Z95. Sto lita. ■pHipHIt F ^^MlVf M« MkHHV I9ML XUX. leta. .Slovenski Narod* velfa po poitf: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: eek> Icto skupaj oaprej # K 25— ćelo leto naprej . . . . K 33'— S1« eieu : : :: : "-z ra ^*"10 in vse ^^dežeie: na mesec » «... 2*50 ■ ćelo leto naprej . . . . K 38,— Vprašanjem glede inseratov se naj pnloji za odgovor dopisnica ali zaamka, Cprantttvo (spodaj, dvorišče ievo}, K&allara ulici it 5, toiefaa st85. •HBala Waah aaiH IVtMP SBVM^BSB aaa^alfla IB BFaaBflHau Instrati se računaj« pm r•rabljenim prostoru in sic«r: 1 mm visok, ter od mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vm., trikrat po 6 v- Po*iano (enak prostor) li vi«., partt tu zahvale (čitak prostor) 10 vin-Pn većfth inserti jaa po oof vom. Na pismena narođla brez istodobne vposlarve Mf*£atae ae ae ozlra. UpiavniŠtvu naj se poailjnjo naroćnine, rtkliaucije, inseratl Ltd., lo je administratlvae stvari. 6*60 2*20 .Sfoveoski Narod" velja ▼ Ljubljani dostavljen na dom ali Če se hodi ponj: elo leto naprej . . . . K 2640 I četrt leta n . , I I 9 6*6< >ol leta „ .....1320 | na mesec „ . • • . » 2*21 ——— Fosaaiauui ttevilka velja 10 vlaarlev. i Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Saaflova mlicm dt 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Raše iraio pio. Dunaj, 22. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Armađna skupina general-feldmaršala von Macken- sena. Nobenih posebnih dogodkov. Armadna skupina g e n c -ralobersta nadvoj. Jožefa. Na obeh straneh doline Trotusul i>rezuspešr:a sovražna podvzetja. Armadna fronta general- feldmaršala princa Lc- opolda Bavarske^ a. Nemške čete so sunile skozl dve sovražni poziciji do Zvižina ter se vrnfle s plenom hi vjetimi, ITALUANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠĆE. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika g:eneralnega štaba pl. H 6 f e r , fmL Iug orasno pl. Đeroim, 22. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroca: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISČE. Blizu obali, v pokrajini ob Scm-mi in na vzaodnem bregu Mose je bilo artiljerijsko delovanje v nočnih iirah stopnjevano. Ob Yser! snio đvignili neko belgijsko postojanko. VZHODNO BO.IISČE, Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. Ob Dvlai in ob Stohodu ?e traial ruski artfijerijski ogettj deli časa. Snnek dvefi sovražnm stctnii ?ugo-vzbodno od Rige smo zavrnili. Severozapadno od Zalošcev so vdrli nemškl oddelki v šunku v obe prednii pozicffi Rusov fn v vas Zvi-žin ter so se vrnifl, ko so razstrelili šdri metala min, s 34 vjfetimi in dve-ma strojnima puškama. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Noon! sovražni napad pri Csn-elemerju« severno od doline Trotu-siria, se je ponesreeil. Armadna skupina g f m. v. Mackensena. Na Velikem Vlaškcm se položaj aj izpremenS. Armada v Dobrudži ie napredovala ter odvzela Rusom 900 mož. iMAKEDONSKO BOjlSCE. Ob Stnimi praske patruli. Prvi generalni kvartimi mofcter v. Ludcndorli. NEMSKO VECERNO POROClLO. Berofin, 22. decembra. (Kor. nr.) VVolffov urad poroča: Z nobene fronte nišo do-snela do sedaj poročila o pomembnih dogfodkih. Kove važne ministrske spremembe. Delo obnovljenja države se je pričelo z vso energijo. Mladi cesar si hoće sestaviti zbor svetovalcev, ki bo rad in z vnemo sledil njegovim intencijam. Danes nam poročajo brzojavke o novih važnih spremem-bah. Baron Burian se je zopet umaknil v skupno finančno ministr-srvo, vodstvo zunanjih zadev pa je prevzel grof Otokar l z e r n i n, bivši poslanik v Bukarešti. Umaknil se je tuđi dolgolctm najviši! dvorjanik pokcinega cesarja knez Montenuovo in na njegovo mesto je bil poldiean dosedanji skupni fmančni minisier princ Hohenlohe. Poreča se. da tuđi s temi spre-membami reforme na najvišjih državnih mestih monarhije še nišo končane. Nedavno sta bila imenovana voditelja madžarske opozicije, grofa Andrassy in Apponvi za viteza Zla-tega runa. To imenovanje se spravlja v zvezo z obratom, ki da bo nastal po kronanju tuđi na Ogrskem. Tam bo odklenkalo tako napovedujejo politični krogi, Ti&zovemu samodrštvu in da bo moral deiiti vlado z opozicijo. Zdi se nam važno, poudariti. da stojita danes na dveh najvažnejših rr.estih monarhije moža. ki sta spa-dal med najožje somišljenike pokoj-ne^ra nadvojvode Franca Ferdinanda: ministrski predsednik grof Clam-Martinic in nov1 zunanji minister grof Czernin. Znano je. kako pri-srčno razmerje je vladaio med Fran* com Ferdinandom in njegovim ne-cakom Karlom. Pokojni Drestolona-slednik se je vedno posebno zanima! za studije svojega nećaka in ko je tedanji nadvojvoda Karei študiral v Pragi, je prišd stric opct^\rano iz Konopišta, da se ž njim in njegovim] profesorji posvetuje Prenagljeno bi bilo, delati na podlaci teh dejstev vsakovrstne sklepe. Opozoriti smo hoteli Ie na fakta, ki v polftičnem ozi-ru gotovo nišo brezpomembna. Dunaj, 22. decembra. Od podučene trani poročaio da se vsled pre-membe v zunanjem mini.strstvfi! nič ne premeni smer zunanie politike. No\i mfnister zunanjih del srrof Czer-nm je deležen pos^bnejra ce^ftr^ve-£a za'^-^nja 7 rrofom CUim - Marti-nicem ' 1 %a veže dolroletno prijateljstvo. Tuđi z rrofom Tiszom je v pri)attljskem razmerju. Tn se je po- kazalo v ogrskem državnem zboru, ko je Tisza energično zavrnil napade opozicije proti grofu Czerninu povodom napovedi vojne od strani Romu-nije. Pred to vojno je bil grof Czer-nin avstro - ogrski poslanik v Buka-rešti. CESARJEVA LASTNOROĆNA PISMA. Dunaj, 23. decembra. Uradna »Wfener Zeitung^ objavlja cesarje-va lastnoročna pisma o imenovanju grofa Otokarja Czerninaza zu-n a n j e g a ministra, barona B u -riana za skupnega finanč-nega ministra m o odpustu princa Hohenlohe kot skupnega finančnega ministra. Pisma so datirana z dne 22 decembra. Pismo grofu Czerninu pravi: Imenujem Vas za ministra Moje niše in zunanjih zadev ter Vas poobla-ščam, da predsedujete skupnemu mi-nistrikemu svetu. Barona Burianu izreka cesar priznanje in zahvalo za pri vodstvu zunanje politike izkazane izvrstne službe ter pravi: Upoštevajoč Vaie, na vodilnih mestih preifkuleno ih nspeno delovanje. Vas imenujem za Svojega skupnega fl^unčnega ministra t#r Vam podeljujem v znak Moje naklonjenosti briljante k velikemti križu Mo)ea:fi reda sv. Štefana. Princu Hohenlohe izraza cesar svojo zahvalo za požrtvovalno delovanje in patriiotično vnemo ter si pridr7uje njega zopet uporabo. Dnntj, 22. decembra. Princ Kon-rad Hohenlohe postane prvi nai-višji dvorjanik cesarja Karla; knez Montenuovo odstopi Drugi najvisii dvor}anik rrof Berchtold ostane na svojem mestu. Nov! zunanji m:ni*ter grof Otokar Czernin je razwen> ma mlad mož. Potomec n£msi$J33-noge frofovske rodbine Czerunov, je vstopil grrof Czernin v diplomafič*-no službo, katero pa je ž« leta 1902. zanust'l, da se posveti unravi sv-rjn obširnih posestev na Če^kem. V ro-spoftki zbornici, kateri pripada kol dosrrrtni član. je raz\nf kmalu živahno delavnost. ki je vzbojala tem več pozornosti, ker se ie vedelo. da spada rrof Czernin med intime tcian;e-l*a prestojonas^ednika Franca Terdi-nanda. Kot politik je zastODii crof Crerr»in konzervativna načela. vr\-tinizil pa se ni onemu koiuervativ-lemu plemstvu, ki ie bilo v ozlihi tverah s Cehi, temveč ie pripadal- i takozvani ustavovernl skupini, torej/ Istranki (nem"SWX levice v gesposkij izbornici.""" Mf!0'i6 se je imenovalo! pred leti njegovo ime kot enega iz-med glavnih podpornikov krščansko-socijalne reakcije proti vžidovskemu liberalizmu«. Grof Czernin je tuđi soustanovitelj dunajske »Reiclis-post«. Na izrecno prigovarjunje nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je imel o grofu Czerninu visoko mne-nje, se je Ie - ta vrnil leta 1913. v di-plomatično službo ter je hil imenovan za poslanika na takrat že jako težavnem mestu v Bukarešti. Tom je ostal do izhruha vojne z Romunijo. Madžarska opozicija je njegovo ćc!o-vanje sicer napadala, toda izkazalo se je, da je bil grof Czernin vedno dobro informiran Sploh je bil novi zunanji minister na Ogrskem vedno persona ingrata, ker se ga je dolžilo, da je prožet Franc Ferdinandovih federalističnih idej. Grof Czornin je po svoji ženi rojeni grofici Kinski svak dosedanjega prveg.i najvišjega ivorjanika kneza Montenuova. Baron Burian. Rojen je leta 1851. pri Požunu. Leta 1875. je vstopil v diplomatično karijero ter je služil v Bukarešti, Bel-gradu, Sofiji, Moskvi !n končno kot poslanik v Atenah. Leta 1903. je bil imenovan za skupnega finančnttfa ministra; kot vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine si je stekel ne-dvomno velike zasluge. Z avstriiskc strani se mu je ponovno očitalo, da forsira v okupiranih, leta 1908. na njegovo inicijativo anektiranih de-želah madžarske interese. L. 1912. se je urnaknil vitezu Bilinskemu. Leta 1913. je bil imenovan za ministra na kraljevskem dvoru, leta 1915. je prevzel po odstopu grofa Berchtolda zunanji portfelj kot desna roka grofa Tisze. Baron Burian ie zet pokojnega ogrskega ministrskega predsednika generala barona Fejervarya. Princ Konrad Hohenlohe , je 53 let star. Od leta 1888. je urad-nik. Služil je kot politični uradnik v raznih kronovinah ter v notranjera ministrstvu. Leta 19C3. je postal de-želni predsednik v Bukovini; I. 1904. kot zaupnik Franca Ferdinanda ce-sarski namestnik v Trstu, kamor se t« vrnil po kratkem interme^zu (od 3.-29. maja 1906 je bil ministrsk! nredseđrnk) V Trstu je ostal do 1. februarja 1915. Odšel je kot žrtev politike, ki je hotela s koncesijami kupiti nevtralnost Italije. Nfegovo delovanje v Primorju je še v svežem spominu. Primorski Slovenci princa Hohenlohe, ki je Nemec, toda pravi-čen mož, ki čuti z ljudstvom, rie po-zabijo. Mnoge slovenske občine so ga izvolile za svojega častnega člana. Princ Hohenlohe je svak kneza Maksa Evgena Ftirstenberga, ki Je kakor znano intimen prijatelj nem-škega cesarja. Kabinet Clam-Martink. Zapriscga novega kabineta. Dunaj, 22. decembra. (Kor. ur.) Cesar je danes dopoldne v Schon-bmnu zaprisegel ministrskega predsednika in druge člane kabineta. — Listi pozdravljajo simpatično novi kabinet in njegov program, pri če-mur poudarjajo glede na težke naloge, katere bo imelo resiti ministr-stvo, zlasti n>ega trdno voljo, spraviti parlament do delovne sposobnosti. Nemški mMster krajan. Dr. Barenreither je imenovan za. nemskega minktra krajana. Ta re-sort sicer oficijelno ne eksistira in dr. Barenreither je uraetno Ie »mis niter brez portfelja«, toda đvomiti ni* da je zopet vzpostavljena institucija neblagega spomdna, nemško krajan-sko ministrstvo. Kdo se ne spominja Schreinerjevih časov? Leta 1910. je* moral dr. SchrerJner v znamenju cen sarske nemilosti zapustiti Bienerthovj kabinet, v katerem je opravlja! r&-sort nemskega ministra-krajana. Svojih posebnih aeend ta minister nj hnel, tembolj se je pa vtJkal v posle drugih resortov. Nt je bflo zadeve, kateri bi ne bil hotel dr. SchreJnen pridati srvoje maslo, povsodi je na> stopal kot nadvaruh nemških tntere-sov, ki pod Bienerthom res niao bili v slabih rokah. Takra*, ko Je bi* fc Schreiner mintster, Je nastala besen da 9 eksponentu neniških Volksraicto; v kabineta. Schr«inerjervo delovanjfc, je konečno presedalo tndi Bienerthu m je ozlovoflilo cesarja. Schrelner je moral fti. Po Šestfh letih se }e me^ sto nemlkega ministra krajana zapet oddalo. Verjarnemo, da dr. Barenreither ni Schreiner in da novi mlmster ne bo napravil po v»orn svojega; predsednika iz vsakega ofieijantskeM sra imenovanja — kabinetno vpraJa-nfe. Toda zdi se nam, da je bila ob-novitev krnjanskeca mkiistrstva enostranska. Prazan je zgovor, da }e bilo treba ustvariti napram Čehoma Clamu - Martinicu In Trntl pri-merno protiutež v oičgled def- LISTEK. Na božični večer. Manica Koman. iMlada Jerajcvka je pospravijala v peč lepo dišečc blagoslovljeno kadilo in priganjala svojo hčerko: -Le hitro povečerjaj, Tmica! Potem morava moliti, več, nocoj je božični večer«. »Ah mama, saj ni res. Kadar je bežični večer, napravimo v kotu jaslice in postavimo na mizo lepo smrečico, ki je poJn« blršč©čih lučić in sladkih piškotov. Nocoj je pa tako prazno fn temno v kotu in na mizi. Ne, mami, vi se motite. Nocoj ne more biti božični večer.« »Ne motim se, dete moje. Da pa nisem napravila v kot iaslic in po-»tavila na mizo drevesca, temu so krivi nudi čaši. Jaslice, kakor tuđi s piškoti obložena smrečica ie sicer lep spomin na rojstvo Goepodovo, toda vse to stane denar. Denar pat kakor veš, morava na/prej štediti za ljubi kruhek, ki je vendar najpotreb-neiša jed za vsakdanje življenje.« Mali Tinel ni bfla materina raz- lajra nič kaj po volji. Urno je posre-h«1a skodelico prež^anjke ter začela zmajevati £ svojo kodrasto glavico: »Pa ste mi nravilt, mama, da na bežični večer po vseh cerkvah zvo-nijo 7 vs^mi zvonovi. Zakaj pa nocoj ni sHiati z\'Ofien]n?^ Mati se je bridko nasmejata: »Da, otro'k moj, res je zaJostno, ko ni čuti svečanega pritrkovanja zvonov. Pa mora že tako biti. Zvo-novi se ne morejo gla5iti. ker jih ni. Mi dolffo temu, kar so jih možje naJo-^ili na vozove in odpeljali s saboj v vojsko.« ».laf« jej, ali so pobrali zvonove Iz vs«h zvonfkov?« »Menda iz vseh.^ »Ah, to mora biti na vojski lepo, kadar zazvovijo t vsomi zvonovi na-. evkrat.« Mutermo tažno Hce ie nanovo arelstei komaj viđen smeŠek. »Kako je v vojski, tega midve ne Tcv«t zato ne govoriva o tem. Kakor sam že prej rekla, nocoj raorava veliko moliti. O polnoČi se rođl Jezu-?cek, ki je knez miru. Prav lepo ga hoceva prositi, da nam poSlje zopet ljubi mir na zemljo.« »Mama* kaj pa je to mir?« »Olej jo glej, kaj še niti tega ne veš? Ako se konca vojska, potem nastane mir in tvoj ljubi atek se bo zopet vrnil domov. Le lepo in go-reče moli k Jezuščku za dobrega ateka! Ko sem bila jaz Še majhno dekietce. mi je pravila tvoja stara mati. da molitev nedolžnega otroka vselej pomaea, na božični večer pa se ćelo oblake prodere.« Mati in hči sta pokleknili pred podobo božie porodnice. držeće Jezu-ščka v svojem naročju. Mati se je za-topila v crloboko, pobožno molitev, a tuđi Tinica je lepo sklenila ročici m šepetala otroško zaupno: »O Jczuscek, daj mojemu ateku mir, daj mu mir...!« Tam daleč, na bojni poljani, pod vjsokimi skalami, poveliuje nekaj ■k>ž brojeći patrulji visok, kosčen «ož — Tiničin oče. Oprezno se bliža s svojo četico v neposredna blizino sovražnika, skrbno pazeč na vsak naimanjsi šum. Možje poffinnnp sf«-đfjo svojemu voditelju, zvesto izpo!r nujoč slednje njegovo povelje. Od sovražne strani se Je po-sastno posvetilo, Tam nekje je padla granata ter se razletela. »Pst. pst, počakajmo za trenu-♦Ht,« je Šeonil uoveljnik. Patrulje se je stisnila k skaHi Poveljnik se je naslonil na puško in njegove misli so hipotna poletole čez bregove in doline, «eed«r • Ali te dočakam še kdaj...?« Sncl Je kapo 2 gtevTL ozrl se v zyoednato imbo in tresoce ostntoe •o se ma premikaie v go^čl molitvi ... V obfižja na§ih vejakov jp \f$p zopet vse tiho. Povdjnik je đal nm-če mamenje in čotica se je aoitflsi zopet pomikati oprezno daije. »Pst, šum prihajut« ouan 2. •diAJVCCMSiu nakuu', aoc 23 decemDr« ts»iG« 295. Sto. stvu, da to vsi ostali ministri odločnl Nemci. ki nikdar ne bodo zapostavljali nemških interesov. Mlnistrskl predsednik pa sploh ni politik češke-ga narodnega programa in baron Trnka Je le uradnik. Ako je dr. B&-rnreither predstavitelj nemških In-tresov glede ćeško-nemskega spora, oziroma razrešitve češke zadeve, potem Je tem bolj čudno, da ni bil imenovan v kabinet tuđi zastopnik čeških interesov, zlasti. ker je tud! institucija ČeŠkega ministra krajana že obstoiala. In konečno gre. kakor naznanja vladni program, za uredi-tev vseh narodnopolitičnih vprašanj države — ali bi ne bilo nujno potrebno, da se pokliče med cesarjeve svetovalce tuđi moža, ki bi bil dober in objektiven pozna val ec naših raz-mer na jugu — z eno besedo, jugo-slovanskega ministra krajana? Nem-ški minister krajan se nam zdi bre^ češkega in jugoslovanskega kolega — pera na novem min^trctvu. Nemški kršćanski socijalisti in nova ministrstvo. »Reichspost* lavlja, da je bil krčansko - socijalni stranki ponuđen mfnlsterij brez portfelja, da je pa stranka o d V 1 o n i I a sodc-lovanie pri sestavi novela ministr-stva. Tega pa ni smatrati za nenri-jaznost novi vladi, nego le voljo. ohraniti stranki vsestransko svo-bodo. Ruska pritom i te i? Vojaški strokovniaki poroci:o, da se vršiio na sovražni strnni v Ro-muniji velika gibanja Čet. Rusi posi-Ija.'o od armad generalov Kaledm in Lešickii znatne sile ob S^ret. S tem v zvezi ie tuđi ljuti odrjor sovražni-kove armade v severni Dofcni ^ži. Zdi se, da pripravlja rusko armadno vodstvo veliko protiofenzivo. Kakor porocajo voj^škf strokov-njaki, zb»>ajo Pusi doma novo veliVo armado. ki naj nastopi spomladi na bojiščih. Iz Curiha poročaio po roroč^'h fz ru$keO Jezušček, daj ateku mir...!« Jenjaj dete! Tvoja molitev je uslišana. Tvoj dragi atek že sanja v objetju večno srečnega miru... Rosico nradno DoročMok 19. decembra. Romuaska fronta. V okolici vaši Đatogul, zapadno od Visirula, sta so razvili dve sovražni eskadroni z eno baterijo na konjih. Pod našim topovskim ognjem pa ao se v neredu umakniU. Dva topa z municijskimi vozovi je naša artiljerija sestreliia ter jih je sovražnik zapustil. Stmoraor ftefa romunskeea general-nega štaba. BukareŠt, 22. decembra. General Kott\v je bil po porazu pri Tutrnka-nu imenovan za š^fa generalnega štaba. Po bitki pri Turguiju se je šef romunskega generalnoga štaba na-selil v Bukarešti. Videti ga je bilo vedno v družbi franeoskih in ruskih oficirjev. Po bitki pri Arge^ulu je general Kottw naglama umri. (lovori-io se je, da je umri nenaravne smrti. ObdfMžen je izdajstva in trdi se. da je izdajstvo krivo poraza Romunov. rirn^ra' je fv'i bat? 1. c1e^pm^f^ še [^c?olno^n zr'rav. 3. na ie bil brez o^čajnih časti poV'-pan. Amerika Romiiniii Iz Jassvja poročajo, da je do-spelo preko Vlad'vostoka mnogo američke artiljerijske municije za ro-m unsko armado. Vojna z Stalijo. ITALIJANSKO URADNO POROCfLO. 20. decembra. V Vallarsi srno razpršili s točnim ognjem so-vražne skup:ne in vstavili sovražno artiljerijsko delovanje. Na gorenjem Asticu in na Asiažki visoki planeti se je občutilo sovrazno artiljerilsko delovan-e. Na Krasu je precej dekv vala sovražna artiljerija od časa do časa proti naš*"m izpostavTjenim po-zicijanv Na.^e pozorne baterije so rnzpršile nenadno na raznih točkah gibajoče se sovražne čete. dočim je infanterija z lahkoto zadržala več so-vražnih prrdiralnih poskusov. (Urad-no poročilo 21. je bilo priobčeno včeraj.) 22. decembra popoldne. Vzdolž vse fronte raztrr^ene artiljerijske akc:je. V Oorici je bila zopet zadeta ena nasuti bolrišnic. Imela je na da1cč vidne ncvtralnc znake. Med sarUctnim osobom sta dva mrtva in $tfri rarnen^. Na Krasu je naša infanterija t. me.Y\m\ napad' za*^d!a nekaj frn"tr»:h pr»7?cn in jih netn^domn fzcrradila za obrambo. 9ovr2^na le-tala so po^knsila vpasti za ra^e crte. (Veni odh??aInih bateni jih je Hitro nrecnal. Nekaj granat je pad1^ na Orieno v SucrancH dolini. Calalzn v dolini Oteti, na Piave in np Vrtoihn iujsrovzhodno Oorice bre^ žrtev ali materijalne SVnde. IttiHiansk? senat. Curfh. 21. decembra. (Kor. ur.) V italv:an«krm Sf*n*tu ie utcmplj-vnl M a r c o n i vnra^anic o n^miriknnju rrerroea in nužnost 'zk^ri^čanja ita-i'janskfh premotrovnivnv. Tr'je «tro-kn\rn? ministri «o o^c^nv^ril?, da ^e premocnvr'^i vedno bo'i f7r^li"aio, sli da sn i^alf lefr* c#^rno 1.700.000 ton. Nac'a^ina sklicVSča se ntvorijo nr;hodrje joto posebno v To^kaTii in Pijerro^tu. Vp^rablfaio se za ta de-la voni vfet^fV v 7^'^pm ob^eru. izm^d vsch tribnto^' Tta'iie in^em-stvn n'mn r:ti e^en tako uničin^rcea vp!:vn kaVor tr:but za prerro^, k? je 7nr>?l-?! to leto dva m;yrinva frankov v zf?>fTi foTo^r tern ^rp: TtaJna np po-m?n'^?n^u ?^lo7ni^k:h vozov za transport ino7**-rc^e^a premoga kakor tt^t domnrfjra. Makedonska fronta. BOLGAR^KO f RADNO POROCfLO, 20. decembra. Makedonska fronta. Južno od Ohrid-skejara jezera so naše in avstro-ogr-ske čete pridobile tal. Okro« Bitolja vlada mir. V loku Crne 2ivahen sovražni torpedovski ogenj. Vzhodno od Crne do Strume s1?boten oboje-stranski topovski o^enj. Ob Strumi artiljerijsko dc^crvarsie in boji patrulj. Poskus neke sovražne infanterijske skupine prodreti s konjerico proti Či-flik-Tevfiku južno od Seresa se je penesrečil. 22. decembra. Makedonska fronta. V okolici BUolja po-samno sovražno topovsko streljanje. V loku Crne silen topovski ogenj. Sovražni napad na višrne zapadno od kote 1050 so nemške čete z ročnim! granatami zavroite. V^hodno od Crne živaheti obojestranski topovski oRenj. Na obeh straneh Vardarja in na fronti Belašice planine posa^ men sovražni topovski Offenj. Ob Strumi artiljerijsko delovanje ?n boji patrulj. Sovražne infanterijske od-delke, ki so se skulali ustaliti južno od SertM. noi ocoMm rasprUL Bitka ob Sommi in bo|i pri Verdunu. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 20. decembra popoldne. Čez noČ ni poročati ražen o precej moćnem artiljerijskem delovanju v okolici Louvemonta in Chambrette-sa ničesar. 21. decembra zveče r. Sovražnik je obstreljeval naše Crte v odseku Louvemont in Vaux s silo. Naša artiljerija je odgovarjala. Drugi, precej živahni artiljerijski boji so se vršili na raznih točkah fronte; v enem takem boju, med Berry au Ba-com in Reimsom smo s svojim ognjem razbili »ovražni aparat za plin. Belgiisko uradno poroćilo. 21. decembra. Na obeh straneh žlvrhno ctelovanie artiljerije v okoHci PiTrruidna, Stecn^tracta in R<^csfp^ha. ANGLESKO URADNO POROCfLO. 20, decembra. Dva uspežna anjfleška napada na nemške jarke pri Gonnecourtu. Severno o-d Arrasa jmo vjeli nekaj moŽ. Sovražna artiljerija je bi!a zelo delavna na našem desnem krilu severno od Somme in v sosedstvu Festuberta in Ypresa. OdgovarjaJi smo krepko. Francoski 52centimetrskl topovi. General Maleterre je izjavil, da so francoski 52centimetrski topovi že rzgutovljeni in odposlani na fronto. Q#neral Nlvelle. Iz Pariza poročajo: General Ni-vel^e je danes star 60 let, rojen v lullu (Correze). Služil je pri artiljeriji ter se udelefil kitajske vojne leta 1000., sicer pa je služboval v Alge-riji. Ko so se sovražnosti pričele, je poveljeval ?. artiljerijskemu polku. Oktobra 19H. je bil imenovan za generala ter se je tri mesece pozneje odHkoval v bitk! pri Soissonsu, kjer se mu je posrečilo potisniti sovražno premoć nazaj. Kmalu nato, februarja 1915.. je bil imenovan za dfvizijonar-ja ter je s ivofo divizijo zavzel na-prej mrHečI ko« pri Ouennevicresn. nakar je prevzel poveljnfštvo nad 3. arm^nim zborom. Aprila 1916 je bi! ViveHe s svojimi Četam! poklican v V'erdttn, k?er je Verdun obraml pad-ca. Fn m?«ec po^neje je sledil generalu Pćtainu. Foch tn Castelnau. Iz Curiha poročajo, da je prevzel francoski vrhovni poveljnik na fronti ob Sommi, general Poch. vodstvo armade v Vogezih. Za voditelja tretje franeoske arm?fine skupine, ki šega od Reimsa do Sorrrme, je bil imenovan general Ca«telnau. Bofl v Vzhodni Afrikl. London. 21. decembra. (Kor. ur.) Oeneral Srruts poroča: Boji v so-sod'tvu K'bare trajalo. Močne so-vrafne napade smo 15. t. m. zavrnili. V noči na 16. t. m. smo precrtali nekaj slabotnih nemSk'h oddelkov, ki so se bili vstahli v naših eksponiranih pozicijah. Pne 16. t. m. smo zavreli in obdržali neki višiniski hrbet severnovzhodno od K'bare. Naša le-tala so izvršila uspešne napade z h^mMmi rn provzročila veliko ?kodo. Voma z PusHo. RUSKO URADNO POROClLO. 19. decembra. Zapadna fronta. V okolici Grabkovcev ob žefezn'c Tarnopol-Zločov so razpr-šile naše baterije kolono sovražne m-fantcrlje, močno nekako en bataljon. Jržno od Brzežanov je ob«treljeval sovražnik okolico vaši Potiitori s to-*m>vt te^kega kalibra. V'Oozdnatih Ktrpatih je poskusil sovražnik. moćan nekako dve «totnijL napad na na-Še pozicije na vi sin ah 2 vrsti vzhodno od Holla. južno od gnre Lamun-telu; zavrnuli smo ga z ognjem. Boii na morju. Potopljen oemčki podmorski £oln. Berolin, 22. decembra. (Kor. ur.) Glasom sem dospelih poročil so sovražne pomorske bojne sile v Biskaj-kem zalivn potopile nemSki podmorski čoln »U 46«. Uradno to Se ni po-trjeno. Potoptjene lađfe. B#m, 21. decembra- (Kor. tirad.) »Petit Parisien* poroća iz Marseille: Pcsadkl itaJijanskega parnika »Giu-stizia« in grškega parnika »Fofo« sta bili izkrcaiti. Isti list poroča iz Bresta, da se je potonji angL narnik ^Flemston« (6Č00 ton). Kapitan in strojni šef sta vjeta. Ostanek posad-ke ie bil tekrean. Japonski pamik »Takimaiu« (3208 ton) }e bil potop-lica v fetih vodah, Utotako neka Ja- drnica. te Đordeauxa poročajo: Lađ-)e »Immaculec«9 »Conception« in »Saint Yeves« so potopljene. Đ^rotln, 22. decembra. Glasom došlih vesti Je bilo v zadnjih 24 urah potopljenih 16 ladij z vsebino 22.000 ton; med njimi je bilo 10 sovražnih ladij. Vse itaiijanske tad je na razpdago države* Rim, 22. decembra. (Kor. urad.) Prometni minister je odrećil, da od 1. januarja 1917. morajo vse itaiijanske ladje s pasažirskimi parniki za Severno in Južno Ameriko vred ves svoj prostor imeti izključno na raz-pola^o itaiijanske države. Turska vojna* TURSKO UPADNO POROČILO. 20. decembra. Perzijska fronta. Petindvajset kilometrov severno od Iiamadana smo s svojim ognjem zavrnili eno eskadrono sovražne konjenice. — Fronta ob T i g r i s u. Južno od Felahija smo storili. da je neka sovražna poljska baterija utihnila. Ta baterija je bila na£e pozicije brez uspeha cb^trelje-vala. Na ostalih frontah nobenega pomembne^a dogodka. 21. decembra, frontaob T i % r i s u. Včeraj smo zavrnili s svojim ognjem sovražno konfenico, ki je skušala prodreti proti Kut el Amari. V okolici Van a smo z izguba-mi zavrnili sovražnj napad. Na ostalih frontah ničesar pomembnegaa. taifllzai eotentt Me Grili Curihf 23. decembra. Angleški listi poročajo iz Aten: VojaStvo hoče prisiliti grsko vlado, da prekliče sprejem ententnega ultimata, D o -Rodki se razvijajo tako, da jenegotovo, bollmogl'a grška vlada Še obvladati položaj. Ententnl diplomati so pesimistični. Nova ententna nota GrškL London, 21. decembra. (Kor. u.) Kakor izve Reuter, pričakujejo, da bo ententa danes (21. decembra) iz-ročila Grški novo noto. Ni gotovo, ali bo nota obsegala kak termin.Glav-ne zahteve zaveznikov bodo: Pre-r rečen je shodov rezervistov v Stari Orški, kontrola nad pošto in žele^-nlco, izpustitev zaprtih venizelistov in preiskava o nemirih 1. in 2. decembra, ki jo naj vodi mesana komisija. Hon \m veii za ioni loie. Amsterdam« 22. decembra ob 3. in 57 minut zjutraj. (Kor. ur.) Angleški tiskovni urad priobčuje noto predsednika Wilsona, naslovljeno na vse vojskujoče ss države, v kateri porablja predsednik priliko, da izve od vojskujočih se narodov njih mnenje o po-gojih, pod katerimi bi se mogla vojna končati in o korak ih, ki naj jamčijo, da podoben konflikt ne bo več izbruhnil. Predsednik pravi, da je nekoliko v zadre-gi priti v tem trenotku s predlogi, ker bi se moglo zdeti, kakor da jih je zadnja ponudba centralnih držav provzročila. V resnici pa njegov predlog ni v nobeni zvezi s tem. Predsednik Wilson opozarja, da so cilji. ki jih imajo vojskujoče se države, na obeh straneh v mislih, v bistvu iste, namreč: Zajamčiti pravice in privilegije slabotnih narodov in malih držav. Vsak del želi za bodočnost varnost pred obnovitvijo take voine. Vsakdo bi bil pozoren proti ustvaritvi nasnrotnih zvez. ki tvorijo negoto-vost v ravnotežju sil, toda vsak je tuđi pripravljen vzeti v pretres ligo narodov, ki bi zajamčila mir. Z e d i -njene države so kar naj-eMobeje interesirane na korak ih, ki bi zajamčili bodoči mir na svetu. Wilson nrcdlapa, da na! se primerjajo nazori o pogoiih. kar bi se moralo zgoditi prej. predno se store končni sklepf 0 miru sveta. Nobena izmed obeh strank nf do sedai navedla natanenih ciljev, ki bi nje} sami in njenim narodom zadostovali. Predsednik ne predlaga miru, marveč 1 e sondira, da Izve svet, kako Mizu je mir. Predsednik se bo čutil srecnesra, da pri tem pomaga in ćelo prevzame inicijativo. London, 21. decembra. (Kor. ur.) Reu+er p^rnča iz Washln^rtona: Državni tajnik Lansinsr ?e oddal izjavio, v kateri pravi, da VVilsonova nota ni bila oddana na nodlagi matcri.inTnih interesov Amerike, marveč ker bo-jujoče se države na obeh straneh vedno več ogrožajo pravice Amerike, tako da prihaja položaj vedno bol] kritiČen. *M i sami prihaja-mo vedno bližje robu voj-n e«, je rekel drža\Tii tajnik, »i n zato imamo pravico do tepa, da izvemo. kai hočejo bojujoče se države, da lahko dr»lnčimo svoje bodoče rostopanje. Niti nemške ponudbe, niti govora i lovda Oenrga nismo pri tem vpo-?5tevali.« Pozneje ie oddal Lansing no razgovoru z \Vilsonom 5e drugo izjavo, v kateri je rekel, da v ne-vtralTt^stni polUiki Zodi-njenih držav ni n3«tnr»?b nnbeng izprememba. Predsednik Wilson je brzojavil vsem vojnjočiro se drža\ram, da ?rrratra za opravfčeno, s p r o ž i t i neposredno ti me stnost pri-merjevanja nazorov o mirovnih posrojln, ki morajo pri-tf pred končnfntf mirovnimf dogovori, pri čemur so pripravljeni na polno in odarovorno sodelovanje nevtraicl fstotaVo kakor vofuioče se države. Mir le mogoče bližje. negro se misli. PoeoJU katerfh se hnčelo vojutoče se države, kakor mis!!jf>. za svnio potrebo držati, nfso tako neztfnižitivi. kakor bf se sođilo. fzmenlava nazorov bi vsa! odprlt oot za konferenco in Domaknfla v btlžnlo bodnčnost opanje na trajeu sporasum med naro- di. Predsednik ne predlaga miru, tuđi niti ne ponuja svojega posredovanja, marveč predlaga samo sondiranje, da bi nevtralci in vojujoče se države izvedeli, kako kmalu je pričakovati mir. Upa, da odgovor prinese novo razjašnjenje sve-tovnih zadev. Besedilo note so priobčili ameriški listi v četrtek zjutraj. Berolin, 22. decembra. (Kor. ur.) Nota predsednika Wilsona vojskujočim se državam je bila včeraj zvečer od poslovodje ameriškega veleposlaništva izročena zunanjemu urad u. Dunaj, 22. decembra. Danes popoldne je prišel ameriški veleposlanik Penfield v zunanje ministrstvo in je izročil zunanjemu ministru baronu Bnrianu VVilsonovo noto o spročitvi mirovnih pogojev. Novi zunanji minister grof Czernin bo noto podrobno študiral. Sele potem je mogoče podati končno sodbo o Wilsonovem koraku. OGORČENJE NAD WILS0N0VIM VMESAVANJEM. Berolin, 22. decembra. (Kor. ur.) Vsi listi govore o noti predsednika Wilsonaf pri čemer se trudijo ostati trezni. »Vossische Zeitung« spravlja Wilsonovo noto v zvezo z zadnjim govorom angleškega ministrskega predsednika, polno žolča in vojne besnosti in piše: Redkokedaj se Je z cnako spret-nostjo pričela in Izvedla podobna intriga. Vse je izborno pripravljeno, da bi vzeli mir kot nekaki akt sile Iz rok Amerike, mir. ki ga mora želeti An-glija iz bojazni pred crno prihodnjost-jo. List skicira svoje stališče napram noti tako -le:Nimamo povoda, da bi to nezaprošeno vme-šavanje Amerike kratko-malo odklonill, pod nobe^ nimpogojem pa se ne mo-remo spuščati v konferen-co, katere se aktivno ude* ležujejo nevtralnc drža* v e. Kar imamo s svojimi sovražniki, moramo pač z njimi poravnati. Naj se gospod Wilson noben tremnek ne vdaja prevari, da si damo zaradi mirovnih pogajanj vojaško karkoii pred pisovati. Na premirje ni misliti. Za vsako prednost, ki jo dosežemo, za vsak uspeh, mora sovražnik mir draž je kupiti Od nikogar ne damo zaklicati: »Stoj!« svojim b o ] u j o č i m se vojakom in svoji bojni sili na morju, ker tako hoče An-g 1 i j a. »Lokalanzeiger« naglaša, da Nemčija ne more prej izjaviti svojega stališča, predno ni ententa odgovorila na mirovno noto centralnih držav. »Berliner Tageblattc pozdravlja korak Wilsona. Konservativna »Deuts-he Ta-geszeitungc smatra Wilsanovo noto in Lansingovo izjavo za g r o ž n j o Nemčiji, da se bo Amerika udeležila vojne na strani naših sovražnikov, če bi morda prišlo Nemčiji na misel, da ne bi predložila Angliji svojih pogojev in ne bi hotela pričeti ppd vsak im pogojem s pogaja-nji. marveč bi hotela kofl" 295. Stev. .SLOVENSKI NAKUU\ one 23. decembri 1916. Stran 3. čati vojno na morju % vsc-mi sredstvi, o katerih učinkovitosti imajo vWa-shingtonu posebno sodbo, da bi tore] hotela X e m -čija končati vojno proti anglo-ameriški stvari. »Kreuzzeitung« na^liša, d a z a Nemčijo sedaj ni pamet-n e g a razloga, sporočlti Wilsonu pogoje, kakor bi bilo nepotrebno, pogajati se. če so pokajanja mogoča, preko Washinztona. Končno pa pravi: Ce bi našel pred-log, pri dobriri odnošajih Amerike napram ententi, tam večjo protiljabe-zen in če bi ententa sporočila svoje pokoje, bi ne obstojal za nas porni-slek. da bi sledili temu vzgledu. Berolin, 22. decembra- (Kor. ur.) Tukajšnje zastopstvo »Associated Press« je dobilo preko Londona in Haaga nastopno roročilo svoje centrale iz New Yorka: Vtlsk na dunaiski borzi. Dunsi, 22. decembra. Nota pred-seđnika \Yilsona voiujočim se drža-vam se Je v današnjem borznem prometu živahno uvaževala in je pro-vzročila večje oddaje orožarskih pa-pirjev ob istočasnem povpraševanju po drugih industrijski!] vrednotah in posameznih transportnih akcijah. Na skupno razpoloženje trga je nota prijazno vplivaTa. posel pa je osta] glede na praznike in na pričakovanie odgovora Cetverozveze na nemško mirovno ponudbo v skrajno ozkih mejah. Na nalc'nem trgu je trajal na-kvp državnih vrednot. presenecenje in odpor na angleškem. Haag, 22. decembra. Wilsonova nota je v Londonu vzbudila velikan-sko presenečenje, zlasti ker je prišla tik pred odgovorom entente na nemško mirovno ponudbo. Sodi se, da ententa po WiJsonovem koraku ne bo mogla kratkomalo odkloniti mirovne ponudbe. Amsterdam, 22, decembra. (Kor. urad.) Glasom nekega tukajšnjega lista pišejo »Times« o VVilsonovi noti: Ententne države jo bodo brez dvema sprejele tako, kakor je Lincoln spre-jei med atneriško državiiansko vojno vse evropske posredovalne pred-loge. Zavezniki se ne morejo ozirati na Wilsonov plavdoj'er. Pač bodo nastopili napram Wilsonu z vso vljudnostjo. kf jo zasluži, on pa ne bo mogel preprečiti, da se bore za svo-bodo narodov. »Times« naglašajo, da je nepričakovani VVilsonov korak ze-lo presenetil, zlasti ker so važni ame-riski listi pozdravili Llovd Ge^rsrec-vo odklonitev nemških predlogov. 7-ći se. da Wilson ne presoia večjega ćela. ameriškega javnecra mnenja po njegovi pravi vrednosti. Beroliit. 22. decembra. \Te\vyor-ška horza je bila v četrtek nod vti-som Wilsonove note. Posledica tega je bilo znatno ponujanje nanrjev in so mnogi izmed njih izgubili na ktirzih. _________ mirovni pcgcii. Basef, 21. decemhra. Znani diplo-matieni sotrudnik nngleškega zuna-njega ministrsiva Sir Henri Johnston označuje v »Darly Dailu« mirovne pegoje, ki bi jih mogla odobriti An-gleška in ententa tako-le: 1. Povrnitev Belgije in zasede-nega dela Francije. Nemčija in An-gleška plačata vsaka 100 milijonov funtov odškodnine za zopetno z^rad-bo teti ozemelj. Za Angliio pomeni izdatek te vojne stroške 20 dni. 2. Rusija dobi vse nazaj, kar je Izgubila. Ustanovi se neodvisna Poljska, kateri pa ne bo pripadala niti Litva nrti maloruski del Galicije, ki se naj rnarvee združi z Malo Rusno. 3. Rusija dob! svobodno pot sko-zf Dardanele na podlaeri dogovorov z Boćarsko in Romun-ko. Srbiio, Crno goro in Romunsko zapuste tate čete in dobe te države od centralnih držav in treh velikih četverozveznih držav odškednino. 4. Rusija dobi Armenijo, ki jo Turčija zapusti, Francija pa dobi protektorat nad Sirijo, Angleška dobi polotok Smaj in deželo ob Eufratu do Bagdada. Perzija priđe pod skupno nadzorstvo Angleske in Rusije s pokojem svobodne trgovine. Egipt ostane kar je. Armenija dobi avto-lomijo. 5. Italija dobi Trentinsko in nad-vlado nad Albanijo. morda tuđi otok Rodos, Dodek-mez in nekaj drugih maloazijskih otokov. 6. Nemčija dobi vzhodno Afriko nara i ?n bo vrh tega od škodo van a s turskim o-zemljem. 7. Nameravane varnostne carine in prednosti tarifa za nevtralne in zave^ne države opusti An^'eška, Lugano. 21. decembra, epopolo d* Italia« nrijavb'a mirovne poprofe entente. kakor si j\h misli ravnatelj Mussolini. Belgija. Srbija fn Čma eosa po5taD0io svobodne k nto združena in neodvte-na; Fraaciji se vnieta Alzacija in Lotaringija: Avstro-Ogrska bo raz-deljena in postanejo Češka, prava Ogrska in nemški del Avstrije neodvisne države, Rusija pa dobi Galici-jo, Romunija dobi Bukovino in Sed-mograško; Srbija dobi Bosno, Hercegovino in Hrvatsko; južno Tirolsko do razvodja. Istro. Trst, Reko, dalmatinske otoke in Dalmacijo do Narentc dobi Italija; ostanek Dalmacije do Kotora dobi Srbija; Albanija postane neodvisna pod italijansko nadvlado. Turki se morajo umak niti v Azijo, Carigrad postane republikansko svobodno mesto. Nemčija mora Franciji povrniti 1. 1871. ^oro-panih'< ji pet milijard in dobi povr-njen del svojih kolonij. — Uredništvo imenm-aneca lista dostavlja: To je tuđi naše mnenje. Nečemo ne kaj zavojevati, ne kaj opustiti, hoćemo le Evropo na narodnostni podlaci. Ali na se ukloni Nemčiji, ne da bi naše #orožie doseglo odloceno zmago. To je veliko vprašanje. za katere ouločitev se je treba čedalje bolj oboroževati._________ Sdglešhi bu\\ zo trezob-zirno nadaljsvanje vojne. London. 22. decembra. (Kor. ur.) Reuterjcvo poročilo: Prestolnt go-\'or, s katerim je bil danes parlament odgođen, se glasi tako-le: Vse te me-sece, ki so potekli po zadnjem mojem nagovoru, sta moja mornarica in moja armada v dru/bi z onima naših hrabrih in zvestih zaveznikov s svojo neprestano hra'orostjo in nevkrot-Ijfvim pogumom opraviCili visoko za-upanje, katero sem stavil na nji. Gojim upanje. da dolgi boii in njihovi narori, katere je podpirala nr-omajna odločno^t vseh m^ih poilarji-kov v vsej državi, dosežejo, končno zmagovfto vresničenje ciljev, za katere sem stopi! v to vojno. Moja vlada je bila. rekonstruirana in bo irrela zas'edovarje teh ciljem* neizprene-njeno in neutesnjeno pred ocrni. Oo-spo<5a spoCorn>re dclla sera« hvaiisa govor LIoyd Oeorfrea in izjavlja, da se z MoaBlo ni nwfffif nnril^i ma^ ako da zadoščenje za preteklost m garancije za bodočnest, ali pod ga-rancijami se ne smeio umeti samo pogodbe, ki so po besedi državnega kanclerja le papirne cunje. List postavlja proti govoru drzavnega kan-celarja človekoljubja pol ne govore četverozveznih ministrov in pravi o Sonninovem govoru, da je potegnil krinko z obraza goljufa. Nemčija naj odgovori in odgovoriti ne more brez oficijelnega priznanja, da je bil njen mirovni predlog past. Večjo verjet-nost za pospeševanje vojnega konca in dosego željenega miru daje nada-Ijevanje vojne. Idealna načela namesto unlčevanja narodov. Curili, 21. decembra. Italijanski Časopisi hvalijo Sonninov govor k mirovni ponudbi. vTnes pa pravijo, kakor na primer »Tribuna« in »Po-polo Romano«, da se ne govori več o uničenju sovražnih narodov na strani Italije, marveč da so idealna načela dospela do prevladajoče ve-jjave. — Socijalistična xbornična frakcija poudarja v svojem priobče-nem sklepu, da od vojne ni pričako-vati nikake rešitve političnih in go-srodarskih problemov in da tor^ej se morajo napeti vse sile v to svrho, da se zaključi vojna hitreje potom pogajanj. Ofjrskl državni zbor. Ogrska magnatska zbornica. V majrnatski zbornici o^rski je bila z veliko večino potrjena izvoli-tev ministrskega predsednika grofa Tisze za palatinovega namestnika pri kronanjti kralja. Ugovarjal je grof Havik. Rekel je: Priporocevalci mi-nistrskega prod^ednika trde. da se ga mora voliti. ker to pomeni zmago de-inokracije. Temu nasproti ie treba omeniti. da bi ravno izvolitev nadvojvode Josipa pomenila zmago demokracije, ker stoji nadvojvoda od začetka vojne v strekk'b jarkih in nanenja vse sHe. da bi junakom z be-sedo in z vzeledom pod7i'2al v*o1io. d^čim dokazuje ministrsVi predr5ed-n?k vedno le svoio nasilnost ?n svoja Hranska'najrnenia. Govornik ie za-htevpi. na] mar^aNka Tn rv*if>nckq 7hornica vo!:tri s:VTir>no natatin^^ea nnmestnika, kar pa je bilo odklo-njeno. HrvatsVi sabor. Hrvatski sabor se je bavfl v svoji seji dne 21. decembra z indemnitet-no prcdlogo. Ko je bilo govorilo več govornikov, se je debata o tem nredloRu prekinHa in se ie prenral dopis bana v katerem se sabor vabi, da se udeleži kronanja v BudimDeŠti, Poslanec dr. Pavelić (StarČevića-nec) je prebral nato v imenu vseh treh strank državnopravne opozicije izjavo, v kateri odktanjajo te udelcž-bo pri kronanju. oziroma nrisotnost pri tem aktu iz državnopravnih, po-Ift'čtiih. narodnih in ustavnih razin-jrov, nakar zapuste elani opozicije dvornno. Predsednik ie nato preJla eral. da na] se sabor odzove novtbilu in izvoli 8 poslancev v deputacijo, ki nai se ndeleži kron^njn. Seja ie bila nato zak^'.ice^P ter je bHr. doročeno, da se vrši prihodnja seja dne 22. de-cembrn s tem - le dnevnim redom: 1. Vol'tev d^niitT<"iie k slav:i -s*irh kron»Tva. 2. Nadaljevanje debate o indemniteti. = Bivši finančnf minfster Ma- rek. Kakor poročaio li^ti, se bo bivši finarični minister Marek vrnil v fi-nančno m?ni^trstvo ter fnngiral kot prvi sekcii^ki šef. = »Divizija srbskih prostovotj-ccv« v D^>hri3d7:i ^Kolnische Zeitp.* porcija: V Pobrudzi je bilo vjetih več takoz\ anih srbskih prostovolj- ! cev. Vodstvo divizije je res srbsko. ali pri moŠtvu se je pokazalo, da je j sestavljeno po većini iz a v -strijskih vojnih vjetni-k o v. ki so bili primorani, vstopiti v srbsko divizijo in so srbski voditelji ?:rdo ravnali ž nJimL Eden izmed teh vjetnikov, domobranec Anton Habe iz Čmega vrha na Kraniskem. je pri-povedoval: Vjet sem bil 13. avgusta 1916 pri Kolomeii Rusi so me prine-Ijali v Kijev. Dva dni na to so nas lo-Čfli po narodnosti in Slovence, Hrvate in Srbe so spravili v O d e s o. Nijednemu se ni po-vedalo, da se jih namerava poslati na fronto. Morali smo vstopiti v rn-sko armado. Kdor ni hotel iti, je bil tepen s palico vpričo vsega bataljo-na. Nekaterim jih je sam poveljnik odstel 25. V Odesi smo sli na fronto, najprvo v Reni in potem v Črno-vodo. mm i m m Pri ljubljanski rodbini na Sedmograškem./ Slovenski vojak nam piše: Pred tedni ste priobčili zanimiv dopis o slovenskom županu sedmogra-škega Szent Miklosa. Bil sem med onimi slovenskimi vojaki, ki so na svojih pohodih prišli tuđi v ta odda-ljeni kot širne monarhije in katerim je bila dana sreća,*da so daleč proč od domovine preživeli nekaj prisrč-no prijaznih uric pod slovensko streho, pri gostoljubni mizi slovenskega Kospodarja in slovenske gospođinje. Kako so bile srečne tište urice, kako milo je donela domaća pesem! Naj Vam opišem kraj, kjer stoji sredi tujega sveta ta slovenski dom, naj navedem nekaj podatkov o rodbini, katere se bo vedno s hvalež-nostjo in speštovanjem spominjalo marsikatero srce slovenskega vojaka. Qyorgyo Szent Miklos leži v bogati ravnini, ki se prav lahko pri-merja ne le po svoji Iegi, ampak tuđi po svoji rodovitnosti z ljubljanskim Barjem; v tej prijazni dolini se beli pet večjih vaši in mest, med kateri-mU je Szent Miklos največji in naj-pomernbncjsi kraj. Zunanji deli mesta naredijo ra človcka nekak poseben vtis; hiše majhne in živo barvane, najljubša barva je svetio modra ali zelena. Strehe večinoma lesene. Po-popolnoma drugačno lice nudi no-tranje mesto s trgom. Tu stoje v vrsti lepe niše, de!oma popolnoma nove, z velikimi prodajalniškimi in ka-varniškimi prostori. Na tem trgli prebiva vsa mikloHka gospoda. A ona hiša na trgu, ne velika, amrak prijazna, nasproti katoliški cerkvi, mi ostane vedno v spominu V niej : prebiva kranjska in poleg teg"a še ljubljanska kri — tamkajsnji župan : dr. Ore! s svojo Ijubeznjivo gospo soprogo Minko. ; Starejši Ljubliančani se morda Se spominjalo bivšega uglednoga Ijubljanskega notarja drja._prla. Nje-. gova soproga. iičerRa'gfHjscaTca Do-; lenca iz Ore'iiie^a pri Posiojni, Je Vila znana tuđi po svoji krasoti daleč naokoli. Slovcja je takrat kot najlep-ša žena v Ljubljani in okolici. To njeno leroto je vpodobil tedanji slo-veči sl^ar Langus na krasni sliki, •; predstavljajočo rnador.o, s sinom in dvema angeljema. Sliko hrani kot ;-druž?nskf, zai\iad naš^ rejakinja v Miklosu.'A""''*; ** J- • ": -' ■ 9 Najstarejsi sin notarja Orla se je preselil še v svojih mladih letih na Sedmogrnško, kjer je opravljal najprvo službo občinskega notarja (tajnika^ ter se je pozne;-s poročil z bogato madžarsko plemenitasinjo. Nje-jrov sin, sedanif žunan in vladni za-stopnik v Szent Miklosu dr. Orel, biva še sedaj v hiši svonh starsev. ridina hcerka notraja Orla, znana ljubljanska rodoljubkinja, gospa VI nosova, ie delovala dolcro vrsto let na Uuhljnnski dekliški š^l? pri Sv. Ja-Vobu kot voditeljica. Hcerka go?pe Moosovo. cfdčna. jViink?.. ie bHa več 'et učiteljica v Celiu. Tam si ie pridobila posebne zasluge za ekisbeno vzzojo slovenske mlp^ine. Mladinski koncert? j?osnndičrie Mnosovre so Ce-Ijanom še danes v prijetrem spominu. Ona Ie tuđi prva srrožila in pod-rrrala mi^el za ii«tanovitev nodruž-nice T>Olp«"bene Matice^ v Celju — sama ie b;!a izbornn nevka-aitistinja. Pri ob'sku svojih sorodnikov v Ljubljani seznanil se je dr. Orel s svr-jo sestričino Minko in io ie kmalu not^m ndvedel kot svoi'o družtco v dnljni Szent Miklos. Tam živita že vrsto let sročno 7'vijenjč, splošno "^pncfovpna m pr!lfiibijer«a. VoiVn na hi bila tuđi njima sko-raj r^^rršHa ?rečo. Ob izbranu vnfnc z Romuni na-f,qipi <;O >e f^r orri y bTv/njem mestu re?v Serptfa in rri svoii vrnitvi v MiVTos naše? f** mesto že zaruščeno ;n pr^Tio, V Tn-"«trj jc ostalo le še knVih t'soč prcMvnlcev. Prosili so *tTn*na. tip.\ pri mnrp^Hnem prihodu ^rerin rr»estn sovrazniku in naj nrosi 't* varstvo "?v1?e"!a in imetia. Naše č?+c so med tem že zapustile mesto. Kmahi nato p^Zle so tuđi romunske nredstra^e. Pozvale so Žunana, naj irjavi. je-li se nabaia v mestu Se kaj avstnjskerc vcjnštv?. Po svoji dobri vesti jo odffovoril, da ne. K njegovi nesreći priiezdi dru-pi dan v mesto avstrijska predstraža, 7 druge strani romunski častnik na kolesu. Avstrijski vojaki primejo častnika in ga odvedo. Vsled tejra so Romunf obdolžili z:ipanat da jih je izdal, ker je zakril avstrijske vojake. Prijeli so njega, tamkajšnjega župnika in njegova dva sina. Zadnje tri so kmalu izpustili, župana pa so odvedli čez Đćkas po hri-bib do Piatre ter ga po kratkem za-sliša^ju obsodili na smrt. Toda »kranjska kri ne fali«. Po treh dneh je žuran dr. Orel dokazal nekemu romtinskemu generalu svojo ga potrdifi na njegovem prejšnjem mestu. Odbrali so ga tuđi za tala. Ko se je zvedelo ,da se naše čete bližajo mestu, poiskal si je župan pripravno klet, nanosii vanjo jadi in pijace ter se tako pripravil za vsak slučaj. Vso noč in še en dan je pre~ bil v kleti. Sele drugi dan pogled* iz svojega skrivališča ter se prepriča, da so romunske čete že odšte Kmalu nato so prispele že avstrijske čete. «i^ Naše poveljstvo je postavilo or. Orla za časa vojske za vladnega za-stopnika in mu tako izročilo veliko in odgovorno službo, katero izpolnjeva-ti je res umetnost. Tuđi v novi odgovorni službi sta ostala dr. Orel in njegova soproga napram vsem prijazna in Ijubez-njiva. Njun dom je zlasti vsem Slovencem, ki jih zanese usoda v Mik-Ios, odprt in vsakdo je na najgosto-Ijubneiši način sprejet in pogoščen. Marsikateri slovenski vojak se bo v božičnih dneh spomnil Orlove hiše ter ji v svojem srcu želei vesele in srečne praznike. Peto vojno posolilo. Malim subskribentom, V splošnem se preveč podcenju-je pomen malih subskripcij za vojno posojilo. Da so ravno male subskrip-ciic, zlasti tuđi one do 100 kron zelo pomembne za končni uspeli in da mali subskribenti plačajo 11a vojno posojilo naravnost ogromne vsote, je razvidno iz statističnih tabel, ki jih je izdal c. kr. poštno - hranilnični urad na Dunaju o dosedanjih štirih vojnih posojilih: I. vojnega posojila se je udeležilo 41S.912 strank: II. vojnega posolila se je udeležilo 384.991 strank; III. vojnega posojila se je udeležilo 5S2.326 strank: IV. vojnega posojila se je udeležilo že 673.761 strank. Iz tega se jasno razvidi, da je pomen in razumevanje za vojno posojilo postalo po ćeli monarhiji splošno in da je število zlasti malih subskripcij pri vsaki emisiji zelo poskočilo. Na I. vojno posojilo je podpisalo in vplačalo, namreč v malih zneskih do 100 kron 54.949 strank 5,494.900 kron; pri drugem vojnem posojilu 35.682 strank 3.568.200 K; pri tretjem vojnem posojilu 145.540 strank 14.554.000 kron pri četrtem vojnem posojilu 258.249 strank 25,824.900 K; ti podatki in številke se tičeio, kot je zgoraj omenjeno, samo onih ' malih subskribentov. ki so podpisali kveč-jemu po 100 kron na dosedanja vojna Dosojila Stevilo teh subskripcij je po-skociio od II. vojnega posojila đo III. za celih 110.000 udeležencevy4n od III. vojnega posojila do IV. zopet za nadaljnih 112.000 subskribentov. Dočim so ti mali subskribenti na prvo vojno posojilo vplačali samo 5 milijonov 494.900 kron, so pri četrtem av-strijskem vojnem posojilu že vplača^ li in plodonosno naložili celih 25 milijonov 824.900 kron. Prirastek na vojnem posojilu pri malih subskrip-cijah od prvega do četrtega vojnega posojila znaša več ko 20,000.000 K in se je tedaj za več kot pctkrat,po-množil. 2e to dejstvo samo na sebi dokazuje, da so tuđi manj premožni sloji začeli spoznavati in uvidevati plodonostnost in varnost investiranja kapitala na vojno posojilo ter so pri vsaki emisiji bolj pridno segali po njem. Da je to prepričan)e tako kmalu zadobilo tal, je predvsem zasluga društev za podpisovanje vojnega posojila, pri katerih je bilo. že pri Četrtem vojnem posojilu subskripcij oddanih nad milijon kron. Malim šte-diteljem, ki v denarnem poslovanju in ravnanju z državnimi zadolžnica-mi nimajo dosti prakse, oskrbujejo ta društva brezplačno vse poslovanje, tako podpisovanje vojnega posojila, priskrbovanje zadolžnic, oziro-ma rentnih knjižic c. kr. poštno-hra-nilničnega urada itd. Ker so se ome-njena društva že pri četrtem vojnem posojilu tako obnesla, je gotovo, da bo njih pomen pri V. vojnem posojilu tem večji in da si bodo tako za državo, kakor tuđi zlasti za vsakega pen sameznesra člana, ki pristopi k društvu, pridobila veliko zaslug. Kdor namreč pristopi k društvu kot član in plača društveni delež, podpiše s tem tuđi vojno posojilo in na ta način najbolj varno in plodonosno naloži svoje prih ranke. Obrestna mera, ki jo prizna država subskribentom petega vojnega posojila, je tako vh soka kot pri nobenih drugih državnih zadolžnicah in rentah;tudi denar-» ni zavodi obrestujejo hranilne vlofce mnogo nižje. Poleg tega je emisijskl kurz vojnega posojila tako nizek, da vsakdo, ki se ne posluži teji dobrot in ugodnosti, ne zna presoditi, kaj mu veleva njegova osebna korist. Dana je pa malim štediteljem tudl ta ugodnost, da lahko pri društvih za podpisovanje vojnega posojila vpla-čajo subskribirano vsoto v več manj- Stran 4. .3LOVCN3M NAKUU\ aiic 23. (lece mora mio. 295. Slev. podpisanem dni§tvu v devetih me-sećnih obrokih, česar pri drugih sub-skripcijskih mestlh ni mogoće. S tem )e takorekoč vsakemu omogoćeno svoje prihranke proti najvišjem obrestovanju sproti prav varno na* ložiti. Pristopajte torej, dokler je Se čas h Kranjske mu društvu za podpi-sovanje vojnega posojiia v Ljub* UanL V. 5 ta pol odstot vojno posolilo. Pri Ljubljanski kreditni banki kot oficijelnem subskripcijskem me^tu je do vštevši 20. decembra subskribi-ralo 674 strank 9,376.900 kron .oetega avstrii&kega volne^a posojiia. Med drugimi so podpisali sledeci subskri-benti: Mestna hranilnica v Kranju, nadaljnih 269.050 K; mestna hranilnU ea, Radovljica, nadaljnih 68.150 K; hranilno in posojilno društvo, Ptuj, £2.900 K; mestna hranilnica, Radovljica, nadaljnih 100.200 K; okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Lo-ki, nadaljnih 29.800 K. in sicer so podpisali: zadruga gostilničarjev, Skofja Loka, 1000 K, Matevž hainer, posestnik, tam, 1000 K. Marija Jugo-vič, Golešče. IOuO K, Anton Kržišnik, trgovec. Bukovi vrh, 4000 K, Marija Dolinar, Brezovica, 400 K, Valentin Sušnik, Brezovica, 8000 K. Anton Tavčar, Sv. Lenart, 1000 K, Jože Tavčar, Sv. Lenart. 1000 K, Vida Blaznik, Škofja Loka, 200 K, Miloš Plaznik. Škofja Loka, 200 K, Franc Bergant, Golešče, 2000 K. Ivan Kcsir. škofja Loka, 2000 K, Rafael Thaler. fikofja Loka, 2QW\ K, Matija Kafner, Skofja Loka, 1000 K, Frančiška (la-ber, Draga, 1000K. Fran Alis, Plevno, 1000 K, Franc Hribar. Puštal, 1000 K, Mijo Blaznik, škofja Loka, 1000 K, Valentin Kosir, Puštal. 1000 K; Mestna lranilnica ljubljanska, Ljubljana, nadaljnih 1.000.000 kron (na V. vojno posojilo subskribirala skupno 5,000.000 K; občinska hranilnica. Po-stojna, 30.000 K; notranjska posojilnica, Postojna, za razne subskriben-te, 24.450 K; kmetska posojilnica vrhniške okolice, Vrbnika, nadnljnih 10.000 kron; Josip Bricelj, c kr. nad-poročnik, nadaljnih 11.000 K; Mest-na hraniTnica, Kamnik. nadaljnih 3S00 K; Marr'a Bergant, Stara Loka, 3000 K: Josip Zidar, Ljubljana, nadaljnih 6000 K (na V. vojno ^osoj'Io te podpisal skupno 18.0^0 K); Vinko Ceinik, trgovec, Ljubljana, 3000 K; Julij Merenče. LrTNj*"a .«.* fv vojno posojilo tuđi 2000 K), 2CKX) K; Jo-$lp Škrbec, Nadlesk p. Stari :r? pri Rakeku, 2000 K; Anton Skuk, trso-yec, Vipava, 2000 K: Franc Grkič, e. kr. nadporočnik, 1000K: hranMnira In posojilnica v Zeleznikih, nadaljnih 1000 K; Alojzij Paulin, Trebnje, ifHK) kron; Marija Sesman, Perhovc, p. Medija - Izlaze, 1000 K; hranilnica ta posojilnica, St. Jemei, n?ćai:n!h 1000 K; Franc Jankovič, c. kr. po-ročnik, sedaj v niskem vjetrpšivu, 1000 K; Ivan Ulšak, notarsKi sunsti-tut, Crnome! j, 500 K; Frar.c Virant. Želimlje, 1000 K; Ivana Okom. Velika Račna. p. Grosi!plje, l^oo K; ro-sojtlnica. Radovljica., nadaljnih fOO krem; Ivan Zelen. Senožeče. 500 K; frančiška Jankovič. učitelji :a, Zagorje ob Savi. 1000 K. — LJabTMnsVa kreditna banka si dovoljuje p. n. sub-skribente ponovno opozorlti, c'a je subskripcijski rok na V. vojno posojilo za kratek čas p o d a 1 i I a n in da so vse potrebne tiskovine pri Ma-gajnah banke cenj. reflektantom na razpolago. — Na željo se vojno posojilo subskribentom Iombard!ra po originalnih pogoSh Avstro - cgrske banke. V. vojno posofHo. Pri Kranjski deželnl banki v Ljubljani kot cficijsl-nem subskripcijskem mestu in elaru konzorcija za izpeljavo državnih kreditniji operacij je do 22. decembra podpisalo 478 strank skupno 11,095.300 K petega vojnega posojiia, od tega odpade na državnozakladne liste 6,009.000 kron in na amortiza-djsko državno posojilo 5,086.300 K. Med drugimi so nadalje subskribira-II: občine: Cerklje na Poieivskcm 2000 K, Loški potok 6000 K, Moste 4000 K; Ivana Zajc 2000 K; Helena Polh 1000 K: Antonija Boštjančič 1000 K; Mihael Boštjančič 2000 K; Ivan Tlringer 200 K; Helena Rech-berger 100 K; Ferdinand Erker 2000 kron; Lovrenc Kos 1000 K: Jože! Er-Javec 1000 K; Ivan Skelj 6000 K; Jakob Jan 6000 K; Iv. Jane 18.200 K; Jožefa Skvarč 1000 K; Franc Bizjak 1000 K; Martin Potočnik 1000 K; Žnidaršič <5c Valenčič 3000 K; Stefan Sršen 1000 K; Marija Babnik 2000 K; Jožefa Novak 5000 K; Marija Marolt 1000 K; Anton Jankar 1H00 K: Marija Zavri 1000 kron: Josnn Udir 1000 kron; Mari'a Delost 3000 K: Ivana SJovec 2000 K; Neja Troha 2000 K; Antonija Lipec 2000 K; Jp.kob Kalan 1000 K; Marija .Tera'a 1200 K: Mat;ja Draksler 3000 K: Marija Logar 1450 kron: Franč'ška Kogovšek 1000 K; Anton Boh 1000 K; Ivan Slemenšek 100 K; etrkev sv« lilieroalma aa Petkovca 2000 K; Mmka Mesar 50 kron; Josip Mesar 50 K; Ana Mesar 50 K; Josip Strancar 1000 K; Amali-ja Cebron 1000 K; Jakob Besednjak 1000 K; Ivana Mravlja 1000 K; Ivan Mihelj 100 K — Ker je subskripcijski rok podaljsan, sprejema do nadaljne-ga prijave na V. vojno posojilo Kranjska deželna banka v Ljubljani. De-želni dvorec. V. avstrijsko voino posojilo so pri podružnici c kr. priv. avstrijske-ga kreditnewa zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani med drugimi podpi-sali; Josip Krisper, veietr^ovec, Ljubljana, Zr.oao K; inž. lians Zapfe, Ljubljana, 4000 K, ce5. svemik Joh. C. Roeger, Ljubljana, lOvO K iskup-no 17.000 K); Janko Predovič. Ljubljana, 10.000 K; Karei B. Ma!ly, to-varnar. Tržič. 50.000 K; stotnik Fran Nejedlv, 44. d itd., 1000 K; Josip Zidar, Ljubljana, 6000 K. ikh ii mtifo tat. Spominjale se trpeCib begun-ccv o BofiCu in no>©m ietu vi vsi, ki moretc kaj darovati, ob takih prili-kah v dober nan.en! Med be^runci je obiio revežev, ki so morali vse pustiti in brzati in so si resili samo golo življenje. Kdor pomnga trpečcinu bratu, vrši plemenico delo In prepričan naj bo, da mu bo trpin hvaležen do svoje smrti. Več ćobrot^kov be-guncev se je že ofclaMH s trk?rri da-riii. raj sfedijr» ter^u ć hr mu vzgie-du še drugi! 2c drugi Bnžič obhajajo mnrgi begunci ela'cć proč od svojega doma in prosijo Bojfa, da bi bil ta [>o-i?ič zadnji v njtbovcm begunstvu ter bi skoro zasve^la zarja miru in bi se vmili domov. Kdnrkoli more pomagati, naj jim pomaka sednj, v času, ko ilovek najbolj čuti, kaj se pravi: doma bitf! Poja5nflo k begunskl podporl. K poroci I u o povišanj-n be^unske pod-pore od 1 K na 1 K 50 vin. na dan, dodajemo v pojasnilo, da begunci, ki so dobivali closlei 1 K na dan, hodo flo^'val' odslej 1 K 50 vin. Drufine, ki 5teje]o več nego pet čianov, bodo dobivale povijano podporo /a pet čianov, za nadaljne elane pa bodo dobivale kakor doslej po 1 krono. Za vpokojeno učitelistvo na Oo-rišlrem. Poleti smo poročali, da se je vpokojeno gor-ško učitcljstvo obrri-lo do deželneca odbora s nro^nio 7a cfra^injsko podooro. Na vlogo ie od-provoril dežeini odbor talic) prijazno, da se to resno bavil s tem vpraša-njem, vsled česar ie vpokojeno uči-teljstvo opravičeno pričakovalo. da bo njegova vlopa ir^odno rešena. Kakor čujemo, so se tud! storili s strani ćeželnega odbora potrebni koraki v to svrho. ali ugodne res^tve Se ve^no ni in vpolrojeno učitelistvo zi:man pričakuje potrebne podpore. Te dni smo dobHi iz krosrov vpok^enc^a i!čite!jstva na Goriškem zoP2t cbši-ren opis notrebe take podpore in raz-mer, nod katerimi trpi vpok'jjcno Pči'e!jStvro, z?asti ono v he^irstvu; čujemo zaeno. da se ie izvršila nova intervencija v priJo? vpokolinesra učiteljstva in nadejamo se, . V Mariboru se nahaja meJ be-gunci znani ajdovski notar gosp. Ar-tur L o k a r. Kakor doma, tako tuđi v Mariboru deluje kar more v korist beguncev. Nesreča. Pri Dubrovniku je ob hudi nevihti ponoći treSčilo v bajonet nekega vojaka na straži. Vojak je bil takoj mrtev. Draga jajca, V Splitu je neka družina za svojega bolniKa noteia imeti jajca. Plaćala je iajca 4 po bO vinarjev vsako, drugih 12 jaje po eno krono vsako. Belo kavo ob prepoved mern času je prodajaia na Reki neka Josi-pina Brusman. Obsojena je bila na globo 100 kron. Na R«kl In na Suiaku se sedaj vse sole zapne radi legarja. Na Su-Saku je bilo doslei osem slučajev legarja. na Reki že par stotin. Na Reki razdelujejo ubožnejšemu liuJstvu kuhano vodo, in sicer en liter za osebo. Včeraj so bili naznanjeni na Reki 3 novi slučaji legarja, tako da znala šrevilo doslej obolcSIh 311. V zdrav-ni^ki oskrbi so sedaj ZO4 boiniki. Kdo ve kaj? ISčcm svojo mater Katarino, brata Josipa in Ernesta ter sestro Katarino Bcnsa, doma \z ^empasa št. 187 na Ooriškem. Ako bi kdo vcdcl za nj'hov naslov, naj ga sporoCi na moj naslov: Anton Bcnsa, Rek. - Abt. Inft. - Rest. 17 v Kal-uangu na Gor. Stajerskem. Kdo kaj ve? Katarina Cerna-t i č iz Sempasa h. §t. 150 pri Gorici, išče svojrga moža vojaka Antona Cernatič. Kdor bi vedel za njegov naslov, lepo prosim, naj mi ga posije pod naslovom: Katarina Ccmatič v Križcvski vaši št. 16, pošta Metlika na Polcnjskern, Stroške mu rada po-vrnem in tuđi primemo nagrado mu dam. Kdo k»i V9? Jož-f K a v č i č iz Oornberga v Dragi išče svojo sestro vdovo Marijano Kobole iz Mirna pri Gorici, kl ?e kot izseljcrika bivala najDrej v Gorenji Branici, potem pa beža'a nernano kam; ima ji namreč ;zroči"t? nekai denarja in polo za pod-noro. Kdor ve za r*en na5lavx, prosim fepo, r»ai rnu ga posije pod naslovom: Jožef K a v č ' č v Me^liVi št. 34, Do-lenjsKo. StroSke mu pr/'mem in tud! ;>ri""-------"^ ^?r. ji^iija l<5y<4. Do te rente ima v prvi vrsti pravico najstarejši zakonski potoinec moškega snola iz prvega kolena po Antonu Stanicu, umrlem v Trstu cne 8. avgrusta 1915 in v slučaju, da bi ta-kega notomca ne bilo, preide prn-'-'ca r»a paiM?7njega moške^a sorocinika Antona Stanfča iz stranskefra kole-na. Ako pa bi bil ta rod izumri. iina pravico do te rente najbližnii meski sorodnik iz stranskesfa Polena pred-nikov, in sicer od ustanovnikovega očeta Andrefa Stanica navzrtol. To-zzčevne prošnje, opremljene s krst-nim listom ;n snričevalom o ^orod-stvenem razmeriu, odnosno potomstvu r>o prvem derlu Andreju Stanicu, naf se preJlože tekom šestih tednov de7p|r»emu odbori ^ori^ke-mu, seda! na Dunaju I. Parlament. Bož^č 2e tretjič od izbruha svetovne voine bodo klicali božični zvonovi na mir, na spravo in na sporazum-Ijenje, a pregrmelo jih bo strcljanje pu.šk in topov in vojna pojde svojo pot. Vzlic temu pa velja občno mne-nje, da mir ni tako oddaljen. kakor bi se c?r«lo soditi po bojevitlh izjav:ih, s katerimi so vodilni državniki en-tente se izrekli o mirovni ponudbi centralnih đržav Ponudba je zgodo-vinsko dejstvo, ki že samo po sebi por^eni znaten korak do zbližanja sedaj še sovražnih držav, ta ponudba K božično dariio vsem narr>dom, ki so zapleteni v vojno, kajti gotovo se bodo,če ne takoj, pa vsaj ne v predol-gem času, vendarle na tej podlaci začela mirovna pokajanja. Entento ie mirovni manifest centralnih držav močno presenetil. Boju na raznih frontah se }e zdaj pridružil boj diplomatov in pri tem gre vzlic vsem grmečim izjavam v bistvu vendarle za tn da se začne razprav-ljanje o mirovnih pojrojih. Pritisk za mir vnetfh strank je zlasti na Fran-coskem in na Italijanskem ja'^o mo-čan in se bo mac!ro računnjoča An-gleSka morala na to ozfrati, kakor tući RusMa Mirovna ponndba je naleteb prt entenH nač na patetičen odpor, a zdi se, da ima ta odpor bolj namen, posvedočH' popolnn solidarnost nam n«prolaili o!noma upravičen. Odslej bode zna-?ala naročnina za „Slovenski Narod*: Zse naroSnlke po pošti 8 ▼ Avsvro-Ogrsfei s Za 1 mesec . • . 2 K 50 h „o „ • • • 7 , 9 , »■', leta . . . 14 , — , ćelo leio . . . 28 , — n Za Nbokem hiš. št. 7. Mož si je kot predsednrk krajnega šolskega sveta Ln krajnošolski o^eda stekel innogo zaslug za solo in občino. Bil je tildi neumorno delarven Član načelsrva domaće posojilnice. Blag mu spomin! Dorrit Weixler t. Kino - Weal. Kot je že znano, je preminula v ne-ketn sanatoriju pri Berlinu dne 30. novembra t. I. filmska igralka Dorrft VVeixler v mladostni dobi 22 let. — [ Umctnica je obolela že v maju, vsled tega se je zamoglo izdelati samo 4 filme s priljubljeno nam znanko, in sicer: »Njegov otrok \z prvega zako-na bf^r^ ^Ti'jeno. se prosi, Jn ro naznani omenjeni tvrdk! A. Sušnik. Zalcška cesta 21, da se zadeva uredi. Zh Božlč in Novo !eto. Vojaške narodne pesmi za stiri glasove, \e-zano 1 K 50 v\ v platno 1 K ^0 v, po pošti 20 , več". NajlepŠe in na i :enciše danio! Naroča se t'jdi pri izdajate-ju: Fran Marolt, Ljubljana. AarauizacMa. Iz seje mestnaga aprovizacn^i odseka, dne 22. decembra 1916. Nakupljene je 1 va:ron ocrrske masti. Zadruga pekov prosi mestno rprovizaciio, da zviša prodajno ceno kruha, ker peki s ceno 3$ v za 70 dk? pečenega kruha izhajati ne morejo. Nadalje zadrusca poudarja, da večkrat prcvzete vreče moke ne tehtaio zaračunane množme, temveč po 99 kg do 99'5 kz bruto. Primanjkljaj pri moki je tem ohčutnejši, ko se vreče še posebej zaračunajo. Končno želi za-druec da se vrši Droda;'a kruha po prodajalnah le od 6. ure zjutrai do 1. ure pcpoldne. Aprovizačni odsek se je posvetoval o željah pekov in nrisei do zaključka, da cene za kruh nikakor ne kaže zvišati. Po lastni skušnji v mestni pekariji, kakor tuđi po mnenju veščakov. peki dovoli za>lužijo, če se tuđi upošteva današnji izjemni čas. Razmerje med nakupno ceno moke in prodajno ceno kruha je popolnoma primerno in ugodno za peke. Poleg tega je pa tuđi upoštevati, da enoten kruh cdvzame veliko režijskih stro-škov in je cei pekovski obrat o!ah!:o-šen in skrčen. Cdsck pritrdi, da je pekom pri oddaji moke zaračunati ono težo, ki ;o v resnici prejnejo. Vsak primanjkljaj pri posameznih vrečah ^re v breme mestne anrovizacije. Pri pre-vzemanju praznih vreč bo mestna apro-vizacija postopala povsem pravično in nlačala pravilno vrednost vrnjenih vreč. Poudarjati pa je, da je vsak pek obvezan vreče vračati, ker mestna apro-v Izacija mora imeti vedno dovolj vreč na razpoago, če noče, da bi trpel dovoz moke. Vsakemu peku se brezpo-^ojno odvzame oddajo rroke, če ne bode vmil vseh vreč. NemogoČe je ugoditi pekom, da bi se skrčil čas glede proda'e kruh. Kruh se mora nrodajati ćeli dan. Radi sp:ošnosti in J potreb raznih siojev ni spreminjati na obstoječcm redu. Posebno delavski sloji so večkrat primorani kupovati kruh v večernih urah. Prihodnji teden se zopet prične cddajati na močnate karte po '/4 kg nokc za kuho in ! ■* kg ržene moke, skupaj torej na karto po pol kilograma. Kakor hitro bodo zadostne zaloge, se bo skušalo na enkrat honorirati ćelo karto, kar doseiaj ni bilo mogočc. Fižol je razprodan in ga je j lahko vsaka stranka dobila predpisano | množino. \ Žitno - prometni zavod je dal na ! razpolago 1 vagon k o 1 e r a b, ki se i bodo pričele v kratkem razprodajati j v vojnih prodajainah, I Prevzelo se je 34 q kaš e, ki se i bode prodajala po 70 v za kg. Do- \ kler ne pridejo večje množine, ni misliti na nadrobno prodajo občinstvu. Obstoječo zalogo se razdeli predvsera le med zavode, otroška zavetišča in ubožni akciji vojne prehrane. Za pšenični zdrob je veliko zanimanje in se oglasa zanj vsaki dan nešteviJno strank. Mestna aprovizacija nima toliko pšeničnega zdroba, da bi ga bilo mogoče razdeliti. Vendar zbira se in pričakovati je, da se bo vršila razdelitev čez 3 tedne. Seveda dobe pšenični zdrob le otroci pod 4 leti in ; Do danes se je prevzelo 165 va-gonov krompirja. Obljubijajo šc večji dovozi po praznikih. Z vso energijo se bode povzela predvsem rekvizicija krompirja v ljubljanski okolici, ki je glede dobave posebno na zastanku. V splošnern je om?niti, da je popclnoma upravičena kojazen, da bode v Ljubljani resno pomanjkovalo krompirja, če se dovoz izdatno ne zviša, ker je veliko družin, ki nima r-obene zaloge. Aprovizačne zaloge za nvntrnejše potrebe bi moralo biti najm^nj 50 vagonov, a je niti en \a o \ Prazna so skiadišča, brez no-sebiiii; izgledov na boijši dovoz. Pristojni faktorji se bodo morali energično zavzeti za večje dobave krompirja in odloĆno izvesti rekvizicijo. V Ljubljani je pričelo zadnji čas zelo primanjkovati petroleja. Pomankanje zna postati še občutnejše, ko se bode moral izdatno skrati obrat elekuarne in plinarne, ker tuđi pre-moea ni. Deželno vlado se nujno prosi, da odda od pošiljatve, kijo dobi za Kranjsko, mestni aprovizaciji naj-manj 2 cisterni. Zadnje dni je bilo dovolj spe ha na trgu. Opazovati pa je, da Ijudje nimajo dovolj maščobnili kart. Tako mes^rjem preostaja špeh in jih navaja k sknvm-mu izvažanju tega blaga. Sredi sezije smo. Prebivalstvu ni dana prilika, da se preskrbi z maščobo in se bodo vsled tega vse obstoieče zalome razpršiie in Ljubljana bo v pri-riodnjih mesecih brez špeha in masti. Veljavnost maščobnih kart sicer odgo-varja dunajskim zahtevam, nikakor pa ne potrebam tukajšnega trga, ter bomo pozneje imeli karte, a ne špeha. De-želno vlado se nujno prosi, da se strankam, ki zato prosijo, dajo ma-ščobne karte za več mesecev skunaj, da bodo imeli vsaj tišti nekaj zaloge, ki so v položaju, založiti se z mastjo. Ko mine sezona, bode dobiti na tu-kajšnem trgu komaj toliko masti, da se založe oni sloji, ki so navezani zgolj le na dnevni nakup. Podanih je bilo 21 ovadb, da so prodajali mesarji špeh s kožo, ozirom2, da so prekoračili maksimalne cene. Vsakogar izmed ovadenih me-sarjev je kaznoval mestni magistrat z globo 50 kron, v slučaju neizterljivosti z zsporom 5 dr.L Mesarji ne kažejo prav nobene volje, pri oddaji špeha pravilno in pravično postopati. Aprovizačni odsek z obžalovanjem vzame na znanje, ta odpor mesarjev. Vsak poneven tozadeven prestopek se bode najstrožje in brezobzirno kaznoval in enkrat za vsetej napravil konec samo-voljnemu postopanju mesarjev. Več ovadb proti trgovcem, ki nišo hoteli prodati strankam neob-hodno potrebnih živil, se je odstopilo državnemu pravdništvu. -i- Nakazilo moke trgovcem. Tr- govcetn se bede nakazovalo moko za nove kruške izkaznice v sredo. dne 27. decembra, ob 9. uri v mestni po- . svetpvahiici. -r Nagazilo mf>l*e pekom. Pekem se bode nakazo vala moka v sredo 27. t. rn. ob pol 9. uri v mestni po-svotovalnici. -i- Prodaja mcA{Q strankam se vrši od četrtka, 2S. t. m., do sobote, .10. t. nu Na vsakih 10 desnih od-rc/kov se dobi V* kf: ržene fn x U ksr molce za kuho. Kilogram ržene moke rtr'ic 48 v in kilogram moke za kuho 66 v. V c 1 j a v n e solenove močne izkaznice. Levih 10 moćnih odrezkov se strankam ne smeodvzeti. -^ Gresai! trgovcev v Ljub^ani naznanja onim svojim članom, ki pre-jemajo kavo od vojne kavine centrale na Dunaju, da bo mestni magistrat izdn.lal nakaznice za kavo samo za dooo enec:a mer.cca in samo za ono množino, kelikor je vsak trgovec ka-vi^fn kart magistratu oddal. — Od sednj naprej odr»aVorwarts« javila svoiim brnl-cem veselo vest. da se je berlinski aprovizacfii posrećilo, preskrbeti za božični teden za vsako osebo Jf •drne leto bodo ^nf?i? vojni davek vs\ ki imajo nrH lO.noo Vron l^tneea dob^rfka in teh je v Budimpešti kakih 35.000, ki imajo skvral letrr^i dnhodk? ?koro tfsoč Tnilijonov. Približno 4no.nnn prebi-Trnfcev T^r^ ^^ne^r^ zasJir>ka mani kakor lo.ono k. velika većina temed njih pa nit! 1000 K in stradajo. Darila. Darovi za goriške begunce: Mohorjani iz Cerkelj pri Kranju 20 K 70 v: Q. Pahor, učitelj v Sežani 23 ! kron 16 v; Jos. Drnovšek, Sava ob { južni železnici 2 K: Marijina družba ! Šmarje - Slap 22 K: županstvo Materija. Istra 32 K 57 y: darilo »Naroda« 4 K 55 v; Iv. Tiringer, eksposit na Vatovljah 10 K; vesela družba jroriških učiteljev in učiteljic po. srečno izvršenem izpitu po g. juristu Jasipu Bežeku 23 K 52 v; Ivan Kri-sper. Ljubljana 200 K: Stolfa Franc. župan v Sežani. zbirko 60 K: nad-poročnik Anton Lušnik. namesto venca na grob pok. očeta. potom »Slovencac 40 K. Oblekoso daro- j vtf: n........int BniifiikK om I zer, Gradec; Neimenovana. — Do* brotoiki beguncev. Qospođ Ivan Ogrin, veleposestnik v L^vercl pri Ljubljani, je velikodušno naklonil vPosredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« znesek 50 K v prilog goriškim beguncem. Enako je že ponovno daroval g. Franc Špacapan, c, kr. orožnik na Slapu ob Idriji znesek 10 K. Gospod Vinko Premk, c. kr. davčni upravitelj na Vrhniki je ponovno nabral znesek 100 K in ga velikodušno nakloni! »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. Šol-sko vodstvo v Zalogu pri Komendi je poslalo »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« znesek 9 K kot dar tamošnje šolske mladine v pomoć goriškim beguncem. Tvrdka P. Majdič v Jaršah pri Mengšu je velikodušno naklonila »PosredovalnicI za goriške begunce v Ljubljani« znesek 100 K v pomoć goriškim beguncem. — Vsem blagim darovalcem najiskrenejŠa hvala! Tretji božič na bojišču. V priStahlwerke« v Beli peći 500 kron, občina Kranjska gora 100 K, Josip Kikelj na Bledu 12 K, župnik Franc Bleiweis v Mošnjah 10 K, župni urad v Lešah 6 K 72 vt občinski urad na Dovjem 100 K. — Zbirka župnih uradov v Beli peći 46 K 11 v, v Ovsišah 25 K 66 v, v Ljubnem 65 kron, v Kamnigorici 20 K. na Dovjem 23 K, v Radovljici 40 K, v Srednji vaši v Bohinju 50 K, restavrater na kolodvoru v Jesenicah g. Franc Horak 40 K, občinski odbor na Bledu | 15 K, občina na Bledu 10 K. — Do-nesek zbirke gospe rirašovec soprt> ge nadpolkovnika v Radovljici 172 K. gdč. Vere Fursager v Radovljici 134 kron, gdč. Herte Mathias v Radovh Ijici 46 K 60 v, gdč. Malke Bulovec v Radovljici 64 K 70 v, skupaj 1856 K 59 v. — Po c. kr. okrajnem glavar-stvu v Krškem: 2upnijski dekan Franc Sch\veiger v Leskovcu 200 K» ravnatelj Anton Krisper v Njivicah pri Ratečah 100 K, kartuzijanski «r inostan y Pleterjah 500 K, Zbirto župnega u rada v Leskovcu 40 K, Anton Ulm, veleposestnik v Klevev-žu 30 K, Občina Sv. Križ 50 K, zbqj-ka urada v Šentjerneju 80 K, zhirtta Salezijanskega zavoda v Ra donesek abirke občfnskih uradov Oora 8 K 60 v, Zavratoc 8 K, Sfarltr« ^)K, Crni vrh 80 K, posofilnica y Crrknici 50 K, konsumno druStvo V Starem trtu 30 K, hranilnfea in poso* jilnica v Planini 10 K, KmerUiko fo-spodarsko društvo v Logatcti 20 kron, Hranilnica in posojilnica na Vojskem 10 K, Občno konsumno dnt-štvo v Idriji 30 K, Ljudska posojilnie« v Logatcu 10 K. skupaj 392 K 10 v. 2upni ura* v Dobrepoljah 10 K, y Preloki 13 K, v Tunicah ori ?CamnikH Stran D. »aLUVCNSKi nakva»-, oi*c 23. decembra 1*1». 295. Stev« Metlflri 50 K, Župni uradi: sv. Martin v Tu|inju 15 K. v Cemšeniku 20 kron, v Gočah pri Vipavi 25 K, dr. lo%w Kosler v Ljubljani 50 K. Josip Kosler ml., veieposestnik v Ljubljani MK.- Gospej grofici Mariji Attcms so izročili: Ge. Elza Galle - Samassa 100 K, baronica Leo Baillou 50 K, Ana Schneditz, vdova dvornega svetnika 20 K. neimenovan 100 K. gospod in gospa Viljem pl. Laschan 20 K, gospod in gospa dr. Susteršič 100 K. Mesto venca na krsto umrlega višjega medicinalnega svetnika in primerija dr. E'iiila Bocka s:a naklonila deželni zdravstveni nal/ornik dr. Đenieter vitez B!eiweis Froit-n"sa v Ljubljani je pol:ion'*l znesek 50 kron kot DožiCno darils /a »Pdeč: križ«. »Rdeči križ«. Gosp. Alfred Ru-desch, notar v Radovljici, je daroval »Rdečemu križu« znesek 20 K, name-sto venca svojemu umrlemu prijatelju dr. Emilu Bocku v Ljubljani. Za sklad za prehranjivan je ubogih Ijub4jan»klh rodbtn izročil je mestnernn magistratu kot božično darilo g. trgovce Karei Planinšek 100 K in neimenovani trgovec iz Sp. Siške ponovno 100 K. Za tnestne uboge. O. mornariški superior Karei Kokolj izročil Je mest-nemu ubožnemu uradu 100 K v svr-ho razdelitve med 4 najubožnejše rodbine ljubljanske za božične praznike. Družba sv. Cirfla in Metoda je prejela po %. poroeniku dr. š. Hra-Sovcu znesek 139 K. katerega je na-bral pri stalnem omizju slovenskih častrnkov v graski dežeini kleti. — Po g"dč. Anici Petrovčevi je prejela družba od CM. podružnice v Mengšu 32 K 34 v i. s. članarine in prispevke iz nabiralnikov. — Iskrena hvala! UpravniStvn naših listov so poslali: za „Ctril Me*«*#yi> *miboN Kristan Ivan, praporščak iz Brucka ob Murif 10 K kot odkupilo od običajnih in suhoparnih „voščil" k praznikom fn za novo letof „Zadnji svit" 6 K, Slavoj Praprotnik 200 K v počastitev Spomina svoje matere gospe Josipine Praprotnik in Josip Muha 30 K, mesto venca na krsto svoje ljubljene sestre Josipine Praprotnik. Skupaj 246 K. Za diiaske knhioie) „Đonio* vina11 Zmn^oslav ob srečnem finali-ziranju v 38 letni dobi dela in skrbi po nepoirc^nem vsled verolomnega „človekoljubja* provzročenega nezasluženo dražega interrnezzoja 100 K. Za .,l{ubl!ai3ske raestne re-veie11 Zmagoslav ob srečnem finali-ziranju v 38 letni dobi dela in skrbi po nepotrebnem vsled verolomnega „člo-vekoljubja" provzročenega nezasluženo dragega intermezzoja 100 K. Srina hvala! Kot lepo božično darilo velia brez dvoma dober šivalni slroj in se tozadevno priporoča tvrdka Josip Petelinc, v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 7. od frančiškanskega mostu za vodo na levo. — Glej današnji in-serat! Umrli so v Ljubljani: Dne 19. decembra: Janez Bizjak, bivši tesarski pomoćnik, 75 let Trža-8ka cesta 14. — Vencelj Tomašek in Josip Knet, pešča, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 20, decembra: Frančiška Čenčur, vpokojenega železn. uradni-ka žena in posestnica, 37 let, Okrož-na cesta, na Friškovcu. — Emest iMarn. fotografov sin, 1 letot Franca Joiefa cesta 148. — Marija Čebulj, IK>strežnica^ 68 let, Karlovška cesta Št. 7. — Ivan Hvala, užitkar-hiralec, (58 let, Radeckega cesta 9. — Davorin Dimic, posestnikov sin, 5 tednov, flo'VJca 45. — Ljudmfla Nadižar, po-sesniikova hči, 2 leti, Kmetijska ulica 291. — Valentin Klinar, hiralec, 76 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici: Dne 18. decembra: Ivan Kova-čevič, hfap«ct 48 let. Dne 18. decembra: Ljubotnir Traun, sin tnrovskega zastopnika, 12 let. — Frao Tekavc, krofažki pomoćnik, 50 I«t — Terezija Kastellc, žena krojaškega potnočnika. 28 \ct. fftlieill W mlilt »W *iu*iji Bst ebscfa 121 stmL Izdajatel] la odgovorni urednik: Valentin Kopitar. h mi kam Misa Mm astuđni MATTDONIS / JEDlkSTVCN / U SVOJOJ I KAKVO« | luJboLk \ rićfi I PIESSHUBLEH Kdor svoph kurj h ečes ne odpravi, napravi si vsako pot za trpljenje in slabi z bolcČDO rudi vso truplo. Odprava kurjih ofes brez boležin je za vsakega prizadetega res blago-drina. Ne more se do*oli najno spariti pred rezanjem Icuriih o£es. Lahlco se pregloboko vreie, ne da se tn opazi, na nogo priđe vedno prah to umazmost, ta vsili v rano in nešteto s smrtjo končanih ia*truD!ieni krvi je tako nastalo. Kurja očeša dajo se brez noža lahko, sigurno in hitro odpravi ti 8 Feliarievim tunstovskim flajštrom z zn. »El*a« (tlajiter zooer kurja očesa, eena 1 krooo, ▼ ikatijicah 2 troni) ali s Fellerjevo turistovako tinkturo z zn. »EJia« (tekoča tinktura zoper kurja očeša, c«oa 2 K). Tisoćero turistov orožnikoT, pismonoft. voiakov, kmeto« valcev in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor rudi vseh. ki so ie rab'li, priporoča to sredstvo kot najhitrejše in sigurno uč nkujoče za radikalno odpravo kurjih oćes. Medtem ko većina sredstev zoper kurja očeša, tako tudt rezance, piljenje itd. samo zgornji del kurjih oćes odoravi, jedro pa pu«ti, tako da kurja očeša hitro zopet narastejo, od-pravita preje imenovana preparata kuri« očeša temeljito z jedrom. NaroĆi se oba preparata, kakor tuđi p^a*ek zoner pot in t:otenje nrg cena 1 kron^) od E. V. Fcller. lekarnar Stubica, Elsa-trg št. 238 (Hrwat«ko). Pri HuiikiijD iMa! SUiii dj nm Slaiu je najbolj zdravi li radi ujceiejsa ^ krana za tojenčke 5 fltoMtoaai •• • lahkoto odpomore po manjkaniti tnlrnks In tladkon«, pri fijeg»»i op«rab» wt mhbtvč ^rthraaiita tf^c tr*tjtni ml«k« m en» tretiina «iaW^»ri» — OH mnofih pt tTtzTtj tn Mlino *»r« *r*pt Kim pl* Tr&HtBKf $ tahsrMV|vv9 mpiaH v %rmAcu ■■ Ljubi w*k 1 Ho**m Ti »po r»tfti, 4* 4a)emo Ekinema melema St«dln sladni čm* in ^ k i»li«rai nwija. ▼•!«» česar *e Slmdin Iflhk« fMJMf>leje priporoč« Dobi te pri l»Varn«ftu Ttak#My^ ▼ M"^" Ifutf ^rmw9m tvtovte. GUvne cal»ce: Ha Bmajs t 1ekwv«a Trakom: SctttrtrnMratrttsc 101, J^cT-ftUtrntrutc », Mettkjvtot* ♦; » Onrfei: Sack-struae 4. >«4« k«liftu iristijHn in kolkovne lestvice, m doMlo i JlinAD kiitiaii" i Liniiliau, Pref«n%ova ulica, po 20 vin., s pošto po 25 vinarjev. *» Velika # ijbera rokavic in rajnovrstnih pa'/emov O. rgCllA ČKO 2>kMJS*A CSS7A. t2. Proti prah at en, lvskiian in iipaianjn las TaDno-cbiDiD tinta ■tera «>kra>a>«ui« t»«f*6e, #tf«vtranfu|« tusk« !■ pr«>a)rt>6u|« Izpadanj« las. I ataailt^ml— m ■•vodom K l*Xo. Raaf»o4iBa se t ohrstvo r»oito oe mani koi &we stakleiitci- m»4lm. »m, ^•dloH«4. yffiv spsof'an *•♦, n«|f(n«iftlh parfumov, Mrurflilcllt ovv«)zt »v^žIH pn)r*t)ralnih vod ftd. lel takirni HHoim Instiki poloe novieraToacf« Frma lofefovega ;ofc^i. moatn. 18 V W l#kanit iofclr&i« taVatrlla fmm Mamt boialthfc klafraju fvftaia talantio«, e. kr tsvate« kšrmrmm la *kr. a#l»fk« bla«at«e v LfoklisaL Adrila fotomanufalituPH drogerija, Liubljana, Sd«tar|Ofa «Ut« «. S. pripartia valiko xalo«o desinfekcijskih preparatov htfff; Lysolt Lysoform9 Kreolin, For-malin, Formaiinove pastilje, karbolbvo kislino. karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga fotefrafcUll p*tr«blMa ta aparatov. ■ Potrti globoke žilosti naznanjam vscrn sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni soprog I oziroma oče I Janko Marošek brivoc v Sa^orju I v najlCpŽi dobi, v starosti 25 let, dne 1. t. m. pri strašni Železniški ne^eS I pri Herczeghalomu na O^rskem smrtno ponesrečil in bil 8. t. m. v Bia pokopan. I Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači cerkvi. \ I Nepozabnega pokojnika priporočamo v rnolitev, I V ZAGORJU OB SAVI, dne 22. decembra 1916. 4249 I Sorlca, hčerka. Anlca Maroiek, soproga. Zahvala. I Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskrenoljubljenega sinka in bratca Uubcka Izrekamo vsem na5o najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini deželne bolnice, preblagorodnemu gospodu ravnatelju I. državno gimnazije Novaku, slavnemu profesorskemu zboru in dijaštvu I. državne gimnazije, prečastitemu gospodu katehetu Ignacij Zaplotniku, darovateljem prekrasnih vencev in Šopkov, vsem ki so spremili nepozabnega pokojnika k prezgodnjemu grobu £er vsem, ki so nas tolažiii ob nenadni prebridki izgubi. 4251 Globoko žalujota rodbina Janko Traun. i Vsem znancem, prijateljem, odjemalcem in sorodnikom želi ' srečne božične praznike | i in srečno novo teto I ^ rodbina F. Čuden. Kino Central v deželnem gledaliičn. Na božične praznike v poneđellek 25^ toreb 26^ iredo 27., cetrtek 28. decembra: Najveiii sijajni zgodovinski film, ki ie kedaj izSel: ^^^w ^^^^w ^^^^v ^^^^H ^^^^^| ^kl ^^m ^^V ^l^^k I Zgotfovlfislci igrokaz Iz sfarega Rima. — V desetih de|anjlh. Prvikrat v Uubliani! — Samo 4 dni! Naivedi siiai umetniške opreme. Te meimfnentalno tlelo, aUčno po velikanskem uspehu filmu ,O«o vadiš* je dolgo 3000 m in traja predstava 2 uri- Prodstave) na praznik w ponedeljek 25. in nm praznik * torek 2e. decembra ob 3.v 5.s 7. in O. u ni zvećer. V sredo 27. in datrtak 20. decembra e>b 4., 6. in pol O. uri zvefier' •U za mladino* z Božične predstave za otroke " sa vrle v ponedeljek 25. in v torek 26. decembra vsafco« krai eb pol 11. uri dep. in ob 2. uri pop. — ¥ sredo 27« doooHabs'Bi aAi S. Hi*i nafl§oAdMO« 295. Stev. .SLOVENSKI NAROD", dne 23. decembra 1916. Stran 7. Mirta starali* ftsft* IMe vccjc boljse stanovanje za prcsinec ali svečao. — Ponudbe na pollnl predal 41. 4^71 Mirni gospod eV «*• bolji« stanovani e za lokot «11 poznel*! termla, će mogoče v sredini mesta. Za ceno ne gleds. Ponudbe -i ucravn. »Slov. Naroda« pod , Mirni I gospod 4219«. 4219 Đf. Fr&n Strelec, e. kr. notar v Ormo i« spreimc s 1. prosmcen 1917 = PiSARJA = ki je ali 2e izurjen v pisarni ali pa začetnika, ki zna po diktatu pravilno slovensko in nemško pisati. Sprejme ev. tuđi gospodično. gospe dična, izgnanka, popoinoma veSča slovenske^a, "TVuškecra, nenrtškepa ter deloma Se drugih feziUov, 2eli službe v tr t vini kot kontoristirra m proda<2lka, najrai^e na deželi. Ponudbt* pod „Trgovina", posta Gradac, Doles]s^o. Sprefme ao dobro izveZban, samostojen ki je izučen ključavničar, in se razume tuđi na električne nape!=ave Vstm lahko takoj, plača dobra. Ponudbe pod »atroicitc 4201- na upravništvo »SIov. N3roda«. Knjišoi/iinjir samo^tojna moč z večletno ; rakso, izurjena strojepiska in stenogtaf;nja, želi prilično služho premeoitv Ponudbe \ pod fsKn}igcvodkicia ši 109 4195" pa uprav. »Slov. Naroda«. 4;95 1 a—f"'^r#j^ifwy V i^nBfa^mgMmmmmv^^KTannnnnnnnlaajHr^-^sv^EBanaB* If*r fi£±k v sredini mesta. v blizini glavr-eia kolodvora v obser^u 700 —10 0 Štirijaškh metrov, prikladna za stavbo vile ali naiemns hiše se pod ugodnimi pogo;i proda. Lastnik se izve pri urravni'tvu SI. Nnr- i- CD53J I. SiK:B58nlT. 8 F. Ceniki z zdravniSkirn poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vmarjev v znamkah. "» 13 n kompletno vclikost poSpctniksv otroShe dvopiate in popravila podplltOV* Od laplenioe ODreščeno. Sarr.vi ra čevljarje Doklrr traja 7a-o^a. Poskusae pošil atve po 5 kg a 7 K za kg pcšiija Rudol! Sasiebaer Gradec, Schmledgasso 17 II. liO^HiuUiiilu umetniškc/. hi pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri ▼ Jaiodni iipi" prešernova ulica 7. dve vili na Bledu ena z zem!fi**em in gospodarskim poslop)em, ki je prirravno tuđi za skladiiča. in s parcelo pri jpzeru. Nadale se proda posettro v Koitab ri> Zirovnic?, ki je primerno za go^tilno m iepa stavbna parcela pri Bohini-vkcm jezeru. 4230 Pojasnila daje Posoiiizslca v Badorlflcl. Prazne vreče vseh vrst in v vsalti množini ksp«|« vedno ter plaćuje najdražje r=rrr trgOVSka tUrdka rrr-mm I Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3739 Alojzij Oman * j. i« ^r* naredni^ p. p. t? IvanJia Hočeuar Judznburg . s?akttnica Zftroeena* JLjubirana, dne 2t. decembra t9i6. 3S82 barhenf9 flanele, zefire, kanafase i. t. d. v ustaških; sortJra»o 20 m ottautov za 92 K Iranko, Vsak leliko ravede, hcHko s^;rov rabi vsakaga blaga. Za ostanke ne ^osilfaino *rcrcev. iafe^sSav Marek« tkalaica la rax-p^žiialaica w Bistrem pri ilovem Mcstu ob Met.9 (češko). . 4254 I&W* Sf»reime!o se 3| fitoii fpffifii in riolfiiifl &fti£&i.!i9 l^dHIJi Ili UmUVVI za betonsko stavbo. Za stanovanje ia prehrano je skrbljeno. Nastop takoj po prazuikih. — Pojasnila glede sprejema in plače daje TtMMC gcsgjseftlj jcstf^a'čar, LT3bl]^B3, M^ttlkova vKca 19. 4255 £ reoSiaiml gora|lml đeli !z ^ovejevega nssita9 žedno izdolsno, solidno rodno dclo9 dobavlja < tud! r^e^ircžl^jalcem 42351 PILZ, @radacf kkominigasse št 11. I ESekfromof orim in dinamo | I c'erira cove In rab^eco aa^olf^e kakoTafti I zavod za ^opravo etektromctorjev I JAKOB NEUFELD, Dunaj XIV, Schwendergasse 2. 1 Kupuje in Ičmenluie vs?h vrst motorje in dinamo. I PoprutviSa izvrS^fe vsak cai točno in ceno« I I I.a reference. 4144 ▼•«la mnottaa paradižnikove tterre t steklonicah |e po oeni naprodaf. Kja pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Dye elegantno meblOTani S O S I s posebnim vhodom, za 2—8 osebe boljSe obiteljf. te takol oddaata. 4321 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Vojnopoštne dopisnice. K 350 za 1000; 100 vojaSkih ali ljubezenskih K 5*—; umetniških razglednic K 6 razpo5Mla po povzetju 29"""''Llubliana. I * i: imiMm hlrtdie :: pliatote tUL pro4a|a aa debelo ia drotao sUiaeanu t Sodni uHd l\. 1. i PHODA se velik HOTEL v mestu na Spodnjem Štajerskcm, Najboljša lega, daleč na okrog znan, z mnogi mi sobami. Flačilni pogoji žele) ugodni. 4173 Voraša se na upravniStvo »Slov. Naroda« pod nit 9827/4173«. lIIBi iZviSIDBQa iGDHDBOa 0113 Za 1 li si lahko naredi vsak sam iz mojega edino pravega in najbolj priporočljivega krsM „KorsKefid mahu" 8 priložertimi dodatki in z natančnim navodilom. — Opozarjam pa cenjene moje odjeraalce, da se prodaja različnih vrst mahu in drugih podobnih reči za napravo olja. — Iz mojega tirSM „MorsKesa mohu" fn po mojem natančnem navodila napravljeno olje se ne loči nič od pravega olja ter se obdrži več tednov. Na stotine priporočilnih pišem vsakemu na raz- polago. — Po pošti se pošiija najmanj 6#zavitkov. Ea^l^liica \m Ml UnhUona it. 6, Mcstnl trs 13. Br@s pomisleka!! I I &La %,TraFJi Jat Vaf hV#AAAB^L#^B šivalni stroji I najleple in Č05U najprimerncj^e božično in novoletno darilo. I Ti stroji znamke »Gritzner« in »Afrana« so na (bali ft i sedaniosti, I Šivajo, vezejo (Štikajo), krpaio (maMjn) perilo in no *av cr, ter imaju I lOletno ni^meno garancijo, kr*gt)l£eii bnzšiuaen tek ter I biserni tVJ&d. Vedao v ^, pr ot ste in luxas operne, ter stroje I Dajnovbj^in sistemov. CCOO da atarO m zmerae, Pouk v ravnanju z I Strojem kot tuđi umetno vezenje, krpanie ter šivanje z aparati vsak I čas tn povsod breaplaćen. 41*^4 I Clm preje kupiš, ceneje hnpil ia dobro le: v Ljubljani, Sv. Petra nasip Št 7 I blizu frančiškanskega mostu, lovo ob vodl9 3. hiša pri Jqs. Petelinc. I Dostava strojev takoi. Brože in obeski s sliku orag h sm»iccv (cem od 4 50 K na-prej), kakor tuđi povećanja se it4ehi\e]o po vsak' fotografiii CenTki srat's m franko Tb« Aam«rlo«a %oimfgrmM iraia« x e. x T«p ttm aofcftara. Solidni 2astopniki se sprcjrnejo. , Gorici. I. U Cilj Cl Gorici. Ljubljana, Stari trg St 28. S DVOKOLES | | Sivalnih strejev * I GRAMOFONOV | E 2epnih električnih svetHk Z m kompletnih že od 2 K. g m V zalogi vedno par tisot. __ 1 NiHrališe BATERIJE. I ! tato nzka tm zi pnpnlaiAi ! Milo za ne! «Ukr« feUf • v predal 87. zsGk Božič ! CtMMvt* *3o. &iev. «£ft.GV£NSKi NAKliu* unc 23 decembra 1916. Stran 9. V sveti noči. Manica Koman. Božična noć...! Nocoj odpira se nebo in Bog prihaja na zemljć. noseć zemljanom bednim nam svoj sveti blagoslov. — Božična noč — o solzna noč. in pritrkavanja zvonov nocoj ni čuti od nikod, kot se ne bi rodii Gospod. — Izpraznjene so stolpa line v njih gnezdo stavi črni vraiu zvonovi so odpotovali, tja, kjer se bije boj strašan. Oj, kolikrat mir božji so oznanjali iz stolpa lin — zdaj v boju tamt provzročajo nasprotniku pogin. Božična noč...! y vsakteri kočici nekdaj / ožarjal lučić je sijaj pastirčke, ki veselih lic kleče sred ljubljenih ovčic, so polni vere svete molili božje dete. Nocoj teman je slednji kot, kot se ne bi rodil Gospod. — Otroci, starčki in žene samujejo in se solze. Od dela, truda in skrbi jim roka je odrevenela, od boli, tuge in gorja so srca jim oledenela. Njih misli na bojišče vro, na jaslice — kdo mislil bo...! Božična noč ...! Kako nekdaj zvenele so v večeru svetem pesmi krasne, njih jek se čul je v temno noč in dvigal se v višave jasne. Nocoj je tiho vsepovsod, kot se ne bi rodil Gospod. — Oj kje je petja mili glas in pevci, kje so? — Ni jih več! Le ena pesem se glasi, ki poje jo krvavi meč, pojo jo puške in šrapneli, da stresa v grozi svet se ćeli. In strašno pesem dan in noč zemljani čujemo potrti, noči to svete pesem ni, oj, to je pesem — smrti •.. O Večni, ki si Bog dobrot, mar zabil si na dol solza? Ne gane te li jok sirot, ki se razleera do neba -.. Ne čuješ vročih prošenj več: očetov, mater, beđnih vdov, zakaj pač jim odtegaš svoj oeetni blagoslov...? Dan slednji, silni vojni zmaj, zahteva žrtve nove, izbirajoč med tvojimi najboljše le sinove. Tn ti to zreš in dopustiš —, pravični Bog, li se živiš...? Iztegn! mflostno roka čez opustošeno zemljo, preplavljeno s krvjo! Zavzdigni prst, poveHe daj: Po zemlji mir zavlada naj!« Da zopet iz palac in koč izgine plač obupajoč, da kot nekdaj, borno poloč slavili srečno, sveto noč! Bozli primi oai voiakov. S fronte nam neprestano doha jajo dopisi naših vrlih vojakov - ju-nakov, ki posiljajo svojim ljubim doma prisrčne božične pozdrave. Po možnosti, zlasti v kolikor nam do-pušča silno omejeni prostor, jih pri-občujemo v tistem redu, kakor so nam dospeli. Vam vsem, našim dragim fantom možem, pa k'ije domovina v dneh, ki so nam brez Vas tako praž ni in samotni: Bodite nam prisrčno pozdravljeni! Na sveti večer bodo naša srca pri Vas, domovina Vas \ stiska v sveti noči na svoja ljubeča prsa! Vrnite se kmalu! Vsem zavedniin Slovencem in Slovenkam in čitateljem »Sloven-skega Naroda# posiljajo poljski lovci št. 20 srčne pozdrave in žele vesel Božič in veselo novo leto: Cetovod-)a Požar Ivan iz Istre; Brachiaz Jakob iz Istre; Turkovič Ivan z Reke; Pečnik Davorin iz Ptujske okolice; podlovec Antloga Fran iz Savinjske doline; Guček* Jernej iz Dobja; Ure-gorič Josip iz Marenberga; Mateiič Franc s Primorske&a. Slovenski famje na Nj. VcL L *ArpacU posiljajo vsem znancem in znankam v mili domovini prisrčne mornarske pc Jrave ter žele vsem prav vesele nožične praznike in srečno novo leto s pripornbo: Na veselo svidenje po končani obrambi naše sinje Adrije! — Rebek Joža, Keržic Rudolf. Jereb Julu. vti i* Ljubljane; Kavčič Lovro, Idrija; Štrekelj Vladimir, Kometi; Valei Fran, Opčina; Turk Janez, Postoj na; Kuret Anton, Opčina; Kovčič Tone, Lunomer; Korotai liogda-i, »Jtuj. Najsrčnejše božične pozdrave iz bujne crte vsem krun^k in in primorskim dekletom: Toroš Lovro, Perič Josip. Jazbec Josip. Slavec Mi-hael. Bajt Štefan, Stare Ivan, Pecar rriiiiL Jelenko Juni. Slovenski topničarji od težkih možnarjev posiljajo najtopleje božične pozdrave z bojisča \sem ženam in dekletom, katerim želimo veselo in srečno novo leto. Bernard Franc. četovodja; Andrej Lapajne, desetnik; Albin Brinar, Josip Paulin, pred-mojstra; Franc Verhovnik, Friderik Smrslikar, Matija Novak, Andrej Prezezlj, Anton Corin, topničarji. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljkam in čitateljem »Slovenskega Naroda* Žele Slovenci z Brionskih otokov; A. Ko-mac, Bovec; Ivan Čergolj. Misliče; A* Kos, St Janž; A Tomašič, Vipa-va; M. Šilar, Brezjc; A. 2nidaršIČ, Ilirska Bistrica; Al. Gabersek, Karn-nik, topničarji; R. Bressan, Gorica; Anton čehovin. Potoče, I. Plesničar, Za vrh, predmojstri; Srećko Bergi-nec, Serpemca; Marko Cetine, Dobo-va, desetnika. Srečne in zadovoljne božične praznike voščifo z iskrenimi pozdravi vojaki Slovenci in Mrviti i vročo željo za skor?.;$nje svidenje. Pr. Rojina, desetnik; Milan Sorman, Radič Ivan. Dolenc Anton, Kostrevc Alojzij, Duhovnik Josip. Bližajo se tretii božični praznjki in novo leto. Kar nas jo osta!r> s'o-venskih fantov in mož. pošiljamo srčne pozdrave in vodila za vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim znancem, prijateljem, prijateljicam in vsem drugim ter našim bojujocim se bratom na hojiščih. Franc Gorun, Gaberje; V -i Sin*aroj. Dornberg; Anton Harej. \)rnberg. četovodja: Leopold Rogelia, L?na: Tvan Černteof. Otrice: Ivan Pahot. Opat?ese!o. podčastn:Vi; Mihnel \\<\ trstfč. Solkan: Anton Kancler. Sol-kan: Mihael 5orli. P^dmpW. nođ-častnik: Franc Anton. Skoftja v Istri: Franc Leskovar. Mrks furk. Josfp Mfklavc. §taferci: Karei Kro-mar. četovodja. Dolenja vas: Ivan Ponikvar. Cerk^ica: Jože^ Pn^c. Vrbica nri Ilirski Bistrici: Antan Am-bro?ič. Planira: Temej Premrl. Pred-jama; Anton Blažek, Razdrto pri Postotni. Vesele božič ie praznike \n srečno novo leto voš*'?o v«em svojim znancem in prijatHiem slavenski Čr-novoin'kf s tirolske fronte: \nton Jeič;č. ?nare pri Aić!ovJE*'ni; Forl'v nat Vičič. Renče pri Gorici; Ivan Merlak, SIov. Bistrica na >taier-skem. ^lno?ro nozdravov ^osilj^io frr vesele božične praznike voščijo vsem prijateljem in znancem iz za-sneženih Karpatov: Korporal Gustav Kraševec i? Gorice; infanterst /orž Ivan, Iirašče nn" Vinavi: Strgar .To-ško. Videm; Lešn^ak Karei in Telič Ivan. Cerkn'ca. Prisrčne božične in novoletne pozdrave z južnega bojica posiljajo vsem cenjenim braicem in braikam »Slovenskega Naroda« zmiraj \ eseli in korajžni slovenski fantje od četr-teg:a prostovnljnega strel5kej?a pol-ka: Pepi Kolšek, Trbovlje; Ivan Ra-kuša, Savec pri Ormožu; Ferdinand Hauptam, Jarenina, Rudolf Rottar. Stavenski vrh; Martin Kosi, Bre-brovnik: Fran Pobrovnik. Sv. Fran-čišek; Ivan Venkovič, Zalec; Vizjak Rudolf, Trbovlje. Božične praznike obhajamo letos visoko v Atpah. Zastonj pleda so-vražnik v na^r planine in poželjivo upira oči v naše rove. Naša srca še vedno bijejo za domačo grudo, da mu ne borno pustili koraka dalje. To je naša geslo A vi pa ne pozabite na nas. Pozdrave pošiljamo staršem in prijateljem, posebno dekletom, kakor tuđi želimo vsem vesele božične praznike in sre no novo leto, da bi jih obhajali prihod, leto že vsi zdravi in zopet združeni. Viktor Keržič iz J Nadleskm pri Starem trgu, Notranj-iko; Krizman Alojzi] iz Deskla pri Gorici; Jernej Križnik iz Malega vrha pri Rečici na Paki, štajersko; Zore Franc iz Šmartna pri Kamniku; Trempui Jožef iz Ogulina pri Vinici, Doienjsko. Podpisani in vsi drugi v Pul}u bivajoči Slovenci pošiljamo vsem bratom, znancem in prijateljem ter vsem slovenskim junakom na vseh bojiščih prijateljske božične pozdrave. V nadi, v kratkem na veselo svidenje v svoji mili domovini: Ivan Seražin. štjak. Dolenje; Rupena Matija. Trst; Skočir Ivan, Vrsno, Tolmin; Stros Franc. Rudno, Go-renjsko; Mihalič Josip, Bovec; Bra-tina Anton. Otlica; štekovec Franc, Gabrije; Spilek Karei, Uršič Alojzij, Maha Lndovik, Trst: Ignacij Žtem-berger. Stanje! - Kobdil. Zopet se bližajo lepi prazniki. ki nam vzbtijajo sladke spomine na mirne čaše in drage svojce. Po^ilja-mo v domovino tople pozdrave in želimo vsem znancem in znankam vesele božične praanike in srečno n< vo leto, o karerem nrićnkujem«,. da nam prinese mir. Naši topovi so posvetili Romunom, da so bežali, kar se je dalo. Tako pojde naprej. Andrej Marinič in tovariŠi. Slovenski fantje pri reševalni patrulji na domrurih plauinah pošl-'jamo mnogo srčnih pozdravov in želimo vesele božične praznike vsem domačim, posebno pa našim dekletom v domovini četovodja GabrijcI Hauptmann «z Ljubljane; Weith Vinko iz Pomžal; Sparovc Alojzij iz Podbrezja; lostp Menič s Primor-skega; Anton JuniČ iz ?martnei?a pri Litiji; Ivan Organe iz Toplic; Anton Juhant iz Dohrove. Slovenski dečki pri oddelku strojnih pi'šk pošiljajo z gorske^a bojišCa naj^epše pozdrave in žele vesele praznike. Anton Mrak iz Šempa-sa; Viktor Rezon iz Liti je; Anton Golob z Vira; Anton Mikuš s Crnega vrha. Slovenski fantje posiljajo pozdrave vsem znancem in prijateljem ter čitateljem »Slov. Naroda« z visokih gor italijanskega bojišča. Kakor daleč nankoli se vidi. leži sneg, a mi smo le dobre volje v spominu na nekdanje dni ali čaši zlati, kako hre-penimo po Vas, a če Bog da, pridejo tuđi za nas ure miru in sreče. — M. Premrov, četovodja: Ivan Camna, prostak: Metod Tomšič, desetnik; Oskar 5artori, desetnik; Tepina AL, desetnik. Iskrene pozdrave od vojakov domaćega pešpolka št. kateri smo prideljeni pešpolku ter tem notom, odhajaje na bojišče kot telefonisti pošiljamo Vsem prijateljem, prijateljicam in znancem iskrene pozdrave, klic je jim: na veselo svide-tijc! Poddesetrtiki Christof Anton, Peterca Ivan. Jurjovčič Anton; in-fant°risti K'mavec Ivan. Pečaver Iv„ Lovšin Rudolf, Reichel Friderik, Pe-čovnik Maks, Lakner Josip, Kostner Josip. Presrčne pozdrave z bojnega pelja pošiliamo slovenski vojaki vsem čitateljem in čitateljicam »Slo-venskeea Narodn«. Alojzij Ujec, Jos. Venecja. AIojt-j Bučar in tovariši. S sinje Adrije pnšiljajo mornari-ške nozdrave dragi domovini tn vsem roja kom in rojakinjam Anton Kodrič in 32 tovarisev. Vsem čitateljem in čitateljicam 'Slov. Naroda« in zlasti vsem ljubljanskim srajcam posipamo lepe pozdrave ter j'm želimo vesele božične praznike in srečno rovo leto: Četovodja Stegenšek Ivan, desetnik Ma-^nger ^tefnn iz Ptuja: Reich Rudolf. Sv. Janž, Dravsko polje, Krškn Julij, Moravsko, Zivič Cvetko. Zgonik, Primorsko. Zigler Franc, Sv. Pavel pri Preboldu. VVeber Anton iz Celja, vsi pri oddelku strnftvh pušk 26. do-rnr branskega pešpolka. Z Lovčena v Crni gori pošiljamo vsem narodnozavednim Slovencem presrčne pozdrave in čestitke za bnž'č in zn novo leto. Florjan Primo-žič t Goriškega in tovarili. Slovenski fantje na italijanski fronti posiljajo za Božič in za novo leto najlepše pozdrave vsem rojakom in prosijo obenem, da bi jim kdo da-roval kitaro ali tamburico, da bi si krajšali dolge zimske večere. Ivan Plesničar, Andrej Urh, korporal; Josip Merlja, korporal; Anton Rojic, Ivan VUcr. Vlašič Viktor. Pozdravljamo vse beifunce s Primorskesa, ki se nahajajo zdaj na Kranjskem in na Stajerskem ter posebno naša dekleta. Vsem želimo vesele praznike in srečno novo leto: Plesničar Franc iz Voglarjev pri Tr-novem, Pipan Franc iz Svetega pri Komnu, Pnmožič Anton iz Kostanje-vice, Mozetič Virgil iz Gornje Ver-tojbe pri Gorici, Kravanja Andrej iz Soče pri Bovcu. Nahajamo se vsi že 22 mesecev pri kornem brzojavnem oddelku Št. Vesele božične praznike in veselo srečno novo leto posiljajo od ro-munske fronte spominjajoč se ljube domovine in vseh rojakov slovenski fantje: Alojzij Marinič in tovariŠi. Srečne božične praznike vsem dragim rojakom in braicem nam vedno dobro doslega »Slov. Naroda«, ki nas vedno malo razveseli v stretskih jarkih, pošiljamo slovenski vojaki 14. stotnije, pešpolka . Ivan Župane, desetnik. Pozdrave za Božič in novo leto posiljajo iz romunske bojne Crte slovenski topničarji: Germ Alojzij, Trbovlje; Ažhe Jakob. Jesenice; Anton Kos, Ljubljana: Ferdo Rosenstein, Gornji grad: Manelo Tomažič, Pulj; Franc Blažič, Pulj. Vesele božične praznike in obenem srečno in veselo novo leto vo-sčimo starišem. ženam. otrokom, bratom, sastram, fantom in dekletom ter vsem čitateljem »Slovenskega Naroda«. Vse najbolje v novem letu. Slovenski možje in fantie lovske-ga hataljona z snežnih pokrailn polni nade na botišo hodočnost: Karei Kesmič. Ivan Renčelj. Andrej cmrdelj. Josin Medve^ček. Valentin Kenda. M?bael Marcola. Na straži oh sinji AdrijI se spo-minjamo vseh Slovencev in Slovenk in pošiljaioč mnogo pozdravov, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Upamo na lepo zmago in na skoraišen mir: Vinko Paknšek Iz Št. Jurja ob južni žele^nici, Gašnar Cukljati iz Trojan, S'*mon Maček z Bledr«. RTnž S*»var s Planine. Mnogo iskrenih pozdravov z južnega bojišča. Obenem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1917. Kranjski prostovoljni strel-ci bataljona, stntnije: Verčan Jožef iz Kamnika, Četovodja Sršen Stanislav iz Cerkelj pri Kranju. desetnik Kreč Karei iz Ljubljane, desetnik Ivan Avbel iz Motnika pri Kamniku. poddesetnik Jože Sekovanič z Bleda, poddesetnik Jožef Potokar iz Ljubljane, poddesetnik Jožef Smer-kclj iz Ljubljane, poddesetnik Janko Mlakar iz Rakeka na Notranjskem, foddesetnik Omejec Franc iz Stu-denčice pri Medvodah. Strelcl Albin Kosir iz Kamnika, Svetlin Anton, Perovo pri Kamniku, Kregar Franc, Ravne pri Kamniku, Zabavnik Luka, Olsevek pri Kamniku. Križnik Franc, Motnik pri Kamniku, Ju van Jernej, Monte. Jerman Anton. Komenda nri Kamniku. Pime Franc in Pirne To-maž iz Pepalje vaši pri Domžalah, K'okalj Filip iz Ihana pri Domžalah, Janko Franc. Svajear Franc. Jenko \Mncenc, Blažič Viktor. Pimic Fran, Klerrcnc Franc. Knle?n Rudolf. Lazar Aloizij. vsi iz Ljubljane, Forkar Jožef \7 Zg Pirnič pri Medvodah, Jereb Franc iz Šore pri Medvodah, Juraj Kosir iz Mavčič pri Kranju, Kosmač Franc iz Poireče pri Medvodah, Bergant Ivan iz Zapolj pri Vodicah. Zaletel Ivan iz Stanežič pri Št. Vidu. Zivela armada, živio Njegovo Veličanstvo cesar Karei! Pošiljam vsem znanim Ljubljan-čanom in — kam najiskrenejše pozdrave iz vzhodnih volinjskih rav-nin —; tuđi tukaj med brati Morav-čani nas je precej Slovencev! Ker se je v zadnjih dveh letih Ljubljana tako izremenila, da za marsikaterega znanih več ne vem naslov bi zelo rad tem potom dobil kakšno vest davno utihnelih tovarišev! Zna bog, kje se vsi potepajo? Mi tukaj se uči-itio češki! Ham Andrej, c. kr. pešpolk štev. 8. Prisrčno voščilo k božičnim praznikom pošiljamo vsem nekdanjim prebivalcem Bovca in njega okolice saj se nas bodo mogoče še spominjali tustih desetih fantov, ki so prišli v začetku maja 1915 v Bovec. Tuđi vsem bližnjim in daljnim sorodnikom prijateljem in znankam želimo srečen in vesel Božič obilo sreče zadovoljstva in veselja v Novem letu! Podpi-sano moštvo strojnih pusk: France Kirar, narednik, Bučka. Polenjsko; Janez JernejciČ, četovodja, Unec, No tranjsko; Ivan Melik, četovodja, Cr-mvas nri Ln'Hiani: Jožko Klem^n-čič, desetnik, Kovor, Oorenjska; Fr. Beg, desetnik, Sv. Rok, Staiersko; Anton Oblak, pešec, Koprivnik, Qo- * renjsko. Oddaljeni od preljube slovensKe domovine pošiljamo vsem prijateljem, znancem in čitateljem »Slovenskega Naroda« prisrčne pozdrave. Obenem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Pesetnik: Jožef S o s i Č. iz Kozine. Primorsko; 7akor>nik: Jekoslav G om i šČek, iz Solkana pri Gorči; desetnik: Drago-tin R e i t e r, iz Prage, Češko. Božično in novoletno napravite svojcem, ako jim naročite Maroltove narodne gesii. Gle! dnevne vesti. 4240 JfejecHičnejjci darila za božič! Sndijske, perzi ske ter ori] entalske se prođajaio usali dan v hotelu „pri Jffalicu" II. nadstropfe* Samo pristni antičm kom Di, *" «—-^^0^^ " '" Prixnano najboljše ..i IZ | rr^\faif br^ošfv^ho st*oj8 f I* \t£kir^~p!y m v navadnlh in najfln«jžih opremah 0 • JF — z IOletno pismeno garancijo ———mm 6 3 ^*S*^>iS kakor tuđi najbolj priljubljena ć» i MP Pnr| im »ja < e H O 3 ——— f» ■• 11»«»** 4» ^aa tvrdka ■ ^ 1 TCr2oini poeufek. Se dobi* vseh lekdrnah SI Stran 10. .SLOVENSKI NAROD«, dne 23. decembra Itl«. 295. itcv. L]nbljanska kreditna banka v L|nbljanl In njene pođrainlee v Sputa, Ćelavca, Trsta, Oorici L c. v Ljubljani in Celju kot oficijelno snbskrtpcljsko mašto sprejemajo tndl nadalje prlgiase na peto avstrijsko vojno posojilo: L 40-ieta« 4. f. r«\ aaort tfrtavao poivfilo ft ■ U*- itttt ta IN ■ ion. • U. i. p. 5'/»•„, dme 1. Jul|* 1922 vratljive dri. sakladale« 1IM- ilatik za K 100 nom. Zajamčen uspeh. TlsoCe ^h^;enih pisem 13ujne, i & r» & r> *• » ' dobfte ob raW med. • 35*^ 2r <đ CiY3 Vr^ifia Ti nrci oblastven© nrefsVsno, *ar neškodljiv • z* • I. JI. Hl« AiemC 21 Pl5l vsako starost. saaeelilv asgeh. Rab se zunanje. Edina krema za prst, ki 10 vsled fudov.ieea učinio orodajaio lekarnarji, dvornc parfumerije itd Poizkusna pusica K 33 \ velika pusica, za- dostna za uspeli K 8**r,. RjzpoSilianje strofo diskretno. Ko«, dr. A. Riz, laboratorij, Dnaaf IX., Lakierergaese IL T1«f v L|*to|anl < 1f il|l Kum ta .Atrija* Damske klobuke z w največji izberi priporoča - MINKA H0RVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Stev. 21. Popravila najceneje. 2954 Popravila najceneje. Ifobeaeg* po viška ceo radi obila taloga. Britve, velefine kakovost; takui za vporabo, biuSene a K 3 4.5.6 BrlvskJ aparati, S. G lette, v elegantnem nikeljastem etu!u s 6 rez rvnimi klinami K 6. — in K 8 8^; v finih kasetah z cgleda'om, čortćem itd. 3 *» kima-n: K 7* 5 in 12 K. — Najbolji« Ia. spadala« ganacijake klin« tucat K 3-60 .888 1 Ia Sollager »troji za strlieaje iae z dvema česai.>ma K 7 50 Pošr!;a po povzet u. Vojno roštne poSiir-tve proti vposlatvi zneska v naprej z dodatno 1 K za porto Specijalna trsrovina za sotin5ke jeklene predmete A. VVEISSBERG, Dunai II., llntoro Donaustratst, 2S III., oa1d*l«k IV. * Kaialogi in zaznimki cn groa zm prodajalce gratis. Slovenska korespondenca Zastopniki se ilčejo 2 lilra mmu i za K 21 Si Oa naipriprostejli način brei nadahnih «troškov ti raviš, će ku-Mš zaviuk = izbranega prvovrstnega = islandskega mahu za K 240. Za ntUčne solate (zel)natc, krompirjeve, ftžolove mehane itd.) ie to ohe oknsnejŠe od dražega jedilne^a olja in zato v porabi ir skoro v vseh restavraenah m hoteNh. Isto Ima tuđi blajfodejen vpliv na č'ovcflci organizem, ker pospešuje prebaTijanje to se zato uporablja mnogo v zdravilst^u Posamezni zavitek velja po pošti poklan K 2 80 • jamC s« samo za rc-komand rano po*iljatev, ki telja 25 »in. već. IL tpenhOi proiaja moVt in »Islanlike^a mahu« t Liubl;ani, Kooi-^arjeva ulica, nasproti »Katol. tiskarae«, za ljubljanske odjemahe odprtj vsak delavnik od 8.—11 ure dopo'dne. ti pA]\i7 RPF7NIK' ićlleljOlas'Waticeinedliiiaprise l\ JL/ 1 V/ IH Li D I\ Lj Lj 11 1 I\ žeoi strokOTRjak c kr. dež sedlaj Lfabl^ana, Kongresni trg ^ 858 (Nasproti nunikt cerkve.) Največja !n najspcsobncjSa tvrd ka in izposo'evai.^ ca • i!avlr{ev In hsrmonipo7 na jugu Avstriie. — Valikanrta zaloga saga glasbeoe^s oroi]a, strna ia avasiksUf. EflSnf ialoinfk Hromih in Iromornfb tvorme BosetJ- dorfer, H6UI & Heitzmann. Fčrstcr. Ehrbir. Gebrtider Stingl. Rod. Stelzhanmer, Czapka, Laaber^er A Gloss. Hofmann in BofVerg (amerikanski harmoniji) Obrokl od K II'— naprei. Naibogattjia izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oeleite si klavirje z a n gl eSko'ponavlajočo mehaniko. 10 latna d> stavio obvezna garancija. Bla'amalBm na nižia Saamana na- ufod^eiSa. Ufllalavanf« tar popravila strokovno m cetio I Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate tik i (uć no le x fai za Kranjsko v zalomi, svarim pred nakupom lalzi- HkatOT in navideanega ^pofalma"* pfi kričačih, ki te J drznejo govoriti o ^d^kraam blag«*4, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalomi. Imam okrog \Qt) tuc. razn h moŠkib in otro<*"ih rim«kth NOGAVIC po prrr- ni k rf-ni ga Otfđatl« Osvald Dobelc, LimLJANA, Martiaiava ceata. MALINOV SOK •■arantirano pn»fen, vkuhan v naiboljši rif<- nadt, v puštn h za» ojih a 5 kg brutto 1S ■ franko razpoSiha A. Tosftk, Praga. EraL Via kraiy 1274 La /'a en £ros narobili speetietne ponud^f Lftsne kite na;bo1 ie kakovostl po 7, 9, 12 In li hron; lasne oodione in mret'ce va°li vr*t; „ifaHl1*. barva za I«ie in brado od Dr* Drallas r»f» 2 -n4H lasne vodo In maatt; Sa-nuornz'- w^iWafiJa las, ivlo^t In pndsr poallčsl 1.1. đ. priporoča štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradit v»oklic ala w voaftko aluibovasi« \* lokal odprt tamo za prodat 9 Blaga in alcar vsakl dan uao od 9 do 21 In v nedatfo od 9 do U ara do-*o!dan Gonoktein. 7 N'ainovej^e, .^kušeno sredstvo I brfz vbri cavania TOti kanavcu ^tri- \ perju). betemu toku, Čreve^nemu in i mehurnemu katarju itd, pr»znan na klinikih in u eijan na ten le zdrav-niSki'p znanstvenih rrceptarijih za Bfrli net Rezept-Taschen- I buch fQr Prackttsche Arzte na strani < 17 ;n 128. Berlinrr All«e«Tt. m^d. i Zenir-' - /eitune^re-rpi Ta^chenbuch ! na strani c. Bud^p-ster Orvo^i Z^eb-naptžr es K62>l*ony n» strani 12 in • 1.S3. Ft- mmesOesterreich Mrd. ! Kal. unn Rezept Ta^chenbuch na str. 53 in '2**. Leipziger und NViener Therapeutischp Le*5tuneen. Let 1913 na sirani 6 . Prašk' rec^ntanj če*kih j /dravnkov na strani 171. Prager j Rizf ntarium de^ Zentralverein^s j deutsch Ar^zt in BShmen na str 172 z opasko: Da cs dir Ma^pnschleim- i baut nirhr p fCT^rt, besonder«; beim | JinRrrem Gebrauche wir bei Cystidis i ru rmpf*hlen. Schnirer? Taschen- ■ ^llch drr Thera-^ie na s^r. ?30 Stein ■ Schneiders ArztHcuer Taschenka-lender Verzcchnis drr neueste i Arz-« fimirtf) na trog° »"Ugostio pregledali« [ • Honorar nizek. —-_»__ I Delmiki kapital E •0,200.000'—. ^_ *ti*B£& m Stan]e den* vlog na hran- kni'žice 31. okt 1015: I Beserre m 17,000.000-. *-• *^^* 19* PrlV* s: K 143,241.140"—. S8 Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I Ctttriu u tanji.—fetaioTijau im. , ftfal Marijti tn-Ir. htra cnTa (? kifi Jtocaraiiiii Stitrtf^l fctamijeu «64. - 33 poamžaic I Preskrbovanjc v^h bankovnih trantakcij, a,pr.: Prrvaf anje deaeraih ¥if na hranili* Najkulantnejse izvršavanje beiMlk mmrmM aa vach tuiensidh in inozcmskth meitih. — liplačtvanje ku- I kniižice brti rentntga davka. kontovne knjife ter na konto-k©rent z vsakođnevnim vedno ufodnim obre- poaov ia izfrebanje vrednoatnih papirjev. — Kupovanje in prodtjanje deviz, valut in tufih novcev. — I štovanjem — Dtnar ae lahko dviga v*ak dan bre* odpovedi. — Kupovanje in prodaianje ■laiaetfBlli Najemodaia vamih prtdalov sumoshrambc (aafes) xa osnjevarno shranjevanje vrednostnih paoirjev. i'avtin, I Ba^lHrr ttroro v okviru uradnih kurznih poroćli — Shranjevanje in upravljanje (dapoti) vrednostnih dragotin itd. pod laatni tak i t po m stranka. - •pmillee« e. kr. rmsr. letcrlt« Brczpla^n* revni ja iižre- I papirjev In patojila nanje. 12S ^*11*" ^tdnoatirth oapirjev. - Ptmmm aa vaa žrebanja. UvUaila ta nakailla V AaaeriMe la la Amerike. I U»ttM««a Im piša«««« at«jaa«llat la aaavaH a vaeh v aanena atraka aaaalalaalh ti-aaaakallak veakelar kraaaiaaaa. eaa-frsaUTk«t Pranmatan aemkm L*m»llamau - Tnleloa *tov. 41 n ___________________________________________________--------------■—-—_^—.-------------. ----------_ ________ i 2^> štev. .■jOVENSM NAROD41, dne 2t. decembra IM«. Stran 11. RADIUM! Zapestna ura z intenzivno sTttečiai fdlfafclM araaMBi Stevilkt ti kazalo! razširiajo v temi mo^n *vtt Rtfulirsno Aafctr dtlo, fre točno, 3 letna garancija Ude lana v nikljn, x Nnjatfai jcrmenom, premer 35 mm Pri zna no praktiČao sa vojake. Bmm 18 kftOBai Pošilja po povzetjn (vojna pošta đemr aaprei) zalofa or Jakob K6nigf Dwwi 3123, Uhwngmt37H c!nKtr!(nc žepne svetiljke, baterije, mole žmice, najboljše kakovo* ti 2889 dobavlja najcenejše preprodajalcem A. WEISSBERG, Dunaj Unt^re Donausir. 23|3, odd. III. Slovenska kcrespondenca. Katalogi zastonj Prinr tfnf ^Ubijana, f^mt«mn» ^m* li A II il Hl Stare a*«av tvarna*« x*o«^ma retba veslaa ia t^d^a« N#«"niie cen». 3§1 to, laka ii li ? j BRATA t Prodafnlnicas } Miklošičeva ulica št. 6. J nasprotf hote'a rfUnionlf- lioiiiii ^aT^^ S?^^^*; ^1^^^^ r^a^a«^^^ ^B in gona sua;. 121 Dslavnica; Igriška ulica štev. 6 Električna sMa. I ^UBHHBaHBiBiaaaPaHBBBHP»w9RQc*Hi^i^V^h.'« ih«- ii i ii n ^b—i—^—^™------------------------------------------------------------------------------------------------------------^------T^^^^M-^^^^^T-m--------^^---- I: G F. Jurasek : aglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil ¥ Izubijani, ^ Jliova ulica št. 12. i Zaloga fer izposojevalnica i,w^virj8v, p'anin in harmor.ijev. 273 Ugodna zamena in 10ietno jamstvo« i Speclalni zavod xa aglaieTao]a tor popra-k === vila viah glaabIL z= Ugla^evalec ¥ Tftlasb?ai amaticl" tar ¥ vsali -------------- sltvrnsktli zaTtilB. -------------- I Priporočamo ^pecliaizio L,,u in olresUo KonfeKclIo I atclo solidne tvrdke NI. Kristofic-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna kiia. Naincvcjše RT KOSTUME m Mafaavalia DLU LL ^i-.rs-i.vr: RIllLH Q!roške olilekue uuotileke za mliieike. Higieniono perilo in drng« potreMUa« sa — ww>|—tkm. ks*" Fošiija na ixbiro tuđi na daJfcalOi "Vi (titaiij! VHj|L^^^ dnđtv«, trgovce itd L Em 1 ^°> čcne, ^^^^^^™^^r grevtr li itieltvatflj lhiMfasa, Bvarakl tr« itov. L Ceniki franko. Ceniki franko. akt a*2€a> aUL a*2fc4a> Sabirna s 16 monoaraml, primarna za nar.iiina arte, servU ete, žepne robee in vseh vrst parilo se dobiva pri TONI JA8EH Ci ubrana, Ziiovska ulica štev. 5. \^ J Teodor Kom (popre1* Henrik Kom) iMh streli Sr, Klsaar. ?!»i:a!«t [0ni Pisaste cesta a 8. Priporoča se si. občinstvu za i2vr§e-vanie vsakršnih klerarskih del ter pokrivanje z angieSkim, franeoskim in tuzjTrskim škniiem z attJEst-cenifirtfrlm škrilieTi rEternit) pafsnf Hnlschek z izbočno in ploSČnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanteriiska kle-rarska dela v priznar.o solidni izvršitvi. litaa ;r ktliiijska o^ava. Poslekljena oesoda Poorave točno in ceno. Proračun: brezplačno in post. prosto. medni a teli je : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Voja*ke in ursdniške : uniforme: Spo meri v najkrajšem časa. L HIKUSCfl Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber ■vmiimvi ■■■ vvnraiiHiVfi Popmvila te livrSuiejo točno in toH4ao ^= Tehnitna pisama ^^ s« tewrWt#w wsalc« vrsto Mfrtov9 pror«?uitov. Oblastveno konc zasebna pMrW*vaMca sa nalu^ to ^ro«l«Jo »irJJUž, gozdov Eti posestev VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodnl izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14. tourlMjii todl »• f«l|o privatn« cenitve v mettu in na deleti. Prod ajald to kapci na| ta ahmaja aa aorl osnaiano posracfavalnfce. PrevtiMita tiMH >tavbiaika data to nadsaravanja. — Tajnost zajamčena. Bližoio se oelibi dneui sreče! ▼ tasn do 1. februar]a 1917 fzžrebanl bođo glavni dobltki slede- c!h Izbornih srečh: Jfovfli sreck flv;\r. rdecega križa . . . 300.000 in 530.000 kron lirskih sreck......200.000, 400 000 i n 200.000 firank. 3% ztralj'š:ih sreck iz leta 1880 ... 90000 in 90.000 kron 3% zemljiskih sreck ti leta 1889 * . . 80.090 in 100.000 kron 17 irebaal «ako loto! Svota glavnih đobitkov 1. 1917: 3,230 000 kron oziroma frankov. NaV~ Meseini obrok samo K 7fl— azirema K 3'75. ~M Ta srećke tamaio trafno denarno vrednost in fe izgaba denarfa kakor pri lo-terifaii v slaćau nelxirebanta Isključena i — Zahtevalte brezplaćno po;«snflo fn Igrala! nacrt, htite z niroČilcm! 2414 Srečkovno zasfopstvo 19 Lfabliana. 100 s^rnv zdrave domače pijace nosvežujočc, dobre in že;o gaseče st lahko vsak sam priredi z mali stroški. V I zalogi co snovi za: ana- Inas, jabolčnik, grenađive, malinovcc. poprova meta, mnškatelec. Domerančnik, ' diieta perla, fišajevec, »katni se ne more. T» damaća p;jača »e lahko pi;e goleti hl»dn«. po« im i vro£a, n&mesc* ruma in iganja. Snovi i t:atan*nim navod'iom staneio K. 10*- trsnlto no povretju Jaa Grollch, drtferiji pri atifele. Srni 639, Mom. * netno. C«a K 5 7^ s I ■ po5t:iino »red- 3 porciie I •tanejo K. • 6 —, 6 porci) K 3fi 7^ Vse bre« kakih 1 nadal:nih BtroSkov. Naslov sa oaroćila: ] 1 iili PLO. inim pri an§i!i. ima §3!. ta. i dijamanti za rezanie stekla I ia steklarie in domačo | rabo. Št. 1 za steklo v i ukn:h K 3 5a St. 2 za | nav. močno steklo K530 i Št. 3 za vse vrste brus. j stekla K 8-10. Št. 4 za | močno bru5pno steklo, neobdelano, in za zrcala K 11.70. Povzetje 55 vin. več. Za reeteo in solidno blago jamCi JM GSOLIB, đmlmja pri angs!n, Brae 639. ■«! V«»M«aai^«l4kl 1e sredstvo ma pomla- ■ rai!iyaVl ienje l»s, ki rđeee, «rret:e in sive las« in brado ca trajao temno po- barra. 1 tteklenica s poSt. vred K 3-70. | Rydyol i ]" rotaate y*da. ki - tivo pordtči bl«da '-------------- i k Li«. Učinek je čudovit. 1 ■■■Mu- I jiica « poitn-no vred K 2 44. I Maslo* za aaroolla i I Jan 8rollch. drožerija pri nfeli, I Brno 639V Morava. I w Brez konkurence! F. L Popper čevlji a gMpetle te gospe so nogani najbolj priležai, lični ia najboljše kakovosti. Napredaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešemova titka St 5. Qoysserslu ćcvlji za turiste, MtgQcnfeiil čeriji u otroke ia Lawi-te&nis-(e¥lJL LJUBLJANA Prešerno¥a ulica štev. 3. | Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000-^ Rezervnega zaklada........» 1,330.000*—: Sprejoma vloge vsak dolavnlk. Hranilnica je pupilarno Tama in stoji pod kontrolo ca kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranUnlke. Pm|a sa Ma«qitta Ia podopla na Kranjskom proti S% Isvm Kraajako pa proti 9!/4% obrestim In proti najiaaaf —— 1 Vt oilrtia a/4 % #>4plaiO¥aala aa dolg. ■; Stran 12. .dLOVEMSKJ NAMOD*. *k 28. temtoa *§*. 295 Stev. Stanje rtenaralli Ytog ooa. B 116,6—*Ofr .' '"w Oatalea K 40,000.000-—. ItSS Češka indnstrijalna banka jfffi Fimuidranje vojuihih dotav. :: LomMNe Mm. :: KretDte u aiirovtzaine noKupe. Vsakorrstne bančne transakcije. ...... lfakazlla Tojnlm nletalkom. fiflP"" Sprejme se *9| : izurjcna prodajalka: za ^pecerijsko h^a^o z doleoletnim iz-pričevalom. — Jos. BajČter, trgovina, Šoštanf pri Celju. 4217 l^are! Linljart == urar = Iju&ljana, JVCarije Jerezije cesta St. 7. daloga vzch vrst iepmh nr, nr fea nihalo s polnlm bili om, sten-ff&h in kuhinjskih nr, btadilk. 3ikljas?e vo ne ure, ure v zapestnicah z radrevim kasalrsifeoni *U braz u-ega, 1 cl aga" srebrnih in ctkljastiii np „Ome-ra" po Dajniiiih cenah. 131 Popravila se izvrŠujejo najbolje. Armadne zipcstnc : ure : natančno regulirane iz v klja ali jekla K 12, 16. 2C; z ra-diisk^m svet?lnikom K16,2\24; v ?rebr ocrovju K 18.24,28, z radijskim svetilmkom K 30. 36. Srebrna zapestna ura K 30, ;^6. 40. 14 kar. zlata zarestnica K 100, 120, 140; 31etna oism. ^arancija. Pošilja se po povzstju Nika^e-ga rizika. Zamena dovoliena aii se ćenar rovTnc. Prwa tawarna ur JH KOMU. c. i- to. aa«a2e, rekavice nicn0 Pnznan0 kot najboljse. Rekavlce glace, pletene in triko. ;n dru?o v to stroko spadajoče Predpasniki za dekliee iz perilnega Žepni roSaei iz platna, sifona in potrebščine za zimski šport in tu- in belega blaga, kakor tuđi za batista. , riste. male dečke iz močnega moleskina. Največ}a In najpopolnejša lzblra v te] strokl. Poaebno priporoćamo razlicno vo{aiko perilo iz ciste volne in velblodie dlake, dalje 0«doi0 ameriSkega iu ttveđskega proizvoda v vseh velik<'Stih, veliko zalogo đolatll plaićOT od najcenej&ih do najriDejiih, ==================== in sajfliodtratii« felait iz svile, baržuna in volne. ■ Lju&liana A. & E. SK ABERNE Uumiana MeStnl trg 10 specijalna trgovina za pletenine9 trikotažo in perilo HW'nl W 10 Na debelo ir« drobno! =_=_—== Na debelo in drobno! £ •• A e o s s Hajcenojte dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skoftjo 19 — Prešernova ulica 4. f O 63 ta M. Schuberi , preje Bilina & Kasch, Ljnbl)ana, ZidOTs'sa ni. 5. priporoča veliko zalo^o ♦VlUitMi 1b gUoo-rokaviGf modno blago za gospode in dame, raznoyrstne Hbo parlnme, ročna dela in materijali kirurgične predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdolovanie preoblečenlh gnm^ova Kmetske posolllnlca ljubljanske okolice v Ljubljani. 1 obrestaje hranilr.e vkge po čistih ^m |/ Q/ brez odbitka rentnega žavVa. Rezervni zakla? n d 1990.000. f / 2 /U Ustanovljena leta 1831.