AÑO (LETO) XXIII. (17) Nö. (štev.) 1
DE. MIHA KREK
Obnovimo stanovitnost!
Cleveland, 18. decembra
Zopet odmeva po zemlji znanilka .neskončne Ljubezni, pesem Odrešenja.
■ V strašnem nasprotju je ta himna z dejanskimi razmerami ubogega življenja.
Tu v Severni Ameriki jo sprejemajo milijOhi v žalosti in sramoti. V tej najbolj oblagodar jeni deželi, v tem narodu, ki naj bi bil vodnik in glasnik svobodne in srečne družbe, praznujemo božič v grenkosti strašnega zločina, ki je ubil najbolj blestečega tribuna pravičnosti med ljudmi vseh narodov, barv in ver, najpotrpežljivejšega ohranjevalca mednarodnega miru in najdalekovidnejšega graditelja novih odnosov, ki naj bi preorali vso zemljo v plodno, sporazumno urejeno polje blagoslovljenega napredka. Milijoni, ki bo zaupali v prodorno silo Johna F. Kennedyja, so potopljeni v žalost, ki je ni moč zajeti v besedo. Milijonov je sram, da se je to moglo zgoditi v tej deželi največje civilizacije, najboljše materialne kulture nad človekom, ki je v dejanju in besedi izpovedoval vero v zmago dobrote.
Med zasužnjena ljudstva prihaja božična pesem še vedno kradoma, tihotapsko, preko razpok in špranj v zgradbi brezbožne in protibožne države. Izobčenec je v materialističnem redu, kot je bil izobčenec Odrešenik sam v svojem času.
Umor bližnjega in upor proti Bogu sta znamenji tega, v zlu tako velikega časa.
Oznanenje odrešenja pa enako toplo, milo in ljubeznivo, pa tudi brezpogojne in nepremakljivo kliče in vabi 1963 let: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
Mi, ki nam božična skrivnost ni pravljica, ampak resnica in božično oznanilo, vodilo in postava, imamo v Jezusu-bratu vso Vero, vse upanje, vso ljubezen.
Svetovni cerkveni zbor išče najučinkovitejša sredstva in pota kako naj v sedanjem času, v znanosti nepričakovano osvajalen, v civilizaciji bogat in uspešen, v duhovnih osnovah in socialnih vrednotah pa nepopisno zmešan človek razume božično oznanilo, kako naj v njem živi, da bi bil bolj deležen blaženosti božične skrivnosti.
Sveti oče hiti ob novem letu v Sveto deželo, da bi v tem izrednem času na izredno dramatičen način pokazal kje in v čem je Luč sveta.
Slava Bogu mora biti cilj in smisel, sicer ni dobre volje, ne miru.
18 let je ta resnica izobčena iz javne družbe v naši domovini. To je naša neposredna skupna bolečina v tem hudem času. Iz nje se rode vse druge.
Ta bolečina danes ni manjša, kot je bila na začetku. Pred 18 leti so deset tisoči umirali v svoji krvi, ker so se uprli nasilju. Danes stotisočem nasilje preprečuje duhovno spoznanje, da žive brez vere v Boga in sočloveka. Takrat je nasilje lomilo hrbtenico svobodne družbe, danes se nasilje vzdržuje nad zasužnjenim našim narodom, Kaj je večja nesreča?
Vtopiti se v božično skrivnost v teh naših razmerah, se pravi obnoviti stanovitnost:
Med nami ne bo nihče ničesar storil, kar bi pomenilo, da zažiga kadilo maliku. Z nobenim svojim dejanjem nočemo dajati niti videza, da smo se „pobratili z razmerami“. Vse, kar delamo, storimo v apostolskem duhu in namenu za obnovo svobode pod Bogom. Naj ne mine dan, da ne bi storil vsak kaj dobrega za obnovo srečnega svobodnega življenja Slovencev.
O,	da bi bili po letošnjem češčenju božjega Deteta v Novem letu vsi polni zadoščenja, da smo, čeprav še tako majčkeno, pa vsaj v glavnem stanovitno orodje v Njegovih rokah!
Pred prazniki 22. 12. 1963 je na Atlantskem oceanu izbruhnil požar na grški potniški ladji Lakonija, ki je vozila potnike na božične praznike iz angleškega pristanišča Southampton proti portugalski Madeiri. Na ladji, ki ima nad 20.000 ton, je bilo 1041 potnikov. Rešilo se jih je 886, 91 je mrtvih, 64 oseb pa pogrešajo.
ESLOVENA A
Romanje papeža Pavla VI. v Sveto deželo
Za božične praznike je bil Vatikan ves v pripravah romanja papeža Pavla VI. v Sveto deželo. To romanje je omenjal papež tako v svojem božičnem nagovoru svetu ,kakor tudi v pozdravu, ki ga je za novo leto izrekel članom'diplomatskega zbora pri Vatikanu. Te in vse ostale diplomate ter državnike v svetu je pozival, naj neprestano delajo, da se „odpravijo vsi zidovi, ki ločijo narode.“ S temi besedami je papež mislil na zidova, ki ločita mesti Berlin in Jeruzalem. Tudi je poudarjal, da njegovo romanje ne zasleduje nobenega političnega namena, ampak je čisto verskega značaja. Isto je papež naglasil v nagovoru na člane rimske kurije, ko jim je dejal, da njegovo potovanje v Sveto deželo ni nobeno turistično potovanje, ampak zgodovinski dogodek, da bo v Sveti deželi molil Boga in ga prosil za mir in edinstvo v svetu.
Papeževo potovanje v Sveto deželo in prizadevanje za edinstvo kristjanov je v zadnjih dneh zadobilo še večjo pomembnost. Dne 28. decembra je namreč prišel v Vatikan posebni odposlanec carigrajskega patriarha Athenago-rasa mitropolit Athenagoras Thiakiron. Papež Pavel VI. ga je sprejel z vsemi častmi in imel z njim polurni razgovor. Odposlanec carigrajskega patriarha je prinesel papežu Pavlu VI. pismo pa triarha Athenagorasa ter mu sporočil njegove tople pozdrave miru in dobre volje ter pozdrave svetega sinoda. Po razgovoru svetega očeta z mitropolitom Athenagorasom Thiakironom je bilo v Vatikanu uradno objavljeno, da je mitropolit Athenagoras Thiakiron vzpostavil stike s svetim očetom in njegovimi
prvič zopet zgodilo, da je prišlo do osebnega stika med visokim cerkvenim predstavnikom pravoslavne Cerkve in poglavarjem rim. kat. Cerkve.
Carigrajski patriarh je duhovni vodja 150 milijonov pravoslavnih vernikov. Nad njimi pa ne more absolutno izvajati svoje cerkvene avtoritete, kakor papež nad 500 milijoni vernikov rim. kat. Cerkve, ker so posamezne pravoslavne Cerkve v svojem delovanju avtonomne. Zato je carigrajski patriarh tudi vprašal za mnenje posamezne pravoslavne Cerkve glede njegovega sestanka s papežem .'Vse mu še niso odgovorile. Nekatere so za sestanek, druge pa ne. Moskovski patriarh Aleksij mu je odgovoril z rezervo, grška pravoslavna Cerkev je pa proti sestanku. Gotovo se je večina pravoslavnih Cerkva izrekla za sestanek, ker zadnja poročila navajajo, da bosta imela papež Pavel VI. in carigrajski patriarh Athenagoras v Sveti deželi dva sestanka.
Za papežev prihod v Sveto deželo so v Jordaniji, Izraelu in Jeruzalemu velike priprave. Ob prihodu v Aman v Jordaniji bo papeža sprejel kralj Husein z vsemi elani svoje vlade in člani diplomatskega zbora. Navzoči bodo dalje patriarhi iz Egipta, Iraka, Libanona in Sirije. Ob vstopu na izraelska tla mu bo izkazal čast izraelski predsednik Zalman Chaznar prav tako z vsemi izraelskimi svetnimi in cerkvenimi dostojanstveniki.
Kako veliko zanimanje je v svetu za papeževo romanje od 4. do 6. januarja v svete kraje, zgovorno potrjuje dejstvo, da bo tiste dni v Sveti deželi
sodelavci glede morebitnega sestanka	700 časnikarjev, fotoreporterjev
med papežem Pavlom VI. in carigrajskim patriarhom, ob romanju šv. očeta v Sveto deželo.
Ves svet temu dogodku pripisuje izreden pomen, kajti po letu 1429, se je
in televizijskih ter filmskih operaterjev.
Ko bo papež Pavel VI. 4. januarja zapustil Vatikan in nastopil romarsko pot v Sveto deželo, bodo v Rimu zvonili v vseh 400 cerkvah ž vsemi zvonovi.
BUENOS AIRES
2.	januarja 1964
Utrditev Skupnega evropskega trga
Skupni evropski trg — SET — v letu 1963 ni kazal tiste dinamične sile, ki je bila značilna zanj v prejšnjih letih. Je to razumljivo, ker mu je januarja meseca zadal francoski predsednik De Ganile hud udarec s tem, da je ve-tiral vse odločitve, ki so šle v prilog vstopa Vel. Britanije v to evropsko ustanovo. Proti koncu leta je isti De Gaulle zagrozil Skupnemu evropskemu trgu, da bo Francija izstopila iz te evropske gospodarske skupnosti, če do 31. decembra 1963 SET ne bo določil skupne poljedelske politike.
To se je zgodilo, ker je sporazum omogočila Zahodna Nemčija, ki je na drugi strani dobila zagotovilo, da bodo vse države Skupnega evropskega trga nastopale kot enota v prihodnjih razgovorih za znižanje pristaniških pristoj-
bin.	Do sporazumne odločitve je prišlo o bodočih cenah za meso, mleko, mlečne izdelke in riž, t. j. artikle, ki predstavljajo tretji del kmetijske proizvodnje Zahodne Nemčije, Francije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Italije. Po zadnjem dovovoru bodo za omenjene proizvode kmetje v vseh navedenih državah dobivali enake cene.
Po tem sporazumu je utrta pot za
nadaljne sporazume, ki pa tudi ne bo rožnata, toda ni nobene nevarnosti, da cilja ne bi dosegli. Npr. glede enotnih cen za žito. Vsaka država članica SET-a ima namreč svojo žitno politiko. Po novem jo bo treba vskladiti in ustvariti enotno politiko za vse države. Tako se bo zgodilo, da bodo npr. kmetje v Franciji v bodoče dobivali 20 dolarjev več za svoje žito, v Nemčiji pa kmetje že sedaj dobivajo višje cene kot po drugih državah. Po skupnem dogovoru bodo kmetje za žito v Nemčiji uradno dobivali manj kot doslej, toda razliko od sedanje in bodoče cene jim bo krila delno nemška drž. blagajna, delno pa poseben sklad SET-a.
Po zadnjem uspešnem zasedanju SET-a so zun. ministri šesterih evropskih držav bili mnenja, da je treba poživiti delo za evropsko politično integracijo ter bj bilo v ta namen treba znova dati evropskemu posvetovalnemu parlamentu večjo odgovornost. Prav tako so v teku prizadevanja, da bi dosedanje tri samostojne evropske organe
—	Skupni evropski trg, Evropsko skupnost za premog in jeklo ter Evropsko skupnost za atomsko energijo-Euratom
—	združili v eno samo.
I Z
TEDNA
Za n velja vite v osnovnih pravic ljudi in narodov
Ameriški predsednik Lyndon Johnson in zahodnonemški kancler Ludvik Erhard sta božični čas porabila za razgovore o svetovnih problemih. Sestanek je bil na pristavi ameriškega predsednika v Austinu v državi Texas ter je bil kancler Erhard gost ameriškega predsednika dne 28. in 29. decembra Ob prihodu nemškega kanclerja v Austin mu je gostitelj izrekel tople pozdravne besede. Med drugim je dejal, da je med obema državama že veliko storjenega, da bo pa treba še veliko napraviti za utrditev miru na svetu, za pojačanje edinosti zahodnodemolsratske obrambne skupnosti in povečanje sodelovanja z vsemi svobodnimi narodi na svetu. Naglašal je, da bodo ZDA še naprej odločno zagovarjale politiko samoodločbe nemškega naroda, kakor tudi ostalih narodov v svetu. Omenjal je dalje dogovor med predstavniki obeh delov Berlina, po katerem so lahko za božične praznike zahodni Berlinčani prvič, odkar je bil pred 28 meseci postavljen zid molka, obiskali svoje sorodnike v Vzhodnem Berlinu in izjavil: „Res je, da lahko Sedaj Berlinčani prvič prekoračijo ta zid s čisto človekoljubni-mim poslanstvom. Toda zid obstoja še naprej in njegovi stražniki s svojih pušk še vedno oddajajo smrtonosne strele. (Prav na božični dan so komunistični stražniki ustrelili 18-letnega fanta pri
poskusu pobega iz Vzhodnega v Zahodni del Berlina.) Zato i>o treba še veliko storiti za svobodo v vaši domovini.“
Med razgovori, ki sta jih imela Johnson in Erhard ,na drugi strani pa ameriški drž. tajnik Rusk in zahodnonemški zun. minister Schroeder, niso na. stajale nobene težave, kajti odnosi med ZDA in Nemško zvezno republiko so se j pod Adenauerjem v povojnih letih tako utrdili, da so postali v resnici prijateljski in zavezniški ter je ameriška vlada vedno lahko z gotovostjo računala v svoji zunanji politiki na nemškega zaveznika in njegovo gospodarsko ter oboroženo silo. Erhard je tudi prišel na sestanek z uspehom v Skupnem evropskem trgu, ko je bil določen sporazum glede poljedelskh proizvodov.
V skupnem poročilu oba državnika zatrjujeta „da sta oba odločena, da je treba osnovne pravice in koristi svobodnih narodov braniti. Posebno sta se dogovorila, da se ne sme ničesar storiti, kar bi delalo trajno sedanjo delitev Nemčije, v kateri en del ne uživa osnovnih pravic in svoboščin. Soglasna sta tudi v tem, da je največjega pomena nadaljevanje iskanja vseh možnosti za 'zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, za ublažitev napetosti in za večanje izgledov miru, ki bo trajen, če bo pravičen.“
Nemimi Ciper
Na otoku Cipru, ki je bil do 1. 1878 ( priključitev Cipra Turčiji, v Atenah so pod turško oblastjo, tega leta so se ga
pa polastili Angleži in imeli ha njem vojaške postojanke in oporišča za zaščito svojih morskih poti na Daljni
pa manifestanti zahtevali priključitev otoka Grčiji, turška vlada je proti otoku poslala skupino vojnih ladij in turška letala na reakcijski pogon so napravila
Vzhod vse do leta 1960, ko so otoku več nizkih ustrahovalnih poletov nad
dali neodvisnost, so pred prazniki žno va izbruhnili resni in nevarni nemiri med Grki in Turki v glavnem mestu otoka Nicosia. Večino na otoku imajo Grki, Turki pa predstavljajo močno manjšino. V začetnih spopadih sta bila ubita dva Turka, 7 jih je pa bilo ranjenih. Od tedaj naprej je bilo ozračje ze-
otoškimi mesti.
Britanska vlada, ki ima še nekaj postojank na otoku, je na Ciper poslala močno vojaško ojačenje. Poveljnik teh oboroženih sil je skupno z grškimi in turškimi oboroženimi oddelki na otoku vzpostavil skupno vojaško poveljstvo za ohranitev reda in miru. Istočasno je
lo napeto. Grozil je znova nevaren boj bila na delu diplomacija velikih zahod
med grškim in turškim prebivalstvom, ki bi lahko imel dalekosežne posledice za mir v tem delu Evrope. V Angori so bile velike dijaške demonstracije, v katerih je turška mladina zahtevala
nih demokratskih držav, ki je vplivala pri predsedniku Cipra mitropolitu Ma-kariosu in podpredsedniku Turku Kiču-ku, da sta storila vse pri svojih soro-jakih, da so se nemiri polegli. Dogo-
Brazilski predsednik dr. Goulart je doslej v svoji Vladi že petkrat zamenjal ministre za finance in gospodarstvo. Do prejšnjega tedna je ta položaj zavzemal krščanski demokrat Carvalho Pinto. Proti njemu so levičarji na čelu z levičarskim poslancem Leonelom Brizólo, predsednikovim svakom, vodili hudo kampanjo, da je moral končno odstopiti. Dr. Goulart je imenoval za njegovega naslednika biv. ravnatelja brazilske narodne banke Neya Galvao. Čeprav je ta tudi levičar, z njim Leonel Brizóla ni zadovoljen. Na svojega svaka pritiska, naj krene še bolj proti levici. Novi brazilski finančni minister ne bo imel brezskrbnih dni, saj je narodno gospodarstvo skoro povsem na tleh in je cruzeiro na borzi ob zadnji rekonstrukciji vlade notiral 1300 cruzeirov za 1 dolar.
Brazilski predsednik dr. Goulart namerava razlastiti vso zemljo v pasu 20 km ob vseh brazil. cestah. Konservativni poslanci v poslanski zbornici so že začeli z hudimi napadi na predsednika. Tudi člani desnega krila v dr. Ku-bičkovi socialdemokratski stranki zahtevajo, da morajo njeni člani, ki so sedaj zastopani v dr. Goulartovi vladi, takoj odstopiti, če bi predsednik res podpisal dekret o izvedbi agrarne reforme v zgornjem smislu.
V	ZDA je 22. decembra ob sončnem zahodu prenehalo uradno narodno zalo- j vanje za umorjenim predsednikom Johnom Fitzgeraldom Kennedyjem. Ob j sončnem zahodu tega dne so prižgali bakljo ob večnem ognju na Kennedyje-vem grobu in jo ponesli pred Lincolnov spomenik. V trenutku, ko je govoril predsednik Johnson v počastitev velikega ameriškega državnika Kennedyja, so z njo prižgali na tisoče sveč. To naj bi bilo v potrdilo, da ideje, ki so bile vodilo Kennedyjeve notranje in zunanje politike, ne bodo umrle, ampak bodo živele naprej, da bi z njihovo izvedbo svet lahko živel v miru in v boljših življenjskih pogojih kot doslej.
V	ZDA so odprli oporoko umorjenega predsednika Kennedyja, ki jo je1 napravil leta 1954. Z njo vse Svoje premično in nepremično premoženje zapušča vdovi Jaquelini in otrokoma.
Na Kubi je v patrolnem čolnu kubanske morrtarihe eksplodirala mina. 3 mornarji so bili ubiti, 18 pa ranjenih. Kubanska kom. vlada je za to teroristično dejanje obtožila severnoameriško tajno informativno službo.
vorili so se za določitev nevtralne zone v Nicosiji med grškim in turškim delom mesta.
Do zadnjih izgredov na Cipru je prišlo zaradi namere predsednika Cipra Makariosa, da bi spremenil ustavo. Turško prebivalstvo je v tem videlo namero, da mu hočejo odvzeti gotove pravice, ki jih je doslej imelo. Zaradi tega je prišlo do napetosti, ki je pa k sreči popustila in se ni razplamtela v državljansko vojno.
V TEDEN
n
Papež Pavel VI. je imenoval pruna-sa Ukrajine Josifa Slopyi-ja za člana svete kongregacije za vzhodno Cerkev.
V	Sofiji so obsodili na smrt bivšega bolgarskega diplomatskega predstavnika pri OZN Ivana Asena Georgijeva. Očitali so mu, da je bil v ameriški informativni službi. Zaradi tega procesa so bile v Sofiji demonstracije pred ameriškim poslaništvom. Demonstranti so s kosi ledu razbili vse šipe na poslaništvu, na ulici pa prevrnili tri avtomobile. Bolgarska policija je nastopila šele potem, ko so se demonstrantje že izdivjali. Pomočnik bulgarskega zun. min. Ljubomir-Angelov se je zaradi protiameriških izgredov opravičil odpravniku ameriškega poslaništva in ga zagotovil, da se slični incidenti ne bodo več ponovili.
V	Grčiji so imeli znova vladno krizo.. George Papandreu ,prvak politične skupine Sredinska zveza je prejšnji torek dobil v parlamentu zaupnico. Ker so pa zanjo glasovali tudi prokomunisti, je predsednik njihovo pomoč odklonil in rajši odstopil. Novo vlado je zatem skušal sestaviti prvak druge močne stranke Narodne radikalne zveze Panayotis Canelopoulos, pa se mu tudi ni posrečilo. Kralj Pavel je pred svojo odločitvijo oba državnika še poklical k sebi na posvet, Ker je iz razgovora z obema političnima osebnostima prišel do prepričanja, je dal sestaviti novo začasno grško vlado guvernerju narodne banke Paraskevopoulosu z nalogo, da po razpustu sedanjega parlamenta 16 februarja izvede nove volitve.
V	Franciji je edini še živeči maršal 75-letni Alphonse Juin nevarno zbolel. Rojen je bil kot sin francoskega orožnika v Alžiru in se je na vprašanju alžirske politike popolnoma razšel s sed. francoskim predsednikom De Gaullom
Kriza v italijanski socialistični stranki se poglablja. Disciplinski odbor stranke je kaznoval tudi 10 senatorjev, ki v senatu niso glasoval} za zaupnico vladi dr. Alda Mora. Isti odbor je poprej kaznoval že 23 poslancev s prepovedjo delovanja v stranki, za eno leto.
Za božične in novoletne praznike so vzhodnoberlinske oblasti izdale dovoljenje 840.000 zahodnim Berlinčanom za cbitSk sorodnikov v vzhodnem Berlinu.
Titov poslanik v Rimu Ivo Vojvoda je povabil na obisk v Jugoslavijo predsednika italijanske vlade dr. Alda Mora, ki je povabilo sprejel. Z njim bo potoval v Jugoslavijo tudi zunanji minister Giuseppe Saragat. Datum tega obiska še ni določen. Verjetno bo spomladi.
Stari turški državnik Inoeni je spričo dogodkov na otoku Cipru le pristal na prošnjo predsednika republike generala Gursela ter je sestavil po 23 dneh vladne krize novo turško vlado. V njej so samo člani Inoenijeve ljudske republikanske stranke in pa neodvisni poslanci. Predsednik Inoeni upa, da bodo za vlado, ki sama nima večine, v parlamentu glasovali neodvisni poslanci.
Za Božič so dobili v Evropi hud mraz. V Italiji je od njega umrlo že 12 ljudi.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENI JA
Buenos Aires, 2. - januarja 1964 l
SLOVENSKA NOVA MAŠA V BUENOS AIRESU
V nedeljo, dne 29. decembra, je imel novo mašo g. Jure Rode, tretji letošnji slovenski novomašnik v Buenos Airesu,
Novomašnik Jure Rode je sin ihanske fare, ki je po 58 letih zopet dala slovenskemu narodu duhovnika. Star je 26 let. študirati je začel v begunstvu na Koroškem. Po prihodu v Argentino je obiskoval srednješolske zavode najprej v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii, zatem v salezijanskem zavodu v Berna-lu, leta 1952 je pa vstopil v škofov zavod v Adrogueju. Tu je najprej dokončal srednjo šolo, nato pa študiral bogoslovje. Letos ga je končal. V duhovnika je bil posvečen 8. decembra 1963, novo mašo je pa pel v nedeljo, dne 29. decembra 1963 v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii.	!	■ i | j | . j j. | ,!
Nova maša g. Jureta Rodeta je bilo veliko slavje za ihanske farane, ki žive na področju Vel. Buenos Airesa. Pa -ne samo zanje, za ves kamniški okraj in vse slovenske rojake, ki so na novo mašo prihiteli v velikem številu.
Novomašnika so na poti v cerkev spremljali z materjo številni njegovi sorodniki ter povabljeni gostje. Pred vstopom v Marijino svetišče je stopila predenj njegova sestrična Anica Rodetova ter mu prisrčno zdeklamirala pozdravno pesem. Izročila mu je tudi novomašni križ, v imenu v Argentini živečih Ihan-cev in Ihancev v domovini mu je izrekla pozdrav v ljubki pesmici dvanajstletna Ana Marija Klanjšek. Obe priložnostni pesmi je spesnil g. župnik Gregor Mali. Ob vstopu v cerkev so novomašniku zapeli v pozdrav Gallusovi pevci vedno lepo Novi mašnik bod’ pozdravljen.
Novomašniku g. Rodetu je bil novomašni govornik g. direktor Anton Ore-har. V daljšem govoru je razvijal misli o dolžnosti in poslanstvu duhovnika.
- Omenjal je tri najvažnejše njegove naloge: prikazal je duhovnika kot svečenika, ki sprejema nove člane v Kristusovo Cerkev in jih vodi k Bogu, zatem kot učenika, oznanjevalca božje resnice med ljudmi in nazadnje kot tolažnika, ki ga Bog pošilja med trpeče ljudstvo.
Novomašniku so zatem asistirali pri njegovi daritvi Bogu g. direktor Anton Orehar kot presbiter asistens, kot diakon g. Lovro Tomažin, kot subdiakon bogoslovec Franc Urbanija, bogoslovec g. Edi Škulj je bil ceremoniar gg. bogoslovca Mirko Grbec in Marijan Bečan pa asistenta.
1 Med sveto daritvijo je pel mešani zbor Gallusa Schubertovo latinsko mašo. Za orglami ga je spremljal g. prof. Jože Osana. Solistična mesta so peli gospe Fani Mačkova in Marija Marinčkova, gdč. Roza Golobova in gg. Ivan Rode ter Jože Malovrh.
Novomašno kosilo je bilo pripravljeno v Slovenski hiši. Nanj je bilo povabljenih nad 150 gostov. Tu je novomašnika in zbrane goste najprej pozdravil novomašni govornik g. direktor Orehar. V svojih izvajanjih je razvijal misli o problematiki slovenskega dušnega pastirstva v izseljenstvu, kajti g. novomašnik je sedaj sam postavljen v sredino vseh teh vprašanj, ker bo deloval v dušnem pastirstvu med Slovenci.
Po govoru so udeleženci novomašne-ga slavja doživeli prijetno presenečenje. Po dvorani je zadonel glas domovine. Pozdrav sedanjega ihanskega župnika g.
Josipa Ovna in ihanskih faranov svojemu novomašniku. Bil je posnet na magnetofonski trak ter so ga doma verniki že poslušali na misijonu. Prav tako petje ihanskega cerkv. pevskega zbora
Novomašniku je ihanska fara po svojem župniku g. Josipu Ovnu poslala naslednje novomašno vezilo:
„Prečastiti g. novomašnik Jurko Rode, nad vse spoštovani njegovi domači, predragi sobratje!
Bodite nam vsi prisrčno pozdravljeni! Sprejmite, prosimo, tudi čestitke, ki vam jih iz velike daljave pošilja srečna ihanska župnija. Saj po dolgem presledku, 58 let, spet radostno prepeva večno lepo pesem „Novi mašnik, bod’ pozdrav» ljen!“
G. novomašnik! Bodite prepričani, da se z Vami in vsemi Vašimi danes v prvi vrsti raduje vsa ihanska župnija in se Bogu zahvaljuje, da je spet enega Ihan-ca poklical v svojo vzvišeno službo. Zato smo pravkar zapeli: „Od Boga si nam poslan“. Iz vsega srca Vam želimo, da tudi vedno ostanete: poslanec božji, neumoren oznanjevalec resnice, ljubezni in miru, delivec božjih skrivnosti, res duhovnik po Srcu Jezusovem, ki bo hodil po stopinjah svojega slavnega prednika — prastrica, prelata dr. Antona Breznika. Obenem Vas pa iskreno prosimo, da še nam podelite sveti novomašni blagoslov in se nas spomnite pri vseh oltarnih daritvah. Hvaležni Vam bomo!
Ko so naši predniki spremljali novomašnika .k oltarju, so mu navadno poklonili šopek najlepših rož. Sodobno najbolj pomenljivo novomašno darilo pa je ovenčano sv. razpelo, prelep simbol trpljenja in plačila. Tudi Vam so ga podarili. Mi Vas v duhu vodimo pred Nažar-jevo sv. razpelo, ki je nekdaj krasilo družinsko sobo Vaše rojstne hiše. Velik je ta križ, ker je pač simbol velikega Vašega trpljenja in izrednega trpljenja vseh Vaših domačih. V duhu Vas danes postavimo še pred kapelico Žal. M. B., ki so jo v Ihanu zgradili Vaši predniki. Ka- i nje in nas bo podpiralo, da bo krajša ko lep simbol vdanega trpljenja vse Na- ( pot do naših skupnih stvari. Želim, da žarjeve družine. V tolažbo in bodrilo naj j bi ta pozdrav svetega večera, poln dru-Vam bo tudi pesem, ki je danes privrela j žinske topline, našel pot v vse argen-k vernih ihanskih src, in ki naj Vas | tinske dompve. Kajti domovina je kon-vedno spominja na naročilo enega naj- j čno brezmejna družina. Ljubimo pravič-večjih Slovencev A. M. Slomška: „Pu- i nost. Izvršujmo jo, ne da bi zatajevali stite Slovencem dve reči, ki sta nam dra-I demokracijo, ki je dokončno najpopol-
naš veliki pisatelj Ivan Cankar. Kot sobi bila samo praznik ihanske fare. To bi
bili njemu največji življenjski ideali: Bog, mati in domovina, tako naj bodo tudi Vam in naj Vas kot zvezde-vodnice srečno vodijo na vsej Vaši življenjski poti. Bog z Vami in Devica Marija!
Z Bogom, g. novomašnik Jurko! Vaš veliki krstni in naš farni patron sv. Jurij naj Vas, častnik Kristusov, podpira v težki borbi, ki jo danes pričenjate. Na svidenje, ako ne v Ihanu, pa v nebesih.“
Vezilo novomašniku iz domovine je na zbrane goste napravilo najgloblji vtis.
Spiritual g. dr. Filip Žakelj je bil naslednji govornik med novomašno pojedino. Orisal je novomašnika, kot ga je spoznal v škofovem dijaškem zavodu in bogoslovju. Poudarjal je zlasti njegov miren značaj in ljubezen do Boga, domačih in materinega jezika.
G. Miloš Stare je v svojem govoru poudaril, da nova maša v domovini ne
bil praznik vseh sosednjih fara in vsega okraja. Izrekel je novomašniku čestitke v imenu sosednje dobske fare ter v imenu vsega kamniškega okraja.
Končno je povzel besedo novomašnik g. Jure Rode. S prisrčnimi in toplimi besedami se je zahvalil prav vsem, ki so na kakršen koli način spremljali njegovo življenje od otroških let pa vse do dne, ko je dosegel svoj, življenjski cilj in Bogu daroval kot njegov svečenik prvo sveto daritev. Vsem, ki so mu kakor koli pomagali v dosedanjih življenjskih letih in mu v težavah stali ob strani, je izrekel najglobljo zahvalo z zagotovilom, da se jih bo vedno spominjal v molitvi.
Po novomašnikovem govoru se je novomašno slavje razvijalo naprej v pristnem slovenskem novomašnem vzdušju vse do petih litanij Matere božje, s katerimi je bila novomašna slovesnost zaključena.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Božična in novoletna voščila |
Med božičnimi in novoletnimi prazniki je počivalo vse delo. Vse je bilo v prazničnem razpoloženju in v pričakovanju rojstva božjega Deteta in prihoda novega leta. Po vseh cerkvah so bile na sveti večer polnočnice; prav tako na Silvestrov večer.
Predsednik republike dr. Illia je narodu izrekel božično in novoletno voščilo po radiu in televiziji na sveti večer. V pozdravnem: nagovoru je navajal med drugim: ,;Svet gre proti miru. Je to mir narodov, socialni' mir, mir duhov... Hočemo biti ponižni služabniki skupne blaginje v naši domovini. Beseda pa, ki jo želim vtisniti kot najplemenitejšo božično poslanico, v duše in v razum vseh Argentincev je — razumevanje. To nas bo naučilo opustiti brezplodno kritizira-
gi kot svetle oči: katoliško vero in be- j nejša oblika, ki jo je iznašel človeški sedo materno!“ Kot duša božjega slu- | genij za sožitje med ljudmi!“ žabnika, tako naj tudi Vaša ponosno!
poje: „Slovenec sem, tako je mati djala, * Za božične praznike je tudi letos iz-
ko me je dete pestovala!“
Vse naše pozdrave in čestitke pa naj zaključi naš veliki govornik in pesnik dr. Mihael Opeka, ki Vas tako lepo osrčuje:
Končana pot? — Ne! Zdaj še le začenja.
V	življenje resno vodi zdaj korak.
V	življenju polnem trnja in trpljenja nemara dan noben ne bo lahak... Pogum! (Ihanec!) —Življenja se ne boj! Z močjo te svojo je Gospod opasal, zaupaj vanjo in — Gospod s Teboj!
G. novomašnik! Naš pisan šopek pesmi, s katerimi Ihanci še vedno proslavljamo Boga in ga bomo tudi v bodoče, je zdaj povezan. Iz srca ga Vam poklanjamo za Vaš veliki praznik, pač z namenom, da Vas in vse Vaše drage vsaj za kratek čas povežemo z našo in Vašo domovino, ki jo ljubite, kot jo> je ljubil
dal poslanico, buenosaireški nadškof kardinal dr. Caggano v nagovoru, ki ga je imel med božično sv. mašo. To je pa imel v kapeli sv. Kajetana v siromašnem mestnem delu Villa Piolin. Pri njegovi maši v tem naselju skromnih in revnih ljudi je bil navzoč tudi buenosaireški župan Fr. Rabanal. Kardinal Ca-ggiano je v cerkvenem govoru navajal, da je hotel ta dan imeti božično mašo prav med revnim ljudstvom, med katerim je bil rojen tudi Zveličar. Naglašal je tudi,, da sam izhaja iz siromašne delavske družine. Tem revnim ljudem je podelil tudi papeški blagoslov. Za farno mladinsko knjižnico je daroval 10.000 pesov,, prav toliko v iste namene krajevnim sestram dominikankam, vernikom tega kraja pa sporočil, da so jim vrata na nadškofiji vedno odprta, da se lahko vedno k njemu zatekajo v vseh stiskah in težavah življenja.
Vrnitev dr. Frondiži j a v aktivno politično življenje
Biv. predsednik dr. Frondiži, ki so ga oborožene sile odstavile 29.' marca 1962 ter nato internirale najprej na otoku Martín Garcia, nato pa v Barilochah, se je 27. decembra 1963 vrnil v aktivno politično življenje. Tega dne je govoril na eni od buenosaireških radijskih postaj o politiki svoje vlade, zlasti v koliko se nanaša na njegovo petrolejsko politiko. Kot znano, je dri Frondiži začel „bitko za petrolej“ in za povečanje petrolejske proizvodnje v državi podpisal pogodbe z raznimi ameriškimi petrolejskimi družbami, ki jih: jé sedanja vlada razveljavila.
V govoru je branil politiko svoje vlade, obsodil prekinitev ustavne zakonitosti z njegovo odstavitvijo, zahteval o-hranitev ustavnega stanja ter se zavzemal za izvajanje take politike, da bo en milijon brezposelnih znova dobilo zaposlitev in da bo inflacija pod kontrolo. Zatrjeval je, da je treba na vsa dogajanja in na življenje ter ureditev odnosov med njimi gledati z novimi vidiki, ki jih dajéta papeški okrožnici „Mater et Magistra“ in „Pacem in terris“. Zatrjeval je, da jé njegova politika zasledovala cilje obeh papeških soeialnih okrožnic in Kennedyjeve Zveze za napredek.
Svoja izvajanja je zaključil z naslednjimi ugotovitvami: Od kongresa smo dobili zakon o nacionalizaciji petroleja 7 YPF kot edino ustanovo, ki naj kontrolira in vodi proizvodnjo petroleja. Sklenili smo pogodbe za določitev področij in dela z neodvisnimi družbami. Za te družbe je bilo določeno samo področje 8.9%, YPF si je pridržala 91.2% petrolejskega področja. Leta 1958, po 50 letih eksploatacije, so v, Argentini YPF in še dve petrolejski družbi načrpali 5 in pol milijona kub. m. petroleja. Leta 1962 je petrolejska proizvodnja dose/.la 18 milijonov kub. m. Leta 1958 je država načrpala samo 35% tiste količine petroleja, ki jo potrebuje, leta 1962 pa 84%. Povprečna cena za uvoženi petrolej je 18 dol. za kub, m., cena petroleju, ki ga načrpajo družbe v državi pa 10 dol. Vse, kar se plača pri uvozu, gre v inozemstvo, kar se pa plača družbam v
državi, ostane v državi. Končno je dr. Frondiži zatrjeval, da je prišla ura, ko je treba jasno povedati: V 4 letih pred njegovo vlado je država uvozila petroleja za en tisoč milijonov dolarjev. Pod njegovo vlado je pa država bitko za petrolej dobila in dosegla samopreskrbo s petrolejem.
Dr. Frondiziju je najprej odgovarjal na njegovo kritiko sedanje vlade notranji minister dr. Palmero z govorom, ki ga je imel v Cordobi. V njem je branil politično linijo, ki jo je začrtal sedanji predsednik v nastopili izjavi pred parlamentom in poudarjal nujnost, da se ohrani demokratska oblika vladavine v državi. Omenjal je dosedaj opravljeno delo, med drugim tudi potrebo po razveljavitvi petrolejskih pogodb. Dejal je, da se vse lahko očita vladi in od nje zahteva, samo prenagljenosti ne. Zaključil je svoj govor s trditvijo, da se novo stanje v državi odraža najbolj v dejstvu, da se staro leto zaključuje in novo začenja, ne da bi bil en sam človek v državi v zaporu zaradi gremialnih ali političnih vprašanj.
V	imenu odbora za zaščito domačega petroleja je pa dr. Frondiziju odgovoril prav tako po radiu stari socialistični prvak poslanec dr. Palacios.
Odstop drž. tajnika za letalstvo
V	drž. tajništvu za letalstvo je bila že dalj časa notranja kriza glede novoletnega napredovanja visokih let. častnikov. Drž. tajnik comodoro Martin Cairo je za napredovanje v brigadirski čin predlagal 17 comodorov. Glavni poveljnik letalstva brigadir Armanini je to. število omejil na 10. Nastali spor je reševal min. za narodno obrambo dr. Leopold Suärez. Končno je moral vanj poseči še sam predsednik dr. Illia. Ta je podpisal dekret o napredovanju v brigadirski čin 8 Tet. comodorov. Ta spor v drž. tajništvu za letalstvo je imel na Silvestrovo za posledico ostavko drž. tajnika za letalstvo Martina Cairo. Predsednik jo je sprejel. Pismeno ostavko je comodoro Cairo poslal predsedniku pozneje. Njeno besedilo ter utemeljitev je pa takšna, da jo predsednik smatra za žalitev tako svoje osebnosti, kakor tudi min. za narodno obrambo in oboroženih sil. Zato jo je vrnil in vojaškemu : drž. tožilcu dal naročilo za kazensko postopanje proti biv. drž. tajniku za letalstvo. Ta pa na drugi strani smatra, da je bilo zadržanje min. za narodno obrambo v omenjeni krizi v drž. tajništvu žaljivo za njegovo osebo in je ministra dr. Leopolda Suareza po- . zval na dvoboji
Novi ameriški veleposlanik v- Argentini
V	vodstvu: ameriškega veleposlaništva v Argentini je prišlo do spremembe. Dosedanji am- veleposlanik McClintoek bo dobil nov položaj, na njegovo mesto bo pa prišel dosed. drž. podtajnik v ameriškem drž. tajništvu za medameriške zadeve Edwin Martin, osebnost, ki je bila najtesneje povezana s Kennedyjem v izvajanju njegovega načrta Zveza za napredek za gospodarsko, kulturno, socialno ter družbeno obnovo Lat. Amerike, Argentinska vlada je že dala pristanek za imenovanje Edwina Martina za am. veleposlanika v Argentini.
Lepa skavtska slovesnost v Rueños Airesu
Mislimo, da imamo Slovenci v Argentini vse organizacije, kakor smo jih imeli doma pred okupacijo in nastopom komunistične diktature leta 1945. Imamo slovenske fantovske in dekliške organizacije, imamo Sokole, prosvetne in kulturne ustanove, stanovska društva in verske organizacije, imamo svoje liste, ki svobodno pišejo, prav tako revije, ki dajejo polno možnost razmahu slovenskega ustvarjalnege duhe, imamo pevske zbore, gledališke družine in razna športna društva. Imamo tudi lastne društvene domove po večjih slovenskih naseljih; prav tako kot so bili doma po vsej Sloveniji raztreseni prosvetni, društveni, sokolski in gasilski domovi. Zato slika izseljene Slovenije ne bi bila popolna, če ne bi imeli tudi svoje lastne skavtske organizacije. Odkrito povemo, da smo je veseli, ker ni med nami samo organizacija na papirju, ampak živ organizem, ki se iz leta v leto lepše razvija.
In ti slovenski skavti v izseljenstvu, organizirani v Slovenski skavtski zvezi, ki jo vsa leta z vso požrtvovalnostjo in nesebičnostjo vodi slovenski šef skavt g. Marijan Trtnik, so imeli v nedeljo, 22. decembra, na slovenski pristavi pomembno slovesnost:, proslavo slovenskega narodnega praznika 29. oktobra, združeno z blagoslovitvijo društvenega prapora, za katerega je napravil načrte g.
Andrej Makek na osnovi predvojnega skavtskega prapora v Ljubljani, v njegovo izdelavo je pa položila vso ljubezen ga. Polonca Makekova. Slovesnost bi bila morala biti že prej, toda so jo morali ponovno preložiti zaradi raznih težkoč'na poznejši čas in je mogla biti šele 22. decembra.
Slavnost je bila na Slovenski pristavi v Moronu. Že ob vstopu na to prostrano in vse premalo cenjeno veliko slovensko domačijo je človek v ozadju pristave zagledal vrsto skavtskih šotorov, po pristavi so pa švigali mladi skavti in zaključevali zadnje priprave za slovesnost pod vodstvom svojega šefa skavta.
Že pred začetkom slovesnosti je vzbudilo pozornost slovenskih ljudi na pristavi bobnanje, ki ga je bilo čuti z ulice Monte in odločna skavtska povelja. Prireditelji so odprli vrata na pristavo in nanjo je prikorakala močna četa argentinskih skavtov z .zastavo in skupino bobnarjev. Bili so to skavti iz župnije sv. Jurija v Vzhodnem Quilmesu, ki jo od ustanovitve požrtvovalno vodi slovenski župnik g. Marko Mavrič. V njej je moral začeti z vsem, najprej z ureditvijo svetišča, da je v njem lahko bral sv. mašo, za tem z zbiranjem ljudi, ki so začeli prihajati v božjo hišo, iskanjem ministrantov. Večletno neumorno delo danes že kaže bogate sadove. Pod vod-
stvom župnika Mavriča delujejo v njegovi argentinski fari že številne farne organizacije, mladina se pa med drugim zbira v skavtski organizaciji, ki jo prav tako kot vse ostalo delo v fari vodi g. župnik Mavrič. In te svoje skavte Argentince, mladino, ki jo je rešil pogubnih vplivov ulice in jo vključil v organizirano društveno mladinsko življenje, je pripeljal g župnik Mavrič na slovesnost slovenskih skavtov. Ti so bili njihovega obiska veseli in so svojim dragim gostom ves dan izkazovali vso pozornost, da so v polni meri občutili bratsko povezanost slovenskih in argentinskih skavtov.
Prireditev se je začela s sv. mašo, ki jo je imel g. direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar na oltarju, ki ie bil postavljen na pristavskem odru, pred katerim sta vihrali argentinska in slovenska zastava. Slovenski skavti in skavtinje ter njihovi argentinski gostje so bili razvrščeni v strumne vrste z zastavami. Po evangeliju je imel g. direktor Orehar govor o nalogah slovenskih izseljencev v organizirani slovenski skupnosti. Na vse udeležence je napravilo najlepši vtis dejstvo, da so k sv. obhajilu pristopili skoro vsi slovenski skavti in skavtinje, s čemer so pač potrdili, da se zavedajo pomembnosti dneva in dogodka.
Po sv. opravilu je bila blagoslovitev prelepega društvenega prapora, ki ni
samo v ponos skavtski organizaciji, ampak bo delal čast vsej slovenski skupnosti, kjer se bo pojavil s slovenskimi; narodnimi barvami. Blagoslovitev je izvršil g. direktor Anton Orehar, botra sta pa bila g. Jože Leskovar, lastnik velikega elektrotehničnega podjetja v Bs. Airesu, dobrotnik slovenskih skavtov in mecen slovenskih kulturnih ustanov, ter ga. Polonca Makek.
Po opravljenem blagoslovitvenem obredu je dvignil prapor boter g. Jože Leskovar ter ga izročil šefu slovenskih skavtov g. Marijanu Trtniku z naslednjimi pomembnimi besedami in naročilom; Izročam Vam narodno svetinjo. Naj Vam bo luč in kažipot v življenju skavtske organizacije. Stojte krepko na braniku slovenske narodne kulture in ščitite svetinjo, če treba tudi za ceno življenja.
Predsednik Slovenske skavtske zveze g. Marijan Trtnik je prevzel skavtsko zastavo z naslednjo zaobljubo:
Zavedajoč se važnosti prevzema ii» čuvanja narodne svetinje, obljubljam, da bom storil vse, da bo ostala neomadeževana in neokrnjena in da jo bomo tako predali naslednikom. Tako mi Bog pomagaj!
Slovenski šef-skavt je prapor zatem izročil zastavonoši g. Marijanu Eckerju z naslednjim opozorilom:
Predajera Ti slovensko narodno
svetinjo. Zanašam se na Tvojo skavtsko čast, da jo boš čuval in ohranjal neokrnjeno in neomadeževano ter ta-
1 ko predal naslednikom.
Zastavonoša jo je sprejel z zaobljubo: Obljubljam pri svoji skavtski časti, da bom čuval in ohranjal to narodno svetinjo neokrnjeno in neomadeževano in jo tako predal naslednikom. Tako mi Bog pomagaj!,“ Sledilo je zabijanje spominskih žebljev v drog zastave. Kupili so jih: botra ga. Polonca Makek, boter g. Jože Leskovar, šef slov. skavtov g. Marijan Trtnik in, gg. Andrej Makek, Miloš Stare, Alfonz Pipan, Franc Osterc, Vladimir Makaj Trtnik, Vod Orel ter Zedinjena Slovenija, Slovenski dom v San Martinu, Slovenski dom v Carapachayu, Slom. škov dom v Ramos Mejii, Društvo Slovenska vas v Lanusu, Slovenska misijonska zveza in naslednje družine: Smersu, Novak, Marinček, Bodner, Oblak, Potočnik, Voršič, Pristovnik, Ecker, Ziherl in Žnidar.
Po opravljeni blagoslovitvi skavtske zastave in zaobljubah, ki sta jih podala šef slovenskih skavtov ter zastavonoša je
stopil na oder slavnostni govornik g. Miloš Stare.
V miselno bogatem govoru je poudarjal pomembnost dogodka tega dne: proslave slovenskega narodnega praznika in blagoslovitve pra»
Buenos Aires, 2.. januarja 1964
svp BODNi S LO VEN IJ A
Stran 3
V	cerkniški občini dobršen del občine pokrivajo gozdovi, ki so še vedno v zasebni lasti. Komunističnim oblastnikom to seveda ni šlo v, račun, ter, so sedai nad nretvezo. da se zasebni lastniki premalo brigajo za razvoj gozdov, sklenili, da bo v bodoče upravljalo j in podružabljalo zasebne gozdove v cerkniški občini Gozdno j gospodarstvo v Postojni. .
Na povabilo Zveze književnikov Jugoslavije je obiskal Jugoslavijo italijanski pesnik Salvatore Quasimodo, Nobelov nagrajenec. Bil jeV tudi na obisku v Ljubljani, kjer je med drugim izjavil, da prave umetnine sploh ni mogoče prevesti v druge jezike. .
V	Ljubljani je v oktobtu: razstavljal G. A. Kos. Za razstavo je pripravil 11 olj, sama tihožitja.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Čepel-nik, žel. strojevodja v p,, Cilka Virjent, upok., Ema Nolli, prof. glasbe v p., Rajko Babič, član upravnega odbora
mMMMunHaaauHUBi
I L 0 V K N C I V
BUENOS AIRES
Božični in novoletni prazniki
Slovencev v Argentini so tudi letos potekali v duhu slovenskih izročil. Pred božičnimi prazniki so imeli i žene možje-v Buenos Airesu duhovne vaje. Na obeh je bila udeležba lepa. Na sveti večer so se slovenski rojaki v velikem številu udeležili polnočnic. V' Slovenski hiši v Buenos Airesu jo je imel g. direktor Anton Orehar, med njo so pa peli Gallusovi pevci.
Ob nastopu novega leta 1964 so pa bile po slovenskih * domovih in na Slovenski pristavi na področju Vel. Buenos Airesa na Silvestrovo dobro obiskane družabne prireditve.
Skupni izlet slov. šolskih otrok
Osnovnošolska slovenska mladina, ki obiskuje slov. šolske tečaje na področju Vel. Bs. Airesa je imela v soboto dne 21. deeembra 1963 skupni izlet v zavod frančiškani v Hurlighamu. Za mlade iz-
Gospodarske zbornice SRS, Jože Petkovšek, ravnatelj vajeniške šole za elektrogospodarstvo v p., Helena Logar, Nikolaj Zaman, kovinobrusač, Antonija Jevnikar roj. Bregar, Josipina Jenko roj. Engelsberger, Anton Perne, tapetnih, Franc Voljč, upok., Franc Šarabon, Franc Drobnič, kapetan I. razreda, Janez Pavlovčič, žel. upok. in Dragica Jager, dijakinja v Celju, Hortenzija Droč, učit. v p. v Kolombanu, Lojzka Buček roj ¡ Celar v Tupaličah, Marija šega na Golniku, Alojz Trampuž, čevljarski mojster: vr p. v Litiji, Anton Arzenšek, upok. v Celju, Janez Jaklič, mizarski ihojster v p. v Dvoru, Rajko Košir v Vnanjih goricah, Stane Lešnik, knjigovodja gostinskega podjetja v Velenju, Albina Rihteršič, poštna uradnica v p. v Ce-ljijij Alojz Barut, šofer v Izoli, Marija Ocepek v Komendi, Ferdinand Vrančič, strojevodja papirnice v Vevčah, dr. Stanko Sajovic, tajnik Vrhovnega sodišča SRS v p. v Kranju,
ARGENTINI
letnike je imel v zavodski kapeli sv. ma- , .
Kardinal Stepinac, ki ga vodijo hrvatski j	kateremu ob bridki izgubt Jut
so g. dr. Starc z božičnim nagovorom, j ljene matere izrekamo globoko sožalje Nato so otroci pod vodstvom svojih uči '
tih avtomobilih je odmevala slovenska pesem. Ta se je razlegala tudi ves čas v prosti naravi ob številnih igrah.
Ob 6 popoldne pa so avtomobili zopet zatrobili. S pesmijo in dobro voljo so se naši fantje in dekleta vrnili na svoje domove.
Osebne novice
Poroka: V soboto, 28. decembra, st„ se poročila v župni cerkvi v San Justu g. Alojzij Mehle in gdč. Marija Tomazin. Novoporočenca je poročil nevestin brat g. Lovro, letošnji novomašnik. Za priči sta bila: nevestin brat Miihael in ga. Anica Lenarčič. Med poročnimi o-bredi in poročno sv. mašo sta pela dekliški zborček pod vodstvom gdč. učiteljice Angelce Klanšek in otroški zbor iz San Justa. Igral je g. Rudi Bras. No-voooročencema želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
f'Frančiška Pernjšek. V Ljubljani je v ponedeljek 16. decembra 1963 umrla gospa Frančiška Pernišek. Že med prvo svetovno vojno 1. 1915 je ovdovela in ostala sama s tremi otroci. Bila je dobra, nadvse pridna in verna krščanska mati. Po drugi svetovni vojni, maja 1945, so ji komunisti ubili sina Jožeta, nio pa zaprli. Ko je prišla iz ječe, je dobila stanovanje ¡popolnoma izropano.
; Bolehala je dalje časa na težki srčni bo-I ’"zni, nazadnje pa je podlegla pljučni-j.~- Umrla je pri svoji hčerki Minki. V A ro-ehtini žaluji
teljic prebili dan v prosti naravi v igrah in petju.
SLOVENSKA VAS Ladislav Lenček CM Počitniška kolonija slov. otrok	j Ur'e 17. decembra
46 slovenskih otrok, ki obiskujejo j tihem daroval svojo slov. šolske tečaje na področju Vel. Bs. Ladislav Lenček CM.
— srebrnomašnik
je popolnoma na srebrno mašo g. Požrtvovalni jav-
slovenske zastave in o zvestobi idealom, ki jih predstavlja zastava. Tej prisrčni slavnosti sta botrovala gospa Malči Hartman in g. Jože Skale. Botra je darovala zastavo, boter pa drog; oba pa sta se tudi z lepim darilom spomnila šolskega sklada.
V sanmartinski stolnici je pri božični polnočni maši, ki jo je daroval sanmartinski škof, pel latinsko mašo moški del Slov. pevskega zbora v San Martinu, ki je dodal tudi nekaj slovenskih božičnih pesmi.
Skupno sv. obhajilo za sanmartinske prvoobhajance in ostalo šolsko mladi no bo v nedeljo 5. januarja pri sv. maši ob 9,30. Nato bo za prvoobhajance sokupni zajtrk v Slovenskem domu v San Martinu.
SAN MIGUEL Zaključna šolska prireditev
V soboto, 14. decembra je bila v San Miguelu zaključna prireditev slov. šolske mladine.
Najprej je bila v tamošnji kapeli sv, maša ,med katero so starši in njihovi otroci pristopili k sv. obhajilu. Po sv. maši pa so se zbrali pri Kogovškovih,
Vsak teden ena
ZADNJI NALIV SVETLOBE. ..
France Balantič
Prerokbe že zore v dopolnjevanje...
O kje si, ki na čelo dlan polagaš, posnemaš z ustnic vse metulje sle in njihov rožnati upor premagaš?
Moj pograd naj po tebi zadiši...
kjer imajo otroci že vrsto let svojo šolo.
Spored zaključne slavnosti je bil prav pester. Bile so recitacije in deklamacije; bilo je petje; bila sta dva prizora in sicer: „Metka in voda“ in „Učiteljice so reve“. Ta zadnji prizor je napisal g. Mirko Kunčič, naš znani mladinski pisatelj.
Po lepem nastopu, ki ga je z vso iznajdljivostjo pripravila gdč. Markeževa, je spregovoril g. nadzornik Aleksander Majhen. Njegove besede, čestitke k uspehu, in zahvala g. katehetu Antonu Smoliču ter gdč. učiteljici Miji Marke-ževi, so bile od vseh udeležencev prav toplo sprejete. Za konec pa je gdč. učiteljica razdelila spričevala.
Airesa, je pod vodstvom treh učiteljic' n' delavec ni želel ob tej priliki nikakih odšlo na 14-dnevno letovanje v počitni- ( ško kolonijo g. dr. Hanželiča v cordob-ske planine.	,
Počitnice v Cordobi
Bi jih rad preživel v miru gorá, v suhem zraku, ob domači, zdravi in zadostni hrani, ob vodi za kopanje, v slovenski družbi in veseli pesmi?
Vse to ti nudi Slovenski dom v Cordobskih gorah, ki je ob vznožju 2000 metrov visokih gorá, 7 minut od Doma teče potok s čisto vodo in več naravnimi kopališči ter možnostjo sončenja in plavanja brez nevarnosti, da kdo čitnice gospa Martinčič, utone; zrak je suh in,idealen za pljuča, noči hladne; kuhinjo vodi skozi vse po-Pet minut od Doma je postajališče omnibusov iz Buenos Airesa in sedem minut železniško; zvečer se odpelješ iz Bs. As, noč prespiš med vožnjo in dopoldne si že v Domu.
Po dvanajstem januarju je še prostora; če želiš priti, sporoči takoj na naslov: Dr Hanželič, San Esteban, Sierras de Cordoba, ter počakaj na odgovor.	1
Nadrobna pojasnila daje Dušnopas-tirska pisarna na Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
Izlet Družabne pravde
na otok Hiawatha v Tigrah je v nede- ; ljo 29. decembra privabil okoli 180 iz-letnikov. V dveh motorkah so se izletniki pripeljali na otok, kjer je ob 11 j na prostem daroval sv. mašo novomaš- j nik g. Primož Langus. Nato so se iz- l letniki razpršili na vse. strani, da se navžijejo zelenja in sonca in seveda tu- i di vode. Pirčeva družina je imela mno- l go dela, da je nasitila lačne in napojila žejne. Ob 19 zvečer so se izletniki vr- i nili domov, zadovoljni. z izletom in z i željo, da bi Družabna, pravda čim preje i
zunanjih svečanosti. Tado kljub temu se je po vasi zvédeló za jubilej priljubljenega duhovnika in se je napravilo, kar se je v kratkem času pač moglo, da dogodek ne bi šel neopaženo mimo.
Domači pevski zbor pod vodstvom c, Viktorja Burje je pravtako na tiho-ma naštudiral dve pismi v pozdrav jubilantu. V nedeljo 22. decembra pri, «davni sveti maši, katero skoraj redno' daruje gospod jubilant, je tako pevski zbor’ v njegovo skromno počastitev za-' nel pri darovanju Vodopivčevo: Srebr-j «omašniku v pozdrav, po obhajilu pa! tradicionalno Riharjevo: Srebrnomašnik j hod’ pozdravljen. Vaščani ,pa so v tihi j molitvah ponavljali zadnjo kitico pesmi:,, Bog, ki dobro z dobrim vrača, naj ti trud za naš poplača; naj ti da svoj
Novo mednarodno priznanje znanstveniku
dr. Žajdeli
V Svob. Sloveniji smo že poročali o j deliti sam francoski prosvetni minister, uspehih in ugledu, ki ga uživa v med- I pa je bil zaradi bolezni zadržan in ga je narodnem znanstvenem svetu v Parizu j na slavnosti zastopal njegov pomočnik, živeči rakolog dr. Franc Žajdela. Sedaj | O tem najnovejšem priznanju slovenske-je dobil mednarodno priznanje za svoje znanstveno raziskavanje. Društvo znanstvenih časnikarjev v Parizu mu je nedavno podelilo nagrado odkritja (Prix dé la découverte). Za to nagrado se je potegovalo 60 znanstvenikov. Odlikovanja sta dobila samo dva. Dr. Franc Žajdela ga je prejel za svoj predlog, kako je treba raziskovati celice, ki jih je že napadel rak.
Nagrado bi bil moral dr. Žajdeli po-
mu znanstveniku dr. Žajdeli v Parizu so poročale vse evropske radijske ter televizijske postaje. Podelitev omenjene nagrade za odkritje prinaša g. dr. Žajdeli zagotovilo, da bo dobil kredite za aparat, ki ga potrebuje, da bo svoj predlog lahko konkretno izpeljal.
G. dr. Žajdeli k novemu priznanju čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov v njegovem znanstvenem delu.
Komemoracija za msgra. Matija Škerbca
pripravila Je enega.
Letni izlet SFZ in SDO	| blagoslov!“
Že v navado je prišlo, da naši mla- j Lepi jubilej moža, ki
bi bjl gotovo
dinski organizaciji Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija ob koncu leta prirede izlet. Izlet bi moral biti že v novembru, a zaradi dežja je bil prestavljen na nedeljo, 22. decembra.
Kraj izleta je bil „Parque Perreyra“. Izletniki — nad 150 po številu iz Capi-tala, Carapachaya, Lanusa, Morona, Ramos Mejíe, San Justa in iz San Martina — so se zbrali najprej k skupni sv. maši v Slovenski kapeli. Sv. mašo je daroval g. novomašnik Lovro Tomažin, ki je bil pred vstopom v bogoslovje eno leto predsednik 'SFZ. Med sv. mašo je imel tudi govor, v katerem je mladini predočil lepoto in vzvišenost ciljev na-
Po sv. maši in zajtrku so se izlet-ših mladinskih organizacij, niki odpeljali v prosto naravo. Na pe-
zaslužil vse lepšo proslavo, je tako po njegovi lastni, redovnški volji minul skoraj v tihoti, toda V toliko večji prisrčnosti. Pevci pa so po minuli maši rekli: „Vse pa le ni bilo po ftjegovem!“ in — prav šo imeli!
SAN MARTIN
Šolska zastava. 'Slovenski šolski tečaj škofa dr. Gregorija Rožmana v San Martinu je dobil svojo šolsko zastavo, ki je bila blagoslovljena na zaključni prireditvi šolskega tečaja. Blagoslovil jo je sanmartinski slovenski dušni pastir župnik Gregor Mali in je imel ob tej priliki lep govor o pomenu
Zbornik Svobodne Slovenije za 1964 samo $ 570,■
pora Slovenske skavtske zveze v slovenskih narodnih barvah v izseljenstvu. Slovenske skavte je pozival naj vedno delajo in ravnajo tako, da bo vse njihovo dejanje v skladu z zaobljubo, ki so jo dali ob blagoslovitvi narodne zastave; da jo bodo čuvali in ohranjali neomade-ževano in jo tako predajali bodočim rodovom. Narod v domovini je še vedno pod komunističnim nasiljem. Trpi. Ne more imeti takih prireditev, kot je ta na pristavi, toda veruje v svoje resnično osvobojenje. Zato ponavlja poziv skavtski mladini, naj bo njeno delo in zadržanje vedno v skladu s slovenskimi narodnimi in verskimi tradicijami, da bo tisti veliki trenutek, ko bo narod nastopil svojo pot proti resnični svobodi, na skavtski pozdrav iz domovine: Bodi pripravljen lahko dobil odgovor: Vedno pripravljen'!
Po govoru g. Miloša. Starota. so sg skavti uvrstili v strumen sprevod, s svojo društveno zastavo, za katero sta stopala botra in boter, in odkorakali proti dvorani slovenskega šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna, kjer je bila odprta skavtska razstava. V tem prostoru so blagoslovljeno zastavo postavili na častno mesto. Gostje so z zanimanjem ogledovali razstavljene predmete, šolske zvezke, slike in prizore iz skavtskega življenja Razstava je bila skrbno urejena in pripravljena ter je nudila lepo sliko bogatega življenja in udejstvova-
nja članov skavtskih društev v Argentini.
S tem je bila dopoldanska prireditev zaključena.
Po skupnem kosilu je sledil popoldanski del prireditve. Na sporedu je bila najprej blagoslovitev skavtskih šotorov, kar je izvršil g. direktor Orehar, nato so pa bile na mladinskem delu pristave zanimive točke, ki so jih izvajali slovenski in argentinski skavti. Ti nastopi so trajali skoro do večernih ur, ko so se argentinski skavti poslovili od slovenskih skavtov. Slovo je bilo na mladinskem delu pristave. Slovenski in argentinski skavti so se postavili v vrste. Argentinski skavti so najprej izkazali čast narodni zastavi slovenskih skavtov, ti pa nato argentinski narodni zastavi, praporu argentinskih skavtov iz Mavričeve župnije v Vzhodnem Quilmesu. Nato so slovenski skavti z zastavo ria čelu odkorakali proti vhodu na pristavo, se postavili v dve vrsti in z zastavo ter skavtskih pozdravom izkazali čast odhajajočim argentinskim skavtom.
Tako je bil zaključen spored skavtske slovesnosti v zvezi s proslavo slovenskega narodnega praznika in blagoslovitvijo prapora slovenskih skavtov v Argentini. Slovenski rojaki so pa ostali še naprej na pristavi na družabni prireditvi. V večernih urah so se zadovoljni razšli z občutjem,, da so V tov preživeli res lep dan.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Mednarodno pevsko tekmovanje v Gorici
Pevsko mednarodno tekmovanje je v okviru tradicionalnega goriškega semnja priredil goriški pevski zbor „C. A. Seghizzi“v začetku decembra 1963.' Na tekmovanju je nastopilo 21 pevskih zborov; .13 mešanih in 8 moških iz treh držav. Iz Slovenije so prišli 4 zbori, iz Avstrije pa 1. Slovenskih zborov pa je bilo 8; 4 iz Slovenije in po dva iz Goriške in Tržaškega. Za mešane zbore je bila obvezna pesem „Adoramus te Christe“ p. Mariama Miollija, za moški zbor pa „Cantate Domino“ Lea Hess-lerja. Žirijo so sestavljali glasbeniki iz Gorice, Trsta, Vidma, Ljubljane in Beljaka.
Pri mešanih zborih je prvo oceno dobil ljubljanski akademski pevski zbor Tone Tomšič“, tretje mesto je zasedel zbor „J. Gallus“ iz Trsta, osmo zbor „Hrast“ iz Doberdoba, deveto pa zbor „Lojze Bratuž“ iz Gorice. Pri moških zborih je odnesel prvo mesto italijanski bor „A. Illersberg“ iz Trsta, tretje mesto je žirija prisodila zboru „Lipa“ iz Ajdovščine, peto zboru „Prosek-Konto-vel“, šesto „Svobodi“ iz Kopra, sedmo pa zboru „Simon Gregorčič“ iz Kobarida.
Tekmovanje je bilo v veliki dvorani telovadnega društva, kjer je bil postavljen prostoren oder. Tudi akustika je bila zelo dobra; nastopajoči zbori so pokazal' visoko umetniško raven in so izvajali zelo zahtevne pesmi. Tudi pevo-vodie so bili odlični; h kroniki pa ome-o, , da je. doberdobski zbor vodila družbi skav- edina, ženska med, pevoVodoji gdč. Ade-la iroripfluGVei.
Na področju Vel. Buenos Airesa živeči Notranjci so priredili v nedeljo dne 28. decembra proti večeru spominsko proslavo za nedavno v Clevelandu umrlega msgra. Matija Škerbca. Komemoracija je bila v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Pred sv. mašo, ki je bila napovedana za pol sedmo uro, je najprej spregovoril spominske besede o pokojnem mon-signorju škerbcu direktor g. Anton Orehar. V svojem govoru je poudarjal, da je pokojnik svoje velike sposobnosti razvijal na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju, toda v prvi vrsti je le vedno bil duhovnik.
Sv. mašo za pokojnega msgra. škerbca je imel njegov sorodnik g. Jože Škerbec, župnik iz mesta Lomas de Zamera. Med sv. opravilom je pel kvartet Finkovih latinske pesmi. Za harmonijem ga je spremljal prof. Alojzij Geržmič.
Po sv. opravilu je bila v dvorani Slovenske hiše komemorativna prireditev. Pripravil in, vodil jo je drugi monsig-norjev sorodnik ga Jože škerbec iz Villa Giambruno. Z izbranimi besedami je po-
zdravil vse Ložane in ostale rojake, ki so se odzvali vabilu ter prišli na spominsko prireditev, nato je pa napove^ dal njen spored.
V počastitev spomina neutrudnega slovenskega javnega delavca je Mojca Škerbčeva občuteno podala Balantičevo pesnitev, Franci Vitrih pa Prešernov Memento mori. Sekstet slovenskih šolskih otrok iz slov. šolskega tečaja v Berazateguiju je nad vse lepo in z nežnim občutjem otroških duš zapel pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Jožeta Omahne pesmici Gozdič je že zelen in Vetrič. Mlade pevce so navzoči nagradili z živahnim odobravanjem, ki je razodevalo njihovo željo, da bi. jih radi še slišali. Ravnatelj Srečko Bara, ga pokojnikov prijatelj in ožji rojak iz Starega trga, je zatem v daljših izvajanjih orisal lik, življenje ter delo pokojnega msgra. Matije škerbca.
Spominsko prireditev je zaključil kvartet Finkovih z nesmrtno Gallusovo skladbo „Glejte, kako umira pravični“ ter z njo potrdil sloves, ki ga uživa s svojimi koncertnimi nastopi med slovensko skupnostjo v Buenos Airesu.
SLOVENCI
FRANCIJA
Novo delo slov. umetnice Savinškove
Slovenska slikarica ga. Marjanca Sa-vinšek je napravila v Parizu novo umetniško delo: sliko vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju. Umetnica je sliko podarila za prostore Slovenske pisarne v Parizu, za kar so ji vsi v Parizu živeči demokratski Slovenci iskreno hvaležni.
AVSTRALIJA
V Sydneyul je dne 26. novembra 1963 umrl po enoletni hudi bolezni za rakom p. Rudolf Pivko OFM. Pok. p. Pivko je bil pred leti vnet dušni pastir med slovenskimi naseljenci v Avstraliji, pozneje je zapustil frančiškanski red, toda nazadnje se je znova spravil z Bogom in vdan v božjo voljo tudi izdihnil svojo dušo.
Sv. mašo zadušnico za rajnega je opravil p. Odilo v cerkvi Fatimske gospe v predmestju Caringbah v četrtek 28. novembra, nakar je bil pogreb na frančiškanskem pokopališču Wawerley.
P. Odilo Hanjšek ,ki je doslej deloval v Sydneyu, odkoder je hodil obiskovat slovenska naselja v njegovi bližnji in dalnji okolici, je od konca novembra dalje v pomoč p. Baziliju v Melbournu, kjer je med drugim prevzel tudi vodstvo tamošnjega pevskega zbora. Njegov sedanji naslpv: Baraga House, 19 A’Beckett Str. kEW, Vic. Njegovo dosedanje mesto v Sydneyu je pa prevzel p. Valerijan Jenko.
Poročili so se: V Melbournu: Alojz Tomšič in Štefanija Premrl; Mirko Cuderman in Ana Marija Molan; Frank
PO SVETU
Novak in Zdenka Klepec; v Geelongu Venceslav Seljak in Marija Kovačič ter Ladislav Seljak in Veronika Čeh, in v Yaravillu Viktor Ferfolja in Angela Čampelj.
Smrtna primera. V mestu Cardiff je umrla na posledicah operacije Ana Šte-fe Dekleva. Rajna je bila doma iz Predoselj pri Kranju. V Avstraliji je živela 12 let. V mestu Cringilla, NSW, je pa umrla 27. novembra 1963 Ivana Gri-želj iz Malih Loč pri Hrušici. V Avstralijo je prišla z možem Alojzijem, hčerko Slavo in tremi sinovi leta 1958. Pogreb je bil 29. novembra na pokopališče v Wollongongu.
PO ŠPORTNEM SVETU
V Ljubljani je bilo 10. novembra končano XIV mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. Nastopilo je 130 tekmovalcev iz 14. evropskih držav, ki predstavljajo vso sedanjo evropsko kvaliteto v tem športu. Ta prireditev je bila po mnenju evropskih strokovnjakov pravo evropsko prvenstvo v malem. Za organizatorje tega prvenstva pa je turnir bil prva preizkušnja organizacijskih sposobnosti za svetovno prvenstvo,, ki bo čez leto in pol prav tako v Ljubljani.
Ena glavnih ugotovitev tega tekmovanja je bila, da se vedno bolj uveljavljajo mladi mojstri, po drugi strani pa' da so nekateri starejši, med njimi gotovo. Madžar Berczik, že prešli čez vrh.
Pri moškem ekipnem tekmovanju je zmagala švedska pred Jugoslavijo s 3:1. pri damskem pa Romunija pred Anglijo, Jugoslovanke so prišle v polfinale, kjer so izgubile z Zap. Nemčijo s 3:1.
,(Nadaljevanje * na 4. strani)
Stran 4
BV OBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 2. 1,- 1964 - No. ■ 1
PO ŠPORTNEM SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Pri posameznikih je sigurno osvojil prvo mesto jugoslovanski prvak Vojislav Markovič, ki je v finalu premagal Schoellerja (Z. Nemčija) s 3:1 (23:21, 21:12, 22:24, 21:14), v polfinalu pa Korpo: (J.) s 3:2 <16:21, 22:20, 21:18, 19:21, 21:16). V moških dvojicah sta Korpa in Vecko ponovno potrdila sloves in osvojila prvo mesto z zmago v finalu s 3:9 (21:16, 24:22, 21:16) nad češko dvojico Miko—Stanek. Damsko prvenstvo je osvojila Angležinja Shannon, ki je premagala Rudnovo (SZ) s 3:2 (21: 23, 21:18, 21:15, 13:21, 21:17). Prvo mesto sta osvojili Angležinji Ro\Ve in Shannon v ženskih dvojicah z zmago nad Romunkama Alexandra in Constantine-scu e 3:2 (17:21, 21:18, 19:21, 21:11, 21:17). V mešanih parih sta oba romunska para prišla v finale; prvo mesto pa je osvojil par Alexandra—Negulescu nad Constantinescu—Ciurgiuca (3:1).
Slovenski tekmovalci Tomc, Teran Kern in Vecko so prišli do osmine finala pri posameznikih. Tomc je le tesno izgubil s Schoellerjem 2:3, ko je vodil 1:0 in 2:1.
Eden najboljših kolesar j ev-šprinter
jev večkratni prvak Arle van Vliet, je bil kot častni gost šestdnevne dirke v Dortmupdu določen, da odda startn: strel. Pred to odgovorno nalogo so ga natančno poučili o ravnanju s pištolo. Spomnili so se namreč na leto 1928, ko je bila taka naloga poverjena v Koelnu filmski igralki Kaethe van Nagy, ki je bila pri tem tako nespretna, da si j* odstrelila kazalec.
OBVESTILA
Božični sestanek fantovskega odseka in dekliškega krožka v Moronu bo v soboto, 4. januarja ob 19 na Pristavi.
Sestanek naraščajnic SDO iz moron-skega odseka bo v torek, 7. januarja ob 16 na Pristavi.
POGREBI
PRESELITVE
PREVOZI
Vozno podjetje
LA ITALO ARGENTINA
AVTOMOBILI ZA POROKE REŠILNI AVTOMOBILI PROSTORI ZA MRTVAŠKE ODRE
Solidna postrežba za vsak proračun Odprto noč in dan
José M. Arriola 2155 RAMOS MEJIA
T. E.
LOMAS DEL MIRADOR

i
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev
sklicuje vse svoje člane na
■
■
IZBEDNI TABOR
■
ki se bo vršil na Slov. Pristavi v Moronu na dan 5. januarja 1964 ob i 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:	>
1.	—Vestnik
2.	— Zveza
3.	— Slučajnosti.
■
■
■
Radi točnih pojasnil in tozadevnih sklepov o stvareh, ki bo na* vseh —
5 udeležba za vse člane strogo obvezna.
■
! Pred taborom sv. maša, s katero se bomo slov, borci poklonili spominu ntons. Matije Škrbca — velikega Slovenca in neustrašenega borca za naše svetle ideale: BOG — NAROD —- DOMOVINA!	Odbor
!
■■■»•■■»»■■»•■■■■■•■■■•••■■■■■■■■•»■■■■■■■•■■■■■■■■■■■«i
JAVNI NOTAR
Francisco Radi Cascante
Escribano Público PU. baja, ofic. Z. Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Busno
Poravnati članske obveznosti pri društvu „Zedinjena Slovenija“
ADVOKAT
DR. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
VELIKA OBLETNICA SLOVENSKEGA KRŠČANSTVA
PROSLAVA 1100-LETNICE SV. BRATOV CIRILA IN METODA NA PRAZNIK SVETIH TREH KRALJEV, 6. JANUARJA 1964 DON BOSCO — RAMOS MEJIA
Dopoldne:
Ob 11: Slovesno ustoličenje relikvij svetih bratov, ki jih slovenskemu oltarju Marije Pomagaj za to priliko pošilja Sv. stolica iz Rima.
Ponovitev nove maše č. g. Toneta Ranta ob asistenci letošnjih slovenskih novomašnikov.
Priložnostni govor č. g. direktorja Antona Oreharja.
Poljub sv. relikvij.
Ofer za zlati relikvarij, v katerem se bodo hranile svete koščice slovanskih apostolov..'.
Popoldne:
Od 12 dalje: Družabna prireditev v Ateneo Don Bosco, Humboldt in Bolivar (4. kvadre od cerkve). Preskrbljeno bo za pijačo, jedila in za zabavo.
Ob 5: Žrebanje dobitkov velike dobrodelne loterije.
Ob 7: Polurna slavnostna akademija na prostem v čast sv. bratov, kjer bodo — ob izbrani besedi pojasnjene izredno lepe skiop-tične slike o velikih delih naših apostolov sv. Cirila in Metoda. Pozno v noč: Kermesse z mnogimi dobitki.
Ob vhodu v Ateneo^boste obdarovani z lepo izdelanim slovenskim ban-dercem, ki naj ves čas prireditve krasi vaše prsi.
Slovenke in Slovenci! Združimo se pod geslom: „Kakor so se pred 1100 leti Slovani zbirali okrog svetih bratov, tako se na praznik sv. Treh kraljev slovenski narod zbira okrog svojih novomašnikov in duhovnikov 1“
„Hotel Lado“ VILLA RIJMIPAL
(Calamuchito)
Lastnik:
Ljubomir in Daria Vučkovič
Lepa lega, 100 m od jezera, evropska kuhinja, sobe s kopalnico, velik park.
Informacije:
Av. de Mayo 616, T. E. 30-3966
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
Letovanje v Bariločah ]
■
■
po najnižji ceni! S hrano ali brez ; hrane — po dogovora. Domača po- ! strežba in vsa oskrba
■
■
Priporoča se , PEPCA BAVDAŽ
■
■
Calle 9 de julio (ob Plan. stanu) ■
■
Poštni naslov: Casilla Correo 249 ■ San Carlos de Bariloche Río Negro
■ O ' - »Z« Š3s ojo < .	FRANQUEO PAGADO UiKMik IT 5775
	TARIFA REDUCIDA Ctmetmim V UU
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1®U 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, sa pošiljanje z letalsko pošto 12 dolar jr-
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado«
Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Po dolgi in hudi bolezni je dne 16. decembra 1963 v 74. letu starosti mirno v Bogu zaspala moja ljuba mama, stara mama in babica, gospa
Frančiška Pernišek
Pokopali so jo v sredo 18. decembra 1963 na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
Vsem prijateljem in znancem priporočam ljubo, rajno mamo v spomin in molitev.	/
sin
France Pernišek z družino ■
Buenos Aires, dne 2. januarja 1964.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjamo, da nas je po kratki bolezni zapustil naš ljubi
oče
Andrej Marušič
Dragi pokojnik je bil rojen 4. aprila 1882 na Lokvici pri Opatjem selu na Krasu. V Argentino je prišel leta 1928 in sko-ro vsa leta preživel v provinci Mendozi.
Umri je 19. novembra 1963 pri čč. gg. lazaristih v Lanusu, kjer se je brala zanj sv. maša, predno smo ga odpeljali v San Martin.
Posebna zahvala č. g. monsignorju Janezu Hladniku in č. g. Petku, ki sta prihitela in opravila pogrebne molitve ter se z ganljivimi besedami poslovila pri odprtem grobu od našega dragega rajnika.
Srčna hvala vsem, ki so ga prišli kropit, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Naj počiva v miru in naj mu bo lahka argentinska zemlja.
Žalujoči:
sinovi: Jožef, Avguštin in Alojz; hčere: Marija, Roza Bernarda; zetje, snahe, vnuki in, vnukinje.
San Martin, novembra 1963.
Marijan Marolt
Andrej i i
Po nekaj dnevih je prišel v večjem spremstvu spet tisti Juarez, ki ga je Andrej še iz Chapultepeca poznal. Vprašal je cesarja še enkrat, če se odpove prestolu, a Maksimiljan je to ponosno odklonil.
„V tem slučaju se bo nad vami izvršila smrtna obsodba, ki jo je izreklo revolucionarno sodišče“ je Juarez končal in šel.
Cesar je nekoliko debelo pogledal, nato pa rekel komorniku:
„Saj sem hotel temu narodu samo dobro in sem mu delil milosti.“
Tudi Andrej ni videl v divjakovem nastopu prave resnosti in ni stvar vzel | zares. A še. isti dan je prišel v soboi duhovnik, očividno meksikanski doma- j čin, ki pa je govoril tudi francosko, j Andrej je razumel njegovo govorjenje.; Rekel je duhovnik, da so ga poslali ] Juarezovi ljudje, da podeli cesarju zad- j njo versko tolažbo. Ne verjame, da bi; bila smrtna obsodba dokončna. A spra- j va z Bogom nikoli ne škoduje. Nalog ima cesarju nuditi vse, kar je v njegovi moči. Po cesarjevem nalogu je odšel Andrej v svojo sobico, da se je Maksimilijan lahko spovedal.
Cesar je potem povabil prijaznega duhovnika še k svoji mizi in Andrej je obema stregel. Ob odhodu je spovednik vpričo Andreja izjavil, da Bog ve, kako dober katoličan je cesar, ki je ^ najboljšo voljo vladal meksikanskemu ljudstvu in ga bo zato tudi rešil smrti na tem svetu. Andreju se je sicer pri-
6
s Konjic
blisnilo vsaj za hip, da duhovnik ni povsem prepričevalen, a ko je popoldne spet prišel, je še rekel, da je tukaj običajno, da obsodijo marsikoga na smrt, potem pa obsojencu na morišču razglasijo oprostitev. Vse to je strašilo, da ne bi obsojenec drugič spet hotel delati proti volji sodnikov.
Cesar in Andrej sta bila zdaj o resničnosti duhovnikove tolažbe prepričana. Drugo jutro, še v temi, se je pa zglasila večja straža in pozvala cesarja, naj gre z njo. Tudi že budnega Andreja so povabili s seboj. Ker zlasti ni bilo duhovnika, da bi nudil pred smrtjo obsojencu križ v poljub, sta oba odhajala s trdnim upanjem, da se bo vse dobro izteklo. Postavili so cesarja pred zid in njemu nasproti se je vstopilo več vojakov z naperjenimi puškami. Cesar je vojakom pred seboj razdelil cekine in vkliknil v prospeh in slavo Meksike. še preden je bilo obema, cesarju in komorniku, usojeno, da se zadnjič pogledata, pač v veselem pričakovanju rešitve, je dal nekdo povelje, vojaki so ustrelili in cesar Maksimiljan Habsburški se je mrtev zgrudil na tla.
Zgradil se je tudi Andrej, ki je stal nekoliko ob strani, padel je v nezavest in ko se je iz nje prebudil, je ležal na svoji postelji.
4
Poleg njega je stal oborožen Meksi-kanec, ki ga je prijazno pozdravil. Vprašal ga je, če je že od mrtvih vstal in dejal, da se ni treba ničesar bati.
če že lahko govori, bo poklical kapetana, ki je v bližini, in se bosta pogovorila. še nekoliko omotičenemu Andreju je postal naziv kapetan sumljiv, kaj če ga mislijo nazaj v Trst odpeljati. Kaj naj tam počne? Valerija se je gotovo že poročila, posestvo v Konjicah je prav tako z gotovostjo že prevzel brat. In ali je cesar res že mrtev ali samo ranjen?
Kje naj ga najde? Vstopil je v sosednjo, cesarjevo sobo, ki pa je bila popolnoma prazna; niti postelje, ne mize in ne stolov ni bilo v njej. A že je stopil v Andrejevo sobo tisti kapetan, mlad človek pač nekakšen meksikanski stotnik, salutiral in ga vljudno vprašal, če mu lahko služi.
Andrej s svoje strani pa je najprej vprašal, kaj je z njegovim veličan stvom. Da so truplo že shranili, z morišča so ga takoj odstranili, da ne bi ljudstvo v Queritaru zijal prodajalo. Andrej se je domislil, da je treba cesarico obvestiti, pa je rekel kapitan, da je že o vsem obveščena. Vprašal je Andreja, če želi iti nazaj v Evropo. Avstrijcev se je takoj precej priglasilo in v nekaj dneh bo ladja na red. Francozov pa sploh nikjer več ni. če pa želi on ostati v deželi, se mu ne bo zgodilo nič žalega. Republikanci ga cenijo, ker ima lepo pisavo in ker je bil cesarju zvesto udan; zato bo gotovo dobil dobro državno službo, če bo hotel ostati. Andrej je malo premišljeval, nazadnje pa izjavil: „Ostanem“.
Kapetan je segel Andreju v roko in se mu zahvalil. Zaenkrat naj počaka kar v tej hiši, toda Farčnik ni želel
ostati v hiši, ki je bila zadnje cesarjevo bivališče, nakar ga je stotnik odvedel na svoje stanovanje v bližini.
Tu mu je povedal, da se republika nikakor ne želi maščevati nad cesarjevimi služabniki, toda za Meksiko je bilo cesarjevo razsipanje prehudo. Vendar ga ne bi ustrelili, če bi se hotel vladanju odreči. Uslužbence cesarja je pa nova vlada vse pripravljena prevzeti v službe. Andrej je vprašal ljubeznivega častnika; če je bil pri ustrelitvi navzoč. Je zanikal, da bi bil kaj udeležen, gledal je le od strani, ker takšni posli niso združljivi z njegovim značajem. Takoj bo poiskal Andreju stanovanje, kjer naj čaka odredbe za novo službo; dotlej naj se odpočije in tudi dobro okrepi, če potrebuje denar, ga mu bo takoj dal. Andrej je rekel, da denarja za enkrat ne potrebuje, počitka je pa res potVeben. Le Maksimilijanov grob bi prej še rad obiskal, a to je častnik odklonil. Bo že čas tudi za to. čimprej bo prišel povedat, da se lahko na novo stanovanje odpelje. Prinesel je še Andreju prigrizek z močno pijačo. Farčnik je bil obojega res potreben, saj sta bila cesarjeva smrt in lastna odločitev nad vse razburljiva dogodka in fant danes še ni ničesar za-vžil. Ko ga je grenka pijača okrepčila, si je začel očitati, da je napak; storil, ko se je odločil za službo pri republikancih, še preden se je cesarjevo telo ohladilo, pa prav takrat se je spomnil Valerijinih pisem, pa mu je vnovič vzrastlo zaničevanje do Evrope, „Saj ti Evropejci niso niti znali rešiti cesarja. Kaj naj torej počnem tam, kjer ni
ne zvestobe do plemenitega vladarja, niti do mene, brezdomca. Kar bo, pa bo! V tuji deželi postanem lahko še velik gospod; poskusiti je treba.“
Skoraj se je vrnil mladi kapetan Lahko takoj greste, je rekel. Andrej bo s stanovanjem gotovo zadovoljen. Voz sicer ni bila Maksimilijanova zlata kočija, ampak bolj preprost; pa če se republikanski kapetan ne obotavlja stopiti nanj, bo tudi za njega, brezdomca, dober. Ustavili do se pred precej veliko hišo in tam ju je sprejela debela domačinka, ki je kapetana zelo spoštljivo pozdravljala. Andrej je dobil dve sobi, ne ravno lepi, ampak na videz snažni in precej ropotije v njiju.
„Saj bo le začasno“ mu je pravil kapetan, „potem pojdeva v glavno mesto. Ta gospa bo pa skrbela, da ne boste lačni. Vas bom že še kaj obiskal. Samo ime in starost mi povejte, da uredim zaradi službe.“
„Andrej Farčnik“ je narekoval Andrej, a kapetan Farčnika ni mogel napisati. Po daljšem premišljevanju in ugibanju sta se odločila za Farcenika, kar je ostal Andrej potem, dokler ni umrl.
Naslednje dni je Farcenik največ spal in se malo sprehajal po mestecu,, vmes pa premišljeval, če se ni z vsem le preveč zaletel. Oficirja ni bilo več k njemu in edina družba so mu bili trije otroci in njihova debela mama. Potem je kar hitro dobil povelje, naj se zglasi na nekem ministerstvu v prestolnici in mladi mož je imel še toliko prihrankov, da se je odpeljal s pošto* tja.	>	(Bo še)