LjubOaaa, četrtek Vj. maja 1943-XXI URKDNUTVO U4 UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUKVA OUCA A b IZKLJUČNO 2ASTOP8TVO srn oglase ta Kraljevine Italije ta UNIONE PUBBUCTTA ITALIaNA 8. A-, MILANO HLErX)N: Sl-2 31-3 51-14. 31-J6 to SI-M pr? postno čekovnem zarodu: LJubljana 10-161 OONCBSSIONARIA ESCLUSIVA por ki pubblidti ch provenienza itarian* ed UNIONE PUBBUCTTA ITAIJANA S. A-, MILANO Napad na sovražni konvoj Dva parnika potopljena, tretji poškodovan — Bombardiranje luke Bizerte — 44 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 26. maja naslednje 1096. vojno poročilo: Naša skupina torpednih letal, ki je bila na ofenzivnem izvidniškem poletu vzdolž alžirske obale, je izsledila sovražni konvoj, ki so ga spremljala lovska letala: dva parnika srednje tonaže sta bila potopljeni, tretji pa hudo poškodovan. Italijanska in nemška letala so bombardirala pristanišče Bizerte. Sovražno letalstvo je včeraj napadlo razne kraje Sicilije, otoka Pantellerije in nekatera središča Sardinije. Mesto Messina je bilo ponovno napadeno in je utrpelo hudo škodo zlasti v srednjem delu. V teku je ugotavljanje žrtev med prebivalstvom. Skupno je bilo sestreljenih 44 sovražnih letal; izmed teh so jih 15 sestrelili naši lovci prve jate in 161. skupine C. T.. 8 nemški lovci in 21 protiletalske baterije, med njimi 7 na Pantelleriji. Po nadaljnjih ugotovitvah je treba dodati k sovražnim izgubam, omenjenim v včerajšnjem poročilu, še 12 letal, izmed katerih jih je 4 sestrelilo obrambno topništvo nad Olbio (Sassari), 8 pa naši lovci v bojih v zraku nad Sardinijo. Večina sestreljenih letal je padla v morje; med drugim: 8 letečih trdnjav pri Fo- lijskem otočju, 2 letali tipa »Liberator« južno od rta Spartivento, 3 letala južno-vzhodno od Bove Marine (Reggio Calabri-ja), 1 pa južnovzhodno od Ali Marine (Messina). Podatek k poročilu št. 1096: Pri letalski akciji, izvršeni nad Italijansko vzhodno Afriko in Sudanom, o kateri je poročalo včerajšnje poročilo, so se posebno odlikovali piloti: Major Villa Giulio Cesare iz Verone in kapitani Peroli Max iz Ferrare, Lizzani Maniio iz Rima in Christiani Ardito iz Ancone. Skupna lovcev, ki se je odlikovala v bojih v zraku nad Messino. o čemer je poročalo tudi včerajšnje poročilo, je bila pod poveljstvom majorja Serinija Pietra iz Maderna (Brescia). Izmed letalcev torpednih letal, ki so napadli sovražni konvoj in pri tem potopili parnike. o čemer poroča današnje poročilo, je treba omeniti kapitane Puttija Carla iz Triesta. Zucconija Giuseppea iz Stignana (Pola) in Greca Pietra iz Saprija (Salerno); nadalje sarednika vodnika Gua-Iandija Carla iz Bologne in Marellija Gio-vannija iz Cantuja (Como) ter narednika Passerinija Enrica Bettolleja (Siena). Junaški italijanski letalci Rim, 26. maja s. Pri letalskem napadu na Sudan in vzhodno Afriko so se posebno odlikovali piloti major Giulio Cesare Villa, kapitani Ardito Cristiani. Maniio Lizzati in Max Perroni. ki so vodili bombnike v napadu na oddaljene strateške prometne zveze sovražnika. Maior pilot Giulio Cesare Villa se je rodil v Veroni 17. februarja 1. 1912. Obiskoval je tečaje Kr. letalske akademije in je bil imenovan za podporočnika L 1934 ter dodeljen jati bombnikov. V aprilu 1. 1936 je napredoval za poročnika ter se j» udeležil španske vojne in takoj dokazal svoje mlotske sposobnosti in svojo borbeno drznost Napredoval je za kapitana po vojni zaslugi ter se je odlikoval kot poveljnik eskadre. sode'ujoč v številnih akcijah in proti sovražnim objektom. Dodeljen ie bil nato uradu glavnega stana Kr. letalstva, v sedanji vojni pa je opravil važne in zelo kočljive misije ter se je posebno odlikoval na dolgem zveznem poletu preko dežel imperija. Odlikovan je bil s tremi srbernimi kolajnami in z eno bronasto kolajno za vojaško hrabrost ter s srebrno kolajno. Kapitan pilot Ardito Cristiani se je rodil v An con i 1. 1913. Ko je postal vojaški pilot, je bil dodeljen v juliju 1. 1937 jati bombnikov Udeležil se je vojne v Španiji. V novembru 1. 1939 se je ude'ežil tečaja za rezervne oficirje v šoli Kr. letalstva. Sedanje vojne se je udeležil najprej v samostojni skupini bombnikov, nato pa v eskadri torpednih letal ter je ponovno dokazal svoje sposobnosti in svojo drznost. Odlikovan je s tremi srebrnimi kolajnami, s 3 bronastimi kolajnami in z vojnim križcem za vojaško hrabrost Po vojni zaslugi ie napredoval v kapitana. Kapitan pilot Mario Lizzati se je rod H v Rimu 2. junija 1. 1910. V marcu 1. 1935 je postal pilot, nakar je bil mobiliziran in je služil v vzhodni Afriki, nato pa pri letalstvu v Cirenaiki. Zaradi izrednih zaslug je bil imenovan za rezervnega podporočnika. Ko se je vrnil iz Afrike, je bil dode'jen letalski šoli. ob pričetku vojne pa k neki jati bombnikov Pri neki letalski nesreči je bil ranjen, nato pa je zopet nastopil službo v letalski šoli kot instruktor. Je odličen pilot in zlasti strokovnjak v letenju brez vidljivosti Kapitan pilot Max Perroni se je rodil v Ferrari 12. septembra 1. 1910. V decembru L 1932 je postal pilot in bil dodeljen letalstvu na Siciliji. Služil je do avgusta L 1935, nato pa je prešel k civilnemu le-tastvu. Za seboj ima okrog milijon kilometrov poletov, med drugim je dvakrat preletel Atlantik. V juniju L 1940 je bil pok.ican v vojaško službo ter bil dodeljen specialnim letalskim uradom. Izvršil je ponovno tvegane polete v Italijansko vzhodno Afriko, često v neugodnih okoliščinah na 3.000 km dolgih etapah ter dokazal svoje izredne pilotske sposobnosti. Pi-idobil si je s tem srebrno kolajno za letalske zasluge. Odlikovan je tudi s srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Po vojni zaslugi je napredoval v kapitana. Oslo, 26. maja. s. Tsk objavlja z največjim poudarkom vest o bombardiranju vojaških objektov v Sudanu in v Italijanski vzhodni Afriki, ki so ga Izvedli italijanski letalci, poveličujoč važnost podviga in težkoče, ki so jih morali letalci premagati. špastski list o barbarstva anglosaških letalcev Madrid, 27. maja. s. Kampanja proti terorističnemu bombardiranju vedno bolj odmeva v vsej Španiji. List »ABC« objavlja izjavo bivšega veleposlanika pri Sv. stolici, Yanguasa Messije, ki zatrjuje, da je druga konferenca v Haagu, tičoča se letalske vojne, propadla zaradi tega. ker so hoteli popolnoma izključiti uporabljanje letalstva tudi na bojiščih in ne samo omejiti ga v borbi proti civilnemu prebi, valstvu. Bivši veleposlanik je zatrdil, da obstojajo v mednarodnem pravu pravila za spoštovanje pravic civ:lnega prebivalstva in čuvanje umetniških spomenikov. Omenjajoč nesmiselnost letalskega bombardiranja za dosego zmage in demoraliziranja nasprotnika je izjavil Messija: ČJe bi vojujoče se države omejile uporabo letalstva na frentah, bi si pridobile priznanje človeštva, tako pa bodo pri ohranitvi sedanjega s'stema na dan miru trpko motrile ogromno nepopravljivo ?kodo s po- ' polno zavestjo, da je bilo vse to razdejanje brez koristi. Uničevanje sovjetskih prometnih zvez Uspešno delovanje —JMfc napadalnih oddelkov Angleška in ameriška sokrivda bo.eoo Estoncev deportiranih v notranjost Rusije — Z ukinitvijo Komlnterne se ni izpremenilo bistvo boljševizma Berlin, 26. maja s. Večerni ti?k posveča obširne komentarje nedavno objavljeni vesti, da so bol j še viki med vladanjem v Estoniji odpeljali v notranjost Rusije 60.000 Estoncev Listi poudarjajo, da Sovjetska Rusija najraje uporablja take sisteme zatiranja po navodilih tiste tretje in-ternacionale. ki jo je Stalin formalno ukinil, ki pa dejansko še naprei vodi akcijo Kremlja doma in v tujini. »Borzen-zei-tung« našteva sovjetske krutosti v Estoniji, cmenja ironično komentarje anglosaškega tiska po nedavnem Stalinovem sklepu in vprašuje, kako ie mogoče, da spričo takih dokazov v sovražnem taboru menijo, da bi mogla Sovjetska zveza po vojni sodelovati pri obnovi Evrope Evropski narodi, p^še list. bi morali pozabiti vse zločine krvolokov v Kremiiu in vse izvršene umore, zlasti v Estoniji, kjer pa boljševiki niso zakrivali naiboli žalostnih zločinov Stalin je odredil razpust Komi-terne in Anglija trdi. da ie boljševiška nevarnost spričo tega dokončno premagana za vse narode in za vse čase. Vedno bolj se je vkoreninilo v nas Evropcih prepričanje, da je nas meč mnogo boljše jamstvo kakor vsi predlogi za spremembo življenja v Sovjetski Rusiji in v Angliji. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše. da je to, kar je sedaj prišlo na dan o delu sovjetske klike v Estoniji samo člen v dolgi verigi krutosti, ki so jih izvršili boljševiki v Litvi, na Letonskem. v Bukovim in v Besarabiji. To potrjuje, da obstoja povsod komunistična stranka ood vodstvom komunistične centrale iz Moskve Doslej so take stranke obstojale v zvezi s tretjo intemacinalo in Komiterno, odslej pa bodo obfetojale v četrti internacionali Stalinove- Iga boljševizma. To dejstvo je tem bolj žalostno, ker vse to podpirajo Angleži in Američani, ki so se s tem, da so postali I vojaški zavezniki Sovjetske zveze, do skrajnosti degradirali. Madrid, 26 maja. s. Ves španski tisk še naprej komentira ruski manever z razpustitvijo tretje internacionale, ki ga označuje zi nevarno zasedo, postavljeno narodom, da bi v svoji naivnosti še nadalje verjeli sovjetskim vabam. Mogoče se je Stalin, piše list i>Informaclones«, cinično smejal, ko je podpisal kos papirja in cd-redil razpust tretje internacionale, misleč, da je osleparil bedake, toda rdeči diktator naj ve. da ni nikogar v Evropi osleparil. V evropskih državah ne morejo komunistične stranke delovati ne s tretjo m ne brez tretje internacionale. dočim lahko v ostalih državah, ki so zaveznice boljševizma, javno delujejo. Zakaj bi torej Stalin potreboval tretjo internacionaio ? V sanjah po osvojitvi Evrope je ie organiziral vlade za podjarmljene narode in je vse potrebno ukrenil za zmago boljševizma v vseh državah. Tretja internaciona-la se razpušča, ko je komunistična nevarnost na svetu največja, ko je Stalin z vojskami in vladami že organizira! četrto internacionaio. Edsel Ford umrl Baenos Alres, 26. maja. s. Iz Detroita poročajo, da je po treh tednih bolezni umrl Edsel Ford, edini dedič Henrvja Forda« znanega ameriškega avtomobilskega lndu-strijca. Pokojni Edsel Ford, ki je bil star 49 let, je bil predsednik družbe »Ford Motors Compagnv«. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je /njavilo danes naslednje vojno poročilo: Z vzhodne fronte poročajo o uspešnem ihlovanju lastnih napadalnih oddelkov. Posamezni sovjetski krajevni napadi so se izjalovili. Letalstvo Je obstreljevalo sovjetske prometne zveze in bombardiralo letalska oporišča in industrijske cilje. V noči na 26. mu "a so angleška letala napadla zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube in natala je škoda na poslopjih. Sestreljenih je bilo 24 napa-dajočih bombnikov. V Sredozemlju in ob atlantski obali Je letalstvo včeraj uničilo 15 sovražnih letal. Bombardirana je bilo luka v Bizerti. Nemška brza bojna letala so včeraj obmetavala z bombami težkega kalibra industrijske naprave in preskrbovalne obrate v prstanišču Brigu tonu. Dve letali se nista vrnili. Uspešni nemški protinapadi Berlin, 26. maja s. Po dosedanjem miru v odseku Miusa na vzhodni fronti se je včeraj pričelo delovanje izvidnic, ki so pa bile kakor vse operacije teh dni, krajevnega značaja. Južno od Taganroga je nekaj skupin nemške pehote prodrlo v sovražne jarke in pognalo v zrak številne utrdbice. Severnozapadno od Lisičanska je nemški izvidnici ob zori 24. maja uspelo priti preko Donca s čolni. Izkrcanje je bilo nenadno in nemški vojaki so lahko uničili kakih 10 sovražnih odpornih gnezd in napadli skupino hiš, ki so jih boljševiki žilavo branil;. Očiščevalne operacije so prinesle na tem področju nemškim izvidnicam nekaj ujetnikov, mnogi padli nasprotniki r>a so obležali med ruševinami uničenih objektov. Skupine nemških vojakov so se vrnile v svoje postojanke brez izgub. Južno od Velikih Luk so se razvile srdite borbe, ki so imele namen, pridobiti zopet postojanke, katere so morale nemške čete zapustiti včeraj po obstreljevanju sovjetskega topništva in napadu številčno močnejših in s tanki močno podpiranih boljševičkih sil. Boioa je potekala ugodno za nemške pešce, ki jim je uspelo zopet zavzeti izgubljeno področje in braniti položaj navzlic ponovnim protinapadom pe- ! tih sovjetskih stotnij. V teh borbah je padlo mnogo sovjetskih vojakov, zajetih je bilo mnogo ujetnikov in ogromna količina raznovrstnega orožja. Tudi južnozapadno od Stare Ruse so se izjalovile akcije močnih sovražnih izvid-niških skupin navzlic uporabi dveh bataljonov izbranih strelcev. Boljševiki. katerim je uspelo v prvem trenutku vdreti v | nemške črte. so se morali ustaviti zaradi energičnega protinapada nemških čet, s katerim je bilo sovražniku preprečeno vsi-dranje na postojankah glavne frontne črte. Udejstvovanje nemškega letalstva je bilo na vsej vzhodni fronti zelo živahno tudi včeraj, zlasti pa na lagunskem področju severnovzhodno od Temerjuka, kjer so tkupine bombnikov in 6trmoglavcev močno napadale sovražna oporišča. Južno od Krimskaje in pri Novorosijsku so oombe iz nemških letal unjčle dva mostova, sovražne čolne in opustošile postojanke in sovjetska taborišča. Nadaljnja bombardiranja so nemška letala izvršila v odseku Lisičanska in Balakleje. V južnem odseku fronte so nemška bojna letala in strmog'avci uničili ali poškodovali od 1. do 23 maja 65 sovjetskih lokomotiv 159 vlakov za prevažanje blaga, med njimi 18 vlakov s strelivom in gorivom ter 645 železniških vagonov in 2 mostova. Izjalovljen! sovjetski načrti Berlin. 26 maja. s. Vojnj dops, ki ga j« davi objavila DNB, obravnava sedanji položaj na vzhodni fronti s pesebnim ozinem na kretanje čet. ki so j"h te dni javila nemška jzvidniška letala, zlasti v odseku Pe-trograda. Sovjetske Čete skušajo zakrinkati svoje napadalne načrte, piše riemški vojni dopsnik. pod pretvezo, da morajo ojač ti lastno obrambo na ogroženih črtah Petrograda, dejansko pa pripravljajo akcijo velikega sloga, s katero naj bi se pre-gazil nemški obrambni pas med Volgo in Pejpuškim jezerom, nakar naj bi bila dosežena Estonska in Finski zalivt odrezan ostanek vzhodne fronte v finsko-norveškem odseku jn vzpostavljen končno stik z Anglijo preko Skandinavije. V zadnji fazi velike obrambne bitke, ki se je zakl uč la 25. marca, so se izjalovili sovjetski načrti v tem smislu in sovražnik si je pridobil navzlic ogromn! uporabi ljudi m materialu samo neznaten pas terena do Petrograda. Med bitko ob Ladoškem jezeru, ki je ustvarila za nemške čete dve samostojni fronti, so znašale izgube na strani sovražnika milijon padlih, ranjenih in ujetnikov, dečim dosega izguba vojnih potrebščin v tej ofenzivi strašne številke. Nemške čete, ki so se morale boriti trdo s številčno premočnem sovražnikom, so morale obvladovati tudi terenske težkoče »a prenašati trdete zime ter obvladovati težave z oskrbovanjem, katerih aotok v prve črte so onemogočale najbolj neverjetne ovire. Po zmrzovanju in snegu pozimi je začelo deževati in ves teren je bil v blatu. Področje se je spremenilo v močvirje, v katerega so se vojaki pogrezali tudi do kolen. Nemški oddelki so morali zagrabiti za orodje in poskrbeti za nove obrambne po- 1 stojanke ter spraviti vodo iz zaklonov in J jarkov vzdolž vsega odseka. Omenjajoč 1 trdote teb operacij nenuBrih čet navaja do- j planik tudi oddelke španskih, norveških, estonskih, letonskih in finskih prostovoljcev, ki so operirali na tem težavnem področju. Smrtna nesreča letalskega generala HJfmanna Berlin, 26. maja. s. Sef štaba, nekega po-veljništva nemškega letalstva letalski general Hofmann von Waldau se je smrtno ponesrečil na službenem poletu nad bojiščem. General Hofmrnn si je pridobil velike zasluge v izvrševanju važnih poslov v štabu nemškega leUi?stva in se je ollikoval na fronti s svojimi zglednimi lastnostmi kot vojak in poveljnik. Brigada valciisk.h prostovoljcev Berlin, 26. mrja. s. Valonska legija, ki se od jeseni 1. 1941. bori na vzhodni fronti, bo spremenjena v brigado in se bo imenovala brigada prostovoljnih Valoncev. Letalski napad na luko Brightcn Berlin, 26. maja. s. O napadu nemških brzih vojnih letal na vojaške objekte v pristanišču Brighton v Južni Angliji, se doznava iz pooblaščenega vira. da so nemška letala letela nad izbranimi objekti v višini 30 in celo 20 metrov ter zadela z več bombami tvornico za lokomotive, kakor tudi elektr£. r je davi obiskal v riiru... galeriji dru- * umetnško razstavo z morskimi motivi. Vladarja so sprejeli predsednik nac. svetnik Di Marzio. admiral Ubert in direktor galerije nac. svetnik D'Amato. Krali in Cesar je dolgo občudoval razstavljena dela in čestital umetnikom, ki so mu bili predstavljeni. Nova Slana Velikega fašističnega sveta Rim, 26. maja. s. S Kraljevim dekretom sta bila na predlog Duceja fašizma in šefa vlade imenovana za člana Velikega sveta f?šizma fašista prof. G i ovan i Balella in Lu-cijan Gfottard ki sta bila imenovana za predsednika fašistične konfederacije oziroma konfederacije industrijcev in industrijskih delavcev. Svečana zadušnica v Rimu za Verija Orazia Rim, 26. maja. s. Davi je bila v cerkvi sv. Karla zadušnica za Vezija Orazia prefekta iz Žare. ki je pred letom dni padel v zasedi upornikov in ki je bil odlikovan z zlato kolajno za civilno hrabrost. Federacija v Rimu, ki se imenuj epo svojem nekdanjem zveznem tajniku, se je udeležila maše z zveznim praporom, ki ga je spremljaj odddelek Milice, ter s prrpori rajonskih skupin in s centurijo GILa. Zadušnici so prisostvovali vdova, hči in drugi svojci padlega. Podtajnik stranke del.a. Vadle, člani zveznega direktorija in rimskega, fašija, podguverner, prelsednik OND, predsednik pokrajine in drugi zastopniki oblasti. Na-vzočni so bili tudi vsi zaupniki rajonskih skupin in številni fašisti. Barbarstvo angleških in ameriških letalcev bo prejelo zasluženi odgovor Rim, 25. maja. s. Pod naslovom »Letalska bombardiranja« piše »Giornale d'Ita-lia«: Izvršujoč ukaz. ki ga ie vsekakor navdihnil sestanek Churchilla in Roosevelta v Washingtonu in še bolj nujna potreba angleške propagande, se londonski listi bolj kakor kdaj strnjeno in besno žagani ajo proti Italiji ter Doveličujeio uspehe angleškega in ameriškega bombardiranja in v naorej naznanjajo niegov naraščajoči uničevalni razvoj. Včeraj ie »Daily Telegraph«, eno izmed Edenovih glasil, posvetil temu vprašanju uvodnik z naslovom »Obvladovanje neba nad Italijo«: Zavezniško letalstvo napada brez odmora ponoči in podnevi Italijo. Letališča in si-cilska ter sardinska pristanišča, kakor rudi pristanišča na polotoku so stalno bombardirana in zadelo jih je že na tisoče ton bomb. Italijanski šefi ne prikrivajo svojega mnenja, da pomoč nemškega letalstva Italiji ni zadostna za rešitev. Zavezniki se morajo neprestano zaganjati z vsem, s čemer razpolagajo, proti Italiji in proti njenim zelo razširjenim in lahko ranljivim mejam. Sedaj, ko so bile letalske sile Osi dezorganizirane ter so morale prenesti nemajhen napor, ko se Italija približuje kaosu in je na poti do propada, morajo zavezniki oiačitj do skrajne meje svojo letalsko ofenzivo. Tako piše eden izmed poluradnih listov v Londonu Brrknne ne pozna ponosnega zgodovinskega neupogljivega odpornega duha Italijanov, naraščainčegn razvoja obrambne reakcije in letalske ofenzive Osi. kj ne ustreza unanui Londona Vsak dan beleži vojna kronika znatno število angleških in ameriških letal, ki iih osovinske letalske sile zrušinad oolntokom in nad otoki Vsak dan beleži ista kronika znake obnovljene italfianske in nemške letalske ofenzive v Sredozemlju proti ladjam in pristaniščem Anglo^asov od Francoske severne Afrikp do Malte in Sudana ob Rdečem morju Prmer »Dailv Tele-grapha« pa ni osamljen »New? Cronicle* piše o udarnih, zadanih Ttaliji. da bi se Italija omehčala »DaHy Express« piše: Toča bomb bo rradla na Italijane in bo trdnejša kakor tista ki uničuie Nemce In kakršna ie bila pri El Alameinu. Prekosimo po besu in natančnosti ansleško-ameriško bombardiranje, kakršno ie bilo pred rraoadom na Bizerto Zakaj bi Italiji prihranili naš bes Vojna zahteva, da bombardiramo glavno mesto, ki so možgani sovražnika. Razbiti moramo brloge novega imperija. Ta izražena krutost angleških predlogov ima ofenzivno namero živčne vojne pa tudi defenzivno, ki naj oiači že zrahljane živce angleškega prebivalstva. Izostali so nagli odločilni učenki, ki so jih pričakovali po zaključku bitke v severni Afriki. Danes je položaj Anglosasov v Sredozemlju več kot negotov in vznemirjajoč, pričenja pa se nova letalska ofenziva Nemci ie na angleški otok. ki bo spremenila račune anglosaških politikov in vojaških poveljnikov ter povzročila novo strašno razdejanje. Angleški listi govorijo o obvladanju neba nad Italijo, da bi prikrili anglefkemu narodu nemško obvladovanje neba nad Anglijo Obramba italijanskega neba se izpopolnjuje dejansko z odločno in mogočno letalsko ofenzivo Nemčije nad angleškim otokom. Angleški ministrski predsednik Churchill ie nre-vzel pred zgodovino človeštva in omike strašno odgovornost za novo neusmiljeno vojno s smrtonosnimi bombami in zažiga ln i mi lističi ter strahovitimi eksplozivnimi pripravami proti neborcem in nevojaškim objektom, proti otrokom, ženskam, ranjencem, bolnikom, cerkvam in umetniškim spomenikom Roosevelt se je pridružil Churchillu a tem, da mu je dal na raznolago svoje gigantske bombnike in zločinsko hladnokrvnost svojih pilotov in strojničarjev. Rekli smo, da ta novi razvoj vojne, ki so ga hoteli in pričeli Anglosasi, ne bo dolgo brez odgovora. Churchill ie ustvaril precedense. Osvobodil je Nemčijo slehernega obzira. Ang!ija se strašno pokori za svojo pobudo, za svoj mon-struozen način voine. Sedaj se je znašla nenadoma pod strašnimi udarci bombardiranja nove vrste s strani nemških letal novega tipa z novimi eksplozivnimi sredstvi. Obveščevalci govorijo o nemški su-perbombi. ki uniči vse. kar je v območju 700 do 800 metrov od mesta, kamor pade. Iz višine 4000 metrov občuti bombnik natančno zračno premikanje ki nastane po eksploziji. Gre za supereksplozivno sredstvo, bržkone iz tekočega zraka. Gre za novo iznajdbo nemške kemične industrije, ki je gotovo prva na svetu v iznajdljivosti in obsežnosti svoje proizvodnje, in katere ne more prekositi nobena konkurenčna angleška ali ameriška kemična industrija. Nova nemška akcija, ki se je komaj deloma pričela, ima že velik učinek, izvedena pa bo po znanstveni metodi. Icakor jo je naznačil Churchill, proti industrijskim središčem in pristaniščem v Angliji. Značilno je dejstvo, da letijo novi nemški bombniki tako visoko, da jih ne more doseči protiletalsko topništvo in rudi ne angleški lovci. Evropska vojna stopa torej v fazo letalske ofenzive. Neizprosnost anglosaškega letalskega bombardiranja Italije bo poplačana v pravični meri z neizprosnostjo bombardiranja angleškega otoka in drugih važnih anglosaških postojank po nemškem letalstvu. Da bi prikrili to dejstvo, govorijo londonski listi zaman o razdejanju Italije. Omikanega državljana sveta boli srce ob hladnem premisleku te tragedije, katere niso hotele in ne pričele sile Osi. Vsa odgovornost obremenjuje Angleže in Američane. Albanski delegat pri vladi v Rima Tirana, 26. maja. s. Jutri bo odpotoval v Rim in prevzel poverjeni mu položaj Eksc. Koliqi, delegat albanske vlade pri italijanski vladi. Eksc. Koliqi, ki je doma iz Skadra, je doktor filozofije, promoviraj pa je na Kr. univerzi v Padovi. Bil je profesor na trgovinskem zavodu v VaJooi in na državnem liceju v Skadru. L. 1936 je bil imenovan za lektorja albamvke^a jezika na Kr. univerzi v Padovi. L. 1338 je bil premeščen v Rim, L 1939 pa je bil imenovan za rednega profesorja na uru-vrzi v Rimu za albanski jezik in književnost. Bil je skoraj dve leti prosvetni minister. L. 1941 je bil imenovan za predsednika Kr. zavoda za albanske studije in za izrednega komisarja italijanslco-al-banskega krožka, v decembru L 1942 pa za predsednika vrhovnega korporacijskega fasstičnega sveta. Od 1. 1940 je člun zavoda za adriatske studije v Benetkah, odlikovan je bil z velikim trakom Skan-derbegrovega reda, s krono Italije in z redom sv. Mauricije in Lezarija ter z zla. to zvezdo za šolske zasluge. Napisal je dramatičen poem, dva zvezka novel in zvezek poezij. Prevedel Je v stihih in prozi Italijanska dela velikih itabjanakih pisateljev. NaroČite m DOBRE KNJIGE Stran 2 »S tO V F N S K 1 N ARO H« četrtek, 2" m-j? 1943-XXT. štev. 120 I Dr, Albert Kramer | Ljubljana, 27. maja Dopoldne se je v Ljubljani bliskovito razširila vest, da je davi nenadno umrl dr. Albert Kramer, eden izmed naših najbolj znunih javnih delavcev. Čeprav je bilo znano, da je dolgo bolehal, vendar nas je vest o njegovi smrti zelo boleče presenetila in zbudila je v vsej na$i javnosti najmočnejši odmev. Ime dr. Alberta Kramerja je najtesneje zvezano z našo politično in kulturno zgodovino novejšega časa; dr. Kramer je bil eden naših najdelavnejših in najsposobnejših javnih delavcev, ki je posvetil vse svoje sile svojemu ljudstvu, njegovemu napredku in prosvetitvi. Njegovega dela in pomena ni mogoče oceniti v par stavkih; rečemo lahko le, da je izguba, ki nas je zadela z njegovo smrtjo, izredno bolestna in da smo izgubili res enega največjih mož. Dr. Krn mer je bil šele 60 let star. Lani je bla njegova 60-letnica tiho prezrta, kar je sam želel kot vedno izredno osebno skromen človek. Rodil se je L 1832 v rudarskih Trbovljah, na kar je bil vedno pcno?en in nikdar ni pozabil svojega rodnega kraja, ko mu je lahko kakorkoli po- magal. Zrasel je iz ljudstva in ljudstvu je vedno tudi posvečal vse delo in ljubezen. — Gimnazijo je obiskoval v Celju, nakar se je posvetil študiju prava in filozofije na univerzah v Gradcu in Pragi. V Pragi je tudi doktorirat 2e kot dijak se je zelo vidno udejstvoval v dijaških organizacijah, kmalu je pa tudi vzel v roke pero in že tedaj so se pokazale njegove posebne sposobnosti za novinarstvo. 2e med študijem si je izbral novinarstvo kot življenjski poklic, ki mu je posvečal svoje najboljše sile, kolikor mu je pač dopuščal čas, tudi ko je bil sicer preobložen z drugim delom ter nalogami na najvišjih upravnih mestih. Takoj po šolanju se je posvetil novinarstvu. Postal je urednik »Slovenskega naroda« na Dunaju, a živahno se je udejstvoval tudi kot dopisnik pri Številnih drugih listih. Med prvo svetovno vojno je prevzel glavno uredništvo »Slovenskega naroda«; v tistih časih je bil pomen > Slovenskega naroda« posebno velik, saj je bil tedaj najpomembnejši slovenski dnevnik z najlepšo tradicijo. Dr. Kramer se je kmalu uvrstil v vrste narodnih zastopnikov in bil je tudi prvi slovenski minister tedanje jugoslovanske vlade. Dolga leta je dr. Kramer rudi zastopal interese LJubljane kot njen poslanec. Kot javni delavec se je udejstvoval tudi v drugih najvišjih narodnih zastopstvih in njegovo ime je dobilo mednarodni zvok. L. 1930 je bil imenovan za poslanika v Pragi Večkrat je bil član bivše jugoslovanske vlade, v kateri je upravljal zlasti trgovinski in gradbeni resor, precej časa pa kot namestnik tudi zunanje ministrstvo. Od 1. 1935 dalje je bil senator, dokler ni bil senat 1. 1939 razpuščen. V zadnjih letih se je bolj in bolj umikal v zatišje, ker je zavratna bolezen čimdalje bolj izpodkopavala njegove življenjske site. Kljub temu ni kazalo, da že sklepa življenjske račune, kajti vedno je skrival celo pred svojimi najbližjimi, da trpi. Preziral je svoje trpljenje, zato ie pa vse življenje imel odprte oči za vse druge, ki so trpeli in pomagal je neštetim, a vedno tako. da ni vede »a levica, kaj dela desnica. Bil je plemenit človek, izredne srčne omike, v najboljšem pomenu besede kulturen Človek. Bil je velik mož. najboljši javni delavec in požrtvovalen poštenjak — mož, kakršni so nam bili najbolj potrebni v vseh časih. Izgubili ?mo ga in sedaj je naša dolžnost, da se vsaj zavemo, kaj nam je pomenil. V kroniki zaslužnih slovenskih voditeljev bo ime dr. Alberta Kramerja trajno zabeleženo na Častnem mestu. Slava njegovemu spominu! (§®fiotne verske svečanosti Vabilo šKcfa g. dr. Gregcrija Rozmana k udeležbi pri spnkorni procesiji ljubljanskih župnij VSE VERNE LJUBLJANČANE, ki po službi in delu niso zadržani, najvljudneje vabim k spokorni procesiji,* ki bo v soboto 29. maja popoldne šla iz vseh mestnih župnijskih cerkva na Rakovnik. V procesiji bomo spremljali milostno podobo Marije Pomagaj, vsem Slovencem najbolj priljiibljeno in od vseh najbolj Češčeno« V duhu spokornosti in z velikim zauoaniem se zberimo okrog Matere, Pomočnice in Kraliice naše. ob Njej sc pripravimo za skupno posvetitev Njenemu brezmadežnemu Srcu, da bomo v smislu teera posvecenia resno in korenito spremenili svoie mišljenje in življenje no nauku Kristusovem, potem homn tudi mi vredni, da se izpolnijo nad nami pr^Iene obljube, ki jih je Gospa in Mati Marija dala posameznikom in narodom. V Ljubljani dne 26. maja 1943. t GREGORIJ ROZMAN, škof ljubljanski. • • • Navodila škofijskega pripravljalnega odbora Škofijski pripravljalni odbor prvih petih <=obot je izdal za sobotne svečanosti podrobna navodila, po katerih posnemamo: V soboto dopoldne bodo po vseh cerkvah v Ljubljani maše kakor ob nedeljah, popoldne pa bo spokorna procesija vseh ljubljanskih župnij na Rakovnik. 2upljani vsake posamezne mestne župnije naj se zbero v svoji cerkvi in ob njej ob naslednjem času: Sv. Jakob ob 14. uri 30 minut. Trnovo ob 14. uri 15 minut, Vič ob 13. uri 30 minut. stolnica ob 14. uri 30 minut, Moste ob 13. uri 40 minut. Sv Peter ob 14. uri. Bež.grad ob 13. uri 50 minut, Šiška ob 13 uri 30 minut. Koseze (Zg. Šiška) ob 13. uri 15 minut frančiškanska cerkev ob 15. url Udeleženci naj se zbero točno ob označenem času. da se bodo mogle procesije pravilno razvrstiti. Vsi udeleženci brez izjeme naj se uvrste v šesterostope. Vrstni red posamezne procesije bo naslednji: 1 Križ. ki ga nosi župnik, za njim osrali duhovniki dotične fare; 2. moški redovniki; 3. moški; 4. župnijski pevski zbor; 5. šole. najprej ljudske, nato meščanske, nato srednje: 6 ženski redovi: 7. ženstvo. S*olna procesija ima svoj vrstni red, ker bo v njenem sestavu podoba Marije Pomagaj. V stolni procesiji gredo tudi profesori!, slušatelji in slušateljice univerze, vse ostale šole pa gredo, kakor rečeno, vsaka s svojo župnijo, odnosno s procesijo iz cerkve, ki ji ie najbolj pri roki. Učenci 1. in 2 razreda osnovnih šol naj ne gredo v sestavu svoje šole. temveč s starši ali sorodniki. Na stadionu na Rakovniku se bodo vse procesije zbrale Verski govor bo Imel vladika dr. Grefrorij Rozman. Po njegovem govoru bodo vsi udeležene: molili slovesno izjavo, natiskano na podobici Marije Pomagaj, ki jo lahko dobite po vseh župnih uradih in bo razdeljena med udele- žence procesije Še v soboto. Nato bo sledil blagoslov z Najsvetejšim, pevski zbori pa bodo peli Marijine pesmi. Med procesijo naj verniki molijo rožni venec ali pojo litanije. Procesija bo ob vsakem vremenu. Merodajni so naprošeni, naj omogočijo udeležbo nameščencem in delavcem pri sobotni popoldanski procesiji. Dela šubičev v Kosovem salonu Ljubljana, 27. maja. Po krajšem odmoru — prej so se druga za drugo neprekinjeno vrstile razstave tudi v prehodu nebotičnika — je bila v Kosovem salonu prirejena nova umetnostna razstava, ki bo nedvomno vzbudila veliko zanimanje in pozornost. Ljubiteljem domače književne ilustracije in zbiralcem naše grafike se namreč nudi lepa prilika, da si ogiedajo odtise perorisb po izvirnih ploščah Janeza in Jurija šubica, prvih naših Ilustratorjev in največjih slikarjev preteklega stoletja. V izložbi Kosovega salona je postavljenih na ogled 11 del, ki so zagledala luč sveta leta 1878 v Stritarjevem >Dunajskem Zvonu«. Zanimiva zbirka obsega iet rist Janeza ln šest risb Jurija Šubica. Prikazuje nan višino, ki sta jo dosegia naša mojstra v razmeroma kratki dobi njunega študija »n v plodovitem sodelovanju z literarnimi :r estetskimi prvaki naše pozne romantik-v 70 letih prejšnjega stoletja. Josip Stritar je umel pritegniti oba mlada slovenska umetnika, ki sta rešila rvojo nalogo v skladu z likovnimi in estetskimi načeli svojega časa ter tudi v *em delokrogu pokazala nezadržno silo razcvitajočega se slikarstva, prerojenega s plemenitimi sokovi domačih tal. Tako je redil neupogljivi umetniški idealizem naše bratske dvojice Subicev sadove, ki so našli priznanje že nekaj let nato tudi v velikem evropskem svetu. Občudovanja "redna je umetniška ln tehnična dognanost Janezovih in Jurijevih ilustracijskih del. ki so upravičeno zaslovela po ,*sej slovenski zemlji m navduševala samoniklo ustvarjanje celo vrsto sledečih rodov. Pripovedni in preprostemu človeku razumljivi slog v duhu narodne lirike in epike je približal tako Janezov akademski klasicizem kakor tudi Jurijevo bolj realistično opisovanje najširšim narodnim plastem. Tako krase danes podobe bratov fiubi-cev stene naših domov, omenjeni 'etnik »Dunajskega Zvona« pa je ostal brez svoje prvotne ilustracijske priloge. Le redki izvodi so ostali nedotaknjeni: norda jih je želel že ta ali oni lastnik izpopolniti a prvotnimi ilustracijskimi prflogami, a ni vedel, da so izvirne Subiceve -rt^kve vendarle ohranjene. Celotna serija Janezovih del obsega kompozicije »Knezov zet«. »Studenca«, »Ubežnl kralj«, rKrst z>rl Savici« in »Sirota«: Jurijev znani in umetniško dovršeni ciklus ilustracij k Stritarjevi »Raji« pa obsega risbe »Na meji«, »Poslanec«, »Begun«. »Junak in dete«. »Prisega« ln »Junak ln lastovka«. Občinstvo opozarjamo na res redko zanimivost, ki jo nudi zbirka pristne hi doslej težko dosegljive grafike naših nesmrtnih mojstrov Janeza in Jurija Šubica. Njuna dela bodo na ogled le kratek čas. Ducejeva nagrada za rojstva dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Kovačič Ivanu in Ro- zaliji iz Gornje Gomile št. 11, občina St. Jernej, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Zvezni tajnik sprejel 10 avangvardistov ki odhajajo kot prostovoljci na bojišče Ljubljana, 26. maja. Včeraj je Zvezni rajnik sprejel 10 avan- gardistov, ki mu jih je predstavil Podpo-veljnik in ki so zaprosili za sprejem v vojaško službo, da bi bili odposlan; v prve bojne črte, da tja ponesejo svoj delež vere. Zveznj tajnik je odhajajočim izrazil svoja voščila in voščila vseh ljubljanskih fašistov, ter svoje zadovoljstvo nad temi mladimi ljudmi, ki so pripravljeni vse žrtvovati za zmago pravice nad komunističnim barbarstvom. Vlak z darovi za vojake S pomočjo marljivega Glavnega stana Kr. vojske — urada za tisk in javno skrb — je prispel na področje II. Armade 15. vlak APE (za pomoč, propagando in vojsko), sestavljen iz 30 vagonov, ki so pripeljali darove in razne potrebščine za vojake. Tudi pr? organizaciji tega vlaka, ki prinaša hvaležnost italijanskega naroda junaškim četam, ki se borijo na- Balkanu proti zahrbtnim partizanskim tolpam je v veliki meri sodelovala Fašistična stranka in s tem ponovno dokazala, kako so ji pri srcu bojevniki. Cim prispejo količine pošiljatve do edi-nic. ki so jim namenjene, bodo darovi raz-| deljeni s sodelovanjem pristojnih vojaških poveljnikov v navzočnosti okrožnih tajnikov Fašistične stranke ali njihovih zastopnikov. Nakazovanje bolniških dodatkov Ljubljana. 27. maja. Bolnikom, k.1' 50 P° Podloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, b0 bolniški odsek mestnega preskrboval nega urada meseca junija delil bolniška nakazila vsako donoldne od 8. do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah. Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do 8. junija samo bo'nikom, k| imajo pr^vSco tudi za meso. taico cta pridejo na vr?to v torek, 1. junija, bolniki z začetnicami priimka A do D; vsredo, 2. junija, z začetnicami E do J: v petek, 4. junija, z začetnicami K do M; v soboto, 5. junija, z začetnicnmi N do P; v ponedeljek. 7. junija, z začetnikami R do T, in v torek, 8. junija, bolniki z začetnicami U do Z. Od 9. do 16. junija drugim bolnikom, t~ko da pridejo na vrsto v sredo, 9. junija, bolniki z začetnicami priimka A do D; v četrtek, 10. junija, z začetnicami E do J: v petek. 11. junija, z začetnicami K do M; v soboto. 12. junija, z začetnicam; N do P: v torek, 15. jtinija, z začetnicami R do T in v sredo, 16. junija, bolniki z začetnicami TJ do 2. Od 17. do 25. juniJa bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v četrtek, 17. junija, upravičenci z začetnicami priimka A do C; v petek, dne 13. junija, z začetnicami D do J; v soboto, 19. junija, z začetnico K; v ponedeljek, 21. junija, z začetnicami L do O; v torek, 22. junija, z začetnicama P in R; v sredo. 23. junjia, z začetnicama S in S ter v petek, 25. junija, upravičenci z začetnicami T do Z. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 5. junija samo popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa. naj s seboj prineso živilsko nakaznico za mesec junij z odrezki za meso. Vsem onim, ki teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški dsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso. T-fni fizikat sprejema bolniška spričeva-mo od 1. do 20. v mesecu, -klamacii zamudnikov zaradi velikega navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na ta razpored, ki se naj upravičenci po njem natanko ravnajo ter naj ga zato izreže j o in shrani j a Delitev marmelade in masla Ljubljana, 27. maja. Prehranjevalni zavod Visokega Konusa-riata za ljubljansko pokrajino obvešča vse upravičence, da lahko dvignejo od 27. t. m. dalje marmelado za mesec maj pri vojih trgovcih in sicer za ctroke do 3 let po 750 gr (500 gr na zato določeni odrezek dodatne živilske nakaznice ter 250 £r na odrezek št. >1«); za mladino od 3 do 18 let pa po 500 gr na zato določeni edrezek iste nakaznice. Kdor je ne bi dvignil do 5. junija, izgubi pravico nakupa. Razen tega se pozivajo potro«r*kt, da dvignejo v poletnih mesecih čimpreje odgovarjajoče maslo. Športni pregled VIL kolo nogometnega prvenstva Prvenstvo ljubljanske nogometne zveze se bo v nedeljo nadaljevalo s sporedom VII oziroma I. povratnega kola. Na igrišču Ljubljane bodo popoldne tekme v naslednjem redu: Ob 14: Tobačna tovarna rez. - Mladika rez., ob 15: za prvenstvo II. razreda Žab jak -Mladika, ob 17: za prvenstvo I. razreda Tobačna tovarna - Hermes. V začetni polovici je Mladika premaeala Zabjak 2:0 (2:0), Tobačna tovarna pa Hermes 1:0 (1:0). ^— SK žabjak. I. moštvo ln rezerva imata danes v četrtek od 18. dalje za Ko. linsko tovarno obvezen trening. V petek ob 19. v klubski sobi obvezen -estanek I. moštva in rezerve zaradi sestave moštev za prvenstveni tekmi v nedeljo. Vsi sigurno. — Načelnik. — Dve tekmi na Sp. Štajerskem. V Celju je bila v nedeljo prvenstvena tekma med Celjem in Železničarjem iz Maribora Tekma je bila zelo napeta in borbena. Do odmora so vodili Celjani 1:0. V drugem polčasu pa se je posrečilo moštvu Železničarja izenačiti in doseči zmagoviti zgodi-tek. — V Celju (?) je bila tudi tekma med Trbovljami in Zagorjem v okviru prvenstva spodn ješ ta j erskega okrožja. Za Trbovlje je bila to zadnja tekma. Premagali so Zagorje 4:2 (2:2). — Edi Vrečic se udeleži nemškega ta. bletenišhega prvenstva v Vratislavi. Štajerski tableteniški prvak Edi Vrečic iz Celja je prejel vabilo za nastop na letošnjem nemškem tableteniškem prvenstvu, ki bo od 28. do 30. maja v Vratislavi. Vrečic je star komaj 16 let in bo med najmlajšimi udeleženci tega prvenstva. Sedaj se je odpeljal na Dunaj, kjer trenira skupno z drugimi nemškimi tableteniškimi prvaki. — Hokejski medmestni dvoboj Hanno-ver—Hamburg, ki je bil v nedeljo v Han-novru, se je končal z zmago Hamburga 2:1. — Dunajski Rapjd poražen. Dunajski Rapid je v nedeljo nastopil proti vodilnemu klubu A skupine štajerskega prvenstva SC Kapfenbergu. Tekma je bila na i igrišču slednjega in so jo Dunajčani izgu-j bili 6:3 (3:3).V Gradcu je dunajska Au-< stria porazila graški Sturm 7:0 (3:0). — Cucelli dvakrat poražen. V teniškem turnirju v Alassiu je bil bil italijanski teniški prvak Cucelli dvakrat poražen. V igri poedincev ga je izločil v polfinalu Ca-nepele 5:7 3:6, v igri mešanih dvojic pa sta zmagala nad Cucellijem, čeprav Je nastopil z znano igralko Anneliese Bossije-vo, Bologna in Rado 6:3, 4:6, 1:6. — V ponovni finalni tekmi za francoski nogometni pokal je zmagal 01ympique iz Marseilla nad Girondiusom iz Bordeaux 4:0. Prva tekma se je končala neodločeno. — Pokalni finale bo v Milanu. Finalna pokalna tekma med Torinom in Venezio bo v nedeljo v Milanu. Ce bo ob regularnem koncu neodločena, bodo igrali dopol nilne polčase. — Finalno tekmovanje za »Veliko nagrado za srednjo progo«. V nedeljo bo v Vigevanu lahkoatletsko finalno tekmovanje za »Veliko nagrado za srednjo pro-50«. Med povabljenci FIDAL-a čitamo tudi ime ljubljanskega zmagovalca Sošte-riča. Prijavljenih je 40 tekmovalcev. — Kvalifikacijska tekma Bari—Venezia bo 6. junija Kraj še ni bil določen. V po~ štev prideta Bologna ali Firenze. KOLEDAR Danes: četrtek, 27. maja: Natalija, Magdalena. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ječa brez rešetk. Kino Sloga: Zadnja iluzija. Kino 1'nion: Turbina. Razstava mladih slikarjev ln kiparjev v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9 do 19.30. Razstava Edo Deriaj v Obersnelovl pule- riji, odprta od 8. do 18.30. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5: P m-Klanjščok Dia, Oftl Ariele Ren 4: r °: -ded. Cesta 29. oktobra 31. GLEDALIŠČE DRAM A Četrtek. 27. maja, ob 18 JORIJEVA IlCl. Red A. Petek. 23. maja. ob IS: V &ASO OBISK A- \JA. Izven. Zn /ane cene od 15 navzdol. Sobota. 29 maia- ZAPRTO Nodolja 30. maia oh IS.: v CASTJ OH- ISKANJA. Izven. Znižane cere od 1?" Lit navzdol G. D'Annunzio: ».TnrHeva hči.« r ska trneedija v treh dejanjih. Prevod: dr. A. Gradrvk 0~ebe: I.i^p'-o-I.evar, Car I i. n;egova žcna-Mariia Vera. cr>lendore Fa-vetta. Ornella. hčere- Starčeva. R-i^hor-t--jeva. Levaripva Alini. sin-Vl. Skrb:»-""\-. zeleniarka-Nablorkn. svo4r»'k-P. Kovic, dva žan1ca-Nnkr?t. \>rd^n:k. Femo-nm'.-na. In'-n-Poček. žalovalka-N 5Vritnrieva. V maniVh vlorrah «ndo^m;o volile del drprr-skesa an^nrnb^ Rož:«or: M Skrbil scenogrrf- A. Geriovičeva, načrti za kostume J. Vilfanova. OPERA Četrtek. 27. iruva. ob 18: KAD AME ni'TTFRFLV. n -1 C01 Petek 2S maia. ob 1R: VNF.fiO VZF.TJF B. D. .M. Rc?d B. G. Puccini: »Madnme BvtterflT«. Opera v treh deian^ih 0?ebe: Butterflv — ! balova. Suruki — Golobova. Katc — S 'r -tarieva. Pinkerton — I-— Popov. Goro — Rus. Yarondor: — ničar. bonec — Lop&a, komi?nr — GrOfO* rin, uradnik — Šknbar, mati — Sk čeva. Dirigent- D. Zebre, režiser: C. De-bevec, zborovodja: R. Simoni ti, KOnoffl A. Foriga. Radio Lfutiljana ČETRTEK, 27. MAJA 1943-NNI 12.30: Poročila v slovenščini r-'': Napevi in romance. 13.00: Napoved bum; poročila v italijanščini. 13.10: Por' Vrhovnega Poveljstva Oboroženih S I v slovenščini. 13.25: Prenos iz N v 14.00: PoročiTa v ftaliian.'o:'ni 14 10- K n eert radijskega orkestra vodi dirigent D. M Siianec: lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17 00: Napoved časa; poroč:,a v italijanščini. 17.10: Vokalno-simfn-.ični koncert. 19.30: Poročila v ilovenSčini 19.45: Politični komentnr v glovc 20.00: Napoved časa: poročilo v Italijan« ščini 20 20: Koncert alti-tko Cloo Elmo in pianista Germana Arnnldiia 21.1.v p1 K« 21 30: Simfonični koncert vodi dirigent Mo-relli 22.20: PriMubliene pesmi vodi dirigent Zeme. 22.45: PoroČla v Ital PETEK. 28. MAJA 194$ XXI 7.30: Slovenska n^ha. 8.00: N.-^ovcd Efttt; poročila v italijanščini. 12.20: Plr.'cc. 12.."0: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahki n'^ha. 13.00: Napoved ča.^a; poroči v :+.,:v:v 13.10: Poročilo Vrhovne2-1 TrATl-^vn I \] ženih Sil v slovenščini. 13.25: Raci i^kc pesmH orkester pesnv vodi d ricent Anrjerni 14.'V Poročila v italijanščini. 1410: Koncert rad i sktga orkestra vodi dirigent D. M znance; OT kcstralna clasha IrOO: Poročili v ftlovci Jtn 1700: Napoved časa: porodla v italijanSČ n 17.15: Pesm; in napevi. 17.35: K(.ncert Ml Desazens-Gcdard 10.00: »Govorimo 'talijansko«: poučuje prof dr. Stanko Lehro 1930: Poročila v sioven:C;n: 19.45: Politični komentar v sloven-čin: 20 00: Nanoved časa: poročila v italijanščini 20 20: Srenade za \sf 20 4v S-'mfcmčna prired:tcv družbe E1AR: 6'mfoni-Čn; koncert vodi dirigent Carlo Zecchv V odmoru predavanje v slovenšč ni. 22 45: Poročila v italijan«čmi. Globoko potrti sporočamo, da nas je davi za vedno zapustil naš predragi dr. Albert Ir Pogreb nepozabnega rajnkega bo v petek ob 17. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, ST. maja 1943. ANTONIJA KRAMER, mati — ANICA PUČNIK, sestra — MIRA PUCOVA, DR. IVAN PUČNIK, MAJDA GABRŠEK, nečak in nečakinji — ostali sorodniki ? Stev. 120 C" f /-> > • r~ « 3 Da se mleko ne pokvari Navodila zbiralcem mleka in gospodinjam — Doma ga je treba takoj zavreti Skl MATOGRAFI Ljubljana. 27. maja. Ni nam treba ponavljati, kako izredno občutljivo živilo je mleko, ker se zelo rado pokvari. Svetloba, mraz aLi toplota in živi organzimi — vse mleko lahko v neugodnih organizmi — vse mleko lahko v neugodnih zasiri ter s tem izgubi najboljše značilnosti sladkega mleka izpod kra\*e. Ker nastopajo topli meseci, ko se mleko zelo nag.o pokvari in ker je dandanes množina mleka, ki je na razpolago le dojenčkom ter starim in bolnim ljudem, zelo skrčena, je treba z mlekom ravnati zelo skrbno. Pri zbiranju mleka je treba paziti, da je vse m eko čisto, zdravo In »veže. Ze en sam liter nakisanega mleka lahko pokvari največjo množino mleka, ker se mlečne kislinske bakterije množe izredno naglo. Te bakterije namreč povzročajo kisanje mleka. Da se prepreči okužba mleka s temi bakterijami, je potrebno, da lastniki krav pridobivaio mleko snažno in ga takoj Po molžj ohlade. Da ohranijo mleku svežost. morajo sedaj po oblastvenih navodilih po vseh podeželskih zbiralnicah dodajati popolnoma ne-škodljiva vodikov prekis. Ta neškodljivi dodatek se v mleku razkroji v vodo in v prosti aktivni kisik, ki uničuje glivice. Z več-:e:n:mi praktičnimi poskusi po velikih mestih Italije je bilo ugotovljeno, da Je to sredstvo zdravju popolnoma neškodljivo in rudi ne spreminja vitaminske vsebine in okusa mleka. Razen kmeta, ki proizvaja mleko, zbiralnih mlekarn in prodajalnic so pa tudi gospodinje poklicane, da sodelujejo pri ohranjevanju dobrega mleka, čeprav nimajo nrej navedenega neškodljivega vodikovega prekisa. Najprej morajo paziti na snago, da te posoda, v kateri dobivajo mleko v mlekarni, vedno skrbno snažna. Umiti jo morajo z vrelo vodo, ki ji pridajo malo sode, nato pa posodo splaknejo s tekočo vodo. Ko prineso mleko domov, ga morajo takoj in naglo zavreti. Mleku namreč zelo škoduje mlačna toplota okoli 20 d« 30 stopinj Celzija ter je zato postavljanje mleka po toplem štedilniku škodljivo. Takoi ko mleko zavre, ga moramo ©hla-dttj in šele dobro ohlajenega shraniti na hladnem in zračnem prostoru. Ponev al: lonec, kjer je mleko zavrelo, moramo takoj postaviti v drug večji, z mrzlo vodo napolnjeni lonec ali posodo ali pa kar v vodovodno školjko, skratka mrzlo vodo moramo tako dolgo menjati, da se mleko ohladi čim prej. Medtem je treba m'eko večkrat premešati, da se hitreje ohlaja, šele hladno mleko pa smemo shraniti v snažnem in hladnem prostoru. klno union Odličen češki film po znamenitem K. ćrapkovem romanu Turbina V glavnih vlogah: Llda Baarova in FrantiSek Smoilk Predstave: ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Film najgloblje socijalne in ljubezenske vseb:ne. Nepozaben obraz graci-jozne Corinne L.urhaire v režijski umetnini Jeca brez rešetke Soigralci: Roger Duehesne, Annie Dureau* Predstave ob 15., 17. in 19.15 uri KINO SLOGA Sentimentalna ljubezenska komedija Zadnja iluzija V glavnih vlogah: Harry Baur, Betti Stockfeld, Jeanne Provost Radi dolžne filma pričetek predstav ob 14., 16.15 in 18.30 VNE VESTI — Vojvodinja d'Aosta za dobrodelne namene. Kakor poročajo iz Neaplja, je nakazala Vojvodinja d'Aosta-mati. neapeljskemu prefektu 10.000 lir, namenjenih dobrodelnim namenom. Prefekt se ji je prisrčno zahvalil za velikodušni dar v imenu neapeljskega prebivalstva. — Mednarodna konferenca v Stresi. V Stresi je pričel zborovati drugi odsek mednarodne komisije za uporabo lesa, ki deluje v okviru mednarodnega središča za gozdno kulturo. Komisijski člani bodo razpravljali o poenotenju lesnih preizkusnih metod. Prvo zasedanje sta otvorila nemški min'ster za gozdarstvo dr. Alzers ter poveljnik gozdne milice Felici. Razprav se udeležuje okoli 50 strokovnjakov gozdne in lesne stroke, med njimi so zastopniki Italije. Ocrske, Bolgarije, Nemčije. Francije. Španije. Finske, Švice in Slovaške. Strokovni razgovori bodo trajali več dni. — Dodelitev blaga po korporacijab. Iz Pv:ma r> ročnjo: Korporacijski minister je dni točna navodila, po katerih je predložiti vse prošnje glede dodelitve blaga, katerega razdelitev je urejena po korp. mi-nisl :. na tudi glede cen industrijskih proizvodov izključno po pristojnih konfederacijah, ki bodo proučile posamezne prošnje in ki bodo poslale te prošnje ministrskim organom le v primerih, ko se priporoča ugodna rešitev prošnje. Pristojni uradi so prejeli točna navodila, po katerih ie nrošnje, ki niso bile predložene po predpisani poti. odkloniti in odbiti. — rečastitev v°Jnih ranjencev v Bol-zanu. Ob priliki nagraditve kmetskih gospodarjev, zmagovalcev v natečajih za izboljšanje kmetijske proizvodnje, je orgs-rrzirala hranilnica pokrajine Bolzano po-seben vc^er na čast vojnim ranjencem ter vojakom, ki so prišli domov na dopust. Uprizorjena je bila tudi posebna predstava, pri kateri so sodelovali Marjeta Ca-rr.-io, Maria Biasini ter drugi umetniki. Tj prireditvi je prisostvoval tudi pistoj-ski vojvoda, ki je porabil to priliko, da tc je lahko delj časa razgovarjal z vojnimi ranjenci. — Vcjni križec italijanski učiteljic'. Iz Cattara poročajo: Vojni križec za vojaške zasluge je bil podeljen učiteljici osnovne Šole Marjeti Comai, ki službuje v cattar-ski pokrajini. K podelitvi omenjenega odlikovanja se navaja, da je ob napadu upornikov pri Zgornjem Orahovcu do zadnjega vztrajala pri vojakih, da je lahko stregla ranjencem. — Na polju slave sta padla šofer Andrej Maines ter knporal Josip Mandrini. Oba sta bila po rodu iz Milana; svoje življenje sta žrtvovala na ruskem bojišču. Mandrini je izšel iz vrst G. l. L.-a. — Bodoče na'oge italijanske filmske proizvodnje. Iz Rima poročajo: Minister za ljudsko kulturo eksc. Polverelli je zbral k raportu delodajalce filmske stroke. Navzočni so bili šefi nac proizvajalnih podjetij ter izposojevalnic, pa tudi šefi poslovnih družb kinematografskih obratov. Potem ko je minister Polverelli očrta! umetnostne, tehnične ter upravne vidike sodobne filmske proizvodnje, je dal potrebna navodila za bodoče delovanje :ndustrijsk:h, filmskih podjetij. Navodila se nanašajo predvsem na pretehtan izbor vsebine, na bolj te?no sodelovanje kvalitetnih pisateljev, ki naj skušajo še bolj dvigniti umetne-'" o stopnjo italijanske fi'mske proizvodnje, nadalje na izpopolnjevanje umetnostne in tehnične službe ter končno na združitev filmskih podjetij ter razdelitev na nacionalne organ:zacije. — Nemški glasbeni zgodovinar predava v Milanu. V prostorih Italijansko-nemške-ga združenja v Milanu je predaval te dni pre;7 avaio' i g:p.cbene zgodovine na vseučilišču v Kielu o postanku ter razvoju nacionalnih glasb. Predaval je v italijanščini Prof Blume je med najodličnejšim, nemškimi glasbenimi zgodovinarji ter raziskovalci Slovi kot temeljit poznavalec preporodne in baročne dobe. Prikazal ie glarbeni razvoj v srednjem veku v dobi preporoda in v razdobju nastajanja nacio-na'nih glasbenih smeri. Zanimivemu predavanju so prisostvovali predstavniki obla^tev ter milanskega glasbenega in umetnostnega življenja. — Cestna dela. Da se popravijo nekatere škode na državnem cestnem omrežju, je bilo določenih 150 m'.lijonov lir, od katerih je uvrščenih 80 milijonov v letošnji proračun, dočim pride ostalih 70 milijonov lir v prihodnji državni proračun. Sedaj so v teku dela za 340 km cestne mreže, ki se priključijo onim 14.008 km cest, ki so bile" izboljšane ter popravljene od 1. iu1va 1928. _ Kokoš, ki zvali vsak dan dve črni Jajci. Pc*e«tnik Ge^uilde Belleetini iz kraja Pertomag2:ore ima kokoš, ki zvali v zadnjem času vsak P« dve jajci, ki sta pa črri. V«e okoliško km^t^r prebivalstvo so zan"ma z?, nenavaden pojsv črnih jajc. — Mrtvee pri volanu drvečega avtomobila. V Bologni je najel neki odvetnik lastnika taksija, da ga prepelje na določeno mesto. Ko se pa vozilo ni ustavilo na dogovorjenem mestu, se je odvetniku zazdela stvar čudna. Opozoril je šoferja, naj ustavi Vsa njegova opozorila pa so ostala brezuspešna. Vozač je sedel nepremično pri volanu in se ni ganil. Potnik je spoznal, da je šofer mrtev. K sreči je imel še toliko spretnosti v vožnji avtomobila, da je lahko avto ustavil. Poklical je takoj zdravnika, ki je dognal, da je šofer umrl med vožnjo verjetno tik pred prispetjem na dogovorjeno mesto zaradi posledic srčne kapi. — Loterijska a>reča. Dne 24. mala so bile izžrebane sledeče srečonosne loterijske številke: Bari 52, 46, 15. 4. 14. Florenca 11, 54, 77, 7. 18. Genova 16. 88. 54, 34, 80 Milan 67, 26, 50, 21, 12. Neapelj 58. 34, 74, 21, 80. Rim 72, 71. 21, 52. 7. Turin 50, 11, 41, 66, 64. Benetke 52. 79, 89, 58, 12. — Zdravi trojčki, v mali bavar?ki naselbini Buchberg je rodila neka kmetica trojček, ki so zagledali luč sveta brez pomoči adravnika ali babice. Ob porodu je bila porodnica popolnoma sama. Mater in trojčke, ki so vsi krepki in zdravi so spravili v bolnišnico. — Nikar preblizu medvedu. 40-lerni uradnik Imbriaco Poggeti je po?etil milanski živalski vrt. Kakor navadno skoraj vsak dan, se je tudi topot približal kletki, v kateri je bil medved, ter mu ponudil skorjo sira, ki jo je bil prinesel s seboj. Toda medvedu se je poleg skorje sira zahotelo tudi Poggetijeve roke, ki jo je s svojo šapo tako razmesaril, da se bo moral Poggeti zdraviti najmanj 60 dni, če ne bodo nastopile medtem kakšne komplikacije. — Prestop gojencev glasbenih zavodov v višje razrede. Iz Rima poročajo: Gojenci državnih ter izenačenih glasbenih zavodov, ki so morali prekiniti poset šole, na kateri so bili vpisani, ne da bi mogli dopolniti šolsko leto na katerem drugem zavodu, bodo lahko v šolskem letu 1943'44 prestopili brez izpitov v višje razrede. Po prvem tromesečju bodo po sodbi šolskega sveta dokončno sprejeti v razred ali pa se bodo morali vrniti v prejšnji razred. — Hrabra reševalca. Iz Brescije poročajo: Balila Mario Pagani se je vračal domov, ko je nenadoma zaslišal klice na pomoč ki so prihajali s takozvane »Serio-la vecchia«. Opazil je. kako se potaplja 5—6 let stari deček, ki mu je vrli Pagani takoi prihitel na pomoč Oblečen se je zagnal v vodo in zaplaval proti Pagani ju, ki ga je rešil na kopno. Z mostišča »Ga-briele Rosa« pa je padel v jezero mali Jakob Massussi, star okoli pet let. Mladi fašist Angel Masfezzoni ni dolgo pomisli al. ko je zap^il Massussijevo smrtno nevarnost. Vrgel se Je oblečen v jezero in potegnil Massussija iznad gladine, ki ga je že zagrinjala, ter odplaval z njim na kopno. Oba reševalca sta bila deležna toplega priznanja. — Nesreče. V ljubljanski boHiei se zdravijo naslednji ponesrečenci. Ivana Vreček. 81-letna zasebnica i- Ljubljane, je padla na stopnicah in ^e pobila na glavi. — Alojz Zelnikar, 57-lerni posestnik iz Krke, je padel v gozdu pri podiranju drevja in si je zlomil levo nogo. — Jožefa Hebar, 33-letna gospodinja iz Ljubljane, je ranjena na »davi. — Josip Suhadolnik, 20-letni sim posestnice iz Borovnice, si je , pri padcu s kolesa potolkel po obrazu. — Marijo Koželj. 22-letne delavko iz Dobrniča, je ugraznil pes v levo nogo. U LJUBLJANE —lj Za otroke z Barj.i, Ceste dveh cesarjev in Brda bo cepljenje zoper davico v petek 28. t. m. Starši z Barja naj pripeljejo otroke k cepljenju ob 17. v ljudsko šolo v crni vasi. a starši a Ceste dveh cesarjev ter okolice in Brda naj pripeljejo otroke k cepljenju ob lt. v salon Karo. K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad 18 mesecev stare, še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Poleg teh otrok bodo pa cepljeni tudi vsi oni, k! so bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo. Starši otrok, ki bodo letos dobili tretjo injekcijo, naj s seboj prineso potrdilo o dvakratnem lanskem cepljenju, da bo na tem potrdilu zabeležena še letošnja tretja Injekcija. Zadnje cepljenje zoper davico bo v soboto 29. t. m. ob 16. v Mestnem domu. —lj Mod številu« posebnosti, ki jih ima ljubljanski tramvaj, nedvomno lahko prištevamo tudi to, da M mnogokrat dva vtea. srečata mi enotirni erprti progi. To se jo dotrajale In s« se zmeraj dogaja, čeprav se po svotu vse preseneti i ivo modernizira, skoraj vsak dan na- viški pregi med Laasru-sovo ulico in mtfarno. Voz na Lengnroii uliei čaka nasprotni voz, ki bi imel dc^ti izpred mflarne, ker je sprevodnik pač spregledal ali pozabil, da ga je srečal morda že pri uri. vez. pri milarni pa seveda pravilno čaka svojega > tovariša« iz mesta. Medtem pa ććs hiti in školljivo vpliva na sprevodnike; prvi končno ugotove, da so morali nasprotni voz le srečati, drugi pa se naveličajo čakati in odbrze proti mestu. Znamenito srečanje se vrši zmeraj v Stanu in demu in se konča na tri načine.- potniki prestopijo iz voza v voz, nakar se cba vrneta; ali pa s2 o'oa tramvaja vrneta k milarni sli do Langusove ulice. Pri tem so najbolj prizadeti seveda potniki. —lj Za previdnejšo vožnjo. Nekateri tramvajski vozači, morda so začetniki ali res neprevidni, v:šno pa je pri tem, da so relki. zelo nepazljivo in neprevidno vodijo zaupsni jim voz. tako da bi se zaradi tega utegnila pripetiti tudi kaka hujša nesreča. Pred postajališči, pred kretnicami in na ostrejših ovinkih tako energično pritisnejo na zavoro, da izgube ravnotežje tudi stabilnejši ljudje. Oni dan se je primerilo, da je mlada mati z otrokom v naročju zaradi take voz'čeve lahkomiselnosti zidela ob steno in se je le čuležnemu naključju zahvaliti, ca si ni rr.alčck prebil glavice. Med o.'cbjem je tudi vezač, ki kaže očitne znake nestrpnosti, če sprevodnik ne da znaka, in d:;ti ga sme ie, kadar zadnji potnik vstopi, samovoljno odpelje, ne da bi prej dal predpisani znak z zvoncem. Da bd se tako Inhko pripetila tudi smrtna' nesreča, ni potrebno posebej pov.larjati. Uprava cestne železnice je dolžna skrbeti, da se take nepravilnosti ne bodo več dogajale, in neprevidne vozače mora opozoriti, naj vestne je opravljajo poverjeno jim službo, ki nedvomno ni lahka in odgovorna. Vozač se mora ves posvetiti svoji službi in mora zmeraj imeti jasen pregied ceste pred serx>j. Na ta način se bo izognil nepotrebnim in nevarnim sunkom. Zlasti pa morajo vozači paziti, kadar odpeljejo s postajališč. Tudi potem, ko sprevolnik da znak, ne bi smeli odpeljati brez predhodnega opozorila z zvoncem. Za zaključek povdarj^mo, da te vrstice niso naperjene proti tramvajskim uslužbencem, Id v ogromni večini ves ino opravljajo svojo težko in odgovorno službo. —lj Poziv delodajalcem! Vsem delodajalcem priporočamo, da naj ob vposteva. nju veljavnih predpisov o odpiranju in zapiranju trgovin in obratovalnic omogočijo svojim uslužbencem, ki se žele udeležiti srokome procesije, presto popoldne v soboto 29. maja, v kolikor jih ta popoldan lahko pogrešajo. — PoKrajinska zveza delodajalcev. —lj Fgotovitev. Na prošnjo prizadetih rade volje ugotavljamo, da v poročilu *Iz. pred ckrožnega sodišča«, ki je bilo v »Slovenskem Narodu« v sredo 26. maja imenovana mizar Jože in njegova žena Lojzka nista identična z mizarjem Jožetom Žužkom in njegovo ženo Lojzko, Pod Ježam! 19. —lj Pianist Anton Trost bo sodeloval v ponedeljek, dne 31. t. m. na XV. flmfonič-nem koncertu letošnje sezone in izvajal pri tej priliki solistični part cajkovskega Koncert za klavir in orkester v b-molu. Delo je Izredno monumentalno in je prineslo skladatelju svetovno slavo. Je Izredno efektno ln zato tudi najpogosteje na koncertnih sporedih. Poleg (\ijkovskega bomo sliSall Se znamenito Slovaško suito v petih stavkih, ki jo je naptsal Vitezslav Novak in prvo lz-! vedfro Zandocaieve Trentske rapsodije. Za-! Četek koncerta bo točno ob pol 7. v velik} ! unionski dvorani. Koncert Izvaja simfonični orkester pod umetniškim vodstvom dirigenta Nika Stritofa. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Razstava gorskih motivov v »gor-[ r;-':h prostorih ©bersnelove galerije na. Ce-! sti Arielle Res bo ©'.prta samo fee do nedelje, 30. t. m. Domačo likovno umetnost ljubečemu občinstvu ln prijateljem gora priporočamo, naj pohite z ogledom uspelih akvarelov in olj ter naj pridno sežejo po Deržajevi. planinam povsečeni knjigi »Podobe«. R? estava je odprta vsak dan neprekinjeno od 8. do 18.30. —lj Opozarjamo na ponovitev T°rn6eve kantate Križev pot, ki bo v sredo, 2. junija ob 7. zvečer v ljubljanski stolnici. IzrtJno akustična cerkev z mogočnimi orglaml, za katerem! bo sedel monsignor Stanko Premrl ter oskrbel spremljavo solistov, zbora in odigral vse vmesne igre, bo močno povzdignila celotno izvedbo najnovejšega, pa tudi najpomembnejšega slovenskega glasbenega dela. Kot solista sodelujeta zopet altistka Franja Golobova in basist Julij Be-tetto. Vse zborovske točke bo odpel pevski zbor Glasbene Matice, vsi pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na ta *:o.neert va-b'mo vse. ki se zanimajo za našo glasbo. Predprodaja vstopnie v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Meatnl fndkat zmrači snaženja prost •rev v petek ln sonete 2S. in 29. t. m. no bo uradoval tor no posloval samo v najnujnejših primerih. —lj Mostni seelnlnt politični oddelek zaradi snaženja prestorov ne bo posloval v petek in sobot© 28. in 2S t m. razen v zelo nujnih primerih. —lj Nova knjiga za mladine z napeto vsebino je »Tarzan*, kralj džungle, ki je izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge. Se-lenburgova ulica 3. —lj živo zanimanje, ki vlada za razstavo v Jakopičevem paviljonu, zgovorno dckazuje, da je svojstvena pet. po ka.teri stopajo mladi likovni mojstri Putrih, K:lin. Kregar. Mušič, Sede j in Omersa, prava. Vseh razstavljenih olj in plastik je okrog 80. del. ki še niso bila postavljena na ogled. Ogled razstsve je vsak ćrm od 9.30 do 19. Kdor si uspelih umetnin *e ni ogledal, naj pohiti, ker bo razstava oiprta s:mo še nekaj dni. Razstava spsrtee umetnosti in turističnega letaka bo otvorjena 12. unija. Ob zaključku prijav za portno **ntntBl> ško razstavo je b lo zabeleženih r.inogo del, k: bodo rszrtav!j?r.a cd 12. jun;s dalje v Jakopičevem paviljonu, tako da e lahko trdi, da je uspeh te nove in zanimive umetniške prireditve že sedaj zagotovljen. Vemo. da pripravljajo še nad.:! m umetniki nova dela in je zaradi top* organizacijski cdbor sklfnil ■ntojamitl no-ve prijave do 31. majn. Brez dvom« bo ta razstava vzbudila največje r.nn'manje med ljubljanskim prebivalstvom, k'- toliko ceni umetniška dela in ki se taks m.iv-duftuje za športno udejstvovanje. Istočasno s športno umetniško razstavo bo v Jakopčevem paviljonu JtnOfJotn razstava tur st'Čno-proppsrandnih letakov, . jo prireja pokrajinska delf*gaoir* zrn turizem. Videli brmo. kako oo nali umetniki združili v svojih del h si nične, i'i.^rv-ne in turistične ^značilnosti naše po&ra« jine. Združitev obeh prtred tev ni sIm^job. kakor bi se zdelo v mm m tiprvjtku kajti često se tudi v vsikdanjrm "ivtjtaju ti rt ln turizem združujeta s trdnimi vi ni ki so v tem pr.meru vezi lopati v ----- nosti. Izpred okrožnega sadisca Žalostna slava vlmtHskega rekorderja Jesira čamtaua: star kznaaj 21 let ie v a mesecih izvršil najir^nj §fr vlr^ritv Ljubljana. 27. maja. Lani konec oktobra ie z obvezno amnestijo prišlo :z zaporov na svobodo vel ko število kaznjencev. Ponujena jim ie bila izredna priložnost, da se ]im ostanek kazni odpusti, če pokažejo v naslednjih petih letih svoio volio do noboli$3nia tudi dejansko Da so bili med izmučenimi tud: taki, ki milosti zaradi svoie nerešliive vdanosti zločinskemu živlienju niso bili vredni, je bilo jasno. Vendar zakonodaialec ni hotel v svoji velikodušnosti zapreti noti k poboljšanju nikomur v naprei Zivaroval se je pa tako, da je kazen odpu«*:! pogoi-no za dobo petih let. Kdor zagreši v tem času novo zločinstvo, bo moral prestati novo in odpuščeno kazen. Ni bilo treba dolgo čakati in že «o se vračali pni nepoboljšliivci nazaj v zapore. Nekateri *o zapravili izkazano jim milost z razmeroma mn*0 Ur, Iv mn PoliSaka za 5441 Hr, Ivani Konča H a 7.1 2724 Ur. Anpelo Makarov'čevo ea 189 i.r. Marijo Stefar>č:čevo 7a 1946 lir, Antoni Svajgeria za 200 lir. Angelo Brc VO 7» nad 1500 lir. da ie poskusil vlomiti v shrambo Mariie Kalir.ove. a je b:l poden. Mnrijo Ccrar;evn olk( mani 2000 lir. Helene Sviglievo 7-» ek< 11 800 lir. da ie poskusil vlomu i v ihrambo Cirile Miklavčeve a je b:l prepoo>n. o^k^-doval Franč:ško Zdravje za naimr;*>i 1100 lir, da ie poskusil vlomiti v itanovnnje Ivana Kocmurja. a je bil nrepod?n. o doval Ano Pirčevo 7n 2134 It. M Badiurovo za 1000 Vr. Mariio SVonorčevo za 3072 lir. Ano Kruhovo za 500 lir. Jakoba Kovača za 500 lir. Zoro Sumijevo 7a 1325 Hr. Martina Toplaka 7a 200 Hr, Josipa Hercoga za preko 2000 lir. F: 1 Zmitka za 500 lir in Marijo Steletovo za 3792 lir. V v*seh primerh je odnašal predvsem živila. Obtožnica ga dolži 36 zlrč'n-stev po §§ 314., 316. k. z. in 3 poskusov vloma po §5 31.. 314.. 316. k. z. Vinko Hvastja je obtožen, da je p^mv gal Josipu Carmanu prodati p.ir Ikor-njev in par žen?kih čevljev, pri čemer je vedel, da so bile stvari pridobljene s kaznivim dejanjem. Josip K. je sprejemal — kakor navaja obtožnica od Josipa Čarmana živila in jih je uporabljal ra^e odnosna jih je pomagal razpeča-ti. Dokazano je. da ie to delal vsaj z blagom iz 5 vlomov. Stanislava Hvastja in njena mati Mariji pa sta obtoženi, da sta sprejemali od Čarmana ukradene stvari in jih naprei raz-prodajali. vedoč. 6? izvira i o iz knz dejani in da sta to prikrivanje izvrševali obrtoma. Hvastja Vinko je obtožen prestopka po § 333.-II. 2 k. z., Janin K., Stanka Hvastja in njena mati Marija ra zlo-č:n?tva prikrivanja po | 333.-IV k. z. Obenem je državni tožilec predlagal, na i se Čarmanu in Hvastji razveljavi pogojni odpust amnestirane kazni. Razprava proti vsej petorici se ie znčela včeraj ob 9. dopoldne. V rnzpr^^ni dvoran! so bile vse klopi za poaluJalca nolne. ker so razpravi prisostvovali skoro vsi oškodovanci. Senatu 1e predsedoval sos. Josip Baričevič. kot sodnika votanta pa sta sodelovala sos. Ivan Kralj in sos. Raj-ko Lederhas. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar, obtožence pa sa branili odvetniki dr. Tavčar, dr. DruHco-vič in dr. Tominšek. Po ugotovitvi osebnih podatkov je državni tožilec prebral 15 strani oblegajoča obtožnico, kar je trajalo skoro 20 minut, zasliševanje glavnega obtoženca je traialo dobro uro. Večino dejani je priznal. Podobno tudi ostali ob^ženci. ki so se pa branili, da niso vedeli, da so stvari ukradene oziroma, da sploh niso vedeli za kaznive manipulacije. Končno so bile zaslišane še tri priče. Ob pol 13. je predsednik razpravo prekinil in objavil sklep, da se bo nadaljevala v soboto ob 9. dopoldne. Maksimalni cenik Maksimalni cenik Stev. 9. ki velja po naredbi Vlsokejra komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobna (z všteto tro*arino>: 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1 000 g 2 20 Ure; testenine \z enotne moke 3 90 lire za kg: enotna p*en»čna moka 2 70 Ure; enotna koruzna moka 2 20 lire; rii navadni 2.70 lire: fižol 6 Ur za kg. 2. Jedilno olje uho. trdno, to se pravi netekoče blago dve vrsti mer. Žito so merili na ljubljanske stare, a v veljavi je bil tudi mut (Muth. Modius), ki so mu dajali prednost freisinški škofje in njihovi uradniki. Star je bil razdeljen na 4 polovice, polovica pa na tri mere ter je torej vseboval 12 mer (Masz). Mut je držal dva varana, vagan se ie pa delil na tri merice, tako da je mut vseboval 6 meric (Mericza, Maszl). Mut je bil malo večji od stara. Razmerje med mutom in starom je bilo: mut — star in pet osmink polovice, ali: 1 mut = en in pet dvaintridesetink stara. Iz tega je razvidno, da ni bilo tako lahko računanje v starih in mu tih. Razen teh mer za žito so bile v rabi še druge. O kakšni enotnosti ni mogoče govoriti. Zaradi tega je bil navadno prizadet podložnik, kajti gosposke so jemale pridelke od njega po merah, ki so najbolj ustrezale njim. Ljudstvo je merilo žito tudi na velike sklede, iz kakršnih so jedli. Iz tega bi lahko sklepali, da so bile družinske sklede približno enako velike, toda najbrž ne povsod enako polne. Jedi nedvomno niso merili z njimi in jih šteli na žlice, čeprav so v starih časih dobro vedeli, kaj je glad in kaj lakota. Mere v starh časih niso bile stalne, tako da so nove izpodrivale stare. Kmet je bil vedno čuvar tradicij in se ni mogel sprijazniti rako hitro z nobeno novostjo. Tako so se tudi podložnika loškega gospostva pogosto sklicevali na »polovico« stare mere, ki je bila nekoliko večja od navadne polovice, kakršna je bila v rabi v 17. stoletju. — Seveda so v starih časih veljale tudi drugačne mere za tekočine. V loškem okraju so merili tekočine na vedra ali čebre. Vedro je držalo 40 bokalov, bokal se je delil na dva poliča, polič pa na dva maselca. Denar kranjske veljave Se mnogo večja zmeda kakor pri merah je bila v starih časih pri denarju. Vedeti moramo tudi, da je bila veljava denarja, ki se je ohranil še v prejšnjem stoletju po imenu, precej drugačna: od starega denarja so ostala pozneje le imena. V rabi ni bil le »domači denar«, to se pravi denar deželne ali kranjske veljave (kr. v.), ker so razne gosposke uporabljale denar državne ali nemške veljave (n. v.). Imeli so torej »lokalni« denar razen državnega: deželni stanov: so imeli svoj denar. Zato je treba razlikovati med goldinarji kranjske in goldinarji državne veljave. Goldinar nemške veljave je imel večjo vrednost nd domaČega denaria. - I so pa tud: posno^ke zahtevale od svoiih podložnikov, da so jim plačevali davke v državnem denarju. Goldinar, dsljen na 60 krajcarjev Tedaj še ni bil v veljav desetinskl sistem. Tako se je goldinar pred stoletji še delil na 60 krajcarjev. Goldinar je še dan-čtanes najbolj znan. vsa i po imena; m še izumr: rod. ki je mora! računati v goldinarjih. Toda ti goldinarji ki so se dočakal: prs e svetovne vojne, so bili nekaj povsem drugega kakor oni v 16.. 17. in 18. stoletju. Goldinar se je tedaj delil na 60 krajcarjev. Tudi tedanji krajcarji niso bili takšni, kakršne še poznamo. Krajcar nemške veljave je veljal štiri peneze, krajcar kranjske veljave pa samo tri peneze. Po tem takem je veljal goldinar nemške veljave 1 gld. 11 krajcarjev in t š eno tretjino peneza kranjske veljave, odnosno kranjski goldinar je veljal 50 krajca -jev in sedemnajst osmink peneza nemške veljave. Preračunavanje je bilo že prava umetnost. Penez se je delil še na manjše enote, na dva vinarja. To je bil >najnavadnejši« denar, ki je bil tedaj v rabi. Ljudje so pa morali računati še z markami, šilingi, petaki. roparji in črnimi penezi. Zamotani računi Računanje z vsem tem denarjem je bilo tako zamotano, da se čudimo, kako so mogli preprosti ljudje, ki so bili po veliki večini nepismeni, sploh uporabljati tako različne kovance in jih razpoznavati. Najpreprostejša razlaga je, da z denarjem niso imelj mnogo opravka, kakor nimamo dandanes tisti, ki ga nimamo. Samo oglejmo si. kako je bilo s tem denarjem! Marka je imela 160 šilingov ali 100 krajcarjev n. v. Včasih je veljala marka šilingov 27 reparjev in 1 petak, kar je znašalo 2 tretj ni krajcarja. Računati je pa bilo tudi treba s funti penezov, kar je znašalo 75 krajcarjev, vendar ne vedno, tako da je imel funt penezov včasih tudi 80 krajcarjev, n. m Krajcar nemške veljave je imel 4 peneze ali 1 in tri petine šilinga, odnosno tn petine petaka. To je bilo enako vrednosti trem črnim penezom. Petak je pa imel 5 črnih krajcarjev in menda je prav zarad- tega dobil svoje ime. Petak je veljal 1 in dve tretjini krajcarja ali 2 in dve tretjini šilinga. Repar je veljal 4 krajcarje n. m. groš pa le 3 krajcarje. V rabi je bil tudi štirjak, a zgodovinar nravi, da ni mogel ugotoviti, kok'ko je veljal. Zgodovinski viri omenjajo štirjak pogosto. Razmerje med vsem tem denarjem je bi.o: LG krajcarjev n. m. je veljalo 16 šilingov ali 40 penezov ali 30 črnih penezov aii 6 petakov ali 80 vinarjev ali 2 in pol reparia. kar je bilo enako 3 grošem in eni tretjini. Iz tega je pač dovolj razvidno, kako zamotan so bili računi z denarjem v prejšnjih stolet-iih. Vrednost posameznih vrst denarja se je spreminjala kar je seveda še oteževalo računanje. Znano je. da ime »cekine izvira iz italijanščine. V rabi je še dandanes in uveljavilo se je tudi v leposlovju, posebno v pravljicah, kjer pogosto govore o pravijčnih cekinih. Cekin je zlatnik, V starih časih so bili cekini zelo priljubljeni kakor tudi dukati.. Ustine pogosto govore o ogrskin cekinih in cekinih v denarju. Vrednost te*, cekinov je znašala 80 krajcarjev deželne veljave. V naših krajih so bili zelo rnzšir- beni beneški cekini Pred 300 leti je veljal beneški cekin 3 gld. in 33 kr. Več veljave so imeli cekini »in specie«; leta 1783 je veljal takšen cekin 4 gld. 23 kr. n. m. Po letu 1740 so bili v veljavi novi in zlati cekini. Novi cekin je veljal 3 gld. 46 in dve tretjini kraje, zlati cekin pa nekaj mani: 3 gld. 33 in eno tretjino kr. n. m. Poznali so tudi »ednotere« zlate cekine, dvocekine in križaste cekine, nd pa razvidno, koliko so veljali. Srebrniki V veljavi je bilo mnogo srebrnikov, k; so jih zelo cenili. Posebno priljubljena je bi a beneška krona, ki je pred 300 leti veljala pri nas 2 gld. 6 kr., a na Bavarskem je niso tako cenili; tam je veljala le goldinar 48 kr. Kmalu se je vrednost srebrne krone v loškem okraju zmanjšala, tako da je znašala sredi 17. stoletja 1 gld. 50 kr.. potem pa samo 1 gld. 30 kr. V drugi polovici 17. stol. je vrednost beneške krone zopet narasla nad 2 goldinarja. Beneška krona je imela 10 liber libra pa 20 soldov. Trije sodi so navadno veljali r>o 2 kr. n. m. Razen tega »žlahtnega« denarja ki ni nikdar povsem izgubil svoje vrednosti in so ga zato tudi zakopavali, da še dandanes včasih odkrivajo »zakrade« so bile tedaj v prometu tudi >>ednotere« zlate krone in pol-krone. zelo cenjeni pa so bili tudi državni tolarji, ki se ie njih vrednost gibala okrog 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 50 kr. — Vrednost naštetega denarja se nam bo pokazala bolj očitno v cenah pridelkov, o čemur bomo spregovorili prihodnjič. Kopanja na Japonskem Japonci se ksfjfiefo vsak dan v vodi, segreti do 45° C Tudi na Japonskem igrajo kopeli važno vlogo, kakor jo igrajo na Finskem in drugod po svetu, kjer vedo ljudje ceniti pomen snage. Kdor le more se na Japonskem koplje vsak dan. Japonci nimajo samo kopalnic, temveč celo pesebne kopalne hišice, če so količkaj p* emoŽnejšL Kopalne hišice so navadno tako ozke, da je v njih komaj dovolj prostora za slačenje in oblačenje. Poleti j3. postavijo v manjših krajih večkrat kopalne ka 'i kar na prosto, navadno na vrt. Sramežljivosti v našem pomenu be.sede Japonci ne p -znajo. V kopalni lršici ne leže Japonec takoj v kad, temveč sc najprej temeljito umije. Pomaga mu žena ali pa služkinja, ki ga končno polije še ? mrzlo vodo. Sele petem pride na vrsto kopalna kad. Kopalne kadi na Japonskem niso podolgovate kakor pri nas mveč Imajo obliko čebra ali soda. in so znatno višje od naših kadi. Pr:štora imajo samo toliko, da lahko Človek v njih čepi ali sedi. Voda se segreva navadno od zunaj, tako da pod kepalno kadjo kurijo ali pa je napeljana topla veda po cevi od ^unaj. Voda mora biti segreta do 40 ali 15« C. Hladnejše kopeli so spoznali Japonci šele potem, ko se je razširil udi na Japonsko plavalni sport. V topli kepeli ostane Japonec 3 do 10 minut Njegovo 3rce je tako zdravo, da to brez vsake škode prenese. Tople kopeli pomagajo Japoncem prenašati hud mraz v hišicah, ki pioti njemu sploh niso zavarovan0 V topli kopeli se zviša telesna temperatura za i lo 2°. v telesu se nabere *ako toplota, ki Irži več ar. Po kopanju sJ Tr»ponee Jobro odrgne telo potem pa prepusti kopel svojcem. Kopalne kad: pa ne .zpraznejo. da bi jo napolnili s svežo vodo. ^ena, hči ali sin sc kopljejo v isti vodi. kakor družinski poglavar. Končno pa pride na vrsto še služinčad Vs; se kopljejo v isti kadi m v isti vodi. To pa oikakor ni nehigije-nično. kajt pred kopanjem se Japonci, kot rečeno, temeljito umijejo vedno z uporabo mila in Sčetko, cia odstranijo s telesa vso nesnago. Tako ostane voda v kopalni kadi vedno čista. Vode v kopalni kadi tudi ne izmenjajo, če se mudi v hiši slučajno gost. ki se hoče kopati. če se pa Japonec zaradi opravkov v mestu ne more pravočasno kopati doma. se kopije pri svojem poslovnem prijatelju. Skoiaj nobena japonska vas ni brez javne kopeli. Tokio jih ima nad 1.000. Tako se lahko tudi siromašr.°jše prebivalstvo sleherni dan koplje. Javne kopeli pa niso namenjene samo kopanju, temveč tudi družabnim sestankom, zabavi in razvedrilu. V njih Be zbirajo znanci in prijatelji. Mcski in ženske se kopljejo skupaj. Samo v večjih krajih so javne kopeli razdeljene za moške in ženske po poldrusr! meter visoki leseni steni, prostor je pa tudi tu skupen. Japonci se k_nl1o'o kot rečeno v zelo topli vedi. Vzrok bd pač v tem. da so tako visoko temi vn.ture vajeni tembolj, k^r se mnogi kopljejo tudi v toplih vrel-ofh, ki jih je n.- fa >cnskem mnosro in ki jih tudi uporabi i;' fo kot javne kopel1.. r&iius^skim uraetnikstn Nemški poslanik v Bukarešti Mani red von Kil nger je izroč'1 te dni predsedniku Združenja rumunskih pisateljev ter ravnatelju rumunskih gledal'šč Liviu Rebre-anu zaslužni križec reda nemškega orla. profesorju Marinu Dracia red nemškega crla I stopnje, režiserju rumunskega narodnega gledališča Soareju pa red nemškega orla II. »topnje. za ensr&ke Po dolgem prizadevanju se je končno posrečilo izdelati pisalm stroj za ljudi ki imajo samo eno roko. Odslej bodo lnhko uporabljali pisalne stroje tudi invalidi, ki jo izgubili eno roko hod;si pri delu ali na bojišču Enorokemu človeku dela pri oci-čajnem pisalnem stroju največje težkoče tipkanje velikih črk in lečil, ko je treba uporabiti obe roki za prestavno tipko. — Za ta primer so našli zelo praktičen izhod. Na obeh straneh pisalnega stroja so nadomestili po eno štirioglato tipko in tako zadostuje ena roka tudi za prestavo. Bnoroki ljudje pa potrebujejo olajšavo tudi pri potiskanju papirja v stroj. Novi pisalni stroji imajo posebna držalca, s pomočjo katerih se prav lahko potiska v stroj papir. Na desni strani ima stroj za enoroke posebno ročico, ki skrbi za to, da se lahko držalo papirpa poljubno uporablja. S pomočjo teh naprav na pisalnem Eokadra italijanskih lovskih bombnikov Re 2001 pripravljena na polet proti »ovraZniku stroju Lahko tudi enoroki ljudje hitro pišejo. Vse naprave so preizkušene in praktične, tako da se enerokim ni treba dolgo učiti. Poleg običajnih izdelujejo za enoroke tudi ročne pisalne stroje. Grafična šala v Turingi]! V kraju Possnek je bila ustanovljena šo. la za grafično stroko v Turing!ji. Novi zd-vod ima nalogo izpopolnitve grafične stroke po sodobnih načelih. Za pcuk so na razpolago stroji in priprave za vsa področja grafične stroke. Kongres bolgarskih kmetov Te dni je bil v Sofiji kongres bolgarskih kmetov, organiziranih v zvezi bolgarskih kmetov. Razpravljali so o vseh perečih vprašanjih bolgarskega poljedelstva. Svoje sklepe in pred oge so predložili mr-nistrskemu predsedniku. Petje pird narkozo V neko lisabonsko boln.co so pripeljali oni dan miadeniča. ki ga je bilo treba nemudoma operirati. Ko so je bolnik onesvestil in ko so bili kirurgi že pripravljeni k operaciji, se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Bolnik je začel prepevati. Pel je z iepo donečim glasom arije iz »Čarobne piščali« in »Eigoletta«. Zdravniki so strmeli nad tem čudežem človeškega glasu ki se je razlegal čist in jasen iz grla narkotizironega človeka. Mi-I slili so, da leži na operacijski mizi operni pevec. Lahko si pa mislimo njihovo presenečenje, ko jim je bolnik po operaciji povedal, da pač rad poje in hodi poslušat oere, da pa ni imel niti pojma, da bi lahko sam pel operne arije. P rima rij bolnica, sam nadarjen za glasbo, je opozoril svojega prijatelja opernega pevca na nadarjenega mladeniča. Povabili so ga v gledališče, kjer je zapel nekaj arij vpričo ravnatelja. In takoj so mu obljubili, da Vodo poskrbeli za njegovo pevsko izobrazbo. To bo prvi primer, da so odkrili pevski ta*« lent v omotici. Finska kulturna delegacija v Budimpešti V Budimpešto je prispelo finsko kulturno odposlanstvo z vseučiliškim profesorjem Hei-kanenom na čelu. Finske kuiturne zastopnike so pozdravili ob njihovem prihodu v ogrsko prestolnico prosvetni državni podtajnik in predstavniki zunanjega ministra. Finski zastopniki bodo razpravljali z ogrskimi vladnimi predstavniki v pog'obljenem obojestranskem kulturnem sodelovanju. Lessingcva drama v Ankari V gledališki dvorani Ljudskega doma v Ankari je bila prva hjrJka uprizoritev Lessingove drame »Ninna von Barn-helm«. Predstavi je prisostvoval tudi turški državni predsednik. NEMOGOČE — Mali, keliko si star? — Štiri leta. — Ni mogoče! V štir'h lrttih *e m>i mogel tako zamazati. Križanka št. 77 i' 2 LE" 4 " I5 lu !7 8 |J9 i 110 P1 12 j 13 1 114 15 |iti 17 18 i 19 =°L_L 21 i m 125 r3i i j 24 mm I. i 1 i 27 SI j 30 1 1 ! 8 j ; 1 1** r 1 P5 i i 1 i 138 1 1 40 41 1 42 j 5a?; v 44 I "1 45j 12$ -i 6 17 48 49 1 50 51 52 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. soglasen, vzajemen: 9. aluminij; 10. časopisi, redne publikacije; 11. zraven, poleg: 13. indijski knez, silni bogataš: 14 moško ime; 16. velika časovna enota; 17. večam se. staram se; 19. zelišče; 20. pritok reke Tnpajosa v Braziliji; 2X niknlnica: ?3. mrzel, mirne krvi; 26. zabuhel, napihnjen, b- lno napet; 28. zemljepisni nojem; 30. snov za izdelovanje barv; 32. doba; 34. žensko ime (množina); 35. moško ime; 37. poziv, opozorilo; 38. jezero na Finskem; 40. trije enaki samoglasniki; 41. mesto v Španiji; 43. polk ima na koncu; 44. reka v Zadnji Indiji; 46. skupina otokov v Karolinškem otočju- 48. j>ovršin-ska mera; 50. ni sposoben; 51. podzemska hodnik; 52. zdravilo proti mala rij (k-c). Navpično: 1. zabavljica. besedno zasmehovanje: 2. član samovoljne vlade, ki zastopa le manjšino; 3. veznik; 4. reka ▼ Rusiji; 5. me-nični porok; 6. rdeče gnr/dji-če: 7. enodušen. soclasen: 8. brez bolečin; 12. dnevni obrok hrane; 15. tuje žensko ime; 18. italijansko mesto (dajalnik(: 21. drvarjevo orodje; 24. grda, neprijetna; 23. sorta fižola: 27. črtalo, ravnilo; 29. športni, te'ovadni učitelj; 31. nepohlepen. nepožre-šen: 33. naprava, pristroj; 36. glavno mesto Armenije: 39. vrsta holandskega sira; 42-praoče človeštva (mroži na); 45. reka v Franciji v dooortementu Eure; 47. švicarski kanton: 49. grška črka. REŠITEV KRIŽANKE §T. 76 Vodoravno: 1. Babilon, 8. kasacija, 16. upokojiti, 18. aretiran, 20. kača, 21. svila. 22. osa. 23. ob, 24. retorika 28. 29. Nin, 30. vel. 32. pavi. 33. snop, 35. ri, 36. enaki, 39. oseka, 41. osel, 43. nogavice, 45. Ate. 46. klice. 47 anemija. 48. značlen. Navpično: 1. Bukovina, 2. Apače, 3. Boč, 4. Ikar. 5. lo, 6. Ojat, 7. ni. 8. ki, 9. Sava, 10. ari. 11 celina, 12. Italo, 13. ji, 14. Aron. 15. znanilce. 17. tura. 19. AstrOC, 21. skisan, 25. Ezavi. 26. opica, 27. Ivo, 31. lege. 33. skeč. 34 pole, 37. nam, 38. kij, 40. ro. 42 sin, 44. on, 46. kL GEORGES OH.NLT: 90 @ PBODAJAIEC BO MAM Vernier ni odgovoril. Vprašanje Kristijanove svobode je stopilo preden j v vsej svoji ostrini. Ali imajo pravico sami odločati o njem, če bi odklonil svoje soglasje? Ali ga je mogoče prisiliti z lažjo ali zvijačo, da bi se podvrgel lečenju svoje bolezni? Če ga bo Etiennettina odklonitev pognala v pijančevanje, ali imata oba, oče in žena pravico s prisilno treznostjo oropati ga edine utehe? Ali bi svoje sreče ne plačala z njegovim trpljenjem? In mar ni kruta tiranija prisiliti nesrečnega Človeka, da bi trpel ? Če se Kristijan ne da prepričati prostovoljno, kako naj bi sicer dosegla svoj cilj? Take misli so rojile obema po glavi. Toda Venier jih je kmalu pregnal. Obraz mu je od jeze zalila rdečica in stisnil je pesti — Ah. če bo odklonil najino prigovarjanje, ne bom okleval in opozorim ga na to, da sem poglavar rodbine in da je moja dolžnost poskrbeti za varnost nas vseh... Ne bom dovolil, da bi si ta norec, ta razuzdanec zastrupil še zadnje ostanke možganov in da bi nas vse ogražal s svojimi prismodarijami... Vse, kar bo potrebno, prevzamem na svojo odgovornost ... Če bi zares znorel, bi ga vtaknil v pri-ga bo Etiennettina odklonitev pognala v pijanč. silni jopič, da bi ne ubil svojega paznika. .. No, dobro — če že mora biti zvezan, da se ne bo valjal po blatu v obcestnem jarku, pa poskrbim za to . .. Ali se strinjate z menoj, Genevieva? Odgovorila je z odločnim glasom: — Toda, to bo za naju velika odgovornost. — Seveda. Toda nič drugega nama ne preostane. Prispela ste v Saint,Remy. Doktor Augagne je opazil skozi okno svojega kabineta njuno kočijo. Gosta je pričakoval že na pragu bolnice. Molče je stisnil roko Vernieru in se priklonil Genevievi. Od-vedel ju je v soo. Sedli so. Zdravnik se je nekaj časa poigraval s slonokoščenim nožem, kakor vedno, kadar je bil globoko zamišljen, potem je pa uprl v svoja gosta vprašujoč pogled. — Tako je pač, — je začel Vernier kakor v odgovor na to nemo vprašanje, — tri dni je zavel z nami povsem mirno, danes je nam pa pobegnil — V Dammarie? — Tako se vsaj bojiva. — Ni treba obupavati, dokler ne izveste, kaj bo posledica tega. Morda mu prinese pobeg nesrečo, ni pa tudi izključeno, da bo začetek poboljšanja. Po razgovoru madame Vernierove s to Dharielovo ne moremo niti slutiti, kako ga bo sprejela ... Kdo ve, da-Ii ne bo Etiennetta, nasičena v svojem ponosu, za vedno pahnila od sebe tega nesrečnega fanta? Genevieva je v dvomu zmajala z glavo. — Kaj pa, če ga ne bo zapodila, temveč nasprotno še bolj priklenila nase? — Ali smem govoriti čisto odkrito, gospa? Ne verjamem, da bi se morali tega bati Po tem, kar ste mi povedali o svojem razgovoru z njo, se mi zdi, da je to ženska bolestnega ponesa. To ni ljubica, ki hrepeni, da bi znova osvojila ljubljenega moža. To je užaljena žena, ki si je vtekla v glavo, da bo udarec poplačala z udarcem in da se bo osvetila. Zaenkrat je že dosegla to, po čemer je hrepenela — vaše ponižanje. Prosili ste jo in zaman. Zmagala je torej. Čemu bi se še zmenila za- Kristijana in si belila glavo zaradi njega? Nadomestila si ga je z grofom Steingelom, ki jo ljubi strastno in slepo. Ima torej vse, kar potrebuje za srečno, zadovoljno življenje. Ta tuji plemič je mnogo bogatejši od njenega prednika . .. — Kako pa veste to? — je ugovarjal Vernier. nekoliko prizadet v svojem ponosu. — Domnevam tako in to mi zadostuje, — je odgovoril zdravnik, ne da bi se mogel ubraniti smehljaja. — Ni torej povoda, da bi Dharielova sprejela našeea begunca odprtih rok. Nasprotno, zdi se mi. da ima tehtne razloge, da mu pokaže vrata in sicer hitro — — Bog daj, da U se to res zgodilo! — Ah, je odgovoril zdravnik prizanesljivo, — tak izhod iz položaja bi vam bil očividno po volji. Moram vas pa opozoriti, da bi se pokazale šele v tem primeru prave ovire, če bi Etiennetta zapodila Kristijana, bi pobesnel... — In prav v tej zadevi se zanašam na vas, dok* tore. — Torej ste sklenili prisiliti ga k pameti in treznosti, če ne bo drugače7 — Nič me pri tem ne bo zadržalo. A vi? Mladi zdravnik je povesil glavo in se zamislil. Na njegovem obrazu se je pojavil izraz resnosti, malone bolesti. Nekaj časa je molčal, potem je pa odgovoril počasi kakor da skrbno pretehtava sleherno besedo: — To je silno resen primer... stvar vesti... in zame mnogo resnejši kakor za kogarkoli izmed vas. Po teh njegovih besedah je Genevieva lahno zardela. Spomnila se je Etiennettinih besed, da je nekje blizu mož. ki jo iskreno ljubi, toda mladi zdravnik je že nadaljeval, razpletajoč svojo misel: — Skrbno sem razmišljal o tem. Zlasti iz čisto č:v-)veškega in iz vidika svojih dolžnosti. Pretehtal s.-m >.*e razloge, ki so me prisilili, da sem se odpovedal tej nalogi in vse razloge, ki so mi velevali 3prejeti jo. In tako sem prišel do zaključka, da bi mogel morda kdo drugi oklevati, jaz pa ne. če bi vam odrekel svojo pomoč, bi s tem samo izdal svojo dolžnost do človeške družbe. Izdal bi vaše prijateljstvo in izdal bi tudi svojo hvaležnost do vas. Treba je rešiti človeka in ta človek je Kristijan Vernier. Naj bo torej izid mojega posredovanja kakrčen. koli, name se lahko za nesete v vsem. — Dobro, — je dejal Vernier in stisnil mlademu zdravniku roko. Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Lgubomir Volčič — Vsi v Ljubljani