Leto IV., Štev. 40 V LruDiJani, sobota dne 17. februarja !923 PoXtnlaa parSaHnrri. Posamezna Rev. stan« 1 Olo Ižhat» ob 4 z filtrat. Žtane mesečno tO— Diu n inozemstvo 20"— s Ogla« po tarifo. Uredništvo: Miklošičev* centa si 16/X Telefon ¿L ti mm MP "-i5,- «-■■■^Vr* S3 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnfitvoi Ljubljana. Prešernov« BL št M. Telet «t 3ft Podružnice; Maribor. Barvarska alle» Št. L TeL št. 22. Celle. AJeksandr. Račun prt pošta, čeke» sa votla štev. UJ42. Ljubljana, 16. februarja. Uradniško vprašanje v Jugoslaviji jo Mninentn. aru vna i;, narodna zadeva, fca tem vprašanju ne visi le življenje «. blagostanje »totisočev državnih na-seščencev od najnižjega naetavljcnca Pa do najvišjega uradnika, marveč je »vi «jega odvisna tudi usoda in zadovoljstvo malone vseh drugih državija- r. Ze usoda nameščencev samih kot ta. ešL re*. globoko v narod in državo. ua Katero je obsojeno danes na-■neščeustvo. razjeda baš tisti stan, ki soseono nn tvori jedro zlasti kulturnega iajireflka. Po svoji inteligenci, po svoji nesebičnosti ni noben drug ton posvečal narodu toliko duševnih sil kot baš urad ni slu v najširšem polenu te besede. Ni treba, da se ozremo le na poklicno prosvetno delo učitelja is profesorja, pogledati treba v sase nacijonalae, kulturne in strokov-ae organizacije, kjer «odelujejo name Ičenci vseh kategorij z veli! o marljivostjo in požrtvovalnostjo. Iz rodbin iržavnih nameščencev se rekrulira žo Iniga generacija našega razumništva !n ni vseeno, ako jo deci državnih uslužbencev omogočeno dosezati iz-cbrazbo v polni meri, ali ne. Kaj končno snačj materijelno dobro situirano Sržavno nameščenstvo kot največji lonsnmcnt kulturnih dobrin, v6 samo 'isti, ki js Imel zadnja leta priliko opa-icvati nazadovanje na našem književnem trgu in ki motri obisk koncertov, rledališč, umetniških razstav ¿j drugih kulturnih prireditev . . . Usodo državnih nameščencev deli Svtomatičro tudi zasebno nameščen-atvo. zlasti uslužbenstvo javnih korpo-racij. Vsako {>ovišanje prejemkov, ki ilh dobe državni nameščenci, pri'e v tirilrg tudi vsem številnim namešeen-zev |»ii ol>činah, pri zasebnih železni M.V in rudi nameščencem v privatnih podjetjih. V Sloveniji je [>o!;ret državnih nameščencev zlasti važen za nslužbenco južne železnice, ki repre zenfirajo po svojem številu izredno velik odstotek našega uradniškega živ-fja. V očigled predstoječega ]*>držav-Henja južne železnice ima železničar-sko vprašanje ra našo ožjo domovino te po=ebno važnost. S tem pa vpliv materijelnega polo laja državnih nameščencev na ostali ftel naroda še nikakor ni rčrpan. Vprašajte pridobitno sloje, obrtnike vseh katetrorij. trgovce in hišne posestnike !n slišali boste, kako neprijetno udarja uradniška beda tudi na njihove lepe. To že v normalnih razmerah. -Ako pa sp uradniški bedi pridruži še obup. apatija do dela in korujicija, kakršna se je v nekaterih delih naše države na žalost razpasla, potem pa stola z uradniškim vprašanjem istočasno na kodu tudi vitalni interesi zlasti pri-dobitnikov. Kako pa naj funkcijonira vzorno javna uprava, ako državni nameščanje s skrbjo za vsakdanji kruli leže spat 3n s strahom vstane in ne v6, kako bi d meri din prehranil sebe. ženo in deco. PojdPe po uradniških familijah. da vidite, kako trrozna je že beda v teh hišah. V Ljubljani poznamo uradniško rodbino, katere otroci so doma oblečeni v — vreče! In v takih brezimnih razmerah naj funkcijonira brezhibno i*prava, naj se razvija vzorno promet, naj poslujejo državne pisarne izključno le tako. kakor zahtevajo interesi ziaroda in države. Vse to dviga vprašanje državnih nameščencev jialcč nad njega socijalno-politično važnost v vrsto prvovrstnih državnih problemov. S tega stališča je to vprašanje obravnavala demokratska stranka in zato jo ona iafco vztrajno insistirala na tem. da se čim preje resi službena pragmatika, na katere podlagi se da zadovoljivo urediti tudi gmotna stran uradniškega problema. Konšiatiramo le dejtvo. ako poudarimo, da so baš slovenski člani demo-.-9}ut niajjs[uef[Arz \ "sina^o-id nSd\&o jsouzea nt is-oafnu trz cjstuis ja-vtcu p -sa.aois jui ourcuiT -»jj 'ojcz ipni topu Ep ssa "Aoouaosoumu i;mAcf aossjoj -m npudojsijz ijfomjadsnfmi u; ruAtrpp rioqri:u 'iuBAOifpoJ fjoqfcu ouao^oj^s '¡sfaujtSjaiiafcu j[iq ailuvj;» a>[sjBa;i resu celokupnega državnega uradništva naše države je. da pride v pari a-irent uradniški poslanec iz Slovenije, ''ki bo mocrel sedai. ko stojimo tik preti odločitvijo o uradniški pragmatiki z •rsemi njenimi posledicami, vršiti potom vdike stranke oni pritisk, ki spravi uradniški problem preko brda. Zato je JDS od začetka se postavita ia 6tališče. da naj bo ljubljanski poslanec predvsem uradniški poslanec. V razgovorih za skupni nastop z NNS je JDS naravnost predlagala, da nai obojestranski uradniški zauoniki izberejo Laški senat o fadranskem sporazumu 6ANTAMARGHERITSKE KONVENCIJE ODOBRENE. — ZANIMIVE IZJAVE. — SESTANEK PAŠ1ČA Z MUSS0L1NIJEM. liim, IG. februarja, j. Na današnji seji sovanja ter je poudarjal, da so Italijo senata je sen. Scialoia poročal o santa-marghoritski konvenciji ter v imenu zunanjepolitične komisije predlagal odobritev. Proti vsakemu pričakovanju se je Mussolini odiekel liesedi. Debata je bila deloma zelo živahna. Ko 6ta govorila o pogodbi senatorja Tomasini in Ci-vacci, ki sta obljubila Dalmaciji, da se nan.d ne bo pozabilo, je povzel besedo senator Rava, ki je izjavil, da je vzel na znanje izjavo Mussolinija, da ta pogodba ni kor.čnoveljavna. Mussolini je takoj korigiral to izjavo z medklicem: «Izjavil sem, da nobena pojodba ne pomeni nič definitivnega». Rava je poudarjal na koncu svojega govora, da bo glasoval za ratifikacijo. General Giordano je izjavil, da se je že rapallska pogodba ratificirala zaradi tega, ker je bilo to neizogibno. Santa-margheritski dogovori puščajo zapadno meji Italije brez varstva; toda Italija •deda v bodočnost, ki bo prinesla rešitev tega vprašanja. Bivši vojni minister, ki js glasoval že proti rapnllski pogodbi je izjavil, da bo glasoval tndi proti santamargheritskim konvencijam, ker je po njegovem mnenju izumetničena. Or h*>če Dnlmatincem pokazati, da, Italija ni izgubila vere v bodočnost. Senator Pule je izjavil, da so bo vzdržoval gla- s tem dogovorom že tretjič ustavili ob jadranski barijeri. Ta nova epizoda bo Italijo za črto stoletje zopet odvrnila od poti, ki ji jo je določila usoda. (Živahni medklici: Ne. ne!). Senator je nadaljeval, da brez smrti ni vstajen a. Zeli, da bo Mussolini prisostvoval temu vstajenju. Senator De Cupi je izjavil, da je pogodba škodljiva interesom Italije. Senatorji so trikrat zaklicali Dalmatincem: Počaka:te! Scialoia je poudarjal, da se mora dogovor ratificirati ter je boljše, da se ne govori preveč slabega o nje\ Nato je senat z večino glasov sprejel pogodbo. Trst, IG. feh-uarja. L «Popolo dlt.v lia»» piše iz Rima: Jugoslovenski politični krogi izražajo dvome, ali ko Mussolini izvedel jadransko konvencijo, oreden sc balkanska situacija izjasni. Znano je namreč, da Jugoslavija danes z največjo pozornostjo motri dogodke v Maeedoniji in Tracifl in da ni ravnodušna Bolgariji in Madžarski in močno armado, ki je določena za to. di. —- Bolgarija in Jugoslavija ODOBRITEV POLITIKE STAMBOLHSKFG — SKUPNA AKCIJA PROTI KOMITAŠEM. — OČITKI SAMOUPRAVE. Sofl'a, IG. februarja, g. Po petdnev-[ sanni. so bili tjakaj odposlani agenti nem zasedanju je vrhovni svet zemljo- j maccdon=kega komiteja, d» bi ga tam radniške stranke sprejel med drugim sle ubili, poizkus pa se ni posrečil. deio resolucijo: «Vrhovni svet zearifo-radniške stranke v prvi vrsti popolnoma odobrava izjavo ministrskega predsednika Stambolijskega o Maeedoniji. ki jo je podal zastopnikom beograjskega časopisja o priliki svojega poseta v Beogradu v mesecu novembru L i Stam- Beograd, IG. februarja, r. Na sinočnjl seji min. sveta je bila podpisana sani. tetna konvencija z Bolgarsko. To je prvi akt od novih odnošajev med našo kraljevino in Bolgarsko Izza leta 1915. Sofija, 16. februara. r. Jugoslovanski poslanik Milan Rakič je bil sprejet vče- uhrja smatrajo mnogi za razkol antan-te, vladinr» časopisje pa to odločno zanika. Tudi pariški časopisi p:šejo, da odhod Angležev iz Poruhrja nikakor ne sme razdreti zavezništva med obema državama. London, 16. februarja. I. Kakor piš' današnji pariški «Matin», cdklanja francoska vlada žc v naprej vsako posredovanje v franccskcnemškem sporu, ker noče popustiti niti za las. Zelo neprijetno je dirnilo tukajšnje prlitičnc kroge vest, Mr.tina, da bi fci'a tudi vsaka intervencija ali poizkus posredovanja Anglije povsem brezuspešen. Pariz, IG. februarja. L «Agence Tla-vas» energično dementira vesti «Frankfurter Zeitung», ki je naznanila francosko blokado Hamburga. Bremena. Stet-tina in Kicla ter vesti o bližnji vo.ini gu uradniki vsaj ponekod že pristali na skupno delo s francoskimi uradniki. Nemški propa-randni urad nabija po mestih ponoči letake, v katerih poživlja francoske vojake k nepokorščini. Nemška vlada je pozvala lastnike premogovnikov v Poruhrju, naj plačujejo brezpo-seitiim rudarjem vsaj polovične mezde, kar pa so industrialci odklonili kot nemogoče. Zelp-iniški, poštn? in brzojavni promet je pod energično roko francoskih oblasti Pariz, 16. februarja, s. Listi poročajo, da bo jutri izbruhnla generalna stavka komunističnih rudarjev Severne Francije. Oni de! rudarjev, ki je osta! zvest soci-ialističnim sindikatom je sklenil, da sc ne udeleži stavke. Pariz. 16. februarja. Po poročilih .1-stov je 100.000 rudarjev pričelo stavkati. boliski je tedaj izjavil, da sedanja vla- j rai od kralja Borisa v daljši avdijencL da in z njo vsi zemljoradniki smatrajo, ' Ccograd, 16. februarja, d. «Samouprz-da Macedonija ni bolgarska in da ona j va» ostro napada bolgarskega min. pred nikdar več re samo ne bo za njo dela- sednika Stambolijskega, čes da se vmešava v naše notran e razmere ter zlasti v sedanjo politično borbo s tem. da tajno podpira zemljoradnički pokcet ift protežira tudi Radičevo akcijo. Beograd, 16. februarja, p. V Nišu se sestane najbrž že drugi teden mešani jugoslovansko bolgarska ksmisija. ki bo razpravljala o ukrepih proti komftaški akciji in vpadom bo'garskfh četnikov na jugoslovansko ozemlje. Komisija bo najprej teoretično razpravljala o odredbah, ki se imajo podvzeti, na kar odpotuje na mejo, kjer bo preučevala bkalne razme« re.-Z naše strani sta imenovana v ko» misijo komand-nt cebkunnc žandarmer?« jc gen. Uzun Mirkovič in načelnik v no* tranjem ministrstvu Lazič. Ia, temveč da o Macedoncih sploh ne mara rrčesar več niti slišati pa ne samo o Macedoncih, ki so v kraljevim SHS, temveč da noče slišati niti o Macedoncih, ki se nahajajo v Bolrariji sami. Ptambolijski je rekel: «Obžalujem, da Bolgarska nima kakega otoka v kolonijah. da bi tja poslala vse Maccdon-ce: potem bi bil mir na Balkanu». V isti izjavi Jo Stambolijski še dodal, da se v krvi Maccdotieev nahaja vse ono, kar je najslabše iz krvi Srbov, Bulgarov, Turkov in Albancev». Zaradi to izjave so Stambolijskega takoj potem l.uto napadli Macedonci v Sofiji kakor tudi vso opozicionalno čar sopisje. Ko je Stambolijski bival v Lau- Otvoritev konference o lužni železnici Jugoslovanov Sc nI. Rim, 16. februarja, r. Včeraj je bila otvorjena konferenca delegatov nasied-stvenih držav glede Južne železnice. Konferenci prisostvujejo delegati Italije, Madžarske, Avstrije in zastopniki lastnikov obligacij. Delegati Jugoslavije še niso dospeli. Konferenco je otvoril markiz Imperiali, ki je pozdravi! navzoče delegate in jih pozval k delu v duhu služnosti. Madžarski finančni minister Te!eky je odgovoril, da vlada pri vseh delegacijah najboljša volja za pravilno rešitev tega važnega vprašanja. Nato so bili sestavljeni trije odbori za preučevanje tehniške strani tega vprašanja, za konvencijo glede transportov, carin in sanitetnih odredb in vprašanje finančnih odnošajev administracije Južne železnice. Beograd, 16. februarja, r. Sinoči so odpotovali v Rim na konfercnco glede Južne železnice sledeč! zastopniki naše vlade: pomočnik prometnega ministra P. Avramovid, šef oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb dr. Otokar Rybaf, upravnik drž Hipotekarne banke Boža Maukovič in inšpektor finančnega ministrstva Borko. Dr. Vcnčina se nahaja že v Rimu. Rim, 16. februarja, j. Včerajšnja konferenca o Južni železnici je imela docela formalen značaj. Danes se je pod pred sedstvem markiza Imperialija vršila ponovna se.'a, ki pa ni prinesla še nobenih sklepov, ker se hoče zaradi vprašanj, ki se morajo urediti na tej konfercnci, počakati na prihod vseh jugoslovanskih delegatov, preden se pričnejo meritorne razprave. Podkomisije so pričele s proučevanjem določenega jim materijah. OBISK KANCLERJA SEIPLA V BEOGRADU. Dunaj, 16. februarja, r. Avstrijski državni kancclar dr. Seipe! odpotuje dne 20. t. m. preko Maribora in Zagreba v spremstvu zunanjega ministra dr. Grun-bergerja in štirih finančnih strokovnjakov v Beograd. Spremljal ga bo tudi odpravnik jugoslovanskega poslaništva na Dunaju dr. Aleksander Bodi. Kancler Seipe! se bo mudil v Beogradu 5 dni hi bo sprejet tudi od kralja v posebni avdi-jenci. Uiifmafum Bolgariji RABI REPARACIJ. —ODGOVOR STAMBOLIJSKEGA. Sofija, 16. februarja, r. Medzavezniška lom carin garantira reparacijske pri» komisija je izročila ministrskemu pted- , spevke, toda pod pogojem, da se skup sodniku Stamborjskemu novo noto ve- ni prispevki znižajo, da se odgodi izpla» leposlaniške konference glede izplačila čilo in da ce pomaga vladi pri najetje reparacij. V noti poživlja voleposlaniška 1 zunan:ega posojila, konferenca liolgarsko vlado ultimativno j Sollja, 13. februarja, g. Stambol'js!d in zadnjič, da v določenem roku izvrši 1 bo jutri v sobranju govoril o uit imam izplačilo prvega obroka, katerega odlo- | veleposlaniške konference ter skušal za* žitev jc bila dovoljena zaradi slabega j vrniti ugotovitve med zavezniške komisi- finsnčnega položaja Bolgarske. Bolgarska vlada je reparacijski komisiji izročila odgovor glede vprašanja boigarskega reparacijskega doli a. Vlada izjavlja svojo pripravljenost, da z de-' je, da Bolgarija !abko plača, da pa je dosedaj namenoma zavlačevala izvršitev svojih obvez in razširjala netočni vesti o svojem gospodarskem stanju. osebo, do katere imajo največ zaupanja. Njihov kandidat naj bi bil skupni napredni kandidat, ki bi kot poslanec izvršil poverjeno mu veliko nalojro, potem pa eventualno izročil mandat strokovnjaku za gospodarska vprašanja ki tako težko tlačijo naš obrtniški stan in pridobitne kroge sploh. Ta, po našem mnenju edino praktična ideja, ni tila akceptirana. Demokratska stranka io na ne pu- sti pasti. Zbor ljubljanskih zaupnikov je soglasno potrdil, da kandidira stranka na prvem mestu uradnika. Ker ni prišlo do sporazuma z drugimi skupinami, je povsem naravno, da je bil z enolušnim odobravanjem proglašen zopet za kandidata zasiužni zastopnik interesov državnih nameščencov, kj v parlamentu uživa ugled prvega strokovnjaka na tem polj-i. dosedanji j se zahteva sklicanje konfercnce za rcvi-posiacec oroiesor Josio Reitncr. I ziio mirovne pogodba. Minister Ra lin na smrini oostelU Praga, 16. februarja, j. Popoldanski buletin o zdravstvenem stanju ministra Ražina pravi, da bolniku zelo pojemajo moči. Tudi srce peša. Bolnik je pri polni zavesti ter nima bolečin. Predsednik Ma-saryk je danes popoldne prišel v sanato-rij ter se informiral o stanju bolnika. Popoldne so tudi člani vlade prišli v sana-torij. Zdravniki so zelo pesimistični. Dr. Rašin je jako slab, vendar pa je pri dobrem razpoloženju. Dunrj, 16. februarja, r. Popoldne se jc raznesla vest, da je dr. Rašin umrl. Praga, 16. februarja rp. opolnoči. Minister Rašin je o polnoči še pri življenju. Stanje je jako kritično in po splošnem prepričanju je katastrofa neizogibna. Vendar se pojavlja upanje, da bo dr. Rašin tudi tokrat šc izdržal opasno krizo. Za revlzifo versaiske pogodbe London, 16. februarja, s. Spodnja zbornica je danes nadaljevala debato o prestoinem govoru. Opozicijonalcc Cly-nes je predlagal, naj se adresi doda sprememba, da pomenja sedanji položaj vir novih vojn ter poostritev brezpcselnosti in da zbornica obžaluje, ker ton kron skega govora ne upošteva vedno bolj napredujočega gospodarskega opustošenja Evrope. Predlog opozarja na nujno potrebo splaSne anulacije vojnih dolgov, ki Zvezi narodov, h kateri se morajo pripustit! vsi narodi, omogočila, da postane organizem sprave in razsodišče perečih vprašanj ter finančno-gospodarskih klavzul raznih pogodb. Končm se stavija vprašanje, kakšno pelitiko hoče voditi Anglija z ozirom na sedanji položaj ter Krvavi konflikti pri Memetu Berlin, 16. februarja, s. Iz Memla javljajo. da so se oborožene tolpe vnovič polastile vladnih poslopi'-. Izgleda, da stoji tudi za temi napadi litvanska vla. da. Iz Varšave javljajo, da se bo mo-meljsko vprašanje uredilo tako. da dobi Litvanska suvereniteto nad Metuljem, ako se izjavi, d3 je pripravljena v posebni pogodbi priznati Poljski v luki posebne pravice. Pariz, 16. februarja. 1. Zdi se. da bs poslaniška konferenca modificirala svojf odredbe, po katerih je bila doslej določe* na litvrnska vlada za upraviteljlco mesta do končne določitve pripadnosti, h Vilne so začele pol sck čete osvajati nevtralna cano. Pri Fuškaricl so se spe-padle po';_::e čete, ki so prestopile nevtralno cono s lltvanskfml četaši, k! s* imeli enega mrtvega in več ranjenih. Ressn poloiai v OrMsnfu London, 16. februarja, s. Položaj v orijentu je še vedno resen. Vendar f* ursro. da bodo Turki končno le podpisali mirovno pogodbo. London. 16. februarja, s. Britski d.y legat v Carigradu bo danes sporoči Izmet paši. da je Anglija pripravljena podpisati mir s Turčijo na podlagi lau-sannske pogodbe. HRIBAR V BEOGRADU. Beograd, 16. februarja, g. Semkaj js dospel pokrajinski namestnik Hribar, da poroča o pogajanjih z raznimi političnimi grmei m t v Sloveniji v s vrbe podpore radikaiske stranke. G. Hriba;" je bil sprejet tudi od Pafiča. ki je ob žaloval, da ne more priti v Ljubljar"> G. Hri'iar je tuui ponovno urgiral ra* pusf Orjune. Sokolstvo ?n politika Svarilo Sokolskega Saveza. SOKOLSTVU! Stojimo v sredi najljutejšega volilnega boja, ki vihra v naši državi. Sokolstvo mora tudi v tein besnem političnem vrtincu vztrajati na načelih, ki smo jih ponovno izrazili na glavnih skupščinah Saveza. — Tudi mnoge člane sokol-skih društev so razmere potegnile v politični boj. V tem tre cutku poživljamo vse članstvo, naj zvesto in odločno čuva naša načela, ki jim veljave in avtoritete ne sme izpod-oesti nobena ncpreudarnost in strast! Kot Sokoli čuvajmo sokolsko tast; branimo, kar nam je bilo vsekdar sve to; delaimo po načelih, ki «no jih ope-tovano soglasno in brez odpora odobrili! Kar je velialo v dobi mirnega dela, »nora tem bolj veljati v burnih sedanjih dneh! Politika ir.ora od Sokolstva stran! Nihče naj se v politični borbi ne dotika naše organizacije! Oni bratje pa, ki jih je zajel politični vihar, naj se zavedajo, da so tudi in vedno Sokoli in ne samo politiki! So-kolskih načel ne smejo zatajiti nikoli in pod nobenim pogojem! Tudi v tem ozira stojimo na straži, ker ne dovoljujemo, da bi katerakoli strani«! ali oseba našo nepolitično in vsenarodno organizacijo zlorabljala v nesokolske namene. Stojimo na straži v prepričanju, da je Sokolstvo tudi bojna organizacija, kadar je treba braniti obstoj in svobodo naroda in domovine in čistost narodne misli! Zdravo! starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, Odločna obsedla kleriicsNpja divlaiiva v Hsrifecry Maribor, 16. februarja, m. Za nocoj *o vabili velikanski rdeči plakati mariborske Orjunaše na manifestacijo proti divjaškemu pisanju katoliške «Straže». ki dan za dnem zločinsko napada razne ugledne mariborske narodne in kulturne delavco. Ker pa je «Stražin» u-ednik Zebot na policiji zagrozil s protidemonstraeijo svoje garde, je policija manifestacijo prepovedala, zato kmet, Tmovife pri CeTc, MIlan Coh, kmet. Sv. Ema, pošta Pristava. Predstavniki liste za glavni volilni odbor: dr. A. Novačan, Anton Mahen; namestnika: Fr. Ueblajs in Fran Ravner. Usta SKS.: ncsilcc liste Josip Drofe-nik, kmctovalec, St. Jur ob juž. železnici. Srezki kandidati: Brežice: Ivan Mermo-Ija, Št. Ilj; Jakob Ncmcc, Okoslavci. Celje: Franc Piki, Gotovlje, pošta Žalec; Anton Ko!enc, Gornji grad. Dolnja Lendava: Geza Hartner, Murska Sobota; Matija Kočar, Sltakovci. Konjice: Blaž Jcs;nek, Dramljc; Jurlh Prah, Zdclovo pri Ločah. Laško: Blaž Urlcp, Lckarje; Alojz Šmid, Podpcč pri Jurkloštru. Ljutomer: Ivan Mcrmolja, Št. I!j; Jakob Nemec, Okoslavci. Maribor, desni breg: Fr. Retzer. St. Lenart v Slov. goricah; Drago Lingelj, Ruše. Maribor, levi breg; Fr. Retzer, Sv. Lenart v Slov. goricah; Drago Lingelj, Ruše. Murska Sobota: Geza Hartner, Murska Sobota; Matija Kočar, Skakovci. Mozirje: Fran Pik!, Gotovlje; Anton Kolenc, Gornji grad. Ormož: Štefan Dobnik, Zlatol.čje pri Ptuju; Ivan Heržič, Mihovci pri Veliki Nedelji. Pre-valje: Konrad Iršič, Mislinje; Štefan Kralj, Dolgi Brd, Holmec. Ptuj: Štefan Dobnik; Ivan Heržič. Slovenjgradec: Konrad Iršič, Štefan Kralj. Šmarje; Blaž Jescnek, Dramlje; Jurij Prah. Socialistična lista. Nosilcc liste Rudolf Golcuh, bivši narodni poslanec, Maribor. Sreiki kandidati: Brežice: Šalamon Fr., rudar, Lcke, Trbovlje; Bcdenik Fran, rudar, Sv. Lenart, Hrastnik. Celje: Krištof Franjo, železničar, Sc!c, Zgornja Polska-va; namestnik Tokan Ivan, privatni urad nik, Ljubljana. Dolnja Lendava: Smrekar Fran, tesarski delavec, Veržcj; Zver Josip, kmet, Dokležovje, Bcltinci. Konjice: Krištof Franjo, Tokan Ivan. Laško: Šalamon Fran, Bcdcnik Fran. Ljutomer: Hanžel Andrej, krojač. Ljutomer; Belič Fran, usnjar, Ljutomer. Maribor, desni breg: Favaj Ivan, profesor, Maribor; Bračič Štefan, železničar, Lcskovcc, Cre-šnjevcc. Maribor, levi breg: Favaj Ivan, Bračič Štefan. Mozirje: Podpečan Anton posestnik, Ljubno; Natlačen Ivan, usnjarki mojster, Ljubno. Murska Sobota: Sntrtkar Fran, Zver Josip. Ormož: Hanžel Andrej, Belič Fran. Prevalje: Baje Antrn, uradnik, Marcnberg; Podržan Vinko, livar, Muta. Ptuj: Kcmavli Valentin, uradnik, Strnišče pri Ptuju, Podgoršek Janez, mizar, Breg pri Ptuju. Slovcnj-gradec: Baje Anion, Podržan Vinko. Šmarje; KomavII Valentin; Podgoršek Janez. Predstavniki za glavni volilni od- glavjem «Razpadanje sodjaJistifce tujem Studijskem letu samo 6. Pa rad: r stranke» po «Naprejtt» posneto notico, levilo francoskih in italijanskih dija- Spori pa je Orjtina za nocoi sklicala sestanek svojih članov v Narodni dom. ki j bor: Pelikan Hubert, drožist, Maribor; je dokazal, tU se Maribor združuje v M0čn'k Viljem, uradnik, Maribor. Na- enotno fronto proti klerikalnemu pro-staštvu. Dvorana Narodnega doma je bila nabito polna, ko je otvoril zborovanje predsednik mariborske Orjune urednik Rehar, ki je protestiral proti brezvestnemu hujskanju «Straže» zoper državi in narodu zveste državljane. Dr. Makso Šnuderl je obsodil napad «Stražinega» urednika dr. Reismana. ki jo marljiv kulturen delavec. Izjavil je. da značijo ta!;i pro-BtaŠki napadi klerikalnih listov moralni razkroj stranke. V podobnem smislu je govoril tudi odvetnik dr. Jane. Burno j>ozdravlj?n je nato govoril dr. Rc-isman, ki je med živahnim odobravanjem razložil naloge Orjune: Odločna botba za idejo jugoslovanskega edinstva in obmejna straža narodne časti in posestva. Na*o je predsednik zborovanje zaključil in zborovalei so odšli mirno domov, pevaioč «Hçj Slovani» in vzklikajoč kralju. Policijska kronika ni megla zabeležiti nobenega incidenta. Kandidatne lista v mariborski oblasti Doslej je bilo vloženih pri mariborskem okrožnem sodišču 5 kandidatnih ilst. Prva je demokratska, druga klerikalna, tretja republikanska, četrta samostojnih kmetov, pela socialistična, ki je bila vložena včeraj. Demokratsko in klerikalno listo smo že objavili. Na republikanski je nosilcc liste dr. Anton Novačan, pisatelj, Celje. Srezki kandidati pa so: Brežice-Scvnica: Miha Borovinšek, krnet. Ravne-Zdols; namestnik Ivan Paulovič, kmet, Arneško. Celje-Vransko: Anton Mahen, kmet. Trnovlje rri Celju; namestnik Milan Coh, krnet, Sv. Ema, pošta Pristava. Dolnja Lendava: Ivan Gerjovič, posestnik Rigunce; namestnik Josip Murn, posestnik, Kandi-ia. Konjice: Martin Emeršič, kmet. Sv. Ana pri Makolah; Jernej Dolšak, krojač, Oplotnica. Laško: Miha Borovinšek, kmet Ravnc-Zdole; Ivan Pavlovič, kmet, Ar-neško. Ljutomer-Gornja Radgona: Ignac Kosi, gospodarski strokovnjak Makole, Fran VVeissbacher, delavec, Maribor. Maribor, levi breg. Sv. Lenart: Ignac Kosi, gospodarski strokovnjak, Makolc: Fr. Weissbacher. delacev, Maribor. Maribor, desni breg - Slov. Bistrica: Martin Emeršič, kmet. Makete; Jemej Dolšak, krojač, Oplotnica. Mozlije - Gornji grad: Peter Tlaker, zidarski mojster, Šcnt Janž, Rečica ob Savinji; Jabck Pollan-žek, posestnik, Konjski vrh pri Lučaii. Murska Snbota: Ivan Gerjovič. posestnik Rigunce; Josip Murn, posestnik, Kandija. Ormož: Vekoslav Štamper, ekonom, Ptuj; Franc Mikša, lončar, Ptuj. Prevalje: Peter Tlaker, zidarski mojster. Št Janž, Rečica ob Savinji; Jakob Poljan-šek. posestnik, Konjski vrh pri Lučah. Ptuj: Vekoslav štamper, ekonom. Ptuj; Fran Mlkša, lončar, Ptuj. Slovenjçradec-Marenberg-Šoštan! : Fran Ueblajs, ključavničar, Studenci pri Mariboru; Jože JekI, kmet, Nova Cerkev pri Vojnikn. £marie-Kozie-Rosa!ec: Anton Mahen. mestnika: Staudinger Josip, tajnik soci-jaldcmckratične stranke, Maribor; 2iv-kovič Nikola, krojač, Maribor. Politične SBisžiiB »d«ouii na- ,. „L:sta narodn» soeijalistov za ?nhori in Lr,b'J-',n0 je bila včeraj vložena. Kan-didat je g. J. Dcržic. Namestnik g-Dcržiča jo mestni učitelj Ambrožič. da sem iz socijalistične stranke izstopil in cla ustanavljam novo socialistično stranko. Ker ne bi rad videl, da me prištevajo tistim politikom, ki hočejo imeti vsak svojo stranko. Vas vljudno prosim, da blagovolite v «Jutru» omenjeno notico popraviti tako, da sem res izstopil iz Bernotove pokrajinske organizacije SSJ. da pa ostanem slej ko prej član SSJ in mi niti v glavo ne pada ustanavljati novo stranko.» -r Očitek nekorektnosti, ki zveni iz «Slovenskega Naroda», kateri se peča z našo objavo poteka pogajanj med JDS in NNS, zavračamo. Pogajanja so bila oficijelna in obojestranski delegati so bili dolžni poročati o njih poteku svojim somišljenikom. Tajne diplomacije ne priznavamo. Kar so pri takih pogajanjih z ene ali druge strani izrecno ne označi kot zaupno ali o čemer so dogovorno ne sklene varovati tajnost, to ne more ostati prikrito. «Jutro» torej ni kršilo «enega izmed najnavadnejših običajev», temveč je vršilo le svojo dolžnost. Kar se tiče pritožbe, da se JDS ni obrnila na narodno - napredno stranko takrat, ko jc razpravljala z SKS in N8S, moramo le ugotoviti, da takrat NNS sploh še ni obstojala. Tem bolj smo začudeni, ko čitaino, da je ljubljanski mandat staro i>osestno stanje NNS.» -f- Razlika. «Jutr. Novosti» pravijo, cla bi Slovenci morali v Srbih gledati samo Srbe. To jc pravilno po radikal-ski plemensko separatistični ideologiji. Temu nasproti stoji jugoslovansko nn-ziranje, da smo Slovenci, Ilrvati in Srbi en narod. Ker imajo jugoslovanski državljani različne nazore v političnih vprašanjih, je slovenskemu demokratu vedno bližji srbski ali hrvat-I;i demokrat od slovenskega klerikalca. Slovenski separatisti stojijo natančno na istem stališču kot «Jutranje Novosti». -f Tajnosti reptilske-^a fonda. Kakor smo poročali, ee je dr. Susteršič spravil nad glavno glasilo SLS z odkritji, iz katerih izhaja, da je bi! «Slovenec» od avstrijske vlade podkupljen. To dejstvo pojasnjuje seveda v dovoljuj meri infamno protinarodno S. K■ Ilirija ima danes ob 20. nrt * lokalih športne zveze v Narodnem domc predavanje za tekmovalno moštvo nogometne sckcije. Ljubljanski smučarji odhajajo dane« na svoje običajne izlete in sicer: Ilirija kov se je znatno znižalo, zato se pa opaža, da domačini Švicarji v večjem številu posečajo svoje univerze. - Zmanjšanje avstrijskega parlamenta. Po poročilih dunajskih listov se v parlamentarnih in vladnih krogih živahno razpravlja 0 predlogu, da se na Zc!enico- (0Jhod ob 3. uri popoldne v s vrh o sledenja zmanjša število po- eyent urj zvcčer z državncia kol(y S»"*" a P dvora v Tržič, odtod peš do Sv. Ane, V na 100. nedeljo na sedlo. Hrano za en dan seboj. - Nadaljna redukcija uradniltva v _ kolodvora ob Avstriji. Avstrijska vlada namerava v ,J5 na Preserj ^ na Ra. smislu sanacijskih zakonov v pm po- k k £ y ncde)jo na §v Du„ lovie, tega leta odpustni 75.000 dr- | * jn pQ scvcrnih ,h Sljvn¡ce zavnih namescenccv nazaj. Sne2ne razmere zelo ugodne. - - Kriza tujskega prometa na Du-1 tS/,afa> ¡ma svojo k]ubsko tckmo v PIa. niči po že objavljenem sporedu. Zimski trening v Nušakovi jahalnic! je z današnjim dnem za vse klube ukinjen, ker je ministrstvo odredilo, da se civilnim društvom ne sme dovoljevati uporaba vojaških lokalov. Ni nam znano, iz kakšnih razlogov je ministrstvo izdalo ta odlok, vendar pa menimo, da je pač vojaštvo v prvi vrsti interesirano na tem da se posveča čimvečja pažnja fizični vzgoji naše mladine. Da jc to prva naloga športa, o tem že z ozirom na vzglede v drugih modernih državah ne bomo razpravljali. Danes konstatiramo le suho dejstvo. Skušali bomo izvedeti natančne vzroke tega odloka, nakar bomo zavzeli svoje stališče. naju. Dočim sta nemška in češka vlada že davno znižali tujski davek na svojih ozemljih, Avstrija tega doslej še ni storila. Radi okostenelega fiskalizma je nastala za dunajske hotelirje občutna kriza ker prihaja tujccv, ki bi hoteli plačevati silne stanovanjske in prenočninske državne davke, redno manj na Dunaj. V Avstriji tujski promet radi pretiranih tujskih davkov, ki Jih ne nalaga le država, ampak tudi dežele In občine spbh od dne do dns bc!j hira in nič čudnega nI, če jc te dni udruženje dunajskih ter graških hotelirjev poslalo vladi spomcnico, v kateri zahteva popolno odpravo tujskih davkov. Frosveia Ljubljanska drama. Sobota, 17.: «Za pravdo in srce». B. Nedelja, 18.: ob 3. popoldne «Liliom» Izv. j , ... ___.. V , ,, ... c i, slavo 350 letnice muccniške smrti Mati e Ob 8. zvečer: «Ugrabljene Sabinke». Iz. Qbfave Predavanje o Matiji Guben. V prtv Pondeljck, 19.: «Čudež sv. Antona» ui «Črna dama iz sonetov». D. Liubljanska opera. Sobota, 17.: «Prodana nevesta». A. Nedelja, 18.: «Rigoletto». Izv. Pondeljck, 19.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 17.; «Ljubosumje». B. Gostuje g. Šest iz Ljubljane. Nedelja, 18.: pop.: «Ljubosumje». Izven. Znižane cene. Zvečer: «Faust». Izven. Gostuje g. Sovilskl. • Iz pisarne šentjakobskega gledali- Gubca bo jutri, v nedeljo ob pol enajstih v kinu «Matica» (Kongresni trg) zgodovinsko predavanje o kmečkem punta Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vstopnine ni. * Pevski zbor «Ljubljanskega Zvona» ima v pondcljek, dne 19. t. m. točno ob polosmih zvečer v društvenih prostorih važen sestanek. Določitev večerov pev skili vaj. Pridite vsi in vse! Odbor. ' Občni zbor «Svete vojske» bo jutri v nedeljo ob pol 10. na verandi Uniona v Ljubljani. Vabljeni vsi, ki se zanimajo Z3 treznostno akcijo, zlasti prosvetne organizacije, da poročajo o svojem delu na upravitelj g. Lilleg, so izmišljene. -f Kandidat «soeijalistične straake delovnega ljudstva» za Ljubljano je dr. L. Peric. V zadnjem času so iz te nove gruj>acije izstopili nekateri «Zarjani». ki se nameravajo združiti z drjem. Korunom v t.ovo socijalistično skupino. Vzrok njihovemu izstopu je ca. da v SSDL pojtolnoina prevladujejo razni kompromitirani elementi. -f Klerikalni volilni shod se }3 vršil sinoči v hotelu Union. Udeležilo se ga je precej ljudi, med njimi mnogo žensk. Shod je vodil dr. Stanovnik, ki je izrazil svoje obžalovanje, da se fa-mozna zveza delovnega ljudstva, ki je imela pri občinskih volitvah tako lepe uspehe, ni posrečila tudi za skupščinske volitve, akoravno so so takrat komunisti in klerikalci sporazumeli, da bodo obnovili zavezništvo tudi za parlament Klerikalcem zato ni prestajalo ničesar druzega, nego da postavijo lastno kandidaturo. Kandidat }3 dr. Andrej G o s a r, namestnik pa predsednik «Orlov» Jože Pire, ki bodeta najboljža bojevnika za narodov blagor. — Zborovalcem se je predstavil tudi g. Pire. ki obeta, da bo dal «dobrega olja za državni voz» ter razvija znani program raja na zemlji, katerega obeta klerikalna stranka vsem. ki ii verjamejo. Končno je bila sprejeta resolucija, ki odobrava kandidaturo dr. Gosi-rja in g. Pirca ter zahteva od pokrajinskega namestnika takojšnje izposlovanjs potrditve ljubljanskega župana. + Levite bere lažnjivlm kljukcem klerikalcem, ki se otepajo očitka, da jo bila vsa njihova politika v službi avstritko - nemške ideje, neki gorenjski župnik v «Ljudskem Dnevniku», opozarjajoč na govor šefa klerikaL.e-ira časopisja prodsedui' n Katoliškega tiskovn^™" ci- ^iva prošta Kalana, ki je na olcuem z bon t tega društva dne 6. avgusta 1018 (torej tik |Ted razpadom Avstrije) pohvalil klerikalno časopisje. kako deluje v versko - narodnem in avstrijsko - patrijotičnem duhu. Koledar istega društva za leto 1919. (torej poprevratno leto!) pa poudarja, da mora biti časopisje, ki ga izdaja Katoliško tiskovno društvo, urejevano v avstrijsko - patrijotičnem duhu! Reči moramo, da je stari župnik dobro udaril lažnjive kljukce po drznili jezikih. + Razpadanje socijalistične stranke. G. dr. Korun nam piše: «V današnji številki «Jutra» ste nanesli Dod za- „--- «----------------------. „ ,. __... ___,- - i tem polju, oziroma se napravi načrt zs pisavo tega lista v časih našega ?u- j škega odra. Zaradi popravil in razštrje- ; nada,:nc ¿c,0 ženjstva. Kakor jo nemški cospodar; nja odra se ta teden ne vrši nobena; , - " ... r ¡nh na Dunaju zapiska!, tako je „epov I predstava, pač pa gostuje oder v ™dc- ! cenfpvabljcn«t slovenski klerikalni hlapec zaplesal.! 1 o dne 18. februarja zvečer v dvoran. Tr enil kTse vrši v s^tot- Plačilo je dobil v goldinarjih in kro- iSokolskega doma na Viču z veseloigro svo' p,esm ki se vrši v sototo nah ... Dr. Susteršič ntidaljuje sedaj «Avtomobllist». razkritja pol svojim podpisom ter r>o- Karel Sipek, ki se je pisal Peška, pisuio konkretne slučaje. Ze 1. 1397. eden najbolj ljubeznivih in popularnih je ministrski predsednik Gautsch dal j čeSkih pisateljev, avtor mnogih humon-|K) njem izplačati «Slovencu» 5000 gld.. stičnih knjig, iger in opernih libretov, kar je bila za takratne razmere ogrorn-, Je te dni umrl v Bobdanci pri Pardubi-na vsota. Denar je prevzel sedanji i Mh. stolni prošt Andrej Kalan. ki ie 1000! Knri ,z umetnostne zgodovine. Da- sroldinariev odštel drju. Susteršiču kot "es 18- uri 50 vrži v vellkl d.voran' sotrudniški honorar. 'Dnigi slučaj na- i ^želnega dvorca osmo predavanje pod vaja dr. Susteršič iz leta 1905., ko se ' naslovom: «Michelangelo in začetki baje dr. Kalan zo.>et potegoval za pri- roka>- P«d«va dr. Izidor Cankar. Na svojem planistlenem konccrtu, ki se vrši v pondeljck dne 10. februarja 1923 igra Ciril Ličar v I. delu sledeči dve skladbi: 1.) Schumann: Kreisleriana. Celotna Kreisleriana je ciklus osmih spevke iz reptilskega fonda. — Upamo. da !>o dr. Susteršič svoja razkritja še nadaljeval. Predobro nam je zrano, da je avstrijska vlada stalno plačevala klerikalno časopisje in posebno mnogo je dobival «Slovenec» v prvih letih vojne, da jo z večjo korajžo obeša! Srbe na vrbe. Takrat so mu dunajski gosiio'jo plačevali celo «rosebnega vojnega poročevalca» . . . Bog vč, iz kakšnih kalnih virov se stekajo danes sredstva za vzdrževanje urnebesne protinarodne in protidržavne kampanje, ki jo — zunanjim sovražnikom v orid — uprizarja pri nas klerikallzem. Pa se bo morda našel kale drugi Susteršič. ki ho tudi to povedal . . . + NaJ zealjoradniško politiko jc obupal ustanovitelj zemljoradniške stranko Mihailo Avrarnovič. Zemlio i 17. t. m. v zgornjih prostorih Narodne-j ga doma. Plesni odbor. * Kino -Matica v Ljubljeni predvaja cd 16. do 18. t. m. grandiozno dramo, film iz življenja amerikan. verižnlkov: «Kriom-čari otrova». Drama je polna pretresljivih momentov In krasnih slik iz narave. V glavni vlogi je detektiv Harry - Hill * Predavanje o Pastcurju v društvu tSoča» v Ljubljeni. V soboto 17, t. m predava v salonu pri «Levu» gospa dr Amalija šimcc, šef bakteriološke stanice v Ljubljani o temi: Pasteurjevo delovanje in njegov pomen za človeštvo». Odbor opozarja svoje člane, prijatelje Is drugo cenjeno občinstvo, naj ne zamudi ugodns prilike, seznaniti se z delovanjem fan'azii, ki so med seboj popolnoma 1 enega za človeštvo najzasluženejših mož. različnega značaja. Delo je posvečeno Chopinu in glasbeni estetik Riemann pravi, da Kreisleriana najbolj karakteri-z.ira Srhumannovo muzikalno individualnost. Na našem koncertu igra g. Ciril Po predavanju poje oddelek pevskega zbora ZJ2. Začet-.k ob pol devetih * Na sokolski maškeradi v ljubljanskem Narodnem domu pri garderobi se je izgubila boa, kuna zlatica. Ker Je naj- Ličar razen V. in VI. točke, vse točke ditelj dobro znan. se ga naproša naj jo Kreisleriana, ki so pravzaprav komponi- odda proti nagradi Smuč, Salendrova ul. rano na podlagi fantastičnih pesnitev nemškega pesnika Iloffmanna. — Kot II. točka sledijo Glasunove Varijacije. Skladatelj Glasunov ie bil rojen 1805 v Petrograda ter je bil tirenec slovečega ruskega komponista Rimskij-Koisakova Olasunov je znan kot komponist raznih 6/1, drugače se bo policijsko postopalo radniška stranka je „i zadnjih volit-1 Ä Beltinci v Prekmurju, v ; Izmed vseh teh skladb zavzemajo n e- vah osvojila precej močne pozicije prerokovali so ji lepo bodočnost Iz Murske Sobote nam piše Okrožti agrarni urad: V št. 30. Vašega cenjenega lista od 6. februarja 1923 je v nepoznani dopisnik objavil, da je «crrofica Ziehv, veleposestnica v Beltincih, na- pet popolnoma posveti svoji stroki zadružništvu. Po svetu — Veiik kongres ognjegascev v PragL Kakor poroča pariško časopisje se bo vršil 30. junija ter 1. in 2. julija v Pragi, pod protektoratom predsednika republike Masaryka, velik kongres češkoslovaških prostovoljnih gasilcev, katerih je okrog -10 tisoč. Na kongres so povabljeni tudi delegati gasilskih društev iz inozemstva in siccr iz Jugoslavije, Poljske. Francije, Amerike, Anglije, Švice, Italije in Bolgarije. Razen tega se bodo udeležili kongresa tudi poklicni gasilci iz cele Češkoslovaške, tako, da sc bo zbra Io v Pragi do 180.000 gasilcev. Ob tej priliki se bodo kazale najstarejše gasilske priprave in njihov razvoj do današnjih najmodernoiš-h časov. — Zadrege držav z zdravo valuto. Države z zdravo valuto v marsikakjm oziru hudo trpe, ker inozemeem ni mogoče ž njimi vzdrževati trgovskih in drugih, tudi prosvetnih zvez. Med bol nike. ki jih muči njih prezdrava valu ta, sjada zlasti Švica. To se kaže tuli na obisku njenih, po vsem svetu slovitih visokih šol. Univerza v 2enevi je imela v letu 1914.. torej pred izbru hom vojne 132S dijakov - inozemcev. letos jih je samo 'e 176. Leta 1914, je bilo med njimi 700 Rusov, letos jih je sajno 27. Bolcarov je bilo 244. v leto- 18. februarja bo izvajala Zagrebačka filharmonija na svoji XVI. tosezonski matineji Mozartovo sinfonijo v G-molu, Berligov balet silf, Beethovnovo uverturo Lconora III. in moderno italiansko delo skladatelja Zandonaia. «Srednjevo-ško serenado» za čelo. Karel Klostermann, češki pisatelj. vpogleda v tukajšnje razmere, lahko ustvarijo slabo mnenje o uradnikih poverjenega mi urada. ča=t mi je vposla-ti Vam sledeče pojasnilo: Na veleposestvu v Beltincih, kaker tudi na drugih veleposestvih. ki so po zakonitih predpisih pritegnjeni po.i agTarno reformo, ni uradnikov a-?ran-f slavi svoje 70. rojstno leto. V češki 15- , _ . ... . ,, .. teraturi ie odličen leposlovec, romano- r(?f°™e ln, -,lh h'd» ™ ^ ^r pisec m novelist. Gozd in njegovo živ- | ncbeno. veleposestvo v Prekmurju ni i;en'e sta mu glavno torišče. V Suma vi se godi večina njegovih de!; piše iz živ- ljenja kmetov, steklarjev in delavcev vobče. a tudi učiteljstva. Zanimivo je. da je Klostermann po rodu Nemec iz Tornjeavstrijskecra Haaga, k.ier mu je postavljeno rod državno upravo pc predpisih aerrarne reforme. Na vseh veleposestvih v Prekmurju služijo >» ključno privatni nameščenci ve]er*?=c" stva. a na nekaterih, ki so sekvesTitana. tudi državni komisarji alf sekve hil oče zdravnik. Obiskoval je le nem- "tri. ki so postavljeni od ministrstva ške šole in začel tudi pesniti v nemšči- 1 Pravde in kateri spadajo tudi _ po.i ni. Ko pa je prišel med Cehe. jih *e kompctenco ministrstva pravde m T-e vzljubil in začel je pisateljeva« češki. ' agrarne reforme. Torej ti organi nima. Piše še dandanes povsem v češkem na- jo ničesar skupnesra z organi ministr-rodnem duhu. ; stva za agrarno reformo. Orptu a!rrar- «Sedem Ju?oslovenov». Italijanski ! ne reforme so koncentrirani izključno publicist Carlo Curcio je. kakor poroča pri okrožnem agrarnem uradu y Mur tržaška «Edinost», v najuglednejšem bo- ski Solati. Enkrat naj vendar ljudje, lomakem dnevniku «Resto del Carlino» a odbito inteligentni ločijo organe ob'avil št udi :o «Sedem Jutroslovenov». 1 ministrstva pravde od organov miiu-v 'kateri je podal skico: politikov Zer- strstva za agrarno reformo in privatne java in Radiča. slikarjev Jakopiča in nameščence veleposestva - torej uprav slikarjev Jakopiča Trepiča, kritika Izidorja Cankar«., pesnika Stana Kosovela in glasbenika Srečka Kumarja. — O stvari izprego-vorimo kmalti obširneje; danes le * zadovoljstvom ugotavljamo, da so se tudi Italijani začeli rosno baviti s nato i problemi. veleposestev — od organov za prevedbo agrarne reforme. Niti šef tukajšnjega agrarnega urada, niti kak dni? uradnik tega urada ni spre>el in tu^i ne sprejme niti od grofice Zichy, niti od kakega drugega velet>osestva no-benih nagrad y. katerikoli obliki. Domače vesíi * Narodne manifestacije. Vsled far Voriziranja preostankov nekdanjega renegatstva po Sloveniji od strani predstavnikov današnje vlade na Škodo naših narodnih kulturnih pridobitev, so izpregovorila odločno besedo že naša obmejna mesta. Pripravljajo pa se slični protestni shodi in resolucije od narodnih in kulturnih društev .v vseh večjih krajih po deželi, ako ■slada ne bo upoštevala silnega ogorčenja in odločne zahteve, da se s slovenskimi popreobratnimi pridobitvami na škodo slovenskega naroda in naše s krvjo ustvarjene države ne sme kupce vati. * Madža-i proti našim državljanom. ís madžarskih obmejnih krajev prihajajo vedno nova poročila o persekuoi-jah. ki so jim izpostavljeni orii prebivalci, ki so optirali za Jugoslavijo. Posebno besno Madžari v svojem delu Baranje, kjer šikanirajo jugoslovanske obrtnike in trgovce, pa tudi drage jugoslovanske prebivalce na vse mogočo načine. Nujno potrebno je, da se naša vlada odločno zavzame za to svoje državljane. * Že zopet se je odpeljal v Beograd Jtokrajinski namestnik Hribar. Poročajo nam. da je nesel seboj memorandum klerikalne stranke, ki zahteva razpust Orjune in odpustitev Primorcev iz policije. O. Hribar, ki dosedai s svojimi predlogi za razpust Orjune ni prodrl, upa biti takrat fcolj/ srečen. * Samostojna školija v Vojvodini. i*apeški nuncij v Beograda Pelegrinst-ti je postavil za upravitelja samostojne rimsko - katoliške škofije v Vojvodini kanonika Ljudevita Bndanoviča is Subotice. Vojvodinski katoličani so bili, kakor znano, d os od a j ped juris-dikcijo madžarske nadškofije. Naša vlada je zato že k maka po prevratu zahtevala za Vojvodino samostojno, cd madžarskega nadškof/a popolnoma neodvisno škofijo, v kar je papež po dolgih pogajanjih kontno privolil. Buda-novid je že odpotoval v Beograd, da se z ministrom za, vere in papeSkim nuncijem definitivno sporazume g'ede raznih notranjih vprašanj katoliške cerkve v Vojvodini. * Duliovništvo na Reki. Mesto Reka žteje 50.000 katoliških duš, med njimi 20 000 jugoslovanskih. Po 1. 1918. je upravljalo pastirsko službo 16 duhovnikovi 3 kanoniki, 5 katehotov. 5 kooperaforjev in 3 kaplani, ki so vsi obvladali vsaj po dva jezika. Od 1919. leta da'ije so se priliko povsem i?premen ile, ker je bilo mnogo duhovnikov prisiljenih, preseliti se v Jugoslavijo, ali pa stopiti v pokoj. Reka že tri leta nima nobenega duhovnega pomočnika, temveč trije kanoniki morajo sami upravljati dušno pastirstvo nad 50.000 katoliki. Dosle j so jim pomo Tali k a pit -cini, a tuli nje, večinoma Jugoslova-Ee, sc že po malem odpravili z Reke. * Izseljevanje v Chile. Zagrebški konzulat južnoameriške republike Chile nam sporoča: Priseljevanje v republiko Chile je svobodno, vsak priseljenec pa se mora podvreči kontroli, ki prepoveduje prihod v republiko vsem sumljivim osebam. Izseljenci, ki nameravajo potovati v Chile, se torej opozarjajo. da se preskrbe z vsemi potrebnimi potnimi listinami, ki so: potni list. nravno spričevalo in zdravniško spričevalo, izdano od zdravnika chilenske-ga konzulata v Zagrebu ali Beogradu. 4 Šaljapin ne pride v Jugoslavijo. Svetovnoznani ruski baritonist Šalja-pin, ki sc nahaja sedaj na turnirju po Evropi, odkoder se ja vrnil iz Amerike. js nameraval nastopiti tudi v zagrebškem gledališču. Po poročilih listov pa je zahteval za tridnevno gostovanje ogromno vsoto 400.000 Din In uprava zagrebškega gledališča seveda ni mogla" sprejeti tega pogoja. Salía pin se je očividno v Ameriki navadil preveč dolarskih manir. * Bivanje tt?jcev v Italiji. V Italiji So glede bivanja tujcev stopila v veljavo nova določila Vsak tujec se mora tri dni po svojem prihodu zgladiti pri policiji kraja, kjer namerava bivati, če so pa tujec že nahaja v lta-ljii, se mora zglasiti najpozneje do 13. marca. Ta določila pa ne veljajo za diplomatsko 5n konzularno csobja. * Gradnja grobnice v Štipu. Episkop strumniške cparhiie, Serafín, namerava prihodnjo pomlad pričeti z gradnjo velike grobnice z momimentalnim spomenikom v Štipu, v kateri bi zbral zemeljske ostanke vseh naših oficirjev, podoficirjev in vojakov, ki so za Časa bolgarske vojne padli na Ježevem in Ovčjem polju ter v okolici Sti-pa. Episkop je obtT.il do vojnega ministra ter ga zaprosil, tla pozove vse žive tovariše padlih borcev, r,aj bi po svojih močeh prispevali, da se ta ideja čim prej oživotvori. * Predavanje g Matiji Gubcu za šolsko mladino se je vršilo včeraj popoldne v Kinu Matica v Ljubljani. Šolska mladina je napolnila dvorano do zadnjega kota in je pazljivo sledila predavanju dr. Iv. Laha, ki je podal sliko kmetskeia upora in njegovih voditeljev kakor jih je nam pokazal pesnik Aškerc v «Stari pravdi». Med predavanjem je stal na odru v medli svetlobi kip Matije Gubea, ki ga je izdela! naš kipar Lo.fee Dolinar. Iz temnega obraza nagega kmetskega upornika je sijala bolest tedanje dobe in obupen boj zadnjih trak. Tako je izzvenelo predavanje v spomin na ono staro pravdo, ki je bila «¿kopana T našem voivodskem nrestolu ! na Gosposvetskem polju in je Šla svojo ' križevo pot do nove dobe, ko je prišlo osvobojen je. Mladina je z navdušenim ploskanjem sprejela predavanje, nakar jo sledilo nekaj skioptičnih slik, (prestol. Gospa Sveta, Markov trg, slike gradov in krajev in nekaj prizorov iz tedanjih bojev, kakor so podani v Valvazoriu). Žal, da so se slike prehitro vrstiie. Tako je naša mladina prav primerno proslavila spomin kmetskih bojev. * Imenovanje v diplomatski službi. Dosedanji tajnik pri našem poslaništvu v Berlinu dr. Vladimir Rjrbaf je imenovan za podkonzula pri jugoslovanskem konzulatu v Celovcu. * Smrtna kesa. Dne 15. februarja je umrl v Ljubljani poštni kontrolor g. Josip P o 1 a k, izboren uradnik in skrben oče. Pogreb bo danes iz deželne bolnice ob 10. uri. — V deželni bolnici je ti mrl dijak I. drž. gimnazije, Franc Jelen, v St. Jerneju na Dolenjskem pa posestnica in trgovčeva soproga, gospa Neža N o v o s o I e. * Društvo «Trgovska akademi'a». Ustanovitev Trgovsko akademije v Ljublana, ki si jo je trg.-obrtna zbornica stavila za glavni cilj že ob 50letnem jubileju leta 1001, se je mogla realizirati šele v jeseni 1920. Novi zavod pa je šo vedno navezan na gostoljubje srednje tehnično-obrtne šolo. Da se za* vodu postavi lastno poslopje in omogoči pravilni razvoj, se je ustanovilo društvo «Trgovska akademi'a», čigar glavni namen jo zgraditi institutu primerno stavbo z moderno opremo trgovskega učilišča, ter zavodu in dijaštvu osigura-ti željeni napredek. Na sinočnjem ustanovnem zboru, ki se je vršil v magi-stratni zbornici, se je konstituiral sledeči odbor: predsednik Jelačin ml., podpredsednika Knez in dr. Windischer, tajnik dr. Pretnar, blagajnik Tikač. odborniki Rojina, Bonač, dr. Böhm, Šubic, Sarabon, Meden in Vidic; preglednika računov Stupica in Škoberne. Članarina je določena na 100 Din letno. Izvoljen je bil tudi stavbeni odsek, ki ga tvorijo: društveni prezidij ter gg. inž. šuklje, inž. Skuhic, avh. Costaperarla in gradb. ravn. K!inar. Društvo prične v najkrajšem času z akcijo zbiranja prispevkov v potrebni društveni fond. " Občni zfccr celjskega olepševalnega društva se je vršil v četrtek, dne 15. februar'a ob primerni udeležbi društvenih članov. Predsednik, magistratni predstojnik Ivo Šubic je pohvalno omenjal posnemanja vredno harmonijo med društvenimi odborniki. Mestna- občina kaže pri vsaki priložnosti veliko razumevanje za društvene težnje. Pod spretno roko mestnega vrtnarja je postal mestni park v veliki okras Celja. Iz tajniškega poročila jo posneti, da je društvo v preteklem letu preskrbelo celo vrsto novih nasadov predvsem pred gim nazijo, meščansko in osnovno šolo, napravilo na razglednih točkah nove klopi in mize. ter nasulo ra?ne poti z drob-j nim peskom. Nabavilo je tudi novi pa-vilon za godbo v mestnem parku. Nuj-j no potreben je novi cvetličnjak, ki ga bo morala postaviti mestna občina, Bia-ga:niško poročlo je ze!o zadovoljivo. Dohodkov je bilo okoli 183.000 K. iz-idatkov 177.000 K, torej prebitka 0000 I kron. Mestna občina je prispevala G0 tisoč kron, vzdrževala mestnega vrtnarja ter opravljala brezplačno še druga dela. Društvo šteje 737 članov. Novi odbor čaka cela vrsta nalog. Pravila so se izpremenila v tem smislu, da se bo društvo imenovalo odslej Olepševalno in prometno društvo. Novi odbor se bo potegoval toliko tudi za kavarno v mestnem parku, ki bo odprta ob poletnem času. Društvo vstopi v Jugoslovansko zvezo za tujski promet v Sloveniji. Pri volitvah je bil izvol en stari odbor, ki je dobil s tem za vzorno dosedanje de iovanje najlepše priznanje. * Preselitev pojte Slivnica pri Celju. Zaradi preselitve pošte Slivnica pri Celju v kraj Gorica, se je dostava pri tej pošti tako-le preuredila: Krajevna dostava se vrši v Mali Gorici št. 4, 5 in 22 ter v Sv. Urbanu št. 1 in 2. Obenem sc je uvedlo dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v Voglajni št. 4 do 8, v Selih št. 18 v kraju Slivnica in v Sv. Janezu št. 2 in 6. Dostavlja se vsak dan razen ob nedel'ah. * Škandalozne prehranjevalne razmere v Lichtenturnovem zavoda. V zad-n'em času smo prejeli več pritožb proti čudnim prehranjevalnim razmeram v 1'ubljanskem Lichtenturnovem zavodu, ki bi morale zanimati zlasti našo zdravstveno oblast. Teror s strani šolskih sester je sicer zelo velik in so gojenke zato bojazljive, toda kljub temu smo zvedeli jako zanimive stvari. Ne mislimo tu kritizirati hrane kot take, ker upoštevamo sedanjo neznosno drarinjo, mislimo pa, da bi morale sestre polagati precej več važnosti na snago pri pripravljanju jedil, da r.e bodo dobivale gojenke med hrano razne ostudne golazni in cele kose vtvIc. kar ima za posledico bljuvanje. Bišni red je v tem ožini še bolj zanimiv. Gojenka. ki najde kako nesnažnost v hrani, se nima pravice pritožiti, temveč mora nesnago nesti lepo ven, da ne vzame drugim apetita, sama pa potem pojesti vso hrano, pa naj se ji obrne pri tem tudi želodec. O smrdljivih črevah, s katerimi delajo klobase, splch ne govorimo. Pri-nomirr'amo, da plačujejo gojenke po 10 Din dnevno za hrano. Torej, malo več pozornosti snagi pri hrani in malo manj zabavljanja čez Sokole, kar sploh ne spada r. šola. mi bo * korist gojenkam m v čast soTsmtt sestram, zcorjsaie pa se bodo s tem tudi zdravstvene razmere v zavodu. * Stavka cestnih železničarjev ▼ Ljubljani je končana. Med upravo in stav-kujočimi je bil včeraj dosežen popoln sporazum, nakar so se uslužbenci cestne železnice proti večeru vrnili na delo in je bil promet, takoj zopet vzpostavljen. * Nov drevnlk. Dosedanji splitski tednik «Jugoslovenski narod» je dne 15. februarja začc-l izhaati kot dnevnik. Odslej izhajajo torej v Splitu trije dnevniki: «Život», »Novo doba» in Jugoslovenski narod». * Zabavni krožek na Zidanem mostu je imel dne 12. februarja v prostorih kolodvorske restavracije elitno maške-rado. katera je nudila vsem lep nžitek. Naj'epša maska je bila gdč. Mira Lo-nassi iz Ljubljane v obleki «piretke». * Sleparija s hoiandsklm tobakom. Kakor smo svoedobno poročali, je naša monopolska nprava naročila v Holandi-ji za 50 milijonov Din tobaka. Holand-ski tobak se je razposlal posameznim tobačnim tovarnam v predelavo, ki pa so soglasno izjavile, da je tobak prav slabe kakovosti, da ne odgovarja pripo-slanim vzorcem in da je nemogočo izdelovati iz njega predpisane vrste sval- ] čic in emodk. Ore ena je posebna komi-i sija, ki bo izvršila pregled poslanega tobaka. Eventualno se bo kupčija raz-i veljavila. * Aretiran komunist. Iz Bohinjske Bi-j strice nam poročajo, da so dne 13. fe-■ bruarja orožniki aretirali Toneti Voj-1 vodo, delavca v električni centrali, ker i je pobiral podpise za komunistično ! stranko. * Zagoneten zaklad. V Dubrovniku je tamkajšnja policija izsledila pri nekaterih rodbinah veliko množino zlata in srebra Sumi se, da je ta denar nsj-brže iz blagajne, katero je general Pflanzer-Baltin izročil narodnemu svetu v Dubrovniku, ki pa je baje izginila brez sledu. * Iz bolnice v zapor. V državno bolnico ljubljansko jo bila prošli teden sprejeta neka služkinja. Zdravniki so ugotovili, da je mlada ženska pred kratkim povila dete. Spočetka je dejstvo tajila, potem pa okra:nemu nadzorniku Habetu priznala, da je v Celju tcs porodna živo dete. ga zavila v cunje in vrgla v neko mlako. Neusmikrno mater bodo izročili okrožnemu sodišču v Celju * Velika tatvina pri državni železnhi v Za-rrebu. V zadnjem času je iz delavnice državnih železnic v Za?rebu začelo zmanjkovati raznih kovin, ni pa se mo-rrlo priti na sled tatovom. V zadnjih dneh pa je policija polovila tolpo tatov ter jih spravila v zapor. Škoda znaša nad 2 milijona kron. * Ukradena pločevinasta cer. V noči od 4. na 5. februarja bo odtrgali in odnesli neznani tatovi na I. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani, Komenskega ulica 19 dolgo, skoraj popolnoma novo pločevinasto cev, ki je odvajala na severni strani ob telovadnici deževnico od streho do tal. Šola trpi 11.000 kron škode. * Razne tatvine v LjubljanL Soprogi orožniSkega narednika Steklasa Tereziji je bila v gostilni «Pri belem volku» ukradena rečna torbica, v kateri je ime-'& po eno srebmo in zlato žensko uro in več drugih predmetov. Tatvino je izvršila neka kmetsko oblečena ženska, z ruto na glavi, ki 'e pa še niso izsledili. — Antonu Jerančiču ir. Antonu Mekin-cu je neznan uzmovič odnesel v černe-tovi gostilni v Mostah za 6500 K razn:h komadov obleke. Obleko so sic"r našli pozneje v električni centrali na Fužinah :n je bila oškodovancema takoj vrnjena, o uzmovjču pa ni sledit. — Ivanu Tavčarju na Rebru so v zadnjih dneh zginile 4 kokoši in en petelin, Marjeti Turk v Rožni dolini pa je nekdo iz zaklenjenega kurnika ukradel 4 kokoši. — Dne 11. februarja je neznan rlikovec vlomil v stanovanje Martina Polačka na Mestnem trgu št. 9 in odnesel s seboj 4000 kron vredno tula-uro. * Drobre vesti. V sredo dopoldne je bil v ljubljansko bolnico sprejet mizarski pomočnik Fran Novšak. Vkljub takojšnji zdravniški pomoči 5e Novšak vslcd zastrunljenja umrl. — V Smole- i tovi gostilni si je Marija Erbida privo-i -čila dobro kos'lo. potem pa je brez | slovesa hotela skrivoma oditi. Stražnik i jo je odvedel v policijski zapor. • * Koncert v kavami «Evropa» na Dunajski cesti se vrši danes zvečer ob 9. uri. Vstop prost. * Koncert v hotelu Tivoli v Ljubljani v nedeljo dne 18. februarja 1923 od 16. do 20. ure. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekosiav D o 1 n i č a r. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» sa najboljši in najccnejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta št. 1. Gospodarstvo NOV KUR Z GLEDE UVOZA SIRO-V1N V INDUSTRIJSKE SVRHE. Pred kratkim se je bavilo iinančno ministrstvo z vprašanjem, kako bi odstranilo vse olajšave, ki se tičejo carine prostega uvoza sirovin in polizdelkov v industrijske svrhe. Nekateri so šli tako daleč da so zahtevali, da se imajo zaca-riniti tudi stroji, ki lih uvozi industrijalec za svoje podjetje. Pri tem razmotri-vanju je bila merodajna želja finančnega ministra, da dobi čim večje dohodke iz carinc. Finančni minister namreč Jc v hudih denarnih stiskah ter Išče novih virov za dohodke. Gotovo je, da bi se ob tej priliki ukinile vse oprostitve od uvozne carine, ako ne bi ščitil naše industrije zakon, ki ga ne more spremeniti niti minister niti ministrski svet. Radi jasne zakonske določbe le carinska komisija v finančnem ministrstvu lzprcvidela, da ne more odpraviti vseh olajšav, ki jih Imajo industrij-ci po zakonu, zato pa je zaključila, da se ne sme zakon več tako liberalno interpretirati kakor do sedaj, ampak da se ima striktno interpretirati. Tu gre v prvi vrsti za polizdelke za tehnično predelavo. Do sedaj se je carine prost uvoz polizdelkov splošno dovoljeval, v bodoče pa bodo industrijska podjetja morala dokazati, da se ta polizdelek tekom predcvale tako spremeni, da Izgubi svojo prvotno obliko. N. pr. žima ali žica za izdelavo rešct in sit se je uvažala brez carine, v bodoče pa bodo morali naši Sitarji plačevati uvozno carino za to slrovino. Kakor že ugotovljeno, vodi pri tej praksi finančnega ministra stremljenje, da poveča državne dohodke. Pri tem pa finančni minister pozablja na drugo svojo dolžnost, ki je ravno tako važna, to je na dolžnost, da ustvarja predpogoje za poboljšanje našega dinarja Z ravnokar omenjeno prakso pa bo dosegel ravno nasprotno. Imamo namreč mnogo industrijskih panog, ki so moglo konkurirati z inozemskimi produkti samo radi tega. ker so uvažale polizdelke brez carine. Ako bodo morale v bodoče plačati carino, bedo cene domačih izdelkov poskočile in vsled tega ne bodo več mogle onemogočiti uvoza inostranskega blaga. Naša trgovinska bilanca se bo poslabšala, kar bo slabo uplivalo na kurz našega denarja. Naša industrija je še premlada in ne more konkurirati z inostransko, ki je že davno odpisala svoje investicije. Ako hočemo da bodemo Imeli čez kakih deset let primerno razvito industrijo, moramo jI ustvariti podlago za razvoj. Eden teh pogojev jc tudi oprostitev od uvozne carine za uvoz pelizdelkov, ki Jih sami nc izdelujemo. Ako dovolimo tak uvoz, jc sicer državna blagajna nekoliko prikrajšana na drugi strani pa profitira v mnogo večji meri splošno narodno gospodarstvo. Kajti imamo mnoga industrijskih panog, ki morajo uspevati samo pod pogojem, da ne plačajo carine za rolizdelke. Končno je treba upoštevali, da bodo tudi cene, ki jih plača konzu-ment za končni produkt, niije, nko dobi produccnt polizdelke brez carine. NARODNA BANKA SHS. Stanje 8. februarja 1923. Aktiva (v milijonih dinarjev; v oklepajih razlike napram stanju dne 31. januarja) kovinska pod'oga 350.4 (+ 2.5), posojila 1517.4 (-j- 29.9), državni dolg 4513.1 (-+- 0.2), vrednost državnih domen 2138.3 saldo raznih računov 82.5 (-f- 2.3.2) Skupaj 8631.9. Pasive: glavnica 18.7, rezervni fond 4.9, bankovci v obtoku 5303.6 (-j- 154.1), razne obveznosti 1166.4 (— 9S.4) terjatve države za založene domene 2138.3. Skupaj 8631.9. niča v Apačah, r. z. z O. z.; Nabavljaj* na zadruga državnih nameščencev za politični okraj Prevalje v Prevaljah, r-z. z o. z. = Ure:'itev naših starih dolgov v Češkoslovaški. Iz Zagreba poročajo: N« iniciativo zagrebške trgovinske in obrtno zbornice se je Češkoslovaško-jugo-slovanska gospodarska zveza v Pragi i* javila, da je pripravljena pri češkoslovaških trgovcih in tvorničarjih posredo. vati glede plačanja starih dolgov naših odjemalcev za določitev povoljnega tečaja Ta akcija velja le za dolgove zadnjih let izza naraščanja češkoslovaške krone. = Slaba kakovost v Holandskl kupljenega tobaka. Iz Beograda poročajo: Tobak v vrednosti 50 milijonov Din, kupljen v Holandski, ki je nedavno dospel, ne odgovarja kakovosti poslanii vzorcev. Monopolska nprava je zarad: teza odredila komisijo, ki bo pregledala kupljeni tobak. Baje nameravajo nakup odpovedati in blago vrniti. = Pasivnost nemške trgovinske bilance. Po nemških statističnih podatkih js znašala leta 1922 vrednost uvoza v Nemčijo 6.2 milijarde zlatih mark, a izvoza iz Nemčije 4 milijardo zlatih mark. Nem ška trgovinska bilanca je torej pasivna za več nego 2 milijardi zlatih mark. *= Nazadovanje poljske marke. Zadnje dni je poljska marka zopet precej padla, dočim se je nemška marka pepravila ta. ko, da pomeni za Poljsko to skoro 100 odstotno zboljšanje nemške valute. = Poljska nova emisijska banka «Gazetta Warszawska»' poroča, da pripravlja finančni minister Grabski t naj bližjem času osnovanje nove poljsk? emisijske banke. <=. Omejitev uvoza v Madžarsko. Iz Budimpešte poročajo: V svrho zboljš?. nja madžarske krone se omeji uvoz tek, stilnih sirovin. Vrhutega so se spremenile tudi nekatere carine. Med drugim so se razne carinske olajšave za industrijsko predmete ukinile. TRŽNA POROČILA. Beograjska blagovna borza 16. t. m.: pšenica (78 -— 79 kg, 3 odst.) franko Beograd, promptno, 455 — 460; (75 kg 7 odst.) 430 — 435; (67 — 77 kg, 5 — 6 odst.) 440 — 450; (75 kg, 7 odst.) franko Klenak 425 — 430; koruza sušena nova oariteta Beograd, polkasa. promptna, ponudba 250; beli fižol rešetan, franko Beograd, promptno 410 — 425; otrobi, Beograd, promotno, brutto za netto, ponudba 185. Zagrebški žitni trg (15. t. m.). Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 445 — 462.50, koruza žolta nova 230 — 262.50, bela umetno posušena 300 — 305, rž 350 — 387.5, iečmen za pivovarne 350 — 375, za krmo 300 — 335, oves 287.50 — 305, fižol pisani 425, beli 400. moka pšenična «0» 650 — 6S7.50, «2» 625 — 662.50, «4» 600 — 637.50, za krmo 225 — 275. otrobi drobni 170 — 200, debeli 225 — 250. Tendenca mirna. ZNiZANE CENE ZA 33% na železnicah, 75*/. popusta pri vizumih, oskrbo stanovanja, brez lačne vodnike priliko za nove tr?or!=ke stike, ta spoznanje novosti in modernih naprav na industrijskem polju v vseh strokah imajo posetniki VI. MECNA^OHNECA VZORČNECA VELSSEJMA V PRAGI kateri se vrši od dne 11. do da« 18 m&rea t. 1. — Informacije m le^itimacje izdaj i Ceb^slovaški konzulat in velesrjmski zastopnik «Aloma Company», snončna in j reklame z dražba z o. s. v Ljubljani, Ken- Eorsa doe 16 fetr. Zagreb, devize: Dunaj 0.147 — 0.143. Beri n 0.54 — 0.55, Budimpešta 3.95 — 4, Bukarešta 48.50, Milan izplačilo 497.5. ček 490 — 495, London 485 — 486, New-york 104, ček 103 — 103.75, Pariz 627 — 630, Praga 306 — 309.50, Švica 1940. Varšava 0.25 — 0.25. —■ Valute: avstrijske krone 0.143 — 0.1435, češke krone 303 — 305, madžarske 4, levi 67.50, lire 4S7.50 — 490. — Efekti: Ljubljanska kreditna 213 — 216, Praštediona 1145 - 1152 Slovenska eskomptna 159, Dubrovniška paroplovna 1325 — 1400, Trboveljska premogokopna 735 — 800. Eecgrcd. Devize: Dunaj 0.147 - 0.140 Berlin 0.51 — 0.53, Budimpešta 4.05 — 4.15. Bukarešta 49.25 — 49.75, Milan 501 — £02, London 482 — 484, Newyork 104 —104.50, Pariz 615 — 630, Praga 30«- — 312, Sofija £8, Solun 118 — 123, Z: neva 1920 — 1940. Dunaj. Devize: Beograd 681 — 683. Berl n 4.05 — 4.15, Budimpešta 26.45 — 25.55, London 333.200 — 333.800, Milan 3411 _ 3419, Newyork 71-250 — 71.400. Pariz 4294 — 4306, Praga 2107 — 2113, Varšava 1.65 — 1.75, Curih 13.360 -13.390. Valute: doiarji 71.175 — 71.475. n. marke 4.20 — 4.50, franc. franki 4235 — 4265, lire 3377.50 — 3392.50, dinarji 676 — 680, poljske marke 1.45 — 1.75. leji 329 — 331. švic franki 13.270 -13.330, češke krone 2090 — 2100, mad2 krone 21.40 — 21.60. Curih: Berlin 0.03, Nenvork 533-25, | London 24.97. Pariz 32.25, Milan 25.55, 1 Praga 15.75, Budimpešta 0.20, Bukare-! šta 2.47, Beograd 5.1750. Sofija 2.95. ; Varšava 0.0130, Dunaj 0.007450, avstrii-| ske krone 0.0075. i Praga: Dunaj 4.7750, Berlin 19'/« Rim j 165, Budimpešta 128.50, Pariz 207.73, London 160'/,, Newyork 34.30, Curifc 645.75, Beograd 34.50, avstrijske kron« 4.80, lire 165.75. Berlin: Dunai 26.43. Budimpešta 6.93. Milan 91.271, Praga 57.655, Pariz 114.712 London 87.789, Ncwyork 18.852.75, Curih 360.097, Becgrad 18.254. • NARAŠČANJE NEM5KE MARKE. Dnnaj, 16. februarja, s. Padec tujih valut v Berlinu se nadaljuje. Dolar je padel na 18.852. an~leški funt na 87.780 mark. V Parizu zasledujejo s pozornostjo dvig nemške marke in sumijo, da sa dv ga marka vsled prometa onega de-naria, ki je bil določen za reparacijska plačila. Vsled padca francoskega ifranka «ft cene v Parizu znatno poskočile. Pri sladkorju znaša povišanje že 60 frankov na 100 kg. => V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Hranilnica in posojil- Odgovorni urednik Fr. Brozovlč Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra» Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL i,inMj»na. 16 felinnria I92S Vremensko poročilo l.iuliliaiia »f m nid miriez grešni tro št 3. m Kraj ob Zračni Zračna Veter Oblačno Padariae J : nparnvanja tlak temperatura 0-10 mm Ljubljana . 7. 766 0 -6-8 jn?. vzh. jasno : Ljubljani . 14. 7«3 5 3-7 ser. zapad » - , Ljubljani . 21. 76¿0 0-2 « — j i Zaereli . . 7, ■565 5 —60 zapad megla — ;t Beograd . 7. 'It >'3 -hO jng. rzh. • Utltj , . 7. 7616 -40 ▼xhod n - ! I'rw . . 7. 7«3 0 —ž-o jui oblačno 1-0 j ¡nomost. . 7. 763 3 -2 0 brezretri V Ljubljani bMunatar settac^ terneer. ai2;a. SoUm vzhaja *U 7-C3. akaia ok 17-tf M. Zeraeot ^Krvavi kar ¿kal" Zgodovinski roman Faks da si ie Pascasse sploh «pal priznati to svojo goljufijo pred nasprotnikom, tekmecem, Corignanom? M»'o se mu ga je bilo bati: Tudi vohuni imajo svojo strokovno čast, in IcaKor hi si ta dva kaj rada zavila iirug drugemu vrat, tako bi se vendar ne bila nikdar izdala, če bi se s tem ebenem oškodovali skupni interesi vohunstva... TCo sta obe steklenici prazni in je Corignan zadnjikrat na svoj način blagoslovil točajko, se oba možakarja odpravite, vsaki na svojo stran. «Jutri torej pievzamete poveljstvo «ad stražo pri vratih saintdeniškiL?» ^raš* Rascassa. «Da, in vi pri montmartrskih»? jrlgovori Corignan. «In če boste vi Prvi prijeli Trencavela, me takoj obvestite, jc-li?» «To sva si priseg'n! Ravno tako pričakujem vašega obvestila, če bo vam sreča milejša! Lahko noč, boter domov grem, da sc pripravim ža jutri!» «Jaz pa,» pravi Corignan, «odhajam v svoj samostan in bom vso noč molil za dob?r uspeh!» «Jutri zjutraj ob svitu bom za zi- čfovjem pr! Saint-LazalreT» si mlsH na tihem Rascasse. «Jutri zjutraj ob svitu bom pohajal okrog izvestne hiše, prej ko ti!» si misli Corignan. «Pištole njegove cminence me nekoliko težijo!» nadaljuje svojo misel prvi. «In jaz,» razpreda Corignan, «moram spraviti svoje zlato na varno, da mi ga ne vzame samostanski blagajnik, zato pojdem popreje k neki dekli, ki jo hodim izpovedovat... Pojdimo torej, morda je zopet potrebna, da jo izbavim iz večnega ognja!»... In tako sc odpravita oba lopova, slučajno oba na isti kraj, in se z nosovi butneta drug ob drugega na pragu v beznico, kjer je doma pijača. jedača in ljubezen za takšne stvore, kakor sta onadva. «Hej, ali je takšna priprava za ju-trajšnje borbe?» «Oho, in tako vi molite v svojem samostanu?» In oba vstopita, zopet spravljena, zopet najdena, zopet složna, z združenimi močmi. XIX. Za ozidjem pri Salnt-Lazairc. Past je torej pripravljena. Richc-lieu jo še izpopolni z ukazom, da se morajo ta dan zapreti vsa druga pariška vrata, razven onih dveh, pri katerih stražita Corignan in Rascasse m prežita na svojo žrtev. Vse te velikanske priprave za enega samega nasprotnika imajo v sebi nekaj groznega... To noč je Trcncavcl dolgo pripovedoval Mauluysu in Montariolu svoje doživljaje v palači Gviških, in onadva njemu svoja pota med tem; drugi dan pa se Trencavcl odpravi, zapusti Pariz skozi montmartrska vrata in odide proti Saint-Laz^iru za pariškim obzidjem. Njegov konj koraka polagoma, v koraku. Postalo je kmalu poldne. Lepo pomladno solnce greje s sinjega neba in nenavadno veselje širi mladeničcve prsi. Dobri njegov meč pozvanja cb boku in še-geta konja. Od čas do časa seže mladenič zamišljen po meču: To je sredstvo, s katerim si bo še danes priboril prijateljstvo oboževane Annais! Vse drugo pride pozneje! Vse drugo! Ljubezen!... Baš poldne zvoni z bližnjega zvonika, ko sc ustavi naš mladenič pred dogovorjenimi vrati. Dospel je toč-<10, kakor ura. Pa tudi Saint-Priac si je bil izbral isti dom za svoj cilj. Hiša leži nedaleč za nekakšnimi tvorniškimi zgradbami, na nizkem gričku. Saint-Priac sc je bil odpravil okrog enajste na svojo namišljeno smrtho pot. Pravzaprav je bil pogumen možakar, tudi on. Kajti prav dobro je bil raz- fumer, da gre morda v smrt iii mi me«m-,«l» a» ■mu.», «a SO B..OC5J & Olm. «««kC» „««Hal!» • M»# S Oh» — «»»d, «• .»pral HaMa '»<* a — ••<•<>«■1.1 N» «orataai. m a4s*»ar>a '«. M« w «trata«!* arSclM, imimi «a •4gs.o> —— Mesto zdravlllikoga tajnika 553 razpisuje žup-mstvo občine Bled. Pogoj je ztnnje slovenščine, mbohrva^čine. t"» eoskega sli ancleSfeega jerika v govoru in pisavi. Refl k-tanti naj stavijo svoje po uurflie z zahtev» plače na županstvo občine Ded. Absolvent 671 trgovske šole išče prraerne -lužlie, na;raje v LjnM.aui. Nastop takoj ali a 1. marcem. 1'outtdbe p d «Dobra moč» na upravo «Jutra». Step ar to» 5C3 t čevljarskem otiriu. zmožna vsakega dela, so spre mo za večje pod eije v industrij skem kraji! poj ugodnimi p< goji. 1'iači po dogovoru. Urana io stanov»nje v h H ouudbe pot «N C. 13<>i», poštuolt žeče Trbiivljo 11. Pisalni stroj, dobro ohranjen, se kapi. Pogrnil») z navedbo snauiko in ceue pod «Pisalni »troj» na upravo «Jutra». IG7 Modeli stari, dobro ohranjen', za izdelovanje eementn h i Jelkov vseh vrst, se kupijo. I\ nudbe pod «Zdravo Korl» na upravo «Jutra». 476 Francoska učiteljica (* najbolji;mi pripo oeili),U6> »tanovaiije in hrano «a irat-coske ure in francosko koo verzaeijo. Reslj. va ulica 31. pri gosp. Štieller. 652 Prvovrstnega psa (Dobermana) z rodovnikom (Stammbaum), čiste, črne barve, iščem za pleme, za mesrc marc. — Ponudbe: Starost visokost in celo ime. Bargmann ml., mag. pb.. Novo mesto. 24'.» Koplm 20 vagonov lepih bukovih, cepinih, popolnoma tuhih bukovih drv. mi ter -govoru. Sinžha je lahko ira na 1'oiiuillie j:od «Triiina iie>. la» aa upravo «Jutra» do 20. fe bruarja. 4 lili Samsko kolo, popolnoma v dobrem stanju, se za reno 12U0 Din proda Uglnla se lahko pri gospodu Steinbachu v So ta-iju. Ved vagoaoT lep'gu konjskegi sena in dva vaguna sladkega sena ima napiodaj Kunio Mastnak Sv. Jurij j. ž. 527 Svokoiesa, *26 mali motorji, otročji vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. «TRIBUNA» l.jnb ljana, Karlovfka ce^ti 4 Prodam £13 Perje od perutnic kokošje in purje po 24 K ki!ograai nudi E. Vaj da, Čakoveo. za vsak obrat, zlasti za str» jatiin, pripravno slaro tvor-uico. Več se roi»ve pri biarelu Bohu, Trboflje I. Frlmorol. Koroio'. pozor 1 573 Prrda se hi5a, popolnoma v ilolinm stanju s pet sta novanji, pralno kuhinjo, k etjo in precei velikim vrtom. l.okal pripraven za trgovino ali obit. Na lepem, prometnem kraju v Stn lencih pri Mariboru, Ciril in Metodova ulica itev. 4. Ceni 12o.< (O Din. IvunčijE sc lahko fklena ▼ treovini g Ju.ija Fisehbachi, Muri or, Gosposki. ulici 6. kj.-r je ni r«s-polago tudi naslov lastnika. Stavbsaa parcela, 1100 m* To ika, blizu glavnega kcleJvora.oh eni glavnih ulic, se pro i». Naslov v up ."»i «Jutra». 5fi5 VABILO rednemu občnemu zboru sDosoiilnice zaSodražico in okolico riztetrorasB HSr«a i «omičan :are:s t Soltoid Ase 25. lebrnarja 1Q2'(. ob :t. nri popoldne v pesvjiluirui n«bi v Sodrarici. Vspored: 1.1 Pozdrav. 2 i Poročilo načeletva. 8.) I'»r 'čilo nadzorstvu. 4 i Volitev članov načelstva. 5 ) Nasveti. V Sodražici, dne 15. febrnarja 1P23. 250 Načelstve. mooni na 9. Mm ml B. Egs3 = Ljubliaca, Ežesini trs Stev, Id, Trgovski sotrndnlk (liivii trsovec). mlad, aeilm. i*če primerne služIl« ki t po slovodja, sklailiš« nik »li potnik p i kakem večjem imd ietju. Gre tudi ua dež- lo. Ceniene pouuibe pod «Za ucs.,iv 10^3» na upravni tvo «Jutra». 57U Prodajalka, 578 dobra moč, izvežbana v trgovini mešane stroke m manu-f.ktuie, išče službe. 1'omidlie na upravo « lutra» pod «Prodajalka 57b». Eubarioa, 586 spretna in samostojna, se U< e proti visoki plači. Naslov pove uprava «Jutra». KUpirn| SI: vir Jo f 42 in planine kupujem, ronmlbe z navedbo ceno. znamka. ■ Iilžiua kiaviria ter opis< m notra je konstrukcije .( eli železn i ali lesena) na M. Čop i, Zagreb, Urazovičeva ulica it 12/1 il. nailstr. PobUtvo. 570 Spalo:ce, jedilni:e, kubinje, poceni naprolai. 6 ire mera vsakovistna mi5 LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Prva številka novega letnika je izšla v novi opremi z najraznovrstnejšo vsebino. Naročnina znaša 90 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LJubljani Prešernova ulica 54. Inteligenten gospod, lepe smiajnosti, želi znanja z gospodi: no od 20 uo 33 let staro, v avi bo ženitve, prrd iiost imajo i ne. ki govorijo nemško, ker Eem trgovec Ne-anonimne dopise pod «Tihi zakou» ua upravo «Jutra». 68.1 Cospodlfi :a bSi blondina s svetlo-ru avi krep-obleki, z imenom « u I a» se nujno pri si, da pr de v ' nedelj» mrd 0 do 10. dop. [ pred Nsrolni do.n. V sviho uailaljtijega poznanstva «Ta silni pjerot z dežele». Sablm posojilo Din '2500 moti visokim obre-»•im, iilai Ijivo v G nn-serih. 1'uuu ibo pi>d «Poso ¡lo 250 !» ni upravo «Jutra» .559 mestni tesarski mojster» 133 Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razno vrsto okrogli les, kakor tudi celo gozdne parcele. •fe- ^" I m I" f Štefanija Polak, roj. Piro, naznanja v svojem jn imena svojih otrok Štefice in Bre ice tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, odoosno oče, brat, stric in svak, gospod Vtčjs posojilo 581 se i'če na prvo mesto vknjižbe na nov» hi-o. \ seilrugoo-ebno. | Pouuuba pol «Varnost l'J23» na upr.vo «Jutia». NajoneJia 210 modna krojačnica »e pri poro a za vsa v t» SToko Fp dajoča dela po najuoveišem kroju n preMuačanie kakor tiHi nore obleke po 175 . I E. SkaUsrnS ¿SS IG kr poštni kontrolor v četrtek dne 15. t m. ob 7. nri zvečer po dolgi in mnfni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 33. letu svoje starosti, m rno v Gospodu zaspal. Pogreh predragega pokojnika ho v soboto ob po! 5. nri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dno IG. februarja 1923. 251 Žalujoči rodbini: Polak• Dolničar. I ■- • ; . ■ , - r f.