TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje vinat in računalniški^servis ^ i_ v « ••v:« ** *___ _ a prodaja in servis računalnikov ter računalniškili kon^ponent RAČUNALNIK CELERON 2800 OSEBNI RAČUNALNIK MEGA [800 Procesor Celeron 2800/533 256k S775 OSNOVNA PLOŠČA ASDS P5P800S Spomin. DDR 512MB PC4O0 'Dedi disk SATA 160GB, 7200obr, 81 Trgovina & Servis Tel.:03 56 64 611 Procesor Cel Osnovna plošča ASRock 775VM1 Tidi disk ATA 80GB, 7200obr, 160GB' T200«*1«- «Mfl ___________________ i as» EasyTOUCH miška PS/2 Disketna enota 1.44MB nRT^ČTTP1 WA<5 WA n * oinociQ MDT ATX 400W,črno/srebrn,front USB OBIŠČITE NAS NA Tipkovnica SLO PS2 EasyTOÜCH „plicd „„k, PS/2 TRŽNICI POD URO CENA Z DDV: S4.999,00 SIT Tipkovnica Ckicony mnltimedia PS2 CENA ZA DDV; 123.449 OO STT DVE LETI ZASTONJ ! POL ZDAJ - POL ČEZ DVE LETI ! BREZ OBRESTI I Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: Mazda2, Mazda3, Mazda6 in Mazda B2500 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje. Nova Mazda 6 —rß'W.I ^ mazoa AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Mazda ima 3-lelno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradno poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 V100 km; uradna emisija COZ: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno omejena!” Razmišljate o varni prihodnosti za vašo družino ? Razmišljate o nakupu stanovanja, hiše, avtomobila,... ? SKUPAJ BOMO POISKALI REŠITEV ZA VAS ! POKLIČITE ZDAJ !! TEL.: 040 491-039 ! Ta kupon velja za uro premoženjskega svetovanja ! nadaljevanje na str. 11 Veljavnost kupona: 10.12.2005 BREG d. o. o. Dejavnosti, ki jih opravljamo: • elektroinstaiacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve • centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije • kabelsko komunikacijski sistemi • lokalna televizija ETV • tiskana vezja '' •grafitne ščetke • trgovina • bar»Sedmica« • delovni stroji in nizke gradnje OSREDNJA knjižnica UVODNIK ...in potem naj še kdo reče, da se nič ne dogaja... V borih štirinajstih dneh smo v zadnjih oktobrskih in prvih novembrskih jesenskih dogodivščinah adrenalinsko doživljali začetek vročega zadnjega tromesečja. A, da ne? Oooooo, da ja! Varčevali smo, na primer. Če ne tolarčke, pa euerčke. Kaj se bolj izplača? Ha, najprej je treba imeti, da se lahko sploh kaj izplača. In, imeli so, menda!? U ladlcih, pod ključem-dvojnim ki sojih v enem samem skrajšanem nohšihtu dobro zluftali čistilci. Ja, pa niso bile coprnice, ker so te imele delo drugod. Namreč so dirkale na paprinatih metlah gor in dol in počez čez britofe in ganke in kupčkale cekine, ki smo jih neumorno metali skozi okna za režeče buče in ikebane ter si obetali protekcijo pri odvezi naših grešnih duš...ter se grozovito režale preklanju, kdo da je in kdo da ni... V treh delovnih dneh smo krompirjev oddih skoz dali in že ta teden iskali drobiž v strganih žepih in tuhtali, kaj in kako do petnajstega, no ja, pa do dvajsetega ali kdaj je že »Marijagelt«. Končno pa ni brez osnove rek, da se nam (lahko!) prikaže Marija. Le zelo skopa je v svojih prikazovanjih in malce megleno se vidi. Se pa zato dobro in všečno očesu utrujenemu prileže lepa slika in ušesu prijazna muzika. Če pa so vaše putke oskubljene in brez čopke, potem ste sami krivi, zakaj pa jih niste kulturno skrili pred ptičjo gripo. Ako bi se zagrebli v špitalu in jih uspeli cepiti pred virusi, bi ne gledali kot sestradan volk, ki je mislil, da je babico požrl in žalostno ugotovil, da so ga nategnili.. .Vsaka podobnost z našo politikarsko politiko je zgolj slučajna! Kar pa ni zgolj slučajno, bo to ta’ko postalo okrog Martina. On še nikoli ni izostal zaradi drugih delovnih dolžnosti in mi pa bomo ‘nič slučajno' prisotni pri krstu mladega veselja (ki pre-često postane stara in velika in edina radost naša) in tudi če ‘buh Trbovle trese, Zagurje pa že njese’ (star vic?!), mi bomo naslednji četrtek tukaj...in obljubimo, da bomo ta čas brali...eh, pa zarep(k)ajmo ... Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO © -------1 w KAZALO: STRAN: Vinoteka fO Fazanarija 14 Podjetniški kotiček 17 Mali nogomet 19 Intervju z Alenko Knez 26 Angeli v hotelu Medijske toplice 28 Po Jantarjevi poti 31 Poletna humoreska 37 Kofetek z Janezom Malovrhom 40 Bogdan Barovič kot slikar 43 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 24. NOVEMBRA 2005 Naslovnica: ...on ga bo krstil... Sv. Martin iz Hotela Trojane - iz restavracije Diana ...jaz ga bom pil... Fotograßja: Mojmir Maček JESENSKE POČITNIŠKE DEJAVNOSTI 2005 Jesenske počitnice so se zaključile in z njimi tudi dejavnosti, ki smo jih za otroke pripravili na Društvu prijateljev mladine Trbovlje. Proste dopoldneve so počitnikarji preživljali ob najrazličnejših športnih igrah. V telovadnici OŠ Alojza Hohkrauta smo pripravili igre z baloni, štafetne igre in še veliko tekmovalnih iger. V plesni delavnici so otroci najprej spoznali osnove aerobike, se učili sestaviti koreografijo in se preizkusih v različnih zvrsteh plesa. Poleg vsega naštetega so lahko sodelovali tudi pri ustvarjalnih delavnicah in sicer so izdelovali jesenska drevesa, živali iz plodov in okrasne lončke. Seveda pa so lepo vreme izkoristili tudi za izlet. Skupaj z vzgojitelji-prostovoljci so se odpravili na Klek, kjer so spoznavah naravo v jesenskem času in uživali v družabnih igrah. Gasilski zavod Trbovlje, Gasilska zveza Trbovlje in Srednja gozdarska in lesarska šola iz Postojne smo bili organizatorji Usposabljanja za varno delo z motorno žago. Izobraževanje je potekalo v dveh delih in sicer en dan teorije, ki je potekala v učilnici GZ Trbovlje in tri dni v Postojni ( na poligonu in gozdu). DRUGA SKUPINA UDELEŽENCEV TEČAJA V OKTOBRU 2005 Zaradi števila gasilcev po tovrstnem usposabljanju smo usposabljanje opravili v dveh skupinah, kar pomeni, daje sedaj v Gasilski zvezi Trbovlje v vsakem Prostovoljnem gasilskem društvu usposobljenih po 4 gasilci in v Gasilskem zavodu Trbovlje 12 poklicnih gasilcev. Poudariti moramo, da je bil program zahteven, predvsem pa zelo poučen in ob tej priliki bi se zahvalil inštruktorjem, ki so nas naučili pravilne uporabe motorne žage pri našem delu. Za trboveljske prostovoljne in poklicne gasilce DPM Trbovlje: Lavra Izgoršek Srečko Kerin MOČ POTREBUJE NADZOR Začelo seje leta 1950 in od prve varovalke leta 1960 je današnja družba ETI napredovala z odločnimi koraki naprej.Dosedanji uspeh je omogočil načrtovanje strategije razvoja družbe za obdobje od 2006 do 2010. Uprava izlaške družbe ETI d.d. je to predstavila javnosti s poudarkom na poročilu o izvajanju, predstavitvijo strateškega plana do 2010 in predstavitvijo strateških projektov. Trenutno je ETI eden največjih evropskih in svetovnih proizvajalcev talilnih varovalk, a na področju stikalne tehnike je trenutno v skupini manjših evropskih proizvajalcev. Strokovnost je izjemno pomembna v današnji konkurenci cenene delovne sile in zniževanja cen gotovih izdelkov. Potrebna je bila kvalitetna analiza konkurenčnega okolja in notranjih potencialov. Pomembne usmeritve za naprej so: internacionalizacija in vzpostavitev novih strateških partnerstev, koriščenje virov konkurenčne prednosti, novi izdelki na področju stikalne tehnike, stroškovna učinkovitost in ohranjanje konkurenčnosti, ter kompetentni in motivirani sodelavci družbe. Do leta 2010 naj bi postala eden izmed treh največjih proizvajalcev talilnih varovalk na svetu. Odločni so, da postanejo tudi pomemben proizvajalec nišnih izdelkov na področju stikalne tehnike. Eden od ključnih pomenov danes in v bodoče je usmerjenost k odjemalcu, pridobivanje novih trgov in povečanje prodaje na že uveljavljenih prostorih. Veliki izziv so novi izdelki, (zaščitno stikalo RCBO, selektivni odklopnik SO), ki naj bi zagotovili konkurenčnost. Pri tem je pomembna tudi stroškovna učinkovitost in predvsem izobraževanje kadrov. Projekt na področju kadrov ima namen vzpostavitev in izvajanje sistema nabora, selekcije, izbora in razvoja kadrov na vseh nivojih družbe. Na podlagi doseženih rezultatov si je družba ETI zastavila visoke strateške cilje. Istočasno se zavezuje, da bo s takšnim delom zagotovila trajen razvoj družbe, rast vrednosti za delničarje, socialno varnost, strokoven razvoj zaposlenih in pozitiven vpliv na razvoj okolja. Slika in besedilo: BO SEL SIMON Pred dnevi smo opazili v medijih informacijo, da se je producentska hiša PLAN B, kije v lasti Brada Pitta, zanimala za odkup pravic remaka filma ODGROBADOGROBA režiserja Jana Cvitkoviča, ki ga poznamo že po odmevnem filmu Kruh in mleko. Film Odgrobadogroba je bil premierno predstavljen na letošnjem filmskem festivalu v San Sebastianu, kjer je prejel nagrado altadis kot najboljši prvi oziroma drugi film po izboru posebne žirije. Informacijo smo želeli preveriti pri našem uspešnem Zasavčanu Simonu Tanšku, ki je bil pri tem filmu direktor fotografije. «Ja, ja, s Pittom bova šla na pir,...« nam je dejal z nasmehom. Zanimalo nas je tudi, kdaj bo film Odgrobadogroba na sporedu v naših kino dvoranah in dobili bolj natančen odgovor : » Po 17.novembru, ko bo premiera v Sloveniji...« Simon pa je soudeležen tudi pri eni največjih mednarodnih nagrad, ki jo je kdajkoli dobila kakšna slovenska glasbena skupina.V četrtek, 3. novembra 2005, so namreč v Lizboni podelili evropske nagrade MTV, kjer je Siddharta prejela za spot Ring nagrado kot najboljši spot v srednji in vzhodni Evropi. Režiser je Luka Lorenci, direktor fotografije pa je -Simon Tanšek. In če že pišemo o uspehih filmske naveze Cvitkovič - Tanšek, povejmo še o najnovejšem uspehu, ki ga je mogoče videti te dni na MTV Adrii. Od 4. do 11. se namreč ekskluzivno predvaja spot Eda Maajke Mater vam jebem, bosanskega reparja, ki so ga snemali oktobra v Tuzli in v ljubljanskem studiu Arkadena. Simon, direktor fotografije, pravi: »Ta videospot Eda Maajke je projekt, s katerim se vrača domov... Noče več peti o vojni, je izjavil na snemanju, čeprav so posledice vidne na vsakem koraku, ...« Neizprosno oster komad Mater vam jebem je njegova zaključna pesem z novega albuma No sikiriki. Simonu pa ob treh uspehih iz sveta filma iskreno čestitmo! Fotografija in besedilo: Fanči Moljk CESTA RUDNIK - STUDENEC ZAPRTA Ob koncu novembra so zaprli lokalno cesto Josipa Brinarja v Hrastniku, ki pelje s hrastniškega Rudnika proti Studencem. Podjetje GD Hrastnik bo namreč začelo z rekonstrukcijo meteorne kanalizacije, ki jo investira Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Vredna bo 54 milijonov tolarjev. Ker predvidevajo, da bo zapora do konca letošnjega leta, so *6 uredili obvoze. TRIJE KANDIDATI ZA DOLSKO AMRULANTO Na prosto delovno mesto splošnega zdravnika, ki ga rabijo v ambulanti na Dolu, so se prijavili trije kandidati. V Zdravstvenem domu Hrastnik so prejšnji teden *e opravili razgovore z vsemi tremi, vendar se še niso odločili, če bodo koga sprejeli. Odločili se bodo na podlagi mnenja zdravniške zbornice v zvezi z licenco za delo. F.M. POTAPLJAČI V JAMI OJSTRO Vsako leto, po končani potapljaški sezoni, potapljači Društva za podvodne dejavnosti Trbovlje organiziramo potapljaški piknik, na katerega povabimo tudi družinske člane in druge goste. Letos smo ga organizirali v Lontovžu in naši gostje so bili tudi potapljači iz pobratenega društva Amfora z Raba. Želeli smo, da bi jim obisk ostal v čim lepšem spominu, zato smo jih najprej povabili na ogled obratov jame Ojstro v Hrastniku. Le-tega nam ga je omogočilo vodstvo Rudnika Trbovlje Hrastnik, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre gospodu Trbovcu in gospe Bravčevi za strokovno vodstvo. DPD Trbovlje Ali s pesmijo in plesom po Evropi. Kako se da tako potovati, je pokazal ŽPZ Svoboda Dol pri Hrastniku. Pod vodstvom Karmen Lindič in s pomočjo Folklorne skupine iz Trbovelj so članice zbora popeljale obiskovalce z vlakom, ki prepeva, po Evropi. Pesmi so popestrila tolkala (OŠ Dol), klavir, violina in harmonika. Maja Petan - Majcen in Polona Kušar sta spretno povezovali program, ki se je zaključil z Ave Marijo v izvedbi Karmen Lindič. Slika in besedilo: St.R. V OKTOBRU SE JE SPET ZAČEL PROGRAM PSIHOSOCIALNE POMOČI OTROKOM IN UČNE POMOČI Ta program, ki se izvaja preko javnih del, omogoča otrokom iz socialno šibkejših in ogroženih družin individualno pomoč pri premagovanju psihosocialnih težav. Po pouku se zberejo v razredu, kjer poteka učna pomoč. Inštruktorji pomagajo pri domačih nalogah, se z njimi učijo za šolske teste in se pogovarjajo o drugih aktualnih vprašanjih. Center za socialno delo Trbovlje RAZSTAVA LIKOVNE SEKCIJE UTŽO V HRASTNIŠKI KNJIŽNICI V Knjižnici Antona Sovreta je bil v sredo, 26. oktobra 2005, spet prijeten večer. Člani likovne sekcije Univerze za tretje življenjsko obdobje zasavske regije pod mentorstvom Milana Razborška so odprli razstavo svojih likovnih del. Za prijeten uvod je Uroš Razpotnik iz GŠ Hrastnik zaigral na solo klarinet, potem pa je likovnike pozdravila direktorica Miri Vučetič in jim čestitala za ustvarjalno delo. Dodala je, da knjižnica spodbuja svoje bralce za vse življenjsko učenje, kar je tudi osnovna naloga tretje univerze. Predsednica Marinka Bučar je predstavila njihovo bogato dejavnost, ki ima že 185 članov, od tega 160 aktivnih. Letos so svoj program za VIL študijsko leto predstavili tudi v Utrinkih, koledarju za leto 2006. Mentor Milan Razboršek pa je izrazil zadovoljstvo, da so se lahko predstavili tudi v Hrastniku. Trenutno delajo v dveh skupinah, ker se pojavljajo vedno novi posamezniki , ki se želijo izraziti na likovnem področju. Razstava bo na ogled vse do l.decembra letos. Besedilo: Fanči Moljk, Fotografija: Leopold Odlazek LEVSTIK ZDRUŽIL RAZDR(A)UŽENE Levstikova pot od Litije do Čateža ima že dolgoletno tradicijo med slovenskimi tradicionalnimi pohodniškimi potmi ne le v Zasavju, ampak v vsej Sloveniji. Z vseh strani države in verjetno tudi izza njenih meja se zberejo ljubitelji narave, jesenskih pohodov in druženja na »poti od Litije do Čateža«. Tudi letošnjo jesen bo tako! Devetnajstič! Po Levstikovi poti se bo v soboto, 12. novembra, podalo »vse, kar leze inu gre« in ne gre več dvomiti v to, da tradicionalni pohod BO. Res pa je, da še pred tedni ni bilo tako gotovo, da se bo ta pohod spet letos zgodil..., vendar-le! Organizatorje v pismu za javnost lepo zapisal: «Spoštovani! Obveščamo, da so vse dosedanje informacije, ki smo jih poslali, postale godne za smetišče zgodovine. V nadaljevanju vam posredujemo dokončne podrobnosti o letošnji prireditvi, ki so tudi posledica srečanja organizatorja z litijskim županom.« In bodi tako! Starih, pregretih in postanih stvari pač ne bomo pogrevali, čeprav bi mogoče kakšnega bralca pritegnile.. .ampak, Zasavc še ni porumenel! Torej: V ponedeljek, 31. oktobra 2005, sta se srečala, na pobudo organizatorja pohoda, vodja organizacijskega odbora Rudi Bregar in župan občine Litija Mirko Kaplja ter se pogovorila o zapletih, ki so se letošnje leto pojavljali v zvezi s pripravami na izvedbo 19. popotovanja po Levstikovi poti. Soglasno sta se v interesu prireditve in popotnikov dogovorila, da bo pohod izveden po obeh trasah Levstikove poti in bo poskrbljeno tudi za varnost udeležencev. Udeleženci se bodo na pot odpravili tako kot doslej v Litiji, zaradi enostavnejše in varnejše tehnične izvedbe pa bodo prijavna mesta ob Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Pohodniki se lahko po lastni volji odločijo ali se v drugem delu Levstikove poti od Preske dalje odpravijo po severni trasi (opisuje jo tudi Fran Levstik) ali južni trasi (planinska varianta, ki so jo mnogo let prej označili že litijski planinci) Levstikove poti, na obeh pa bo zagotovljena varnost in zdravstvena služba ter seveda topel sprejem domačinov s kulinarično in vinsko ponudbo. Panorama - z ogleda trase poti SO.oktobra letos. Podrobnosti letošnje prireditve Start popotovanja bo torej v Litiji, obvezne prijave pa v Šmartnem pri Litiji, obw poti se spet srečata na cilju na Čatežu, kjer bo ob 13. uri Razhodnja. Tako bo tudi letos pot pohodnike vodila skozi vse tri občine: Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje. Datum: sobota, 12. november 2005 Start: med 6. in 9. uro v Litiji kot doslej, prijave ob Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji (cca 1,5 km iz Litije). Prijavnina za posameznike znaša 500 tolarjev in vključuje dnevnik za spominske žige, spominsko priponko in novo knjigo »Levstikova pot - pesmi iz domačega okolja«. Prijave so obvezne! Samo ob prijavi lahko kupijo tudi vozovnice za povratek z avtobusom po znižani ceni 600 tolarjev ■http://www.levstik.si/2005/cen.htm Za prihod v Litijo priporočamo vlake Slovenskih železnic. Na start se lahko pripeljete z enim izmed vlakov, ki bodo iz Dobove, Maribora in Ljubljane okrepljeni vozili v Litijo, http://www.levstik.si/ 2005/vozni.htm Trasa poti: Litija (start) - Šmartno (prijave) - Slatna -Jelša - Liberga - Preska... severna pot:... - Grmade - Gobnik - Moravče - cilj na Čatežu (22 km), južna pot: ... Ježni vrh - Vinji vrh - Poljane - Gradišče pri Primskovem -Sevno - Gornji vrh - Dolnji vrh - Razbore - cilj na Čatežu (21km). Nagrade: Vsak udeleženec ob prijavi prejme spominsko priponko z letnico 2005, dnevnik Levstikove poti za spominske žige in novo knjigo »Levstikova pot - pesmi iz domačega okolja«. ht.tp://www.levst.ik.'si/2005/nagr.htm . Razhodnja, osrednja prireditev v organizaciji Turističnega društva Čatež, je ob 13. uri na vaškem trgu na Čatežu, http:/ /www.levstik.si/2005/razhodnjal.htm Cilj prireditve je odprt do 17. ure na Čatežu, od koder so organizirani avtobusni prevozi na železniško postajo v Litijo in naprej na Veliko Loko. Prevozi s prireditve: po 11. uri bodo s cilja popotnike prepeljali nazaj v Litijo in naprej na Veliko Loko posebni avtobusi. Popoldne ob 16. uri bo z Velike Loke odpeljal proti Ljubljani tudi posebni vlak, veljajo pa povratne vozovnice za jutranji prihod v Litijo. Priporočamo uporabo tega vlaka za vse z ljubljanskega območja ali zahodnega dela Slovenije, http:/ /www.levstik.si/2005/prevl .htm Splošno: Hodite na lastno odgovornost ob normalno tekočem prometu na javnih cestah. Dolžni ste se pomikati po ustreznih prometnih površinah, ki so namenjene za hojo pešcev, če pa teh ni, pa ob desni strani vozišča v smeri gibanja. Ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa. Na prireditvi je prepovedano teči, ker prireditev ni tekmovalnega značaja. Informacije med 16. in 20. uro (v soboto in nedeljo cel dan) po telefonu 01899-52-51, faksu 01 899-52-50 in prek elektronske pošte na naslov info@levstik.si ali na naslov Popotniško društvo Levstikova pot, Sevno 44, 1276 Primskovo. Vse podatke najdete tudi na internetu na uradnih straneh Levstikove poti na naslovu http://www.levstik.si Vse dodatne informacije (tudi elektronsko verzijo teh informacij) lahko najdete na naslovu www.levstik.si. Elektronsko verzijo teh informacij so na naslovu http:// Bregar, Levstikova pot). Po obvestilu organizatorja: MaH ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE - KAJ PA MINUTA MOLKA V PZ ? Mineva 15 let od ustanovitve MSNZ (Manevrska struktura narodne zaščite). V spomin na ta dogodek je bila 28. oktobra 2005 slovesno odkrita spominska plošča pred vhodom v prostore Izpostave za obrambo Trbovlje. Slavnosti so poleg pripadnikov MSNZ prisostvovali tudi nekateri politiki iz zasavskih občin in brigadir Tone Krkovič, organizator MSNZ. »Projekt MSNZ je uspel, ker smo Slovenci v tistih kritičnih trenutkih držali skupaj. V najstrožji tajnosti so potekale aktivnosti pred 15 leti, ko smo organizirali obrambo naše domovine. Delovali smo ilegalno in v popolnem nasprotju z veljavno ustavo takratne države. Vsi, ki so sodelovali v projektu MSNZ, so se zavedali možnih posledic. Niti enega primera izdaje nismo beležili v tistih usodnih letih,« je v slavnostnem govoru poudaril Tone Krkovič pomen enotnosti in visoke narodne zavesti, ki je bila tiste čase prisotna med Slovenci. Vsem tistim, ki trdijo, da je vojna trajala le 10 dni in zahtevala relativno majhno število žrtev, je brigadir obudil spomin: »Upor velikosrbski politiki se je pričel že z znamenito 57. številko Nove revije, v kateri so naši intelektualci zapisali željo slovenskega naroda po samostojnosti. To je bilo v tistih časih izjemno hrabro dejanje. Upor seje nadaljeval na roški, ko je reakcija JLA zaradi delovanja JBTZ razjezila celotno slovensko javnost. Ljudje so zaradi sankcij takratnih vojaških oblasti prišli na ulico in jasno povedali kaj si mislijo in kaj želijo. Ne smemo pozabiti na pomen referenduma leta 1990, ko se je večina na demokratičen način odločila za samostojnost. Demosova vlada je izdala Majniško deklaracijo in končno je prišlo do proglasitve Slovenije kot suverene in samostojne države. Dan po razglasitvi samostojnosti je, 26. junija 1991, sledil napad na našo domovino. Veseh smo lahko, da ni bilo žrtev vojne več in ob enem lahko obžalujemo, daje do njih sploh prišlo. Vojna se je praktično končala šele 26. oktobra 1991, ko je naše ozemlje zapustil zadnji vojak okupatorskih sil. Tisti, ki trdijo, daje vojna v Sloveniji trajala borih 10 dni, se ali motijo ali pa imajo slab spomin.« Tone Krkovič v govoru tudi ni obšel aktualne problematike današnjega časa: »Res je, da ni vse kot bi si želeh. Pa vendar je Slovenija izpolnila svoje želje in se uvrstila med enakopravne članice Evropske unije in v vojaško zvezo Nato, ki državam članicam in njenim prebivalcem, v danih svetovnih razmerah, zagotavlja največjo možno varnost. Globalizacija, v kateri smo se znašli, ponuja mnogo novih izzivov, odgovore na problematiko pa bomo morali poiskati predvsem sami. Slovenci smo trdoživi. To smo dokazali tudi v borbi za samostojnost. Prepričan sem, da bomo uspešni v veliki družini evropskih narodov tudi na področju gospodarstva, vendar nikoli ne smemo pozabiti svoje zgodovine.« O odnosu okolja do dogodkov pred 15 leti pa je menil: »V največje zadovoljstvo mi je, kadar me katera izmed šol povabi in mi omogoči možnost interpretiranja dogodkov izpred petnajstih let. Mladi radi prisluhnejo moji besedi. Postavljajo mi veliko vprašanj. Je pa žalostno, da mladi ljudje pri predmetu kot je zgodovina, ne dobijo podatkov in znanja iz tega polpreteklega zgodovinskega obdobja. Naš boj za samostojno in suvereno državo Slovenijo še vedno ni našel prostora v učbenikih. Mladi imajo pravico in morajo izvedeti resnico o tistih predvojnih časih, morajo poznati okoliščine, ki so nas prisilile, da smo se v strogi tajnosti sestajali in ilegalno organizirali Manevrsko strukturo narodne zaščite. Vsi, ki ste takrat sodelovah pri tem pomembnem projektu, ste prispevali svoj delež pri osamosvojitvi Slovenije. Skupaj smo gradili pot samostojnosti in postavljali temelje sodobni Slovenski vojski. Tudi tu, na tem mestu in v tej zgradbi, smo se vse od 17. maja 1990 sestajali tajno in 6. septembra 1990 ustanovili MSNZ Trbovlje, ki je dal velik prispevek v borbi za samostojno Slovenijo.« Zaključil pa je Tone Krkovič slavnostni govor z besedami: »Svojih govorov si praviloma ne napišem. Ni mi potrebno, ker govorim resnico in poudaijam zgodovinska dejstva v katerih sem skupaj z vami sodeloval od začetka do konca. Naša dejanja v preteklosti so odločilno vplivala na današnjo podobo Slovenije. Ne smemo dovoliti, da bi zgodovina pozabila na tisti čas in na ljudi, ki so stkah sanje o svobodi vseh rodov slovenskega naroda.« Spominsko ploščo sta skupaj odkrila brigadir Tone Krkovič in organizator MSNZ v Zasavju Jože Ranzinger. Po slavnostnem dejanju brigadir Tone Krkovič v sejni dvorani Občine Trbovlje podelil Spominski znak ob 15. obletnici ustanovitve MSNZ pripadnikom te, takrat tajne, organizacije, ki so v letih 1990 - 1991 v njej delovali na področju Zasavja. Znak so prejeli; Anton Apihpanorama - z ogleda trase poti 30.oktobra letos panorama - z ogleda trase poti 30.oktobra letos , Emil Bovhan, Marino Brvar, Tadej Burgar, Ivan Burkeljc, Jožef Čebin, Anton Češnjevar, Jože Čibej, Zlatko Čibej, Ivan Robert, Drolc, Josip Garmuš, Anton Gorenc, Jani Gros, Lazo Grujič, Marjan Hočevar, Adolf Humski, Jožef Iglič, Miran Jerič, Ludvik Kupšek, Viktor Laznik, Boris Logar, Matej Logar, Božo Majcen, Rudolf Matešič, Bojan Paskvale, Milan Pavlič, Matjaž Piškur, Julij Plantan, Leopold Podrenik, Jože Polutnik, Martin Pust, Vojteh Pust, Ivan Ramšak, Jože Ranzinger, Ivan Rupnik, Jurij Schmit, Simon Sihur, David Srebotnik, Leopold Strgaršek, Dušan Škorjanc, Bojan Šoper, Vojko Šum, Franc Šuštar, Anton Šutar, Zoran Višnikar, Ivan Vučetič, Alojz Zakonšek, Viljem Zaletel, Leopold Zore, Rudi Žagar. Posmrtno pa so znak podelili naslednjim pripadnikom MSNZ; Božidarju Cigelnjaku, Ervinu Jarcu in Viljemu Pustu. Besedilo: Anton Sutar Vprašanje slovenskemu poslanskemu zboru: ZAKAJ ni bilo trboveljskemu županu in poslancu Bogdanu Baroviču na eni izmed zadnjih sej v slovenskem poslanskem zboru ugodeno, da poslanci z minuto molka - »Eno minuto, eno samo minuto mi niso dali,« pravi Bogdan Barovič - počasti spomin Ivana Starine, ki je ob napadu na Kum dobil trajne poškodbe in ostal do smrti težak invalid...??? Za uredništvo: MaH ______FUNŠTERC © »KAJ PA TRBOVLJAM MANJKA?« Praznovanje 40-tih uspešnih let Radia Trbovlje, ki se od začetka leta kliče za Radio Kum Trbovlje je zaokrožila prireditev v Gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah, v katerega prostorih že dolga leta radijci »skrivajo« svojo ustvarjalno vnemo in entuziazem in jih običajno poznamo le po glasu. Tokrat so se pokazali tudi v živo. Verjemite, da obvladajo! Vse! In znajdejo se v vseh, še tako nemogočih situacijah... Gostje so bili »ta pravi« in tudi družabni večer v avli je bil - v jesensko primerni opravi izpod Kuma oziramo iz Podkuma in po županovi ljubezni dišeč... ADZIKIC ELVIR s.p. TAXI r TAXI 031 818 121 L 040 992 668 In Nuša se je ob potovanju v New York pametno vprašala: »Kva pa Trbovlam manka?« Besedilo in slike: MaH 'A' ® KŠEFTI_______________ SOBOTE V VINOTEKI KLOPOTEC V Vinoteki Klopotec se je s prvo soboto v mesecu novembru pričela tradicionalna predstavitev vin, ki bo odslej vsako sobotno dopoldne do zadnjega dne v letu 2005. Za letošnjo prvo predstavitev vin je peti dan novembra poskrbel pridelovalec Roman Ipavec, ki svoja vina polni in trži pod blagovno znamko »Lepa Vida«. Malvazija, beli in sivi pinot, schardonay, sauvignon, cabemet sauvignon, barbera in merlot so polnjeni v steklenice, v katere je svoje ustvarjalne ideje vložil znani slovenski oblikovalec Oskar Kogoj. Umetniško izdelana steklenica ponazarja brezhibno linijo ženskega telesa. V notranjosti steklene silhuete pa se skriva raznolikost okusov odličnih vin pridelovalca Romana Ipavca. Osek je naselje, ki spada v Vipavski vinorodni okoliš. Ipavčevi razpolagajo z 9 ha vinogradov. Vso pridelano grozdje tudi sami stisnejo v vino. Večino, 70% pridelanega vina, napolnijo v steklenice, 30 % pa ga prodajo kot točeno. Posebno pozornost obiskovalcev je med vini blagovne znamke Lepa Vida pritegnila aromatična malvazija. Pohvale so godile Romanu Ipavcu, ki je rad razlagal vse kar je zanimalo prisotne. Med drugim je povedal, da se je kakovost malvazije povečala na račun izredno majhne obremenitve posameznih trsov. Malvazija je izredno dobra sorta grozdja, vendar v preteklosti niso posvečali dovolj pozornosti kvaliteti, bolj so se vinogradniki nagibali k velikim količinam pridelka. Včasih so trto preobremenili, saj je bilo na enem trsu tudi do 10 kg grozdja. Sedaj pa na vsakem trsu pustijo dozoreti le Ikg - 2 kg grozdnih jagod. Ipavčeva malvazija je nabita s sončnimi žarki in vsebnostjo naravnega sladkoija, o čemer priča okus, aroma in barva izdelka. Roman Ipavec je rad povedal, kaj pri hiši jedo ob kozarčku dobrega belega ali rdečega vina. Kadar žena postreže pečenko ali ribje jedi, Roman odpre eno izmed steklenic z belim vinom. V primerih, ko je na mizi narezek s kraškim pršutom, panceto, vratovino ter ne manjka dobra kraška salama, sir in olive, si domači privoščijo za popolnost gurmanskih užitkov enega izmed rdečih vin. Za prihajajoče praznike pa Ipavec priporoča sivi pinot. Kadar se zbere fantovska druščina, ki se želi le poveseliti in zapeti kakšno domačo pesem, pa Roman Ipavec priporoča pitno Malvazijo, ki gladko teče in ne pregreje mladih fantovskih glav. Seveda pa, tako kot pri vseh dobrih stvareh, pretiravanje v nobenem primeru ni priporočljivo. WITBOY DOBIL NOVEGA LASTNIKA Trgovska znamka witboy ima med mladimi in mladostnimi prebivalci našega zasavskega modnega osončja kar precejšen ugled. To ni ravno zanemarljivo dejstvo za prodajalce cunjic, ki iz meseca v mesec menjajo naš image in ne nazadnje tudi st®anje v našem sefu (tudi ta izraz je po novem »in«). Tega se zagotovo zaveda tudi novi lastnik zagorske trgovine. Trgovino Witboy je prevzel novi lastnik Boris Oven, Wit B d.o.o iz Ljubljane. Trgovina, ki svojo dejavnost opravlja na istem naslovu (zagorska tržnica), je začela prodajo z novim lastnikom 21. oktobra 2005. V trgovini je mogoče kupiti izdelke iz jeansa znamke Witboj. Lastna znamka novega lastnika pa se imenuje To way. Ob zamenjavi lastnika se je povečala izbira artiklov, ki so tudi cenovno bolj sprejemljivi za kupce, poleg tega pa je veliko število tekstilnih izdelkov v akcijski prodaji. Akcijski popusti so okrog 30%. Miahela Savšek, poslovodkinja trgovine je dejala, daje zamenjava lastnika in večji izbor artiklov povečala zanimanje kupcev. Besedilo: M.A.S. Sliki: PRAV REKLAME @ t I • prednovoletna srečanja in zabave za podjetja ter zaključene družbe • posebni božični in novoletni paketi • ugodnosti najema seminarskih prostorov za organizatorje izobraževanj • malice in kosila po sistemu plačate manj - dobite več 9 poslovna kosila za podjetja poročna slavja, sedmine, rojstni dnevi, birme, obletnice, itd možnost organizacije zabave z živo glasbo ali DJjem ter animacijo nedeljska kosila silvestrovanje coctail bar JAMA Hotel Medijske Toplice d.d. Medijske Toplice 1 Sl - 1411 Izlake telefon: +386 3 56 73 100 telefaks: +386 3 56 73 155 www.hotel-medijsketoplice.si info@hotel-medijsketoplice.si V ÖS'* Kuponček za popust! Ob naročilu nedeljskega kosila nudimo gostom s tem kupončkom 10 % popust (velja do konca meseca novembra) Ob rezervaciji silvestrovanja nudimo gostom s tem kupončkom 5 % popust (popust lahko pri plačilu le omenite) I______________________________________I VINOTEKA iLOPOTEC Tržnica Zagorje Tel. & fax: 03/56 64 195 Marija Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru od 9. ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 12. 11. 2005 se bo predstavilo vinogradništvo Saksida iz Zalošč (Vipava), 19. 11. 2005 vinogradništvo Santomas iz Šmarja nad Koprom. Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. SAMI ne najdete prave rešitve pri osebnih financah ? ZA NASVET POKLIČITE SVETOVALCA ! STE podjetnik in IŠČETE ugodne vire financiranja ? POKLIČITE ZDAJ !! TEL.: 040 491-039 ! Ta kupon velja za uro premoženjskega svetovanja ! Veljavnost kupona: 10.12.2005 BREG d.o.o. začetek na str. 2 iB «Saj ne morem verjeti, koliko časti in slave je človek sposoben prenesti...« (Anton Sovre) in 75 LET DR. KAJETANA GANTARJA, UČENCA IN NASLEDNIKA ANTONA SOVRETA V četrtek, 13. oktobra 2005, je bil v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev v Ljubljani slavnostni večer, ki so ga posvetili dr. Kajetanu Gantarju, klasičnemu filologu, prevajalcu antične književnosti in rednemu članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob njegovi 75 -letnici rojstva. Dr.Kajetan Gantarje naš stari znanec, saj se vedno udeležuje hrastniških prireditev, namenjenih Antonu Sovretu. Bil je njegov učenec in naslednik... Po uvodnem pozdravu Štefana Vevarja, predsednika DSKP, je slavljenca predstavil njegov akademski in prevajalski kolega dr.Primož Simoniti. V daljšem, zanimivem govoru je poudaril, da imamo v njem imenitnega raziskovalca in posredovalca, znanega tudi v mednarodnih krogih. V svojem življenju se je skušal približati idealu štirih antičnih vrlin : modrosti, pogumu, samoobvladanju in pravičnosti. Kot profesorju za grško in rimsko književnost mu je bilo hudo ob zapostavljanju in izrivanju humanističnih predmetov iz našega šolskega sistema. Zato je poskrbel, da so se ljudje, ki jim je antika blizu, organizirali v Društvo za antične in humanistične študije in postal njegov prvi predsednik. Po njegovi zaslugi so se začele razmere izboljševati in danes sta grščina in latinščina spet maturitetna predmeta. Širši slovenski kulturni javnosti je najbolj znan po svojem prevajalskem opusu, po izbrušenih poslovenitvah najpomembnejših antičnih umetnin -od Homerja do Apostolskih del. Je mojster slovenske besede, v katero je znal ujeti tudi najtanjše miselne in pesniške odtenke. Aktivno je sodeloval tudi ob pripravah novega slovenskega pravopisa. Dr. Primož Simoniti se spominja, kako zavzet odnos je imel do pedagoškega dela na fakulteti. Opravljal ga je z veseljem -bil mu je neke vrste konjiček. Dr. Kajetan Gantar je tudi pobudnik, da je DSKP leta!962 ustanovilo medzaložniško nagrado, ki nosi Sovretovo ime za najboljše prevajalske dosežke. Naslednje leto so podelili prvi dve, leta 1969 pa jo je dobil tudi on. V drugem delu večera je gledališki igralec Jožef Ropoša prebral nekaj odlomkov iz njegovega prevajalskega opusa, Sandi Čolnik pa se je s slavljencem pogovarjal o spominih na njegovo mladost, ki bodo izšli te dni v knjižni obliki - Utrinki ugaslih sanj, Slovenka matica 2005. Ko sta mu predsednika obeh društev -DSKP in Društva za antične in humanistične študije - mag. Štefan Vevar in dr.Brane Senegačnik izročila šopek, se je zahvalil s Sovretovimi besedami, ki se jih spominja, ko so mu prišli ob neki obletnici čestitat:« Saj ne morem verjeti, koliko časti in slave je človek sposoben prenesti...« Slika in besedilo: Fanči Moljk Aleksij Porednik: STRAH GOLTA MAMILA KOLUMNA + Preprodajalci so krivi za vse. Če jih ne bi bilo, ne bi bilo mamil. Kako butasta je država, ki je le odraz slaboumnega gledanja ljudi na uživanje mamil. Kakšnih mamil? Marihuane, kokaina in podobnih neavtohtonih vrst zadeval. Kaj pa alkohol in nikotin? “Vinska gorca se že trese, vince grlo ohladi, raca se Martina peče, se Slovenec veseli.” Kako čudoviti dnevi krsta mošta v vino so pred nami. Kar milo se stori pri srcu vinogradniku, garaču, ki se celo leto trudi, da v sode žlahtno kapljico dobi. Prepoved razpečevanja droge je podobna prepovedi vinogradništva in vinarstva, česar si noben zakonodajalec ne upa storiti, ker bi ga živega odrli. “Škodljivost” alkohola se skrije pod “prizadevanji za kulturno uživanje daru trte in gliv kvasovk”. Hinavščina brez primere. Preganja se ‘dileije’, kdor uživa drogo, je njegova nemočna, nedolžna žrtev. Resnica pa je, da uživalec mamil ni nemočna žrtev ‘dilerja’, ampak družbenega okolja, ki ga ni naučilo, da je beg v drogo beg pred realnostjo življenja. Pregon ‘dileijev’ je v veljavi zato, ker skuša oblast pomiriti tiste, ki si želijo, da “mamila zlo ne okuži duš, teles otroških, da mladine cvet ne ugasne v pogubi”. Oblast dela skladno z blodnim, a enostavnim receptom, po katerem vsaj omili posledice, če že ne moreš, ne znaš ali nočeš izkoreniniti vzrokov za zadevanje z opojnimi substancami, ki “popeljejo na prag nebes te, hip zatem pa že v dvore smrti pahnejo lahko trpečega človeka”. Akcija proti uživanju droge, ki demagoško opleta z jezikom, daje lahko “tudi vaš otrok jutri odvisnik”, se lahko sprevrže v svoje nasprotje. Takšno govoričenje temelji na strahu. “Joj, hudi virus je med nami, trešči v nas lahko ob uri, ko nihče ne pričakuje!” Še malo, pa se bo našel kdo, ki bo prepričan, da lahko razdiralni učinki uživanja drog udarijo kot strela z jasnega. Kot bi kdo koga silil, naj poskusi drogo. To se zgodi na veliko bolj prefinjen način. ‘Diler’ kupi dušo osebnostno šibkega mladeniča, mladenke s počasnim f p doziranjem. Najprej je na vrsti odmerek, da postane “luštno kot na vaški veselici”. Telo postopno zahteva vse večje odmerke, da se doseže isti učinek, kot se je sprva dosegel že z minimalno dozo. Tako postane človek odvisen od mamil in je pripravljen storiti vse, da pride do ustreznega odmerka. Za odvrnitev bolečine, ki jo povzroča odsotnost mamila v krvi, je pripravljen krasti, ropati in celo ubijati, samo da dobi denar za nakup mamila. Slednje je namreč precej dražje kot “flaša pira”, s katero je marsikdo zadovoljen, ko želi za nekaj trenov uiti “grozi krutega življenja”. Ni se lahko soočiti z življenjem brez opojnih substanc, zato gre razumeti otroke in mladino, ki jo privablja droga. Še preden se zavedo resničnih razsežnosti in posledic njenega uživanja, se “igra z ognjem spremeni v peklenski ples, ki zastre pogled na sonce, ki se sveti v daljavi”. Človek se ne more uresničiti z begom v omamo, ampak z vztrajnim učenjem in delom, z disciplino, ki jo lahko zagotovi le poštena, stroga, vendar pravična vzgoja. Ta se začne v družini. Če je ni tam, je človek tudi v šoli ne pridobi. Danes so starši veliko odsotni zaradi službe, ki je posledica dirke za boljši jutri, v katerega se pehamo izgubljeni sinovi in hčere civilizacije s pokvarjenim kompasom. Ta kaže v smer grobega materializma namesto v smer etičnih vrednot, temelja človeka vrednega življenja. Ljubezen in spoštovanje človeškega dostojanstva sta povožena, zato sta odsotna pri vzgoji. Starši ju skušajo nadomestiti z materialnimi dobrinami. “Kupi mu igračo, pa bo tiho!” je odličen recept za pogubo. Če ni občutka ljubezni doma, je na ulici, velikokrat pri ‘dilerju’, ki z mamilom poskrbi, da vsaj za kratek čas “rožice cvetijo, ptički žvrgolijo, ki pravice domovinske v družini naši ne dobijo”.Tu smo zadeli v srž panike pred mamili. Če bi bila vzgoja v naših družinah takšna, da bi spodbujala rast ustvarjalnih in odgovornih osebnosti, se ne bi bali mamil. Uživanje drog pade na plodna tla samo v bolni, razkrojeni družbi, kakršna je naša. “Razvita” zahodna civilizacija žre svoje otroke. Do kdaj? Kam bo to pripeljalo? Naj slabša rešitev je zatekanje v mamila, ne le “tuja”, ampak tudi “naša”. Vsakdo med nami ima moč, da prispeva k boljšemu svetu, a le na en način - da se brez prestanka trudim živeti tako, kot si želim, da bi živeli drugi. Naj živi martinovanje, če poveličuje veselje do življenja! Če je samo izgovor za pijančevanje, krmi strah, smrt in pogubo človeških bitij ... AKTUALNO + FAIANAMJA-KOT JE ŠE NI BILO Šolsko leto je že dodobra zakorakalo v vsakdanjik dijakov, dijakinj, učencev ter učenk. Na Srednji šoli Zagorje so dijaki zaključnih letnikov ter dijaška skupnost pod vodstvom mentorja profesorja Janeza Zobariča, kot vsako leto, v ta namen v Delavskem domu Zagorje organizirali tradicoinalno fazanarijo, na kateri so slovesno sprejeli letošnje »fazančke« v svoje vrste. Starejši dijaki so se potrudili, da novopečeni pripadniki vseh programov SSZ tega ne bodo nikdar pozabili. Igre, v katerih se je t.i. »srednješolska perjad« dokazovala, so s svojo izvirnostjo, zanimivostjo, poučnostjo ter komičnostjo izvabile smeh in solze na oči. Naši fazani so se dokazovali v znanju splošne razgledanosti, kjer so »popadali« na celi črti, zato je bil potreben poduk gledališke skupine SSZ, pod vodstvom profesorice Tanje Tkauc, ki je z igro Šolske dogodivščine pokazala, kako se takšnim stvarem streže. Tudi v oblikovanju pričesk in kreiranju oblek so se dokazovali. Ne smemo prezreti voditelja, ki sta smiselno povezovala celoten potek prireditve in z nasveti »pomagala« našim prvošolčkom. Domen Kolenc in Franjo Šimunič sta si dodobra privoščila naše fazančke - morda v spominu na svojo preizkušnjo. Dijaki in dijakinje so si z igrami in znanjem nabirali točke, tako daje komisija enoglasno izbrala mistra in mišico SŠZ. Z laskavim naslovom sta se okronala Gorazd Hendija in Katarina Tehovnik. Na koncu fazanarije 2005/2006 je ravnateljica Anica Ule Maček s slikovito primeijavo iz knjige Mali princ dijake SŠZ pozvala k strpnosti, nenasilju ter prijetnemu sobivanju. Z razrednimi predstavniki je v ta namen podpisala listino, s katero se vsi srednješolci, profesorji ter drugi delavci šole obvezujejo, da bodo delovali v skladu z njenimi načeli. Hitri in moderni tempo našega življenja nam velikokrat onemogoči opaziti malenkosti, ki delajo naš vsakdanjik tako lep, zanimiv in nepozaben. Na SŠZ se trudijo opozoriti tudi na te trenutke, ki nam starost bogatijo in jo plemenitijo. In fazanarija je dokaz za to. Jasmina Pogačnik KRATKOČASENJA Ko se je dan že zbudil, smo kratkohlačni kratkočasniki točno ob deveti uri dopoldne, ne glede na kislo vreme, začeli s poletnim kratkočasnim kratkočasenjem...se dodobra prebudili... in se predvsem nikoli dolgočasili...v glavnem v Domu svobode... Pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Trbovlje, z vodjo programa, socialno delavko Marijo Pevec in s šestimi mentorji: svetlolaso Moniko, simpatično Majo, razigrano Urško, tihim Andrejem, športnim Gregorjem, še bolj športnim Zukatom in temnolaso Moniko. Poletno druženje je potekalo že M.leto zapored z namenom, da vzpodbudi osnovnošolce k ustvarjalnim in aktivnim počitnicam in jih odvrne od brezciljnega pohajkovanja. V dveh mesecih se jih je kratkočasilo več kot 50. Izdelovali smo slike iz žagovine, lutke iz slame, rože iz krepa, voščilnice, lepljenke, risali in slikali, delali ogrlice, tatooje, oblikovali plastelin, DAS maso, glino, naredili letečega zmaja, mozaik, rože iz furnirja, slike iz lesa, izdelke z gozdnimi plodovi, lončke iz volne, živali iz kamenčkov... Nekaj naših najlepših slik krasi sejno sobo CSD Trbovlje. Kondicijo smo si nabirali na trim stezi, se pomerili v športnih igrah, trenirali možgančke, plesali in peli. Medtem ko so se dekleta frizirala v malem “lepotilnem salonu”, so se fantje večinoma postavljali na glavo- breakdancerji so vadili! Omarjev »Stop« je dobitnik prve medalje v številu prepetih pevskih točk na karaokah, da o Crazy frog - zleni žabici iz spotov M-tv sploh ne govorimo. Ko smo ples, petje in skeč (sodeloval je tudi naš mentor Andrej in bil odličen kot strogi učitelj, kar je zelooo daleč od resnice) izpilili do potankosti, smo ves program predstavili stanovalcem Domu upokojencev v Trbovljah in jih povabili k sodelovanju v zabavnem kvizu. Za pravilen odgovor smo jih nagradili z našimi izdelki. Ves program smo ponovili še v Domu svobode na zaključni prireditvi in imeli predstavitev na Radiu Kum. Šli smo tudi na bazen, žal, le štirikrat. Obiskala sta nas policista na motorju. Preizkusili smo lisice, sedli na motor in ugotavljali, kako nam pristaja policijska čelada. Postopek s čelado smo ponovili pri gasilcih, se prelevili vanje, se peljali z gasilcem, se škropili...skratka, kratkočasili...in hvala vsem, ki pomagajo uresničevati ideje za kratkočasenje. Slika in besedilo, skrajšano po Moniki PEVEC, CSD Trbovlje DRUŠTVENO @ MEDGENERACIJSKI PIKNIK Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije s sedežem v Ljubljani za svoje člane vsako leto organizira velik medgeneracijski piknik, katerega se udeležijo prostovoljci in stari ljudje, vključeni v lokalna medgeneracijska društva. Trenutno je v Zvezo včlanjenih 5 društev - Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje, Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ljubljana, Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško, Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje in Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Zreče. Skupaj nas je že 247 aktivnih članov-prostovoljcev, od tega je 112 voditeljev medgeneracijskih skupin za kakovostno starost in 167 družabnikov osamljenemu staremu človeku. Nekateri prostovoljci delajo hkrati kot voditelji skupin in kot družabniki, s skoraj 1000 starimi ljudmi. V društvih Zveze trenutno deluje 68 medgeneracijskih skupin za kakovostno starost (v njih je v povprečju 9 starih ljudi) in se srečuje 336 družabniških parov.Letošnji piknik je bil organiziran v Slovenskih Konjicah, udeležilo se ga je skoraj 200 ljudi iz različnih krajev Slovenije. Skupaj so preživeli lep dan ob pestrem programu, dobrem kosilu in možnostjo izbire enega izmed dogovorjenih ogledov. Ena izmed prostovoljk je po vrnitvi domov strnila svoje vtise: »Leto je naokoli in ponovno smo se srečali na medgeneracijskem pikniku, tokrat v veliki dvorani gostilne Konjičanka v Slovenskih Konjicah. Živ žav ob zbiranju skoraj dvesto ljudi je bil nepopisen, saj smo se po enem letu zopet srečali znanci iz različnih krajevnih društev. V skoraj dveh urah predstavitvenega programa so se zvrstile razne skupine, ki so požele navdušene aplavze in smeh, saj je bila nota sestavkov naravnana na pozitivno misel. Vrstili so se nastopi, obogateni s pevskimi vložki in deklamacijami, vse pa je prevevala radost do življenja, kljub tegobam, kijih starost nosi s seboj. Po kosilu smo se razdelili na tri skupine. Prva skupina je obiskala Lamprechtov dom za stare v Slovenskih Konjicah, ki je najstarejši dom v Sloveniji in se z dejavnostjo varstva starejših ukvarja že od leta 1871 dalje. V domu so nam pripravili topel in domač sprejem, nam v manjših skupinah dom razkazali in nas na koncu še bogato pogostili. Druga skupina je obiskala Žičko kartuzijo - samostan, kije bil zgrajen daljnega leta 1160. Tretja skupina pa je odšla na Dvorec Trebnik, ki je od gostilne oddaljen le slabih 10 minut hoje. Grajski vodnik nasje v starodavni suknji pričakal predgradom in nas veno-umem programu ogledov, degustacij in predvsem zelo simpatične predstavitve popeljal po dvorcu, čajni kuhinji in zeliščnih vrtovih. Po zanimivih ogledih smo se vrnili v gostilno, kjer nas je osebje pričakalo s kremšnitami’, ki so se prav prilegle. Dan je bil bogat s soncem, dobro voljo in dogodki, ki bodo še dolgo v naših spominih.« Besedilo in slika: Mateja Eržen ...IN TRBOVLJE SO NA DOBRI POTI K PRIJAZNOSTI... V oktobru je Občino Trbovlje in Društvo invalidov Trbovlje obiskalo pet članov projektnega sveta pri Zvezi delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ). Mag. Andrejka Fatur Videtič, predsednica projektnega sveta pri projektu »Občina po meri invalidov«, Roman Velikonja, član projektnega sveta, član upravnega odbora ZDIŠ in predsednik Društva invalidov Ajdovščina, ki je, kot prva občina, v letu 2003 prejela listino »Občina po meri invalidov«, Lea Kovač, predstavnica Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Miran Krajnc, predsednik ZDIŠ in sekretarka ZDIŠ Tanja Hočevar so se srečali na sestanku, ki se ga je udeležil predsednik Društva invalidov Trbovlje Rudi Janežič s sodelavci, predstavniki Občine Trbovlje ter direktorica Območne službe Trbovlje pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije Lijana Vidic Ristič. Kot so poudarili člani projektnega sveta, je sestanek običajna praksa, ki doleti vsako občino, pripravljeno na podelitev listine »Občina po meri invalidov«. Pohvalili so delo društva in občine, ki sta pripravila obširno dokumentacijo z akcijskim načrtom in evalvacijo ter se tako dobro pripravila na začetke izvajanja prioritetnih nalog na področju izenačevanja možnosti invalidov. Kot primer dobre prakse, ki jih je v Trbovljah kar nekaj, so si člani projektnega sveta ogledali dnevni center ŠENT-a v Šuštarjevi koloniji. Glede na dobro opravljeno delo lahko pričakujemo, da bo Občini Trbovlje in Društvu invalidov Trbovlje letos podeljena listina »Občina po meri invalidov«. MaH DROBTINICE i---------- INOVATIVNA DEJAVNOST - VAŽEN DEL VSAKRŠNEGA RAZVOJA V četrtek, 27.oktobra ob 11. uri so na tiskovni konferenci v prostorih podjetja Lafarge Cement Trbovlje sedmi sili in zainteresiranim inovatorjem ter predstavnikom podjetij predstavili dve izredno pomembni inovaciji v tovarni. Predstavitev sodi v sklop praznovanja desete obletnice GZS, Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, kjer je, po besedah direktorja Rada Pergarja, Cementarna med vidnejšimi podjetji na področju inovacij. Na predstavitvi je bil poleg obeh inovatorjev tudi predstavnik Komisije za inovacije mag. Andrej Pušnik. Slednji je povedal, da Območna zbornica Zasavje preko te komisije daje ustrezen poudarek spodbujanju razvoja inovacijske dejavnosti v zasavskih podjetjih in ustanovah tako, da podeljuje priznanja in diplome najboljšim inovacijskim dosežkom, ki so plod domačega znanja. Od leta 1996, od kar jih podeljujejo, je bilo na razpise območne zbornice prijavljenih 221 inovacij, v katerih je sodelovalo 259 inovatorjev, za njihove dosežke je bilo podeljenih 16 zlatih, 25 srebrnih in 49 bronastih priznanj ter 140 diplom. Da bi inovacijski potencial, ki je gotovo velik, spodbudili k množičnosti, so v letu 2004 skupaj z Regionalnim tehnološkim centrom Zasavje pristopili k fazni izdelavi raziskovalne naloge - projekta “Pospeševanje inovacijske dejavnosti v Zasavju na osnovi primerov najboljše poslovne prakse” (PID), ki naj bi se zaključil do konca leta 2005. Inovaciji v Cementarni sta, po mnenju direktorja Francija Blazneka in dveh inovatorjev, pomemben člen pri posodobitvi in varčevanju ter pri ohranitvi delovnih mest. Investicija v vodno hlajenje kamere v peči je vredna okoli 10 mio sit, medtem ko je ocena vrednosti in končna vrednost druge inovacije, večplastnega omrežja za vodenje procesa, vredna 10 mio Burov. Kot je že velikokrat poudaril direktor Franci Blaznek, gre v Lafarge Cementu Trbovlje za velik interes in za precejšnja sredstva, ki jih vsako leto koristno vlagajo v razvoj in inovativno dejavnost. »Sodelavca LeopoldPovše in Roman Petelin sta za svojo posebno rešitev vodenja proizvodnega procesa s strani GZ Zasavje prejela Zlato priznanje za inovacijo leta 2003. Pri iskanju celovite rešitve posodabljanja sistema sta inovatorja ugotovila, da nobena obstoječa rešitev ne pokriva zahtev v celoti. Zato sta predlagala izgradnjo sistema za vodenje procesa, sestavljenega iz več podsistemov ali omrežij in s trenutno najsodobnejšimi tehnologijami in komponentami različnih proizvajalcev. Celotno omrežjeje sestavljeno iz različnih, med seboj povezanih omrežij: mrež nadzora motorjev, transformatorjev in napetostnih stikal, mrež senzorjev in analizatorjev, mreže za nadzor proizvodnega sistema in informacijske mreže LAN. Tako, kot informacijska zgradba sistema, je inovativna tudi njegova fizična postavitev. V novi stavbi za vodenje procesa smo postavili glavna vozlišča za najvišji nivo, ki združuje vsa omrežja. V tej zgradbi se nahajajo tudi vsi glavni procesorji, strežniki in ostala aktivna oprema, ki je potrebna za delovanje sistema. Ostala vozlišča so razporejena in locirana glede na posamezne dele procesa in povezana zglavno stavbo preko optičnih povezav. Tak pristop centralizacije procesorjev je v cementni industriji prvič uporabljen in se je izkazal kot odlična rešitev zaradi vzdrževanja, dostopnosti in zanesljivosti celotnega sistema.« je o inovaciji povedal direktor Franc Blaznek. Inovacija vodno hlajenje kamere v peči pomeni korak naprej pri ohranjanju okolja. Hlajenje so sprva izvajali z zrakom s pomočjo ventilatorjev, ki so delovali v odprtem krogu, kar je zahtevalo precejšno porabo zraka, energije in povzročalo hrup. Sedanja tehnologija se je prenesla v zaprti krog hlajenja s pomočjo tekočine. S tem so prišli do cenejšega in okolju prijaznejšega hlajenja kamere, ki lahko brez prekinitve sledi in snema dogajanja v peči. Zakaj so v Cementarni Trbovlje rabili inovacije? V družbi Lafarge Cement d. d. smo se pred dvema letoma odločili za prenovitev nadzornega in kontrolnega sistema upravljanja in vodenja procesa. Obstoječa tehnologija, ki smo jo do lanskega leta uporabljali za vodenje in nadzor procesa, je bila zastarela in precej dotrajana. Že dejstvo, daje bila zadeva v neprestanem obratovanju odleta 1972, je zgovorno govorilo o dotrajanosti sistema. Zaradi velikih in dragih stroškov vzdrževanja smo se odločili, da nadzorni in kontrolni sistem za vodenje procesa obnovimo in zamenjamo. Prav tako je postal tudi varnostno ekološki vidik vodenja tako zahtevne procesne industrije, kot je cementna industrija, precej pereč, saj bi lahko za nezanesljivim sistemom vodenja in kontrole celotnega sistema prišlo do varnostnih in ekoloških problemov. Se posebej pa so postali pomembni ekološki problemi, saj se naša tovarna nahaja ob vhodu v Trboveljsko dolino, tako rekoč na pragu mesta. Prav takšna lokacija pa nam nalaga dolžnost, da nenehno bedimo nad vplivi na okolje, kar pa je bilo s prejšnjo staro tehnologijo zelo težko. Na osnovi teh načel smo šli v prenovo nadzornega in kontrolnega sistema vodenja procesa. Ker je takšna naložba zelo dolgoročna, smo hoteli vgraditi najsodobnejšo in najzanesljivejšo tehnologijo. Ta dva faktorja pa se mnogokrat izključujeta med seboj, saj običajno najnovejše tehnologije še niso preverjene in ponavadi traja kar nekaj let, da se odpravijo tako imenovane porodne težave. Prav tako je za našo cementarno speciGčno, da se takšna procesna industrija nahaja na zelo majhnem področju, kar nam včasih močno ovira izvedbo kakšnih novih projektov z vpeljavo novih tehnologij, saj vsaka nova posodobitev zahteva Gzično nov prostor. Glede na trenutne trendein informatizacijo vseh področij poslovanja smo si zastavili cilj, da postavimo enoten sistem vodenja in kontrole procesa, ki bo omogočal, da je vsaka informacija, pomembna za delovanje in nadzor sistema, v bazo podatkov avtomatsko zapisana le enkrat. Prav tako je vsak motor, stroj, naprava ali instrument, pomemben za delovanje in nadzor procesa, nadzorovan po enotnem informacijskem omrežju. Zaradi velike odvisnosti od zunanjih, predvsem tujih vzdrževalcev, smo si postavili za cilj tudi odprtost sistema, kar pomeni, da je sistem povezan na medmrežje z ustreznim varovanjem in da je možen dostop, konßguracija ali popravilo katerega koli dela omrežja z medmrežja, seveda z določenimi pooblastili in ustrezno programsko opremo. Poleg navedenega PODJETNIŠKA (17 + je bila zahteva tudi, da so vse te informacije, ki bodo zbrane v bazah podatkov v novem sistemu, na voljo uporabnikom na vseh področjih poslovanja na enostaven in uporabniku prijazen način! Po raziskavi tržišča smo kmalu spoznali, da obstaja na svetovnem tržišču kar nekaj različnih sistemov, kijih ponujajo največji svetovni proizvajalci, a nobena rešitev ni pokrivala naših celotnih zahtev, zato smo se odločili za lasten razvoj. Inovacija »Večplastno omrežje za vodenje procesa v Lafarge Cement d.d.« je trenutno edinstveno na svetu.... Pripravil: Rudi Span GARANCIJSKA SHEMA: INŠTRUMENT RAZVOJA PODJETNIŠTVA V REGIJI Garancijska shema Zasavje (GSZ) deluje v okviru Regionalnega centra za razvoj (RCR) in s svojim imetjem zagotavlja članom garancije za kredite, ki se najamejo pri sodelujočih bankah. Gre za obliko pospeševanja podjetništva s ponudbo posojil in jamstev pod ugodnimi pogoji. Poglejmo, katere so prednosti tovrstnega spodbujanja podjetništva: podjetja lahko dobijo posojilo pod najugodnejšimi pogoji, saj cilj GSZ ni doseganje dobička; naložbeno tveganje je manjše, saj programe hkrati ocenjujejo RCR, banke in sami podjetniki; RCR investitorjem poleg denarja ponuja tudi vse potrebne informacije in strokovno pomoč. KDO LAHKO PRIDOBI KREDIT ALI GARANCIJO Člani GSZ so lahko samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki spadajo med mala in srednje velika podjetja in imajo sedež na območju občin Hrastnik, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje ali Zagorje. Člani so zavezani k plačilu enkratne pristopnine v višini 200 evrov, s tem pa pridobijo pravico do sodelovanja pri odločitvah preko garancijskega odbora in možnost pridobitve garancije za bančni kredit. KAKO DO KREDITA IN GARANCIJE Mala in srednje velika podjetja lahko oddajo vlogo na javni razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov, za katere bo RCR dodeljeval garancije v višini 50 % skupne vrednosti kreditov. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije so: nakup opreme (osnovnih sredstev); nakup, gradnja ali prenova poslovnih prostorov; nakup, ureditev ali opremljanje zemljišča in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-howa, nepatentiranega tehničnega znanja). V letu 2004 je bilo na razpisu odobrenih 42 vlog (od 45), povprečna vrednost odobrenih kreditov z garancijo RCR je bila slabih 10 milijonov tolarjev, s povprečno dobo vračanja 7 let. Dodatne informacije o aktualnih razpisih in prijavnih obrazcih lahko dobite na Regionalnem centru za razvoj Zagorje, Centru za razvoj Litija, Centru za razvoj podjetništva Trbovlje in Občini Hrastnik. Besedilo: Irena Meterc Garancijska shema Zasavje je bila ustanovljena leta 1997. Za spodbujanje naložb in razvoja podjetništva je bilo do konca leta 2004 realiziranih že 1,5 milijarde tolarjev kreditov in pol manj garancij. Februarja 1999je bila za pospeševanje prezaposlovanja rudarjev ustanovljena Garancijska shema Rudnika Zagorje v zapiranju. Do konca leta 2004je bilo odobrenih 1,9 milijarde tolarjev kreditov in pol nižji znesek garancij. Od leta 1999 Regionalni center za razvoj domačim in tujim razvojnim ustanovam nudi svetovanje pri organiztanju garancijskih shem, leta2001pa je bil izbran za nosilca projekta Razvoj dobrih praks na področju garancijskih shem na druge razvojne ustanove v Sloveniji. Garancijsko shemo je s svojimi sredstvi kot prvo v Sloveniji podprla tudi Evropska unija. Njen namen je spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, spodbujanje investicij in NOVI CLIO NA TRŽNICI POD URO Kje drugje, kot v Zagorju! Na sobotno dopoldne v prijetnem jesenskem vzdušju. Saj ne, da bi ga prodajali kot zelje in repo, predstavil pa se je na ta način, novi avtomobilček iz družine Renaultovih oziroma Malgajevih, mnogim Zagorjanom. Dva milijončka sicer lahko, da ima kdo doma (tako kot meni oškodovanka SKB-jevskih izropanih sefov), vendar z njimi na tržnico običajno ne gre, zato novega Clia še ni na prodaj na stojnicah, že nekaj časa pa ga je moč kupiti v Avtohiši Malgaj d.o.o. Trbovlje. Zato je bila predstavitev različnih lepotnih in tehničnih sprememb toliko bolj potrebna in zagotovo hvaležna tema sobotnih modrovanj na kofetkanju in martinčkanju Pod uro. A Zunanje linije novorojenčka kažejo na dinamično osebnost, notranjost pa.. .ha, možnost, da si svojega ustvarite po svojih zamislih in željah, je več kot dovolj, saj vam ponujajo kopico novih abientov: za ljubitelje senzacij - Dynamiqe, za uživače - Privilega in...z njim boste poleteli...pa ne šlatajte se za denarnico, pristanek zna biti trd! Toliko, da se boste laže odločili za nakup božičnega darilca-hm... Mali Slika: PRAV SLAB KOŠARKARSKI ZAČETEK - DOBER KONEC SEZONE??? Prvo tekmo so zagorski košarkarji odigrali proti Heliosu že 11. oktobra, vendar se je uradna sezona začela 15. oktobra, ko so v prvem krogu sezone 2005/2006 gostovali v Postojni pri KK Postojna Postojnska jama. Čeprav je bila želja po zmagi velika, so Zagorjani začeli rezervirano in igra ni in ni stekla, vendarle pa Postojnčani niso uspeli napraviti večje razlike, dobili pa so tako prvo, kot drugo četrtino. Ob polčasu je bila razlika, ne prevelikih, 9 točk. V drugem polčasu so Zagorjani zaigrali bolje, vendar rezultata niso uspeli obrniti sebi v prid. Približali so se na točko zaostanka, a so domačini uspeli zadržati vodstvo in zmagati z 78:72. Za Zagorjane sta največ točk dosegla Zagorc 19 in Japič 18. Trener Zagorja Aleksander Krofi je po tekmi povedal: »V celoti gledano smo na tej tekmi naredili preveč napak v serijah, tako pri izgubljenih žogah kakor tudi v obrambi, čeprav smo na trenutke igrali resnično dobro. Pri tako izenačenih ekipah se tehtnica rada prevesi na stran tistega, ki teh napak ne naredi in to je bila tokrat ekipa Postojne. Športno smo jim čestitali, mi bomo pač poskušali te točke nadoknaditi na domačem terenu.« Besedilo in slika: ZIBI REVOLVERJI IN PIŠTOLE NA KIPAR Odprto prvenstvo ZSČ v streljanju Združenje slovenskih častnikov - občinska organizacija Trbovlje, je 22. oktobra 2005 organiziralo že 8. odprto prvenstvo ZSČ v streljanju s pištolo in revolverji. Dobra organizacija, številna udeležba in rezultati tekmovalcev na zavidljivo visoki ravni uvrščajo to tekmovanje v sam vrh v Sloveniji. Tekmovanja v Trbovljah se poleg strelskih društev vedno udeležijo še pripadniki policije, veteranske organizacije, častniške organizacije in Slovenske vojske. Na prvenstvu je tokrat sodelovalo 141 tekmovalcev, 90 strelcev s pištolo in 50 z revolverji, vzporedno pa je potekalo tudi ekipno tekmovanje. Organizator je tekmovanje izkoristil še za svečano podelitev priznanj MSNZ (Manevrska struktura narodne zaščite) in ZSČ. Priznanje MSNZ so prejeli; Jože Gamež, Ludvik Kupšek, Julijan Plantan, Rudi Žagar, Franc Vozelj, Maijan Hočevar in »Naši vrli strelci«: Bojan Šoper, Bogdan Barovič in Ivan Butara Na platoju pred zgradbo strelišča je po podelitvi priznanj potekala tudi otvoritev spominskega obeležja na čase vojne v letu 1991. Prisotni so si lahko ogledali simbol obrambe Kuma, top M 38 20/1. Več teh topov je Teritorialna obramba Trbovlje dobila leta 1978, pripadniki TO pa so se na njih usposabljali in jih kasneje uporabili v obrambi zasavkega očaka. Priznanje za prizadevnost je prejel kapetan Božo Ocvirk, ki je postavil temelje za usposabljanje takratne enote za zračno obrambo z omenjenimi topovi. Na tem zastarelem orožju, ki so ga za delovanje usposobili v takratni STT, so se še pred vojno rezervisti, predvsem merilci in pomočniki, udeleževali usposabljanja trikrat na mesec. Kot je dejal Bojan Šoper, so vaje potekale na Buh na Temenjaku. Streljali so na tarče, ki so jih za seboj po zraku vlekla letala. Leta 1991 je bilo vseh 12 topov angažiranih za obrambo oddajnika na Kumu. Eden od njih je dobil na strelišču Agnes-Ojstro svoj prostor v spominsko na tisti vojni čas. Priznanje je prejela tudi mati lani umrlega branilca stolpa na Kumu Ivana Starina. Iz zdravstvenih razlogov se ni mogla udeležiti podelitve. V njenem imenu gaje prevzel eden izmed članov moškega pevskega zbora veteranov s kumljanskega, ki je na prireditvi tudi zapel »Kumljanskim veteranom«. Predsednik ZSČ Slovenije polkovnik Ivan Butara in župan občine Trbovlje Bogdan Barovič sta otvorila klub. Kot je pojasnil Bojan Šoper, »klub« ni pravna oseba, temveč je tvorba enako mislečih ljudi. Klub bo deloval pod okriljem častniške organizacije, člani pa lahko postanejo veterani, pripadniki nekdanje milice, člani MSNZ in člani Zasavskega strelskega društva. Namen kluba je druženje, izvajanje strelskih aktivnosti, športnih aktivnosti in v različnih izpovednih in medijskih oblikah obujanje in ohranjanje spomina na leto 1990 in 1991. M.A.Š. ŠPORT -------(■ KARATE : Z EASY JET-OM V BERLIN PO KUP MEDALJ Trboveljski neumorni karateisti bodo letos decembra izvedli že 33. po vrsti, Mednarodni karate turnir. Turnir ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. Na lanskem turnirju je nastopilo preko 500 tekmovalcev iz 12 - ih držav Amerike, Azije in Evrope. Že drugo leto zapored so nastopili tudi karateisti iz preko 1000 km oddaljnega nemškega mesta Ilsenburg. V karateju je navada in olika, da klubi vrnejo obisk in nastop na tekmovanjih, če jih obojestransko organizirajo. V trboveljskem klubu so se odločili, da bodo v daljni Ilsenburg odpotovali z Easy Jetom. Glede na možnosti, ki jih nudi omenjeni letalski prevoznik, potovanje ni samo veliko krajše in udobnejše, je tudi precej cenejše. Trener Jernej SIMERL je odpeljal trenutno najuspešnejše trboveljske karateiste, Timija UMEKA ter dve Žigi, ROZINO in ŠANTEJA v Nemčijo. Tam so trboveljske karateiste lepo sprejeli in njim omogočili celo brezplačno bivanje v njihovih klubskih prostorih. Na turnirju je nastopilo preko 800 tekmovalcev iz 6 evropskih držav. Trboveljčani, navajeni kvalitetnih tekmovanj, se ponovno niso ustrašili zelo kvalitetnih nasprotnikov, predvsem Angležev. Nastopili so zelo motivirani in željni uspehov. V katah je bilo nekajkrat zelo tesno, kljub temu sta trenutno najboljša slovenska karateista, v kategoriji dečkov osvojila medalji, Žiga ROZINA, bronasto ter Timi UMEK srebrno. Se uspešnejši pa je bil njihov nastop v športnih borbah, saj je Timi klonil šele v finalu in osvojil svojo drugo srebrno medaljo na tem turnirju. Sam sebe in trenerja Jerneja pa je tokrat prijetno presenetil Žiga SANTEJ, ki zaradi začetka študija v Ljubljani ni več tako reden v telovadnici. Dolgoletni marljivi treningi ter nastopi na močnih tekmovanjih so pustili še ogromno tekmovalnih izkušenj, ki so se tokrat Žigi močno obrestovali, saj je bil za vse svoje nasprotnike nepremagljiv. Osvojena zlata medalja zagotovo ni zadnja, v že do sedaj zelo uspešni tekmovalni karieri Žige ŠANTEJA. V nedeljo so Trboveljčani izkoristili za ogled znamenitih nemških mest Postdam in Magdenburg, ravno v času praznovanja 1200-letnice mesta. Besedilo: Franjo Glavica ŠD TRIMČEK MEDOBČINSKE LIGE MALEGA NOGOMETA - ZAGORJE SEZONA 2005/06 - JESEN PRVA LIGA-9. KOLO TRGOTRANS/PIZZ. KUKUCA : TOP SPORT 4 : 0, ŠD MLINŠE : ŠD SAVA/PLACAT 2 : 0, KMN JUVENTUS : ANTIMON/BAR 91 6:0, ŠKOTI TINGL TANGL : BARBARA BAR 5:1, POTEPUHI/MANE BAR : BAR SLAVI/ TREF 0 : 0, ŠD ČOLNIŠČE/INTEGRAL : PEKARNA LENIČI preloženo DRUGA LIGA-9. KOLO ŠD PRAPREČE: TA COLUMB/G2R STUDIO 6:1, SUPERMONT: ETI ELEKTROELEMENT 8 : 2, PIZZERIJAAŠIČ : TRGOVINA ČOP PODKUM 0 : 3, NLP/KBM : KMN L' MUHY 4 : 2, KMN XXL: TE TRBOVLJE 1 : 2, YOUNG BOYS : ŠENTLAMBERT/GAMSI 2 : 4 DRUGA LIGA-10. KOLO ŠD MLINŠE : UDARNIK TSG LUNAR 1 : 2, MEDIJA : ŠD IZLAKE 6 : 0, TURISTI : ŽOLNE 0 : 11, BALKAN EXPRES : VINETA&JEZIKOVNA ŠOLA 11 : 4, ZASAVJE UTD/DR. BOBO : ŠKAFARJI 4 : 0, INTER : SMRKCI 3:9, OKREPČEVALNICA GASILČEK:ČEMŠENIK 1:1, ZASAVC KONJŠICA 1 : 4, ŠD TOPREDO : DJP ZAGORJE 5 : 0 TRETJA LIGA - 10. KOLO: ŠD MLINŠE II: GASI BAR 0:4, ŠD PREPREČE II: ZLATOROGI 1:2, ŠD PODKUM : MNK TEREZIJA 1:1, BULDOŽER : NI-DA-NI ŠD RAVENSKA VAS 0 : 3, ŠD ČOLNIŠČE II: ŠD POLŠNIK 4:1, AMATER : ŠD TIRNA 2 : 2 TRENUTNI VRSTNI RED PO 10. KOLU: 1. ŽOLNE - 25 T, 2. MEDIJA - 25 T, 3. ŠD MLINŠE III - 24 T, 4. UDARNIK -TSG LUNAR - 23 T, 5. BALKAN EXPRES -19 T, 6. ŠD IZLAKE -19 T, 7. ZASAVJE UTD / DR. BOBO -17 T, 8. SMRKCI -16 T, 9. ŠD ČEMŠENIK -14 T, 10. KONJŠICA -14 T, 11. VINETA& JEZIKOVNA ŠOLA -12 T, 12. OKREPČEVALNICA GASILČEK -11 T, 13. DJP ZAGORJE -10 T, 14. ŠD TORPEDO - 8 T, 15. ŠKAFARJI - 7 T, 16. ZASAVC - 4 T, 17. INTER - 4 T, 18. TURISTI -1 T STRELCI: 21 PARADŽIK (Medija), 20 GROZNIK T. (Žolne), CIZEJ (Medija), 17 OKIĆ (Balkan Expres), 15 BEGANOVIĆ (Žolne), 13 ŠOPA (Smrkci), KOVAČIČ G. (ŠD Izlake), 10 KOPRIVC (Udarnik - TSG Lunar), BEČIROVIČ (Balkan Expres), BAGARA (Žolne), LUKAČ (ŠD Čemšenik), GODICELJ (Smrkci), CEGLAR (ŠD Mlinše) VETERANSKA LIGA -21. KOLO ŠENTLAMBERT : EDUPPS / ŠTULM 3 : 0, UDARNIK : RIGL 0 : 2, SEPRO : ŠKOTI 1 : 1, ŠD ČOLNIŠČE / INTEGRAL : MIZARSTVO ZUPANC 5 : 1, ŠD MLINŠE: ŠD IZLAKE VETERANI preloženo, KMN MALO PO MALO prosti TRENUTNI VRSTNI RED PO 21. KOLU: 1. EDUPPS / ŠTULM - 49 T, 2. KMN MALO PO MALO - 45 T, 3. ŠENTLAMBERT - 35 T, 4. ŠD ČOLNIŠČE / INTEGRAL - 31 T, 5. SEPRO - 28 T, 6. ŠD MLINŠE - 24 T, 7. ŠD IZLAKE VETERANI - 23 T, 8. UDARNIK -19 T, 9. ŠKOTI -17 T, 10. MIZARSTVO ZUPANC -17 T, 11. RIGL - 9 T STRELCI: 30 SMRKOLJ D. (Edupps/Štulm), 20 KARAMARKOVIĆ (KMN Malo po malo), ZAKONJŠEK (Sepro), 16 MEMIŠEVIĆ (KMN Malo po malo), MARS S. (Šentlambert), 12 OSTROŽNIK (ŠD Čolnišče/lntegral), KOVAČIČ (ŠD Izlake veterani), VOZELJ (Čolnišče / Integral) TRENUTNI VRSTNI RED ZA ZASAVČEV " ZLATI PRSTAN PO 7. OZ. 8. KOLU: 1. SMRKOLJ D. (ŠD MLINŠE II - tretja liga) - 13,7 točk (21 golov) 2. PARADŽIK ( MEDIJA - četrta liga) -11,6 točk (21 golov) 3. POVŠE M. (ŠENTLAMBERT/GAMSI-druga liga) -11,2točk( 14 golov) 4. GROZNIK T. (ŽOLNE - čerta liga) - 11 točk (20 golov) CIZEJ (MEDIJA - četrta liga) - 11 točk (20 golov) 5. AHLIN (ŠD PRAPREČE II - tretja liga ) - 9,8 točk (15 golov) (Dosežen gol v I. ligi je vreden 1 Točko, v II. ligi 0,80 Točke, v III. ligi 0,65 točke in v IV. ligi 0,55 Točke) Gregor Guček SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM IN V ZASAVSKEM MUZEJU 21. oktober 2005 bo mnogim, posebno skavtom in tabornikom, še dolgo ostal v spominu. Na ta dan sta Zasavski muzej Trbovlje in muzej Narodne osvoboditve Maribor odprla razstavo z naslovom: SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v muzejskih prostorih v Trbovljah. Po nekaj uvodnih besedah o razstavi in o skavtih in gozdovnikih, sta se obiskovalcem pridružila najstarejša skavta na tem območju. Spregovorila sta o skavtizmu oziroma taborništvu. Iz pripovedi je bilo čutiti veselje. Podoživljanje je bilo globoko in močno, kar je bilo mogoče razbrati po tresočem glasu in solznih očeh, ne samo njiju, ampak tudi vseh prisotnih v muzeju. Na ogled je bil tudi nemi film, ki je bil posnet nekega davnega leta. Iz prizorov je bilo razvidno, kako je nekoč potekal en dan pri gozdovnikih. Predvsem zanimiva je bila njihova telovadba. Le-ta ni trajala le nekaj minut in vaje niso bile na hitro narejene. Za razliko od danes so bili fantje in dekleta ločeni na tabornem prostoru in to najmanj eno uro hoda. Po uvodnem delu so sije ogledal razstavo, ki prikazuje razvoj mladinskih gibanj, ki so se začela v 20. stoletju v razvitih območjih Evrope in Amerike. Gibanja, danes znana kot gozdovništvo, skavtizem, taborništvo, so pozivala mladino »nazaj k naravi«. Organizirali sojih starejši, zaradi neustreznih in zastarelih vzgojnih metod ter nenaravnega življenjskega prostora v industrijskih središčih, v skrbi za zdrav duševni in telesni razvoj otrok. Težnja njihovega delovanja je bila in je še danes, da se posameznik približa sebi in drugim ter se zave celovitosti človeka in njegove povezanosti z naravo oziroma svetom. Pri skavtih gre ob vsem tem še za povezanost z Bogom. Začetke tovrstnega gibanja zasledimo v Nemčiji davnega leta 1900. Takratni nosilci gibanja so se imenovali Ptice selivke. Nato je sledilo gibanje v Ameriki. V organizirani obliki pa se je pojavilo leta 1902, ko je naravoslovec, pisatelj in slikar Ernest Thompson Seton ustanovil enoto Indijskih gozdovnikov. In to predstavlja začetek gozdovniško taborniškega gibanja. Leta 1908 je general Robert Baden Powell na osnovi Setonovega gozdovništva ustanovil Združenje dečkov izvidnikov. Na slovenskem ozemlju srečamo skavte prvič leta 1913. Leta 1923 je v Trbovljah začel nastajati steg skavtov. Stel je okoli 50 članov, a je bil leta 1927 razpuščen. Ideja o skavtizmu ni zamrla. Če je v preteklosti vplivala vojna in politika na to gibanje, seje stvar spremenila v samostojni Sloveniji. Zveza slovenskih katoliških skavtov in skavtinj je bila potrjena 31. marca 1990. Leta 1997 je bil v Zagorju ustanovljen steg, ki po skoraj 8 letih delovanja danes šteje okoli 60 članov, celotna zveza pa ima okoli 4400 članov. Po odcepitvi skavtov od gozdovništva se je dve leti kasneje uradno formirala Zveza slovenskih tabornikov. Rod Črnega diamata v Trbovljah je bil ustanovljen leta 1926. In tako kot skavte je tudi tabornike ustavil nemški okupator. Šele leta 1951 je spet zaživelo Združenje tabornikov Slovenije, ki je štelo okoli 20000 članov. Okoliške občine so ustanovile svoje rodove, med zadnjimi se je obnovil rod Črnega diamanta leta 1952, v Zagorju pa je bila leta 1954 ustanovljen Rod črnih krtov. Kdor bi si želel ogledati razstavo o začetkih gozdovništva in skavtizma na slovenskem, lahko to stori do 30. novembra 2005. Ob tem vabijo skavti in taborniki iz Zagorje na različne dejavnosti, ki so jih pripravili. To so razne ustvarjalne delavnice in urice ter aktivnosti na prostem, kamor vabijo na lov, na spoznavanje potnih znamenj in orientacije ter na tehnični dan, kjer se bodo udeleženci vadili v orientaciji in ustvarjali po dogovoru. Besedilo in slike: Mojca Polc PETER KAUIER MED Športniki poletja Peter Kauzer, Andrej Nolimal, in Dejan Kralj so športniki poletja...! To smo lahko brali, slišali, videli ob koncu polletne akcije Vala 202, ki poteka letos že deseto leto. V ožji izbor je prišlo deset vrhunskih športnikov in večina je glede na osvojene medalje pričakovala, da bo glas ljudstva izbral Iztoka Čopa in Lukol Špika. Pa navsezadnje razglasitev športnikov poletja na Bledu obiskovalcev na koncu niti ni presenetila. Mogoče še najbolj izbrance same. » Res sem presenečen, »je dejal naš Peter Kauzer, »saj so bili v izboru sami vrhunski slovenski športniki...« Verjetno je vzrok tudi v tem, da je zlata ekipa kajakašev z evropskega prvenstva ta šport popularizirala. In mogoče je pretehtalo tudi to, da s svetovnega prvenstva slovenski kajakaši na divjih vodah že dalj časa niso dosegali medalj... Naj bo kakorkoli, ob izboru za športnika poletja jim iskreno čestitamo! »Mi trije pa se zahvaljujejo vsem Zasavčanom, ki so ob tej akciji množično glasovali za nas...,« je še dodal Peter Kauzer ml. Besedilo: Fanči Moljk ______REKLAME © REVGLŠPIL SE (ŠE NE) VRTI Se pa kmalu bo! Sredi trboveljska mestnega jedra nastaja nekaj okroglega, relativno velikega za naše malo mesto in hudo izzivalnega. Posebej za voznike, ki (še kar) stropno prenašajo zapore, preusmeritve, obvoze in skakalnice v središču Trbovelj, vse v upanju, da bo kmalu bolje. Zdržimo še malo... Saj bo, kmalu bo...ni več daleč, čisto blizu je, še malo, pa bo... Bolj ali manj ne-strpno pričakujejo tudi pešci okroglo čudo, čeprav naredijo v tem času skoraj več »obvozov« kot vozniki in so mnogo bolj v nevarnosti, da končajo sprehod v kakšni luknji. Ampak...takole je izgledalo gradbišče v ponedeljek, 7. novembra: PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA V treh mesecih boste lahko izkusili aktivno, razburljivo, dinamično vojaško življenje, se usposobili za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznali boste osnove taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Prostovoljno boste lahko služili vojaški rok v vojašnicah v Postojni, Murski Soboti in na Bohinski Beli in bo trajalo tri mesece. V letu 2006 so načrtovane tri napotitve:16.1.,8.5.,18.9.. Med služenjem boste vojaki prostovoljci zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se vam šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljeno boste imeli prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo. Sprejemni pogoji: državljanstvo Republike Slovenije, starost med 18 in 27 let, sposobnost ali delna sposobnost za vojaško službo, brez priznanega ugovora vesti vojaški dolžnosti, neodslužen vojaški rok. Vse dodatne informacije in pomoč pri izpolnjevanju vloge dobite v pristojni izpostavi za obrambo oziroma v njenih pisarnah. Če boste izpolnjevali tudi splošne pogoje, boste imeli vojaki prostovoljci po uspešno končanem usposabljanju prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski in vključitvi v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. SPOZNAJ SVOJE MEJE IN JIH PRESEZI! e REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine. (S) REPORTAŽA OKTOBER: MESEC POŽARNE VARNOSTI GASILCI PREDSTAVILI SVOJE ZNANJE Mesec požarne varnosti je v Zasavju zaznamovalo tudi regijsko gasilsko tekmovanje, ki je na državni ravni sodilo v sklop Memoriala Matevža Haceta, prvega predsednika Gasilske zveze Slovenije. Najboljše tri ekipe v posameznih kategorijah so se neposredno uvrstile na državno tekmovanje, ki bo na sporedu spomladi prihodnje leto. Na igrišču “Proletarec” v Zagorju je 500 gasilk in gasilcev preverjalo svojo usposobljenost v soboto 15. oktobra med 8. in 13. uro. Organizatorja dogodka, ki se ga je udeležilo 49 ekip, sta bila Regijski svet in Poveljstvo zasavske regije v sodelovanju z Gasilsko zvezo (GZ) Zagorje. Pionirji in pionirke so izvajali vajo z vedrovko in štafeto s prenosom vode. Najboljši so bili pionirji Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tima pred vrstniki iz PGD Colnišče in PGD Padež. Med pionirkami je prvo mesto pripadlo edinim udeleženkam iz PGD Čemšenik. V mladinski konkurenci so izvajali mokro vajo tridelnega napada in štafeto z ovirami. Tako med mladinci kot mladinkami si je primat priborilo PGD Hrastnik - mesto. Med mladinci je drugo mesto osvojilo PGD Padež pred PGD Tima, pri mladinkah pa je druga stopnička pripadla PGD Klek. Regijski poveljnik Srečko Kerin Najzalhtevnejše delo so opravile članske ekipe. Izvedle so taktično mokro vajo, ki je vključevala tridelni napad in preizkus obvladovanja raznoterosti, h končnemu rezultatu pa sta štela še vaja razvrščanja in preverjanje teoretičnega znanja. Slednje je povzročilo odpor pri nekaterih ekipah med pripravami na tekmovanje, nekaj dmštev je zaradi tega novega elementa celo bojkotiralo nastop v članski konkurenci. Poveljnik zasavske regije in vodja tekmovanja Srečko Kerin je o izkušnjah s to vajo v večini drugih regij, ki so že izvedle letošnja tekmovanja, dejal, da “na poveljstvu GZ Slovenije ugotavljamo, da je ta vaja zelo dobro sprejeta. Teoretična vprašanja niso prezahtevna, saj se nanašajo na osnovni izpit za izprašanega gasilca.” Med člani A je največ znanja pokazala ekipa PGD Loke I, za njimi sta se uvrstili PGD Kotredež in PGD Zagorje - mesto. Najboljše med članicami A so bile gasilke PGD Čeče pred PGD Loke in PGD Tima. Pri članih B je zmagalo PIGD TKI Hrastnik pred PGD Padež, pri članicah B pa si je z udeležbo pokal za prvo mesto zagotovilo PGD Čeče. Starejši gasilci in gasilke so se pomerili v vaji s hidrantom in raznoterostih. Med starejšimi gasilci je zmagalo PGD Kotredež pred PGD Trbovlje - mesto in PIGD Rudnik Hrastnik, medtem ko je v kategoriji starejših gasilk prvo mesto pripadlo PIGD TET Trbovlje. Z največ ekipami sta bili zastopani PGD Padež in PGD Tima, ki sta domov odnesli tudi največ pokalov - vsako društvo po tri -, kar je bil upravičen razlog za popoldansko slavje. Obe podeželski društvi iz GZ Zagorje sta tako lahko zgled tekmovalne vneme celi zasavski regiji. Besedilo in foto: Boštjan Grošelj GASILSKE OBLETNICE V HRASTNIKU V občini Hrastnik se vrstijo letos okrogle obletnice gasilcev, saj so imeli PGD Prapretno 60 - letnico delovanja, PIGD Tovarne kemičnih izdelkov 100 - letnico, Gasilska zveza Hrastnik pa povezuje vsa društva že 50 let. V počastitev teh jubilejev in meseca požarne varnosti so organizirali v soboto dopoldne, 22. oktobra 2005, vajo gašenja in reševanja na Logu pred delavski domom, marketom in pred stolpnico Log 1. V Prapretnem so obeležili svojo šestdeseto obletnico že v začetku septembra. Jože Jelen je od letošnje pomladi dobitnik kipca Gasilec, ki ga podeljujejo na plenumu Gasilske zveze Slovenije. PIGD TKI Hrastnik je imel slavnostno sejo v soboto, 22.oktobra ob 16.uri, kjer so podelili vrsto društvenih, občinskih in republiških priznanj ter odlikovanj. Med gosti so bili Bojan Žmavc, direktor uprave RS za zaščito in reševanje, Pavle Nemet, član predsedstva GZS in drugi. Petdeset let star prapor so zamenjali za novega. Župan Miran Jerič, je pripel na prapor spominski trak občine. Boris Kreže, predsednik PIGD TKI Hrastnik, se je spomnil tudi začetkov TKI, ki segajo v leto 1858/60, za požarno varnost pa so poskrbeli pred sto leti...Društvo je prejelo ob dnevu civilne zaščite za svojo obletnico tudi zlati znak CZ RS.Ob 18.uri pa je bila slavnostna seja Gasilske zveze Hrastnik, na kateri so podelili preko 40 zahval, priznanj in plaket ter dva kipca Florjan, najvišje gasilsko občinsko priznanje. Prejela sta ga Darko Majcen za tridesetletno poveljstvo GZ in Miran Grohar, kije predsedoval zvezi dvajset let. Dmženje se je nadaljevalo v športni dvorani z ansamblom Zasavci. GZ Hrastnik in PIGD TKI Hrastnik sta ob obletnicah izdali brošuri zgodovinskega pregleda dela s številnimi fotografijami. Skrajšano po: Fanči Moljk Fotograßje: Foto klub Hrastnik REPORTAŽA © Sestavljanje sesalnega voda na članski mokri vaji tehničnega reševanja vozila, ki mu je odpovedal motor SVETI FLORJAN NA GD V TRBOVLJAH Gasilska zveza Trbovlje je v letošnjem letu praznovala 50 let delovanja. Ob tej priložnosti so se odločili, da dajo blagosloviti dom s fresko svojega zavetnika, orodje, opremo in gasilska vozila vseh društev v občini. Blagoslov so začinili z gasilsko parado. Vse to 21. oktobra t.l. Slike: Matjaž Reitmeier 10. listopad 2005 v VOZILI SMO: TOYOTA AVENSIS 2.2 D-4D EXECUTIVE 177 KONJSKA TOYOTINA ČISTA MOČ Toyota je jeseni začela zelo agresivno medijsko oglaševanje dizelskih modelov. Za razliko od nekaterih drugih proizvajalcev Japonci tokrat mislijo resno, saj so oglaševanje podkrepili s konkretnimi modeli, ki preprosto vzamejo dih. In nič drugače ni v primeru kralja Toyotine ponudbe - Toyota Avensis trenutno predstavlja vrhunec japonskih inženirjev, pravo malo revolucijo pa so ustvarili na področju dizelske tehnologije, saj novi motorji ponujajo izredno veliko kmoč z zmanjšanimi emisijskimi vrednostmi. Motor Slednji je v pravem pomenu besede srce avtomobila. In to kakšno... Novi D-CAT motor je zadnji krik konstrukcijske tehnologije, saj je izdelan iz lahkih materialov (večinoma iz aluminijeve litine). Konstruktoiji so za izhodišče uporabili sedanji bencinski štirivaljni različici dvo in 2,4-litrskega štirivaljnika. Tako je tudi prilagajanje motorja v posamezne modele enostavnejše. 177 konjski motor (130 kW) pomeni pomembno stopnjo v razvoju sodobnih turbodizelskih motorjev. Ima namreč najnižjo kompresijsko razmerje pri turbodizelskih motorjih s skupnim vodom, v katerem je izredno visok tlak za vbrizgavanje goriva (1800 barov). Za pršenje goriva v valje skrbijo piezoelektrične vbrizgalne šobe, ki omogočijo do pet vbrizgov na zgorevalni cikel (presledek med vbrizgi je 0,1 milisekunde). Diagram moči in navora Vsi ti elementi v praksi pomenijo, da je Toyota Avensis sposobna prav neverjetnih predstav na cesti. Če vzdihujete ob podatku, da bi imeli pod sabo 177 konjsko moč, kaj šele porečete na to, da se je navor povečam na 400 Nm. J----—7 2,2 P-4D (ISO KM) 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 število vrtljajev (/min) Diagram moči in navora Revolucionaren D-CAT motor Podobno kot vbrizgalni sistem sta tudi zgradba turbinskega polnilnika in njegova podpora zasnovani izredno sodobno in učinkovito. Konstruktorji so polnilniku pri testnem Avensisu, ki uporablja prilagodljiv premer dovoda zraka, dodali še električno premične lopatice turbine. To je omogočilo manjši zamik prilagajanja delovanja turbinskega polnilnika pri različnih vrtljajih. Eden najpomembnejših novih elementov pri motorju pa je zagotovo tehnologija, ki Toyotinemu motorju zagotavlja najčistejšo izrabo dizelskega goriva sploh. Toyotin sistem D-CAT (Diesel Clean Advanced Technology - napredna dizelska tehnologija) temeljito znižuje vsebnost dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (saj) v izpuhu. To tehnologijo je Toyota prvič kupcem ponudila novembra leta 2003 pri dvolitrskem D-4D motorju. Konstrukcijska prizadevanja so tako omogočila, da ima Toyota na tem področju kar 1622 patentov! 177-konjski motor je zaradi vsega tega postal najčistejši dizelski motor na svetu. Če je srce avtomobila motor, je srce slednjega edinstven katalizator s kar štirimi področji delovanja. Sočasno namreč zmanjšuje koncentracijo štirih različnih snovi v izpušnih plinih. Motor je spojen z novim in natančnim sodobnim šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Njegova značilnost so stožčasti sinhroni v prvih štirih prestavah za bolj tekoče in preciznejše menjavanje prestav. Skupaj z že omenjenimi piezoelektričnimi vbrizgalnimi šobami motor omogoča pravo »lepljenje« hrbta in bencinske pospeške. Kot piko na i lahko omenimo še porabo, ki je za tako močan in nenazadnje tudi težak (1535 kg) avtomobil, izredno zmerna - 7.0 litra na 100 prevoženih kilometrov, tako da je končni vtis zelo dober, v končni fazi pa bi lahko celo rekli, daje v tem razredu Avensisov motor najboljši, od vseh avtomobilov, ki so se znašli na naši časopisni strani, k temu pa prispeva tudi izredno tiho delovanje motorja, ki je praktično neslišno.. Varnost Številne tehnologije aktivne varnosti so bile pri Avensisu temeljito preverjene, preizkušene in dokazane - tako da tudi v izjemno težkih voznih pogojih izboljšajo nadzor vozila. To potrjuje tudi EURO NCAP test, kjer je Avensis prejel 5 zvezdic. Zakaj? Avensis je prvo vozilo tega tipa v Evropi, ki je opremljeno z voznikovo zračno blazino za zaščito kolen. Ta v kombinaciji z zložljivimi stopalkami v primeru čelnega trčenja preprečuje nevarnost poškodb stopal in nog. Podobno tudi zložljiv volanski drog v kombinaciji z varnostnim pasom in SRS zračno blazino pomaga zmanjševati nevarnost poškodb glave in telesa. Vsi modeli Avensisa (razen opreme Terra) so opremljeni z devetimi zračnimi blazinami SRS (dodatni sistem za varovanje potnikov). Zračni blazini SRS na voznikovi in sovoznikovi strani sta opremljeni s senzorjem bližine in senzorjem za nadzor stopnje udarca, ki omogočata proženje zračnih blazin in preprečujeta nevarnost poškodb. Poleg tega je nameščena tudi zračna blazina SRS na sopotnikovi strani, stranski blazini SRS na prednjih sedežih in zračne zavese SRS (razen Terre), ki pokrivajo tako prednje kot zadnje sedeže. Le-te se sprožijo s središča in omogočijo dobro zaščito potnikom spredaj in zadaj. Prednje in zadnje cone mečkanja, ojačana streha in stebrički pomagajo blažiti deformiranje kabine v primeru trka in zmanjšujejo nevarnost poškodb potnikov. Za izboljšano varnost v primeru stranskega trka so vrata poleg tega opremljena z bočnimi ojačitvami, ojačanim predelom varnostnega pasu in z blazinicami, ki absorbirajo energijo, o WIL-u (konceptu Toyote, ki zmanjšuje nihajne poškodbe vratne hrbtenice) pa smo tako ali tako že pisali. ZDRAV DUH © Element varnosti je tudi podvozje, ki je prav tako zelo dobro delovalo. Sploh sistem za uravnavanje stabilnosti vozila (VSC), ki je lepo uravnaval hitrost vožnje med zavijanjem in pri nenadnih zasukih volana. Omenimo še ABS, EBD (elektronska porazdelitev zavorne moči), sistem proti zdrsavanju (TRC), pomemben element varnosti pa predstavljajo tudi xenonski žarometi - s plinskim razelektrenjem (HID) in funkcijo samodejnega prilagajanja višine, ki ponujajo svetilnost, ki je skoraj enaka dnevni. Notranjost Oprema Executive presega meje udobja. Zunanjost modela Executive krasijo 16-palčna lita platišča. V notranjosti se razkošje nadaljuje z električno nastavljivim voznikovim sedežem (v 10 smeri) in sovoznikovim sedežem, ki je električno nastavljiv v 4-ih smereh. Notranjost je krasilo oblazinjenje v črnem usnju z okrasnimi vstavki iz aluminija. Satelitski navigacijski sistem je opremljen z zložljivim zaslonom s polnimi zemljevidi (zaenkrat v Sloveniji navigacijski sitem ne deluje) in funkcijo glasovnega razpoznavanja. Sistem dopolnjujejo volanska stikala za upravljanje avdio sistema ter stikala navigacijskega sistema in tempomata. Glede na to, da Executive predstavlja vrh ponudbe opreme Toyote Avensis, ni potrebno veliko dodatnih opisov in orisov, da Avensis ponuja vse kar si želimo. Tudi izredno zmogljiv avdio sistem . V Avensisa se boste (brez pretiravanja) zaljubili. Obstaja celo nevarnost, da boste ob tem popolnoma pozabili na ženo ali punco, zagotovo pa je nekaj - v spremstvu obeh (ženske in avtomobila) boste pritegnili ogromno zavidljivih pogledov. Testni avto si lahko ogledate in preizkusite v AC Lovše Domžale, Jarška cesta 11, telefon 01 729 9000. Tehnični podatki: Toyota Avensis 2.2 D-4D Executive: Motor: 16-ventilski DOHC, verižni pogon, direktno vbrizgavanje goriva po sistemu skupnega voda in piezo-brizgalkami, prostornina 2231 ccm, največji navor 400 Nm pri 2000 do 2600 obratih/minuto. Zmogljivost: največja hitrost: 220 km/h, pospešek 0-100: 8.6 sek Poraba - mestna/izvenmestna/kombinirana/testna poraba: 7.6/5.3/6.2/7.0 litra/100 km Cena testnega vozila: 7.943.000 SIT Piše: Peter Motnikar Fotograßje: Melita Sluga in Toyota INTER.VJU + ALENKA KNEZ... ...V BOKSU »OLIVA GORIVO IN MENJA GUME, DA... V Cankarjevem domu v Ljubljani je 06. oktobra 2005 Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije podeljevalo nagrade. Med njimi tudi za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju srednjega šolstva. Med nagrajenci je bila tudi ALENKA KNEZ in Trboveljčani in vsi Zasavčani so z največjim veseljem in simpatijami pozdravili to odločitev. Alenka Knez vedno poudarja, da je Zasavje njen bivalni prostor. Alenko Knez je za nagrado nominirala Srednja tehniška in poklicna šola v Trbovljah, pravzaprav ravnateljica te šole, Marjetka Bizjak. V obrazložitvi za kandidaturo je med drugim zapisano, daje Alenka Knez vsestranska učiteljica, kije uspešno izpolnila številne izzive. Poudarjena je njena visoka strokovnost pri neposrednem delu v razredu. Celih 34 let pa je bila tudi vzor vsem kolegom. O njenem zelo uspešnem strokovnem delu precej povedo že dejstva, da je avtorica učbenikov in delovnih zvezkov ter soavtorica številnih delovnih zvezkov s podpornimi računalniškimi programi. Leta 1997 je za tretjo inovacijo MODULNA UČILA prejela zlato medaljo za inovacije, ki jih podeljuje Območna gospodarska zbornica Zasavje. Na njeno pobudo je stekel projekt Leonardo, v katerem so dijaki spoznali vse faze od ideje do izdelka in poustvarili napravo z ene od Da Vincijevih skic. Alenka Knez je orala ledino na področju maturitetnega predmeta mehanika in bila enajst let članica zelo dejavne študijske skupine za mehaniko. Vodila je seminarje za učitelje s tega področja in bila mentorica številnim študentom. V svoj pouk je vnesla nove oblike dela, kamor nedvomno spada tudi sodelovanje med različnimi predmeti in programi. Alenka Knez je ena tistih učiteljev, ki so znali izpolnjevati svoje vzgojno, pedagoško in strokovno poslanstvo na celovit način; mnogo let je predstavljala vzor svojim kolegom s svežimi idejami, sledenjem stroki, s pedagoškim erosom in etosom. Kako je nastal projekt Leonardo? Ob opazovanju izgradnje nove tehniške šole smo videli najprej skelet nove športne dvorane, nato pa je gradnja v vsem sijaju prešla leta 2000 v končno podobo. Tisto leto smo se vselili v nove prostore. Potrebno je bilo pripraviti dogodku primemo slovesnost. Že dalj časa sem imela v predalu idejo, ki sem jo dobila ob obisku tehniškega muzeja v Munchnu. Slo je za zamisel, kako narediti napravo za nasek pile? To je ena prvih Leonardovih tehniških zamisli. V tistem času so v Ljubljani pripravili tudi odmevno svetovno razstavo o delu Leonarda Da Vincija. Bile so razstavljene makete njegovih mostov, ideje o padalu, tiskalnica za izdelavo novcev, vreten... Meni je Da Vinci vedno imponiral kot ustvarjalec na tehniškem področju. Osnutek - skico, ki smo jo prinesli z obiska tehniškega muzeja v Munchnu, smo se na šoli namenili udejaniti. Pred projektom smo že prirejali modelarske razstave. Na šoli imamo tudi primerne delavnice za uresničitev podobnih idej. Poleg tega pa smo razpolagali tudi s potrebnim znanjem. Imamo učitelje, ki so sposobni skoraj nemogoče stvari narediti takoj, na čudeže pa je treba malo počakati. Če uporabim prispodobo, je na naši šoli potrebno od ideje do izdelka imeti na razpolago tri dni. V naši delavnici smo potem na osnovi že omenjenih skic, risb in idej zamisel tudi v praksi uresničili in izdelali napravo za nasek pile. Pri izdelavi je bilo v ospredju delo inženhja Franca Prosenca. Naprave, kakršno smo izdelali mi, ni bilo med maketami na razstavi v Ljubljani, kar je pomemben podatek, saj dokazuje našo inovativnost. Naredili smo nekaj posebnega, unikatnega. Koje bila svečana otvoritev šole leta 2001, meseca marca ali aprila, smo to napravo pokazali v učilnici za mehaniko kot neko imenitnost, posebnost. Pil se z napravo sicer ni dalo narediti, prikazan pa je bil princip delovanja. Pri praktičnem uresničevanju moje ideje je sodelovalo veliko dijakov in tehnikov, ki so zadevo narisali. Ne smem pozabiti sodelovanja inženirja Petka, ki je pripomogel s svojim znanjem tudi že pri izdelavi modulnih učil. Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah je tudi oddelek tehniške gimnazije, kar ste s svojo nepopustljivostjo in trmo ravno vi »zakrivili«... Kdaj seje tehniška gimnazija »prijela«? Zadeva ima svojo zgodovino. V nekem trenutku, ko je izobraževanje vpeljevalo tehniško gimnazijo, so po Sloveniji imeli do te gimnazije neko avtomatsko pravico tisti, ki so imeli v tekočem izobraževalnem letu dva letnika maturantov. To pomeni, daje morala šola imeti 60 maturantov. Tako je po načelu avtomatizma prihajalo do tehniških gimnazij po Sloveniji. Mi pa smo imeli vseh 40 let, kar obstaja naša šola, le en oddelek maturantov. Bili smo preprosto črtani.Vzeta nam je bila možnost za ustanovitev tehniške gimnazije, s tem pa tudi možnost za izobraževanje kadrov za pridobitev univerzitetne diplome. Mi se s tem nismo hoteli sprijazniti. Nerazumljivo nam je bilo, da v Zasavju ne bomo imeli tega oddelka. Takrat sem menila, da Zasavci ne smemo dopustiti, da nas na takšen način odpravijo in potisnejo v nezavidljiv, manjvreden položaj. V Delavskem domu je bila na to temo sklicana javna razprava, na kateri sem se hudo »razkurila« in dejala, da bom šla v boj za tehniško gimnazijo v Trbovljah. Po tistih dogodkih so mi obetali, da bom morala svoja stališča zagovarjati v Ljubljani na višjih nivojih. Kar malo ustrašila sem se. Čutila sem, da moram nekaj narediti. Dobesedno sem vzela cekar v roke in šla po zasavskih »fabrikah« nabirati štipendije. Pridobila sem 30 štipendij.To je pomenilo, da me je podprlo gospodarstvo in politika. Žiga Žgajnar je bil tiste čase trboveljski župan in dijak moje prve generacije. On je veliko pripomogel, da sem takrat naprosila, izsilila ali kakor koli se že temu reče, tistih 30 štipendij, ki so pomenile izpolnitev pogojev za ustanovitev tehniške gimnazije na Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah. Danes imamo že peto generacijo gimnazijcev. INTER.VJU @ Strojništvo je po nekih stereotipih povsem moška stroka. Kako ženski uspe na tem področju? Osnovno šolo sem končala na Cankarjevi šoli v Trbovljah. Pri petnajstih letih sem se težko odločala. Poleg tega se z mamico nisva mogli odločiti za gimnazijo, ki je zahtevala še nadaljnjih pet let izobraževanja. Pa tudi moj značaj je bil bolj fantovski. Ekonomska šola ni bila zame, saj ne bi prenesla neskončnega sedenja in prelaganja tega in onega sem ter tja. Elektrike nisem nikoli marala, ko pa me je nekoč streslo, pa sem jo dokončno zasovražila. S kemijo tudi nisem bila ravno v najboljših odnosih. Zanimalo me je gradbeništvo. Toda, morala bi se voziti v Ljubljano. Zaradi dogodkov v družini tudi to ni bilo mogoče. In sem se odločila za strojništvo. Želim poudariti, da sem se odločila prav in da mi niti enkrat v življenju ni bilo žal, da sem si izbrala to smer študija. Res je, da sem skoraj ves čas preživela med moškimi kolegi. Tako na srednji šoli in kasneje na fakulteti sem imela okrog sebe vedno okrog 300 kolegov. Med moškimi sem se nalezla tehniškega pristopa, razmišljanja. Ko te kolegi »pomožačijo« ter sprejmejo medse in si upajo v tvoji prisotnosti povedati tudi kakšen zabeljen vic, ki ga običajno ne pripovedujejo v prisotnosti žensk, se zaveš, da so te čisto posvojili. Pride trenutek, ko spoznaš, da si zašel v sanjsko družbo. Zagotovo pa mi je moška družba odvzela nekaj ženskih lastnosti kot so čenčanje, obiranje, prikrivanje. Teh lastnosti pri sebi preprosto ne zaznavam. Kdaj pa ste se odločili svoje znanje prenašati na mlajše? Bila sem štipendistka rudnika. Tudi diplomsko nalogo sem delala na rudniku. Po štirih letih in pol sem septembra pričela absolventski staž in še nisem imela diplome. Januarja so na moji nekdanji šoli izrazili potrebo po kadrih. Februarja sem začela poučevati, šele maja istega leta pa sem diplomirala. Po štirih letih, leta 1972, sem se torej vrnila na »svojo« tehniško šolo, tokrat kot učiteljica. Rudnik mi takrat ni dovolil oditi, saj je ravno doživljal ponovni razcvet. Zaradi nameravanega odhoda bi morala vrniti štipendijo. Takrat je občina dala denar zame, da sem lahko šla poučevati. Ko sem dobila leta 1999 Prvojunijsko nagrado, sem skopirala odločbo občine o povračilu štipendije rudniku in jo z zahvalami izročila takratnemu županu. Ste kdaj pomislili, da boste dobitnica tako visokega priznanja? Ko sem dobila obvestilo o nagradi za življenjsko delo, sem najprej pomislila, da je konec z menoj. Ob sprejemu nagrade pa sem se v trenutku spomnila vseh ljudi, s katerimi sem kadarkoli sodelovala in sobivala. Naslednji dan, v soboto, sem nagrado nesla na ogled študijski skupini. Samo skulpturo sem jim pokazala. Tam ni mojega imena. Diplomo sem pustila doma. Če bi bila ta skulptura torta, bi jo morala razrezala na tisoč koščkov, ker je najmanj toliko ljudi vpleteno v moje delo. Največji kos bi namenila svoji družini, ki nikoli ni spraševala kam grem in zakaj, čeprav ni bilo vedno enostavno. Pri družini sem v vsakem trenutku naletela na razumevanje in podporo. Prejeto priznanje mi daje občutek, da je tudi za javnost nekaj vredno tisto, kar sem počela z veseljem in z vso svojo življenjsko zagnanostjo. O nagradi pa vsa leta svojega dela resnično nisem nikoli razmišljala. To nagrado delim z vsemi, čeprav zveni kot fraza, mislim iskreno in želim, da bi se vsi veselili z menoj, saj je zasluga vseh, da smo to nagrado pripeljali v Zasavje (Prva tovrstna nagrada na tem področju v Zasavju doslej - op. pis.). Sedaj, ko sem upokojenka, čutim v sebi poslanstvo, da počnem stvari, ki me veselijo. Ta nagrada mogoče pomeni priložnost, da povem še na sto vogalih, vsem učiteljem, naj vedno pogledajo otroku v oči in zaznajo njegovo stisko. Tako mu bodo lahko pomagali in mu dali potrebno znanje. So pa tudi takšni otroci, ki enostavno nočejo sprejemati znanja. Pri takšnih je potrebno temeljito premisliti, koliko energije je smotrno porabiti, da je ne zmanjka za tiste, ki znanje cenijo in ga hočejo imeti. Kaj nameravate početi v prihodnosti? Lahko bi uporabila prispodobo s formulo 1. Trenutno sem v boksu in menjam gume ter dolivam gorivo, da lahko ostali v družini dirkajo. V družini so vsi na stezi in divjajo z maksimalno hitrostjo. Moj postanek v boksu jim pride kar prav. Z neizmernim veseljem in ponosom se posvečam potrebam družine. Alenka Knez je napisala govor, ki ga je nameravala prebrati v Cankarjevem domu ob podelitvi nagrade za življenjsko delo. Pa ga ni prebrala. Organizator je menil, da je govor predolg. Jaz sem ga ob povsem povprečni hitrosti branja prebral v slabih petih minutah. Prične se z omembo Leonarda da Vincija in nadaljuje s slovenskim literarnim korenjakom Martinom Krpanom. Alenka se v govoru sprašuje: »Zakaj je tako težko biti učitelj? « in na vprašanje odgovarja:».Učitelji se zavedamo, da je edina stalnica sprememba. Poznamo pa tudi L Newtonov zakon - zakon vztrajnosti. Nenehna spreminjanja programov, predmetnikov, števila ur, obsega snovi, šolskega reda učitelju niso v pomoč. Iz izkušenj vemo, da najbolj utruja neopravljeno delo. Tako učitelj v praksi niti dobro ne preveri novosti, ko so pred vrati že spet spremembe. Vse to ga spravlja dobesedno na rob obupa.« (nadaljevanje 28. strani) © INTERVJU " I - i----------------------------- Pogovor z Alenko Knez: (nadaljevanje s 27. strani) »...In zakaj je tako lepo biti učitelj?« se v nadaljevanju zapisanega govora sprašuje nagrajenka in odgovarja: »Zato, ker vsi učitelji stojimo na ramenih nekaterih svojih predhodnikov, pravih pedagoških velikanov. Ti so nam zapustili neizbrisno sled in s svojim delom ter vzgledom že v času našega šolanja v nas prižgali iskrico za učiteljski poklic...« Zapisala paje v svojem govoru Alenka tudi zanimivo in kritično misel o ministrih: »V sak minister bi moral brezkompromisno in odgovorno skrbeti za to, da najbolj oddaljenemu otroku, iz najbolj revnega okoliša Slovenije, redno izobraževanje omogoča takšna temeljna znanja in usposobljenosti, kot bi jih minister s sodelavci želel za svoje otroke.« Minister pa bi moral enakovredno poskrbeti tudi za učitelje, da bi imeli takšne pogoje dela, v katerih bi lahko s ponosom, učitelj in učenec rekla: »Midva sva pa res dober par v odlični igri.« Resnici na ljubo je potrebno povedati, da so organizatorji Alenko prosili naj zapisano pove v skrajšani verziji. Alenka paje ostala zvesta svojim načelom in seje govoru rajši odrekla, kot da biga javnosti predstavila z osiromašeno vsebino. Vse, priznanje Alenki Knez za življenjsko delo kar je zapisala, se ji je zdelo pomembno in vsako brisanje zapisanih misli bi pomenilo, da ost, ki jo vsebuje celota, ne bi imela enakega učinka. Pogovarjal se je: Anton Sutar ANGELI V HOTELU MEDIJSKE TOPLICE CENTER MYCHI JE GOSTOVAL NA IZLAKAH V začetku novembra je Center Mychi gostoval v Medijskih toplicah na Izlakah na vikend seminarju na temo Angelske medicine. Center sicer deluje v prostorih na Celovški cesti 291 v Ljubljani že dve leti in se ukvarja s široko paleto storitev s področja alternativne medicine, svetovanjem, prihološko astrologijo, feng-shuijem, energetskim čiščenjem prostorov in še z mnogo drugimi stvarmi. »Spoznali smo, da so Angeli naši pomočniki z eteričnih nivojev in so tu zato, da nam služijo in pomagajo. Vsak izmed nas ima svoje Angele varuhe, ki vedno delujejo v parih. Na seminarju smo spoznali glavne nadangele in njihove osnovne značilnosti. Izvajali smo angelske invokacije s katerimi si lahko pomagamo v svojem vsakodnevnem življenju, pri manifestaciji obilja in pri razreševanju konfliktov v odnosih,« pravi organizator iz Centra Mychi Tomaž Račič. Poleg tega so se poglobili v vprašanja angelske medicine, ki nam da odgovore, kako nam lahko angeli pomagajo pri zdravstvenih težavah, kako lahko z njihovo pomočjo zaščititimo sebe, svojo osebno lastnino in najpomembneje, kako bolje živeti svoj življenjski namen in bolj pogumno stopati po svoji duhovni poti, na kateri se srečujemo z različnimi velikimi izzivi. Na seminarju so se poleg naštetega pogovarjali še o načinih sprejemanja angelskih sporočil, kateri naš kanal zaznave je tisti, po katerem nam angeli pošiljajo sporočila, delali vaje za odpiranje »tretjega očesa« in intuicijo, vaje za uspešno sprejemanje in dajanje angelska sporočila, skenirali auro, se naučili kako krepiti svoje naravne potenciale jasnovidnosti in si dvigniti zavest o pravilnosti naših zaznav. Seminar je bil zelo intenzivne narave in vsa pridobljena teoretična znanja so preizkusili tudi v praksi. »Po čudovitem in izkušenj polnem vikendu v rajskem okolju Medijskih toplic na Izlakah, kjer smo se odlično počutili in kjer so nas razvajali z izvrstno, posebej za nas prilagojeno prehrano ter ugodili vsem našim željam, se domov vračamo bogatejši za nova znanja in polnejši zaradi novih prijateljstev,« je še dodal Račič. Delo širjenja obzorij nadaljujejo v njihovem centru v Ljubljani, na raznih seminarjih, ki jih organizirajo širom po Sloveniji, v Zasavju pa predvsem v trgovini Lotosov cvet v Zagorju, kjer se enkrat mesečno srečajo na delavnicah in seminarjih in prinašajo nova znanja in poglede na življenje v čudovite kraje zasavske doline. »Veseli bomo, če nas boste obiskali ali se nam pridružili na kakšnem od seminarjev. Več o našem delu si lahko ogledate odgovorili na morebitna vprašanja tudi, če se nam oglasite po mailu ali telefonu na tomaz@mychi.si ali 041 / 23 25 21,« je s povabilom pogovor zaključil Tomaž Račič. Besedilo: Peter Motnikar Taja&Shana Taja Albolena Lila in Shana Flogie KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Ne glede na to, ali smo optimisti ali pesimisti, ali smo v boju za slavo, moč in denar na vrhu ali pritisnjeni ob tla, vsakega čaka srečanje z belo gospo. Kako doživljamo to dejstvo? Smrt navdihuje pesniško dušo podobno kot ljubezen. V njej je nekaj neizrečenega. Ni si lahko predstavljati materialistične razlage, da je s smrtjo vsega konec. Morda je vendarle prag nove svetlobe, novega upanja. Gotovo nas smrt osvobodi vsakdanjih zemeljskih naporov. Človekova vidna substanca odmre, ostane pa energija, ki se pri tem sprosti. Kam gre ta energija? Kaj je smisel tega dogajanja? Smrt omogoča Življenje. Živite ga, čeprav je kratko! Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ZADNJA POT BELA VRATA MAR KDO VE? /Stanetu v spomin/ Leta so minila, Mar kdo ve, Počival si čutim, da moj čas kaj je v temi, pod slapom nežnih rož, je prišel; kaj je usojeno nedosegljiv za našo žalost, zaudarjam po jeseni, meni in tebi? soočen z večnostjo. telesu zima bliža se. Vse bitke dokončane. Mar kdo ve, kaj je Vse zmage izbojevane. Bolno telo mi upa na raj, za nevidnimi gorami, Vsi porazi mimo. bojim se v drugi kraj. kaj je tam gori, Mrzle sape nad nami? so te položile vznak, Tako spokojno od doma romaš, romar, mi postaja telo, So tam peš na dolgo pot, zavedam se, drugačni ljudje, blišč solza te spremlja da duh kmalu gost bo. je tudi tam gorje, čez vesoljski prag. ali mogoče le smeh je? Ptice ob poti molčijo, Sedaj je že pozna noč, Se tam še naprej živi, rože in trave sklanjajo glave, iz sanj me močna se govori? veter na tanke piščali svetloba prebudi... igra žalostinke ‘Dragi, si ta roka ti?” Ali se mogoče otroci čez hoste, košenine po poljanah pode, in goličave. Zvesto mi jo ponujaš, imajo tudi tam zato oprimem se je, umazane roke? Vlado Garantini brez pomislekov dovolim, da vodi me. Se tam še umira, SEDMINA se po drugi smrti Zagledam vrata - zaklenjena so, nov svet odpira? Pijmo vsi, že davno mrtvi vem, da morala ključ v zemlji črni po globelih, najti bom. Se kdaj pridemo pijmo vsi, v življenju sprti, nazaj v svet, kup kosti sedaj smo belih. Pod snežno belim ki naj bi bil gaj? predpražnikom Je res le tam gori Pijmo vsi, že davno mrtvi, se skrival je, čisto pravi vsi pošteni, zapeljani, vrata v raj in edini raj? in bodimo vsaj po smrti so odprla se. vina istega pijani. Mar kdo ve? Tanja Kos Igor Gošte Franci Lakovič KADAR MAČKE NI DOMA - HRASTNIČANI GREDO NA ABONMA ABONMA V HRASTNIKU RAZPRODAN Letošnja abonmajska sezona v Hrastniku, ki obsega šest gledaliških predstav, se je začela v torek, 18. oktobra 2005, s komedijo Špas teatra Mengeš Kadar mačke ni doma. Lilijana Oplotnik »Prodanih je 241 sedežev,« je povedala Lilijana Oplotnik s KRC - a, » kar pomeni, da bomo lahko ob posameznih predstavah prodali samo še tri sedeže in deset dodatnih...« Naslednja predstava bo na ponedeljek, 14. novembra, Kralj na Betajnovi, v izvedbi MGL. Besedilo in slika: Fanči Moljk PRVA ABONMAJSKA V TRBOVLJAH »DOMAČA« Z prvo predstavo letošnje abonmajske gledališke sezone so v Kulturnem zavodu Delavski dom Trbovlje izbrali črno komedijo Vinka Modemdorferja z zgovornim naslovom Mama je umrla dvakrat v izvedbi domačih gledališčnikov Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje. Mamina oporoka pa ni po okusu vseh »žalujočih«... Delo ni bilo prvič predstavljeno trboveljski publiki. Z njim so prekaljeni in zelo uspešni ter rado gledani igralci, ki so nekateri na odru doma (v prostem času), drugi pa delajo prve samozavestne korake (tudi ljubiteljsko), pred Zasavčani že nastopali. To bi mogoče lahko bila razlaga za malce manj polno zasedeno dvorano... MaH ČAŠICA KAVE PRIVABILA DOLANE V nedeljo, SO.oktobra 2005, so člani dramske sekcije KUD Svoboda Dol odigrali komedijo neznanega avtorja Čašica kave, ki je do zadnjega kotička napolnila kino dvorano. Fanči Molj je obiskovalce »povabila« na Čašico kave Zgodba pripoveduje o skodelici kave, ki jo je meščanska gospa dobila od prijateljice, potem pa je zaradi številnih motenj ne utegne popiti.. .Dogajanje je postavljeno na začetek prejšnjega stoletja, zato je način življenja v primerjavi z današnjim zelo drugačen. Vendar so se igralci dobro vživeli in pod vodstvom režiserke in scenaristke Mihaele Deželak prikazali všečno igro. To je že njihova četrta predstava v zadnjih štirih letih. Obiskovalce je s kavo in sokom postregla Eli Frangež s svojo skupino, za družabni zaključek pa so prispevali še nekateri sponzorji. Pri sceni je sodeloval Joško Deželak - Keri, za glasbene vložke je poskrbela Ingrid Marolt, priprave za predstavo pa je ves čas spremljal tudi Bojan Frangež, predsednik KUD Svoboda Dol Igralci dramske sekcije KUD Svoboda Dol, ki so Čašico kave odigrali Nastopali so: otroci Urška, Saška in Andraž, Špela Planinc, Dragica Draksler, Mojca Marolt, Mile Plahuta, Marinka Gornik, Tatjana Krstič, Marija Hafner, Biljana Jošovc in režiserka Mihaela Deželak. Slika: arhiv KUD Svoboda Dol AVS/A POTOPIS + PO JANTARJEVI POTI BALTIK 2005 - VII.DEL Na ruski meji Ne vem, kaj mislijo Rusi doseči, če potnike na meji zadržujejo najmanj po dve uri . To smo doživljali v obe smeri. Seveda smo vse jemali kot štos in se kratkočasili na razne načine. Strogo uslužbenko carine smo poimenovali kolhoznica Marilyn Monroe, ker je imela nekaj njenih potez. Vse imajo pod kontrolo. Sproti pa si izmišljujejo še kakšne zahteve, tako da sta Rok in Ivan ukrepala sto na uro , da smo se končno izvili iz njihovih krempljev. Čas smo pomaknili še za eno uro naprej, tako da smo imeli zdaj že dve uri prednosti. Deležni smo bili prvega tečaja ruščine, če bi se izgubili, malo pa tudi za splošno izobrazbo. Čeprav je naš vodnik skromno izjavljal, da zna le sto besed, ki jih potem spretno obrača... Tako spretno obrača še angleško, pa nemško, francosko in bog ve, kaj še... Posreduje nam tudi številne podatke o tej deželi velikih razsežnosti, ki se razprostira na 17 milijonih kvadratnih km površine. Največ prebivalcev šteje Moskva -do deset milijonov, drugi je Sankt Peterburg, kamor smo namenjeni, s pet milijoni. Sicer pa je Rusija eno samo podeželje z veliko revščine. Pa tudi z gospodarskim oz. tehničnim napredkom. Po značaju so Rusi odprte, široke slovanske duše, ki jih poznamo iz literature, lepih pesmi, dobrih filmov...Tudi pri njih je čas tranzicije, ki meče na površje nove bogataše. Velika verska gorečnost - 99 odstotkov je pravoslavnih. Seznanimo se tudi z denarnim tečajem : za en evro dobimo 32,50 rubljev. Na radiu Baltik pa DJ Staša že vrti Kazačok, Podmoskovske večeri in Kalinko... Sankt Peterburg Vozimo se po evropski cesti, ki je precej razdrapana in neprijazna, proti najlepšemu milijonskemu mestu na svetu. Do leta 1945 glavno mesto Rusije, mesto heroj, saj je v drugi svetovni vojni izgubilo dva milijona ljudi... Nekdanjemu Leningradu, žarišču oktobrske revolucije, ki se je začela s strelom z ladje Avrora. Nastanek mesta pa je skoraj pravljičen. Car Peter Veliki je prepotoval Evropo in videl učinke morja na razvoj krajev. Leta 1703 je tako zaukazal zgraditi mesto ob nenaseljenem izlivu reke Neve v Finskem zalivu. Tja je pripeljal tuje in domače arhitekte, vložil ogromna sredstva in v 150 letih je nastalo pomembno kulturno umetniško in vzgojno središče - okno Evrope. Po carju Petru dobi tudi ime. Med letoma 1924, ko Lenin umre in 1991, ga preimenujejo v Leningrad. V predmestju se vozimo mimo pustih socialističnih blokov. Značilni so široki prospekti (ulice), ki se iz križišč širijo na vse strani, obdani s parki in palačami levo in desno- kot v Amsterdamu. Neverjetno lepo obnovljeni. Pokupili sojih tujci, pa tudi država skrbi za obnavljanje. Preko Neve in njenih kanalov, med katerimi je 40 otokov, vodi okoli petsto mostov. Reka Neva je plovna po vsej dolžini. Glavna sta dva dvižna mosta, ki se za večje ladje odpreta ponoči. Takrat ljudje ne morejo čezenj. »Nerodno je le, če na to pozabimo, ko se vračamo domov ponoči s kakšnega letališča,« je naslednji dan pripovedovala naša ruska vodnica Jelena. Z nostalgijo gledamo tramvaje, ki smo jih imeli včasih tudi v Ljubljani.. .V teh dveh dneh, ko bomo v Severnih Benetkah, se bomo prevažali tudi s podzemno železnico, ki je ena najglobljih na svetu, speljana pod Nevo. Naš vodnik Rok in ruska vodnica Ljudmila. Po tem prvem stiku s Sankt Peterburgom pa se zapeljemo v hotel, kjer bomo prespali dve noči. Tudi jedli bomo v hotelski restavraciji. Privoščimo si torej malo razvajanja, civilizacije... Katerinin dvorec v Carskem selu Jelena, grozljivo razgledana lokalna vodnica, ki tekoče govori hrvaško, se nam priključi naslednjega dne dopoldne. Na soboto, 16. julija 2005, šesti dan potovanja, na poti v Carsko selo ali Puškinovo mesto, ki je nastajalo obenem s Sankt Peterburgom. Obiskali smo Katarinin dvorec, eden najlepših primerkov arhitekture tistega časa. Delo znamenitega arhitekta Rastrellija. Modre barve s čebulastimi kupolami. Pred dvorcem igra godba, mladenka poplesava z njihovimi cedeji v rokah. V Katarininem dvorcu je živelo tudi do sto trideset ljudi, pripoveduje Jelena, ki jo imamo ves čas na očeh, sicer bi se v gneči izgubili. Prehodili smo številne sobane s tisočerimi dragocenostmi - slike prednikov, kristalne dvorane, dragocene keramične ploščice, žametne stene, tapiserije, gobeline, porcelan, soba z jantarjem...Največja dvorana meri 900 kvadratnih metrov in je visoka sedem metrov. Katarina Velika, ki je vladala 34 let in jo opisujejo številne knjige, je bila napredna, vsestransko izobražena, imela pa je rada tudi burno življenje in blišč. Zadnjega favorita, starega 24 let, je imela pri 67 letih. «Spodbudna informacija...,« komentiramo. Ob njeni smrti so našli tisoč neuporabljenih oblek... V parku spet diši po lipah, na stojnicah že kupujemo izdelke iz jantarja.. .Vrnili se bomo v mesto. Potepa se: Fanči Moljk © RAZVEDRILO ZAOKROŽENI ZNE- SEK, NA KATEREGA SE GLASI VREDNOSTNI PAPIR TROSNI MEŠIČEK GOB ZAPRTO- TROSNIC 3^20 RIBIŠKA PRIPRAVA S TRNKI ITALIJANSKO LETOVIŠČE ROŽ IN FESTIVALOV STRJENA KRI NA RANI EDEN OD STARŠEV PRIPRAVA. KI SE DA KONJU NA GLAVO. DAŠE LAHKO VODI PES Z IZRAZITIMI OBRVMI IN DOLGIMI DLAKAMI OKOLI GOBCA VISOKO OBUVALO SREDIŠČE DOLEN- JSKE KORALNI OTOK Z LAGUNO NA UZDO PRITRJEN JERMEN CENTI- LITER STAR IZRAZ ZA IZPIT PONO- VITEV PRED- STAVE ŠPORTNI REKVIZIT lišČKI OVITEK; OMOT SLAVKO PREGL PREBIVAL-Cl TORINA IZDELO- VALEC ROLET PEVEC ' SID- ’ ELSA MARTI-NELU STADION VBUDIM- PEŠTI švic7rsec (CLAUDE) DHARTE" MEGLIČ SL. IGRAL-KA (VERA) POTEG Z NOŽEM KOLESAR. DIRKA PO FRANCIJI PRESTOL PODOBA KRISTU- NADAR- JENOST SOVE MATERE HRVAŠKA GORA V ISTRI NAŠAPO-KRAJINA PLAVALNI SLOG NEPRISTEN, PONARE-JEN SRS PERJE PRI RER 'EKD ŠVED SMUČAR (ST1G) KAKOVOST PREDEL HAMBURGA OB LABI KRAJ MED PLANINO IN RAKEKOM ŽEGNANJE (PRIMOR- SKO) "SVETA VLADAR' VEZNIK VZORNOST OSMA ČRKA ARABSKE ABECEDE IME FRANCOSKEGA IGRALCA DELONA AVAR MIT GR. 3ODZEMUL IVO NAJVIŠJE PAPEŠKO SODIŠČE ALENKA OREL PRIVLAČ- NOST. ČAR ALJOŠA ŽORGA Vicoteka Polno prazno "Kakšna je razlika med Štajercem in Dolenjcem?” “???” “Štajerci ne morejo gledati polne steklenice, Dolenjci pa ne prazne.” Pijanca Dva pijanca se prerekata, koliko lun je na nebu. Prvi pravi tri, drugi pravi, da so štiri. Na poti srečata možakarja in ga vprašata: “Stari, povej, koliko lun je na nebu, tri ali štiri.” Možakar pravi: “V kateri vrstici?” Pivo Union Gredo na pivo direktor Laškega, Uniona in Gösserja. Pa direktor Laškega naroči laško, direktor Gösserja naroči pivo gösser, direktor Uniona pa naroči kokakolo. Pa ga druga dva vprašata: “Zakaj si pa ti naročil kokakolo?” On jima odgovori: “Če vidva ne pijeta piva, ga tudi jaz ne bom!” Razlika “Kakšna je razlika med zlomom in vlomom?" “???” “Po zlomu moraš najmanj tri mesece ležati, po vlomu pa sedeti.” APOEN: znesek vrednotnice STRAND: švedski smučar EKSAMEN: izpit DAL: arabska črka PABERKOVANJE Stari Mongoli so konjsko kožo uporabljali za izdelovanje obutve, volovsko pa za izdelovanje mehov, v katerih so hranili vodo. Razvedrilo krajša čas. A4 28 strani izhaja vsak drugi torek v mesecu popust za naročnike ..„•a»'’1 ia^1' Pokličite: 01/56 36 100, 56 36 102 RAZVEDRILO + Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 20. novembra 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 22/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi Med reševalce bomo razdelili: 1 x bon v vrednosti 5.000,00 sit, 1 x bon za 3.000,00 sit in 1 x bon za 2.000,00 sit - trgovino JAKA Zagorje- Brglez Roman s.p. Vransko 4 x bon v vrednosti 5.000,00 sit in 1 x bon za 4.000,00 sit - gostinske usluge - Hotel Medijske toplice 3 x praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija Izžrebanci nagradne križanke 21/2005 prejmejo: bon za 5.000,00 sit: Stanislava Bostič, Mestni trg 7,1420 Trbovlje bon za 3.000,00 sit:: Cvetka Popotnik Pršo, Levstikova ul. 12,1410 Zagorje bon za 2.000,00 sit: Vili Golob, Rudarska c. 2,1412 Kisovec Boni so vnovčljivi v trgovini JAKA, Cesta 9. avgusta 107, Zagorje - Brglez Roman s.p. Vransko. Bone v vrednosti 5.000,00 sit - gostinske usluge v Hotelu Medijske toplice prejmejo: Olga Simončič, Ul. 25.maja 2,1270 Litija Majda Bizjak, Golovec 40,1422 Trbovlje Ani Kramžar, Borovak23,1414 Podkum Berta Jager, Trg borcev NOB 16,1431 Dol pri Hrastniku Bon za 4.000,00 sit: Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16,1420 Trbovlje CVETLIČARNA CIKLAMA Marjan Planinšek s.p., Valvazorjev trg 17, 1270Litija Tel. 01 89 84 620, gsm 041 631509 IZDELAVA IN DOSTAVA VSEH VRST CVETLIČNIH ARANŽMAJEV Delovni čas-, od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 13.00, nedelja od 9.00 do 12.00 BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V trgovini JAKA smo za vas cenjeni kupci zopet pripravili posebno ponudbo. Ob nakupu kruha posebne vrste, lahko kupite krof po simbolični ceni 5 sit. 1 hlebec oz. štruca posebne vrste kruha je 1 krof po simbolični ceni 5 sit POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 10. 11. DO 23. 11. 2005 L Trgovina Jaka, c.9. avgusta 107, Zagorje, tel: 03 566 02 80 Obiščite nas tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju KUHARSKI KOTIČEK: KOSTANJEVA PENA Še je čas kostanja, po mestnih ulicah diši po pečenemu, ki greje dlani in usta napolni z značilnim okusom, ki nam odločno pove, da jesen JE tu, pa še zima bo kmalu, pravzaprav je že zelo blizu. Potrebujemo: l/2kg kostanja, 1/4 žličke soli, malo mleka, vanilin sladkor 9dag sladkorja, 3,6 del sladke smetane, Sclruma, 2 beljaka Kostanje zarežemo in kuhamo v slani vodi 10 minut. Oplaknemo jih z mrzlo vodo, olupimo, vrnemo v kozico, zalijemo z vodo toliko, da so pokriti, posolimo in kuhamo še 40-50 minut v pokriti posodi. Ko so kuhani, naredimo pire (lahko jih sesekljamo v mešalniku). V zavreto in z vanilijo odišavljeno mleko dodamo kostanjev pire in kuhamo dokler ne dobimo gosto kašo.Kakšno minuto preden dokončamo kuhanje dodamo l,2dcl sladke smetane in 5dag sladkorja. Odstavimo in pustimo, da se ohladi. Prelijemo z rumom in gladko zmešamo.Naredimo sneg iz beljakov v katerega smo dodali preostali sladkor, zmešamo v kostanjev pire in damo na hladno.Preden postrežemo stepemo preostalo sladko smetano in v njo vmešamo kostanjev pire. Zmes nabrizgamo s pomočjo brizgalke v visoke kozarce in okrasimo z čokoladnimi drobtinicami. Mmmmmm,slastno! St.R. KINO, OBVESTILA i--------------- DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 11.11.ob 19.00 - CARJA HAZZARDAam..odštekana kom Sobota 12.11.ob 19.00 - NEVIDNI BOJEVNIK am.akc.triler Nedelja 13.11.ob 10.30-MEDVEDEK PU IN PUJSKOVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA am. anim. Ponedeljek 14.11.ob 19.00 - CARJA HAZZARDA ob 19.00- NEVIDNI BOJEVNIK Torek 15.11.ob 20.00 - PETEK ZVEČER fr.drama Petek 18.11.ob 19.00 - DOBRO UREJENI MRTVECI črna komedija 19.11.ob 19.00- ODKLENJENA SKRIVNOT Nedelja 20.11.ob 10.30 - KOKOŠKE NA BEGU am.anim. ob 19.00- ODKLENJENA SKRIVNOST am.groz. Ponedeljek 21.11.ob 19.00 - DOBRO UREJENI MRTVECI Torek 22.11.ob 20.00 - FILM TEATER: OGNJEMET japonska drama KINO IZLAKE Nedelja 13.11.ob 19.15 - NEVIDNI BOJEVNIK, am.akc.triler Nedelja 20.11.ob 19.15 DOBRO UREJENI MRTVECI črna komedija DELAVSKI DOM TRBOVLJE Petek 11.11. ob 18.00 - 40-LETNI DEVIČNIK ob 20.15-LEGENDA O ZORRU Sobota 12.11.ob 18.00- LEGENDA O ZORRU ob 20.30 - 40-LETNI DEVIČNIK Nedelja 13.11.ob 18.00 - 40-LETNI DEVIČNIK ob 20.15-LEGENDA O ZORRU Ponedeljek 14.11.ob 18.00 - LEGENDA O ZORRU ob 20.30-40-LETNI DEVIČNIK Torek 15.11.ob 18.00-40-LETNI DEVIČNIK Sreda 16.11.ob 18.00-40-LETNI DEVIČNIK Četrtek 17.11ob 18.00-NASLEDI PRAČLOVEKA ob 20.15-JAMSKI STVOR Petek 18.11.ob 18.00-JAMSKI STVOR ob 20.00 - ELIZABETHTOWN Sobota 19.11.ob 18.00- NASLEDI PRAČLOVEKA ob 20.15-JAMSKI STVOR Nedelja 20.11.ob 18.00 - ELIZABETHTOWN ob 20.15 - NA SLEDI PRAČLOVEKA Ponedeljek 21.11.ob 18.00 - ELIZABETHTOWN ob 20.15-JAMSKI STVOR Torek 22.11.ob 18.00 - MORSKI DEČEK IN DEKLICA IZ LAVE ob 20.00 - GOL! Sreda 23.11.ob 18.00 - MORSKI DEČEK IN DEKLICA IZ LAVE ob 20.00 - GOL! Četrtek 24.11.ob 18.00 - MORSKI DEČEK IN DEKLICA IZ LAVE ob20.00-VNJENIH ČEVLJIH KINO HRASTNIK Petek 11.11.ob 19.30-ANTHONY ZIMMER, fr. Triler Sobota 12.11.ob 17.00-LOVCI NA DRUŽICE, am.kom. ob 19.00-ANTHONY ZIMMER Nedelja 13.11.ob 17.00 -- LOVCI NA DRUŽICE, am.kom. ob 19.00-ANTHONY ZIMMER Sreda 16.11.ob 19.00-DEŽELAŽIVIH MRTVECEV, am.groz. Četrtek 17.11.ob 19.00-DEŽELAŽIVIH MRTVECEV. Petek 18.11.ob 19.15-ZAPORNIŠKO DVORIŠČE.am.šport.kom. Sobota 19.11.ob 17.00-ZAPORNIŠKO DVORIŠČE ob 19.00 - DEŽELAŽIVIH MRTVECEV Nedelja 20.11.ob 17.00-ZAPORNIŠKO DVORIŠČE ob 19.00 - DEŽELAŽIVIH MRTVECEV Sreda 23.11.ob 19.00-NOREGASE METEKOGNE, sl.soc.farsa Četrtek 24.11.ob19.00 - NOREGA SE METEK OGNE KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 11.11. ob 17.00-LOVCI NA DRUŽICE, am.kom. Petek 18.11.ob 17.00 - DEŽELAŽIVIH MRTVECEV /@® D®5 VABILO Spoštovane maturantke in maturantje Gimnazije Trbovlje, ob 60-letnici Vas vabimo na družabno srečanje, ki bo 12. novembra 2005, v športni dvorani Polaj v Trbovljah. Pričetek srečanja bo ob 19. uri. Vljudno vabljeni! KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK četrtek, 10.11. ob 17.30 uri vabi na otroško prireditev ŠKRATEK BRALČEK PRIPOVEDUJE. Poslušali boste pravljice, nekaj narisali, bolj spretni pa boste lahko uporabili tudi računalnik za oblikovanje risbice. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic 20. novembru 14. do 19.11. MINI BUKVARNA, oddelek za odrasle in mladinski oddelek 16. do 23.11. MOJ DOMAČI KRAJ: TRBOVLJE - razstava, oddelek za odrasle 16.11. ob 17.00 - IZDELAJMO KNJIŽNA KAZALA-ustvarjalna delavnica za otroke, mladinski oddelek 17.11. OB 19.00- MIR V SRCU, Dan Sovina - literarni večer - oddelek za odrasle KRC HRASTNIK V ponedeljek, 14.11 ob 19.30 uri: abonmajska predstava KRALJ NA BETAJNOVI, v Delavskem domu Hrastnik - Mestno gledališča ljubljansko. Društvo kmetic, žena in deklet in Hotel Medijske toplice Izlake v petek, 11.11. ob 18.00: otvoritev razstave slik in fotografij na temo Sončnice v prostorih dvorane Valvasor Hotela Medijske toplice na Izlakah od 17.00 invsoboto, 12.11.od 12.00 bo degustacija in predstavitev jedače (Martinove in druge jesenske kulinarične dobrote), pijače (mlado vino) ter kulture v Hotelu Medijske toplice na Izlakah. Hrastniški diabetiki V ponedeljek, 14.11. ob 10.00: zbor diabetikov in drugih, ki se želijo ob svetovnem dnevu diabetesa odpraviti na krajši pohod - zborno mesto pred zgradbo KOP v Hrastniku. MLADINSKI CENTER TRBOVLJE V petek, 11. novembra 2005 gostimo Judovsko skupnost, kjer se nam bosta v pogovoru pridružila predstavnik Judovske skupnosti v Sloveniji in Hannah Starman, teoretičarka in poznavalka judovstva. TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE obvešča: Od četrtka 10.11. do 24.11. od 17.30 do 20.00 - samostojna razstava Maje Kuhar v Galeriji DD Trbovlje-Relik ob 17.00 Literarni večer v Društvu upokojencev Trbovlje Martinovanje v Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje Sobota, 12.11.-izlet na Dolenjsko na koline - Turistično društvo Trbovlje Četrtek, 17.11. - praznovanje rojstnih dni v DUFS Petek, 18.11. ob 19.00 - tematski večer v Mladinskem centru Trbovlje Madagaskar ob 22.00 - rock žur v klubu Mesečina s skupino Phoenix - Klub B sobota, 19.11. ob 8.00 - tekmovanje OŠ v znanju o diabetesu - OŠ Trbovlje in Društvo diabetikov ob 15.00 - ustvarjalna delavnica: izdelava adventnih venčkov - MCT ob 18.00 - Redna letna skupščina Kluba B - Dom svobode - Klub B DELAVSKI DOM ZAGORJE ŽE SPREJEMA REZERVACIJE ZA Verdijevo operno predstavo RIGOLETTO v izvedbi mariborske opere 7. februarja 2006 - organizirajo avtobusni prevoz, število mest pa je omejeno SPREJEMA tudi rezervacije za VELIKO SILVESTROVANJE s Peter Ugrin Band in Alenko Godec V soboto, 19.11. ob 14.00 se bo pričelo družabno SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV v stekleni dvorani Knjižnica Litija Sobota, 15.11. ob 18.00-URA PRAVLJIC Torek, 22.11 ob 19.00 - POTOPISNO PREDAVANJE - AFRIKA- Gregor Fodransperg -Fedr Kulturni center Litija Sreda, 16.11. ob 19.30 - gledališki abonma KADAR MAČKE NI DOMA- Špas teater Sobota, 19.11. ob 10.00 - OTROŠKA MATINEJA Grad Bogenšperk Petek, 18.11. ob 17.00 - MONODRAMA IN slovesnost ob 120 LETNICI ČITALNIŠTVA V LITIJI MALI OGLASI + mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam otroški voziček znamke KOBO, letnik 2003, malo rabljen, skupaj z lupinico. Cena 15.000,00 sit. Prodam tudi krstno oblačilo za fantka od Jutranjke, št. 68, za 3.000,00 sit. GSM 031 605 475 Prodam trosed (ležišče), dvosed in fotelj. GSM 040 832 676 Prodam otroško posteljo - kot nova -masivna z možnostjo nastavitve treh višin. Zraven dam jogi star dve leti. Cena 13.000,00 sit. GSM 041 403 523 Bukova drva prodam. Možen razrez in prevoz. GSM 041 967 563 Prodam Nissan Micro letnik 1992 za dele ali celo. GSM 031 836 301 Prodam starejšo kmetijo v Sedražu pri Laškem - štiri stavbe in 3,7 ha zemljišča (delno gozd), GSM 041 625 913, 041 322 889 Prodam starejšo hišo (možna nadomestna gradnja) in zemljišče 7.500 m2 na Strenskem pri Rimskih toplicah. GSM 041 625 913, 041 322 889 Prodam objekt s pripadajočim zemljiščem na Kalu (bivša OŠ Kal). GSM 041 625 913, 041 322 889 Iščem Iščem stanovanje za najem - do 35 m2 - v Trbovljah ali v Zagorju. Ponudbe na GSM 040 426 412 Prosimo, da nam kdo podari rabljen pralni stroj in električni štedilnik ter kakšno omaro za spalnico in otroško sobo. GSM 031 523 840 Kupim Kupimo garažo na Trgu revolucije v Trbovljah. GSM 041 422 899 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ZA8AVC naša spletna stran: http ://zasa vc .gaj ba.net e-pošta: zasavc@email.si CiC nepRemičnint Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, dvosobno, 46 m2, I. 1965, CK, manjši stanovanjski blok; cena: 7.600.000,00 SIT ZAGORJE, dvoinpolsobno, 63 m2, I. 1984, CK, balkon, zelo lepo urejeno; cena: 12.500.000,00 SIT HRASTNIK, 5 km izven (smer Zidani most), poslovno stanovanjska, 300 m2, I. 1993, stanovanje v dveh eta*ah, zelo lepo urejena, večje pripadajoče zemljišče cena: 24.500.000,00 SIT, mo*na menjava za stanovanje z doplačilom Opaž, suh, smrekov - debelina 13, 16 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene - ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM. 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko Zaposlimo - zidarja in tesarja - pomožnega delavca tel. 03 56 48 043, gsm 041 625 913 kuharja in natakarja za delo v restavraciji in pizzeriji na relaciji Rimske toplice - Hrastnik tel. 03 56 48 043, gsm 041 322 889 AGM NEMEC Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško POLICIJA OPOZARJA! © KRONIČNO ■ ■■ I-------------- FOTOROBOT ROPARJA SEFOV SKB BANKE Policija še vedno išče (domnevno) tri roparje, ki so v noči iz prvega na drugi november izpraznili 420 sefov SKB banke na Slovenčevi ulici v Ljubljani. Pri tem so se obrnili na vse medije za pomoč. Tako objavljamo sliko fotorobota enega izmed roparjev. Policija domneva, da je v času ropa nosil lasuljo, sicer pa prosijo vse, ki imajo kakršnekoli informacije v zvezi z osebo s fotorobota oziroma druge podatke o ropu in ostalih osumljencih, da pokličejo na številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 12-00. OPIS OSUMLJENCEV: neznani moški, temnejših las ostrižen na gobico, tanjše brke, visok približnolSO cm, star okoli 30 let, močnejše postave, govoril srbohrvaško, oblečen v jakno sive barve; neznani moški, temnejših las, ostrižen na gobico, tanjše brke, visok približno 180 cm, star okoli 30 let, močnejše postave, govoril srbohrvaško in slovensko, oblečen v jakno sivo rjave barve. Opis ostalih ni znan. Dne 29.10. ob 12.30 uri so bili policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v gradbeni kontejner last podjetja Trgograd na gradbišču trgovine Hofer na Ljubljanski cesti v Litiji. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec preko noči vlomil vrata in ukradel starejšo kotno brusilko znamke BOSCH ter podjetje Trgograd oškodoval za približno 30.000,00 SIT. Ugotovljeno je še bilo, da je neznani storilec na istem gradbišču vlomil še v gradbeni kontejner podjetja Ferlinc d.o.o. in iz njega ukradel pet radiatorjev ter več matic in vijakov. Na škodo istega podjetja je neznanec ukradel tudi montažni oder. S tem je omenjeno podjetje oškodoval za približno 500.000,oo SIT. Na škodo nekega obrtnika pa je neznanec na istem gradbišču ukradel tudi aluminijasto lestev - oder znamke Lama Treviso velikosti 120 x 200 cm in lastnika oškodoval za približno 300.000,00 SIT. Vse opozarjamo, da so se v zadnjem času na območju PP Litije pojavili vlomi in tatvine iz gradbišč oziroma novogradenj ter peskokopov, zato vsem predlagamo, da na teh mestih še bolj kot do sedaj poskrbijo za varovanje oziroma, da na teh mestih ne puščajo vrednejših predmetov in delovnih strojev. Podatke zbira: Peter Motnikar V oktobru in novembru 2005 bodo upravljavci cest v Republiki Sloveniji uredili delovanje tribarvnih semaforjev za vozila v skladu z določbami 119. člena ZVCP-1 tako, da bodo ukinili utripanje zelene luči na koncu zelene faze. Poslej se bodo luči na tribarvnih semaforjih prižigale v naslednjem zaporedju: rdeča, rdeča in rumena, zelena, rumena in zopet rdeča (četrti odstavek 119. člena), kar pomeni, da zelene utripajoče luči na koncu zelene faze ne bo več (štirinajsti odstavek 119. člena), zelena luč pa bo brez utripanja prešla v rumeno. Vse voznike opozarjamo na pomen rumene luči v skladu z določbo 2. točke šestega odstavka 119. člena ZVCP-1, po kateri je vožnja v rumeno luč prepovedana (in sankcionirana), razen v primeru, ko voznik vozila pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti na znak rumene luči, ker je v trenutku, ko se le-ta prižge, že preblizu semaforja. Policisti so ugotovili, da posamezni starejši občani še vedno nasedajo goljufom, ki sklepajo kreditne pogodbe za nakup različnih izdelkov (npr. sesalcev), na podlagi katerih oškodovanci želijo pridobiti večji gotovinski kredit. Osumljenci kasneje z gotovino izginejo ali pa oškodovancem nakažejo le manjšo vsoto denarja, ostalo pa zadržijo. Policija priporoča morebitnim strankam, da so pri sklepanju teh pogodb izredno previdni!!! Vse udeležence v prometu obveščamo, daje na glavni cesti Litija - Ljubljana med Zgornjim Logom in Hotičem še vedno delna zapora vozišča zaradi izvajanja del. Zato predvsem v prometnih konicah prihaja do zastojev v prometu. Vsem udeležencem v prometu svetujemo, da čimveč uporabljajo druge ceste, ki se nahajajo v tej smeri. Za obvoz predvsem priporočamo regionalno cesto Šmartno - Zadvor. Voznikom priporočamo, da v Besnici zavijejo desno na lokalno cesto v smeri Zaloga, saj del regionalne ceste še makadamski. Ta cesta je še posebno primerna za udeležence, ki se vozijo iz smeri Šmartnega oz. iz smeri Dolenjske. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 REKLAME © POLETNA HUMORESKA BUNGALOV 201 Opazoval sem nove prišleke, ki so se nastanili v bungalovu 201. To je bil zadnji bungalov v vrsti mnogih, ki so tvorili turistično naselje, nedaleč od morja in plaže. Osamljena zgradba je bila nekoliko odmaknjena od vsakodnevnega vrveža in je ponujala zavetje pred radovednimi pogledi. Tri dame so tistega dne prišle, v spremstvu moškega, v bungalov 201. Postaven in na pogled za ženske mikaven mladenič, je že ob prihodu izkazoval veliko pozornost spremljevalkam. Največ njegovih pogledov in nežnih besed, je bilo namenjenih najmlajši gospodični vitke postave in dolgih, slokih nog. Impozantna je bila njena pojava. Slišal sem, ko jo je ogovarjal: »Lepa si, ljubica moja. Najlepša ,daleč na okoli.« Moški je kazal očitne znake naklonjenosti svoji ljubljenki. Pozoren je bil tudi do mlajše ženske, pravzaprav dekleta, pa tudi do dame, kije kljub poznim srednjim letom, kazala znake mladostne vitalnosti in videz urejene ženske, je bil mladenič pozoren in vljuden. Ves čas dopusta se je druščina držala bolj zase. Na plaži so se vedno nekoliko oddaljili od ostalih kopalcev. Redki mimoidoči pa so si izpod očesa privoščili pogled na neobičajno skupinico. Največ skritih pogledov radovednežev, je bilo namenjenih najmlajši punci. Če je ležala, ali bila postavljena pokonci, vedno so njeni čari dominirali v okolju. Mimoidoči so s pogledi izkazovali čast in spoštovanje njeni lepoti in veličini, ki jo je, s svojo postavo ponazarjala. Nihče od sprehajalcev se ji ni pretirano približal. Že ob prvem srečanju je vsem postalo jasno, da mlada lepotica priznava in občuduje le enega gospodarja. Znake pripadnosti moškemu ni skrivala. Blizu je, črna lepotica, občasno spustila le obe ženski, ki sta bili poleg nje, v spremstvu krepkega mladeniča. Kadar je ležala ob svojem spoštovanem gospodarju, sta jo smeli nežno pobožati po glavi ali nogah. Pri tem je bilo zaznati, da mladenka neizmerno uživa, saj je ob vsakem dotiku ženskih, nežnih rok, svoje telo sprostila tako, daje njena vitka, raztegljiva postava, dobila še bol očarljiv videz kot sicer. Ob večerih je moški pospremil svoje dame na sprehod ob obali ali po mestu. Na njegovi desni je vedno hodila najmlajša lepotica. Njena hoja je spominjala na labodje drsenje po mirni, vodni površini. Korak je bil eleganten in nežen, neslišen. Kot, da bi se njene noge vedno ustavile, tik . pred dotikom s površino. Njeno telo se je gibalo, kot pri hoji vrhunskih manekenk po modni pisti. V bokih se je nežno pozibavala. Njena pleča so ob vsakem koraku valovala. Ostali del ženskega spremstva, je ponavadi korakal ramo ob rami za moškim in elegantno madam . Kaj se je dogajalo ponoči v bungalovu 201, nisem nikoli dognal. Sem pa prepričan, da je lepo bitje spalo v neposredni bližini svojega gospodarja . Kot zvesta gejša, najverjetneje ob njegovi postelji. Ves čas svojega dopusta me je mikalo, da bi se približal črni lepotici, na dolgih nogah. Njena pojava je v meni vzbudila neizmerno zanimanje in željo po dotiku moje roke z njenim telesom. Vedno, kadar sem šel mimo štiričlanske druščine, sem iskal pogled njenih zapeljivih oči. Slišal sem moškega, ki je lepotico ogovarjal z imenom: »Klavdija.« Zadnji dan mojega dopusta sem opazil, da Klavdija sama stoji pred vhodom v bungalov. Približal sem se veličastnemu bitju. Lepo telo je dvignilo glavo in usmerilo pogled proti meni. Cel teden sva se nemo spogledovala ob bežnih srečanjih na sprehodu ali na plaži. Tako dolg pogled kot tisti dan, pa si nisva še nikoli privoščila. Nagonsko so me noge odnesle proti njej. Boječe sem z roko segel proti nežni, črni površini, ki je obdajala vitko telo zapeljivke in v strahu ter spoštovanju sem s tihim, globokim moškim glasom, polnim adrenalina, zamrmral v njene blesteče, kot diamant ostre in biserno bele zobe: »Klavdija, zares si enkratna psička.« Veličastna doga je obliznila mojo dlan in se skrila za vrati bungalova 201. O po i*«ite utdn i I sko 1 L , Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije •VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI O ALI SE PREPOZNATE? Jesen s svojimi dolgimi temnimi večeri, meglo in rahlim rosenjem je pokazala svoj obraz. Prav prikladno za obiskovanje kulturnih prireditev, otvoritev, proslav in praznovanj takšnih in drugačnih obletnic. Ste bili tam? Ste se prepoznali? No, potem ste si zaslužili bon za 5.000,00 sit v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Za dve pizzi in dve cocacoli bo... Ampak! Poklicati morate najkasneje do, petka 18. novembra, na GSM 041 410 734. Pri Marti vas čaka kuverta! Hitro! PIZZERIA ČEBEIICA YRflč£Ylč m o I e j Volvozofjerci 2. IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137 Že res, da je vreme tako žalostno, da bi si lahko predstavljali, da je zlate jeseni že konec. Vendar je tudi res, da se ta trenutek cigani smejijo, ker vedo, da za dežjem pride sonce. Se po primemo za hojo v hribe. Hladno vreme je včasih bolj primerno za pohode, kot pa pretoplo. In, predstavljajte si, kako vam listje šumi pod nogami in ves gozd zadiši po nečem posebnem, umiri nestrpno dušo in... Skratka: Se vedno vas vabimo na zasavske vrhove in objavljamo kupone, ki jih boste poštempljali v planinskih domovih, ko boste zadovoljni srkali čajček in razmišljali, kako prav bi vam prišle Zasavčeve nagrade: 50 x majice 2 x termoflis pulover 3 x paket presenečenja Ne odlašajte več, čas se izteka! HRASTNIŠKI ŽUPAN ŽE IMA LOKACIJO ZA LIPO Za naš predlog o zasaditvi lipe so se ogreli tudi v Hrastniku. «Ker je predlog zanimiv in vreden razmisleka, smo pogledali, kako je z lipami v naši občini...,« pišejo. »Na obrobju Hrastnika je zasajenih precej lip,« nadaljujejo. Na Kopitniku in na Kalu sta dve celo zaščiteni. Eno imajo tudi v samem centru Hrastnika, prav ob cesti za upravno stavbo občine. Lipa je tudi v centru Dola. Župan občine in dolski župnik sta pred leti zasadila eno tudi na Kovku pred domom krajevne skupnosti... hrastniški župan Miran Jerič ima za lipo že lokacijo Ker vedo, da lipa ni primerna za zasaditev v urbanih okoljih, so po tehtnem premisleku ugotovili, da je še najboljša lokacija zelenica na drugi strani ceste pri Spaaru. Spomladi prihodnjega leta načrtujejo na tem prostoru odstranitev posušene vrbe, ki jo bodo lahko nadomestili z lipo. Super! Radeče, Trbovlje in Hrastnik...Komaj čakamo na odgovore še drugih zasavskih občin. Zanimivosti o lipah Lipi se po domače reče rabljevka in izhaja iz srednjeveških časov, ko so obsojence obešali na lipe. Ima pa tudi latinsko ime tilia in grško ßlira. Lipo so častili že v antiki in vse do današnjih dni. Častijo jo Nemci, Švicarji, Čehi, baltski narodi, Bosanci,... in seveda Slovenci.V času turških vpadov so po vsaki zmagi nad Turki posadili lipo. Služila je tudi kot mejnik. Pod lipo je rad počival v Hrušovju pri Postojni Martin Krpan, ko je prenašal sol z morja. In navsezadnje premagal Brdavsa, ko si je iz mehke lipovine napravil kij. So nam Dunajčani kaj hvaležni za to ? Slika in besedilo: Fanči Moljk SKIUII-A TOKRAT No, zdaj pa imamo! Ker se v teh psihično že pripravljamo na veseli december in so veverice skoraj vse orehe že znosile ODKRITI OKTOBRSKI ZASAVC Za primerjavo z zgornjo skrivalnico, bi za prejšnjo lahko dejali, da ste z lahkoto izluščili lešnik. Toliko smo pisali o mladem in uspešnem Hrastničanu, da bi bilo že prav nesramno, če ga ne bi odkrili - PETRA KAUZERJA mlajšega. Iz kupčka kuponov seje na prste prilepil tisti, ki ga je poslala: Majda Jelševar, 1413 Čemšenik in zagotovo se že veseli prijetne vožnje z Elvirovim taxijem v družbi mladega športnika in večernega klepeta ob dobri hrani in pijači v Hotelu Trojane, v restavraciji Diana. v brloge, bomo morali pač tiste, ki smo jih uspeli pobrati pred njimi, zdaj počasi začeti treti. Mislim, da si je naša tokratna skrita Zasavčanka nekako tako predstavljala tole skrivalnico. Tale naš oreh bo mogoče malce trd ali pa tudi ne...kakor za koga: Rojena je bila na Sveti gori (tudi Zasavska gora smoji rekli), osnovnih šol pa je preizkusila kar nekaj: Mlinše, Vače, Izlake. Hotela je očitno preizkusiti vse AKCIJA + zasavske učitelje. To je ni zadovoljilo in srednjo šolo sije izbrala v Celju, od tam pa še malo v Ljubljano na akademijo pokukala in diplomirala. Za prvo službovanje pa sije izbrala - Beltince. Ampak: zvesta Zasavka je že celih petinštirideset let. Za malce zavozlanja ali pa za koga tudi odvozlanja dodajamo še slikco s komentarjem: vešča je vsega, česar se podstopi. Tudi porivanje šajtrge je lahko ena od vzgojnih metod. kupon 1/11 Oseba na sliki je:............................ Moji podatki: Ime in priimek:......................... Naslov:............................. Telefon:........................ Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOIJUBJA IN SPROSTITVE -NON STOP!!! Recepcija tel: 01 / 72 33 610, fax: 01 / 72 33 615 www.hoteltrojane.com e-mail: info@hoteltrojane.com © KOFETKAMO | i ----------------- KOFETKALI SMO...Z JANEZOM MALOVRHOM V letošnji pomladi je bil izvoljen za predsednika Društva upokojencev Trbovlje. Vodenje mu je v krvi. Poznamo ga kot direktorja Cementarne, kot trboveljskega župana, predsednika solidarnostnega posmrtninskega sklada... Pričakovali bi, da mu bo upokojitev prinesla spremembo v načinu življenja, predvsem več časa za vse, za kar je v prezaposlenosti težko našel čas. Vaša upokojitev še ne traja dolgo. Ali ste že pravi upokojenec, ki nima časa. Nisem še čisto pravi upokojenec, saj si vzamem kar precej časa zase, posebej poleti, ko sva z ženo veliko na morju. Če nič drugega, imam sedaj več časa za dopustovanje. Kar zadeva pa pomanjkanje časa je to v glavnem problem osebnega organiziranja časa, ki mi zaenkrat v glavnem uspeva. Ali ste se pripravili na upokojitev? Ta dogodek lahko pomeni pravi šok. Prepričan sem bil, da sem popolnoma pripravljen na upokojitev, pa vendar se v začetku nisem čisto dobro znašel. Po dveh letih sem se že »utekel« in poskušam svoj status aktivno izživeti. Postali ste predsednik DUT-a, po dolgoletnem vodenju Florjana Plevnika. Vaše vodenje se razlikuje od prejšnjega, ki so ga bili vajeni člani in tisti, ki aktivno delajo v društvu. Kako in koliko ste uspeli vnesti v delo društva svoj »ton«? Ne vem, če se sedanje vodenje bistveno razlikuje od prejšnjega. Sem namreč prepričan, da se morajo spremembe, v kolikor pride do njih, dogajati postopno. Mislim, da zaenkrat ni čutiti mojega osebnega tona. Delam podobno, kot sem bil vajen, ko sem bil še »aktiven«. Upam, da bom kolikor toliko uspešno nadaljeval delo, ki ga je začrtal moj izredno uspešen predhodnik Florijan Plevnik. Koliko članov je v društvu? Smo eno največjih društev v Sloveniji in tudi med najuspešnejšimi. V njem je vključenih nad pet tisoč upokojencev. Kako nameravate privabiti tudi vse tiste upokojence, ki še niso člani? Mislim, da posebna propaganda za širitev našega društva ni potrebna, saj temelji na prostovoljstvu. Prepričan pa sem, da se bo število članov povečalo, posebej še če bo društvo tudi bodoče tako aktivno in bo nudilo našim članom še v naprej številne možnosti druženja v naših športnih in kulturnih dejavnostih. V tem tednu upokojenci praznujemo. Tudi letos ste pri DUT pripravili več prireditev, ki so postale že kar tradicionalne. Imate morda letos kakšno noviteto, ki bo upokojence predstavila v posebni luči? Res smo tudi letos pripravili teden upokojencev, letos že tridesetič. Teden je bogat s kulturnimi in športnimi prireditvami. Spomnili pa se bomo tudi naših najstarejših članov, jih obiskali in jim naklonili nekaj časa naših prijaznih prostovoljcev. kulturniške skupine s svojim programom. Medgeneracijske razlike so lahko velik problem. Ko poslušamo nadobudne ekonomiste razlagajo kako bodo morali aktivni delavci plačevati prispevke za upokojence. Kaj menite o tem? Ravno ta weckend sem imel možnost sodelovati na mednarodnem simpoziju posvečenemu ravno medgeneracijskim problemom. Res je, da je potrebna medgeneracijska solidarnost, kar zadeva financiranje pokojnin. Iz prispevkov na tem zboru pa se meje, kot novinca slabo poučenega o teh problemih posebno dotaknila druga, po meni še težja problematika, namreč problem odrinjenosti na rob družbe, osamljenost in nerazumevanje družbe pa tudi starejših, o mestu in poslanstvu starejših. Mislim da bo glede na hitro staranje Evrope, pa tudi Slovenije ta problem v bodoče vedno težji in bo zahteval velike napore družbe in nas starejših, da bomo zopet postali enotna družba, ne pa družba razdeljena na generacije. Trbovlje so znane po solidarnosti in velikoje sodelovanja med starimi in mladimi. Kako boste tovrstno sodelovanje v okviru DUT še bolj utrdili? Kot sem dejal že zgoraj, sem o tej problematiki še premalo poučen, da bi lahko utemeljil načine medgeneracijskega sodelovanja. A mislim, da bo tu potrebno veliko dela, ki pa ga je moč opraviti le ob pomoči strokovnjakov. Mislim pa, da so zadeve pri nas dobro zastavljene in da obstoji krog ljudi, ki se teh problemov zaveda in ki se je pripravljen angažirati v dobro povezovanja generacij, kar je gotovo eden velikih problemov našega časa. Nova metla vedno dobro pometa. Kakšne načrte imate, da jih boste realizirali v vašem mandatu? Kaj se bo spremenilo za začetek? Nikoli nisem posebno dober smetar in metla mi ni posebno ljubo orodje. Čistiti za tako uspešnim človekom, kot je bil gospod Plevnik pa je posebno nehvaležno. Omenil sem že, da sem pristaš malih korakov, zato moram priznati, da se še spoznavam s problemi in da si še nisem zastavil kakšnih velikih ciljev. Trenutno se kot tehnik ukvarjam bolj z materialnimi problemi, ki zadevajo našo hišo. Mislim pa da bo v bodoče moralo društvo poleg urejenega doma poskrbeti tudi za že omenjene probleme medgeneracijskih nesoglasij v našem prostoru. Ta del delovanja pa je še nedorečen in ga bomo morali s pomočjo stroke šele domisliti. Je pa tudi noviteta. Letos na zaključku ne bilo koncerta Hvala za pogovor! V naslednjem letu, ko boste že dodobra Delavske godbe Trbovlje, ampak se bodo predstavile naše spoznali delo društva, pa bova še kaj dodala. Irena Vozelj NAŠA BODOČNOST »Ljudje,«]e rekel Mali princ, »se gnetejo v brzovlakih, toda pozabili so že, kaj so hoteli. Torej se vrte v začaranem krobu.« Gotovo se kaj takega ne bo zgodilo staršem osemnajstih malčkov - deset je deklic in osem je dečkov v teh jesenskih dneh odprlo male očke. 23. 10. 2005 Nedjmije Lutoli, Na zelenici 8, Celje - hči Brona 25. 10. 2005 Barbara Pavlič, Rudarska cesta 2, Kisovec - hči Anja Jeran Ines Kirič, Sallaunines 5a, Trbovlje - hči Tija Dolanc Barbara Drnovšek, Polje 27, Zagorje - hči Teja Hlebec 26. 10. 2005 Tina Berjevič, Sela pri Dobovi 82A, Dobova - sin Matic Lazič Metka Volaj, Turje 54, Dol pri Hrastniku - hči Nina Joži Odlazek, Farčnikova kol. 11, Zagorje - sin Mitja Kovač 27. 10. 2005 Urška Mali, Ravne pri Mlinšah 11, Izlake - hči Zala Maja Bočko, Čeče-del 81 a, Hrastnik-sin Tilen 28. 10. 2005 Agnes Kumlanc, Praprotno 59, Hrastnik - hči Lea Šehič Mirela Čajič, Cesta l.maja 20, Hrastnik-sin Jasmin 02. 11. 2005 Živa Rus, Vinska cesta 5, Zagorje - sin Žiga Čop 03. 11. 2005 Polona Perme, Ul. Sallaumines 5b, Trbovlje - hči Blažka Perme Turšič Barbara Hlastec, Trg F. Kozarja 7, Hrastnik - hči Lara Kontrec Ocepek Suzana, Polje 27, Zagorje - sin Timotej Kreže 04. 11. 2005 Erika Grošelj, Višnji grm 4, Šmartno pri Litiji - sin Žiga Dolinšek 05. 11. 2005 Urška Sihur, Gimnazijska c. 15d, Trbovlje - sin Filip Danijela Marinčič, Cesta zmage 19, Zagorje - hči Ta Vukič ISKRENO ČESTITAMO ! DARILNI ČEK BANKE ZASAVJE ZA BOLJŠE POČUTJE BODOČIH ZEMLJANČKOV IN NJIHOVIH MAMIC Banka Zasavje d.d. Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, je v okviru oktobrskih aktivnosti ob SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA, 31. oktobru, Splošni bolnici Trbovlje podarila Darilni ček v vrednosti milijon tolarjev za nakup novejšega ultrazvočnega aparata, ki bo pomagal pri odkrivanju anomalij nerojenih otrok. Ultrazvočne naprave danes dajejo informacije, ki so nekdaj veljale za nedosegljive. Uporabljajo jih za ugotavljanje normalne strukture in delovanja organov, patoloških sprememb in razvojnih nepravilnosti. So nepogrešljiv pripomoček pri diagnosticiranju na področju ginekologije in NAŠA BODOČNOST/IZZIV @ --------------------------1...... — porodništva. Na ginekološko porodniškem oddelku želijo nabaviti 3D ultrazvok z barvnim doplerjem, ki bo v času nosečnosti omogočal odkriti nepravilnosti v razvoju še nerojenega otročička, tridimenzionalen prikaz, dokumentiranje vsakega posnetka med preiskavo in odgnati strahove v smislu »kaj pa, če...«. Na področju ginekologije bo omogočal odkritje vzrokov bolečin, nepojasnjenih krvavitev, motenj pri odvajanju, nudil pomoč pri zdravljenju neplodnosti in bo glavna pomoč pri diagnosticiranju. »Cenovni razredi novih, sodobnejših UZ za potrebe ginekologije in porodništva stanejo od 12 do 25 milijonov tolarjev«, je povedala direktorica SB Marina Barovič. Dr. Jože Čuk, predstojnik ginekološko porodniškega oddelka, je na kratko orisal uporabo UZ naprav od leta 1978 dalje. Trenutno uporabljajo aparat, ki je star že deset let. Tehnično utemeljene zahteve v svetu in Evropi so, da UZ aparati ne bi bili starejši od pet let. Za dobro diagnostiko je potrebna zmogljiva aparatura in osebje z veliko znanja. Danes naredijo na ginekološko porodniškem oddelku letno med 3500 in 4000 UZ pregledov, postavijo sum o težavah in nepravilnostih, ne morejo pa postaviti diagnoze. Predsednik uprave Banke Zasavje Zdenko Fritz je zagotovil, da: »Z resnim delom je tudi v težkih pogojih mogoče zdržati. Ljudem v tem okolju moramo omogočiti enake možnosti v življenju, kot jih imajo v drugih regijah. Bolnica je bila velikokrat pod raznimi pritiski, na koncu pa je obveljalo, da je pomemben predvsem profesionalen odnos na vseh področjih. Tega pa ne more biti brez ustrezne opreme. Ob tej priložnosti čestitamo Bolnici za dosedanje delo, saj vemo, dajo lahko postavimo ob bok dobrim in primerjamo s tistimi, ki se štejejo za nekaj več.« Banka Zasavje donira sredstva za različne namene in tudi na ta način dokazuje svojo povezanost z okoljem v katerem deluje. »Tudi bolnišnici ni pomagala prvič«, se je spominjal dr. Čuk. »Pred leti smo se na banko obrnili za pomoč pri nabavi še kako potrebnega oximetra in le-ta seje takoj odzvala naši prošnji in nam oximeter podarila.« Vrednost UZ aparata, ki ga nameravajo kupiti, je 12 mio sit. Sredstev za ta namen imajo zdaj približno za polovico. Ostalo bodo financirali iz sredstev amortizacije za leto 2005 in 2006 in prispevkov donatorjev. Načrtujejo akcijo zbiranja sredstev - namesto novoletnih daril - na računu: OllOO- 60302792.52. s pripisom ZA ULTRAZVOK. V interesu vseh je, da se sredstva zberejo čimprej, da bodo lahko na ginekološko porodniškem oddelku Splošne bolnice Trbovlje še naprej strokovno in uspešno opravljali svoje delo. Besedilo in slike: Irena Vozelj SOŽITJE ¥ NEREDIH IN NASH JU Nedelje imajo svoj čar. Neobremenjen s časom po zajtrku rad ob kavi posedam v fotelju pred TV. Res, da je jutranji program pretežno namenjen otrokom, pa me nič ne moti. Med ogledom katerega izmed animiranih ali igranih filmov za mladino mimogrede pregledujem še informacije na teletextu. Že deseto noč zapovrstjo divjajo neredi v predmestnih predelih Pariza. Nasilje s požiganjem avtomobilov in mestne infrastrukture ter spopadi skupin mladoletnikov s policijo so se v zadnjih nekaj dneh razširili tudi v predmestja nekaterih drugih večjih mest v Franciji. Prodi napoveduje, da bodo podobni nemiri v kratkem preplavili tudi Italijo, kjer je življenje v predmestnih predelih še težje kot v Franciji. Mojo pozornost pritegne film na zagrebški TV. Gre za umotvor s področja znanstvene fantastike, ki naj bi zabaval, a je poln nasilja. Skozi vso zgodbo je prisotna želja po prevladi v vesolju. Na koncu res zmaga dobra misel, ampak tudi zagovorniki pravice niso uspešni brez uporabe nasilja. Pravzaprav film prikazuje boj različnih življenjskih oblik in kultur. Nasproti si stojita dve različni civilizaciji. V Parizu je prišlo v predmestnih predelih do požarov v starih in slabo urejenih bivališčih, kjer živijo pretežno priseljenci iz Afrike. Emigranti so se zatekli v Francijo zaradi ekonomskih in političnih razlogov. Vsi so prišli v demokratično evropsko deželo zaradi materialnega pomanjkanja in kršenja človekovih pravic tam, kjer so živeli. Nekaterih otroci so že »rojeni« Evropejci. Toda tudi za to, v novi domovini rojeno generacijo, se stvari niso spremenile. Okolje jih še vedno zapostavlja in odriva na obrobje kot neke marginalne skupine, ki so namenjene le poceni služenju interesom domačega kapitala. Le redkim med njimi se skozi desetletja bivanja v obljubljeni deželi, raju, uspe odlepiti z ekonomskega dna na družbeni lestvici in še bolj redkim uspe integracija v novem bivalnem prostoru. TV programi so polni reklam. Človeštvo je prenasičeno z materialnimi dobrinami in postaja vse bolj duhovno podhranjeno. Pravzaprav je duhovnost že postala tržni artikel. Ljudje, preobremenjeni s pehanjem za materialnim bogastvom, vse pogosteje čutijo v sebi pomanjkanje, ki si ga ne znajo razložiti. Pomanjkanje notranjega zadoščenja, zadovoljstva in sreče poskušajo zadovoljiti z občasnimi dobrodelnimi dejanji, z obiski božjih hramov različnih verstev in s poležavanjem na kavčih pri psihiatrih. Materialno bogati iščejo v svoji duševni podhranjenosti smisel življenja. Revni si poskušajo z bojem zagotoviti večjo ekonomsko varnost in stabilnejši socialni položaj. Zatekajo se k izražanju nezadovoljstva v obliki stavk, demonstracij, v skrajnih primerih pa se k povsem nezakonitim dejanjem nasilnega delovanja, ki zahteva veliko materialno škodo in človeške žrtve. Za mir in razumevanje med ljudmi je potrebno materialno ravnotežje. To je pogoj za odpravo socialnih krivic in kulturnih barier. Aza stanje večjega ekonomskega ravnotežja je potrebno spoznanje o odpovedovanju. To pa je že duhovna kategorija. Dokler bodo materialni interesi delovali brez podpore duhovnosti, odpade tudi sožitje v miru. Glede na spoznanja iz preteklosti, se bojim, da se človeštvo ni pripravljeno odpovedati nasilju. Mefisto KLEPETALNICAs ZAČELO SE JE Z ESMERALDO... V esoljnem ljudstvu so nanizanke postale sol duševne hrane. V njih je vsejasno in do konca razdeljeno na moške in ženske principe, na dobro in slabo, bogastvo in siromaštvo, ljubezen in sovraštvo, severni in južni pol. Dekleta so lahko še tako pametna in izobražena, samo... če ne ulovijo dobrega tipa je vse zastonj. Posledično večino svojega časa porabijo za načrtovanje ljubezenske strategije, kar jim poleg številnih služabnic sploh ni problem. Lepe in elegantne jočejo z glicerinskimi solzami, ki ne kvarijo šminke in lepega izgleda. Nasprotno, sirotice tako objokane, so lepše in še bolj usmiljenja vredne. Prav ti detajli : macho tipi, ki odločajo o vsem kar se pomembnega v življenju dogaja, služabnice z belimi predpasniki, vztrajanje na dekliški nedolžnosti, izglodajo tukajšnjim vnetim privržencem povsem neverjetni. A prav oni predstavljajo najbolj resničen del zgodbe. V Južni Ameriki gospe srednjega stanu zares imajo služabnike, nezakonski otrok je veliki greh, a moški so tisti, ki finančno skrbijo za vso družino in še kaj. Za mnoge od nas je to prava znanstvena fantastika in nekaj povsem neverjetnega, zato imajo takšne nanizanke vse lastnosti modeme pravljice. Zasvojenost je zajela, ne samo gospodinje, upokojence in šolarje, temveč tudi zaposlena dinamična dekleta, študentke, celo moški so ujeti v past mehurčkasto penečih žajfnic. Vsakdo, ki enkrat dovoli, da je zaide v mrežo neverjetnih zapletov, bo težko premagal skušnjavo, da se ne bo vsak dan ob istem času namestil pred tv ekranom. Za uspeh takšne nanizanke sta pomembna tudi čas predvajanja in stalnost termina. Očitneje proizvodnja takšnih osladnih mehurčkastih sladic dobičkonosen posel, ki prinaša težke milijone. Majčke, nalepke, albumi, slike z romantičnimi liki...obetajo dober dodatni zaslužek. Vpliv, ki ga imajo na vsakdanje življenje, je velik. Marsikdo, ki je zasvojen s tem mamilom, ne razlikuje več izmišljeno zgodbo od resničnosti. Pojavilo se je tudi nasprotno prepričanje nekaterih strokovnjakov, da obstaja pozitivno dejstvo nanizank, saj delujejo kot neka vrsta mentalne higiene. V posameznih družinah ima vsak član svojo nanizanko in to tisto, v kateri akterji rešujejo določen problem, ki je enak njegovemu. Podobno tudi velike umetnine s pozitivnim vplivom omogočajo, da se nekateri problemi rešijo na najboljši način. Popularnost nanizank je ogromna in na podlagi tega podatka lahko zaključimo, kako veliko je število ljudi s problemi in psihološkimi težavami. Štirideset minut na dan preživijo v svetu, kjer je vse mogoče in kjer kljub slabim obetom nobena težava ne ostane nerešena. In kaj pravijo tisti, ki ne morejo več brez njih? »Dolgo nisem hotela niti slišati za tovrstno zabavo. Potem sem ostala brez službe in iz čistega dolgčasa začela gledati eno od številnih nanizank. Kmalu sem spoznala, da bom še zelo dolgo sedela pred ekranom, da bi izvedela kakšen bo konec,« pravi Slavica. Triindvajsetletna Tamara se smeje: » Najprej sem gledala le eno, pa dve, pa tri in trenutno spremljam kar štiri nanizanke. Upam, da bom tudi jaz nekoč srečala nekega slovenskega Carlosa in doživela happy end.« Beg od realnosti ali kaj drugega? Stanislava 40. SAMOSTOJNA PRI PETDESETIH OB Štiridesetletnici in po prti RAZSTAVA BOGDANA BAROVIĆA V galeriji Delavskega doma Trbovlje je trboveljski župan Bogdan Barovič odprl svojo 40. samostojno slikarsko razstavo. Na ogled je 29 slikarskih del-olje, platno, od katerih so štiri dela namenjena prodaji, izkupiček pa bo namenjen nakupu invalidskih pripomočkov Društva invalidov Trbovlje. Dela prikazujejo morje z očmi Bogdana Baroviča. Dodani ruj in ribiška mreža obiskovalca poneseta na Primorsko, čeprav so slike nastajale v Trbovljah, doma v kleti, spremenjeni v atelje. Med poletjem je Bogdan slikal moije, ga čutil enako, kot bi bil tam, včasih dobre, včasih tudi slabe volje. Ob otvoritvi se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri razstavi, učiteljem slikarstva, svojim domačim, Radiu Kum ter Čopovim, ki so pripravili primorsko pogostitev. Ker je Bogdan že dolga leta z dušo in srcem zapisan tudi radiu, si je na razstavi mogoče ogledati stare tehnične pripomočke, ki sojih radijci uporabljali pred dolgimi leti, na začetku svojega dela. Prispevali so jih sodelavci Radia Kum. Njegovo mišljenje pa je tako:« Od vsega, kar počnem in skušam biti v tem perfekten, sta zame najpomembnejši dve stvari. To sta slikarstvo in radio. Če bi imel možnost vrnitve v preteklost, bi rekel adijo parlament, adijo občina, dober dan, radio, dober dan, televizija, dober dan, slikarstvo! Moja umetniška žilica je namreč čedalje močnejša. Namesto k zdravniku se odpravim v atelje in pomirim svojo dušo. Živim s svojim delom in živim s 40letnico Radia Kum.« Besedilo in slike: Simona Solina REPORTAŽA © SQITI "D topolom skupina JAVNI RAZPIS ZA NOVO DELOVNO MESTO SAM d.o.o. Domžale s sedežem v Zgornjih Jaršah je srednje veliko podjetje z jasno vizijo za prihodnost. Glavna dejavnost podjetja je trgovina z gradbenim materialom, metalurgijo, vrtnim programom, materialom za vodovod in ogrevanje, keramiko in kopalniško opremo, elektro materialom in belo tehniko ter z ostalo opremo za dom. Zaradi širitve prodajnih površin iščemo mlad in perspektiven kader, ki se je pripravljen dodatno izobraževati in aktivno vključiti v mlad kolektiv in bo kasneje sposoben prevzeti zahtevna vodilna delovna mesta. K sodelovanju vabimo Komercialnega referenta v poslovni enoti Trbovlje (m/ž) Pogoji za opravljanje dela: - univerzitetna izobrazba ekonomske smeri, - obvladanje dela z računalnikom v MS Windows okolju. - obvladanje programskih orodij MS Office, - vozniški izpit B kategorije, - organizacijska sposobnost, - poznavanje prodajnega asortimana, - komunikativnost. Delo se opravlja v PE Trbovlje. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 25.11.2005 na naslov: SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1, Zgornje Jarše, 1235 Radomlje s pripisom »za razpis« ali na e-naslov: katja.varga@sam.si Dodatne informacije o navedenih delovnih mestih dobite na tel. št.: 01-729-88-20 (Katja Seljak Varga). T v* -P zavod za informiranje -LX1JL VJ ★ B JL jL vJ in izobraževanje ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO IN PRIPRAVA NA IZPIT PRI GZS 100 ur, 180.000 SIT (DDV je vključen) ZAČETNI TEČAJ KNJIGOVODSTVA (40 ur, 72.000 sit) ______________se bo pričel 14.11.2005 ob 17. URI_____ - delavcem, ki so zaposleni pri s.p. vsaj eno leto, stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. Ljubljanska 80 (SPB 1), Domžale Tel. 721-94-61, faks 721-94-64, GSIVI 041/734-658 e-pošta: jnfobiro@siol.com, www.infobiro.sj Naj vaš d Celje - skladišče D-Per 6/2005 P medi na va 500001713 1-5 L COBISS Modro varčevanje. Rentno varčevanje. Evro depozit Rentni depozit . I^mLUrI V mesecu varčevanja darilo ^■/o J