Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca, — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. V večkratno insercijo po dogovoru. Tslefon štev. 143. V Ljubljani, 25. oktobra 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Poljedelstvo. Semena vrtnih in krmskih rastlin priporoča se zasejati doma. V obče je sedaj navada, da kmet kakor drugo blago, tudi razna semena naroča večjidel iz tujine, kjer so mu priporočena od raznih agentov, knjig in časnikov. Kako pride to že drago na prvi pogled, vidimo že na cenikih raznih tvrdk. Še veliko dražje pa je, ker mnogokrat dobimo , mesto čistega semena plevelnato, staro ali drugače nekaljivo. Potem s.e pa rado toži, da „naša zemlja ali obnebje ni za tako seme“. Da se temu naš kmet izogne, svetujemo mu, naj poskuša kolikor mu prostori dopuščajo, doma si narejati razna semena, posebno od vrst, o katerih je prepričan, da so tega vredna. Ako pa le kaj naroči, naj pazi, da to stori le od poštene roke. Pohorski. Na kraje ali brez krajev? Ni dolgo, ko sem se vozil z dobrim kmečkim gospodarjem po lepi nižjeavstrijski ravnini blizu široke Donave. Pogovarjava se to in ono in slednjič ga tudi vprašam, je li imajo v njegovem kraju tudi njive izorane na ravno, kot se vidi skoro povsodi na Gorenji Štajerski, Niže Avstrijski in drugodi. „O pri nas orjemo ravno od takrat, ko so mi ranjki oče prepustili gospodarstvo, samo v ravno in temu bo sedaj ravno 20 let. Čudim se le, da so se predniki tako dolgo držali stare navade in pa ozkih krajev, danes nas z nobeno rečjo več ne pripravite, da bi začeli zopet po starem11. Tako je govoril mož, ki je bil ne samo izvrsten in veren katoliški možak, ampak tudi moder in razumen gospodar, kot sem še isti dan poizvedel od nekega gospođa župnika, njegovega znanca. Tujci, ki se vozijo od Dunaja proti Trstu pogosto zabavljajo čez slovenske dežele, kako da so neomikane in gospodarsko zaostale. Mene tako govorjenje vselej laz-buri, deloma pa tudi užalosti. Ne trdim sicer, daje na primer oranje na ravno ali brez krajev nezmotljivo in edino znamenje napredka v gospodarstvu. Vendar pa me nemilo dirne, ako pomislim to-le: Po deželah, ki stoje v Avstriji najvišje, je zemlja splošno izorana na ravno, tako na Češkem, Avstrijskem, gorenjem Štajerju, ko pa stopimo na slovenska tla — je sicer še mnogo slično, pri tem pa koj stopijo pred oči naši značilni kraji in krajiči. Vse to se mi zdi, da nas v svetu ne priporoča posebno kot dobre kmetovalce poleg nebroja drugih napak, ki jih delamo na polju. Primerjajmo malce oranje na kraje in na ravno, pa nam pamet sama pove, česa naj se lotimo, kaj pa opustimo. Nekateri pravijo: Bolje je orati na kraje, ker pri teh nepotrebna mokrota preje izgine. Ali je pa to gola istina? Res, da se vrhi krajev preje osuše, zato se pa nabira voda v razorih, tu se tvorijo pravcate luže, da bi mnogokrat lahko napravile žabe svojo Ijudo-vlado. Ravno tako je spomladi; kraji so že davno suhi, v razorih pa leži še sneg, z eno besedo, osuševanje pri krajih ni kaj prida hitreje, zato pa brez primere ne-enakomerneje kot pri ravnem oranju ; isto velja o ogrevanju zemlje, ki je celo v raznih dnevnih urah različno. Zopet drugi menijo, da so kraji nekaka zaloga vlage za suho dobo, tudi ti goljufajo sami sebe, kajti kar ima kraj odveč, to ima razor premalo. So nekaterniki, ki se smatrajo za posebno učene računarje in zemljemerce, češ, ako orjemo na kraje, dobimo mesto ravne površine valovito in valovita črta zavzema vedno več prostora nego ravna, torej se na tako izoranem svetu več pridela nego na ravnini. Ničevo satnovaranje! Da, ko bi pšenične bilke na njivi tako rastle, kakor zrastejo bodice na ježevi koži, potem bi se njihov račun vjemal z resnico. Ker pa rastejo vse rastline vedno le lepo navpično, zato je njihovo modrovanje zmotno in rastna ploskev je v resnici le — zmanjšana! Kajti kar pridobi na rodovitnosti hrbet kraja, to in še več izgubi razor, če rastline lepo vspevajo na krajih, hirajo in zaostajajo po razorih, tudi zorenje je zelo neenakomerno. „Ali delo je pri ogonih vendar le preje opravljeno44, izgovarja se marsikdo. Ne rečem, da ne, toda hitrost, ta je v škodo dobremu delu. Pri krajih, posebno ozkih, kakoršnih so v navadi po Gorenjskem in Notranjskem ter po okolici ljubljanski, ostane precej zemlje neobdelane in valovita ploskev se vpira vsakemu polajšanju dela s stroji. Kako težko je na teh njivah vlačiti; brana nikoli ne zadeva in ne drobi zemlje z vsemi zobmi, vsled česar se pogubi precej dela brez prida; njivskega valjarja sploh ne moremo rabiti na taki njivi, istotako ne kosilnega, sejalnega in drugih strojev. Tudi gnojitev je na taki njivi zagrešena in neenaka; na hrbtih kopičimo gnoj, v brazdah ga pa nič ni, kakor strahu, tako da ostane lepa polovica polja nepo-gnojenega. Vsi ti nedostatki so toliko večji, kolikor ožji so kraji; tako da je popolnoma neopravičena sodba dobrih gospodarjev: Ozki kraji so popolnoma nespametni! Vse nasprotno velja pa o oranju v ravno, vsled česar ga našim gospodarjem kar najtopleje priporočamo. Res se nahajajo kraji tudi pri nas, kjer je le oranje na ozke kraje na mestu. Pa te izjeme so redke. To je namreč ondi, kjer stoji talna voda zelo visoko in se ji skušamo s krajem kolikor moč umakniti in pa tam, kjer je ornica silno plitva, da dobimo vsaj nekoliko prsti, kjer naj naše rastline razprostre svoje korenine. Prvo se dogaja večkrat v bližini voda in ob bregovih jezer; toda na takih krajih je veliko pametneje napraviti iz njiv travnike ali pa svet pogozditi. Sam vem, da so tu in tam napravili poskušnjo ter kako njivo preorali na ravno, pa se jim ni obneslo. Vzrok je po navadi v tem, da ne pripravijo zemlje dovolj lepo ravno; najložje se namreč orje v ravno z obračljivim plugom, kjer se da lemež in deska tako spreminjati, da prst vedno mečeta na isto stran. Tega pluga pa pri nas večjidel nimamo in pomagamo si s tem, da delamo 10—20 metrov široke ogone, mej katerimi ostajajo brazde. Te moramo z brano lepo zravnati, če treba, se tudi malo popravi z grabljami in motiko. Druga napaka, da ni pravega vspeha pri ravnem oranju je pa ta, da ljudje pozabijo, da so prej gnojili samo polovici njive, dočim je zdaj gnojiti celo, in celota potrebuje gotovo več gnoja od polovice. Torej prva leta pri ravnem oranju krepko gnojite in vspeh bo zagotovljen. Fr. P. Vinogradništvo in vinarstvo. Zboljšavan j e vina s čisto vzgojenimi droži. Kmetijsko-kemijsko deželno po-skuševališče v Gradcu je razposlalo ne davno sledeči poduk, ki ga je sestavil dr. Ed. Hotter, in ki bi utegnil obuditi pozornost tudi pri naših vinogradnikih: 1. Kakšen učinek ima poraba čistih drož pri vrenji? — Čisto kultivirane drože omogočijo, ako jih pravilno rabimo, hitro, čisto vrenje, s tem pa dobimo vina, ki se hitro učistijo, imajo jako čist okus in fino cvetlico (bouquet). 2. Zakaj pa moramo želeti, da naš mošt urno vre? — Ako gre kipenje prav počasi od rok, uteg- nejo razne škodljive kipelne glivice, ki se nahajajo v moštu poleg koristnih vinskih drož le-tč zatopiti, na ta način vrenje ovirati in zelo škodljivo vplivati na okus, vonj, čistoto in trpežnost vina. Tudi zamoremo kalna vina ali vina z nečistim okusom s pomočjo novega vrenja s čistimi droži zopet popraviti. 3. Katere kipelne glivice so pa škodljive in kakšno škodo napravijo v vinu? — a) Ocetovo-kisle bakterije tvorijo ob navzočnosti zraka na površini mošta ali vina tenko, nežno kožico, spremene del vinskega cveta ali alkohola v očetovo kislino in so tako vzrok očetovega cikanja v vinu. b) Mlečnokisle bakterije pro-vzročijo pri počasnem vrenju, da se spremeni sladkor v moštu v mlečno kislino. Bolezen mlečno-kislega cikanja se pokazuje večkrat pri sadnih vinih, ki so narejena iz zgodnjega sadja in imajo zelo malo kisline v sebi. c) Bakterije sluznatega kipenja morejo provzročiti sluznato kipenje, pri čemur jih podpirajo vse one okoliščine, ki zadržujejo pravilno kipenje. Iz sladkorja nastane potem sluz, ki je kriva, da se vino ne očisti. d) Kanove glivice (birsine gli- vice) narejajo vrhu onih vin, ki niso proti zračnemu pristopu dovolj zavarovana, belo , gubasto kožo, ki obstoji iz izvenredne množine drožastih stanic. Birso zabranimo pri vinu, ako imamo so-dove vedno polne. — Vse te naštete bolezni: ocetno cikanje, mlečnokislo cikanje, sluznasto vino itd. zabranimo, ako skrbimo da vino brzo pokipi. 4. Kako dobimo vinske drože ? — Dobimo jih v obliki rumenkasto rujave žolice zaprte v steklu in prevlečene s tenko, belo prevlake, ki hrani v sebi tisoče milijonov drožnih stanic. 5. Kaj je treba imeti pripravljeno predno se drože rabijo? — 30? — Prekuhan in zopet ohlajen sadni mošt. Nekaj dni pred stiskanjem skuhano 5 do 10 litrov na novo stisnjenega mošta (kakor ravno mislimo več ali manj mošta pregreti z vinskimi droži), in sicer v emajlovem loncu ter pustimo, da se tekočina, ki jo pokrijemo z reno, popolnoma shladi. Nato zlijemo kuhani mošt v veliko steklenico, ki je zamašena z bombaževim (batovim) zamaškom. 6. Zakaj neki mošt kuhamo in zopet ohladimo ? — Kdor je le količkaj slišal o pasterizovanju v mlekarstvu, bo takoj uganil. S kuhanjem nameravamo tuje kipelne glivice, ki se nahajajo v moštu zamoriti, zato da se zamorejo razmnoževati samo umetno pridejane čiste vinske drože. Mošt se mora zopet ohladiti, ker so drožne glivice rastline, ki ne preneso vročine. 7. Kako pa rabimo te drože? Od prekuhanega in zopet ohlajenega mošta vlijemo eno polno žlico v cevko z žolico, iz katere smo poprej odstranili bombažasti zamašek. Potem vzamemo v roko pletilno iglo ter z njo odločimo žolico od stekla in vlijemo celo vsebino cevke v kipelno steklenico. Čez nekaj dnij mora mošt v ki-pelni steklenici živahno vreti. 8. Ali se dajo te kvasnice dolgo hraniti? — Čisti drožasti nasad obdrži, ako pustimo cevko lepo zamašeno in jo imamo spravljeno na neprašnem kraju, dolgo svojo moč. Mnogo bolje je seveda rabiti sveže kvasnice. 9. Koliko mošta lahko poki-pimo z eno cevčico ? — Ena cevka zadostuje za napravo 5—10 litrov kipelnega mošta, ki ga prekuhamo in s tem prav lahko povremo 5 do 10 hektolitrov mošta. Po naših skušnjah zadostuje vže 1 liter prekuhanega mošta, v kojem se nahajajo te droži v krepkem razvoju za 300 litrov mošta. 10. Kako nam je ravnati, kadar imamo za kipenje pripravljene velike množine mošta? — V ta namen si pripravimo iz 5 do 10 litrov prekuhanega mošta, ki ga imamo v steklenici močnih čistih droži s tem, da vlijemo v ta mošt vsebino odveč cevk s čistimi kulturami. Nato napolnimo sod, ki drži 25 do 50 litrov s svežim, pa ne prekuhanim moštom do 3ji, pridenemo svojih 5 do 10 litrov umetnih drož, zapremo sod s kipelno veho in postavimo na topel kraj k kipenju. Čez 5 do 8 dnij začne vsebina močno vreti in zdaj jo lahko razdelimo: na vsakih 300 litrov mošta denemo po 5 litrov iz tega sodčka. 11. Kje se dobe čiste drože? Obrniti se je na kmet. kemijsko poskuševališče v Gradcu, Heinrich-strasse 47. 12. Koliko stane ena cevka s čistimi droži? — Ena cevka stane brez poštnine in zavitka 40 vin. Da se prihranijo poštno - povzetni stroški, se priporoča poslati znesek naprej (prva cevka 60 vin., vsaka naslednja 40 vin. več), na kar se pošlje roba kot vzorec brez vrednosti. Kako se zabrani, da vina ne poru-jave in zavrejo, in kako se odvzame vinu barva? Že v članku o napravi dobrih kleti smo omenili, kaj da je največkrat vzrok porujavenju vina in takozvani zavrelki. Zgodi se pa tudi, da kakšenkrat navidezno popolnoma zdrava vina porujave ter da spremene svojo prvotno barvo, da postanejo kalna in toraj tudi popolnoma drugačnega, bolj zoprnega okusa. Taka vina niso še popolnoma pokvarjena, jih toraj ni kar zavreči, marveč poskusiti se mora sredstvo, ki se je že večkrat prav dobro obneslo, ki se lahko povsod z malenkostnimi stroški izvede. In to sredstvo nam nudi v kletarstvu že toli omenjeno in neobhodno potrebno žveplo. Sicer se to doseže tudi s segrevanjem vina na 60 do 70° C, toda to je prezamudno in kdor nima takih primernih priprav, tudi neizvršljivo. Vino se tako spremeni navadno le potem, ko se zraka nasiti, toraj potem, ko je bilo pretočeno, bodisi pa radi tega, da so se odstranile droži, ali pa ker se ga je prodalo. Da se pokvarjenje takega vina zabrani, treba ga je zažvep-lati, in sicer tim več, čim bolj spreminja ali je spremenilo barvo. Kedaj naj se žvepla kako in koliko naj se vzame na 100 litrov vina ? — Žvepla se pri pretakanju ali pa pozneje. Pri pretakanju se naj pred zažvepla prazen sod v katerega se misli takoj vino pretočiti, na kar se ga nalije z dotičnim vinom. Če je sod velik na pr. čez 5 M, potem se zažvepla še enkrat, ko je sod že približno do polovice poln, da se tako nadomesti žvepleni dim t. j. žveplena kislina, ki med vlivanjem pri vehi ven uhaja. Na vsakih 100 litrov se vzame približno 4 do 10 (jr žvepla. Zažvepla ali zakadi se sod oziroma vino s takimi posebnimi kadilnicami, pri katerih gori žveplo zunaj soda, pri tem razvijajoči se dim pa skozi zakrivljeno cev v sod prihaja, ker je žvepleni dim težji od zraka, sili bolj k tlom. Vino v polnem sodu se pa dobro zažvepla, če se tako kadilnico ali navaden narobe obrnjeni lijak, kakoršnega se rabi za polnjenje steklenic, s kavčukovo cevjo ali nategačo zveže ter drugi konec te do polovice soda v vino potlači. Dim pa treba potem s silo v vino gnati, kar se zgodi jednostavno na ta način, da se pod lijak ali kadilnico s kakim mehom močno pihlja. V večjih kleteh imajo za to posebne priprave. Da se vse vino žveplene sokisline nasiti, se mora cev v vinu nekoliko tje in sem pomikati. Pri žvepljanju prav velikih sodov oziroma vina v takih sodih, se lahko zažge žveplo pod kako veliko posodo, izpod katere se žvepleni dim s pomočjo dobre vinske pumpe ali sesalke v socl in v vino spumpa. Tako vino se potem dobro drži ter se kmalu očisti. Kako se odvzame vinu pre-obila barva ? Večkrat se pripeti, osobito v slabih letinah, da grozdje črnih vrst popolnoma ne dozori, ali da pride mnogo gnilega vmes, vsled česar tako vino nima črne ali lepe rodeče marveč bolj sivorudečo toraj zoperno barvo. Tako vino ima tudi nižjo ceno in zato je naj-umestneje, če se mu še ono malo barve vzame, ali pa če se ga bolj pobarva. Poslednje se najlaglje in najhitreje doseže s primešanjem primerne množine prav črnega vina bodisi istrijanea ali dalmatinca, nekoliko težje pa se mu barva odvzame. To se vrši na troje načinov in sicer s filtriranjem skozi koščeno oglje, z močnim žvepljanjem, ali pa s čiščenjem z želatino in ribjim klejem. Prvo sredstvo t. j. koščeno oglje (spodium) se le malo rabi, ker navadno ni čisto vsled česar dobi vino še slabši okus. Bolj se rabi žveplo, toda preveč se tudi ne sme zažveplati, da ne dobi vino močen duh po žveplu, kar pokvari vinski okus ter prouzroči glavobol. Najzaneslivejše je torej čiščenje z želatino in z ribjim klejem v katerem slučaju se lahko tudi nekoliko zažvepla ter tako obe sredstvi združi. Za navadna čiščenja se vzame 2—5 gr suhega ribjega kleja in 5—20 gr želatine; v tem slučaju pa se te množine podvoji in celo potroji. Če bi se ta čistila ne vsedla, potem se mora dodati 10—30 gr tanina ali čreslove kisline, katero navedeni čistili s seboj na dno iz vina potegneta. Ce ima tako vino premalo kisline se ga pomeša z drugim, ali pa se mu doda nekoliko vinske kisline 50—100 gr, vse to na hl. X. Kakšna bodi dobra vinska in ki-pelna klet. Glavni pogoj dobre vinske kleti je, da ima stanovitno, ne hitro menjajočo se temperaturo in sicer po letu in po zimi ne pod 9—10 in ne nad 14—15° C. To se doseže le na ta način, če pridejo kleti dovolj globoko pod zemljo, ali pa pri nadzemeljskih, če so tako narejene, da niso zunanjemu zračnemu vplivu naravnost izpostavljene, da so torej obdane s slabimi prevodniki zraka kakor n. pr. s pepelom, mahom, šoto itd. ali pa, kakor je še veliko bolje, da imajo dvojno steno med koje se natlači imenovanih slabih prevodnikov, ali pa če sta obe steni trdno zidani in dobro zamašeni da ostane med njima sam zrak, ker je ta najslabši prevodnik gor kote. V tem slučaju ostane med obema stenama 10—15 cm praznega prostora ali luči. Take kleti se delajo po načinu ameriških ledenic. Temperatura se da sicer nekoliko regulirati s tem, da se po zimi okna in vrata ob straneh dobro s slamo, mahom ali s šoto oziroma z žaganjem in pepelom zatlačijo, oziroma da se tak materijal pri dvojnih oknih, kakor-šna bi pri dobri kleti morala biti, med te nasuje, ob vročem poletnem času pa, da se okna po noči odpirajo in čez dan zapirajo, toda to je precej zamudno in največkrat tudi komaj izvršljivo. Zimsko toplino se mnogo bolje in goto vej še regulira s pomočjo male peči, ki se na primernem kraju v kleti postavi. Take peči so osobito v mrzlih krajih neob-hodno potrebne, ker če pride mrzlo grozdje v kad, traja predolgo preden se dovolj segreje, da more pričeti burno kipeti, in če je toplina sploh dolgo časa tako nizka, sladkor kipi jako počasi in več tednov ali tudi mesecev, vsled česar se vino noče očistiti. Kleti z naglo in jako premi-njajočo se toplino imajo več slabih nasledkov. Ce se klet prenaglo in močno segreje, ali pa če postane v kleti prav mrzlo, se vino rado skali in tudi pokvari, zgubi vsaj za tisti čas na okusu, toraj na dobroti in ga tudi mnogo sp uliti. Posebno se to pripeti pri vinih, ki niso bila pretočena, kajti pri nastopu gorkejšega vremena se vino vzdigne in z njim tudi droži, ki imajo često slab okus, ker se v njih nahajajoče tvarine (žveplo, kvasne glive, baker, gnji-loba itd.) razkrajajo, vsled česar dobi tako vino slab okus po drožeh ali po gnilem, oziroma tudi po žveplu ali celo po žveplenem vodiku, ki ima duh po gnilih jajcih. Posebno jabolčnik je v tem oziru jako občutljiv in zato se mora pri njem še pozornejše in natančnejše postopati, kot pri vinu. V takih, po letu močno razgretih kleteh, tako slabo oskrbovana, toraj nepretočena vina, tudi rada ciknejo, ter tudi rada zavrejo, kar zovemo „zavrelka“. In taka vina niso navadno za nobeno rabo, kajti zavreta vina se niti za kuhanje ne dado vspešno porabiti. Le ena dobrota se nudi vinogradniku, ki hrani svoja vina čez zimo v mrzli kleti, namreč da postanejo manj kisla, ker se vsled nizke topline vinska kislina v večji meri kot navadno v podobi birse ali vinskega kamna seseda. Seveda je to dobro le pri vinih, ki imajo v sebi mnogo kisline pa malo drugih snovij. Pri krepkih, harmoničnih vinih je pa to škodljivo, ker postanejo potem premehka in se eventuvalno tudi ne drže. Dobre kleti ne smejo biti ne prevlažne pa tudi ne presuhe, ker v prvih se rad naseli plesnivec, ki pokvari ves zrak v kleti, ter preide s časoma tudi v posode in vino dobi duh po njem, v suhi kleti se pa mnogo vina posuši, vsled česar se mora sode pogosto- krat, s prva vsaj enkrat na teden doliti, da se ne naseli kan, ki napravi vino vodeno s tem, da pretvarja alkohol v vodo. Vlažne kleti je treba večkrat zračiti in snažiti ter stene in vsa podkladja po potrebi z beležem, kateremu se doda, da se gotovo vse trose in micelje (koreninice) uniči, nekaj malega 1ji—1/2 litra žveplene kisline ali hudičevega olja. Če razmere dopuščajo, naj se v takih kleteh napravi cementni tlak s primerno nagnjenostjo, oziroma s stranskimi jarki, da se preobilna voda hitro odteče. Tudi je v takih kleteh neobhodno potrebna dobra ventilacija, ki se pri napol nadzemeljskih kleteh doseže s tem, da se napravijo na naj nižjem delu blizu tlaka in pri najbolj prosti strani zidu, mala komaj 10—15 cm velika okenca in ravno tako na dveh ali štirih straneh tik stropa ali v sredini istega. Na ta način se klet sama-obsebi jako dobro zrači in ni treba puščati ne vrat in ne večjih oken odprtih. Kipelna klet, t. j. ona klet v kateri mošt povre, mora imeti kar se snage, zračenja in temperature tiče, iste lastnosti kot vinska klet, vendar mora biti kipelna klet za časa kipenja še gorkejša, da mošt hitreje pokipi, namreč 15—20° C. Zato pa se nahajajo kipelne kleti navadno na vrhu vinskih kletij t. j. popolnoma nad zemljo. Za zračenje kipelnih kletij mora biti še bolj preskrbljeno, kot za zračenje vinskih kleti. X. Živinoreja. Krmljenje mladih praset. Mnogokrat je krivo in se toži, da mlada praseta ne žro in tudi ne vspevajo zato, ker so se koj s prvo hrano zanemarila. Razne jedi dostikrat mlade žalodce do cela pokvarijo, kar se pozneje težko da popraviti. Kako naj se mlada praseta koj od začetka va- dijo živeža, govori o tem neki strokovnjak v češkem listu: Najboljša hrana za mlada praseta je ječmen. Prav mladim pra-setom, ki še nimajo obilnih želodcev, dajmo ječmena zmečkanega, pa suhega; kadar so stari že pet tednov, smemo jim dati že celega. Nekateri priporočajo še manjšim prasetom dajati celi ječmen, to pa zato, da z grizenjem tega si „špičke“ ali konce zobičkov obrusijo ali odščipnejo. Ako se pa ti poščipljejo kakor navadno s kleščami, je boljše jim za časa dajati zmečkanega ječmena. Kadar so prasci že 14 dni stari, je dobro jim v majhno posodo priložiti nekaj te hrane. Praseta kmalu poskušajo, začno to hrano požirati, pa čim prej se tega lotijo, tem lepše se razvijajo. V starosti treh tednov moramo jim že ponuditi sladkega posnetega mleka. Mleko mora biti prej prekuhano, da so s tem zamorjene morebitne glive tuberkuloze, katere bolezni se prasci tem potom tako pogosto nalezejo. Tudi ne dajmo prasetom kislega mleka, ali tudi z maščobo vred ne. Razširjeno je po nekaterih krajih mnenje, da je kravje mleko bolj redilno od mleka svinje. To je pa bas narobe. Po znanstveni preizkušnji ima mleko od svinje 6-870/o smetane, med tem ko ono od krave le 3». Ker je torej kravje mleko mnogo lažje od svinjskega, je neumno prvo še z vodo mešati, predno jo dajemo prasetom. Krmljenje konj z vlažno hrano. Mnogo sicer umnih gospodarjev hrani svoje konje s svežo ali kot zrnje z vodo omehčano hrano. Ta navada je po nekaterih krajih udomačena. Trde namreč omenjeni gospodarji, da taka hrana bolj ugaja konjem, kar sodijo iz tega, da je konj pri krmljenju prej sit, kakor pa, če bi grizel suho krmo. To je sicer res, ali ravno v tem je krivda, da konj ne izhaja dobro pri tem. Ce dobi konj suho klajo, mora jo po malem prežvekovati, s čemur se njega sline zmešajo s krmo. Pri vlažni hrani niti slin ne cedi v gobcu, temveč površno prežvečeno požira v želodec. Ondi se taka hrana slabo prebavlja in gre taka naprej skozi čeva. Dokazano je tudi, da konj suhe hrane pet- ali šestkrat več porabi, nego mokre ali vlažne. Ako konj žre brez dobrega prebavljanja, razume se, da s tem trpi na zdravju. Sicer izgleda lepo, ali nima prave moči za delo, naglo se poti, da je za težko delo popolnoma nesposoben. Tudi ga rada prime bolezen kolika. Skratka, kdor si je pri krmljenju konj vse to preskusil, držal se bode raje zanaprej suhe krme. Sadjarstvo. Črtice iz slovenske pomologije. (Napisal Obsavski.) (Nadaljevanje. Med zimska jabolka prištevamo : 1. Landsberško rej neto ali kosmač, ki je zelo važna in močno razširjena vrsta. Zori sredi oktobra, drži se do božiča in dalje, drevje je zelo rodovitno in mu prija srednja in nekoliko ostrejša lega, ima pa tudi nekatere ne prijetne posebnosti, n. pr. da se ne da na daleč prevaževati, ampak je določena le bolj za lokalno (krajevno) kupčijo in porabo. 2. Angleška zlata zimska p ar m en a, ta je bila še pred malo leti proglašena za nekako vseobčno in univerzalno jabolko, ki ima baje na sebi vse dobre lastnosti vseh jabolk celega sveta. Izredili so parmeno angleški vrtnarji in jo poslali na trg pred 40 leti z velikim ropotom. Toda danes smo prišli že toliko do spoznanja, da tudi parmena ni za vsake razmere in za vse namene najboljša, da za nekatere niti dobra ne. Parmeni ugaja srednje podnebje in dobra zemlja. Sadje njeno je bolj pripravno za na trg, nego za domačo porabo, ker ima krasno barvano lice. V suhem peščenem svetu dobi drevo kmalu raka. Sadje se ohrani v dobri kleti čez božič; tudi rodijo par-mene toliko, da jim ne moremo odrekati začudenja. 3. Orleanska rejneta je po okusu še znatno finejša od poprejšnje in je za domačo porabo bolj primerna od parmen, s katero sta si pa sicer precej v sorodu. 4. Karmelitska rejneta ni posebno pripravna za kupčijo v velikem, ker je sadje predrobno, pač pa je dobra za lastno potrebo in za gotove krajevne namene, za bližnji trg (v mestu). Sadje je pi-kičasto ali punktirano. 5. Blenhajmova zlata rejneta, ugaja ji pas II., milo podnebje, ki pa ne sme biti pretoplo. Potrebuje pa zelo krepke, dobre zemlje, v gosti zvezni zemlji postane to drevje prerado rakovo in ne živi dolgo. Po okusu je znatno bolša od angleške zimske zlate parmene. 6. Herbertova rejneta je večja od poprejšnje, se prilega posebno za nasade ob cestah, sadje dozori zelo pozno, je pa tudi kot namizno sadje prav dobro. 7. Zlata Pisgudova (Pe-asgoodova) rejneta je nenavadno debelo jabolko, kakor car Aleksander, poleg tega pa ima vonj ali aromo kot redkokatero jabolko, dozori pozno tje po zimi popolnoma (še pomladi). 8. Kanadska rejneta je ena najvažnejših vrst, ne samo za Stajarsko in Tirole, kjer jo imenujejo pariški rambur, ampak tudi za naše kraje. To jabolko je fino, dezertno jabolko za na mizo ; bogata mesta ga rada kupujejo za k imenitnim pojedinam (na Dunaju se dobi na prodaj še pozno po božiču po 70 krajcarjev kg). Kanadski kosmač ljubi nekoliko boljše, skoro vinsko podnebje, ako naj postane prav finega okusa, pa tudi nekoliko toplejše pogorsko podnebje mu dobro prija. 9. Beli zimski kalvil je najdražje jabolko, pa tudi zelo občutljivo. Imeti hoče natanko določene predpogoje, najboljše podnebje in najboljšo zemljo. Sadje je nekoliko vozlasto in rmeno in se naredi najlepše na južnem Tirolskem. V bližini mesta Merana so veliki nasadi belega zimskega kal vila in nahajajo se tam celo izvozne (eksportne) družbe za kalvil. Kako drago da je to sadje, le en vzgled: celo na Dunaju se plačuje en sam sad z 2—3 gld., v Parizu pa stane celo 10 do 15 frankov. Seveda zahteva to jabolko zase tudi posebno skrb, tako je treba na pr. kalvilovo drevje večkrat čez poletje škropiti z bakrene galice raztopino. Zato ni čudno, da je moral moj prijatelj, slovit sadjerejec in učitelj pomologije sam na Dunaji plačati za 1 kalvil 1 krono, Tirolci pa dobijo na mestu za vsak sad po 2 kroni. 10. Londonski peping o okusu ni posebno žlahten; v trgovini se nahaja večkrat pod napačnim imenom kalvil. Jablana rodi izvanredno bogato, a sadje je nekoliko premehko. 11. Ananasova rejneta ima velik pomen zlasti za naše štajarske sosede, pa tudi za nas in doseže neko posebno cvetlico (bouquet) po ananasu. Bodi bogato, a treba za to krepke zemlje, najboljše v vznožju kakih hribov, kjer mnogokrat dežuje in zjutraj rada pade rosa. Goji se navadno kot visoko deblo, je zelo pripravna za sadjarstvo v velikem po trav-nicih, primeren sad za izvažanje in proda se ananasove rejnete, kolikor se je ima. 12. Rumeni belfler je bolj kot pritlično, nego kot visoko de-belno drevje. Sadje je odločeno za finejše mize, kot piramida rodi belfler bogato, ima mnogo kupcev, ki ga dobro plačujejo. 13. Muškatna rejneta je predrobna, da bi jo pridelavah v velikem, a je fino, aromatično jabolko za dom. 14. Koksova pomerančna rejneta je pridobitev najnovejšega časa, izvira najbrže od muškatne rejnete, samo da je mnogo debelejša. Ta koksovi kosmač imajo mnogi za vrsto, ki se ji obeta velika prihodnjost; goji se kot visoko deblo ali piramida, zelo obilno rodi in prilega se mu pas drugi in dobra zemlja. 15. Edelb orsdorfovec je prastara vrsta na Nemškem, ki ji pri nas pravimo mošanckarji, Čehi pa „mišenska jabličko11. S temi jabolčki polnijo (filajo) o sv. Martinu gosi, in samo v Lipskem potrebujejo v ta namen 200.000 jabolk na leto. 16. Deviško jabolko je lepo jabolko rdečih ličic. O božiču ga dobiš po vseh trgih, ker je razširjeno po vseh avstrijskih kro-novinah. Ljubi najbolj drugi pas, v ojstrih legah postane neznatno, potrebuje precej močne zemlje, ker bogato rodi. 17. Siva jesenska rej-neta ali navadni kosmač (ledrar) je zelo pripravna vrsta za nasade po polji in travnicih, rodi za čudo bogato in ljudje ta sad prav radi kupujejo. 18. Damasonova rejneta je zelo trdna, kakor krompir in tudi pri prevažanji čisto nič ne trpi. Zato sicer ni sposobna za fina omizja, a ne moremo je dovolj toplo priporočati, da jo pridno sadite. 19. Siva francoska rejneta. 20. Parkejev peping zelo bogato rodi, je zelo podoben sivi jesenski rejneti (št. 17.), primeren posebno za ostrejše lege. Saditi ga moremo tudi visoko v gorovji, a dati mu moramo zato zelo rodovitno zemljo, ako hočemo dobiti sadje, ki bo za rabo. Izvrstno je to jabolko za napravo sadnega mošta. 21. Lepo bos kupov o jabolko je holandska vrsta, ki je v ostrejših legah sive, v toplejših pa zlate barve. To jabelko ima za Avstrijo sploh še lepo bodočnost; ako hočemo sadja za izvoz, sadimo brezpogojno lepo boskupovo jabolko. V zahodnji Nemčiji se dobi povsodi na trgu, pri nas pa smo ga doslej premalo sadili in sicer zato, ker v drevesnicah preslabo raste, sicer pa rodi zelo veliko in je pripravno za III. pas. Samo v najmrzlejših krajih naj se ne goji kot visoko deblo. 22. Bauman ova rej ne ta potrebuje zelo rodovitnih tal, sad je krasen, polnorudeč, pas III. in IV., zelo trpežen, zato izvrstno sadje za božični trg. V drevesnici raste mlado drevesce precej počasi. 23. Bela zimska tofetna (tofelj) je izvrstno jabolko, a prestopila je že vrhunec svojega razvitka in zelo trpi vsled pegavosti, kakor tudi na raku. Za vlažne lege nikakor ni. 24. Šampanjska rejneta je razširjena po Gorenji Avstriji, po Štajarskem, pa tudi pri nas se dobi. Rodi obilno in je posebno umestna za narejanje izvrstnega jabolčnika. Barve je krasne, ru-meno-rudeče, debelosti srednje. 25. Rudeči štetinec je doma posebno na Češkem, a tudi to jabolko kaže vže znamenja iz-rodenja ali degeneracije, kakor preje omenjeni tofelj. Imamo pa dovolj boljših vrst, ki so bolj pripravne za kupčijo in ne tako mehke. 26. Škrlatni kusino (cou-sinotj je krasno rudeče jabolko, pripravno pred vsem za obcestne nasade v bolj ojstrih legah III. pasu. 27. Rudeče ledno jabolko (Eiserapfel) je tudi pripravno za cestne in poljsko sadjarstvo v bolj ostrih legah, barve je lepo rudeče. 28. Bojkenovo jabolko, je zelo debelo, lepe barve in jako trpežno, mraz prav dobro vzdrži. Je sicer nekoliko kislo, a za kupčijo dobro. O božiču se precej ze- lenkasto to sadje lahko proda v vsaki množini. To so glavne splošnoavstrijske jabolčne vrste. A za pravilo naj nam velja : Posamezna dežela naj sadi največ 10—15 vrst, zlasti velja to za kupčijske vrste. * Splošno. Mahanje z repom krav pri molzenju, kako zabraniti? Vsaki gospodinji in dekli mlekarici, ki imata delo molzenja pri kravah, je znano, kako so krave sitne ob tem delu. Ako ne brcajo in prestopavajo z nogami, pa posebno ob poletnem času mahajo na vse strani z repom, da odganjajo nadležne muhe. Po nekaterih krajih privezujejo med molžo raditega rep z vrvico za kak klin nad kravo v stropu. Pa ta način le kaj malo pomaga, ker, ko žival ne more z repom, pa tembolje maha z glavo in razmetava klajo po celem hlevu. Tudi kako privezovanje in odvezovanje repov napravlja preveliko dela v količkaj obilnem hlevu. Po drugih krajih ravnajo v tem zopet drugače. Ravno nad hrbtencem „križem11 krave imajo v stropu privezano vrvico, h kateri se priveže velik obroč, kateri seže od okostja križa zadej čez rep in ga tako pritrdi, da krava ne more mahati z njim. Da obroča krava ne more vzdigniti z repom, ima le ta zadej privezan nekak utež, ki ga drži ravno ob repu, daje mir. Še praktičnejši so pa v tem Amerikanci. Napravijo namreč tak omenjeni obroč (navadno je vrv za to) pa mu privežejo čvrst utež in obesijo ob molži pred robom kostij križa, tako da utež visi ob repu. Tak obroč je najbolj praktičen, ker ni treba nobenega privezovanja, kajti obroč se le kar obesi od ene krave na drugo na prej omenjeni način in molze se naprej. Ako hočemo, da bode mleko čedno in snažno, ne bodemo od- lagali poskušnje s prej omenjenimi sredstvi. Trajni izdelki iz sadja v kuhinji. (Opisuje Lina Orlova.) Iz jabolk in hrušek (le na to se hočem ozirati v tem odgovoru na Vaše cenjeno vprašanje) se narejajo v kuhinji razni izdelki pod različnimi imeni. Ker so ti kuharski umotvori slovenskim gospodinjam do mala še neznani, za to so tudi imena kakor sadno zelje, žele (gelee) latverga, sadna gorčica ali ženof Slovenkam precej tuja. Naj opišem tukaj nekatere proizvode! Kaj je sadno zelje in kaj žele? Oboje je podobno našemu navadnemu solznu ali omaki in se večkrat zamenjava. Oba fabrikata obstojita iz zgoščenega sadnega soka, dočim se pa sadnemu zeljcu razen morebiti majhno sladkorja ne prideva ničesar druzega in je to zelje le malo prosevno, doda-vamo želeju vedno več ali manj snovi, ki narejajo produkt čist in prosojen. Ta izvrstni način izkoriščanja sadja je doma na dolenjem Renu na Nemškem, kjer imajo jabolčno in hruškovo zeljce in gele za izvrstno nadomestilo za puter (seveda ne za zabelo, ampak za prigrizek h kruhu, za mazanje potic in krofov itd.) in za jako priljubljeno hranilo. Gospodarski pomen teh produktov je toliko večji, ker so te tvarine tako zelo trpežne. Leta 1894. sem jedla hruškovo zeljice, ki je bilo narejeno leta 1868. in je imelo še popolnoma dober okus. Ker dajo sladka jabolka najboljše zeljce, zato je spodnji Ren tudi domovina sladkih jabolk v popolnem pomenu besede in kakor skrbijo v nekaterih krajih n. pr. na Štajerskem, na Bavarskem, na Gorenjskem itd. za moštna jabolka in moštne hruške, tako obrača sadjerejec na spodnjem Renu vso svojo pozornost le na sladka ja- bolka in jih sadi veliko število. Narejanje zelca in geleja pa je prišlo prvotno iz Holandskega, kjer narejajo te reči v največjem obsegu. Zato so tudi ob Renu zelo razširjene holandske vrste sladkih jabolk. Najbolj obrajtajo in največ sadijo na Nemškem sivo jesensko rejneto ali kosmač. (Konec prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 88: (R. P. v Št.) Imam nekiij vina ki ni črno ne belo, marveč bolj umazano sivordeče barve. Kako naj mu barvo odvzamem, oziroma isto dodam da bo vino nekoliko temnejše barve ? Odgovor 88: Tozadevni odgovor dobite na drugi strani današnjega lista pod naslovom: „Kako se zabrani da vina ne porjave in zavrejejo in kako se odvzame vinu barva." Vprašanje 89: (J. Š. v L.) Kako dobim po zimi zeleno krmo za kokoši ? Odgovor 89: Kakor se vzgaja radič, solata, peteršilj i. t. d., tako se vzgaja lahko druga zelišča in travo, ki kokošim prija. Ako se n. pr. korenine radića, peteršilja, zelene itd. vsade v posodo napolnjeno z dobro vrtno zemljo, in isto na gorak kraj postavi, ženo dolgo časa lepo perje. Seveda je treba tudi primerno z nepremrzlo vodo polivati, da se zemlja preveč ne presuši. Za kokoši je pa priporočljivo, če se poleg zelenja poklada tudi redilno hrano kakor ravno zrnja raznega žita. Napolni se toraj 2, 3 ali 4 zabojčke vsaki dan po 1 zabojček s peskom med katerega se pomeša razno žito n. pr. oves, ječmen, pšenica itd. ter se ga postavi blizu peči. Popred je treba z nekoliko mlačno vodo zaliti, da je pesek dovolj vlažen. V 2 ali 3 dneh zrna že poženo nakar se jih z izpiranjem ali kako drugače peska očisti, ter ko-košam poklada. Vprašanje 90: (G. Ž. v A.) Kakšna ameriška trta je to aramon rupestris. Je dobra podlaga ? Kakšne skušnje so se že z njo napravile? Odgovor 90: Aramon & rupestris je križanka med žlahtno trto aramon in ameriško trto rupestris; toraj ima od vsake polovice dobrih lastnosti. To križanje se doseže le jako umetnim potom. Aramon rupestris lepo raste, cepitev rada sprejme, rodi pa ne naravnost čeravno nastavi jako veliko zaroda, marveč jo je treba popred cepiti. To je sicer še nova, pri nas komaj vpeljana vrsta, a bo osobito rupestris montikolo polnoma izpodrinila, ker na novo cepljene trte močno rode in toliko les kakor grozdje popred dozori kot na rupestris montikoli. Tudi vspeva v istem podnebju in isti zemlji bolje kot rupestris montikola. Priporočamo Vam toraj da napravite z njo vsaj nekaj poskusov. Vprašanje 91: (A. I. v B.) Imam vodnjak, zidan in kakih 10 do 12 m globok; v njem je bila vedno prav izvrstna voda čista in mrzla. Lansko leto se je pa voda sredi poletja naenkrat pokazila, postala je bolj temna in duh je imela po gnojnici. Dal sem vso vodo ven spraviti ter vodnjak čisto osnažiti; dal sem vode od drugje pripeljati in smo ž njo vodnjak čisto omili; potem sem dal s potoka pripeljati izpranega peska in ga noter nasuti, pa vse mi nič ne pomaga, Čudno pa je, da se tako hitro spremeni, ker čez noč izgubi duh in zopet naenkrat ima duh, tako da ni za kuhinjo, prosim torej, če bi mi mogli dati dober svet, kaj naj storim, da dobim zopet dobro in pitno vodo. Odgovor 91: Iz daljave je na Vaše c. vprašanje odgovor nemogoč, kor je treba poznati popreje vir nadloge Vaše, predno je mogoče nasvetovati, kako odstraniti napako. Ako ste nasuli na dno vodnjaka precej na debelo peska, tedaj ne prihaja nečista tekočina od spodaj navzgor s talno vodo, ker služi fin pesek kot dober filter, ampak najde vhod v vodnjak najbrže skozi obstranske stene vodnjaka. Ali ste si ogledali te stene na vseh koncih in krajih natančno. Morda bi kazalo vse stene vmes mej kamenjem namazati s cementno malto. Morda imate v bližini hlev, kojega dno propušča gnojnico, ali morda gnojišče. Ko bi imeli oboje tlakano s cementom in kamenjem, bi bilo vse ne samo zelo trpežno, ampak tudi kras hiše in bi ne moglo neugodno vplivati na vodnjak. Sicer pa popra-šajte morda tudi kakega zidarskega mojstra ali še bolje inženerja za svet. Vprašanje 92: (N. Z. iz P.) Od prijateljice sem dobila dve posodici sadnega izdelka (iz jabolk in marelic), ki mu pravijo na Dunaju menda jabolčno in marelično maslo (puter). Ker mi poskušnja zelo dopade, prosim če bi mi mogli preskrbeti opis, kako se ta roba nareja, ker imamo pri nas letos precej jabolk, med temi tudi dovolj sladkih, ki hi jih v ta namen najraje porabili. Odgovor 92: Ker utegne odgovor zanimati marsikako Vašo tovarišico, ga priobčujemo v obširnejem članku pod naslovom: „Trajni izdelki iz sadja v kuhinji". Vprašanje 93: (R. M. iz B. Št.) Proučujem fabrikacijo olja in eventu-elno ustanovitev oljarne. V ta namen prosim, če bi zamegli odgovoriti na nekatera vprašanja, na katera lahko dobite odgovor pri Vaših kranjskih oljarjih, o katerih sem slišal, da se jih več bavi pridno z narejanjem olja na Gorenjskem (menda nekje okoli Škofje Loke ali Kranja). Vptašanja so ta-le: 1. ) Koliko približno vsak oljar na-melje na dan lanenega zrnja v stopah, oziroma, če meljejo tudi po noči, koliko v 24 urah? 2. ) Po koliko olja dobivajo oljarji pri sedanjih stiskalnicah iz 100/c# zrnja in sicer koliko olja I. vrste, koliko II. vrste ? 3. ) Počim plačujejo laneno seme in kje ga dobivajo? 4. ) Počim prodajajo laneno olje I. in počim ono II. vrste? Odgovor 93: Vprašanje 1. Oljar s srednje dobrimi pripravami za izdelovanje olja namelje v 24 urah približno 800 do 1000 kil lanenega zrnja, pomniti pa je, da se toliko semena v imenovanem času samo „namelje", ne pa popolnoma izdela v olje in prešo. Popolnoma izdela, da se namreč spremeni v olje in prešo, se pa v 24. urah približno 200 kil semena, iz katerega se naredi olja, kakor kažejo sledeči podatki. Vprašanje 2. Koliko olja dobivajo oljarji pri sedanjih stiskalnicah od 100 kil zrnja, to se ne more enostavno odgovorili, ker so okoliščine pri izdelovanju olja jako različne, kakor je tudi mnogo razločka mej semenom. Vza-mimo najmenj laneno seme troje vrste, pri katerem bi bi bilo razmerje sledeče: prve in najboljše vrste seme da 100 kil zrnja 29 do 31 leg olja; druge ali srednje vrste da 100 kil zrnja 27 do 29 leg olja in tretje ali zadnje vrste da 100 kil semena po 25 do 27 leg olja. Toliko olja se namreč naredi ene same vrste, ker pri nas se navadno le ene same vrste olje izdeluje. Dalo bi se pa delati tudi dvoje vrste olje, pri katerem bi bilo razmerje sledeče; iz semena 1. vrste bi se naredilo približno 20 leg olja I. vrste in okrog 11 leg II. vrste, iz semena druge vrste okrog 17 leg I. in 10 leg II. vrste in iz semena tretjo vrste je olje sploh samo II. vrste, katerega se naredi, kakor je že zgoraj omenjeno 25 — 27 leg. Vprašanje 3. Cene semena se ravnajo po različnih okoliščinah, katerih prva je kakovost semena, ki se ravna po različnih krajih v katerih se seme prideluje. Najboljše, pa tudi najdražje je dolenjsko seme, to je seme I. vrste; potem pride štajarsko seme, katerega je pa že poleg I precej tudi II. vrste. Potem vplivajo na ceno semena tudi razne letne dobe kakor tudi različne, dobre in slabe letine, tako da se te cene ne morejo določiti stalno. Letošnja cena pri semenu I. vrste je 24 do 26 kron za 100 hg, seme II. in III. vrste stane približno 100 kg 20 do 22 kron. Dobiva pa se seme sedaj ob novini v Ljubljani od dolenjskih kmetov, ki ga pripeljejo na trg. Ko pa mine novina, pa imajo pri tej kupčiji glavno ulogo razni semenski in žitni trgoxrci, izmed katerih glavna sta, Knez v Ljubljani in J. Majdič v Kranji. Ti trgovci dobivajo mnogo semena tudi iz inozemstva. Vprašanje 4. Počim se prodaja olje I. in II. vrste? Olje I. vrste se letos proda približno 100 kg za 60 kron, in ono II. vrste 100 kg po 58 kron. Za oljem pa pridejo v poštev tudi „preše" ali cegovna ali oljne tropine, katere se rabijo kot izvrstno sredstvo pri živinoreji. Iz 100 kg semena se naredi pri zgoraj navedeni množini olja približno 75 do 80 kg preš; cena prešam je letos približno 17 do 19 kron za 100 kg. Samo ob sebi pa je umevno, -da se cena olja in preš ravna z ozirom na kupno ceno lanenega semena. Sicer pa bi bilo treba o tej stroki še veliko več razgovora, ako bi hoteli vse naše oljarske razmere razložiti in pojasniti, tu so navedeni le glavni podatki naše obrti. Prinnrn^n cn • Vzajemna zavaroval-rnpUrUbd. bo . njca 1(r0^| požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Najbolje istersko vino iJ'kakor znano, v Tinjanu. Kdo hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove* ali pa na upravitelja tega društva gosp. Šime Defar v Tinjanu. 120.000 amerikanskega rožja ali l/hinif' debelih za suho cepiti rip. «111 IMUvlU portalis 45 cm. dolge, imam na prodaj 100 kom. za 83 kr. ali 10.000 83 gld. Dalje 15 000 divjakov ali korenjakov (rip portalis), nekaj posebno močnih. Kdor bi potreboval za matičjake, naj mi naznani ali hoče imeti skopane v jeseni ali spomladi. Cena I. vrste za 100 kom. 2 gld . II. vrste 1 eld. 70 kr. Pri vsakem naročilu je poslati nekaj are. Pošiljatev po dogovoru Pošilja se samo v okužene kraje, Martin Zlndnjak, posestnik v liodkovci, z. p. Juršinci. Plahte za konje. SS.e.S iskali dobrih plaht za konje. Doslej so preplavljali naše kraje dunajski židovski prekupovalci, ki so sicer prodajali cene plahte, toda jako slabe kakovosti, kajti taka plahta v kratkem razpade. Jako dobre plahte, iz prave volne, rabijo v naši revni Valaški in vsak kmetovalec je dolžan, kadar kupuje plahte, da kupi domače blago, in tako podpira naše revne brate na Valaškem, Glavno zalogo teh plaht iz čiste volne ima [društvo „Hospodar“ v Hustopečich v Bečvou, Pišite za cenik. Trgovina in obrt. Trgovina. Avstrijska trgovina z živino. Statistika naše trgovine z živino v ravnokar preteklem (tretjem) četrtletju letošnjega leta, kaže prav zanimive podatke. Eks- port živine povišal se je glede trgovinske vrednosti nasproti isti dobi lanskega leta za okroglo 12 milijonov kron, doeim se je število glav zmanjšalo za okroglo 500. To na prvi pogled čudno prikazen pa razložimo prav lahko. Povišal se je namreč eksport goveje živine, ki ima seveda večjo vrednost, pomanjšal pa izvoz ovac, prašičev. Izvoz goveje živine bil je za okroglo 13 milijonov kron po trgovinski vrednosti višji od lanskega, po glavah pa za okroglo 21.000. Nasproti pa se je izvozilo ovac za okroglo 14.000 in prašičev za okroglo 3000 manj. Večina živine je šla na Nemško. Uvoz živine pa je v isti dobi znašal okroglo 195.000 glav v trgovinski vrednosti okroglo 26 milijonov, in sicer je presezal uvoz bodi glede števila, bodi glede vrednosti izvoz. Obrt. Obrtne novice. Shod slaščičarjev vršil se je 22. in 23. oktobra na Dunaju, ter je imel v prvi vrsti namen, organizovati to obrt. Za popolni nedeljski mir tudi v trgovini izrekel se je shod trgovcev na Dunaju, ki je zahteval popolen nedeljski mir za vse obrti vštevši mesarsko in gostilniško obrt. ZADRUGA Poročilo o IY. občnem zboru „Splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji66. (Priobčujemo to poročilo o IV. občnem zboru, na kojem je zastopal „Gospodarsko Zvezo* g. Rožman, kakor smo je prejeli od „Splošne Zveze.) VI. občni zbor „Splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji vršil se je dne 5. avgusta 1903 v veliki sejni dvorani c. kr. kmetijske družbe na Dunaju. Predsedoval je zvezin načelnik dr. Paul baron Stbrck, zastopanih je bilo 11 zvez s skupno 4053 zadrugami. C. kr. poljedelsko minister-stvo je bilo zastopano po okrajnem glavarju dr. pl. Plautz. Kot gosti so bili med drugimi navzoči predsednik nemške sekcije deželnega kulturnega sveta češkega posl. dr. Gustav Schreiner in pa Albert Dulac s Pariza. Predsednik je otvoril občni zbor in podal pregled zvezinega delovanja, omenil je revizijski zakon, za kojega se je „Splošna zveza11 že mnogo ’ let trudila, kon- ference revizorjev in uradnikov blagovnih oddelkov, pri kojih so se sestavila načelna določila za tozadevne posle zadružnih organizacij in sklepa konečno o teh določilih načelstvo „Splošne zveze11, nadalje sodelovanje „Splošne zveze11 pri „Poljedelskem tednu11 na Dunaju, akcijo za nadaljni razvoj kmetskih kreditnih zadev i. s. na ta način, da se napravijo prometne rezerve in se pridobi cenen prometni kredit, zbiranje podatkov glede podlage za določitev zadruž- nih kreditov in zbiranje podatkov glede prilog v davčnih zadevah. „Splošna zveza11 posredovala je pri sklepanju zavarovalnih pogodb za zavarovanje proti tatvini in je sklenilo take pogodbe 7 zvez za okroglo 1800 zadrug. Ko se je parlament bavil z avstro-ogersko nagodbo, bila je „Splošni zvezi11 dana pripravna prilika, da je v peticijah na obe zbornici in pa v posebnih vlogah na dotična ministerstva vnovič prijavila zahteve gospodarskega zadružništva v Avstriji. „Splošna zveza11 je reklamirala splošno, da so zadruge v „Poljedelskem svetu11 bolje zastopane in še posebno, da je zastopana tudi „Splošna zveza11; potegovala se je za spremembo določil o znižanih tovorninah za semena in za razširjenje tozadevnih za Češko izdanih določil. „Splošna zveza11 postala je član mednarodne družbe za stanje in napravo žitnih cen in je po svojem zveznem ravnatelju zastopana v vodstvu poljedelske borze na Dunaju. „Splošna zveza11 je posredovala pri ustanovitvi zveze nemških gospodarskih zadrug v Cer-novicah po načelniku zveze gospodarskih zadrug v Sleziji dr. Edu-ardu Turk. Ker se vedno bolj čuti potreba po denarni sporavnavi med zvezami, bavi se načelstvo „Splošne zveze11 z ustanovitvijo centralne blagajne za celo državo. Za nadaljni razvoj zadružništva je potrebna tudi tozadevna trajna propaganda v pisavi in besedi - posebno še pri gospodarskih zborovanjih in shodih — velika naloga pripada pri tem časopisju, kojemu izreka predsednik v kolikor je naklonjeno zadružništvu, posebno zahvalo. Predsednik še pripomni, da je v „Splošni zvezi11 zjedinjeno zadružništvo že dolgo časa upalo, da prevzame vodstvo „Splošne zveze11 za avstrijska zadružništvo velezaslužni sekcijski svetnik dr. Moric Ertl — pa da tozadevna pogajanja žalibog niso'imela ugodnega vspeha. Kadi tega je načelstvo „Splošne zveze11 sklenilo sledeče : „Načelstvo „Splošne zveze11 odkritosrčno obžaluje sklep dr. Ertl-na, izraža svoje prepričanje, da bi mogel ravno sekcijski svetnik dr. Moric Ertl, ki uživa v zadružnem svetu največji ugled in pa splošne simpatije, privesti avstrijsko zadružništvo do onega razvoja, ki je potreben — in upa, da bo bodočnost nudila dr. Ertl-nu priliko, prevzeti vodstvo.11 Predsednik naznani, da je v prejšnji seji odobrilo načelstvo pristop češke zveze: „Ustredni jednota českyh hospod&rzkyh spo-lečenstev v kralovstvi Češkem11 — tako, da je sedaj v „Splošni zvezi11 12 zvez s 3120 zadrugami. Letno poročilo za 1. 1902., ki se je izdalo v obliki zadružnega letopisa in se je vsem članom ob enem z vabilom na občni zbor doposlalo, se odobri po kratki debati, koje so se vdeležili Ferdinand Kbnig, Brno; profesor Josip Hausler, Dunaj in predsednik. Najvažnejša točka dnevnega reda bil je predlog načelstva, da se pravila spremenijo. Unela se je daljša debata, koje so se udeležili Rožman — Ljubljana, Klin-ger — Praga, Kbnig — Brno, Sedlak — Praga, Faschingbauer — Dunaj, dr. Turk — Bjelice, prof. Richter — Dunaj, Kbrbler — Line, Napravnik — Praga in pa predsednik, — pojedini imenovanih govornikov opetovano — in se je sprejel predlog načelništva z nekaterimi važnimi spremembami. Po registriranji novih pravil sklical se bo drugi občni zbor, ki bo na podlagi novih pravil na novo izvolil načelstvo. Tu predsednik po triurnem zborovanju občni zbor za jedno uro prekine. Uzor zadružnega dela in razvitka je župnija Bavvinkel na Saksonskem. Kakor poroča „Landw. Wo-chenschrift fiir die Provinz Sach-sen“, je v imenovani župniji, ki ima 1600 prebivalcev, 6 zadrug i. s.: 1 posojilnica, 1 kmetijska, 1 mlekarska, 1 mlinarska, 1 živinorejska zadruga in slednjič 1 zadruga za prodajo jajc. Posojilnico so ustanovili leta 1885. in je pristopilo takrat 51 članov, sedaj jih ima 115; isto leto so ustanovili kmetijsko zadrugo, ki je imela prvo leto 29 članov in je za te spečala 1800 q pridelkov, sedaj ima 399 članov in je spečala letos že 33000 centov pridelkov. Pri mlekarski zadrugi se je napravilo s početka na leto 64006 funtov surovega masla sedaj se ga napravi 126000 funtov, stroški za mlekarsko poslopje in stroje so že poplačani in ima zadruga že 21083 mark svojega imetja. Zadruga za prodajo jajc oddala je v 1. 1899. 478913 jajc, v 1. 1901. pa že 629809. Živinorejska zadruga ustanovila se je leta 1901, ima 157 članov, med temi 79 delavcev in je spravila v denar že prvo leto svojega obstanka 103 govedi, 284 telet in 527 svinj. Župnija Bawinkel pač jasno dokazuje, kaj zmore bister zadružni duh in dobro zadružno delo, a nas ob enem vspodbuja k ne-vstrašenemu delovanju. Vsaka slovenska župnija naj bi se ravnala po vzgledu župnije Bavvinkel. Zadružništvo v Srbiji. Morda ga ni časopisa, ki bi se ne bavil pretekle mesece s Srbijo. Ker nočemo biti nikaka izjema, hočemo tudi o Srbiji pisati. Najprvo omenimo, da Srbija nikakor ni v zadružništvu zaostala, temveč zavzema v istem prav častno mesto. Srbija ima sedaj prilično 600 zadrug i. s. 360 posojilnic (sistem Raiffeisen) čez 100 gospodarskih zadrug, ki se bavijo v prvi vrsti z nabavo poljedelskih strojev, kakih 40 konsumnih zadrug in druge zadruge. Vse te zadruge so združene v jedni zvezi, ki se imenuje „Union generale des Societes eoopčratives agricoles serbes11 — in ima svoj sedež v Belemgradu. • Zadruge imajo v Belemgradu tudi svojo centralno blagajno. Nova posojilnica. Dne 11. oktobra t. 1. ustanovila se je za župnije Preska, Sora, sv. Katarina in Mavčiče „Hranilnica in posojilnica16 v Preski. Načelstvo je sledeče: Vič. g. Janez Brence, župnik v Preski, načelnik. Gg. Andrej C vaj nar, posestnik v Preski; Matevž Oblak, posestnik v Preski; Andrej Žerov-nik, posestnik v Preski; Janez Bergant, posestnik na Seničici, odborniki. Dne 14. oktobra t. 1. vložila so se pravila nove zadruge pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani v registracijo. Dne 16. oktobra t. 1. so bila pravila registrirana. S tem je dala c. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani jako imeniten vzgled za reševanje zadružnih stvari in bi bilo samo želeti, da bi vsa trgovska sodišča vsikdar tako postopala. Novi posojilnici, namenjeni v blagor ljudstva, pa želimo najlepši razvoj in mnogo vspehov. Stanovske zadruge. Kakor znano, izšel je dne 27. marca 1902 državni zakon o stanovskih zadrugah. Naloga pojedinih deželnih zborov je pa, da na podlagi in v okvirju tega zakona sklenejo deželne zakone. Te naloge se je lotila med vsemi avstrijskimi deželami prva Češka, ki je izdelala načrt za tak deželni zakon. Ta načrt je vsekako jako zanimiv in bi gotovo našim bralcem, posebno pa še onim, kojim so stanovske zadruge namenjene t. j. kmetovalcem zelo vstregli, če bi o njem obširno pisali. Ker se pa nadejamo, da doživimo, ko bodo tudi one dežele, v kojih prebivajo Slovenci, prišle s takimi načrti, in se bomo kot slovenski gospodarski list s temi načrti temeljito bavili, naj za sedaj zadostuje vest, da so se Čehi prvi ganili za svoje kmetovalce. Z načrta samega omenimo pa samo tri glavna načela, in ta so: Ločitev po narodnosti, prisilni pristop in prisilna udnina. Napredek „Kmetijskega društva66 v Cerknem. Kmetijsko društvo v Cerknem (Primorsko) slavi dne 25. oktobra t. 1. otvoritev svojega „Gospodarskega doma11. Ker se nadejamo, da dobimo o tej važni slavnosti podrobno poročilo, koje priobčimo, bilježimo za sedaj z odkritosrčnim veseljem to lepo zadružno vest. Podlistek. Mala pripovedka. (Dalje.) Bil je lep poletni dan, kakor si jih želimo mnogo na leto. Solnce je pripekalo in mlinska kolesa so se sukala, penila se je preko njih voda in zapeljevala solčne žarke, da so se v njej namakali in kopali in trli in pri tem zgubljali svojo moo, ker pri mlinih bilo je preprijetno hladno. Kakor vsak dan sprehajala sta se župnik in učitelj, imela sta solnčnike, župnik sivega z belim držajem, učitelj svetlega s temnim držajem. Šla sta po vasi, ljudje so ju pozdravljali — sprehajalca sta odzrav-Ijala — a župnik ni izustil nobenega dovtipa, držal se je resno, nekam zamišljeno, ljudje so se grozno čudili, da ni dovtipov in samega začudenja so se smejali. Ko sta prišla sprehajalca iz vasi na malo višino, s koje je bil razgled čez celo vas, se je župnik vstavil in se obrnil proti vasi. „Mislite si, gospod učitelj, naši ljudje hočejo imeti posojilnico." „To ni slaba misel". Danes zjutraj bili so pri meni nekateri vaščani in so me obdelavah, da jim ustanovim posojilnico, namigavali so mi, da sem vsaj pošten kos zaspanca, če ne kaj hujega, ker se nisem nič pobrigal, med tem, ko v sosednjih župnijah moji duhovni kolegi z veliko vnemo delajo na zadružnem polji." „To je res gospod župnik." „Da sem kos zaspanca?" Da so se ustanovile v sosednjih župnijah po inicijativi in po prizadevanju duhovnikov posojilnice pri sv. Alojziju, pri Kapeli, v Dobravi, v Pečnah itd. povsod imajo posojilnice, ki so velika dobrota za ljudstvo." „A pomislile, da sem jaz star mož, ki je doslužil, kaj se bom jaz ukvarjal s takimi gospodarskimi novotarijami — moje delo je: duše pasti." „Vaš gospod kolega župnik na Dobravi je še stareji in župnik pri sv. Alojziju tudi, sicer pa se dela tudi za blagor duš, če se dela za gospodarski blagor. Že prav, a kar čudim se, da se jima ljubi." „Blagor župljanov zahteval je to žrtev." „Torej menite prav za prav, da blagor mojih župljanov zahteva ravno isto." „Odkritosrčno rečeno : da, a gospod župnik še niste povedali, kaj da ste odgovorili onim možem." „Kaj da sem odgovoril? Saj veste da za svoje župljane vse rad storim, pa sem jim rekel: „Si bom premislil in bom govoril z gospodom učiteljem, da naj sodeluje in če privoli, pa naj bo. In sedaj govorim z Vami, kakor sem obljubil, in samo čakam, da poveste svoje. “ „Gre se za dobro stvar, bilo bi grdo, če bi se odtegoval." „Župnik se je obrnil, učitelj tudi — nadaljevala sta svoj sprehod. Prvo nedeljo se je pa vršil ustanovni občni zbor posojilnice v Snažnem — s čim pa naša pripovedka nikakor ni končana, temveč se prav za prav še-le prične. (Dalje prihodnjič.) — 316 F ZEB IH] a- ZE-, E TD poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposianih mesečnih izkazov za mesec september 1903. I m c Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K V K V K V K | V K V K V Badema ? Beram ? Blagovica 3767 3200 6967 1262 3200 108 Bled za blejski kot . . . 10036 08 9359 80 19395 88 7469 — 406 — 8940 — — — 79 Bloke 21393 89 19827 73 41221 62 1660 — 17411 50 2260 — 638 — 295 Borovnica 16152 83 13815 79 29968 62 8835 50 7102 17 4625 — 2250 — 201 Buzet ? Cerklje ? Cerknica 32501 30 21029 92 53531 22 17758 6623 30 2200 4190 538 Cerkno 42967 68 42267 96 85235 64 15199 75 15673 60 4330 — 950 — P Češnjica 3136 54 5105 52 8242 06 1100 — 4575 — 490 — — — 140 Črni vrh 7981 63 7303 33 14606 66 593 — 1484 86 4780 — 5500 — 163 Dobrepolje 14717 99 18158 69 32876 68 6540 — 6892 66 7298 80 3701 — 527 Dobrunje ? Domžale ? Frankolovo 6357 52 5788 07 12145 59 2217 25 1895 50 3062 1666 37 137 Gojzd 3823 21 3673 75 7497 16 550 2000 — 1180 — 20 ' 50 Gore 1485 62 1412 14 2897 76 820 97 160 — 1240 59 Gorica cent. pos. . . ? Gorje 8276 71 8491 40 16768 11 5654 5264 41 3170 270 293 Horjul 5849 71 5354 ■57 11204 28 1798 10 2025 82 3317 20 2575 07 295 Hrenovice 1644 62 1602 04 3246 66 100 — 290 — 1280 402 193 Idrija ? Ig ? Izlake 2614 32 3343 77 5958 09 2550 1407 92 1680 165 Jesenice 16900 04 14886 29 31786 33 10755 61 4065 21 3700 — 4000 — 89 Kamnik ? Kanal 12878 14 11549 34 24427 48 5460 3739 50 7800 70 P19 Kandija 35734 87 37204 56 72939 43 17086 51 21845 93 14970 — 2759 56 905 Kazaze ? Košana (za avgust) . . 10000 85 7268 45 17269 30 5843 46 4998 45 2270 2111 85 358 „ (za september) . 7450 26 4065 22 11515 48 2658 — 2337 96 1724 — 1504 30 361 Kranjska gora .... 4286 89 4452 47 8739 36 887 — 3077 74 300 — 1980 — 200j Križevci 3195 20 5936 04 9131 24 2985 — 1815 29 2120 — 30 — 178 Laško ? Leskovec 1058 57 381 40 1439 97 890 220 161 140 193 Leskovica 2791 21 2929 60 5720 81 1426 — 572 70 340 — 1300 — 84 Livade P Ljubljana — ljud. p osoj. 1725813 05 1736484 71 3462297 76 191231 64 230889 92 101764 15 581429 35 1593 Ljubno P Loškipotok na Taboru . 4650 70 2550 7200 70 4373 50 2500 200 31 Marenberg .... P Marezige ? Medulin 1102 12 910 81 2012 93 620 280 630 335 17 285 Mengeš 9969 16 7521 48 17490 64 4421 — 4494 55 2940 — 1900 — P Metlika P Mokronog 3134 69 2314 42 5449 11 2055 49 787 47 1250 690 222 Mošnje 2560 60 2419 42 4980 02 128 — 1401 08 — — 400 — 121 Naklo 589 — 678 67 1267 67 219 — 677 — — — — — 47 Osap P Pišece P Planina 1939 19 2591 70 4530 89 1400 164 40 1320 500 93 Polhov-Gradec .... 3768 34 3739 68 7508 02 3060 — 2033 20 600 — 190 — 138 Poljane ? Pulj ? Radeče P Rečica 26202 37 11839 10 38041 47 17084 50 5909 94 3610 1580 418 Renče P Ribnica 48784 47 47715 82 96500 29 8754 10617 10 36235 85 20104 62 256 Ricmanje P Rob 8581 66 5186 69 13768 35 8134 2185 28 400 166 Roč ? Rova 2011 90 1423 71 3435 61 954 1393 93 218 Rovte (za avgust). . . 2834 28 2697 66 5531 94 1171 89 893 72 1000 — 1743 58 179 „ (za september) . 4803 40 3805 44 8608 Sl 1892 50 1414 15 1280 1900 — 179 Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posej ila O > V C I in © vloženo vzdignjeno dano vrnjeno o K V K V K V K V K V K V K V Selce 9358 29 11532 95 20891 24 3155 5543 82 5750 410 302 Semič 10637 46 10090 07 20727 53 1032 20 7929 63 1915 —- 685 — 240 Senožeče 3313 88 2755 31 5480 62 630 — 399 56 1220 — 740 — 279 Sevnica ? Sinčavas ? Skrilje ? Smlednik 276 31 200 476 31 260 200 16 Sorica 2750 — 2750 — 5500 — 2750 — — — — — — — 17 Srednjavas 21470 32 19822 20 41292 52 9861 45 10034 05 4430 — 3184 — 382 Staraloka 6376 01 13301 99 19678 — 4308 — 6900 63 200 — 1400 — 322 Stari grad . . . . ? Stari trg 21193 68 26299 74 47493 42 12971 12276 20 13930 4002 546 Struge 3508 53 2592 01 6100 54 2170 — 2575 70 — — — — 35 Sv. Ema ? Sv. Jakob ob Savi . . 3886 14 2913 68 6799 82 1805 50 170 1540 1400 133 Sv. Jurij ob j. ž 9090 17 10258 13 19348 30 4244 30 6997 82 1190 — 172 — 171 Sv. Jurij pri Kranji. . . 6846 15 10333 98 17180 13 2860 — 5610 — 3520 — 1420 — 237 Sv. Križ pri Kostanjici . 5180 15 5658 12 10838 27 2840 — 3680 — 1940 — 1726 56 ?+3 Sv. Križ pri Litiji. . . 2598 42 3771 21 6369 63 2091 - 1745 19 1720 — 360 — 325 Sv. Kunigunda .... 3977 02 3749 31 7726 33 2782 25 2420 14 — — 420 — 76 „ Lenart . . . . ? Šebrelje 4185 58 4217 44 8403 02 766 1750 07 1411 82 1121 93 96 Škocijan 7153 18 7323 45 14476 63 4052 98 4401 41 2848 — 850 — 477 Školjaloka 8019 92 3372 63 11392 55 5238 — 1230 — 640 — — — 31 Šmarije 3256 80 2117 12 5373 92 1980 — 772 65 1340 — 200 — 195 Šmartno 2436 05 2545 40 4981 45 1297 — 14 32 1100 — 80 156 Šturije 3180 38 3688 94 6669 32 1226 40 1477 82 1950 — 313 72 184 St. Ilj pod Tur. . . ? Št. Janž ? Št. Jernej 14215 94 14448 96 28664 90 3345 46 3782 44 10580 1488 473 Št. Peter 18388 73 15613 71 34002 44 9108 — 9041 71 2570 — 970 — 378 Št. Rupert 4722 98 4555 17 9278 15 250 — 3001 97 1490 — 670 — 194 Št. Vid 7657 16 8518 40 16175 56 5440 20 5860 79 500 — 670 — 384 Tinjan ? Tomaj 4070 32 5659 59 9729 91 772 _ 3016 13 2440 _ 100 344 Tomišelj 9799 51 7754 86 17554 37 3697 76 6366 87 1306 — 2886 — 401 Trebelno 4421 82 3205 72 7627 54 2316 — 1559 96 620 — 244 — 160 Trnovo 11920 04 11305 42 23225 46 7020 03 5165 51 5622 19 3556 26 671 Tržič 12652 81 11203 95 23856 76 5846 71 3921 26 2890 — 2903 99 119 Tržišče 836 88 1095 40 1932 28 516 — 596 10 400 — — — 96 Tunice 1035 81 620 — 1655 81 360 — 620 — — — 150 — 45 Velike Lašče .... 5040 97 4856 95 9897 92 4213 20 1280 — 3540 — — — 54 Vipava 31973 17 31267 69 63240 86 7333 02 12131 42 15772 55 6780 55 1085 Višnjagora 19578 94 17959 77 37538 71 7904 — 10217 — 6480 — 2829 — ? Vojsko 408 32 340 — 748 32 100 — 40 — 300 — 300 — 28 Vrhnika 15779 17 14756 32 30535 49 7574 20 7128 15 440 — 224 50 202 Zagradec 4616 59 4456 83 9073 42 1270 — 1342 — 3100 — 200 — 88 Zatičina ? Zg. Besnica 5959 40 6150 62 12110 02 440 238 83 5900 45 Zg. Tuhinj 5138 — 5960 31 11098 31 1698 — 1810 79 400 — 497 63 152 Žiri 9408 73 9060 44 18469 17 756 — 6186 27 2780 — 2265 — 250 Župa Raščane . . . ? Žužemberk 8803 82 7601 30 16405 12 5993 76 3102 82 680 — 3 43 200 Opomba: Upali smo in upali, da moremo obelodanili ta izkaz vendar enkrat brez kakih vprašanj. Kakor pa izkaz dokazuje s svojim mnogimi vprašanji, smo upali zamanj — toraj pričnemo spet s prošnjami. In sicer prosimo resno, da nam vse članice (denarne zadruge) redno pošiljajo mesečne izkaze. ■=>£<>J<§>2o3o Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Št. Vid pri Zatičini, hran. in posojiln. (1. 10.) K 2325'73 Bloke, hr. in pos. „ „ 4113-79 Bled za blejski kot., hr. in posojiln. (1. 10.) „ 14000'-j-°/o Polhovg., hr.inp. „ „ 1033-75 Bečica, Ij. # w „ * „ 19521-53 n » » » » (3- 10.) „ 8000*— Marezige, „ „ „ (8. 10.) „ 30'98 Gojzd, n » n n » 200-— Tržič, » n n n n Starigrad, društvo za št. 1500 — i zajmove (8. 10.) „ Št. Jakob ob Savi, hr. 7000-— in posojiln. (8. 10.) „ 1200"— Marezige, hr.inp. „ „ 15000-— Tržič, „ „ „(9. 10.) „ 800'— Skofjal.lj. „ „ „ (10.10.) „ 1000-— Št. Janž, „ „ „(11.10.),, 1000-28 Srednjav., „ „ „(13.10.)„ 1600-— Sinčavas, „ „ „ (14.10.) „ Sv. Ema, pos. in hran. 2000-— društvo (14. 10.) „ 800'— Smlednik, hr. in p. (15.10.) „ 525-— Struge, „ „ „ „ „ 1000-— Št. J. p. K., „ „ „ „ » 2200 — Višnjagora „ „ „(14.10.)„ 34-47 , „ » „ (16.10.) „ 31 — Škofjal., jj. „ „ „ » 1000-— Borovnica, „ „ „ „ „ 2000 — Višnjagora „ „ „ , „ 1000-— Šm. p. Lit., „ „ „ Sv. Jakob ob Savi, hr. 1000 — in posoj. (16. 10.) „ 300- - Kandija, hr. in p. (17.10.) „ 2500-— Loškip., n o » n » 2310"40 Trebelno, „ „ „ „ „ 1500’— Sv. K. p.L. „ * » s n 1000-— Domžale, , „ „ „ > 2000-— Bled, nun n » 1400-— Leskovica, „ „ „ (18.10.) „ 1000 — št. Jer., sl. n n n 9000 — Žužemb., , „ „ „ „ 3500 — Tržišče, „ , „(20.10.), 1400-— Jesenice, „ „ „ , » 2000-— Grnivrh, „ „ „ » „ 2500-— Vrhnika, „ „ „ , » 3500-— Višnjag., „ „ , „ , 1500 — Leskovec, „ „ „ (23.10.) „ 2000 — Škocijan, „ , „ „ 600-— Hrenovice „ „ „ „ » 800'— Polhovg., „ „ „ „ b 2400'— Mok.,okr. „ „ „ Škocijan, „ „ „ (24.10.) „ 1000 — 2150 — Sorica, » » * » » 1233-54 Jesenice, „ „ „ « » 1000-— Št. J. p. K., „ » „ „ » 700'— Struge, , „ , » 950 — St. Ilj p. T. „ „ „ , „ 3000 — Sv.Kunig. „ „ „ „ „ 1700-— Pregled denarnega prometa „Centralne blagajne« za mesec august 1903. Predmet V 1 o g e K r e d i t T Denarni promet vloženo vzdignjeno izplačano povrnjeno K h K h K h K h K Stanje 31. julija 1903 . 2,615 714 42 - — 2,625.783 70 — — V mes. augustu 1903 . 439.248 25 j 410 832 56 95 844 04 62 379 37 Skupaj . . . 3,054.962 67 - — 2,721.627 74 — — 15,594 402 12 Po odbitku 410.832 56 - — 62.379 37 — — Stanje 31. aug. 1903 . 2,644.130 11 — — 2,659.248 37 — — — 319 E