Leto XVIL, SL 242 L|tsbl]ana, nedelja fl, oktobra lgj6 Cena 2 Dia UpravniSONH oiica a, m 3134, 31», 312» inseratni oddetaiu »UlgOM lit - t^odrutmca Mariban •t. il. — Jefcton «L MU. PooruSnlcs Celje: X. — reiefon St lMi ftačum pri poŠt fte*. tjana §L 11-842, Pragn Wleo tt 106.241. n, H22, S12S, J^otrtjana, Knafljeva oiica *. 3122, 8123, 3124, 8126, 8128. Maribor, Gosposka ollca 11. Telefon SL 2440. Celje, Stro8smayerjeva ollca Ster. 1. Telefon St 66. Rokopisi sa ne vračajo. Vse ceste na] postanejo banovinske 2e pred leti je bil v Sloveniji sprožen in izdelan širokopotezen predlog, da se za, gradnjo in vzdrževanje cest zasiga-rajo potrebna sredstva z ustanovitvijo posebnega banovinskega cestnega fonda v katerega bi se stekale pred vsem one ie uvedene davščine, ki obremenjujejo eestni promet. S takim fondom naj bi st) zajamčila stalna sredstva ^a vzdrževanje in gradnjo cest in bi se onemogo čilo, da bi se dohodki od davščin, ki obremenjujejo cestni promet, uporabili za druge namene. Obenem bi bila dana možnost na podlagi stalnih dohodkov cestnega fonda najemati posojila za gradnjo novih cest. Tega velikopoteznega načrta, ki mu je bil duševni oče takratni podban g. dr. Pirkmajer, na žalost ni bilo mogoče uresničiti. V Beogradu so navajali proti njemu dva argumenta, ki sta si med seboj bistveno nasprotovala. Prvi je bil ta, a defenzivno politiko: preden bi pristala na sodelovanje pri sklenitvi novega varnostnega pakta, zahtevn brezpogojno priznanje svoje nevtralnosti s strani vseh sosednih držav. Belgija ne nri-sll zapustiti Društva narodov, toda omejila se bo v svojem sodelovanju z?olj na zaščito svoje nevtralnosti. Nova belgijska vojaška organizacija se nanaša izključno na obrambo proti morebitnemu napadu Nem- Rim o Članovem obisku v Berlinu Predvsem Locarno ln splošna politika, manj pretres posebnih problemov — Novih sporazumov ne bo Rim, 17. oktobra, b. Napovedani obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu tvori &e vedno predmet pogovorov r diplomatskih in političnih krogih italijanske prestolnice. Doznava ee. da bodo grofa Ciana spremljali ra pota r Berlin Butti. direktor oddelka za evropske Tadeve v runaojean ministrstvu, Vitetti, direktor splo&nega oddelka in Grazzd h tiskovnega mmistrstva. Ofcrodnja točka berlinskih razgovorov bo iranenjava misli glede takozvane lokarnske zadeve. V diplomatskih krogih so mnenja, da je v tem pogledu že prišlo do sporazuma med Rimom ln Berlinom glede sodelovanja na morebitni londonski konferenci, ki se je bosta obe državi udeležili pod pogojem »jamčenja njune popolne enakopravnosti t drugimi udeležnikL V tem smislu je baje stilih iran tudi nemški odgovor Londonu. Politični pomen italijansko-nemškega sodelovanja naj bi bil v oslabitvi angleškega prevladovanja na konferenci. Avstrijskega vprašanja niti to pot n® bodo proučili v vsem njegovem obsegu. Grof Ciano se bo omejil samo na to, da doseže nekakšno načelno koordinacijo in nravno-vešenje rimskih protokolov ter avstrijsko-nemškega sporazuma z dne 11. julija, da bi vsaj v bližnji bodočnosti, ko je italijansko-nemško sodelovanje potrebno na drugem terena, ne prišlo do nepotrebnih kolizij. V dobro informiranih krogih zatrjujejo nadalje, da je prav zaradi velike občutljivosti obeh držav v tem vprašanja zelo verjetno, da Ciano v Berlina še ne bo ventiliral vprašanja morebitnega gospodarskega sodelovanja med državami rimskega bloka in državami Male antante, ki morda tudi na dunajski konferenci Se ne bo na dnevnem redu, ker si Italija sama nI še povsem na jasnem, na kakšen način naj bi do tega sodelovanja prišlo. Ciano bo nadalje zagotovil merodajne nemške kroge, da je nedavno razvrednotenje lire izrazito ekonomskega in finančnega značaja in da mi bilo diktirano po nikn-kerm političnem oportunrarra. V splošnem pa bo Oianov obisk izrazito političnega Enačaja ia bo nekaj več kot navadno In- ! formacijsko potovanje, dasi od njega ni j pričakovati nikakih novih sporazumov med j Italijo in Nemčijo. Glede na trenutek, v katerem bo do tega obiska prišlo, Je verjetno, da bodo berlinska racgovori manifestacija ideoloSke sorodnosti obet režimov, k Česar naj bi se po možnosti potegnil zaključek o potrebi organiziranja skupne idejne fronte, ki naj bi obema državama pripomogla do izvojevanja vseh njunih zahtev. Tako bi avtomatično prišel do izraza mednarodno politični paralelizem obeh držav, ne da bi se že sedaj vertilirala nekatera skupna konkretna vprajSanja, ki čakajo 1» na rasčiščenje. za kar pa po mnenja obeh sedanji mednarodni trenutek ni Se posebno ugoden. Chambranov odhod iz kih, ki spadajo v pokrajinske fonde. Ne spuščamo se pri tem v razmotrivanje, ali bi naše gospodarstvo sploh lahko preneslo te davščine, v kolikor se uvajajo na novo. Gotovo pa bi bile psihološko bolj znosne, če bi se res uporabljale za vzdrževanje onih cest, la jih neposredno uporabljajo plačniki davščin. Ker smo nedavno brali tudi v ljubljanskem opoldanskem glasilu JRZ zahtevo, naj se odpravijo vzroki za pritožbe, da dobi Slovenija »iz Beograda premalo denarja nazaj«, smo prenričani, da načrt o cestnem fondu, izdelan od uradništva v gradbenem ministrstvu, ne bo uveljavljen. London, 17. oktetom. vr. Winston Chom- berlain je imel v Eppingu govor o zadnji izjava belgijskega kralja Leopolda glede nevtralnosti Belgije. Med drugim je ix-javil; Morda teče zadnje let«, v katerem bi m še mogla zagotoviti kolektivna varnost proti kakemu napadu. V sedanjem trenutku sta Francija in Anglija najbrže najmanj tako močni kakor Nemčija. S pomočjo vseh vlad, ki so zvezane po statutih o Društva narodov, bomo lahko ustvarili jez proti napadom, da preprečimo sicer neizogibno katastrofo. Prihodnje leto. ko bo Nemčija že prevladovala, bo tto najbrže že prepozno. Antonescovi obiski Bukarešta, 17. oktobra. AA. Prihodnji teden bo važna seja ministrskega sveta, na kateri bo zunanji minister Antonescu podal ekspoze o mednarodnem položaju in bo referiral tudi o svojih najnovejših razgovorih. lei jih je imel na obiskih v tujkvi. »Adeverul« piše, da bo Antonescu spremljal kralja Karala na obisku v Pragi ob koncu oktobra. V kratkem bo odšel tudi v Pariz, London in Varšavo. Pri obisku v Varšavi bodo razfpravljali tudi o gradnji prekopa, ki bi zvezal Dnjester in Vis-lo rn tako Omogočil nepretrgano vozno pot med Baltiškim in Črnim morjem. Maksimiranje cen v Romuniji Bukarešta, 17- oktobra, g. Danes se je vršila konferenca indnetrijskega in notrar njesra ministra na kateri je bilo sklenjeno odrediti najstrožje ukrepe proti vedno večji draginji, zlasti na trgu živil. Med drugim je nameravana uvedba minimalnih cen. Novi val draginje se je nrieel takoj po rad- j njih devalvacijah v Franciji, Nizozemski • in Švici. ' čije m sato Belgija na francoski meji ne mre K izvesti nobene koncentracije svoje vojske. Belgija noče postati prehodno ozemlje Bruselj, 17. oktobra, o. V belgijskih vladnih krogih zatrjujejo, da bo odgovor belgijske vlade na francoska vprafcinja in na morebitno slično noto angleške vlade, popolnoma kratek in jasen. Vlada bo v svojem odgovoru naglasila, da Belgija nikdar več noče biti prehodne ozemlje za tuje vojske ter da hoče preprečiti, da bi belgijsko ozemlje še kdaj poslalo bojišče drugih držav. Belgija hoče v \seh sporih med sosedi ostati nevtralna ter se bo omejila zgolj na obrambo svojih državnih meja. Posledice pakta z Ri^ijo Pariz, I7. oktobra, o. V desničarskih francoskih krofih prevladuje mnenje da je odločitev Belgije posledica fran otiko-ruskega pakta. Za Francijo je bil tet pakt doslej važen samo zaradi Belgije. Vzajemna po-moč Francije m Rusije je bila mogoča samo skozi trojna vrata- preko Švice, Italije in Belgije. Svjcanka in italijanska vrata so za Francijo že davno zaprta sedaj pa so se zaprla tudi belgijska vrata. Zaradi tega je pakt z Rusijo izguba za Francijo vsako vrednost. Napad na versajsko pogodbo Rim, 17. oktobra, o. Po sodbi rimskih političnih krogov je sklep belgijske vlade uničil ves lokam?ki sistem. Belgija namerava urediti svoje odnošaje napram Franciji Iz- [ kljnčno na temelju pakta Društva narodov, j ki je s tem osvobojen versajskih in lokom- : skih omejitev. V rimskih krogih so dokaj j vznemirjeni zaradi dejstva, da Belgija as odklanja sodelovanja pri sklenitvi novega zapadno-evropskega pakta, na drugi strani pa so v Rima prepričani, da Francija sedaj ne bo mogla več odrekati Nemčiji popolne enakopravnosti. Če se Belgija ne čuti ogrožena zaradi zasedbe Porenja, se tudi Francija ne more več sklicevati na to nevarnost. Slej ko prej pa so v rimskih krogih mnenja, da je dala Anglija pobudo za korak Belgije, ker je hotela s tem osvoboditi pakt Društva narodov vseh versajskih omejitev, ki so bile za angleško vlado neznosne, pa jih je morala spoštovati. Skupen odgovor Anglije in Francije London, 17. oktobra. AA. Zvedelo se jo, da je bilo na včerajšnjem posveta francoskega poslanika Čorbi na z voditelji zana*-njega ministrstva sklonjeno. da bosta Anglija in Francija skupno odgovorili nn korak belgijske vlade. Novi predlogi za Locarno London, 17. oktobra. AA. Uradno oijavljajo. da je zadnje dni prišlo v nuna n j« ministrstvo več francoskih in nemških predlogov glede lokarnske konferenc*?. Tudi Anglija presenečena London, 17, oktobra. AA- Zunanji minister Eden je povabil belgijskega poslanika k sebi. da cm razložil namen sklepov v Bruslja. Angleški krogi izjavljajo, da se bili selo presenečeni. ker niti najmanj niso pričakovali, da se bo belgijska zunanja politika rzpremenila na ta k on čin. ČSR zaliva nova l%m$tm za varnost Pariz, 17. oktobra, o. Ka"or zatrjujejo v poučenih krogih je CeSKosIovašfci poslanik Osos*l obvestil zunanjega ministra T>eIbosa, da je po mnenju češkoslovaške vlade lokarnski pa^t po preokretu v Belgiji izjnibll vsako praktično vrednost, rarfi (Se^ar mora Češkoslovaška zahtevati nova Jamstva »a svojo varnost. arska eeatrala Male antante Akcija za odstranitev mednarodnih trgovinskih zaprek in za povečanje izmenjave blaga Praga, 17. eirtobna. g. Danes Je bfla ustanovna skupščina gospodarske centrale Male antante. Ministrska predsednik dr. Hodža, na čigar pobudo se je ustanovila ta organizacija, je v svojem govoru opozarjal, da se sedaj ustvarja nov trgovin-skorpoKtični sistem, čegar citj je Ekvdda-dja mednarodnih trgovinskih zaprek ki povečanje meddržavne izmenjave biaga. Gospodarska central« bo delal« za razširjenje trgo»vk*sko-politjčne podlage Male antante. Doseči hočemo s pomočjo gospodarske CMflrale, da se organična celota Msle antante ojsči tudi s stališča gospodarskega realizma- V to svrho naj bi med drugim služila tudi tepopolnif!ev podiunavske pa-noplovbe. Države srednje Evrope, torej tudi skupini Ma4e antante !n mnsfcc^k protokola, imajo v trgovjnslko-fx>K-tičnem pogledu ravno glede na aovi narvoj mnoge skupnih interesov. Mi hočemo braniti skupne interese srednjeevropskih držav in njenih obeh skupin ter jih že sedaj vrelja-▼iti v novem trgortoiskio-polifcičnem štetemu, kasneje pa v okviru širokega tmy skega gospodarskega dogovora, do katerega mora priti t dogtedinem času. Gospodarska centrala je ustanovMaaa v oblaki dražbe t omejeno zavem. V nadzornem svetu ao ravnatelji vseh vodSnlb velikih todustrijafeh m kmetijskih podjetij. Predsednik je bivši trgo-vrinskt minister tni Dv*>raček, st njegovega namestnike j»a je bil imenovan generalni ravin te#j Skodovih tvora ic L&vensteia^ Srditi boji za Madrid Neprestani letalski boji — V pričakovanju odločilne bitke pri San Martinu Madrid, 17. oktobra. AA. Včeraj so bffl na vsej fronti pred Madridom krvavi boji. Že zamna so tri vladna lovska letala in trije tri motorni bombarderji bombardirali uporniške postojanke in povzročen paniko v njihovih vrstah. Vladne čete so to izkoristile ter so t močnimi napadi zavrelo njihove postojanke. Zaradi prodiranja vladnih čet se mora vladno topništvo na tem bojišču neprestano premikati naprej in menjati svoja mesta Ob 15. se je pojavite več uporniških letal nad postojankami vladnih čet, vendar pa so se takoj odstranila, ko sta se dvignili v zrak dve vladni letati- Proti večeru so dobili vladni oddelki močna ojaoenja. Danes se čuje iz odseka bojišča pri San Martin de Val de Glezie močno streljanje s topovi. Vse kaže, da je prišlo do odločilne bitke. Vladne čete branijo kolikor je doslej znano, vztrajno svoje postojanke. E1 Escorial obkoljen Pariz, 17. oktobra, b. Po poročilih iz uporniškega glavnega stana so uporniki že toliko napredovali v smeri proti E1 Esco-rialu, da je sedaj ta grad že popolnoma obkoljen. Čete generala Mole so samo še 30 bm oddal'ene od njega. Na jugu je druga uporniška kolona zasedla kraj Ro-bledo in se s tem približala El Escoriahi na razdaljo 15 km. Obe koloni sta že vzpostavili medsebojne zveze, tako da se sedaj pričakuje sistcnurtsko prodiranje. CabaUero vrhovni poveljnik vladnih čet Madrid. 17. okt.. b. Min predsednn Ca-ballero je imenovan za vrhovneca povelj- . niika vseh oboroženih vladnih sil. S po- j sebnim odlokom je bil ustanovljen tudi generalni vojni komisarijat. če^ar glavna •naloga bo da izvršuje poliitično-socialno kontrool nad armado in tvori ve? med vo- . jaškim poveljstvom in bojevniki. Za gene- ralnega vojaškega faomosar.ja je imenovan zunanji minister Ahrarez del Vajo, ki na je podrejenih več podkomissrjev, zastopnikov vseh glavnih političnih »traj, sastv partih v sedanja madridski vtedi. Bataljon pod vodstvom nemške konranistke BeviDa, 17. oktdbra. AA. S fronte poročajo, da je mana kormmistka Margarita Nelken, nesmžka begunka, sestavila komu* ntstični bataljon in mu stopila na delo. Beck iz Pariza mimo Berlina Varšava, 17- oktobra, b. Zunanji minister Beck se je vrni iz Pariza. Splošno pozornost je zbudilo dejstvo, da se na svoji vožnji mimo Berlina ni ustavil niti za hip v nemški prestolnici, kakor je snel navado pri svojih prejšnjih povratkih domov. Poljska javnost je zadovoljna z uspehom njegovih pariških posvetov, kar izraža danes to4i časopisje v zanimivih člankih, ki poudarjajo. da je sedaj sodelovanje PoTjske s Francijo razširjeno od vojaškega rn finančnega tndi na politično polje. Ras Nasibu umrl Ženeva, 17. oktobra k. V sanatoriju v Davosu je snoči v starosti 42 let umri abesinski vojskovodja ras Nasibu. Podlegel je j etiki. Zadnje dni sta ga posetila med drugimi tndi dva odposlanca bivšega abe-«in«kega cesarja. Ras Nasibu l>o začasno pokopan v Davosu. pozneje na 1nx1o njegovo truplo prepeljali v Pal-^tino. Politična situacija Po odstopu g. Uzuuoviča — Sledila sta mu dva senatorja Seji obeh senatorskih klubov Beograd, 17. oktobra, p. Ostavka g. Ni- kole Uzuuoviča oa položaj častnega predsednika JNS politične javnosti ni posebno iznenadila. ker je bilo splošno znano da g. Uzunovič ni bil zadovoljen z izvolitvijo za častnega predsednika, ker je reflektiral na polozr iktivnega predsednika. Zato se je tudi kmalu po letošnjem kontrresu stranke odtegnil od aktivnega sodelovanja pri vodstvu stranke. Splošno se smatra, da sprejem jevtičevcev v poslanski klub JNS ni bil vzrok, ampak le zunanji povod za Uzu-novičev korak V svojem demisijskem pismu g. Uzunovič tudi res ne navaja tega vzroka. Z g. Uzunovičem so se solidarizirali še senatorja Svetozar Tomič in Jovan Ati-parmakovič ter narodni posianec dr. Milan ekulič. ki 30 tudi bili člani glavnega odbora stranke. Senator Svetozar Tomič je danes novinarjem izjavil, da njegova ostavka na članstvo glavnega odbora JNS nikakor ne pomenja izstopa iz stranke. kakor ostane v stranki tudi g. Uzunovič. čeprav je odstopil kot njen častni predsednik. Za primer, da bo izstopil tudi h kluba senatorjev JNS. se ne bo včlanil v noben drug klub. Isto velja tudi za njegovega tovariša Jovana Altiparmakoviča. Dano-s dopoldne in popoldne je imel sejo K ub senatorjev JNS. Ker je predsednik itiuba Kotta Timotijevič še vedno bolan, je tudi današnjo sejo vodil podpredsednik, senator Daka Popovič Na seji so razpravljali o političnem položaju in o zadevah, ki so v zvezi = sestankom narodnega predstavništva. Poleg drugih so v diskusijo po-srgli senatorji Rrtnjnnin. dr. Kramer. Ivan Hribar. Miljutin Dragovič itd. Razpravljali so tudi o kandidaturah za novo predsedstvo senata. Definitiven sklep še ni bil sprejet, križe pa. da bo klub zopet kandii-diral vse dosedanje člane senatnega pred- sedstva. Istočasno s Klubom senatorjev JNS je imel sejo tudi vladni Delovni klub sena torjev Tudi on je razpravljal o kandidatih za senatno predsedstva Izkazalo se je. da niso točne vesti, da je 2e sklenjena kandidatura senatorja dr. Mažuraniča za predsednika. kakor so poročali beogTajski listi Mnenja glede kandidatur so precej deljena in odločitev do tega hipa še ni padla. Pos'anski klub JNS je n?di danes nadaljeval razpravo o političnem in parlamentarnem položaju Poleg tega so na seji uredili notranje organizacijske zadeve kluba ter razdelili delo. V skupščini so sc danes sestali in posvetovali tudi šefi opozicijskih klubov, ki so razpravljali o morebitnem skupnem nastopu opozicije pri volitvah skupščinskega predsedstva. Odločitev o tem bo padla v ponedeljek, ko imajo vsi opozicijski klubi napovedane svoje seje. Jutri se bo v narodni skupščini sestal poslanski klub JRZ. da bo sklepal o kandidaturah za skupščinsko predsedstvo. Miša Trifunovič v Zagrebu Zagreb, 17. oktobra, o Danes dopoldne je prispel v Zagreb Miša Trifunovič, ki bo jutri prisostvoval banovinski konferenci staroradikalov v Zagrebu. Trifunovič bo najbrže v ponedeljek posetil tudi dr. Mačka. Shod JNS v Valjevu Valjevo, 17. oktobra, p. Krajevni in »reški odbor JNS v Valjevu sta iklicala za jutri velik shod stranke. Kot govorniki so napovedani predsednik Peter Živkovič, podpredsednik stranke senator Banjanin, generalni tajnik senator dr. Kramer, član ožjega glavnega odbora narodni poslanec dr Svetislav Popovič. predsednik kluba narodnih poslancev JNS Jerem'** Protič ter narodna poslanca Ante Kovač in Mu-stafa Mulalič. SJ srzčlam gnezdu in ljudski fronti Zadnje dni se neprekinjeno zliva na naslov naprednih in nacionalnih institucij plo ha psovk in zmerjanja najhujše vrste. Ker morajo ti izlivi slovenskih glasil Katoliške akcije iz razumljivih razlogov ostati brez odgovora je na:a javnost nekoliko vznemirjena in osupnjena Toda razlog za kaj .»Slovenčevemu« pisanju ne sledi zaslužen odgovor, ie zelo preprost Nimamo namreč človeka, ki bi lahko tekmoval z zmerjanjem. nimamo pa tudi človeka, ki bi hotel prevzeti tako nečedno nalogo Naš način politične borbe je vedno dostojen in pri nas so dopustne samo replike, ki se gibljejo v mejah stvarnega odgovora Morda bi si v današnjem iz'emiicm položaju pomagali na način, da bi pritegnili na pomoč specialiste v tej pano-gi. ki 90 podrob no pre-tudirali »Slovenčevo« izrazoslovje in si prisvojili nedostojen ton »katolPkih« časopisov Toda tega nočemo kajti naš ponos je v tem, da izpod peres na^-ih sotrud-nikov -e ni pri:la in tudi ne bo prišla pro-sta>ka psovka To je glavni razlog da smo na videz nekoliko handicapirani. drugi razlog pa je ta da nam i/vestne okoli-čine za-branjujejo celo stvarne in veledostojne replike v endar pa nas vse zmerjanje ne more oviran, da ne bi na njega temelju napravili nekoliko primernih zaključkov Napadi »ka*- . i« tiska so namreč že davno do-;>■-. ku minacijsko točko in danes v njih pr; najboljši volji ne moremo videti drugega. kakor neko nervoznost in negotovost. Iz besedila v »Slovencu« se ne da pojasniti ta živčna razdražen ost Saj vendar živimo v dobi zmag JRZ, počemu potem taki silni kalibri, strupeni plini in neblago d:-'cče hi -n-.be, ko je vendar nasprotnik baje žc poražen in potep:an v rno zemljo, iz kaicre se nikoli več ne bo skopal na po-vr ie? Čiovek bi mislil, da je za term iz- bruhi skrito kaj drugega česar si niti izgovoriti ne upamo drugače, kakor na varnem med štirimi očmi in štirimi stenami. Nič manj zanimiva, kakor so čmc slutnje. ki se selijo v dušo človeka, kadar či-ta zadnje uvodnike »Slovenca« p« je ideja ljudsike fronte, ki je glavno strašil 1 dobrim Slovencem za bližnjt občinske volitve. V »Slovencu« so pred meseci kovali neko fronto, ki pa se jim je zmaličila ker sta se v odločilnem trenutku sporekla dva glavna činitelja Zdaj pa kujejo novo fronto in se zopet ne zavedajo kako opasno misel so iznesli in kako uspešno delujejo zanjo. To je misel ljudske frc*nte ki je na Slovenskem še nikjer ni, ki pa je »Slovencu« zelo dobro došla dokler je namreč še ni. Za enkrat so si jo ustvarili le li<«ri iz Jugoslovanske tiskarne, da ahko l vso silo streljajo na to namišljeno utrdbo Zamislili so si jo tudi zelo logično na temelju dosedanjih izkustev Saj še niso tako daleč oni dnevi, ko so razne internacionale v gin-ljivi bra ski koaliciji vodile ljubljansko komunalno politiko Kar so tedaj lahko storili dobri krščanski možje kako ne bi človek prisodi' kaj slič ega 'iberalcem in fra-maso lom so si mislili pri »Slovencu«, in se za.eli igrati — 1 ljudsko fronto. Igra je tem opasmejsa. ker pobudi tz K ta trud morda v bodočnosti le poplaJan, ako bodo v Jugoslovanski riskarni še nadalje tako skrb •!'.. da se bodo medsebojni antipatije skupin, postavljenih na skupni imenovalec ljudske tronte, ko!; kaj polegle... NIHČE SE NE PRITOŽUJE zaradi cene, kakovosti in lepega Izgleda našega blaga. To pa pomeni več kot vaaka hvala. Cene natega blaga m obtoke eo od 110.— do 180.— dinarjev po metra VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P O R A Č I N rkamne ca raafe tep m vaaa okna Tovarniške prodajalno LJUBLJANA, Gradišče 4 tn v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Razširile central v in Ljubljani ® f* j., Biiograd, 17. oktobra, a. Včeraj od ministrskega sveta sprejeta uredba o razširjenju telefonskih central v Beogradu, Zagrebu Ln Ljubljani pooblašča poštnega ministra. da sme za ta dela izdati 55 milijonov dinarjev. Od tega bo šlo 38 milijonov za telefonski materijal, 17 milijonov pa za postavitev novih odnosno adaptacijo sedanjih poslopij za telefonske centrale. Material bo ministrstvo naročilo na petletni kredit, zneske za adaptacijo poslopij pa bo krilo s posojilom pri Poštni hranilnici. ilinist er dr. Kaiudjerčič je v zvezi s sprejeto uredbo dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri poudarja važnost te efona in potrebo, da se naše telefonsko omrežje razširi. Kapaciteta telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubijan je že izčrpana. tako da se skoro ne morejo več sprejemat: novi naročniki. Zaradi tega ne trpi le gospodarstvo, maiveč tudi država. V Beogradu bosta zgrajeni novi telefonski centrali na Krunskem vencu in na Se-njaku. prva za 2000 številk z možnostjo razširitve do 10.000 številk, druga pa za 1000 številk z možnostjo razširitve do 5000. Razširjeni bosta podcentrali v Zemunu in Pančevu. Poslopji za centrali na Krunskem vencu in na Senjaku bosta na novo ogra- jeni. V Zagrebu bo sedanja telefonska centrala razširjena za 2000 številk, v Ljub- j Ijani pa za 1500 številk. To razširjenje bo mogoče v sedanjih prostorih. Načrti bodo izvedeni v treh letih. Nezgoda avstrijskega pamlka na Dunavu Radujevac, 17. oktobra p. Blizu Dubra-vice se je danes pripetila na Dimavn huda nesreča. Takoj pod izlivom Velike Mora-ve v Dunav je parnik »Schonbrunn« last dunajske paroplovre družbe, zarnd goste megle nasedel na plitvino ob obali. Pam.ik se je z vso brzino zaletel proti obrežju in ie podrl tudi neko zelo debelo dTevo. Sprednji del ladje se je p škodoval in je voda pričele vdirati v strojni oddelek. Naši viačilci so prihiteli parniku na pomoč. Potr.iikom, ki jih je b-Ho na parniku precejšnje število, se ni ničesar hudega pripetii-io. Prestop !i so na parnik »Budapest« in nadaljevali z njim vožr.lo proti Bolgariji in čnnemu morju. Parnik »Schonbrunn« se seda i polagoma vrača po Dunavu proti Beogradu. kjer g.o; starostni prcdaedniiv dr Mila..", 'sosuč. Z.i novega predsednika je bij > izvoljen g Adam Pribičevič, brat umriega oredsed nika Svetozarja Pribičeviča G Adam Pribičevič se bo zaradi svoje i/volitve stalno naselil v Zagrebu I/volje- jc bil tudi ožji odbor, ki bo vt>dii po!irvčne zadeve Danes dopoldne bo v dvorani klr>a Bal kan javna komenionioija za Sveto, ar,cm Pribičevičcm Na svečani seji bode proči tana politična navodila ki jih je pokojni Pribilevid rnaio pred svoj«* smrijo is-irc.so-val g!». Vildcrju i dr K riraanj kn-.^t sv zatrjuje, se bo današnje komemora ije udeležil tudi dr. Maček h» bo na njej govoril. Načrt! na#l£ev rrrra Z zvezi s povratkom g. Vladka Kalifa sina pokojnega Stjepana Radiča. o i dtl prinašali rame verzije o njegovin političnih in drugačnih načrtih. S daj je »Politika« prinesla informacije, o katerih t-di, da so avtentične. po Dj'.h namerava g. Radič ostati v Zagrebu samo nekaj me e-cev, potem pa 8e zopet vriniti v Par z, da tam položi doktorat. Njegovo bivanje v Zagrebu ima pred vsen namen, zbrati podatke za njegovQ dokt rsko tezo »Neodvisnost Hrvatske nkozj stoletja«. Ko bo imel doktorat, se bo Ridič vrnil v Zagreb in se potem posvetu aktivni politik: ob strani dr. Mačka. Metropoli t Josif proti tujemu kapitalu »Vardar«, la izhaja v Skop,ju, poroča, da je ob priliki blagoslovitve neke tvornice v Skoplju tamošnji metropol it Josif rekel med drugim tudi tole: »Mnogokrat sem se spraševal, ali smo mi Jugosloveni res že osvobojeni, ali pa 9tno še tlačani. Skoro bi rekel, da se nismo svobodni. Ako pogledate našo industrijo, ako preimotrite vso našo materialno kulturo, boste videli, da se nam je povsod vrinil tuji kapital. Ako vpo'tevamo da so v naših največjih podjetjih večmomr tuji ka-pitali, potem lahko rečemo, da ^mo Le vedno tlačani tujcev, tlačani tujega kapitala.« Dr« Maček in »Hrvatski dnevnik" Poročali smo, da se je ustanovitev po-sebntga službenega glasila bivše HSS »Se-ljačkega doma« na Hrvatskem smatrala kot znamenje, da j<> dr. Maček dvignil svoje roke od »Hrvatskega dnevnika«, ki je do sedaj veljal za njegovo glasilo. Z ozirorn na to verzijo, o kateri so obzirno pisali razni listi, objavlja Agencija A«rala sinoči izjavo »iz pisarne dr Mačka« V izjavi stoji, da zaradi izhajanja »Seljačkega doma« ni v ničemer spremenjeno razmeri« dr Mačka do »Hrvatskega dnevnika« Dr. Mačku pr»pada slej ko prej izključna pravica določevanja smen »Hrvatskega dnevnika« in ne more nihče drugi razen njega v tem oziru odločati. Izjava dalje pravi, da je dr. Maček v isti zadevi sprejel novinarje m jim glede »Hrvatskega dnevnika« povedal: »2e pri ustanovitvi »Hrvatskega dnevnika« sem bil rekel, da ta list ni uradno glasilo HSS. marveč informativni dnevnik, ki bo pod mojim vplivom urejevan v duhu hrvatskega selja-Htega gibanja Z izhaja njem »Seljačkega doma«, glavnega glasila hrvatske seljaske politike, se niti najmanj ne tzpremeni moj« razmerje ali razmerje HSS do »Hrvatskega dnevnika«, ki bo. to se razume, tudi v bodoče podpiral hrvatsko seljaško politiko, čeprav ostane informativen list večjega okvira. Kakor oaro »večer poročajo k Z^greb^ je »Hrvatski Dnevnik« danes ie izšel « podpisi DOvSb funkcionarjev Kot izdajatelj je v imenu konzorcija podpisan narodni poslanec in ožji sotrudnik dr. Mačka dr. Žiga Soholl kot direktor lista pa zagrebški narodni poslanec, in odvetnik dr. Ivan Ja-kovljevič. List objavlja tudi izjavo do»e danjega glavnega urednika Cvijetka Staba-na. da je odstopil iz zdravstvenih razlogov Očividno bo se v ustroju lista izvršile večje spremembe predno je prišlo do gori citirane izjave. Politična doslednost tu in tam Iz Žalca nam pišejo: Petkov »Slovenec« je objavil vest. da je za občinske volitve v Žalcu kot druga vložena lista t nosilcem g. Vinkom Vabičem. Ker to listo »Slovenec« priporoča je očividno, da gre za listo JRZ ali pa vsaj za listo, pri kateri JRZ sodeluje. Kandidatura g. Vabiča je zanimiva v reč pogledih. Pri lanskih skupščinskih volitvah jc ta gospod kandidiral na listi dr. Mačka. Poprej je bil eden glavnih »bojevnikov«, letos pa je iz Mačkovega tabora prestopil v Ljotičev Zbor V nedeljo je »Slovenec« um poročal, da je g. Vabič na zborovanju ljotičevcev r Celju imel nekak referat. Svojemu poročilu je »Slovenec« dal zafrk-Ijiv naslov »Kaj pa ti iščejo med Slovenci?« Takrat se mu menda še ni sanjalo, da bo čez par dni priporočal istega g Vabiča kot edino pravilnega kandidata za župansko mesto žalske občine. G. Vabič sc še sedaj *teje med Ijotičer-ce. Zato mu priporočamo, naj v 13. števil- ki slovenskega glasila svoje stranke prečita članek »Demokracija ali kako se prisvajajo ljudski zastopniki«. Pred dobrim tednom. dne 8. L m., je isti list prinesel članek »Ura teče, nič ne reče«. V tem članku je črno na belem natisnjeno tudi tole: »Občinske volitve v dravski banovini na» ne zanimajo. Zboraši se ne morejo prav i nobenim združevati. Niti pred volitvami, niti za volitve, niti po volitvah v občinska odborih, ker ne bi mogli izvajati svojega programa, ki edini lahko prinese ljudstvu reMtev. Samo tam. kjer imamo stoodstotno jamstvo, da bo to mogoče, samo tam bomo nastopili, ampak sami!« Te direkthre ta g Vabiča očividno n« veljajo, ker j« pač vajen discipline, kakor je to dokazal ie kot kandidat na lista dr. Mačka in kar zdaj ponovno dokazuje kot eden med voditelji Ljotičevega Zbora in istočasni županski kandidat na listi JIRZ ▼ Žalcu. Priče v kerestinskem proe su Befinitivtta sodba o a£eri ponareja ja petdesetakov Beograd^ 1. oktobra, p. Kusacijsko s diši i je danes izdalo končno soJbo o zrn« ne«m procesu moti beograjskemu bančn -ku Millvoju Baškoviču in njegovemu knjigovodji Krst: Djordjeviču ki sta bila obtožena za rad' nonareUnja peldese^dinarskih , kovancev. Baškovič je sedoj defin^vno j obsojen na 12 let robije, Djordjevič pa j oa pet. Zagreb, 17. oktobra o. Danes Sf Je na procesu zaradi keresfnakega pokolja nadaljevalo zasliševanje prič. Zaslišanih Je bilo sedem prič. Dr Ivan Ban ovlč poslane« biv*« HSS za »rez Karlo-ac. je prip vedovaL da je bil skupno s poslard*k ni tovar Sen. Matom D movičem. ki le bil izvoljen za poslanca v =T*tzn i-rejrradu pr dr Mačku v Kuptneu k! je selem do «verr k'k>-met.-ov odd?; n vi K<»-«iUnca Ko a- tz-ved H "ss IrrKčk4 lrnor «ta v aporH£r>- n^ len Ha -v-m alno vpiH- ti oa 'Judst- o rv" eljat« % avt/-moW- lm; r Kcrestinec. priSls na *t» nr^-z-o Priči j»i 'r v K rcstlneu č sv<\iemu ^»"noda- u tod^ kmetje g?« nt"'© P'i«?fM! n mu grtir"'.! da boio »e n<"«ra ub!M. Za.tr) Je pobegnil in st Je zaklan i t svo«etn stnnovanju. A!fr-d ki ima v za umi po- <«e-tvo v Rakitju. Je avstrijski drtavljan »n so ea za»»t^evali s p onočjo tolmača. 0>«zM Je om?ai;nee ravlJal1 so o povečanju taimenjave blaga med posameznimi državami Male antante. Kar tiče izmenjave blaga med Jugoslavijo in Češkoslovaško, so se sporazumeli o Djenem izboljšanju v okviru devalvacije Kč. Oosežer- je bil nadalje sporazum o racionalizaciji rečne plovbe po Dunavu, 0 tarifni uniji tn o razdrlitvi transportov na tej reki Razpravljali so tudi o načrtu predsednica češkoelovaSke vlade dr. Hodže glede gospodarske rekonstrukcije srednje Evrooe. Načrt je bil podrobno proučen ln ie ero-spodarski svet ugotovil, c1 a bo po '-.popolnitvah lahko služIl kot osnova z\ prvo ■itapo akcije za gospodarsko sanacijo srednjeevropskih držav. Beograd, 17. oktobra, p. Iz d"ža'.T>.e služibe ie bil nr'n ' nik Danim'* čebrili pr. davčni upi avi v Ra-dovljicL "» aploh ni več videl. Oba obtoženca pa trdita, da sta ae ta*oJ zopet vrnila na delo. Petar Galič-CrnlcJci kočijaž bana Miha-loviča Je prenaftal poŠto med kmeti, ki »o oblegali grad, te med ljudmi v gradu. Podrobno je oiplsovai, kako so kmetje proglas li bana Mibaloviča za ujetnika Hotel Je iti po orožnike pa ga niso pustili. Izmed obtožencev Je videl samo 8tj«pana Sebre a K^ ao kmetje navalih na grad. se Je skril v sveje stanovanje tn o nadaljnjih iogodkih n česar ne ve Lev in Fr si fotograf r Somooru J« »«-povedal, da Je okrog 4 popoldne prtiel nek met Javit poslaacti Tomašlču, da je Izbruhnil v Kerestincu kmečki tipor. Poslanec je o tem takoj obvestil sreskega načelnika, ki pa *ajn ni hotel alftesar ukreniti, ker je bil na bolezenskem dopustu, pač pa Je naročil -jreskemu pristavn Poliču, naj ukrene vse potrebno. Polič Je nato flkupnQ s p^lancem TomaSičem odSel z avtomobilom v Kerestinec, kamor so pn-speii okrog .V ure. Tomašic Je takoj po lica. cbtoženega Lenarta, ki mu je pri-p vedoval, da ao kmetje zelo razburjeni ter da so četnikl hoteli iti v Kupinee •ubit dr .Mačka TomaSič je skuSal narod pomiriti. Ko pa je videl, da je to brezuspešno, Je Polič šel po orožnike, ki pa ao prišli že prepozno. Marko Dekanič ni vedel povedati nit bistvenega. On je že takoj v začet n dogodkov odpeljal domov ranjenega Jurinea ln se pozneje ni več vrniL Nato je imel biti sasliSan Josip GabnSa, o katerem pa se Je Izkazalo, da Je bil pomotoma pozvan za pričo, ker o dogodkih sploh ne ve. Zasliševanje prič se bo nadaljevalo v torek. Z»?edanje Balkanske zveze bo 7» februarja v Atenah Beograd, 17. oktobra, p. Prihodnje zase-! danje zunanjih ministrov držav Balkanske zveze bo v Atenah in se bo pričelo 5. februarja. Predsedoval mu bo min. p red tednik m zunanji minister dr. Milan Stojtdinovič. Potniki v Bohinju bodo morali prestopati Beograd. 17. oktobra. AA. Generalno ravnateljstvo driarrih isleznie je • 14 oktobrom ustavilo direktno odpravo potnikov če« prehod BistrieasBoMnjsko jezero Pod V d o Direktna odprav« prtljage ostaae Se dalje v velja rt Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danea: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej drža^ vi. obfagnost v severovzhodnih predelih bo nekoliko večja jutranje megle v dolinah rek. Temperatura se bo Se dvismila. Solne« vzhsja ob 5.57 in r»hnia ob 10.59 Duna'ska vremenska napoved za nede~ I jo. Nobene bistvene irpreniembe milega vremena v alpskem predgorju menja-Joče se ohlapno morda ma?hne padavine Qd čaes do čas« vetrovno, v notranjih in 1 južnih Alpah lepo in milo vreme. ms4 in novi (Beograd Danes bo svečano blagoslovljena nova palača Narodne skupščine ;:<•? •i ' ;: i m Kavarna »Albanija«, glavni, že prislovični kamen spotike sredi Beograda, ki ga zdaj že rušijo Pogled s strehe nove Narodne skupščine na Beograd kaže značilno sliko, kako prerašča moderno mesto stare ostanke Danes bo v Beograda slovesno ot- vorjena impozantna palača Narodne skupščine, katero je »Jutro« že obširno opisalo ter pred dnevi tudi omenilo, da so bili temelji te palače položeni ie pred 30 leti, ko je Beograd še daleč zaostajal za današnjim velikim in modernim mestom. Najlepši palači v Beogradu sta bili tedaj Oficirski dom in »Moskva« in graditelj teh dveh reprezentativnih palač je bil tudi projektant nove Narodne skupščine. To je til ugledni srbski arhitekt Jovan 1l-3t i d Temelj nove skupščine je bil položen od kralja Petra 1. dne 24. avgu-lBta 1907 in arhitekt llkič je prejel med \Mvečanostjo od kralja visoko odlikovanje. Konkarz za projekt novega poslopja Narodne skupščine je bil že leTa 15 in Jovan llkič je prejel prvo nagrado. Kakor da bi bil slutil, da bo Vhod v novi parlament graditev dolgo trajala, je izdelal svoj načrt v slogu stroge renesanse — v slogu, ki nikdar ne zastari. Med vojno so se izgubili originalni načrti arhitekta llkiča in po njegovi smrti je njegov sin, arhitekt Pavle llkič dobil naročilo, naj pregleda zapiske svojega očeta in nadaljuje njegovo clelo. I eličastna palača Narodne skupščine je kras novega modernega Beograda, po svojem slogu trajne vrednosti in lepote pa je tudi med simboli burne zgodovine naše prestolnice. Začetki Beograda spadajo v tretje stoletje pred Kristusom I" dobi Kristusovega rojstva pa je nekdanje keltsko mesto nostala rimska trdnjava Singidunum. Od cesarja ! Jaorijana, ki je vladal od leta 117 do 13S je Singidunum dobil pravice mesti. V 5. stoletju so mesto os\'ojili Huni. pozneje pa so bili njegovi gospodar Sarmati in Goti. Pod srbskim imenom se pojavlja Beograd v 9 stoletju. Pozneje so se zanj borili Madžari in Bizantinci. Madžari so leta 1124 Beograd porušili in z njegovim kamenjem utrdili s\'oj Zcmun, Bizantinci pa so napravili narobe leta 1154. Kot srbsko mesto je bil Beograd razširicn in močno utrjen pod vlado despota Ste\-ana. potem je bil snet madžarska last, leta 1521 pa je bil zavzet od Turkov. Ko ie Evgen Savo j ski Turke premagal, je bil Beograd od leta 1717 do 1739 avstrijski. Ko so Turki Avstrijce premagali pri Grocki, je postal Beograd 1739 snet turško mesto. Turknm so ga Srbi iztrgali med Karadjordjevo vstajo o božiču 1'eta do leta 19.13. Na- ter čp r^dr sel 'nr> ig S"hov naraš'p.1r<. mesto /c / no bile tur'1 " samo še P a-17i jp stalno lostalo srbsko in rJh Tudi trdnjav sn bile .nor?.*?'-':' 1S^7 izr^^ene knezu Mihajlu in turške posadke so se za vedno umaknile Da ie tako burna zgodovina zapustila v Beogradu s\-o je spomenike, je razumljivo in zato je danes po tolikih letih naglega razvo ja in napredka Beograd še vedno mesto velikih kontrastov. Značilno pa je !r>, da ie i' naši prestolnici i/ turške dobe ostala ena sama džamija. To je B a j r a k l i d o-v a džamija, lz turške dobe so seveda ostale tudi razne druge stavbe in. čeprav so bile večkrat preurejene in modernizirane, so še vedno, ali — bolie rečeno — vsako leto bolj strogo np^nrotje moderni!} velemestnih palač. Tudi po središču Beograda so med visokimi razkošnimi palačami razsejane prave ko- če, ki jih bo treba čimprej odstraniti. V nekaterih modernih delih mesta so ozke ulice z nizkimi starinskimi hišami, ki so, če gledamo z višine, videti kakor črna pot, ki si jo je črv razril skozi jabolko. Med starimi grdimi stavbami je bila najbolj trdovratna kavarna »Albanija« na začetku moderno urejene Knez Mihajlove ulice. To poslopje je bilo videti kakor krtina pod skrbno negovanim drevjem lepega parka. Upravičeno je moderni Beograd kavarno »Albanijo« smatral za kamen spodtike in za madež svojega lepo ure jenega središča. Ta starinska stavba se je s čudovito srečo upirala zobu časa. Med vojno je ni poškodovala nobena granata, nekajkrat je gorela, a nikdar pogorela. Ni še dolgo od tega, ko je v njej spet izbruhnil ogenj, ki pa ni napravil nobene škode. Sta\'bi-šče, na katerem je bila zgrajena »Albanija«, je menda najdražje v vsem Beogradu in že večkrat so listi nagla-šali, da bi se na njem ne dali razprostreti tisočaki, ki jih zahtevajo lastni- ki. Razne veletvrdke so se za zemljišče že pogajale, a vse pogodbe so se razbile zaradi previsoke cene. V borbo proti »Albaniji« pa je stopila letos z vso vnemo beograjska mestna občina, ki je po svojih strokovnjaških komisijah že nekajkrat ugotovila, da pro stori starega poslopja ne odgovarjajo niti najosnovnejšim zahtevam higiene. Mestni svet je te dni sklenil, da se mora staro poslopje brez odloga podreti. Med naglim razvojem v povojnih letih se pri graditvah nekaj let niso upoštevali nobeni gradbeni in regulacijski načrti ter je tudi to dejstvo v marsičem krivo tolikih kontrastov. V novih delih mesta pa povzroča kontraste seveda tudi beda, ki mora tudi nekje inieti svoja zatočišča Na periferiji mesta je mnogo modernih stavb, a še več barak, ki komaj zaslužijo ime človeškega bivališča. Več kakor v vseh drugih mestih naše države se je gradilo v Beogradu, a med tisočerimi novimi zgradbami je razmeroma le malo takih, ki bi bile namenjene za bivališča revnejših slojev. Družina na begu iz ognja Deset ljudi se Je rešilo, domačija je zgorela Ptuj, 17- oktobra Ob državni cesti proti Mariboru, med hajdlnjako šolo in Slovensko vasjo, stoji vas Skorba, v njej pa je na lični domačiji prebivala družina Jerneja Kolariča. Usodna nesreča je hotela, da je lepa domačija danes skoro do tal uničena kot žrtev zagonetnega požara. Ogenj je nastal davi okrog 2. ure. Ker je bila domačija s slamo krita, je bil0 mahoma vse v ognju; hiša z gospodarskim poslopjem vsi hlevi in skednji. Strahovito pokanje desk, ki so naglo zgorevale, je zbudilo gospodarja Jerneja ln njegovo ženo Marijo. Planila sta iz postelje in posrečil se jima je beg iz goreče hiše. Toda, kaj se bo zgodilo z njunimi osmimi otroki, ki so spali v zadnjem delu hiše, v posebni kamri? Otroci so stari od dva do 16 let. Silno pokanje je tudi nje prebudilo in pogumno so se začeli poganjati skozi okno vsi povrsti: Marija, Francek, Francka, Rozalija, Katartnca, Rezika, Fric in Ivan. Veža je bila že vsa v plamenu in tam niso mogli bežati, zato je bila res -vsa sreča, da okno njihove kamre ni bilo omreženo z želznim križem, sicer bi vseh o*em siromakov našlo grozno smrt v plamenih. Vaščani »o kmalu prihiteli na pomoč ta so pomagali reševati živino. Vendar pa je poginila v plamenih lepa telica, vredna 1000 Din, eno svinjo pa so opečeno izvlekli iz ognja. Vaščani kakor domači eo žalostno gledali, kako je ogenj neusmiljeno uničeval domačijo. S poslopji vred Je pogorela tudi vsa oprava, vsa obleka, šivalni otroj, gospodarsko orodje, ves letošnji pridelek, da je družina v eni sami noči prišla na beraško palico. A to še ni bilo dovolj, ogenj se je prenesel tudi na gospodarsko poslopje Neže železingerjeve, ki so ji takisto pogorela vsa gospodarska poslopja, a hišo so gasilci rešili. Na pomoč so prihitele gasilske čete iz Hajdine, Ptuja in Gereče va3i. Toda ob silnem pomanjkanju vode se reševalna akcija ni mogla razviti. Vaščani so s škafi prinašali vodo iz studencev. Tako se je posrečilo vsaj to, da so preprečili nadaljnje širjenje požara, ki bi lahko uničil vso vas, saj so poslopja vsa krita s slamo. Domačija Frana Mihe-liča je že pričela goreti, pa se je gasilcem posrečilo ogenj zadušiti. Ta požarna katastrofa naj bo nov opomin oblastvom, da začnejo po vaseh, kjer ni tekoče vode, graditi požarne vodnjake ali vsaj cisterne za zbiranje deževnice. Posestni^ Jernej Kolarič trpi okrog 60.000 Din škode, Neža železingerjeva pa okreg 20.000 Din. Oba sta le nizko zavarovana. Vzrok nastanka požara ni znan. Možno je, da se je vnelo zaradi slabega dimnika, prav tako pa je verjetno pri sedanjih razmerah na Dravskem polju, da je zanetila zločinska roka. Kino Sloga, teL 27*30 Misterijozoi filmi Velenapeto! CHARLIE CHANOVA SKRIVNOST Danes ob 11 uri dop. po globoko znižani ceni 3.50 — 5.50 Dm Soda in fižol namesto kokaina Trgovec ceferin svoboden — Prevejani sleparji Ljubljana, 17- oktobra. Kokainska afera, ki je v javnosti dvignila mnogo pra.hu. se na zanimiv način razvija v precej drugačno smer, kakor ao jo bila nakazala prva ugibanja. Na kriminalnem oddelku so zaključili preiskavo in večino udeležencev pustolovščine Izročili sodišču. Trgovec Drago Čeferin, ki je bi,l glavna žrtev sleparjev in o katerem so se izprva raznesle govorice, kakoT da se je policijskemu zasledovanju umaknil neznano kam. v resnici ni imel pravega povoda za beg. Organi kriminalnega oddelka so ga predvčerajšnjim dopoldne poiskali v Ljubljani in ga povabili na kratko zaslišanje, nakar je bil spet Izpuščen. Kolo cele afere pa se je zavrtelo tako. da bodo v njem obtičali predvsem sleparski prekupčevalci r lažnim kokainom, ki so se bili organizirali v široko razpredeno prevejano tolpo in ki imajo bržkone še mnogo večje število žrtev na vesti, le da oškodovanci niso našli nobene-ga sredstva samoobrambe proti njim. Da do kraja raz.krijika tihotapske sleparje. ie imela policija precej težkega dela. saj je znano, da tihotapci sami. prav tako pa tudi njihovi posredniki, pa še celo kupci največkrat nastopajo pod krivimi imeni. Nazadnje je organom kriminalnega oddelka vendarle uspelo, da razvežejo vozel >n polovc falote. ki so bili zlasti zadnji čas pridno na delu. Pri tem je značilno, da zgodba o sleparstvu, katerega žrtev je po- »Zavidam Ti za Tvojo polt!" Ali ni ta odkritosrčnost obenem tudi največje priznanje ra ženol Ako so žene za-vidne, tedaj moški gotovo občudujejo... Zdaj je lahko biti zares negovan. Eli da krema I DE AL, ta suha dnevna krema, napravi kožo glodko, ohrani polt mladostno čisto in brez poškodb. Ker ima v sebi hamamelis, poživlja in obnavlja kožo. Negovanim ženam je postala neogibno potrebna I ELIDA KREMA IDEAL stal Ceferin, ni osamljena, temveč da je z njo v oddaljeni zvezi še neka druga, večja goljufija z lažnim kokainom. Prod kakšnimi tremi tedni je dobil neki državni nameščenec. o katerem so sleparji dognali, da je precej pri denarju, od družbe, ki bo jo tvorili neki šofer, trije trgovski potniki, neki sedlarski pomočnik, neki mehanik in neki lesni strugar ponudbo. naj kupi od njih večjo količino kokaina, češ da mu ga nudijo po prav nizki ceni. hkratu pa vedo, da ga bo kar hitro lahko dalje prodal z velikim dobičkom. Sleparji so znali urediti tako, da je v hišo njihove žrtve že prej prišel ne-znanec. ki je zaupno pripovedoval, da nakupuje kokain za Trst. Nato je družba državnega nameščenca zvabila v n<*ko gostilno blizu tohačne tovarne na Tržaški cesti, kamor je eden izmed posredovalcev tudi prinesel zavoj kokaina. Da ga še bolj podžgejo za kupčijo, so mu ol>enem na t vezi i. da ga v neki drugi gostilni na Glincah že čaka nov kupec, TtaJijan. ki bo blago odnesel čez mejo. Mož, ki so ga bili loj»ovi s tako rožnatimi obeti že dodobra omamili, pa je bil sam strokovnjak v kokainskih rečeh, in je zahteval poizkušnjo. Sleparji so bili tudi na to dobro pripravljeni. Odprli so svoj zavitek na nekaj mestih, kjer so imeli v resnici pripravljenega nekaj pristnega kokaina. in ko ga je kupec ponjuhal. jim .je takoj odštel na mizo 30.000 Din, pobral za- I vitek in odhiteL A zaman je iskal italijanskega kupa. ki se je porodil p;ui samo v fantaziji sleparjev. prav tako pa je zaman nato iskal tudi svoje prodajalce. Ko je doma zavoj razvil, je na nemalo začudenje ugotovil, da f>o mu namesto kokaina podtaknili jedilno sodo. Ves obupan je ogoljufanec nekaj dn-i dirjal po mestu in nazadnje je vendarle naletel na enega izmed njih. Jokaje mu je potožil, kako grdo potegavščino so si privoščili nad njim. oni pa mu je velikodušno zagotovil, da mu l>o priskrbel pravega kokaina v toiik»ni količini in tako poceni, da l»o povsem popravil svojo škodo in da 1k> še lepo zaslužil zraven. Naivnež j«1 šel tedaj drugič na limanice in prejel je nov zavitek, ki ga je plačal z menico za 17-000 Din. A tudi s to kupčijo je imel samo smolo. Komaj je nekaj ma.leia »kokaina« prodal naprej, so od jemalci ugotovili, da gre za navaden borov prašek, in so o stvari takoj obvestili policijo. Ko se je začela preiskava, pa so acentje kriminalnega oddelka naleteli tudi ob sleparijo, ki je bila predmet vsega javnega zanimanja te dni Policija je na ]>odhgi ovadbe prijela Štiri sleparske posredovalce, ostali pa so na enak način ujeli v svoje mreže trgovcev Čeferina. Ceferin je naslednji dan uvide,!, da je ogoljufan, in je takoj poiskal enega rzmed posredov&Wv. nekega S. P., m mu pa izdal, da je njihovi lopovščini pri M na sled Po nasvetu nekega prijatelja mu je začel prijjovedovati, da ve r.a novo dobro kupčijo, češ da bi večjo količino kokaina kupila neka grofica na Gorenjskem. P. S. je bil takoj pripravljen, da se odpelje v Pangrad pri Kranju, a komaj je stopil v grad. so ga obstopili neznanci in «ra zvezali. Pri njern so našli Judi nov zavojček »kokaina«, ki [>a je bil tokrat \t. fižolove moke. V zaporu so neznanci prav lepo ravnali s svojim jetnikom, moral pa je napisati še pismo na svojega, tovariša, da je za r.jim prišel v grad. Trgovec sam pri internaciji sleparjev v Sangradu ni sodeloval, originalni poizkus obračuna s sleparskimi tihotapci pa je pripomogel, da je policija vse prevejance spravila pod ključ. Kino Union, tel. 22-21 Po znižanih cenah 3.50 in 5.50 Din danes ob 11 uri dop. KARL MAY: SKOZI PUŠČAVO I Z razstave Kos, Males, Gorse, Slaviček Slaviček: Divja raca (sepija). Razstava umetniške skupine G. A. Kos, Miha Maleš, in France Gonše z uglednim češkim gostom Janom Slavičkom iz Prage, ki je od početka meseca odprta v Jakopičevem paviljonu, je že doslej imela skoraj rekorden obisk. Mimo drugih ljubiteljev lepe umetnosti si je razstavo ogledalo tudi veliko število srednješolske mladine pod vodstvom profesorjev, še celo 3 celjske gimnazije se je pripeljalo nekaj razredov. Ljudje so z razstavo zadovoljni, aasi so dela vseh razstavljalcev močno različna. Na prvi pogled bi si ta ali oni mislil, da pride pred kakšnim razstavljenim delom v zadrego, a že majhna razlaga zadostuje, da je povsem jasna tudi najtežja forma. Katalog je okusno urejen in bogato ilustriran, a kar je pesebna redkost: skoro bo že pošel. Nekaj del je tudi že našlo kupca.. Raggta*a je resnično zanimiva in poučna in obiskovalci imajo dovolj prilike, da se postavljajo na oba ekstrema — za in proti. Razstavljenih je nekaj »ad 100 del. Vstopnina za enkratni obifTk velja 5 Din, prireditelji pa so hkratu uvedli permanentne vstopnice za takšne obiskovalce, ki si žele z razstavljenimi umetninami bližjega, intimnejšega kontakta. S katalogom vred velja permanentna vstopnica 15 Din, ilustrirani katalog sam pa 5 Din. Razstava bo cd.prta do 25. t. m. Posebej so vabljeni še člani naše češkoslovaške kolonije, da si ogledajo dela svojega slo-večega rojaka Sl^vička ter z nakupom poskrbe, da bo katera izmed njegovih umetnin ostala pri nas. Naj še pripomnimo, da so prostori paviljona kurjeni. Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zobe A.ko se Vam zobje hitro umažejo in kvarijo, uporabljajte KOI.YNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vam jih zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLYNOS ugonablja te nevarne aiikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo KOLVNOSa aa suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno oelino, ki bo zopet pripomogla k lepot! Vašega nasmeha. KOLVNOS 'Pamta telte ospodarstvo Povišanje vrednostnih kontingentov za izvoz v Italijo že pred dnevi smo poročali, da zvišuje Italija uvozne kontingente, ki so določeni v lirah, in sicer v razmerju, kolikor se je z devalvacijo zmanjšala vrednost lire. Tako je italijanska vlada zvišala češkoslovaški vrednostne kontingente za 25%. Sedaj poročajo iz Beograda, da je italijanska vlada poklala naši vladi noto, v Kateri predlaga povišanje dogovorjenih kontingentov po trgovinskem sporazumu od 526. septembra ti., in sicer v razmerju de-valvacije lire, ker so bili ti pcgodbeni kontingenti določeni po vrednosti v lirah, ne pa po količini. Povišanje kontingentov bo znašalo po italijanskem predlogu 30—40%. čeprav je poteklo že pol meseca odkar je s:opil v veljavo nov trgovinski sporazum, vendar se izvoz v Italij0 še ni prav pričel, ker še ni določeno, kako bomo izkoriščali italijanske uvozne kontingente. Po najnovejših vesteh iz Beograda bo dovoljenja za izvoz živine dajal, kakor poprej, urad za kontrolo izvoza živine in ži- vinskih proizvodov pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Goveje živine bomo do 31. marca prihodnjega leta lahko izvozili v Italijo okrog 10.0000 glav. še nič pa ni odločeno glede najvažnejšega vprašanja, kako se bodo izkoriščali kontingenti za izvoz lesa. Neizogibno bo, da se tudi izvoz lesa v Italijo organizira in kontrolira glede izkoriščanja kontingentov, bodisi neposredno od strani države ali pa preko posebne ustanove pod državno kontrolo. Naši lesni izvozniki so že pred leti predlagali organizacijo in kontrolo izvoza lesa. Ker se vprašanje ne pre-makee naprej, je verjetno, da se tudi ljudi temu protivijo predvsem velika podjetja na Hrvatskem. Ureditev bo treba nujno pospešiti, kajti zdi se, da zastoj glede izvoznih zmožnosti v Italijo po devalvaciji lire ne bo trajal več dolgo, kajti zaloge blaga so v Italiji že precej izpraznjene in bo Italija primorana v kratkem uvoziti znatnejše količine, seveda po višjih cenah v lirah. Izvozniki zahtevajo svo* Isini tečaj za svoje devize Savez industrijcev in trgovcev z lesom na Sušaku je naslovil predstavko na ministr-s ui) predsedništvo in finančno ministrstvo, \ kateri zahteva, da bi lahko po svobodnih tečajih vnovčili vse devize od izvoza. Sedaj morajo eno tretjino ponuditi Narodni ban-i i na odkup po uradnih tečajih z oficielno j nijo. To svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da prav ta tečajna razlika pri eni tretjini dobljenih deviz pogosto onemogoča 3<. - icurenco našega blaga na zunanjih tržiščih. i'a informacijah izvoznikov se izkupiček pri izvozu lesa zaradi tega, ker mora izvoznik odstopiti eno tretjino deviz Narodni banki po oficielnem tečaju, zmanjša za 50 do 80 Din pri kub. metru lesa in pogosto prevozni in rnanipulacijski stroški pri nakladanju ne znašajo toliko, kolikor je ta razlika. Medtem, ko v drugih državah dobivajo izvozniki izvozne premije, se naš izvoz obremenjuje s tem, da mora izvoznik e.io tretjino deviz prodati po tečaju, ki je za 15rc nižji nego svobodni tečaj. To predstavlja nekak davek, ki ni predpisan v nobenem davčnem zakonu. Savez industrijcev in trgovcev z lesom na Sušaku prosi zaradi tega v interesu našega izvoza, da se ukine oficielna premija in da se uvede obračunavanje deviz na podlagi svobodnih tečajev, če se ta predlog osvoji, bo mogoče olaj-položaj našim izvoznikom, ki so utrpeli veliko škodo zaradi devalvacij valut, zaradi sankcij proti Italiji in zaradi državljanske vojne v Španiji, ter bodo le potem lahko nadomestili na zunanjih tržiščih izgubljene pozicije. Tudi denarni zavodi zahtevajo, da bi se ukinila dolžnost oddaje y4 tako zvanih »f-alterskih« deviz Narodni banki po oficielnem tečaju s premijo, zlasti ker ima sedaj Narodna banka znatne rezerve v devizah. Ffižlallšanje roka za zaščito denarnih zavodov Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934 je prvotno določala, da se sme odložitev plačil ali sanacija dovoliti na prošnje, ki se podajo najkasneje v letu dni po uveljavlje-nju uredbe. Lani je bil s posebno uredbo ta rok podaljšan za 1 leto, to je do 23. novembra 1938. Glede na uredbo o likvidaciji Naislajša in najboljša krepiina pijača je 5RMET — VINO, črnina iz F ruške gore, B Sremski Karlovcl — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov Sremski Karlovci. F ruška gora. a$pi& ttagtad Uprava Radiofonsike oddajne poetaje v Ljubljani razpisuje tri nagrade v višini Din l.OOOi— Din 600__in Din 400,— za izvirne, še neizdane skladbe pod sledečimi pogoji: 1.) Skladbe naj temeljijo zlasti na eWen-ski narodni pesmi bodi|Si v obliki potpnrijev, variacij, parafraz ali tudi v kateri izmed plesnih oblik, 2.) Trajajo naj najmanj 15 minut, S.) Prirejene naj bodo za salonski orkester v sledeči zasedbi: Violina I. II. tozir. obligat), viola, ce'lo, kontrabas, flavta, oboa. en klarinet, ena trobenta, ena pozavna, harmonij, klavir, tolkala, 4.) Predložene partiture morajo biti jasno čitljive, napisane brez pogrešk. 5.) Partituri mora biti priložen lepo, jasno in brezhibno prepisan orkestralni rna-'.eriial, 6.) Skladbe, ki bi ne odgovarjale zahtevam točk 4 in 5 bomo vrnili neocenjene. 7.) Priporočamo, da skladatelj v skladbah potpurijs-kih oblik po možnoeti zabeleži tudi pevstki part (solo, dvoepev, trospev ali četverospev, za moške, ženske ali mešane glasove), 8.) Zadnji rok za vlaganje je 5. I. 1937 s partituro in glasovi. 9) Vsakemu izvodu naj bo pri'oženo geslo v zapečateni kuverti, 10.) Po dogovoru povrnemo stroške za pre-pis, 11.) Poleg nagrad obstoji tudi možnost odkupa. Prav tako razpisuje tri nagrade v višini Din 1000,— Din 600.— Din 400— za izvirne slovenske zvočne igre. Trajajo naj od pol do ene ure. Prednost iniaio dela pisana v poljudnem in po mož; nc-stj narodnem slogu. Vsa nagrajena dela bo postaja odkupila po običajni ceni. c Rokopise je treba poslati pod peevdoni* mom najkasneje do 5. jan. 1937 na naslov: Radiofonftka oddajna postaja v Ljubljani, B!ei\veioOva c. 54. kmečkih dolgov pa se je izkazala nujna potreba znova podaljšati ta rok, do katerega se lahko vlagajo prošnje za odložitev plačil ali sanacijo. Zato je ministrski svet na osnova § 98 finančnega zakona v letu 1936-1937 na predlog trgovinskega ministra izdal uredbo o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934. Po tej novi uredbi se rok za vložitev prošenj za odložitev plačil ali sanacijo ponovno podaljša za leto dni, in sicer do 23. novembra 1937. V tej zvezi je treba tudi pripomniti, da se tudi z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov deloma spreminja uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. 61. 14 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov namreč določa, da smeta trgovinski minister odnosno kmetijski minister odobriti denarnim ustanovam, katerih terjatve se morajo likvidirati po tej uredbi, podaljšanje n>ka glede odložitve plačil tudi preko 6 let, nadalje določa čl. 19, da morajo denarni zavodi, ki so pod zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, prepustiti na zahtevo svojim starim vlagateljem in drugim starim upnikom sorazmerno z njih vlogami in terjatvami državne obveznice, ki jih dobijo od Privilegirane agrarne banke v zvezi z odpisom kmečkih dolgov. Prav tako morajo denarni zavodi pod zaščito porabiti vsote, ki jih dobe z amortizacijo, izročitvijo ali z lombardom teh obveznic, izključno za izplačilo svojih starih vlagateljev in upnikov. obligacijskega posojila Tri četrtine ljubljanskega vpisane Včeraj je poteklo teden dni, odkar je bil otvorjen vpis obligacijskega posojila v višini 20 milijonov Din. Rezultat tega prvega tedna je nadvse zadovoljiv, kajti do včerajšnjega dne je bilo vpisanih 14 in pol milijona Din. če se še upošteva, da niso prišle prijave v vseh vpisnih mest v dravski banovini, tedaj lahko računamo, da je dosežena vsota 15 milijonov, kar predstavlja tri četrtine skupne odobrene vsote 20 milijonov. Kakor se zdi, bo že sredi prihodnjega tedna, to je mnogo pred zaključkom vpisnega roka, ki je kakor znano določen do 10. novembra, dosežena celotna vsota 20 milijonov. Sedaj je vprašanje ali bo vpisovanje predčasno zaključeno, ali pa se bodo sprejemale prijave do 10. novebra. V tem drugem primeru bi bilo treba posameznim vpisnikom dodeliti manjše število obveznic, nego so jih vpisali. Nekateri pa zastopajo mnenje, da bi bilo treba dovoliti vpisvanje do določenega roka, občina pa naj bi potem zahtevala odobrenje za povečanje skupne vsote obligacijskega posojila, ker je v interesu ureditve Mestne hranilnice, da se čim bolj zmanjšajo njene stare obveznosti. Gospodarske vesti = Nov tajnik zagrebške borze, z imenovanjem dr. Iva Belina za viceguverner-ja Narodne banke je bilo izpraznjeno mesto glavnega tajnika zagrebšk eborze. Sedaj je borzni svet zagrebške borze imenoval za prvega tajnika inž. Junuza Mehme-dagiča. = Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani proda na drugi ofertni licitaciji 19. t. m. večjo množino mehkega tehnično po-rabnega lesa, ki ga je izdelala v režiji šum-ska uprava v Kranjski gori. Borze Curih. Beograd 10, Pariz 20.2750, London 21.2875, Newyork 435.125, Bruselj 73.20, Milan 22.90, Amsterdam 234.40, Berlin 174.75, Dunaj 73.50, Stockholm 109.80, Oslo 107, Kobenhavn 95.05, Surov razbojniški napad na Dobrovi V »Jutru« dne 2. avgusta t. 1. smo prinesli pod gornjim naslovom poročilo o surovem razbojniškem napadu na mesarskega mojstra Ivana Marolta iz Šiške. Rečeno je bilo, da so napad izvršili »stari Vampelj in njegovi sinovi«. Izjavljamo lojalno, da smo se prepričali da »stari Vampelj«, t. j. Vampelj Anton, posestnik in mlinar na Dobrovi pri Ljubljani z dotičnim dozdevnim surovim razbojniškim napadom ni imel ničesar opraviti in se je tu zgodila neljuba pomota našemu poročevalcu. Vsak tak neopravičen očitek in vsaka taka neopravičena obdolžitev nam je neprijetna in jo obžalujemo, ker nočemo nikdar krivice delati. To izjavljamo tudi v tem slučaju, ker nam je na tem. da se ob-varje dobro ime gori imenovanega Antona Vamplja st. Pred občinskimi volitvami Za nedeljske občinske volitve smo prejeli kopo dopisov iz raznih občin, ki bodo volile prihodnjo nedeljo. Na žalost nam za večino dopisov objava ni mogoča. Tem bolj živahno in vztrajno naj bo zato podrobno delo v občinah samih. Porabite vsak dan tega tedna za to, da bo uspeh v nedeljo čim lepši! , Braslovče V nedeljo bomo imeli tudi pri nas občinske volitve. Listi bosta dve, ker je bila končno potrjena tudi gospodarska lista z nosilcem g. Francem Plaskanom, čeprav so posamezni nasprotniki poizkušali na zelo ne-moski način potrditev onemogočiti. Trdno pričakujemo, da se bo volilna borba odslej vodila moško in pošteno, iz oči v oči in brez zahrbtnosti. Nosilec gospodarske liste je g. Franc Plaskan, ugledni braslovški posestnik in gostilničar. On je braslovški domačin in njegova rodbina že od nekdaj uživa daleč na okrog sloves trdnosti in poštenosti. Volitve bodo svobodne, kakor smo že ponovno čitali v »Slovencu« in slišali tudi v radiu. Zato se nc brigamo za razne čenče, ki jih kujeta in raznašata zlasti dva možaka. Očividno imata oba čas za take reči. Tudi tujih agitatorjev ne kličemo na pomoč, saj vsi vemo. da imamo na listi same razsodne in poštene braslovškc rojake, ki bodo občinsko gospodarstvo vodili tako, da bo to v korist vseh občanov. Vsa obrekovanja proti starim nesebičnim javnim delavcem v naši občini ne bodo nič zalegla, ker občani sami najbolje vedo. kaj je res in kaj jc laž. Ljutomer okolica Pri nas imamo dve listi. Nosilec gospodarske liste je g. Tomaž Bobnjar, ki ga vsi občani poznajo in cenijo. V preteklih treh letih županovanja je skupno z drugimi občinskimi odborniki, ki so tudi sedaj na njegovi listi, lepo in v splošno zadovoljstvo uredili poprej zapuščene ceste. Delavci so zaslužili precej denarja, kljub temu so bile občinske doklade zelo nizke in vse občinsko gospodarstvo naravnost vzorno. Saj je tudi Tomaž Bobnjar sam vzoren in trden posestnik, marljiv in priljubljen pri vseh občanih. Na nasprotni listi, ki ji je nosilec Franc Slavič, je več medsebojnih sorodnikov, iz česar se da sklepati, da ji je šlo trdo za kandidate. Več o nasprotni listi in njenem nosilcu nam ni treba pisati, saj ljudje sami dobro vedo. Omenimo naj samo ustavitev dela na cesti od Mote do broda na Muri in pa prizadevanje, da bi se viničarske vasi odcepile od občine, ker so viničarji siromašni in ne plačujejo davkov, pa kljub temu volijo. Viničarji pa vedo, da jc njihov glas enako vreden glasu bogataša Kdor hoče, da se na občini ne bo vodila politika, marveč da se bo skrbno in dobro gospodarilo, bo v nedeljo volil listo Tomaža Bobnjarja. Središče ob Dravi »Slovenec« je v nedeljo objavil člane*. s katerim je pisec skuša) na zelo neroden način zanesti razdor v opozicijske vrste. Nekaterim nacionalnim gospodom očita, da so dali pismeno izjavo, da odstopajo od JNS, in da so si nadeli »kosmato« krinko. Vse Središče ve, da je to le izmišljeno obrekovanje. Res pa je, da so skušali ravno nasprotniki vloviti čim več takih »kosmatih« duš. Posrečilo pa se jim je menda le v enem primeru. V nedeljo bomo storili svojo dolžnost vsi zavedna Središčani, Grabljenci, Obrezani in Salovčani ter izvolili listo našega dosedanjega župana Antona Kolariča iz Središča. Tudi smešenje onih volilcev, o katerih pravi »Slovenec«, da v svoji mladostni slepoti pijejo mleko od JNS, bo rodilo ravno nasproten sad, kakor pa si »Slovcnčev« dopisnik obeta. Ti volilci so že stare korenine, katerih »mleko« pa bi ravno dopisniku »Slovenca« najbolj dišalo. Brežice Za občinske volitve, ki se bodo vršile 25. t. m., sta pri nas vloženi dve listi: prva, oficijelna JRZ lista z nosilcem g. notarjem Lesarjem Josipom in druga. Gospodarska lista, katere nosilec je sedanji predsednik občine g. dr. Drnovšek Janko in katera lista Črnomlju ne obstoja več. Zato ugotavljam, da šteje ta organizacija tudi danes, v današnjih razmerah, 78 članov Do občnega zbora, ki bo v kratkem sklican, vodim organizacijo podpisani kot od banovinske organizacije JNS poblaščeni poverjenik. Zakaj je prišlo do postavitve poverjenika, to v Črnomlju vsak dobro ve Pred dobrim tednom je bil v gostilni Antona Spreicerja izredno dobro obiskan sestanek, na katerem smo se pogovorili o nastopu pri občinskih volitvah in sklenili iti v borbo skupaj z ostalim političnimi skupinam in to na osnovi strogo gospodarskega programa. Da bo naša javnost pravilno informirana, moram še ugotoviti, da onih 7 naših bivših pristašev, ki so s pristaši JRZ sestavili »združeno listo«, ni to naredilo v sporazumu s krajevno organizacijo JNS v Črnomlju, marveč so se k svojemu koraku odločili na lastno pest Ravno tako izjavljam, da g. Fran jo Lokar, ravnatelj »Jugo- lesant bil pooblaščen od krajevne organizacije JNSi da vodi nočna pogajanja r črnomeljskem župniiču. Črnomelj, dne 10. oktobra /936. Mr. Ph. Spiro V rankovič, poverj. JNS. za mesto Črnomelj Markovci pri Ptuju Tudi pri Sv. Marku niže Ptuja imamo 25. t. m. občinske volitve. Nekam čudežno moč imajo volitve. Ljudje so se razgibali, mnogi so postali zgovornejši in prijaznejši. Tudi naš že 65 let stari župan, o katerem se je govorilo, da'je zadnje čase precej rahlega zdravja in da se zato odpravlja v pokoj, je hvala Bogu ozdravel in se na novo razživel. Prevzel je celo zopet kandidaturo za občinske volitve Pravijo, da je v njegovih vrstah sicer nekaj kreganja, ker bi mnogi rajši imeli mlajšega župana ali to mesto zavzeli tudi sami. Gotovo pa je da se bodo pomirili, če že ne iz drugega razloga, pa iz bojazni pred zmago gospodarske liste, katere nosilec je v vsej občini spoštovani posestnik in gostilničar Janez Cvetko. Vsi samostojno misleči Markovča-ni bodo volili Cvetka in njegovo listo. Ureditev kmečkih dolgov Pojasnila na vprašanja naših čitateljev V zadnji nedeljski številki smo pozvali naše čitatclje, da se pismeno obračajo na nas, kadar jim ena ali druga določba uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ne bi bila jasna, in smo obljubili da bomo ▼ našem listu otvorili stalno rubriko za razpravo posameznih vprašanj. V današnji številki objavljamo rekaj važnih pojasnil na vprašanja na:ih čitateljev, in sicer predvsem na ona vprašanja, ki bodo tudi za druge kmečke dolžnike važna. Na ostale dopise, bomo odgovorili prihodnje dni. Kako se znižajo dolgovi pri denarnih zavodih F. K. CI. 22. uredbe določa, da »e ves dolg kmeta pri denarnih zavodih zniža za 50%, če ne presega 25.000 Din, medtem ko sc po čl. 24. dolgovi preko 25.000 Din znižajo za največ 30% po odločbi pristojnega okrajnega sodišča, do 50°/» pa Ie tedaj, če znaša ves dolg kmeta več nego 50% vrednosti kmetove imovine. Vprašate, kateri dolgovi se vštejejo v vsoto do 25.000 Din, ki je merodajna glede znižanja dolga. Po določbah uredbe je merodajno, koliko jc bil kmet 20. aprila 1932. dolžan pri denarnih zavodih. Ce takrat dolg z obrestmi do 20. aprila 1932. ni presegal 25.000 Din, se kmetu takoj brez sodne odločbe zniža na polovico. Pri tem se upoštevajo le dolgovi pri denarnih za\*odih in ne ostali kmetovi dolgovi. Kaj se smatra kot orna zemlja P. C. Na vaše vprašanje, kaj se smatra kot orna zemlja, vam moremo pojasniti naslednje. Pravilnik za izvajanje uredbe o zaščiti kmetov od 5, novembra 1934 pravi, da se za omo zemljo smatra tudi tista zemlja, ki se ne obdeluje, vendar bi se dala obdelovati (prelog, zanemarjeni vinograd itd.). Pašniki se ne smatrajo za orno zemljo. Za travnik se smatra tisto zemljišče, ki se redno vsaj enkrat na leto kosi; drugače se smatra za pašnik Tudi novi pravilnik bo pojm orne zemlje najbrž enako tolmačil. LTredba sama pa označuje omo zemljo kot za obdelovanje sjyosobno zemljo. Kmečki dolg, ki izvira Iz poroštva P. F. Vaš oče, ki je kmet v smislu uredbe, je 1. 1926. nekemu prijatelju, ki ni zemlje. Max>go je kmečkih posestnikov, ki pri 500.000 Din še niso prezadolženi, da jim ne bi bilo mogoče pomagati, zlasti tam, kjer ima posestnik poleg orne zemlje do 50 ha še gozdove in moderna gospodarska m stanovanjska poslopja. Pretekli teden so na zborovanju agrarnih organizacij v Vojvodini postavili zahtevo, da je treba uredbo spremeniti v tem smislu, da naj kmetje, ki imajo do 50 ha orne zemlje, uživajo zaščito ne glede na višino zadolžitve. Vsekakor je treba v tem pogledu še počakati, kakšna pojasnila bo k čl. 3 prinesel pravilnik. Nekateri so mnenja, da je uredba slabo stilizirana tn da je bil namen zakonodajalca omejiti zaščito na dolgove do 500.000 Din, tako da bi kmet, ki ima manj nego 50 ha orne zemlje izgubil zaščito le za one dolgove, ki presegajo .500.000 Diru tpj fEJtjojjuo-^ oq op?f 'ipru pf sCm^jd \ vsi dolgovi kmeta presegajo 500.000 Din ali ne, kar je težko v primerih, kjer obstojajo poleg dolgov pri denarnih zavodih v skupni višini izpod 500.000 Din še dolgovi pri privatnikih. Lahko se zgodi, da bo užival zaščito kmet, ki ima n. pr. 450.000 Din dolga pri denarnem zavodu m še 200.000 Din pri privatnikih (skupaj torej 650.000 Din) medtem ko bo njegov sosed z enakim posestvom izgubil zaščito, ker ima 550.000 Din dolga v celoti pri denarnem zavodu. Kakšne obresti se smejo zaračunati S. Pred letom 1932. ste najeli pri den. zavodu posojilo 50.000 Din m 90 bile takrat pogojene 9 odstotne obresti. Obresti niste plačevali. Vprašajte, v kakšni višini se sedaj zaračunajo obresti in kako jih je plačati Po 51. 4. uredbe se izračuna višina dolga tako, da se prvotnemu znesku dolga prištejejo ne plačane obresti do 20. aprila 1932., m sicer v dogovorjeni višini, toda ne voč nego 12®/«. V vašem primeru ostanejo torej za to dobo 9 odstotne obresti. Vsota vašega dolga skupaj z obrestmi do 20. aprila 1932. ostane torej, kakor ste jo navedli (54.292 Din). Gornja vsota bo merodajna za znižanje dolga, za kar pa boste morali zaprositi pri sodišču, ki vam lahko ta osnovni dolg zniža za največ 30°/«. Do- kmet, podpisal kot porok menico za 500 ; kler sodišče ne bo izdalo odloka, pa se računajo vsi obroki od neznižane tisoč dinarjev. Dtnarni zavod se je za ta dolg vknjižil na hišo dotičnega prijatelja, hiša pa danes ni več toliko vredna, zato je denarni zavod v avgustu 1932. izvršil vknjižbo na posestvo vašega očeta za 250 tisoč dinarjev. Vaši podatki so pomanjkljivi in vam moremo pojasniti le naslednje: Uredba velja za dolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1932. Kot dolgovi pa se smatrajo vse ob- veznosti zasebnopravnega značaja v denar-odobrava uspešno gospodarsko delo doseda- < ju, ne glede na to, ali jih dolguje kmet njega občinskega odbora in ki propagira na- daljevanje ter kontinuiteto takega vzajemnega gospodarskega dela tudi za bodoče. Št. Peter v Savinjski dolini Za volitve vlada pri nas mnogo zanimanja. Vloženi sta bili dve kandidatski listi. Nosilec naše gospodarske liste je dosedanji večletni župan, posestnik g. Cetina. ki uživa med občani zaradi svojega poltenega dela splošno zaupanje, da bo tudi v bodoče s sodelovanjem skrbnih občinskih mož vodil gospodarstvo naše občine v korist vseh občanov. »Slovenec« je začel z napadi na nošo listo in nam očita magnate in privararance. Bolje bi storil, da bi molčal, ker ima na svoji listi tudi prav posebno težke »privandrance«. Menda ni sramota in ni greh, ako si je kdo s poštenim delom utrdil svoje gospodarstvo, da lahko da domačinom tudi nekaj zaslužiti, kar pride v sedanjih časih samo prav Tudi ni občini in občanom v škodo, ako pridni in skrbni »privandranci« in močnejši davkoplačevalci nosijo velik del občinskih dokiad. Gospod dopisnik »Slovenca« le naj malo pogleda in pomisli nazaj, kako se je še pred leti v naši občini gospodarilo in kako visoke občinske doklade smo plačevali. S skrbnim gospodarstvom in razumnim delom, ki ga ne obešamo na velik zvon. smo občinske doklade od 200% spravili na 75%. Za nas govori naše delo, ki se ne preživlja s hujskanjem in sovraštvom, pač pa z zavestjo odgovornosti, ki jo imamo do občine in vseh naših občanov. Naš dosedanji in naš bodoči župan ne pozna v svojem poslovanju strankarstva, on gre vsakemu občanu vselej ljubeznivo na roko in ima srce za revnejše sloje. To je v veliki meri pokazal vsa zadnja leta. ko se je uspešno potrudil, da smo dobili po nizki ceni vsako 'eto po več vagonov koruze za preživlja nje. Pri tem se ni delala prav nikaka raz lika, kar ve vsa občina. Zato bodo občani v nedeljo zopet volili g. Četino in n ietov. listo. Črnomelj V volilnem boju ki se je tudi v Črnom Iju precej močno razvnel, bi radi nekateri vsote dolga. Obresti, ki so zapadle po 20. aprilu 1932. se ne morejo izterjati, temveč se prištejejo k osnovni vsoti dolga (to je k vsoti 54.292 Din). Po prejšnjih uredbah se smejo za čas od 21. aprila 1932. do 23. nov. 1933. zaračunan 6% obresti, ot je bila prisilna izterjava zaradi zaščite odložena, sicer pa največ 10%; za čas od 24. nov. 1933. do 15. nov. 1936. pa se smejo zaračunati le 4.5% obresti. Osnovni dolg 54 tisoč 292 dinarjev) povečan za ne plačane obresti po 20. aprilu 1932. se potem odplača v 12 letih s 4.5 odstotnimi obrestmi. Zapadle obresti po 20. aprilu 1932. se torej Ali sme dolžnik še kaj plačati denarnemu zavodu kot glavni dolžnik ali pa kot porok. Očitno je smatrati, da spada obveznost vašega očeta pod zaščito, ker je ta obveznost s podpisom menice nastala že pred 20. apri- j prav tako odplačajo v 12 letih, lom 1932., čeprav je bila vknjižena šele v avgustu 1932. Tudi po predpisih, ki so veljali pred novo uredbo, je za kmeta, ki je j porok, veljala zaščita, čeprav glavni dolž-! nik ni kmet. Seveda pa je primer vašega očeta bolj zamotan zlasti glede vpra"anja višine obveznosti iz poroštva, kakor tudi glede na določbo uredbe, po kateri bo mogoče prošnje za znižanje dolga vložiti pri sodišču le v roku 2 mesecev po razglasitvi pravilnika. Uredba je glede postopanja z obveznostmi porokov sploh zelo nejasna. Denarni zavodi morajo v 3 mesecih izročiti Privilegirani agrarni banki vse listine o terjatvah nasproti kmetom; višina terjatev nasproti kmetom-porokom pa se v mnogih primerih še ne da ugotoviti, ker ni znano, koliko bo denarni zavod izterjal od glavnega dolžnika. Glede teh vprašanj so organizacije denarnih zavodov že zahtevale, da se izdajo dopolnilne določbe v pravilniku. Vprašanje zaščiti pri zadolžitvi pre Ko 500.000 Din B. K. Po CI. 3. (odstavek 4.) uredbe priznava polna zaščita le za kmečke dolgove, ki ne presegajo 500.000 Din. če kmetovo posestvo ne presega 50 ha orne zemlje. Po čl. 5 uredbe pa uživajo delno zaščito kmetje, katerih posestvo presega 50 ha orne zemlje, ne glede na skupno višino dolga. Na dlani je va:e vprašanje. zakaj ne uživajo nobene zaščite prav oni kmetje, ki imajo manj nego 50 ha orne zemlje, pa več kakor 500.000 skupnega dolga. V tem pogledu je uredba vsekakor pomanjkljiva in ni mogel biti namen zakonodajalca da vsem onim kmetom, ki ima jo manj negn 50 ha orne zemlje in skupaj ve" kakor 500.000 Din dolga odvamc za ščito, ki so io doslej uživali ter iib pre pus«i ia milost in nemi'ost upnikom zlast' če daje na drugi strani vsaj delno zaščito (raztegnitev o1s"i' na '0 odnosno 15 let »: 4.5% obr^s+mP vsem vHepos^rikom za J. M. Na vaše vprašanje glede kmečkih dolžnikov, ki imajo manj kakor 50 ha orne zemlje in preko 500.000 Din dolga odgovarjamo na drugem mestu na slično vprašanje. Na drugo va«e vprašanje, ali sme dolžnik denarnemu zavodu še kaj plačati, odnosno se z njim pobotati, vam moremo zaenkrat odgovoriti le naslednje: Uredba izrecno ne prepoveduje denarnim zavodom, da ne bi smeli do izročitve svojih terjatev Privilegirani agrarni banki sprejemati od svojih dolžnikov obresti za čas do 15. novembra 1936 in tudi ni zapreke za odplačilo dolga. Zlasti ni ovire za odplačilo obresti in stroškov za čas od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936. ker za te obroke in stroške ne veljajo določbe o znižanju dolga in se ti obroki v celoti brez znižanja prištejejo k eventualno znižani osnovni glavnici na dan 20. aprila 1932. V takih primerih bo denarni zavod za izvršena plačila dolžnika zmanjkal vsoto terjatve, ki jo bo izročil Privilegirani agrarni banki. Težje izvedljiva so seveda plačila na glavnico, in sicer zaradi tega. ker denarni zavod v tem primeru ne more priznati dolžniku taksnega zmanjšanja dolga za dotično odplačilo. kakor mu ga nudi uredba, ker ne dobi v obliki obveznic PAB povrnjenih 25% odpisa Vrhu tega obstoja na drugi strani določba čl. 51 uredbe po kateri se predpisi te uredbe ne morejo s pogodbo i/.preminjati v dolžnikovo škodo. Po vesteh tz Vojvodine, Hrvatske, pa tudi iz Slovenije, prihajajo kmečki dolžniki k denarnim zavodom ■ in )im stavljajo predloge za takojšnje končno plačilo dolga s primernim popu-: stom. Iz Novega sada poročajo, da je v Vojvodini mnogo kmetov ki ponujajo denarnim zavodom takoi^nje plačilo 75 do 30% dolga v gotovini torej ve" nego bi jim bilo treba plačati po uredbi. To pa zaradi tega. ker se hočejo izogniti izterja prikazali, da krajevna organizacija JNS v ' oni del dolga, ki odpade na 50 ha orne 1 vanju dolga preko davčnih uprav. Dr. Valter privatni docent Na geografski stolici naše mlade univerze, ki je pod spretnim vodstvom dr. Ar-iluria Gavazzija prvih sedem let po vojni in dr. Antona Melika vse poslej vzgojila m poslala med narod celo vrsto mladih geografov, bo v zimskem semestru pričel s predavanji novo imenovani docent, prof. dr. Valter Bohinec. Dr Bohinec se je rodil v Opatiji, študira! je gimnazijo v Ljubljani, nakar se je vpisal na dunajsko vseučilišče. Po svetovni vojni je nadaljeval geografske študije ▼ Napoliju in Ljubljani, kjer je 1. 1921 napravil doktorski izpit kot prvi disertant rt te skupine. Poslej se je marljivo udejstvoval kot asistent v geografskem institutu in M i//;' 11111 ISfll Ste viki im »vojim kolegom dragocen sve-itoni« v teoretičnem m praktičnem vež-Ibonjn. Dr. Bohince je bil glavni inicijator in imtanovitelj Geografskega društva na tmd-inorzi Na njegovo vneto vzpodbudo je Itmain nato izšel Geografski vestnik, pre-J^otrebni zbornik znanstvenih, za vsakega izobraženega Slovenca pomembnih geograf-ikft razprav o naši zemlji. Kot glavni urednik in vedno vnet sotrudnik se je dr. Bo-feinec tudi izven univerze mnogo trudil za propagando geografije med Slovenci. Pozneje se je mladi doktor leto dni iz-jaopolnjeval na univerzi v Heidelbergu. Po povrartku se je umaknil na srednjo šolo in ib celo vrsto javnih predavanj seznanjal občinstvo o vedno aktualnih vprašanjih iz zemljepisnega področja ter ostal poslušalcem v spominu kot izvrsten predavatelj. !Kot urednik Geografskega vestnika je bil ves čas v najboljših odnošajih s pokojnim dr Cvijičem. Dr. Bohinec je razen znanstvenih razprav doslej priredil več vzornih šolskih lačbenikov in zemljevidov. Skupaj z zagrebškim univ. prof. dr. Senoo je izdal Koce-inov atlas. Ob povratku na univerzo mu tek reno česti tamo! Nova gimnazija v Ljubljani bo danes slovesno ©tvorjena — Sprehod po moderni palači Janez Trdina na novem pokopališču Novo mesto, 17. oktobra. Življenjska pot barda Dolenjske, Janeza Trdine ss je končala 14. julija 1905. leta. Pisatelj »Bajk in povesti o Gorjancih«, je bfl pokopan na starem pokopališču, katero ao leto« preuredili v mestni park, ki bo nosu naziv po Ketteju. Večino pokojnikov *o sorodniki dali izkopati in zemeljske ostanke prenesti na novo mestno pokopališče na Ločonsko cesto. Po prvotnem načrtu pre-credi tre pokopališča v park bi imel ostati Da tem prostoru umo Trdinov grob. Ker |m se prvotni načrti (g. Trenza) zaradi Dela pri gradnji nove gimnazije za Bežigradom so po večji meri pri kraju. S tem Je ustreženo predvsem skrbi staršev, da se pouk na gimnaziji vendar že prične, saj bo že dober mesec, kar so se ostale šole odprle in bodo torej dijaki precej v zaostanku. To pa bo v veliki meri odtehtalo dejstvo, (ja bo pcnsihmal šotskl poide v novih, htglenlčnfli, tudi z oeirom na pedagoške potrebe bolje urejenih prostorih bežigrajske gimnazije olajšan, saj se ne bo treba več stiskati dijakom po 60 ▼ enem razredu. Dejstvo, da je število srednješolcev v zadnjih letih stalno naraščalo in gimnazije niso Imele več prostora, kamor bi spravile vso množico znanja željne mladine. Je klicalo zmerom bolj po zgraditvi novega poslopja. Poleg tega se je UL drž. realna gimnazija morala stiskati najprej v Waldherrjevi palači, pozneje pa v realčnem poslopju, kar brez dvoma nI bilo pouku v korist. Zavoljo tega Je banovina bila prisiljena, nar jeti potrebno posojilo pri Pokojninskem zavodu. Prostor za gimnazijo, ki ga je dala mestna občina brezplačno obsega 5000 m2 in bo dosti zemljišča ostalo tudi za vrt, dvorišče in telovadišče. Nova gimnazija bo obsegala 21 učilnic in bo v svoje odkrilje sprejela okrog 1200 dijakov. Nekateri govore, da je poslopje premajhno, a najbrž malo vedo o novih vzgo-jeslovnih načelih, kajti gimnazija z 21 učilnicami je višek, kar se mora zahtevati od srednješolskega zavoda — ideal bi bila gimnazija s 16 učilnicami. Kar bi bilo preko te mere, bi bilo kvarno pouku, pa tudi delo in vodstvo bi bilo otežkečeno. j V resnici primanjkuje v Ljubljani zdaj : še 22 učilnic in bi bila zatorej potrebna ; vsaj še ena gimnazija. I Pogled na pročelje nove UL državne realne gimnazije gmotnih težav ni mogel feresii, je izdelal po naročila mestne občine občinski stavbenik g. Zibcm« drugi načrt, ki je bfl enostavnejši tn izvedba načrta d&leko cenejša od prvotnega. Po tem načrtu se jc lotos staro pokopališče t odi preuredilo v park brez k akih večji1 ežkoč, samo s to razlika, da je £r »b Trdine prišel ma preveč od sredine v stran. Spričo tega se je mestna občina odločila, da prenes Trdinove zemeljske ostanke -a novo pokopališče in ga pokoplje v častnem grobu. Prenos pisateljevih zemeljskih ostankov ra novo zadnje domovanje je bil v sredo ob 15. Pogreb je vodil prošt g. Karel Cerm. T dcicžba je bila prav lepa. Poleg občinstva so se pokopa udeležili: šolska mladina 8 svojimi vzgojitelji, zastopniki mestne občine s predsednikom g. Paučičem kakor tudi zastopniki raznih društev. Genijalni pisatelj Janez Trdina, ki je ustvarjal v samoti, ima zdr. svoje /adnje bivališče sredi novega pokopališča, v bližini velikega križa. Mestna cbčina pa bi storila prav, če bi pri končnem urejevanju Kettejevega parka, dala zasaditi na mestu, kjer je strohnelo pisateljevo truplo. ono drevo iz Gorjancev, ki je dalo ime eni njegovih povesti: iso s Tisovca. Iz njegovega prahu naj bi raslo in zelenelo drevo, ki je prava redkost njegovih toliko ljubljenih rn opevanih Gorjance* in našega pod' gOtjSL zdaj pa dijak iz učilnice ne bo stupU na zaprt, ozek hodnik brez razgleda, ampak na odprt prostor, na nekakšen trg, poln širine, luči, razgleda ln življenja. Prejšnji organizem stavbe Je bil kompliciran, temačen kakor srednjeveška znanost, zdaj pa je postal jasen, pregleden in uporabne jši. Hodrdfc je postal centralni prostor, ki obsega skupno 2000 m2. Služil bo l&h^o za razstave, zborovanja in za razne slavnostne prilike. Doslej je bila v ta namen telovadnica kot največji prostor v, šoli. Tu se je običajn0 zbirala vsa šola, kar pa je bilo mnogo manj higienično. S centralnih hodnikov Je zdaj prost razgled z velikimi okni, zlasti pa bo prostor primeren za risanje panorame in za prirejanje šolskih kinopredstav. Velika prednost tega prostora pa leži tudi v tem, da bi bilo za primer vojne ali epimediie možno namestiti tu 200 do 500 bolniških postelj, S tem se je kapaciteta vrednosti zgradbe zvečala za 100 odstotkov. Posebnost nove zgradbe je tudi v tem, da Je ropot v SoD, ker Je stopndSSe najnefiCaio v sredi tn bodo Imeli diJaM od učilnic d? stopnic največ 25 metrov. Pa tudi pedar goSki nadzor nad učenci bo 2?daJ lažji, ker bo profesor lahKo imel pregled čez vse nadstropje. Učne sobe bedo Imele največ po 50 učencev, kar povsem 'urtreza peda-i gaškim načelom, poltmi prostori pa so i za, kemijo, fiziko, rlsalnico, pevsko sobo, posvetovalnico z govorilnico ter za. kabinete s fizikalno, zemljepisno in prirodo-pisno Zbirko. V drugem nadstropju bodo prostori za upravo, v poeebnem traktu, ki Je zvezan z glavnim poslopjem, bo imel v prvem nadstropju stanovanje ravnatelj, v pritličja pa hišnik in kurjač. Dalje so v zgradbi proeteri za. profesorsko tn dijaško knjižnico, za knjižnico podpornega društva, sobe za dijaška društva ln za zdravnika. V zvez; z glavnim poslopjem je tra t telovadnice a 4 garderobami z dvema shrambama za telovadno orodje, slačil i- i [ co tn sobo za telovadnega učitelja V HBBMBBE 3SBBBBM SAMO 6 DNI: C3) 19.—24. OKTOBBA TEDEN PROPAGANDNE F MOŠKIH OBLEK, ZIMSKIH SUKENJ IN DAMSKIH PLAŠČE V • od Din 270.— do 39©.— ggj DamskI športni plašči od J)lil 340,— d® 520«—" . od Din 590,— do 790.— |g DamsW modni * krznom Din 390.— do 490.— , n- _ __ OA._ i® Damski modni z najfinejšim . od Din 390.- dO 89«.- g krznom . ? . "od Din do 990.- Vsi tukaj navedeni predmeti so sami MODELI samo za propagandni teden v prvovrstni kakovosti in Izvršitvi posebno izdelani. V najboljši kakovosti prinesemo za ta teden Hubertuse v dveh barvah in sicer v rjavi in olivne zeleni. Vse to po naših znanih standard cenah. Izkoristite to nato propagando, ki Vam daje motnost za nabavo kvalitetnega blaga za nizko ceno, ker traja SAMO 6 DNI. Športne obleke . Kamgarn obleke . Zimske suknje . I Kova gimnazija Je delo mladega arhitekta Inž. Emila Navinška, ki Je izšel iz Plečnikove šole, a tudi sicer so bili pri ggrnrthi zaposleni sami domači ljudje. Načrti inž. arfc- Navingka predstavljajo prelom s tradicionalnim zidanjem šolskih cetroana Javnih zgradb. Vse dosedanje šole (v Zg. Šiški, Mostah, za Bežigradom, ▼ Novem mesta in Mariboru) so grajene Po staram tipu, kakor Je bil doslej splošno v rafcL Doslej smo hodili v šole z mračnimi hodniki, Id eo bili ozki, zaprti In ao imetij razgled na zaprto, zazidano (JroriBče. Pri tem starem tipu ao bile stopnice pomaknjene v sredo aH ▼ skrajno krflo zgradbe tn je bflo zategadelj potrebnih veft stopnišč. Pari novi šoli, kakor si Jo Je zamfcrtfl Inž. Navinšek, pa gre predvsem sa to, da se dijak počuti svobodne j-fiega. Med dosedanjimi šolskimi zgradbami tn voJaSnkatml Je bDo malo razlike, ekanomičnejša od ostalih srednješolskih zgradb. Zunanje stene so se skrajšale prav zavoljo ureditve centralnega prostora za ce^ tretjino, zmanjšan so se pa tudi stroški pri kutoaturi zidov. Novo poslopje ima skoraj kvadratično obliko (3Gx32 m) ter je izvrstno rešen tako toplotno ln prometno tehnični, kakor tudi pedagoški problemi. Zlasti bo zmanjšan shrambi s posebnim dohodom bo prostora za 150 do 200 koles, pozabiti pa ne smemo kopališča s prhami kar je tudi tekaj novega na naših gimnazijah. Fizikataa tn kemijska dvorana sta delani amfiteatral-no, kemijska delavnica pa ima delovne mize obložene s keramičnimi ploščicami. Streha je vfia krita z bakreno pločevino. i Življenje moža med knjigami Ob sestdesetletnici ravnatelja dr. Janka šlebingeria Danes praznuje šesstdeeetletmco ravna-' tel; največje slovenske knjižnice, naš vodilni bibliograt Jr. Janko Slebmger. Mladi 6iavist je prišel ie zgodaj ▼ ožje stike s svojim rojakom, bibliotekarjem dunajske dvorne knjižnioe dr. Pr. Simoninem. Ta prizadevni bibliograf ga je navdnfil in uvedel ▼ bibliografijo enako kot v briblio-tekarstvo: dve panogi pomožnega znanstvenega delovanja, ki zahtevata strog tistem hi metodo tur sta neprecenljivega pomena za znanstveni stadij, sa raziskava-nja vsah vrst. Ti ožji stiki, ki so se pozneje raa&irffl t rodbinske, so imefi na današnjega Šestdesetietnika odločilen vpliv ki so v glavnem začrtali vso njegovo življenjsko pot. Kot noi Srak« atavtoflgue Izobrazbe, finega Sata za jezik, prodornega peeoanja domače Hterstnre in v^Oce ljubezni do knjige je dr. Janko Slebmger po daljšem ovinka gimnazijskega nčiteljevanja vstopil v tvoje pravo kraljestvo« v knjižnico. Tn ga je sredi neumornega dc4a našla tudi Sestdesetletaica prav v dneh, ko so pričeli zidarji na pnvstorn nekdanjega »Knežjega dvorca« pripravljati temelje za novo, mo-numentalno knjižnično poslopje, ki pomeni uresničenje najbolj goreče židje jubilanta — predstnvitelja slovenskih bibliotekarjev. Dr. Janko Slebinger ni bibliotekar samo po poklicu, marveč je edpn t:stih mož. ki so v svojem poklicu šele zaživeli pravo življenje, prenesli va.nj vso plemenito brez katero ee pokžiono delo spre- minja v golo birokratsko dolžnost in občutili r svoji poklicni funkciji veliko koi-tnrno poslanstvo. Naše knjižničarstvo je še sorazmerno mlado, četudi ima ie stoletno tradicijo in potrebuje slasti t sedanjih spremenljivih razmerah mož. Id nknajo samo trdnih pogledov sa bistvo in naloge ksjEt-siČMStva, marveč todi razumejo njegov* poeebno vlogo t uaiem okolju, vlogo, ki jo ▼ tesni iveii a ktd turnega življenja ia vSv najvišjih vrhov. Potaebe razvijajoče mri verze kot «wdW> imi stvene dejavnosti, priprave aa bodrii Znanstveno akademijo, ■kaotjter te delovanje raznih znanstvenih dizfitev — vee to nalaga osrednji slovenski knjižadet večje naloge, kakor jih je imeta t preteklosti častitljiva licejska brbJioteka. NIhfe M al bolj kakor dr. Janko Slebmger zavedal pomena te knjižnice v sedanji, znanstvene čedalje bolj aktivni Ljubljani, a nihče tnfi ni knel težjejja položaja. Kajti — čim boQ so raele potrebe m naloge, bol] ao ee krčili krediti za knjižnico; mimo tega jepre-n3polnjenost dosedanjih prostoror vedno občutneje motila pod no funkcijo knjižnice takega obsega m ponv«*.. kakor je Drifcaiv. na študijska knjižnica. Borba za sredstva in za prortor označuje g svojim temnim pečatom skoraj vsa leta. odkar je dr. Siebmger na 5eki največje sloveneke knjižnice. ta trdovratna in na hipe brezupna borba Je prizadevnega upravnika stala mnogo truda. Kraljestvo knjig, v katerem je dr. Sleiringer asM svojo pravo duhovno domovino, mu ni dalo tistega mirnega prfbeževnfiSča in blagega ozračja za tiho znanstveno delo, ki je o niem kdaj sanjal, toda potreben je bil mož njegovega kova, njegovega značaja, da je stal na krmilu te preobložene in majave ladje. V zgodovini slovenskega knjižničarsstva bo dr. Janko Slebinger ed»n njegovih reprezentantov. Rkoraj e^linstvenega po-T.ena za slovensko kulturo je bibliografsko delo današnjega gestdesetletnika. Kdor je rm^ prijetno priliko, iskati pri njem kakršnihkoli podatkov s področja naše književnosti, ie lahko občudoval, kako natančno in podrobno hna dr. Slebinger v evidenci vse, kar je izšlo kadarkoli in kjeikoli v našean jeziku. Njegove bibliografije, ki jEh je nekaj izšlo v tisku, največji del pa se kopiči v njegovih predaLh. skoraj brez apa. da bi bile kdaj »na svetlo dane«, so vzor takega, dela. Obžalujemo vedno iznova. da je pri nas tako malo sredstev za izdajanje biMiognfij: Sim večja je slovstvena produkcija, očitnejša je njih potreba. Neumorno, vztrajno in vestno delo. ki ga to izvršuje ravnanelj dr. Slebmger, je Krši javnosti do maiega neznano, tembolj gn uve.žujejo oni ki se po potrebi zn:mstvenega ali drugega dela zatekajo k njcnru. Dr. Jajiko šlebinger se takisco bavi a slovstveno zgodovino tn ie priobčil v ra«nih easopisih in zbornikih več zani;nivi3i izsledkov. Bil je urednik »Ljubljanskega Zvona« in dolga leta urednik knjižnih i^daj Tiskovne ia«druge. Posebej je uredil zbrane spise Fr. Maslja — Poiirnib.-i.r8kega in jih opremil l uvodi in komentarjem; v njegovi redakciji je todi »Album slovenskih književnikov.« Obsežno je njegovo splošno kutturno .idejstvovanje. 2e od ustanovitve je na vo-dilnem mestu Tisko^e zadrage in Vodnikove družbe, s svojim dragocen m »odekv vanjem je mnogo pripomogel k razmaha največje ljubljanske ljudske (Šentjakobske) knjižnice, pred vojno pa Be je udejkt.vo-ral pri Slov. Matici in Oml Metodovi drvi-ia v Ljubljani prva redna skupščina, ki si je izvolila odbor, od katerega si Združenje nadeja uspešnega delovanja v interesu svojih članov. Sedež združenja je v Ljubljani, pisarna se nahaja v prostorih kina Uniona Blago za —————— BREZPLAČNO 1 AD IO - A P AiiiVA A Vam ne oo dal nihče, toda naši najboljši pogoji odplačevanja od 3 Din dnevno Vam omogočajo, da al nabavite sprejemnik svetovnega slovesa PH1LIPS-RADI0 » SIMFONIJSKA SERUA« Pojasnila daje H. SUTTNER LJUBLJANA ALEKSANDROVA C. št. 6. •Poroka V Ljubljani sta se v škofijski kapelici poročila g. dr. Robert Kramber-ger in gdč. Marija Gostiša iz znane nacionalne rodbine Gostiša v Gornjem Logatcu. Poročil ju je g- knezoškof dr. Grego-rij Rozman s prekrasnem nagovorom, ▼ katerem se je spominjal trpljenja koroških Slovencev in nesrečnega plebiscita Ženin se je namreč mnogo udejstvoval v Klubu koroških Slovencev. Priči sta bilo fg. dr. Julij Feilachcr, drževni tožrilec v -jubljani, in I. Va.gaja, direktor gimnazije v Novem mestu Korošci žeAa. novo-poro"eneema obilo sreče! • Poročila sta se v Mokronogu na 2alostni gori g. Vili Gregorčič, trgovec, sin gospe soproge tovarnarja g. Karla Kunca iz Ljuhljane, in gdč. Anica Kolenc iz ugledne rodbine g. Franca Kolenca, gostilničarja in lesnega trgovca iz Mokronoga. Bilo 6rečno' ♦V veliki bedi živi številna družina rudarskega ataroupotoojenca v Trbovljah. | Oče je že 9 let hudo bolan. Pred dvema letoma se mu je Iz Francije vrnil sin v brezupnem Stadiju tuberkuloze, da viai med življenjem In smrtjo, a po vsej priliki jim je vsa hiša polns jetike, saj sta njihova stalna gosta samo bolezen tn glad. Družina se na dobra človeška srca obrača s toplo prošnjo, da ji Kakorkoli pomagajo sredi najhujše zime in bede — po možnosti tudi a kakšnimi Kosom obleka ali z živili. Darila iz prijaznosti sprejema uprava »Jutra«, naslov pa je dobrim ljudem na razpolago ▼ našem uredništvu * Gg. poverjenikom (icam) Vodnikove dražbe. Vse one gg. poverjenike (ce). ki ie niso poslali nabiralnih pol prav vljudno prosi Vodnikova družba da naj pole pošljejo čimpreje, da more pisarna pričeti s ekspedieijo letošnjih družbenih knjig. Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev tn vozač ev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola DANES na vojaškem vežbališču. Fužine pri Ljubljani. — Začetek ob 14. uri. d umski p ašče * A.ž|ender Največja in najlepša izbera tn najsoiidnejše cene! Ljub li a na - Me\tni trg 22 Vas postreže najbolje! Borba proti jetiKj je tudi v Mežiški dolini nujno potrebna, ker se je , zadnjih letih la nevarna in huda bolezen tudi tod zelG razpasla žrtve tuberkuloze postajajo vedno štev-dm jše. Proti tej lju ;ski nesreči se je p edincu tež o boriti. Izkušnji uče, da m jre pomagati le organizirana borba. V ta namen je bila ustanovljena 12. julija let. s kraljevna protituberkulozna liga za gornjo mežiško dolino s sedežem v Črni, kjer že deluje v ond:tni bolnišnici bratov-sxe skladnice dispanzer Delovanje Proti-tuberkuiozne lige in dispanzerja se razteza na poiročja občin Črna, Mežica, Pre- ■ valje in Guštanj. V odboru lige so zasto- ' pani vsi sloji prebivalstva iz navedenih občin. K ustanovitvi dispanzerja je največ prip:mogla pomoč bratovske skladnice mežiš ega rudnika, ki je dala na razpolago prostore, rentgen in druge aparate. Dispanzer deluje vsak četrtek po^ vodstvom gg. dr. Adolfa Ramšaka, dr Marije Ramšak-Stuhčeve in specialista za tuberkulozo dr. Radšela iz Slovenjgradca. Protituberkulozna liga pričakuje, da jo bo prebivalstvo podprlo a v njenem človekoljubnem delovanju. Zato vabi vse brez razlike stanu, da pristopijo kot članL Redni člani plačajo letno 6, podporni pa 4 Din. * Za malega junaka Ljuba in družino Bartolovo je darovalo uradništvo >Jugo-češke« v Kranju 250 Din. iskrena hvala. • Tovarna JOft. REICH- sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Pri težki stolici, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve časi naravne Franz-Josefove grenčice prebavila. Franz-Josefovo vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto. ogu n* a imsv» * Cigan, ki je bil odlikovan s Karadjor-djevo zvezdo. Beograjsko »Vreme« obširno opisuje bedno življenje cigana Ameda Amedoviča, ki je bil odlikovan s Karadjor-djevo zvezdo z meči in živi zdaj s svojo številno družino v neki baraki v okolici Leskovca. Mož je bil na frontah od leta 1912 do konca svetovne vojne, naj ifije odlikovanje za hrabrost pa si je zaslužil v hudih bitkah pri kapetanovi česm pri Krupnju. Vsi smo se hrabro borili, šli smo naprej in odlikovanje sera dobil, ker sem pač ostal živ. Tako pripoveduje skromni Junaški cigan Od države dobiva mesečno podporo 100 Din, k združenju odlikovan cev s Karadjordje-o zvezdo pa ne more pristopiti, ker n jn\ denarji za članarino. ODVETNIK VLADO KUKOVEC JE OTVORIL SVOJO PISARNO v Mariboru, Aleksandro va c, 2*3-1. * Nad p»! m'lijo' a <5in» js* v ttrraos steklenicah in elektr čn bat riji. Te dn' je prispel na Si'šak dun«'>sk: rovec Mozes. njemu p« se Je prid-užil tr ovec Baumohl iz Reke Carinik so b;l opozorjeni da se oripravPa tihotapstvo večje ko;ičine našega denarja n* R k ui so 7>\radi tego p^zorn'1 motrili oba trgovca Mozes im njegov rešk; prijatelj st.- se kakor dru^i polnilci podala v carinski urad ter dala v pregled tri kovčege V dveh kovčeg.h je bilo samo perilo in tudi v tret:cm nj b'ki na prv: pog'ed ničesar sumljivega Cari-trku pa se ic čudno zdelo, da sta v kov"egu kar dve ve':k termos steklenic' in. ko jc l-no odivil. je naše' v njei zamotane tisočake Tako »o bili bankovci z motani tud y drugi steklenici in v električni avetiliki vsega sik upe i za pol milijona dinarjev Den-ar je bil zanlenjen. trgovca pa sta pridržana na Sušaku. * Pravda o slovenskem pravopisa le nI in gotovo ne bo nikoli končana. Dr. Joia k Glonar je pravkar izdal v samozaložbi drobno brošurico »Slovenski pravopis«. Posvetil jo je pravopisni komisiji Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljub-liani Na svoj. mestoma hudo zaooljenri način je razpredel svoje splošne poglede na vprašanje kolikor mogoče brezhibnega pra> vopisa, ki naj ustreza ne «amo s^ovničarjn, ampak tudj vsakdanji rabi v pi®mu in govoru. Pri zaprtja in motnjah v želodca vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grea&ce. « atoTefisk- knjira ix kernjic V "a utozatožbi ie le dm iz>—; l.a 'i «iot' fantke, organske In medišinfike kemije* ki ga je s«*iavil docent za med uiijo na univerz kralja A-ek^andra <' phii.. med. tech., ing. chem. Ladielav Kli: Je to p«-va učna knjisja kemije, ki ^uio dobili Its letih otN-toja »iovensk. uuivei ze. '.er vsebuje praktičen in teoretičen Praktiku m je analitski tn podaja elem-iKi kemije, za^ovanp na »-k«i>erLnieu;ih. Pr« vsakim po^-kubom ie teoretičeu uvod. ki celoti pred .avlja kratek repetilorij kem.j« Praktični dei ie plod 10-letne laborator "ke prakse, v kateri se je avtor izpopolnji vai tudi po najodličnejših medicinsko-k-uličnih institutih v tujini (Amsterdau Berlin. Dunaj. Gradec. Heidelberg. Londo Pariz. Tiibingen, Zilrich). Praktikum je pi »an v glavnem za medicince. v dobro op» ro bo pa tudi kemiku, ki se zanims za or gansko in biološko kemijo V anorganske«, delu obravnava pisatelj le najvažnejše ele menie, v medicinskem delu pa oajdeš tudi podrobno analizo seča. ki je za praktične ga zdravnika najbolj pomembna Organski in medicinski del je docent dr. inž. Kline pdaal skupaj l docentom dr. Albinom Se. li&karjem. V uvodu poudarja pisatelj, da je knjigo napi«al s željo, da po^peSi napore svojega učitelja, rektoria ljubljanske univerze prof. dr. Maksa Samca za priznanje medioinsko-kemičnega instituta na naši univerzi de iure. * Draiba ribolova. Srečko načelatv« v Ljubljani bo dne & novembra 1996. ob 9 uri dopoldne oddalo na javni dražbi v zakup za 10 let ribarsko pravico v zakupnem okraju Škofljica in Bokale najvišjemu ponudniku Natančnejši pogoji in informacije sin razvidni z uradnega razglasa na deski sreskega načePtva VSI GOVORNIKI odvetniki, proteaorjt, učitelji, duhovniki to pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve MSMREKA" bonbone Izdelan« m i* smrekovega ekstrakta la mentola. Radi tega vzdržujejo svežoet glasu, ublažujejo kašelj ln hripavost Nadaije desinficlrajo usta *c grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo So pa tudi prijeten pripomoček pri o«->»«tvi nrpkomer-ne kaj«. Zavitki po P «.— ln 6.— v lekarnah ln drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana .umgresni trg iter. 12. * Črnogorci • sebi ia • iiv'jenju. V založbi »Slobodne misli« t Nikžiču je pred dnevi izftla S. knjiga anekdot o Črnogorcih »Črnogorci a ®ebi i iivotuc ki Jo uroja ogledni publlca^t prof. Stoian Cerovič. Kakor prvi del, prinaša tudi tretja knjiga veliko Število zanimivih prigod iz Življenja prebivalcev kršne Orne gore. Ta del našega naroda, ki ga skale in bregovi ločijo od ostalega *veta, in h kateremu pismenost prodira tele v najnovejšem času. si je v svoji dolgoletni borbi za ohranitev neod. risnosti ustvaril lastno filozofijo ia svoje posebne poglede na človeka in *vet. Mimo narodnih pe®mi in duhovitih aforiznzov neštete anekdote >n pripovedi, ki žive v narodu, najbolje ponazorujejo značaj in mea-taliteto frm^orskega plemena. Med nabirale! tega narodnega blaga zavzema prof. Cerovič. Jci na izredno vesten način preizku si verodostojnost vsakega besedila, preden ga natisne v knjigi najuglednejše mesto. Vai, ki se havijo z etnografskim, psihološkim. socialnim ali ku^urnim proučeva. nje® Črne gore, najdejo v Cerovičevih zbirkah mnogo dragocenega gradiva. . iiic bo piaša! zdravega kem doinu od 29 t. m do 9. .jovftmbrs Na razstavi bomo imeli priliko videti izbor čeških in slovaških sodobnih leposlovnih ter znanstvenih knjig. Vsebovala bo tudi oddelek htbliofilskega tiska, muzikalij, zbirko ekslibnsov ter obilo fotografskega in statističnega materija-la. Razstavi bo prideljen poseben oddelek vzajemnih prevodov ter kotiček vzajemnih stikov. Na razstavi so predvidena številna kratka predavanja ln dnevno ob določenih urah strokovno vodstvo. Cas razstave — »Češkoslovaški ljubljanski dnevi« bo posvečen posebni pažnji češkoslovaških kulturnih pojavov in upati je. da se bo v ta okvir včlentk) tudi sodelovanje obeh naših narodnih gledališč — Na razstavo bodo organizirale Jč lige iz dravske banovine tudi posebne ekskurzije. o_ U. poljudno zna«t'eno preda vanje l'rirod«»s'ojav in zakoni tosti, ki se pr; tem pojavijato pr; ra^tiiuaii in nižjjh živa ih Razlike ti.ed rastlinami in živalmi Praktična i;Mrablrvo-t |x>java (Oku aci|a> Dru« ii«*i jovor «j iei»<*ne aciji pr; višjih živa- h n o rei»«i«eraciil *ot znanetvenj metodi. Pri pr-nla.a. iu r«e ••«» predavatelj oziral v prvi ^rHt. na dela io-mafch znanstvenikov na tem pobu P eda-vanie bo obenem nekaka spjoino bio-o^ka priprava za predavanie pritnarija dr B. Lavriča o transplantaciji tkiva uri človeku, ki se bo vršilo 3. novembra t Barvne sli, ke. I. del 2u- oktobra. II. del Tt oktobra, obakrat ob 20 uri v dvorani Delavska zbornice 21-24 MATICA Pnmirn! Operetni V CARSTVU LUTK (Pnppeof««*, MAGOA 9CHNEI0ER. WOU» ALBACH RBTTT KH3HB ITamiemI Bril^otn« r«»elo:gT» » ljsb»Tsia p*ri na njegovi zadnji poti: Klub koro-Šcih Slovencev. H— Krajevni »dbor Jwlraji*ke strai* oi*>zarja v«a društva, da bo imel dne 2S. Januarja 1937. svojo tradici«jnaino zimsko prireditev u— Uprava Hubadov© inpe opozarja vse ljubljanske mešane {*evsikovnih nmeinikov sporoča da želi tovarna Bata osnutkov za rek'amo tudi od naših strokovnlakcrv Kdor bi želel priti v »tik * tem podjetjem, naj čim preje pošlje nekaj svojih dosedanjih del Fr. Gonšetu, Go&poevetska cesta 13. ki jih bo oddal na pristojno mesto Naznanilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem trgovsld lokal na Starem trga 2 razširil in nanovo uredil. Obenem sporočam cenj. odjemalcem, da imam v imenovanem trgovskem prostoru v zalogi bogato izbiro Izgotovljenlh moških ln deških oblek, nadalje vse vrste stofov iz priznanih najboljših inozemskih m tuzein-sluh tovarn. Trgovska lokala Pod Trančo St. 1 te Kolodvorska ul. 8, bosta vsebovala lstotako bogato izbiro moškega in deškega perila iz lastne tovarne Triglav, ter vse modne potrebščine. Obleke ln perilo se Izvršuje tudi po meri ln najnovejši modi. Blagovolite brezobvezne posetiti me, pri čemer Vam dokažem, da so oene blaga brez konkurenčne. Postregel Vam bodetn vljudno in solidno. J. 0 L U P. LJUBLJANA Danes ob 3« uri pop. TOMBOLA V KRANJU Auto Din 42 soo.— Mot* kole Din fc.230.— I • Bančne, kreditne in dcnaTn«- p«*le, nakup io prodaja hranilnih v'»k i« • rednost nih o.ipifjev »redi' - d ig<»> & hraniln im knji.icamj pri d»- lih ia»'H|i|». naiu/i.a kaptU>a f gMtovini :n Hran 'nih knjižicah na vknjitbe izpoeln e n:tj"-'l 'mci*; AI.'IMa-ninšok Ljabli<>na, Beethevn«>a ul ca 14. 1. Te-elon 36- 10. Iz Ljubljane u Preu- eduik ape^e.j^t-ga na »a ar. v.olia Vladimir .-.e je vruu l reuae^;«; .črnega odmora in prevze. porle. Sprejotua a-uio od 11. do 12. ure v*ak ddiavu^k uv/.ean.-. sredo in ooboto. U— Jugoslovensko-bolgarsk« liga v LJub' jcuii je pc letnen. j juor. m - preteklo sredo prv0 svojo sejo. Predsednik Ra^tu fustoslemse je poročal o po etu bolgarskih zadružnikov veterinarjev tn avtomoblllstov. Liga je pri vseh sprejemih bolgarskih gostov sodelovala Omenil Je, da Je bil društveni e-dbornik dr. MavriciJ Rus, ki je med balkansko vojno opravljal kot dobrcvoljec zdravniško službo v bolgarski vojski, odlikovan z visokim bolgarskim redom ter mu v imenu društva iskreno čestital k odlikovanju, živahna razprava se je vnela o vprašanju prireditve tečajev bolgarskega jezika in o poglobitvi društvenega delovanja Sklenjeno je bilo. da ae naroči hrvatska slovnica bolgars e-ga Jezika, ako Je že IsSla v Zagrebu, v negativnem primeru pa naj odbor ukrene vse potrebno, da dobimo kratek učfoenlk aa one, ki ae tele učiti bolgarščine, zani- a— Za obletnic« ®mru blagcpokojncga g. direktorja ing. chem J. Turk« bo ma-vtt la-dušnica v pouedeljeu ob 7. v frančiškan*«.! cerkvi. u— Nenadna smrt višjega davčne trn upravitelja tr t ršiča. bjuaje, Ki a pop 1-dansk.mi vlaki odhajajo ic Ljubljane, so bili včeraj na glavneon kolodvoru p iče tragičnega degod a. Med potniki, jih je vsako sobe to kolo /.jrs*ka avla natlačeno polna, je bil tudi »»-letal višji davčni upi aviteij v pok France Uršič ki ima svoj dom v Kocenovl liliol l. Namenja., je bil na obisk k svojemu ainu. ki je profesor ln znan nar.dni delavec v Kočevju. A Komaj se je aLar. grupoa povzpel v »13 Jolenjs ega vlaxa mu jc prisio slao in lusodje v ku;wju so UiXoj opazili, aa je £labot9t g) bijjfi ;oret. Brz o g Urši-ca OOE^U r:.'izaj nn P '^d in g? poioZili ! na klop pred prometno pisarno, a vsa z^.ajiieuja .iaza i, -la j: oomcV zaman. ■ s kouu ->i3..c -LniJsruce -ro poz ali policijsko k »niisijo. v Kateri -ta av-st'. eni sveta i dr L vir ui dezurn. uradnik Kette a /misija al mogla nices.r drugega, ka^or ost ugoi>vt sm;: za it.-pjo. Na zeljo -*cjcev so ocired ii prevo. po-ijni oveera trijpla n« iorn v Kcenovi Zbor »luvM»kib narmlnib no« bo V •ouoto 7. novembra ua Tal>oru. Sodeovaki bodo: priznana pevka-uinetnica, akademski oktet, pevski zbor in godba na pihala. Vstopnina bo »amo 5 Dui. Cisti dobiček je namenjen za porUavutev spomenika Siiuona Uregorčiču Ln aašim mučenikom. — Društvi »Soča« io »Tabor«. Nova damska modna trgovina. Cwnfenernu občinstvu naznanjam, da odprem v por.' .t«ljek 19. t. m. na Kongresnem trgu *t. ! 1 poleg Tičarja) trgovino a trvoaaMD blagom. Stalno bom imela T zalogi vse vrste dam. perila pijame, bluze, ptetemue itd., po najnovejši pariški ia Insajski modi. Potrudila se bom, da bodo caajeiv odjemalci postreženi solidno in p* eni. Se priporoča Pepca črnjac, bivša poslov odkiiija d. konf. tv. SOS8. Ul«1! 1 r>der kie- nf. ADVOKAT DI4. IVO LULSK j Je preselil svojo pisarno iz Frančiškanske ul v Cigaletovo niico 11 »za sodiščem) LJUBLJANA n— Smrt rriega gasilca. V Zg. Šiški je umrl g. Nastran Va entn. Poko nik je bit usianovitel-, ter tkozi 31 le( marljiv član gasilske čete v Zg. £i5ki — Naj mu bo lahka žemljica! ž)oramad radioaktivna zobna krema Dobile ic povsod ! n 1 nil >vno ei- diUšče SokoJa I. na Tn •w»rn ponovi danes 0I1 101 ltt. szvtnio lut» :ovnt i-j: > r. 1 ..r-itfeida >Jurček kroti '.'.iijan. Pr.pravijajo se pa še igre; \ • ".vu palčkov«, »Hrabra 'i j/.' a*. j tv. Auiučar« Jurček-eokolski ■:a n«.. ..-ar-*, m ur .SLarši, pripeljite svo-o dec«i! u- - Port.0,1 se jc g. Saša Stre^elj, banovinski ko ccptni uradnik, z gospodično Don Furlanuvo G štrekelj je zna: pri-irsk lelavec Kot bivš pred- a&i::^ emigrant, ke^a društva »Tabora« je pokazal veh o organizacijsko sposob-nobt. Njegova glavna zasluga je, da ima •Tabor« danes lepo zgradbo ki Je zave-tišče breap.seinlh primorskih brezdomcev. Mlademu paru naše iskrene čestitke! a— Vaano m »»tomoOilaki is vpreiai promet. Železniški prelaz na Celovški cesti bo od 20. t. m. 20. ure do dne 22. L m. 18. ure zaprt za ves vozovni promet, ker bodo popravljali železniško proeo na tem križišču. Mogoč bo le prehod za pešče. kolesarje in tramvajske vozove Vozila iz Gorenjske io SiŠke bodo v tem čaeu vozila od stare mitnice o« Celovški cesti po Aleševčevi. Cernekm, Janševi, PodrmlSčakovi. K oba. ridski in skozi Bežigrad na TVrševo cesto. Vozi!a na Gorenjsko in SSko bodo vozila po isti progi, toda v obratni •meri. ti— Filmska matineja ZKD, Kot posebnost prve vrste prinaša Zveza kulturnih društev najlepši in najmočnejši film Iran-coske produkciji, mojstrovino režiserja Anatola Litvaka po romanu Josephu K.essla »L* equipage« — »Tovariši v življenju in smrti«. Vse. kar je prinesla vojna 1914.— 18. njeno podtalno razjedanje in rušenje družb" in rodbine, je prikazano s pretresljivo nazornostjo v tem f .mu. Film boste videli pri nedeljski matineji v Elitnem kinu Marici. Opozarjam o. "da je na splošno željo občinstva začetek predstave ob Vsll. dop. Cene sedežev 3.50 in 5.50 Din. SAMO .Kgaa^^li Bi« - tiSJEa os j bonbon ZAVIT V PAPIR z NAPISOM union JE ORIGINAL. VSE OSTALO ODKLONI, KER JE POTVOBJENOŽ „— 1'lesne vaje združenja kon3ervatoris- tov ?e bodo nadaljevale v«ak četrtek točno od pol 20. do "-o. v Trgovske ji domu. Iz Cslja _ Praktični tečaj češkega jezika za š?r= \;:kor v-'ako elo, bo pri i e° lila 1.1; Ljubljani praktičen a-V; s'e ga ln javnost. tudi leto« • čaj češkega jezika za širšo javnost, ki 3 a it ko udeleži v>, k i n O-rese r. t. Pouk bo brez jilačen. V;>'*ovanje bo v četrtek 22. t. ni. v šentjakobski meščanski šoM od 18 do 19. n_ Nadaljevalni tečaj esperanta za Ve efiperantiste iz Ljubljane bo otvoril »Klub esperantistov v Ljubljani« jutri ob 20. uri. Tečaj se bo vršil enkrat tedensko po poldrugo uro v klubovem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7. I. Zgladite «e zatorej zanesljivo v ponedeljek v klubovem lokalu, kjer boste dobili vsa nadaljnja navodila in pojasnila. V Prispele so nove tipe radioaparat vodečih svetovnoznanih znamk „Tehrik" J. BAN J Al LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA e. 20 Telefon: 34-19. u_ Vsem. ne telovadne vpis v vse deklice) vsak 4. popoldne v vi ulici. Za t Vak torek. E dalje v telov cesti. Ker ee som. kj se zanimajo za že o/nanje* tečaje, sporočamo, da se vrši tečaje: Za otroke (dečke in ponedeljek in petek od 2. do telovadnici na realki v Vego-inlrasle (dame in gospode) pa etrtek: in soboto od G. zvečer adniei učiteljišča na Resljevi tečaji že vrše, pospešite z vpi- e— Smučarsko veselje. Zgodnji sneg je pokril višine nad (:M>0 ui in je tam večjidel oblekli smučarski mladini v veselje. Zlasti v Alpah je snežna odeja stabilna m dd>ela pa. tui.li siedogurje nieu 1000 in H .00 111 (M«' uina Krnu. Miznea 'Jolti, P0I10 je itd.) Je Oiieio V 1 rden. kakeg;. pol metra debel snežen o K lep. Celo pn Ceijski koči (7"0 m) snega dovolj da sc za s.lo na smučaš. \ teme je zarukiat užaljeno in prijetno. Ozračje jc zelo onlaji-no iv višinah nad 1010 111 NOVA TRGOVINA Vam liucti prvovrstno Diago ter zelo nizke cene. Prepričajte se! — Za obilen obisk se priporoča manutaktura in moda ŠENTJURC Gabrijel, ^iavni trg 9- pod ničioj. Z~-iio se -neg dobro drži. kai zagotavlja prav dobro smuko. S planinskih postojank ziasti iz Mozirske koče nad Mozirjem poročajo, da se je smuška doba takorekoč že pričela in da je dotok smučarjev precejšen, kar v oktobru ni običajno. Smučarji, ki so se s svojimi »dilcami« vrnili s svojih jesenskih pohodov, ne morejo dovolj pohvaliti snežnih razmer, ki vladajo sedaj , tam »zgoraj«. Danes bodo zgodnjo zimo izkoristili pač vsi. ki se prištevajo med smučarsko »rajo«, tudi oni. ki so doslej oklevali. Ce sodimo po ugodnih začetkih. se nam obeta ugodna smuška zima. Trgovci se nanjo pridno pripravljajo in prosijo boga, da bi jih odškodoval za lansko »slabo« zimo. Predvsem bo treba prodati lanske zaloge. Zastoju pa vedno sledi ugodna konjunktura, zato imajo tudi kolar-ji polne roke dela, da izgotovijo dovolj smučk. KINO METROPOL. Danes ob 16., 18.15 in 20.30 »UGRABLJENJE«. Matineje ob 10.30 in 14. »NEUKROTLJIVI MUSTANG« — Jutri »IVJE« (Waldwinter). e— Občni zbor Podpornega društva na gimnaziji v Celju bo v torek 20. t. m. ob 14. v gimnazijski posvetovalnici. Vabljeni so tudi vsi podporniki. POVRŠNIKI v priznano elegantni izdelavi in velik! izbiri LUKIč - STRITARJEVA ulica, Vpisovanje v 12urni praktični tečaj s vajami na živem otroku o negi in prehrani ter vzgoji dojenčka za odraslo ženevo dne 26. oktobra 1936. Tečaji so brezplačni in se vrše 2krat tedensko po 2 uri rn sicer eden ob ponedeljkih in cetrtki.li. drugi ob torkih in petkih od 4. do 6. — Zatem so večerni tečaji od 8. do pol 10. Vsi tečaji so v zavodu za zaščito dece (Dečji dom kraljice Marije). — Prijave se sprejemajo vsak dan v dopoldanskih urah tudi telefonski. lilfalliPitiisis! i/. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika na9l. v Ljubljani, Breg št 10-12 in v trgovinah. u — Večerni trgovski tečaj na Christofo-vem učnem zavodu, Domobranska 15. se prične 19. t. m. Pouk vseh pisarniških po-f-lo-v. knjigovodstva, korespondence, trgovin-stva, stenografije, strojepisja nemščine itd. Šolnina 10 Din za vse predmete. Po= jasni!a vpisovanje dnevno tudi zvečer do 7. ure. u_ V^e pisarniške posle, trsov-ke preds :mete. stenografijo, stroiepis i. t. d. nemščino se 'ahko naučite v večernem trgovskem tečaiu na Uhristnfovem učnem zavodu. Domobranska 15. Informacije, prijave dnevno, tudi zvečer do 7. ure. Pričetek tečaja 19. t. m. Šolnina 100 Din za vse predmete. i!— Registrirne b1 a "rajne in pisalne stro« ie popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl. Ljubljana. Kolodvorska 11, telefon o 10— -- O i KIHO IDEAL ^mmm g D ;nes pre' rasno filmsko v eledelo o h e n? e" (».MIMI« — roman velike ljubezni) GODBA: GIACOMO PUCCIN1. Predstave ob 13.. I7., 19. in 21.15 uri. n_ Za dečka-junaka in Barto'ovo družino iz Drase .-o nri blagajni »Jutra-; dejKi-nir; na naslednja darila: od g. Ivana Mamuta iz Žalca 100 Din, od g. Vekoslava Fo* na iz Ceija -0 Lvin. od neimenovanega dobrotnika i/ Ceha 50 Din. od sokofeke de= ce v " u-inia s k j 'tn-oncih »a 55 Din. I^esnj zavor: Jerko v Kazini-Zvezda o ed 4.—S. ure popoldan: 1 ) • > . •, vo^t'. Vsak ponede-:<•('.'! za novince, ki se vedno tp ema o V torek nadaljevalni tečaj za spretneiše plesalce. Posebne ure in informacije dnevno. Dijaki popust. e— Pri padcu ji je počila žila. V petek se je težko ponesrečila 31-letna služkinja Jožefa Zorkova uslužbena na Cankarjevi cesti štev. 2 v Celju. V sobi ji je spodrsnilo na parketu, pri čemer je padla tako nesrečno. da ji je počila žila na levi nogi. Zor-kovo so prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno, ker bi poškodba lahko povzročila izkrvavitev. e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. »Fni Diavolo«. Danes ob 16.15. 1S.30 in 20.15 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ave Maria« in dve predigri. e— Plesne vaje priv. nameščencev se vrše v četrtek 22. t. m. ob 20. uri, nato 29. t. m. in od 7. XI. vsako soboto v mali dvorani Celjskega doma. — Odbor. Iz Maribora a— Za mariborski spomenik Kralju Ue-dinitelju so prispevali: Lukačič Avgust, narodni poslanec, Mala Nedelja, din 500-državna dekliška šola, Ljutomer din 223. drž. narodna šola Velenje din 200. Sert Ferdo, Maribor din 200, drž. dekliška narodna šola Slov. Konjice din 164. občina C-erkvenjak din 127, ter hranilnica in posojilnica. Sv. Jurij ob j. žel. din 120. a— Letošnja Pomožna akcija. Mestni predsednik dr. Juvan razglaša: Vnovič trkam na Vaša usmiljena srca in Vas prosim, da po svojih močeh darujete za Po-mož.no akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Stojimo na pragu zime in potreba zahteva, da nasitimo lačne, oblečemo in obujemo gole in bose ter ogrejemo pre-nvražeue v slabih zasilnih stanovanjih, kleteh. barakah in vagonih. Največje podpore so vredni nedolžni otroci. kateri pač ne smejo gladovati in prezebati, nadalje onemogli in za delo nesposobni siromaki, dočim je ostalim treba preskrbeti dela. To nalogo si je nadela Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maril>ora. ker se 7. razpoložljivimi proračunskimi sredstvi ne dajo kriti ogromne socialne potrelie mesta, nastale v teku izrednih gospodarskih razmer. V slučaju neuspeha za počete akcije bi bila mestna občina primorana. da obremeni mestno prebivalstvo z novo davčni-no. ker je po zakdnu dolžna skrbeti za siromašne in poiskati vire za njihovo vzdrževanje. Darujte za siromašne in zapuščene otroke za delo nesposobne sVomake in brezposelne vsi ki Vam je usoda naklonila srečo, da msfe odvisni od milosti drugih. da Vam n; treba pns+op"tj v brezdelju in jrladovatf in zmrzovnti v hudi 7'•mi. Darujte. kar morete v denarju blagu, stari obleki in obutvi, kurivu itd. Denar pošiljajte neposredno mrs»ni blaga in!. Slomškov trg 11 ftel 22-''Oi nn turbine dajatve pa go-c.ialno-polit;čnemn oddelku mestnega poglavarstva, Eotovški trg 9 (tel. 27-54). a— Rezervni oficirji! Mariborski pododbor UROIR vabi vse svoje člane ln njih svojce, kakor tudi ostale gg. rezervne oficirje, da se prijavijo za smučarske tečaje. Tečaji bodo za začetnike in Jianj izvežbane, in sicer odrasle in deco, na željo za dame posebej. Prijave pismeno na naslov: Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Maribor, v Marboru. a— O koroških Slovencih je predaval v petek zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti št. 6 agilni tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani g. France Uršič. V zanimivih izvajanjih je prikazal življenje, delo in borbe koroških Slovencev in je svoja izvajanja ponazorjeva-l s skioptičnimi ■dikami. Na večeru so sodelovali tudi vrli p«vci »Jadrana« pod vodstvom zborovodje prof. Vrabca ter ubrano zapeli pet izbranih koroških narodnih pesmi. a— Velika javna ljudska tombola Narodne odbrane v Mariboru bo danes ob 14. uri na Trgu svobode. a— Vagon blaga bo treba raztovoriti v 6 urah. Uprava skladišča Maribor-glavni kolodvor je razglasila da se morajo od 11. t. m. dalje v Maribor prispeli vagoni raztovoriti v 6 delovnih mali po njihovem pri hodu. V drugačnem primeru se bo prizado-! t i m zaračunala stojnina. Ker je ta odredba tehnično le težko izvedljiva in na diugi strani tudi precej obremenjuje vse interesente so se mariborski gospodarski krogi nritožTi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. a— Utonil je v potoku. V bližini Središča vodi preko potoka Irnove brv. po kateri so se vračali iz Središča trije fantje, ki so do polnoči popivali. Medtem ko sta dva kmalu bila doma. se 20-letni Štefan Golob še naslednje jutro ni vrnil. Domačini so obvestili o tem orožništvo, ki je pričelo poizvedovati. Po večurne-m iskanju so našli orožniki Goloba mrtvega v potoku nekaj sto metrov od brvi. Ne ve se. ali je pokojni Golob utonil, ali pa je postal žrtev napada. Nadaljnja preiskava, ki je v teku. bo razjasnila žalostno smrt mladega Goloba. Hotel MARIBORSKI DVOR Radi renoviranja in moderniziranja hotela in restavracije, ostane oboje do nadaljnega zaprto. a— Pristno angleško blago«. Prekupčevalci »angleškega« blaga se večkrat pojavljajo v Maribora. Tako je te dni prišel v Maribor ponujat blago neki trgovski potnik. V Kopališki ulici se je z neko stranko dopoldne zmenil za dva komada blaga in to za ceno 700 dinarjev. Potnik je popoldne prinesel blago, stranka mu je pa odštela sedem stotakov. šele po potnikovem odhodu si je stranka natančno ogledala kupljeno blago in se prepričala da je drago plačala slabo in manjvredno blago, ki je bilo le podobno dopoldne pokazanemu. Zadevo je naznanila policiji. Policija je prejela tudi nekatere druge prijave v zvezi s potnikom in »pristnim angleškim blagom«. U •> •' • ' ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM v Šiški, telefon 33-8? Razkošna in zabavna opereta VALČEK ZA TEBE Camila Horn, Luis Graveure, Adela Sandrock, Theo Lingen. Predstave v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 8. uri. V torek: VEČNO MLADA a— Vzdrževanje makadamskih pešpetov. Hišni posestniki, lastniki zemljišč, oskrbniki hiš, hišniki ali najemniki hiš, stavbišč ali drugih zemljišč se ojiozaijajo. da so dolžni vzdrževati makadamske pešpoti ob vsej dolžini posestva v rednem stanju. Mestno poglavarstvo iz tega ni zloga poziva imenovane da popravijo pešpota. ki so v slabem stanju s primernim materialom, sicer l>o to storila mestna občina mariborska po svojih delavcih na račun odgovorne osebe. a— Mešetarske zadevščine. Mešetar I. G. je ponudil nekemu mariborskemu mesarju kravo, za katere nakupno ceno se pa z mesarjem nista mogla zediniti. Uro kasneje so je mešetar zglasil pri mesarjevi materi Vsako navadno svetilko zamorete pretvoriti v Atodiii1 petrolejsko-plinsko svetilko 12S sveč jakosti z originalno angleško „SUPER-ALADDIN" glavo za svetilko. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: „3 A R Z E L" d. d. Su&otica Zahtevajte brezplačen prospekt! Da, treba Je mnogo tfuda, predno se to dovrši. Tako precizno delo tudi zahteva bistro oko in brezhibno razsvetljavo. /hKrmolocnodiJh •Harold Mlekar.« Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. in 5. pop. in 8. zvečer velefilm »Moderni časi« s slavnim Ch. Chaplinom v gl. vlogi. Iz Hrastnika h— Rudar, ki se je vrnil iz Rusije išče svoje pravice. Poročali smo že. da se j<- po 22 letih vrnil iz Rusije bivši vojni ujetnik, rudar Simon Kurent, doma v Cešali nad Hrastnikom. Mobiliziran je bil avgusta 1914 ter ujet na gališki fronti. Ker iz Sibirije o nje-m ni bilo nobenih vesti, so ga oblasti smatrale za pogrešenca in njegova žena Frančiška je dobivala zase in dva otiočička skrott.no [tokojnino od Bratovske skladni-ee. Ta mala podpora pi je zdaj 7. vrnitvijo moža prenehala. Rudar Kurent se je seveda napotil iskat zajnislitve pri rudniku. Dosegel pa ni ničesar, češ. da je'že prestar. Šteje namreč že 52 let. Njegovega 22-let-nega sina pa namesto njega tudi ne sprejmejo v služlio. ker rudnik zaenkrat ne sprejema nobenih novih delavcev. Pri rudniku je dobil Kurent samo svojo delavsko knjigo. v kateri je zapisano, da je delal kot rudar le 7 let in 11 mesecev. Ta doba zaposlitve pa ne doseže karenčne do!k? 10 let. na podlagi katere bi lahko v primeru ne-sposobnosti za delo zahteval majhno pokojnino. Rudar Kurent pro-d zdaj pri l!ra-tovski -kladniei. da bi mu priznali vsaj še 4 leta vojaške dobe. kakor «e je to tudi drugim priznam Ko Ihi morda to dosegel. U) treba še ti |«»tov. preden bo prišel do svojih pravic. h— Naša gasilska četa je dobita lHos novo vodstvo. Plel sedli je ji /.daj g. N Uide Ros Pristopno je tudi le*o- k četi precej novih članov Vse članstvo je želelo da bi četa čimprej dobila motojko. in 7 veliko vnemo so zbirali za nabavo potrebna sred stva. Poleti so požrtvovalni možje in fantje priredili prvo veliko tombolo s prav dobrim uspehom in prislužili si n:so samo motorko temveč tudi avtomobil. Na avtomobilu je sicer se nekaj dolga, katerega pa se hočejo rešiti 7 doV.odki prireditev tckoir le tošnje jeseni in zime. da bi tako drugo leto praznovali 50 letnico gasilske organizacije h— Prostovoljna gasilska četa Hrastnik priredi danes ob 16. trgatev grozdja v gostilniških prostorih g. Ivana Logarja v kemični tovarni. Prijatelji gasilstva so vabljeni! h— Plinski napadi na naV> dolino so napo ^vedam za čas od 20. do 31. t. m. Vsa navodila 1k> dobilo občinstvo na posebnih sestankih m z občinskimi razglasi. h— Kino Sokol predvaja danes film »Njegova Visokost služitelj«. Iz Zagorja z— Senadna smrt uglednega posestnika. V Št. Jurju pod Kumum je v nedeljo zjutraj nenadno umrl 43-letni Alojzij Čop, največji ondotni posestnik. Pokojnik je bil daleč naokrog znan, posebno kot trgovec z lesom in kot šegav dobrodušnež. Pred dvema letoma so ga napadli neki fantje, ki so bili potein obsojeni na pol leta zapora. A medtem ko so oni bili deležni amnestije, je poškodovani Čop trpel posledice in je hiral. V nedeljo zjutraj ie rekel ženi. da gre k prvi maši. Ko pa se je vsedel na stol, je omahnil in je bil pri priči mrtev. V torek zjutraj so ga ob veliki udeležbi spremili do preranega groba. Ženi je zapustil 11 o t ročice v, v starosti ml 6 mesecev do 22 let, ki bodo pač bridko občutili izgubo dobrega očeta. Poznavalec mineralnih voda ZAHTEVA POVSOD IZRECNO LE ( rogaško slatino( KER TA ZRAVEN PRIJETNEGA SVE2ILNEGA OKUSA KREPI II TUDI PREBAVO. z— Divjačina pod vlakom. Na progi med Trbovljami in Savo »o obhodniki proge spet našli povoženo divjačino. Kakor pravijo, je med žrtvami največ lisic, ki so sicer najbolj oprezne vendar jih močna luč lokomotive popolnoma zmede in se ne znajo ogniti smrti. Tudi včeraj zjutraj ob prihodu vlaka na postajo v Zagorju je vlakovodja javil, da je pri signalu vlak zadel neko srno, ki je obležala, druga pa jc srečno ušla čez progo. Srno sta res kmalu prines>la dva moža na postajo. Povedala sta, da je na drugo stran Save priplavalo precej divjačine, ki so jo prepodili lovci, loveči nad onim bregom. Nekatere obstreljene živali so se zatekle v lovišče pri Sv. Frhu, ki je last g. Miiller-ja. z— Urfne jagode zorč na vrtu go??pe Vide Sedovnikove, soproge železniškega uradnika. Nenavadna igra narave vzbuja precej pozornosti. z— ŠtevilG brezposelnih je spet zraslo z ustavitvijo obratovanja v Haukovem kamnolomu. I laukovo podjetje je dobavljalo kamen za rudniške apnenice, ki pa zaradi pozne sezone čedalje manj obratujejo in lahko rudniški delavci sami dobavljajo dovolj potrebnega kamenja. ■ Matineja ZJt.D. ■ DANES OB pol 11. URI dop. v ELITNEM KINU MATICI letalski velefilm L'EQUIPAGE Tovariši v življenju in smrti. orm Cene sedežev Din 3.50 in 5.50— Iz Tržiča č— Kino predvaja danes Annv Ondra-film »Vesela naslednica«. sz Ptuja j— \'aje za obrambo mesta Ptuja. V času od 17 do 20. oktobra bodo vaje za obrambo Ptuja pred sovražnim, letalskimi napadi, in to ena dnevna m ena nočna vaja Prebivalstvo naj se za časa ve/be skrije v stanovati ia in zaklone. Prosto gibanje ic- /a časa ve/be dovoljeno samo osebam. ki imajo plinske maske Prebivalstvo naj sc brezpogojno pokori odredbam službujočih organov j— Kino. Danes film »David Conper- fickl« v nemškem jeziku. * RIBNICA. Sokoiski zvočni kino predvaja danes ob 15 15 in 20. uri zvočni film »Operator 13.« katerega vsebina je vzeta iz zgodovine osvobodilnih bojev Scvcrn® Amerike z južnimi državami. P O R T Planica za smuške polete Na veliki skakalnici v Tamarju se bodo odslej gojili oiisuiški poleti brez pokroviteljstva nenaklonjene Fise Glede na razne časopisne vesti o odjavi velike planiške skakalnice, smo se obrnili na merodajne činitelje tehničnega oziroma izvršnega odbora društva »Udruženje smučarjev Planica« in tako lahko postrežemo našim čitateljem s točnimi in zanesljivimi informacijami. Vesti o- odjavi skakalnice pri FIS so točne. Pred enim mesecem je USP prejel uradni zapisnik o sklepih FIS-kongresa v Garmisch-Partenkirchnu. Iz zapisnika je razvidno, da je vsako prirejanje skakalnih tekem na skakalnicah s kritično točko preko 80 rn prepovedano in se kaznuje z enoletno diskvalifikacijo. Diskvalificiran je tekmovalec, ki se udeleži take prireditve, . avezi dotičnih tekmovalcev, prireditelj in savez prireditelja. Kakšno važnost so polagali Norvežani na onemogočenje Planice dokazuje dejstvo, da se prvič v zgodovini smučarskega športa uvajajo za prireditve tako stroge diskvalifikacije, čeprav ni o njih govora v nobeni FIS pravilih in okrožnicah Naši delegati na kongresu so vsekakor storili napa-k >, ko niso opozorili na to okolnost in zahtevali glasovanje o svojem predlogu, da se r^eja za samo skakalne tekme sploh ne določi. JZSS je žc 1. 1935 opozoril FIS, da sc v Planici nc prirejajo le običajne skakalne t . kine, temveč da se raziskuje povsem no-opažanja, ki so v zvezi z rezultati skokov in ki bodo, zadostno zbrana, predložna FIS. Omenjeni sklepi v Garmisch-Partcnkirchnu so primorali sedanjega last-i'i!:a planiških skakalnic, USP. da zbere že prej kot bi sicer, vse giad'vo glede opažanj in izkušenj, ki so jih pokazale tri prireditve v Planici in jih v obširnem elabo-rnru predloži savezu, da jih pošlje FIS kot predlog za bodoči kongres. V tem elaboratu je inž. Bloudek z njemu lastno preciznostjo obrazložil točno odkritje, ki ga je dala Planica, namreč da je vsa tajna uspehov v Planici v tem da je skakalnica grajena kot naprava za smuške polete, ki fce zaradi velike brzine, ki jo doseže tekmovalec v zaletu, ne dajo izvesti kot skoki, temveč samo še kot poleti. Utemeljitev jc do najmanjše podrobnosti precizirana in kot taka predložena FIS, da jo spravi na dnevni red prihodnjega kongresa in to kot utemeljitev našega predloga, da se poleg smuških skokov, ki se dajo izvajati ta-i.o kakor jih opisujejo FIS pravilniki, le ovšek). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15; Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). _ 10: Pesmice za kratek čas, sodelujejo; Sestre Stritar, Ježek in Jožek. vmes plolče__11.30: Otroška ura: Gašperček, lutkovna igra. — 12; Koncert radio orkestra. — 13; Čas, spored, obvestila. — 13.15; Plošče po željah.— 17: Kmet ura: 50-letnica kmetijske šole na Grmu (inž. Ivo Zupanič). — 17.20; Ura lahke glasbe, sodelujeta: Trboveljski pevski jazz in Radio orkester. — 19: Ča-s, vreme, poročila spored, obvestila. _ 19.50; Slovenska ura. _ 20.30; Orgljice in harmonika (gg Petan in Stanko). _ 21.15; Zdravice poje Akademski pevski kvintet. _ 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz. Beograd 17; Koncert sodbe kraljeve garde. - 18.50; Skladbe za Čelo. — 19.50: Pester večer. — 22.20: Ple«na muzflka. — Zagreb 20; Koncert tamburaškega orke6tra. _ 20.45; Pester večer. _ 22.20: Plesna mu* zika. _ Praga 19.05- Lepote Dubrovnika. _ 21.35: Instrumentalni koncert. — 22.55; Plesna muzika. — Varšara 17: Simfonij6ki koncert. — 21: Pester spored. — 22: Fantazije iz oper in operet. — Dunaj 17.05; Koncert radijskega orkestra. _ 19.30: Vokalni koncert__20.06 Pester večer,—23.45: Prenos ciganske glasbe,—Berlin 19; Zvočna Isra. _ 20; Prenos Verdijeve opere »Rigo- letto«. — 22.30: Prenos iz Munchena. — 24: Lahka glasba. — MOnehen 18: Spevoigra. — 20; Koncert orkestra. _ 21: Plošče. — 22.30; Plesni orkester,—Stuttgart 20: Verdijeva opera »Trubadur«. — 24; Koncert Haydnovih in Mozartovih skladb. Ponedeljek 19. oktobra Ljubljana 12: Valčkova ura (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Ruske zborovske pesmi na ploščah. — 14; Vreme, borza. — 18; Zdravniška ura; O zraku (dr. Anton Bre-celj). _ 18.20; Lahka glasba na dveh klavirjih (ploliče). — 18.40: Kulturna kronika: Slovenska narodna pečeni *g. Franc .Vlarolt). — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Karlov-ško narodno vseučilišče o priliki 25 letnice dedovanja karlovškega prosv. odbora (prof. Braškovič-iz Zagreba. — 19.50; Zanimivosti. — 20: Magistrov šramel kvartet. — 21; Koncert Radio orkestra. — 22- Ča«, vreme, poročila, spored. _ 22.15: Plesna glasba, sodelujeta g. Mirko Premelč in radio jazz. Beograd 17.20: Koncert orkestra. _ 18; Narodne pesmi.—20; Prenos opere »Andrea Chenier« iz Nar. gledališča. _ Zagreb 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Praga 17.35: Češke narodne pesmi. — 19.10: Prenos iz Brna. — 22.15- Plošče. — 23-Bachov »Preludium in fuga a-dur«. — Varšara 17.15: Salonski trio. _ 19.30; Sme. tana: kvartet e-mol. — 20: Koncert jugoslovanske giasbe. — 22: Koncert simfoničnega orkestra. — Dunaj 17.40- Vokalni koncert — 19.25; Rossinijeva komična opera »Seviljski brivec«. — 23.45: Plesna muzika — Ber'in 19.15; Koncert na čelo. — 20.10: Velemestna zabavišča. _ 22.30: Plesna muzi. ka—23; Melodije za lahko noč.—Miinchen 19: Godba za ples. — 20.10: Spevoigra. — 23.20; Lahka godba orkestra. — Stuttgart 18; Pester glasbeni spored. — 22.30; Plošče,— 23; Prenos lahke glasbe iz Frankfurta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Nedelja, 18; ob 15. Mladi gospod šef. Izven. Znižane cene. Ob 20. Florentin^ki slamnik. Izven. Ponedeljek, 19: Tudi Lela bo no«*la ki©-buk... Red B. OPERA Začetek ob 20. ari Nedelja. 18: Ples v maskah. Premiera. Premierski abonma. Ponedeljek 19; Zaprto. Član lagrcbšiie opere g. Irelja Štefan kot go&t ▼ vlogi Rossillona, v »Vedeli vdovi« z go. Gjungjenac v naslovni partiji. Sodelujejo; Smrkolova, Spanova. Japljeva. Cankarjeva. ter gg. Gorski Zupan. Peček. Fr&-lih, Kristančič, Hvastja, Jelnikar, Sekuta. Dirigent in režiser: Niko fetritof. Mariborske gledališke: Nedelja, 18: ob 15. Zorka. ob 20. Prva legija. Ponedeljek, 10; Zaprto. Torek, 20; Živi mrtvec. Red. B. Iz Gornje Radgone gr— Nesreča otroka. V sredo se je na dvorišču trgovca Franca Korošca v Gornji Radgoni i$rral 51etni Aleksičev sinček « Verieja. Splezal je skrivaj na leseno trugo za vožnjo gramoza, ki je bij« priskmjetia k zidu. Truga ee je prevrnila in fantka domala ubila. Onesvestil se je s hudo poškodbo na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. is® G E N I T " B LJUBLJANA — KOLODVORSKA 18 9 ■■i TRGOVSKEGA POMOČNIKA manufakturne in modne stroke, ki je obenem dober izložbeni aranžer, ne nad 25 let star s prima referencami sprejme takoj manufakturna in modna trgovina MILOŠ PŠENIČNIK, Celje. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega soproga, očeta, brata VIKTORJA RIBIČA NAREDNIKA 16. ART. POLKA se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku ali sicer sočustvovali z nami. Prav posebno se zahvaljujemo san. majorju g. dr. Rankoviču Mirku ter ostalim gg. zdravnikom za njihovo požrtvovalnost in trud, za spremstvo komandantu 16. art polka polkovniku g. Mihaelu Lukancu z ostalim oficirskim zborom, dalje vsem gg. podofi-cirjem 16. art. in 40. peš. polka za prekrasne vence, g. vojnemu svečeniku g. Ivu Maračiču in art. naredniku g. Cirku Stojanu za ganljiva nagovora ter vojaški godbi za turobne žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala. LJUBLJANA, TRST, 17. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Farma za živali s kožuščki na Rigiju pri Weggisu v Švici se je s svojo zalogo srebrnih lisic preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete za napravo farm Karpathen Silberfuchs-farm, Ujhuta Borsod-m VEC8AM€ JUGOGRAPIKA W PETPANASH73 | Parketne deščice, trstje za strope, | asfaltno strešno lepenko, bitumen- i juto za izolacijo, bitumen, lesni | cement, karbolinej, strešni lak i razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki ! J0S. PUH, Ljubljana Gradaška ulica 22 Telefon št 25-13 IHIDNll CVroškl vozlčld najnovejših modelov Dvokolesa. motorji, triclfcljl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. TRGOVCI IN VEČJI ODJEMALCI ZAHTEVAJTE PONUDBO IN VZORCE ZA ZIMSKOSPORTNO BLAGO DOMAČEGA ROČNEGA DELA, KAKOR SMUČI, OKOVE, STREMENA, PALICE I. T. D. PRI F. ŠUŠTERŠIČ, Vrhnika GLAVNA ZALOGA ZAHVALA! Podpisani se zahvaljujem tudi tem potom SVEOPČI GOSPODARSKI ZADRUGI S. O. J. V ZAGREBU za hitro, polno in kulantno likvidacijo pristoječe mi podpore in morem vsled tega to zadrugo vsakemu najtopleje priporočati MARIBOR, dne 16. oktobra 1936 JOSIP PERKO, trgovec KOSMU PRI MARIBORU ZAHVALA Vsi, Jd ste nam »tali ob strani ob smrti našega JAKOBA mu poklonili lepega cvetja ter ga ob častnem številu spremili k prezgodnjemu grobu; Bog plačaj! TRZIN, dne 18. oktobra 1936. Rodbine: KMETIC, JERŠEN, SRŠEN. ZAHVALA Za vse izraze sočutja in sožalja sprejete ob smrti našega nepozabnega soproga, brata, strica, gospoda ČUŠA FRANCA VIS. POŠTNEGA KONTROLORJA V POKOJU se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni godbenikom, pevcem in vsem darovalcem vencev in šopkov, kakor tudi vsem onim, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. MARIBOR, 16. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALL RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO ZAVAROVALNE ZADRUGE »CROATLA« V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je nepričakovano umrl njen zvesti in vzgledno marljivi uradnik, gospod FBAN U Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu! LJUBLJANA, 17. oktobra 1936. Mralfestvo mode Za jesen in zimo: žamet! Ni ga tvoriva, ki bi bolj laskalo obrazu in postavi, kakor ravno žamet. Motni blesk in prilagodljivo voljnost tega razmeroma težkega in zato izrazito zimskega tvoriva so znal: ceniti že v srednjem veku, ko so bile najlepše slavnostne obleke izdelane iz prekiasnih baršunov. Odtlej se žamet ni več umukr.ii s svetovne modne »pozorni-ce«. Tudi v današnjem času, ko se moda tako ~aglo in muhasto lzpreminja. tvori žamet vendarle nekakšno stalno postavko v vsakoletni jesensko-zimski modni napovedi. Zlasti v poslednjih dveh sezonah se je moda z vso vnemo začela zanimati za raznotere možnosti ki jih nudi žamet kot okrasje na plaščih, oblekah in kostumih. Pri tem je seveda zopet naraslo splošno zanimanje za cela žametna oblačila in zno- Spalne jopice Modeme, lahke nočne srajce zahtevajo v hladnem letnem času nekakšnega dopolnila v obliki jopice z dolgimi rokavi. Da-siravno so takšne jopice navadno tudi iz lahkega tvoriva, vendar zadoščajo, da ne oddamo preveč telesne toplote, če sedimo zjutraj ali zvečer v postelji. Prva jopica na naši skici je iz pralnega satena v lepi pastelni barvi. Pokončni robčki, ki tvorijo zgoraj nekakšno sedlo, so pod rameni razpuščeni in narede jopico še bolj ohlapno in udobno. Veliki, ležeči ovratnik je obrobljen z ozkimi čipkami, prav kakor manšeti na tričetrtinskih rokavih. Naslednja jopica ima spredaj prekrižan život, ki ga zadaj zapnemo z dvema gumboma ali pa zavežemo v pentljo. Pokončen, nabran volanček obroblja vratni izrez in poševni rob života (skica). va smo tam kakjr že tolikokrat ob ,>ri-četku nove zimske sezone: Obleke in kostumi iz žameta so na višku mode! Modni krog' so že zdavnaj spoznali, da MANUPAKTURA NOVOSTI S* prispele ^QrUYtvtv le temnobarven žamet učinkuje elegantno in profinjeno. Odtod tudi stalna priljubljenost črnega žameta, ki je prav za prav vedno moderen. Vendar pa so letošnje, starinsko učinkujoče modne barve tolikanj temne in umerjene, da pride mehk. blesk žameta v teh tonih kar najbolj diskretno do izraza Zato se ni čuditi da bomo letos za izpremembo videli manj črnega žameta in toliko več žametov v vijoličasti, slivnato modri, cimetno rjavi, vinsko rdeči in temno olivno zeleni barvi Posebno elegantna je sestava žameta z lepim krznom. Tu je n pr kostum iz slivnato modrega, volnenega žameta, ki ima zvončasto razširjeno »kazaško« jopico, vso obrobljeno s široko progo iz sivega astra-hana. Ta krznena proga prehaja ob vratu v pokončen, okrogel ovratnik Sicer ozki rokavi so na ramenih nabrani. Pas s ko-vinasto zaponko je iz žameta (1. skica). Popoldanski kostum, čigar jopica tvori poldolgo tuniko, si zamišljamo iz olivno zelenega žameta. Vodoravni šivi na životu nadomestujejo pas. veliki žepi pa so na-rednih lokih. Mali gumbi, ki spredaj zape-rednih lokih, ali gumbi, ki spredaj zane- ELEGANTNI KRZNENI PALETOT ZA I>IV 1400 — TER VELIKA IZBIRA KRZNA L. ROT i Ilil II illTlIllllliiiliilillMIIIIIIIIIIIIIIII LJIBU^A MESTNI TRG 5 njajo jopico, so h žameta. Ovratnik z moškimi reverji se skriva pod učinkovito, enostransko štolo iz temne lisice. Naša skica pokaže nov način, kako takšno lisičjo štolo nosimo (2. skica). Preprosto žametasto obleko lahko oblečemo ob vsaki prilik' dopoldne pod plašč, prav kakor popoldne za v kavarno, na po-sete itd. Obleka na naši skici je mišljena iz cimetasto rjavega žameta ima pa na ramenih raglansko všita krilca nad ozkimi rokavi. Posebnost te obleke so pas, manšeti in ovratnik, ki so sestavljeni iz i cevkasto sešitih, ozkih žametastih prog. Pas tvorijo tri takšne proge, ki so ob strani zavezane v enostransko, dolgo pentljo, na rokavih in ob vratnem izrezu pa je po ena takšna proga zavezana v slično. seveda krajšo pentljo (3. skica). Naslednja obleka je iz vinsko rdečega ali temno modrega žameta. Život te obleke tvorita spredaj dva enaka dela. ki se ob pasu križata, zadaj pa prehajata v ozek pas. ki ga zapnemo z gumbi. Iz malih, vrezanih žepkov na životu m na krilu izhajajo pokončni šivi. K temnemu žametu se lepo poda velika pentlja iz treh hermeli-novih kožic, ki jo zaključujejo trije her-melinovi repki (4. skica) Izrazito popoldanska obleka je iz črnega žameta s povsem novim, zadaj podaljšanim in močno zvončastim kazakom. Ta originalni kazak je podložen z zlatim la-mejem, prav kakor postrani prišiti. drapi-rani vratni izrez Pas je sestavljen iz dveh zavitih prog in spredaj zavezan v malo pentljo (5. skica). Večerna obleka s poldolgimi rokavi je že zato izredno prakMona, ker jo lahko nosimo tud: k ma'ij:-im večernim prireditvam. n pr. v gledališče ali na domače zabave Za takšno ob'eko pride seveda v po-štev le svileni žamet ah pa lahki »velours-chiffon« ki je skora* nrozoren. Poldolgi rokavi naše večerne obleke so kimono ukrojeni in se /ožijo ^le nad komolci. Obleka ima visok dra pirati izrez, ki ga prepnemo z bleščečim klipsom Posebnost je ob pasu v polkrogu nabran život, ki se v mehkih gubah tesno oprime telesa Krilo je zadaj nekoliko daljne in zvončasto ukrojeno (zadnja skica). Zdravnik" pš svetovalnica M. D. V vwu. tuuue^ti gic uizutb za kako novotvorbo na praJi -xanj verjetno je, ua bi šlo za Kaiio vneije. Ce gre za novotvorbo, je to koiuaj začetni šLadij, ko Se ni prepozno za eveiHae.ni op-.auvui poa>.g. Svetujem nujno, da, se aitai-e p^egieuali od zdravnika. S tem boste tesen, vsaj muCne negotovosti, ki nikakor m prijetna. 8. C. Ljubljana: Zdi se. ua imate 2 bolezni istočasno. Težave, ki jih imate s prebavo izgledajo, da bi bile v zvezi z obolenjem želodca. Mislim namreč, da imate čir želodca, pri katerem pride večkrat do takih motenj prebave. Bilo bi dobro, ako se usmeri bodoča preiskava tudi v to smer. Istočasno morate seveda obrniti pažnjo zdravljenju druge tegobe. To zdravljenje obstoji predvsem v tem, da izbegnete vsem onim škodljivim vplivom, o katerih ste po izkušnjah sigurni, da bi utegnili biti v zvezi z nadlogo. Možnosti je tu dovolj, predvsem pa je potrebno tu lastno, točno opazovanje. Poleg tega je dobro, da imate stalno pri roki kako zdravilo. V to svrho imamo ogromno preparatov. Posetite ob priložnosti zdravnika, ali pa pojdite za par dni na interni oddelek tukajšne bolnice. demo v sklepih, ki so malo otekli in ne posebno boleči, rumenkast izcedek. V težjih slučajih pa se sklep ognoji, kar vodi navadno do popolnega uničenja Istega. Kot najbolj uspešno zdravilo se je doslej poleg dobre hrane in miru izkazalo obsevanje z umetnim višinskim soncem. Se boljše pa Je, če je mogoče bolnika poslati v kako višinsko zdravilišče ali pa v zdravilišče ob morju, n. pr.: v Kraljevico. Spolna bolezni. Od teh »povzroča posebno kapavica mnogokrat obolenja sklepov, in sicer je predvsem prizadeto koleno in zapestje. Tipično za tovrstni revmatizem so silne bolečine, vsled katerih ne more bolnik skoro popolnoma nič uporabljati dot.č-ne okončine. V zvezi z obolenjem sklepov bi bilo še omeniti revmatično obolenje nršic, ki je znano pod imenom Hexenschus. To obolenje nastopa posebno spomladi in v leseni, torej slično kot revmatizem. Prizadeta mišica je na pritisk zelo občutljiva, v njej je otipati včasih boleče vozle. Vzrok tega obolenja je Iskati v prehladu .pa tudi v poteku infuence in drugih bolezni nastopi. Največkrat so prizadete mišice vratu in pa mišice v križu. Zdravljenje je 'Sto takšno kot pri revmatizmu in mine običajno v par dneh ali enem tednu. V zvezi z revmatizmom se Imenuje oziroma se zamenjuje udnica (podagra). či-je vzrok leži v motnji presnavHania. Pod udnico razumemo kronično vnetje sklepov, ki nastane vsled odlaganja kristalov sečne kisline v sam sklep ah pa v niegovo okolico. Bolezen le več ali mani dedna 1n jo na-haiamo predvsem v boljših slojih, ki uživajo dosti mesa. V Ansrliji. kjer se uživa precej mesa ie tudi udn'ca zelo pogosta, doč'm Je Japonci k! uživaio pretežno rastlinsko hrano, skoro ne poznajo. Neposredni vzrok te bolezni so napake v hrani, pijančevanje. na tudi sprememba vremena. Tipično za to bolezen je napad silnih bolečin v palcu ene «11 drucre pog-e. ki oteče ln nos tare rdeč T' napadi se poluvllalo nosehno ponoči I">as! »e navadno razbil samo pa'ec vendar nastopen večkrat n?>nqe malo ponudimo pri njih. gele nel«-.-na fotografija je lalrko razložila pravo strukturo Andromedine megie-riee. Ti posnetki so pokazali svetlo, eliptično jedro, od katerega se spuščata na dveh mestih spiralni rami. Se pred kakšnimi petnajstimi leti si zvezdoslovci niso znali prav pojasniti- kakšen položaj zavzemajo v ve«ol.istvn spiralne meglenice, | njed katerimi je# Andromedina največja in ■ nam najbližja. -Šele ko je na Mountu \v'ilso-ii u. v slavni zvezdami, uspeio z orjaškim zrcalnim teleskopom razčleniti dele Andro-me«;:ne ir.--gb.nice v posamezne zvezde, ko so je pokaz-iio. da jf- ta n:» videz neznatna megla ce! -<•.-'av zvezda, sestav iz milijonov in milijonov sonc, in ko so v tem sestavu odkrili celo zvezde, ki so s" pojavljale kot nove. smo zvedeli za trdno. da so spiralne meglenice otoki vesoljnosti. ki bi jih la.bko primerjali z našo Rimsko cesto. Našli so posebne metode za ugo;; vijanje razdalj teh svetovnih sostavoa in odkrili so. da je nam vidna zvezdna vesoljnost dosti, dosti bolj prostrana. nego smo menili dotlej. Andromedina meglenica je nam najbližja, a vendar rabi svetlobni žarek okrog 800 tisoč let, da dospe od nje do nas. 40.000 let pa traja, da preroma svetlobni žarek pot od enega konca te meglenice do drugega njenega konca. Ali si moremo sedaj predstavljati, kako ogromen je ta otok vesoljnosti in kako daleč je od nas? V eni sami sekundi prepotuje žarek, kakor znano, okrog 300 tisoč kilometrov, IZ ZGODOVINE GASTRONOMIJE Jajca bo bila v v*eh časih poslastica. Mnogi ljudje, ka »o biH vneti jedci jaje eo celo zgodovinske oarbnopti. Bismarck je po izjavi njegovega zdravnika Schweningeirja, pojedel za zajtrk ceJo po 16 jajc. Manj ne-go devet si jih ni privožčiJ nikoli. Re®eda sandvrich rzvira od grcrfa tetega imena, ki je itmel navado, da je med dr« rezini kruha polagal r. gorčico namazano ploščo gnjati. Max Reger jp nakoč od neke dame pr»- jr. nekoliko krasnih postrvi v dar, ker je bil čudovito lepo odigral klavirja part Schubertovega Postrvjega kvinteta. Znameniti skladatelj ee ji je toplo zahvalil in menil, da bo pri svojem naslednjem koncertu ip "al Haydnov VolOvski menuet. Kavo »o uvedli v Turčijo leta 126S, to p« jRito, ker je predstavljala najboljtH pripomo« če.k. da eo o«tali ljudje v urah molitve budni. Prvo kavarno je na Dunaju otvoril Poljak Kolšicki s kavo, ki ie ostala vojni plen, ko so Turke premagali pred tem mestom. Sto let je že stara Angležin ja Eliza M o o r e navzlic visoki starosti vsak dan telovadi Eni si drgnejo nosove, drugi pljujefo v obraz Pozdravljanje ▼ Tibetu, na Japonskem, Kitajskem in v drugih deželah Skoraj v vsaki tuji deželi se ljudje pozdravljajo drugače m potniku je težko navaditi se vseh teh različnih pozdravov, da bi ne napravil kakšne napake. Ce se je po-tovalec n. pr. v Tibetu naučil, da je tam dostojno. Če se ljudje pozdravljajo s tem, da si pokažejo jezik in zobe, tedaj bi napravil največjo neumnost, če bi uporabil ta čudni pozdrav v kakšni drugi azijski deželi, n. pr. na Japonskem. Japonci so zrcani po svoji izredni ljubeznivosti, toda za takšen način poklonitve bi se mu gotovo zahvalili tako, da bi pomnile njegove kosti. Tu v deželi kri-zantem in gejš, velja namreč ali je veljal — kajti Japonska se modernizira v vsakem pogledu — malo nenavaden pozdravni ccremoniel. Japonec, ki sreča na ccsti človeka višjega čina nego j« sam, zleze namreč pobliskoma iz svojih sandalov, seže z desno roko v levi rokav ktmona, se dotakne srca in de: »Moje (trce pripada samo vam!« Potem se mu roke nenadno povesijo in v nekoliko sklonjeni pozi odkoraka ponižno mimo človeka, katerega jc pozdravil. Skoraj šc bolj vljuden je kitajski pozdrav. Kitajci se drug pred drugim priklanjajo in si mrmrajo cel kup pozdravnih formul, ki druga drugo prekašajo po izrazih vdanosti. Tudi na Cejlonu so ljudje pretirano vljudni, pa se mečejo za pozdrav pred človeka na tla in ponavljajo ime ter vse naslove pozdravljenca neštetokrat v mak, kako ga spoštujejo. Tudi Abesinci •e mečejo v pozdrav na tla, pri tem pa še remljo poljubijo. Znamenit je pozdrav z drgnenjem nosa ob nos, ki ga prakticirajo v raznih deželah, tako med Kalmiki in Laponci, kakor med Avstralci in Tahičani. Toda za naš okus najbolj nenavaden pozdrav je vseka-ko pozdrav pri nekem afriškem rodu. Tu si ljudje v pozdrav krepko pljunejo v obraz. Maorci na Novi Zelandiji pa so vsakega srečanja z znanci tako veseli, da sc nekoliko minut jočejo. Morajo se jokati, to spada med pravila maorske clike. Drugih spiralnih meglenic razen Andro-modine s prostim očesom ne moremo videti. a na j oddaljenejših ne vidimo niti z ogromnim teleskopom na Mountu VVjlsonu. To je bil v ostalem eden izmed glavnih vzrokov, da so se odločili za zgradbo še večjega teleskopa, ki mu bo ime.lo zrcalo v premeni 5 m. P tem daljnogledom bo mogoče prodreti še dosti globlje v prostornino vesoljnosti. Sistematično raziskovanje spiralnih meglen,ic je odkrilo drug zagoneten pojav. Izkazalo se ie namreč, da se H svetovni otoki gibljejo proč od nas, in sicer s tem večjo brzino, čim bolj so ■ ►d nas oddaljeni. Pri tem so izračunali naravnost fantastične brzine, do 40.000 km v sekundi. Da-li je ta beg spiralnih megle-nic nekaj dejanskega a.li pa se za njim skriva nekaj drugega, do dane« Se n:«o mogli trdno ugotoviti. Vseka k o je gotovo, da se vesoljnost. Če se meglenice v resnici oddaljujejo od nas. čedalje bolj širi. kakor zračni ba'on ki ga napihujemo. T')da to vprašanje, kakor rečeno. Se ni pojasnjeno. Nekateri skeptiki celo menijo, da smo dospeli t'i do mej človeškega spoznanja in da skrivnosti, ki se imenuje« »beg sveto-vij« ne bomo mogli nikoli razrešiti. Tako se počeše mlada Japonka, kadar hoče povedati, da lšč*» moža Jokajoče živali Krokodilove solze obstojaj d samo v pregovoru, druge živali pa jočejo zares Slovite krokodilove solze o!>sfoje samo v pregovoru. Dosti boljše opazovanje narave izdaja nemški govorni obrat, ki pravi o kakšnem človeku, da se >joče kakor t e 1 e< Prežvekovalci »o namreč v resnici zmožni pretakati solze, saj imajo pod očesnimi votlinami solzno žlezo, le dolgo vemo. da morejo jeleni in srne v smrtnem strahu pretakati solze, a po izjavah afriških lovcev gleda lepo temno oko žirafe človeka, ki jo je smrtno ranil, s solznim pogledom. 0 vel-blodu pravijo njegovi poznaval-ci, da moro v stiski in žalosti zelo lahko pretakati solze. a P ven Hcdin celo trdi. da je sam večkrat videl, kako so se te živali, ki no njih gospodarji lepo ravnali z njimi, po vseh pravilih jokale: ko so začutile, da se jim bliža smrt in jim kri v žilah ot.rdeva. Sloviti polarni raziskovalec Palla« pravi, da imajo Tungu- zi posebno metodo, da mehčajo velbledko. ki je vrgla mladiča, pa ga nočo dojiti. Uporno mater privežejo h kolu v zmilji in nekoliko metrov od nje mladiča. Potem igra nekdo na kuro. neko vrsto violine, čim ža-lostnejše melodije. Velblodka prične poslušati in kmalu ne ir.OTe več odtrgati pogleda od mladiča. Ker pa ne more do njega. se ji oko napolni z del velim i solzami Ko so Tunguzi to nekaj časa gledali, odvežejo obe živali in materna ljubezen se pokaže potem na najbolj ganljiv način. Solze v očeh psov je videti često. Ti spremljevalci človeka pričnejo po nasilni ločitvi ali iz drugih razlogov kaj lahko jokati. Isto trdijo o konjih, ki so svojim gospodarjem vdani. Velike solze so kapale iz njegovega očesa, pripoveduje Sven ITedin o svojem belcu v Tibetu, ko se je vee oslabljen nenadno zgrudil in obležal na tleh. »Joče se«, je dejal raziskovalen ti- Podobnost med dvojčki Očesno vnetje pri bratcih, ušesne bolečine pri sestricah Skrivnostne analogije, ki jih tako pogo-stoma opažamo v življenju dvojčkov, so že davno zanimale znanost. V Manchestru živita dva 41etna dvojčka. Pustolovec vcesn za tisoč mark Nevarno znanje v železniškem kupeju — „Ljubezen na prvi pogled", ki se ni obnesla 38-letni sedlarski pomočnik Karel Nord-fort iz Kodanja, ki so ga v njegovi domo-| vini že ponovno kaznovali zavoljo slepar-| stva s provizijami in ponarejanja čekov, j kakor tudi zavoljo tega, ker je v uniformi ! Armade spasa goljufal, kjer je le mogel, j se je nedavno vozil v Budimpešto. V kupeju se je seznanil z nekim stockholmskim trgovcem, kateremu je pripovedoval, da ima pri sebi le bankovec za tisoč mark, nujno pa bi potreboval avstrijske šiline. Trgovec mu je posodil 245 šilingov in je vzel tisočak. Ko ga je pa hotel v neki banki menjati, je zvedel, da ti bankovci že enajst let niso več v prometu. Nato je Železniška nesreča na Holandskem V VVoerdeuu blizu Utrechta se je te dni iztiril nočni potniški vlak. rri tem 6e jc ubil samo ea potnik Nordforda ovadil dunajski policiji, ki je sleparja prijela. Med zasliševanjem je pustolovec dejal, da je nameščen pri nekem kodanjskem listu z mesečno plačo kakšnih 15.000 Din, toda ko so povpraševali v Ko-danju, so zvedeli, da tega časnika tam sploh ni. Namesto tega so vedeli povedati marsikaj zanimivega iz zločinskega življenja pustolovskega sedlarskega pomočnika. Toda ta se je izgovarjal, da se te kazni ne tičejo njega, temveč njegovega brata dvojčka. Ko so ga pritisnili, da so njegovi prstni odtisi enaki odtisom zločinca, se je hotel izmazati z izgovorom, da imata z bratom pač enake prstne odtise. Med tem so zvedeli že za neke nerednosti, ki jih Je bil Danec izvršil v kratkem času svojega bivanja na Dunaju. V nekem hotelu je ostavil dolg 108 šilingov, nekega filmskega igralca je naplahtal, da je zastopnik velike tovarne cigaret, ki bi rada sliko tega igralca proti visoki odškodnini dala na škatle svojih proizvodov. Ni mu bilo težko stisniti iz igralca 50 šilingov nagrade. Pri tem igralcu se je seznanil z neko igralko. ki se ji je predstavil kot sin silno bogate družine. Ni trajalo dolgo, da je igralki priznal svojo »ljubezen na prvi pogled* in jo prosil za roko. Igralka pa je bila tako previdna, da se je o možu informirala in 1e bilo potem znania takoj konec. Nord-forta so predali sodišču, ki si ga bo pošteno privoščilo. Thomas in NVilliam Stockey, o katerih sedaj mnogo govore. Thomas sc je bil t> heki-ro posKiKiovaJ na k-vt-m očesu in so ga spravili v bolnitinico. Kratko pj tej n<-z-o-ui se je pokazalo ob levem očetu njegovega brata VVuliama vnetje, ki je zahtevalo isto tako zdravniške pomoči. Starši obeb dvojčkov pripovedujejo, da so podobni pojavi pri obeh bratcih nekaj pogostega. Tako j«-eden izmed dečkov nekega dne tožil, da ga boli uho, iu ni trajalo dolgo, da je prišel tudi drugi, ki se ie igral na cesti 1 drugimi otroki, domov in začel tožiti o podobnih bolečinah v ušesu. Od obeh šestletnih dvojčic, ki živita v Nottinghamshireu, so morali eno. Margareto, spraviti v bolnišnico, da bi jo operirali. Skoraj ob istem čafcu je zbolela še druga sestrica Marv in zahtevala, naj jo po-vedejo k prvi. Ker se zdravstveno stanje Margarete, ki je kazala veliko hrepenenje po sestri, ni izboljšalo, so z/l ravnik i sklenili, da bodo spravili tudi bolno Mav v bolnišnico. Tako so storili in že nekoliko dni pozneje so lahko dvojčici sp avili ozdravljeni domov. betski lama. ki ga »p spremljal, »ker ne more več r, nami. potem ko j»* doslej s častjo delil vse napore tega potovanja.< Neki raziskovalce, ki se j* mudil na Malajskem otočju, je pri opicah opatova!, d* se te živali cesto jočejo s pravimi solzami. To ne velja samo o navadnih morskih mačkah. temveč tudi o orangutanih in siaman-gih. ki jih sedaj upravičeno prištevajo med človeške opice. SLimangi so sploh telo čustveni in se ne jočejo fcamo r i temveč tudi v strahu. Sesalei so sploh živali, ki v lalrmti telo laJnko pretakajo solze. To v(v!o todi lovci na mrože, ki pobijajo »tare živali brez milosti prod očmi njih mladičev. Da pretakajo mroži pri tem kakor tjulni v podobnih prilikah solze prav na človeški način, src teh robatih lovcev nič ne gane. Tudi oči poskočnih delfinov so videli napolniti se s solzami, ko so jih ribiči obkolili s svojimi čolni, jih napodili na plitko nabrežje in jih tu pobijali v tropih, kakor »e je v srednjem veku često dotrajalo. Da-li »e jočejo tudi medvedi kadar se jim po ranah bliža as rt. Se ni ugotovljeno. O slonih pa to lahko mirno trdimo. Ti orjaki pretakajo neredko de!>ele solze, če 50 jih nenadno oro]>aJi svobode. To je pa le nekoliko primerov £iva!1, pri katerih so opazovali, da se morajo pr» vseh pravilih jokati. Ruski Pompeji Ruski arheologi so ob A40vitkem morju izkopali ostanke mesta Fanagoria, ki so ga osnovali grški kolonisti pred 2500 leti. V zgodnjem srednjem veku jc to mesto iz nepojasnjenega vzroka izginilo v obalnem pesku. Med razvalinami hiš so odkrili ra stotine starih posrd, kos rdeče šminke, glavnike, steklene bisere, kose kipov, kovinske zaponke in svetilke. Te najdbe kažejo, da so bili prebivalci Fanagoric zelo imoviti. Našli pa so tudi ostanke sužnjev in podjarmljcnih domačinov. V nekem otroškem grobu su honorar mi l>oste enoetavno odigra« li.< — 'Ne. dragi g. doktor.< ie vztrajal Kurian. »na v«ak način bi hotel govoriti o denarnem vprašanju. Potrebujem namreč nujno najmanj sto mark.c VSAK DAN ENA Uradniki so zmagali nad fiskusom V boju, ki ga vodi del angleškega uredništva proti upravi zavoljo povišanja plač. je sodišče izreklo te dni sodbo po želji tožiteljev. Po tej razsodbi bo fiskus pri-moran, da uradnikom poviša dohodke ra 30 do 35 odstotkov letno. Gre za skupno 3000 nameščencev vojnega, zrakoplovncga, trgovinskega in notranjega ministrstva ter admiralitete. Šiling za samomor i V nekem mestecu v bližini Svdneia ! je umrl Francis Kcginald Lord vojaški i nenzionist, in ostavil vse svoie imetje. ki znaša kakšnih 2IHI.II00 I3in. svoji I heeri. V oporoki je določil, nai njegovi vdovi izplačajo iz tega imetja en i sam šiling, »da si vzame trat nai in >e j odpel ie kamor koli. tla se utoni«. Ko i so nrebrah oporoko ia vdova zajoka- j Ia. Dejala ie sodniku da ie moža rrred i nekim časom zanustila. ker te zelo 7 Halo! Jože! Kam pa danes V nedeljo grem v Ga- Beseda 1 Din, davek S Din ia Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na morje! pod blago klimo in brez zime elHko uilco 15 k Francki Posebno za penelonlste, pn vinski trti. na do- j kateri žel« po polen mir mače krvavice in peče- j ln živeti na otoku za ča--titoe ter pric-tna štajer- .sa zimske sezone izdatka ln dol:ijsk» pcaiočn'oa« 25077-1 Kuharja (kuharico) verziranega v topli in hluHn. kuhinii. ve z ustanovitvijo zadružne tkalnice. Pišite na ogl. odd. Jutra pod »Porebno nekaj goto vine«. 24747 1 Dva čevljarska pomočnika sprejmem takoj z oekr- solidneea, marljivega z let i bo. čevljarstvo Junc, nimi spričevali spre>me re stavracija »Varoška Pivnica«, Zagreb, Gajeva 9 2494V1. Vzgojiteljico perfektno francosko inteligentno, iŠLem za po poldan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Liublia-na«. 24950-1. Če hočemo dan« jesti dobre oevrte piške - tudi cviček, svin-sko kračo, nit: dobro vin- ! TkaiCa g-.-mo na Strelišče spretnega ln aglineea sa narofn- statve sprejmem. 31-S8-- IS ponudbe pod Šifro »Spre- --ten t:alec« na ogl. odd. Jutra. 24384 1 Danes v gostilno k Panju Na veselo domačo zabavo, danes izborne domače krvavice pečenke n druga razn:' gorka in mrzla iedi-!a, toč: se priznano naj bo!rSi dolenjski cviček, fina štajerska vina sladki no-vi mošt itd. Danes in vsak večer igranje klavirja, petje in še mnoeo drugih raznih prijetnih zal av, ta ko da se vsak gost že zi ma'o denarji iobro in po ceni zabava. Zato še dane« vsi in vse v gostilne k Panin. Vegova ul. '0. Vas vliudno vabi in se priporoča Tone Huč. eo-»t'!rrčir. 249"4 IS. Krojaškega pomočnika sprejmem za mešano delo. — Josip Novak, krojač, Kranj. 24964-1. Mesarski pomočnik prekajevalcc, dober, vojaščine prost, dobi mesto Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Izvežban«. 24983-1. 2 pletilji za telovnike, nogavice, šivanje telovnikov, izurjene, samostojne, sprejmem takoj. Stanovanje, hrana, plača po dogovoru. Slavko Heric. Šestine, Zagreb 13. 34734-1 Zastopnike za cihrn^no prodajo naših posnemalnikov. brzoparilni kov itd. iščemo Ponudbe nasloviti na »Persons« — Ljubljana, pošt. predal 31-1 Prodajalko veščo za prodajo čevljev takoj sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čevlji«. H 25018-1 Brivski pomočnik prvovrsten, soliden, vojaščine pro=t. dobi takoj stalno službo — H>nrlk Krauskopf, Zagorje, ob Savi 167. __ 25009-1 Dva krojaška pomočnika za damsko delo. sprejmem. Hrana in ftanova-nje iahko v hiši. Jerln, Rožna dolina, ce^ta VI. št. 33. 24912-1 dkocj&n pri M. 24756-1 2 krojaška pomočnika za boljša velika dela. prej-m« takoj. Istotam sprejmem služkinjo. Rems Ivan, Vogelna 5. f«k» besed* SO o*r: iavek I Din M dajanje latiAv* 9 Din. najmanjši taeaek 18 Dia. Knjigovodja poslovodja (Mahrovec), — zmožen slovenščine ln nemščine, i obrtno pravico. Trgovski pomočnik meSan« stroke sedaj poslovodja večjega podjetja izven Dravske banovine že-1 mesto r Ljubljani ali na deželi. Poštenost n pridnost garantirana. Po potrebi položj aivcijo. Po-•«• be prosi na ogl. »Id alra pod »M«rlj:v 103*5« 21846-2 Dekle staro 22 let. s perfektnim znanjem franooskeija jezika. zna tudi šivati m oprav 1 jati vsa hišna dela. želi mesto pri dobri družini. Informacije: Gale Roina dolina c. 111/30. 34665-2 Plačilna natakarica s kavcijo žeK m<*to takoj ali pozneje. Naslov v vseb posl. Jutra. 34871-2 Frizerka vešča vseh v stroko upadajočih del, išče službo. Cenjene ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Nastop takoj«. »4S11-2 Mesarski pomočnik vo'aščine prost, priden in pošten, vajen sekanja išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Jesenice pod »Poštene. 248S5-2 Trgovska pomočnica mešane stroke, mlada, poštena, zanesljiva želi mesto ▼ Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešč«.«. 34840-2 Brivec z obrtnim llFtom 186» službe takoj ali po dogovoru. Nasov: brivekl poslovodja, Planina Rakek. 24726-2 Postrežnica vešča, poštena, vaiena vse' hišnih del išče zaposlitve. Naslov v vseh posl lutra. 2)058-2 Brivski pomočnik boljša moč, išče službe, event. tudi na deželi. Pi smene ponudbe na o«l odd. Jutra pod šifro »stal nost«. 2 061-2. Šivilja za obleke ln perilo gre Slvat na dom Na*'ov v vseh poslovalnicah Ju ra. 24847-2 Na dom •« priporoča dober krojač za gospode, otroka in dame. Florjanska 9'IT. r.vJ 3*996-3 50—100 Din dnevno mor« zaslužiti vsak agrlen potniki"ioa), ki i>os«ča Boljše privatne stranke, s prodajo dveh praktičnih predmetov, potrebnih vsakemu gospodu in vsaki gospodinji. Kolakctja zelo majhna, za kavcijo potrebno Din '00 Pismene ponudbe na Pn-b!;citas Zagreb pod štev. »44331«. 39516-3 Beseda 1 Din. Isvek S Dta u Iifro ali iajsair naslov« 5 Dia Najmanjši coesek 17 Dia Sprejmemo še nekoliko marljfvtti tastopnlkov ta prodajo naiih znanih in koristnih knjig (Brehm: Ka ko žive ti vali, Leksikon zdravlja. Leksikon Minerva Gramofonske plošče in gramofone b'-rše tvrdke A, Rasberger dobite po rszprodajnih ee nah v Dalmatinovi ul. 10. nasproti bolela Štrukelj. m?2-6 Gnoja dobrega, hlevskega, prodam več voz. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34612-6 Rolete S kom. kompletne s okvirjem ali brez kakor tudi ena dvojna vrata ok n i ča&ta — proda I. Kunst, Soitanj. 34834-6 Mladenič ................... vojaščine pro«. Želi alufi- ! ^ Posebno prikladno ta- iič« primerne službe. Na- ! bo trgovskega sluge aH j k:*u>. u umirovljene ali slov pri Aloana Company, meoto hišnika. Nas ov se I r«<™o»ao« in Pri- 1 vatne uradnike. Dobra pro- viiija in prometna premija. Minerv« nakladrja knjižara d. d., Zagreb, Praška 6. pn d. » o. k., Ljubljana. 34835-2 Brivski pomočnik dobra moč, BBe službe ▼ boljšem salonu, t nastopom 1. novembra Ponudbe na: Hajnal Štefan, Murska Sobota. 24750-2 Automehanik samostojen, neoienjen. z dobrimi spričevali in priporo-li dobi mesto. Ponudhe s išče Službo skladiščnika inkainvnta al j slično, išče »žletni mladenič, vojaščine prost, izučen kovinar s triletno pomočniško prakao, vešč tudi enostavnih pisarniških poslov. — Sprejme službo v vsakem kraju. Ponudbe na podružnioo Jutra v Celju pod mačko »Trezen«. 34746-2 izve v vaeh poslovalnicah Jutra. 25665 2 Natakar star 39 let. kavcije zmožen. govori slovenski in ueorfki, išče službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Tresen«. 35Poštena natakarica«, j sprejmem trg 11. kjer >-e točijo do i ' •'MS38-1 I ska C6eta bro prirtna Staj "reka ln 1 dolenjska vina ln dobra damatnrka črnin?, razna gorka ln mrza Jedila. razni likerji in žganje Na razpo ago razn< M. Lazar. Rim- Trgovski pomočnik začetnik, teli nameščanja v trgovini x meSanim blagom. Gre tudi na deželo. Službo zaradj pomanjkanja posla v dosedanji trgovini, beni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko zanesljiv«, ManufaJrturistinja starejša prvovrstna moč. ki ima mnogo znanja med ljudm' želi namestitve. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod šifro »Agilna in tane-sljiva«. Damsko frizerko epre'no. izurjeno v Vi^eh pos ih. sprejm-e sa'on Brača Lavrič. S:b-nlk. — Igre Biljard, karte Itd.) P ača 300 — 400 Din me-najnižje primerne cene sečno ln me proeto. Po-Za obilen obisk se pri nitcib? direk'no aH pa poročam. ea on NavinSrk. LJubl'a- 25012-18 na. 24919 1 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje Trgovski pomočnik mlad. poročen, mešane ! stroke, želi premenltl 31970-S mesto. Vešč slovenskega --- - i in nemškega Jezika. — Mladenič I sp^J«? alnies. orehova korenina . 600P iperaoe spalaloe ple«k. 1600 ■mar« . . , , . 4M> pustrhe . . . • . UM* kabin, kubia, Kuhin, knhin, oprava . kredenc« , 650 . mize . , * . 130 stoli . . • . 50 Ttrotke postelja . • • 828 >crošk: vlotki . « • 60 itroikt msdraei . , 180 madracl . • « • £90 tični vlotki . • s • SI jostUnišk' Moti . . . JB ta boj sa premog « • 80 tabo] aa sneti ... BO izvršujemo pohiltvsaa n stavbena tlela po načrta Sprejemamo vas oopravUa do konkurenta: eeuL 6« priporoča Mizarstvo »SAVA« Sotaa dolina Mikloiitova cesta t 34B74-12 Bazno pohištvo še novo, radi nagle preselitve ugodno prodam. Jedilnica i« orehovine, Planin«, preproge, porcelan lustre, iti. Naslov v vseh posl. Jutra. 3I&S7-13 Kakor iimeitti£ na sv»|em KLAVIR-I I pravi to« sa wvoj« glasbeno delo. tako moreta tndi Vi madua. is barvnih vzorcev rdetS za lir« od Bourjois izbrati pri •vojen 1obavit«ljs ono sl-janso rdečila ia Uee. ki se pod« aajbolj vaši lepoti. Nikar «e ne zanesite samo aa priblitno »bero. Ubva-ljujoč barvnim vzorcem od Bourjou vam )* otaogoče-00. is takoj pn oakupn izberete ono rdečilo. ki je najbolj primerno Vašemu obraza. Fard paatel: od Bourjois so ročni izdelki, »leriliiiraai v pari ia ostanejo na kvasti stalno mehki ia puhasti lo končaš »porabe ter nikdar ae postanejo trdi. BOURJOIS Ruski biljard popolnoma ugodno naprodaj. Informacije pri hišniku. Krekov trg 11 na dvo | cena zelo "nizka! "Naslov Ugodna prilika Radi poman kanja prostora, prodam prav dobro ohr»' njeno, kompletno spalnico rišču. 351-6 Razprodaja! Zaradi opustitve obrti razprodajam voaove. stroje, orodje, blago, usnje, barve, železno peč in drugo po nizki ceni. Wisjan, sedlar Kolodvorska nI. 25. Ljubljana. ?tiWti Obleko il modrega angl-f-kega blaga. poceni prodam. Celovška cesta 53, pritličje v vseh posl. Jntra. 2500?-!? Radio aparat ugodno prodam. Naflov v vseh posl. Jutra, W-9 Naprodaj stara str»iti so, kateri je izurjen v de- i službo v mestu ali n.i d' /»- 24740-2 Dekle pridno, pošteno, .z z-nanjem moščan.«ke kuhe in šivanja. nasip 10. 910e-44 25037-6 tajlnih načrtih in v krojenju, sprejmemo. StoJarska irdujftrija Zagreb, iMLra-marska 16, 34S42-1 Ii. iJonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski«. 34804-2 «č* ^užbo; Ponudbe pod i za «|fro »u lajanje naslovi NajmapjP ta**+k Dunajčanka, Šivilja __ . , ._ , . boljša, gre na dom in iz- Manuiakturista ven mesta za 15—2" D'n. i daljšo prakso, dober Ponudbe na ogl. odd Ju- aranžer izložb vojaščine že j tra P0^ prost sprejmem v mesto na j deželi. Cenj. ponudbe po- 1 - S? .Tzvežtn manufaktn- i Kuharica in šivilja risu. j " let s ara. govori sloven- 24S33 1 'a nemšk; jezik, želi 1 _" __i prvega premenitj svojo | službo k boljši obitelji ali i samostojnemu guspn"!: Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3*807-2 ■Ljubim otroke« odd. Jutra. ogl. Seseda 1 Din. lavek * Dtn šffrt Dia 17 Din Instnuram Prodajalka We predmete nižje glm mešane in Špecerijske trgo- nazije. Uspeh slgur n. vine. poš*ena. zanesljiva Honorar nizek. Ponudbe in dobra računariea, iš&e pod »Vlrokošolka? na službo. Ponudhe na podruž- og. oda. Jutra. Električni bojler za kopa'nlco ma'o rabljen. ugodno nap-odaj. Verbič. Stritarja va. 25038-6 2 sten? za pisarno a'i pregrado z 2 vrati, hrastovi, ugodno naprodaj. V rbič. StntTjcva. 25039-6 ntoo Jutra Maribor ■Zanesljiva«. pol av»o-2 Dekle Frizerko kol prvo moč, Vtrzirano v trajni, vodni in železni onduaclji. sorejme M Zibler. frizer, T-žič. 24721 1 Natakarica .,i„, ____: „ : ■'"ira 36 let, delovna, želi Mlada natakarica službo v me9tu ali na de. čedna, z znanve.m nemške- ! želi. Pismene ponudbe na Maribo ?a jezika, dobi službo. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Ju'-s »075-1 pptrtFžnieo Jutra '• »1 »Agilna«. 34621-2 Pletilni mojster dober strokmriaV na stro-,'Rundst-ick- Gospodom z zelo obširnim krogom po- jih okroglih znanstva v Celjr in niega m — gume 38 X 9 »kupna nosilnost 12 ton, dobro ohranjen s generatorjem na oglje, prodam India. iia-grob, Martičeva 36. 34790-10 Petsedežni avto ■Sevrolet« prodam ali es-menjam za motorno kolo. Dolenjska oesta 35. 31891-10 Limuzino kvalitetne znamke, štiri do pet&edežno, 6 valjev prodam, event. za knjižic«. Ponudbe n« M. Kovaoič, Ljubljana poštni predaj. 24930-10 Mali osebni avto popolnoma nov, ugodno prtelam. Vzam—m za plači-!•> »jai knjižico ljubi ;an ske mestne hranilnoe. Vpra šati: M. Rovan, Moete_ Klnnova 16. 3*533-10 Osebni avto v dobrem ftanju. znamke ChryfJe,r-Plymouth, 4 do 5 rddežnl, limuzina s 4 vrati, z veliko kaseto za kovčeke. primeren za taksi, proda poceni tvrdka Viljem Braun«, tovarna barv. Celje. Ko cenova ulica 1». 4. 24749-10 Motorji SAHS za vsako ceno. — Do'enJeka c. 5, Ljubljana. 25047 30 Pozor mizarji! Ugodno se proda dobro ohranjen praktični čistilni stroj. (Bandschlelf-masehine) Poizve se pri Petru Kobaiu v Kranju. 24385-29 Šivalni stroji »Pfaff«, »Singer«, skoraj novi, pocenj naprodaj pri »PROMET« Cnastproti kri-/.anske cerkve). 34818 2» Elektromotor 220/380 31 KW. komplete«, kupim. Franc Bergajit. tovarna olja. Medvode. 25063-» HEHsHH Kratek klavir dobro ohranjen v ceni do Din 6099 kupim takoj. Ponudbe na Sylva Korošec, Bled. 3«S7.WB Novi boben prodam takoj po nizki oen(. Naslov v v&eih posl. Jutra 34033-3J Jabolka za kompot Dn : .50 kg — prodaja trg. Scbwerger — Tavčarjeva 4. 34691 -M 6-sedežna limuzina s predel J enim Šoferskim sed žem. znamke Stoe-ver 8 clllndeivka. v lz-bomem stenju, poceni naprodaj. Pojasni a: — Pri voz št. 17. 24722-10 Avto Ansaldo /LVferungS'va,g«enl. prodam v sled opustitve zastopstva. Garaž« Iv. Kopač, Ljubljana. Jugo*teyer. »«-10 50 šlagerjev izbranih. Din 106 fraoc«. Plačati v naprej. Zaitevaj-te cenik koncertnih komadov. Jazzorkester »Ode&n« Ljubljana. Tavčarjeva i/111 340^36 Ivan Kacin, Domžale tvornica klavirjev ln harmonijev, dobavlja prvovrstne planine od 6000 Din. harmonije od 2000. Popravlja, oglašuj« najceneje. Zaht?\ aj e cenik. Naročila LJubljana. Ko-rr.ennkega ul. 26/11 25051-28 aaeZPLACEK «OU« V IGRANJU t I*" Novo banjo poč na-t" nr^d«T> — VoSnJakova ul 6. 25020-4 Bukove hlode 30 (Vi em debele. 3—8 m dolg*, proda od i"kladal- i ne pos aje Mfred Stern v j Vdovcu pri Varatdinn. ?17«4-15 Citroen nov model. malo vožen. mala poraba bencina, ze Io ugodno na prodaj. Informacije: Dtsi. Liubl'a na CelovJka 38 ii: Radi onov Kranj. Mestni trg ? "•19«« 10 Kupu.,jemo klade ; orehove, iesenove. lavo-rove. hrastove In rezan ma terijal. TKR«. Zagreb. To •našiieva 10. Telefon 36-79. 84234-16. Izredna prifika! lovoma avtomobila, rab-lien« v dobrem staniu, Ford 2-tonski, Citroen 2V, - J-tonski ter več osebnih 1 in 7 sedežnih limurin u Mve roke se ueodno pro-I«! O. Zužrk Krupn zastopstvo. Ljubljana. Tavčar leva 11. 2$004-ir MEIMELHERDLD>,, ^ORmSLMBl MARIBORstlOl Med mestom In deželo nosreduie Jutrov mali oelasnik odstranimo z Nibol tabletami Eahovec, ki so se obnesle tudi pri išijasu in gihtu. © SSCthoi tez kot domači in zato ceneni proizvod se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganju udov, zofco- in glavobolu in stičnim bolečinam pri hripi in bolezn h vsled prehlajenja. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tabl. Din 20. ali 40 tabl. Din 34.—. Ako jih slučajno v Vaši lekarni ne dobite, se obrnite za Nibol tablete direktno na proizvajalca: J&polssfca »Mf. -7 Stare moške obleke čevlje. perl'o ln postelj nlno kupujem. Pildera na dom. Dopi-nlca zado •tuje. Alojzija Pranie lijubljana. Galu ovn na br> žje 29. 24S68 7 Voz (diro) na vTTn^t0^, nosilno«* 1000 k.g. dobro ohranjen, kupi-E.o. Ponudbp pr:'l »D:ra* na Of'. odd. Jutra. 7 Jezice vagonov, .cup-mu fran-ko vagon nakladalne postaje. Stavite ponudbe 7 aadnjo ceno na: Hud..]' Zore, Ljubljana Gle '-il: tka ulica. 12. 2&st»4-7 Norec fP «<>nat CERNE - juvelit LJubljana Wolfova ulica 1 Zlato kapujam po ivišanth c« Bab. F. čuden, Prešernova 5* <*~/ 320-3G Poravnave plačania dolgov ■josredavama kreditov in gotovine o» Branilo- knjif.ee aal»i ht kapitala tudi brauiinir vlog) laščitne reditv-lavčnr oapnvtdl. knjise v •dstvene revizije, bilance :n v*e lruo s kapitalom iščem za prevzem večje javne kuhinje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »333«. 24012-16 Samostojno šiviljo Slovenko i«če kot kompanj.inko zagrebška. izvrstno idoča. prvo\rstno uvedena t-ovar na per la z električnim po gonom, z 20 na'modernejšimi stroji. Potrebno okoli 30.000 D n. Informacije proti pošt. znamkam daje Poslovnica Pavlekovič Zagreb, llica 144. 2479!-16 Vojno škodo kupujemo stalno, proti gotovini. Rudolf z-ore, Ljubljana, Gledališka 12. 25C65-1« Družabnika, (5co) iščem za zelo dobro u-c-pevajočo, ciobielrvj petkrat več vreine j i^a posestva t 2 n šama j .obroiduč m uačrf Ali-o | ''ittia varnost. Ponndbe pt"1 i -Dolira naložba« ua ogi. o Id. Jutra. Kupim knjižico Celjske rm-stn.- nran I"■(■> Ponu Ibe na pod-užn co Ju tra v Celju nod »'laKoišnje plačilo«. 17532-16 Posojilo Din 30.000 z.i novo hišo. iščem na mesečno oriTner-r.mi obrestmi. Garancija vknjižba fare m nove hiše. Ponudbe na ogl. i-dd Ju •ua pod »Sigurno 24677-13 Knjižico kmetske 80 000 zamenjam za knjižico ljiibjan.sk^ M-tne hran Eventuel no dop aram nekaj go'o j vlne — Ponudb' na M. • Rovan, Moste, Rlunova j 16. 25031-16 i ^"Ioge posojilnice v Radovljici, kspjm do r.ln 15.000 proti got ivini. Ponudbe na R. Heinrhar > -i P.istrica. 2i!1 7 Knjižice i'h'"anske kredit. bank°. ;'i'-im. Ponudbe na ogl. ■i. Jutra pod »Vložiio Ur..;, žice«. 24864-1j 2 lirsr.i'n! knriž:c3 I. Hrva ške štedlonire s^ prodajo zelo ugodno. — Ponudbe na og . odd Juira pod »Kočevie«. 24786 IG Datna Bes&la 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova j Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovci pozor! 1. januarja 11)"37 oddamo v j Mozirju v Savinjski dolini j rgovski lokal s sklad:ščetn. j I-1 'tjo in stanovanji m v | -raroznatr trgovski hiši št. Uf) v z.-kup."Resni refl-k-• - ri V • ''e " 1 W-7ja pcjas-1 - I i pri ivrf"..' lohano Ma-. . iier v Kočevju. 24%7 17 Gostilno pri iagi v Suhem dolu okoli 10 km od Slovenj-graSea) z S hektari zemlji- j ?čo. »osjx>darskini poslop-i jem. hlevom etc. oddam v j i>«;. m. Možnost zaslužka i tudi z vož.nio, branjarijo : n tru:ll:o. Prporočljivo za nirfa. orožnika tli ■ rt-i.ir:--; z nekaj gotovine. ■T':!'-- n:i gozdno upravo »tTr5kin dom« pri Slovenj-I 'nsdcu 34832-17 ' g,r»«t,oda 7 gotov'no •'.i razširjenje podjetja. Ponudbe na ogl. odi. Jn«ra ■ iod »Prijaznost«. o-.no-i * Kdo posodi ;>rot' ^aranni: ^ 5! nesreče. Pod na upravo 1 itra <9i Dra/^bnikrv - kapitaom od 15 do 20.000 dinarjev sprej mem za nrevz- m zas: r-p--:va za Jugoslavijo in otvori t- v t-r-c:viro . nos t ima mlajši go.=r)od - prikupnim nastopom preciznim po» ';hom m pr možnosti poznavalec radio in eiektro' ■ bnike. - Ponudbe z na"Pc:bo predizobra.ihe (n starosti je po lati na oTlio nonovitar-« 2*015 16 Drnžahnico s 10.000 Din za podietj-. sprejmem Ponudb'- na o?l odd Jutra pod s Si gurno naloženo« 25000-16 Stalno službo dobi kdor prod hipoteki po oži 25 tit-oč go o vlne ali knjižico kot kavcijo. Naslov v vs. h poslovalnicah Jutra. 25043 16 Trgovci pozor! Trgovski lokal s .khdi-S,'em. kln jo in stanova-•ir- tyi v sulošno znan; tr-g'o.--ki hiši 7 17 Gcs+Pno vzame1:'! v p.ijfm ali "a ra-inn. ponudbe na podruž nlco Jutra Maribor pod •Gost lna«. 248-2-17 Pckrirno v mestu dam v najem. Zelo prometno točka, meseč-r.i naiemnina P n 100.- od-sopnina Din 4.l»0. Pismene poau-ibp pro- m na og!. odd. Jutra i-od »Vpeljana pekarna«. 24.S39 17 Gostilno vzamem v najem ali na račun. Kavcije zmožna. Ponudbe na ogl. ocid Jutra ped '-Simpatična gcs-iilničarka«. 25034 17 Na račun oddam vinotoč v cen tru Ljubljane pošteni naakarici. Nastop takoj. Potrebno par tisoč Din za prevzem b aga Gla van. Mivka 27, Ljublja na. 25019-17 Trgovine, trafike, bufete ndustrije, hotele, go-tilne. j kavarne, restavracije, ri- ' ii.irne, menz^, mifkarni-prodamo ln piojrrdujemo nakup solidno. nagio in uspešno: Poslovnica l«i!i kovic. Zagreb, llica 141. 247:7-19 Menzo najprometnejše tagrebško središče, izborno idočo, ki ima zajamčeno dnevno 6to-tino abnentov, pro-iamo kompletno opremljeno t ve llkim jf-dilnim in kuhinj 4:in priborom. opr-mlje ri:ia dvosobnim stanova nj>-m. zarad; omožilve do si-danje dolgoletne lastnice Slovenke, najbolj ztn-slji va eksistenca agilnlm Slo-/enkam. Informacije proti poslanim franko-znanik^m daje: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. llica 144. 247 :<")-:v Trgovino kupim ali viamem ▼ najem na promenem kraju na deželi. Ponudbe t vsemi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 19C6«. 242-0-19 Bufet taki j oddam v Ljubljani t vsem inventarjem in konce ■»ijo, proti kavciji. Naslov v vseh posl. Jutra i<005-19 štiri skladišča Betonirana. * velik m ob zidanim dvoriščem, pripravna za vsako večjo obrt ■xidam. Vprašati hišnlko v Vel. Čolnarska nI. 10. 24S&7-19 V Zagrebu ali Ljubljani želim odpreti moderen ln dovršen ž nitvenl za vod na bazi dolgo e:nlh Izkušenj, ki sem Jih pri dobil v vodilnem zavodu v Inozemstvu, pa Iščem odlično damo aH gospo da za družabnika. Po nudbe pos'a:i na ogl. odd. Jutra pod »Zavod«. 24890 19 Trgovino specerljo e trafiko, za grebškl c-ntrum. izvrstno ldočo. e poPalnlml izložbami, močnim prometom. nape'Janlm te e fonom. Izbranimi odje malci. prodamo z za'o-go kuramnega blaga ln prvovrs'no opr- mo. zaradi nag'eea oboenja lastnika Odlična eksistenca agfnemu trgovcu. Poslovnica Pavlekovič XII ca 144. Zagrfb. 24880-19 Advokat išče v Ljubljani v najem 2 sobi v advokatski al trgovski pisarni Ponudbe pod »Advokat 109. na ogl. odd. Ju ra. 24730 19 Gostilno ali vinotoč dobro, na prometnem kraju prevzamem z no vlm letom Ponudbe na ogi. odd. Ju ra pod »VI notoč«. 24573-19 V Celju na prometni točki, taipj odda na novo preurejeni trgovski lokal j stanovanjem l^bič Josip. Mariborska cesta 23, Celje. 2.V173-10 Lokal za brivnieo v letovlščarskem kraju na Gor^njsk'm takoj oddam. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod -99«. 24761-19 Ix>kal z Izložbenim oknom, pripraven za čevljarja. a;i krojača v Kolodvorski ul. 41 zraven hotela »Metropol* takol oddam. 24772 19 Lokal v entru mosta, išče indn-=tri:sko podjetje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Lokale primerne za obrtnika za skladišče, blizu ceitra odd.im ugodno v najem. Maslov v vseh pos! Ja tra. 249-19. Lokal z izložbo v centru LJubljane se nd da s 1. novembrom. Na slov v vseh posl. Jutra. 24.js7.jc, Trgovino mešanega blaga z inven tarjem ter brivski lokal z lepo «oho oddim takoj v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod nPri-nravno tudi za pc.družni co.« 2^0">6-K Krasen lokal '--•"žišče cest, poznan, upe lian - za vs.»ko obrt {mesarijo!). buffet, trgovino, delavnico, ni jugc.dneie ta koi odda Fatur, Večna po' (vis-a-vis Streli5č'> t? Moderen lckr.1 i oa prometni cest; od^am s 1. novembrom. Naslov v ..!. ,>dd. lutra. 2«0S4-19. Lokal za vino oč oddam. Ale ievčeva c. 22. Sp šiška 25003 19 Veliko zemljišče • eilni travnik '.ra«na Ipga na penf»rij: mr*ta. r."|o i»oceni napro/iaj _ Spri"itie «e evpntuelnn tudi knjižce. Naslov » v»eh poslovalnicah Jutri. 247:Jfi-20 Stavbne pareele za Keži^radom. prrxf«m po ceni. Vrhovnik. [!le »esova 20. 24773-20 Hiše - posestva . vile od 30.000 naprej. Mline - gostilne prodaja — Posredovalnica' Maribor, Slovenska ul. <*>. &Gffl3U Enonadstropno hišo ielo prometnem kraja \'ovega mesta o-ldim v način. lliša je pripravna za ?ako obrt, predvsem ta .ih za Din 52.U«*». P'" ,7.em hipoteke Din mogoč. Informacj»- Rinkj Ljubljana. Dunaj -ka ces-a 12. 24S1G20 V centru Celja naprodaj enonad<-tropna hiša. Naslov v vseh i«osJ-h poslova1 nlcah Jutra 24980 20 Hiša * »taro, vpeljano trgovino in točilnico na Bledu, ugt/d no naprodaj. Na«lov T vseh poslovalnicah Jutra. 31503-9.1 Upokojenec sam, kupi hišo ali gre k »omotojni trafikami-nli. trgovki a i hišni po-sestnlcl. — Ponudbe na agi. odd. Ju ra pod -Do nar«. 24771 20 Vilo na deželi pol ur- oddaljeno od ie rT-nl; ke postaje z v-em kcmior om z velikim z- -t njadnim vrtom ln z m ijlšč-m poleg hiše zame n iam za vilo v Ljub liani al prodam proti gotovini. Ponudbe pod »Solidna s avba« na ogl odd. Jutra 24758 20 Hišico 4ro«o1>no s v-tom, oddam v najem za i-V Pin al tudi prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 24 7«-2l-30 Enodružinsko hišo novo, mod»rno, 3 sobe, 1000 kv. m lemlje. prodam radi preselitve ta gotovino. — Stoji blitu postaje Sv. Peter v Savinjski dolini, na željo slika. — Ponudbe na Cotif. Sv. Peter. Savinjska dolina. 24257 20 Gostilniška posest v bližini Maribora, lik ceste (avtobus postaja), telo primerno ta trgovino, 10 oraiov temlje (vinograd, sadonosnik. njive, gozd), na telo prometni točki, t»-nadi družinskih razmer lelo ugodno naj>rodaj. Nasiov ▼ vseh poslovalnicah jutra. 248.9-2" Nova enonad- stropna hiša z lepim vrtom pri D. M. v Polju radi selitve poceni naprodaj. Plačilnj pogoji ugodni (obrrki knjižice). Postaj« in šola blizu. Naslov v vseb posl. Jutra. 24806-90 Lepo novo hišo na izletniški točk; minut od mesla. na hiši go stilniška koncesija prodam ?.a ceno ."VLCO. Naslov v vseh posl. Jutra. 218.17-20 V centru Rakeka naprodaj enonadsiropna. nova hiša ob glavni cesti. pripravna za vsako obrt z e el.trlčno razsvetljavo, vodovodom, par-kt-tlrano anovanie. po zelo ugodnih pogojih ln ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24696 20 .POSEK realitel. pisarna, dr. c o- » LjubUans Miklošičeva cesta 4/11 proda: HISO novozldano. eno-nad tropno. trb tano vanjsko. komfort 400 kv. m vr a. Sp Šiška. Din 267 000.— Hlpote ka M stne 67 .000.— VILO- novozidano. dvo-družlnr-ko 1200 kv m vr a ga-aža. Sv. Kri-6-.Of. Din 360.000.— Hipo >ka 160.000.— VILO. novozidano. štiri "tanovanj^ko. 850 kv. m vrta. Bežigrad. Din 350.000.— Hipoteka 70.000.— HISO enonadstropno. m-vto pri tramvaju brutto donos 45 000.— za 200.000.— knjižice Mestne ln 125-000— gotovine. HISO. Stlrlstanovanjsko. novozidano. vrt. Beži grad. Din 220.000 — Hipoteka 80.000,— HIŠO. enonadstropno. večstanovanji-ko. 1200 kv. m vrta. Slška Din 330 000 — HISO. novozldano. itlrl stanovanjsko, komfort. vr. cmt-r. Din 670.000 Hipoteka 240.000— Do ber donoB. 25033 20 Nova vila z ograjenim vrtom, v Ljubljani, naprodaj proti gotovini iOO.OOO Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __34902-39 Hišo v Ljubljani ali okolici primerno za mi zarsko obrt kupim. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Hila«. 249M-2C Vrtno dvoriščno hišico eno«tanovjnisko, blizu središča Ljubljrne kupim. Do. pise »Sol.dn: hiš ca.« na ogl. odd. Jutra 24956-20. Novozidano vilo v neposredni bližini cen tra, dvonadstropni, 7 kon fortnih stanovanj, donos oO.OOO letno. Cen3 6R0000 proda Adamič, Gospojvet ska 8-11. 249«2-20 Posestniki! «»o;r resne interesente potrebuiem različne hiše, v; le, stavb, parcele in posestva. Prodaio izvrlim »• največji tajnosti. Pristave« Franio, Ljubljana, Erjavčevi c. 4a. 249-20 2 parceli v b'lžlnl Sv KrlSofa. prodam. -Naslov v weh poslovalnicah Jirra 25014-20 Dvosob. stanovanje >po, s pMtlkllnaml. od dam. Zakotnlk. Todrož-nik c. 7. št. 31. 25025 21 V vili na Vrtača oddam S sohTio stanovanje T vsem komfor-t<-m za november aii december. Kjbar, Tobačna 1. Dvosob. stanovanje o i-lam z.i noveriber v Hrenovi ulici 12. 31S7.J-2: 2 sobi s kuhinjo n prtiklinaml. oddam. Tovarn :ska ul. 27. J- o ..e V* e .0 ^ A.. ^ V F / V./6- Trisob. stanovan.ie s kopa!n;co In sonfiorabo vrta oddani n« Opekarski (■••sti s I. novembrom. Poizvedbe: gra>il>eldam takoj. Mestni trg 8. rtni!n;ca. Petsob. stanovanje komfortno, celo nadstropje, v Gledal ski ulici nasproti Opere, pripravno n zdravnika ali odvetnika, oddamo ra takoj ali s 1. no.vr-m-brom. Naslov vseh posl. Jutra. 21924-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Podmilščakovi ulici et. 5 za 1. november. 34935-21 Dvosob. stanovanje komfortno oddam. Bivše igrišče Ilirije pri Zor Je-»enkova 8. 3ffW4-21 Enosob. stanovanje pripravno za starejše ljudi, oddam v pritličju. Einspi-lerjeva ul. 23. Bež:grad. 54S63-01 Sobo in kuhinjo oddam zelo fedni točni stranki odraslih oseb. Cankarjeva ul. 5. Kode!:evo. 24806-21 Dvosob. stanovanje v novi hiK. komfortno. 9 kabinetom. kopalnr«y) balkonom. plinom in vsemi pritiklinami oddam t 1. novembrom. Ruska ee«ta 13. nasproti pivovarne Union. Informacije irt-vtam pri g. Tankovii. 24636-31 Trisob. stanovanje solnčno. v I. nadstropju, z lastnim gtopnjiščem, plin, kopalnico etc. takoj oddam. Vprašati pri hršn^kn Hrog 30. 34831-31 4-sobno stanovanje r kovnico, ktihlnjo. poseli.ko sobo ln pritiklinami. kot- %-ria. tal^oj oddam Sončno. čls'o. A eše^-čeva 29. 24729 21 .P0SCS1" real pisarna, družita z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/11. odda sledeča stanovanja: ENOSOBNA: mes o 350. 375. B 'žlgrad 400. 320. Moste 350. DVOSOBNA: mesto 500. 550. Bežigrad 650. Pod-rožnlkom 350. 500 THOSOBNA: mesto 850. Tabor 1050. center 1300. cela vila B žlgrad, vrt. Din 11.100. . 25032 21 Dvosob. stanovanje oddam 15. n^vemb^a ali !. decembra. Židovska štev. 4. 9SMB-31 Trisobno stanovanje krasno, v r.*nt'm, oddam takoj ali decembra. Na?lov v vseh poslovalnicah Jujra. S40D5-31 Stanovanje 1 sobe, kuhinje in pritik. oddam 1. nov. Putarjeva ul. 4 . 24954-21 Trisobno stanovanje kopalnico oddam novembra ; isto ta m enosofcno. Bolgarska 2V - 24962-21. Štirisobno stanovanje popolnoma renovlrano, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Juira pod »Poleg sodišča«. 25005 21 Dvosob. stanovanje z VB"ml prltlldlnaml oddam 7Sk 1 nov. na Kode-ljevem. Cankarjeva u.-, nova hiša. 25016-21 Sobo, kuhinjo prltlkllne, vrt. oddam 1 ali 2 osebam. Zato želim dobro meščansko hrano proti odplačilu. Naslov v weh poslovalnicah Jutra. 24997 21 Komfortno stanovanje treh »ob ln balVon. takoj oddam. Naslov v vs'h poslovalnicah Jutra. 25049 21 Stanovanja Opremljeno sobo 'lepo, strogo MpaTirano v bližini Tabori o.iiam takoj. Vrhovfeva nI. 9'L, desno. 24741-29 Opremljeno sobo 1 poeebn:m vhodofli, zna-čno in lev°. (vidam na Miklošl-<>vi (ysti št. 6/11. nad., leve «t-~rticc, desno. SSO-.-3I Opremljeno sobo eo'nčoo in čisto, s poeeb-vhodom. lepo bPzu barske uprave ic trgoveke akade nrje. o^ldam stalni soi dni os,-bi. Naslov v vseh pori. Jutra. 24735-» Opremljeno sobo prijazno, lepo, oddam na M rjn usodnim; roeo}* šivilji, ki dela po h Vab. Xa.4ov r vseh poelovaini-cah Jutra. Dve sobi parkotirani. v»z*ri. s go sepirirs-i m vboooro • stopnici«, orldsmo. Naik>» v vseh poslo-ral. Jutra. Opremljeno sobo opremi j^act. t po^ehaete vhodom oddam 1. ."i.i!a»iiin go^rodr. Oeeta r Rožno dolino 18. Pisarniške prostore trisobne v Nebotičnika to trisobne stanoraeje, !sli<ča. 223-20 Stroji Šivalni stroi z o'irog'lm čonlčkom šiva napr-J tn nazai pr-vcvn-tnl nemški fabrl kat po ugodni ceni na prodal Vesta Kootivor ska 26. 25029 29 Šivalni stroj nogTerljiv. nemški fabrl kat. z okrog' m Jolničkom. kateri tudi štka. naprodaj po nizki ceni. — NOVA TRGOVINA, TjrSeva 36. 24606-3) Dvosob. stanovanje lepo, suho, zračno oddam takoj 1 vsem komfortom v Celju. Ponudbe na upravo zgradbe Pokojninskega zavoda. Celje. ?47y>-3! Stanovanje 2 sob ln kuhinje oddam stranki brez oirok za Din 500— Tyršcva 69 25030 21 V Celju 15 minut od mesta, od . dam takoj dvosobno sra-I novanje. Nas-ov v podružnici Ju'ra v Ce'.1u. 24711-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, elektrko takoj "ddam. Florijanska 24 Stanovanje sobo in LuJiinje, bolj r »re-; dlni mo.-ta, iščem za takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 osebe«. niSM-il* Stanovanje 2 sob i kopaln. ee in prltlklin, v me.-tu sli neposredni blj-• zini, iščem za 2 os^bi za ■ 1. november ta ceno od>om oddata tak^j ah' 1. novemb. bol^i ofbi. Totrve ul. li/I. H-eoo^a 34»3R-BS Komfortno stanovanje dvosobno s kopalnico, oddam za november. Po-izv,- s,- Fugnerjiva ul. 12;L 25023 21 Štirisob. stanovanje z zaprto verando, prlti-nimi in vrtom oddam z novembrom. Grubarjevo nabrežje 18. 34«98-21 Enosob. stanovanje orijazno. v podprl !i:\1u. s stanovanjsko kuhinjo in pri Ik inami. o T'am za november St ni"f va 1. 25324 24 Trisobno stanovanje v I. nal^ropju primer no zra zobozdravnika n 1 slično oddam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod -Bližina ban»kc unrgre 100«. 24978 21 Enosob. stanovanje ter veliko opremljeno sobe s prost*m vhodom, odduai. Hrenova ul. št. 10,1. 24*14-3 Trisob. stanovanje s kopalnico išče boijša stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«. 24c*>S-2-la Stanovanje eno. evenu?lno dve-sob-no v Šiški ail bižini, 11SČ< m za 1. ali 15. november. Ponudbe na ogl. odd. Ju ra p_d »Dve o e-Dli- 250I7-2ia V novi stavbi Pvosrb. stanovanje s kalen tom. kuhinjo pri- sčem za marec-aprii dvo-'H-J nami oddam za novem- ;bno komfortno stanovL j ber. I.ingusova nli< a '7. ; nie- Ponudbe z r.avrdbo (Mirje). 2485.V23 | ccne 'r> opisom ogl. od. li sta poj »Siguren«. C U • 1 u- - 2M*0 2ta Sobo m kuhinjo o-idam za november. Val. Vodnikova Si Zelena o-ma. 248-2-21 Enosob. stanovar.> Sostanovalko srirfcjn.em. Celovška 43T. nad. Oglod med noa od 17 t™ dalje. Prazno s<»bo r.ddat-n takoj boi -.j nsM. Slapničarjeva 7. M .tete. Opremljeno sobo oddam 1. n-TvembiTahor, Sokolski dom I., lero^ 24H164B Dve gospodični sprejmem n* ataivvvMja. Naslov v vseh poslovalnt-cah Jutra. Na stanovanje "prejmom 2 gospodični. '■a na grad 7. Opremljeno sobo sr»<3i mes'«, oddam jaku. Poetben vhod, elektrika, r».rket. Prečna ul. 8, zraven mtnze La kor>»V. s pr: 1: >' iti m • o dovodna ul. 3J. V sredini mesta oddam štirisobno ln dvo sobno stanovanje Polz vedbe od 11 — 12 ure pri hišniku Križevntška 11 24917-21 Dvosoh. stanovanje - p-ltlkllnaml In soupo rabo »rs oddam. Ponudb- na ogl odd Ju-'ra pod »Ugodna orl'1 ka 100. 24976-21 Trisobno stanovanje solnčno. za znurno ceno oddani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »November 100«. 24877-21 Trisob. stanovanje komfortr» 1. nadstropje poceni o-idnm m'rnj stranki 7% n—i m. Oil KO. MU 806 v ti« Milica » Milin Gasilskega ionu. «091 £3 Sopari ran o sobo m emo 130 Din Pola ve ae Oaljevlca 230 «4347 23 Lepo mirno s«bo jddam aa 41: Jvema iee hama. >t««lov r t m* oo-*krralnic*h J a trm Prazno sobo rvtiku *Mačn<. Kldia bolj ii nnebi. Vhod »«>pariran. Polj* nsk* e. 16. stopn.žče L mta li. *49; Lepo sobo ipr«"jni.;eno t eno al lvema rwy"te! jama oddam boljši 9S-bi ! novembra Moste Pol j« t« pot 29. M918-* Opreimlieno sobo *l<1»Tn Vaalo-r v vseh posl. J»tra 9 »6-23 Sobo >TWMnlj««*> als intso od "iira ta t. november. Vna wW-Ka Pire. SlomSknv* *a 84106 23 Prazno *obo e«iiko oddam »olidni osebi. Va«V»v t rvib posl Jn-tr-a. 34000-28 Sobo addam * Milini kolodvora 1» Taiwra. Frigiovet 4. »»13-23 Sobo tace sra£no. parketlra bo oddam boljSemu 1 •rt 3 gospodom* § 1 no »tnbrata »11 decembrom. s« Predovičeva tti. 28 Moete. 24765 23 Sobo moderno up. cauj ciio. oddam boljšemu gospodu v Ga evi ulicj & vruta 1(1. 85075-33 Oddam sobico z zajtrkom ln i osi om. Vhod -kozi kuhinjo — Nemška konverzacija — Naslov v vseh posloval nicab Ju ra 2502i 23 Oddam sobo •uerou »I Ivin,.. OiliOnima ^osjKvinma Nafi..v vveii iioslovelnicab Jutra. Vir Sobo »0« urailuik v .Dmučju CjrSeve 'CRU- ^ ^bi ki ue Ziiaja .tubo /Jiiail- Io Mčka nudbr aa »gl. •>dd. Jutra pod »Letw u nočem«. Sobo iračno 10 TOlnčni, ifčvta ž ikadeniika v bližin ske akalemijt al v entru ia 'akcij. Ponudb^ na ogl. odd. Jutra Dod »Akademika« 23a Opremljeno sobo !! dijak««* »li pobija bežigrajske l«. — Informacije: iliftakova al. 11/1. 35092--.S- Oprtanijeno sobo mtelao -a zračno s po-ttbuui vfeodono oddam » ■rao osifcrt*) 1- ali 2-m* oaebim*. Stari trg 28-11'. 2495« ' Na Miklošičevi cesti »«»■ t oskrbo. Isto- *pre>oi«m sostanovalko. M-ikjošičera oeeU. nova £»«'-» Ttijemo« lavaroval. aadiKr. desno. Sobo . »oodoo oddara boli-fcas« poda, željo tn d; x »10 oskrbo Dvigalo »a razpolago1 Naslov v ogl «dd Jutra 25004-23. Separirano sobo tepo. mirno 10 »ončno ou dam 1-2 osebam Vaslov . •^eh posl lutri ?4998-2* Prazno sobico 1 »riKnetom 1« odda. Plr ' >4-1 Po'»ba te e>«n» ?49elnr. Maslo* * oe! odd fatra 2491"?^ Sobo >premljeno al pramo • posebnim vhodom a souporabo kopalnice. i ve© oskrbo, iščem pn boljši, ljubeznivi rodb di Ponudbt-na ogl odd Jutra pod ►Nepredalefi od klasične gimnazije.« »1793-23a Sobo za «fto osebo iščem. Ponudb« 1 navedbo cent na ogl odd Jutra ood Silro ►Se parira na<. 2497l-23a Prazno sobo 2» takoj iščem Ponud be. Boglšl6eva 11 Mir Je. 24972 23a Sobo opremljeivo al. pratn«. s posebnim vhodom, aščem Ponudbe aa oprl odd. Ju tr® pod »Boljši«. «o<)3-28a Oficir Slovenec išfce opremljeno -otHi za 1. november s hrano blizu ar tileriske vojašnice Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Cisto« J4£n3-23a Opremljeno sobo išče uradnik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S po sebnim vhodom«. 21840-23* Opremljeno sobo z dvema posteliama iščt-v . najraje ob Celovški cesti pod Jifro »točen plačnik-na ogl. odd Tutra. 749^0-2 ^ ORION 33 • Najnovejši trocevni super • Sprejem kratkih valov z največjo jako* stjo in brez mikrofonije © Dovršeno izenačenje fadinga, apsolutna konstantnost vsled nove triode-heksode © Veliki dinamični zvočnik z eksponencijal- membrano • Velika občutljivost in pojačava, nova TUNGSRAM pentoda © Povoljna cena, prodaja tudi na dolgo« ročna odplačila ON RADIO AMERIKAH • AUSTRAUJkJ RAMO r» z. z o. z., Ljubljana • RADIO VAL, Ljubljana-Celje — • Josip WIPPLIMGER,Mar!i M. KRASOVEC, Jesenice — I. GUCEK, Hrastnik — J. KLENOVSEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Tržič — J. OGRIZEK, Novo mesto. Kegljišče V restavraciji /.vezda oddajo prosti dnevi so bota, nedeha in poneH Ijelc. Tudi dnevno podne vi do 8 ure z.ve'e< ke 1 i išč-c aa razpolago Prošnja Na vea dobra srca apoll ra 5 članska družina ki Je (n. po <4vojl krivdi) to Iko uboga da »1 ne more nabaviti najpotreb nejšt obl ke, niti zadost ne hrane da ii t v icoli kor mogoče) priskočijo na pomoč za ka- se žf naprej zahva juje Blagovoljne darove se pro-i=l poslati na og' odd Jutra 24728 37 Iščem poznanstvo ln stanovanje z vso o-skrbo pri samosiojni dami. Ponudbe na og od de>k Jutra pod »Trgo več«. 25050-23a Lepo sobo r cestra oddam w*iidn Najiov t nel odd mtra. 24947-21 Prazno sobo irtrocB* 2 ma.cjšl K>blcl. 1 po»Bbnlm vhodom od tein najraje za pisarno *H bo jio obrt na Smar oaatl St. 20. 25036-23 Sobo opremljeno T De »i bližini m. dri gjma oddata po rni ceni t 1. novem Naslov v vseh po jtol. Jutri. 249^9 23- !5ostanovaIko » centra mesta spreimem m takoj ali 1 bov. Na Amr T neb posl Jutra 249*: 23 Davčne pritožbe zop-r prldobnlno proš nie za obročno odp a-.e vanje odpis: Davčna po šivalnica Ljubljana Sh-lenburgova ulica 7 1. 24933-31 Vojaške informaci ie za uredi ev osebnih za dev- Informacijski zavod Ljub Jana Selm-burgova ulica 7'1 Za tn formacijo 12 Din v znamkih 24932 31 Hubertus nepremočljiv za | vsakega Din 250 ln vsa druga j oblačila po never- 2 |jetno nizkih cenah pri PRESKER JI'. Ljubljana Sv Petra c 14 Kdor pošlje 10 Din v znamkah aobi poštnine prosto lepo toaletno ogle<1aio f Patent« Katero je izdelano ? vložkom za sliko ali fotografijo D STIK I.N, tovarna oeiedai \l;ur;t>i»r Opremljeno sobo t poa«baim vhodom v vil■ midazn nradnilcn. SVrabče ^ U. 2^9-2* Lepo sobo jeeporabo kopalnice od lan ^ osebam z vso oskrbo j centrumu. Naslov v odd. Jutra. Lepo sobo oMarn enemu ai dvema goopDdoma prt Koodvo-ru. Naa ov v vnch p» Jo^aJnlcah Jutra •» 25001-23 S^bo «po eolnčno separtra ao pred sodnljo. oddam 55 v»3 oektbo Na^-l-rv vseh posovalnlcah Jutra. 25010-23 Prozno sobico s»et'o evenr * šted' l-itom oddam Nas'o- v 98«-h poslo-a ntcf.h Jutra. 25052 23 Na Mir in ■ddam dve opremljeni, popolnoma separlram ro bi Najiov v v-eh pošlo •alnlcah Jutra. 25045 23 Sobo orazn-- ali orem jeno oven1 2 vh- fiom l' siop-ajlšča oddam Na^ ov v vs-b p-jS'-'Va nicflh Ju'ra. 25043-23 AHademiVt ■ip^iijmem v " aitrne- ni) in »olMnemi: v »okošol cu z o<*Vrbo ali br«*fc. Oefa 29 oktobra 'Rimska ceivu* 9. pritličje, desno, ml« št. L Svarilo 500 Dm dobi dotični kateri mi pove naslov tistuga, katen me je obrekovai pn tntrjem bratu Francu Mo-d cu. Kdorkoli b: še govoril nen-snifne besede, napram temu si bom pri obla šti poiskal zadoščenje. Josip Modic zlatar. Ljubljana. Ž4S&4-S1 Cenj. občinstvu ln potujočim f.ojem ee priporoča obisk priljubljene dobre go^tlne »OREHEK« v Kolodvorski ulici St- 26 blizu glavnega kolodvora v Ljubljani. Točijo se prvovrstna Štajerska vina- pristni cviček ln Opo o tz otoka Vis Prte; na domača fll vovka in vse vrste pristnih lkerjev Top a ln mrzla Jedl a vwaki čas! Sprejemajo *e tudi aboneml na prvovrstno domačo hrano Postrežba točna. cene zmerne! — Priporočata se Tončka ln Angelca. 25035-31 Premog, drva, oglje nudi nalugodneje Kačič Franfa Celovška c. 67. Šiška, (poleg stare cerkve) Ali slabo slišite T Ali trpite na šumenju v ušesih? Prospekt o v ušesu nevidneim slušnem aparate: bobnjlču Vam pošlje gratis G. WEIS & CO. WTEN I. Llebenberggasse 8/12 Poštni ftekovnl račun Zagreb 40.732 Klavirji! PIANI NI ! HARMONIJI ! na obroke od Din 300 ln na posodo najceneje pri AlSonzu Brezniku na Aleksandrovi c. 1. Velikanska Izbira najboljših svetovnih Krilc« to- s>teinway, Bds ndor-tei, aaoiii, tO»M5l, Stingl original, etc. rudi preigrani klavirji ln pianini. najmodernejši. vedno v zalogi pod polovično ceno. Harmonike vseh sistemov, kakor tudi klavirske harmoniki prvih tovaren ter vsa glasbila v veliki izbiri. Zima, zima • • * Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvm. >Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, nanuzno^. perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nei us. pijame in bar-lientov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za /.iit»ko suknjo ali ženski pla6č, moško obleko ali damsUi kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kos m os D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a m a f 1 a n e 1, modnih bar-hintov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite. dokler je še zaloga pri RAZPOSILJALN1CI »KOSMOS* MARIBOR, Dvorakova cesta it 1 \UL Planinka rož« srefce in smrt ftaka na rešitelja! Dopise na ogl. odd. Jutra pod iifro »pla ninska rola«. Ljubljančanko ki bi m, tokrat uc aeMc delal« družbo telim »poznati. Mlad ter razočaran moi Dopito- na tgl )dd. Jutra pod šiiro .Trgovec * dežele«. 3*875-21 Dopisovati želim > gospodom * avrho (kib ljega mišljenja Oogrrvori na i>gl odd. Jutra pod • P smo«. HB7 i-M Nelepa sirota lirepeai po iMto«a prijatelju. Dopisa aa o^l. odd. Jutra pod »Žarek v tem«« 34S0--3I Dama Izven Ljubljane želi poznanstva / imel gentnim gospodom f sta rosti nad 3^ let Dorise pod »Oktober« os ogl odd lista 249KV24 Boh !f nova Dvignite plfmo postno ežeče 25048 20 Vestno, odlično in diskretno pvw«<1a)MiMt iM tT« « mo- iitv boljtih krogov Ima mo innogo Uličnih partij lam 10 gosi>od0T t »voji evidmei. Informativna pro swkte raz[«išilja proti vpo slanim 10. din v poštnih znam m .REZOR« 7^greb Pošta 3 5*716-26 Starejša dama :c<>bra2«na zuačajna. t pre moženjejn. teli Utotakega lnbpo sitni ran ega go»poila poročiti v »taroat' «0 7«. V^jftjra um.in ka. oficirja, aktivnega ali v pokojen«« trgovca. |K>djelo.ka. Vdo v.jc ni izključen. Ponndbe na ogi. odd. Jutra pod •Stgorao«. MT8S<9ft Samostojna šivilja fina. t«li resnega manj« « boljšim starejšim go« polom. ponudbe aa oci. odd. Jutra pod »Srečaa lom«. MUMB Trgovec ln posestnik ia pro vino*. 30 ietea rto-z la.tao trgo ono so^ d J in w°djej-n br« dolga žeil poročiti dobros.tul.ano gospodie no 8lov nko »lmpa ltQ0 du&e informacije daj. proti vpo-l .n.m D n 10 v petnih znani- Jah »BEZOB«. Zagreb. P051* 3" 248H9 25 Zagrebški posestnik ta go-tl nlčar eat 28 le en rkt. Blove nec že l poročiti dobro sltvuraao gospodično Slo i venko Informacij- daje proti vpolanlm Din 10 v pofetn h znamkah -RB ZOB« Zagreb. Po'^3 ^ železniški nameščenec 36- eten rkt zagrrbftkl hlfcul las nlk Slovenec r I lm tj^m ca 500.000 Din te i poročiti dobro-toj» ■ čo ae o epe gospodično Slovenko Informacije daje proti vpoManlm 10 Din v pofttnih mamkab »BEZOB« Zagre Po^ a 3 24885 25 Dva brata oficirja poročnik to Kap tan strog j ao idna popo no ma zdrava rlmokato tka žoUi« poročiti dobro-to ječi gospodični Sovenkl % vr t nami vzornih soprog Inform daje proti ▼porlanlro Din 10 v po fetn'h znamkah — »BEZOB- Zagre p<.i6 a 3 24886-25 Doktor medicine zagrebški sp- clalt*t — S ovenec 37-leten rkt a prvovrstno prakro z m«-«e nim dohodkom Din 10 000 hišni lar-nlk. po po noma zdrav želi po ročitl dob;0»l ul-ano go apodl'! " ali gospo bo j r dblne Informacij' proti vpos anlm Din 10 v poitnih znamkah da j« »BEZOB« Zagreb po^ta 3. 24S87 25 Lepa jabolka zimska že na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI Izobražena dobra gospodinja • 70.010 fotovvne in 2.000 meeetaik ohodkov porodi akademako naobratenega g o« poda ali častnika 30 -37 let Ponudbe pod »Dober ia soliden« na ogl. odd. Jutra. _flffaMB Doktor medicin« občlruskj adrarnlk man) Se rasti 32- eten pravoslaven fteii poročiti do- . broetoječo gospodično — ; S ovenko. boljše rodbine. lejK pre-ek'os'1 Informa clje proti rposianlm Din 10 v poitnlh znamkah: »BEZOB« Zagreb poftta 3. 24885 25 ljubljanski od-etnik (doktor prava) s dobro-ldočo plramo 40->ten rk rdovec samec MU poročiti dobro sltulrano gopodlčc Slov-nko b(> ji rodbine. Ima me eečnlh dohodkov cca 10.000 Informacije daje proti vpos anlm Din 10 v pofttnih znamkah »BE ZOB«. Zagreb. poVa 3 24888 25 Trgovec 91 le* star, s tvojo hSo n trgovino Zel; rednega znanja t »vrbo teoitv« i isto-tako trgov »ko naobraieno gospodično. Ponndbe s sli-ko h ogl. odd. Jntra pod •Taja os« tajamčena«. 84638-95 Posestnik brs« rrojcev M let atar a 300.000 Din Imetja. T lepem me«u Slovenije, teli poročiti gdč dobro vzgojeno trgovsko nao braženo majšo a so raz mernlm imet j m. Naslov v vaeh poslovalnicah Ju-tra. 24634 25 Boljše dekle Hvilja, rajona gospodinjstva. z gotov:no 30.000 Din, štora iJl let, »e teli poročiti i državnim uslužbencem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sajn« resno«. 2508S-S5 Državni uradnik 8 ovenec poroči flmpa tlčno gospodično, staro do 26 1» ki gre v Srbijo Ponudbe aa ogl odri ek Jutra pod ftlfro »Do a zaželjena^ 24713-25 Gospodična lepa, dobra gospodmia, se poroči z značainim, tudi starejšim, situiranim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čista pre teklost«. 24986-25. Mlad obrtnik že!l poročil goapodlčno staro 18—24 let. z nekaj dote. radi povečan'a obrata Cenjene ponud be je podati a allko na og!. odd. Jutra proti vrnitvi. pod Sllro »K' par«. 24742 25 INSERIRAJTE V „JUTRU"! Dražba mlina Na ja\Tii dražbi se proda dne 5. novembra 1936 dopoldne ob 8. url pri sreskerh sodišču v Ormožu moderno urejen mlin na parni pogon in z vodno silo, lepa hiša, gospodarsko poslopje s travnikom in njivo. Cenilna vrednost je Din 322.356.—, najnižji ponudek Din 161.178.—. Kupnina se lahko poravna s prevzemom posojila pri Posojilnici v Ptuju po dogovoru pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vse podatke dobe interesenti pri Posojilnici v Ptuju. ZAHVALA Za vse ustmene ln pismene Izraze sočutja m sožalja ob smrti našega dobrega ln dragega očeta, gospoda IVANA ŠEGE, Šolskega upravitelja v pokoju, se vsem najlskreneje zahvaljujemo. Posebno pa se še zahvaljujemo zdravniku g. dr. Marčiču za njegov trud. čč. duhovščini, br. Sokolskim društvom Jesenice, Javornik — Koroška Bela. Žirovnica, Radovljica, starosti Sokolske župe Kranj br. Spicarju, pevcem društva »Sava«, gasilski četi Jesenice, sreskemu šolskemu nadzorniku gospodu Gradniku, vsem gg. stanovskim tovarišem tn tovarišicam, zastopnikom društva J. U. U. Radovljica, društvu nameščencev KID, Cirilmetodovi in Čebelarski podniftnlci. Kolu jugosl. sester, gojenkam drž. toledo tečaja in gospodinjski šoli, mladini meščanske in narodne šole in vsem darovalcem prekrasnih vencev to cvetja. Dalje se zahvaljujemo br. Sokolom, ki bo držali častno stražo, šoL npr. g. L. Pibrovcu in br. starosti dr. Obersnelu za poslovilne besede ob grobu ter vsem znancem in prijateljem, ki so pokojnilca v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. JESENICE, dne 16. oktobra 1936. t ALF JOČI OSTALL 1 ZAHVALA Ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata ln strica, gospoda BANSKEGA SVETNIKA, se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršnOcoli način lajšali naSo bol in ki so dragega pokojnika počastili na njegovi zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg. zdravnikom ljubljanske splošne bolnice in krške občinske bolnice, ki so storili vse, da rešijo drago nam življenje ln čč. sestram usmiljenkam za skrbno nego. Zahvaljujemo se osobito gg. banu dr. Natlačenu, podbanu dr. Majcenu, ministru v p. ing. Sernecu, senatorju dr. Marušiču, uradniStvu banske uprave in mestnega poglavarstva za udeležbo pri blagoslovitvi, gg. podpredsedniku mestne občine dr. Ravniharju in banskemu svetniku dr. Ogrtou za poslovilne besede, odposlancema banske uprave pri pogrebu in krškim pevcem za ganljive žalostinke. Ob enem se zahvaljujemo našim dragim prijateljem in znancem za krasno cvetje in za izraze sožalja, ki so nam bili v tolažbo. LJUBLJANA, 18. oktobra 1936. A. Poitzer: 22 | Pot brez cilj 3 o m a n Nc da bi odpri vrata, sem zaklical: »Kaj se ie zgodilo? Ali ladja gori, ali se je moštvo uprlo...?« Prizadeval sem si, da bi bil moj glas lahkomiseln in vesel. »Ne zamerite, gospod We:ndal — ljudje pravijo, da so slišali iz vaše kabine stneil...« sem začul glas irskega kapitana. Pomislil sem, ali naj odprem vrata in z nekaj besedami razložim ljudem, da se je strel sprožil do naključju. Ko sem pa videl Lewrencea. kako je s stisnjenimi pestmi in srepim pogledom stal pred me" noj, sem opustil ta namen. Posiljeno sem se zasmejal: »Strel — v moji kabini? Nekomu se je sanjalo.« Trenutek ali kai je bilo zunaj vse tiho. nato se je kapitan spet oglasil: »Nu. t-edaij ne zamerite, da smo vas motili, gospod \Yeindal...« Tisti mah me je obšla nerazložljiva želja, da bi odprl vrata in spustil vse, ki so bili zunaj v kabino. Da bi bi! ubogal ta notranji glas! A ne, pustni sem iih. da so odšli. Lawrence je bil neudeležena priča tega prizora. Negibno je stal še vedno na istem mestu kakor prej. Kai mi je bilo storiti z njim? Zdaj :s>e še milton ar menda prebudil iz svcae otrplosti. »Eden izmed naju je odveč.« je trmasto ponovil. Tudi jaz sem bil takih misli. Rekel sem: »Prav imate, eden izmed naju je odveč — vsaj v tem prostoru!« Ni me razumel, ali me pa ni hotel razumeti. Kar obseden je bil od svoje trmaste misli. Kakor gramofon, ki lajna • venomer isto ploščo, ;e tudi zdaj ponovil: »Vi ali jaz... eden izmed naiu je odveč!« Zazehal sem. Ne popolnoma iz srca. a res je 'bilo. da mi je mož vražje presedal. Tedajci sem zagledal v njegovi roki dve šahovski figurici. Belega kmeta in črnega. V Lavvrenceovi pijani glavi se je bila resnično porodila blazna misel tako imenovanega ameriškega dvoboja. Zdaj je držal obe roki za hrbtom. »Izberite si!« je kriknil z zapovedujočim glasom. »Kdor dobi črnega kmeta, mora izginiti!« Tako govoreč je z glavo pokazal pištolo, ki je še vedno ležala na tleh. Molčal sem. »Nu, zakaj ne izberete?! Leva roka ali desna?« je nestrpno zaklical La\vrence. »Ne leve ne maram ne desne. Niti na misel mi ne hodi, da bi privolil v vašo blazno namrero...« »Strahopetec!« »Lawrence pijani ste! Jutri, ko 'boste trezni, se pa rad streljam z vami, če boste še hoteli!« »To ne bi bilo napak za gospoda mojstrskega strelca!« se je poročal milijonar._ »Počakajte, gospod! Niste mi dali dokončati. Cur te pogoje najinega dvoboja: vsak izmed naju bo držaj v roki vogal žepne rutice, z drugo bova pa oba hkratu sprožila. Ce bi se vam zdelo, da imam tudi ob tej razdalji še prednost pred vami. lahko vzameva v božjem imenu damsko nrt co ...« Ta predlog ie bil seveda nesmiseln. Prav tisto bi bilo. če bi bila o polnoči skočila z lade v morje. A čudno: Lawrence je moj predlog sprejel. t »Lepo — torej jutri!« je zagodrnjal in odkolo" vratil i z kabine, ne da bd mi voščil lahko noč. . To so bile zadnje besede, ki sem jih slišal iz njegovih ust. Zdaj ko sem bil spet sam. me je jela obhajati nerazumljiva tesnoba. Ne da bi se bil bal miljo-narjevih groženj. Toda v podzavesti sem slutil bližajočo se nesrečo. Šiloma sem prepodil mračne misli; skušal sem si vtepsti v glavo, da jie. da je moje sedanje razpoloženje samo naravna posledica zadnjih razburjenih ur. Čeprav sem se bal. da ne bom zatisnil oči. sem vendar kai hitro zaspal. Bilo je globoko spanje, ki ga sanje niso motile. Ko me je zbudilo g'asno tr kaire na vrata, se mi je zdelo, kakor da sem spal mnogo ur. Nato sem začul ladijski zvonec: bila je ena po polnoči. »Da!« sem zaklical in pritisnil na svetlobni gumb. Stari strežaj je stopal v kabino: S tihim, nekoliko hreščavim glasom je rekel: »Ne zamerite, prosim, da vas nadlegujem. Kapitan nujno želi govoriti z vami. gospod!«_ PLAŠČ - OD PAUUNA dalmatinske nove (tudi za žganjekuho) zopet na zalogi. Najceneje kakor vedno pri M. Stcle 8 L PieIIck? LJUBLJANA — POGACARJEV TRG (v knezonadškofijski palači) I dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste — dobite v največji izbiri pri Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. »V-.VVo' i\\v ||mppi2rianja i ' 'f cjSO odo T fumetruKcro _________ inesn^Ša t KRALJEVN! DVORNI DOBAVITELJ hHAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA' .?„ senu E1B! cnrotLOVAMJE- glasbil in glasbenih priteklin [Zfi & ft E &. Tlikolice^a ul.lO/c IViOline......od Din ?1?naHzsarI Havajske kitare, ghra-Mr - LssgSa. Mandoline..- • 95.- - i saksofoni in td Mapmonike«- • i najceneje. ZRHTrYft3T& CENIK Podalfšaf si življenje! Življenje moramo podaljia ta, bolezni preprečiti, bole» ni ozdraviti, slabosti oja-Siti. nestalne moremo nčvr stiti in nesrečne napraviti srečne1 Kaj je vzrok vsake bolezni? Osiabtjenje živcev, poCrtoet, tagub« Mnik prijateljev ali svojih bližnjih, razoCa.ra.nj«, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo dni jih razlogov. Zadovoljstvo je najbolj*! idravnik! So po«, fcl Ti morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oti-viti Tvoj inaf-aj, napolniti Te z no>vira »panjem; ta po* je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjiiid je raatolma ceno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in miiiee, odpraviti alabo razpoloženje, budnost, raztresenost, oelabljenjo spomina, ne-razpoloženje za delo in nebroj dragih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpra/vo,. Yam bo nudila mnogo prijetnin ur. PoStno zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin SO Zelo ugodna prilika! Naprodaj je Hotel PALAČE, najlepši hotel na Jadranu, s prostranim parkom in lastno obalo. Posestvo leži ob najlepSem mestu Kaštelanske rivijere. Hotelska zgradba sestoji lz kleti s kuhinjo, pritličja, visokega pritličja, prvega in drugega nadstropja manzarde in podstrešja. Ima 25 sob, dvorane za restavracijo, verande in vse nujne stranske prostore. Hotel ima tekočo vodo iz vodovoda, lastno kanalizacijo in električno razsvetljavo. Poleg hotela se nahaja vila. Sestoji se iz kleti, pritličja, prvega nadstropja in stavbenega podstrešja. Ima 9 sob. Vodovod. Električna razsvetljava. Površina parka je 23551 m», zasajen Je z različnimi rastlinami, drevjem in palmami. Lastno pristanišče in kopališče s tuSi. Lastna hotelska oprema. Telefon, pošta, brzojav, železniška postaja, državna cesta. Nahaja se v neposredni bližini Splita. Začetna licitacijska cena je Din: 2,800.000.—. Prodaja se bo vršila v glavni filijali Državne hipotekarne bar'-v Splitu, dne 9. novembra 1936 leta. Natančne informacije pri glavni filijali Državne hipotekarne banke v Splitu. In preden sem utegnil kaj vprašati, je strežaj dodal :č »Gospoda Lawrenoa je pravkar nekdo ustrelil.« 14. poglavje Ne spominjam se več natanko, kakšen je bil učinek teh s.rašnih besed. Ali sem bilj boli osupel ali prepaden. afe me je grozna novica samo zmedla ali tudi potrla? Strežaj ie hitro od.še. Nekaj trenutkov sem kakor okamenel sedel na postelji. Ko sem nazadnje segel po svileno nočno haljo, ki mi jo je bil La\vrance posodil iz svoje oblačilnioe. mi > 598/1, njiva > > 598/2, nerodovitno > > 600 , njiva > » 601/1, travnik > > 603/3. travnik 2.363 m2 5.304 > 105 > 4.474 > 218 > I.?y2 > 5.993.90 Din Srcsko sodišče v Radovljici, odd. L, dne 25. septembra 1936. Tovarna pohištva Franjo Vehovarja, Celje, Kersnikova 17»» ki ima edina v Celju moderno urejeno sušilnico za sušenje lesa. izdeluje po naročilu iz zdravega in suhega lesa prvovrstno kvalitetno pohištvo. Cene konkurenčne in zmerne. Zaloga CELJE, Glavni trg 12. □□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□aaaoa^PDnoDDaoaaj 0nserirmte v „3utrudi mžsci :•;;..v v;.;.;:^, : ■■■••■.. tthvaltt* Vsem, Ul so jo spremili na zadnji poti in ki so naši nad vse ljubljene dobri soprogi, mamici, sestri, babici in tašči, gospe f*f«f V« v • « darovali cvetje ter nam bili v tolažbo, se naitskreneje zahvaljujemo. Maša zadušmca se bo vršila v ponedeljek ob 7.15 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana — Postojna, 17. oktobra 1936' Žalujoče rodbine Mi — Pehani — Zahvala Za premnoge dokaze Iskrenega sočustvovanja, Id smo ga bili deležni ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Franca Crobatha šefa-sen. tvrdke Franc Crobatn d. z o. z. se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni zahvalo zdravnikoma gg. drju. Fajdigi ln drju. Bežku, ki sta mu lajšala trpljenje, č. s. Kolomani za požrtvovalno nego, ter gg. prof. Slaparju in drju. Simončiču za lolažilne obiske ob času pokojnikove bolezni Hvaležno se zahvaljujemo vsem, ki so blagopokojnika spremili na njegovi poslednji poti v tako velikem številu, zlasti eč. duhovščini, domačemu sokolskemu društvu za častno stražo, kranjski godbi za ganljive žalostinke, zastopnikom sreskega načelstva, kranjske in stražiške občine, ostalih javnih oblasti, Združenja trgovcev, Pomočniškega zbora, gasilske čete, domačemu nadvse požrtvovalnemu uslužbenstvu, odposlancem Narodne Čitalnice, Zadruge »Narodni Dom«, ter ostailh narodnih in stanovskih organizacij; nadalje številnim pokojnikovim stanovskim tovarišem in znancem od blizu in daleč, zlasti mestnemu županu g. Cirilu Pircu za izkazano posebno pozornost. Končno bodi izrečena najtoplejša zahvala vsem številnim darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, s katerimi sc jc obsulo njegovo poslednje domovanj?. vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali s tolažbo ob strani, tisočera zahvala! Kranj, v oktobru 193&* Globoko žalujoči CROBATHOVI • v -V- ••• .v.: i LvagaLjš Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. leot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Lmibliani.