ZA MOS LISTA ČAKAJOČIH POLICIST BO ŠKODO PLAČAL SAM ■MI ]l ST. 69 - LETO 61 - CELJE, 1.9.2006 - CENA 300 SIT -1,26 EUR j^^jlij O \J Stanovanjski kredit, da! "S'Ol Stroški odobritve banka celje Celje, 6,-13. september 2006 OSO 12 24 www. mik-ce.si i, Ljubljani, Mariboru, Mursiti Soboti in izoli. NAFTA PUBLIKUMU-PORAZINDMO ..^illOGODKI UVODNIK Janezek, eksperimentalni subjelct 'ä POLONA MASTNAK To, da kar se Janezek iLunči, to Janez zna. bo bržkone že držalo. Zagotovo bo prihodnjim Jane-zom za vse življenje ostalo vsaj nekaj tistega, s čimer bodo Janezkom tadi v šolskem letu. ki je pravkar nastopilo, polnili nadebudne glave. Pri tem ima za pridobitev pravega znanja, tistega, za katerega radi pravimo, da bo ostalo »za življenje«, odločilen pomen način, kako bodo to počeli. Res je. da šolsko leto 2006/07 prinaša številne novosti, predvsem osnovnim šolam. Minulo obdobje je bilo očitno hiperprodak-tivno za takšne in drugačne strokovne odbore, ki so spremembe tako vneto spravljali na papir, da bi jim človek kar iz svojega žepa dal plača. Pa vendar je v embalaži vedno Vi-e tako lepa videti, da bi človek kar na krak namazal, okus pa zna biti vprašljiv. Ne da bi dvomili, da gre tudi njitn za dobro naše dece, za svetlo prihodnost, saj vsi poleg tega, da bo zdrava in vesela, želimo tmii, da bo imela kaj pokazati. Za realizacija visokoletečih ambicij bomo nedvomno potrebovali izobražen in sposoben kader, zato je treba začeti zgodaj, po mažnosli že v osnovni šoli. kajne? V izobraževalnih ustanovah sicer z odprtimi rokami sprejemajo večjo avtonomijo, ki jo prinašajo reforme, saj jim bodo odslej prepuščene številne organizacijske in praktične podrobnosti pri oblikovanju umikov in izpeljavi šolskih dejavnosti, v novo šolsko leto pa vendarle vstopajo z določeno mero negotovosti. Okvirna pravila primarnega izobraževanja so namreč jasno določena, šole pa morajo na novo zapisane direktive, in teh je letos veliko, vanje nekako stlačiti, kakor vedo in znajo. Pa jim tudi to ni težko, saj na,prvo mesto postavljajo otrokom, staršem in učiteljem prijazno šolo. kot radi poudarijo. Ali bodo vse novosti zares zaživele in ali bodo dale zadovoljive rezultate? Ja, v tem grmu tiči poskusni zajec. Tega ni mogoče predvideti s še tako podrobnimi evalvacijami, poglobljenimi študijami in obsežnimi raziskavami. Šele v praksi se bo pokazalo, ali so prinesle tolikšne kvalitativne presežke, da so vredne vseh organizacijskih kolobocij. Kar bo mogoče empirično preveriti le rui današnjih Janezkih, prihodnjih Janezih. Vsak napredek ima svojo ceno. upajmo le, da se ne bo izkazalo, da sma ta namen porabili celotno generacijo Janezkov. Srečna, šolarji! Za delodajalce na novi lokaciji Od 4. septembra bo celjska območna služba Zavoda RS za zaposlovanje storitve za delodajalce opravljala na sedežu območne službe na Ljubljanski 14 in ne več iia Uradu za delo Cel|e ua Gledališkem ü^u 7. Na novi lokaciji bodo delodajalci lahko opravili vse storitve, ki jih nudi zavod za delodajalce: oddali obrazec o potrebi po delavcu, se dogovorili za posredovanje ustreznih kandidatov, dobili informacije in oddali vlogo za ukrepe aktivne politike zaposlovanja. BS Nasmeh življenju z ukrepi aktivne politike zaposlovanja se brezposelnost močno zmanjšuje z gospodarsko konjuktu-ro je prišlo v Sloveniji tudi do velikih sprememb na trgu dela, ki je vse bolj odprt, tudi brezposelnost se manjša in je že na ravni evropskega povprečja. Toda kje so v tej sliki najbolj ranljivi deli populacije - invalidi, starejši, manj izobraženi, ženske? To je bilo izhodiščno vprašanje javne razprave, ki so jo v Celju pod motom Nasmeh življenju ... pripravili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zavod za zaposlovanje in evropski socialni sklad. Minister mag. Janez Drob-nič je ob tem opozoril, da smo vsi na trgu dela, če pa že nismo, si vsaj želimo biü. Ukrepom in programom ministrstva, zavoda za zaposlovanje in drugih gre pri tem na roko trenutna gospodarska konj uk-tura, ki v povezavi s programi aktivnega zaposlovanja daje dobre rezultate, največji med njimi pa je dejstvo, da imamo prvič po osamosvojitvi manj kot sto tisoč brezposelnih (84.348) in smo po stopnji brezposelnosti na evropskem povprečju ali celo pod njim. To daje ministrstvu možnosti, da z dodatnimi socialno podprtimi programi ob finančni pomoči evropskega socialnega sklada s spodbujevalnimi programi poskuša zmanjševati tudi brezposelnost v najbolj šibkih in ranljivih delih aktivne populacije. Pri čemer pa so ukrepi us-meijeni predvsemv to, da mora biti delo vrednota, ki bo nezaposlene prepričala, da se ne splača biti brez zaposlitve, in da morajo biti ulö'epi države vključeni v celovit program državnih reform. POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE POKUCNA IN STROKOVNA ŠOLA KoMvetova 4. 3000 C^ Tel. 03/54 82 S30. fato 03/54 41 645 E-polta: pk*ola.ce^}uMt.artiM.»i SptMna«tran: hltp://wvyw.pkMla,c«ii IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH v šolskem letu 2006/2007 bomo vpisovali v naslednje programe izobraževanja odraslih: ORGANIZIRAMO TUDI TEČAJE: ' tujih jezikov * računovodstva * računalništva * pravopisa ' poslovnega bontona Jesenski informativni dan bo v petek, 22.9. 2006, ob 16. url, Informacije po telefonu vsak pesnih in da rezultate dajejo tako kvotni sistem pri zaposlovanju invalidov, kot drugi ukrepi, tudi državne subvencije za zaposlovanje, ki so za delodajalce finančno za- epo- 0 aktivni politiki zaposlovanja in ukrepih za lažje zaposlovanje ranljivih delov populacije so na javni razpravi govorili (z leve) Anka Rode, Janez Drobnič in Cveto Uršič, Ministrova razmišljanja je podprla v.d. direktorice Zavoda za zaposlovanje RS Anka Rode, ki je postregla s prepričljivimi številkami. Do julija letos so namerili ob 4,2-odstotni ekonomski rasti tudi 3,2-odstotno rast zaposlovanja. Na Celjskem je tako še 3.707 brezposelnih ali 9 odstotkov aktivne populacije. Delodajalci so letos v državi povpraševali po 12 tisoč delavcih, s čimer je büo povpraševanje za 12 odstotkov višje kot lani. Cilj programov in ukrepov ministrstva in zavoda za zaposlovanje pa še naprej ostaja mehčanje trdih jeder brezposelnosti, ki so zlasti pri zaposlovanju starejših, mladih brez izobrazbe, žensk in invalidov. Zato je razveseljivo, da je vseh 11 programov, ki jih v 75 odstotkih sofinancira Evropska unija in so namenjeni lažjemu zaposlovanju najbolj ranljivih delov populacije, us- Posebej ponc vedal generalni direkto rektorata za invalide mag. Cveto Uršič, da daje dobre rezultate zakon o kvotah invalidov, ki zavezuje kar 4.800 delodajalcev. Od januarja letos so delodajalci zaposlili kar 40 odstotkov invalidov več kot poprej, tudi zaradi državnih subvencij, a predvsem zato, ker so to dobri delavci. In zato, ker jih je po novem mogoče tudi odpustiti, kar ohranja živahnost trga dela, potrebno zaupanje pa daje tudi delodajalcem. Tudi zato je bilo v tem letu le 200 tovrstnih odpovedi delovnega razmerja. Ob zaključku dobro obiskane javne razprave v celjskem Centru za rehabilitacijo invalidov je minister Drobnič posebej opozoril na celovitost in povezanost ukrepov med gospodarstvom in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki lahko le v popolni usklajenosti privedejo do želenih ciljev gospodarske in socialne reforme. Ukrepi za višanje rodnosti, starševski dodatki, olajšave in suta-vencijepri zaposlovanju - vse to vpliva tudi na trgdelainna gospodarstvo, zato morajo hiti vsi ukrepi skrbno premišljeni in usklajeni. Zlasti pričakujejo učinke še od zaostritev pri odklonitvi zaposlitve, načrtujejo nove spodbude pri zaposlovanju zlasti žensk in starejših od 55 let, pa tudi pri študentskem delu in novi štipendijski shemi, kar naj bi prispevalo k hitrejšemu zaključku študija, novim ka-rgu dela in večji rod- losti. BRANKO STAMHJČIČ Natura 2000 naj ne ovira Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je udeležil okrogle mize z naslovom Natura 2000 - razvojna priložnost slovenskega podeželja v Podsredi. Minister je ob tem dejal, da naj Natura 2000 ne bo dodatna ovira za razvoj, ampak prav nasprotno. Slovenija ima kar 35 odstotkov svojega ozemlja vključenega v Naturo 2000. Kozjanski park, kjer je bila okrogla miza, pa 69 odstotkov Ker je več kot polovica omenjenega območja vključenega v Naturo 2000, ki zahteva predvsem od kmetov veliko omejitev, so se na okrogli mizi spraševali prav to, ali ni Natura 2000 prej ovira kot spodbuda za razvoj. Minister Podobnik je dejal, da je velik odstotek v območju Nature 2000 lahko tudi dodatna primerjalna prednost Republike Slovenije predvsem na področju turizma in dodal: »Res pa je, da smo pred težko nalogo, da izkoristimo nekatere mehanizme, ki so v Natu-ri 2000 dovoljeni, da se naprej razvijajo kmetijstvo, tu- rizem, izgradnja cest, elek-trovodov... Natura 2000 kot taka ne pomeni blokade v razvoju, temveč drugačen način razvoja. In nekoliko več napora je potrebno, da nek objekt umestimo v prostor.« Eden od možnih načinov za boljšo izrabo okolja, ki so ga na okrogli mizi še posebej izpostavili, je ekološko kmetijstvo, bio prehrana. V Kozjanskem parku se tega že poslužujejo, saj so tudi zna-anska jabolka pride-bio način. ŠO na ko; lana n št. 69 -1. september 2006 DOGODKI odpadkisejezbralovečkot 150 udeležencev, Z odpadki gospodarno osveščeno Naravoslovno tehniška fakulteta, ministrstvo za okolje in prostor, inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje ter Mestna občina Celje so pripravili strokovno posvetovanje Gospodarjenje z odpadki - priprava in obdelava odpadkov, ki je bilo včeraj v Celju. Okoli 150 udeležencev, predvsem iz slovenskih komunalnih podjeüj ter je prisluhn Ijem, tudi i; skušali predstaviti )spodarskili ■ravnih enot, 7 predavale- nja pri ravnanju in obdelavi odpadkov. Znanje in dosledno spoštovanje ostre okolj-ske zakonodaje sta namreč pogoj za oblikovanje okolj-skih projektov Teh pa je, tudi pri ravnanju z odpadki, v Sloveniji vse več. V izgradnji ali delovanju imamo namreč že osem regionalnih centrov za ravnanje z odpadki, kjer odpadke ločujejo, reciklirajo in na okolju kar najbolj prijazen način odstranjujejo. Za predvidene naložbe v primerno odstranjevanje odpadkov pričakujejo v Slo- veniji od Evropske unije približno 600 milijonov evrov v finančni perspektivi naslednjih sedmih let, k temu pa treba prišteti še predvidene 4,5 milijarde državnega denarja. Sttokovno posvetovanje v Celju so usmerili v reševanje odprtih vprašanj pri odla^-nju odpadkov na odlagališča. Udeležence so seznanili z zakonodajnimi novostmi na tem področju doma in v tujini, prikazali so uspešne regij.ske pristope pri re.^pv.i-nju te problematike, kjer za- Pintar bo »brusil« Unior Turizem stavo v Sloveniji nosi Celje in regijski projekt Cero. Govorili so še o tehnoloških in ekonomskih možnostih različnih načinov obdelave odpadkov, prikazali novosti in razvoj pri ravnanju z odpadki in si izmenjali praktične izkušnje. Ob koncu posvetovanja so si udeleženci ogledali še Regijski center za ravnanje z odpadki v Bukovžla-kn, kjer so jim predstavili tudi potek izgradnje prve faze tega centra za 25 občin iz Sa-vinjski.' regije in ki je v polnem zamahu, saj naj bi začel delovati že konec prihodnjega leta. BKANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Še ustavna presoja visokega šolstva? v noči na četrtek se je iztekel rok, v katerem bi morali pobudniki za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov. Zapletlo pa se je pri obrazcih, ki so se pojavili nedavno in s pomočjo katerih ]e bilo mogoče oddati podpis brez overjanja na UE. Poldrugo uro pred iztekom roka so predstavniki Študentske organizaciie Slovence v glavno pisarno DZ vložili 47.570 podpisov, od tega jih ie bilo na upravnih enotah [UE) overjenih 12.2%. Generalni direktor direkto-rata za upravne notranje zadeve Bojan Trnovšek pravi, da zakonodaja nesporno določa, da mora volivec svoj podpis overiti pred pristojnim organom, ki preveri istovetnost. V ŠOS-u pa na dnigi strani oporekajo zbiranju podpisov s pomočjo na UE potrjenih obrazcev, saj naj bi ta način kršil volilno pravico oseb, ki se upravičeno ne morejo osebno zglasiti na UE. Obenem se zavedajo, da bodo v DZ verjetno priznali le podpise z UE. V tem primeru napovedujejo uporabo pravnih sredstev za priznanje vseh ostalih. Če pri tem ne bodo uspešni, bodo še isti dan, ko bo novela ob-n listu, na islovili po-iresojo no- javljena v uradn ustavno sodišče budo za ustavne vele kot uredbe !dbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja in obenem predlagali začasno zadržanje spornih členov novele. Odzval pa se je tudi predsednik DZ France Cukjati, ki je včeraj javnosti sporočil, da naknadnega zakonodajnega referenduma ne bo. DZ upošteva le 12,168 na UE overjenih podpisov, ostali so neveljavni, Novelo bo Cukjati poslal v podpis predsedniku republike Janezu Drnovšku in nato v objavo v uradni list, veljati pa naj bi začela že naslednji teden. PM Oddajte nevarne odpadke Podjetje Javne naprave Celje napoveduje skorajšnjo letno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. V njej lahko občani brezplačno oddajo nevarne odpadke v posebne zabojnike. Prevzamejo jih strokovnjaki, ki so usposobljeni za ravnanje z nevarnimi odpadki in jih nato predajo pooblaščenim odstranjevalcem tovrstnih odpadkov. Terminski plan zbiranja in zbirna mesta so objavljeni na spletni strani vww.javne-naprave.si. Akcija se začenja 11. septembra v Loki pri Žusmu v občini Šentjur, septembra jo bodo izvedli še v občinah Dobje, Štore, Dobrna in Vojnik. Oktobra bo akcija v Celju, Preboldu. Bra-slovčah. Taboru, na Vranskem in v Žalcu. V akdji zbirajo izrabljene baterije in akumulatorje, zdravila in kozmetiko, uporabljeno jedilno in motorno olje, zavrženo računalniško opremo, kartuše. tonerje, čistila, barve, lake, spre-je, redčila in lepila. Občane bodo k odzivu spodbudili tudi z nagradno igro, v kateri bodo lahko sodelovali vsi, ki bodo prinesh na zbirno mesto nevarne odpadke iz gospodinjstva. BS Maks Brečko ne bo več direktor Unior Turizma. S 1. januarjem prihodnje leto ga bo zamenjal Damjan Pintar, ki je nekoč že delal v tej zreški družbi, v kateri je bil nekaj časa tudi Breč-kov namestnik, zadnjih deset let pa vodi marketing v Slovenskem olimpijskem komiteju. Damjan Pintar je povedal, da so ga za prevzem direktorskega položaja v Unior Turizmu nagovarjali že dve leti, vendar se je šele zdaj odločil. da se iz Ljubljane spet preseli na Štajersko. Trenutno že pripravlja svoje poglede na razvoj turističnih zmogljivosti, ki so pod okriljem Maks Brečko bo vodenje Uniarje- Damjanu Pintarju. Uniorja. Kot pravi, so «pravi biser v slovenski ponudbi, ki ga je treba še nekoliko obrusiti, da bo njihovo ime priznana blagovna znamka tudi vmednarodnih okvirjih«, Pri tem upa, da bo lahko dobro izkoristil vsa svoja poznanstva v tujini, ki jih je spletel kot predstavnik olimpijskega komiteja. Maks Brečko, ki je Unior Turizem vodil več kot dve desetletji, bo po novem letu postal svetovalec direktorja v programu turizma, kot direktor družbe Rimske terme pa bo skrbel tudi za prenovo in oži\'itevzdraviliščavRimskUi Toplicah. JL foto: GK teden o« 3.-10, 9, EOOB OMO 50 EO 60 03 MQ 12 700 i i cel Je * i Ipaučeua SS /1 n I tprMf^Wh harr vinfifw.novitednik.coni M št. 69 -1. september 2006 l#lfCIJA FOTOGRAFIJA POLETJA 2006 Romantika poletja AKCIJA še vedno nam pridno pošiljate svoj e poletne in zlasti po-čitniškefotografije. Dalečnaj-več jih prikazuje otroško igro in veselje, veliko pa je tudi takšnili, v katerih najdemo pridih prepogosto pozabljene romantike. Prav izbor slednjih vam na ogled ponujamo danes. Magda Cokalj - Moravec iz Vrimčeve 30 v Celju je v objektiv svoje^ aparata ujela prvo poletno simpatijo. Stisk rok in pogleda otrok, usmerjena v križišče cest (razpotje?) ne potrebujeta dodatnega komentarja, kot tudi stavek, ki ga je pripisala, ne. »Imeni sta zaenkrat še skrivnost. Avtor: paparaci.« Magda si je s svojo fotografijo priborila niajico NT&RC. Srečo, ljubezen, prijaznost in romantiko naravnost izžareva tudi fotografija Irme Krajnc iz Ceste na Ljubečno 1 v Celju. V kader je, očitno nekje na morju (žal ni pripisala, kje), ujela plavanje z delfinoma. Zanesljivo je bilo to doživetje, ki ga ne bo nikoli pozabila. Naslova sama ni izbrala. Mi predlagamo: Prijateljski objem. Za nagrado bo Irma prejela dežnik Foto Zoom. Tretjo izbrano fotografijo je posnela Katarina Šketa iz Orle vasi 26 a, Braslovče. Naslovila jo je Po jezeru ... Škoda je le, da iz foto^afije ni razvidno, ali je na improviziranem splavu parček ali sta prijatelja. Toda, domiselno izdelan splav sredi vode, v kateri čudovito odseva zelena okolica jezera, zasluži objavo in nagrado. Katarina si je za svojo fotografijo prislužila album za 200 fotografij, ki ^ podaria Foto Zoom. Nagrajenci tega tedna laliko nagrade - majico NT&RC, dežnik Foto Zoom in album za 200 fotografij Foto Zoom - prevzamejo v poslovalnici Foto Zoom na celjski tržnici. S se boj naj prinesejo časopis, v katerem je objavljena nagrajena fotografija, ter osebni dokument. Vas pa vabimo, da nam pošljete čim več fotografij, na katerih bo zaznati letošnji poletni utrip - hkrati pa ponovno opozaijamo, da v našem izbo-m Fotografije poletja 2006 lahko sodelujete zgolj tisti, ki nam svoje izdelane fotografije, skupaj s kuponom iz Novega tednika, pošiljate po pošti. Tistih, ki nam jih pošiljate po elektronski pošti, namreč ne upoštevamo. www.radiocelje.coiT! Novi tednik in BomzooM Slandrov trg, Velenje - nakupovalni center ,. iščeta poletja 2006. Pošljite originalne fotografije s svojega dopusta -' (na morju, v hribih, na potovanju ' ali pa kar pri vas doma) na naš naslov: Novi tednili, Prešernova 19,3000 Celje. Vsali teden bomo , izbrali in nagradili > fotografije tedna, * Avtorji fotografij bodo prejeli; ^ 1. majico NT&RC j^E-' IdeinikFOTOZOOM " 3. Album za 200 fotografij fOTO ZOOM : ^ PlOflcu akctje, ki bo trajala 10 tednov, pa bomtf izbrsll | ^ najboljše fotografi;;: ' •fJ; . Avtorje teh čakajo lepe nagrade, med drugim digitalni fotoaparat ^KsM, ki ga podarja FOTOZOOK. DopüstniikjfotografijiformatalffxTScmpriloafei^rqenkuponeek. Novi tednik Naslov: Po jezeru... - Št. 69 -1. s liir^'^ ^AKCIJA z Dolgi Gore pogled na idilično politajina seže daleč... PiiAizenakovihsovzoniouredilistarodoinBČijo.kipiil obisliovafca. »Na Dolgi Gori znamo stopiti sifupajlff Načrti »novorojene« krajevne skupnosti - Več kot besede veljajo dejanja v okviru naše akcije nas krat zaneslo daleč na obronk šentjurske občine. Mudili si v njeni »novorojeni« in najman ši krajevni skupnosti (KS), ki b to zares postala šele s prihajajoči mi lokalnimi volitvami. Majhnost se tudi v primeru Dolge Gore iz kaže ne kot pomanjkljivost, am pak kot dodatna spodbuda kraja nom, da s skupnimi močmi zmeraj dosežejo zastavljene cilje. Na Dolgo Goro se boste pripeljali iz celjske smeri skozi Ponikvo pri Šentjui^u, nato pa vas čaka še kar lep kos poti, ki pa nikakor ni dolgočasna, saj temne gozdove vsake toliko zamenja pogled na polja, pašnike, sadovnjake, vinograde ter na redko posejane hiše. Na sami Dolgi Gori boste zaman iskali središče kraja, saj je naselje precej razvejano, vendar pa boste za prihod nagrajeni s prečudovitim razgledom na idilično pokrajino. Po^ed bo segel vse do šmarske, bistriške in konjiške občine. Središče dogajanja na Dolgi Gori, ki šteje približno 270 krajanov, je zagotovo v gasilskem in kulturnem domu z večnamensko dvorano in šolskim igriščem; ponosu kraja in plodu krepkega »udarniškega« dela. In če se je iskanje pra\^niiii sogovornikov sprva zdelo težek zalogaj, se je ob srečanju izkazalo, da jih vendarle ni težko najti med najbolj prizadevnimi, ki skrbijo za pesno društveno dejavnosti in živahen utrip kraja. Na prvega, Jožeta Radenska, aktivnega člana Kulturnega društva Trta Dolga Gora, naleti može kar na poti, ko sprašujemo po smeri do gasilskega doma. (Ni smešno! Bi morda vi sami uganili, da do tja vodita kar dve asfaltirani cesti in seveda ne bi ubrali tiste daljše?) »Tukaj smo več ali manj kar vsi za vse,« nas z nasmehom pričaka tudi predsednica omenjenega društva Damjana Firer in s tem misli na skromno število krajanov in posledično na dejstvo, da je treba za konkretne rezultate krepko pljuniti v roke na različnili področjih. In tako se izkaže, da je tudi našega gostitelja, Franca Arzenaka, nekakšne »duše« kraja, povsod polno. Med drugim je predsednik Prostovoljnega ga- Ključ samoin •je la Dolgi Gori je gasilsk»kultumi dom, pripraven u še prireditve. silskega društva Dolga Gora in član KD Trta. Kar pravi za poplavo naših vprašanj o pričakovanjih v zvezi z novo KS, delovanju društev z bogato tradicijo, utripu kraja ter pregovornem solidarnostnem in ustvarjalnem duhu krajanov. Velik zagon majhne KS »Ideja o lastni KS se je rojevala že dolgo, priložnost seje ponudila pred štirimi leti, a smo takrat malce >zas-pali*. Letos pa smo vzeli zadeve v svoje roke, zbrali potrebne podpise in jih kar sami dostavili,« pravi Arzenak. »Hja, saj niri ni bilo tako težko. Dovolj je bilo, da smo se srečali gasilci na društvenem tekmovanju, pa je bila naloga opravljena,« v šali doda Firerjeva, ki pove tudi, da ima lokalno gasilsko društvo skupno več kot slo članov, kar je krepka tretjina prebivalcev. Sicer pa je Dolga Gora ena redkih, ki se lahko pohvali s pozitivnim naravnim prirastkom, število krajanov torej na srečo ne upada. »Lastna KS pomeni nekaj lastnih sredstev, s katerimi bomo lahko razpolagali, in neposredno komunikacijo z občino. Zastopali bomo sami sebe, brez posrednika. Samo na bolje lahko gre,« pojasnjuje Arzenak in dodaja, katere so prednostne naloge, ki se jih bo treba lotiti. Najnujnejše je tako urejanje nekaterih lokalnih cest ter rešitev perečih težav s kanalizaci- jo ob železniški postaji, kjer nabirajoče se odpadne vode že precej zaudarjajo, območje pa je silno priljubljeno tudi za roje komarjev. »Sicer pa smo bili doslej vajeni stopiti skupaj in večino dela opraviri samoiniciativno,« Arzenak pokaže na nekaj let star prizidek leta 1993 zgrajenega gasilskega doma, katerega dvorana služi tako kulturnim prireditvam in veselicam kot različnim praznovanjem. Dom so zgradih udarniško, podobno velja za športno igrišče, za katerega je občina prispevala zgolj asfaltno prevleko in kije priljubljeno zbirališče mladih. »Sodobni način življenja seveda nekoliko načenja tudi še tako povezane skupnosti. Razumljivo, delavniki so takšni in drugačni, kmetje pa, če želijo opraviti vse potrebno na kmetiji, tudi tako rekoč nimajo časa,« razmišlja Arzenak. Veliko krajanov se na delo vozi v Šentjur, Celje, Poljčane in Štore, večjih kmetij je zmeraj manj, morda le še kakšne štiri. Eden redkih, ki se še preživlja izključno s kmetijstvom, je tudi Janko Žnidar, ki se nam za kratek čas pridruži. »Skrbimo za okoli sto glav živine, obdelujemo okoÜ 60 hektarjev površin, ki so razpršene vse tja do šentjurske kmetijske šole. Mleka namolzemo okoh 350 tisoč litrov letno. Zmeraj več ^av živine je pon-ebno, da lahko preživi povprečna družina, prištejte še kakšne naravne katastrofe, pa dejstvo, da se kljub mehanizaciji spopadamo s hribovitim terenom. Pogoji za pridobitev subvencij so zmeraj zahtevnejši, inšpekcije, ravno včeraj smo imeli takšen obisk, pa zmeraj strožje,« strne Žnidar in doda, da za veliko kmetijo večinoma skrbi družina. Se pa na Dolgi Gori toliko raje pohvalijo z živahnim utripom, dejavnostmi in prireditvami, ki popestrijo ne V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo v ponedeljek, 4. septembra, obiskali Li-foo|e. Našo novinarko boste našli ob 16. uri v prostorih KS Liboje, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! ravno zmeraj rožnat vsakdan. Pri njih se vsako leto zbere tudi po več kot tisoč ljudi, ki obiščejo tradicionalno prireditev, na kateri se predstavijo muzikanti in številni nastopajoči, v pripravo pa se vključi večina krajanov. Firerjeva in Kadenšek pa s ponosom razkažeta čudovite noše mladih in malce starejših folkloristov KD Trta, se spominjata, kje vse je že zapel njihov mešani oktet, pa obiskov gostov iz Nemčije in Makedonije, ki so jih domačini tudi vrnili. »Verjetno smo tudi edini, ki smo se z narodnimi nošami podali na vrh Triglava in tam ob zvokih harmonike v njih mdi zaplesali,« družno ugotavljamo, kaj vse se dopja na Dolgi Gori. Da ne omenjamo številnih manjših prireditev, od praznovanj materinskega dne pa do vsakoletnih pohodov po okoliških obronkih. Kaj kmalu se obeta tudi 20, obletnica gasilskega društva, ki jo bodo še posebej slovesno obeležili. O vsem ostalem naj spregovorijo fotografije, O gostoljubju tamkajšnjih krajanov, skrbi za naravno in kulturno dediščino in prijetnem popoldnevu poznega poletja, ki smo ga ob spremljavi kiopotcev in obdani s prečudovito pokrajino preživeli med prijaznimi ljudmi, Takšnimi, ki še znajo upočasniti čas, POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN V prijetnem vzdušju so se pred staro stiskalnico, za katero skrbi Dani Kadenšek (levo) postavili naši si Damjana Firer in Jože Kadenšek. - Št. 69 -1. september 2006 - 6 [GOSPODARSTVO C cetis Za MOS lista čakajočih Na letošnji Mednarodni obrtni sejem prihajajo razstavljavci iz 35 držav • odprl Andrej Vizjak Ker je premier Janša zadržan, bo sejem v sredo se bo v Celju začel 39. Mednarodni obrtni sejem (MOS), na katerem bo letos sodelovalo več kot 1.500 razstavljavcev. Podjetja iz mnogih držav prihajajo organizirano. Med njimi so prviC tudi razstavljavci iz Vojvodine in Indije. Poleg več kot 1.500 razstavljavcev iz 35 držav, ki bodo razstavljali na skupaj 60.000 kvadratnih metrih, se bodo na sejmu, kot je že v navadi, zvrstila številna mednarodna poslovna srečanja ter razprave in posveti o aktualnih temah. Samo Obrtna zbornica Slovenije pripravlja kar 16 strokovnih delavnic o temah, ki najbolj »žulijo« njihove člane. Poleg tega bodo, je napovedal Andrej Poglajen, pripravili še štiri okrogle mize: o plačilni nedisciplini, vstopanju mladih v obrt in podjetništvo, o in lizaciji podjetij i uvajanj .ki jo V Finanči podjetjem i pravlja Celjski sejem, bodo strokovnjaki med drugim opozorili na težave veljavnega pokojninskega sistema in na novosti, ki naj bi jih prinesla nova pokojninska zakonodaja. »MOS se je po vstopu naše države v Evropsko unijo še bolj utrdil kot most med podjetji Iz Slovenije in zahodne Evrope z območjem jugovzhodne Evrope. Zato ne čudi vse večje zanimanje za prihod v Celje,« je povedal direktor Celjskega sejma Franc Pangerl. Cepravso sejemske površine v primerjavi z lani povečali, niso mogli sprejeti vseh, ki so se želeli predstaviti na tej največji slovenski prireditvi. Kot je NA KRATKO Izguba pa; ! nepokrita povedala Pangerlova namestnica Breda Obrez Preskar, se jim je po nekaj letih spet zgodilo, da imajo listo čakajočih. Organizatorja, Celjski sejem in OZS, zato pričakujeta, da bo tako številčna in pestra predstavitev privabila v Celje tudi veliko obiskovalcev. Ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz sosednjih držav. Lanski Mednarodni obrtni sejem je odprl premier Janez Janša, letošnjega, ki bo od 6. do 13 septembra, pa bo gospodarski minister Andrej Vizjak. Med razstavljavci na letošnjem sejmu jih bo največ s področja strojništva in opreme, gradbeništva ter informacijske tehnologije. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Na MOS-u v Celju, ki bo od 6. do 13. septembra, h [Udi več obiskovalcev iz tujine. Bilančna izguba družbe Radeče papir v vrednosti 406 milijonov tolarjev ostaja nepokrita, so na torkovi skupščini sklenili delničarji. Upravi in nadzornikom so podelili raz-rešnico ter v nadzorni svet še za štiri leta imenovali Mihaelo Krenk in Petra Tevža. Poslovanje papirnice, ki čaka na finančno pomoč države, se je letos nekoliko izboljšalo. V sedmih mesecih so prodajo povečali za desetino ter zmanjšali izgubo. Sip bo izdal nove delnice Lastniki šempetrskega Sipa, med katerimi ima največji delež Slovenska odškodninska družba, so podprli predlog štirih delničarjev in tovarniškega sindikata Skei o dokapi-talizaciii. Podjetje bo izdalo 137.000 novih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. Rok za vpis bo dva meseca, pri nakupu pa bodo sedanji delničarji imeli prednostno pravico. Pivovarji povečali dobiček Pivovarna Laško je v prvi polovici leta čiste prihodke iz prodaje povečala za 4,6 odstotka na 9,2 milijarde tolarjev. Čisti dobiček družbe se je povečal za kar 126 odstotkov na 717 milijonov tolarjev. Pivovarna je v prvem polletju prodala 562.427 hektolitrov pijač, kar je za 5,9 odstotka več kol v enakem lanskem obdobju. Na domačem trgu je ustvarila dobrih 8 milijard tolarjev čistih prihodkov, kar glede na lansko prvo polletje predstavlja 7,8-odstotno rast, medtem ko so se čisti prihodki iz prodaje na tujem trgu zmanjšali za skoraj 13 odstotkov. Skupina Pivovarna Laško pa je v prvi polovici leta čiste prihodke iz prodaje povečala na 32 milijard tolarjev in ustvarila 1,5 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je na ravni lanskih polletnih rezultatov. Živilci stiskajo Etol Zaradi velikega pritiska živilske industrije na končne proizvajalce v surovinski verigi v celjskem Etolu letos ne dosegajo lanskih poslovnili rezultatov. Prihodki iz prodaje so se jim zmanjšali za skoraj 6 odstotkov, čisti dobiček, ki je ob polletju znašal 392 milijonov tolarjev, pa je od lanskega polletnega manjši za skoraj četrtino. Prodaja je zlasti padla na slovenskem trgu, kjer se po ugotovitvah vodstva Etola po vstopu države v EU zmanjšuje proizvodnja pijač in živil. Zaradi pridobitve nekaj večjih novih poslov in odprtja novega podjetja v Moskvi si v Etolu obetajo, da bodo do konca leta nadoknadili zaostajanje v prvem polletju. DrŽava hoče tudi dobiček Eiektra Celje Delničarji družbe Elektro Celje so na torkovi skupščini sklenili, da se del lanskega bilančnega dobička, ki je znašal 250,5 milijona tolarjev, nameni za izplačilo dividend, preostanek pa razporedi v druge rezerve iz dobička. Takšen sklep je bil izglasovan na predlog države, ki je večinska lastnica. Koliko bodo znašale dividende, še ni znano, saj predlagatelj v sklepu o izplačilu dividend ni določil tudi njihove višine. Uprava in nadzorni svet sta sicer predlagala, da bi ves lanski bilančni dobiček razporedili v rezerve. JT Z dobičkom in manj zaposlenimi Skupščina Premogovnika Velenje je sprejela razvojni načrt do leta 2011 oziroma 2015. Po njem naj bi do leta 2014 skladno z nacionalnim energetskim programom in dolgoročno desetletno pogodbo s holdingom Slovenske elektrarne in Termoelektrarno Šoštanj nakopali letno premog v energetski vrednosti 38.500 teradžulov, po letu 2014 pa 30 tisoč. Do leta 2011 mora premogovnik racionalizirati poslovanje, zato bo vsako leto za 5.6 odstotka zmanjšal Število zaposlenih. V Premogovniku Velenje so lani odkopali 3,95 milijona ton premoga, kar je 6 odstotkov manj kot leto prej, vendar je bila kurilna vrednost znatno višja od načrtovane. Zato je bila prodaja premoga v gigadžuUh za 6,7 odstotka večja kot UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC io^a^ fifoX mß iß^/c 1 «r SREDNJE POKLICNO, SBiONJi STROKOVNO. poklicno-tbhniSko in srednje SPLOSNO IZOBRAŽiVANJi: •TRGOVEC •TRGOVEC prekvalifikacija • EKONOMSKI TEHNIK (ssi) •GOSTINSKI TEHNIK (ssi) • MODEL V STROJNIŠTVU • ELEKTRIKAR energetik, elektronik •STROJNI TEHNIK (pti) •ELEKTROTEh Še so prosta mesta za Izredni študij na: - FAKULTETI ZA UPRAVO - FAKULTETI ZA ORGANIZACIJSKE VEDE v Studijskem centru UPl-LU Žalec. Pri odločitvi za izobraževanje vam svetujemo: - v Svetovalnem središču Žalec {e^)ošta lslo®ual.sl; tel. 03 713 35 65) - na vstopnih točkah Centra VŽU Savinjske v Žalcu, Celju in Šmarju pri Jelšah (041 699 260) informacije: - osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; - po telefonu 03 713 35 50; poklieite za informacije aH oDISčIte naio spletno stran! leta 2004. Prihodke, ki so znašali 28,9 milijarde tolarjev, so povečali za 2,3 odstotka, povečalaseje tudi dodana vrednost na zaposlenega. Za naložbe v osnovna sredstva so namenih 5,9 milijarde tolarjev, poslovno leto pa sklenih 7. izgubo v višini 261 milijonov tolarjev. Skladno z razvojnim načrtom naj bi premogovnik od leta 2008 dalje posloval z dobičkom. V razvojnem načrtu je predvidena tudi ustanovitev sklada za zapiralna dela. Ta bodo najprej namenjena zapiranju jame Skale, ki bo stalo 6,5 milijarde tolarjev, nato za celotno pridobivalno področje premogovnika. Za te namene naj bi po sedanjem načrtu namenjal polovico ustvarjenega dobička po letu 2008. JI Gorenje na prestižnem sejmu Gorenje bo od 21. do 24. septembra svoje gospodinjske aparate razstavilo na priznanem londonskem sejmu 100% Design. Gre za najodmevnejši dogodek na področju sodobnega oblikovanja pohištva in izdelkov za dom na Otoku in enega najvplivnejših v Evropi. Razstavljavci na sejmu so skrbno izbrani, saj lahko sodelujejo le tisti, ki zadostijo kriterijem žirije. Gorenje bo v Londonu na ogled postavilo aparate iz Unije Gorenje Pininfarina, pralni stroj premium touch, hladilno vitrino za shranjevanje vina monarque, hladilno-zamrzovalni aparat, posut s kristali znamke Swarovski in svetovno novost smart table - unikaten hladilnik, skrit v jedilni mizi. JI ) marginalija Ttada coila 98 a, 3311 äempeler iiiw,novitediiifc,s0iii št. 69-1.! IgtOlI pannaiimjbcljslmohinan AKTUALNO Nove učilnice za polulske osnovnošolce bodo za leto dni v ne ne v Mariborski ulici v Celju. Pionirski slovenski poskus - učilnice in igralnice so za prvošolčke II. C Šestletniki s študenti v Celju so poleti obnovili večino šol - Največji zalogaj bo gradnja nove polulske šole Med letošnjimi počitnicami je celjska občina izvedla v šolah obširna obnovitvena dela, ki so stala dobrih 58 milijonov tolarjev. Gre predvsem za obnovo kotlovnic, dotrajanih strešnih kritin, namestitev igral, v III. OŠ pa so v celoti obnovili sanitarije in zamenjali okna. V ta znesek seveda nista zajeta najpomembnejša letošnja investicijska zalogaja. Gre za gradnjo nove OŠ Frana Kranjca, ki bo stala okoli 1,5 milijarde tolarjev, ter za dokončanje naložbe v IV. OŠ Celje, kjer so včeraj s tehničnim prevzemom končali gradnjo nove telovadnice in zunanjih športnih igrišč. Tej naložbi je letos občina namenila 200 milijonov tolarjev. Največja posebnost tega mreč prihodnji i v Celju j. časna selitev polulskih novnošolcev v objekt na riborski 7, kjer deluje kulteta za logistiki šolo na Polulah hod^ Stai li rušiti, že v oktobru pa r bi začeli graditi novo. ki r bi bila nared za sprejem p lulskih osnovnošolcev i prihodnjega šolskega lei To šolsko leto bodo učer SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA CELJE Ljubljanska cesta 17 3000 Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH VšoL letu 2006/2007 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih: 1. Programi srednieaa strokovnega izobraževania (štiriletni programi tehniškega izobraževanja): a. program; KOZMETIČNI TEHNIK, strokovna izobrazba -kozmetični tehnik b. program PROMETNI TEHNIK , stnakovna izobrazba -prometni tehnik (triletni programi poklicnega izobraževanja); a. program SIVILJA-KROJAČ, poklic šivilja krojač b. program FRIZER, poklic frizer C. program AVTOMEHANIK, poklic avtomehanik (trajanje izobraževanja - dve leti) a program KONFEKCIJSKI MODELAR b. program PROMETNI TEHNIK 4 NAQIQNALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA - pripravljalni seminar in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA. • voznilRTAZA Ko zašumijo gozdovi pozor, hud pes Društva, skupine in posamezniki iz občine Laško so v organizaciji Etno odbora Jureta Krašovca Možnar prikazali, kako so nekoč pospravljali in obdelovali les Gozdovi so bili za naše prednike največje bogastvo. V njih so pridobivali vse, kar so potrebovali za življenje, od hrane, obleke do materiala, iz katerega so si gradili domove. Z gozdom so še danes tesno povezani v dolini reke Gračmce, zato ni naključje, da so za 21. prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil v občini Laško izbrali ravno Jurkloster in da je bil tema letošnjega prikaza les. Življenje v teh hribovitih koncih, je bilo vse prej kot lahko. Delo z lesom že samo po sebi velja za enega najtežjih. Zato so si ljudje na najrazličnejše načine pomaga-h.da so si delo, kolikor seje le dalo, olajšan. Najtežje je bilo les iz gozda spraviti v dolino, saj je bilo to opravilo tudi zelo nevarno. Pri tem so si pogosto pomagali z drčami, kar so nazorno prikazali možje iz KD Prežihovega Vo-ranca Jurkloster. Že sama izdelava drče je bila nevarna in je zahtevala izkušene mojstre, spuščanje hlodov po njej pa je terjalo še toliko več previdnosti in poslušnosti. Pri tem so bili delavcem v veliko pomoč različni ukazi, s pomočjo katerili so se sporazumevali in ki so morali biti razločni in jasni. Les po drči drsi z veliko hitrostjo in če ni pravih »komand«, lahko kaj kmalu pride do nesreče. Ko je bil hlod končno v dolini, je sledilo še eno težavno opravilo; spraviti ga do žage ali se z njim odpraviti na trg. Do žage so ga ponavadi zvJekli konji, naprodaj pa so se z njim po Savinji in naprej po Savi in Donavi vse tja do Črnega morja odpravili s splavi. Splavarjenje je bila posebna oblika transporta in trgovine z lesom. Hlode so ponavadi povezali v splav in Kdo vlada? jih potem na pogumnih, drznih vožnjah spravili do kupcev. Brodarsko turistično društvo Splavar iz Zidanega Mosta je za nedeljski prikaz izdelalo kar dva takšna splava. Možje iz KD Trobni Dol pa so imeli na skrbi ročno žaganje lesa. Vsaj trije ali štirje delavci so bili potrebni za to, da so hlod razžagali v deske. Ročno žaganje tako velike gmote lesa ni mačji kašelj. Hlod je bilo treba najprej po dveh straneh otesati, nato »požnorati« ter spraviti na oder. Seveda ročno, brez dvigala in podobnih strojnih pripomočkov, kakršne poznamo danes. Iz takšnih ročno nažaganih desk so včasih celo izdelovali pohištvo. Pri tem nič ni šlo v nič. Tanjše veje so nasekali za kurjavo, iz lepih ravnih desk pa so izdelovali skodle, s katerimi so pokrivali strehe. Tudi Šibje, Tako so nekoč kuhali oglje, koli in droben les so prišli prav. Iz tega so v zimskih mesecih pletli košare, koše in druge izdelke. Prav poseben obred pa je bilo kuhanje oziroma žganje oglja. Člani Etno skupine KUD Šentrupert so prikazali, kako so nekoč drva zlagali v kope, vse skupaj pokrili z zemljo ter kako jepotekalo kurjenje kope. Pri tem je bilo treba paziti, da kopa ni zgorela, ampak se je le kuhala. Ko jebilo oglje kuhano, so ga pogasili v vodi ter spravili v vreče. Ob delu 7. lesom so imeli nekoč veliko opraviti tudi z drobljenjem stelje, grabljenjem listja ter nabiranjem gob in drugih gozdnih sadežev. Bogastvo gozdov pa ni samo les, ampak tudi divjad, ki je zaupana v varstvo lovcem. Tudi v Jurkloštru ima lov velik pomen, saj je kraj obdan s številnimi gozdovi. Bogat in zanimiv prikaz spravila in obdelave lesa, obogaten s stofjiicami domačih dobrot in izdelkov, se je končal z željo in upanjem, da so s prireditvijo vsaj delček teh opravil, ki se jih nekateri starejši ljudje še dobro spominjajo, uspeli iztrgati iz pozabe. BOJANA AVGUŠTlNČlC Ob že omenjenih društvih so pri prikazu starih ljudskih šeg in delovnih opravil sodelovali tudi člani KD Miklavž, Etno skupina Strelskega društva Mala Breza, Društvo podeželske mladine Uško-Radeče, KD Antona Tanca Marija Gradec, Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, jurkloštr-ski gozdarji in lovci ter Marica Lesjak in Rezika Fader. Sicer sem o ravnanjih našega predsednika Janeza Drnovška že pisal, pa se članki časopisnih stolpcev zmeraj znova ubadajo z njim, zadnja je bila seveda pobuda predsednika zdravniške zbornice, ki mu priporoča, da s pregledom pomiri javnost in utiša govorice v zvezi z javno objavljenimi podatki o njegovi bolezni, ki jih je, brez dvoma, precej brezvestno predstavo gospod Velikonja. Dejstvo, ki ga vsi poznamo, je, da je predsednik pač zaerikrat preživel raka in vsekakor mu vsak dobronameren človek želi dokončno okrevanje in seveda mirnih nekaj zadnjih let življenja. Pri vsej tej stvari pa se zdi, da se odnos na relaciji predsednik - vlada, obrača v povsem nasprotno stvar, kot je bilo pričakovati, glede na to, da gre pri obračunu dveh predsediiikovza dva resnično izkušena politika in da je Drnovšek v tem trenutku nedvomno po medijski popularnosti v prednosti pred Janšo, ki se mora tako nehote ukvarjati z resnično čudaškimi ravnanji Drnovška. Čudaškimi v smislu običajnega političnega bontona. Ce so me v pred-hodnosri vsa Drnovškoma poslanstva motila, se mi zdaj, ko se obrača na notranje politično prizorišče, zdi zadeva še kako potrebna; no,, bolj zabavna. Toda dejstvo, da ga k pregledu poziva sam predsednik zdravniške zbornice je seveda nadvse čudno, predvsem zato, ker je t,i, javnih funkcij kar precej, pojem obolelosti pa je seveda moč razširiti na zelo širok spekter. Recimo na področje psihiatrije, pa na področje odvisnosti. Marsikateri politik je namreč zagotovo podvržen kakšni izmed oblik alkoholizma, mar je tudi tukaj potreben pregled in odgovor javnosti. Se posebej hi to bilo problematično, če bi za kriterij alkoholizma vzeli kakšno skrajno teorijo diagnosticiranja. Kar za nekaj naših ministrov se šušlja, da radi pogledajo v kozarec, določeni poslanci so s tem v zvezi imeli že Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com kar nekaj problemov, nekateri ministri imajo celo izrazito tipične pijanske rdeče nosove, motno izbuljene oči, pa tisto tipično rdečkasto kožo na ličnicah, ki nam daje misliti, kdo nas pravzaprav zastopa na najvišjih vrhovnih inštancah kot državo. Morda tudi od tod njihovi neuspehi na njihovih poljih ministrovanja, pa ne glede na to, da so na položaju že leta in leta. Je torej treba uvesti alkoteste v parlament, ministrstva in še kakšno podobno javno ustanovo? Če se mora pred javnostjo zagovarjati Drnovšek, bi se po tej logiki morali tudi tisti, pri katerih obstaja sum, da so zas- ■ vojeni, mar ne? Če pa se recimo na tole mojo provo-kacijo zgolj zamahne z roko in se tipično slovensko pač zasmejimo, češ, saj vemo kakšni smo Slovenci, še v himni tie gre brez vina, potem obstajajo za diagno-sticiranje opravilne sposobnosti dvojna merila, morda pa tudi kaj več, morda načrten medijski in posledično tudi političen linč. V primeru Drnovšek sam ne vidim kakšnega drugačnega spora kot zgolj na ideološki ravni in pa seveda težavo v tem, da Drnovšek resnično ravna razsipno z denarjem davkoplačevalcev, se pravi vseh nas. Dejstvo, da to verjetno počnejo tudi v nasprotnem taboru, ga seveda ne opravičuje, pač pa bremeni njih. Izjave in ravnanja naših določenih politikov so namreč že kar nekaj časa na meji dobrega okusa, če ne celo razlog, da obiščejo psihiatra, zatorej j e predlog zdravniške zbornice, precej prozoren. Vsem pa seveda, zdravja, zdravja in še enkrat zdravja. kabelski internet TU R N Š E K IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2,990 Sit / mesec (€ 12,48) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatre ugodnosti ' Za dodatne informadje pokličite; 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail; irteniet@cekabel,net Dostop do kabelskega intemeta možen v Celju in Štorah • 10 CELJE I IP "m Knežji dvorec v obnovo Mestna občina Celje je uspela na razpisu ministrstva za kulturo s projektom dokončanja del na komunikacijskem stolpu in zahodnem traktu Knežjega dvorca. V prihodnjih Irch letih bo tako mogoče nadaljevati eno najzahtevnejših mestnih prenov Del uobn vredna 293 milijonov tolarjev, polovico denarja bo prispevala država, polovico pa občina sama. Gre za izjemno zahteven in pomemben projekt, ki bo v izvedbi sle- dil nagrajeni natečajni rešitvi Celjski včeraj in jutri. Kot smo poročali, se ta ob obnovi stavbe v gotskem slogu osre-dotoča zlasti na povezavo trga pred Knežjim dvorcem s Trgom celjskih knezov in ureditev srednjeveškega jarka, skozi katerega bo mogoč dostop do arheološke kleti. Kot je včeraj povedal Vlado Kožel iz občinskih družbenih dejavnosti, se bo s tem pospešeno nadaljevala dolgoletna in draga obnova Knežjega dvorca. Izvedba te obnove pa že odpira možnosti tudi za selitev dela Pokrajinskega muzeja iz sedanjih prostorov v osrednji knjižnici v nove v Knežjem dvorcu, kar je zelo pomembno tudi za razširitev knjižnice in priprave na njeno obnovo, ki bo tekla hkrati z gradnjo prizidka. Kožel je povedal še, da tako imenovana celjska Evropska skupina že pripravlja nove projektne naloge, s katerimi bodo za dokončanje obnove Knežjega dvorca lahko kandidirali tudi za nepovratna sredstva Evropske unije. BRST Nika v Etolu Mlada slikarka Nika Ignjatič Bek iz Rogaške Slatine bo svoja likovna dela do konca septembra razstavljala v upravni zgradbi Etola. To je njena druga samostojna razstava na Celjskem, medtem ko je že sodelovala tudi na skupinskih razstavah in ex-temporih. Tokrat se predstavlja s tehniko barv, narejenih v mednarodnem društvu Otroci otrokom, kjer je Nika tudi mentorica. Njena dela se delijo na dve izpovedi. V abstrahiranem stilu je upodobila celjske ve-dute, v drugem delu pa tihožitja. Njena naslednja razstava bo v Rogaški Slatini. BA V Mestno savno po sprostitev, rekreacijo in zdravje In poldrugo leto deluje v Celju Mestna savna, ki je dobro obiskana, kar se odraža vkva-litetl, saj neprestano stremi-za tem, da vseskozi izbolj-ijejo svojo ponudbo. Stran-un veliko pomeni tudi sam dostop do nje, saj je parkiranje vedno mogoče. Nahaja se na Celjskem sejmišču. savne • • masaža • solarij iWESTNA° SAVNA Dečkova 1,Celje-041902902-deloviiičas:vsakiianod 12.00 do24.0a Ponudba ipriblU hSčm v; (odi e,infn vrhu glave, ali kadar imajo hude bolečine v mišicah. Pa bi si lahko ravno masažo privoščili pogosteje in kar tako, brez vzroka, enostavno samo zase in za svoje počutje. Ugodnosti v Mestni savni Vsak obiskovalec savne, lali-ko med in po savnanju obišče rekreacijski bazen v Hali Golovec, ki je vštet v ceno Mestne savne, dostop do njega pa je možen neposredno iz prostorov savnišča. Možna je tudi rezervacija savne za minimalno 10 oseb (vsak dan od pon.-nedelje od 9.00 dol2.00ure]. Svojo ponudbo bodo še obogatili, saj bodo po 20. septembru odprii tudi zunanji del savnišča, ki bo sprejel približno 25 ljudi. V poletnili mesecih so popolnoma preuredili zehšč- no savno, ki sprejme 8 do 10 ljudi, ter opravili tudi nekaj izboljšav v samem savnišču. Ponujajo nakup različnih paketov, v mesecu septembru pa bo vsak obiskovalec, ki bo kupil določen paket vstopnic, dobil gratis bon za masažo. Od meseca septembra dalje dobi vsak obiskovalec savne bon za dve pollitr-ske plastenke vode. Več o njihovi ponudbi in cenah pa lahko izveste na wunv.m^sfim-stivnaA m savno.? ■13)0 pa tudi 3 počiv, (družabni, tihi ter diskretni po-čivalni prostor). Tudi masažo vključuieio v svojoponudbo.Masazaieeden od naj prijetnejši h načmov za sprostitev Kljub temu, pa se za masažo odloči večina ljudi šele, ko jih začne nekaj boleti, torej, ko je hrbet preveč napet, kadar jih muči neznosen glavobol, ki se širi iz zatilja proti Pri iskanju primernih prostorov za knjižnico so se nekateri »zagledali« tudi vveliko, a napol prazno župnišče. Kaj bi lahko bilo, če bi bilo... v Šmartnem v Rožni dolini imajo težave s prostori -Smelo pogledovanje proti napol praznemu župnišču Pretesna knjižnica, premajhna pošta, pomanjkanje parkirišč - to je le nekaj prostorskih težav, ki jih imajo prebivalci Šmartne-ga v Rožni dolini. Pri gradnji obstoječih objektov se je razmišljalo zgolj o trenutnih potrebah, medtem ko o možnostih dodatnih širitev ni nihče razmišljal, zaradi česar imajo zdaj v kraju težave. »Nujno potrebujemo večjo in sodobnejšo pošto,« opozarja predsednik krajevne skupnosri Albin Apotekar. "Ta je utesnjena na borih 28 kvadratnih metrih, nima ustreznega dostop za invalide,« našteva, »in niti večjega paketa vanjo ni mogoče spraviti.« Pred dvema letoma je bil že izdelan idejni projekt o dozidavi objekta, v katerem je trgovina. Spodnji del prizidka bi si delili pošta in pisarna KS, v nadstropju pa bi bila večnamenska sejna dvorana, kjer bi se lahko sestajala tudi razna društva v kraju. V tem primeru bi lahko prostore zdaj oddaljene KS spremenili v stanovanja ali predelali za potrebe knjiž- In ravno knjižnica se tudi stiska v premajhnih prostorih, Mansardni del nad garderobnimi prostori za odrom kulturnega doma ne more več sprejeti knjižničnega gradiva. »Do knjižnice vodijo strme, lesene stopnice, ki so pozimi nevarne za padce. Težava je tudi višina stropov, saj tisti, ki so malo višji, z ) že onietajo po stropu. knjižne police pa so tako stisnjene, da se med njimi premikaš nekako tako, kot so naslikani Egipčani,« jedrnato opisuje stanje Apotekar. Po besedah direktorja Osrednje knjižnice Celje mag. Braneta Goropevška je obisk knjižnice v Šmartnem glede na kratek odpiralni čas [le ob petkih in nedeljah po dve uri) dober, zato so pripravljeni, če bodo v kraju našli ustrezen prostor, le-tega opremiti in vzdrževati. Župnišče je sveta stvar »V svetu KS smo zato začeli iskari prostorske možnosti za knjižnico,« nadaljuje Apotekar. »Šola je že sama utesnjena, čeprav bi knjižnica po vsebini najbolj sodila tja. Tudi stanovanja, ki so v šoli, so zasedena. Stavba KS je po mnenju nekaterih preveč oddaljena, kulturni dom je premajhen, zato je med ostalimi padla tudi ideja o župnišču, ki je vključno s cerkvijo tretja največja stavba v kraju, v kateri so nekoč že oddajali stanovanja. Glede na to, da je knjižnica odprta samo ob petkih in nedeljah med prvo in drugo mašo, je bilo podano mnenje, da takšna dejavnost ne bi motila delovanja župnišča.« Prošnjo za najem prostorov za določen čas s podrobno obrazložitvijo prostorske stiske so naslovili tudi na škofa Krambergerja, a jih ni želel sprejeti. Tudi domači župnik Ignac Magdič jih je zavrnil z obrazložitvijo, da po župnišču že ne bo nihče hodil. Člani svela so bili razočarani, saj so upali, da jim bo cerkev prisluhnila. V »sveti« jezi so navrgli tudi podatek, da je Rimskokatoliško župnijstvo Šmartno v Rožni dolini lani od Slovenske odškodninske dmžbe prejelo obveznice v višini dobrih 60 tisoč evrov za kulturni dom, ki je bil v postopku denacionalizacije. Poleg tega je Mestna občina Celje prostore, ki jih uporablja društvo upokojencev, odkupila za slabih 13 tisoč evrov. O vsem tem ni župnik članom cerkvenega sveta niti črhnil, pri čemer cerkvene stavbe v neposredni bližini cerkve dobesedno razpadajo, še opozarjajo. »V soglasju z župnijo bi bilo smiselno prazna, razpadajoča objekta odstraniti in namesto njiju urediti parkirišča, saj so ob vsaki nedeljski maši zaparkirani vsi dovozi in zasebne travne površine. Ko imamo kakšno večjo prireditev, cerkveni praznik ali pogreb, v tem delu kraja nastane pravi prometni kaos,« pripoveduje Apotekar. Premajhna je tudi edina u-govina v kraju, za katero se sicer puli bližnji sosed, ki je z namenom preureditve v gostinski lokal odkupil prostore bivše hmeljske sušilnice. Glede na to, da so zgornji prostori sušilnice še brez vsebine, jih je sicer pripravljen ponuditi za potrebe knjižnice. Ti prostori pa so zaiadi oddaljenosti od šole in neurejenih parkirnih mest skorajda nezanimivi. In smo znova pri tem, kaj bi lahko bilo, če bi bilo... ROZMARI PETEK Test kondicije št. 69 -1.: Javni zavod Socio - Projektna pisarna Celje zdravo mesto. Zdravstveni dom Celje in Športno društvo Gabeije pripravljajo v soboto brezplačno testiranje fitnes indek- Nanj so povabili občane med 20. in 65. letom starosti, akcija na Savinjskem nabrežju v Celju pa bo trajala od 9. do 11. ure. Test je sestavljen iz hitre hoje na 2 kilometra, srčni utrip po opravljeni hoji, teža, višina, starost in čas hoje pa pokažejo, kolikšna je posameznikova notranja kondicija. V primeru slabega vremena testiranja ne bo. BS »tember2006 -—- _ŽAyc_J ^POlZEl^ w! 5 Od vrtcev do fakultet Na novo šolsko leto so se pospešeno pripravljali tudi v velenjski občini, v torek pa so se z namenom javne predstavitve vsebinskih novostih in načrtovanih obsegov dejavnosti sestali ravnatelji oziroma direktorji vzgojno izobraževalnih zavodov. Na srečanju je bil tudi župan Srečko Meh. prisotni pa so spregovorili še o razvojnih ambicijah na področju izobraževanja v občini. Po besedah Srečka Meha je občina za naložbe in vzdrževanje šolskih objektov namenila okoli 300 milijonov, za prevoze šolskih otrok pa 12Ü milijonov tolarjev. Potrdil je tudi, da je na področju visokošolskega izobraževanja že odobren program Fakultete za okolje, aktivnosti, ki naj bi omogočile vpis na Fakulteto za energetiko v letu 2007/Ü8, pa so v polnem teku. 1'ri najmlajših bo zanimiv podatek, da so v občini letos v prvi razred vpisali 258 otrok, kar je nekoliko manj kot lani, medtem ko je v pre)-grame vrtca vpisanih 975 otrok oziroma kar 50 več kot lani. V ta namen so oblikovali dva nova oddelka, prostih mest pa razen na Ple-šivcu invCirkovcah skoraj- da ni več. O vseh načrtovanih aktivnostih, novostih in posebnih projektih velenjskih osnovnih šol so na srečanju podrobneje spregovo-riU ravnatelji. Ravnateljica Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, kjer se izobražujejo otroci iz kar šestih občin, Marija Kova-čič, je ob tem še posebej poudarila, da si prizadevajo za vzpostavitev predšolskega oddelka. Šolski center Velenje postaja po besedah direktorja Ivana Kotnika vse bolj regijski, širijo pa tudi ponudbo izobraževalnih programov. Novi program mehatro-nika, ki zajema strojništvo, elektrotehniko in informatiko, je tako razpisan na vseh stopnjah od poklicne do višje. V največji možni meri že- lijo izkoristi tudi pogoje, ki jih nudi Medpodjetniški izobraževalni center. Pravkar se odvijajo informativni dnevi za vpis v programe izobraževanja Ljudske univerze Velenje, direktorica Mirjana Šibanc je pri tem poudarila, da se bodo trudili, da bodo programi ostali cenovno dostopni za vse zainteresirane. Žal letos vpis v Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjske- gan ože- , je bilo po besedah ravnatelja Borisa Stiha več, kot so jih lahko sprejeh. Kljub protestom s strani lokalne skupnosti je ministrstvo ukinilo program vzporednega izobraževanja, za katerega se nadejajo, da ga bodo v pnhodnjem letu pridobili nazaj. POLONA MASTNAK Sveta za preventivo v cestnem prometu je tudi v Velenju ob prvem šolskem dnevu pripravil številne preventivne aktivnosti. K varnejši poti v šolo bo tako pripomo,-gla obnovljena horizontalna prometna signalizacija pri šolah, vsem prvošolcem bodo razdelili rumene rutice, dobili pa bodo tudi zgibanko Prvi koraki v prometu. Poleg tega bodo na šolah izobesili plakate v obliki prometnega znaka z napisom Vozimo previdno, ki jih bodo izobesili tudi na bencinskih servisih. V bližini šol in ob mestnih vpadnicah bodo postavili prometne znake z napisom Otroci na cesti. Člani ZŠAM bodo pomagali šolarjem pri prečkanju prehodov za pešce, voznike pa bodo opozarjali na previdno vožnjo. Za večjo razpoznavnost kraja v Andražu nad Polzelo sta poseben odbor in Športno društvo Andraž pripravila krajšo slovesnost ob razgrnitvi turistične panoramske plošče. Kot je v uvodnem pozdravu dejal predsednik ŠD Simon Ograjenšck, ima za to največ zaslug Jože Krk, ki je v nagovoru povedal, da se jim je uresničila ideja postavili turistično panoramsko ploščo, s katero naključnim oblikovalcem predstavijo pomembne objekte in ustanove, naiavo, kulturno-etnografske znamenitosti in zbirke, zgodovinske znamenitosti, športno in gostinsko ponudbo ter proizvodne in storitvene dejavnosti severnega dela občine Polzela. Obenem so pridobüi tudi 15 parldrnih mest. Tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je v nagovoru čestital Andražannm, da su s prispevki donalorjev in prostovoljnim delom zgradüi 10 ploščo, ki jo je blagoslovil domači župnik Janez Furman. TT m 11 žalski župan Lojze Pasedel izroča ključe Motor za boljšo varnost Pred začetkom šolskega leta so se na povabilo župana Občine Žalec Lojzeta Posedela ob okrogli mizi zbrali predstavniki Policijske postaje Žalec in Policijske uprave Celje, med njimi tudi direktor Stanislav Veniger, ravnatelji šol, vrtcev, predstavniki KS, člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu... žalski policisü pa so prejeli tudi nov motor, ki so jim ga kupili v občini. Najprej so obravnavali poročilo PP Žalec o prometno-varnostni situaciji po KS in v Peli so jih mati moja v Andražu pod Goro Oljko so prizadevni Andra-žani v nedeljo popoldne pripravili že 23. družinsko petje. Tudi letos so prišle družine iz vseh krajev Slovenije, na vseh prireditvah pa se je do zdaj zvrstilo več kot sto družin. Na 23. prireditvi je nastopilo 18 družin, peli pa so stare slovenske pesmi, ki so značilne za določeno območje ali pa za ves slovenski prostor. Prireditev je bila na športnem igrišču, vse nastopajoče je pred začetkom pozdravil polzel s ki župan Ljubo Žnidar. Vsem tistim družinam, ki so nastopile pet- in desetkrat, je izročil sliko Jožeta Napotni-ka, ki je tudi tokrat pripravil sceno za prireditev, in jim položil na srce. naj nadaljujejo družinsko pelje in na tak način ohranjajo stare slovenski pesmi in tudi utrjujejo družinske vezi. Posamezne družine so zapele po dve pesmi, za konec pa so vsi nastopajoči skupaj zapeh Prešernovo Zdravljico. TT Mestni skupnosti Žalec in se pogovorili o izvedbi akcije Varno na poti v šolo. Kot je povedal komandir Bene Ba-lažič, so bile splošno varnostne razmere na območju PP Žalec v prvem letošnjem polletju obvladljive in stabilne. Število kaznivih dejanj je. glede na leto 2005, v rahlem porastu, prav tako tudi preiskanost, na območju občine pa upada število prometnih nesreč. Milan Čadej, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec, je podal nekaj informacij glede akcije Varno na poti v šo- lo. Poudaril je, da bodo tudi letos pri tej akciji sodelovali člani ZŠAM Savinjska dolina in drugi, tako da bodo pr-vošold prve dni zares varno prišli v šolo in iz nje domov. Zbrani so podali tudi nekaj predlogov, kako bi to varnost še izboljšali. Iz preteklih let je videti, da na območju občine v prvih dneh šolanja ni bilo prometnih nesreč. Ob koncu je župan Pose-del komandirju Balažiču predal novo motorno kolo, ki gaje obana kupila policistom za še bolj učinkovito delo. T. TAVČAR Za novo šolo in cesto V Žalcu so podpisali dve pomembni pogodbi, pri obeh pa kot investitor nastopa Občina Žalec. Pri prvi gre za gradnjo nove podružnične OŠ Ponikva, pri drugi pa za obnovitvena dela na 1.8 kilometra dolgem odseku lokalne ceste Soc-ka-Podkraj v KS Ponikva. Pogodbena cena del za novo podružnično OŠ Ponikva znaša 143,7 milijona tolarjev, od tega bo ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 48,6 milijona, zgrajena pa naj bi bila do začetka šolskega leta 2007/8. Vrednost obnovitvenih del na cesti znaša 108,3 iniUjona tolariev, od tega je Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko zagotovila 38 milijonov tolarjev. Dela na cesti naj bi zaključili do konca septembra. Pogodbo je za izvajalca del na novi šoli v imenu generalne direktorice velenjskega Vegrada Hilde Tov-šak podpisal Ivan Kroflič, drugo za obnovitvena dela 1,8 kilometra dolge in 4,5 metra široke lokalne ceste Soc-ka-Podkraj direktor celjskega VOC-a Bogdan Hočevar, za Občino Žalec pa obe župan Lojze Posedel. TT Išče se novo ime Mestna občina Velenje je letos v poletnem času prenovila atrij med Centrom Nova in nekdanjo Kavarno slaščičarno Center (KSC), za katerega išče novo, primerno ime. V središču mesta so tako pridobili nov prostor, ki bi ga lahko izkoristih za prizorišče različnih dogodkov in druženje v mestu. Z začetkom septembra na tej lokaciji načrtujejo tudi petkove večere, s katerimi bodo popestrih večerno dogajanje v mestu, ob sobotnih dopoldnevih pa bo tam tržnica z izdelki iz Zgornje Savinjske in Šaleške doüne. Občina za novo pridobljeni atrij izbira primerno ime in pri tem vabi k sodelovanju vse, ki bi se jim porodila kakšna dobra ideja. Mnenja in predloge bodo zbimli do 4. septembra, poslati pa jih je mogoče na spletni naslov splet(®velenje.si, medtem ko je vabilo k oddaji predlogov objavljeno tudi na spletni strani občine, www.velcnje.si. PM LAŠKO I ŠENTJUR Podpis za vodo v torek je občina Šentjur skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Slovenske Konjice podpisala pogodbo (na sliki) za gradnjo vodovoda Dramlje, za naselja Straža na Gori, Spodnje Slemene, Bela Gora in del Dramelj. Eden najdaljših vodovodov vobčini se bo navezal na obstoječe omrežje vodovoda Črešnjica-Kamna Gora. Več kot 50 prijavljenih odjemalcev, ki bo za priklop na 3.450 metrov dolgo novo vodovodno omrežje plačalo po 1.400 evrov. je na ta del vodovoda čakalo štirileta. Drameljski vodovod se gradi v etapah, zadnji del omrežja je bil predviden za lansko leto, saj prej za ta del vodovoda ni bilo načrtovanega proračunskega denarja. Zapleti pa so se pojavili tudi pri izbiri najprimernejše rešitve za gradnjo, kjer je prevladala najcenejša rešitev s konjiškim vodovodom. 63 milijonov toiarjev vredno investicijo v celoti pokriva Občina Šentjur, ki je na javnem razpisu za izvajalca del izmed šestih kandidatov izbrala podjetje Vilkograd iz Šentjurja. Po besedah podžupana Občine Šentjur Jožeta Artnaka naj bi z gradnjo začeli takoj, žnpan Štefan Tisel pa zatrjuje, da bo vodovod dokončan do maja, ko bo 95 odstotkov naselij vKS Dramlje vključeno v vodooskrbo. NK V Laškem ni niicomur dolgčas Društvo ŠMOCL iz Laškega je tudi letos med poletnimi počitnicami pripravilo pester program počitniških dejavnosti. Vsakdelovnik dopoldne so za otroke pripravili roianje v parku, obmetavanje z vodnimi baloni, igranje odbojke na mivki in malega nogometa (v Hudi Ja jene in t izobraževalno delavnico Nikoli premladi za gledanje televizije, kjer se bodo otroci in mladi v štirih dneh podali po poti od ideje do izvedbe televizijske oddaje, ustvarjalne delavnicc ter ježo konj. BA i),zau pa ti Slikarji na Rajsicem otoicu igre. Zaradi vročega poletja je bilo največ zanimanja za obisk kopališč (na sliki). Od 3. julija do 25.av-giista so otroci tako čofotaii in se zabavali na bazenu Radeče, v Zdravilišču Laško, Aciualuni in Termah Ptuj. V upa se že veselijo na-h počitnic. Zd »kioui-ripravljajo video slednjih V okviru že 6. tradicionalnega srečanja amaterskih likovnikov za odkupno nagrado Šentjurskega poletja se je na Rajskem otoku na Proseniškem zbralo 30 slikarjev s celjskega območja, ki so tokrat ustvarjali na različnih zanimivih točkah po KS Blagov- Na Kopitniicu zvenele citre tobr Zadnjo avgustovsko soboto so se na Kopitniku zbrali citrarji, ki so popestrili popoldne številnim obiskovalcem. Planinsko društvo Rimske Toplice je ob pomoči gasilcev organiziralo že 16. Popoldne ob citrah. Prireditev, ki se je razvila iz ljubezni Petra Napreta do citer, je na Kopit-nik tudi letos privabila veliko število obiskovalcev. Prisluhnili so lahko priznani citrarki Janji Brleč, Katja Anderlič, ki je že izdala svojo zgoščenko, uspešnim glasbenicam citrarske šole iz Brežic, mladi Damjani iz Cerkelj na Gorenjskem ter seveda mojstru Petru Napretu, ki je zaigral tudi na violino. Največji aplavz je požel WiDi Scharf iz Avstrije, ki trenutno velja za najboljšega citrarja na svetu. Uradni program je zaključila cifrarka Fani I.^pajne, ki je že vsa leta zvesta prireditvi in je bila letos tudi proglašena za prešmentano citrarko. Obiskovalce so pozno v noč zabavale članice ansamble TO lilije. Tako so na Kopitniku spet zvenele znane melodije iz filmov Cvetje v jeseni in Tretji človek, Dovžanove in Gradišnikove melodije ter zvoki tria, ki ga vodi Božo Repan-šek, BA Prireditev, ki je vsako leto v dragi KS šentjurske občine, pripravlja JSKD Območna izpostava Šentjur z Društvom likovnih ustvarjalcev Rifnik. Vodja izpostave Anita Kolesa je povedala, da se je Občina Šentjur pred šestimi leti odločila, da pripravi odmevnejšo prireditev na likovnem področju. Vsako leto odkupi eno likovno delo, ki ga skupaj z ostalimi predstavi na razsta-ulpavčevihdnivok-■ v posebnem barvnem katalogu. L^tos bo razstavo nastalih del pripravila tudi KS Blagovna in še sama odkupila eno likovno delo. Ivo Brodej, predstavnik DLU Rifnik, je povedal, da so se letos odzvali slilcarji iz Rogaške Slaüne, Laškega, Slovenskih Konjic, Velenja, tretjina slikarjev pa je prišla s šentjurskega območja. Brodej pravi, da se širi spekter udeležencev iz različnih društev in da je vsako leto opazen napredek stalnih v ustvarjalnem smislu. Slikarji ustvarjajo na platnu, ki ga dobijo na srečanju, v akrilu ali oljni tehniki, odvisno od želje ustvarjalca. Vsako leto pa tudi sodelujejo s kakšnim znanim likovnim pedagogom, ki po besedah Jožeta Mastnaka, podpredsednika JSKD 01 Šentjur, letos še ni dokončno potrjen. NINA KROBAT - Št. 69-1. s Pohodnikov do Zime je bilo letos zaradi slabega vremena manj, kot se jih sicer zbere. Tradicionalno do Zime To soboto so na Blagovni praznovaU osrednji dan krajevnega praznika, ki se je začel s tradicionalnim pohodom krajanov od Podružnične OŠ Blagovna na Proseniškem do Partizanske bolnišnice Zima v Šoh-ti ua Cerovcu, kjer je bilo zaključno srečanje krajanov. Zadnja prireditev ob 41. krajevnem prazniku bo v soboto z odprtjem konjeniške maneže. Pohod do partizanske bolnišnice v Šohti krajanom Blagovne že več kot 20 let predstavlja predvsem možnost za druženje na tradicionalnem, spominskem kraju, Sam pohod je zelo pester, saj se na sedmih različnih kontrolnih točkah poti predstavijo v.sa društva iz KS s tekmovanji v športnih spretnostih, poznavanju krajevne zgodovine in delovanja društev Rdeči križ Slovenije med pohodom in po njem izvaja akcijo merjenja krvnega pritiska in holesterola. Zaključna prireditev, ki jo organizira Konjeniško društvo Blagovna, se je začela s pozdravom predsednika KS Edija Peperka in s podelitvijo priznanj sveta KS krajanom. Peperko je poudaril predvsem pomen podeljevanja priznanj otrokom, zato jüi v KS Blagovna nagrajujejo vsako leto. Letos se je pohoda udeležilo 60 tekmovalcev, pohodnikov je bUo še nekaj več. Peperko je povedal, da je ta številka nekoliko manjša kot druga leta, saj je letos vreme bolj kislo in nepredvidljivo. zato so tudi na zaključni prireditvi pričakovali okoli 200 ljudi, kar je prav tako pod povprečjem. Sicer se poho-jdeležujejo vsi ljudje, ki delujejo v kr tvih. Po pohodi no ogledati ri šnice Zima i bil v soboto c Druge dni v 1 iju, KSindruš- n je I o mož-itbolni- predhodm Ser vodičko, an odprtih vrat. ;tu voden ogled izen v primeru lajave pri TIC KS Blagovna. Kot je povedal Peperko, je med letom vhod v bolnišnico zavarovan z rešetko, vendar je opremljen tudi s posebnim senzorjem, ki se, ko se približa kak radovednež, vključi in razsvetli notranjost podzemne bolnišnice. NINA KROBAT Priprave posebne vrste Mažorete iz Laškega pod vodstvom Majde Marguč se danes odpravljajo na evropsko prvenstvo, ki bo letos v italijanski Vin-cenci. Tam se bo za laskav naslov evropskih prvakinj potegovalo kar 20 ekip s celega sveta, laške mažorete, ki so se doslej z evropskih prvenstev vrnile z dvema petima mestoma, pa se bodo tovrstnega tekmovanja udeležile že sedmič zapovrstjo. V želji za čim boljšo uvrstitev so laške mažorete združile prijetno s koristnim in organizirale kon- 'eč dicijski trening posebne vrste. Taki žoret najstarejše skupine treh dni ni preži velo le z mažoretno palico v rokah, tudi ob skupnem druženju, spanju v spal nih vrečali in zabavnih dejavnostih, kar je med dekleti povzročilo obilico smeha ir dobre volje ter še utrdilo njihove prijatelj ske vezi. Verjamemo, da bodo tovrstne priprave obrodile sadove in da se bodo trikratne državne prvakinje domov vrnile še z odlič- NP PODČETRTEK! ROGATEC I ŠMARJE P. J.I Ne za Zlatko Pilko Svetniki Občine Rogatec proti imenovanju Zlatke Pilko za direktorico zdravstvenega doma - Nov razpis bo že peti po vrsti Zlatka Pilko ne bo direktorica JZ Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Tako so na seji Občinskega sveta Občine Rogatec odločili svetniki. S strani sveta zavoda izbrani direktor mora namreč dobiti soglasje vseh šestih občin ustanoviteljic. Rogačani so prvi odločali o Zlatki Pilko kot novi direktorici in kot prvi tudi pokopali že četrti razpis. Ali bo sploh mogoče dobiti soglasje vseh šestih občin, ne le v predvolilnem času, pa je vprašanje, ki si ga bodo očitno morale postaviti vse občine. ZD, ki pokriva območje ob-čio Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozj e in Bistrica ob Sot-11, tako do nadaljnjega ostaja brez direktorja oziroma direktorice. Zlatka PUko je bila ob tej odločitvi občinskega sveta Rogatec presenečena; »Doslej sem z Občino Rogatec in njenimi strokovnimi službami korektno sodelovala, tako da mi ni znano, kaj mi lahko očitajo giede strokovnosti in sposobnosti pri vodenjutako pomembnega zavoda, kot je JZ ZD Šmarje pri Jelšah.« Svetniki Občine Rogatec so Zlatko Pilko zavrnili, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Rogatec Leopold Šturbej pa je glede odločitve rogaških svetnikov dejal: «Proti Zlatki Pilko smo se odločili zaradi njenih delovanj proti nekaterim kandidatom, kar ni bilo v prid posameznim občinam. Mislimo, da ni oseba, ki bo povezovala vse te občine in vodila to občudjivo in pomembno ustanovo. Kot je meni znano, je tako mišljenje tudi v nekaterih drugih občinah. Naša komisija pa se je odločila proti njej zaradi nje- Zlatka Pilko ne bo direktorica JZ ZD Šmarje pri Jelšah. nih negativnih delovanj pri imenovanju nekaterih drugih kandidatov, predvsem za direktorja Ljudske univerze (LU) Rogaška Slatina,« Šturbej je še dodal, da v Rogatcu sumijo, da je Zlatka Pilko sodelovala tudi pri odločitvi proti soglasju za čistihio napravo Rogaška Slatina - Rogatec: »Ko sta občini Rogaška Slatina in Rogatec že dobili sredstva iz eko sklada za čistilno napravo, je Občina Šmarje pri Jelšah to izpod-bila oziroma ni dala soglas- Pilkova odgovarja Zlatka Pilko je vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance pri Občini Šmarje pri Jelšah in ima z razpisi veliko opravka. Kljub temu pa pravi, da se je ved- Vrtec dražji v občini Podčetrtek, kjer odpirajo nov vrtec v Pristavi pri Mestiiiju, bo ekonomska cena vrtca od 1. septembra dražja za 7 odstotkov. Gre za odločitev z zadnje seje občinskega sveta, ki so jo svetniki sprejeli na predlog tamkajšnje osnovne šole, kamor |e vključen tudi vrtec. Kot je pojasnil ravnatelj šole Darko Pepevnik so pred-lagah povišanje cene zaradi treh vzrokov, med katerimi so povečani obseg dejavnosti, višji stroški dela ter višji materialni stroški. Med temi je bistveni vzrok dodatek zaposlenim v vzgoji in izobraževanju za psihofizično obremenitev, ki ga določa njihova koiektivna pogodba s L julijem. Nova ekonomska cena vrtca v občini Podčetrtek tako znaša 81 tisoč tolarjev, kar je tisoč tolarjev več kot v Kozjem. V Šmarju pri Jelšah je ekonomska cena 79 tisoč tolarjev, v Bistrici ob Sotli, Rogaški SJattni in Rogatcu po 78 tisoč, v Šentjurju 77 tisoč, v Podčetrtku pa je bila doslej s 75 tisočaki najnižja. V nov vrtec v Pristavi pri Mestinju je vpisanih 31 otrok, v vsej občini, skupaj z vrtcem v Podčetrtku, pa 96. BRANE JERANKO no držala zakonov in da je biJo tako tudi v teh primerih, ki jih navajajo v Rogatcu. Na očitke glede imenovanja direktorja LU Rogaška Slatina meni, da gre za problem neimenovanja Igorja Praha, ki pa, tako Pilkova. ni dobil soglasja še na dveh drugih občinskih svetih, ne le v Šmarju pri Jelšah. V Šmarju pri Jelšah so mu očitali, da ni predloži! svojega programa, kljub temu, da so ga k temu pozvali, nekaj je bilo težav tudi z njegovo delavsko knjižico. Občinski svetniki Podčetrtka pa so mu očitali, da bi bilo lahko podjetje Zavod za izobraževanje in pospeševanje podjetništva in regionalni razvoj, ki se ukvarja s podobnimi vsebinami in ga je Prah ustanovil še s štirimi drugimi osebami, konkurenca LU Rogaška Slatina. «Jaz sem gospoda Praha kot strokovna oseba na naši občini opozorila na te stvari in če bi on vse te argumente zavrnil, bi nas zagotovo lahko prepričal, da nepravilnosti nikoli ni bilo,« je o tem še dejala Pilkova. Glede eko sklada in posojila za izgiadnjo čistilne naprave Rogaška Slatina, pa Pilkova pravi, da sc je borila zgolj za zakonitost zadeve. Občini Rogaška Slatina m Rogatec sta želeli preko )avne-^ komunalnega podietja najeti visok kredit, vendar pa so to morale potrditi tudi ostale občine. Ker je šlo za veliko denarja in bi dejansko kredit odplačevale nato vse občine, se v Šmarju pri Jelšah za to pač niso odločili. Kot je poudarila Pilkova, so zakonitost njenega delovanja v tem primeru potrdili tudi na finančnem ministrstvu. Svetniki Občine Rogatec so soglasno zavrnili Pilko-vo za direktorico ZD, Deloma je k temu pripomogel tudi predstavnik v svetu zavoda Fredi Ferčec, ki je dejal, da je Zlatka Pilko pri izboru za direktorja zavoda poslušala vse predstavitve ostalih kandidatov, na koncu pa je ostala In sodelovala tudi pri glasovanju. Zlatka Pilko je namreč prav tako članica sveta zavoda. Pilkova na to odgovarja, da bi Ferčec lahko temu nasprotoval, vendar ni: »Niti on niti kdo drug ni dal pobude oziroma predloga, da se kot članica sveta in hkrari kandidatka odstranim. Nasprotno. Ko smo se o tem pogovarjali, so bili vsi mnenja, da lahko tako sodelujem pri poslušanju programa vseh kandidatov kot tudi kasneje pri glasovanju. Ko so kandidati predstavljali svoje programe, sem samo poslušala, nisem postavljala nobenih vprašanj, glasovala pa sem, čeprav tudi če ne bi, bi bila podprta z veliko večino članov sveta, ker sem dobila na tem glasovanju 11 od 15 glasov.« ZD Šmarje pri Jelšah tako do nadaljnjega ostaja brez direktorja. Verjetno pa bo zelo težko najti nekoga, ki bo odgovarjal svetnikom vseh šestih občin, četudi bo čas volitev ob naslednjem, že pe- razpis i. Ob h se že pojavljajo predlogi, da bi spremenili statut, da soglasje vseh šestih občin ne bi bilo več potrebno za imenovanje direktorja. ŠPELA OSET Foto: MIHA BERCKO Župan da. Kušar ne v Občini Podčetrtek bodo letošnje najvišje občinsko priznanje, plaketo občine, podelili županu Petru Mišji. Kot so zapisali v utemeljitvi, mu jo bodo podelili za uspešen razvoj občine, ki jo vodi po lanskem odstopu prejšnjega župana. Zupana Mišjo so na javnem razpisu za letošnja občinska priznanja predlagali občinska odbora DeSUS in Nove Slovenije ter Svet KS Podčetrtek. pri čemer NSi omenja še njegovo uspešno vodenje KS Podčetrtek ter delovanje med gasilci Imenega. Občinski svet je odločitev na zadnji seji, ki jo je vodil župan, sprejel soglasno brez ponujene razprave. Za letošnji občinski praznik bodo podelili vsega skupaj tri priznanja, za katera so svetniki glasovali v »paketu«, potem ko je prejemnike najprej izbrala občinska Komisija za mandatna vpraša- ilitve i inja. Priznanje občine bo prejel Srečko Gobec iz Pristave pri Mestinju (za dolgoletno delo v KS ter različnih društvih} . denarno nagrado pa Košarkarski klub Podčetrtek, ki bo v sezoni 2006/2007 nastopal v drugi slovenski tigi. Na seji pa je büo veliko razprave o tem, ali naj postane ja, ki vodi občino od lani, Janko Kušar iz Ljubljane, nekdanji direktor podjetja TTG. ki je bilo med začetniki razvoja Atomskih toplic, častni občan Podčetrtka, V letošnjem občinskem razpisu takšno priznanje ni bilo predvideno, občinski odbor DeSUS pa je Kušarja predlagal kljub temu dejstvu. Kot so ugotovili, je po občinskih aktih v posebnih primerih mogoča podelitev priznanja tudi brez razpisa, na primer ob obletnicah, kot je letošnja 40-letnica Term Oiimia. Občinski svetniki so zato najprej glasovali o tem, aii naj letos sploh podehjo naziv častni občan. Za takšen sklep je glasoval en sam svetnik. BRANE JERANKO ^oRODjnRnnm Bežigrajska 10, Celje Minister a šoIsIvd in šport Milan Zver med ogledom šolo » Pristavi pri Mestinju Ob prazniku šolski prizidek Občina Podčetrtek je s KS Pristava pri Mestinju in OŠ Podčetrtek v soboto odprla prizidek podružnične šole m vrtca Pristava pri Mestinju. Po novem bo v šoli pet razredov deveiletke in dva oddelka vrtca. Celotna naložba je stala 250 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo prispevalo 60 odstotkov denarja za gradbena dela. Prizidek so odprh ob krajevnem prazniku, slavja pa sc je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr, Milan Zver. ŠO, foto: SERGEJA JAVORNIK 14 SI^HJIClEj _™EČE_J Za Davorjevo sobico Usoda triletnega Davorja Lukoviča iz Spodnjili Laž se je dotaknila številnih src. Odzvali so se prošnji za pomoč pri ureditvi večje sobice za Davorja, saj sedaj živi skupaj z mamo Jano in očetom Oliverjem v eni sami, veliko premajhni sobi. Davor, o katerem smo v Novem tedniku pisali 22. avgusta, se je rodil s številnimi zdravstvenimi težavami, med katerimi so v ospredju težave z dihanjem, zaiadi katerih stalno potrebuje dihalni aparat in dodatno še kisik. Poleg lega njegovo črevesje ni oživ-čeno, zaradi česar je prestal več zahtevnih operacij, sedaj pa potrebuje prilagojeno prehrano. Skrb za tako bolnega oUTDka zaliteva stalno prisotnost matere, ki zaradi tega ne more v službo, pa tudi bistveno več denarja je potrebnega. To so tudi razlogi, zaradi katerih Davorjeva družina potrebuje pomoč. Denarni prispevek za Davor-jevo sobico lahko nakažete na račun OZ Rdečega križa Slovenske Konjice {OZ RK): 06000-0007430693, s pripisom Za Davorja. Doslej je za Davoijevo sobico darovalo več kot 270 posameznikov in podjetij, ki so skupaj prispevali skoraj 2,9 milijona tolarjev. Kot je sporočila sekretarka OZ RK Slovenske Konjice Renata Gabrovec, so pri Luko-vičevih že začeli z izvedbo vodovodnih inštalacij, čakajo pa na predračune za centralno ogrevanje (le inštalacije], tlake in omete. Predračune za mavčne stropne obloge že imajo (950 tisočtolaijev). Račun za vodoinštalacijska dela ne bo prevelik, saj bo mojster Petelinek računal le material. »Za uresničitev načrta potrebujemo približno 3,5 milijona tolarjev, tako da upam, da bomo akcijo zbiranja denarja lahko kmalu zaključili,« napoveduje. MBP Čeje le mogoče, se Davor m njegova mamica Jana odpravita iz male sobice ven, v naravo. Kako lepa te metati z mostu kamenčke vvodo... Praznovanje v Zrečah Občina Zreče m župnija svetega Egidija sta za konec tedna pripravili vrsto prireditev ob 800-letnlci prve pisne omembe kraja Zreče in 250-letnici samostojne župnije. Danes, v petek, bodo že dopoldne predstavili Zbornik Občine 2i-eče 2005, ki ga je ob sodelovanju 16 avtorjev uredil Drago Medved. Ob 19. uri bo v cerkvi slovesna maša s so-maševanjem duhovnikov, ki so bili rojeni v Zrečah, in duhovnikov, ki so delovali v tem kraju. Po maši bo v vcroučni učO- nici naddekan Andrej Grobel-nik, ki se je tudi rodil v Zrečah, v okviru predstavitve zbornika ob 800-letnici posebej izpostavil zgodovino zreške župnije. V soboto bo ob 19. uri v cerkvi slovesna maša v zahvalo konjiški pražupniji. Vodil jo bo nadžupnikiz Slovenskih Konjic Jože Vogrin. V nedeljo, ko v Zrečah praznujejo farni dan, bo ob 11. uri v cerkvi sv. Egidija slovesna maša s procesijo in blagoslovom obnovljene strehe in zvonika, ki jo bo vodil nadškof in metropo- lit dr. Franc Kramberger. Po maši bo v športni dvorani kulturno, družabno in športno po-poldne. Zaključna prireditev ob obeh jubilejih in ob izidu zbornika bo v petek, 22. septembra, ob 19- uri, v večnamenski dvorani kulturnega doma. Naslovili so jo Vozi me vlak v daljave, na njej pa bodo naredili prerez skozi prostor in čas ob spremljavi Zreških kovačev, ki so s svojo glasbo zaznamovali 60. leta prejšnjega stoletja. MBP Po žerjavici na Trebniicu v nedeljo ob 15. uri bodo na Dvorcu TYebnik v Slovenskih Konjicah pod vodstvom Franja Trojnarja pripravili hojo po žerjavici. Kot poudarja Franjo Troj-nar, ki ima z vodenjem hoje po žerjavici dolgoletne, bogate izkušnje, se lahko s hojo po žerjavici znebimo strahu, si dv^nemo samozavest in prebudimo svoj notranji ogenj. MBP trna tiSf Mobilatorij v Slovenskih Konjicah Mobitelova sodobna digitalna učilnica - Mobilatorij bo v Slovenskih Konjicah od 4. do 30. septembra na Škalski ulici 7 vsak dan ob II. do 19. ure. Mobilatorij je projekt digitalnega opismenjevanja in svetovanja, ki je prvi take vrste v Sloveniji in eden redkih v svetu. S to mobilno digitalno učilnico že peto leto potujejo po Sloveniji in nudijo izobraževanja in svetovanja za sodobne komunikacijske tehnologije. V sodobno opremljeni potujoči učilnici je osem računalniških delovnih mest, kjer se lahko vsak, ki to želi, nauči osnov računalništva ali nadgra- di svoje znanje na delavnicah in predavanjih. Izobraževalni projekt omogoča tudi prost dostop do svetovnega spleta. Obiskovalci mobilatorija se ob pomoči Mobitelovega svetovalca lahko seznanijo s podrobnejšimi informacijami o možnostih, ki jih nudijo najnovejši mobilni aparati, o novüi storitvah ter hkratnemu prenosu besedila slike in zvoka. Brezplačna svetovanja in pomoč so namenjeni tako mladim kot starejšim, posameznikom in skupinam. V času, ko ni organiziranih delavnic, deluje mobilna učilnica kot javna infernetna točka. MBP Krajani Loč, darujte icri! OZ RK Slovenske Konjice in KO RK Loče vabita vse zdrave občane z območja Loč na odvzem krvi, ki bo v četrtek, 7. septembra, od 7. do 11. ure, v prostorih OŠ Loče. Morda bo prav vaša kri nekomu rešila življenje. www.radiocelje.com Of ulo-blr PE CEUE.Stanetova Ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teieton: 03/428 55 SO, fox: 03/428 55 83 POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE POKUCNA IN STROKOVNA ŠOLA E-polta: pksota,ce@guest.srne$.»i Spletna stran: http://wvAv.pksol9.com prosta vpisna mesta za drugi prijavni rok za redni in izredni študij v študijskem ietu 2006/2007 za pridobitev višje strolahko veli- 3 posejes, pa raste boi malo. Ali obratno. Sloi sko literaturo pojmujem kot strugo, ki se ne napaja samo iz veletokov, ampak tudi iz majhnih vrelcev, iz šibkih dotokov. Zelo sem vesel, da me ta struga slovenske kulture ni zavrgla.« Rimogojnica v strugi poezije Reka poezije je Celje zalila že v ponedeljek. V Ulici poezije, kot so za nekaj trenutkov preimenovali Stane-tovo ulico v Celju, so Erika Vouk, Neža Maurer, Ciril Zlobec, Iztok Osojnik, Milan Dekleva, Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Ivan Dobnik, Ivo Stropnik, Tone Pavček in Borut Gom-bač brali stihe, ljubitelji poezije pa so si lahko odtrgali verze, ki so viseli preko uli- Na zvezdi sredi Celja je poezijo brala tudi Neža Maurer. ce. Osrednja knjižnica Celje je pripravila tudi razstavo o dosedanjih Veronikinih nagrajencih, slovenske založbe v akciji Podari mi trenutek poezije pa so ljubiteljem poezije podarile izbrane pesniške zbirke. Veronikina novim Festiv ke in mladim lagrada je vili Župan Bojan Šrot in Jože Volfand sta na Starem gradu zasadila Lavraata sta s< ginkovo drevo, Kmecl (lev ik strokovne žirije Matjaž Izmenjava kvartetov Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Marijini cerkvi v Olimju celovečerni koncert Godalnega kvarteta Arion iz Italije, v nedeljo pa bo v Italiji nastopil saksofon ski kvartet 4saxess iz Slovenije. Kvartet Arion je bil ustanovljen leta 1987 kot posledica izpopolnjevanja njegovih članov pri poznanem Kvartetu Amadeus in kasneje na Visoki šoli za glasbo v Colonljl. Arion je nastopal v Italiji, Nemčiji, Švici, Belgiji in na Hrvaškem. Posneli so zgoščenko z deli sodobnih italijanskih skladateljev. Snemali so za Radio Vatikan, Radio Sofia in radio italijanskega dela Svice. V nedeljo ob 21. uii pa bo v mestu v Ajello del Friuli v Italiji nastopil saksofonski kvartet 4saxess iz Slovenije. Člani te zasedbe so diplomanti glasbenih akademij iz Ljubljane, Zagreba, Frankfurta in z Chmaja, ki so svoje ^be-no znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu in Bostonu. Svoje bogate izkušnje in individualne sposobnosti so združili v homogeno celoto in ustvarili edinstven a razpoznaven zvok saksofonskega kvarteta. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene stile, obdobja in zvrsti in negujejo tako klasično kot tudi popu-lamejšo glasbeno tradidjo, odprti pa so tudi za vse moderne glasbene tokove. Koncerta v Olimju in v Italiji Kozjanski park oi^nizira v sodelovanjuz mednarodnim festivalom Nei suoiii del Luoghi iz Italije. BA ki je zaživel ek, svojo pozornost za-posvečati tudi otroški :IjI. Dopoldne so prlpra-okroglo mizo Sodobna poezija za otroke med ustvarjalnostjo in trgom, nato pa so otroci pod vodstvom Anje Štefan, Ljobe Jenče, Mikija Mustra, Andreja Rozmana Roze In Melite Osojnik ustvarjali v kreativnih delavnicah. SpoznavaU so pravljično v poeziji, ugieda-liščeno in uglasbeno poezijo, likovno poetiko ter gojili rime v rimogojnlci. Zvečer, tik pred razglasitvijo letošnjega lavreata, sta župan Bojan Šrot in pobudnik Veronikine nagrade Jože Volfand zavihala rokave, prijela lopate in zasadila ginkovo drevo v počastitev »poezije narave«. Nominiranci in drugi vabljeni pesniki, med njimi madžarski poet Otto Tolnai, so nato ginkovo drevo pognojili z Veronikino nagrado in zlatnikom poezije ter zaliJi z Izbranimi verzi. Prireditev so sklenili z željo, da bi drug drugemu vsak dan pletli ogrlico iz rad. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA, BA LOPOV Z OTROŠKIM OBRAZOM VWYANS WAYANS umE 90 min,, (Uttle man), krimi./komedija Režija: Keerten IvoryWayans Igrajo: Marlon Wayans, Shawn Wayans, Kerry Washington, John Wiiherspoon, Tracy Morgan, Lochlyn Munro, Chazz Palrainteri, Molly Shannon Že w Planetu Tuš! 16 jiiporiaza t a vsezivljenjska odločitev Rejništvo - ne kot poklic, ampak kot poslanstvo - V Sloveniji v rejništvu več kot 1.200 otrok Vseslovensko srečanje, na katerem lahko udeleženci izmenjajo svoje izkušnje, mnenja ter se zraven {še posebej otroci) zabavajo, je minuli petek za rejniške družine iz vse Slovenije že tretje leto zapovrstjo pripravila Občina Žalec. O rejništvu sta v javnosti zastopani dve mnenji. Eni so prepričani, da je rejništvo zgolj način, s l^aterim pod pretvezo, da pomagaš otrolcom, prejemaš denar (približno sto tisočakov mesečno) in hkrati koristiš brezplačno otroško delovno silo. Drugi verjamejo, da imajo ljudje, ki so pripravljeni pod streho vzeti otroka, ki v sebi zagotovo nosi večjo ali manjšo duševno rano. izredno veliko srce. Oboji ustvarjajo sodbe zgolj na podlagi govoric in ne lastnih izkušenj. Verjamem, da imajo nekateri otroci slabe izkušnje tudi z rejništvom (ne samo s starši), a sodeč po razigranih in veselih otroških očeh, ki so v petek žarele v Novem Celju, teh tokrat v množici več kot 800 udeležencev ni bilo zraven. Zgodbe, ki prevzamejo, pretresejo ... iprej nam je padel v oči pri-m Ane), star komaj tri mese-, po rodu Slovakinja, ga Občina Žali ružineizvse Slovenije. Poleg ogledaturističnit) zanimivosti, jezdenja konjter us delavnic so otroci najbolj uživali z račkami na plesišču. Ni kup. je pustila kar v porodnišni ne bi bilo takšne dojenček lahko nc paru, kr že več iet žavljai drug, zač da bi mo ga, čepra kov, vzel bil star, \ ker je trimesečnik tuj dr- brez povrnitve s jaz. Komaj pet d ) sem ga dobila . že kar nekaj le imela majhne la je kar nekaki e Simona Vode ■ bilo strah, , odkar sera otroke. Pošlo,« pripo-ičnik iz Za- vedu bukovice. »Že nekaj časa sem v sebi čutila, da bi lahko še kakšnemu otroku nudila topel dom, takšnemu, ki v svoji družini nima pravih pogojev,« odločitev pojasni Simona, ki je v svoj dom sprejela še 7-let-nega dečka, ki skorajda ni poznal, kaj pomeni beseda družina, koliko strahu odnese en sam to-. pel objem mamice. »Zdi se mi, da otroštva do zdaj sploh ni imel. Čustveno je bil popolnoma zanemarjen,« pripoveduje toliko, kolikor sme. O določenih stvareh rejniki narareč ne smejo govoriti. Zaradi podobnih razlogov tudi posameznih otrok nismo smeli slikati, saj nimamo predhodnega dovoljenja njihovih bioloških staršev. Jožica Cmok iz Štor je rejnica postala spontano. »Malo prizadeti sosedi sem že od prvega dne, ko je prišla iz porodnišnice, pomagala pii negi sinka. Ko pa jo je enkrat mož tako pretepel, da je odšla v dom in tam kasneje umrla, sem fantka vzela kar domov. Takrat sem uradno postala rejnica,« žalostno zgodbo razlaga Jožica. »Obema s hčer- duje, »Sprva so mi i in pol starega otroka leli, da bi bratci in s čali skupaj, sem post. petih otrok,« razloži be. »Lastni, posvoje otroci - razlike po n prav niso zrasli pod amestili leto ker pa so že-•strice odrasla rejnica kar ■a/.plet zgod-li ali rejniški o jem ni. Ce-)jim srcem. rastejo ob njem. Poleg tega se mi zdi, da lahko dam tem otrokom še več, kot sem dala svojim, saj ko so bih moji majhni, sva bila z možem ravno v dobi ustvarjanja, gradila sva dom, hodila v službo. Res je. da ni vedno enostavno, da včasih ne veš. kako bi ravnal, vendar z besedo n poplačaj skrbi, Lophn i čemer v še do-»svo- da Majd. jih« otrocih Ogroženost otroka v matični družini »Eden od pogojev, s katerimi se morajo strinjati rejniki in rejni-ce. je tudi ta. da se sprijaznijo s tem. da so otroci pri njih le začasno. Do takrat, ko se razmere v matični družini uredijo nemalokrat traja vse di samostojnosti. Vseeno ti pripravljeni na sodelo' vimi starši, čepravjeto bolj težko. Na primei čeprav to otrokove norajo bi-anjespra-'časih naj-z otroki Iz srečanja rejnic Spodnje Savinjske doline je srečanje postalo vseslovensko. Prvo leto so v Žalcu našteli 500 udeležencev, letos več kot 800. Bistvo srečanja je izmenjava mnenj, izkušenj, srečanje znancev in »prenašanje pozitivne eneregije,« pravi Nataša Gaber Sivka, vodja oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti v Občini Žalec. »Ideja je bila tudi, da bi letos šta-fetno palico predali drugi občini, a glede na to, da sta se srečanja udeležila zgolj dva župana, bolj slabo kaže.« končno zgradijo nek most zaupanja, nato pa se otroci srečajo s pravimi starši, ki se niso sprijaznih s tem, da otroci ne smejo biti več pri njih, in most v trenutku porušijo,« pripoveduje Lidija Golav-šek s Centra za socialno delo Žalec. Tako kot se razlikujejo starši, si tudi razlogi, zaradi česar so se otroci znašli v rejništvu, niso podobni. Največkrat so skupni imenovalec neurejene družinske razmere, zanemarjanje otrok, duševne bolezni staršev, celo zloraba otrok. >>Ko je stanje v družini tako kritično, da po strokovni oceni otrok ne more več živeti v takšnem okolju, ker to škodi njegovemu razvoju, ga namestimo v rejniško družino. Teh je na srečo na našem območju dovolj, tako da lahko v vsakem primeru hitro odreagiramo,« pravi Golavškova. »V Sloveniji je trenutno v rejništvu 1.220 otrok, ki so nameščeni v 788 družinah,« je rejništvo v številkah predstavila Majda Erzar, generalna direktorica Direktorata za družino pri Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve. »Ocenjujemo ga kot enega izmed najpomembnejših inštitutov družinskega varstva, saj omogoča, da otroci kljub neurejenim matičnim družinskim razmeram živijo v družini. Topline, ljubezni in medsebojne pomoči družine, pa naj bo to matična ali nadomestna, ne more nadomestiti nobena druga institucija ali skupnost. Na srečo je takšnih družin, ki so pripravljene pod streho vzeti manj srečnega otroka, še dovolj, tako da jih je kar nekaj takšnih, ki še čakajo na prvega rejniškega otroka. Očitno je pri nas še veh-ko š....... ;nih dri ; bo nikoli upam, ■odilo, da i kam dati. ROZMARl PETEK Vsaka zgodba ouoka, ki ga namestijo v rejniško družino, je drugačna. Malega Aneja je mamica pustila v porodnišnici, a ker je tuj državljan, so zanj komaj našli nadomestno mamico Simono. ■jef^ želeli pomagati, us življenje... Zdaj je kratko malo naš in r Tudi Majda Šaii ki je zdaj uradno ca. je (O poslala zg ju. »Ko sta otroka c ma, sem v sebi ved tila, da lahko matei dam še komu. Resi Ijala o posvojitvi in nekako postala rej - Št. 69 -1. sep ilil ii 1 pnjet ! rejniški fant." 1'etrovč, Januarja 2003 je začel veljati ke dejavnosti. Poleg izpolnjevi Ijanstvo, polnoletnost...) mora no strokovno izobrazbo. Zelo i v Zakon imeti rejni oklic 1 rejn: iključ-idhajala od do-10 močneje ču-insko ljubezen 10 sem razmiš-iz te želje sem niča,« pripove- tember 2006 strinjanj lovanje ! ostalih družinskih člai strokovnimi inštitucijami zkus. Zmotno je mi ziroma doma. To n« ijništvu več kot tri poselr imajo rejniška družina tako lik rejništvo vzamejo sorodniki. o izvajanju rejniš-ih pogojev (držav-:e najmanj trilet-tudi motiv, zakaj .terialni status družine, pripravljenost za sode-1 starši otrok ter psiho-da mora biti rejnica brez-ireč velja le za tiste rejnice, ki troke. Velja pa, da mora imeti re kot očeta, razen če otroka v REPORTAŽA 17 Vseh 32 upajočih na uvütit» Dirka se je začela! O tem, kaj smo v torek izvedeli in videli na dirkališču v Logatcu, kjer se je začelo snemanje prvega izvirno slovenskega resničnostnega TV-šova Dirka Ali smo se Slovenci že prenajedli raznih resničnostnih šovov na televizijskih ekranih ali pa je nemara zanimanje za to zvrst žaba vništva še vedno velikoali morda celo raste, bo jasno že v sredo zvečer, ko se bu na Kanalu A začela prva iz serije oddaj novega resničnostnega šova Dirka. Producenti in avtorji oddaje so nas prepričali, da bo »vžgala«, mi pa smo bili v torek v Logatcu na konferenci za novinarje in predstavitvi glavnih akterjev oddaje. Tega dne je na dirkališču Blagomix padla tudi prva snemalna klapa za prvo oddajo. Celotno dogajanje in ostalo videno na prizorišču v Logatcu je tudi nas prepričalo, da bo gledanost šova odlična. Nemara bo gledanost celo boljša od vseh dosedanjih resničnostnih šovov, saj Dirka prinaša nekaj povsem novep, svežega, napetega, adrenalinskega. Predvsem je izjemna v tem, da je čisto naša, slovenska, torej ni ameriški licenčni produkt. Zato bo tudi bolj sproščena, igriva, saj so se snovalci, scenaristi in drugi krcativd oddaje lahko pro-stoletečc posvečali lastnim zamislim. domi.šljiji in sposobnostim, da bi bila celotna zgodba čim bolj zanimiva in napeta od začetka do konca. Dirka se je torej že začela. 32 od 140 Na torkovi novinarski konferenci so se predstavili glavni avtorji, soustvarjalci oddaje in sponzorji, v živo pa smo lahko videli tudi 32 razigranih kandidatk in kandidatov, ki so se za vloge glavnih igralcev v Dirki v minulih mesecih prijavljali preko spletne strani in bili na začetku junija izbrani izmed 140 povabljenih. Podatek, da se je za nastopanje v šovu prijavilo ogromno, le malo manj kot tisoč kandidatk in kandidatov, je dovolj zgo- Šestnajst deklet in šestnajst fantov, vsi sproščeni, lepi, postavni in predvsem mladi, pogumni, željni dogodivščin, priznanj in slave. A veselje se je za polovico že naslednji dan skalilo v razočaranje, saj so morali prav vsi skozi še eno preizkušnjo. V torek so raoraJi pred komisijo dokazovati svoje znanje iz cesmoprometnih predpisov, v sredo pa se je že vedelo, kdo je izpadel in kdo bo v dvanajsterici super-finalistov v resničnosmem šovu Dirka. Posamezne epizode Dirke bodo na Kanalu A vsako sredo ob 20. uri. Od 6. septembra do konca novembra bo tako rdeča nit oddaie cestno hitrostno dirkanje, ko se bosta med sabo merili moška m ženska ekipa, torej šest deklet pron se-stim fantom- Ta dvanajsterica ima zagotovljen nastop v šovu do vključno šeste oddaje, vmes pa bo a o nastopajoči trenirali, se družili ali nemara tudi prepirali, se zaljubljali. Vsakič slovo dveh Na vsakokratni tekmi v Dirki se bodo trudili za čim boljši re- Voditeljski par vtelevizijski Dirki bosta Maja Rejec in Dani Bavec. Med kandidati za izbor so bili v torek v Logatco tudi trije s Celjskega: Danijel Salobir (28) iz Celja. Anja Slatinšek (25) iz Žalca in Benjamin Kos (23) iz Žalca. Ena od obeh dirkalnih lepotic, toyota yarls. pripravljena na snemanje Dirke - za volanom tokrat Brane Kiizmič zultat in čim večjo naklonjenost televizijskih gledalcev, saj bodo šteli tudi njihovi glasovi. Po šesti oddaji se bo začela najtrša borba za obstanek, saj se bo v vsaki oddaji dirkaška druščina poslovila od dveh sotekmovalcev, o čemer bodo odločali tekmovalci in televizijski gledalci. Oddaja Dirka ima tudi svojo himno, ki jo je v torek v Logatcu predstavila raperska skupina T-Set, izvedeli pa smo tudi, da bo, tako kot se za avtomobilski šport spodobi, vzporedno z Dirko potekal tudi izbor Modre miss. Ta bo morala poleg lepote pokazati še kaj dragega, na pri rner vozniške spretnosti na pisti ter različna znanja in naloge, Id so jih za tekmovalke pripravili stiovalci šova. Sponzor tekmovanja za naj lepotico je Zavarovalnica Maribor, ostale sponzorske gonilne sile Dirke pa so Dunlop, OMV in Toyota. Dvojica v bitki za Toyotino iepotičko Na koncu šova bosta ostala le še dva tekmovalca, eno dekle in en fant- Ko se bosta pomerila med seboj iz oči v oči, bo zmagovalec in slavljenec le eden, samo eden bo prejel glavno nagrado, in sicer avtomobil Toyota Yaris Dirka, zraven pa še brezplačen bencin za 10-0(30 prevoženih kilometrov (OMV), enoletno brezplačno kasko zavarovanje (Modri kasko Zavarovalnice Maribor) in še komplet zimskih/letnih pnevmatik (Dunlop). hi kakšna je toyota yaris dirka z Dunlopovimi pnevmatikami, s katero bodo tekmovalci dirkali v posameznih etapah oddaje? Dve sla bili na ogled novinarjem, fotografom in snemalcem, ena za žensko ekipo (njen trener je Andrej Jereb) in ena za moško (trenira jo legenda slovenskega avtomobilizma Brane Kiizmič). Gre za prvi novi model toyote yaris na svetu, ki |e predelan v dirkal-nik. Za predelavo, ponovno sestavo in dodelavo je strokovni tim enega najuspešnejših slovenskih reli voznikov vseh časov, Andreja Jereba, porabil 200 delovnih ur. MARJEI.A AGRE7 Foto: GREGOR KATIC 18 .JfORT Nafta Publikumu - poraz in dno! Po šestih krogih prve slovenske nogometne Uge je CMC Publikum na repu razpredelnice. Ima le dve točki. Factor, naslednji tekmec v DP štiri. Bela krajina pet in Nafta sedem, potem ko je v sredo z zmago (2:1) zapuščala Areno Petrol. Le nekaj dni pred koncem prestopnega roka sta Publikum olu epila vratar Aleksander Šeliga, ki je podpisal štiriletno pogodbo, in Simon Sešlar, bivši reprezentančni vezist, ki je podpisal tretjo pogodbo s celjskim klubom. V Areni Petrol bo ostal do konca sezone. Nazadnje član avstrijskega drugoligaša Hartberga včeraj še ni imel pravice nastopa, tako kot Šeliga, kajti potrebna dokumentacija s Češke še ni prispela. Brulc dobro, Brulc slabo že kar tragično postaja vse skupaj. Namreč Celjani so začeli zelo dobro, povedli že v 3. minuti, ko se je po podaji Dom na Beršnjaka imenitno znašel Mitja Brulc, se otre-sel čuvaja in zaposlil Nejca Pečnika, ki je z levico lepo zadel z roba kazenskega prostora. V 11. minuti bi Publikum morda že lahko zapečatil usodo gostov, kajti Jure Travner je odlično prodrl po levi strani in Brulc je imel mat žogo s petih jnetrov oddaljenosti, a je zadel vratarja Stanislava Kuzmo. Oddej so se priložnosti vrstile na obeh stra- neh, gostje pa so izkoristili dve. Izvrstni Zoran Pavlovič, najopaznejši na igrišču, je prosti strel s 25 metrov usmeril preko živega zidu, porozno celjsko obrambo pa je kasneje presenetil Jernej Repina. V 2. polčasu se je Nafta zaprla v bunker, a vseeno zelo nevarno pretila, Celjani pa nikakor niso našli poti do nasprotnega gola. Poskus z Rusi-čemni bil uspešen. Celjski napadalec je po le osmih mbiu-tah igranja obnovil poškodbo. Po pavzi zaradi nastopa reprezentance bo poleg Čadi-kovskega (zaradi rdečega kartona v Ajdovščini je dobil dve tekmi kazni) v gosteh pri Fac-torju manjkal tudi Marko Križnik, ki je drugi rumeni karton prejel v 89. minuti. Trener Jani Žilnik je bUzelo potrt: »Bili smo premalo konkretni v zaključkiii napadov. Prihajali smo skoraj do roba kazenskega prostora, nakar nismo našli pravih rešitev. Večino igralcev hi sicer pohvalil, saj so se zgledno borili. Poskusil sem z Rusičem, a se ni obneslo. Poraz je boleč.« Predsednik Publikuma Marko Zidanšek naj bi zagotavljal, da trenerske zamenjave še nebo. DEAN ŠUSTER Izidi 6. kroga 1. SNL: CMC Publikum ■ Nafta 1:2 11:2): Pečnik Pavlovu-!!'•)), Repina (36). Bela kia-nna - Fdciur 0:1. HIT Gorica -Dnjva .3:2, Domžale - Primarni- '•■A. Maribor- l'rimorie 1:1. 7. krog: Mi - CMC Publikum (sobota. septemboil. Izidi kroga Štajersko lige: Šcimp:.::: C::!.-:-:ic.! 0■■^. /.ri\'f ' -I'll ( ).-.,, Mans Chmditi^ Bi>nu\! ^m.-ntnn 1:1, Roii.-:-\a " v.. Vrstni red: Zre>v '). Ro ga.ik.i Omu.ž. Sennlitx W stiiai .X Dploinica, Šniaiiiio. .Iiirovski du! i, š.impion. Ce-rečia vas. Šoštanj 3, Peca 2, Möns Claudius 1. Pesnica 0. MED GOLI Sobota, 2. 9. 2. SNL, 4. krog, Velenje: Rudar - Zagorje (18). 3. SNL - vzhod, 4. krog: Kovinar Štore - Paloma, Šentjur - Šmarje pri Jelšah (17). Štajerska liga, 4. kiog: Šoštanj - Jurovski dol, Möns Claudius - Šentilj, Pesnica -Rogaška, Zreče - Bistrica (17). Nedelja, 3. 9. 2. SNL, 4. krog, Slov. Konjice; Dravinja-Bonifika (16). Štajerska liga, 4. krog: Šmartno - Šampion (17). Žoga je preletela gostujočo obrambo, a je Emir Hadžič ni znal »Lestvica je grda!« Danijel Brezič, iskreni bojevnik, ki mu v sredo proti Nafti tudi ni šlo vse od nog, spada med tiste, ki vselej dajo vse od sebe. Reprezentanca se ga je izogibala, velja pa za izjemnega klubskega igralca. Pri 30 letih še ni rekel zadnje besede, pri Publikumu ga čaka še veliko dela, kot sam priznava. Spet so trpele njegove glasilke, ko je spodbujal soigralce. Razlogi za krizo? Kot kaže še nismo sestavili celotnega mozaika. Še vedno ne delujemo kot ekipa. Imamo težave v fazi obrambe, a tudi v napadu. Dosti dela nas še čaka. Smo mlado moštvo, pred nami je še vrsta skupnih sezon. A brez truda ne bo nič. Je že precej zamujenega? Lestvica je zdaj grda. Ni lepo videti, da je Publikum zadnji. Tega si ta klub ne zasluži. Popraviti moramo igro, potem bo več priložnosti in če jih bomo vsaj nekaj realizirali, potem bo točk več in sledil bo skok na tabeli. Lendavčani so bili nevarni, ko se jim je zahotelo Ne bi obtoževal zgolj naše obrambe. Branimo se vsi. Zdi se mi, da smo delovali preveč odprto. Nafti, in tudi drugim moštvom, smo prepuščali preveč prostora, Dokler ne bomo bolje zapirali prostora, bodo tekmeci vselej nevarni. ■mdi razpored, do Nafte, ni bil ugoden, ali ne? In zadnja tekma je pokazala, da žreb za nas ne more biti opravičilo, kajti ne moremo premagati tudi neposrednih tekmecev. Moramo strniti vrste in vsi misliti s trenerjevo glavn. Korak za korakom in naš napredek bo tu. Čas trenutno ni naš zaveznik. Bo to Simon Sešlar? Gre 7-a igralca, ki ga očitno naše moštvo trenutno celo nujno potrebuje. S svojo kvaliteto bo dvignil raven naše igre! DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATlC Tudi Kregar za zgodovino Jutri ponoči oziroma zjutraj (2.00) jo bosta iz Celja proti Logarski dolini mahnila celjska kaveljca, SO-let-ni Ivan Kregar, ki bo progo skušal prehoditi dvajsetič. in 72-letni Franc Smodiš, pionir pohoda, ki doslej še ni manjkal in si je za cilj zadal 25 zaporednih podvigov. Tokrat bo ultramaraton 22. po vrsti, uradni start iz Celja pa bo ob 6. uri. »Prijav imamo več kot lani, ko je bila udeležba rekordna,« sporoča predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Odon Simonič, ki je celotno traso skupaj z Bojanom Bevcem »lastnonožno« že preizkusil pred dnevi. Štarti bodo mdi v Mozirju (9,00), kjer se bo maraton za vojake imenoval po nedavno preminulem častniku Štefanu Šemrovu, na Ljubnem (10.30) in v Lučah (11.30), Peto leto bo 75-ki-lometrski ultramaraton štel za evropski pokal. Lani je na najdaljši razdalji zmagal Slane Ilar iz Novega mesta, pohodnikov je bilo 1.172, tekmovalcev pa 752. Cilj bo pri Penzionu Na razpotju. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Huberta Ankersta ne bo več na progi, potem ko je, tudi zaradi zdravega Življenja, dočakal 91 let, nato pa umri po krajši bolezni. 12 let je bil član celjskega društva kot vezni člen s tujimi tekmovalci in organizatotji. St. 69-1.1 r 2006 "1ft - -mi sport 19 MA KRATKO ltali|anska turneja Ceplakove , Rovereto: Jolanda Čeplak je na at-, Q, letskem mitingu EAA v Italiji v teku , na 800 m osvojila drugo mesto (2:01,20). Prehitela jo je le svetovna prvakinja, Kubanka Zulia Cala-tayud (2:00,79), Joli pa je hitrejša od Američanke Hazel Clark, Polja-kinjeEwelineSetowskein Maročanke Hammou. «To je bil gotovo eden mojih najboljših nastopov v tej sezoni. Konkurenca je bila namreč močna,« je povedala Čeplakova, ki bo danes zvečer tekla še v Padovi. Japonki ie pet iger New York: Na zadnjem letošnjem turnirju za grand slam, na odprtem prvenstvtj ZDA, je uspešno štartala velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik. Japonko Akiko Monga-mi je premagala s 6:2 in 6:3. V 2. krogu naj bi se včeraj zvečer pomerila z Rusinjo Jekaterino Bičkovo. Rokometne volitve Celje: Skupščina Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško bo v ponedeljek, 11. septembra. Obravnavali bodo finančni plan od leta 2003, dopolnili statut kluba, razrešili dosedanje organe in volili novega predsednika kluba ter nove člane upravnega in nadzornega odbora. Člansko moštvo se bo jutri na Hitovem turnirju prvakov v Kranjski Gori pomerilo z Bologno, v nedeljo pa z boljšim iz dvoboja Zagreb - Fotex Veszprem. DŠ Piljenje forme Velenje: Rokometaši Gorenja, ki so nastopili na turnirju v Ribnici (zma-^ z domačini in poraz z Medvešča-kom), so včeraj odpotovali v Francijo. Najprej se bodo z Ivryjem pomerili v Parizu, nato pa še v Crenoblu, kjer bosta sodelovala še Montpellier, ekipa, ki je lani Velenjčane le za las izločila iz osmine finala lige prvakov, in reprezentanca Tunizije. »V Franciji bomo začeli piliti formo za začetek prvenstva. Upam, da bomo nastopili v popolni postavi, tudi z Matjažem Mlakarjem in Luko Dobeiš-kom, ki sta v Ribnici manjkala zaradi bolezni. Po poškodbi se je vrnil Matevž Skok, ekipi pa se je pridružil tudi Pavel Baškin, ki se je v Ribnici izkazal kot zanesljiv strelec. Pozna se mu sicer še neuigranost in nekoliko slabša telesna pripravljenost, vendar verjamem, da bomo do prvenstva vse te pomanjkljivosti uspeli odpraviti,« meni Sebastjan Sovič, no-vopečeni očka Hane. Odlični pogoji Velenje: Člani Kluba vodnih športov Velenje so organizirali regato za Jezerski pokal Slovenije, ki je štela tudi za državno prvenstvo. V lepem in ravno prav vetrovnem vremenu so se na Velenjskem jezeru pomerili jadralke in jadralci iz sedmih slovenskih klubov v razredih Europa, User 4.7 in Optimist. V slednjem so nastopili tudi vsi domači tekmovalci, a brez vidnejšega dosežka. Tekmovanja so se udeležili tudi člani JD Wild Wind iz Šmaija pri Jelšah in dosegli naslednje uvrstitve: Max Mijailovič 3. in Tadej Strašek 5. (Europa), Ajda Njegovec 7., Lara Ros 11., Veronika Novak 17. ter Vid Novak 18. mesto (Otpimist). Tekmovalci, njihovi spremljevalci in trenerji, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije, so znova poudarili, da imajo v Turistično rekreacijskem centru Velenje izredne možnosti in priložnosti za razvoj vodnih športov. JŽ V Španiji se je odlično znašel Celjski rokometni vratar jutri proti Barceloni OB ROBU Gregor Lorger z Grobelnega, 25-letnl rokomeüii vratar, je bil eden izmed šestih igralcev, ki so po zadnji sezoni zapustili Celje Pivovarno Laško. Kljub obetavnosti ni dobil prave priložnosti za dokazovanje vvrstahzeleno-nimenih. Za odhod v Španijo se je odločil kljub temu, da ga je pogodba s pivovarji vezala še za eno leto. Ko je spomladi prišla ponudba iz kluba Valladolid, ki bo prvič zaigral v prvakov, skromni Lorger ni omahoval in se je odločil svoje vratarske sposobnosti dokazati v eni najmočnejših lig na svetu. Po dobrem mesecu dni v Španiji je Slovenijo prvič obiskal, ko je s klubom nastopil na Jarnovičevem memoriahi v Velenju, kjer je svojo nalogo odlično opravil. Kakšni so prvi vtisi v novem klubu? Prijetni. Novi soigralci so me odlično sprejeli, trener Juan Carios Pastor je izreden su-okovnjak in človek. Tudi vodstvo kluba, ki je odlično organizirano, meje dobro sprejelo. Pomagali so mi tudi pri iskanj u stanovanja. Vedno sem želel igrati v eni najmočnejših lig na svetu. In to španska nedvomno je. V Celju nisem dobil prave priložnosti. Delo na treningu tukaj poteka nekoliko drugače kot pri nas. Trener ne stoji ves čas za našimi hrbti. Vsak igralec tukaj zase natančno ve, kaj mora storiti. In to tudi dela. Ob tem pa na tekmah z drugim vratarjem Valla-dolida Josejem Manuelom Sierro braniva vsak po en polčas, česar sem zelo vesel. Upam, da sem z dosedanjimi obrambami zadovoljil svojega trenerja. Je bilo kaj težav z jezikom? Nekaj seveda, vendar se počasi že učim. Lažje se jezika naučiš, če živiš v okolju, kjer ta jezik tudi govorijo. Čeprav bi pri tem poudarit, da imam srečo, saj mi je kot vratarju nekoliko lažje kot igralcu v polju. Za Valladolid igra tudi Črnogorec Alen Muratovid, kar je zame dodatna olajševalna okoliščina pri sporazumevanju s soigralci in trenerjem. Kakšni so cilji Valladolida v njegovi premierni sezoni v LP? Valladolid je v preteklosti v Španiji osvojil kar nekaj pokalov. Letos pa bo prvič v zgodovini kluba igral tudi v ligi prvakov. Tlidi Valladolid je kot Celje mesto, kjer je rokomet prvi in edini šport, ki kaj pomeni. Cilji v li^ prvakov, kjer bo moštvo nastopilo prvič, so visoki. Vendar je razUka, ker tu'ni taksnih pritiskov kot so pri nas. Sicer pa nas prvi veliki cilj sezone čaka že jutri, ko se bomo z Barcelono pomerili v španskem superpokalu. In kakšen je način življenja v Španiji? Španska mentaliteta je podobna naši. Mesta sem se že privadil, ljudje so prijazni. Lahko rečem, da sem se ob prvi poti v tujino, kjer mi dela družbo tudi moje dekle, dobro vživel v novo okolje. Največja razlika je v tem, da v Španiji teče vse precej počasneje kot v Sloveniji. CORDANA POSSNIG Tekmeca in prijatelja, Jose Manuel Sierra (levo) in Gregor Lorger Za zdravje in zabavo! Po poletni lenobni vročini si boste spet začeli v dvoranah nabira energijo in kondicijo ter boste obenem skrbeli za zdravje. V tednu od 3. do 10. septembra bodo v celjskem Top-Fitu ponud vsem rekreacije željnim obiskovalcem možnost brezplačne vadbe v fi nesu in pri skupinski vadbi. Začetek tedna brezplačne vadbe bo v ned Ijo. 3. septembra, ob 18.00, ko se bo začel že tradicionalni Top-Fiu dan aerobike, na katerem lahko obiskovalci prav tako brezplačno vac jO. Predstavljeni bodo programi, ki se jih bodo obiskovalci lahko vi teden brezplačno udeleževali. Inštraktorji aerobike in fitnesa vam boc na voljo za vsa strokovna vprašanja in nasvete glede vadbe tako pri fitn su kot tudi pri skupinski vadbi. Tokrat pa bo prvič predstavljen'orientč ski ples. Urnik in vse ostale informacije najdete na spletni strani www.to fit.si. Obvezni sta športna oprema m dobra volja. T - Št. 69-1. september 200 Razočaranje da, neuspeh ne čeprav svetovna prvenstvo za košarkarje na Japonskem še ni končano, saj so na vrsti odločilni boji za medalje, pri nas še vedno odmeva poraz Slovenije v osmini finala proti reprezentanci Dirčije. Po omenjenem porazu je zavladalo veliko razočamnje med igralci in v strokovnem štaba ter seveda tudi med številnimi privrženci košarke pri nas. Padec koncentracije, pomanjkanje izkušenj ali kaj drugega? Tb so vprašanja o razlogih v tistem nesr^iem finišu tekme proti reprezentand, ki je bila premagljiva. Pmv tega se zavedajo vsi, zato je razočamnje povsem razumljivo. Kaj je bilo našim ^ntom, da so mimo gledali, kako jim Turki neovirano zadevajo trojke v zadnjih treh minutah? To ni jasno verjetno nikomur Zakaj niso delali »majhnih osebnih napak«, saj še niso bili v bonusu? Selektor Aleš Pipan trdi, da je ukazal ustavljaä napade Turčije prav s temi malimi prekrški, saj je imelado takrat Sbvenija le eno osebno napako, a očitno so v zadnjih minutah glave povsem odfmveda-le. Za širše analize bo zdaj, po vr-nitin naših v domovino, dovolj ča-sn. jppn res, dn vmo tri tekme izgubili y negotovih končnicah, ki očitno postajajo prava mora naše reprezentance. Izgovor o neizkušenosti ne drži, kajti igralci imajo dovolj tekem za sabo, tako kliibskih kot reprezentančnih, da bi lahko bolje reagirali v odločilnih trenutkih, drži pa, da večina v svojih klubih takšnih končrm: zdaj ne igra. temveč jih spremlja s kbpi. Izjema je nwrda le Jaka Lakouii. ki velja za enega najboljših evropskih organizatorjev igre, a tega na tem prvenstvu, še posebej proti Thrkom. ni potrdil. Pri tem je osmina finala, do koder so prišli naši, dober rezultat, ne glede na to, da smo imeli reprezentanco za kaj več. Pet igralcev, ki igmjo v ligi NBA, številni, ki igrajo v močnih evropskih klubih inpadokončru) urejene vse stvari prai tem prvenstvom okoli same reprezentance bi namreč lahko prinesli še odmevnejši rezultat A že sama udeležba na SP ter dragi krog pomenita veliko za slovensko košarko. Po letih razočaranj so nas ti fantje razveseäli lani v Beogradu na evropskem pr- venstvu, zdaj so bili zelo solidni še na SP na Japonskem in za to si zaslužijo skupaj s strokovnim štabom vse čestitke. Kult reprezentance je s prihodom Pipana na mesto selektorja postal tisto, česar pred tem nismo imeli. Igrala se v veliki veäni radi odzovejo i^anju v reprezentand. večina pa je zdaj v letih, ko lahko še največ da tudi naši selekdji. Zato bi bib treba po začrtani nadaljevati tudi vsaj do naslednjega leta. ko bomo ponovno i^ali na EP. Iz porazov v SajKiru in še posebej proti Thrčiji v Saitami bi se bilo treba nekaj nau-äti in odpraviti tiste slabosti, ki so bile preveč vidne. To pa je povsem izgubljen moštveni duh v odločilnih trenutkih, ko se skuša prehitro vse reševati individualno, žal pa naša selekdja nima igralca, ki bi to lahko rmredil v seriji, kakršna je potrebna za zmago v negotovih končnicah. Naši selekdji manjka dobra »šti-nca», krilni center, ki bi bil sposoben zadevati od daleč, kot so to počeli v preteklosti Thšek, Jurko-vič. Smodiš ali Lorbek. Na njih zaradi različnih razlogov Pipan ni mogel računati, lahko pa bi v prihodnje računal nn Smodišn in predvsem Lorbka, seveda če bosta želela igrati v reprezentanci. Tudi pri branilcih bo treba poiskati še enega organizatorja igre, ki ne bo izgubljal glave v odločilnih trenutkih in tbje morda mladi Dragič, ki sije izkušnje na tem SP rmbiral s sedenjem na klopi. Nekaterim se bo rmmreč treba zahvaliti za sodelovanje, saj te ravni teknwvanja enostavno ne zmorejo, ter poskušati s še kakšnim mladim igralcem. Pipan je lani v Beogradu odkril Erazma Lorbka. na SP Uroša Slokarja, prav gotovo pa je v naši deželi še nekaj mladih igralcev, ki si zaslužijo priložnost Slednjo si zasluži tudi strokovni Štab reprezentance, ki je končno le nekaj naredil z našo selekcijo. JMi napak je bilo z njihove strani precej, a roko na srce, tudi oni se še morajo marsikaj naučiti A že to, da je ustvarjen že omenjeni kult reprezentance, jim daje dovolj kredita, da nadaljujejo po začrtani poti naprej. Peto mesto na EP in osmina finala SP te besede samo potijajcta. JANEZ TERBOVC 20 jpmiKA Mrtvih 11 otrok in mladoletnilcov! Za varnost skrbeli že med počitnicami - Med šolo svetovanja in še poostreni nadzori - Pravilen zgled HALO, 113! Nepazljivi kolesarji že v prejšnji številki smo pisali, da bo policija v začetku šolskega leta izvajala preventivno-represivne aktivnosti za zagotovitev večje varnosti otrok. In ker je danes prvi šolski dan in s tem za nekatere tudi prvo srečanje s prometom na poti všolo, bo policija še bolj usmerjena vnadzor posameznih in organiziranih prevozov v šolo in nazaj. Policisti bodo tako nadzorovali vozila, uporabo otroških varnostnih sedežev, varnostnih pasov, pozornost bodo namenili tudi umirjanju hitrosti ter ostalimkršitvam cest-noprometnih predpisov. Pri tem bodo predvsem spremljali kršitve, zaradi katerih prihaja do nesreč v bližini vrtcev, šol in dru^h šolskih objektov, kot so igrišča in dijaški domovi, nadzorovali bodo tudi enosled-na vozila, njihove voznike in potnike. Na celjski policijski upravi so nekatere aküvnosü izvajali že med počitnicami, s čimer bodo, kot sporočajo, nadaljevali celo šolsko leto. Ob tem ne preseneča podatek, da bodo te najbolj intenzivne ravno v prvi polovici septembra. Delo med počitnicami Kot zatrjujejo, policisti med poatnicami niso sedeli križem rok. Izdelani so načrti za varovanje otrok na poti v šolo in iz nje, ki so sicer podobni tistim iz prejšnjih let, vendar so dopolnjeni z novimi aktivnostmi in podatki. Že od začetka julija policisti pregledujejo prometno signalizacijo na območju celjske policijske uprave predvsem v bližini šol in vrtcev ter o nepravilnostih obveščajo odgovorne službe, opravljajo razgovore v šolah, sodelujejo na sestankih v šolah in vrtcih ter izvajajo poostrene nadzore z merilniki hitrosti. Pri tem so izkušnje iz preteklosti pokazale, da so potrebni nadzori v stanovanjskih naseljih tudi popoldne, saj je prav tam priliajalo do prometnih nesreč otrok in mladoletnikov, zlasti med počitnicami. Policisti sodelujejo tudi s predstavniki lokalnih oblasti in jih seznanjajo z možnostmi aktiv- nega varovanja otrok na poti v šolo ter se dogovarjajo za sodelovanje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem pro-. metu, z ZŠAM, avto šolami, gasilskimi društvi, organizacijami Rdečega križa zlasti v prvih tednih po začeticu pouka. V drugi polovid avgusta in septembra je tudi poostreni nadzor v zvezi s preventivno akdjo Slovenija, pripni se. Šola je tu! Policisti za prvošolce pripravljajo krajša predavanja o prometni varnosti, popeljali jih bodo mdi po poteh, ki vodijo v šolo in nazaj ter jim na primerih pokazali, kako pravilno uporabljati prometiie površine. Organizirali bodo mdi predavanja za starejše osnovnošolce. Posebno pozornost bodo posvetili rumenim ruticam, ki so obvezne za učence 1. in 2. razredov, in uporabi odsevnikov pri zmanjšani vidljivosti oziroma ponoči. Večji poudarek bo letos namenjen še voznikom enoslednih vozil ter objestni vožnji in hujšim kršitvam cestnoprometnih predpisov, O nepravilnostih bodo polidsti pisno obveščali šole in starše otrok oziroma mladoletnih kršiteljev. V bližini šol, vrtcev in ostalih šolskih objektov ter poti bo septembra mdi večja kontrola hitrosti. Pri tem bodo polidsti dosledno ugotavljali tudi tehnično brezhibnost avtobusov in drugih vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok, prav tako bodo preverjali psihofizično stanje in ostale pogoje za vožnjo voznikov teh vozil. Pri tem ne gre spregledali tudi vstopanja otrok v vozUa in izstopanja iz njih, dostopa do šole, prečkanja vozišča in pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev. Vse omenjene aktivnosti bodo policisti občasno izvajali vse leto, predvsem pa zadnji dan pred počitnicami in prve dni po počitnicah ter ob koncu šolskega leta. Mentorj em promeme vzgoje bodo nudili tudi svetovanja In se udeležili šolskih ur prometne vzgoje. Ker se nesreče otrok dogajajo tudi na izletih in ekskurzijah, bodo ob ugotovljenih nepravilnostih sledili ukrepi, o čemer bodo obvestili tu- Pretep med Celjani in Veienjčani Pred dnevi je prišlo v fizičnega obračunavanja močja Celja in Velenja. :eljskih lokalov do a skupinama z ob- Pri tem je 19-letnik z območja Velenja z nožem poškodoval dve osebi iz Celja. Obe su iskaU zdravniško pomoč v celjski bolnišnici, kjer so ugotovili, da je ena lažje in druga, ki se še vedno zdravi v bolnišnici, huje telesno poškodovana. Celjski kriminalisti so prejšnjo sredo osumljenega izsledili in ga čez dva dni privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. MJ morebiti :ato naprošajo ividce, da zaradi razjasnitve nesreče pokličejo na policijo. V sredo popoldne se je v križišču lokalnih cest Žalec, Vrbje, Griže in Šempeter zgodila prometna nesreča, v kateri je 19-let-na kolesarka med zavijanjem levo izsilila prednost 78-let-nemu vozniku električnega kolesa, ki se je v trčenju tudi huje poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. SŠ di šole, za katere bodo vozniki opravljali prevoze. Omenili smo že, da bodo vsi prvo-šolci v celjski regiji dobili po-barvanke Varno na poti v in iz šole s priloženimi nagradnimi kupončki. Mladi potnilci Otroci in mladoletniki so najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot potniki, pogosto se v njih znajdejo tudi na kolesih, kolesih z motorji in motornih kolesih ali kot peš-d. Pri tem je prav septembra prometna varnost vseh udeležencev v prometu na celjskem območju slaba - pet mrtvih septembra lani, kar devet septembra 2004 in štirje septembra leto prej. Umirali so tudi otroci in mladoletniki, od leta 2003 do avgusta letos jih je na Celjskem umrlo kar 11. V nesrečah so bili dvakrat udeleženi kot vozniki koles z motoijem, dvakrat kot vozniki na motornem kolesu, enkrat kot potniki na motornem kolesu, enkrat kot voznik in dvakrat kot potniki v osebnem avtomobilu, dvakrat kot pešci, v enem primem je življenje izgubil ko- Pogosti so primeri, ko otroci in mladoletniki brez nadzora pritečejo ali se pripeljejo na cesto, ne uporabljajo varnost-nili pasov oziroma ouoških varnostnih sedežev, zašdtnih čelad, uporabljajo tehnično neurejena vozila brez vozniške^ dovoljenja, vozijo objesuio in z neprilagojeno hitrostjo. Policisti zato vse udeležence v cestnem prometu, starše, skrbnike, vzgojitelje in tudi vse ostale posameznike in službe posebej opozarjajo, da s svojim ravnanjem v cestnem prometu, pravilno vzgojo in /. lastnim pozitivnim zgledom zagotovijo pogoje za čim varnejšo uddežbo otrok, mladolet-nikovin vseh ostalih uddežen-cev v cestnem prometii. MATE5A JAZBEC - Št. 69-1.sfl V svetu, ki preveč hiti, smo se v hrupu vsakdanjika že davno navadili utišati svoj notranji glas. Do trenutka, ko nas bolezen resno opozori, da smo preslišali vsa svarila. A zakaj bi čakali in ugibali, kje je naša Ahilova peta? Diagnostii^na metoda prihodnosti je odslej na voljo tudi v Celju. Napravo so razvili ruski znanstveniki, predvsem Mariborska 91,3000 Celje Telefon: +386 (0)3 541 26 68, fax *386 (0)3 541 26 68 GSIW: -^386 (0)41 760 088; taniia.berger@siol.net; wvw.diaten.si be svojih vrhuncih sil. AstfonavS, vojaW, piloti so morali so res samo posledica težkega delovnega dne, toda kaj če biti v nedvoumni zdravstveni kondiciji. Gašenje požara in niso samo to? Ne prepuščajte svojega zdravja naključju! zdravljenje simptomov pa je daleč od uSnkovite preventi- Izredno zanesljiva naprava ni usmerjena v vmo družinsko ve. Danes je naprava, ki pomsii resnično revolucionaren anamnezo, rti utrujena, niti preobremenjena. Natanko lah- vpogled v lastno telo, dostopna ljudem. ko določi ^remembe v celicah, ki vodijo od zdravja do Gre za računalniški program, ki preko elektromagnetnih bolezni. Na podlagi rezultatov pa bo odločitev za nadaljnje valovanj vsake člove^e celice v telesu izmeri in preuči terapije ali preglede pri izt)ranem zdra\miku oz. specialistu funkcionalno stanje telesa V poldrugi uri, kolikor diagnosti- jasna. ciranje traja dobimo vpogled v vsak telesni organ posetKj, Diagnostični pregled se izvaja s pomočjo aparata, ki oscili razvija in kaj bi se lahko razvilo čez i ä tfenutek, kaj se a primer dve teti -1 lih valov človeških celic, laserja a. Sistem uporablja ekspertni razvoju katere bolezni je čiovek nagnjen oziroma ji izposta- znanje in opravi primerjalno ekspertno analizo. V času sne-vljen. T^ iafiko resnično najdemo pravi vzrok težav. I« manja ugotavlja spremembe po S^stopenjski Freindleijevi iS pestijo. In če bolezen ugotovimo v začetni fazi, lahko lestvici na kontrolnih točkah vsakega organa in ugotavlja učinkovito preprečimo nepopravljivo škodo v prihodnosti. Način življenja, nezdravo okolje in sOes lahko resno nač- nejo zdravje, a škoda zaradi m funkcionalno stanje organizma. Na ta način natančno pre-notranje organe in kn/ne žile, stanje limfnega le ali celo nepra- sistema, pri žen^ah se poleg ostalega opravi tudi pregled vilne diagnoze je lahko usodna. Zato vas želimo v podjetju dojk in rodil, natančno ugotavlja mesta sprememb, ot goča preverjanje učinkovitosti različnih terapij, ugotavlja povzročitelje sprememb, omogoča diagnostiko alergij in Oiaten spodbudili h konkretni odločitvi za boljše zdravje kvalitetnejše življenje. Možnosti, da s pomočjo najnovejšil raziskav kvantne fizike, psihogenetike in medice, uvidite alergenov ter ugotavlja deficit vitaminov, mineralov stanje svojega organizma, je zdaj na dosegu roke. Zahle- oaklivnih dodatkov v organizmu, va le nekoliko zavesti, da je zdravje v vaših rokah. Ko pa Taka diagnostika je primerna za vsakogar. Zavedajmo se, enkrat veste, pri čem ste - lahko vaše roke v tem pogledu da so omejitve, ki si jih postavimo sami, prestavljive. Tiste, tudi v resnici nekaj store. Ne prepuščajte se torej toku do- ki jih postavi okvarjeno zdravje, so običajno bolj trdovra-godkov, ki vas prej ali slej trešči v čeri resnih težav. tne. Dobra informacija je vredna zlata in prav zato želimo v tim podjetja DiaTen povabiti vse. ki se tega zavedajo. Življenje je kratko in dandanes čas še hitreje teče- Ne dovolite, da bi vas povozil in a privoščite odgovore na svoja vprašanja. Zaslužite si jih. Od njih je odvisna prihodnost in kvaliteta vašega življenja vsak nadaljnji trenutek. DiaTen, diagnostika in terapiie, na Mariborski 91 v Celju, na enostaven in hiter način ponuja pr bo še vedno vaša. A /o bolj« in gotova. Sprejemni prostor v podjetju DiaTen iti; ■ EIKMNIKA - PISMA BRALCEV 21 Policist bo plačal škodo sam Hitro posredovanje bo zaradi okvare na vozilu policista stalo približno 1,2 milijona tolarjev Marca letos se je v Šoštanju zgodila prometna nesreča, v kateri so se udeleženci med seboj stepli. Pre tep je zahteval posredovanje policijske patrulje, ki pa ni zadoščala. PoUcisti so zato poklicali okrepitev še dveh kolegov, ki se jima je na poti do kraja pretepa poškodoval karter vozila, zaradi česar bi morala vožnjo nemudoma prekiniti. Ker je policist voznik vožnjo nadaljeval, bo moral plačati približno 1,2 milijona tolarjev škode. Poslancu Bojanu Kontiču se odločitev policije ne zdi sprejemljiva, meni, da je celo povsem nemogo- % Bojan Kontič Skrajna tistra naslovil pis IS ko vprašanje. Dpo- poslanci si jnjeni s silje nad policisti bistveno povečalo, pri čemer je v prvem polletiu preseglo celotno lansko število. »Mogoče je torej sklepati, da je delo policistk in policistov iz dneva v dan nevarnejše. Prav zato se mi zdi skorajda nemogoča neuradna informacija o tem. da mora policist Policijske postaje Velenje, ki se je odzval na klic kolega, ki ga je prosil za pomoč, povrniti stroške popravila poškodbe vozila, ki se je pri tem posredovanju zgodila,« piše. Pri tem naj bi Kontič v razpravah v DZ že opozorjal na dotrajanost licisti pri svojem delu, in ns podlagi tega dogodka še skie pa, da bodo policisti dolžni poravnavati tudi stroške po VVelenjuje 9. marca okoli 9. ure občan dežurnega policista obvestil, da se je v Šoštanju zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je namreč trčil v ograjo in nato s sopotnico in z dvema sopotnikoma zapustil kraj nesreče, kamor so policisti napotili patruljo. Čez nekaj časa je isti občan spet poki ;ijskop in povedal, da se udeleženci nezgode med seboj pretepajo na avtobusnem postajališču. Dežurni je zato na kraj napotil še drugo patruljo, ki se je v tem času nahajala v Belih Vodah. Med vožnjo proti Šoštanju je voznik policist zapeljal na predmet na cesti in poškodoval karter vozila tako, do jc začelo iztekati motorno olje. V vozilu se je prižgala opozorilna lučka za olje, vklopil se je tudi zvoč- ustavil. Policista sta nato še nekaj časa peljala v prostem teku in nato približno kilometer daleč odšla peš do druge patrulje, ki je bila v postopku z udeleženci nezgode. Na celjski policijski upravi ob ugotovljenem zaklju- vozil poškodovano vozilo, nadaljeval vožnjo kljub temu, da je zaradi poškodbe podvozja zaznal zvočni in svetlobni signal za napako motorja, in sicer iztekanje olja. »Gre za skrajno nepazljivo ravnanje policista, ki ni uporabil niti tiste pazljivosti, ki bi jo vsak povprečen voznik. Prav tako se je glede na oddaljenost kraja, kamor je bila patriilja namenjena, moral zavedati, da zaradi poškodbe vozila sploh ne bo prispel tja. Zgolj spletu okoliščin gre pripisali, daje vozilo zdržalo toliko časa, da sta se pripeljala do Šoštanja oziroma v bližino kraja, kamor sta bila namenjena,« podpisani minister Dragutin Mate odgovarja poslancu Kontiču. Ker je »javni uslužbenec odškodninsko odgovoren za škodo, protipravno povzroči de- lodaj nakle lodpi loča zakon, sojui licistu po sred o Vi dogovor o višini in načinu ravnave škode. Ta znaša 'endar policist dogovora ni lodpisal, tako da bo sprožen lostopek za plačilo odškod-line, kot je Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izogmli nespora- podpisana in opremljena s vom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajen\, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEVI Po Mangartu končno tudi mi v 61. št. Novega tednika se je, v rubriki pisma bralcev z naslovom Po Mangartu končno tudi mi, na članek novinarke Novega tednika v zvezi s sanacijo plazov iz programa Vlade RS za leto 2006, oglasil lastnik zemljišč na območju plazu vZavrhu nad Dobrno, g.Vinko Štravs. Navedbe g. Štravsa, da je občina Dobrna v letu 2002 pridobila 13 milijonov za odpravo nevarnosti preprosto, ne držijo. Vsi prejemki s strani MOP so strogo namenski, evidentirani in preverlji- Ko je občina Dobrna v letu 1998 nasledila tožbo g. Štravsa od občinCeljein Voj- dobrobit vseh. Po preu-zadeve smo še v letu do danes m uspelo. za gospoda Štravsa sporna omemba ceste preko njegovih zemljišč do spodnjih šestih gospodinjstev, ki to cesto do svojih domov, skupaj s Štravsovimi, uporabljajo že več kot 50 let. Normalna po.sledica te skupne uporabe dovozne ceste je celovita sanacija območja plazu z ureditvijo že obstoječe ceste do Štravsovih in do spodnjih šestih gospodinjstev, kar jc tudi edina možna in racionalna rešitev. V nasprotnem duhu so bila v vseh teh letih (üd 1998-20061 s strani g. Štravsa zavrnjena vsa iskana soglasja za sanacijo plazu in dovozne ceste na njegovem zemljišču. Tudi tokrat (ko smo uspeli za raziskave s strani države zagotoviti vsa sredstva), ob ponovnem iskanju potrebnega soglasja, je bila podana zahteva g. Štravsa, da se iz vsebine črta določba o dovozni cesti. Tudi po tem, ko smo ugodili še tej (nerazumni) zahtevi, še do danes nimamo soglasja Štravsovih za sanacijo plazu. Tako je ob zagotovljenih sredstvih sanacija »Štravsovega« plazu še naprej odvisna od »volje« g. Štravsa. Žal morajo biti ta sredstva porabljena do konca leta 2006 in jih ni mogoče prenesti aU porabiti za druge namene. Ob tako nerazumnih dejanjih lastnika zemljišča, je težko sprejemati trditve o ogroženosti njegovih nepremičnin zaradi nedejavnosti občine in župana, kot g. Štravs vedno in povsod navaja v svojih javnih polemikah. Prizadevanja g. Štravsa, da z ne podpisom soglasja občini še naprej onemogoča izvedbo potrebnih raziskav in projektov, imajo svoje cilje... Kljub temu pa je g. Štravsa še težje razumeti z vidika enakosti pravic državljanov Pravice nemotenega dovoza do svojega doma ima g. Štravs urejene preko zemljišč sose- ali omejuje, medtem pa ta isti g. Štravs drugim (šestim gospodinjstvom) prepoveduje in omejuje pravico služnosti in uporabe ceste po njegovem zemljišču, tako da so si sosedje morali to pravico po večletni pravdi pridobili po sodni Kot vse občine, tudi Dobrna ureja ceste v skladu z veljavno zakonodajo tako. da L išča. potekajo ceste, s tem pa tu di pravico urejanja in uprav Ijanja teh. Za nekoč dogo vorjene in izvedene ceste ji praksa, da se izvede odme ra ceste in lastniki obstoje leodpl sej o Celjski reševalci življenj Prispevek pod gornjim naslovom, objavljen 25. avgu- spodbudil, da se javno zali-valim voznikom NMP Celje. Avtorica prispevka v svoji reportaži namreč ni omenila vsakodnevnih prevozov težkih bolnikov na Onkološki inštitut v Ljubljano in nazaj domov Med temi vozniki reševalci se posebej zahvaljujem g. Jožetu Kovačiču, ki, tako kot ostali, požrtvovalno, strokovno in s sočutjem opravlja svoje delo. Zahvaljujem se tudi vsem pogodbenim prevoznikom za korektne in profe- Ne po krivdi voznikov pa so bile pri prevozih mojega pokojnega sina na Onkološ- sti in nepravilnosti (preveliko število naenkrat prepeljanih težkih bolnikov, neustrez- čurno čakanje zaradi prevelikega števila bolnikov v avtomobilu), na katere sem dobronamerno opozarjal vodilne zdravstvene delavce. Žal pa sem na opozorilo dobil nehumane odgovore od dipl. zdravstvenika Branka Kešpeta, vodje NMP, od pred- le zdravstven* kupa zemljišča za cesto. V okviru iskanja možnosti pridobitve soglasja Štravsovih z odkupom vseh njihovih nepremičnin, je bil v soglasju z g. Štravsom izbran sodni cenilec za cenitev Štravsovih nepremičnin, vendar je bila končna cena g. Štravsa več kot dvakrat večja od uradne cenitve sodnega cenilca. Na takšne rešitve občina ni mogla pristati. Ne glede na navedeno in ne glede na to. kako g. Štravs Vinko v sklopu svojih »resnic« uporablja ime občine Dobrua in župana, bom vesel in se mu bom javno zahvalil, ko bo sosedom in občanom, ki že preko 50 let prihajajo do svojih domov po zemljiščih, ki jih je podedoval, prostovoljno omogočil enake pravice, kot jih sam uživa od svojih sosedov. Najbolj primerno bi bilo, da se cesta do vseh domov (tudi na območju Štravsovih) ustrezno uredi v sklopu sanacije območja, po katerem poteka, ter nato na osnovi enega izmed opisanih načinov dobi status kot javno dobro. Tako bi se vsa soseska razbremenila in vzpostavila normalne pogoje za življenje in razvoj, kar si vsi najbolj želimo. Na občini bomo veseli takšne odločitve Štravsovih, MARTIN BRECL, župan Občine Dobrna nika i službe in o Žmavca, dr. med., in direktorja JZ ZD Celje prim. mag. Stanislava Kajbe, dr. med, ki je moje stanje na daljavo ocenil (zdravilec?), da sem v stanju hude stiske. Pripravljen sem, da se njihovi odgovori na mojo pritožbo v celoti objavijo kot tudi moja pritožba in pismo odvetnice, h kateri nisem šel zato, ker bi bil v osebni stiski, ampak v razočaranju, da prav ü ljudje, katerim humanost največ pomeni, ob svojih napakah ne znajo izreči tiste najpreprostejše besede, »oprostite, prosim, ne bo se ponovilo«. Moj sin Matej si je teh besed pred smrtjo zelo želel slišati, toda na žalost jih po več mesecih ni dočakal, čeprav so bile napake dokazane. Umri let neozdravljive rakave bolezni. Ne želim kvariti dobrega ugleda JZ ZD Celje, ampak si želim, da se tudi vodilni delavci te ustanove zaveda- prav lahko se meni, kot tudi njim zgodi, da bodo morali kmalu koristiti te prevoze. S tem pismom želim, da se na tem področju zadeve uredijo, v kolikor še niso urejene. Zavedati se je treba, da večki upajo 1 dogaja D po- boln Onkološki inši povedati, kaj med prevozi, mislijo, da vsaka izrečen; seda lahko poslabša njihovo že tako težko bolezensko stanje. V primeru ponovnega blatenja mojega dobrega imena in raznih sprenevedanj s strani JZ TD Celje, sem pripravljen v celoti objaviti vso dokumentacijo v zvezi z zgoraj napisanim. MARUAN OPREŠNIK, Opeko zasenčila eksotična drevesa Dvorec v Hrvaškem Zagorju, natančneje v Vinici', domačine očara, že ko ga prvič zavedno vidijo kot otroci. Še pred nekaj desetletji ga je obkrožalo drevje, medtem ko je o njem krožilo, da tam ponoči straši. To nas ni odvrnilo, da ga čez dan ne bi uporabljali za igro: z malo domišljije smo deklice postale princese, fantje pa so se skrili in nas strašili. Dvorec Opeka je bil takrat žc precej izropan, a stavbi leta šo niso prišla do živega. Izpod strehe se je radovednim otroškim očem posebej poleti ponujal bogat pogled na polja, polna zrelih pridelkov. Takrat je dvorec še vzdržal naše korake, zdaj, po več kot dveh desetletjih, so od njega ostali le posamezni zidovi, skoraj že ruševine. A na Vinici ni vredna ogleda le Opeka, temveč pozornost pritegne tudi izredno zanimiv park s približno 0OO vistami dre- ves, grmov in cvetlic, ki obdaja dvorec. Vnjem lahko uživamo v senci nekaj desetmetrskih dreves, ki izvirajo tudi z drugih kontinentov, a v arboretumu že stoletja poganjajo korenine. To je v sosednji državi najznamenitejši in najbogatejši od treh drevesnih parkov, ki se razprostira na 64 hektarih. Cesarska Opeka propada Baročni dvorec prvič omenjajo leta 1674, Takrat je bil last grofov Keglevič, pri čemer je bil zgrajen po angleškem zgledu v fevdalizmu. Večkrat je menjal lastnike; zadnji so bili grofje Draško-viči, ki v njem niso živeli, ampak so imeli opekarno, od tod tudi ime Opeka. Zadnji Draš-kovič je sredi 19. stoletja poročil hčer s francoskim veljakom na avstrijskem dvoru. Tako je bil dvorec neposredno povezan s cesarskim Dunaiem. kar je s seboj pri- neslo razkošno življenje in večji pomen, sijaj in vrednost stavbe. Še pred tremi desetletji je dvorec dišal po starih časih, v njem so prirejali matmant-ske plese in podobne slove-•snosti, vse se je ponoči bleščalo od ogledal, kristala in celo zlata. Zdaj ko stoji le še grobo okostje nekoč veličastne stavbe, je to težko predstavljivo. »Marsikatera umetnina iz dvorca je skrita na Vinici, malo bi bilo treba pobrskati pri premožnih,« namigujejo domačini. Za vzdrževanje kompleksa država sicer namenja nekaj denarja, a tega ni nikjer opaziti, dodajajo. Arboretum - raj za mladino Načrtno so drevesni park začeli zasajati v začetku 19. stoletja, za zgled so služili kot pri dvorcu angleški parki. Eksotična drevesa so zasajali od leta 1860, pri nekaterih bi prerez debel pokazal celo 200 let. Najbolj zaslužen za videz parka je bil grof Marko Bombelles, poročen s hčerjo zadnjega Draškoviča, kije potoval po vsem svetu in domov prinašal bolj ali manj nenavadna in neznana drevesa. Park je kljuboval vojnama in ga zadnja leta urejajo dijaki tamkajšnje srednje vrtnarske šole, medtem ko je dvorec na meji popolnega propada. Pretežno kmečko prebivalstvo prihaja vpark ob koncih tedna. V krošnjah večde-setmetrskih dreves in skoraj nočno temnih senc se skriva več pešpoti. Park premore zanimiva drevesa, čeprav pri nekaterih že manjkajo ali so slabo vidne table z latinskimi imeni, izvorom in značilnostmi. T.i. boksarsko drevo ima tako mehko lubje, da prenese človeške udarce, bohoti se več vrst smrek in borov, zanimiva je lipa s srebrnimi listi, vsaj za dozoreva-jočo mladino pa je gotovo najbolj pomembna gigantska cipresa. Dvorec Opeka oziroma ruševine «Pravimo ji >fukarnica<. Vulgarno, pa saj si predstavljaš, kaj se v krošnji tega drevesa dogaja," me pouči komaj polnoletna Mihaela. Na koreninah zanimivih oblik in varno skriti v krošnji do tal se mladi spoznavajo s prvimi spolnimi praksami, na to kažejo tudi rabljeni kondomi po tleh. Dvorec in park, pred leti pogosto prizorišče T V-spotov, serij in filmov, se zdita eden bolj. dragi malo manj zanemarjena, sta pa vredna ogleda, še posebej, ker za ogled nenavadnih dreves ni ueba potovati na dru^ konec sveta, ampak le slabi dve uri z avtomobilom. Viničanom se že ob omembi Opeke zasvetijo oči in tudi sicer si kompleks z bo^to zgo do vino in s številnimi obiskovalci tudi iz tujine zasluži, da ga ohranijo kot kulturno in naravno dediščino. ANA-MARIJA BOSAK icjh pcyzdnm/ v £ihuük 10.700 Terme Mallorca Turčija Krete Olitnia S«a2- SünHeavfnJ- Cherso Apartma 4- IS./IO/ 7.9770/ B kat. 42.900 7.900 93.800 93.800 93.8' Gromozanska drevesa nudijo senco m zavetje zaljubljencem, SONČEK 080 19 69 SONČEK Ut. Celje 03 425 4640 Citycenter 03 425 4630 Velenje 03 898 4474 VROČI SEPTERIIBER V JUŽNI DALMACIJI IN ČRNI GORI OBIRANJE MANDARIN Z BISERI DALMACIJE IN HERCEGOVINE 13.15,10.2006 SAM031.900SIT NORA LAST MINUTE PONUDBA POTOVANJ SAMO V AGENCIJI DOBER DAN Celje, Slsnetova ure, sob. B..12. ure 034260100/102 Šempeter, Rimska cesta 3S, odp,; uie in(o3ikiber.dan.si MHNK «OVO! »yj«. ntTi>Ali«l> MRČUIA MUET CRNAGORA-PETROVAC HOTEIBONREPOS" HOTELODISEJ" HOTElCASmUSTVA" 7.poi,lsiwo 7«roL,iiTAip SAIIII047.900SIT*TUSE SAMO49.990SIT•!«>« SAMO69.900SH«TAKSE št. 69-1. s ^VPORMACIJE 23 "SETji/SA^I ZADRUGA L J S Z0.0. Kmetijska zadruga Celje gradi v Vojniiiu Poslovno trgovski objekt za trg. POSLOVNO - TRGOVSKI OBJEKT VOJNIK Predvidene dejavnosti: - kmetijska zadruga - supermarket - pošta - banka - cvetličarna - bistro - trgovina s čevlji - trgovina s tekstilom - frizer - več pisarn v 1. nadstropju Objekt bo zgrajen predvidoma v mesecu oktobru 2006. Možnost najema več poslovnih prostorov od 20 m^ dalje za mirne dejavnosti. Informacije: Kmetijska zadruga Celje; tel: 4253811 - št. 69-1. september 2006 - ! RADIO, Kl GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Današnji program bodo zaznamovala javljanja s pohoda v Logarsko dolino; 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Na-rodnozabavna melodija tedna, S .50 Prometoe informacije, 5.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Sara GrU in njena adrenalinska želja okusiti moč brzic (svoje želje pošljite na radio@radioce-lje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Ritmi 90-ih. 12.00 Novice, 12.20 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - V novo šolsko leto s številnimi spremembami - ponovitev, 14,00 Regijske novice, 14.30 [zbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jackpot. 18.00 Glasbeni trojček z Majo Gorjup - kviz, 18.30 Na plesnem pariietu, 19.00 Novice. 19.15 Večerni program, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - gostja Majda Marguč, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 ČesUtke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katrca - voditeljica Klavdija Winder, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev). 24.00 SNOP (Radio Ptuj) S.OO Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juttanja kronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingojack-izbiramoskladbitedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pojejte v zvezde z Gordano in Dobres, 19.00 Novice, 19.15 VrtUjak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Ruj) Model, a še prej ljubitelj živali 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulnirni mozaik. 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Sara Gril in njena adrenalinska želja okusiti moč brzic - ponovitev (svoje želje pošljite na radio@radiocelje.com), 19.00 Novice. 19.15 Radio Balkan, 21,00 Sautc surmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poroälo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novico. 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Party kids. 19 .00 Novice. 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Rubin) 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometoe informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Unlvox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, lerine Oli-mia, 9.401 lalo. Zdravilišče Dobrna. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-s hiü prežeto popoldne, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Deža-nom - gostja: modna oblikovalka in novinarka Vlasta Cah Žerovnik, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Univox) Jumbo plakati s Simonom Cirkulanom (sicer podpisanim kot Jaka) vas te dni pozdravljajo v skorajda vsakem mestu. Simon si tako služi denar, da lahko preživlja številno živalsko druščino, nekaj časa pa vsak teden nameni tudi Radiu Celje in oddaji Male živali, velike ljubezni. Velikega ljubitelja živali smo sicer spoznali že pred leti. saj je v sredini oddaji Mali O pogostokrat oddajal in iskal eksotične živalce. Ko pa se je s porodniškega dopusta vrnila avtorica oddaje Male živali, velike ljubezni Rozmari Petek, ga je (z »žegnom« urednice Simone Brglez) povabila k sodelovanju. Vsak torek tako Simon pripravi koristne nasvete za pravilno vzgojo živalic, glede na to. da občasno pomaga tudi skrbnikom v ljubljanskem živalskem vrtu, pa redno pripravlja tudi reportaže o prebivalcih ZOO-ja. Sicer ste Simona lahko opazili tudi v reviji Smrklja, za katero je posnel foto-strip, pa v oglasih za mobilno telefonijo, mikajo ga že tuje agencije za modele ... A kot pravi, ga doma na Ljubečni držijo njegove živalce. Otroški radio znova z vami! Otroški radio bo znova odprl svoje frekvence na Radiu Celje. Uro in dan predvajanja smo sicer spremenili, vendar le zato, da boste lahko šebolj zvesto poslušali otroške domislice, pa tudi predloge za počitnice. katero knjigo je treba vzeti v roke. kam je treba iti ali pa preprosto prisluhnili svojim vrstnikom. Na obisk bo vsak mesec prišel tudi škrat Niko iz Mestnega kina Metropol, prav tako pa bomo predstavili tudi različne knjige za otroke, ki jih bodo predstavljali kar mladi bralci sami. To soboto ob 9.20 bomo vse podrobneje predstavili, zato zagotovo ne zamudite Otroškega radia. Čofotanje z Radiem Celje Danes bo ekipa Radia Celje čofotala v Zdravilišču Laško, kjer za vse, ki se nam boste pridružili, pripravljamo dijo Winder - Katico, ki vi tako pa se nam bo pridri Zdravilišču Laško bo z n. potrebno skrbeh tucii nasi .djske igre. V goste smo povabili tudi glasbeno gostjo Kla\ zabava vsako nedeljo zvečer na frekvencah Radia Celje, pra il öPack Čukur. ki ga lahko poslušate vsako sredo zvečer, li tudi alasbenik Beno Brodej. Poleg voditeljev bodo za vs wski mojstri. Na sliki Aljoša Bončina in Mitja Tatarevič. •m rih frekvencah 1. rüoebox-robbiewiiuams 2. shakefflatassforme-eminem feat. nate dogg 3. maneater-neliy furtado 4. isrianywonder-keane 5. tonigkt-reamonn 6. shemgvesinherownway- 1. NJENTRENUTiKffilHAJA-NEISHA&VIAOOKRESUN l MABINERO-MANCAŠRK 3. FEŠTA-MONIKA PÜCEU 1. MINIATURA-Yl£NIA l KORAKPfiEOTEBOJ-ANYI 9. l£PUIVEMISU-&SPOT 10.1VOJAMAIA-MAYAP &CHORCHYP auve-kate ryan PREDL06AZADOMACO PUSTIJO-ALENKAGODEC Nasrajencs: Ivana Mere, KajulNva 37b, Celje Jure Frangeigubljenska 87, Žalec Mini kožice, papagaji, mini zajčki, želve, lepan, rakun, deguji.., to je le nekaj živalic, za katere vestno skrbi Simon. Poleg živalic ga veseli tudi igranje, petje, slikanje ,., Angelčke na fotegrafiji be, ko bo do končan, dobila pevka Alya. VRTIUAK POLK IN VALČKOV CEUSKIH 5 plus I STARI VIAK-NAWHANKE (5) 2. NIKAR Ml NE ZAMERITI-eUM (2) 3. KOBOŠOOHWAL-VESEUSVATJE(1) JENAJBOUŠEUUBIMOJ- I upi je povsod doma-vrt pred porušenim svetom-zreška pomwd SLOVENSKIH 5 plus 1 moje srce še ne spi-anstonetarusa (4) 1 Mekspomina- ans.kinuaverddiberja 16) 3. ko prebujaš me s pouubi-veseugorenjci {1) 4. bukaoribmci-ans.rokažundra (3) 5. moji najdražji-fermedružina(2) Karli Zdolšek, Valeniinčičeva 40, laško Peter Ojsteršek, Kopitarjeva 3, Laško št. 69-1.! □»SVETI 25 Modi ni treba odlcrivati »tople vode« Blagovna znamka Egoist By Peter Thaler se je iz Celja po zaslugi globalizacij-ske filozofije in hitrejše cestne povezave vendarle razširila tudi v Ljubljano. Peter Thaler je še vedno zaprisežen Celjan, znan po svojem nonšalantnem obnašanju, z ironijo začinjenih izjavah, ki jih nekateri občutijo celo kot osja žela ... Pravzaprav - zakaj pa se ne bi v prijazno »pikajočem« stilu zgodil tudi tale modni sms? Na natečaju Ona in slovenski oblikovalci za miss Slovenije ste s svojo, po mnc-nju mnogih najlepšo kreacijo, sodelovali prvič. Izjavili ste tudi, da ste prišli MODNI SMS: PETER THALER zmagat. Zakaj niste držali obljube! Da, prišel sem zmagat, pa še sam ne vem, zakaj nisem. Mogoče zaradi mednarodne komisije, ki je spominjala na neke vrste trojanskega konja. Vaša bela toaleta v stilu holivudskih div je bila po mnenju modnih strokovnjakov preveč konvencio-nalna. Kakšno modno prihodnost napovedujete deželi. kjer se glamur med nizanjem drugih nebuloz razume tudi kot razkazovanje ženskih stegen? Žalostno prihodnost. Še vedno velika večina naših modnih »poznavalcev« ne ve, da je vse lepo bilo že enkrat narejeno in videno, pa se še kar mučijo z odkrivanjem »tople vode«. Kakšne stranke so vam ljubše - tiste, ki so v dvomih, kaj jim sploh pristoji, ali one, ki natančno vedo, kaj od oblačila pričakujejo? Vse, ki so rade modno, lepo oblečene ... in ki imajo denar. Kakšna je za vas brezčasna, najlepša obleka? In Bela toaleta v stilu holivudskih div Z oktobrske Egoistove modne revije LJUDSKA MM® CEUE VABIMO K VPISU Brezplačna osnovna šola za odrasle Računairtiška Izobraževanja za ECDL spričevalo Tuji jeziki Ovostavno knjigovodstvo na računalniku Retorika Informacije: 03 428 67 SO, e-matt lnfo@tu-ce(je.si ali osebno v vpisni pisarni Ljudske univerze Celje. Predšolska vzgoja - poklicni tečaj -3. In 4. letnik SSI Prodajalec - prekvalifikacija -vpis vi., 2. in 3. letnik Ekonomski tehnik -P7I -poklicni tečaj najgrša oblačilna stvaritev, ki si jo je Ta hip n i kot najlepša pri-•1 le naša letošnja ne-zmagovalna obleka. Najgrša? Oblačila, ki zaznamujejo reperski stil oblačenja, kjer ni pomembna številka, dolžina... vsekakor pa so po mojem bulerji nesporni zmagovalci med najbolj neestet-sko modo. »Oblačite« znane slovenske osebnosti - bi vam spod-neslo tla, če bi nekega jutra poklical Bili Gates in vprašal, če mu naredite obleko? Ne. No, pravzaprav bi me začudilo, da živi v Ameriki tudi človek s stilom ... VLASTA CAH ŽEROVNIK Foto: GK, SJ, ID Petek, 1. september: Luna v Strelcu bo še vedno povzročala nemirno razpoloženje in željo po nečem novem. Težko bomo zdržali na enem in istem mestu, zato bo zelo močno i7:postavljena komunikacija. Zaradi napetega as-pekta z Venero moramo biti previdiii zlasti pri medsebojni komunikaciji. Bivanje Venere v Levu bo poudarjalo željo po prevladi in gorečih, strastnih čustvih. Kvadrat lahko povzroči težave v ljubezenskih razmerjih. Energije bodo prenapete in polne želje po spremembah. Srečanje Sonca in Merkurja v Devici bo pridalo analitično delovanje. Morda bomo v nekaterih primerih preveč malenkostni, izražena pa bo tudi večja neodločnost. Sobota, 2. september: Luna bo tvorila pozitivni trigon z Venero in Saturnom, zato bomo od energije in elana kar prekipevali. Lahko se nam uresniči želja po srečanju z nekom, lahko dobimo nepričakovan klic. Primerneje, da si organiziramo krajša potovanja, družabna srečanja. Komunikacija bo na visoki ravni, prav tako tudi naš idealizem. Jupiter, planet sreče, bo v prijetnem trigonu z Merkurjem in s Soncem, zato si bosta razum in čustva podajala roke. Položaj Marsa v Devici lahko povzroča občutljiv živčni sistem in aktivira strah pred prihodnostjo. Nedelja, 3. september: Luna bo zjutraj prestopila v Kozoroga, zato bomo resno in odgovorno zrli v nov dan. V sebi bomo občutiU veliko željo po napredovanju in mrzlično iskali možnosti, da se dokopljemo do česa novega. Družabni ta dan ne bonlo, izogibali se bomo poglobljenih pogovorov. Čustva bomo izražali težje, zaradimočnega vpliva Device pa bomo imeli tudi težave s koncentracijo. Nemirni bomo, kar lahko odlično premagamo z veliko fizično aktivnostjo. i 'onedeljek, 4. september; Začetek tedna bo odličen, saj bo naša energija prodorna. Sposobni bomo večjih miselnih naporov, možnost srečnih naključij bo povečana. Ugoden dan je za razreševanje zapletenih finančnih situacij in urejevanje poslovnih srečanj. Popoldne bo kot naročeno za ljubezenska srečanja in razreševanje more- OMCGIJIG raoSTA STANOVANJA VVEČST/UiOVANJSK£M C£SnMOSTOVICiUid.ni dohodek in še vseeno imeti dovolj časa za družina in prijatelje? Od vas pričakujemo: - V., VI. ali Vil. stopnjo izobrazbe, - I^omunikativnost in organizacljslo naš ponos in lep spomin na t ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete ANICE HRIBERŠEK iz Ul. Franja Malgaja 60 v Šentjurju (29.6.1940-25.8.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v tolažbo in pomoč. Hvala vsem, ki ste se ji še zadnjič poklonili, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala ge. Ireni Štruc za nesebično pomoč v času njene bolezni ter zdravstvenemu osebju za pomoč in lajšanje bolečin. Hvala tudi g. kaplanu za opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek, pevcem ter govorniku. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni IHIELEKlUAifC^SJemlzdoiiro službo,ždi spoznoll žensko od 30 do 43 bi za sbpRopot.Telefon041 248447.5366 SIMPATIČNA vsiužbenka, 4»etna, vitka, zeli spoznati moškega do 57 lel. Telefon 041 24W47,vww.5uperalan.si.53S6 ČUSTVEN, deloven moški želi spoznoti sebi primerno gospo, staro okrog 45 let, po možnosti brez otrok. Telefon 031 SUHO. SIMER (1.0.0., Ipavčeva 22, 3000 Celje, razpisuje prosta delovna mesta: klju-cavničor • 2 delovta, stovbni klepar-1 delavec in pomožna delo ■ 2 delavca. Pisne prijBve pošljite na gornji naslov ali pokllcDa no telefon (03) 4255-800 ali 0413SM90. TAKOJ zoposlimo sdarjo, tesarja, keramiko In strešnega kleparja za nedoločen ias. Telefon 041631-770. Tigrod VN d.o.o, Celjskacestal3,3212Vo(rik. 5426 IŠČEM voznika t, e kategoiije za prevoze po Zahodni £vropi. Zaželeno znonjenemš-kegn jezika. Informocije po telefonu 041 606-700,Robert Kiiirii,s.p.,Dobrch va4,3000{elje. IŠČEM deb, STROJNEGA kijuiavničorio ali strojnega tehnika z izkušnjami v kljuiovniiarstvu, zaposlimo. Kačevor&Temiotron d.o.o., Lodca 65 d,33l3Polzela. Telefon 041 754-B65. Ž534 sodelavce za dslo v tiianju. Lasten pro- bkuJnje niso potrebne. Začetek taknj. Inf. 03/42561 SD, od 8. do 19. ure. Jakoma d.c.n.. Mariborska c. 44, Celje. IŠČEM delo-varsIVD o1rok,vokoll{i Šentjur-ja.IetefonO«! 264-298. 5402 PIZZERIA Taurus, Miran Kajna s.p., izlevco 40, Petrovče, nudi prosto delovno mesto v strežbi hrane in pijače. Telefon 031 714-990. ŠIVlUO z Izkušnjami za somostojno In kreativno delo zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov Qitk-šlviljsWoButik, Spon Ivan, Gosposka 16, Celje. S436 GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli prijazno dekle za strežbo. Telefon 041666-726. Marjan Bohor{S.p.,UI.DušonaKvedrD 44, Šentjur. mladi inženirji elektrotehnike in strojništva! šega znarja 2 znanjem naših visoko usposobljenih in svelonio ui'eyavlje-rih specialistov za strojegraflnio na področju uporovne varilne letmiks? Smo 35 let staro, lehnoložto tn kon- poajetje na specializiranem področ- znanjem angleščine, nemščine ali ruščine, ki imajo veselje do potovanj, montaže, programiranja in ser- ničarie in orodjarje. Za nove soöe- ADAPTACUE kopalnic in stanovanj od projekta do Izvedbe. Kopalnice Sieker, Md-gojevo 20, Celje, telefon 041 826-594. 1 in premičnin za vse namene. Hqld.o.o.,Parizlje 15, Broslov-če. Telefon 041 649-234. n ZELO ugodna ceno premoga z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pemek,5.p,Sedlašek9lPodl6hnik. n ŠIVAMO zavese, svetujemo na domu In zmonliramo. Ugodno. Telefon 03} 7)3-073. Brigllo Zagajšek, Zg.Hudlnja 16, Celje. 5422 Bolezen te je objela, ' Injo moč ti vzela, si tja, kjer ni gorja in ne soäa. Med nami več te ni. a v srcih boš ostal do konca dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, in dedija dr. ŽEUKA - DRAGA ZAGAJŠKA iz Nove Cerkve (1934-2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebej Škoflekovim, sodelavcem Nevropsihiatrične bolnice Vojnik, Zdravstvenemu domu Vojnik, intenzivnemu, internemu in diabetičnemu oddelku bolnišnice Celje, vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju, ki so se trudili in mu pomagali v tež ki h trenutkih njegove bolezni. Hvala g. dekanu za lepo opravljen cerkveni obred, ge. Katici Pešak za govor, pevcem za izbrano petje, gasilcem za zadnje slovo, pogrebni službi Raj in trobentaču. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Radi smo te imeli dragi naš Drago. Žena Ela, hčerka Irena, vntik David in ostalo sorodstvo 5440 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje n NEZIKE ROZANC se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za. izrečeno sožalje, darovano cvetje in svečke ter za vso pomoč v teh žalostnih trenutkih. Posebna zahvala je namenjena družini Anderluh. Zahvala tudi Gasilskemu društvu Šentvid, Društvu upokojencev Šmarje pri Jelšah, Kulturnemu društvu, Krajevni skupnosti Šentvid, Rdečemu križu in pevskemu zboru ter godbenikoma. Hvala govornici gospe Mlakar za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujem pogrebnemu podjetju Gekott, g. župniku za opravljen obred in osebju Doma upokojencev v Šmarju, kjer je mama preživela svoje zadnje dneve. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala. Žalujoči sin Darko z družino Bolezen le je objela, poslednjo moč ti vzela, odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi JOŽETA SKOKA iz Vitanja (18.12.1960-16.8.2006} se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, še posebej pa sosedom, ki ste nam v času njegove bolezni in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter govorniku za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala tudi kolektivoma Aero in Merkur. Žalujoči: njegova Cvetka, hčerka Saška in vsi njegovi najbližji ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija FRANCA-DUŠANA SLOKANA iz Škvarčeve 13 v Celju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam \istno in pisno izrazili tolažilne misli sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar za lepo opravljene storitve in pevskemu zboru. Hvala osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna hvala tudi Cinkarni Celje, posebej govorniku g. Petru za poslovilne besede. Žalujoči njegovi najdražji 1'razen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni. ostala je samo praznina, ki hudo in hudo boli. V SPOMIN 3. septembra bodo minila 3 leta, kar je za vedno odšla od nas predraga MARIJA KRAMPERŠEK iz Prožinske vasi - Štore Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in z mislijo počastite njen spomin. Vsi njeni in mož Kari ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ŠTEFANIJE KOVAČ iz Vojnika se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za odpete žalostin-ke, gospodu Pergerju ža ganljive besede v slovo dragi pokojnici in pogrebni službi Raj. Iskrena hvala! Žalujoči domači ZAHVALA Ob nenadni smrti našega moža, očeta in dedija VIKTORJA ROŽANCA starejšega se iskreno zaJivaljujemo vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Lepa hvala pevcem, govornici gospe Herti Rošer za tople besede ob grobu in sosedu Milanu za pomoč. Vsi njegovi STAJERSKIVAL 30 tODMIK KINO imawg/afi si pridržujejo pravico iJo spremembe pmgraina. Unhed 93 17.0D, 21.30 Lapov z »trolkim obrazom 11.30. 14.00. 18.D0. 18.00, 20.00,22.00 Bola Masajiia 17.50, 20.50.23.30 Pirati t Karibov: Mmačeva skrinia 15.20, 20.30 Gaifieid 2 10.00.12.00. 15.50. 18.30,20.20, ii-JO Greva narazen 13.30.16.20 (vsakdan razen v Sctrtek). tS.Oi. 21.20, 23.40 Prekletstvo družine Bell 19.20.23.S0 Avtuniobili 10 30 13.10.15.40 18.10, 20.40, 23.00 18.20 LEGENDA: predstave so v petek in soboto oredsta^-esovsobatoin nedeljo 11.10.13.30.15.50.18.10,20.30,22.50 Lopsv I otrolkim obrazom 11.50. 14.00.16.10.18.20. 20.40,23.10 20.00, 22.20 Garfield 2 13.00. U.50 16.40. 18.30 lovac na rekorde: Legenda o motoriu 20.20, 23.00 Sr«a pa taka 14.40. 16.50. 19.00 Trikrat pokopani Melquiades Estrada 21.10,^^.45 PETCK, SOBOTA in NEOaJA SLOVENSKE KONJICE 18.00 Hitri in drzni: ToUo drift 20.00 Garfield 2 NEOEUA 18.00 Garfield 2 20.00 Hitri in drzni: Tokio Drift PRIREDITVE 0.00 Atrij Savinove hišežaiec Bolšji sejem -12.00 Središče Gotovelj Kmečka tržnica z nasveti stwkomjaka o vlaganju soauja 18.00 Pred Kletjo Imeno _ Godalni kvartet Arion in Mau-rizio Redegoso (viola) ter Süvio Albesiano (kontrabas) koncert [2-0^n;ij Savinove hiše ^lec Diplomiranec nočni kino Promenadni koncert 15.00 Večna me nskadvora na v Pnst^_ Srečanje Ijudsldh pevcevin god- 17.00 Cerkev Jezusa Kristusa i poslednjih dni, Prešern •a 25. Aletheia, Klarisa Jovanovič z gostom, Veno Dolenc večer akustične glasbe O Stari tig Slovenske Krajice__ PinotNoir...... konixrt SOBOTA. 2.9. ^£00~rržnicavZalcu Pokrajinski muzej Celje: ari se plačuje 8,5% davi NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tal j i ur.: Ivana Stamejčič. Uredi Ibhnični urednik: Franjol ^ Računalniški prelom: Igor Sarlah. Ob nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@ tehničnega uredništva tehnika .tednik® iodano vršlnos!. RADIO CELJE Odgovorna ured Telefon studia (z. fTl- Petek ob 21.30: koncert Kleemar & Teh Rectal Chex Na ogled razstava dogodkov MCC -fotografije Davida Šoštarja v kolaž i ciklus Dbliki. Zbiramo prijave za jesens zikovnih dclavnic - špan.^či coščina, italijanščina, nemščina, angleščina (trajanje 30 ur). Več info: www.mc-celje.si in naslov: infoCo'mc-celje.si. Nefiks: indeks neformalnih izobraže- ija 3oKo (Prostor): na ogled so Space cookies (Mija Špindler) Redno: Uradne ure: pisarna na Cesti Miloša Zidanška28 (športni park), petki od 13. do 15. ure. Mladi za razvoj Šentjura in Dobja: predmet razpisa je nagraditev kakovostno napisanih raziskovalnih nalog osnovnih šol občin Šentjur m Dobje, sretinježolcev, študentovin mladih, ki imajo stalilo prebivališče oziroma se šolajo v omenjenih občinah. Aerova nagradna križanka Objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 25, avgusta. Prispelo te 587 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 67 Vodoravno: SLUM, KAPA, A K ROBAT KA, LEA, IDIOT, OSP, VACK, LE, SMOKVA, OAZE, SOK, PORTOROŽ, IKRA, UTA,JAN!CA, UM,SELAN, ANATOMIJA, TLORIS. ARKO, CAR, APEL. lA. VABA, HLACMAN, OZ, LN, PAR, PI, RAVS, LAŽ, ACETILEN, STRUNE, GPJ^RATOR, ROPAR, LEPILA, KUŽE. MF, TŠ, TARA, OKSAl AT, REPRIZA. Geslo: Začetek pouka z Aerom. Izid žrebanja Nagrade prejmejo: Gorazd Terbovc, Trubaijcva 55 a, 3000 Celje, Janja Celin-šek, Brstovnica 4, 3272 Rimske Toplice, Katja Kosmač, Rifnik 16, 3230 Šentjur, Gašper Poznič, Planina 14,3225 Planina pri Sevnici in Daša Jež. Čopova 2, Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem /iiravjii; Krekov trg 3, Celje, tel: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ah 051/ 418 446 1 tedni studiu: info@radiocelje.i fotografije: Gregor Katič S UREDNIŠTVO Milena Brečko-I'oklič ko, Špela Oset, Rozi Pomočnica direktorta in vodja Agencije: Vesna U-- jič. Organizacijski vodia: Franček Puiigerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Botiinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fix: (03)54 41 032, (03154 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si -weishaupt- vaš partner 365 dni v letu Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje Za reševalce nagradne križanke podjetja -weishaupt- smo pripraviti nekaj lepih nagrad, in sicer 1. nagrada - Unikatno darilo Oskar Kogoj Nature design - ledena steklenica -I- komplet Weishaupt (majica, kapa, torba) 2. in 3. nagrada - Otroška smučarska čelada Alpine + komplet Weishaupt {majica, kapa, torba) Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jiii bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do petka, 8. septembra 2006, Izžrebani reševalci dvignejo nagrade na oglasnem oddelku NT&RC. Kupon —^-^-4-5-1-T Ime in priimek; _ Naslov:_ Davčna številka:. RUMENA STRAN Zakaj k Tlačanu? Karma kmalu v Celju Koroški harmonikar Boštjan KonečnLk očitno rad zahaja v gostilno Tlačan pod celjskim Starim gradom. Za tiste, ki se sprašujejo zakaj, v pojasnilo tale fotografija, na kateri je v člana priljubljene hrvaške skupine Karma, Taro in Pipija, smo takole zasačili v dvigalu. Kaj družbi čednih natakaric. sta počela, nam sicer nista zaupala, sta pa napovedala, da skupina v kratkem prihaja v Celje... Od župnika do voditelja Novi voditelj trač oddaje E plus v progi-amu Kanala A je šaleški župnik in odkriti simpa-tizer stranke LDS Janez Furman. Na novi medijski poti mu želimo veliko uspeha ... CK KU Gl. ER Xofovelova.ie, Celje PlÄtoSWO 041/«S1 OSO In 03/490 0222 PORy^^NAVÄ PE CELJE, Ljubljanska STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 080 13 14 — št. 69 -1, s Ciril Zlobec iE, kotie razvidno tudi slotagniiie. nd v dobri družbi. Kliub čaotidiivim SI. letum pa mu ne maniha niti smisla za humor. Organizatoriem Veronihine nagrade, ki si želijo, da bi dogodek postal mednarodni, ia svetoval naslednie: Meti vedno naiveč zanimanja med ljudmi zbudijo srednjeveške prireditve in obojanje starih običajev. Če hočete ime Veronike ponesti v Evnjpo, ohlecrte pesnike v viteze in naj se med seboj borijo z meči. Kdor ho zmagal, naj dnbi Veronikino nagrado. Prepričan sem, da bodo o tem pisali vsi slovenski in tuji mediji.« Osvajalci Veronike Celje je v začetku tedna živelo v duhu poezije. Veronikina nagrada je oživila mestne ulice in središče knežjega mesta vsaj za eno popoldne spremenila v oder stihov, posebej čarobno pa je bilo na Starem ^adu. BA, foto: NATAŠA MÜLLER Vse za varnost Da je maratonec Nino Cokan, sicer organizator avtomobilskega festivala v Celju, moral plačati Petrolu za zaprtje bcncinske črpall