Uto LDL ftollkB 51 V Udom «lofeoto (. nra »Zfi. Cno Din 1*50 w0 Bflj ^J H Bfl Hl m W0 IHflB IH H ■ Hi^H Bb H ^^ BP - Itfeala *Mk te« »•»•>*••■ Unnil a*«at|« la fnolk*. — taMntfe do 30 pe«t i } D, do 100 mt 3 J 50 p, vttjt lasenti petit mU 4 D; notiee, poslano, izjave. rckUae, pteUlci bewđa i D. — PoptKi po dogo-»oru. — insentn] divek potebej. — „Stomak! HarMI«' velja letno v Ja«otUviji 240 0. m hmemstvo 4» D ■prwmm taHM «■!•■ M&». S, prMUt«. — Talatoa «•». 394. ■NflaMt«*: ■—Bih ■■■■ i" t. ' ■-*rY-r1~ — T*lel*n Mot. S4. BV Palmin« platana « gotovini. Avgiiev blev V Beogradu so senzacije na dnev-lem redu. Druiabno življenje je v prebolio? izravno bolj živahno in pestro, Irakor po drusih mestih. in zato ni čuda, da iinajo varnostni organi z raz-ninri sieparji, tatovi in drujjimi pusto-lovci dela čez jjlavo. Toda med beo-jrradskimi senzacijami so žai tuđi tale e, ki bi jšh v kulturni in urejeni dr-Javi ne smelo biti. Te senzacije so sptošnega državntsra znaesia in zato fcočcmo spregDvoriti o njih neka? be-scd. V Beogradu se potiavljajo na naj-vjsjih messih žalostni shićaji uradni i pcmeverb, zlorab in dnisrih maliinacij na račiiu drzavnega tmetja. še ni dol-jeo itza. ko so poroČa.i beogradski li-sti^ o nefcem gospodu, ki je bi! prvotno sef finančne uprave nekje v provinci* pozneje pa u radnje državnejja sveta, torej ene najviši h ustanov v državi. In ta sr^spod je bil čisto navaden slepar. hne\ je dve ponarejeni diplomi suboti-šfce pravne fakultete in kot absolvirani Jurist si je zna! pomagati tako imenit-no, da je prišel ćelo v državni svet, fcjer bi Iahko ntmoteno nadaljeval svoje pustolovi ine, če b» ga ne b li slučajno razkrinkali Kulturna javnost se čudi, da so tak; slučaj i sploh mo-Roči tem bolj. ker se dogajajo pred fx>v>m vlade in najvlšjih upravnih in- Na drasem niesri poroeanio o senzaci jonalni aferi v ministratvii javnih deL Ta slučaj je se znaćiinej.ši za lazmere v naši presrolici. Načelnik državne tiskarsko - litografske delavmce ie skozi dve lefc neKaznovajno s»?reje-wmst\ in izvrševai razna privatna naro-Č&u ki jjh je oddajal podrejenim de-Iavce*n s pripombo, da je naročilo «po naredjenju načelnika*. Tako je delak> državno podjetje za privatne odjemal-ce m Šef deiavnice je spravlja! iZAUpič^k mirno v svoj žer». V dveh let^Ji ;e za-s!ixži] tolato, da si je kupi! v Beogradu tri hi se. Države je imela pri tem dvojno škodo. Vr>a naročila so se izvrše^a-la z državnim materijalan in državnim denarjem, delali so od države pla-čani delavcu poleg tega so pa zaostajala še državna naroćila tako. da je bila država tuđi tu težko ošKodovana. Gospod šef je iinel toliko privatnih na-ročil, da je moral uvesti ćelo posebno fcnjifcavodstvo. in u nečuvena zloraba ura dne funkcije ni trajala samo nekaj dn: ali tednov, temveč ceii d-e le;L l>rža\"i odnosno narodnemu iinetju p.i-zadeta škoda je ogromna. Maistrsno ja\Tiih del ie uvedio strofo prei-s^cavo, hi bo sele dognala, koliko je šef Toskič rftradel iz državne blagajne. To sta samo dva slučaja, ki pa žal Bista edina. Ctove*. ki za^leaute beo-arradsito kroniko in kf £e m iz^ubil pra^nega ću ta. mora s^rmeti nad tem. kar se dogaja \ naši prestoLci. Ce bi se tak! zaiostni pojavi ponavljali v kd-kcin zaAoenem mestu. če bi bili pri tem kompromitirani Ijudje. ki n.so odgovorni za ćele panoge državne uprave in admnistracije, bi bile ziorabe in po-neverbe vsaj deicma razumijive m opra\ićljive. Tako pa gre za sedež vlade in najv.šjih drzavnin »isianov, zi Klavo celokupnega drža\T,ega oganiZ-ma, za viscke drža\*ne funACijonarje, ki so moralno in materijalno odgovorni i>red vso jav-nostjo. In zaio .so taki Skandalozni pojavi tem bolj vredni vse absodbe. Priznamo, da je spra\i'a povoj na doha na povrće r^zne z.Qć.r>.>jte e^e-nente in da tuđi drugi kraji n.so brez Bjift, toda riba smrdi pn glavi in zaio j« treba začeti brezobzirno čistiti tam, kjer se stekajo vse žile drzavnega ž.v-Ijenja. Dokler ne bo reda. vestnosti in poštenosti v vrhovnih državnih urad.u, dokler bo belcžila beogradska k/oni'sa »lorabe in uradne poneverbe v raznih minLstrsnih, dokler bo ž*ive!o v javno-Sti preprićanje, da niti vsi šefi in na-€em:ki nimajo čistih rok. dotlej o po-fteni in dobri državni upravi spk)h ne mare biti govora. Vsa pravno ču:eča In poštena javnost mora spontano na-stopiti in zahtevati. da se ta Avgijev felev enkrat pošieno izčisti. Naj bodo ministri rigorozni pri imenovanju viš-iih državnih uradnikov, naj se o v a-kem no\-incu temeljito informirajo. naj si malo osrJedajo rudi tište, ki so že hncncAam in končno naj državna oblast * vso brezobzirnostjo kaznujc komommitirane pustolovce. pa ho Av-«ijev hiev vsaj za prvo s:k> prezračeu. To zahtevajo državni mteresi in rudi javnost ima p*aviro zalite>ati skrajno jrrevidno^t pri oddaji očs^or.V.h mest r državni upravu Debato o proračuna notnmlegi ministra Radikalni poslanec CirkoTić oštro kritizira ootranjo politiko vlade. — Debata bo trajala do ponedeljka. — TemeljiU pri- praTa opozicije* — Beograd, 5. niarca. Narodna skup-ščlna je včer3j z večino srlasov sprejela proračun notranjeza ministrstva- Po-r-old^ie je začela s podrobno razpravo o proračunu notranjega ministrsrva. Debato »2 uvedel notranji minister -Maksi-movx s kratkim ekspozejem. za njim pa ie fcc-voril še posl. Kulovec. Razprava se danes nad^^uje — Beograd, 5. marca. Se:a narodne skupščlnc se >e pričela ob 9.15 z nada-ljevan^em pretresa proračuna nrinistT-stva notraniih zadev. Prvi je povzcl be-sedo radika'ni poslanje Jovan Cirković. ki zastr.pa Južno Srbijo. Proračun no-rranjesra ministrstva ie kritiziraj s stali-<ča rotreb in interesov krajev Južne MT>ije. Ugotavlial ic. da jp proračun v celoti er.ostran^.ki in škodljiv naprani Južnj Srbiji, ki ii vlaJa posveca premalo ražnje, dasi so to kraji. ki so pretrpeli štiri zaporedne vojne. Govornik te graja! nepravilno postopanje glede vojne odškodnine. Poslanec Cirković ne more razumeri. kako hoče vlada ravno v teh kraiih štedi ti pri železnicah in komuni-kaciiskih sredstvih. Graja neosnovano pretirano redukcijo »ubege člnovniš ;e s.rot nje«, na drugih krajih pa ie pole« rednih pograničnih čet vse pohio finanč-nih kontrolorjev in nadste\ilnes:a fina nčnesra uradništva. \dmmistracija državne uprave ie komplicirana in ne vrši svoje funkcije. Posl. Cirković navaja Albanija, ki daje primer. kako se more tuđi maia zemlja dvijrniti. Tuđi Grki so dosegli v svojih pokraišnah mnojj^ bolj-še rezultate. Znac Ino je. da potujtio albanski trgovci raje preko Grčije. kakor da bi rotovali tk> našem teritoriju, ki je vsekakor bližji, ki pa šikanra alban.ke trjro^'ce z vsemi mos:očim: š kanami. Nato razpravl'a jeovornik obširno o ko-nritski akciH in tMlznava, da 5ta se var-nerst in ia\TLi red v kra.uh Južne Srbije znatno Ddboljšala m da ie stanje tamošnje javne varnosti travsem zado^^oljlvo. Za poslancem Cirkovićeni ie povzcl besedo posl. PeČić, član Davidovićeve stranke, ki je ^ovorU nad eno uro. Go-voril ip srlošno o vladini politiki in označi! njeno notranjo politiko kot nasilje, teror in t^ptanje državi ja nskih svo-bodšćin. Za njim se je ojclasil k bcseJi nemški poslanec Kans Moser. ki je napada! vlado in da terorizira nacijonalie manj.vrie. Med včerajšnjim govorom notra-njesca ministra Maksimovića se je poja-vil v Narodni skupščini prosvetni mini-ster Stezan Radić, ki pa je le kratko pri-sostvoval seji na kar je zopet odŠel. Očividno je bilo prosvetnemu ministra «*erodnr>. da posl i-Sa gover ministra Maksimovića. ko ie onravičeval svojo notranjo politiko, ker je znano, da je to politiko na^boli Jiuto napadal baš prosvetni minister Stepan Radić. V koloariu narodne skupščine sta se za kratek hip sestala minister agrarne reforme Pavle Radić in mhiistrski predsednik Nikola Pašić ter izmenjala par misli. Za debato o proračunu notranjejja ministrstva vlada živahno zanimanje v javnosti. Tribune narodne ^kupščine so dobro obiskane. V irner.u SDS bosta v tem proračunu govorila %z danes vo-stenca Gligariie Božović in Dušan Boš-ković. Ka^neje povzame besedro tuđi Večeslav Wi!der. Debata o proračur.n notranjega ministrstva bo trajala do po-ned?l.f1\a. Beograd. 5. marca. Opozicija dela velike priprave zr debate o proračunu notranjega. finančnega in z> nanjsga ministrstva. Opozicijske skupine so skle-nile, da naberejo čim več materijala, da ga uporabijo pri debati proračuna ministra notranjih del. Diskusija o proračunu tega ministrstva bo zelo interesantna, ker bodo pri tej priliki govorili poleg apr'zicijonalnih poslancev še neki ugled-nejši voditelji radikalnega kluba. Enako živa bo tuđi debata o proračunu ministrstva financ in zunanjih poslov. Zunonji minister dr. Bendt no Dundu Simpatičcn pozdrar in prqatel{s ld komentarji t donajskeđi časopis ju. — Darnai 5. mars». Včera: je prispcl na Duca: češkoslovn^ici ztmanji minister <3r. Bene.^. Zvečer se ie vršila trjenru n«. čast diplomatična većerja pri rvemem kanclerjn dr. Rimeku. Večeni so prisostvovaH vlso-k! češki ffosTje. č!ani vlade tn par'.airenta, -d&rskega tn poHtiecega sof itia. *R e i c fi s-post* frerri. da pc^meni razsodiŠČna pogodba iwvo dobo v odnošajih med obetna dr-žjvama in da so i njo rakHnčeni neresni političn: ekspertmenti. Precej nezadovol -nosti kaže Kiasik) Velenemcev » N e o e W i e n e r Nachrichte tu. kl opozarja na us^kjo Nerrrcev v C5R. Lfst polemizira s praškim nem^kim j;!asiloni ziman3eja mi- nistra Beneša* ki Je nasropilo proti pravicam sttdctskih Ncmoev. V^top N^rpči;e v Dmšt-ro narodov pomeni sioer priznanje mirovnih po£odb, s cimer pa Se ni rečeno, da bi v bodoćnosti ne prišlo *k> njih revraiie. — »Neue Frcie Presse« na^Iaia pri-srčnnst zdravic m pravi, da ie z novo pogodbo konec irgladovanja, »V o 1 k s z e I -t u n z* želi. naj se na temelja nove razso-diščne pogodbe in novega raztnerja med Avstrijo in Cehcsk>vaško olajsa stališCe in položa; Nemcev v CehoslovaSki. »A r b e i« ter Zeltuns« spominja na svoječasn« pcizkube socijalnodemokratičnega voditelja dr. Retineriia, ki ^ je prizade\ral uravnati napram Cehoslovaški prijateljsko m pacifi-strčno politiko i« ki je svojčas zadela na hudo otsodbo ravno tistih kromov, kl to politiko sedaj m-aktično Izvajajo. Sedanji do-godki da so naJbol.'Se za-doščenje za nekda-nje zagovornike zbliževanja. Avstrije s Ce-ho5!r.iih kros?wV dozna vajo, da ie zunanji minister dr. N;nčić o priliki sestanka in razgovora s frano-o-skim zunanim mini-stro^n Br.aniom obve^til iraneosko vlado, da poseti jugoslavenski kraiiev-siki par v kratkem službeno Francijo. Frarcoska \-:ada je sprejela napoved oblaka z zaJovoljstvom. Ni Še vx >tov-ieno ali ob^ščV iujroslovenska kraljevska dvojica pred Parizom tuđi v Rim ali od^otuje d:r.?! v Pariz. Odločrtev o tem ie prepuščena vladorn zveznih dr-ža^\ Znižanje pcsinih pristojbi« — Bec^rad. «.. rrarca. V poštnetn m*nrsir5tvo ncpovedujeio za 1. april znatno znižanje vseH poštnih. telefonskih in telegrafskih taks. Minsstrstvo je ze fzdelalo pHnilnf*. Ki bo te dn; po« droi>ro seftsviicn na kar bo jrrljlsn mjni3tr;ken*u svet«. Or. MreSč poklicaji na beogradsko univerzo Beograd, 5. marca. Uprava beogradske medicinske fakultete je soglasno sklenla predlagati vladi imenr" anje dr. Koste Todorovlć« za profesoria stolice za infekciiske bolezni na beogradski medicinski fakulteti. Za stolico otroških bolezni je uprava predlagala dr. Matija Ambrožiča. šefa Dečjega doma in eks-panzerja v Ljubljani. Praskava 0 trboveljskili rednkajab B^osrad, 5. marca. Ministrstvo za socijalno politiko je prejelo dolgo spomenico, v kateri je obrazložen položaj odpuščenesa dela^stva Trboveljske pre-mo^okopne družbe. Tuđi družba sama je poslala ministrstvu obsežno spomenico, v kateri izjavlja. da je odpusrila 1000 dela vcev. da pa ostalim ni reducirala niti plač niti podaošala delovneza časa. Ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki bo zadevo najprvo preiskaia na Seozatijonaloa afera v minisfrstva lavi del Kako je postal šef tiskarsko-litografske delavnice miiijonar« — Država oškodovana za ogromno vsoto. ! : V Beogradu se pripeti marsikaj. kar bi bilo pri nas nemogoče. Tako je bila te dni razkrita v ministrstvu javnih del senzacijonalna afera, s katero je oškodovana država za ogromno vsoto. Za razkritje te sleparije se ima država zahvaliti nekemu vestnemu in poštenemu uradniku ministrstva javnih del. Nedavno je posla! neki uradnik tejra ministrstva ministru Uzunoviću dopis, v katerem Je direktno obvestil, da je pri-šel na sled veliki zlorabi na račun drzavnega imetja in sicer v tiskarsko-Iito-grafski delavnici. Uradnik se je v dcrpisu tuđi podpisal in minister Uzunov^ ga je takoj pozval k sebi v kabinet, da se o stvari osebno informira. Ko mu je urad-nih po'asnil. kako je odkril poneverbo. je minister obvestil po notranjem ministru Maksimoviću oddelek javne varno-sti beogradske mestne uprave in zahte-val, da se uvede takoj najstrožja pre-iskava. ^šef oddelka javne vamosti Gli-ga Popović je poslal v niini5trstvo javnih del svojega pomoćnika in pisar ja. V ministrstvu sta se kmalu seznanila z afero. Dotični uradnik, ki je poslal ministru dopis, je obdolžil šefa tiskarsko-Htograf-ske delavnice Milorada Toskića, da iz-deluje v državni delavnici iz drzavnega materijala, z državnim denarjem in državnim osobjem razne predmete za privatna naročila, kakor knjige, časnike, diplome, bančne spise, albume, fotografije in druge tiskarsko-litografske stvari in da ves izkupiček vtakne v žep. Policija je morala to dognati. Preiskava se je začela v največji taj- nosti. Poleg ministra Uzunovlća in ireh načelnikov ni nihče slutil. kai se godi. Vest o aferi se je raznesla sele v sredo, ko je bil Toskić s petimi usluzbenci delavnice aretiran. Takoj se je raznesla po ministrstvu javnih del senzacijonalna vest, da ima Toskić na vesti ogromne sleparije in zlorabe. Dve leti je mož ne-moteno sprejemal in izvrševal ra^ia privatna naročila na račun države. Policija je našla na njegovem stanovanju, v pi-sarni in delavnici ogromne količine raznih klišejev in tiskovin. Dognano je ćelo. da je imel Toskić svoje posebno knjigovodstvo, ker je imel toliko privatnih na-ročil. da ni niogel sproti ustreči vsera odjemalcem. Kako imenitno je vodil svoje podjetje na račun držav*nega imetja. se vidi najbolje iz tega, da ima na Vož-ciovcu v Beogradu tri hiše. Policija je po končani preiskavi zaplenila vse izdelane predmete in spise, iz katerih je razvidno, koliko klijentov je imel ta dični šef državne ustanove. Aretiranci so na policiji izjavili, da so že dve leti delali malone samo za privatna naročila in da so državna naročila zaostajala. Nišo pa vedeli, kaj se v delavnici godi, ker jim je šef pri vsakem naročilu izjavil, da je delo «po nared-jenju načelnika*. Samo na ta način se da pojasniti, da Toskiću toliko časa nišo prišli na sled. Toskić je spočetka tajil vse zlorabe in sleparije. Sele v sredo zvečer je vse priznal. Za koliko ie država pri tem oškodovana, se še ne v«, gotovo pa je škoda ogromna. Zanimivo je, da se udeležuje preiskave sam minister Uzunović, ki se zelo zanima za tzid« Skandal z učiteljskimi plačami na Hrvatskem Učitelji dobe jutri sele akontacije na plače. — Zagreb, 5. marca. Te dni je prejelo nradništvo zasrebšKih državnih uradov re-tularne svoje mesečne plače. Izjemo tvo-rijo učitelji, za katere ie danes prispela od-iočba prosvetnega ministra, nai se jim sele jutri, 6. marca. izplačajo za časne akontacije r.a redne prelemke. To postopanje prosvet-nega rrimstrstva ie irzvak) v vrstah za-grebikega drzavnega nradništva, kakor v javnosti silno ogorčenje. Skandal brez pri-mere je. če prejmejo učitelji šele 6. v me-secu mesto 1. svoje prejemke. Da bo Skandal Še večji, prejme'o učitelji cek) jutri samo akontacije na svoje plaće. Misija grškega ministra Rufosa v Rimu Pred prijateljskim paktom med Italijo in Grčijo. — Trgovinska pogodba. — Rim, 5. mare«. «Messagero» javlja, dm hoće grški minster zunaDjih poslov, Ru* ios, sklcniti v Rimu trgovinsko pogodbo z Italijo. Razven tega namerava podpisati po« seben pakt prijateljstva z Italijo in se spo« raxumeti z rimsko vlado glede skupnega po« stopanja v balkanskih vprašanjih. — Rim, 5. marca, Včeraj sta prispela v Rim gršld zunanji minister Rufos in mini* ster saobraćaja Javularis. Kmalu po prihodu ▼ itilijansko prestolico sta se napotilt ▼ konzul to, kjer sta dalj časa konferirala z itaiijanskim mmistrskim predsednikom Mus« solinijetn. — Rim, 5. marca. I talijansko časopis je pozdravlja prihod grških ministrov in sim* patično piše o zblizanju med Italijo in Gr* »Hjo. POLOM NA NEWYORŠKI BORZI — New3rork, 4. marca. Vsled Padca. bla-fovnih četi je zadnje dfli izbruhnila na new-yor^ki efektni borzi velika panika, kl je privedla do pravcatesa. doslei v Ameriki Se ne dožrv-lenega poloma. Borza ie Pro-dala skoraj štiri miliionc delnic za 400.0X delnic več, kakor o priliki lanskoletne bor-zne panike. Pred pisamami senzalov je Prišlo do nepepisnih prizorov. V obupa so ijnđie trgali obleke m si pnliH lase. Po iriš-Uenvu bančnih krogov znašajo izdube na tečajih preko cne milijarde dolarjev. Polom je pos!ed1ca pretiranega dviga tečajev in rczJrave špekulacije. . , 4 ZRAČNO OBOROŽEVANJE AMERIKE — Wasfalngtoa, 3, marca. Pi ogrmm !»• talskega naoroževanja od 1. 1936 do 1931 predvideva gradnjo 2200 letal z eidktšvnkm stanjem 11.200 avii'atikov. Med temi bo 2300 oficirjev in 500 oficirskih tspirantov. Edino novi, v Ljubljani še neod« igrani LYA DE PUTTI-FILM je - .LJUBOSUMNOST^ - v katerem igrajo Werner Krauss in Georg Aleksandev in ki priđe v kratkem Vsi dragi Lya de Putti-filmi so ▼ Ljubljani že odigrani! I Elitni Kino Matica. Borana poročila LJUBLJANSKA BOR ZA. Lesni trg. Povpraševanje in ponud-be živahne. Prodanih 1 vagon smrekovih in jelovih desk I., II. in nekaj III., 20 mm, 4 ni, media 25 cm fco. Postojna tratts. 560 Din, 1 vagon smrekovih desk III.. 20 mm, 4 m, od 16 cm naprej fco. Postojna trans., 500 Dm; 1 vagon obrobljenin bukovih plohov, I., II., od 38—98 mm, 2—2.20 m, Postoina, trans., 700 Din; 2 vagona zdravih suhih bukovih drv, fco. Postojna trans., 25 Din nt 1 vagon bukovih testonov 2J mm, od 18 cm naprej, t'co. Postojna, 700 Din. 2itni trg: Povpraševafl-je in ponuđb malo. EFEKTI: 2*/*% ćiž. renta za vojno škodo 2S\ 282, 7% iirvesL p~6. iz I 1921 77, 78; Cel> ska posojilnica d. d. 200, 202, Ljubljanska kredima banka 200, 220; Merkanulna banka 100, 102; Kreditni zavod 175, 185; Sla-venska banka 50, —; Strojne tovarae hi livairne —, 120—115, Združene papirnice 110, —; Stavi>ena družba d. d. Ljubljana 80, 90; Šešir vdcQT. — Zft-gororniki m skUci^-Josa politične motive Haag. 3. marca. Pred Aro-nijtsement Rechtbank v Haajru se je pričc'a sodna ojn\na\a proti trem Mailarcm. ki so hoteli raj. psjavati na rioiarUskem pcnarej,ne frzncosl-te bankovc? °bt^ž-n so Vi-stiti Jankovfch. Jurii Mar*ovskly in inl. Juru Mankovjs. Vsi trje so &~d-li dt* rrteseca v pretskovalnem zamoru. C'an haašcega sod:^a maester Bat-dnin (na HoTandskem državnih pravdnkjv m-maJo) le vloži! U februara dve tcžji, tn sicer prvo oroti SOlcttiernu u:o^oje-nemu polkovnikn m dinlomatičnemu kurirju madžarske vlade AmtOJu Jan-kovich«, 321etnetnu novinarju dr. J^rl'u Marsov^zkermi in 24-ememu inženj:rj'J Juiiju Mankovitsu. Vsi trije §o mai-farski državljani i stalnim bivaliSčem v BudinipHStL. zdaj Da v preiskovalnetu zaporu v Haaeu. Ob*ožnica jim cčits, da so v decembru 1925 v Amsterdama hranli in skrivali ponarejene bankovce Banque de France. dasj so ved^li. da so ponarejenL Obtožnica popisuje ta!-zifj&ate v\ pravi, da so r>o obllki. barvi. risbah. tsku m vodnih znak ih podobni pravim francoskim bankovc&m. Za ta *!->c"ii dsloča ho'a*\$Hci ^-»z^n^ zakonik 7 !et težV« ječe. Obfožba *c v!o-žeo^ tuđi proti kurirju madžarske viade Jank^vicVj. k; mu oč ta. da P r> ni al in oddal haafkemo menjalcu Sandersu ponarejen? bart^ovce. Za razpcčava-nje Dcnareierv'i bank-ovcev določa ho-land^i kazfTtski zakc« 7 let ječe kot najviSjo kazm. Če rre za tu e bankovce, dočrm ic dMočena za razpečavanit* ho?an ka^ ve* a f.nančna mesta m vplivati ra tsčai francoskejra franka, se je \z~ kazala kot neutemeMena. Taxo naivan n| megel bit: niti Windischgratz niti Nadossv. da bi frtslila, da uničita hrancljo s tiskarskimi stroji madžar-sl^eza zcmljepisnej^a instituta. Druga vsrrzJa, namreč razmenjava ponareie-nih bankovcev na dobro valuto, je morala na^teti na o\ire. zakaj rnozemsks banke zotovo nlso tako neprev*dne, kal^or Je bila budimpeštanska Turhelv-Đank. ki ie pobacila .Mankovichu na 150 lalzifi^tov 350 milijonov madžar-slc;!i kroti. VpraŠanje Je torej. kako so narneravaH W ind:schgratzo\i Argo-navtl prioeljati i daljneci zapada zlato runo na MidŽarsko, Holandska policija ic to unotovila. V Amsterdamu i« našel »finan^ni svetn k« te e\spe-diCilc Mankovich juvclirja Citrona in ravnate! a ve'ike t\'rdke. ki se peča z brušenjem dijamantov Manusa. Tema dvema u stavi! s!edč5i predio;?: Man-kovich hi i>revz?l veliko mno:T*no dra-gocertofti In dijamantov v komisijo. ZaJciil bi več .stJtiscC franco^kdi lra*r kov. poznejp bi D4 s holand^kir-^ zi-veznikoma obra^unai. Nacrt je b:I Z-- 10 dobro zasnovan imel ra ^e to na-Dal\o. da njegovi iniciiatorji nsn poznali kraevnih razmer. Holandski ju-ve!:rii s#> namreč v taka ktpč je n ko!i ns s^uSia'o. Zato sta C.trcn in Ma-nus rc-nudbo r^Ionila m ovadla Man-kovlcha soč $^u. Oba nast^pita pri raziravj kot priče. Ce bi b !a ponudb?j screiela. bi se h'la lahko obrisala za svo»e draž ri:z i>3d nosem. Mar?z »v. sky in Mankovich su imela namreč tuđi rumunske potne liste na tuie iTie n h4CTandski DOiCiii bi niti na rrisel n^ priš'ri iskati sijane na Madžarikem. Obtožcnci v preiskovalnem zaperu. Jetni^nlca. kjer so zadrti cbtoŽenci. je ocslope iz opeke v majhni ulici n> tran:„-jja mesta. Tako i pn vhodu ie *a-ra/a. oar kora' ov daje pa n:ka t;gj-vina Aret.rani Mad"ah so zelo p6hhv-ni. Cita;o nemSke in francuske kn ige ter ccSI!Tajo pisrra na ^ad'a-sko. PaarMrava ss bo vrt "a v h'jlanilSnL Navzači frodo tolr-'ci franc-l-inc, nen.S^jic in n-.adiaršc;ne. Ma4ia:i:in > b-i tolmač > rič van Hattey. Vsi trije .'.'tad^a:: ^o dob li dr/.avnt «2 vom.-ke. Madžarsko Do^lariš.vo %i j^ ti od za^ttka rr.iaJev?!a da pnds v ptik i> sed šicm. Jankovicha ir^3v^ra S. liartosh, Mankovitsa H. Domp.err« iie Chrruf^ni*, oH* i? H.tnT^ d -im gn-sropa Marszovs!;era amster(*arns!;i »i-viin.; J. d^ V'ri-re i a ni iis-Vwrr.ik' et cffo. Vae'a m je namr^C rc-ij nn A*ar?Z3Vskeffa. Kdo br> p a'ai os a a dva z=2 .vomika. i<» Š2 vrras-in;^. Na-brž cornv»a st^oS're madžarska p^s*a» n'Stvo. Lude. ki so z obtoženimi r)-vcrili. pr^novedi ic;o, da ie Mar zovs'i nn.'boli nervo2-n. Sai ca tudt ni čuda. Korrai tri mesece prc4 pcn^srcčcrso ekspedicijo se >e oZen;1 in pi»stf! doivn. mlado žcpo. Maašk-> pr^biValstvo j?a zs!o r>on!;!uje. SpJ^Stio so ra vsi tr je obtoferc5 i-1o re7*rvir«ni Prvotno n'-so hoteli izdati njbenega p-onareievalca. in Jels. ko so iz madžarskih Hstov :z-vede!i. kdo k bi! na Madžarskem are-tiran, so dali nekatere informacije o pcmarejalski aferi. Zđi se. da fcive Ie ve^n^ rod \i!'vom r-s*«qj~. Vi so r> dali škofu Zađravcru. Polici.a, svetnikt \n z^Kovcrniki vsdo zz\o dobro, da jo znano obtožencem nrnozo več, kak r so priznali. V'ertdar jih pa nihče ne sili. da bi ka i povedali. Francozi in haaski proces. Na zagovornike ze!o dobro vpliva lepo vedenje obtcženesv. Prepričani so, da ne zagrovarjaio navadjrih pora-rejalcev. Čitaio nemške in franeoske liste, iz katerih so izvedeli. da ima po-nare'aiska afara sveje dakkosežno politično ozadje. Noben ranovomk ne tričaku e. da bi bil njegov klijsnt opro-§wsn, pač pa utajo, da se jim posrbi kazen znižati. Teoret-č-no »e dana mož-nost neotrtejenesra znižanja kazni cclo da 1 dfl3 zar>ora. Za^Dvoniiiti hočejj ra^tomtt s senzacionalnim! pol'tiCnini oJ^vriti. V Hanjju se cbeta ranimiv spo-cad med Madžari in Franc zi. Med ro-vablienimi !5 primami je tud; jp:nera!ni jnsr-etor Bantue dt France Jules Crnine-ry. ki vodi preiskavo v imenu ban're. To bo prvi slučai. da nastopi Banque de Trance ored sodiščem proti madžarskkn porarejalcem. Maa^ka javnost nai>e:o pričakuje, ka'šno sta^išće zavzime med procesom Cmmcry. Ali bo §>iti! sanv> ffmotne interese svo^e banke, ali bo K3vcTil samo o nava^em z'o^inu, ili ra se dotakne tuđi noUtičnejp ozad-ja? Polesr tncovcev. poHc:stov m banč-n:h strokovn-'akcv bo Ernmerv nazan:-mivejša nriča v t^n Drocesu. Zasliscvarje bo trejalo dclgo. Zasl.š^vatijc pr.ć Po vedil drigi predsedn k Arrotidissement Rechtbarik n:aesttr C. J. de J;,ncherre. Ker sta vto-ženi proti trem cbtožencem dve tožbl in ker morala obtožencc zaslSati samo 8 DOiTKK.io folmaća. bo tra«alr» zaslišcva-"jc na'mani dva dni. Poroč^valcev imo-z^JTij^kih !:stov se je zbra'o v Haasru nad 40. Razsodba bo iz'ečcna š.'e čez 8 do 14 dnj ro kon^inj raz^ravi. Tak je nam-r:C cb:čai ra Ho'ands':em. Ce s? bod« cbtofcnci or.tož li rroti ob odb". pr-dc čez dva m«:ca d-> dritr* raz^-ave Dr U tako zvan'rri Derechtshcf^n^, ki lalikj cbscdb") mtrdi al< ra rrzvc* avi. Trctja instanca Hocsj R^ad odT,ču:e sa no o fcrn-a'nem izr»cdb!ianm. Francoska m arsr'.S1 a v'adi sta r>osla!i k razpravi svoi^ zastorn ke. O poteku in izhodu tc^:a Kanim:ven Drocesa borno §3 roročali 0?nes KTeć r ek 20. vri sitnfonitni Koncert rk. Crui va Glathaa« Mat e« NA VS OREDU: m* M heve, Sante', A lamič Cal ortkt. Bo i d •. t Ivcn Vfclkav^rh. h*o doljd In težki tolezni :e dancs oj XA 11 preminul (r^s^. Ivan Ve'kaverji. Pokojni je bil rojevi l:ta 1S44. v Liublani. k er '? obiskoval pim-naz'.o ćo ^edme^a razreda, ko ie moral ociiti s!užbnvat k vo.akam na Tirolsko. Po dovr&eni kadetnici je služi] kot čast-nik pri raznih s!ovenskih polkih do kta I8S4. Te?:a leta je radi nezgode ki se mu je dogodila rri vaah in mu trojno oslabi'a vid. šcl v pokoj. Odslei se je posvetil ekonomiji, u^ravljajoč posestvo In tovarno Fr. Malija, poro.en z n'e^o^ vo vdovo. Bil je dobri dve desit'etii ljubljanski občmski sv^tnik. k er ie so-deloval v raznih komis jah, posstno v o-seku ta o!epšanie in ustanovitev mesmih nanrav (iako je novi Tivolski park v marsičem n.eeova lasti«""^ in v »ocijalnem. V mla- h letih je bil vnet pevec in kjerkoli je s'užboval, je osio-val if slovenskih voakov p°v«'ornik raznih dobrodelnih usta-nov, kakor Radogoja. Domovine. Ciril* Metodove družbe itd. Njegova visoka leta n so bila vesela: zadnjih 15 let je preživel v temi, sler> na obe očesi; sve* tovna vo'na mu je na bojnem polju ugrabila oba brata, štabna Ča^^ika. Tako ga Ljubljana po vojni ni več videla na cesti. Živel je skromno doma. kamor 80 ga hodili oblikovat stari redki prijatelji in znanci. Njihov kro^ ss je iclaj zmanjšal za eneTa člana, ki so r\ raii b!agega značaja in nesebičnosti tako ljubili. Pozivaj v miru. dobra duša, ki Te obranimo v lepem SDominu! Prosveta Repertoar Narođcega gleđališča ▼ Ljubj nL DRAMA. Petek. S. marca: «Naša kri». B. iiobo:a. 6. maret: Ob 15. cFcgica mojegt srca*. Dijaš^t predstava po zn.žanih cc* nah. i£vcn. OPERA. PctiL, 5- marci: Zaprto. SoboiA. 6. marca: «Večni mornar*. F. — Premi era »Orcilce Marlc« v Ljub-taaL V neUei;o iine 7. t. rru se vprizori v opernem g.c-daiišču Kalmanova operetu »Uroitca Marica«, ki je b: a irrred vsth opc-ret, k- so v z«dn'c.n času prišle na sleJa-Hiki oder, skoro na'več-crat izvajana. Tako ie na p.irr.cr »Grc.ica Marica« samo na du-naji.iwfn cclm doiivcla ?5J vDiizorUev. Is.a i so jo s.,oro po vseh cdiiii brean.e Evrope. Kjinar>jva gas^a je zeia Šepa ier iiiir.i^na in iziCuna L*ii.A0**iUL. U ra; e^iui poia»m^zniti vlog spre^ovoiimo jutri. U po« zarjamo. da >c p;erri.era v nedc!}o rvećer ob pol o&in.ii- Vstopnice so ie v predpro-da i pri dnevni blagajni v operi. — DLaška predstava v (L^aml. Jufrl v soboto dne b. L m. popodne ob 15. uri se vpnzo/i v drami Mannersova veseioigra »r*egica mo.ega srca« kot draška pred^ta* va pri izredno znižanih cenah. K predstavi imajo po ej dijakov pristop tucli vsi, ki ou-ti.o u^irtivOvito in zabavno dramsko delo. ZaJetek ob 15. uri poi>cldr>e- — S: nosala premijera Mas&enetove opere »žcngler Naše liube Gospe« je uspela dobro in je Žcla veliko otlooravanja. Ob-ši.neise aoroćilo o njej prinesemo po reprizi. — Znameniti ScvCIkov kvartet U Prase igra na svo em Uubljanskecn koncertu v torek 9. t. m. ob 2J. v unienski dvorani Sledtt&e dela komorne 'rr-eraturc: Mozart: Kornor?:! kvartet v B - iuru. Szy-rar;vsk:: Kvarut v C . duru Id Dvorak: Kvartet v U - duiu. Canl kamorneia »varuta $o s'e-č-ti umtir: \\* Bohusltv Lhotsky (L gosK). Karei Proc^a»k« UI. gosl). Kare! Moravec (viola* tn Tr*«C ^our (!eo). predprod^j* vbopr.Ic v Matlč: i knjiga rr.L Sport Izre&a tlirfčtina Li? Zni^TiIa \3 skupna »Primcria«. — Na* SP. tn* $~v&.n3 vo'.Itov ne prr ^ - C Icrerc« £o se iz toU coasirl's. Zz >£ lo se jj, Ka':or snio sč bali. Vč^ra.sn a izr:Jr:a 5.'.\U'5.na n s m^t-n:^a pcdsnv.zi n; U ni p.-ines.a oorr.ir-bna in razl\šč:n'a, ainpak je duhove §j b.)Ii raz!iuri!a niLilse>o'nD rzz "erje med klubi §j beli r>costr!la. V začetku debale sta sicer imela i jaitcan;!« Ilirije i jnstoprtilt Primorja pomirjcvilnr J?o-vere. v katerih sta D-nva^a rcko v spravo, a debata iu iz že kmalu d^saui-rala. ksr je zavzcla zelo ostre forme m se je vlekla brez k<>nca in kraja. Skupina, ki io vodi »Ilirija*., ie nabadala predse.drn:ka se. Jakliča. čls Ua noče dati ra fc'asovanie njenih predlosr^v o ere-hodu na dnevni red. o nezatmn ci oJbn-ru. o zaključku debate itd. in da zav'a-čuj-e vo?:tev. Sxup:na »Primorje« s svo* ie strani je poudarjala. da je za'.teva pa novem odboru docela neutsmeliena. ker te oosto^al ves čas strcio bo'ektivno in kriej?a de'ovarij^ \c nogometni savez v Zagrebu d'icela oi^bril. Talio ie f>r.51o seveda potiovno da burnih or zorov. ki Sf> že v naprej ane-mofjočili komoromisno Msto za novi odbor. Zastopanih je bilo vsch 17 klubov, vendar Da ie verifikaciiski odbor razve^ l.iavil Do:blastilo mariborske »Svobo-de€, ker je izdala dve t>ooblastili in odbor ni mcjarel ug^toviti katero je novei-Ss. MaJo rred polnočjo so se začele vo-litve: oddatiih ie bilo 19 glasov in sicer 16 klubskih rn 3 arlasov* funkciionar;ev dosedanjesra podsavezne^a odbora. Lista »Primorja« e k. Jakličem ie dobila 10 e'asov, lista »Ilirije« z *. dT# Kopriv-ivMvm pa 9 z asov. Izvol e«na je bila torej prva lista, ki je sestavljena sle-dsče: predsednik J. Jaklič. podpredsednik inž. Struna (Pri-more), ta'nik I. Kuret (Primorje), tajnk II. Vilčič (Svcboda). bla^ajn'k Buljevič (Primorje), odbomiki: Do-rčeČ (Slovan), MatlaSič (Jadran), Arhar (Hermes^ Kane (Ilirija), jf. BedjaniČ (za mariborske klube) m Batista (za celjske ktubs). Vrh tega bosta naknadno izžrebana 5e dva odbornika i2Tied kandidatov iliri-a-nske list*, tako da bo v odboru znatna kontrola opozicije. S tsm bi bila stvar v redu. A danes smo Dreje'i izjavo, pci^isano od dele-»ratav nogometnih klubov Jadran, II ri-ja. Hermes, Slavija. Šcštanj. Atletiki v Celju. S. K. Celje. Rapid v Mariboru, Piui in Murska Sobota. Ti de!cgati iz-javljajo pod častno besedo, da so jc'asu-vali za listo Ilirije, ki bi morala potem-takem debiti 10 glasov in s tem veČino. Ujranko je nemesrc^e pojasniti. Skruti-n'i sta O'bivih sr«, inž. Debe!ak in Krel, zaupniKa obeh s&upin. Raz^asila sta ga ?o«'asno. V njrno pošt^nast ne moremo dvomiti. Pavno tako pa nam ne j;re v cfavo. da bi se mr>«rcl kak spo-rtn.k po-nižati ta':o daleč. da bi pod častno bese-do z'avil. da ie zlasoval drueace, kakor ie res. In tako smo za umazano afero ba-^ate.ši. Skunina »Ilirije« seveda izavija. da noveca odbora ne prizna in da smatra izvolienim svo.io kand datsko listo. Po naš^m rnne>n"u je to stališče nepravilno šn bržčas tuđi ne bo prodrlo, ker »e rdbor jf Jakliča pravilno izvcljen po vseh zakotrih in običajih: rodilo pa bo aovč spore, novo zastrupljanje. Da ba vse to v veliko škodo našemu srortu. zlasti pa nogometu, je ja>no. Zato Š3 enkrat apeliramo na cbe, žku-? pin:: Nshajte vendar; otresite se o^eb-nega in klubskeg:a fanatizma, po'š^ite poti. ki vodiio do znosnega me4seboi-neza razmeria. * -*- Mcddržavna tahkootUtska tekma Av* atrija — Češkoslova&ka se vrSi dne 5. sep* rembra v Brpu. Vzor v^ch y?$i zn'la te (chlch oo milo Jtuemlte „Jelen". Že desctlctja se truHijo vsi mi'orii.da bi izde-lali tako dobro milo, kekor fc 5chicht-cvo. Kader iio;'c prcizvakjec mio, »vojc n.i!o t&r nsibolj pohveli'!,tednj povdar i: „Tako je Jrbro, k*kor Schkhiovo". Kar pa Vi upcrobljatc, to ni »crno: ..iako dobro, kokor". lernvcC Vt upor^bljale naiboljše, namreč Sehich!ovo milo, kl ie edino pravo z znamko „Jelen ". žBeležnica KOLEDAR. Danes: Petck 5. marca 1926: katoliki: Evrcbij m Danica; pravoslavni: 20. fehru« arja: Lav m Agaton; muslimani: 20. šabanm 1344, židje: 19. adara 56S6. Jutri: sobota 6. marca 1926; katoliki; Miroslav in Zvezda; pravoslavni: 21. fehru« arja: Timotije: muslimani: 21- šabana 1344; židje 20. februarja 5686. DASASSJE PRIREDITVE, Gledatišče: opera rsprta, drama ob 20.; *Naša kri». Kino Matica'. «Jaz te ljubim«: Dvor: «BabiIcn greha«; Ideat; *Cirkus življcnia», Simfcnični koncert Orkcstralncga dru* Štva Glasbene Matice ob 20. v LTn*!onu. DEŽURNE LEKARNE. Petek: G. E^ccoli, Dunajska cesta; g. Bakarčič, Karlovška cesta 2. Nova zima Zmotifi *o se Ijudje, ki so Že shra* njevali zimsko ob!eko; zmotili ptički% ki so že žvrgote'i; zmotile cvetlice, ko so se že razevetele. Zima nam noče pri* zanesti; maSčevati se hoČe za ukradene ji lepe pemladne dnL Barometer je pa* da! sumljivo že par dni, sinoči se je vreme skuiato, danes nas presenetilo z rahlim dežjem, ki pa se je kmalu spre* meni! v sneg in opotdne nametava ka* kor za stavo in kakor da smo še sredi januar ja. Sicer pa pravi jo, da so kmefovafci in z!asti sadjerejci povratka zime ve* sef/, ker je prezgodnja pomtad za nje nevarnejša od doige zime. Pa se poto* lažimo Še mi, saj se lahko upravičeno nadejamo, da nova zmaga zime ne bo predotga, njena diktatura ne preostra. ___________________________O. 7. — Program Haška v letošnji sezoni. Za« grebški Hašk, eden najmo^nejš.h n*iš;h klu« bov, srna za letos zelu bogat program v vseh sekcijah, pred vsem pa v nogometu. lJokg prvenstvenih tekem ima Hašk sledeće prire* ditve: Od 4, do 12. aprila turneja v Svico in Nemčijo (Ua^el, Cunh, Hcidelbcrg, Frankfurt); 18. aprila Hašk — Jugoslavija v Iieogradu; 24. in 25. igra Hašk na Dunaju proti VV'ackru, revažni tekmi pa se od grata 1. in 2. maja v Zagrebu. Od 12. do 16. maj« sodeluje Hašk na. proslavi 151etn:ce Ilirije v Ljubljani. Od 21. do 31. maja gre Hašk na turnejo v Sevtrno Nemčijo (Hamburg, Ber« lin, Lpsko, Draždane). Od 3. do 0. junija sodelujc Hašk pri proslavi 251etmcc Bačke v Subotici. 19. in 20. junija Rapid (Dunaj) — Hašk v Zagrebu. 3. in 4. avgusta igra v Zagrebu praška Sparta. DANAŠNJE VREME. — Kranjska gora, ob 7. — 1 stopinja C, barometer pada, drobno mede, saninec ugo* den. — Bohinfška Bistrica ob 7. 4- 3 stop C, Jfs zimski sport neugodno. Jcck Lcndan: " 5d Roman treh src Vsi so se začud li. ko sta se po odhoJu vo.Sća-kov SJjp.gn Ban j ta pecn Ui njegov OvC pridruž.'a Mcr*anJma ter š'a za njima skozi po';ra.in3. k cr jt Je vedno g re!a nafia. proti plantac ji. na ka-teri je pecn tal.ko pretrpel. Oba. oče in sn. sta %c vso pot xalivaljevala Pranc su, Leoncii in H_n:y.n. Op;.ovan:j sta mlaia Morgma oraz la, kako si IrKi'Jnnca p.kaj J-;perata. Ko je pa prispcl Ennco s svoj ira sin^vona in se je vsa družba nakotila pretj cbafi, da se vkrca na jaJrn co, sta š?a tuđi p rn in nr~Z>v oče za svojimi prijatelji. Francis se i? li ral na obali od Ind anecv poslov ti. toda pton je iz'avil. da i?re?ta obi i nimi. — Rc^el fcm vam Že. da n.sem siromak, — ie čznl p.on Morgan )ma in Silanu. — To je res. *. -.;' ia!;!a»i plemena Miya. ki jih nišo mozli najti p ' konqu;5tadorji. niti inkvizitor1', so pod mojo zz'z :o a'i boje rečeno pod laš^lto mojega o-cta #4_i li.e je po.orr.ee pogla^arja odnosno veTkcca s.e 9 . ka plemena Miya. On je zadnji \tl sve-Cc ''i U a "nJ* 3n*!{cra plcrrena. Dclro sva *c po-f. i- **n n ten. In sklcn'a sva. c*a bo^astvo ?a jtHft* :? ni potrch o. Vi ste me kupili za 25 » ^crov i i \ c*. *r ste ml \ rni!i «. o' odo. Ćlove^ko 1. "znie |t vrc^.io ve% kakor vsi zakladi sveta. V tem se i otetom popolnoma strinkva. In ker yankiji in Span^i tako ceni.o zaklade, vas odvedeva k zakladom plemena Maya. Moj o*e pozna pot. Ta pot vodi iz San Antonia. ne pa iz YuciYtar.a. — A'i vc tvoj oče dobro, kjf so skriti zakladi? — je vpraoal Mcnry in zaScpctal Francisu na uho, da je že ču! o zaklaJih p'emena Maya in zato ni hoiel več iskati na otoku Calfu Morganovega ? a- Peon ie odkimal z glavo. 2. I^T*^ — Moj oče še n koli ni bil tam. S .er se pa Itak ae za .ma za zakiad, ker mu bogastva ni tre a-O^e. pokaži, kaj je napisano v našem sta.oi'avnem •eziku in kar lahko prečitaš i«mcd vseh žive^ih potomcev našesa plemena samo ti. OJ nekod izpcd tigrove kgle na bedrth je pri-vlckcl starec umazan in ponošen mošnjiCek. Iz nje^a je potesnil nekak klopćič. na katerem j« bilo vse po'no voz!ov. Sukanec je bil navit na koSCek drevesne skorje in vse to je bilo tako staro, da se je vsul iz klop£i£a prah* ko se ga je starec do-tak nil. , SivoTasl sveCenik jt inrmral v ttarodavnem jeziku plemena Maya neko čudno molitev. Nato ie dvi^nil klo^čič in *e spoštljivo sktonil nad njim, predno pa je odvil. — Ti vnz'i predFtavlfa'o davno lz*utljenv Srke plemena Maya, — i« t*Uuhli»i H+nnr — To je zelo važno odkritje, samo če stara grča Še ni po-žabi.a. kako se čita. Vsi so radovedno pogledali, ko je starec izročil klop-ič Prancisu. Zdaj, ko je bil odmotan, je bil podoben Itreni iz dolgih, tenkih nitk. Nitke in vozli na n.ih so bili po val kosti in obliki različni. Starec jih je otipal tn ves čas nekaj mrmral. — Clta — je vzkliknil peon navdušeno. — V ten voziih je naš stari jezik in oče čita po njih, kakor čitajo drugi knjige. Ko sta se Prancis in Leoncie nagnila naprej, da bi bolje videla. kaj po^enja stari Indijance, so sv n.uni )asje dotaknili. Naglo sta umaknih glave in se nehote spogledala. In oba sta zamutila, da prede usoda med njima nit. ki je nobena sila ne more pretrpati. Menry pa je bil tako zatorlien v starlevo čitanje, da ni ničesar opazil. Videt ie samo tajin-stven klopčič. — Kaj praviS, Francis? — je zamrmral. — To je kolosalno! To je res kolosalno! -p- Toda Newyork me kliče nazaj, — Je dejal Francis. -~- Ah. seveda ne njegovi prebivali, ne njegovo veselje in zabave, temveč posli, ^- je pri-pomnil naglo, ker je opaz I, da ga je Leonc;« sa> ciideno pujtledala. -» Ne srrete pozabiti, da in am pos'ovne zveze s Tampico-Nafto in borzo in kar jezi me. če pomsllm, koliko milijonov sem investira! v to pnd etje. — Laru fari. — Ie vzkliknil risnnr. — Zakladi plemena Maya so tako ogromni, da se tvoje bo-gastvo lahko skriie pred njimi. Če je res, kar pri-povedujejo o njih. Će bi jih razdefili na tri enake dele, bi bil ta delež večji kot je vse tvoje premo-žen.e. Toda Francis je 5e vedno kolebal in dočim je Enrico navdušeno pripovedoval o teh zakladih, je Leoncie skrivaj zašepeta'a Francisu na uho: — Kaj vas je iskanje zakladov res tako hitro utrudilo? Jezno je pogledal najprej njo, potem pa njen za-ročni prstan, in odgovoril tiho: — Kako bi mogel ostati še tu. ko venđar sama veste, da vas ljubim, a vi ljubite Henryia? Prvič ji je odkrito priznal svojo Ijubezen in Le» oncie je bila vsa srečna. A takoj jo je postalo sram, da ljubi kot pošteno dekle istojas 10 d\a moška. Ozrla se je na Henryja. da preizkusi svoje srce. In srce ji je odgovorilo: da, Henryja je ljubila prav tako, kakor Francisa. Njena Ijubezen je bila po-? dobna tam, kjer sta si bila podobna mladenka in različna tam, kjer sta $e mlada Američan§ razlikovala, rnir.-'•' .-^.V-h^-v :'i* ..'s-V ■ x--'r :».i — Bojim se, da bom moral prestopfti na »Ange-liko«, raijjrž v Bocasu dcl Toro in odpotovati, —* c dejal Francis Henryju. ^- Ti in EnricQ Jahko sama poiščeta zaklad ter si ga razdelita. *";"...;. Toda peon, k? ie slišal te beseda, ie hitro spre* 8ro\oril z očetoiru npto na s HenryJem. SK-v. 53. •SLOVENSKI NAROD, dncd mare* 1926. Stran X Dnevne vesti. y Lmbitmm^ am* 6 marca 1926, filozofski >\«.i i*ia*čb^wc ui.i\erze ie predio^ ^o»v«.ineinu min.stru na mesto vpo-ko.^n.j PiCicsonev n*»e in **ccr »a i$odo-v.co ti zoiix naredneg* j*3>iarica 4 *io, u *em!;cpi* kuj£iieg4 dr. A. — Znll*n* vola]« za delegate glavat e^a&^ne JSS v L/.akovit. Gvncr«.n» direk« c a državnih že'ezrtic v Beogradu Je do-voilj vsem dcictatom JSS. ki pojćejo »• g.avno »kupano v D akovo, polovino voi-r.Q na ie.ćznicah. V'3in.a ie »nizan* ta test dal. ui &u pred is tri doi po *kup- — !z državne 5!nžbe» V vity> »kupino !« poma^n-en rtierem za strokovac iole j\i pro$vetaein oddeiko v Ljubljani Mirko Lubenc; za profesori a na srednji Vinar-s*i in sadjarski Seli v Mariboru je Imtr.ovan SLp7ent Vinko $olar; v viš.o akupino je pernakajea uratinik pri iel- direkciji v Ljubljani Valentin Brence; preineSCen iz Doljne Lendave v Velik« La^će davdni t*l-st£Vt Josip Jurak; vpokojen: so carteUd A o;zij Lopan v Senju, Anton Pire v Sucatict, Lavosiav Planinšek aa Jeseni cah in Lovro iasv Lju&ljani. — Iz našega državljanstva so IzstopM Anton Orabaar iz Dob^ega polja, VII:en: D a j £ iz Čakovca, Josip M o r S e r Iz Stare Cerkve ?t* RozaJi;a R o : n i k fx Ljubljane — V naše državljanstvo sta »preleta niska emigranta Vladimir Cebotarev, Inženjer žel. direkcije v Ljubljani In Peter Cinkoviask!, kovač Irvlnske bolnice v Ljubljani — Reform« Ba tiCtteip«Hh. Mlnister pro^vete g. Stepan Raćič c podplsa! od-lok, s katerim oprošća iiCence učiteijitt, ki imalo v poedinft prcdmetth odlične ali prav dobre uspehe, do donošenja zakona o učiteUSČih od Irpitov koncem !eta_ TI n^enci so eproščeni od polaganja i^pitov Iz ročnih predmetov. Po končanih rednih prc-davanjih smelo kej zapustiti zavod. — Kongres rezervnih oficir Je v. Vslcd sporazuma z glavno upravo Udruženja rt-servnih oficir jev v Zagrebu 'c WI scsuvijen odbor z dr. Klinčićem aa čelu, ki bo pripravi! letošni! kongres rezervnih oficlr.ev. Kongres se bo vršu o Ve!iki noči v Za-zrebu. — Pregled kaznllnle. Načelnik ođelenja. za kaznilnice minisirstva pravde S- dr. Ml-Un Kostim ]e ir\frtil presed kaznilnice v MitrcfvicU Lepožlavt, GradiSki in Mariboru. O rciultatih pregleda te £• Kostlć obvestil n:inistra pravde K- Marka Djirriii^a- Zdi se, da bodo izvršen« prečejSn'e teprft.nembe med uradT?i5tv«m *eh zavodov. — Udruženi rezervnih oficira 1 ratnika pododbor LjubLana. Na 2. redaem zboTU ^'»oljena upravna pododbora se ie kon-stitu-iraU ttko-1«.: predsdnik: tns, La<«s!av Bevc, L posipredsedmk: 5, bUznici-hiraimca v Ljubi'ani 224, bolnica za duševne bolezni na Studencu 413. sploina bo'.n-'ca v Maribora 2S7, javna bc!nica v Celju 235, iavna bolnica v Brt-žicah 93, javn* bolnica v SIovenjzra4cu 9». javna bolnica v Murski Soboti 124. javna bo nxa v Ptuju 49. hiralnica v F^tuju 115. hiralnica v Voniku 175. ženska javna bolnica v Nov cm Mestu 154, bofinica usml-Ijcolh bratov v Kandili 72* in javna. ob£na bo'Kiea v Krikem 57 bolnlkov. Sknpaj 303i oskrbovancev v vseh »avodih. ^. UstašornJ &or kluba »Ljvblteljev p^o-r Jamarierc Sinodi s* ie vr&fl v Liirb-„ani usianc\~ni obim zbor kluba »Ljubite-Uv ja»rar;ev*. S tem s.no dobili pri oas aovo kinološko organizacijo, ki ne bo za-aimaJa samo lovcev, ampak tuči fcrio av-aost. Psi so xnani pri;ateU človeka in tinli ze!o koristili, ali samo. dokler so pod »tro-iim n^dzorstvofli; v nasprotiicm iluziju pa ial.ko postanejo zlasti vsled raznih bo-»ezni tod4 zelo nevariil. To prepr*Ćiti. ime-t; vie pse v ev;i!a pravila In irvdj^n otfbor, kl sa tvorijo gg dr. A'ojzfi Kobal. kot preć .edirfk, Ing. Son-'ch'fc-. kot podprediednik, prol. Zmitak •y. u.ni in veieiriec Viktor Meden kot b!a~.a >\<. A\e&p*ti* home&pett niro ti mcgfi zdrav fm <#aff, zd*f se po mojem receptu rmsmmfi Zmerno tmiihmi *Bu44hm» *•>/ ' ^ \i Ljubljane >■■■ —U Zr—u Clca| f. Včarai ja po dahli in mu^ni bolezni umri Ernew Cifol. strokovni učiteij na Srednji tehBičnj toli. Bti ic aden najstarejsiti pedagogov na tem zavodu, na kaierm ituti it od njega usu* fiovitvt v letu 1898, ko »ta bili v Ljutoliani osnovani strokovn« iota ta obde'avo ksa in strokovna k)!a za i»netno vezeto« ia šivan:« &pk. Pokojni je poučaval ražo« panoga, iUvbeno cnizarstvo, atrokovno •.crrr.iiito, konstruktivno in dekorativno ri* sanje. Po4o n k, ki j« tlocakai 6J let, ie obo* !ei rri£a orkestralno društvo Gl&sben« Matice v Ljuti ani, in na katerem irvajak) tri slovenske izvirne skladbe, med niimi dv« suiti prvič na jav* nem koncertu. V dru£»rr> delu so pa razni karatkteristićni plesi ruskih skladateljev Cajkovsfcesa in Borodina, Orkester je se* stavljen ii članov orkcstralneia druitva, članov .nuzike Dravske divizija in članov opernesa orkestra. Vaeh sodeiit.oćih M okrog 60. izmed teh 10 prvih vj'olln. Pro-tram * tzredne zanimiv ter lasluii vse na&e zanimanje Izmed izvimikov naj omt-!imic v prvi vrst; šamiovo suito za veliki orkester in pa Adamičeve Ljubljanske akvarele za moćan gjdalm orkester. Natančno razlago oziroma nekak uvod v posamezne toike vscbujeio koncertni »poridi, ki se prodajajc v pred^rodaji vstopnic v Matični kn.isarm ter zveier pr! biljeter>ih. V'sem posestn'kom toplo priporoCamo, da prečka* to radi laijesa razu.nevsnia posameznih del razlago. Občmstvo opozar'amo, da je Š& dovoli vstopnic vseh vrst na razpolago v Matični knjiearnl danes ce! dan, od 7. ure (Jalie Pa pred koncenno dvorano v Unionu. —i] Orkestralno druStvo CUasbe«# M«» ttc« priredi danes po koncertu prijateljski destanek v Ljubljanskem dvoru. Gosp. Pu» povac je poLcijsko uro podaljšal dr> 2. — Na sestanek vabi Orkestralno društvo v— svoja člana i rodbietmi in vse prijatelje dru« Stva« 2o7/n —li Orfflntlna plesni tekma, Ker }e tud! v Ljubljani vedno m*nj ljudi, ki imajo toliko denarjm, da m lahko privoićijo nal velemestni dragi bar, ie seved*. obisk popu« Ičal. Zato je priiel podjetnik g. Fiala na drugo misel. Lvedel je parkrat tedensko * barskih prostor ih čajanke s Kolj kršćanski« mi unami in — plesom. Z obiskom je vsaj do sedaj lahko zadovoljen. Plcsc aranžira eden naših tntnh plesnih učiteljev, ki si je za & i noći imnisli! originalno plersno tekmo, pri kateri so tvorili ra?sodiš£e gledalci sami. TI so v fokstrotu prizntli prvenstvo g. drju. Zalarju in njegovi partnerici, v vanstepu, ki ga je bilo treba plesati silno urno in med na tleh atoječlmi steklctiicanai, pa paru g. F. Puačak in ga. Mara Christofova. Plesali ao iepo tuđi drugi pari. ali deloma prepoćasi, deloraa pa s© prcvracali postavljene stekle« niče. Oa je bilo pri tem mnogo ameha. je umevno. — Otrove oblekce. Kr?9!ofl£-Bn£ar. —U Ceskoi»lovćensk4 Obee In česko-sfovenski Škola v Ljubljani orfred! v ne-dćKo. dne 7. marca t. !. ob deseti uri pod pokroviteljstvom Ceškosovaškeza konzulata v Ljubljani proslavo ro'stva prezidenta T. G. Masarvka, v velakl dvorani Narod* neza Doma. — Po proslavi počasti se spo-min padlih vojakov na Dokopaiisću prt Sv. Krilo* — Tajtirnik. 275n —li M«6^oa zastavljalnlca i.m teme-sečno dražbo iuiija 1925 z«i&tavl eniii pred* metov II. t. m. ob 15. uri popoldne. 2S2n —Ij ObćnJ zbor društva »Atena« s< bo vršil dne 15. marca L I. ob 4 uri popoldnc v Maii dvorani Narodnesa doma -. obtčaj-rlm dnevnim redom. Vabimo ccn.cno članstvo k obilni udeležbl ?83n —!j »Podoilclrsko podporoo društvo littbliansk« garaizijc pprćd: v suboto dne &. mar^k t. I v veliki dvorani tukajšnjega mestnega doena »družabni većer« s plč-som, šaljivo pošto in prosto zabavo. Ob-cin&tvo se naproša, da se tesa družabnega večera v £inv#č em Številu vdeležo. Vsiop PfOSi. 2S4n DARILA C M. D Družba sv. uriia in Metoda v Ljubljani k prejeia oie&eca icoruajra 1»^> s«f>< d lice 15^ i>in; t>rGo 4uu Uin; Ve.Ue Lašce +.2.90 Dini Novo mcMO. i. USU Uiii; Trei> njC lJu Dm; Kr*ko, m. 410 LKn; Kosaca ^iatina 573 Din; cei*, m. \Ouou Uin; t»u Jurij ob Svan.u 70U Uia: Laiko ^l-x> Um; Kuniće 2j1.m Uin, Mcu^fono« 4o7 Lhn: ^v. Leu*it *%*J Uin; fci. feupcri tćJAć Um; 2v. Uiku na U. v. 2ot~joi Kuse ^aaj Uin; sev-Bića M Vn; Kionica na l-onorju 1*-UO Dm; ^iovenjgraaec, t. 44AJ Uin: Slatina-KaLcnci 3xaj um; Ljiwtana, šenipeter!>ka, m. y*j Um; šen.pcter**a z~ I2*i Um; *km-paj 12. J 1x4» Lhm. IL NaaOralaikl: Podružnica Trebnje 70 Din; gosi.,na pn Kumu, ^«lo 12 !>*■; po-uru^mca M. Kupcrt 12#.8a Um: oodrui. Kionica na roctvrni l*M> Uin; ženika po-druž. ^iuveniaiiau&c om Lhn. V. Vunaaa, Ljuotjaaa. rotira J12.I& Lhn. akava« ty4J»i UH. ^^ III. Ra«Ml DrisoMrtd: Potovaiec v Ko-ienjo *u Uc; »3k, Av«. lomažića *fcxj Uin; d/. J. Uininrk. Kriko, iz kaz, poravnave 100 Din: PrMnorka v poćaiceirjt obietnee aok. brata 1UO0 Din; U. Vodopiv#c Zamelko 2o Din; Anton in Mara 2van. L ubijan«, v počaščeoia sao-rmna Janka Pfeffera 100 Din: M. B^ L|ofc-tjana JOO Din: Josipiaa Blirmauer. L>ubkia-na, 100 Din: dr. Fr. KroDivnik. Ljubljana 100 Dtn: aotojHnica Crnorrelf 100 Din; Iva Kobra'crv a. Ljubljana 4D Din; Danica Ura#a> čičrvm, Trbovive-Vodt. aabraa 100 Dto; skanaf 2S7« Dta. Va#(a rMk agiaaiHiT ISJIMt DHL MniK wifi!ii«' aa niyiii prlpavata f«Ml« saMrala •••-* tonika A. KOIIC, Maallaaa Iz Celja. —c J. flaydn: »Letnl Cavf« t# rtvtjajo v Celju v nede!jo 7. '- n*. toćno ob pol petih popoldn« v veliki dvorani •Celjski dom*. fzvaia .narihorska Glasbena Matica « or* kestrom in mekanim fborom. Dirifira i. kapelnik Josip Hladcfc. — Kc* solisti pojejo: a-!o fredice ter zasa ajo s pomladanskiiTii cvet-licami. V mestnem parku, ki ie »adn.rl Cas dobil tuđi !epo moderne razsvetljavo, pa bo treba Ietos misliti, da se s peskom posu.ejo pota, kl so posebno ob fozdnem delu v skrajno desolatnem stanju. To Ie škraba potreba, ker so ta pota ob količkaj deževnem vrerrenu tuđi v poletnem fiasu za sprehode neporabna. Danca kmna dtkalca drama „Cirkus žiul!9njflu s slavni ra Ig acem« f a ta lij« Lla-aaftka m Jcan Jlftgala. Unetno vratolomno ihanjt"slavne in lene jahalke A pa, ka ter o obožava vsa put) I i a. Lepo ae >aiv j% dr. ma, ko ona zapusti cirku* in čez icta p »tane \ei>ka dama. Njen srečfli zakon. Intr ge nerc a nckdanje^a ravna c!ja naprav jo semo v lakuru — a vender toste zadovoljni In presenećeni tud v koncu tega res zanirmvega fiima. frcdsiavc ob 3, pol 6., 6, pol K n 9. un. čas Kiao Iiteal Sokol Akademija Sokola I. Na akademiji Sokola I. v Ljubljani, ki se vrsi dne 14. marca ob osmih, »večer, se bo izvelo med drugimi tuđi proste vaje, ki so določene aa v»esokolski slet v Frtgi za leto 1926. in pa proate vaje franeoskih gimnastov za njih 4». tlet v Lyonu (21.—24. maja 1926), ki so tuđi določene za medna« rodne tekme v Lyonu. Češko Sokolstvo je vedno polagalo največjo pažnjo na skupne proste vaje članov ia članic ter izdalo zato vaje, primerne za ma o, to je nekomplici* rane vaje z mncglmi držami v efektnih po« log ah. Sokolstvo pa gre naprej: ca VIII. vse« sokolski zlet so za člane določene proste \tje v raznih formacijah. Pričetek vajo v »trnjenih peterostopih, iz katerih »c raz# vije razstop, nato med vajo ponoven sca top ia prt hod ia za:, to pa, pa topet prehod v prost; razstop in za zaključno vajo sestop v peterostop. Novost pri teh vajah bo vsklik ob prvera g bu: »Vlasti idar!» (Dc* movini zdravo!) in po zalcljučnem gibu rad-nie vaje trikratni: «Zdar!») Nad 12.000 grl borcev sa domovino bo vzklikaio te pozdra« ve pred stoti oći gledalcev. Zastopniki raz* nih te lova dn ih organizacij, vojaštva ij raz* nih držav in vsa ogromna množica bo go« tovo zelekrri/irana s temi vzkliki. Ljubezcn do domovine tisočev discipliniranih telovad* ccv bo napravila na vse najgloblji vtisk, primanje, spostovanj«. vpoštevanje, pa Iju« Kesen in reipekt pred državo, ki ima ttke sinove za svoje državljane. L'spch Sokol* •tva bo gotovo ▼elikanaki. Sokol L je v živih pripravan za izlet ▼ Prago; na svoji akademiji bo pokaaal tuđi kompUtoo ae^tavo prostih vtj u ta alet — Sokolsko cledall&e v Radorflid ponovi ¥ Pfdftjo, dnt 7. t m. ob pol štirih po po kl ne f«ro »Vrag«. /77u ScMdrttvi ttvimi v Osijek« Nekoć smo že poročali, da ie svetovno znana tvrdka Georg Schicht A. G. v Ustju C. S. R., skupno & tukajSnrimi bankami ustatKJvila v naši državi in sicer v Osijeku tovarno za milo, druga pralna tredstva in svece ter >o opremila i najmodrenejiimi atroji in pripravamL V tcj tovar ni ac tedtkijt a>l#fttl svttov-no mano in vsem gospodinjam priljubi eno »Schichtovo trilo« z znamko »Jelen«, ki je pri zna no najbolje, kar se <«ore v atrolci izdetovanja mila tploli doseći iii katertfa se radi njegovih rtt Bc^otetaih svoiittv tuđi v naši državi od dne do dne već m* peča. Drug, prav tako korišten kakor pri-rr.ereti izdekk ie pralni prašek »Ženska hvala-«, ki, prav rabljen, ne prihrani Ie truda in dela, ampak tuđi drago parilo uspeš-no varuje pokvare. Vsi (zdelki imenovane tvrđke nosijo Ime »Schicht« in pa varstveno znamko »Jelene, na kar se naj posebno pazi pit kupovanju mila in pralnega praška. Opozarjamo na naznanilo, prtobčeno ▼ 9»lain danatajam ttatt. kafcor t«# «a It ale«a€a oglaa«. ki a*oatovaniai ajoapoaUafaan ■otea«f«itio vratfpoft MaVektovft Mttev. Poratne obraonaoe LJUBLJANSKA POROTA. Bolči 2van obsojen aa dve leti. Včeraj popoldne sa je nadaljevala raz« prava proti pustolovcu Bolči Zvanu, ki je prodajal »Narodno enciklopedijo* ter si pri« lastil d.nar, ki so mu ga stranke zaupale. Porotnikom so bila stavljena štiri vpraša^ nj4: prvo, ali si je p ni a stil zaupani denar fa »Narodno enciklopcdi|o»; drugo, ali je pod lažni ivo pretvezo izvabil razna doplaci* U za Biografski leksikon, tretje, ali se je iz* dajfll pod napačnim imenom dr. Ferdo Lo* kar in četrto, ali je poneveril denar sa Bio« grafski leksikon eziroma sa Gospodarsko banko. Prva tri vpraianj* so porotnikf to« g!«no potrd li. Bolči 2van je bil nato radi hudodlstva goljufije ter ostalih del i k tov ob« sojen na dve teti težke ječe, povrniti pa im* rudi denar oškodovanim atrankam. Pomlade no porotno rase danje v Ljubljani je bilo a to ob ravna vo zaključeno, MARIBORSKA POROTA. (Jboj v fantovskem pretepu. Tuđi mariborska porota je včeraj za^ ključila svoje pomladansko zasedanje. Pred porotniki se je kot zadnji zagovarjal 211etni hlapce Edvad Belak iz Hrastja. Obtožcn je bil uboja Ivana Pelca. Dogodek se je odigral na novega leta dan v go&tilni v Strnišču, ka« mor je prispel 1. januarj* zvečer. Edvarđ belak, ki je na sUbem glasu kot pretepač iq oasilnet, je kmalu izzv&l prepir, katere« mu je sledi! pretep med fanti- Ko je ener« gični gosti Ini čar pretepače postavil pod kap, so fantje znnaj nadaljevali prepir in pretep. Med drugimi sta se prepirala tuđi Bclak ter posestnikov sin Janez Pelc. Med prepirora je Belak skoči I k bližnjemu vozu, izdrl ro* čičo ter udaril Pelca z vso silo po glavi. Uda* rec je bil usade pol n, kajti drugi da.n je Pelc v bolnici podlegel poškodbam. Obtoženec je med preiskavo kakor tu* d\ pri obravnavi svoje dejanje priznal. Ob» sojen je bil na tri leta ječe radi uboja kakor tuđi radi poškudovanja taje lastnine, ker je o $ožiču pri Tereziji Hausman v Račkem ubil sipo ter napravil 30 Din škode. NOVOMEŠKA POROTA. Zavratai umor v Družinski vaši, — Dosmrtna jeca. Včeraj se je ves dan nadaljevala porot* na obravnava proti Martinu Dcžmanu, ki je umoril posestnikovega sina Josip Vodopiv* ca ter truplo vrgel v jezero na marofu. Te« kora včerajšnjega popoldneva je sodišče za« siisalo ćelo vrsto priČ, tako da je bila raz« prava zaključena sele pozno zvečer. Porot* ciki so potrd ili prvo glavno vprašanje glede loparskega umora in dodatno vprašanje, ali ;« bil izvršen rop, z II proti 1 glasti, na kar je senat razglasil obsodbo: Martin Dežmaa se obsodi na dosmrtno ječo, pooštreno * enodnevnim postom vsako leto. Obtoienec je uicl veialom, ker je bil med izvršitvijo dcjtnja in med današnjo razpravo kazno« van ž« radi drugega zločina. Ko so obto* žencu razglasili obsodbo, je priče I jok at i, zatrjevaje. da je nedolžen in da sodbe ne more sprejeti. Tekom razprave ae je tuđi ugotovilo, đa je bil umor pravzaprav izvršen iz osvete. Dežman j« imel nekoć pravdo a posestni* kom Gregorćičcm iz tamošnje okolice. Vo* dopivec je takrat pričal v prilog Dežmana, posmeje pa je priznal priči Smkovcu, da je prisegel po krivem, ker ga je Dežman nago« var ja! k dejanju. CELJSKA POROTA* Uboj. JOlctni Anton Kodrič, pose»tniiki sin iz Siteža v občini Sv. Bolfcnk pri Ptujskl gori, je dne 1. novembra I. 1. v Nadolah pri Rogatcu v pretepj sumi Jakoba Mohorka z nožem v desni hrbet in pljuča, kar je po* vzročilo Mohorkovo smrt. Med pretepom je tuđi lahko ranii z nožem Simona koresa. — Priča Simon Kores izpovedujc, da je Kodrič zabodel Mohorka v trenutku, ko je ta padcl. od zadaj v hrbet Obdolženec se zagovarja, aa je ravn&l v silobranu, ker sta ga Mohor* ko in Kores napadla in tolkU s kovanimi palicami. Priča Simon Kores zanika, da bi bila imela on in Mohorko kake okovane pa^ lice, p*č pa priznava, da sta izruvala is me* je vsak en kol, ker je šel Kodrič nad njiju. Prepir je povzročil Kodrič, ki ju je iirval z «auf biks». Mohorka in Koresa je tabodel Sele takrat, ko sta hotela pred njim sbejtati ia sta vrgla palice že proč. Občitrsko poro« čvlo op:5uje ubitega Mohorka kot poštenega mladeniča, KodriĆ pa je na slabem glasu, kljub temu, <4a doslej se ni bil ao4fujale9 kaznovan. Porotniki m potr^ili v^ralanje jfleda kudedelstra uboja, nakar je bil Kodrič eb« sojen na pet let tetke ječe. Razprava 99 je končal ob pol 1. popoldne. # Druga razprava pmti Hoglu in tovari šcm iz Trbovelj radj poaeverbc je odpadla. ker obtožnica ie ni pravomoćna. Smrtna obsodba radi timora, izvršenega pred 16. leti. Včeraj popoldne »e je * Celju vršil« porotna obravnavt proti Frasu Jeviniku, po» »etniku na Vetrniku pri Hozjem radi hudo* d^istva umora. Njegov zločin je prisei na t!an iele po 16 letih. One 29. mnembra leta 1909. je Jcvšnik ▼ svoji hisi obesil prevžit« kurico Ano Klakočar, kjaterc pose^tvo je bil kupil po »vojem prihodu iz Nemčije, kjer je služil kot rudar. Kiakočarjev* si je zgo« vorila ra prevžitek prosto stanovanje, hrano in nčkaj sveta. Naravno, d« se Jevšnik ia klakočarjeva ništa preveč razumela in zato sta se večkrat prepirala. Prišlo je ćelo do rožbe in 30. n ivembra 1909 se je vršila pred okrajnira sodiščem sodna razprava, h kateri je Jevšnik prišel, Klakočarjeve pa ni bilo. Klakočarjeva so našli donra obešeno na sob« nih vratih. Soba je bila zaklejena od znotraj, ko sta JevSnik ter njegov bližnji sos od Franc Klakočar, katerega je Jevšnik pozval, vdrla v njo. Takrat Ie je »plošno sumilo, da je postala starka žrtcv zločina, venđar se ni dalo Jevšniku ničesar dokazati, deloma ker je dokazal svoj alibi, deloma pa. ker je bila soba od rnotraj zaklenjena. Zato je bilo po* stopanie proti Jevšniku ukinjeno. Tako je ostal umor dol ga leta prikrit Toda nič ni tako skrito, da ne bi po« stalo očito... Posestnik Jevšnik tuđi s evo« jo ženo ni živel bai v ntjlepsi harmoniji in dogodilo se je večkrat, da §e je je dejaosko lotiL Grozil ji je tuđi, da jo zakolje, da zažge hišo itd. 2eoa se je bala za svoje živ« ljenje in za življenje svojih otrok, se bolj p*. jo je meneja grizla ve^t ic taku je ne« davno odšla na sodišće v Kozjesa ter prija« vila, da je njen mož pred lo leti saro obesil Klakočarjevo ia da ni izvršila samomora. Dejanje je izvede! zelo rafinirano, imel je dva ključa do hi&koćarjeve sobe, tuega j« vtakoil od sootraj prav oarahio v kijućav« nico, napcljai »kozi fcijuć ćroo pit, previđao zaprl vrata in s drugim ključem od zuoaj zaJklemi, nato p4 Jfc prvega z nitko potegnd v kJjučavn;co Tako je fingiral samomor Klakočar jeve. Jevšnik se je moral ta to včeraj itgo* var jati pred celjsko poroto. Razpravt ja trajala po zrno v noć. Priče so slikale Jevsai* ka kut zelo oasilnega. ćloveka, na^protno so opisale njegovo ženo kot mirno ter pridno gospodinjo. Senat je porotnikm stavil samo eno vprašanje glede hudodelstva umora. Po« rotniki so potrdili vprašanje krivde obto« ženca i 8 : 4 giasovom, nakar je bil Jevšnik obsojen na smrt na veislih. Obtoženec j« bil zelo potrt, ko mu je bila razglašeoa ob« sodba. Njegova Žena, ki je bila tuđi pri raz pravi, čeprav ni bila pozvana k pcioeva* nju. ker živi v sovrastvu z obtoiencem, p<| je bila videti zadovoljna, da bo resena veći nih groženj m prepirov, ker bo Jevšnik gc* tovu dobil dolgoletno je5o, četudi bo bržču poeniloščen. .Danea zjutraj a« vrit razprava proti uradnLku Ivanu Kenetu iz Prekmurja, ki j# poneveril oko li 160.000 Din. Potek ic izid razprave priobčimo jutri Sidney Lee umri Iz Londona poročaio. da je umri tam v sredo zname-niti biograf m izbo* ren poznavalec Shakespearejeve dobe sir Sidney Uee. Zadnje njegovo delo ie bil življeniei>is kralja Edvarda VII. Te-Ka dela pa Lee ni dovrsil. ker ga ie pre* hitela smrt. Zivljenjepis kralja Edvarda ic začel pisati na izrecno željo kralja Geonra. Lee j> bil od 1. 1891. do 1917. izdaiatelj Oictionarv of National Bio^ra« phy. Rojen je bil v Londonu 1. 1869. Stu-dira! je v Londonu in Oxfordu. Po končanih studijah je služboval kot profesor ansrleščine in literature na londonski univerzi. Napisal je polejf drug.h del življenjepis WUliama Shakespearcja, kraljice Viktoriie. mnogih odličnih An-srležev 16. stoletja, dalje veliko delo »Shakespeare in moderno ^edališče«. »Temelji biografije« itd. Pokojni je bil član anscleške akademije in raznih ino-zemskih znanstvenih dmštev. Hotel •• haUntni, refttonacU l»m I vrt film lokalom u Vojvod ni prodaj« »o vbQf |>«lestl. Z* obliže cbe bil šc pod vpiiTom ftpekuUcijc z niikimi tečaju Na araeriikih tržščih so nehali kupovati sa vzhodno Azijo ta nadalje vati s likvidacijo terminskih za« kljuĆkov. V jajiuarju 00 kupovali večinomi ipekuJsnti, proda jal i pa producenti Termin* »ka ipcfculacija naravno ne potrebuje blaga in zato si poen aga »daj a tem, da proda im staraj, seveda m znatno izgubo. Največje va* rijacije v oenah 90 bile v drugem in tretjero tedmi februar ja. Pretek! i tetku so bili tečaji •e dosti štabiJnt, osobito za kubanski slad* kor. Promet na newyorikem trgu je bil selo velik, ker so se vršile većje likvidacije *ta# ■ih kupci i. Dnevni promet je znašal nad 50.000 ton. Sele v soboto. ko se je položaj raućistiL » je znižai promet do 16.000 ton. Na newyorski trg pritiska tuđi okolnost, da .ie hzrvfn s Kube leto* manjsi kot je bU lani, doćim so se zaloga v pristaniicih znatno po* ▼ečale. V* drugem tednu februar ja je znašal irvoz s Kube 106.000 ton. lani p* 143.000. Zaloge v prifrtanišćih so znašale leto« 578 ti* K>ć, lani pa 530.000 ton. Koncem preteklega fedna. *o ae cenc ▼saj deloma stabilizirale. Kubansko blago je notiralo 2X II. 4.14, ter« BDtnsko za mare 2.37, za maj 2-50, za ju lij 2.62 m za avgust 2.73; 27. 1L pa 4.14, 2J8, X49t 2.60 to 2.71. Na angleškern trgu za kupci je sploh ni zanimanja. Rafinerije so znižale cene slad* kor ja za 6 penc pri libri. t j. na 28/6 pri blagu, na 38.9 pri terminski prodaji za dru« fo polovico mare a in na 29 za april. Po ino* romskih srrovinah ni bilo povpraševanja, ker so zaloge se vedno velike. Zato tuđi ce» ne na Ion donskem trsu nišo bile stabilne. 1 Začetkom in koncem trdna je notira! mare 14,0»,*, 13/81/* do 13/7 H, maj 1*8 H. 14 3*', do 14 3, julij 15/2H. 14 10H do 14^ tu avgust 15^6, 15/4H do 15 2H. Na praškem trgu to ae ceoe stsbilizi* rate na 170—175 Kč za L'stje loko. Ptvmret »a tej pariteti je hil rc)o majhen. Tuđi ▼ inosem^tvo gre razmeroma malo siadkorja, Z« trso aladkorno industrijo je važna dolo* čitev ceu sladkorne pese za prihodnjo kam« panjo na ĆJeSketn. Do^lej se 3e ne da reći, kašen vplrv bo imelo rn i žanje cene sladkor# ■e pese za okrog 5 Kč pri met stotu na se* tev. vendar pa odgovarja ta cena niz kim ce» nam blagu. —g Čisti dobrček Sarodne banke v Ie* ta /925. Cisti dobićek Narodne banke v letu 1925 znaša 63.154.479.70 Din. Za nagrade gu# remerju, upravnemu in nadzornemu «>dboru ter vrad nikom se odbije 6 % ali 3.7S9.268.78 Dio, za državo pa 60 g ali 35.619.126.55 Dir,. L:prtvni avet je predlagat, da se razdeli med delničaffje 23,746.084.37 Dm, tako da odpade na vsako staro in novo vplačano delrrico 4001 dinarjev, na nove dclnice, ki še nlsn vpla« fcane, pa odpade sfcupaj 21,778.149. Ostalih 1,967.935.37 Din se porabi na račun fonda za ponudbo dividende delničarjem: to bi zna* Salo s pribitkom 17,926.245.91 Din. Izplačilo dividende se pnćne dva dni po občnem »bo* •o Narodne banke. —g Dohodki od trošarine v januarfu. Po podatkih generalne direkcije posrednih dav« kov so bili državni troSarinski dohodki v |anuarju 1926 sledeči: sladkor 40^82.715.69. kava 2,899.825^5, ka vine primesi 20I.9SS.02, tii 303,451.60. pivo 1,137.614.45. fina vina f6.962.49. navadna vina 2.586.109.02. alkohol. Ki ekstrakti, ekstrakti brez alkohola, liker, rum in konjak skupaj 36.018.20. svče, elek« trična razsvetljava in plin 1,048.844.13. ka* lijev karbid 3M.977.70. kresiva 163.083.85. ipirit 13.754.482JS5, žgaaje Z*»J$7bJ»t oc«v va kislina 191.61832, bencin 23434595.85» kontrolna naknada za denaturiranje špirita 97.563.98. skupaj 67,769.22839 Din. V jm* nuarju 1925 je dobila drfava na trmJai Inati 67318 664.41 Din, —g Promet Narodne bmrtkm v /. 192$. Obrat bančnih blagajn je ziiaaal lani 53 mi* lijard 455,679.920 Din in je za 11.222330.475 dinarjev manjši kakor predlanskim, Eskont« cih menic je bilo v eelem letu za 5.995 mili« jooov 293358 Din ali sa 1.052.675.859 Din manj kakor predlanskhn. Promet x inoienv stvom je reašal 17355,712.928 Din ali sa 5.340,253.780 Din več kakor L 1924. Denarni promet po žiro računih je znašal 84.990 mft» lijonov 915350 Din ali za 15.130.151.090 Dta več kakor L 1924. —g Svita $e poetni. Nova carinska ta« rifa % Francijo, ki velja od 1. fehruarja, bo gotovo vphvala na cene srile. V Franci)! se je svila znatno pocenila, —g Promet nervosadske btmgovne borze. Uprava novosadske borze je sklicala *a 4. marca redno letno skupštino, na kateri bo upravni odbor paroćal o poslovanju borz« v preteklem letu. Celokupni promet te bor« ze je rnasal 23300 vagonor, im sicer 17.097 vagonov koruze. 4382 vagona pšenice, 962 ▼agonov moke, ostalo pa razni drugi poljak! pridelki. Lani je bi! promet sa 1340 vago« nov večji kakor predlanskhn. —g Dobave v Ljubljani. Direkcija dr» žavnih železnte v Ljubljani sprejema do % marca t. 1. ponudbe za dobavo 1500 kg ste* klarskega Ideja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenje te direkcije. — Pri 40. peš. poiku *Trig!a\-&kem» ▼ Ljubljani ae bo vriila dne 12. marca t. I ofertalna licitacija glede dobave živil (ma# karonov. pšenični in koruzni zdrob, ješprcnj« ček. flzol. riž, svinjska mast, olje, k», slad* kor. kavne konzerve, čaj). — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisami zborBice za trgovmo, obrt in industrijo ▼ Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobmvm ttskovin. Dne 8- aprila ob 11. dopoidne se bo vriila v pisarni inspektorata generalne direkcije postne Mrartilnice v Beogradu (palača Moskva) javna ofertalna licitacija z*. nabavo večjega stevila raznih cbrazcev (tiskovin) ra poštno * hraoMniĆni promet. Podrobnejši pogoji in vzorci obraz« cev so interesentom na vpogled vsak delav« nik od 9. do IZ ure pri postni d:rekciji v Ljubljani. —g Dobave* Direkcija državnih idex« nic v Ljubljani sprejema do 12. marca t. L ponudhc za df>bavo 4 komadov jeklenih iu gov; ćxy 15. marca t L za dobavo 1200 kg zmletesa grafita. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonotnskeirt odelenju te direk« čije. — Vršile se bo nasJednje ofertalne licitacije: Dne 20. marca t. I. pri maribor* skem vojnem okrugu v Mariboru ter pri ko» m and ah znesta v Ptuju m Dravogradu, dne 22. marca t 1. pa pri celjskem vojnem okru# gu v Celju, pri komandi mesta v ^ovenski Bistrici in pri intendanturi Dravske divizij* sk© oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. apriia do 30. septembra t. 1. —■ Dne 29. marca t. I. pri direkciji državnih Že» leznic v Ljubljani glede dohave 10.000 kg belih cunj za čišćenje in 300 kg cunj za po» litiranje. — Predmetni og'asi z naUnčnimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. —? Mrdnamdni sejem v S, tunu. Za medna rodni sejem v Solunu kj se vrši od 15. do 31- maja t. L, d fo^o interesent! pr> javnJce in prospekte v pišam: zbornice za trgovino ,ot>rt m hHruRtrijo v LitJbliani. To in ono Kmc mit t Inetkali ? V italijanski javnosti se zadnje čaše mno^o raz Dravi ja o napevedanih refor-nmh, ki jih bočejo izvesti v Đenetkah. 2c sedaj trpi nekdanja slovita poeziia gtmdot in barkarol na vedno ostrejši konkurenci malih oarnikov in motornih čolnov. V bodoče hočejo nvesti v ulični promet ćelo avtomobile. ki jih danes Bcnetke nc poznajo. Govorijo Ja je o velikem mostu, ki naj zveže Benetk? z Lidom. Obenem predlagajo nai se raz-širi znani železniški most, ki veže »nešto s trdo zemljo za 20 m tako i?a bo poles železniškega tira tuđi r>rostor za avto-mobilni in vozovni promet. Nekateri amerikanizma prepoietti fantasti aclajo ćelo nacrte, kako bi uvedli v Bcn'-tkah podzemsko in podmorsko Ž3 ezuico. Dasi je na Drvi hip ia^Tio da ogromna većina ten načrtD" v praksi ni iz-vedljiva. se je vendar vne'a o njih velika debata v časopis hi, a ta a i v družbi. Đenečani sami se soglasno upirajo \ saki novotariji Ne vodi tih Dri vec p/i-vlačne, ako bi izgubile svoj čar. kakrš-nesra danes nima nobeno drusro mesto na svetu. Tuđi Mussolini sam je baje proti preobsežnim modernizacijskim nacrtom, tako da se bogatim novonoročencem vsaj za bližnja leta se ne bo treba bati, da izjrube tako priljubljene benetke kulise za svoje prve medene dni. Zgodovne sodne medicine V starem veku so bili zelo redki slugan, da bi klicali zdravnika kot \z-ved-eivca na sodnijo. Za časa egiptov-ske kraljice Kleopatre so nasMi zdrav-niki baje v maternici neke umorene ženske raz\'ito dete. vendar jih pa k obdukciji trupla ni klicalo sodišče. tem-več so se zanimali za tirnorieno žensko sami iz z.-cnstvenih raziofcov. Slavni Kriki rdravnik Hipokrat je bil baje zašli šan kot izvedenec pri razpravi, kjer je šio za zakonsko nezvestodo. Nekateri z^podovinskj viri trdi>o, da je scv di^če Hipokratovo mnenje upoštevalo tuđi pri razscdbi. O pravi sodnj medicini p'še sele Sentinus, ki opisuje Ce-zarjevo življenje in pravi, da je zdrav-nik Austitius prejfledal Cezarjevo trup-lp in našel med 23 ranami eno smrtno. >ele Justinijanovi zakoni določajo sod-no medicinske komisije. Med drugim nahajamo v teh zakonih določbo. da morajo noseČo žensko preiskati preiz-kušenc ženske. Kljub temu pa ni ni-kier doloceno, kdaj mora sodisče po-klicatf zćravni.^ke izvede nce. Pač pa so točno označene določ-be v kcdeksn Kana VeirKe^a iz 1. 1533. V tem kodeksa ie določeno, da mora poklicati sodišče zJravr.fka ali bahico v vseh slučajih. kalezen, samomor, umor itd. NikjeT pa ni rečeno, da bj morali zdravniški izvedenci o-bducirati trupca £ele v dn?gi polovici 16. strrletja je izdal Francaz Ambro-sius Pare pr\*i sodni medicinski spis. Prve sodrr* medicinske krijice đatirajo od 1. 1602. Avtorja sta Fortunatus Fi-de!io m Pavel Zacchius. V Nemčiji je napisat Jan Bohn 1. 1704. obštrno sodno medicinsko razpravo. Z razvojem zdravniSkc vede se je razvila tuđi sod-na. medicina. Poznejša sodna medicinska veda se ie imenovala razKčno. samo Zacchijev izraz medicina le^alis se je ohranil o strokovniaki perijodične sodno medicinska revije, v katerih za-sledujejo tuđi svobodno nezgodno za-varovalno medicino. Štrajk proti davku Francoski parlament in senat sta nedavno po burnih debatan, o katerih smo poročali deloma tuđi mi. sprejela od vlade predložene davčne zakone, ki uvaja-jo nove. zelo občutne davke. Kakor znano, se je v parlamentu vodila srdita borba med socijalistično zahtevo. da je treba državne finance sanirati potom premoženjske oddaje, in med zahtevami meščanskih strank, naj se prernoženjska oddaja opusti in naj se uvedejo drugi davki. S pomočjo dotakratne opozicije in proti glasovom s\ojih zaveznikovr so-cijalistov je vlada prodrla z zakoni, ki ne uvajajo premoienjske oddaie. Kljub temu pa so novi davki samo-umevno naleteli zlasti med pridobitnimi krogi na zelo oster odpor. Predvsem se bunijo obrtniku gostilničarji in kavar-narji, ki smatrajo. da so najbolj priza-deti. V znak protesta so v torek zagrli vse svoje lokale v Parizu in v okolici* tako. da tujci skoraj niti hrane nišo mogli dobiti. V četrtek so bili lokali sl-cer zopet odprti, vendar pa izjavilaio Iastniki, da jih bodo trajno zaprli, ako vlada novih davkov ne razdeli bolj pravično na vse prebivalstvo. Madžari so prišli ob ves kredit Iz Batavije v holandski Indiji poro-čajo: Sem je prispel začetkom febru-arja Madžar Sablejar, ki je hotel me-njati ponarejene franeoske bankovec. Vsaj prvi hip se je zdelo, da ima mož sumljive namene. Vesti o madžarski ponarejevalski aferi so se pojavile tuđi v dnevnem tisku holandske Indije in tu-kajšnji finančni krogi so bili y velikem strahu, da bi ne prišli izdelki madžarske aristokracije tuđi za ocean na Javo. Sumatro in Borneo. 15. januarja se je naenkrat raznesla vest, da je prispel iz Rotterdama s poštnim parnikom «Pa-tria* Madžar Sablejar v Batavijo m da nosi s seboj ogromno množino ponare-jenih franeoskih bankovcev. V pristanišnu so Sableiara že čakali detektivi, ki jih je haaška policija pravočasno informirala o ponarejevalski aferi. In tako bivši madžarski častnik Sablejar ni odšel iz pristanisča v prvovrst-ni hotel, tem več na policijo, kjer so 2a preiskovali ves dan in se pozno v noč. Ko so prebrskali vso njegovo prtljago, so ugotovOi. da Sablejar ponarejenih bankovcev sploh nima. Policija je takoj brzojavno vprašala haaško policijo, kaj naj stori z bogatim turistom. Iz Haaga so odgovorili, naj Madžara izpuste. V preiskovalnem zaporu je Sablejar pove- dal, da je bil več let trgovec na Ho-landskem in da ima zveze z visokimi holandskimi dostojansrveniki. Potni list mu je izdal madžarski generalni konzul na Holandskem baron Podrnanickv. s katerim sta si dobra prijatelja. Sab-lerja je posial generalni konzul v Bata-viio na Javi zato. da se seznani z on-dotnimi razmerami in ugotovi, če bi kazalo ustanoviti v Bataviji madžarski konzulat. Sablejar je izjavil. da nikolt več ne bo uradno potoval in da o ponarejenih francosk:h bankovcih ni niče-sar slišal. Mož je bil zelo ogorčen, da so spravili ponarejevalci Madžare v zunanjem svetu ob ves kredit, tako, da se ne smeio nikier pokazati. HOGAVKEK^? so najboljlc In raje ere}?« kaj ti trpe 2 n ost e n e g a par* noga vic z figom in znamka (rdečo, modro ali zlato) „ključ* je isU kot tTpcžnost Itlrib dragih parov. ts.« | Rnite In preoritails se I Smrtna obsodiia v Zagrebu Včeraj in v sredo se je vršila v Zagrebu senzacionalna razprav« pToti Frairju Banu in Antomi Nežiću, ki sta v avgusta 1. 1919. v Pođtočju pri Veliki carici rzvršfla roparski umor na tnlinarju Josipu Kosanu, njegovo ženo Ano pa sta težko ranila. Sodna dvorana v Zagrebu je bila eha dni na-tlačeno polna Prvi dan so bile zaslisane razne priče, drugo dopoidne pa so bili pre-čitani razni spisi, kl so deloma obremenilJ, deloma razbremenili oba obtoženca. Zani-mivo ie bilo pisimo Bana. kl te piša! svo£ ženi. da naj mu oprosti, da n ni svojega zločina priznal pred poroko. Izvrši! :e velik greh. vendar n» tako poJrvarjen. kakoT mi-slijo... Pismo je zelo ganilo obvinstv o. Obema obtožencema Ie bila krivda dokazana, deloma sta io priznala tuđi saira. Včeraj dopoldce so pričeli plaidoyerji. Za-stopnik obtožbe dr. Mauro\ič fe vstrajal na obtožbi, povdarja/oć, da sta Ban in Ne-žič izvršila roparsk: u.tiot in da sta &e po-preie dogovorila, da abijeta mlinaria in tnlrnarico ter ju oropata. Das! on kot člo-vek ne more odobravati smrtne kazni ta dasi so pravne kapacitete principijelno proti n'ei, so vendar zločin-i, tako je nagia-Šai dr. Mauro\ić, za katere tuđi nov", modernizirani kazenski zakon, ki se sedaj iz-delule, pred\ideva smrtno kazen. Obtoženca sta zagrovarjala dr. Steinhardt in dr. Rački. Sodni dvor je akoli 1 ure razglasi! med splošno napetosjo avditorfa s^edećo razsod*bo: Franjo Ban se spozna krivim roparskega mnora ter se obsodi na smrt na vesalih. Z ozirom na okolnost, da je prrzn-al in se kesa svojega zločina, predlasa sodišče Bana kralju v pomiloščetiie. Anton Nežf5 je bi! obsojen na 15 let težke ječe, vračima. se rrm prva kaz;en sedmih let, ker je bil v zaporu že od časa zločina dalje. NežiČ zato tri bil obsoen na Sxiirt ker fa-kratt ko ic rzvršil zločin, se ni bi! star 30 ! Pet. Ban >e smrtno obsodbo mirno poslu-: šal. Dr. Rački, njegov zagovornik, je vloži! 1 ničnostno pritolfbo, dr. Steinhardt, zagovor* 1 nik Nežiča ničnostno pritožbo in priziv Darujte za sokolski Tabor! «Ilirija*, Kralja Petra trg S, tele* fon 22Q. — Premog. cfrv«, koks, cement._______53/T Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo iš£e mlad miren zakonski par v novi ali stari hisi. — PoTiudbe pod »15. marec 661» na upravo *SIcvcn* skcffa Naroda*. Kupujemo zlato, srebro, platin. — Torar» na za loćenje dragih ko« vin, Ljubljana VII. Sv. Jeraeja cesta 8.______66P GosoocHcno, ki bi podučevala lašćino v večernih urah — išče zakonski par. — Naslov pove uprava »Slovenske* ča Naroda*. 50/T MakilaU papir kg Dim S-- prodala uprava jloi. naroda" TažiHtn ircem javljamo žalostno vest, da je nai presrčno ljubljeni soprog, oće, ded, brat str.c, tast in svak gospod Ernesf Cigoi prcdtaMhil Haiti] u driamf srttefi tefe-■fl&rt ton m LlaMMnil . . danes ob pol 13. uri po xelo doigi, nnčnl botezni, previđen i sv. zikramenti prem.nul Pbgrcb ptfdragega pokojnika st vrSI dne 6. t m. ob pol 4 mi popoldne U Mie Žalosti, TotM&ia uMca *t \9, ni pokopaliSče k St. Križa. Prtdragega priporoSamo v b?ag sporain. M«kt|^M«t đn« 4. maica 1926w Žalo oče rodbine: Ci**jv Schmidt. Žiru, Siwd\* u »trtik* se pripofoča. B!ewe sovt ces'a št. 21. 682 BtMlMlit psihofTafoiog in fizionomist N SADLUCKI. — Sprejema dnevno od 9.—12. dopoidne in od 2.-7 popoldne — N«. brojna zahvalna pisma od klijentov. Jesenice — Hotel kolodvor it 7. 692 :>■_ ■ , ....... ,......- .^:r.;^,'■ .J ioaip W«ren, Zdravje Je pol bosostun. Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdimi usnjatimi petami, ker one povzročajo močne potresljaje. Nosite tuđi Vi PALMA-kaućnk podplate la pete. Vi se potera ne bodete hoteli nikakor več odreci ugodnemu in elastičnemu koraku. PALMA-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in ie ceneje kot usnje 40-T ~ Yilo na Izredni oii zbor * NaKupovalne zadruge v'iikVid.0^ v Ljubljani ki se bo vrSil v petelr, 4m% 12. marea 1926 oki šestih sveter ▼ pre«tenli Zađminega doma, &j«M|ana 7S tlkert#va aUea 27. DNEVNI RED: 1. Odstop enega člana Ifkvidatorja. * 2. Volite novega člana v Jkv dacijski odbor. Sltn« Jnrei6 I. r, Josip Udow6 I. r., likvidatorja. . Umja^tC Jorip Zumrffe — Z* •Mnoiio tfak*«o»i Zrnu Jca»rick. — Zm ImbiiIbI cW Bata: Otoo Chrtatoi — Val v Ljubljani