabeta, poleg Filipa E-dimburškega, princa Karla Charlesa in princezinje Ane. Neznanci so skušali podreti drog, na katerem je plapolala britanska zastava.
V Novi Zelendiji deluje močna organizacija maorskih nacionalistov, ki nasprotujejo waitangijskemu sporazumu