TONE HAFNER Razstava Ribištvo na Loškem v Loškem muzeju Loški muzej je od 9. aprila do 9. maja 1999 že tretje leto zapored v razstavišču okroglega stolpa pripravil piirodoslovno razstavo. Po predstavitvi metuljev vsega sveta ter zelo uspešni razstavi o sokolarjenju na Loškem, smo lansko leto pripravili nič manj odmevno razstavo o ribištvu na Loškem. Ko na Loškem iščemo zgodovinski izvor prastarih gospodarskih dejavnosti, ki so tesno povezane z naravo in tematiko, ki je danes predmet prirodoslovnih raziskav, se vedno ustavimo oh freski sv. Nedelje, ki so jo okoli leta 1460 na zahodni fasadi cerkve v Crngrobu naslikali mojstri iz freskantske delavnice Janeza Ljubljanskega. Kopijo najbolj pripovedne freske na Slovenskem hrani v svojih zbirkah Loški muzej. Eden izmed prizorov kaže tudi ribiča pri njegovem opravilu. Pisni viri. v našem primeru urbarji, napisani v pisavi freisinškega škofa pričajo da je bila ribištvo v teh krajih pomembna gospodarska panoga že v 13. stoletju. V omenjenih virih najdemo pričevanja o podložnikih, zavezanih ribiški službi, ki so morali poleg ribarjenja tu di popravljati jezove in skrbeti za ves ribiški pribor. Freisinški škofje pravico do ri bolova podeljeval svojim vazalom kot pomemben privilegij. Mimo bogastva rib v vodah Kranjske ni mogel niti Janez Vajkard Valvasor, saj v svoji Slavi Vojvodine Kranjske še posebej omenja tako številčnost rib kot tudi iz jemne velikosti posameznih primerkov. Prof. Ivan franke, doma iz. Dobja pri Poljanah, sicer širši javnosti bolj znan kot slikar in portretist, pa je bil pni Slovenec, ki je zaradi svojih dosežkov na področju ribištva in ribogojstva zaslovel po vsem svetu. Namen naše razstave ni bil predstaviti trofeje, ampak seznaniti obiskovalce, predvsem mlajše, z življenjem v obeh Sorah in njenih pritokih, pa tudi z živ ljenjskimi razmerami in onesnaženjem teh voda. Poleg akvarijskega dela z živi mi primerki iz vodnega biotopa je bil predstavljen tudi del naše prirodoslovne Delavnica Janeza Ljubljanskega: Sveta Nedelja, ok. N55 - 60, fasada cerkve v Crngrobu; detajl z upodobitvijo ribolova (kopija M. Tršarja, hrani Loški muzej) 471 LOŠKIRAZGULIV lit zbirke, največje tovrstne na Gorenjskem. \ kateri hranimo, seveda \ obliki prepara tov, kar 67 vrst vretenčarjev. Na razstavi pa ni manjkalo tudi najstarejših predmetov, povezanih z ribištvom, ki so ohranjeni v ribiškem oddelku Tehniškega muzeja Slovenije. Na razstavi so s slikovnim gradivom svoje tlelo in življenje predstavile ribiške družine Sora. Visoko. Železniki. Ziri, pa tudi Zveza ribiških družin Gorenjske iz Kranja. Njihovi predstavniki so na odprtju razstave predstavili delo svojih ribiških družin ter težave in skrbi za ohranjanje vodnega življa našim zanamcem. Muzejska svetovalka ribiškega oddelka TMS. Romana brhatič-Sirnik. je pripravila pregled ribištva na Loškem do druge svetovne vojne. Ob tem je bila prikazana tudi starejša ribiška oprema < mreže. osti. umetne vabe ....). ki smo si jo za to priložnost izposodili od TMS. Za šolsko mladino in za ribiče so bili na razstavi najbolj zanimivi preparati in seveda trije akvariji, v katerih smo skušali predstaviti žive ribe v njihovem na ravnem okolju. Pri tem sta nam pomagala Zavod za ribištvo Slovenije in trgovina Aro d. o. o. iz Škofje Loke. V pivih dveh akvarijih so plavali krap, klen. potočna postrv, kapelj, mrena, pisanec, polna, babica, globoček. nežka. pisanka, blistavec, piškur in potočni rak. še posebej zanimiv pa je bil tretji akvarij, ki je predstavljal večini neznano življenje v mlaki. Tu so bili pijavke, vodni polži, različne ličinke, žabji paglavci in vodno rastlinje. V dioramskem delu smo predstavili živali, ki se hranijo z ribami in drugim vodnim življem; tako ribji orel kot predstavnik ujed, siva caplja, več vrst rac, vodomec, vodni kos. veliki kormoran in nenazadnje vidra in dihur. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi videoprojekciji filma o življenju v vodi in trudu ribičev, da bi obogatili vodni in življenjski prostor z vedno novim ribjim zarodom. Poleg tega je bilo po razstavi organizirano tudi strokovno vodstvo, za kar je poskrbel Loški muzej, ki je zagotovil zadostno število svojih vodnikov in jih za vodstvo tudi usposobil. Poleg tega je bila vsak petek predstavitev ene izmed ribi ških veščin - izdelovanje umetnih vab in metanje svinčene uteži v cilj. Velik obisk in v knjigo vtisov zapisani komentarji so najlepši dokaz, da smo v Loškem muzeju s pomočjo vseh sodelujočih pripravili odmevno prirodoslovno raz stavo in da so podobne postavitve še kako zaželene. 472