KOPER, PETEK G. APRILA 1956
POŠTNINA PLAČANA. V GOTOVINI
LETO V., ŠTEV. 15
Izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo aaročniki brezplačno, Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-2-181.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren k o. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 23 telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo.
Volitve v odbore osnovnih organizacij SZDL so zaključene v vseh občinah našega okraja. Bile so, tako po svojem zunanjem izrazu kot po udeležbi volivcev v resnici manifestacija moči in množičnosti organizacije ter njene politične enotnosti in organizacijske trdnosti. Hkrati pa so bile volitve tudi odraz uspešno izvršenih predvolilnih priprav in delovnega vzdušja, ki je zajelo vse osnovne organizacije na terenu. Desettisoči članov so na okrašenih voliščih oddali svoje glasove in izvolili svoja nova vodstva.
Danes ima organizaciza SZDL v vsem koprskem okraju 47.673 članov. To pomeni, da je v njem vpisanih 75,5 % vseh volivnih upravičencev. Volitev se je udeležilo 46.456 članov SZDL ali 87,4 Vo vseh vpisanih v organizacijo. Na prvem mestu je občina Hrpelje, kjer so se prav vsi člani SZDL udeležili volitev. Sledi Divača z 99,6 %, Sežana in Pivka z 99,3 %, Postojna 98,8 %, Izola 98,2 o/o, Koper z 97,2 %>, Piran s 96,3 % in Ilirska Bistrica s 93 % udeleženci. Za letošnje volitve je presenetljivo tudi izredno nizko število neveljavnih glasovale, ki jih je bilo v vsem okraju komaj nekaj nad 300.
Ti uspehi niso slučajni, ampak plod intenzivnega dela vseh organizacij SZDL, kakor tudi — po neda-vni okrajni partijski konferenci — odraz pojačane aktivrosti članov Zveze komunistov na terenu ter doslednega izvajanja smernic VI. kongresa ZKJ. Predvolilnih zborovanj in rednih občnih zborov organizacij SZDL se je ponekod udeležilo do 90 °/o članov, razprave o naših zunanjih in notranje političnih vprašanjih pa so pokazale, da člani SZDL aktivno spremljajo našo zunanjo in notranjo politiko ter sodelujejo pri izvajanju novih gospodarskih in drugih ukrepov, zlaslvi na področju družbenega in delavskega samoupravljanja.
Prav to pa obenem tudi odločno zanika trditve, ki so se pojavile ponekod, češ da na sestankih SZDL nimajo o čem razpravljati, ker to ali drugo vprašanje sodi na zbor volivcev ali drugam in da nima smisla o njem razpravljati dvakrat. Prav razprave o krajevnih problemih so namreč pokazale, kako važno je, da o tem govorijo na sestankih SZDL, kako je potrebno enotno stališče organizacije SZDL do
Na svoji deveti seji je Okrajni ljudski odbor Koper podrobno razpravljal o delu organov družbene samouprave. Seji sta prisostvovala med drugimi tudi zvezna ljudska poslanca Ivan Regent in Maks Kr-melj. V začetku je predsednik OLO Albin Dujc v svojem obširnem poročilu temeljito razčlenil delo Okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov, delo organov družbene samouprave in načel probleme v gospodarstvu. Nakazal je razne pomanjkljivosti pri delu in kritično occnil šestmesečno delo novega Okrajnega ljudskega odbora. Izvleček iz govora predsednika OLO in poročilo s seje objavljamo v današ-jl številki Uradnega vestnika.
posameznih problemov in kako je to hkrati tudi najboljša priprava za uspešno delo zborov volivcev.
Predvolilna dejavnost osnovnih organizacij SZDL je bila usmerjena tudi na širjenje organizacij. V tem pogledu so v večini primerov dosegli lepe uspehe, saj je bilo v vsem okraju sprejetih skoraj 6000 novih članov. Največ novih članqv, 1573, so sprejeli v Kopru, v Pivki 1000, V Hrpeljah in Ilirski Bistrici pa nekaj manj. Poudariti moramo, da so tu med posameznimi občinami velike razlike. Tako je v Kopru danes vključenih v SZDL 89,7 % vseh volilnih upravičencev, medlem ko je v Ilirski Bistrici samo 52,3 % volivcev članov SZDL. Nekoliko bolje je v Sežani (65 %). Drugod se odstotek giblje med 73 in 86 %. To nalaga novim odborom nalogo, da vključijo v vrste SZDL vse tiste državljane, ki to zaslužijo in ki so se pripravljeni aktivno udejstvovati na izgradnji socializma in utrjevanju in razvijanju socialističnih odnosov.
Občni zbori in razprave so pokazali tudi na slabosti naših organizacij. Dopustili smo, da je ponekod politična dejavnost prenehala in da v nekaterih vaseh sploh ni bilo organizacije SZDL. Res je, da je bilo neposredno pred volitvami ustanovljenih 19 novih organizacij SZDL, kar je stanje bistveno popravilo. S tem pa še ni vse opravljeno. Tem organizacijam bo treba pomagati, da se utrdijo, da bodo lahko uspešno delale. Zlasti bo to naloga novih občinskih odborov SZDL.
Sploh bi bilo napak, če bi se za-dovolili z uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih mesecih. Nadaljevati moramo delo z istim poletom in požrtvovalnostjo, saj je pred nami vrsta vprašanj, ki jih pred naše odganizacijc SZDL sproti prinaša naš družbeni razvoj. Nova gospodarska smer in njen poudarek na razvoj kmetijstva nalaga neposredne naloge našim vaškim organizacijam SZDL glede povečanja kmetijske proizvodnje in utrjevanja socialističnih odnosov na vasi. Prav v tem času, ko so pred nami občni zbori zadrug, je potrebno, da
te zbore temeljito pripravijo in zagotovijo, da bodo v nove upravne odbore zadrug izvoljeni ljudje, ki bodo dosledno izvajali nove ukrepe v smislu dviga kmetijske proizvodnje in splošnega razvoja kmetijstva.
Nadalje nas čakajo tu neposredne, naloge pri razvijanju družbenega upravljanja. V tem pogledu je velikega pomena dejstvo, da se je pred volitvami vključilo v SZDL tudi veliko število delavcev, ki so bili doslej le člani sindikata. Ustanovitev komun in z njo deccntra- • lizacija oblasti, ki omogoča najširše sodelovanje državljanov pri obravnavanju in reševanju najrazličnejših družbenih vprašanj, bo dosegla svoj namen le če bo organizacija SZDL pomagala in bedela nad delom svetov in drugih organov družbenega upravljanja ter mobilizirala svoje člane, da bodo aktivno sodelovali v teh organih.
Seveda s tem še ni izčrpana vsa dejavnost SZDL. Tu so še naše družbene organizacije, kulturno-umetniška, telesnovzgojna in druga društva, katerim moramo posvetiti vso pozornost, saj !c v njihovem okviru lahko izpolnjujemo eno naših osnovnih nalog, ki je vzgoja zdravih in naši socialistični domovini zvestih državljanov.
V sredo dopoldne je predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc povabil na razgovor nad 20 najzaslužnejših mladink in mladincev koprskega okraja, ki so pet, pa tudi večkrat sodelovali na mladinskih delovnih akcijah pri izgradnji ključnih objektov naše industrije. Sekretar Okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič-Kajtimir je ob tej priložnosti govoril o neprecenljivi vrednosti dela tistih mladincev, ki so v prvih letih po osvoboditvi s svojim fizičnim delom pomagali graditi osnove našega gospodarstva in istočasno osnove bratstva in enotnosti med mladino najrazličnejših narodnosti. V sproščenem razgovoru ob obujanju spominov na delovne akcije, so nekdanji . brigadirji mladinskih delovnih akcij, ki so sodelovali pri izgradnji prog Brčko—Banoviči, Doboj—Bajija Luka, Samac—Sarajevo, pri gradnji Novega Beograda, tovarne Ivo - Lola ' Ribar, avtoceste Zagreb—Beograd in drugod, sklenili, da bodo ob vsakem času z isto vnemo kot nekoč po-
SEJA SVETA ZA PROMET OLO KOPER
V ponedeljek je imel svojo redno sejo Svet za promet pri OLO Koper. Razpravljali so o voznih redih za redne in sezonske avtobusne proge, vid učno dvojne avtobusne proge v sezoni do Kozine, kjer so vezane na motorne vlake. Te vlake bo po sporazumu uvedla ljubljanska železniška direkcija, da bo tako vsaj delno razbremenjen avtobusni promet v sezoni. Motorni vlaki bodo direktni Kozina — Ljubljana in o-bratno s postanki samo na večjih postajah. Za prevoz bodo veljale cene tretjega razreda potniškega vlaka. Razen tega bodo v se?oni dnevno še štiri direktne avtobusne zve-
ze z Ljubljano. Zaradi občutnega pomanjkanja avtobusov, bo kombinacija avtobusne in železniške zveze Kopra z notranjo Slovenijo zelo primerna rešitev.
Na seji so imenovali tudi tri komisije: eno za vskladitev voznih redov in izdajo primernega splošnega voznega reda za koprsko področje (priročna izdaja na kartončku, ki bi pristajal v vsak žep); drugo komisijo za pregled in odobritev lokacije obstoječih avtobusnih postaj, predvsem na lokalnih avtobusnih progah; in tretjo komisijo, ki naj bi preučila vprašanje vsaj zasilne rešitve problema koprske avtobusne postaje, ki postaja /elo pereče. Zaradi pomanjkanja finančnih sreds'ev postaje namreč letos še ne bo mogoče v celoti prestaviti na drugo mesto, čeprav že zdaj v mrtvi sezoni ne zadošča več naraščajočim potrebam.	«
Novi vozni redi — tako avtobusni, kot tudi železni:!« in pomorski — bodo začeli veljati z drugim junijem letos.	rb
Na mladinskih delovnih akcijah Brčko—Banoviči, Samac — Sarajevo, Doboj — Banja Luka, Sežana — Dutovljc, avtocesta Zagreb—Beograd, Ljubljana—Logatec, Celje —Šempeter, Novi Beograd in Nova Gorica je sodelovalo približno 12.000 brigadirjev iz sedanjega koprskega in' goriškega okraja
PRAZNIK V PIVKI
V	sredo so prebivalci pivške občine praznovali občinski praznik, ki je posvečen prvemu strelu partizanske puške v tej občini. Pred štirinajstimi leti je namreč partizanska skupina pod vodstvom Karla Masla napadla italijanske orožnike in dva izmed njih usmrtila.
V	torek zvečer so v počastitev tega dogodka priredili akademijo, na kateri je govoril sekretar Občinskega komiteja.ZK Jože Buh, sodelovali pa so tudi s pestrim ljudsko - prosvetnim programom m^aiinci. pionirji in krajevna godba na pihala.
V	počastitev občinskega praznika je bi'a v sredo do™oMne svečana seja Občinskega ljudskega odbora.
prijeli za delo pri gradnji objektov, nujno potrebnih za izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. V tej zvezi so nekdanji brigadirji mladinskih delovnih akcij sklenili, da bodo pomagali organizirati mladinske delovne brigade za izgradnjo koprskega letališča in ceste, ki bo omogočila prebivalcem Pregarja lažji dostop do ceste Hir-ska Bistrica—Vreme.
Na tem sestanku nekdanjih brigadirjev mladinskih delovnih akcij je predsednica OK LMS Marija Vogričeva podelila trem tovarišem odličja V. kongresa LMJ v znak priznanja za njihovo delo.
PLENUM ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVIJE V KOPRU
V soboto 31. marca in nedeljo 1. aprila je v Kopru zasedal plenum Zveze novinarjev Jugoslavije. S tem je ta centralna organizacija tudi izpolnila obljubo, ki jo je svoj čas dala koprskim novinarskim tovarišem v tem smislu, da bo enega svojih prvih delovnih sestankov sklicala v Kopru tedaj, ko bo to ozemlje priključeno Jugoslaviji.
Predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije Stojiika Stojiikoviča in trideset članov plenuma, med njimi mnoge vidnejše jugoslovanske novinarje, so ob prihodu v Koper pozdravili predstavniki koprskega Poverjeništva Društva novinarjev Slovenije in predstavnik Stalne turistične konference koprskega okraja, ki je gostom tudi poklonil prikupna spominska darila. V soboto zvečer pa je članom novinarskega plenuma v restavraciji »Galeb« priredil večerjo predsednik OLO tov. Albin Dujc, ki je goste v svoji zdravici toplo pozdravil ter jim v kratkem neprisiljeno očrtal položaj in težave, ki jih mora ljudska oblast z vsemi napori in postopoma obvladovati spričo zaostalosti in drugih posledic dolgoletne odtrganosti tega ozemlja od matične domovine.	—r
NOVA POSLOVALNICA »PUTNIKA« V KOPRU
Za nadaljnji razmah turističnega prometa v našem področju bo brez dvoma pomembna otvoritev poslovalnice »Putnika« v Kopru,
Spričo dejstva, da smo imeli v obmorskem pasu doslej eno samo turistično-potovalno poslovalnico (»Adria« v Portorožu), se bo bržčas otvoritev podobne poslovalnice v samem Kopru pokazala za upravičeno. Razen sprejemanja prijav za turistične usluge — za to pa ima »Putnik« v inozemstvu in po vsej državi razpredeno zelo široko mrežo — bo nova poslovalnica menjavata tudi tuje valute, kar bo zlasti pripomoglo k urejevanju maloobmejnega prometa. Za okrajno središče bo pomembna tudi nadaljnja veja dejavnosti nove po-slovalnice. ki bo v tem. da bo posredoval nabave potnih listov, viz, voznih listkov za inozemstvo, dajala vse potrebne informaciie za potovanja in bivanje v hotelih naše in tujih držav. Kakor smo i-.ve-deli. bo nova poslovalnica »P".tni-ka« v Kopru na željo kolektivov organiziral c°nenp izlete z n.irt-o. busi in parniki, sni oh pa zbirn'a prijave za znane »Putnikove« izlete.
Novi sovjetski razorožitvcni načrt je vzbudil različne odmeve po svetu. Medtem ko ga svetovni tisk obširno komentira, so vodilne zahodne politične osebnosti zelo previdne v izjavah. Vzrok je v tem. da ga zahodne velesile še proučujejo in bodo uradna stališča znana šele konec tedna. O novem sovjetskem načrtu so se doslej najbolj neugodno izrazili Francozi, saj se le-ta bistveno razlikuje od njihove razorožitvene koncepcije. Francozi so namreč predlagali takojšnjo prepoved atomskega orožja, medtem ko predlaga Sovjetska zveza najprej zmanjšanje standardnega orožja in oboroženih sil. Po sovjetskem mnenju je namreč možno doseči nuklearno razorožitev le postopno in morajo zato velesile pokazati dobro voljo za rešitev tega vprašanja najprej pri »navadnem orožju«. Zanimivo je, da ZDA niso neugodno sprejele sovjetskega načrta, najbrž zato, ker se v njem upošteva tudi Eisenhovverje-va teza o medsebojni letalski kontroli. Verjetno bodo Američani v marsičem pritrdili Sovjetski zvezi, nedvomno pa je tudi, da bodo hoteli nekatere točke zamenjati s t svojimi formulacijami.
Najbolj različne odmeve je vzbudil sovjetski načrt v Veliki Britaniji. Medtem ko laburisti zatrjujejo, da so zdaj najlepše možnosti za kompromis med sovjetskim in drugimi načrti, so vodeči konservativci zelo skeptični. Vladni krogi namreč zatrjujejo, da je treba Sovjetski načrt sprejeti z »nezaupanjem«, svoja »sumičenja« pa motivirajo s tem, da je načrt nalašč formuliran tako, da bi bil za ZDA sprejemljivijši.
Oglejmo si zdaj na kratko, kaj predlaga SSSR. Na prvem mestu je predlog mednarodnega sporazuma o zmanjšanju standardne oborožitve in oboroženih sil, kar naj bi olajšalo sporazum o prepovedi atomskega orožja. Oborožitev
Iz izjave norveškega
Kot zanimivost navajamo iz posebne izjave, ki jo je dal predsednik norveškega zunanjepolitičnega odbora v parlamentu, Finn Moe, za »Slovenski poročevalec«, naslednje stališče: »Ker je ribolov v našem norveškem gospodarstvu zelo važna panoga, reagiramo zelo ostro, če tuje ribiške ladje kršijo teritorialne vode. Tako je bilo tudi nedavno s sovjetsko-ruskimi ribiškimi ladjami. Ker jih je bilo v norveških vodah številčno veliko, je slučaj vzbudil več pozornosti, kakor običajno. Vendar pa je incident zdaj zaključen, ne da bi imela ena ali druga stran slab občutek.«
in oborožene sile bi zmanjšali v roku treh let, in sicer po naslednjem ključu: ZDA, Sovjetska zveza in LR Kitajska bi lahko imele pod orožjem največ milijon in pol vojakov, Velika Britanija in Francija 650.000, vse druge države pa največ 250.000 ljudi. Finančna sredstva, ki bi jih prihranili z znižanjem izdatkov za oborožitev in oborožene sile, bi uporabili za povečanje blaginje omenjenih držav in za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam. V ta namen pa bi ustanovili poseben sklad pod pokroviteljstvom OZN. V sovjetskem predlogu je omenjena tudi posebna mednarodna agencija, ki bi nadzorovala vse države pri izvajanju njihovih obveznosti na področju zmanjšanja oborožitve in oboroženih sil. Ta agencija naj bi pošiljala Varnostnemu svetu OZN priporočila o ukrepih za preprečevanje in prenehanje akcij, usmerjenih na kršitev omenjenega sporazuma.
Razumljivo je, da ves svet z veliko pozornostjo pričakuje, kaj bodo sklenili na zasedanju razoro-žitvenega pododbora Združenjih narodov v Londonu glede sovjetskega in skupnega francosko-britanskega razorožitvenega načrta, oziroma če jim bo uspelo najti formulo, ki bi zadovoljila vse. Vsekakor pa so sovjetski predlogi vzbudili v krogih Združenih narodov veliko zanimanje in upanje, da bodo prispevali k ugodnejšemu vzdušju pri pogajanjih za razorožitev.
Kriza v Alžiru se verjetno približuje vrhuncu. Francoska vlada še vedno noče pripoznati alžirske Fronte osvoboditve za predstavnico Alžircev in odklanja vse ponudbe za skupni mirovni sestanek. ki naj bi naoravil konec prelivanja krvi. Vlada namreč sodi, kot je dejal predsednik Mollet, da »nekaj tisoč orinadnikov« te Fronte ne predstavlja alžirskega ljudstva. in zato je prinravliena noga jati se samo s »svobodno izvolie-nimi predstavniki«. Te predstavnike pa naj bi izvolili, ko bi obnovili red in mir v deželi. Po vesteh iz Pariza namerava Mollet v kratkem znova obiskati Severno Afriko.
M« d tem se v Alžiru nadaljujejo ogorčeni boji med francoskimi četami in domačini. Vsak dan pade na boiiščih nad 100 liudi. da ne računamo številnih sabotažnih in di-vpv-nntsk'h aken. Zaradi resneg' položaia ie vlada načelno že sklenila noslati v Alžir nova voiaška oiačania. dokončno na bodo ta skien notrdiH konec tedna. Seveda se "si v Franciii s to vladno za-misHio ne striniaio in ie iz dneva v dan slišati več glasov. nai bi navezah stike s predstavniki Fronte osvoboditve in upostavih mir.
Novoizvoljena srška sknnščina se
jc sestala k prvemu zasedanju.
Ob tej priložnosti je grški kralj Pavel v svojem govoru izjavil, da bo ostala Grčija zvesta idejam miru in tesnim stikom z narodi, združenimi v Atlantski zvezi. Poudaril pa je tudi, da bo navezovala čedalje trdnejše in odkritosrčnejše prijateljske zveze »s sosedom in starim zaveznikom Jugoslavijo <. Večidel svojega govora je posvetil ciprskemu vprašanju, in dejal, da zahteva grški narod od vsega civiliziranega sveta »pravico za brate na Cipru«,
Medtem so v Grčiji in na otoku slovesno praznovali obletnico ustanovitve organizacije EOKA, ki se bori za priključitev Cipra h Grčiji. Vsi atenski listi so posvetili obletnici uvodnike, britanske oblasti na otoku pa so seveda poostrile varnostne ukrepe. Kljub temu jc prišlo v nekaterih krajih do demonstracij in do napadov na britanske vojake.
Obsodba stalinizma v Sovjetski zvezi zavzema vedno večji obseg. Pravda in drugi časopisi dnevno objavljajo članke, v katerih obsojajo Stalinov despotizem, zlasti pa še zlaganost posameznih njegovih teoretičnih tez. Glasilo Sovjetske armade »ICrasnaja zvezda« je objavilo te dni članek, v katerem kritizira Stalina zaradi podcenjevanja Lenina kot vojaškega voditelja in organizatorja Rdeče armade. Stalin je namreč leta 1946. izjavil: »Lenin je sodil, da je zanj prepozno, da bi proučeval vojaške vede«. »Krasnaja zvezda« zatrjuje, cla takšna sodba o Leninu kot vojaškem organizatorju ne ustreza dejstvom in navaja vrsto primerov, iz katerih je videti, da je Lenin tudi po vojaški plati pripravljal Oktobrsko revolucijo. Leninu pripada zasluga — poudarja časopis — za razvoj marksističnega nauka o vojski, za obdelavo teorije in taktike o vojski, za obdelavo teorije in taktike Komunistične partije v vprašanjih vojne in miru ter revolucije in za ustvarjalno uporabo marksizma na področju vojaških ved.
MEMORANDUMA
Stališče predstavnika našega Državnega tajništva za zunanje zadeve
Za letošnje pokrajinske volitve v tržaški pokrajinski svet, ki bodo 27. maja, je italijanski generalni komisar v Trstu s posebnim odlokom razširil italijanski zakon o pokra-jinskih volitvah tudi na tržaško o-zemlje. Komisar pa je ta zakon tako spremenil, da je tržaško ozemlje razdelil na 16 volilnih okrožij, ori čemer je pet podeželskih slovenskih občin združil v dve volilni okrožji, namesto da bi bilo tamkaj osem volilnih okrožij, kakor to določa zakon. V okviru vs.sh teh manipulacij je najbolj prozorna tista, ki priključuje dvema podeželskima okrožjima ezulska naselja in najnovejše itali-anizirane predele tako, da bi pri voli vah v slovenskih občinah umetno prišli do izraza glasovi italijanskih volivcev. V tem smislu komentirajo odtok italijanskega generalne ga komisarja v Trstu tamkajšnji napredni elementi, bilo pa je o stvari govora tudi v Beogradu na nedavni tiiskovni konferenci v državnem tajništvu za zunanje zadeve.
SKRUNITEV SPOMENIKA PADLIH BORCEV
V noči med torkom in sredo so neznani zlikovci razbili spominsko ploščo na spomeniku padlih borcev v Bazovici ter zažgali vence, ki so bili okrog spomenika. Organi policijske uprave so sicer že uvedli preiskavo, vendar pa zaenkrat še ne moremo poročati o njenem izidu.
Vest o tem nečastnem dejanju se je takoj razširila med prebivalstvom Bazovice, ki obsoja skrunitev partizanskih grobov. Značilno je tudi to, da je do podobnega primera prišlo tudi v noči od ponedeljka na torek na katinarskem pokopališču.
— Z OTOKI SO PA RES KRIZI!
Nekoliko nenavadno zveni nervozna reakcija na Zahodu — reakcija, ki jo je povzročila nedavna osemdnevna konfrenca šefov treh arabskih dežel — Egipta, Saudove Arabije in Sirije v Kairu. Dosedanje mednarodno sodelovanje ni povzročilo podobne zaskrbljenosti. Nasprotno, lahko rečemo, da je tako sodelovanje bilo z gotovih strani celo deležno pomoči. Ce po vsem tem minuli kairski sestanek ni naletel na odobravanje, potem to brez dvoma pomeni, da ima lahko »daljnosežne posledice za Zahod«, kot je te dni pisal »New York Times«. Zelo verjetno bo trojni kairski sestanek lahko izjemno 'pomemben za sedanje mednarodne odnošaje in je nekaj novega na Srednjem in Bližnjem vzhodu, pa tudi v celotnem arabskem svetu.
Tako mednarodno sodelovanje, ki ni bolo na poti nikomur izven Srednjega in Bližnjega vzhoda in je v posameznih primerih bilo celo podpirano, se je razvijalo v okviru in preko Arabske lige, organizacije arabskih držav na pretežno religiozni in polfevdalni podlagi. Taka politična organizacija, ki sploh ni bila pravi tolmač in zrcalo sedanjih nacionalnih vrenj med Arabci, je biia zato že vnaprej obsojena na postopno odmiranje. Politično življenje v arabskem svetu je začelo teči mimo nje in je za-
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN«
Mednarodno sodelovanje na novih temeljih
radi tega Arabska liga že izgubila vsak razlog za svoj obstoj.
Bilo pa bi kljub temu napačno misliti, da danes zaradi te brez-plodnosti ni nikomur nič več za Arabsko ligo. Se ni izgubila svoje vrednosti kot morebitni instrument take ali drugačne politike v arabskem svetu. Prav zaradi tega so v zadnjem času nastala do nje tri različna stališča.
Iz Iraka, ki je pod močnim britanskim vplivom, stalno prihajajo sugestivni nasveti, da bi bilo treba Arabsko ligo oživeti, Tako oživljena naj bi bila Arabska liga verjetno pod iraškim, oziroma nekim tujim vplivom, kar pomeni, da naj bi še naorej služila za pomirje-vanje nacionalnih in socialnih te-ženi med Arabci.
Nasprotno takim prizadevanjem iz Bagdada pa se iz Kaira te dni slišijo glasovi, da bi bilo treba Arabsko ligo v resnici obnoviti, toda na novi podlagi in s nameni, ki bi odgovariali sedanjim težnjam arabskih dežel.
Ostale, v glavnem manjše arabske dežele, kot Jordan, Libanon in druge, zavzemajo za zdaj do bodoče usode Arabske lige še nevtralno ali vsaj indifereni.no stališče.
Vendar pa je preporod Arabske lige kot organizacije za sodelovanje arabskih dežel še stvar prihodnosti in nekatere arabske države kažejo, da ne želijo ostati do tedaj brez gotovega političnega instrumenta, ki bi izražal njihove posamezne ali skupne težnje. Bolj zaradi interesov Hašemitske dinastije kot zaradi splošnih arabskih teženj, sta se te dni tajno sestala iraški kralj Fejsal in jordanski kralj Husein — verjetno ne ha lastno pobudo — da bi pripravila sestanek šefov vseh arabskih držav, ali vsaj tistih, ki za zdaj še ne kažejo želje, da bi šli za stopinjami, po katerih vodijo arabski svet Egipt, Sirija in Saudova Arabija.
Po drugi strani pa je potreba po splošno arabski politiki, ki bi vodila in podpirala nacionalna gibanja na Srednjem in Bližnjem vzhodu, privedla do nedavne konference v Kairu Temeljno geslo kairske konference — da je treba »izbrisati vsako s'ed tuiega vpliva« v arabskih deželah — kaže, da popolnoma odgovarja sedanjemu ozračju v arabskem svetu. Nedavna odstavitev britanskega generala Glubb - paše v Jordanu nedvom-
Predsedniku drž. tajništva za zunanje zadeve tov Branku Draškovi-ču je bilo namreč postavljeno vprašanje, kako ocenjuje ta odlok italijanskega komisarja v Trstu, po katerem naj se italijanski zakon o pokrajinskih volitvah razširi na tržaško ozemlje, prt čemer je komisar sam zakon tako spremenil, da bodo občine v okolici Trsta volile v pokrajinski svet le dva, namesto osem svetnikov. Razen tega so pri formiranju volilnih okrožij težili za tem. da se z združitvijo delov Trsta in občine Milje, ki imajo italijanski» večino, čisto slovenskim občinam praktično sploh onemogoči izvolitev slovenskih svetnikov. Ali ne mislite — sa je glasilo vprašanje —, oa je i,a dekret v nasprotju z londonskim sporazumom, ki ne dovoljuje Likih sprememb na škodo slovenske manjšine?
Tovariš Draškovič je odgovoril: »Doslej še nismo dobili formalne potrditve o teh spremembah. Toda. če je to točno, poltmi to vsekakor pomeni kršitev memoranduma o soglasju, kar bo jugoslovanska jav-ncKC sprejela z negodovanjem.«
Tovariša Draškoviča so med drugim vprašali tudi to, če ne smatra za diskriminacijo, da samo naše predstavništvo v Trstu nima statusa generalnega konzula, a. Odgovor se je glasil tako. da to vprašanje sedaj še proučujejo.
Vesti s Tržaškega
TIHOTAPSTVO ALKOHOLA IZ TRŽAŠKE PROSTE LUKE. Po
dolgem iskanju je uspelo financar-jem odkriti te dni tihotapstvo alkohola iz tržaške proste luke. Zasledili so autoeisterno podjetja >Vi-nimar«, ki je prevažalo vino v Genovo. Namesto vina pa so organizatorji tihotapstva natočili alkohol. Financarji nalašč niso preveč pazili, nastavili pa so šoferjem past v Mestrah. Ustavili so ju in pregledali tovor ter jima ukazali, naj vse odpeljeta spel v Trst. Pri zasliševanjih so še zvedeli, da so imeli tihotapci namen alkohol med potjo v Genovo pretočiti in ga res nadomestiti z vinom.
»POSLEDNJI MOST« V KINU NA OBČINAH. Ta teden so začeli vrteti v kinu na Občinah avstrij-sko-jugoslovanski koprodukcijski film »Poslednji most«. Znano je, da so ta film z velikim uspehom predvajali po vsem svetu in prav z njim je zaslovela tudi ena najbolj priljubljenih evropskih filmskih igralk Maria Schell. »Poslednji most« so še pozimi vrteli interno v eni izmed tržaških kino-dvoran, pri čemer so se lokalni eksponenti neofašistične stranke uprli, da bi predvajali film tudi za občinstvo. Ta »veto« pa ni obveljal in film je dostopen tržaškemu občinstvu, čeprav za sedaj v eni izmed perifernih kinodvoran. Občinstvo je film toplo pozdravilo.
no kaže, da to geslo ni bilo ustvarjeno šele na kairski konferenci, marveč je že pred tem bilo aktualno in je v Kairu samo dobilo svojo polno politično veljavo.
Kot zrcalo teženj arabskih narodov v tem trenutku, lahko kairska konferenca odigra tudi vlogo pobudnika novih gibanj za neodvisnost. Ni zato prav nič slučajno, da že povezujejo s kairsko konferenco intenzivna osvobodilna gibanja v malih despotskih državicah pod britansko upravo — Ba-hreinu in Ku\vailu v Perzijskem zalivu.
Kljub gotovim — kot vse kaže neogibnim — slabostim kairske konference, pa njena deklaracija le zaznamuje gotovo prelomnico v arabski politiki na sploh. Ta prelom je videti predvsem v tem, da sestanki državnikov posameznih arabskih dežel vse bolj dobivajo praktičen političen pomen za borbo proti tujim vplivom na Srednjem in Bližnjem vzhodu. To po jev bistvu tudi dejanski vzrok, da je minula kairska konferenca tu in tam povzročila večjo zaskrbljenost. kot vsi dosedanji podobni sestanki arabskih državnikov in politikov.
BUDIMPEŠTA. Madžarsko vrhovno sodišče je revidiralo pro-sluli provokatorski proces proti T ">s-*!u Ra.iltu in sedmim soobto-Zenim, od katerih so bili glavni »krivec« in še dva obtoženca novembra 13-19 obsojeni in ustreljeni. Posmrtna rehabilitacija Bajka je kot posledica politične smeri na Madžarskem po XX. kongresu KP Sovjetske zveze brez dvoma novo zadoščenje Jugoslaviji, zaradi katere in proti kateri je sploh bil insceniran omenjeni proces.
RIM. Državni podsekretar jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta je imel 29. marca v rimskem Centru za proučevanje mednarodnega zbližanja predavanje o možnostih sodelovanja narodov Jugoslavije, ki že stoletja žive drug poleg drugega. Rimski časopisi vladnih in levili strank so predavanje dr. Vratuše ocenili pozitivno.
NIKOZIJA. V nizu neprestanih demonstracij na Cipru so 3. aprila domačini vrgli bomho na policijsko postajo. Angleška vojska je nastopila tudi proti ženskam, ki so hotele demonstrirati pred vrhovnim sodiščem v Nikozlji zaradi svojih mož, ki so bili aretirani.
KAIRO. Poveljnik britanskih sil v Suezu general John IIull jc odpotoval iz Egipta. Z njegovim odhodom je končana navzočnost britanskih vojaških enot v Egiptu.
V	ponedeljek je bila v Kopru seja Okrajnega odbora Socialistične zveze, ki so ji prisostvovali tudi člani Okrajnega komiteja Ljudske mladine ter nekateri kulturno-pro-svetni in javni delavci.
Na seji, ki ji je predsedoval predsednik Okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič-Kajtimir, so razpravljali predvsem o vprašanjih pravilne vzgoje in udejstvovanja delavske, kmečke in študentske mladine v našem družbenem življenju.
Predsednica Okrajnega odbora Ljudske mladine Marija Vogričeva je v daljšem uvodnem poročilu temeljito obdelala razna vprašanja vzgoje in dela mladine. Med drugim je ugotovila, .da so naši politični in oblastni organi, pedagogi in aktivisti spoznali, da vprašanj sedanjega mladega pokolenja ni mogoče reševati enostransko in površno in da tega odgovornega dela ne zmorejo same mladinske organizacije. To mora biti skrb nas vseh. Člani komunistov, SZDL, društev prijateljev mladine ter številnih športnih in strokovnih organizacij in društev, naj skrbijo in delajo za tem, da bo naša mladina postala takšna, kakršno želimo, da je. Mladino, ki ni šla skozi narodnoosvobodilno borbo, moramo zato seznaniti z našo preteklostjo in sedanjostjo, Smelo in odkrito jo moramo seznaniti tudi z raznimi težavami in ji nakazati jasno določene perspektive za nadaljnji razvoj.
V	zadnjem času se je tudi v našem okraju sicer povečalo število mladine, ki sodeluje v raznih delavskih svetih in upravnih odborih, vendar sedanje stanje še ni zadovoljivo. Predvsem zaradi nepravilnega stališča nekaterih starejših ljudi, ni danes na raznih vodilnih mestih v tovarnah, kmetijskih zadrugah in drugod večjega števila mladincev in mladink.
V	nadaljevanju je Marija Vogričeva poudarila potrebo po gojitvi resnično zdrave in socialistične te-lesno-vzgojne dejavnosti. Kot izrazito škodljiv pojav nepravilnega pojmovanja športne dejavnosti, je navedla primer športnega kluba »Tabor« v Sežani, ki je z družbenimi sredstvi, iz legalnih in črnih fondov plačeval tuje igralce in jim omogočal lahkotno in brezdelno življenje. Povsem razumljivo je, da je moralo imeti takšno delo tudi težke posledice in da sežanska mladina ni hotela več sodelovati v tem klubu. Zato je ena osnovnih nalog, razvijati med našo delavsko, kmečko in študentsko mladino takšno telesno-vzgojno delo, ki ne bo imelo ničesar skupnega s pro-fesionalizmom, karierizmom, klu-baštvom in podobnimi negativnimi pojavi.
V poročilu je tov. Vogričeva obravnavala tudi vpliv slabih filmov in tiska, probleme vzgoje v družini, oblikovanje socialistične morale
mladine ter poudarila potrebo po stalnem in sistematičnem razvijanju kulturno-prosvetnega in ideološkega dela med mladino ter po njenem vključevanju v delavske svete in upravne odbore, v kmetijske zadruge, v društva in organizacije.
Po poročilu se je razvila zelo plodna in živahna razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi prisotni, ki so dali tehtne in koristne predloge ter napotke za izboljšanje dela med mladino. Prikazali pa so tudi razne težave ter ožigosali nekatere škodljive pojave nepravilnih odnosov do mladine. Vsi pa so si bili enotni v tem, da ne zadostujejo samo lepe besede in obširna razpravljanja, marveč da je treba začeti tudi s stvarnim delom. V prihodnje bo treba najti tudi nove prijeme in načine dela z mladino v tovarnah, na podeželju in v šolah, predvsem pa razvijati in izpopolnjevati delo že obstoječih društev. Med-drugimi so poudarili potrebo, naj bi pri postavitvi okrog 50 novih telovadišč v našem okraju letos sodelovale vse družbene organizacije in ne samo mladina.
Ker bodo letošnja sredstva za razna športna in druga društva zelo skromna, so prisotni poudarili, da v vsakem kraju poiščejo manjša lastna sredstva v ta namen.
Ko so razpravljali o problemih vajencev, so ugotovili, da stanje še zdaleč ni zadovoljivo. Od nekaj nad 800 vajencev, jih je le 460 vključenih v raznih šolah, drugi pa obiskujejo najrazličnejše trimesečne strokovne tečaje in še to neredno. Dogaja pa se, da imajo predavatelji na teh tečajih, zlasti če poučujejo honorarno, dokaj slab odnos do svojega dela in skrbijo le za to, da »odbrenkajo« tistih nekaj ur in potem je zanje vse končano. Razumljivo je, da v takih pogojih vajenska mladina ne more dosti pridobiti, Tak primer je v Postojni, kjer jim ni dosti mar, kako mladi vajenci napredujejo in se ne zmenijo za izvenšolske skrbi in probleme vajencev. So pa tudi primeri, kot na primer v Kopru, da so se nekateri vajenci, ki delajo pri raznih privatnih mojstrih, pritoževali, da že tri leta niso bili na dopustu. Nekateri pa sploh niso niti socialno zavarovani. To nikakor ni pravilen, še manj pa človeški odnos tistih privatnih obrtnikov, ki jim je ljudska oblast pomagala, da so si uredili svoje delavnice in začeli z delom.
Sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Albert Jakopič-Kajtimir je zatem v razpravi poudaril važno vlogo naših šol za vzgojo novih kadrov. Zlasti pomembno vlogo imajo naša učiteljišča, kot na primer koprsko, v katerih se šolajo bodoči učitelji, ki bi morali biti glavni steber za pravilno socialistično vzgojo naše mlade generacije vsepovsod in še zlasti na podeželju. Ce pa hočejo svoje poslanstvo dobro opravljati, morajo
Tujci bodo brž opazili -
sanitarna inšpekcija ne vidi
Volitve delevskege sveta na posesivo Črni kil
V soboto zvečer je imel delovni kolektiv Vinogradniško-sadjarskega posestva v Črnem kalu volitve novega delavskega sveta. Za to priložnost so delavci lepo okrasili volišče z zastavami, napisi in borovim zelenjem.
Pred volitvami je direktor posestva tov. Peter Pavlič podal kratek oris nastanka in razvoja posestva, ki bo leta 1960 obsegalo nad 100 ha površin. Poudaril je zlasti gospodarsko in vzgojno važnost posestva za vse prebivalce bivše občine Črni kal, kjer je le 15 odstotkov družin, ki se lahko preživljajo z dohodki lastnih posestev. Ostalih 85 odstotkov mora iskati postranskega zaslužka drugod. Za vse prebivalce od Ospa do Dola bo to posestvo šola naprednega socialističnega kmetovanja.
Tovariš Pavlič je posebno poudaril, da bosta morala novi delavski svet in upravni odbor odločno nastopiti proti raznim napakam, ki skupnosti povzročajo precej škode. Tako nekateri posamezniki še vedno mislijo, da lahko pasejo ali vozijo po obdelanih površinah pose-
stva, nekateri pa premalo pazijo na žico, ki je draga in tako dalje.
Letos pričakujejo, da bodo pridelali okrog 4 vagone vina in 2 do 3 vagone namiznega grozdja. Tudi prvo sadje bodo dobili, če bo letina ugodna. Prav tako nameravajo letos začeti s poskusnim -namakanjem na manjših površinah, da bodo ugotovili, če se namakanje obnese.
Do konca leta 1960 bodo posestvo dokončno uredili. Po predvidenem načrtu bo posestvo začelo dajati poln pridelek leta 1965. Kosmati dobiček bi moral znašati leta 1965 okrog sedem milijonov dinarjev.
Posestvo ima danes tri traktorje in precej drugega orodja za dobro obdelovanje zemlje. Na Loškem hribu pripravljajo sedaj zemljišče za nasaditev 13 ha vinograda in 5 ha sadovnjaka. Letos bodo gradili tudinekatera gospodarska in stanovanjska poslopja.
Delavci so izvolili 15-članski delavski svet. Izbrali so dobre in požrtvovalne tovariše, ki bodo gotovo znali dobro gospodariti in odpraviti vse dosedanje pomanjkljivosti,
□ | |
biti za to tudi sposobni. Samo po-sebi se razume, da morajo dobiti dijaki, tako na učiteljišču kakor tudi v gimnaziji, vsaj osnovno teoretično znanje marksizma-leninizma in naše socialistične stvarnosti. Temeljito bo treba proučiti tudi vprašanje pravilne usmeritve dijakov, ki končajo osmi razred gimnazije. Ta problem zahteva nedvomno še mnogo razprav in temeljitega študija,
»O vseh teh in drugih problemih bo treba razpravljati tudi na bližnjih občinskih in kasneje ryi okrajni konferenci Socialistične zveze. O tem naj razpravljajo tudi društva prijateljev mladine. Ce hočemo v tem uspeti, moramo vložiti vse svoje sile. Od nas je odvisno, kakšna bo naša mladina. Priznati moramo, je poudaril tov. Kajtimir, da so se naše družbene organizacije, pa tudi razna društva, vse preveč ukvarjale z raznimi organizacijskimi vprašanji, manj pa s stvarnim vsakodnevnim delom za pravilno idejno-politično vzgojo mladine«.
Ob zaključku so sprejeli še nekatere sklepe. Tako so sklenili, da bo sekretariat Okrajnega odbora SZ organiziral vrsto predavanj in posvetovanj z vsemi predstavniki in organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojo in delom mladine. Organizirati bo treba tudi čim tesnejšo povezavo med delavsko, kmečko in študentsko mladino. V zvezi s tem so predlagali, da bi kmečka in študentska mladina obsikala tovarne, se seznanila s proizvodnim procesom, delavska mladina pa zadruge in zadružna posestva.
Zapoznela pomlad je zvabila k morju prve turiste, kmalu pa bodo začeli prihajati v skupinah. Ali smo poskrbeli, da bo naše mestece vzbudilo v njih željo po vrnitvi prihodnje leto? Časa za olepšanje ulic in .nasadov ni več veliko.
Člani Turistično-olepševalnega društva v Izoli, ki so si pred dnevi s kratkim sprehodom ogledali mesto, so našli mnoge pomanjkljivosti, ki bi se dale odpraviti z malo dobre volje.
Skoraj vsi javni nasadi so urejeni površno in večinoma ne nudijo vtisa, da jih je vzgojil vrtnar. Okoli stebrov svetilk v Parku 1. maja je ovita zarjavela bodeča žica, da ne omenimo uničenih žarnic. V oči bode kričeča tabla »Spoštujte nasade!« — ki jih ni. Zraven, pred restavracijo »Galeb«, je nekdo tako neusmiljeno obžagal obcestna drevesa, da štrle kvišku le še debla. Ce je bilo zaradi česarkoli potrebno odstraniti vse vejevje, naj bi odstranili še ostalo!
Obalo, ki je nekakšno mestno smetišče, je k sreči očistilo razburkano morje. Tudi prostor pri svetilniku, v »prirodnem« kopališču, so osnažili valovi, toda ostale so razbite steklenice. Človeku je neprijetno, če se spomni, da priteka po kanalu (brez klorizatorja) iz bolnice razna nesnaga na obalo na mestu, ki je poleti polno brezskrbnih kopalcev.
Ceste y Izoli še vedno pometajo podnevi in navadno tam, kjer je največ ljudi. Prebivalci stranskih ulic nekaznovano mečejo smeti kar na cesto tako, da pometači z vozički res ne morejo vse te šare sproti odvažati. Cas je, da lastniki oz. oskrbniki popravijo razna vrtna vrata, ali odstranijo razpadle ostanke nekdanjih vrat, ki že davno več ne služijo svojemu namenu.
Hudomušneži predlagajo, da bi kazalo svečano odpreti »Clochemer-le« pred Občino. Morda bi ga lahko popravili, da se ne bi tako »skromno« skrival . . .
Fasade na Kidričevem nabrežju potrpežljivo čakajo, da se jih že kdo usmili, enako na Trgu JLA. Razobešeno umazano perilo še povečuje žalostno sliko. Prostor pred novimi in starimi bloki (nad glavno cesto) je še vedno tak. kakršnega so pred leti pusiili zidarji, in kaže, da je to stanovalcem prav. Izredno zanemarjena so tudi nepo-barvana, umazana, z dolgimi rjavimi žeblji »okovana« in s' preskrom-
Po izpraznitvi nekdanjega Grand hotela v Postojni je nastalo vprašanje, kaj naj bo zdaj s poslopjem. Za prvotne namene skoraj ni več sposobno, saj bi bilo treba vložiti za adaptacijo-stavbe in opremo več, kot pa če bi zgradili in opremili nov hotel na primernejšem prostoru. Zato je ta možnost že vnaprej odpadla in se je občinski ljudski odbor pozanimal za drugačno rešilev. Dogovoril se je z Upravo za gozdarstvo pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS, naj bi v zgradbi nastanili srednjo gozdarsko šolo, ki
nim »temnobelim« lističem opremljena vrata lekarne, nad katerimi visi na eni žici pokvarjena svetilka. Kakšna revščina!
Toda prav gotovo še dolgo ne bo nihče dosegel rekorda pri negovanju umazanije, ki ga je dosegla kuhinja Ljudske menze v Sindikalnem domu. Skoraj ni izraza, ki bi dovolj točno popisal stanje, ki ga je zapustila odšel j ona kuhinja. Naj omenimo kupe razbitih steklenic .in porcelana, kupe raznovrstne umazanije. gnile stene .in pod. zamaše-ne odtočne cevi in močvirje med kuhinjo in skladišči. Človek dobi vtis, da nosi sanitarna inšpekcija trojna temna očala, sicer bi se kaj podobnega v menzi, kjer se hrani mnogo delavstva, ne moglo dogajati.
—ik
PIRAN
Občinski sindikalni svet v Piranu bo priredil v drugi polovici tega meseca štirinajstdnevni večerni seminar za novoizvoljene člane delavskih svetov. Na seminarju, ki bo razdeljen v tri skupine (piranska, portoroška in sečoveljska), se bodo tečajniki seznanili z značil-nostimi družbenega upravljanja in samoupravljanja ter z ustreznimi
zakonskimi predpisi.
*
V tovarna mila v Piranu so 31. marca izvolili nov 15 članski delavski svet. Poročilo o delu dosedanjega delavskega sveta, ki je bil izvoljen v oktobru lani, je podal tovariš Veseljko Turkovič. Omenil je, da je v preteklem letu delovni kolektiv izpolnil proizvodni plan le 90 odstotno zato. ker tovarna sode v Lukavcu zaradi preureditve obratnih prostorov ni zmogla dobavljati surovin za izdelavo pralnih praškov in nekaterih vrst mila. Veseljko Turkovič je med drugim tudi omenil, da je uspelo dosedanjemu delavskemu svetu zainteresirati delovni kolektiv za proučevanje in reševanje vprašanj delavskega upravljanja in to v glavnem s predavanji, ki jih je priredila sindikalna podružnica.
Člane Prešernove družbe vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne in uprava v Ljubljani, Tomšičeva 9.
zdaj obstoja in deluje pod skoraj nemogočimi pogoji v nekem provi-zoriju v Ljubljani.
Pristojni organi so si ogledali poslopje in celolno lokacijo in so bili navdušeni in takoj za izvedbo te zamisli. Uprava za gozdarstvo LRS ima vsa potrebna sredstva za adaptacijo in opremo zgradbe, tako da celo v tem pogledu ne bi bilo težav. Razpored prostorov v stavbi je zelo primeren prav za tako ustanovo, saj je lahko razen šole v hiši tudi internat za gojence. V zgradbi bi bili prav lahko nižja in srednja gozdarska šola, prostora je dovolj. Prav tako je dovolj primernega prostora za ureditev posameznih kabinetov, ki bi jih lahko po volji o-premili z učili — prav to pa je eden največjih problemov sedanje šole.
Srednja gozdarska šola ima v Postojni še druge prednosti: že nekaj minut nad mestom se raztezajo prelepi jelovi gozdovi, v bližini so vzorne gozdne drevesnice, videti ja praktično pogozdovanje — prav na postojnskih tleh se Kras sestaja z gozdnatim področjem Slovenije.
Edini pomislek je vprašanje profesorskega kadra na tej šoli. Treba bo razpisati nekaj mest za stalne predavatelje — gozdarske inženirje, ker po vsem sodeč, bi sedanji profesorski zbor ne bil v celoti pripravljen, priti s šolo vred v Postojno. Delno je to razumljivo, ker gre za starejše ljudi, ki so morda tik pred upokojitvijo, imajo pa v Ljubljani stanovanja in svojce, ki jih ne bi radi zapustili, če že računajo ostanek življenja prebili v naši metropoli. Treba bo za zadevo zainteresirati mlajše ljudi, posebno za stalne predavatelje. Sreča je, da je v isti stavbi možno urediti tudi nekaj družinskih stanovanj, ker bi bil sicer ta problem spričo občutne stanovanjske krize v Postojni težko rešljiv. Za splošne učne predmete, kot slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino itd. ne bi bilo tako te/ko najti učne moči, saj bi si lahko pomagali 5 honorarnimi profesorji. Postojna ima razen drugih strokovnjakov tudi profesorski zbor na popolni gimnaziji in ta bo v sili rad priskočil na pomoč.	rb
ILIRSKA BISTRICA
Organizacija Zveze borcev v Sem-bijah nad Ilirsko Bistrico je doslej že zbrala nad 90.000 dinarjev za postavitev spomenika devetim vaščanom, padlim med narodnoosvobodilno vojno. Pričakujejo, da bodo že v prihodnjih mesecih začeli z gradnjo spomenika.
Prebivalci Kuteževega pri Ilirski Bistrici so sklenili s prostovoljnim delom zgraditi cesto iz vasi do glavne ceste. Predvidevajo, da bodo za ta dela porabili okrog 400 delovnih ur. Pri gradnji bodo sodelovali tudi člani delovnih kolektivov iz Ilirske Bistrice. Udarniško delo bo organiziral občinski odbor
Socialistične zveze del. ljudstva. • • •
Organizacija rezervnih oficirjev je te dni priredila predavanje o sodobni vojaški tehniki in oborožitvi. Predavanju so prisostvovali skoraj vsi člani ilirskobistriške organizacije rezervnih oficirjev. G. B.
/
V tem mesecu bo republiški Za vanju z okrajnim in občinskimi 0(1 sedežih petih občin našega okraja Zavoda za transfuzijo krvi odvze ljah, 12. apriia v Divači, 13., 17. in 28. v Pivki, 24. in 25. pa v Postojni, »c krvodajalce pred odvzemom kr
Človek je že davno mislil na uporabo človeške krvi za zdravljenje. Vendar so prešla stoletja, da je medicina premagala tehnične težkoče, s katerimi je povezan prenos Krvi od človeka na Slo.veka in da je spoznala pravi pomen transfuzije prav v vseh panogah medicine, še preden so lahko definirali vse funkcije krvi, kot jili poznamo danes, so slutili v krvi dragoceno tekočino. Kakšna dolga poti od davnih stoletij brezobzirnega medsebojnega uničevanja, ko so starci pili kri umirajočih mlade-ničev-gladiatorjev v arenah, do zavestnega plemenitega darovanja nekaj lastne krvi v prid sočloveka. Ta razvoj človeške miselnosti pa spremljajo temeljna odkritja medicinske znanosti na področju transfuzije: prenos krvi od živali na človeka ni mogoč — težke, tudi smrtne reakcijc so bile pri takili poskusili. Odkritje krvnih grup in drugih lastnosti krvi in s tem spoznanje, da je za varen prenos krvi od človeka na človeka potrebna kri, ki ima natančno iste lastnosti, kot kri prejemnika; odkritje, da ohranja natrijeva sol citronske kisline kri tekočo. Ta postopek je omogočil, da shranjujemo kri v steklenicah v ledenici in jo po potrebi, vsak trenutek, uporabimo tudi v večjih količinah. Sam postopek odvzema krvi, ki je včasih pomenil tako za dajalca kot za prejemnika pravo operacijo, nc pomeni danes nič več kot navadno injekcijo v žilo.
VSAKOMUR OD VAS SE LAHKO TO PRIPETI
Pretresljivo reže zrak sirena reševalnega avtomobila. V bolnišnico so pripeljali moškega v najboljših letih. Iz ust mu lijc temnordeča, skoraj črna kri. Rana za želodcu mu razjeda življenjske sile. Tudi najboljši kirurg je sedaj brez moči — pacient potrebuje najprej kri.
In zopet: iz razparanega trebuha mlade žene se je rodilo novo življenje. Iz iste rane pa je zgubila žena dragoceno tekočino — kri. Kljuli vsem naporom zdravnikov postaja voščeno bela, puls se zgublja. V nevarnosti je žena-mati.
In zopet: pred seboj gledamo otro-eička v prvih mesecih. Nič sc ne smeje, njegov obraz je starčevski. Z velikimi, vdrtimi, temno obrobij eni-ni očmi apatično strmi v svet, ki se pogreza. Z bruhanjem in driskami je zgubil vse svoje življenjske sokove. Nekaj desetin kubikov krvi bi mu vrnilo življenje.
DESET LET ORGANIZIRANE KRVODAJALSKE SLUŽBE PRI NAS
Vsakdanje izkušnje nam narekujejo potrebo po vedno vetjih količinah krvi, ki bi bila takoj na mestu. Izkušnja je pokazala, da je mogoče obdržati kri nespremenjeno, ako jo zberemo v sterilnih steklenicah z raztopino natrijevega citrata in shranimo v hladilniku pri temperaturi t do 8°. Tako jo lahko držimo tudi 14 dni. Tako je možno, da jo iz ustanov, ki so zadolžene za zbiranje krvi, seveda primerno zavarovano v posebnih zabojih, pošljemo v manjše zdravstvene zavode, oziroma na mesto, kjer je potrebna. Za to danes uporabljamo večinoma konservirano kri namesto nekdanje direktne transfuzije. Danes v vseli državah posvečajo veliko paž-njo in skrb izgradnji in širjenju nstanov, ki se bavijo s konservira-njem človeške krvi.
Lani smo praznovali 10-letnico organizirane krvodajalske in transfuzijske službe v naši republiki. Visoko vod za transfuzijo krvi v sodelo-
USTANOVITEV VIŠJE POMORSKE SOLE
Letna skupščina Združenja pomorskega ladjedelništva Jugoslavije,' ki je v Splitu 3. t. m. končala s svojim delom, je sklenila predlagati ustanovitev višje pomorske šole za šolanje kapitanov dolge plovbe in strojnikov I. razreda. Absolventi srednje pomorske šole naj bi lahko nadaljevali študij na tej višji pomorski šoli. Tisti pa, ki so srednjo, šolo končali že prej, naj bi za kapitane dolge plovbe polagali naknadne izpite.
bori Rdečega križa organiziral na krvodajalsko akcijo. Tako bo ekipa mala kri 10. in 11. aprila, v Hrpe-18. aprila v Ilirski Bistrici. 19. in Ob tej priložnosti bodo prostovolj-vi tudi zdravstveno pregledali, število brezplačnih krvodajalcev — v Sloveniji več deset tisoč — je odraz visoke človekoljubne zavesti našega ljudstva.
BOLNIŠNICE V NAŠEM OKRAJU POTREBUJEJO LETNO 220 LITROV KRVI Kljub temu pa Zavod v Ljubljani in pa transfuzijski postaji v Mariboru in Celju ne morejo kriti vseli potreb po sveži krvi. Da bi vse bolnice lahko krile te potrebe, so odbori Rdečega križa v bližini bolnišnic organizirali stalen krog krvodajalcev, ki bodo vedno in ob vsakem času pripravljeni dati svojo kri. Teh krvodajalcev pa bi moralo biti čim več, tako da bi prišel vsak krvodajalec na vrsto le enkrat na leto, S takim sistemom .krvodajalske službe smo že začeli pred tremi leti pri nas na Koprskem, v bolnišnici v Izoli, kjer so potrebe od vseh bolnic našega področja največje. Z razvojem industrializacije in s povečanjem števila nezgod, kakor tudi z ustanovitvijo novih oddelkov, predvsem onih, za operativne posege, so potrebe po krvi močno narasle. Tako smo porabili pred tremi leti 37 litrov konservira
ne krvi; v lanskem letu pa žc 120 litrov. V letošnjem letu moramo računati s porabo 220 litrov. Na žalost ni s tem sorazmerno naraščalo število krvodajalcev. Od starih krvodajalcev, ki so vsa ta leta požrtvovalno dajali svojo kri, ne moremo zahtevati več, novih pa.ni zadosti. Zato se bo morala krvodajalska služba našega podrofija še bolj poglobiti in razširiti, tako da bo vsak zdrav državljan čutil moralno obveznost, da podari za bolnega človeka, vsaj enkrat na leto, nekaj svoje krvi.
DANES MENI — JUTRI TEBI
Ekipa Zavoda za transfuzijo bo s polnočjo Rdečega križa organizirala krvodajalske akcije v tistih središčih, ki so oddaljena od naših bolnišnic, to je v Postojni, Pivki, Ilirski Bistrici in Divači. Kri, odvzeto v teli akcijah, bo Zavod za transfuzijo uporabil za sulio plazmo in za kritje primanjkljaja krvi v ljubljanskih kliničnih bolnišnicah, v katerih se zdravijo ljudje iz vseh krajev Slovenije.
Vsem tistim, ki bodo darovali nekaj svoje krvi — upamo, da bodo tudi na Koprskem mnogoštevilni — naj bodo v največje zadoščenje vsakodnevni izrazi globoke h\'aležnosti vseh tistih, ki jim s svojim plemenitim dejanjem rešujejo življenja, domovini njene ljudi, otrokom starše, \vsej skupnosti pa najdražje — naše -otroke in mladino.
apn mm m se o
V-sotobo je bilo v Kopru posvetovanje zastopnikov vseh okrajnih in občinskih inšpekcij, Javnega tožilstva, Tajništva za notranje zadeve, okrajne Trgovinske in okrajne Gostinske zbornice ter večjih trgovskih in industrijskih podjetij živilske stroke koprskega okraja. Na posvetovanju, ki ga je vodil podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, so razpravljali o sanitarnih in o higienskih vprašanjih s področja prometa z živili. Ugotovili so namreč, da je v preteklem letu okrajna sanitarna inšpekcija v Kopru vzela iz prometa okrog 40 tisoč kg živil ter 8.820 litrov alkoholnih pijač v, vrednosti okrog 4 milijone dinarjev, ker je ugotovila, da so bili ti prehrambeni, artikli v pokvarljivem stanju in so ogra-žali zdravje potrošnika. Da bi v prihodnje preprečili prodajo pokvarjenih živil, so na posvetovanju sklenili naslednje:
Pregledu kakovosti živil morajo posvetili več pozornosti vsi potrošniki. Tudi organi ljudske milice bodo v prihodnje sodelovali s sanitarno inšpekcijo ter takoj prijavljali sodnikom za prekrške vsakega poslovodjo, ki bo v svoji trgovini prodajal pokvarjeno blago. V tej zvezi je treba poudariti, da so kazni za te prekrške minimalne
P»
-2>v/v m*
JfllllSlSil «...

i§Í¡ÉS
Tri nove ladje »Splošne plovbe Koper« v zalivu pred Rašo v Istri. Pred kratkim so jih prevzeli predstavniki našega pomorskega podjetja v svojo upravo
IZ DELA MLADINSKIH ORGANIZACIJ
(200, 300 din) in jih bo vsekakor potrebno zvišati.
Lahko tudi pričakujemo, da bosta na osnovi tega posvetovanja okrajna Trgovinska in okrajna Gostinska zbornica organizirali tečaje, na katerih se bo trgovinsko in gostinsko osebje seznanilo z osnovnimi elementi higiene, vskladišče-nja in prevoza živil. Taki tečaji bodo potrebni tudi za uslužbence-prodajalce v kmetijskih zadrugah, ki danes še marsikdaj z isto zajemalko delijo kupcu prehrambene in kemijske, zdravju škodljive artikle.
Na posvetovanju so obravnavali tudi jalove izgovore nekaterih podjetij, ki opravičujejo plasiranje pokvarjenih živil z izgovorom, da morajo stremeti za rentabilnostjo podjetja za vsako ceno in da ne smejo dopuščati, da bi na tržišču primanjkovalo prehrambenih izdelkov. Pri takem izpolnjevanju njihovega proizvodnega plana dopuščajo plasiranje predmetov , v obliki, ki lahko povzroči kvarne posledice na zdravje potrošnika.
Prepričani smo, da bo to posvetovanje v Kopru, ki je eno izmed prvih tovrstnih v Sloveniji, omogočilo večjo kontrolo nad prodajo živil.	F.
V nedeljo je bila v Ilirski Bistrici druga redna občinska konferenca Ljudske mladine. Konferenci je prisostvovalo okrog sto delegatov iz 29 mladinskih aktivov ilirskobi-striške občine in številni gosti, med katerimi so bili član predsedstva Centralnega komiteja LMS Rudi Bregar, predsednica Okrajnega komiteja LMS koprskega okraja Marija Vogričeva, delegacije mladinskih organizacij iz Kopra, Izole. Postojne in Ljubljane, zastopniki JLA ter oblastnih organov in krajevnih množičnih organizacij.
Predsednik občinskega komiteja Ivan Šuštar je v poročilu.med drugim omenil uspehe dosedanjega dela mladinske organizacije, ki je v fi-mesečnem tekmovanju med mladinskimi organizacijami v Sloveniji zasedla prvo mesto. V znak priznanja so zato prejeli diplomo Centralnega komiteja LMS in popolno opremo za klubsko sobo.
Po poročilu in razgibani razpravi, v kateri so sodelovali tudi gosti, so na konferenci sprejeli vrsto novih nalog. Tako bodo v prihodnje posvetili več pozornosti vključevanju mladine v razne organe družbenega upravljanja. Čeprav so v tem pogledu lani dosegli znatne uspehe, se še vse premalo čuti delo mladine v delavskih svetih, šolskih odborih in drugod. Zato so na konferenci sklenili, da bodo preko aktivov mladih proizvajalcev in mladih zadružnikov aktivneje sodelovali pri reševanju splošno-družbe-nih, gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanj. V okviru fizkul-turnega in športnega udejstvovanja pa si bo mladinska organizacija prizadevala za gradnjo novih športnih objektov. Le-teh v občini primanjkuje, čeprav je zanimanje za
Zadnjič sem imel med drugim v precepu tudi .trgovino. Glede cen in razlik. Danes bi vam pa rad povedal, da je na drugih področjih naša trgovina zelo napredovala in da se razvija z duhom časa. To sem imel priložnost videti te dni prav pri nas v Kopru. Za velikonočne praznike ste namreč lahko dobili v bombonieri v Čevljarski ulici krasne čokoladne pirhe z ustrezajočimi napisi in voščili: Srečno velikonoč! je pisalo na njih. Da pa le ne bi padlo preveč v oči, so bili napisi v — angleščini. Pa recite, da se niso znašli.
Po dolgem času so se spet oglasili iz Idrije. Vprašujejo me kot strokovnjaka, če je drama »Na dnu kelihov«, ki jo je pred kratkim dalo na oder GSP tudi v Idriji, res tako pohujšljiva, kakor so povedali neki idrijski gospod dušni pastir. Pišejo mi tudi, da je zavoljo takšne ocene neka zvesta ovčica prinesla karto nazaj in zahtevala, naj ji vrnejo denar. Jaz sem tisto stvar gledal in ne vem, kaj naj bi bilo
v njej pohujšljivcga, saj vendar govori največ o tem, kako so včasih širili katoliško vero in na vse pretege skrbeli za zveličanje duš. In drama nam tudi pove, da je bilo to zelo naporno in težko delo.
Ker se ne morem zanašati samo na- dopisnike, sem še sam stopil malce naokrog. V Premu pri Ilirski Bistrici sem si podrobno ogle-
dal tisti napis na pročelju hiše št. pet. NEGOZIO FELICE REPINC je zapisano. Kar ustrašil sem se, da sem morebiti nevede zašel čez mejo. Pa so me brž potolažili in povedali, da sem na Slovenskem, in sicer pred skladiščem KZ v Premu. Negozio je faliral že pred 11 leti, prava škoda pa je, da ni še nikomur padlo v glavo, da bi bilo dobro zamenjati tudi napis, ker je nekoliko zastarel.
V Prem pelje zdaj tudi že lepa nova cesta, ki jo nameravajo podaljšati do Obrova. Lepa in hvale vredna zamisel. Tako pravijo tudi vaščani, ki so pripravljeni pomagati pri gradnji. To so že dokazali, saj so brezplačno odstopili svoja zemljišča. Jezi jih le, da morajo od teh zemljišč, po katerih že teče cesta, še vedno plačevati davke, ker so najbrž na katastru v Ilirski Bistrici preobremenjeni in ne najdejo časa, da bi tiste parcele prepisali.
Da je'naš koprski telefon nekaj posebnega, sem poveda 1 že večkrat. Temu res ne zmanjka vicev. Zadnjič, na primer, hočem telefonirati in dvignem slušalko. Pa se oglasi; »Halo, ti si baraba!« Še nisem dobro odprl ust, da pojasnim, da me doslej le bolj poredkoma tako nazivajo, kar pravi na drugem koncu žice: »A ti si, gangster!« Šele tedaj se mi je posvetilo, da sem se priključil na prijateljski poslovni razgovor. In ker ne maram prisluškovati, sem zaprl telefon.
Za konec pa še majhen popravek. Tisto o smeteh in papirčkih okrog našega dispanzerja gre na račun vse mestne snage, predvsem pa pometačev, ki odlagajo smeti za dispanzerjem ter se ne potrudijo, da bi jih sežgali ali drugače zavarovali,' da jih burja ne bi razna-šala povsod. Če tako gledamo, potem je dispanzer pri vsej stvari bolj nedolžen, kot lahko sklepamo na prvi pogled.	' Vaš Vane.
telesnovzgojno delo veliko.
Ko so delegati govorili o ljudsko-prosvetnem delu ilirskobistriške mladine, so z odobravanjem sprejeli sodelovanje med mladinsko or-. ganizacijo in pripadniki JLA, ki so že večkrat pripravili številne skup-, ne prireditve.
Delo te konference je bilo plodno-in lahko pričakujemo, da bo mladina ilirskobistriške občine tudi v prihodnje s svojim ustvarjalnim poletom dosegla take uspehe, kot,
jih je dosegla doslej.	G. B.
* * *
Občinski komite Ljudske mladine v Izoli je pred kratkim priredil enodnevni seminar za mladinske voditelje. Predsednik ObLO Izola tovariš Srečko Vičič je govoril o strukturi ljudske oblasti in o smernicah našega gospodarskega razvoja, Edo Dolenc o družbenem upravljanju in samoupravljanju, sekretar OK LMS Franček Ivančič pa o spremembah v davčni politiki. Po predavanjih in živahni razpravi so govorili o nekaterih organizacijskih vprašanjih.
PIVKA
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Pivki so ugotovili, da njihovi krajevni odbori ne izvršujejo vseh nalog, ki jim jih daje ObLO Pivka. Vse preveč se spuščajo v razpravljanje komunalnih vprašanj na vasi, sestavljajo predloge občinskemu ljudskemu odboru, pri tem pa zanemarjajo druga področja svojega dela. Da bi pravilno usmerili delo krajevnih odborov, ki jih je v pivški občini 38, so odborniki ObLO sklenili sklicati sestanek vseh 162 odbornikov krajevnih odborov, na katerem bodo 'razpravljali o pomanjkljivosti njihovega delovanja.
* * #
Na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta tovarne vezanih plošč in furnirjev »Javor« v Pivki, ki je bilo v nedeljo v prostorih obrata v Prestranku, so izvolili za predsednika Matevža Ru-tarja, obratovodjo obrata na Baču, in devetčlanski upravni odbor.
Iz razprave o dosedanjem delu podjetja je bilo razvidno, da so lani kljub večjim popravilom v obratih na Pivki in v Prestranku presegli proizvodni plan za 44 odstotkov in ustvarili 1.353,000.000 dinarjev bruto prometa, * * *
Kmetijska zadruga Dolane ima dokaj težav zaradi prenizkega obratnega kredita, ki ji ga daje Narodna banka. Posledica tega so občasni zastoji v poslovanju med odkupno sezono, O tem problemu so tudi razpravljali na zadnji seji upravnega odbora ter ugotovili, da je od 170 kmečkih gospodarstev včlanjenih le 36 prebivalcev, med
njimi večina delavcev.
* * *
Kmetijska zadruga v Pivki bo v kratkem nabavila 23 plemenskih svinj in merjascev, katere bodo po znižani ceni prodali svojim članom. Razen tega bodo kupili plemenskega bika in 2.000 piščancev.
Upravni odbor te zadruge je tudi sklenil ustanoviti' aktiv žena za-družnic in aktiv mladih zadružnikov. '•'■■'
wm
m " W m» ■■■
■SK2
Uspehi enoletnega dela DPD Svobode ¥ Izoli Gimnazijci
. ........................s® oraaski
3¿E STO
Nedeljski prvi redni letni občni zbor DPD Svobode v Izoli, ki so se ga udeležili predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Ivan Itc-Krnt, zastopnika Okrajnega sveta Zveze in italijanskega društva, je potrdil uspešnost enoletnega truda in začrtal še uspešnejši razvoj prosvetnega izobraževanja ljudstva.
Poročilo je poudarilo veliko važnost, ki jo imajo Svobode pri kul-turnoprosvetni vzgoji, ki naj bi zajela najširši krog predvsem mladih delovnih ljudi. V preteklosti je bilo zaradi raznih težav in pomanjkljivosti prosvetno delo večkrat enostransko. Svobode s poglobljenim delom lahko uspešno razvijajo in ntrjujejo družbeno zavest mlade generacije.
Svoboda v Izoli je bila ustanovljena šele pred dobrim letom. Zapuščina prejšnjih društev ni bila bogata, zato so doseženi uspehi predvsem plod dela novega društva. Izreden razvoj je dosegla knjižnica. Društvo se je utrdilo in si pridobilo precej izkušenj, zato lahko upamo, da bo delo v prihodnje še uspešnejše.
Začetno delo v knjižnici je bilo težavno predvsem zaradi materialne šibkosti. Prejšnje društvo »Istra« je zapustilo le okoli 350 knjig. V času knjižne akcije v začetku preteklega leta se je s 77.000 dinarji podvojilo število izvodov. S temi knjigami je društvo maja lani odprlo knjižnico. Največjo pomoč je nudil mladi knjižnici Občinski ljudski odbor, pomagali pa so šc Okrajni sindikalni svet in sindikalni podružnici podjetij »Arri-goni« in »Delamaris« ter Kmetijska zadruga v Izoli, ki jc dala knjižnici 220 knjig. V desetih mc-sccih svojega obstoja jc dosegla knjižnica zavidanja vreden uspeli — njen knjižni fond se jc dvignil na preko 2000 izvodov. Uspeh bi bil še večji, če bi dvakratni poziv sindikalnim organizacijam za pomoč knjižnici ne naletel pri večini podjetij na gluha ušesa.
Do sedaj se jc vpisalo v knjižnico 405 bralcev (132 delavcev, 89 nameščencev, 150 učencev in 34 ostalih). Do občnega zbora si jc 3,049 bralcev (789 delavcev, G92 nameščencev, 1.325 učcncev in 243 ostalih) izposodilo 8.282 knjig (političnih 30. poljudnoznanstvenih 239, leposlovnih 5779, mladinskih in pionirskih 2.111, ostalih 123). Ti podatki so razveseljivi zlasti zaradi dejstva, da jc med bralci velika večina delavstva in mladine. Ko bo Izola dobila šc prepotrebno čitalnico, bodo knjige in revije dostopne vsem znanja, kulture in razvedrila željnim bralcem.
Gledališka sekcija ima 84 članov in lutkovno gledališče šest. Uprizorili so Šurckovo »Pesem s cestc« in trikrat Vihncrjcvcga »Pastirčka Petra in kralja Briljantina«, pripravljajo pa Streiherjevo veseloigro »Kam iz zadreg«. Člani sek-cijc morajo premagovati precejš-
njo ovire, saj sta oba odra skoraj popolnoma gola, brez najnujnejših predmetov in naprav.
Večje možnosti ima mešani pevski zbor, v katerem sodeluje 18 pevcev, večinoma članov delovnega kolektiva Ex Ampclca. Obstaja možnost ustanovitve moškega zbora. Upamo, da bomo lahko kmalu slišali samostojen nastop zbora. Godba na pihala žal šc nima ka-pclnika, vpisanih pa jc 43 članov. Itedno vadi tudi tamburaška sekcija, ki ima 12 instrumentov in 21 članov.
Ljudska univerza, ki jc začela delovati sredi zime, je imela nekaj predavanj, vendar je bilo delo zelo ovirano, ker v vsej Izoli ni dvorane, ki bi sc dala ogrevati.
Kegljaška sekcija (G8 prijavljen-ccv) sc zaradi pomanjkanja sredstev za gradnjo kegljišča ni mogla razviti. Tudi šah, ki ima dovolj dobrih članov, sc igra v glavnem le za krajšanje dolgočasja, v dimu in smradu zakotnih gostiln, med kričanjem in petjem, med smehom in prerivanjem. Seveda ne moremo pričakovati, da nam bo to prineslo kakršnekoli uspehe. Društvo si bo prizadevalo dati šahistom kulturno urejen prostor, kjer sc bodo mogli posvetiti igri ter na bodočih turnirjih dostojno zastopati v tej igri svoje mesto.
DPD Svoboda ima 375 članov (264 delavcev, 93 nameščencev, 5 učencev in 13 ostalih. Od tega: 147 žena, 228 moških; mladine pa 157).
Zaradi uspešnejšega razvoja
Ljudsko revijo Prešernove družbe
OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih in trafikah.
društva, ki potrebuje prostore za delo sekcij, prav posebno pa urejeno dvorano z odrom, mu jc Občinski ljudski odbor dal delno na razpolago Sindikalni dom, potreben obsežnih popravil. Knjižnica bi tako dobila prostore v pritličju, ustanovili pa bi lahko tudi lepo čitalnico, ki bi nedvomno vplivala na uspešen kulturni razvoj mesta.
Občni zbor društva jc sprejel številne sklepe, ki bodo dali dosedanjemu uspešnemu delu še trdnejšo osnovo. Tovariš Regent jc pohvalil njegovo delo in z veseljem ugotovil, da ima društvo veliko aktivne delavske mladine, ki pa ji nekateri študenti žal ne dajejo najboljši zgled. Tovarišu Sorniku, tajniku Svobode, je za uspešno delo izročil odlikovanje Svobode II. stopnje.
Težišče dela bo tudi vnaprej v knjižnici, za izobrazbo najširših slojev prebivalstva pa bo društvo prirejalo razna predavanja in organiziralo številne tečaje. —ik
Sivo nedeljsko jutro. Nič manj ko; 35 radovednih glavic se je zaskrbljeno in vprašujoče oziralo v nebo: »Ali bo vreme? Pojdemo?« Potegnil je veter, razgnal oblake in že pred deseto uro s'o bili vsi nastopajoči igralci, dijaki nižje nim-nazije iz Podgrada. zbrani pred šolo. Hitro smo naložili na voz vse, ikar rabimo pri igri in vesela druščina se je odpeljala proti Materiji.
V Materijo smo šli gostovat z Go-lievo mladnisko igro v štirih dejanjih »Uboga Ančka«. To je bila naša tretja predstava, dvakrat smo jo namreč igrali že prej doma, v Podgradu. Velikega obiska in zadovoljstva občinstva so bili brez dvoma najbolj veseli igralci, ki so žrtvovali za vaje veliko svojih prostih ur. Pohvale pa so nas obenem tako navdušile in opogumile, da smo sklenili obiskati z »Ubogo Ančko« še druge kraje.
Naj vam zdaj še nekoliko pred-
Sežano radi imenujemo kraško metropolo. Jc sicer majhno mestece, toda dovolj velika, da bi lahko nekaj pomenila ali pa vsaj napredovala tudi na kulturnem področju. Toda razvoja ln dviga kulture do zdaj v Sežani še nismo zasledili. Kes je sicer, da nas sem in tja obiščejo kake kulturno-umetniške skupine, toda to še zdaleč ne zadošča.
Nikar pa ne mislite, da pri nas nimamo kulturno-prosvetnili organizacij! Imamo DPD Svoboda, ki priredi vsako leto ob pustu ples. Kdo je temu kriv: vodstvo ali Sežanci?
Veliko poskusov jc bilo, da bi ustanovili pevski zbor. Do zdaj se šc nI
.-■••■".".•■.■■y-y-"':--
;: ■:<. ; ;	vyyyyjy■	...
■ 't/. ' -M • > - •
Umi':'?.
f i;-::-::
' -V;

H ¡H
ftPÉ
..............................
Lojze Perko: CERKNIŠKO JEZERO
posrečilo. Vendar so v Sežani že pred leti imeli dober pevski zbor, v tistih časih, ko so fašisti zapirali ljudi, če so samo spregovorili slovensko besedo. Tudi po vojni smo imeli v Sežani salonski orkester, godbo na pihala in lutkovni oder. Danes ni o vsem tem ne duha nc sluha.
Ali se naša Svoboda zaveda, da je odgovorna za kulturno življenje v Sežani, da je odgovorna za izobrazbo naših delovnih ljudi? Veliko beremo, pišemo in govorimo o zaostalosti in potrebi kulturnega dviga. Toda s takimi prosvetnimi organizacijami, kot hko govorili in pisali še deset let. Naj se ljudje, ki so odgovorni za kul-turno-prosvetno življenje, žc zavedajo svoje družbene in moralne odgovornosti.
Mogoče bo kdo ugovarjal, češ, našim ljudem jc bolj všeč ples in vesele zgodbe. Dejstva so nas prepričala o nasprotnem. Tej trditvi v prid govori navdušenje ob uprizoritvi drame »Globoko so korenine« in malo-dušje ter nezainteresiranost za veseloigro »Kurcntova nevesta«. Ce to nc zadostuje, naj kdo še povpraša ljudi, kaj jim je bilo bolj všeč: »Mladost pred sodiščem« ali »V soboto se poročim«. Sežanskemu občinstvu jc dovolj »Kurcntovih nevest«, dovolj slabih enodejank, želi si kvalitetnih predstav in dobrih konccrtov.
Kaj zmore sežanska Svoboda, nam je jasno pokazala letošnja proslava Prešernovega dne in 8. marca. Najprej so objavili, da bo obširen in pester program, potem pa jc morala v zadnjem hipu priskočiti na pomoč gimnazija. In vsakdo lahko ve in nc more pričakovati, da bo pripravila nepopolna sežanska gimnazija kdo vc kako kulturen in dostojen program.
Cas je, da se naša Svoboda zbudi. Vsi Sežanci to vroče želimo.
sedin—
stavim druščino, ki se je 25. marca odpravila v Materijo: Uboga Ančka (Sajina Marta) in hudobna Mačeha (Tomažič Marija) sta ves' čas veselo prepevali in se nista prav .nič sovražili, kot piše v igri. Na drugem koncu se je drl kot sraka Balonček — Mahna Vladimir, mlad fant, ki je zabaval poslušalce tudi z lastnimi domislicami. Omenita pa moram tudi druge igralce, ki dopolnjujejo našo druščino: mladi Kraljevič Slosel Alojz, pohlevni Močerad — Zidarič Drago, prijetna čokolada — Cep,]ar Amalija, kralj, »kraljica in drugi. Prav vsi zaslužijo pohvalo.
Komaj smo odrinili iz Podgrada, že so se začeli zajčki junaško krep-čati. Resni medvedje in nežne meglice pa so prihranile svojo malico celo do Materije. Premislite, kakšna preudarnost!
V Materiji se je ob treh popoldne začela predstava. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni in upamo, da nismo razočarali gledalcev.
Po igri smo imeli malico, za katero s'ta tako lepo poskrbeli tamo-šnji učiteljici Marenci in Kolavčič. Obema se iz srca zahvaljujemo za skrb in trud. Prav tako se zahvaljujemo učencem tamošnje osnovne šole za vso pomoč.
Domov smo se vračali veseli in sklenili smo, da bomo »Ubogo Ančko« predstavili tudi drugod.
P. B.
SE DVE KRATKI IZ PIRANA
Nemalo sem se začudil» da v Piranu še nimajo Mestnega muzeja, čeprav sem bil že v stavbi, ki je zaradi tesnega prostora prenatr-pana z vsem mogočim, kar pač sodi v muzej
Torej vendar ima Piran svoj muzej, ki pa doslej ni bil pravna ustanova, sedaj pa jc, kajti odborniki ObLO Piran so pred kratkim izglasovali predlog o njegovi »ustanovitvi« in tudi potrdili njegova pravila. Za ravnatelja »novega« ¡Mestnega muzeja v Piranu so imenovali profesorja Miroslava PAHORJA, ki je bil tudi doslej
na tem položaju.
*
Nekaj podobnega kot z Mestnim muzejem v Piranu jc tudi s tamkajšnjo Ljudsko knjižnico, ki posluje žc ves čas, njena »uradna« ustanovitev pa je dobila hkrati z Muzejem svojo pravno obliko. Doslej so Muzej, Ljudska knjižnica in Mestni arhiv predstavljali enotno ustanovo, z letošnjim proračunskim letom pa so se osamosvojili, kar je narekovala njihova vse širša dejavnost. To je
Ljudska knjižnica v Piranu, katere »prvi« upravnik je postal Adolf KRASNA, šteje trenutno okoli 1209 slovenskih in okoli 4000 italijanskih knjig.	LoM
\ krajevnih iemnih na Koprske» in tako tudi drugod na Slovenskem) sc skriva lep kos naše zgodovine- S pravilnim tolmai "njem ; orckla in > »mena leh imen bomo razvozlali marsikatero vpiatar.ie naše gospodarske in politične zgodovine. Toga hvaležnega dela so se oprijeli /lasti nekateri mlajši Kulturni tiei.ivcj m
posebej še naši dijaki. Pri tem se moramo posluževati predvsem primerjalne zgodovinske metode, lire/ marljivega del» v arhivih se tu ne da nič doseči, Ce hočemo ugotoviti, kako so nastala nekatera imena, moramo najprej ugotavljati, kako so jih pisali in izgovarjali pred mnogimi leti, in le lako bomo lahko zvedeli, kaj m» pomenila nekoč,
V koprskih listinah se ime Dekani pojavlja od XIV. stoletja dalje in se od takrat do danes ni v ničemur spremenilo. Nekateri zanesljivi zgodovinarji trdijo. da je že v XIV. stoletju imel koprski plemič Cani svoja posestva v Dekanih in p<» njem je vas dobila tudi ime. Ta metoda iskanja porekla imen je zanesljiva in dobra. S.V., ki je v Slovenskem Jadranu napisal članek •Slovenska imena pod tujo navlako« (8. III.) se poslužuje 'drugačne metode, ki nas lahko spelje tu-
VILIIAR SREČKO:
VJ7
d i na kriva pota, Ce bi S, V, dokazal, da je našel v kakih fjeroških listinah ali pa tudi v govorici tamkajšnjih ljudi izraz >;jc-rovnica«, hi morda verjeli njegovi razlagi. Isto napako dela tudi pri razlagi imen Kalisburg (Cnlisburg). V tem primeru nc gre za vas, tem več za zaselek ali raz-stresene hiše, Na področju Kalisburga je imel svojo posestvo koprski plemič Gian-rinaldo Carli (1720—1795), /namenit ekonomist. I/, njegove Še ohranjene korespondence (/god. arhiv v Kopru), vidimo, da je začel okoli leta 17t9 svoje posestvo imenovati Calisburg, N'i težko ugotoviti, da je zanj burg pač le grad (dvor, corte ali cortina). Koprski plemiči so imeli v okolici več dvorov in gradov. Zaradi gospodarskega razsula v Henetkat in beneški Istri si je Carli iskal zaslužka v sosedni Au-striji. Postal je celo visok avstrijski državni funkcionar in vodil v Lombardiji( tedaj pod Avstrijo) deželno gospodarsko komisijo, »Se bo torej težko razumeti,
zakaj je Carli za svojo graščino na posestvu pri Kopru uporabljal izraz »burg«.
S primerjalno zgodovinsko metodo lahko marsikaj pojasnimo, Vanganel pri Kopru se pojavlja šele po letu 1S00, ko jo tamkaj v bližini koprski markiz Gravisi začel naseljevati furlanske kolone. Zemljo so tedaj po dolgih letih ponovno preorali in zaradi tega so jo Furlani imenovali vanganel (ornica, preorana zemlja). Eden od potomcev tistega Cravisija je pi-da so se furlanski koloni izredno hitro navzeli slovenskih navad in se začeli že po nekaj letih oblačiti po slovensko. Italijanska ledinska imena sc na Koprskem pojavljajo redno le v bližini mesta ali obale, v sami notranjosti pa so zelo redka. Za Šmarje so koprski plemiči uporabljali naziv Konte že pred kakimi 209 leti. Očitno je, ti.i so kar prevedli slovensko ime Hrib. Ime Šmarje pa je nastalo pod vplivom duhovščine (villa Santae Mariae, iz česar izhaja Sctmarje; tako namreč pra-
vijo Smarčani). Italijanskega porekla je najbržo tudi ime Pregara, vendarle jc težko reči, kako jc to ime nastalo (pri Izoli najdemo Pregavor). Morda ima korenine v kaki kapelici, kjer so ljudje molili, morda tudi po kraju, kjer so kmetje oddajali cerkvene dajatve, za katere so Italijani v Kopru uporabljali izraz preghi (¡tal. notarji so za to vrsto dajatve uporabljali tudi slovenski izraz prošnja).
Ko govorimo, katera imena jc treba odstraniti, je treba ugotoviti, katera imena so bila našim ljudem vsiljena, Med temi imeni so brez dvoma Dekani, Korte, Sv. Anton (in celo Šmarje), Sv. Lucija in še mnoga druga. Pri nas na Koprskem pa je .še mnogo krajevnih imen, ki nimajo nobene zveze z. italijansko okupacijo in pred tem z Benečani. Taka so na pr, Ankaran, Strunjnn in še nekatera druga, ki spominjajo na stare Ilire, Ta imena so prav take vrednosti, kakor dobri muzejski
predmeti. Saj služijo kot nekak vodič tistim, ki sc bavijo s študijem starejše zgo-vine in arheologije.
Naj omenimo šc primer Kort. Korlcžan-ski župnik Franc Ravnik (1832—1883) je za Kortc dosledno uporabljal ime Dvir, kar dokazujejo tudi ohranjeni pečati: župnija Dvor pri Izoli. Vaščani se danes no spominjajo več, aH so v vasi kdaj uporabljali ime Dvor. Sam Ravnik je l;il ugleden kulturni delavce (umrl v Kortah) in zaradi tega nc verjamemo, da je Korte preprosto prevedel v Dvor. Prepričani smo, da sc jc naslonil na ljudsko govorico in mrda tudi na zgodovinsko listine. Na vsak način je ime Dvor vpeljal in se je to ime torej že uporabljalo. Iz starih notarskih spisov pa smo vendarle ugotovili, da so v bližnji okolici Izole naši ljudje poznali ime Dvor. Večkrat ga omenja v svojih spisih koprski notar Lugnani in sicer kot Stara dvor (1811). Prav ti notarski spisi nam povedo, da so za Mafijo uporabljabli tudi naziv Hrib» (»Cril» ossia Malio) in za Barede Ravana (»Ravan osia Baredi«). Navedli bi lahko še več takih primerov. Krajevna imena na Koprskem so res zanimiva in jim bomo morali posvetiti še več pninje.
■ »
Prav posebna skrb za zaščito matere in otroka je narekovala v naši zdravstveni zakonodaji člen, po katerem imajo vse žene, brez ozira na to ali so zaposlene ali ne, pravico do brezplačnega poroda v porodnišnici.
Ta napredna novost socialistične sreditve in zakonodaje pa sproži vrsto drugih potreb; predvsem — urejene porodnišnice z zadostnim številom postelj ter strokovno usposobljene zdravstvene delavce in iz-vežban pomožni personal. Zavedati se namreč moramo, da je zaradi omenjene uredbe v naši zakonodaji število porodov v porodnišnicah izredno naraslo, čemur zanemarjene predvojne razmere in zasilne povojne adaptacije ne morejo več biti kos.
Naše žene se v začetku niti niso toliko okoriščale z brezplačnim pohodom v porodnišnici, posebno ne tajn, kjer so bile močno zakoreninjene tradicije, da je najbolje, če je rojen otrok doma in pa predsodki pred bolnišnico. Zdravstveno prosvetljevanje naših žena in ugodnosti v porodnišnici so pritegnile še zadnje omaliljivke, materinski domovi, ki so jih osnovali pri porodnišnicah, pa porodnice z dežele, oddaljene od mestnih središč.
Prav vse te splošne pripombe veljajo tudi za našo, koprsko porodnišnico. Dobri dve leti je tega, kar je dobila v stari koprski bolnici sicer novo adaptirane prostore, toda zdaj tudi to niti zdaleč ne zadostuje več. V ilustracijo samo nekaj številk: kapaciteta porodniškega oddelka je za 100 porodov letno, letos pa jih bo predvidenih 1200; leta 1945 je bilo 100 porodov, 1953 — 466, 1954 — 677 in leta 1955 849 porodov; letos je bila dne 31. marca tekoča številka 253, lani istega dne pa. le 158.
»Ali veste, kako se počuti šestčlanska družina, če stanuje v eni sobi? Vidite, to so naši občutki v tej porodnišnici,« mi je rekel šef oddelka dr. Marko Kolenc, ko sva se vzpenjala po stopnicah, da mi pokaže dejansko stanje v porodniškem in ginekološkem oddelku.
Dobesedna natrpanost: sleherni prostorček je izkoriščen za posteljo, čiščenje in zračenje je skoraj onemogočeno, personal ne zmore dela, v otroških posteljicah ležita po dva dojenčka, operacijska soba in ambulanta sta proti pravilom v istem prostoru, v adaptirani drvarnici. Se več povedo morda številke: porodniški oddelek ima 16 postelj, ki se včasih napolnijo v dveh dneh. Toda porodnice pridejo tudi tretji dan, in tudi četrti, otročnic pa ni mogoče poslati domov, posebno če so iz oddaljenih krajev; ginekološki oddelek ima 15 postelj, kar je prav tako premalo, kajti zdravljenje je včasih dolgotrajno, številni in vsakodnevni pa so tudi primeri abor-tusov. Številke ginekoloških obolenj in abortusov kažejo isto tendenco naraščanja, kot številke porodov. In vendar ima porodniško-
ginekološki oddelek koprske bolnice več sprejemov in odpustov kot interni, pediatrični oddelek skupaj.
Posledice? Do zdaj še nič katastrofalnega, nobene sepse, niti ma-stilisa. Le velika požrtvovalnost vsega strokovnega in pomožnega personala, opravljanje dvojnega dela kot je predvideno po bolni-čnih predpisih in včasih prezgodnji odpusti otročnic in bolnic, ki so doma v Kopru.
Danes smo žc na taki stopnji razvoja, da so naše žeue končno le sprejele porodnišnico kot pridobitev socialistične ureditve. Odvračati jih zdaj od porodnišnice, zato ker ni prostora, prav gotovo ne bi kazalo, pomenilo bi v razvoju korak nazaj. Dovolj smo se trudili, da smo jih prepričali in pritegnili.
Rešitev? Nova, večja porodnišnica v novi koprski bolnišnici. Podatki in številke so zgovorna podkrepitev te nujne potrebe. Načrti so gotovi, lokacija določena, začeti je treba le z delom vsaj posameznih traktov. V imenu bodočih mater upajmo, da bo to kmalu. Z. L.
1 rpfx
M - - SI.....fà
Spomladanski kostum. Posebnost jope: izredno širok ovratnik in rever-ji, zapenja se zelo nizko in je spodaj preklana
Rezultati ankete o zdravstvenem stanju otrok v postojnski občini
Znaten napredek v krajih, kjer so se žene in dekleti vključile
Sposinladanski plašč s klobukom iz istega blaga. Posabnost marmorira-no blago
Lanskoletni popis otrok na Postojnskem je pokazal dokaj zadovoljivo zdravstveno stanje otrok. Anketiranih je bilo 126 družin z 220 otroki, in sicer; 63 družin z enim otrokom, 38 družin z dvema otrokoma, 19 družin s tremi otroki in 6 družin s štirimi otroki.
V času izvajanja ankete je bila večina otrok zdravih. Največ je bilo primerov bolnega zobovja in ra-hitisa. Tudi številke v teži otrok so bile višje v primerjavi z letom 1954.
Anketa je tudi ponovno potrdila,
REGRAT IN RMAN ZA SPOMLADANSKO ČIŠČENJE TELESA
Navada je že, da spomladi poskrb-bimo za temeljito čiščenje naših domov. Pri tem pa včasih pozabimo. da moramo skrbeti tudi za redno presnovo in čiščenje sokov v našem telesu, ki je pozimi pogrešalo zlasti zelenjavo in sadje. Zato je tudi povsem naravno, da spomladi tako željno pričakujemo prve presne novine.
Med prvo svežo zelenjavo najdemo spomladi vsestransko uporaben in izredno koristen regrat. Uživaj-mo ga kar največ presnega, kot solato s krompirjem ali fižolom, s trdo kuhanimi jajci itd. Kadar kuhamo mlade koprive ali špinačo, kuhaj mo zraven še nekaj regrata. Rudninske snovi in vitamini, ki so v regratu, nam čistijo in izboljšujejo kri. Užiten je tudi čaj iz posušenih regratovih listov. Blažilno vpliva na telesno presnovo, poživi delovanje žlez, očisti ledvice in je koristen pri prsnih in jetrhnih obolenjih, Ta čaj priporočajo tudi pri starostni oslabelosti, pri krvnih boleznih, debelušnosti, revmatizmu in pri žolčnih in ledvičnih kamnih. Popiti ga je treba eno do dve skodelici na dan.
Med prvimi zdravilnimi zelišči na naših travnikih je tudi rman. Mlade liste je treba drobno zrezati in potresti na z maslom namazan kruh ali na zabeljen krompir. Pomešamo ga lahko tudi. med cvrtje. Iz rmana lahko napravimo tudi pri-kuho kot špinačo. Caj iz posušenih rmanovih listov in cvetov krepi želodec in blaži živčna obolenja želodca, vranice in črevesja. Dobro učinkuje tudi pri malariji, heme-roidih, krvavem kaši ju in pljuvanju. To pa še niso vse rmanove koristne lastnosti. Pravijo, da vpliva zdravilno tudi pri kroničnih boleznih jeter, posebno če ga pijemo s šentjanževo rožo in črnim trnom. Rmanov čaj preganja še nespečnost, če ga spijemo skodelico pred spanjem. Sicer ga pijemo eno do dve skodelici na dan,
da je skrb za vzgojo otroka prav gotova večja v mestu kot na vasi. Pa tudi glede prehrane se mesto bistveno razlikuje od vasi. Mi-neštra s kruhom je na vasi večinoma glavna in edina jed, medtem ko je mineštra v mestu le juha, kateri sledi še prikuha kot glavna jed.
Zlasti prijetno so bili presenečeni naši zdravstveni delavci z izidom ankete v vaseh Bukovje, Bel-sko in Predjama, kjer zlasti pade v oči razlika v številkah od prejšnjega leta. Zdravstveno pro-svetljevanje in gospodinjski tečaji, ki so se jih udeležile žene in dekleta, so rodili uspehe. Rezultati v teh vaseh so bili najboljši v vsej postojnski občini.
Še eno pereče vprašanje na vasi: higiena stanovanja. Na splošno sicer ni mogoče reči, da je higiena zelo slaba, vendar bi se dalo še marsikaj izboljšati. Včasih pa ne pomaga nobena higiena, kajti veliko stanovanj je vlažnih. V takih primerih ni mogoče drugega, kot da poseže vmes stanovanjski urad.
Prav tako je po vaseh še odprto vprašanje malih asanicij, ureditev gnojišč, greznic, stranišč. Ljudje se še vedno ne zavedajo važnosti saniranja teh objektov in imajo v opravičilo sto izgovorov. Na tem področju čaka zdravstveno vzgojo in vaške odbore še veliko dela.
VRANICNA JUHA
10 dkg vranice, 4 dkg masti, čebula, zelen peteršilj, 10 dkg kruha, poper, majaron, sol, česen, 3 dkg je-šprenčlca.
V	masli prepra/.imo sesekljano čebulo, nastrgamo vranico in nariban kruh. Vse skupaj zalijemo s kostno ali zelenjavno juho, ali z vodo. Osolimo, popojiramo, dodamo po okusu še ma-jarona, česna in nazadnje še sesekljan zelen peteršilj. Juho zgostimo s posebej kuhanim ješprenčkom, ki ga jirili. jemo z juho vred.
VITAMINSKA SOLATA
Po zimskih mesecih in sedanjem prehodnem času čuti naš organizem največjo potrebo po presnem sadju in zelenjavi. Za izredno okusno in osvežilno solato, ki ima obenem mnogo vitamina A in C, potrebujemo: 300 gr jabolk, 300 gr korenja, 2 limoni, 3 polne žlice sladkorja v prahu ali medu.
Solato pa pripravimo takole:
V	stekleno ali porcelanasto posodo denemo najprej očiščeno korenje, nato jabolka, dodamo limonin sok in ostrgamo skorjo, na koncu pa še sladkor ali med. Vse dobro premešamo in takoj serviramo, ker solata ne srne dolgo čakati.
Namesto limon lahko damo tudi ono veliko pomarančo.
V letu 1955 je bilo v koprskem okraju 47 tečajev z udeležbo 591 tečajnic letos pa je bilo v naših podjetjih že 7 tečajev z 248 udeleženkami predvidenih pa jih je še več za 310 tečajnic
Učni načrt RK za zdravstveno pro-svetljevanje delavk je razdeljen, na osem poglavij, in isicer; I. — Priro-da in človek, O nastanku sveta :n posebej človeka; II. — Zgradba telesa .in funkcija posameznih organov, (s posebnim ozirom na fiziologijo in patologijo žene), O prehrani; III. — Higiena žene, Nosečnost in materinstvo, Prehrana nosečnice, Nega in prehrana otroka, Otroške bolezni, Vloga preventivnih zdravstvenih usanov v zdravstvenem varstvu o!,rok; IV. — Splošna in osebna higiena, Higiena okolja, Nalezljive bolezni in njihovo preprečevanje, Socialne bolezni; tuberkuloza, alkoholizem, Higiena in osebna varnost žene na delovnem mestu, Poklicne bolezni. Prva pomoč pri nezgodah na delovnem meatu; V. — Gospodinjstvo, prehrana; VI. — Prva pomoč, splošna, posebej v gospodinjstvu in preprečevanje nezgod, Nega bolnika v domači oskrbi; VIL •--Vzgoja za zakon; VIII, — Z ena na delovnem mestu in družbena dogajanja, Pravna, zdravsrtvena in socialna zaščita žene, Dejavnost žene v družbenih organizacijah,
V lotiu 1955 je bilo 35 takih teea-jiev v koprskesm okraju za prosvet-ljevanje vaške ženske mladine (735 tečajnic), 5 tečajev je bilo za prvo pomoč (90 udeleženk), 2 tečaja za hišno nego bol nikov (19 udel eženk) in 5 raznih tečajev (107 tečajnic).
Letos' pa so bili taki tečaji za delavsko mladino, in sicer: v Postojni za delavke LIP, Tovarne mesnih izdelkov in Livarne (50 delavk), v Sežani v Tovarni pletenin in Tele-
komunikacijah, (akupno 90 delavk), v Dekanih v tovarni Lama (63 delavk) in v Šmarjah v tovarni Erma (45 delavk).
RK pa ima v načrtu še več takih tečajev v raznih krajih našega o-fcraja. Na Pivki v tovarnah javor in Nevertke (za 50 delavk), v Ilirski Bistrici (za 45 delavk), v Sežani v Tovarni pletenin (za 45 udeleženk). v Iirpeljah v Tovarni steklene galanterije (za 40 delavk), v Kopru za podjetji Delanglade in Istra (za 50 delavk), v Izoli za tovarni Ampelea in Arrigoni (za 40 delavk).
IZ DELA NAŠIH ŽENSKIH DRUŠTEV
Iniciativni odbor Zveze ženskih društev v Izoli je imel sejo v zvezi s pripravami za občni zbor, ki bo tekom meseca aprila. Do občnega zbora bodo pripravili dve anketi. Prva bo za zaposlene žene, ki naj bi odgovarjale na vprašanja, kako so preskrbljeni njihovi otroci v času materine zaposlenosti. Druga anketa bo pa za mlada dekleta, ki so zaposlena v izolskih podjetjih in so brez družine. Na podlagi rezultatov anketnih listov bo na občnem zboru razprava, ki bo razvozlala marsikatero vprašanje.
Iniciativni odbor pripravlja tudi tečaj vrtnarstva in krojni tečaj, ki v tovarni Mehanotehnika. Tečaji Rdečega križa pa bodo v tovarnah Ampelea in Arrigoni.
NOVA OBZORJA, štev. 2—3
Iz vsebine:
PROZA — Drago Vresnik: Sonce nad deželo, Franc Srimpf: Tema v soncu, Lin Yutang — Janko Kotnik: Kip boginje Nefrite, Janez Svajncer: Irma, Andrej Loos: Beznica v KJÖ-benhavnu. POEZIJA — J. \v. Goethe
—	Janko Glaser, Branko Rudolf, Slavko Jug, Zdravko Slamnik, Franc Onič, Miha Klinar, Viktor Konjar, Mirko Vedrinjak, Janko Ovsec, Aleksander Blok — Dušan Ludvik.
RAZPRAVE — Branko Rudolf: Ob stoletnici Aškerčevega rojstva, Božidar Borko: S. K. Neumann, pesnik revolucije, Janez Gradišnik: Nekaj misli o našem jeziku, Herbert Grün: Iz dnevnika — življenjepis diletanta. OCENE IN POROČILA — Marja Borsmk: Nekaj misli o mednarodnem sestanku slavistov v Beogradu, Slavko Fras: o sodobni avstrijski literaturi, Branko Hofman: Kristina Brenk
—	Najlepša roža, Španska pesnitev o svobodi, Komedija v raševinasti obleki, Herbert Grün: Ivan Potrč — Zločin, Lojze Smasek: Branko Hofman — Življenje zmaguje.
ZAPISKI — Tone Potokar: Tri smrti pri Hrvatih, Janko Glazer: Ob Goethejevi Popotnikovi nočni pesmi, Branko Rudolf: Umetnost m reportaža, Sergej Vrišer: Lanska jesen v mariborski Galeriji.
SODOBNA POTA, štev. 1
Iz vsebine:
¡van Regent: Uvodna beseda, Roman Albreht: Ob letošnjih okrajnih skupščinah, Crt Nučič: Znanstvena delovna metoda, Rok Arih: Doživljaj neke okrožnice, Vera Ferra-Mlkura: Pesmi, Ivan Potrč: I-Iabjanov partizanski tekst, Bogdan Pogačnik: Tovarniški sveti na Švedskem, Božidar Horvat: Scene na amaterskih odrih, Vinko Trinkaus: Pogospodena bu-tica, France Jamnik: J, B. Pristley
—	Inšpektor na obisku, Lojze Filipič: Ljudska igra?, Alenka Gerlovič: Goj-mir Anton Kos, Karol Pahor: Misli o natečaju,Janez Mohor: Pevski naraščaj v Trbovljah, J. M.: Igralec in režiser Franci Jarc, L. K., Ve-Ta: Za knjižno polico.
OBZORNIK ŠTEV. 4
Iz vsebine;
Elias Venezis: Galebi, Novogrška književnost, Volk iz Čungšana, Rumeno reko bodo ukrotili, Park kulture v Kantonu, Prebivalci Biserne reke, Most čez reko Jangce, Cesta čez »Streho sveta«, Kitajska zdravniška veda, Kitajski zid, Heinrich Heine: Vitez Olaf, Krompirjeva pustolovska zgodovina, Renesančna noša na Slovenskem, A. D. wintle: Obisk v bolnišnici, Neznana Saudova Arabija. Nove zvezde, Polet na Luno, Pesem o Žanu Renoju, Lili Novy: Sneg, Štefanov Jurca iz Poljan, Na-dežda Petrovič, Slavne umetnine, Prešernova družba, Lov na jaguarja s kopjem, lija Ilf in Evgenij Petrov: Negativen tip.
MLADA POTA ŠTEV. 6
Iz vsebine:
PROZA — Slavko Belak: Razprava se nadaljuje, Miša Trop: Pasja tragedija, Marjan Remec: Tema ni strašna, Marjan Rožanc; Klobučarslci salon, Jean Cassou: Očetova krivda. POEZIJA — France Potočnik: Sumeče bukve, Jaz; Branko Semen: Doma. Deklica, nate bom mislil; Tone Srebrnjak: V maju, Pravljica, Zo-
pet; Matija Plamen: Pismo, Sla si
Ve. Ta.: Knjige, vredne, da jih preberemo; Jean Cassou — pisatelj in borec za humane odnose med ljudmi, Fran Pediček: Mladma sama o plesu, Alenka Gerlovič: Slikarstvo dvajsetega stoletja, Žarko Petan: Angleški film v znamenju Ranica, Marjan Krambergar: Tako narodi kakor posamezniki se kalijo v preizkušnjah-Ivan Potrč, Mitja Mejak in Jože Ciuha: Pogovori; Beležke.
MLADI SVET ŠTEV. 1—2
Iz vsebine:
Vlado Majhen: Odgovornost družine, Dr. Franc Hočevar: Nekaj o razvezi zakonske skupnosti, Miško Kranjec: Pridna nevesta, Dr. Franta'Mis: Problem slabotnega otroka, Z. Guzej: Hčerka se lepotici, Franc Pediček: O roditeljskem ugledu, Alfonz Kopriva: Ali lahko vzgojimo domoljublje v otroku preden začne hoditi v šolo?, A. D,: Ali nas trg z igračkami zadovoljuje?, Lidija Sentjurc: Važna vora-šanja iz našega socialnega zakôno-dajstva, Dr. Slava Lunačelt: Šolske kuhinje, Zvone Miklavčič: Gledališče za otroke; Nekaj pesmi naših otrok. Zdrav otrok bolnemu otroku, Za boljšo preskrbo našega prebivalstva, Počitniški dom v St. Danijelu, Ce stra-huje otrok druge otroke, Založba Mladinska knjiga je nagradila, Otrokom smuči, Pomenek s starši, Nekaj o vzgoji na tujem.
NAŠA SODOBNOST ŠT. 3
Iz vsebine:
Marija Boršnik: Aškerc, Dr. Brat-ko Kreft: F. M. Dostojevski, Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku III, Anton Ingolič: Disonance jesenskega dne; PESMI — Cene Vipotnlkt Jutro otožnega ribiča. Cez soline, Pavle Zidar: Kaplje ognjene.
GLASBA — Razmišljanja oh Mozartovi dvestoletnici, (Pavle Merkù), KNJIŽNE OCENE — Dve lirični zbirki (Mitja Mejak), Riliard III v slovenščini, Ignazio Silone: Vino in kruli, (N. Košir), GLEDALIŠČE — Celjsko gledališče v prvi polovici sezone, PROBLEMI NASE DRUŽBE — Sodobna meščanska sociologija o družbenih razredih (Jože Goričar), Uganka materije in njenih zakonov (Ivo Pirkovič).
NASTOP GLUHE MLADINE V KOPRSKEM GLEDALIŠČU
V okviru proslave desete obletnice ustanovitve Zavoda za gluho mladino v Portorožu bodo izvedli gojenci te ustanove v Gledališču Slov. Primorja v Kopru dne 6, aprila t. 1. ob 15.00 uri za šolsko mladino, ob 20.00 uri za ostalo prebivalstvo Kopra dva nastopa. Na sporedu so točke ritmike, baleta, parterne telovadbe, fizkulture, pantomimi-ke in dcklamacije. Za delno kritje režijskih stroškov bodo pobirali prostovoljne prispevke, Prebivalstvo mesta Koper vabimo na to redko in zanimivo prireditev.
V.	J
\
L.IUBLJANSKO-PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
"I:* —. ____-L t/\
Malokdo je na nedeljski nastop Kopra in Izole gledal z optimizmom, saj sta v jesenskem delu prvenstva ljubljansko-primorske nogometne lige obe moštvi večkrat razočarali kakor razveselili svoje pristaše. Toda izgleda, da sta Koper in Izola prebrodila krizo in da se ne mislita boriti samo za obstanek v ligi, temveč tudi za višja mesta. To »pomladno prebujenje« pa seveda ne moremo pripisali nekemu naključju, temveč smotrnemu treningu zadnjih tednov in pomladitvi obeh enajstoric. Zlasti ugodno nas je presenetil Koper, ki je z visokim rezultatom 4:0 (3:0) premagal četrto plasirano moštvo na lestvici, kranjsko Mladost.
Tekma na koprskem igrišču je povsem zadovoljila okrog 500 gledalcev. Domačini so prekašali goste v borbenosti in tehniki, predvsem pa v brzini. Ze v prvih petintridesetih minutah je pomlajena ■enajstorica Kopra vodila s 3:0 ter zapečatila usodo Kranjčanov. Prvi gol je zabil v deseti minuti igre Kavalič, ko je iz kota streljano žogo z glavo poslal v mrežo. Mladost je odgovorila z močnimi protinapadi, ki pa so se razbili ob točni in požrtvovalni igri domače obrambe. V petnajsti minuti je desni branilec Turčinovič zelo lepo zaposlil srednjega napadalca Bertoka, ki je prisebno preigral kranjske branilce in nato še vratarja ter povišal rezultat na 2:0. Petnajst minut pozneje je Vatovec preigral desnega branilca gostov in z neubranljivim strelom postavil rezultat prvega polčasa.
V drugem polčasu je tempo igre nekoliko popustil, toda bolj zaradi utrujenosti igralcev, kakor zaradi tega, da bi se moštvi že spoprijaz-nili z rezultatom prvega polčasa. Kljub temu so bili Koprčani večino polčasa v premoči in dosegli v 20. minuti četrti gol. Zabil ga je Benčič, ki je z desnega krila v paraboli neubranljivo streljal v desni zgornji kot. Konec igre je pripadal gostom, ki jim pa zaradi netočnega podajanja pred vrati ni uspelo doseči častnega gola. V koprskem moštvu ni bilo slabe točke, pri gostih pa se je odlikoval zlasti vratar. Pripomnili pa bi, da bodo morali Koprčani na treningih posvetiti največ pozornosti tehniki ravnanja z žogo, kajti to je — vsaj po nedeljski tekmi sodeč — njihova najslabša stran.
Drugo presenečenje nam je pripravila v nedeljo Izola, Id je na •svojem igrišču premagala Postojno s 3:2 (1:1). Presenečenje pravimo zaradi tega, ker so Izolčani polovico tekme igrali le z devetimi igralci. Zaradi neurejenih registracij so že začeli z igralcem manj, v prvi minuti drugega polčasa pa je bil poškodovan še branilec Bribič.
Tekma je bila tipično prvenstvena, ostra, toda fair. Čeprav močno oslabljena, je Izola od prve do zadnje minute držala odprto igro in s skrajno požrtvovalnostjo in borbenostjo tudi zasluženo zmagala. Prvi gol so dosegli gosti v 8. minuti zaradi napake domače obrambe. Tri minute pozneje je srednji napadalec Izole Degano izenačil na strel iz kota. V drugem polčasu je Cerne povišal rezultat na 2:1 v korist Izole, štiri minute pozneje pa so gosti nepričakovano izenačili zaradi napake izolskega vratarja, ki je že ujeto žogo spustil v mrežo. V 20. minuti pa je izolski vratar popravil napako, ko je s požrtvovalnim padcem ubranil enajstmetrovko. Zmagoviti gol je dosegla Izola v 24. minuti z enajstmetrovko. Zabil ga je Norčič.
Četrto primorsko moštvo — sežanski Tabor — je moralo na precej težavno pot v Ljubljano, kjer se je pomerilo s Krimom. Domačini so zmagali s 3:0, vendar pravijo poročila, da so še poceni odnesli kožo. Krimovci so namreč zamudili vrsto 100-odstotnih priložnosti in pošiljali žogo namesto v prazen gol v aut. Tudi druga srečanja v ljubljansko-primorski ligi so se končala brez presenečenj. Vo-
ISCEM POSTREŽNICO, veščo gospodinjskih del, za dopoldanske ure. Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana.«
deči Grafičar je premagal Ilirijo s 3:1, Triglav pa Slovana s 4:0.
L c s t v i c a
Grafičar 10 7 2 0 35:13 18 Krim	10 7 2 1 25:6 16
Triglav 10 5 2 3 33:10 13 Mladost 10 5 1 4 16:15 11 Ilirija 10 5 0 5 24:23 10 ' Slovan 10 4 0 6 15:19 8 Koper 10 3 2 5 16:42 8 Izola	10 2 1 7 15:24 5
Postojna 10 2 1 7 13:29 5 Tabor 10 1 2 7 15:23 4
V	nedeljo bodo tri primorska moštva igrala na domačih igriščih, Izola pa se bo pomeVila z Grafičar-jem v Ljubljani. Najzanimivejše srečanje bo v Kopru med domačim moštvom in kranjskim Triglavom. Sežanski Tabor bo sprejel v goste Ilirijo, Postojna pa Slovana.
TUDI V HRUŠEVJU SO USTANOVILI TVD PARTIZAN
V	nedeljo je bil v Iiruševju ustanovni občni zbor TVD Partizana, ki sta se ga udeležila tudi predsednik TVD Partizan Postojna Elo Gar-zarolli in predstavnik koprske okrajne zveze TVD Partizan Jur-ca. Med prvimi nalogami novoustanovljenega društva bo organiziranje tridnevnega taborenja na Nanosu v maju.
Za telesnovzgojno udejstvovanje je v Hruševju in okolici veliko zanimanje. Zlasti prizadevna je mladina, ki je že doslej redno prihajala k vajam, v novem društvu pa ji bodo dane še večje možnosti razvoja.	M. M.
nr i
Ob deseti obletnici mladinskih delovnih brigad: delo na progi Do-boj—Banjaluka
RAKEK
Na Rakeku je Društvo prijateljev mladine organiziralo gospodinjski in krojni tečaj. Slednjega, pod vodstvom modne šivilje Ivanke Bom-bačeve, je posečalo 15 deklet, ki so si na njem pridobile osnovno znanje krojenja.
Gospodinjski tečaj je vodila Marica Ileršičeva, Trajal je tri mesece, učni program pa je obsegal gospodinjske vede, zdravstvo in državoznanstvo. Obiskovalo ga je 33 deklet z Rakeka, Unca, Ivanje-ga sela in iz drugih okoliških krajev.
Posebno zaslugo za uspešno delo obeh tečajev imata predsednik DPM, učitelj Ivan Vidrih in Kmetijska zadruga Unec, ki je z izdatno podporo pripomogla k uspešnemu delu.
Ob zaključku so tečajnice priredile razstavo svojih del in žele priznanje javnosti za pokazane uspehe šolanja ter z izdelki veliko zanimanje zlasti med mladino.
ŠTINA
ŠKOFIJE
Pred prvo svetovno vojno so na Škofijah in okoliških vaseh imeli precej breskovih nasadov. Breskve so kmetovalcem prinašale lepe dohodke, ker so jih lahko prodali na trgu v Trstu. Gojenje breskev so v naslednjih letih opustili, ker je nastopila velika konkurenca iz Italije, nekaj pa so bile vzrok tudi razne bolezni, ki so napadle bre-skove nasade.
Kmetijska zadruga je pretekli teden razdelila svojim članom 2500 breskovih sadik z namenom, da bi se gojenje breskev znova razširilo. Razdeljene breskve so treh sort, ki so se po dosedanjih izkušnjah dobro obnesle.
Da bi člani pri pomladanskih setvah uporabili čimveč umetnih gnojil, je upravni odbor zadruge sklenil nuditi članom razne olajšave pri nabavi gnojil. Tako bodo tisti člani, ki bodo nabavili od dva do 1.000 din umetnih gnojil, lahko pla-
čali pri oddaji pridelkov. Te ugodnosti se bodo člani prav gotovo poslužili v večjem številu.
HRVATINI
Zveza Svobod in prosvetnih društev koprskega okraja je nagradila prosvetno društvo »Božidar Kola-rič« v Hrvatinih is 25.000 dinarji za dosedanje uspešno delo na področju 'ljudske pros've'e. S tem denarjem je društvo kupilo 49 knjig in tako postavilo temelj bodoče vaške (knjižnice. Sindikalna podružnica univerze v Ljubljani pa bo v juniju tudi podarila 500 knjig. Ob tej priložnosti bo hrvatimsko prosvetno druš vo priredilo pester kulturno-umetniški večer s sodelovanjem pevskega zbora ter folklorne in dramske skupine.	G
V torek zvečer so mladinke in mladinci iz Hrvatinov, Božičev, Faj-itov, Sodnikov, Kolombana, Lovra-na, Svete Brigiide in Barizone sklenili ustanoviti mladinski aktiv. Na sestanku, ki se ga je udeležilo 26 mladink in mladincev so izvolili štiričlanski iniciativni odbor, ki bo v prihodnjem tednu pripravil ustanovni občni zbor mladinske organizacije na tem področju. Ustanovni zbor bo predvidoma okrog 20. aprila.
NEDELJSKE POVRATNE VOZOVNICE
Svet za gospodars'vo OLO Koper je na seji 20. marca med drugim sprejel sklep o ukinitvi okrajnih regresov na nedeljske povratne vozovnice na avtobusnih progah Koper — Ljubljana. Koper — Nova Gorica in Koper — Reka. Sklep bo stopil v veljavo 1. aprila.
Izvedeli pa smo, da bo avtobusno podjetje Slavnik v Kopru zaprosilo Državni sekretariat za gospodarstvo LRS, da bi dovolil regresiranje nedeljskih povratnih vozovnic iz republiških sredstev v enakem okviru, kot ga ima avtopodjetje SAP na progi Ljubljana — Koper.
NEDELJA, S. aprila: 8.00 Kmetijska ura; 13.30 Poročila; 13.45 Glasba po željah; 15,15 Za našo vas; 16,00 Primorska burja; 19.25 Zabavna glasba, šport in objave: 10.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 9. aprila: 5.30 Jutranje vesti: 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Poje vokalni oktet lz Pirana p. v. A. Krasne; 13.45 Od melodije do melodije: 14,15 Opoldanski dnevnik: 14.40 Zabavna glasba in objave; 10.25 Parada belgijskih pevcev: 19.45 Domače vesti; 23.10 Plesna glasba.
TOREK, 10. aprila: G.30 Jutranje vesti: (i.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Dvajset minut traja naš operni sestanek. Poje basist 13. Krištof; 13.50 Lahka orkestralna glasba; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba ln objave: 19.25 Hoilywoodski plesni motivi; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
SREDA, 11. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 0,40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 Glasbena kronika; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Poje Rosemarie Clo-ney: 19.45 Domače vestt; 23.15 Plesna glasba.
ČETRTEK, 12. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Revljskc melodije z or-. kestrom A. Koslelanetz; 19.45 Domače vesli; 23.15 Plesna glasba,
PETEK, 13. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Ugani z nami, kaj je to?; 14.15 Opoldanski dnevnik; J.4.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Ritmi za orgle, igra K. Griffin; 19.45 Domače vesti; 23.08 Plesna glasba.
SOBOTA, 11. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Veselo sobotno popoldne — pisan glasbeni spored: .14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave: 19.25 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe: 19.45 Domače vesti; 22.45 Plesna glasba.
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V KOPRU so rodile: Angelca Ste-pančič, deklico: Rozana Katanar, Nova vas, deklico; Emilija Sanabor, Izola, deklico; Zofija Botički, Novi grad, deklico; Marija Bembič, Srmin, deklico; Josipa Fermo, Momjan, deklico; Marija Otenik, Koper, dečka; Stanislava Eertoncelj, Izola, deklico; Rozalija Zornada, Semedela, dečka; Danica Matkovlč, Umag. dečka; Norma Kreljak, Buje, deklico; Vida Rožnik, Izola, deklico; Gizela Rudi, Izola, dečka: Marija Morato, Izola, deklico; Leondina Basanese, Bartonigla, deklico; Ondina Barbo, Izola, deklico; Nerina Sain, Buje, dečka in Olga Kofon, Dutovlje, dečka.
poročili so se: Dušan Kovačevič, oficir JLA, Koper in Radmila Mitro-vič, gospodinja, Koper; Jože Košiček, nameščenec, Podgrad in Kristina Bav-čer, nameščenka, Ajdovščina.
UMRLI so: Ivan Praselj, star 63 let, kmet iz Brigide in Marija Krmac, stara 89 let, gospodinja iz Marezlg, Milka Bertok, stara 62 let, gospodinja iz Lazareta ter Antonio Sain. star 5 let iz Novega grada.
V	PIVSKI OBČINI sta umrla Ivana Knafelc, stara 32 let, iz Radohove vasi in Marija Cellgoj, stara 30 let iz Pari j.
V	POSTOJNI so rodile: Angela Vadnu, Postojna, dečka; Marija Su-slč, Trenta, deklico; Elvira Zbogar, Lokve, dečka; Jožefa Bizjak, Ajdovščina, dečka; Ivanka Lukežič, Gor. Košana, deklico; Dora Kobal, Ajdovščina, dečka; Roza Sulič, Renče, deklico; Terezija Brecelj, Vrtovin, dečka; Alojzija Rubeža, U. Bistrica, deklico; Helena Marič, Vipava, deklico:
"Stana Ccper, Gor. Ležeče, dečka; Berta Bizjak, Bizjaki, deklico; Darinka Lisjak, Vrtovin, deklico; Milka Sulič. Renče, dečka: Vida Krašna, Budanje, deklico in Štefanija Grego-rič, Zalošče, deklico.
REŠEVALCEM NAŠIH NAGRADNIH KRIŽANK
Muhasti žreb je takole razdelil nagrade med reševalce križanke »Metal Oprema«:
I. nagrado (električni kuhalnik) je muhasta Sreča naklonila tovarišici PRELC Bernardi na pošti PIVKA.
II. nagrado (ura budilka) je dobila tovarišica CERNELC Silva, učiteljica, PORTOROŽ 145.
HI. nagrado (kuhinjska tehtnica) dobi tovarišica NANKLER Tinca, Jamska restavracija, POSTOJNA.
IV. nagrado (električni kuhalnik) dobi tovariš BERGINC Italo, Dijaški dom, BOVEC.
V. nagrado (strojček za mletje mesa) dobi tovariš VILHAR Lojze, KOPER, Ulica Osvobodilne fronte 14, in
VI. nagrado (stekleni servis za pecivo) pa dobi tovarišica Obranovič Miča, Muzeljska ulica, Novi blok.
Nagrade bomo v nekaj dneh imeli v naši upravi ter jih bomo oddaljenejšim srečnikom poslali po pošti.	Uprava in uredništvo
NAGRADNA KRIŽANKA »JAVORNIK«
V O D O R A V N O : 1. kemične snovi, spojine; 9. prijeten okus, dišava; 10. glavni števnik (ženski spol); 11. čuva; 12. kratica za Vojno trgovačko preduzeče; 14. kratica za Jugoslovansko ljudsko armado (srbohrvaško); samoglasniki brez u; 16. pravi; 17. kratica za politično oragnizacijo;. 19. zna, tudi oblika glagola vedeti; 21. moško ime; 24. lirib pri Postojni in ime podjetja v Pivki, ki je prispevalo nagrade za današnjo križanko; 31. zvrst industrijskih izdelkov, tudi vrsta trgovine; 34. učinek; 35. zaslužen borec; 30. nasmejana, vesela; 37. vas, zaselek; 38 kraška smreka; 39, mesto na Hrvatskem; tO. veznik; 11. mesto v Srbiji, znan rudnik; 43. igralna karta; 45. naselje; 46. puščavnik; 49. nauk o idejni vsebini in družbeni vlogi umetnosti; 50. velika afriška ptica; 52. arabski žrebec; 53. prislov; 51. angleški premier; 5G. pogojni veznik; 58. lcazalni zaimek; 59. nemoralni.
NAVPIČNO: 1. živilo, ki vsebuje kofein; 2. doba; 3. velika voda;
4. obvarovan pred boleznijo; 5. lahek čoln za divje vode; 6. samo; 7. pregled zalog in poslovanja v podjetjih, zlasti trgovinah; 8. skupina ptic; 13. kraj v koprskem okraju, sedež občine, Industrijsko središče in prometno vozlišče na progi Postojna—Reka; 15, o; IG. plačilno sredstvo; 18. jedek, zafrkljiv; 19. goljufa; 20. kratica za organizacijo med NOB; 22. kratica za Zvezo telovadnih društev; 23. stara ploskovna mera; 24. živila; 25. škandalozna zadeva; 2G. velika trgovska poslovna prireditev; 27. nasip; 28. majhen del zemlje, ki štrli v morje; 29. moško ime; 30. Izdelovalec keramičnih Izdelkov; 31. čebelji izdelek; 32. predsednik burmanske vlade; 33. ime filmske igralke Gardnerjeve; 38. francosko pokrivalo, ki je zlasti ob burji močno udomačeno tudi pri nas; 42. vojaška enota; 41. tenko piskali z jezikom, navadno delajo kače; 47. latinski veznik; 43. ovojna teža; 51. vrsta pesmi; 55, medmet; 57. staroslo-vanska pijača.
tem mestu bomo v nadaljevanjih obravnavali pri nas najbolj znane vrsie mrčesa, njihovo škodljivost in borbo proti njim.
Zelo veliko je bolezni, ki jih lahko prenaša in širi edinole mrčes. Te bolezni so najstarejša siba človeškega rodu, ki so mu v neki meri oblikovale tudi zgodovino. Tako je močvirska mrzlica igrala vlogo pri razvoju in propadu nekaterih civilizacij, tako sta kuga in rumena mrzlica ponovno zdosetkali prebivalstvo starega in novega sveta, epidemije tifusa pa so odločile preneka-tero vojaško bilko. Navedli bi lahko še spalno bolezen in pa neko manj znano bolezen, tako imenovano onkocerkozo (bolezen z značilnimi nitastimi črvi, ki povzročajo bulaste tvorbe na lco/i in podkožju), ki sta obe zavirali napredek na afriškem kontinentu.
Te in še mnogo drugih bolezni, ki jih prenaša leteči ali lazeči mrčes, so oslabile cele skupine prebivalstva, razljudile rodovitne pokrajine in spravile v nevarnost človekov obstanek ne samo v tropskih predelih, marveč tudi v zmernem pasu. Kljub uspehom, ki smo jih dandanes dosegli v borbi proti mnogim od teh nesreč, ni med njimi tako rekoč niti ene, ki ne bi za veliko množino ljudi pomenila dejanske ali vsaj možne nevarneosti.
Večji del teh bolezni so ljudje poznali in se jih bali že dolga stoletja, vendar je pa komaj 60 let tega, kar so znanstveniki začeli sumiti. da utegne njih širjenje posredovati mrčes. Sele v začetku tega stoletja so po vztrajnem raziskovanju lahko zanesljivo ugotovili, da mnogo kužnih bolezni prenaša raznovrstni mrčes, kot n. pr. moskiti, ce-ce muhe, papatačijski komarji, bolhe, uši, kakor tudi klopi in pršice.
NAJVEČJI SESALEC PRAHU
Nc-ka ameriška tovarna je izdelala sesalec za prah, ki ima vprav velikanske dimenzije; tehta 15 ton in ima moč 1200 domačih sesalnih aparatov. Rabili ga bodo za čiščenje vzletišč na letališčih Iz piste bo pobiral, kot da so orehove lupine, tudi največje vijake in druge kovinske predmete, ki so doslej povzročali številne okvare zlasti na reakcijskih letalih. Kolikšna je bila ta škoda, najbolje pričajo izdatki za popravilo reakcijskih letal zaradi podobnih vzrokov. Ti stroški znašajo letno nad 80 milijonov dolarjev.
NADOMESTILO ZA ČLOVEKA
Takšno je geslo za letošnji Svetovni dan zdravja.
Kaj je Svetovni dan zdravja? Dne 7. aprila 1948 je dobila uradno veljavo Uredba Svetovne zdravstvene organizacije. Po tej uredbi zdaj vsako leto na dan 7. aprila praznujemo Svetovni dan zdravja. Ob tej priložnosti skušajo pristojne oblasti med prebivalstvom vzbuditi zanimanje za zdravstvena vprašanja in ga izpodbuditi k sodelovanju pri zdravstvenih akcijah.
Osnovna misel za letošnji Svetovni dan zdravja je borba proti boleznim. ki jih prenaša in širi mrčes. Geslo za to priložnost je zato: 11MRCES — SOKRIVEC BOLEZNI«.
Bolezni, ki se širijo z mrčesom, morajo vse dežele dobro poznati, bodisi ker so pri njih močno razširjene ali pa jih vsaj ogražajo. Izbrana tema, da je sleherni deželi možnost, da opozori na vprašanja, ki so zanjo pereča, in pa na prizadevanja v zvezi z zatiranjem bolezni, ki jih prenaša mrčes. Na
POŽAR NA LETALIŠČU
V takšen čuden položaj jc prišlo neko transportno letalo kanadskega letalstva. Ostal jc blokiran v hangarju, ko jc nenandna eksplozija onemogočila vsak pristop v hangar. Vsi poskusi, da bi rešili dragoceno letalo, so ostali brezuspešni
MORIJA NA ASFALTU
V nacionalnem parku v Oregonu, ZDA, blizu mesteca Bend, je prišlo do kaj redke nesreče. Avtomobil jc v polni brzini naletel na asfaltirani ccsti na krdelo antilop, ki so sc nenadoma pojavile izza ovinka. Rezultat nesrečnega zaleta kaže naša slika. Avtomobil je zlctcl s ceste, pred tem pa je še napravil pravo morijo med antilopami
NIAGARA — ZMRZNJENA
Američani pravijo, da je Niagara največji in najveličastnejši slap na svetu. Zelo so ponosni nanjo in jo štejejo med največje znamenitosti svoje dežele. Zgodilo pa se je nekoč v hudi zimi, da je reka usahnila in je prenehalo monotono bobnenje mogočnega slapa. Ta milje bil tako nenavaden in tako mučen, da je prebudil celo okolico. Ob nekdanjem slapu se je zbralo sila radovednežev, ki niso mogli verjeti svojim očem. Začela se jih je polaščati panika in vražjevcrnl so takoj pomislili na konec sveta. Nikogar ni bilo, ki bi znal v tem trenutku pojasniti nenavadni pojav,
Sele proti večeru se je zaslišalo lahno ž.uborenje, ki je nenadoma tako naraslo, da sta zadrhtela zemlja in zrak. Cez rob je pliusnita voda in ameriški turizem si je oddahnil. To se je zgodilo v noči 29. marca leta 1848.
Kako? Zakaj? Na kakšen način?
To so razložili šele kasneje. Ta dan je namreč močan veter nago-milil ogromne sklade ledu na jezeru Erie in jih gnal vse do izteka reke Niagare. Ta led je potem zamaši! iztok in rečna struga je nenadoma ostala suha — slap je upadel. Ko je čez kakih trideset ur neznanski pritisk vode predrl ledeno barijero, je voda spet udarila po strugi in slap je zagrmel v globino. Vse je bilo kot poprej in konec sveta je bil lepo preložen
Živa delovna sila je draga, zahtevna in večkrat muhasta, posebno v Ameriki. Zato so prišli tamkaj že večkrat na misel, da bi jo nadomestili, če se le da, z mehanično silo. Take stroje in aparate vse bolj izpopolnjujejo. Zdaj so iznašli aparate, ki nadomeščajo — meteorologe. Pred nedavnim so zgradili tako pripravo, ki deluje povsem samostojno. Aparat, ki je težak vsega 90 kg, spustijo s padalom nad kraj, ki se jim zdi primeren za meteorološko postajo. Vgrajeno padalo se avtomatično odpre. Priprava se upravlja sama in daje podatke o hitrosti vetra, o zračnem pritisku, temperaturi in vlažnosti zraka. Vsa zadevna obvestila prenaša z Morsejevimi znaki, s hitrostjo 17 besed na minuto. Aparat deluje nepretrgoma okrog dva meseca, po tem času pa se njegove baterije izpraznijo in ga je treba zamenjati, če hočejo še naprej raziskovati vremenske razmere na tistem poprišču.
Mnogo Italijanov gre v svet s trebuhom za kruhom, ker jih domača dežela ne more preživljati. V tujini se morajo seveda ti delavci spoprijemati z neštetimi nevšečnostmi, med katerimi je ena prvih neznanje jezika države, v kateri so se zaposlili.
Naša slika prikazuje Italijanske delavce v mestu Siersdorl pri Aachena v Nemčiji, kalco se ubijajo z nemščino, ki jim gre težko v glavo. Oblasti so namreč predpisale, da morajo tudi vsi tuji delavci znati nemški jezik, da bi lahko razumeli povelja in alarmne klice. Učitelj ima s svojimi učenci vrllke težave, saj so mnogi celo v svoji materinščini analfabeti.
DOMA JE NAJLEPŠE
'	"V
EMIL FRELIH:	"V"
TANGER — DRUGI BABILON Skozi Gibraltarski zaliv smo precej počasi pripluli v Atlantski ocean. Scvcrozahodnik z Atlantika jc tudi nas zajel in ladja se je začela kar precej zibati. Barva morja se dokaj razlikuje od sredozemske sinjine. Nekam algasto zelenkasta je, prei motna kot čista. Še preden smo sc privadili novemu ozračju, smo zagledali v daljavi od sonca ožar-jen Tangcr. Prišli smo za valobran in guganje sc je nekoliko umirilo. Vprav navdušujoč jc pogled z morja na sončno mesto. Vse belo sc vzpenja od pristanišča v hrib z večnadstropnimi modernimi palačami in arabskimi stavbami. Podoba jc, kot bi bile hiše šele včeraj prcpleskane, tako čista je njih belina, arabska četrt pa odseva v najnežnejši svetli modrini.
POGLED Z LADJE NA TANGER Tangcr jc proslula luka razvrata in nemorale, raj tihotapcev, črnoborzijanccv, vohunov in trgovcev s tobakom, mamili in 7. belim blagom. Ze prihod v Iulto je kaj nenavaden. Ladja se niti še čisto ne ustavi in zasidra, že planejo nanjo trgovci z vso svojo pisano robo. Bili ^mo dobesedno oblegani od vsiljivih kramarjev, ki se ,'ili le težko ¡znebiš. Bili so Židjc, Arabci, Mavri, Berbcri, Fran.ozi, Španci, črnci in silili so nas h nakupu v vseli jezikih in narečjih. Ponuja'i so svilo, prte, rute in razna pregrinjala v orientalski ornamentiki, ure, prstane in drugo okrasje, nalivna peresa, nože, fotoaparate, pornografske igra'nc karte in druge podobe, razne spominčke na Tangcr, Maroko in Alžir in vsemogoče predmete za osebno rabo od spodniih hlač, mila, zobnih ščetk in raznih krem pa do glavnikov in brivskih aparatov. Po vsej ladji jih jc kar
mrgolelo in težko jih je bilo nadzorovati. Bili smo opozorjeni, naj bomo previdni pred njimi. Dobro smo zaprli svoje kabine, kajti kaj hitro bi mogle izginiti iz njih naše stvari. Tudi predmeti, ki jih nosiš pri sebi, naj bo to fotoaparat, ura ali denarnica, lahko kaj hitro zmanjkajo spričo spretnih prstov sleparjev in žeparjev. Ki sc pod krinko trgovcev kaj radi pomešajo med potnike. Da bi sc človek ¡znebil vsiljivih prodajalcev, vpraša največkrat bolj iz zvedavosti, koliko stane ta ali oni predmet. Takrat pa sc obleganje šele prav začne. Če lc pokažeš, da se kakorkoli zanimaš za neko stvar, te zlepa več ne izpuste iz klešč. Ne kaže ti drugega, da nekaj kupiš ali pa se mu z zvijačo izmuzneš. Če mu boš dejal, da je predrago, si preklemano naiven, če misliš, da se ga boš otrcscl. Nižal bo ccno tako dolgo, da bo prodal stvar tudi za polovico ccneje od prej nastavljene ccne ali pa še z večjim popustom.
Sploh v Tangcrju tudi po mestnih trgovinah največkrat lahko zbiješ ccno, kajti v svobodni trgovini jo po mili volji nastavijo trgovci sami. Zato so po vsem mestu zelo različne ccne istim predmetom. Trgovina in prekupčevanje tuje valute v tem mestu, bolje, državi v državi, je kar moč svobodno, saj razen majhnega mestnega davka ne poznajo carinskih omejitev niti kakšnih drugih dajatev. Življenje jc izredno poceni in na vsakem koraku opaziš blagostanje, tudi v arabskem predelu mesta, Iti se v mnogočem razlikuje od drugih siromašnih kazb v afriških mestih. V Tangcrju lahko dobiš vse, kar sploh ,'c na svetu. Največkrat moreš v tem mestu kupiti stvari ccne te. kot jih dobiš v tisti državi, kjer j i h izdelujeta in prodaiajo. To jc mogoče samo zalo, ker tu ne plačajo carine in pa zato. ker so ti predmeti večinoma iztiliotapljeni iz držav, kjer jih proizvajata. Zato jc tndi konkuren.-a med posameznimi trgovinami zelo ostra, z'asti če pomislimo, da sc skoraj vsak drugi ali tretji prebivalce ukvarja s trgovanjem. Pri takšni konkurenci jc samo dvoje mogoče: da čez noč obogatiš ali pa izgubiš še (isto, !:;>.r si imel. V takšnem primeru ne kaže drugega, da se človek spet znova preizkusi. V tamoSn'ih razmerah ni težko spet priti na ze'eno vejo. možnosti zato je dovolj: na pošten aH pa tudi za naše poimc ncpo'ten način, kar je tam pač vsakdanja in samo po sebi umevna stvar, šc bolj opazna kankurcnca kot v trgovini je v privatnih menjal-
nicah, ki stoje v prometnih ulicah kar druga zraven drage. Tu more vsakdo zamenjati vsakršno količkaj vredno valuto. Tujcu sploh ni treba spraševati po menjalnem kurzn, ker imajo menjalci kar na črniti tablah s kredo napisano, kakšen denar in za kolikšno protivrednost ga zamenjajo. Kresia jc praktična predvsem zato, da vsak čas lahko zbrišejo vrednost valute in glede na konkurenco napišejo nov karz.
TRGOVSKA ČETRT
Ko se tujcu posreči, otresti se prodajalcev in kramarjev na ladji, ga obstopijo na kopnem spet drugi vsiljivci: vodiči. To so po večini dečki, ki tujccm razkazujejo mcslo. Cc jim šc toliko ugovarjaš, da ne potrebuješ nikogar, sc jib prej ne znebiš, dokler si enega ne Izbereš. Izbrali smo si mladeniča, ki se mu je, najbrž iz prijateljstva, pridružil šo neki nadebuden fantič. Prisodili smo mu dvanajst let, morda jih jc bil šele enajst. Takoj si je prižgal našo cigareto, ki smo mu jo ponudili in jo je zelo hvalil, kot že izkušen mojster kajenja.
Iz pristanišča smo mimo brezbrižnih stražarjev zavili v ozko ulico, ki vodi v notranjost glavne ulice, kjer je pob 3 trgovin in menjalnic. Od te uticc, ki se v krivulji vzpenja v klanec, sc razcep'ja brez števila stranskih tilicič z oboki, ki režejo lepe arabske hiše. V njih jc vse polno živopisaaih trgovin, ki imajo svoje blago izloženo kar na ulici. Ustavljali smo sc pred prodajalnami, občudovali razstavljeno orientalsko blago in predmete, ki s svojo privlačno eksotlš-nostta tako vabijo mimoidočega k nakupu.
Ulice so živahne. Srečujemo vse mogoče ljudi, med kato-rimi naletimo na zanimive tipe obrazov, slišimo govoriti stotero jezikov in narečij, med katerimi prevladujeta arabski in španski jezik. Tangcr jc namreč bi! daljšo dobo v sklopu Španskega Maroka, preden je postal mednarodno mesto. Med vojno, ko so opazili Španci slabost zavezniške vojske, so ga leta 1910 enostavno spet zasedli in priključili Maroku, vendar je po končani vojni postal spet internacionalen. Tako jc velesilam najbolj prav, ker nobena no"e, da bi Tangcr, ta izredno važna strateška točka na prehoda iz Atlantika v Sredozemlje, bil v oblasti ene same državo, kol na primer Gibraltar. Zato pa je Tanger tudi tako bogato-mesto, saj vanj vlaga osem držav svoj kapital.
J