PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATELJE Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST—NO. 1986. M wm4 cUm autt«. Dk. C. 1HT, «1 th* pM* «tfk« al Ckkan, OL. tk« Act al CM|r«M ol fcUrck J. UT% CHICAGO, 23. ILL., 10. OKTOBRA (October 10), 1945. Published Weekly at 2801 S. Lawndale Ave. •i« LETO—VOL. XU DVA ZAKONCA, on star 75 let in šena 60. sta bila izgnana s pomočjo šerifa is stanovanja, toda njuni sosedje so znosili pohištvo naiaj in tako imata sačasno spet svoj dom. / Kriza Anglije, ki jo bo Attlee težko zmagal ERNEST SEVIN V VLOG, VNAJEGA MINISTRA NA PRVI PREIZKUŠNJI. - IMPERIALIZEM IN VEUKA BRITANIJA STA ENO. - SPOR MED VELIKO PETORICO slabo JAMSTVO ZA MIR NEMŠKI FASISTI IMAJO V ZED. DRŽAVAH SE VELIKO PRIJATELJEV Kongresnik Jonkman (republikanec iz Michiga-na) se je v poslanski zbornici pritožil, ker je bil silo-ma odstavljen predsednik bavarske vlade Fritz Schaefer. Pasti je moral, ker je ameriški general Pat-ton po neprevidnosti javno priznal, da ni potrebno počistiti vseh nacijev iz uradnih služb. S Schaefferjem vred je padel tudi general Patton. Dasi izboren poveljnik, se je v vlogi glavarja ameriške vojaške vlade na Bavarskem izkazal za tako neveščega administratorja, da ga je moral vrhovni zavezniški komandant general Eisenhovver odstaviti. V tej aferi se je dognalo, da smo na Bavarskem tudi po padcu Hitlerja vzdriavali nacijski režim, dočim so Rusi v svoji okupacijski coni takoj dovolili ustanovitev protinacijAih strank ter jih pooblastili' ustanoviti civilno vlado. Ameriški in angleški poveljniki so kajpada večinoma toriji, sovražniki socializma, pa jim ni kazalo drugega kakor da ohranijo na površju take nemške uradnike, ki so nasprotniki socializma. Omenjeni kongresnik Jonkman je v zbornici poudarjal, da se je armada Zed. držav na Bavarskem in drugje lotila naloge, ki ji ne pripada. Rekel je namreč, da odstavijo "nasprotnike" komunistov. Fašist Fritz Schaeffer, odstavljen zaradi svojega fašističnega prepričanja in delovanja, je bil po mnenju tega kongresnika vržen iz službe samo raditega, ker je nasprotnik — komunizma. Jonkman je potoval na stroške naše vlade z ostalimi tovariši kongresne komisije po Evropi. Trdi, da Zed. države vse preveč podpirajo komuniste, namesto antikomuniste. Odstavljeni general Patton je dobil v ameriškem tisku, v radiu in tudi že v filmih nič koliko sla-vospevov, češ, da je postal žrtev "komunistov", ki so ga hoteli spraviti s pota. Razni Jonkmani ne pravijo, ta in ta je fašist, pa so ga naše oblasti v Nemčiji vrgle iz službe! Ne, ampak kar oni trdijo je, da jih je primoran general Eisenhower metati ven zato, ker so "antikomunisti". Torej je vse tako, kakor v tem listu neutegoma dokazujemo: Gre se — ne za demokracijo združenih narodov, ampak za ohranitev kapitalizma med njimi na eni strani in za socialno revolucijo na drugi. Minuli torek se je angleški parlament spet sešel in premier Attlee ter njegov minister vna-njlh zadev Ernest Bevin sta bila kajpada glavna točka pozornosti. Sicer od volitev, v katerih je dalo angleško ljudstvo vajeti delavski stranki v roko, ni še tako daleč, a vendar dovolj, da je and Attleejevo administracijo več razočaranja kakor pa navdušenja. Ničvredna dedščina Kar je delavska stranka dobila, je bankrotirana Anglija, gospodarsko izčrpana, potisnjena izmed prvovrstnih velesil, pa se trudi ohraniti svoj prejšnji ugled saj za silo s pomočjo do-minjonov, ki pa si niso nič več na čistem, ali naj še ostanejo v občestvu Velike Britanije, ali naj se povsem osarnosvoje, kakor se je Irska, ali pa se oslone na Zed. države, kakor sta se v času minule vojne Avstralija in Nova Zelandija, pa tudi Kanada. Problemov na kupe Delavska stranka je torej dobila v svoje področje državo, ki je nehala biti prvovrstvena velesila; ki na svetovnem trgu ne more več gospodariti kakor nekoč in ki ni več svetovna posojilnica, ampak toliko bolj pa dolžnica in predvsem odvisna •••••••••••••••••••••••••• • • • • • , * • • • od dobrohotnosti Zed. držav. Ni prijetno prevzeti vlado države, ki je bila zgrajena na imperializmu, pa se ji sedaj, ozfro-ma že po prejšnji svetovni vojni tla starega reda izpodmikajo. Ampak ako imperializem zavrže, kako naj živi? Ko je delavska stranka v pro-šli volilni kampanji zmagala, smo v tem listu rekli, da kakor je njen program mi kaven. ga bo mogla izvaiati kvečlemu ie doma. a v ostalem pa bo morala hočeš nočeš, še dolko nadalje vati ss taro vnanjo politiko imperializma Velike Britanije. Angleži namreč žive od imperializma. In zapleteni so vanj toliko, da se iz njega ne bi mogli kar tako izmotati, tudi če bi hoteli. Pokojni Leon Trocki je pred leti napisal knjigo, v kateri je opisal zaton Velike Britanije. Sicer ni še zašla, in kot je rekel Churchill, tudi ne bo še. a Attlee ve, da je prevzel vlado svoje države v času, ko se ji gre "biti ali ne biti**. Ali se zruši vzlic zmagi v vojni, kot se je poražena Francija, ali pa se bi (Konec na 5. strani.) Francija se trudi, da se bi otresla starega reda in pa sramate X nnirnmKpn cn !\rv/4/\ nrriln .t I fil 1 lic Vojna "prosperiteta" bila v resnici le. težka zadolžitev V novembru se bodo vršile v Franciji prve volitve v parlament, od kar je bila poražena v vojni. Zanje je veliko zanimanja raditega. ker hoče svetovna javnost videti, da-li res piha veter vse povsod le v levico. V Franciji to pravilo velja Reakcionarne stranke v nji izgubljajo. V kolikor se še vzdržujejo, si nadejajo podpore le iz Washingtona, Londona in Vatikana. "Dve sto francoskih družin" — takozvanih, je državo zapa-slo in oteti jo bodo mogli zase edino s pomočjo ameriške in angleške vlade. V volitvah v okrajne odbore, ki so se vršile meseca septembra. je lahko reakcija v Franciji uvidela, da so ji ure štete. In enako njeni zavezniki v drugih deželah. Socialisti, ki so imeli prej v teh okrajih 380 mandatov, so jih dobili v zadnjih volitvah 811. Izšli so torej iz te borbe kot najjačja stranka v Franciji. Ampak komunisti, ki so izšli kot tretja stranka, so dobili le malo manj glasov kakor socialisti. Bili pa so toliko močni, da so sc dvignili s prejšnjih 72 na 328 mandatov. In v številu glasov so ostali le prav malo zadaj za socialisti, kot je že rečeno. Skupaj bi torej ti dve stranki lahko zmagali. A jima ni za koalicijo, ker je država obubožana. bankrotirana in bržkone bo odvisna skozi prihodnja leta le od "kapitalistične demokracije." Socialistična stranka v Franciji bi morda želela prevzeti vlado, a se tega boji vsled skušenj, ki so doletele delavsko stranko v Angliji. Vzlic temu je posegla v borbo s trdno namero, da zmaga v nji. Kar se tiče francoskih bur-žvaznih strank, so diskreditira-ne, ničvredne, a si še upajo priti Vlada ima izračunano, koliko imajo vojnih bondov banke in koliko jih pride povprečno na posameznike, ki so jih kupili z odbitki od svoje mezde. Veliko delavcev te bonde proda ko hitro morejo. To ni težavno. Težko pa jim bo plačati vladni dole, ki je njihov dolg, namreč dolg tistih, ki producirajo bodisi v industriji ali na farmah. Zakladniški oddelek naše vlade pravi, da sedaj dolgujemo samemu sebi 263 milijard dolarjev. To se pravi, da pride na vsakega otroka, moškega in žensko v tej deželi 1,872 dolarjev dolga. Kdo ga bo plačal? Vsi, ki delajo. Vsi, ki kaj kupujejo. Ako imate torej ža tisoč ali dva tisoč dolarjev bondov, je to manj, kot pa znaša dolg. ki (»dpade na vašo družino. Plačevali ga boste do konca dni, in potem še vaši otroci, ako ne bo ined tem ves dolg preklican, ali pa umetno izbrisan. Kot je urejeno sedaj, ho to breme ležalo nad deželo skozi več generacij. Ako pride danes na vsako osebo $1,872 vladnega dolga, dočim ga je bilo ob pričetku prve svetovne vojne samo $12.-36 na osebo, potem si lahko predočimo. da nas še vedno stane milijarde tudi sedaj, ko je oborožen konflikt ponehal. Treba bo plačevati penzije in razne d<*uge stroške, ki ne bodo ponehali skozi dve generaciji, tudi če ne pride do tretje svetovne vojne, na katero pa se svet že sedaj pridno pripravlja. Avstrija v stiskah, ker zavezniki nočejo priznati njene vlade Kari Renner je dejal že pred tedni Angležem in Američanom, da mu je nemogoče storiti kaj prida za Avstrijo, ako Angleži in Američani ne bodo hoteli priznati njegove vlade. "Seveda so v nji tudi komunisti", jim je dejal, "ampak kaj zato!" Ob enem je dodal da se bo avstrijska vlada reorganizirala tako, da bo vsaka stranka v nji pro-porčno zastopana. To bo torej povsem demokratično in popolnoma po volji zavezniškega vrhovnega poveljstva. Saj Kari Renner tako smatra. Delavske unije imajo spet internacionalo CITRINE PREDSEDNIK. - UNIJE IZ USSR SE NISO SILILE V OSPREDJE. - C/O EDINA ORGANIZACIJA IZ ZED. DRŽAV, KI JE ZASTOPALA TUKAJŠNJE DELAVSTVO Vzrok, da je na svetu toliko j zmede, je polomija internacio- j nal. V minuli vojni ni bilo niti ene. ki bi kaj pomenila. Najbolj i čudno pa je, da se je za obnovitev mednarodnega delavskega gibanja zavzelo drugače dokaj konservativno angleško unijsko gibanje. Na njegovo iniciativo je bilo sklicanih precej sestankov, U-ije v velikem mednarodnem obsegu in rezultat je ustanovitev nove svetovne zveze strokovnih unij. Pravi, da šteje j nad 65 milijonov članov. Delavski ko»«jres v Parizu Ko so se po prvih treh pripravljalnih sestankih zastopniki delavskih unij iz vseh krajev ; sveta končno sešli, da si zgrade novo internacionalo, je zgleda- > lo jako slabo. Kajti v istih dneh I se je razbila konferenca ministrov velike petorice, ki je zborovala v Londonu. A predstavniki mednarodnega delavstva pa so vzlic tem oviram pokazali, da razumejo1 svoje naloge boljše kakor pa di-1 plomati in vsled tega je bil nji-i hen kongres v Parizu uspeh. Intrige proti sovjetskim unijam Glavna ovira popolni solidarnosti je bila in je šo AFL. Tru-, dila se je. da bi tudi angleške j unije- odvrnila od sodelovanja na pariškem kongresu, in izgle-! dalo je že, da ji bo uspelo. A kakor je "Sir" Walter Citrine. predsednik angleških unij, konservativen. je še vcAAnrt ♦oliko dalekoviden, da ve, kako piha veter med delavstvom po Evro-ji in ostalem svetu. Zato je vztrajal v svojem predlogu za ustanovitev nove internacionale in v nji tudi uspel. Ni bil sicer srečen, kajt%sovjetske unije so v premoči in tudi ako bi se AFL odzvala, ne bi bilo mnogo predrugačeno. Je pa resnica, da -napad na sovjetske unije od AFL ni us-' pel. Svobodne ali ne, na kongresu v Parizu so USSR dodelili 41 glasov, na podlagi, da ima v unijah nad 27 milijonov članov. Angleške unije so imele 23 delegatov, CIO iz Zed. držav 22, francoske unije 23 itd. Večina delavstva v interna-cionali Mednarodni delavski kongres v Parizu je dokazal eno: Bil je zares mednaroden in mnogo delavskih zastopnikov je poudarjalo, da je prišel za delavski razred čas. da se uveljavi. Zbor v Parizu bržkone ni bil idealen, ker smo v neidealni dobi, a dokazal je, da se brez delavstva nikamor ne pride. Na nesrečo je to le še vse premalo poudaril. Vodstvo dobro razdeljeno Vodstvo te nove mednarodne delavske strokovne internacionale je bilo razdeljeno v smislu kompromisa. Nihče ni zahteval (Konec na 3. strani.) Izseljevanje iz Nemčije Iz zapadne Nemčije, ki je ve činoma pod ameriško oklipaci- j jo, je bilo izseljenih v njihne rojstne dežele v minulem po letju nad pet milijonov zasužnjenih delavcev, ki so garali za H;tlcrjev rajh. nazaj, v veri, da sc bo levičar-stvo izjalovilo. Tega se boje celo mnogi socialisti in komunisti, ker vodo, da se iz mizerije blagostanja ne more ustvariti. Če dobe vlado, bodo ljudje pričakovali kruha, ki pa ga jim ne moreš dati, ako nimaš moke. A vseeno, Francija gre na levo. Razne prerokbe o učinkih nove ekonomske krize A • KONFERENCA* klubov JSZ in druitev PM za zapadno Penno. v nedeljo 28. oktobra •(po seji federacije SNPJ): Strabane, Pa. • • • • • • •••••••••••••••••••••••••• Tednik Labor prinaša izjave raznih ve&Čakov o posledicah, ki jih obeta deželi prihajajoča ekonomska kriza. Vsi so edini v tem, da ie velika brezposelnost neizogibna. Niso na si na jasnem. kolikšna bo in kaj vse se še lahko drugega pripeti med tem časom. Ampak če ne bo kakih novih mednarodnih zaplet-Ijajev, ali kaj drugega posebnega, so vsi prepričani, da dobimo novo veliko brezposelnost in "depresijo". N. pr., bivši podpredsednik Henry A. Uallace, ki je sedaj tajnik trgovskega departmenta. je dejal, da so izgledi že v bližnji bodočnosti za znižanje skup- nega zaslužka delavcev v vsoti osem milijard dolarjev v primeri, kolikor so delavci prinesli od svoje plače domov do končane vojne. V svojih izvajanjih pravi, da bo to znižanje zaslužka nastalo vsled odprave nadurnega dela, vsled iikinjenin vojnih industrij in s tem vsled brezposelnosti, zaradi krajših ur in s tem manjšega zaslužka in pa vsled prehajanja delavcev iz visokih v nižje niczde. Omenjeni list, ki je njegovo in druge iziave glede tega problema proučeval, pravi, da je Wallacejeva prerokba najbolj konservativna. Vzroki, ki jih je trgovski tajnik navedel, seveda niso za nas nič novega. Važno je to, da je on v poziciji svoje službe v stanju prilično izračuna*!, koliko milijard dolarjev bodo delavci vsled ukinjenja vojne industrije in raznih drugih vzrokov manj zasiužiji na leto kakor pa so do konca vojne. Drug važen vladni urad, "Office of War Mohilization and Reconversion", pa po svojih dognanjih računa, da bo število brezposelnih že zgodaj v prihodnjem letu znašalo nad osem milijonov in da se ho šele v začetku leta 1947 znižalo na kakih šest milijonov. Isti urad pravi, da so *a domnevanja bazirana na najbolj optimističnih predvi- devanjih ekonomskih razmer, ki se bodo razvijale v dogledni dobi. Tretji urad—"Office of Priče Administration" — pa je še bolj pesimističen, ker po svojih skuš-niah in podatkih domneva, dr bo prihodnje le'o najmanj deset milijonov delavcev brez dela. Obe ti agenciji bazirata svoje domneve na podlagi tega. da sc bo skupna vsota ameriškega obratovanja znižala z dve sto milijard dolarjev na leto, kolikor ie znašala do konca vojne, v začetku prihodnjega leta na 160 milijard. DELAVCI POTREBUJEJO SEDAJ ZARES PRIJATELJEV, POSEBNO V TISKU V minulih par tednih so časopisi polni člankov ter plačanih "editorialov", v katerih tarnajo proti unijamr oziroma zoper stavke. General Motors, Fordova kompanija, razne oljne družbe itd. apelirajo na ameriško javnost za sodelovanje v svrho prehoda iz vojne produkcije v obratovanje za potrebščine, s kakršnimi smo med vojno prenehali. Med vojno so isti pisci delavce napadali, češ, da zadržujejo municijsko produkcijo, bodisi s počasnostjo, z izostajanjem z dela, a|i pa s stavkami. Sedaj tolčejo po njih, ker je nastal po deželi val stavk in še hujši industrialni nemir se obeta. Senator Wi-ley iz Wisconsina je dejal, da so sedanje stavke nič drugega kot "veleizdaja" (treason) in sabotaža. Zahteval je, da se jih zaduši s prisilno zakonodajo in da se stavke v bodoče prepove popolnoma. Ako imajo delavci, organizirani v unijah, kake zahteve, naj jih predlože merodajni vladni komisiji, ki bo odločila, da-li so upravičene ali ne in izrekla bo svoj odlok. Ampak delavci morajo ostati pod vsakim pogojem na delu. Stavke moraio torej prenehati, čeprav se ponašamo, da smo proti "totalitarstvu". Boji, ki se sedaj dogajajo, so lahko le posledica napetosti, ki se je med delavsko maso nakupičila v vojni dobi. A huše šele pride. V kongresu bo vedno več napadov proti unijam, v časopisju bodo blatene bolj in bolj in radio bo brnel hudih bešed proti ustavljanju produkcije in namigavano bo, da se kaj takega niti v Rusiji ne dovoljuje. Tisti, ki so prerokovali, da čim bomo fašizem v Evropi porazili, ga bomo najbrže tukaj dobili, niso govorili kar tjavendan. Kajti predloge v poslanski zbornici in v senatu niso naperjene proti delodajalcem, ne pfoti profitom, ne zoper korporacije, ki so ustanovljene v svrho grabljenja dobičkov za privatne žepe, ampak proti tistim, ki delajo. In če bodo delavci zahtevali le kak kvoder ali dolar priboljška na dan, ali krajše ure, ne pa tudi besedo v vladi, se bo dogodilo, kot se jim je pred leti v Italiji in potem v nemčiji. PROLETAREC LIST ZA INTERESE D^^AVSKECA UUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. I Mlaja Jnr*«lov*>«ka Dalavtka TUkavaa Druika. Ckicaga. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih drftavan ta celo leto >3.00; ta pol leta $1.7»; t« četrt leta $1.00. Inotematro: ta calo leto $3.50; ta pol leta $2 00. V »i rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpotneje do pundeljk« popoldne »a priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC fuoliahed every Wedne*d«y by tke Jagoda* Workmen'a PublUhin* Co.. In«. Eatabliafeed 190«. Editor. Biuineaa Manager. ............Frank Zaiti ..Charle« Pogorele« 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: Ona Year 13.00; Sit Montha $1.76; Threa Months $1.00. Fortign Countries, One Year $3.50; Sit Months $2.00. proletarec 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telepbone: ROCKWELL 2864 Nemško delavstvo v največji in naftragičnejši preizkušnji Tako razlaga stvar Padover. Zgodovinar Saul K. Padover avtor "Jeffersona" in drugih knjig, ima v "Nationu" z dne 22. sept. članek z naslovom: "Tragedija nemškega delavstva", ki je vreden, da ga človek prečita. Padover je bil pred minulo vojno visok uradnik v departmcntu za notranje zadeve, med vojno pa častnik v naši armadi v oddelku za psi-hologično vojno. Nemčijo torej dobro pozna. Delavstvo ni po uničenju svojih voditeljev storilo ničesar proti Hitlerju. Kar je voditeljev prestalo preganjanja, so bili potem brezbrižni. Ne nemški social-demokrati, ne temški komunisti nimajo nikakršnih zaslug za boj proti nacizmu in sploh je Nemčija edi->a dežela v Evropi, kjer ni bilo ned delavstvom proti fašizmu nikakršne akcije. Ravnalo se je^ r>o besedi "verboten" do kraja. Če ti je prepovedano, ti je prepovedano in tega se drži, pa boš Val stavk ne pomeni drugega kot da smo tam kakor pred vojno Koliko vpitja je bilo, češ, vojaki v lisičjih luknjah tvegajo življenja, a tu delavci stavkajo, namesto da bi producirali in jih zalagali z orožjem in drugimi potrebščinami! Sedaj je lahko že vsakemu znano, da so bili naši vojaki ves čas dobro oskrbljeni z orožjem in da je bila tista propaganda o pomanjkanju le gonja proti delavcem. V vojni industriji so delavci sicer res dobro zaslužili, posebno zaradi dela v nadurah, a stavke so ttile redke. • . • . ' Ko je bilo vojne konec, pa je začelo med delavStvoiri kipeti in nastalo je vse polno stavk — mnoge izmed njih popolnoma proti volji in nasvetom unijskih voditeljev. v A še hujše pride. In v tem se pojavljajo zopet stare stvari: zvezno vojaštvo in mornarica se umešavata v stavke, da jih zadušita — neglede ali so zahteve stavkarjev upravičene ali neupravičene. Sodniki izrekajo svoje odloke proti stavkam. Governer države Indiane je stavkarjem zagrozil z milico. In tudi v drugih državah so pripravljene n« svojo staro "normalno" nalogo. Šerifi bde. Policija v avtih, na konjih in peš je zraven, da protek-tira privatno svojino — s krepeljci po glavah delavcev, ako treba, kakor je bilo nekoč. Ne, kakor nekoč, ampak prav do te vojne, ki smo jo tako uspešno zaključili z zmago za "štiri svobodščine , za demokracijo in druge take reči. Čemu ta val stavk? Razni Kaltenbomi tolmačijo, da radi tega, ker se delavci ne zavedajo odgovornosti do skupnih koristi dežele. Drugi menijo, da ker so si delavci med vojno veliko prihranili, pa stavkajo iz počitniške naslade. Tretji — in to celo v kongresu — dolže komuniste. Dejstvo je, da je delavstvo sedaj, ko je vojne produkcije konec, spet v enaki negotovosti, kakor zmerom. Bodisi pod Hoov-rom, ali kot je bilo pod Rooseveltom, in kakor je sedaj pod Tru-manom. Danes delaš, jutri si lahko vržen na ceMo Tn kaj potem? Vse, kar imaš, je nekaj vojnih bondov, morda hiša, ki je plačana ali pa kupljena na posodo, in pred sabo pa negotovost. Hišo si si morda kupil kje blizu najmodernejše tovarne, ki je sedaj zaprta. Kam boš šel? Ti že lahko kam greš, a tvoj dom mora ostati kjer je. Prazen, kakor je tovarna tik nje. V nji so saj oooioženi čuvaji. A tvoj dom ostane zapuščen. Nihče ti ga ne bo varoval, ko boš moral drugam za kruhom. Kdo je že pravil, da je delavstvo zmagalo v lanskih volitvah? Prav gotovo Proletarec ni bil med njimi! In ali se še spominjate slavospevov, ki jih je bil deležen "new deal"? Mi smo tedaj rekli, da je bilo vse tisto le ubrizg za poživljenje kapitalizma. Tako je bilo, tako je in tako bo, dokler se unije ^ namesto da se lasajo med sabo, ne zdramijo za solidarnost, ,za samostojno politično akcijo in pa dokler se ne odločijo ne samo za prlviške k mezdi, ampak za socializacijo bogastev. To je, da se izrečejo za odpravo sistema izkoriščanja in s tem za iztrebljenje privatnega dobičkarstva. Torej dokler se ne požene v boj za socializem, bo zmerom tako kakor je bilo in je sedaj. On in drugi kritizirajo naše oficirje in druge uradne vojaške oblasti v okupiranih krajih samo s stališča, da tu, kar počno, ne bo prineslo demokracije Evropi. Ampak pravi vzrok, da delajo tako kakor delajo je, da imajo tu ljudje vero v ohranitsv starega gospodarskega reda veliko bolj kakor pa v demokracijo. V mislih imajo privatno dvojino, a evropski res demokratični elementi pa streme, da se jo socializira v korist vsega ljudstva. Za tako demokracijo pa ljudje, ki jim je kapitalistični sistem največji ideal, ne morejo biti. "HIŠA GOSPODA HARRINGTONA" Chicago, lil. — "Kdaj boste spet imeli igro," nas vprašujejo ljudje, ki radi posečajo slovenske predstave. In jim odgovar- lahko izhajal Taka je bila psi- * My ^ fi dcc*mbrJ| hologija nemškega delavstva. | dvorani SNi»j »• JAPONSKA SE TOLAŽI, da je bila tepena vtled ameriške premoči v produkciji in na morju ter v traku, in pa vsled atomskih bomb. proti katerim ni imela nobenega efeMivnega sredstva. Kaj take bom- be pomenijo, priča gornja slika. Hirosito. kl je bilo eno Itmed najbolj protpevajočih japonskih mest. je A tudi nezadovoljno ni bilo, ka-, Vstopnice so kot običajno v v rasvalUuh. Vtelo je dobro sekundo, da se je sesulo. Vtelo bo leta. predno bo tnova vgrajeno. kof Padover zelo dobro razlaga. | Dredproc|ajj po 65c jn bla- ------i Ko ie Hitler razgnal prejšnje r ?5c delavske voditelje in jih uničil 11 i. KATKA ZUPANČIČ: IVERI V tretje gre rado, pravijo ■ pokazal več smisla m volje Ko sem zadnjič zapisala, da do sodelovanja, ne le z Ameri-bi se človek rad semintja nalik i ko- marveč i z vlado sovjetske školjki zaklopil, mi je bila v mislih predvsem petorica svetovno veljavnih mož, ki je tisti čas še konferirala v Londonu. Seje to se vršile za zaprtimi durmi, vendar se raznim poročevalcem ni dalo molčati. Ker jim je manjkalo zrnja, so pa zalagali Tiste s plevami. Ali tudi med plevami se je lahko zati-palo marsikaj. Bila so vmes na migavanja. da se je sešlo—ne pet ljudi, ampak pet ledenikov ... Pa da so — z izjemo Molo-tova — prišli na konferenco le površno pripravljeni. Rusije ter z novimi vladami o-stalih malih narodov. Pričakovali smo in skoro sa-mo pose bi umevno se nam je zdelo, da bo pod novo delavsko vlado odnehal reakcionarni to-rijski pritisk na dežele, ki so se obubožane komaj izvile izpod liaiifašističnega nasilja. Pričakovali smo, da se bodo napeli vijaki tam, kjer treba, na primer v od noša ji h s Franco vo Španijo, ki je postala zavetišče in zaklonišče zagrizenih nazi-jev. Ali predsedniški stolec se pod Navsezadnje, čemu treba pri- Attleejem še ni utegnil ogreti, prav? Ako si vtepemo v glavo, ko je ta že vstal ter iznad an-da bomo dosledno pobijali vse. gkškega plota pokazal staro se-kar nam nasprotna stranka bično ChurchillOvo masko: Na-predloži, je naš namen tako re- še stališče v vnanjih zadevah koč napol dosežen. In no. mar bo ostalo neizpremenjeno... 2 ne sedimo na tajni formuli drugimi besedami: .Demokraci-atomske bombe? iTa tajnost se ja Churchillovega kova postaja /na kd«j bridko maščevati!! le nam doma v oviro, za vas iz-Edini. ki ga ponesrečeni izid ven naših meja pa je popoino-te prevažne konference nema- ma na mestu! ra občutno skeli, je naš Byrnes.; Veliko razočaranje je bilo to. . Churchillovo imperialistično Saj so se vsa svobodo in pravi-politiko smo kolikor toliko po co ljubeča ljudstva morala zdr-znali. Saj je ni nič več prikri- zniti, ko so v Attleeju spoznali val, odkar je bila nevarnost po- Churchillovo kopijo in so se za raza za Anglijo odstranjena. Za- svoje nove upe morali obrisati to smo se mnogi oddahnili, ko pod nosom, je Churchillovo mesto zavzel so- To bo, ali na je že, odprlo oči cialistično orientirani Attlee tudi marsikatetemu našemu so-Obetali smo si med drugim, da cialistu, ki načeloma odklanja inter- nacionalnost itd., vse to se jako lepo sliši. Toda teorija in praksa je dvoje. V praksi je angleška delavska stranka angleška in kakor kaže, namerava taka tudi ostati. Usodno zlo pa je to, da je podpisala torijski imperializem. V senci imperializma in njegovega dyojčka militarizma se bo nemara skuhala nov« vojna. V tretje gre rado. pravijo. V Argentini so baje že na sledi nove atomske bombe. Rusi raje molče ... Lepi časi se nam obetajo! vse, kar količkaj diši po narod- w ali Jy konJcentracij- ampak kaj 1)0810 nostnem vprašanju. Kakor si je skjh kempah je delavske unije lgr.a/1 . . . .. . Bog ustvaril brado najprej sa-, preurcdil v striktno nacijsko , Vpnzorjena bo ljudem v za- memu sebi, tako si jo sebi in orcanizaciio" oziroma v mašino bav0 in Za kratek cas s,jajna svojemu narodu ustvarja rim.) 8 ki mu je obetaIa veseloigra "Hiša gospoda Har- sRi papež, tako si jo ustvarjajo , ^ iivljenje> stalno zaposie- r,n«^na;. ' . n| _ angleški laboritje |noPst unbJoh-ke velikim druži- ZadnJlč smo vpmorili dramo Delavska solidarnost inter- ' •« * • ♦ j "Norec", sedaj pa bomo nudili auiiuui iiuai unči nam jZiete in vse sorte druge . . . . * j . . . .. ji- nekaj takega, da se bo človek ugodnosti, ki jih pod kajzerjem . , . J . 6 ... • i i• * - i t lahko od srca nasmejal tn se m republiko ni imelo. In vrh te- sme aj na domov ga je nacizem tudi nemške de-jsm.eia. ,e na P? 1 11om?v'A „ lavce omamil s frazam, o nad- . J™1 J0*0*! "^"nglona ljudeh", ki jim je usojeno go-T f'"° odrsko de,°. Pred letl spodovati nad Evropo seb.v!£ ub'U večkrat vpnzorjena v korist ljubljanskem gledališču z veli- ln Padover pravi: Gotovo bo k;mi P™, Ukj "a kdo rekel, nu če je karakter sl°vensk,h.odnh v ^evelandu nemškega delavstva Uk, kako te J, kar smo jih še kdaj imeli/' » V njih bodo prvič volile tudi ženske. In pa člani narodne obrambe, ki so se borili proti okupatorjem. Oni imajo volilno pravico neglede na starost. Isti Titov proglas pravi, da je volilna pravica odrečena samo tistim, ki so bili "izdajalci"... odprti kolaboratorji z napadalci, to je, le oni, ki so izdali svojo domovino v najhujši uri zgodovine njenega naroda." Nato ugotavlja, da je k sreči teh zelo malo. Pa jih je bilo brikone več, a so zadovoljni, če jih bodo pustili tudi na volilni dan v miru. • Glavna volilna lista je — ali po ameriško rečeno * tiket narodne fronte. Tito pravi: "V nji so združene vse demokratične sile Jugoslavije, vse demokratične skupine in posamezniki." Kaj pa opozicija? O nji izjavlja: "Tudi opozicija izven narodne fronte bo imela vse priložnosti do volitev Dobila bo vse mogoče prilike svobodno stopiti pred narod, ki bo lahko svobodno odločil, komu bo izrekel zaupnico?" In kdo je opozicija? To je vprašanje. Opozicije v Jugoslaviji sta dve: Ena, ki ne more biti priznana, ker je delala z okupatorji, torej izdajalsko, in druga, ki stremi s pomočjo Amerike in Anglije vrniti Jugoslavijo v stari red, torej pod Petra, MihaJ-loviča, pod slovenski klerikalizem in srbsko čaršijo v splošnem. Dalje je opozicija v Jugoslaviji proti Titu poosobljena v Milanu Grolu, ki je bil v Titovi vladi podpredsednik, pa je iz nje izstopil, pa v dr. Vladimirju Mačku, ki je šele po porazu Hitlerja zbežal s Hrvatske na varno v Pariz. Tudi minister vnanjih zadev. Ivan SubašiČ, se ni v Titovi vladi počutil domačim. Je mačkovec, ciasi ne toliko hrvatski nacionalist kot je Maček Se ko je bil v San Franciscu so pravili, da ne bo šel več nazaj, ker si ne upa. Pa se je le vrnil. Ko pa je začel v Parizu Maček rogoviliti, in ker Subašič pripada njegovi (hrvatski kmečki) stranki, mu ni kazalo drugega kot ali prekleti voditelja svoje stranke, ali pa iti z njim. Odločil se je za slednje. Ob enem se je odločil za pot v Pariz. A ko je Tito, ki je prav tako Hrvat, kakor šubašič, (Maček je slo- O VRAŽAH ITD. Iludson, Wyo. — V "Drobižu" Johna Chamazarja sem čital med drugim njegovo omembo o ženi, ki mora po porodu v cerkev, da se očisti. Pred nekako dvajsetimi leti je bivši katoliški duhovnik McCabe pisal, da ako bi katoliška žena razumela, kako jo duhovnik pri "čiščenju" po latinsko zmerja in zaničuje, bi ne šla nikdar več k njemu. Tudi je pisal, da ako bi deklice vedele, kaj pomeni "blažen" je sad tr&jega telesa", ne bi več silile v cerkvene stebre, ker jih zaničujejo. Chamazar pravi, da možu po sedanji cerkveni razlagi ni treba iti na "čiščenje", pač pa samo njegovi ženi. Tako se godi po naukih cerkve. A je tudi veliko žen, ki sploh nimajo moža. pa rode. Tiste so v katoliških deželah še ,bolj zaničevane. Kaj več bi o tem prav lahko pojasnili sotrudniki "Ameriške j nem$ko delavstvo ne goji im domovine", ker so o tem dobro perialističnih ambicij. L. 1919 podkovani. se je priiifno trudilo za demo- Pa bo kdo rekel: "Cemu vleči kratiziranje Nemčije. Sedaj sku-na dan take stvari?" Pa si mi- sa biti zavezniški vojaški vladi slim: Naj ljudje vidijo, da ni prijazno (namreč v ameriškem vse res, kar jim kak novopeče- in angleškem delu okupirane ni zdražbar prinese iz domovi- Nemčije), toda naši vojaški ura-ne. Tam mu je postalo vroče, pa di se obnašajo hladno napram je sem pobegnil njemu, posebno pa proti socia- Krist je učil, pojdite in oz- listom in komunistom. . nanujte moj nauk med vse na- pacjovcr ugotavlja, da je taka rode, pa mu vzlic temu ni šlo. taktika zgrešena, posebno ker Ko prečitam Proletarca in! odbija poiitično zmotne social-Prosveto, si predstavljam, da domokrate in namesto njih so sebi. Pozna edino svoje intere Prepoved konvencij veliko se. Prej je ta plast podpirala škodovala Hitlerja, ker je uspeval. Sedaj j S 1. oktobrom so ukinjene vse kolaborira (sodeluje) z zavezni- odredbe, ki so se tikale pfepo-ker so zmagali. Ti elementi vedi konvencij in raznih drugih vzlic temu niso naši prijatelji in potovanj v skupinah, ne podporniki demokracije. Najbolj prizadete so bile vs- O nemškem srednjem sloju led teh odredb unije, ki imajo pravi pisec, da je njegova tra- pred sabo najtežje probleme, pa gedija v tem, ker ga je zredila avtokracija, ne pa ga rodila revolucija. Torej, ako hočemo, da pomagamo demokraciji v Nemčiji, je delavstvo edino, na katerega se lahko zanesemo vzlic njegovi neodločnosti in pomanjkanju hrbtenice. Padover izvaja, da imam približno tolikšen greh, vzji(, Drotestom unoslili nazai venskega pokolenja), doznal, da bo morda njegov minister vna- kot je debelost vodene buče (we- notorične nacije in reakcionarie njih zadev iz inozemstva nagajal, mu je preklical potni list. Ivan termelon). Pa grem k spovedi , ... . . . J šubašič, dasi energičen človek, je med tem zbolel in Tito pa je prevzel njegov portfelj ministra vnanjih zadev, ki je bas v tej dobi v jugoslovanski vladi eden najvažnejših. Ta isti šubašič in IVfilan Grol sta se lotila v volilni kampanji v Jugoslaviji ustvariti opozicijo, ki naj jima bi jo podprli zavezniki — namreč Amerika in Anglija. To ju je pokopalo. Opozcija mora imeti zaslombo v narodu, ne od zunaj! in zopet sem brez greha. J. Pintar. LEON BLUM POUDARIL VAŽNOST SOLIDARNOSTI Članek zaključuje: "Nekega dne bomo šli ven iz Nemčije. Katerim jo bomo tedaj izročili, da bodo vodili njeno bodočnost? Ali klerikalcem a la Dollfuss'' Ali industrialcem? Ali generalom? To bi bilo vabilo najčrnej- ZA DELAVSKI RAZRED 4 < ^ u , , . .. . Leon Blum je dne 18 sept. * 'eakiciji in posledica bi bila Kampanja je vroča vzlic jeseni. Opozicionalct so spoznali, da 0asnjkarjem deja] da bo fran- 8 casoma nova vojna Kajne, ču- —— J L J *------^ coska socialistična stranka po- <|no Je da, Američani, ki demo- stala osrednja celica svetovne- kraciJ° toliko naglašajo, so naga delavskega gibanja in da bo Pram »ji (V Nemčiji) tako hla-to gibanje res kaj pomenilo le,jdni« do*tm Rusi v *voji zoni če bo zidano na temelju solidar- okupirane Nemčije komuniste nosti in druge protifašistične aktiv- "Nimam rad, če kdo pravi, da nosti odkrito podpirajo. Rekord naj snujemo blok zapadnih dr nemških komunistov v upiranju žav v protiutež Sovjetski uni- nacizmu ni bil nič boljši kakor ji," je rekel Blum in ta argu- rekord socialdemokratov, toda ment podprl z dokazi, da bi to Rusov to ne ženira, ker imajo pomenilo le novo vojno, a že v svoje dalekovidne načrte v mi- prejšnjih dveh smo se naučili, »lih Ali je možno, da imamo kako strašna so masna klanja v i mi manj vere v demokracijo kot današnji "prosvitljeni" dobi. pa jo imajo Rusi v komunizem0 nimajo nikakršnih izgledov dobiti kaj prida glasov, čenr®" bodo volitve tajne — pa so fzjavili, da se s svojimi listami kondidatov umaknejo. A ob enem so poudarili, da bodo te volitve "totalitarne", torej kaj bi se nam splačalo umešavati se v boj, ko vemo, da je za nas v naprej izgubljen! Skoda, da se volitve v Jugoslaviji vzlic Titovemu zatrdilu ne bodo vršile tako, kakor bi bilo prav, namreč po ameriško in angleško. Ampak ker je opoziciji zagotovil popolno svobodo, je njena krivda, če si NE UPA v boj. Iz obetanj Tita in članov njegove vlade je razvidno, da veje med njimi najširši optimizem o bodočnosti države, ki jo grade. To, da bodo v volitvah zmagali, je gotovo. Da bi le tudi zmagali v načrtih za dvignjenje življenskega standarda jugoslovanskih delavcev in kmetov, pa bo dobro jim konvencije niso bile dovoljene. Trgovske komore so si pomagale z neuradnimi sestanki, Ameriška legija je dobila dovoljenje že prej, a razne druge organizacije pa so morale svoja zborovanja preklicati do drugega leta. Veliko Rusov v Nemčiji vrnjenih domov Iz Sovjetske unije je bilo na-gnanih v Nemčijo na prisilno delo milijone ljudi. Izmed teh je bilo letos vrnjenih nad dva milijona. Tole mi ne gre v glavo ? Kako to, da se ameriški in an-Rleški državniki rajše navdušujejo za demokratiziranje Bolgarije, kot pa n. pr. South Čarobne, od kjer je naš državni taj- i®*1™- d®"*, aH pa Indije n kolonij, ki jih Anglija vlada to mi nikakor ne gre v glavo' POVESTNI DEL GABRIJELA PREISSOVA: Gospod Jurij Iz zbirke "Korotanske povesti it (Nadaljevanje.) Starejši ljudje so radi poslušali kaplanove pridige, ker je baje govoril bolj glasno in razločno, dasi je bilo baš obratno, le da župnikov glas ni segal poslušalcem do srca kakor kaplanov. Mladeniči so ljubili kaplana, ker je bil živahen zunaj cerkve in jim ni skazil nobene poštene šale in zabave; ženske pa so ga imele rade zato, ker je bil še tako lep, da je bilo kar škoda, da je šel za gospoda. Otroci v šoli so se jako veselili ure, ko je prišel poučevat; najmanjša deca — samosrajčniki pa so ga klicali, kadar so ga zagledali: "Julij, gospod, plid' sem!" Zato je menil Tomaž Brlog, da bi moralo solnce sijati kar najlepše, ker pride gospod Jurij v Šentjakob, da bo maševal in vodil procesijo. Pa je neizprosna usoda že tako odločila, da bi danes deževalo, če bi bilo tudi nebo jasno. Gospoda Jurija pa to ni tako jezilo, kakor Brloga in ostali cerkveni svet. Smehljal se je pod dežnikom, in ko je naglo opravil cerkvene obrede in je procesija minula, je stopil zadovoljno h Kabonu in se pomešal med župljane. Ker je bilo že popoldne in je gospod Jurij imel še opraviti popoldanske večernice, je ostal kar tu pri kosilu. Bila pa je* že starodavna navada, da so pri Kabonu na ta dan pripravili za južino dvoje vrst mesa in potico, posuto s cimetom, skuhali in spekli so pa to zgodaj zjutraj, da je šla gospodinja potem lahko brez skrbi za procesijo. Pili so pa hruškov mošt; kar so imeli najboljšega, ki so ga naredili tega leta v Šentjakobu, so ga nalašč prihranili za to priliko. Zvonarjevega Frana, najmlajšega gospodarja, je doletela naloga, da je natakal; prisesti pa ni mogel k skupnemu obedu, ker zanj ni bilo prostora. Dobro je vedel, da to ni bilo kar slučajno; videlo se mu je na zardelem licu in turobnem, prisiljenem smehljaju, kako ga peče v prsih zavest, da se je pred štirinajstimi dnevi vrnil iz štiritedenskega zapora... In te njegove lahkomiselnosti — koliko denarja so ga stale! Ljudje so že govorili, da je on na pol že dogospodaril in da bo moral prodati vsaj polovico svojega posestva, da poplača odvetnika in razne neumne dolgove. Toda v resnici pa ni bilo tako hudo. Pokojni Zvonar je zapustil sinu nezadolženo posestvo; njegovo zemljišče je bilo najboljše v Setnjakobu. Urša, Fra-nova mlajša sestra, je imela svojo doto naloženo pri gosposki; kadar bi se pa možila ali bi postala polnoletna, pa naj bi ji brat izplačal še pet sto goldinarjev. Oče je bil še živ, ko je Fran šel v vojake; te dve leti, kar ga ni bilo doma, ker mu je med tem umrl oče, sta bila njegova nesreča. Ovdovela mati mu je pošiljala dosti denarja; Fran pa se je prevzel in hotel biti kakor gospod; da mu ni bilo treba sna-žiti konja in obleko, je rajši plačeval drugemu. Cisto drugače se mu je kazala mladost pri vojakih nego doma. Tu ni bilo drugega nego hoditi na polje, odtod domov k skupni južini, o praznikih v cerkev, ob semnjih v mesto, — a nikake zabave nikjer; pri vojakih pa — oj, kako veselo je bilo! Časih se je spomnil na dom, in pred oči mu je stopila vsa šentjakobska vas s svojimi malimi hišami. Zdelo se mu je, da je doma vse lepše, ceste so bolj snažne, nebo je bolj jasno, zvezde so večje, da, še celo ta nagajiva megla je bolj prijazna doma nego drugod ... Zakaj se mu je tako zdelo, tega ni vedel. — In, ali mu je to kaj pomagalo, če se je postavljal v vojašnici? Saj se je zmenil zanj le malokdo. Vse drugače pa bi bilo, premišljal je dalje, ko bi šel domov v dra-gonski obleki, ki mu je pristo-jala tako lepo. Pred zadravlji-ško cerkvijo pred mašo — tam bi se postavil! Potem pa bi šel na zadravljiško kegljišče; pred večernicami so hodile tu mimo vse zadravljiške krasotice . . . Počakal bi, da bi prišla županova 2efa mimo, in bi jo poklical, da bi ga pogledala; sicer se ona ne bi ozrla, tako je pobožna. Fran je premišljeval, kaj bi ji neki povedal... in ob tem se je tako zamislil na dom, da mu je hotelo prsi raznesti in da skoro ni mogel zaspati... Ko se je potem Fran, vsled materine prošnje oproščen vojaščine, še preje vrnil domov nego je pričakoval, se njegovi znanci niso toliko brigali zanj, kot je pričakoval. Sentjakobčani so bili sploh mirni ljudje, katerih ni zlepa nič spravilo iz vsakdanjega tira: naj se je peljal poštni voz, s tujci prenapolnjen, po cesti, naj je dirjala grajska bogato opravljena kočija skozi vas — nihče se ni brigal za to. In zato se tudi niso dosti menili za lepo Franovo vojaško obleko in njegovo bolj ponosno in samozavestno nastopanje. Nekoč pa je prišel k njemu potuhnjeni mešetar Florijan in ga začel prigovarjati, da bi prodal vso mlado govejo živino, katero je Fran mislil rediti, zadravljiške-mu mlinarju, ker se baje nikakor ne izplača rediti jo. Vzlic materinemu prigovarjanju je Fran verjel mešetarju in prodal telice; s tem si je hotel nabrati toliko denarja, da bi kupil dva konja in lahno kočijo, kakršne ni imel nihče v vasi. Ko je to storil, so jeli ljudje na njegove stroške norce briti. Urša je nekaj zvedela, kako se posme-hujejo sosedje in pravijo, da bo Fran za leto dni molzel konje, voziček pa prodal na semnju zadravljiškemu baronu. To je povedala doma, in Frana je to hudo grizlo. Ko je neke nedelje popoldne stal pod lipo pred hišo in je pozdravil mimo-gredočo 2efo, je videl, da mu je komaj odzdravila. Tedaj pa je hitel v hlev, napregel konja in se odpeljal kakor blazen v mesto. Tu je nakupil sodček tirolskega vina in sto smodk ter se naglo vrnil. Sklical je sosedove Brlogove, Pražlove in svoje posle ter jih učil tako piti vino, da so razbili vsako izpraznjeno steklenico ob lipo pred hišo; zraven pa so kadili viržinke in kube in vriskali kakor Indijanci. To jc bilo nekaj nenavadnega in se je precej razneslo po okolici; pametni gospodarji, kakor sta bila Brlog in Pražel, so prepovedali svojim sinovom, da bi se družili z Zvonarjevim Franom. Potem pa je živel Fran zopet trezno več tednov. Bolehna ma- ti ga je bila vesela. Neumorno je delal kakor mravlja in si ni privoščil koščeka slanine za dopoldansko ali popoldansko malico, dasi je dajal najemnikom tako malico; zadovoljen je bil s suhim kruhom. Zvečer po delo-pustu je pa on, ko so se drugI pogovarjali ali že spali, še vedno delal razne stvari za sestro Uršo. Naredil ji je škatljico za šivanje in za uro, posodico za sol in ji popravil polomljeni kolovrat. Sestro je zato imel tako rad, ker je imela baš take rjave, svetle, na čelu malo kodraste laske in tak ljubezniv pogled kakor tista,'ki je tako sveto pove-šala pogled. Ali kakor povsod, tako so videli i Sentjakobčani pri vsakem človeku najhitreje napake ter jih raztrosili. Nihče razen gospoda Jurija ni poznal— ali ni hotel poznati — Frano-vih dobrih lastnosti. Sam gospod je bil dobrega srca, in zato je našel na vsakem drugem nekaj dobrega. Gospod Jurij je večkrat pogledal Frana in premišljal o njem, da je skoro pozabil jesti. Do danes še ni vedel, kaj je Frana tako razkačilo, da je mestnega stražnika, ki mu je prepovedal naglo voziti po mestu in mu konja ustavil, udaril z bičem in ga še opsoval. To pa je imelo hujše posledice za Frana nego vse dosedanje neumnosti; kajti izgubil je svoje dobro ime. ker so ga zaprli, in mati mu je umrla največ radi tega. Gospod Jurij je Frana danes opazoval in zapazil je nekaj na njem, da se je skoraj začel bati zanj. Nekaj obupnega se je čitalo Franu na obrazu, kar bi znalo biti še bolj nevarno nego prejšnje njegove budalosti. Ali kdo bi Frana vodil po pravi poti? Materina beseda je i* molknila, sestra Urša je bila že od rojstva slabotna, sosedje pa so bili taki, da se na noben način niso hoteli utikati v usodo drugega — bodi s svetom, bodi z dejansko pomočjo. Vsakdo je skrbel le za svojo malho, samo v cerkev, na semnje in časih v gostilno so hodili vsi skupaj; če je pa kdo tu povedal svoje mnenje, mu nihče ni ugovarjal, temveč le rekel: "Prav ima!" Skupna je bila Zadravljanom in Sentjakobeanom tudi hranilnica, katera se je ustanovila na nagovarjanje gospoda Jurija. Imenovala se je "ul" (čebelni panj), in sem sta prihajala tudi dva iztisa "Mira", kateri je potem gospod Jurij časih bral zbranim župljanom pri Kabonu. Koje prečital, se je vselej vse oglasilo kakor iz enega grla: "Ti imajo prav!" Ali Sentjakobčani sami se niso ravnali tako, kakor so slišali iz "Mira". In tudi Franu so dajali prav, da si ni dal zapovedati od stražnika; vendar pa se ga je izogibal vsak kakor nalezljive bolezni. (Dalje prihodnjič.) VELENACIJI SO SE POSKRILI, a proti manjšim ribicam pa se vrte obravnave, v katerih je bilo ie veliko obsojenih. Mnogi ismed njih so bili svinje, dasi se a tem dela pravim svinjam krivco. Na gor nji sliki sta dva ismed glavnih morilcev, ki sta dlrektirala uničevanje jetnikov v logarju Belsen v Nemčiji. Na obravnavi sta krivdo tajila, a dokasov proti njima je bilo toliko in tako grosovitih. da sU dobila zasluženo kasen. Na levi je Joaef Kramer, svan "beštija v Belsenu in na desni dr. Friti Klein, ki je isvrševal "tehnično delo" sa pokonča vanje jetnikov. Obravnava proti njima se je vrilla v Luehenburgu. so pa si edini, kateri je pravi, kot se ne morejo zediniti v ničemer drugem, kar bi bilo res dobro za svet. John Chamazar. tu dobrodošla. A imajo pa ne-j pa obilo zabave. Da bi le njih kaj, kar je zanje tisočkrat bolj seme, ki ga tam sejejo, obrodilo častno kot vse vojne iznajdbe. | tudi kaj demokracije, pa bo do-Imajo socialna načela. Imajo «bro. program za nov družabni red, & ustvariti nov svet, novo člove- Mogoče je atomska bomba ško družbo. vplivala tudi na Mrs. Frances Ali se vam ne zdi napačno,! Strohl, v Lawtonu, Pa., stara ko največja demokratična dr- 38 let, ki je nedavno porodila žava na svetu nasprotuje takim, 18 funtov težkega dečka? idejam? ' In morda ima svoje učinke Sem zelo radoveden, če je v tudi na Proletarca. Vsi moji do-VVashingtonu še kaka oseba, ki pisi do 10. oktobra so nad dva je ponosna na ameriško revo- tedna zakasnjeni. In to je moja lucijo? lastna krivda, ker nisem verjel # predsedniku Trumanu, da je Zdi se mi, da ima Italija naj- vojne res konec, boljšo železniško transportaci- V Proletarcl sem zadnje čase jo. Prvič zato, ker je deležna iz opazil ogromno novih oglasov. Amerike največje podpore in pa Zavedam se, da je upravičen do ker se fašiste še vedno slavi, dohodkov in s tem do finančne kako so z dučejem na čelu po- opore. Zanj storim vse, kar skrbeli, da so vlaki ob času od- zmorem. hajali in pirhajali. Torej je ško- A vidim tudi, da so oglasi doda, ker so tako velikega vešča- bili prednost pred urednikovimi ka njegovi ljudje — ali če jim komentarji. Nekateri naročniki rečejo partizani — za pete obe- so se pritožili, a po njihnih iz-i radikalen* socialist. Je pa jako sili? Mar naj bi še v naprej skr- javah, ko jih obiskujem pri po- sposoben in pa zvest delavstvu. $100" Delavske unije imajo spet internacionalo (Nadaljevanje s 1..strani.) vodstva. Posebno ne zastopniki sovjetskih unij, zato so ga prepustili Angležem, kar je dobro v namerah za sporazumno delovanje. Nova internacionala strokovnih unij ni sicer kaka zelo idealistična stvar, ampak vendarle veliko večji up, kot pa so ministri, ki so se razšli s sestanka velike petorice skregani. Zed. države imajo zastopstvo Eno najtežjih nalog v. gibanju mednarodnega delavstva vrši v naši deželi predsednik ACW Sidney Hillman. V Londonu je imel veliko truda, prvič, ker je moral pojasnjevati, čemu AFL noče v novo mednarodno delavsko gibanje, drugič, ker takozvani "nevv deal" v Zed. državah pojema, in tretjič, ker se mu lanski volilni boj ni posrečil, ako tudi je trdil, da se mu je. Vseeno je CIO v novi delav ski unijski internacionali dobro zastopan. Vsem je bilo žal, da zastopnikov AFL ni bilo zraven. Ampak krivda je bila kajpada na Greenovi strani. V odbor nove svetovne zveze strokovnih unije je bil izvoljen za predsednika Walter Citrine, kar jf zelo dobro radi tega. k^j* so pred kunfereneo nasprotniki toliko trdili, da se hoče unijske-ga gibanja po svetu polastiti Sovjetska unija. Sedaj je dokazano, da delavskt unije v sovjetski zvezi ne streme po vodstvu, temveč le po sodelovanju. Odbor nove internacionale Kot že rečeno, je predsednik novoustanovljene svetovne zve- TISKOVNI SKLAD PROLETARCA ' XXIV. IZKAZ Cieveland, O. Ivan Babnik $5; Feli* Strumbelj $3.50; po $2: Peter Valenčič, Ludvik Medvešek, John Smuk, Vinko KFemenčič, Frana Rich in John Lazar; po $1: Ka rol Vertovšnik, Jos. Trebeč, John Zalar, Jos. Fabjančič, Math. Mesec, John Centa, Anthony Zakrajšek, Frank Žagar, Frank Zupančič. Joško Okoren, Cilka itožuh, SoUy Strumbelj, Urška Mulej, Jennie Dagarin, Elizabeth Krančevič, John Tavčar, Jos. Drobnich, John Gabrenja, Frank Kačar, Matt Kern, Louis Pike, Anton Kovačič, Jacob ftubelj, Anton Debelak, Leo Simončič, Frank Meserko, Frank Sifrer, John Kocjančič, Frank Francelj (Šuštar), Frank Kranjče-vič, John Pire, Walter Lazar, John Medvešek, Edward Branisel in Jos. Babnik; po 50c: John Zaletel in Joseph Aircel; po 25c: Frank Rode in Joseph Pograjc, skupaj $57.00. (Nabral in poslal Felix Strumbelj.) New VVaterford, N. C., Canada. Po $1: Herman Drobesch, Frank Rupnik in Frank Povh, skupaj $3. (Poslal Herman Drobesch.) Barberton, O. Anton Yakich $2. Koppel, Pa. Frank Matetich $1. Little Falls, N. Y. Frank Grego-rin $2. Lisbon. O. Jacob Bergant $3.25, Luzerne, Pa. Stefie Vratarič $2. West Mineral, Kans. John Ma-rolt $2 25. Martins Ferry, O. Johanna Re-bol $1. Cieveland. O. Frank Česen $3; Josephine Mažgon $2, skupaj $5. Detroit. Mich. Po $2: Joe in Ana Koss in Kathy JunkO; Anton Jur-ca $1, skupaj $5. Sharon. Pa. Po $1: Tony Gorenc (Warren, O.), Frank Cimperman in Joseph Cvelbar, skupaj $3. (Poslal Joseph Cvelbar.) Dearborn. Mich. Mary Knez $1. (Poslal John Plachter.) Sharon, Pa. Anton Bogolin $1. Carmichael, Pa. Anton Zupančič 25c Johnstovvn, Pa. Po $1: Frank Mikuš, Steve Koren (Bolts, Pa.) in John Bombach, skupaj $3. (Poslal Frank Cvetan.) Pueblo. Colo. Po $2: Frank in Frances Pogorelec in Paul Russ; Evelyn Hochevar 50c, skupaj $4.50. ze strokovnih unij Walter Citri ne. kateremu ne more nihče oči-17poslal LuVwig * Yoxey") tati, da je kak "sopotnik" ali Oglesby, III. John Hotko S2. Fontana, Calif. Christine Jontes bel za vzoren železniški promet' biranju naročnin, vidim, da se jim list dopade, najbolj pa nje-Tiste dni, kosem to pisal, sem i govi "Komentarji".. Mogoče je čital, da je bil v Pragi aretiran to glavna zasluga, da letos ob-pater Peter Moehler, predstoj-; haja štiridesetletnico. nik samostana v Tepli. Z njim I ^r vred je prijela oblast 14 meni- Počasi, pa sigurno prihaja čas, hov. Dokazano jim je bilo, da ko teh zapeljivih oglasov v našo ves čas vojne služili nacijem i prednih časopisih nič več ne bo. in da je bil njihen samostan Ali ste opazili, da jih je sram gnezdo nacijske aktivnosti. Ali objaviti, koliko oni plačajo na ni to za katoliško cerkev jako uro* 'častno" in sramotno za sloven- In potem bodo milijoni brez- čeprav je konservativen v svojih nazorih. Zastopnika unij v Severni Ameriki sta Sidney Hillman, ki se je za ustanovitev nove internacionale silno trudil, in pa en Kanadčan. Vse unijsko delav- D. D. T. Guaranteed Service We are in posscssion of the modern clectrical lights. — We service stores, factories, schools, churches. offices. residences, taverns, restaurants etc. Guaranteed D. D. 7. Service Is Very reasonable Give us the opportunity for a demonstration to show you hovv we eliminate aH the flies, cockrooches. bedbugs etc. HARRIS CHEMICAL CO. I Manufacturers of the chemicals i 3069 Milwaukee Ave. Keyttone 4821-4822 J For your accomodation you can call until 10 p. m. • - DAY and NIGHT SERVICE - S Nekaj drobiža Chicago, III. — Ako je res, da je v Evropi vse železniško omrežje uničeno, in ako je poročilo, da vozijo vlaki iz Trsta redno v Ljubljano in v Zagreb zanesljivo, potem je s pomožno akcijo UNRRA nekaj narobe. Sicer se zavedam, da je papež v Rimu in ne v Beogradu. Ker če bi bil v slednjem, bi Jugoslavija prejela 200,000 tovornih avtov, ne pa Italija; in pa- za 450 milijonov dolarjev živeža ter drugih potrebščin, do katerih je Jugoslavija tisočkrat bolj upravičena kot pa so laški polentarji. ir Citamo, da je bila zmagovalka nad japonskim militarizmom atomska bomba. Vse mogoče. Zdi se mi, da avropski reakciji atomske bombe še ne bo treba. L. 1944 sem s. A. Gardnu na vrtu SDC izrazil bojazen, da ko bo vojne konec, bo evropske narode dominirala tista sna, ki bo imela največ kruha na razpolago. Sedaj se to prakticira. Zavedam se sicer, da ima umirajoči kapitalizem res atomske bombe na razpolago, a ob enem tudi na milijone hlebcev kruha. To se seveda nanaša na naš ameriški kapitalizem. Kruha pa osvobojeni, raztrgani ljudje v Evropi nimajo. Torej jim je pomoč od ski klerikalizem, ker taka izdajstva v Rimu podpira? ir Da. marsikaj se je dogodilo na svetu, odkar je atomska bom-, ba eksplodirala nad Hirošito. Gentral Tojo, prejšnji premier, si je skušal najti srce s samokresom, pa ga je zgrešil in bo ozdravil, kakor pravijo zdravniki. Glavni nemški vojni zločinci so dobili srčno hibo in so pod zdravniškim namesto pod policijskim nadzorstvom. Torej imajo tudi oni srce?! ir Ameriški vojak slovenskega rodu poroča, da je v nemškem koncentracijskem taboru našel svojo lastno mater ... Časnikar VVilliam McGaffin poroča iz Tokia, da ameriška vojna komanda na Japonskem vojakom svobodno dopušča po-sečati lokale, v katerih jih zabavajo gejše. V najfinejših lokalih je cena za eno uro zabave, brez pijače in jedače 200 jen ali okrog $13. Seksualni brlogi so v Tokiu zmerom dobro obstojali. Sedaj, ko so tam naši fantje, jim bo šlo še boljše, ako je verjeti poročilom. Sicer je bila to v Tokiu zelo važna industrija že prej, sedaj pa se je pospešila. Morda bo vojaška ob-las tpod vodstvom MacArthur-ja določila za te vrste zabave "dostropno ceno", a tudi še potem bo drago. • ir Poročilo omenjenega časnikarja se mi zdi zelo zanimivo, zato k njemu tudi izražam to svoje skromno mnenje. Znano vam Je, kako vrtnarji cepijo v divje mladi'!* žlahtne trepiljke, in iz tega zraste drevo, ki rodi sadje najboljše kakovosti. Enako se cepi tudi divje vrtnice. In kakšen krasen cvet obrode! Ameriškim vrtnarjenj na Ja ponskem, ki se sicer na drže vsi danih predpisov, želim uspeh, poselnih pričakovali demokratično prosperiteto, ki se jim bo smejala izza vsakega ogla, kakor v "zadnji" depresiji. Neki statističar je objavil poročilo. da je bilo v nedeljo 23. sept. v čikaških listih nad tri tisoč posameznih oglasov, v katerih se vabi delavce v službe. Zdi se mi, da so v teh oglasih konflikti in da jc nekje nekaj narobe. ir Finančni eksperti v VVashingtonu so izračunali, da bo imela delavska masa v tej deželi prihodnje leto 12 milijard dolarjev manj dohodkov kot dozda). Sicer si niso vsi edini v vsotah, a vsi pa soglašajo, da bodo nižje in nižje. A življenske potrebščine, tako obetajo — pa se bodo prihodnje leto zvišale 25 odstotkov. Takim prerokom nič ne verjamem Kako se nam bi moglo v tem prosvitljenem stolet-ju sploh kaj takega primeriti! ir Boga mi, ali nismo bili naivni, ko smo se Slovenci tu prek-ljali, kateri zaveznik je največ pripomogel k zmagi nad nemškimi satani? Na konvenicij narodne zveze čeških katoličanov se je čikaški irski župan Kelly izrazil, da je v minuli vojni bog zmagal. A radoveden sem, kateri? Združeni narodi verujejo v mnogo različnih bogov, ni- stvo v latinski Ameriki pa bo | John Krebel zastopal Lombardo Toledano. Konferenca zastopnikov unij v Parizu torej res ni izšla kakor bi morala, ampak vseeno, bila je uspeh. Chicago, IU. Louis Hren $2; Jože Hrovat $1, skupaj $3. Shebovgan, His. Leo Milostnik $1.50. • Pittsburgh, Pa. Anton Chater $2. (Poslal Anton Zornik.) Cieveland. O. Frank Ažman $2. Andy March $1, skupaj $3. (Poslal V Jugoslaviji veliko sirot Jugoslovanski delegat v UN RRA, dr. Rudolf Bičanič je poročal, da je v Jugoslaviji 88,000 sirot, ki ne bodo nikoli vedeli, kdo so jim bili starši. Razgubi-li so se v najmlajši dobi, pa jim je nemogoče vedeti, od kje so doma ali kako je ime očetu in materi. Vsa briga za te otroke je na ramenih države. Poleg teh je 485,000 sirot, ki imajo koga izmed svojcev, da jim pomaga, a glavno skrb zanje ima država. A to še ni vse, kajti v državi je poleg omenjenih 685,000 otrok iz tako revnih družin, da jih mora v glavhem preživljati vlada. Razdejanje v Srbiji V minuli vojni je bilo v Srbiji porušenih 50,000 hiš in drugih stavb. Izmed teh jih je bilo 4,000, večinoma šolska poslopja —posest države. Skupaj $108.75, prejšnji izkaz $991.79, skupaj $1,100.54. OPOMBA: V zadnjem izkazu so bile v celotnih Številkah pomote. Pravilno bi se imelo glasiti: Skupaj S81.58, prejšnji iskat $910.21, skupaj $991.79. SEJA KLUBA ŠT. 27 JSZ Cieveland, O. Prihodnji petek, 12. oktobra bo redna seja kluba št. 27 JSZ. Vabi se vse članstvo, da se jo udeležb vsi do zadnjega. Sodrugi, čakajo nas velike naloge, za obnovo našega pokreta. Jim bomo kos? Pridite, da se pogovorimo o njih. — John Krebel, tajnik. helpwAnted STRONG YOUNG MEN 18 to 30. — Factory work. 47 hours a wcek. —War time vvages.—Stead.v work assured TRAVER CORP. 404 N. SACRAMENTO BLVD. KED 0724 Tudi Peter "vojni zločinac" Državna komisija v Beogradu je dne 1. oktobra objavila poročilo, v katerem izjavlja^ da je kralj Peter bil posredno in neposredno pomočnik nacijev, največ s tem, ker je podpiral generala Dražo Mihajloviča. Poročilo o aktivnostih kralja Petra obsega 1,100 strani in tisoč dokumentov. ...................*................................ I ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST J 1 PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO l OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO j i ADRIA PRINTING CO. | Tel, MOHAWK «707 j 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j PROUETAREC SE TISKA PRI NAS ; >miiiiiiiim»'H>MirT.......................... OPERATORS for allaround vvork in a beauty shop. High pay. Stead.v. 5 da.vs vveek — Good vvorking conditions PRIM BEACTY SALON. Ber. 2969 2006 N. Lavvler F I N I S H E R for custom made dresses Good Pay MACRV OLENICK 39 South La Salle St. Room 1213 Experienced Man » for Automobile glass vvork. — Must knovv how to cut glass and hovv to polish it. Good pay for right man Ed's Glass and Mirror Shop 318 S. Cieero Ave. — Est. 3121 OPERATORS on sevving ma-chines. Wc need 15 operators vvith steady employment — 44 hour-vveek, time-and-a-half after 40 hours. Eeasy vvork— good pay for beginers — King Sportsvvear, 1115 N. Franklin. VVOMEN and GIRLS for easy assembly vvork. Niče pay. Good working conditions. Steady vvork. Ask for Mr Kecley. »I KA CRAFT INDUSTRIES 1644 N. Ilonore St. rlfiOul I7vHEX ELP WilMTI DELO DOBI Dvojica MOŽ IN ŽENA Dobra plača in popolnoma novo lastno stanovanje delati za družino in oskrbovati PODEŽELSKI DOM, pomagati vrtnarju, postrežnipi, hišnici in perici. 2ena mora biti dobra kuharica in pomagati v stanovanju. Mož mora voziti in pomagati v spodnjem delu hiše. Ako se počutij fcjnoini in dovolj izkušeni opravljati to delo in imate dobra priporočila, se bomo lahko pogodili za LIBERALNO PLAČO Telefonirajte i /• ELP WANTEB M-E-N! Secure Your Future! a a t Nowl Since the war is o ver, an old established Company needs vvorkers for permanent position! • * . ' jfijl ' • P ' r • Our vvork is not a season vvork! • Good vvorking conditions • Paid Vacation The Hinde and Dauch Paper Co. 3301 WEST 49th PLAČE I:LI> \V \M KO i III I I' W\\TEI» WOMEN AND GIRLS 18 TO 40 YEARS TO ■ VVORK IN PRESS ROOM Day or night shift. — Good pay. — Easy hours. vvorking conditions. — Steady Apply To-Day 2436 West 15th Street — Plesant MISS PARKS Phone MOHAWK 5300 M-E-N Make your future vvith the best Company in the Country f> g t* ^ | p* Meat Packing Co / Meat Cutter Helpers — Cleaners — Work in Cooking Department — Shipping Clerk C.oon I*ay — Bonuses — Group insurance — Ali kinds of privile*es — Paid Vacations — Bounses for Night Shift OSCAR MAYER l CO. 1241 No. Sedgvvick Street ASSEMBLERS (THIS IS A MODERN PLANT) EASY TO LEARN 48 Hour Week ESSENTIAL INDUSTRY — STEADY JOBS WITH EXCELLENT POST WAR FUTURE MULTI-ELECTRIC MFG. CO. 4223 West Lake Street MEN - MEN - MEN PUNCH PRESS OPERATORS NO SET UP REQUIRED Turret Lathe — Packers & Rough Grinders DAY WORK 58 HOURS WEEK DELTA STAR ELECTRIC CO. 2437 WEST FULTON STREET Phone SEELEY 3200 MEN AND BOYS i | , • > , , Needed As General Laborers 0 In modern grain elevator. — 18 to 50 years of age Steady position, time and half over 40 hours Pleasant vvorking conditions. Near a good transportation j Apply CARGILL; INC. 122nd and Torrence Road MEN - MEN ■ 4 WE HAVE URGENT NEED FOR Plastic Mold Makers MUST BE EXPERIENCED — PERMANENT APPLY AT ONCE Sheridan Electronics 2850 So. Michigan Ave. Phone Calumet 2100 BINDERY GIRLS AUTOMATIC STITCHER FEEDERS ALSO GIRLS TO LEARN OAY OR NITE VVORK. — BONUS. — VACATIONS GOOD VVORKING CONDITIONS Phone CALUMET 5375 NO EXJ'KKIKNCE JS NECESSARV GIRLS WE NEED YOU FOR WRAPPING CANDY 48 HOUR WE£K - DAY OR NIT£ SHIFT NEW ORLEANS CONFECTION 1455 WEST HUBBARD STREET Ask for MR WELCH Pripravite se za povojno bodočnost SEDAJ MI NUJNO POTREBUJEMO > DEKLETA IN 2ENE za lahko tovarniško delo — 54 dni v tednu Čas in pol za nad 40 ur DOBRA PLAČA — PLAČANE POČITNICE Nobene izkušnje se ne zahteva , t AMERICAN COATING MILLS 312 NORTH MAY STREET MEN-MEN WE NEED MEN AND BOYS For Pressroom Work ALSO General Factory Work in Engraving Department and Other Departments Time and half over 40 hours.—Day and night shift—Good VVages — Good working conditons. — Permanent work APPLY 2436 We$» 15th | Punch Press Operators Drill Press Operators Shipping Clerks ! Packers for Shipping Uoom "Get Set Novv"—Progress Ra-pidly in Permanent Post VVar jobs — VVe Pay Well' CANAL 0120 Auto Mechanics (Experienced Prefered) TOP VVAGES STEADY EM PLO Y M EN T Scholl Motor Sales 7023 South Halsted TRIANGLE 0341 EX-SERVICE MEN—BOYS—MEN IV to 65 year» old — 90c per hour ALL-AROUND VVORK IN MODERN GRANEBV Steady positions with overtime after 40 Hours The best working conditions — Convenient Transportation Bus Service CARGILL INC. 122 Street and Torrence Road MEN - Allaround vvorkers - Girls Steady emplovment in a printing shop. — Allaround vvork. Exeperience not necessarv. — Good working conditions. — Good pay. — Time-and-a-half after 40 hours. — Day or night shift. Apply at this address: 2436 W. 15th Street MEN-MEN for General ■jf ^t« t A' No Experience Necessary Hours: 4 P. M. to 12:30 A. M. i 'J 4 I v/ + ^ y • ' 0* • f ^ * S t Permanent Job For The Whole Year SHOTWELL MFG. CO. 3501 POTOMAC WE NEED AT ONCE PUNCH PRESS OPERATORS TO P VVAGES - STEADY WQKK TIME AND A HALF FOR OVKRTIME • 15 <1II * «•" ' 1 Good vvorking conditions — Permanent ali year around APPLY AT ONCE SHERIDAN ELECtftONiicS 2850 South Michigan Phone CALUMET 2100 MEN - ALLAROUND VVORKERS . « I. I ' H ! » Secure your future vvith this organization Wc are in need immediately for MEN for aH kinds of vvork in our shop. — Steady vvork. — Good working conditions and pay " 4 f A Chicago Curtain Stretcher Co. 1125 W 37th Street t t» GIRLS & WOMEN General Utility Floor VVorker Hand Finisher* Hand Buton Hole Makers Sewiag Maehine Operators VVith or VVithout Experience VVILL TEACII M. BORN & CO. 1060 West Adams v? c.r • ' Minofnrinrtrn of ladies and Mens Suit« and OvercoaU Phone SEE «30« GIRLS-WOMEN CLEAN. EASY VVORK in —~ MAIL ORDER NEEDLE VVORK HOUSE « VVrappers Checkers Stock Clerks Order Fillers No Experience Needed . Good Salary Loop Location Pleasant Plače to VVork FREDERICK HERRSCHNER CO. 33 SOUTH WABA*ll AVE. 2ND FLOOR American Colortype Co. - Permanent Positions -Good VVagcs W O M E N BINDI.RV GIRLS TABEL WORKERS t Apply 1151 W. Roscoe 1257 Fullerton CAKE BAKER EXPERIENCED Excellent starting salary. • Good vvorking conditions Permanent vvork Apply at once DIAMOND BAKERY .561« VVEST MADISON 2 to 4 P. M. Phone AUSTIN 3535 NIGHT JANITOR MILVVAUKEE RAILROAD 2423 Southport Avenue Apply Room 67 PRESSER OUR CUSTOM PANTS STEADY APPLY ROOM 513 FORLANDO PANTS SHOP .. 160 NO. VVELLS STREET CHICAGO 50 .i «»•», i • L i Assemblers t)rill Press Operators Milling Maehine Operators MACHINISTS f VVITH GENERAL MACHINE SHOP EXPERIENCE APPLV Joseph Weidenoff Company 4340 W. Roosevelt Road MEN & WOMEN FOR General Factory Work NO EXPERIENCE NECESSARY GOOD WORKING CONDITIONS APPLY Meyercord Company 5339 West Lake Street BRICKLAYERS Concret Block Layers $2.00 PER HOUR Steady Work Good Transportation Hanson Construction CO. 4452 LELAND AVE. Tel.: Kildare 4070 First class factory for Ladies and Childrens dresses — needs Experienced Operators 1 to work on the sevving maehine VVe also need Pressers and Finishers Experience not necessarv ! Ncw factory — Good vvorking 1 conditions — Vncations — In-! hurance — We pay the highest i scale for piecework. — Piece I v ork bonuaes — Experienced i operators can make as much i cs $1 00 per hour. Apply in person at PHIL-MAID, Inc. 529 So. Franklin Street <9th floor) Unusual Earning Opportunity FOR EXPERIENCED AUTOMOBILE MEN MECHANICS and AUTO PAINTERS Brin« Tools and go to work 7113 N. Clark Street . Experienced SPOT WELDER8 to vvork on frames and lamps Also helpers on the beneh and 2 men for Foot Kick Preas Good pav—6teady emf>loyment PRIMIIJt VVIRE LAMP FRAME CO. 171« S. Vllrhij.in Avenue Experienced Tailors Fitters & Shop Foreman ALSO VVOMEN OPERATORS Knovvledge of Army - Navy Uniforma helpful but not necessary Most excellent opportunity in Chicago.—Applv in person MR GOLDBAUM FORT DEARBORN TRADING POST l«7 VV. WASHINGTON ST. Phone STATE 7237 STOKER INSTALATION MEN MUST BE EXPERIENCED 48 Hours VVeek PAY DEPENDS ON YOUR QUALIFICATIONS NOVV PAYING S50 VVK. and UP APPLY NOVV HOLLUB SUPPLY CO. 3911 VVEST LAVVRENCE Phone —UN. 9866 MECHANICS Automobile vvorkers can make as much as $150.00 per vveek. Ciean factory. — Good working conditions Apply HULL-DOBBS 4655 VVashington Blvd. MEN AND VVOMEN AT ONCE Your Salesmanship Is Your Future. Your Future VVith US IS UNLIMITED $75.00—$250 00 Earnings Calling on Stores 3558 ARCHER LAF. 1244 Attention Beauty Operators Capable — Experienced Ambitiuos — Start To Succeed VVith Us — Earn Good Salary and Tips.—5 Day VVeek You'll be happy in congenial surroundings 7952 S. Ashland Ave. Tri. 0811 Women and Girls VVanted to vvork in a factorv Experience not neeessary GOOD PAY Steadv emplovment Applv at J. Greenebaum Tanning Co. 3057 North Rockuell Street BEAUTY OPERATOR Ali around. five day vveek. — Top salary and permanent position to the right party. Ideal suroundings. Closed Monday VIENESE BEAUTV SALON 3525 VV. Chicago Ave. VAN. 0837 TAILORS COAT MAKERS Steady VVork. — Excellent VVorking Conditions Apply 23 NO. FRANKLIN ST. Ask for MR HAWELKE BUS HELM AN AND PRESSER Steady Work. — Very Good VVages PARKSIDE CLEANERS 5636 Diversey Avenue Vi OMEN—ŽlRLS Experienced on sewing machines—Steadv work — Good pay — for overtime. Good vvorking conditions — Apply immediatelv G. & G. EMBROIDERV CO. 1647 N. VVinchester BAKERS WANTED Steadv work Good vvorking conditions — GOOD PAY — Apply Mrs. Parker Cookie Co. 5609 W. Division St. MECHANICS ON PUNCH PRESS MAINTENANCE ^ Apply TRICO STAMPINGS INC. 2505 VVEST CFRMAK ROAD GIRL OR VVOMAN OPERATOR Experienced. — $1 an hour minimum Exclusive ladies tailoring. Small shop Very fine vvorking conditions DESIGN STUDIO 424 FULLERTON LIN. 3028 ( OMPTOMI TER OPERATOR Permanent vvork Good salary Five days Experienced or beginner PATTF.RSON-SARGENT CO. CAN 2611 1882 S. Normal Ask for Mr. Buikama OPERATORS-experienced allaround Steady. High pay. 5 day vveek. Pleasant atmosphere Mondays closed DEVON BEAUTV SHOP. 2913«, H DEVON AVE. HATCHMAKER, experienred Highest pay — Steady vvork Cood vvorking conditions Apply at Room 1407 A. E. K K A I) S E & CO. 29 E. MADISON ST. CAB1NET MAKERS —. Steady work in a small factorv _ 8 day vveek. — Applv 3514 FULLERTON Tel.: Relmont 0236 FACTORY WORKERS — For Paint Manufacturing Shop. — Steadv VVork. TOMLINSON PAINT & VARNISH CO. 4501 VV lladdon TYI*ISTS WANTED 5-day vveek $30 per vveek — VVe teach you hovv to handle electric office machines Good transportation Telephone STA. 2174 Ask for Mr. MARTINO . PACKERS Ambicioua Girls vvanted for steady position Rahmeis*Factory Experlence not necessary H Y D R O X CORP. 415 E. 24th Street »FRATORS vvanted immr diately. Allaround maehine ahop vvorkers. Overtime after 40 hours Good vvorking con-ditions — Apply W R RROVVN CORP Armltage Ave 2 block south of Grand ave w rroitfiaru' KOAIENTARJI Rumunski kralj Mihael ni bjl edini izmed kraljev, ki je apeliral na amerišjco vlado, naj mu pomaga ustvariti demokracijo v njegovi deželi. Seveda s tam, da bi Zed. države pomagale odstra i niti sedanjo vlado in demokra-l cijo pa izročile kralju v varstvo.' dasi mu jc toliko zanjo kakor za; lanski sneg. Mihaelov bratrance, ubežni kralj Peter v Londonu se je na predsednika Trumana obrnil s sličnim ppelom že v začetku minulega poletja. Tudi on sjj boji za demokracijo v Jugosla-' viji, oziroma za bodočnost svojega trona. Iz takratnih poročili v listih je bilo razvidno, da je Truman v svojem odgovoru pohvalil herojsko vlogo Jugoslavije v minuli vojni in da bodo Zed. države pomagale demokra-! tičnim gibanjem, ne bodo pa se umešavale Vi notranje razmere kake dež?le s podpiranjem ene stranke proti drugi. Z obljubo v Quebccu — namreč, da se bo kralj Peter vrnil na svoj dvor, torej ne bo nič. Dinastija Karadžoržev je bila za Jugoslavijo silno drag luk-sus. Dočim je bila do prve svetovne vojne, ko je živela samo od Srbije, dokaj skromna in je takratni kralj Peter »stari oče sedanjega kralja) veljal za demokrata. je pa njegov naslednik kralj Aleksander na stroške cele Jugoslavije začel uvajati na dvor razkoštvo. graditi novo kraljevsko palačo v Beogradu, eho v bližini Beograda in tretjo za svoje poletno bivališče na Bledu. Medtem je za vsak slučaj vlagal na svoje ime velike vsote v inozemskih bankah, tako, da bi bil Peter in njegovo sorodstvo dovolj preskrbljeno, če bi moral v inozemstvo, kar se je zgodilo.— Kralj Peter živi v Londonu razkošno kakor je v Jugoslaviji, toda ne na stroške vlog, ki mu jih je v Angliji in drugod preskrbel njegov dale-kovidni oče, ampak zajema ves čas tudi od kar je v ubežništvu, še vedno iz državne blagajne. Poročevalec čikaške Tribune je v depeši iz Londona, datirana 26. sept., dejal, da so nastale v preživljanju Petra in njegove žlahte precejšnje reforme. Petrovi materi kraljici Mariji, ki je prejemala $17,500 na mesec, je jugoslovanska vlada po 1. oktobru to "plačo" ukinila. Peter je prejemal $10.000 na me-* sec, dva njegova brata vsak po $5,000 in vrh tega se je na stroške državne blagajne trošilo še za razne druge stvari Petrovega dvora. Toda tudi nova jugoslovanska vlada teh dajatev še ne bo ukinila, dokler se ne reši vprašanje oblike vlade. Razlika je le. da po 1. oktobru dobiva vse te zneske Peter sam in je od njega odvisno, koliko hoče dati materi, bratoma, svoji ženi in v razne druge namene. Vseeno, škoda je trošiti toliko denarja za družino, ki nima druge "zasluge" kotlda je po smrti Aleksandra "podedovala" Jugoslavijo. Taka izplačila so za de« ž?lo, v kateri mora na rpilijone Petrovih "podanikov" živeti v pomanjkanju in mnogi v bedi, vse predrag špas, oziroma so zločin, čeprav je "legalen". t ilir.slovaška išče v Zed. državah tri sto milijonov dolarjev posojila, ki ji je bilo v mero-dajnih uradih v VVashingtonu ž2 skoro odobreno, pa se je med tem oglasil ameriški poslanik v Pragi Lawrence Steinhardt s svarilom, naj ameriška vlada z izplačilom nekoliko počaka, češ, treba je najprvo dognati, kako daleč namerava čehoslovaška vlada iti s svojim nacionalizira -njim industrije, rudnikov in drugih privatnih bogastev. Kajti Američani verujemo v "svetost privatne svojine", torej ne bi bilo prav, če bi tujim deželam s svojimi posojili pomagali pogaziti to največje načelo privatnega kapitalizma. Nu Japonskem je v službi ekonomskega svetovalca pri ge neralu MacArthurju polkovnik R. C. Kramer, ki je bil pred vojno smrtni sovražnik Roose-veltove vnanje in notranje politike in aktiven v "America First". Pravi, da ko se vrne, se bo staremu svojemu gibanju znova pridružil. Ni čudno, ako Rusija tako odločno zahteva, da naj imajo na Japonskem besedo tudi druge zavezniške države, ne samo MacArthur v imenu ameriške vlade! Kdo ščiti zločince? V Londonu posluje komisija združenih narodov, ki raziskuje, kdo so vojni zločinci in kaj storiti z njimi. Jugoslovanski delegat v nji je Radomir Zivkovič. On je dejal, da so vojni zločinci pomorili v Jugoslaviji nad milijon ljudi, požigali in ropali, a zavezniki (Angleži in Američani! vz-j lie temu niso izročili Jugoslaviji še niti enega vojnega kriminalca, čeprav jih zahteva. Kajne, tudi to je demokracija! Jugoslovani bi tiste ljudi obsodili v smrt, pod anglo-ameriško zaščito pa žive v udobju, večinoma v Italiji, drugi na Bavar skem in Koroškem. Ameriški časopisi med sabo zelo tekmujejo, kdo bo prvi dobil oziroma kupil razna zaupna pisma bivših osiščnih veljakov ali pa njihne dnevne zapiske. Tako je zaupnik enega ameriškega časniškega sindikata kupil dnevne notice bivšega Muš-solinijevega zeta grofa Ciana. ki so vzbudile v javnosti veliko zanimanja in med mnogimi zavezniškimi državniki pa strah, češ, kaj, ako bo mož povedal vse skrivnosti naših odnošajev z du-čejem*in njegovim fašizmom! Celo Sumner Welles se je moral otepati! Potem so prišli na vrsto Goeringovi zapiski. Minuli teden pa je začel Hearstov tisk objavljati Mussolinijeva pisma. V času objavljanja so take stvari senzacija, a zgodovinarjem, katerim se nikamor ne mudi, pa Nekaj o rhinfstrih, ki so na sestanku v Londonu reševali svet Napisal DONALD BELL za ONA ; vlada ukvarjati s celo kopico vnanjih vprašanj. N. pr. s Palestino, ki jo zahtevajo Židje za popolnoma svojo državp. a arabska liga pa grozi z revolto, ako ' se priseljevanje Židov v njihno pradavno deželo ne ustavi. An-Ako hočemo pravilno soditi o temveč poskusi, ki se tičejo iz- je pokroviteljica nad Pa- tem kar se je dogodilo v Lon- boljševanja pozicij prizadetih i^ij^o od prve svetovne vojno donu, je treba pogledati neko- sil. Byrnes in Bevin nista mo- ^alje In že takrat jo je oblju-liko tudi na ozadje vnanjih mi- gla biti pripravljena na vse.; bila 2idom T4>da odpor /ministrov, ki so se zbrali tam. kar se je zvrnilo na njihovo mi-'cev ;0 ;e oplašil pa je omejila Ameriški vnanji minister Byr- zo — toda tudi njima je jasno,' naseiJevanje in se s tem Zidom nes je bil zdaj šele. na svoji da vse zahteve niso dobesedne.1 g||QyjjQ zamerila tretji veliki konferenci Po se- v ----------*- |' Delavska stranka je pred vo- stanku v Potsdamu je imel ko- Zabava Družabnega jlitvami Zidom Palestino oblju- maj kratek mesec dni časa, da y b bU a ^ ko ima vlado v se posveti nujnim potrebam re- ™ 13. svojih rokah, pa je spoznala, da organizacije svojega minister- . rf! K , f • £ stva - ki ni lahka stvar - in "klohr" bo doma™ z*bava Se J1 JC Z*rekl° že je moral na pot v London, na ^uzabnegu kluba Slovenske- Truman se umešal neizmerno važno konferenco centra Vsi clanj so bl» P13" Ko je nedavno posegel v to petih vnanjih ministrov. meno Povabljeni na to veselico. sršenoVo gnezdo še predsednik Truman s priporočilom, da naj Anglija prepusti v Palestino na- Precej sličen je slučaj njego- Ako kdo va0lla ni PreJel» naJ vega britanskega kolega, Be- mu bo to v naznanilo. Vsi do- vina, ki je imel morda 6 ali 7 br°dosli. Postrežba bo prvo- daljnih sto iisoč Židov xz Evro-tednov na razpolago, da se po- vrstna. ker vojne je konec in pe kj so ^ vedno v koncentra-sveti nalogi izdelati popolnoma ni več tolikšne stiske dobiti po- cijskih taborih v Nemčiji (naj-novo britansko vnanjo politiko trebščine kakor prej. . pod amerjško zaščito), je V tej dobi je imel jano malo Naš družabni klub, ki je v Attlee baje zaupno odgovoril, časa. da se razgovarja z mini- angleščini inkorporiran pod Truman tudi pripravljen isterskim predsednikom Attlee- znamko Slovene Center Social1 posoditi ameriško armado v pojem, ki je bil ves čas skrajno Club, ima sedaj nad tri sto čla-|mo^ Angliji, ako se bi takemu 'zaposlen z nujnimi domačimi nov s plačano članarino, ali naseljevanju Arabci šiloma upr-, problemi. To je najbrž vzrok, (točno rečeno, 316. jj kar zmerom prete. In je Tru-AMUUšKI JETNIKI v japonskih logarjih so imeli strasne case.ida je Bevin primoran tesno Na zabavi v soboto ne bomo man menda odgovoril, da ne. Cllad, bolemi, golazen, mučenja ia »uničevanje. Edina vera jim je bila sjediti že ustanovljenim linijam te peli, jedli in pili, ampak tudi j jQ angleško delavsko vlado še v nepremagljivost Zed. držav. Bomo ie rešeni j*4^/ SM si konservativno vnanjo politike plesali Igrali bodo Možinovi posebno jezi češ čemu morali- pravili . dneva v dan Mnogi so medtem vsled podhranjenju ... mu- R() „ Z(.(1 dr/aV(, pr,kll(,iU> Možina trio torej bo sij.ino ^™konočeš prevzeti mka-čenja umrli, močnejši so vstrajali in dosivel. dan svobode ... pa pot v v , , _______............. ziras' aKO noces prevzeu hiku ccnja umni, iutMur.pi ... uu..*^.. ... r- k— - Lend-lease ie moral nosvotiti bolnišnico, kjer jim je bilo pomagano k okrevanju in nataj v normalno l^ena moraI P°svetltl življenje. Gornje je slika, ko se je našim jetnikom v japonskih taboriščih pošiljalo potrebščine s pomočjo parašutov. so matcrijal, iz katerega si prizadevajo izluščiti pravo resnico Kaj šele bo. kadar bo kdo iz- Neki slovenski list v Ljubljani je priobčil članek o podpori, ki so jo dali ameriški Slovenci taknil Hitlerjevo zaupno kores- osvobodilnemu (partizanskemu) pondenco in jo prodal za v tisk9 gibanju in pravi, da je bil prvi In pa kako zanimiva bi bila v teh vrstah urednik Prosvete Rooseveltova pisma, če bi sme- Ivan Molek. Tu sodijo, da je la v tisk! tisti članek napisal Mile Klop- Tyler (i. Kent, star 34 lot.:*ič. V njemu je bila priobčena doma iz Virginije, je bil pred Molekova slika To pome- vstopom Zed. držav v vojno ni, da so tam o delu SANSa in klerk v ameriškem poslaništvu njegovih ljudeh zelo slabo po-v Londonu, kjer je razreševal učeni in pa da so še brez pravih šifre leodel. S šiframi, ki so zvez z ameriškimi Slovenci. Kaj znane le najzaupnejšim ljudem Pa je de*lal ZOJSA. da ni ljudi pri vsaki vladi, in v>aka ima v starem kraju podučil, kakšna svoje znamke za tajno pisavo.! so tukaj trenja in kdo je kdo lahko rečeš, da ti je mati umr- na eni ali drugi strani bojev za la. A v šifrah to lahko pomeni. I demokracijo in take reči? "pomoč se bliža". Ta ameriški j Liga katoliških Slovencev ni klerk je baje po "naključju* bila usteanovljena proti niko-prišel v razmerje z Rusinjo, ki mur. je rekel njen glavni in vo je delovala za "bele" (carske)! dilni odbornik Joseph Zala»\ Pa Ruse in imela "baje" zveze s se je zmotil, bržkone vedo m a Hitlerjem. Pa ji je Kent pove- Kajti ustanovljena je bila za dal. da je iz. šifer dognal, kako boj proti sedanji jugoslovanski Roosevelt Churchillu obljublja vladi in zoper Sansa in Zojsa. ves svoj čas temu vitalno važ- nega kluba vključuje ie tiste, nemu vprašanju — glede vseh ki imajo članarino za to leto plu-drugih pa sc je moral popolno- čano. Pridite tudi drugi in jj ma zanesti na to. kar mu jo f>oravnajt • tajniku Johnu Ra predložil stari urad na Dow- ku, ali pa Luku Groserju na tej ning Streetu —- posebno glede zabavi.^r-PO. mirdvne pogodbe z Italijo in za ____ Kaj s kolonijalnim vprašanjem? Druga zelo pereča reč za angleško delavsko vlado je kolo-nijalno vprašanje. Ako je za svobodo, potem bi morala pomagati ljudstvom v nizozemski vzhodni Indiji in Into-Kitajski in sploh povsod, pred vsem pa v Indiji. A dogaja se, da angle- Balkan, kjer je moral hote ali priredb(J Jansovih nehote, sprejeti naziranje tori- . jcv podružnic Francoski vnanji minister Chicago, lil. — Podružnica ške čete pobijajo upornike v ni- George Bidault pa je že preko Slovenskega narodnega sveta v; zozemski vzhodni Indiji, v Indo- leto dni na svojem mestu in je teni mestu bodo imele skupno Kini in drugje, kjer se potegu- poleg tega tudi kot kontinental- prireditev v nedeljo 18 novem- jejo za svobodo., ni Evropejec poznavalec vseh hra v dvorani SNPJ s pestrim Uporniki namreč poznajo sa- teh problemov. • programom. Prosimo vse druge mo imperialistično Anglijo, ne Isto velja za sovjetskega vna- slovensko organizacije, da ne ^ dobrih namenov sedanje an- njega komisarja Molotova, ki je bi prirejale na omenjeni datum gieške vlade. In prav gotovo je, prebrisan strokovnjak za vse nikakih svojih zabav temveč |da Enest Bevin do sedaj ni še predele Evrope, o katerih so sodelovale za boljši uspeh te I ničesar storil v dokaz, da misli razpravljali v Londonu. priredbe. Več o sporedu pozne- politiko voditi drugače kot jo je Ne smemo torej biti presene- je Anthony Eden. Razlika je le, da čeni, da sta ravno Bidault in Za centralni odbor podružnic je Eden "rafiniran" diplomat, Molotov predložila konferenci SANSa, dočim je Bevin iz delavske šole. par novih problemov, ter tako Frank Smith, tajnik. kjer se ljudje le "kregajo". Na potek razgovorov obrnila v no- __ vo smer. i/ • A v Kriza Anglije, Prvi je nastopil Bidault. tistem pomenku je govoril ge- /(j jo Ijq Attlee konferenci velike petorice si prav gotovo ni ustvaril svetovnega slovesa. vstop Amerike v vojno. To je Za .ta boj je bilo mobilizirano val je s 1 bilo okrog leto dni pred iapon- j tudi "Glasijo KSKJ", kar je bi- sih nekaj skim napadom na Pearl Harbor.«lo pričakovati. neral de Gaulle v prilog zahod no-evropskega bloka. Nameraval je s tem povzročiti pri Ru-zmešnjavc in nervoz Ali se urednik j i^sti a pri Angležih prijetno gor da ^ teiko zmagal (Nadaljevanje s 1. strani.) šc mogla skobacati kako navz- Jugoslavija lahko postane dežela blagostanja Poročevalec čikaških "Daily News" William Stoneman raz- Ishko smatrala si Da-li se je tisti Rusinji posreči-J Ivan Zupan s tem strinja ali ne. presenečenje. Ta korak ni bil svojimi dominjoni Zed drža- lj?ga da imaj® deTžele Y vzhodni lo poslati Hitlerju Kentove raz- ni povedano. A zdi se. da se je i posebno spretno izveden v po- yam in Sovjelski uniji enako- j ^ropi, posebno Jugoslavija, to-vozljane šifre ali ne, ni dokaza- naveličal in gre po vetru, kakr- gledu trenutka, ki je bil izbran vrednim to je vprašanje za no-1 ,, Pr,roc"}m bogastev in pa no. Angleži trdijo, da je to po- šen piha v njegovih vrstah » to. Nikakor ni v zvezi s pro- , a plodne zemlje, da si lahko ta- skušala, pa so Kenta aretirali,) |van Butkovič se je pred tega z dovoljenjem ameriške vla- dni 0d|0čil za popolen prelom de leta 1940 prignali pred svoje s komunisti okrog Narodnega sodišče, ga spoznali krivim in Glasnika. Izstopil jc s svojo obsodili na *odem let zapora gramom londonske konferenco. ......................, mošnje ljudstvo ustvari blago- in tudi ni obvezen za Francijo. Kaj z reformami? stanje v tolikšni meri, kot ga ker je de Gaullejeva vlada še V volilni kampanji je delav- imamo v Zed. državah. Ampak vedno provizorična. Francija ska stranka obljubljala široko- kajpada tista bogastva je treba pač skuša spraviti na razpravo potezni program socializacije Nieaova mat. v Ameriki se ie v ^J™ 12 "rValsk°vf Nar^nQ°* londonske konference vpraša- premogovnikov, velike industri- Njegova mat. v Ameriki se je Vijeca in ustanovil Hrvatski Sa- nodočo utjorabo. Prostornost!... da shrani lahko velike kose mesa, buče ... in prostor še ostaja. Police na* stavite poljubno. Brzina!... Nobene potrebe za vlaženje tac z ledom .. niti jih ni treba držati pod pipo, (la od- tali ledene kocke. Aktivnost!... Znanstveno zmrzovanje in kontrola soparice vam bo nudila dovolj hladu za zmrzovalni kompartment. Varčnast . . . Deluje s zelo nizkim električnim tokom. Pazite, čakajte... ter planirajte, Moderne električne ledenice vsebujejo vse zgoraJSnje udobnosti, in Se več drugih je v načrtu in izdelavi. Oglejte si jih ... kmalu. In medtem, kupujte Victory bond« PUBI1C Mavici COMPANT OP MORVMIIM lltlMOII jo, da vam pove, kar ve. ker on veliko ve, pa bo ljudstvo izpre-videlo, kdo je kriv v tej stvari! Torej je možno, da se bo tajno delovanje pokojnega Roosevelta pralo v kongresu, kar bo sicer zanimivo, a ne dobro za pomir-jenje živcev amoriškoga ljudstva. Delavski tajnik Schwcllen- bach je dejal, da je najboljši prijatelj delavstva tisti, ki si mu upa povedati, da si samo seje seme svojega razdejanja. Ni slabo povedal, ampak v mislih Opravičevanja se vrše samo na račun tistega, česar se ni spremenilo. — Disraeli. proti Titu. Ni verjetno da bodo ugodili Francozom. Jasno pa je, vladi in sedaj je zanjo problem, ameriški Hrvati uspeli v teh da sedanJa francoska vlada ne kako obljubo tudi izpolniti, naporih kaj boljše kot so amc-(fnore 2graditi bloka zahodnih; Komaj se je dobro pstanovi-riski Poljaki, ki jih je baje šest držav Francoski korak je torej ia< jj je naš predsednik Truman milijonov. Pognali so sc v boj; bluff ki pa ni edini v Lon-,uk,nil "lend lease". To je bili---:- proti poljski vladi v Varšavi ne donu udarec še poscbr.o zato, ker so ...................... samo s svojo silo. ampak s pod-j Rusi SQ t||di slorili korakc< 8 takoj 9Ušnili glasovi, da jo to BARETINCIC & SON 1 Boljše je ponositi, kot pa pustiti, da bi strohnelo.—Cumber-land. poro vsega organiziranega kle- katerimi skUšajo izboljšati svo- storil zato, ker je hotel s tem;; rikalizma v Ameriki, pa kaj so . p0zlcij0 Deioma neuradno, angleškim volilcem dokazati, da ;; dos^11, • deloma uradno so namignili, da bi mi pomagali Angliji še v na- j V "konsulti ' (posvetovalnem Se zanimajo za italijanske kolo- dalje lo pod Churchillom, ne bo- ! parlamentu) v Rimu se je ogla- njje Ruska*zahteve niso neu- mo pa podpirali "socializma" v J sila /enska—prva ženska v zgo- pravičene. Ako je sprejet sistem nji Truman je nato sicer izja- ( dovini italijanskega parlamen-1 mednarodnega varuštva za ko- vil. do so mi nc vmešavamo v tarizma — in rekla, da bi žen lonije. ni nobenega vzroka, da angleško notranje zadeve in v """ njeno notranjo politiko, a nda-| rec je bil storjen in v Washing- POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA, ♦»mmmi.H.MM*1 * je imel povsem nekaj drugega ske ne vodile Ualijc morda nič bJ ^^ Ruft1ja izkijudena To kot pa p<^kojni Eugenc Victor boljJo kot so jo mokk- 7avozili da jasno je tudi da je Rdeče Debs, ki je slicno poudarjal. ja očitali jim je da pado vsa morje Rusijo le malega ^ V Italiji leži cele kupe pisem krivda za njen padec na moške. mena. obenem pa skrajno ne-iz Jugoslavije, ne da bi se kdo "Me ne stremimo prevzeti vod- prijetna točka za Anglijo. Iz ru-kaj posebno žuril, da se jih bi stVo nad našo državo," je rekla, skega stališča je to najlepša pri-poslalo naprej. Pisec te kolone "ampak če bi ga prevzele, bi lika za pobotanje, je prejel dva. Oba sta potovala .prav gotovo ne mogle napraviti Jugoslovani hočejo Trst. Ako okrog dva meseca, oba sta bila \T nje večje polomijade, kot ste odprta v Italiji in potem znova j0 vi." zaprta s papirnatim limanim _________________ trakom italijanske cenzure. Vest o kupih pisem iz Jugoslavije, ki leže v Italiji, je prinesel v Ameriko jugoslovanski urad- se Rusi odpovedo svojim zahtevam glede baze v Rdečem morju, bo morda dobil maršal Tito Trst in Julijsko krajino. Britanija in Amerika silno obsojati politične režime na Bolgar- URADNO IME JE "VOJNA ŠT. II." Ameriška vlada se je odločila | I,ke*m. v Rumuniji in na Madžar-nik, ki se je na poti sem tam t odobritvijo predsednika Tru- skenv Rusi pa imajo kar naj-potrudil dognati, kaj Italijani mana minuli svetovni oboroženi strožje pomisleke proti vladi v počno z jugoslovansko pošto, j konflikt uradno označevati za Grčiji Tu zahtevajo politično Bilo bi dobro in potrebno, da se r,World War II." svobodo, ali pa da postanejo bi jugoslovanska vlada in njena Priporočila, da se je bi ozna- prejšnje Italijanske kolonije poslaništva v VVashingtonu, Ričevalo za "šestletno vojno", kor svobodne in, ako nc, da so ude mu in Londonu zavzela za to je v Evropi trajala šest let, ni-ileženi v njih administraciji. Tu-stvar Kaj pa Italijane brigajo so obveljala dj tu j0 pobotanje mogoče pisma Jugoslovanov, ki so na- -—--spori na londonski konferen- slovljena v Ameriko, ne pa v Dobre vojne še nikoli ni bilo ci. ki groze zastaviti njeno po-Italijo? , in ne slabega miru. — Fraklin. sit/vanje, niso ' resnični spori, tonu se še vrše pogajanja za posojilo Angliji, ki naj bi nadomestilo prejšnji "lend-lease". Nesreča je, da volilci izroce državo v roke kaki delavski stranki šele kadar je bankroti- j rana, v pomanjkanju, ali poražena v vojni in razbita. Zato delavsko stranka ne bo mogla delati čudežev, posebno pa je zanjo nevarno, ako se bo preveč udinjala za deklo ameriški vna- j nji politiki in bo pri tem izgu-j bila ie tisto malo samostojnosti, j kolikor jo je imela do poraza torijev Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th htreet T«L Cr«wford 211S OFFIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Ezcept Wed. and Sun.) • :*<> to «:SO P. M (Evcept Wed, Sat and Sun.) Ret. 2219 So. Rid(«way Ar«. Tel. Cr»wford 8440 If ao aniotr — C*K .nit t«* S700 POSLUŠAJTE 7f obetano socializacijo se še VSoko DedeljO prvo in naj- ni pričelo. Ampak bo izvedena. UtarejŠO jugoslovansko .lasi je Mudstvo v Angliji ze iz-' .. V7 • . r\ previdclo, d« je bilo v kamp.-1 f« ur° v ChlCOgu od 9 do nji vse preveč optimistično 10 Ure dopoldne, pOStOjO Vodi io Georoe Morchoiv WGES, 1360 kilocyc!es. Teža vnanjih vprašanj Polog notranjih se mora nova A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC NO. 1986. P«klUk«4 W»«kly at 2301 S«. L*wnd*U A v«. CHICAGO 23, ILL, October 10, 1954. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XL. THE RIGHT TO STRIKE RETURNS Now that the war is at an end the no-strike pledge, so faithfully honored by most Americas workers, is a dead issue. And so workers aH over the nation are striking. There is reason for strikes. Prices have advanced despite the pledge of our war-time president that the line would be held. Overtime pay has stopped, with the result that the take-home pay of that large number of people vvho vvorked in vvar industries has been greatly reduced. People need higher hourly rates novv if they are to be able to pay the cost of ordinary living. But an even stronger argument for higher vvage rates is presented by those people vvho take into eonsideration the effect of a shift from a war to a peace economy. While the vvar vvas on the government vvas private industry's biggest customer, as well as its banker. It vvas vvar buying that made jobs. In the immediate future, hovvever, it must be (.rivate buying. And unless the vvorkers have the money to spend they vvill not be able ta buy. Thereupon business vvill slump and unemployment vvill come as a consequence of private industry's inability to seli vvhat it is capable of producing. Hovvever, this is not vvritten merely to justify labor's demands. More important is the question— Why is it necessary for the vvorkers of America to assume thc losses and unconveniences that are a part of every strike in order to get vvhat they vvant? Ponder that question—and remember that for more than 12 years the vvorkers of America vvere follovving the leadership of a president vvho spoke often and persuasiveiy about the rights of the common man —and the suspicion may develop that the vvorkers of America have ; not used their united povver to the right end. , For many years vve have been telling the vvorkers of America of the need for a socialized economy. We have told hovv the private ovvnership of the means of life divides people into classes. The very fact that the vvorkers must novv fear lof fbeir material vvelfare and strike merely to hold vvhat they have—a{ * t ime vvhen destruction stops and millions of able vvorkers are to be added to the number of potential vvealth-producers—shovvs that the trouble that novv faces the people of this wealthy nation is basic VVorkers must fear and fight because they have not yet crystallized their povver in politics to back an economic plan that vvould make security and vvell-being as natural as insccurity and fear is today. During the vvar—and before—vve vvarned the vvorkers that a day of reekoning vvould come. We told them that NOVV is the time to end the profit racket and establish industrial democracy. The time vvhich vve foretold has arrived and the battle of the classes has been resumed —vvith defenders of the same old game of vvages, profits and human cxploitation stili making the rules.—Reading Labor Advocate. OMt MARCA Of UKBOB tTWttN l9l0A*0 >979 IMSKfc VMAS AN AvfcAOE gajn iN £MFurfM&cror j3f,oooffcnt A YIAA . THC ENTiRE 1NCRSA&6 *4TO (MR- HfAO St«V»CSS l C#*iCE *OR*tRy iNSuftANCl, PEAU E STATI PTC.. T»4E*E VVAS NOGAi* iN "THp NOMftJE« Of Pione PHD -DOC »MG COMSOMKRSCCDOS«. EUT BOMP5 |\*RY PAV-PAY ✓ i s entc«tainmewt wrrn ON ION LAftEl Ar BOWMAN FiLLD, KY. THE ue C&MTHAL LAM. UNiCN HAS A gRggzr SONG A> "OANCfc R£v*JE WITMA O.^r o* VVCRKgRS, ANO SCN6S AND SCRlPT MEMBERS WH»CH rf fvrs on -me s«*vtcE MtN Iti 1U6 V»C^'T/. J«DM («06 cr% SEP-ARAtt! -neiAiSof LO«0WAINE«S in ^MECiCA ,C*>*>*AL CC*$P»£acy 8e.HG ruš CNAf&e IN £*ch CAS F. IN Al LEAST rwo G* THE CASES ->HE EVPLOVE«S RAiSrDiARGE PONOS 'k A3S»3T tM-TVlE PRoSfCVpCN. a SHP M' MgiP YOyfl s»oe/ Bcrr UNON LABCLGOCDS. "TMIS 'S ~rue HAT UNION lAeel. 'HS»stont/ There Ought To Be A Law The Enslaved Peoples Are Liberated IN THE WIND From THE NATION U. S. S R. ZION: The September 15 bulletin of the Agricultural Committee for American-Soviet Friendship, Inc. reports that "twenty years ago the Soviet government offered the territory around BirobidShan, on the north-east border of Manchuria, to the Jevvs as an autonomous Jevvish region. Gradually about 200 enter-prising and hardy settlers moved in . .. These Jevvish farmers have converted their part of the Amur valley.».. into the most homelike plače in Russian Asia. Their col-lective farms compare favorably vvith any American or European estate." TOLERANCE: The G e n t i 1 e League, which lost its charter ln July, 1944, because of its anti-Semitism, is seeking for a nevv license. In an Intervievv vvith Ar-thur W. Friede, founder of the league. the Milvvaukee Journal of September 14 reports Friede's de-nial of anti-Semitic charges "We have to call it the Gentile League," he said, "to let the Jevvs knovv vve have an organization, too. They have an organization that vve can't join. but vve worv't go that far. If they can qualify, they can join ours ... One of the aims of the league is to try to prevent any particular group getting control of (surplus vvar goods) and gouging the American public . . . The league j emphatically declares that it is not anti-religious." RACKETEERS STALKING SOLDIERS; ARE TAKING ENORMOUS TOLL There continues to be much talk of plans to give to returning service men the help vvhich vvas promised in the highly-advertised G I. Bili of Rights." This nevvspaper, along vvith other friends of the veterans, vievvs many of the proposals vvith suspicion. It has insisted ali along that vvhatever legislation is enacted should Tontain ample safeguards to protect veterans from racketeers Already, these harpies are doing a thriving business at the expense of ex-service men. **Yank," the enlisted men's nevvspaper, asserts that veterans are novv being robbed through spurious schemes to the extent of $2,1.00,-000,000 a year. Unscrupulous money lenders and real estate crooks are declared to be lying in vvait for vietims at almost every comer. The American Legion has proposed to Congress an amendment to the loan provisions of the "G. I. Bili" vvhich many on Capitol Hill feel may turn out to be bad for veterans and Uncle Sam, but good for money-lending and real estate racekteers. The Legislation, the Legion says, vvas drafted by representatives of financial interest. It puts responsibility and authority for making loans to veterans entirely vvithin the hands of the lenders, Ali that the Veterans' Administration can do is to approve loans after they are made. The government guarantees loans up to $2.000, The amendment permits banks and other lending agencies to go the limit in making plans. If they run out of funds. they may discount their paper vvith the Federal Reserve System, obtain more money and make more loans. The amendment permits veterans to buy homes up to a value of $10.D00, vvith the Veterans' Bureau guaranteeing $2,000 and the Federal Housing Administration advancing $8.000 on a mortgage. In other vvords, the veteran can obtain a home vvithout paying a }>eny dovvn. Naturally, that fact vvill be capitalized by the unscrupulous real estate man, and used to get outfageous prices for propcrty. —Labor TRUSTEESHIP FOR THE INDIES By JOSEPH DRASLER (Formerly an Associate Editor of Proletarec) ON THE MARCU WITII TIIE LIVING AND DEAD (Continued) The 80th Divison had just made outfit, officers as vvell as the men, as far as battle experience vvas concerned. (To be continued.) If any nevv lavv is needed it is one to compel ali societies, clubs. councils, asociations, foundations, institutions, and other sueh types of organizations to operate out in the open nnd not behind an alias. Although most of them do operate under their true colors, having nothing to conceal, there are far too many vvhose main abjeetive is *o puli the vvool over the people's eyes. Hardly a day passes in vvhich the mail( doesn't bring one letter or press release, from some organization vve never heard of before. asking for cooperation and assistance of a fin-(the costly Mozelle River crossing, VVHAT'S VVRONG ancial nature, for the very special undertaking vvhich that organization j and the fighting front for the , * has so unselfishly of course, undertaken ] 3»7th vvas in the tcrritor.v betvveen i WITH TEXA5 ? In the olden days sueh a letter or press release vvould have honest- Herme and Falquemont on the ! what*s vvrong vvith Texas? Well, ly identified the organization from vvhich it came; today every effort Maginot Line We unloaded just is made to cook up a title as remotely connected vvith the organization's DEMOCRATIZATION: The September 8 issue of Editor and Pub-lisher mentions that articles from outside Hernie vvhere batteries of our 105's vvere in aetion. and struck for vvhat vvas an applc or-chard on a stcep hill. It vvas stil! true purpose as posible, and the more unattractive that purpose the more attractive the title. Another thing vve have noticed is that if the organization is one engaged in spreading racial hatred or religious intolerance, you can be certain that some plače in its title you will raining couUnuou»ly. a,iti we wefe find4 the vvord "American" or "Democracy" or some equally patriotic stili carrymg our duffle bags stuf- and misleading term, and if it happens to be a Communist outfit, you fed solidly vvith extra clothing and vvill almost always find the name of Abraham Lincoln, Thomas Jeffer-! cquipment. We learned later that son, or some other great American vvell known for his devotion to thc this vvas the system employed by common people. the army for getting extra equip- While we're on the subject, vve vvould like to point out that the ment up on the line It is ali Drys are also notoriously adept at this alias business. For example, brought up by men coming m as there s the so-called American Business Men s Research Foundation up "replacement or Teinforcement in Chicago, vvhich, if honestly named, vvould be knovvn simply as the a« they vvere later called Dry Propaganda and False Statistics Factory. Another alias the Drys We vvere ordered to put on as like to hide behind is the vvord "temperance", vvhich can be found in much ci0thing as vve could, vvhich almost aH of their organizational titles, although temperance is some-1 meant tvvo pairs of undervvear. tvvo thing thcy know nothing about, never having practiced it. Ineidentally, j shirts and trousers, a jacket and the only ones vvho vvould really object to sueh a lavv as vve proposc overcoat, and the remainder we would be those vvho, like the Drys, must operate under eover of -an carried down to a barn along-side alias or go out of business.—The Brewery Worker. thc road, Wc scattered out and — ■ — - ■ ! started moving towards the tovvn, but before vve reachcd it, vve vvere cought in a hail of 88's. We hit thc ground like vvet sacks some of us . | in shell holes vvhidh vvere scatter- BELGRADE —(TANJUG) — In I tire habitations have been burned a„ oycr the p,acc flnd the ^ ltaly Oves Reparations to Jugoslavia connection vvith the recent London Conference of Foreign Ministers, | Mitar BakiČ, Secretary-General of the Yugoslav Government, told a TANJUG correspondent, regarding Yugoslav reparations claims against Italy that these claims vvere anounced by Marshal Tito in his spccch at the third session of AV-NOJ. Demands for reparations from Italy are based on Italy's responsi-bility in preparing for and parti-cipating in the vvar and the methods by vvhich she conducted the vvar. The vvar damage, caused by Italy in Yugoslavia. has been as-certained and estimated, The national vvealth alone, that the Italians destroyed and looted from the 6th April, 1941 tlll their surender is estimated at 1,449,363,881 dollars, according to vvorld prices in 1938. To this must be added the loss of national income and the ex-penses of thc Liberation War. No compensation for loss of life, di-minished vvorking capacity, or loss of freedom in various forms has been allovved for in this figure. These losses are a heavy blow to our peoples and our national eco-nomy. The State Commission for War Indcmnity and the State War Crimes Commission have colleCted cxact data about the Yugoslav peoples' losses at the hands of the enemy. These losses vvill be published later. They are enormous, amounting to hundreds of thousands The ravages. caused by the Itnlinns arc very vvidespread. En. to the ground, bridges and rail- into any ,QW spot in the ground ways destroyed, naval and mer-| that could ^ found A Helnic bar_ chant shipping draggcd off or sunk | rag0 of 88,s ,asU jugt M long and and forests and crops destroyed you get 8Q that yQU can le„ jugt Italy must return everything her about when it will ^ ovpr for armics- and civil authorities stole i even in thig they are precise< Whcn or exported from Yugoslavia and pay for ali thc damage. Until novv. Italy has taken no steps tb com-pensate for vvar damage, nor shovvn any readiness to do so. On the con-trary, Italian reactionarics are doing everything possible to trans-form themselves from accused into accusers. BakiČ said: "Wc do not think these maneuvers vvill sue-ceed. The financiers and creators of Fascism and Fascist vvar, the instigators of massacrcs, devasta tion and looting, must bear the brunt of reparations. We are con-vinced that our reparations de mands against Italy vvill receive thc ful suport of our Allies The correct solution of vvar indemnity and other problems vvill be the foundatlon upon vvhich friendship betvveen Yugoslavia and Italy can be built and vvill create the basis for a lasting peace betvveen both peoples." IT S "WORLD WAR II' In goes dovvn in the offical re-cords as ' World War 11." That de-signation has been approved by President Truman, "as a matter of simplicity and to insure uniform terminology." Under the Presi-dent's order, the term wlll here-after be used in ali official document*. nothing is vvrong vvith Texas, according to J. A. Murphy, of Houston, except entirely too many of us get up in thc morning at the alarm of a Connecticut clock, but-ton a pair of Ohio suspenders to a pair of Chicago pants, put on a pair of Massachusetts shoes, vvash our face in a Pittsburgh tin basin. using Cincinnati soap and a cotton tovvel made in Nevv Hampshire, sit dovvn to a Grand Rapids table, eat paneakes made from Minneapolis flour spread vvith Vermont maple syrup, and Kansaj bacon fried on a St. Louis stovc. Next, we buy fruit put up in Califomia, scasoncd vvith Rhode Island spices and sweetened with Colorado sugar. We put on a hat made in Philadelphia, hiteh a Detroit mule fed on Oklahoma gaso If the Netherlands East Indies are not ready for full independence they clearly ought not.to be returned to the colonial rule of the Dutch, either. Dr. Soekarno, president of "the Indonesian republic," may or may not be the ideal man to head the national independence movement. But he makes eomplete sense vvhen he says: "It is ridiculous for a nation of 7,000,000 Dutchmen to attempt to control the government cf 70,000.000 Indonesians." It has been made no less ridiculous by the smug declaration of Holland—after centuries of holdmg the Indo-the Chicago Tribune are being sent j r.esians in ignorance, and exploiting them for the profit of the Dutch to the main prisoner-of-vvar camp masters^-that these colonial vvards vvill soon be granted ' equal" status at Concordia, Kansas, for use in a jn a "federation" under the Dutch crovvn. German monthly digest, and quotes The proper immediate solution is establishment of a collective a letter from the camp's assistant United Nations trusteeship for the Netherlands E;ast Indies, to speed executive officer to the Tribune, the education. the economic advance and the political experience of the "Your nevvspaper has been coming people, and thus prepare them for independence vvithin a fixed number regularly to this camp and has Qf years. America cannot escape her responsibility in this matter; Asia served a useful purpose indeed in knovvs that it vvas above ali our povver vvhich liberated the Indies from the reeducation of German prison- Japan. Holland in the past has been able to hold them in bondage ers." • 1 primarily because the great povvers vvere unvvilling to entrust these treasure islands of the Pacific to each other. If vve meet our obligation for spreading freedom, vve shall take the lead for proclamation of a l/nited Nations trusteeshop — The Chicago Sun. NOTICE TO THE BIBLE CLASS A correspondent has sent in a clipping from Variety noting that Frank Ross, vvho is making a Hol-lywood spectacle out of "The Robe." has signed a coatract to! provide color stills from the pic-1 While the Anglo-American financial talks continue without visiblc ture for use as illustratlons in an l progress, the British government has begun to take steps to reduce edition of the Nevv Testament to imports vvhich must be paid for in dollars. Contraets for Lend-Lease be published after the film re-t Roods amounting to $1,500,000.000 on V-J i>ay have been cut in half by THE BASIC FACTS OF BRITISH PLIGHT leascd canceling orders for tobacco, ravv materials, and manufactured goods. This means more , austerity" for the British consumer but is also bad nevvs for the American farmer, for it implies cultivation by Britain -of i alternative sources of supply of sueh commodities as cotton, huge sur-pluses of vvhich already exist in this country. Administration experts WHY NOT AMERICANIZE OUR ARMY ? Congress is passing a bili offer- vvho are conducting the negotiations vvith Lords Halifax and Keynes ing young men unprecedcntcd in- understand fully the basic facts of Br4tain's plight. They knovv that if duccmcnt to volunteer for short vve do not help it to its feet, it vvill have to renounce the ideal of un-periods of peacetime service in thc restrieted international trade or face starvation. But the Administration United States Army. Yct Congress is tlmid about putting thc fact before the country. It fears that isola-and the army doubt if sufficient tionist and Anglophobcs, in Congress and elsevvhere, vvill damn any volunteers vvill be obtained, and realistic solution to the problem by saying that Uncle Sam is being argue it vvill bc neccssary to con ; sked to pla/ Santa Claus for the benefit of British Socialism. Washing-tinue thc draft after it expircs next : ton s hope, thcroforc. is to fix up a scheme that vvill appear though— May i- big loan at a commercial rate of interest, for instance—and leave the This raises the question: Why demonstration of its unworkability to time. Te British, hovvever, seem line to an Ohio plow and vvork ali! are American boys so reluetant to reluetant to cooperatc in this deccption. They have taken a stand day on a Texas farm eovered with enter the army? Anyone vvho talks against incurring liabilites they knovv they vvill not be able to meet. a Nevv England mortgage. vvith enlisted soldiers vvill find Kather than that, thcy vvill tighten their belts until thcy can reorgan- At night vve cravvl under a Nevv there is one main reason. ize their trade on a barted basis. If vve force them to adopt this alter- Jersey blankct to be kept avvakc Our boys have been brought up native. vve can say goodby to our hopes of an expanding vvorld market to believe they are as good as any i for American surpluses.—The Nation. other Americans, tha( vve are by a bullfrog, the only home pro-duct on thc plače, vvondering aH the vvhile vvhere the money goes in this vvonderful State of ours. If vve vvould buy more home manufactured products vve could be "born equal." By joining the army they plače themselves in a position of artificial inferiority. In the army, and likcvvise thc VVHAT IS A MIN0RITY ? nevvspaper. things quieted dovvn again, vve took off for thc tovvn and put up in cel-lars for the night. Most German [ home, »re built with very strong i hoarding large-and in many cases bomb-proof cellars, reinforced vvith concrete DENOMINATION BILLS and brick and arehed ceilings Qnc of thc slrangcst Gf the many They vvere apparently looking and | strange phenomena of the vvar pe-planning far ahead vvhen they built riod • was the di8position of per-them. For further proteetion j Mna o( ample means to hoard cur. against air raids they had deep rency of larjte denominations. They By RITTH TAVLOR , . . . A hundred years ago a great man vvrote "What is a minority? Thc more prosperous —From a Texas navy. there is a sharp class d.stinc- chojjen herQcs Qf thig earth haye been in a minority There is not a tunncls dug in the hills around tc tovvns. A good deal of the loot and liquor thc boys picked up coming aeross Gcrmany vvas found in these tunnels. The day before we came into Hernie, our company commander vvas killed by schrapnel. vvhile getting some nevv men located out in a field on the outskirts ot th«1 tovvn. At this time practically ali thc men In the company vvere vvhat is knovvn in thc infantry as "nevv men". In fact casualtics vvere so questioned the value of aH securities They dldn t trust the banks They filled their safety deposit boxes vvith cash—millions of it! In the first tvvo months of this year, 31 per cent of the currency in circulation vvas in large denominations—4hat is. from $50 to $10,-000. That's the kind the hoarders liked. Since then the percentage has been dropping. In June it vvas 28 per cent. It is probably belovv that novv, J. Pierpont Morgan, the elder, heavy each day, that in a short j once said that the man vvho "sold period of a fevv vveek s you vvere an Amcrica short" vvas a fool. These "old man" in the company, In hoarders vvere not doing exactly more than one sense of the vvord. s that. Many of them vvere expecting The Mozelle River crossing had taken a lot of men and a treneh foot epidemic had taken a large toll. So that vvhen vve set out next morning for vvhat vvas to be our first contact vvith the enemy as riflcmen, vve vvere indeed a green a erash—something like 1929—and they figured on picking up juicy bargains in aH kinds of property There is nothing new about that. Some of America's most astute moneyed men did exactly that during the last panlc.—Labor. tion betvveen "officers and gentle-men" and "mere enlisted men." The latter resent that deep dovvn in their souls. Thcy vvill put up vvith it in time of vvar, but vvill not voluntarily subject themselves to it in time of peace. Congress should consider vvhether it is ncccssary to have that sharp dividing line betvveen officers and enlisted men. Some distinguished officers have believed it is neither necessarv nor American, and vve heartily agree.—Labor. women unpaidi The Women1 Bureau of the Department of Labor reports that in the Midvvest vvar area vvomen s pa v is stili belovv that 6f men doing similar work. The bureau appeals to the unions to remedy this Injust-lee. Evldently it feels a plca to the employers vvould not produce result*. As a matter of fact, the labor unions have taekled the problem. They are alwaya bat-tling for equal pay for equal work for men and vvomen. . ODD Ever thought ol lt? Th« night trnHa but lt &t*m't break, and daj breaks but lt never fallt. social, political or religious privilege that you enjoy todav that vvas not bought for you by the blood and tears and patient suffering of the minority. It is the minority that have stood in the van of every moral conflict, and achieved ali that is noble in the history of the vvorld." After ali, it is not so long ago since Organized Labor vvas a minor-ity. If you read some columns you'd think it stili vvas. Organized Labor knovvs the handicaps, the difficulties, the diserimination, the prcjudlccs, the hatred vvhich minorities have to face. There arc none of us vvhose fathers have not at some time been members of a minority. Though it may have been of nationality, or faith—or as in the čase of the Pilgrim Fathers among the Indians, of color. No group vvas always the majority—vvhether it be of race, feli-gion or class. And yet—too often wc forget our ovvn backgrounds and turn on thc srna 11 cr groups, making them suffer in turn Whether vve do it thoughtlessly or intentionally makes no difference. We make others suffer. Inconsistant humans—yes vve admit it. But more that that, it is impractical, too. Surely during the centuries vve should have asquired some sense!— VVhat makes a minority? It is smallness in quantity not smalmcss in quality. There is nothing permanent in anything that can grovv. Personally—I think terms like minorityand majority ought to be abolished. In a democracy they Just plain aren't fair. Men are not superior or inferior, majority or minority, by reason of thc accident of birth—by reason of race, crced. class or color. Those are Inferior vvho do not do their best for thc common good, vvho think of self first. Those are superior vvho have the best heart. vvho can do their best for aH men. The only true minority is one comprised of men able to lead. vvilling to sacrifice themselves for the resposibilities of leadership self less enough to lead aH people to the right This is a mlnority fo honor. Let s stop aH this chatter about minority groups—and Join the mlnority of those vvho follovv the Gleam and vvho stnnd »n the van of progress.