ZA IZBOLJŠAN JE UST A lab 4a*r« v«iK VMk. ki MluNiri^iUii VM b« kttk Mvk. ti >i '» GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. GTATHJE OPOZARJAM. d* pravočasno obnora niotai- no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako io niste naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poskuinjo. TELEPHONE: CHHsea 3-1242 mm 8erwi Clmm Mailer September 21«t, IMS mt tke PmI Off k« %k New Verk. N. I. Set «f CeogreM mt Martfe 3rd. 1871. ADDRKSS: 216 W. 18tb ST.. NEW YORK No. 9!. — Stev. 91. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 20, 1939— ČETRTEK, 20. APRILA, 1939 Volume XLVI1. — Letnik XLV11. JUGOSLAVIJI PRETI OD V S E H STRANI NEVARNOST KER JUGOSLAVIJA NI PRIZNALA RUSIJE. JE MED NJO, NEMČIJO IN ITALIJO ZVEZA MOGOČA Anglija hoče ščititi male države LAHI PROTI POŽAR UNIČIL PREDSEDNIKU PARNIK PARIS Ministrski predsednik Cvetkovič bo nadaljeval posvetovanja z dr. Mačkom. — Nekateri se boje, da se bodo pogajanja razbila. — Knez Pavle je odgo- j Italijansko časopisje stru-| Požar je popolnoma uni-dil sestanek s kraljem Karolom. peno napada Roosevel-ta. — Zagovarja osvojitev štirih držav. BEOGRAD, Jugoslavija, 19. aprila. — Prej, kot je bilo domnevano, se je ministrski gredsednik Dra-giša Cvetkovič odločil, da gre v Zagreb in nadaljuje svoja pogajanja z dr. Vladimirom Mačkom glede hrvatskega vprašanja. Naglo Cvetkovičevo odločitev smatrajo nekateri politiki za dobro znamenje, drugi pa se boje, da se bodo pogajanja razbila. Beograjska vlada ima resno željo, da pride do sprave med Srbi in Hrvati, toda zahteve, katere je dr. Maček sestavil v ponedeljek, so zelo obsežne Dr. Maček namreč zahteva, da so v hrv,at3ko avtom-no državo vključene poleg Hrvatske tudi Slovenija, Bosna in Dalmacija, kjer je med narodom vsled tega videti živahno politično gibanje. Toda, če je tej Mačkovi zahtevi vstreženo, bo jugoslovansko Icraljevstvo premenjeno v federativno državo Kot sestavni deli Jugoslavije so do sedaj veljale samo Srbija, Hrvatska in Slovenija, toda ko se enkrat v kaki državi prične govoriti o federaciji, tedaj delitve in poddelitve nimajo meje. Jugoslovanska vlada vidi v Mačkovi zahtevi, da je v hrvatsko avtonomno državo vključena tudi Bosna, največjo zapreko za konečni sporazum. V Bosni so Hrvatje in Srbi med seboj tako zmešani, da je nemogoče potegniti narodnostne meje. Dobro poučeni krogi domnevajo, da bo Cvetkovič dr Mačku pri prihodnjem sestanku stavil pro-tipredloge. BEOGRAD, Jugoslavija, 19. aprila. — Jugoslo-j JJ^j P™* vanski kraljevi namestnik knez Pavle je za nekaj nici 8 dni odložil svoj sestanek z romunskim kraljem Karolom na njegovi jahti na Donavi. Knez Pavle hoče počakati do sobote, da izve za izid razgovorov med vnanjim miniistrom ^leksan drom Cincar-Markovičem in italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzom Cianom v Benetkah. Po poročilih iz Bukarešte tudi kralj Karol želi. šljenja ameriškima naroda, da je ta sestanek nekaj časa odgoden in saj do te-1 Mussolini se zelo huduje na riaj, da se vrne v Bukarešto vnanji minister Grigo-ri Gafencu in mu sporoči glede svojih razgovorov v Berlinu. Sodeč po splošnem razpoloženju, kralj Karol in knez Pavle čakata na obvestilo glede načrta osi Rim-Berlin, predno bosta sama razpravljala o evropski politiki. Poleg tega pa je knez Pavle tudi zelo zaposlen s hrvatskim vprašanjem. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 19. aprila. — Diplomatski opazovalci vidijo vedno večje dokaze, da os Rim-Berlin zelo pritiska na Jugoslavijo, da bi se pridružila protikominterni pogodbi. To željo Nemčije in Italije Jugoslavija prav lahko izpolni, ker do sedaj se ni priznala sovjetske Rusije Ravno tako si Nemčija in Italija prizadevate, da pride do kakega sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko, ki je že zvezana v protikominterni pogodbi z Nemčijo, Italijo, Japonsko, Špansko in Mančukuom. V svojih pogovorih v Rimu sta si Benito Musso- MILAN, Italija, 18. aprila. Mussolinijev list 44II Popolo d'ltalia" pravi, da je mirovno poslanico predsednika Roo-sevelta že zavrgla italijanska n;irodna zavest. "Predsedniku odrekamo vsako pravico vmešavati se v evropska vprašanja, kajti njegova dežela ni neposredno zainteresirana in tudi sam osebno nima nikakega povoda, da bi .prevzel vlogo prijateljskega in nepristranskega posredovalca," pravi urednik Virginio Gay da. Glede štirih držav, o katerih pravi Roosevelt, da so izginile, <4'IJ Popolo d'ltalia" odgovarja, da ste Albanija in Avstrija sami zapečatili svojo u-sodo, da se Cehoslovaki lic moiejo sklicevati, da imajo ) -iko pravico do samostojnega naroda in tla je imela A be linija "tragično smešno vlado" in ji je zato Italija prinesla 14luč in najslavnejšo civilizacijo na svetu." RUM, Italija, 18. aprila. — Fašistični viri naznanjajo, da bosta Hitler in Mu.-olini na m:-rovno poslanico predsednika Roose>\elta si i«" no odgovorila- Musolini se je glede stališča Rooseveltov po-pos veto val 1'eldmarša-lom Hermannom Goeringom, ki se je sinoči v svojem razkošnem posebnem železniškem vozu iz Rima odpeljal v Berlin. Fašistično časopisje pravi, da naziranja predsednika Roo-sevelta ne predstavljajo mi- predsednika Roosevelta, ker je bila njegova po Danica tako obširno razglašena ob istem času, ko je prišla Mussoliuiju in Hitlerju «v roke. čil veliki francoski par-nik "Paris".—Najbrže je izgubljenih mnogo dragocenih umetnin. HAVRE, Francija, 19. apr. — Sinoči, kmalu po polnoči, je na parniku Paris, ki ima 34,5611 ton, nastal požar, ki se je naglo razširil. Po preteku par ur se je parni k potopil. GEN. FRANCO ODPUŠČA VOJAKE General Franco je včeraj odpustil 200,000 vojakov. — Delo bodo najbrže dobili v industriji. BURGOS, Španska, 19. apr. — General Franco je včeraj pričel z demobilizacijo svoje armade, ko je odpustil 200,000 Na njem je bilo nad pol mi-!vojakov. Vojaški izvedenci ce- ŠKODA, DA SE JE TE SVOJE NALOGE PREPOZNO ZAVEDLA LONDON. Anglija, 1 9. aprila.—Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v poslanski zborni-I naznanil, da Anglija še dalje gradi zid proti agresivnim državam. ljona dolarjev vrednih umetnin, katere -so nameravali s ladjo peljati na svetovno razstavo v New York. Umetnine so bile zavarovane, in so ji;« pravočasno rešili. Mnogo evropskih odličnih oseb se je nameravalo peljat" s parnikom na newvorsko razstavo. mjo armado general Franca lia miljon vojakov. Vojaki so bili po večini odpuščeni v severni Španski. Armade na jugu, v Sevilji, Madridu in Valeneiji bodo še ostale do 15. maja, ko bo general Franco zmagoslavno vkorakal v Madrid. Franco^ega v korakanja so Požar je nastal v pekarni iu bosta najbrže ud dežila tudi 1- se je takoj ra-zširil po velikem salonu. Paris je že drugi par ni k francoske parOb rodne družbe, ki je tekom enega leta zgorel, ."i. maja lanskega leta je zgorel parnik Lafayette. Med umetninami je bilo veo slavnih slik, razni kipi, pre-progeg, pohištvo, stekleni izdelki, knjige in rokopisi. talijanski vnanji minister grof Galeazzo Čiauo in maršal Hermann Goo ring. General Franco bo sprejel pozdrav svojo armade na Ualle de Alcala, v krogu svojih mini-t rov in dip loinatskega zl.oi «. Italijanski general Gastonv Gambara bo jahal na čelu parade. Potniški in tovorni vlaki, ki j pomožne ladje, prihajajo s severu, so polni vo-| Med J7. aprilom in SREDOZEMLJU PRETI HUDA NEVARNOST V španske vode je od-plulo 25 nemških bojnih ladij. — V bližino Gibraltarja prihaja vedno več španskih vojakov. BERLIN, Nemčija, 19. apr — Uradno je bilo naznanjeno, da je del nemškega vojnega brodovja odplul za en mesec na manevre v bližini Spau>ke in Portugalske. Na teh manevrih boste dve oklopnici, dve križarki, dva škadrona rušileev, trije ška-droni submarinov in običajne 1. nu»- RAJE V JEČO KAKOR V VOJNO nedeljski svečanosti new-vorškega ognjegaškega depart-menta je vzbudil s svojim govorom veliko pogornost Byr j a kov, ki ti tovarišev, ki so povsem mojega mnenja. Nova Zelandija se pripravlja Kako velika bo bodoča španska stalna armada, še ni določeno, toda štela bo nekaj stoti-soč vojakov. Vlada so je z vso vnemo zavzela, da čimprej popravi škodo, ki jo je povzročila držav ljan.-ka vojna. Za to delo bo rolu, v A rosa zalivu. Polite vedri, Vigu in Lizboni. Angleško - ruska pogajanja so bila preložena, ker je ruski poslanik Ivan Maisky z aero-planom odpotoval iz Londona, v Mtfskvo. Angleško-turška pogajanja pa so žo mnogo več napredovala, toda le poča.-i gredo proti koncu in njih izid bo mnogo oiK'iseu od odločitve v Moskvi. O tem ni nikakega dvoma, da je Anglija iskrena v tem, da ščiti Turčijo in da je tudi Turčija pripravljena -sprejeti zaščito, toda Turčija ne želi preveč javnega oznanjevanja glede svojih obveznosti do Anglije in balkanskih držav, zlasti ne glede sporazuma o Darda-nelah. Zato se Chambeilain tudi sedaj zadrži zelo providnno, kakor pri pogajanjih s Poljsko, ko je rekel, da ne more položiti vseh kart na nitzo, dokler igra ni končana. Chamberlain pa je rekel, da se bo Anglija držala vseh vo jaških in drugih obveznosti do držav, s katerimi je sklenila kak sporazum. Države, katere je Anglija pripravljena brani ti in s katerimi ima že svojo pogodbo, so: Poljska Grška, •mi ga, i.'. JJoinunska- Francija, Portu- uskih modernih , , „ . . . T / galska, Egipt in Irak. Dalje je rekel Chamberlain, da skuša Anglija v mirovno fronto" pridobiti tudi Holand-sko, Švico in Dansko, katerim bo zajamčila zaščito in varnost njihovih meja. H TOČK HOLM, Švedska, li>. aprila. — Ruski poslanik Ivan Maiskv je dospel v Stockholm ter l>o jutri z aeroplanom nadaljeval svojo pot v Moskvo. Ida poroča Josipu Stalinu o _ z angleško | vlado. '4S seboj ne neseni p redi o- BERLIN, Nemčija, 11». apr. — Nad -5 nem bojnih ladij je odpiulo na manevre proti Španski. Ladje od plule iz Kiela in AVilhelms-havena — kako in kdaj, je tajnost — v predel Atlantika v bližini Gibraltarja. Francoske bojne ladje kri-žarijo v gibraltarski morski o-žini, angleško vojno brodovje pa jo zbrano okoli Malte. Po mednarodnem običaja je Nemčija obvestila Anglijo in i1"4 i««"*-« *, - - . , . i svojih pogajanjih Francijo o teh manevrih. « , , mobilizirana vsa dež. španska nda- WBLLINGTON, Nova Ze lank0iij0> Na tisti čas se mo - Naša dežela je osamljena, in sovražniki jo prav lah GIBRALTAR, 11». aprila. — V mestih v bližini Gibraltarju danes pozval v>e moške, stare J od osemnajstega do petdese- j ramo že sedaj pripravljati. toga leta, naj bodo za slučaj! T»krat bo,uo morali biti edU vojne pripravljeni braniti No-1 Prepričan sem, da bo voj-vo Zelandijo. na kmalu izbruhnila. jMussolini je grofu Telekiju posebno polagal na srce, da pride Madžarska z Jugoslavijo do sporazuma, saj v gospodarskem oziru. Kako politično stališče bo morala Jugoslavija zavzeti, bo določeno v soboto v Benetkah, ko se bo- sta sestala jugoslovanski vnanji minister Aleksan-'ini in madžarski ministrski predsednik grof Tele- dler Cincar Markovič in italijanski vnanji minister ki zatrjMilft prijateljstvo med obema državama in grof Galeazzo Ciano. VIKTOR EMANUEL ALBAN-SK1 KRALJ RIM, Italija, 16. aprila. — Roque en kavalerijski polk, ki Italijanski kralj in abesinski!se je začasno natanil v aroui za bikoborbo. gov za kako zvezo,'1 je rekel i Maiskv, <4toda bil sem |>okli~ ; can, tla Stalinu poročam o raz-1 i . V l^toženju v Londonu. Koliko c'' časa bom ostal v Moskvi, je (odvisno od mednaiodnega raz-Iz zanesljivega vira prihaja voja in še posebno oil Hitler-poroeilo, da je prišel v San jevega govora v državneci je opažati zelo živahno voj ško gibanje. Na mejo pri Gibraltarju neprestano mnogo španskega vojaštva. V Gibraltarju je sedaj l leto .. 17 « W ........$3.50 ■iitorlptlw Yeerty |L- "OLA8 NAHODA" UHAJA VSAKI DAN IZVZKMfll PRAZNIKOV NEDELJ IN fJLAB NAHODA", SI« WKST IUk ffLIPHONl: NBW YORK. N. t-Utt Pod vaško lipo 1 Piše kakor misli FRANK KERŽE Kaj bo v Evropi? n. Na ozomlju, katero je pri- rope. Ali -hi ne bila to idealna kombinacija? Združevati p<> jeziku in , - - .ustvarjati politične celote, je meroma tako veliko, kakor nas vse*kozi ZRre^no. Je7;tk ^ ne. kaj abstraktnega, to se pravi: je N'zgoja in notranje prepričanje, kar tvori lahko podlago za kulturno pihanje. Produkcija, gospodarstvo in trgovina KAJ JE PRIDOBILA NEMŠKA VOJSKA Z ZASEDBO CESKE IN MORAVSKE Vojaški strokovnjak ^Tirnesa'' razpravlja o množini o-ro/.ja, ki je dobila nemška vojska z zasedbo Češke in Moravske. Po angleških informacijah je razpolagala češkoslovaška vojska z najmanj milijonom najboljših pehotnih pušk, s .UMK) topovi, od tega 1200 težkih, s 600 bombniki, 400 lovskimi in 200 poizvedovalnimi letali prve linije. Letalska komanda je razpolagala tudi s potrebnimi rezervami motorjev in nadomestnih delov za letala. V teatavu češke vojske je bilo dalje okoli 800 modernih tankov, večinoma lahkih, kakih 450 oklopnih avtomobilov, dalj«- .">U00 niotooiklov iu 8000 modernih tovornih avtomobilov. (Vška vojska je bila tudi bogato založena s pionirskim in inostmnini materialom ter s sredstvi za kemično vojno. V po -est nemške vojske je .prišlo tudi 18 oklopnih vlakov, ki so posebno artiljerijsko sijajno oprendjeni. Poleg tega je imela češka vojska še 10,000 strojnic in 30 tisoč lahkih strojnih pušk, ki spadajo med najboljše na svetu. Angleški vojaški strokovnjaki računajo, da je dobila Nemčija z zasedbo <"'eške orožja in tehničnega materijala za kompletno opremo 40 divizij s prvovrstnim materialom. Tu je treba prešteti tudi uniforme in vso dodatno opr«> ino, ki je bila po kakovosti enakovredna angleški, če ne še Iki1> ša. Češki vojaki so imeli n. pr. najboljše čevlje in suknje. Pri tem pa je treba upoštevati, da je češkoslovaško orožje po kalibru različno od nemškega. Zato bo moralo nemško vrhov, vojaško vodstvo pri morebitnih vojaških operacijah u-porabljati divizije, ki bodo opremljene z zaseženim češkim om-žjein, v strnjenih blokih. Ce hi »e te divizije pomešale z ostalimi nemškimi divizijami, bi nastopile težke komplikacije z dovozom in razdelitvi jo municije. Pri sedanjem stanju angleške vojne industrije bo potrebovala Anglija leto dni, da bo mogla izdelati orožje in opreme za 40 divizij, ki jih je sedaj Nemčija oborožila preKo noči. Texas, mik) imeli sledeče države: ('ehoslovaško. Avstrijo, Ogrsko, Jugoslavijo, Albanijo, (irsko, Bulgarijo in Rumunijo. Tuiiško rapustiin, ker spada' bolj med azijske d reave, fa. I nokaj jako konkrotno^. med teh osmih je .melo pet svo- f.,ovd5ko tHo n<, živ; C}i] • je kralje, tn pa svoje avtokra- ka> pa<, ,pa pridelkov. zaslužke. Skupno so premogle te dr- lk((V tor industrije. Xi VJ|4no zave okoli sedemdeset milijo-' življenje, s katero nov ljudi, torej ravno prav zaUupiT10 s(rinjaš ali kateri eno mo.no di-žavo. (jezik .govoriš, važno pa j.«, :la Tako mislim jaz in t. - ne ^ vsak -,ovok svojo h pa tisti, k, so vodili usode tehsvojo .stroho in Vse kar drzavie. Bekli so, kakor vča-»zal|trVa življpnjV< Zanimivo je to, rla 80 vse čase živeli 1 j litije različnih narodnosti v enem Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR -1939—-- POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 5ftc. t* prilike! sili naši Hrvatje: -mi hočemo' Humostojnofit., To se pravi: lastno državico, kar pomenjA za^no: svojevrsten denar, posebno zastopstvo po Širnem svetu. Nadalje: lastno upravo, zakone, vojsko itd. Jaz ne vem, da j«* bilo tako malo resničnih patrijotov po teh državicah. Zakaj če bi jih bilo kaj, bi bili morali povedati, da je prva in zadnja podlaga ene države njena gospodarska moč. ("V te ni, ne pomenja samostojnost dosti oziroma z drugimi besedami: pomenja primeroma to in toliko, kakor svoboda in demokracija v naših državah. Kaj pomaga svoboda govora in pisave, kaj svoboda volitev, če pa človek nima kaj jesti. f'e nima kaj obleči, če nima iti kam domov, če si v slučaju l>olozni ne .more klicati zdravnika, če nima sredstev za lastno izobrazbo in izobrazbo svoje družine. Zdi se mi, da se je slišalo vpiti samo tiste, ki so na tihoma računali na mesto pri koritih. Iamed vseh teih osmih državic je bila še nekako najbolj preskrbljena Čehoslovaška, za njo Rimi unija in Jugoslavija. Vse ostale so bile bolj revne z Madjarsko vred. Toda Tebi niso mogli shajati s tem, kar je napravila industrija in kar je rodila zemlja. Treba je bilo kupovati in prodajati z zunanjem svetom. Se bolj je bila \odvisna Jugoslavija. Pridelala je sicer dosti žita, ima živilu) in les in rude, toda vse to se je moralo prodati, če so hoteli živeti. Prodati komu? Zunanjemu svetu. Tuko pridemo do tistega kamna, ob katere^ se mora ftpodtiilkniti vsak, kdor piše o problemih malih držav. Zakaj zunanji svet je velik, toda [>oln konkrence in raznih obveznosti. Anglija rabi dosti, a mora kupovati pred vsem pri svojih. Francija tu li rabi, toda ona zaeno dosti proda zunanjemu svetu. (V ne bo jemala, tudi prodala ne bo. Najbolj naravno je„ da sosed trži s sosedom, ker pride najcenejše. Sosedje pa so: na severu Nem-eija, na z&padu Italija. Obe deželi morate knpiti dosti živefža, lesa. rude in podobnega, obe deželi imate zopet dosti na prodaj, zlasti in-dustrijalnih izdelkov. Kam naj prodajo male države, če ne v Nemčijo in Italijo? Odkod naj kupujejo, če ne od tam, k minor prodajajo svoje. No in statistika kaže, da ste Nemčija in Italija pokupile od 60 do 80 proeetnov vsega, ojave na svetu. Zakaj če bi ne bili taki, bi morali vendar videti, da živimo v časih velikega, ki mori in žre vse, kar je majhnega. Po Evropi so bili razni karteli, po Ameriki razni trusti, ki so polagoma spravili vse podse. Doba majhnega in samoKtoj-nega je vsaj že en« stoletje za nami. Izkratka: na svetu ni danes življenja za »majhnega. To velja še prav posebno za celote, ki jim pravimo države. Zakaj <4ronati" eno državo ni majhna stvar. V resnici je to tako drag luksus -za majhnetra, da mora ali propasti, ali pa preiti močnejšemu tako v past, da ni samostojnosti drugje kakor na {papirju . Vzemimo za primero eno izmed bolje -toječih državic, to je našo Jugoslavijo. Bogata je na poljskih pridelkih, na živini rn lesu. da imenu jem najvažnejša. Italija in Nemčija ku-pitn po večini vse. Ce ti dve odnehate, je kriza v deželi. Živina nima cene, žita leže |>o skladiščih in les čaka v kopah svojega trga. Doma ne more država prodati tega, ker ima vsak dovolj. Rabi pa drugega, kar mora kupiti. Torej: trgovina z zunanjim svetom je življenska |>ofreha. Male države so se zavedale, da imajo težak položaj. Meto da bi bile vzele problem v teh dveih. Kar jih drži v prisil jeiiih prijateljskih zvezah z Beri inom in Rrmom, je samo — strah. To si kar priznajmo. Predno hi bila armada balkanske zv-e«e na pohodu, bi bila usoda Jugoslavije že davno zapečatena. Od katerikoli strani gledamo stališče male države, ne najdemo drugega, kakor nevzdržen pokižaj. Ne verjamem, da so bili tisti tako neumni, da bi ne bili vedeli tega, — tisti državniki namreč, ki so pred dvajsetimi leti polagali temelje samostojnim državicam. Rps je sicer, da ima Evropa nekaj malih državic, ki , ,po končani svetovni vojn je bilo skoro ipolaih dvajset let na rasjpolago, kar je velika doba. Redkokdaj se daje taka prilika zgodovini narodov, kakor so jo imele male države. Tn zamudile so jo: dan»s stoje prt-rf vprašanjem biti ali ne biti. Ni treba niti vojaške sili*, dovolj je gospodarska. Bili so časi, ko so junaki res nekaj šteli. S ponosom kaže zgodovina recimo na naše f'r-nogorce, .katerih je bilo samo pHščica, jmi so znali obdržati svojo samostojnost. Danes junaštvo n«> šteje dosti več. S t«n se kar i-zpopri-jaznimo. Doba aeronlana, tankov in avtomobilov je {spremenila to vse. Stroj je tisti, ki je dal zmago Italiji nad Al>e-sinci, stroj zopet oni, ki je v štiriindva>etih urah |K>žrl svobodno ("'choslovaško. Z junaštvom so šli: gora in voda, pre-pj^l in daljava — stroj premosti in premaga vse. Pole^ merfcsehojnib zvra malih držav so imele te tudi nekake velHce protektorje v tem, da so se vezale z velikimi državami. Nekaj časa po svetovni vojni je bila Francija tista, ki je imehi male države kakor koklja p išče t a okoti sebe. We to nekam Šlo in držalo, dokler se nista oborožili Nemčija in Italija. Dane je vse to .spremenilo, je vzrok Francija snnva. Ona bi bila preprečila lahko vse, kar je Nemči ja izpeljala. Da ni — je vzrok Anglija. »Stvar je namreč ta: mirovna pogodba je naložila Nemcem taka bremena, da je imel usmiljenje ž njimi takorekoč ves svet. Pred vsem seveda Anglija, ki je naravnost rada videla, da Nemčija vstaja. Računala je tako: močna Nemčija bo nevtralizirala Francijo, da ji ne bo raste! preveč greben. An ki imajo, in prosim vas, k -tarejši rojaki začeli zanimati ameriških listih, je zopet kriv- za državljanstvo. Kdor pa hoda Anglije. Da ima Balkan podati državljan, mora na roke, kakoršeu je bil in ustva f _____________ rile celoto, ki bi imela možnost gleži so se na vse načine ponu-krepkega življenja, pa so sijali Nemčiji, računajoč s tem, skušale pomagati na druge na- da bodo Nemci držali Evropo čine. Spominjajo nas prav ai (v šahu, Angleži bodo pa lepo vo na tistega Ribničana, ki je J in mimo želi po vsem svetu, vedel, v kateri dolini se pase,k:ikor je njihova navada, konj, jpa ga je «šel vsejedno drugam iskat. Edino naravno in edino zdravo ter pravilno bi bila ena federativna republika vseh osmih držav. Pa so mislile: bomo napravili medsebojno zvezo, pa si bomo pomagali. Bila je zveza, kakor mala Antanta in še danes obstoječa halkanfcka zveza. Ko-li«ko je držala prva, nam pokaže najbolj tragiecn položaj nekdanje C'ehoslovaske. Koliko bi bila vredna druga, vidimo zoipet jasno iz sedanjega položaja naše Jugoslavije. Co pritisnete Nemčija in Italija, ni v par dneh Jugoslavije več. To vedo dobro, zato prinašajo zemljevidi po ameriških listih nad Jugoslavijo vprašaj, to je: ne vedo, ali bo potegnila z Anglijo ali pa se 'bo pridružila osi Berlin— Rim. Mi pa cisto dobro vemo, da ne uživajo Nemci nobenega ugleda pri nas, še manj ItaKjani. Vemo, da ni-ma narod nobene ljubezni do na svojih rehrih laškega raka, ki se hfbko zazre na desno in levo, da Bultgarija omahuje, kam in s kom bi šla — vse to in še mnogo drugega je posItnUca zafnrane angleške politike. Tako s<* rodi iz enega greha drugi in tretji in tako naprej, dokler ni prekasno za vse delo. In ne morem se iznebiti vtisa, da je kljub vsem velikim današnjim besedam vendarle — prokasnn. Vpliv Nemčije in Italije se vi«li na vseli konceh in krajih. In niicjer -e ne vidi in čuti teira bolj. kakor v časnpi>ju naše stare domovine. Lopo vas prosim, mi Slovenci smo vedeli od nekdaj, kdo je Nemec in kdo Italijan, riba -ia vendar žrla stoletje imtšo zemljo in vriičevala naš narod. Zato jih imamo zapisane v dnu naše duše. Imam pismo v roki «h1 int«-liirfiitn«4};a človeka iz stare domovine. V«*s čas je ibil proti v-ak vojski, v zadnjem pismu pa piše, da ves narod ne čatka več z bojaznijo v >rcu, ampak samo z vprašan jenu: kdaj bo. Duša :iaŠ««ra naro la ni mo-^la preboleti u>ode fVhoslovaŠke. katero smo bili od nekdaj v prijateljskih zvijali. Vsi naši politični ln#ji in vsi narodni uspehi so bili pridobljeni v nekdanji Avstriji s [>omočjo za-vednih (Vhov. Kaj čuda, če se je v narodu poodilo tisto čustA'o. ki ne vidi več straha moderne vojške, ampak samo eno: da obračuna s tistimi, ki "?o zakrivili vse to. Da se povrnem k časopi.-ju. t'itarn Jutro, Slovenca, £lo-ven.ski narod in še nekaj drugih. S kakšno -poštljivostjo, s kakšnim strahom se f>i^e o Italijanih in Nemcih. V-akn tlvomljiva b»»>eda je previ Ino v.larjena od -trani cenM»rja, vse izpuščeno, kar bi moglo kazati na resnično duševno >ta-nje našega naro^la. Vsi« ji« tako hlapčevsko, tako čudno hinavsko — prijateljsko prikrojeno, da je človeka «kar groza. Težki so bili denvi naši' suž-njosii v nekdanji Avstro-Ogr-ski. A rtvcni vam: kar je bilo t,kdi*j» .i«' z današnjim fkakor jasen dan pole^ egiptovske noči. Razumem položaj, vem in čutini, da je življenje naše Jugoslavije odvisno od "da*? ali "ne" Hitlerja in Mussolini ja. O tem si bodimo kar na čistem, f'e danes še stoji, se nima zahvaliti sebi in svoji moči. Še manj svojim zaveznikom. Berlin—Rim gospodari in odloča, kako bo. In v strahu, če ne izgube. kar imajo, je vsaka resnica brisana iz javnosti, vo govo rili mornarji. XedaAuo mi izroči uprav m k pismo rekoč: — Na, Zgaga, pa pogrun-taj, kdaj je ta do-pel v Ameriko. Pismo je bilo dolgo štiil strani in je bilo v njem med drugim rečeno: — Vprašate me, kdaj s«n se odpravil v Ameriko. In pravi te, naj vam vse natančno po vem, — Rojen sem bij, ko je bih. na Dolenjskem velika suša. Tako so nii pravili cče, Bo>$ jin» daj dobro! Potem sem šel I; soldatom in ko -em od so Ida tov prišel, mi je sosed dal dve sto goldinarjev, da sem v Ameriko odpravil. — Predno «mo šli v Ljub Ijano, smo dosti peli, pili m plesali. Se mi zdi, da je bilo pomladi ali pa jeseni. V Ljub Jjani smo bili dva dni, nato so na> |m z železnieo poslali sati ne vem kam. — 'Potem smo prišli v veliko mesto, kjer je bilo dosti ši tov. Naš sit* je bil bolj srednje sorte. Imel ji« samo dva rac fenka. Ampak tista dva ran-feaka sta bila za štiri druge. Tako sta pa domtala, da je bilo veselje. — Marina rji so govorili čuden jezik, ki ga menda še kapitan ni •razumel. Slovencev nas je bilo v tretjem razredu nekaj nad dvajset. In eden je strašno lepo harmoniko >pi Ijal. Pa samo prve tri dni, nato je pa sel med kozle. — In kmalu smo bili vsi med kozli. Jedli smo pa vseeno, -aj smo vendar plačali. — Na morjn je bil tudi ntra-šen vihar, ki je divjal dva dni in dve noči. Parnik je gnalo bolj nazaj kakor naprej, in smo mislili: — Kmalu bomo spet doma. — Potem se je naredilo lepo vreme, in -mo videli, dri borno kmalu v Ameriki. — Na Ellis Islandn so nekakšni škrici zaceli v>akega I>osebej popisovati, pa prnv dež je šel. — In dohtar je vsakemu koze cepil. To bi moral že prej storili in nas cepiti proti ko zlom. — In ena salamensko lepa punca je bila na šifu. Ob pogledu nanjo sem se kar kesat, ker sem se z mojo Micko v starem kraju .spajdašil. V New Yorku je solnee sijalo. Zdi se mi, da je bilo po leti. Zagotovo pa ne vem, ker nas je vožnja zelo zdelala. ^ '— To so torej vsi podatki. Se marsikaj bi Vam lahko po veda I, pa raje molčim. — Zdaj tn i [Hi sporočite, s katerim šifom sem dospel v Ameriko in katerega dne. Prilagam Vam dolar za stroške in cigare. Pozdrav 1 "OL A 8 MA KOD A"—Mew York Thursday, April 20, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DaILI Vesele in žalostne vesti iz slovenskih' naselbin KONCERT ZDRUŽENIH SLOVENSKIH DRUŠTEV V BR(X)KLYNU Mogoče si boste mislili, ali je to «ploh mogoče, da bi se vsa društva združila in priredila kOOOi*rt. Gotovo, da j«» mogo ee. V dobrem namenu in * Ini-no voljo ne marsikaj <]os«#, kar t»o miiio v korist naselbini. Kakor je bilo že omenjeno in je tudi rudEvidno v da-ntešnje-m oglasu, se konet-rt * igro vrši 23. aprila v Slovenskem Domu v Brooiklynu. Zadetek ob 3. popoldne. V kolikor je meni znano, je to prvikrat v zgodovini slovenske naselbino v New Yorku in upam, da ne 1m> zadnji krat. Priznati moram, da se mi zelo čudno zdi, da se to že prej ni zgodilo. Po mojimi mnenju bi moral 23. april hiti slovenski dan v New Yorku, iker velika večina rojakov je pri enem ali društvu, koncert pa priredijo vhu društva, torej vsi Slovenci. Pa f »očaka jmo s tem do piknika, katerega priredimo v uvgu*tu. Ve I Me o se je že govorilo in pi-►alo, da ameriška Slovenija izumira, kar je tudi resnica, in samo na nas je ležeče, koliko ča ha bomo še na f»ovršju zato je danes bolj potrebno kot kdaj jirej. da f*ino bolj tesno med seboj povezani, kar se lahko dose že samo s pot n oč j o o ve n s k e-ga časopisja, pri društvih in potom naših domačih veselic, iger in drugih prireditev. Po vseh slovenski h naselbinah so rojaki iz rastnih krajev naše Ktare domovine in živijo ravno tako v prijateljstvu, kakor bi bili iz ene vasi. Tujina jih je zbližala. Smo sinovi in hee-re en««ga naroda, govorimo jezik, v katerem smo prvič izgovarjali briMnla v miših detin-s*k i h letih, in ki nas Kpoiniaja na našo brezskrbno mladost. Akoravno eden ali drugi govori vee jezikov*, katerih se je naučil |x«iteje in vsi drugi vee ali manj angleško, je in ostane materin jt«ik iprvi in njegova izgovorjava najlepša. iS tem ne mislim, da moramo biti nt- v mi i v kako jxmo&ni in ošabni, da srno Slov€»ncI ali jmi mi>ISti, da smo vee kakor drugi I j ud ie, nasprotno pa se tudi ne snicnifi sramovati svojega iiuroda ali pa ga celo zatajiti. I. R. NOVICE IZ MIMNESOTE. V Eveleth, Minn., je zadnje dni umrl John Tchovnik, star 63 Jot in doma iz Po\iiovega gradtsa. Zapušča ženo in veliko družino. V evelethaki bolnišnici čaka na operacijo Matt Mihelio iz Tower ja, kjer je bil tudi rojen. Na Elv ju .se že del j časa nahaja v bolnišnici Ignac Jene, kateremu je zlomilo nogo pri delu v rudniku. V tamošnji bolnišnici je dobro prestal operacijo John La-ternik in tamjkaj se nahaja tudi žena. Martha Kapša. GROZILNO PISMO. Angela S verni k v Irwin, Pa., jo dobila grozilno pismo od nekega — kot ona misli — črno-rokarja, no ve pa, ali je bila grožnja le prvoaprilska šala ali se je res kdo spozabil. Pismo je bilo izročeno inirovnemu sodniku, ki je rekel, da onemu, ki je pisal dotično pismo, so gotovo meša v glavi. Naročite »e na "Glas Naroda." najstarejši slovenski dncTnik ▼ Ameriki. ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV V NEW YORKU VAS VABI NA VELIKO PRIREDITEV Koncertin Ples v nedeljo>, 23. aprila, 1939 40-L ETNO PREISKUŠNJO IMA T UGO S LOV AN S K A J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1939. Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. POROČILO SLOVENSKEGA FARMER JA OB 3. URI POPOLDNE V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 Irving Avenue :: :: Brooklyn, N. Y. PROGRAM 1. 3. 4. 7. POZDRAV . . . Govori tajnik Združenih druStev Mr. ANTHONY SVET BROOKLYN TAMBLRITZA ORKESTRA . . . igra pod vodstvom Mr. IVANA GE1UOVIČA a) Ameri.nka himna, b) L»-j>u uaAa domovina, c) Triglav, koračnica BRATA M OSE ................................ Accordion in violin-! Mm. PEPCA KONČAN in Mr. JOHNNY HOLEŠEK: Pojfia du*K -strunam". — Sprvmlja na klavir Mr. JANKO KONČAN TAMHLItITZA OliKKsTKA—Juniors, lcra pod vodatvoui Mr. IVANA GERJOVIČA SLOVENSKE NARODNE PESMI Slov. Pvvako in Dramatično Društvo "DOMOVINA" poje pod vodstvom Mr. JANKO KONČANA: a) Zagorski zvonovi — priredil Mr. Auton Šubcij, operni pevec b) Blue Danube (Jobann Straus) TKI J K Ml'SKATl It JI lt minut 8. Slovensko Pevsko Društvo SLOVAN" poje pod vodstvom Mr. JERRY KOPRIVŠKA, Jr. a) Zvesda, (Korun), b) Soči, (Jakob Alja*), c) Narodna QOVOK1 PKEDSKDN1K Združenih slov. društev . . Mr. FRANK KERŽE Življenja čudna mem— tenor solo.........poje Mr. JOHN POTUŠLK Slov. Pevsko in Dramatično Društvo "DOMOVINA" poje: Lucia di Lanunermoor (G. Doniaetcl) BROOKLYN TAMBURITZA ORKESTRA Igra pod vodstvom Mr. IVANA GERJOVlCA: a) Oj ti vila Veleblta, b) Krasni sarafan, c) Hej Slovani ČARODEJ NA BRIVN1CA — šalo igra v enem dejanju 14. KRAJINE FILMSKE SLIKE IZ JUGOSLAVIJE Kafte Is prijaznosti CUNARD WHITE STAR LINE, pod vodstvom Mr. M. 8. Ekeroviča Godba: Jerry'« Starlight Orkester Lz Crivitza, Wis., piše Joseph Delaeh: Minili sta dve leti, odkar som se poslovil od svojih prijateljev v Fly (Yeeku, X. Y., obljubil sem, tla jim ho m pisal in sporočil o tukajšnjih ntzmentih. <1 kar sem šel od doma in veliko se je spremenilo. FarmeiHke razmere še precej dobro napredujejo. Tukaj je dosti slovenskih farmerjev. jZkito smo imeli lepo. Zdaj je •nastopila pomlad in se vsi pripravljajo na poljsko delo. Tukaj se bolj drže mleknrije. Nekaterim gre bolje, nekaterim slaibše, Polja so lefia in ravna, zemlja je holj ]>eščcna in lahka '/.a Obdelovati. Raste tudi vse, "kar ne vsadi, samo če večkrat dež namoči čez leto. Jaa pa še vedno mislim, na tiste krasne newyortke hribe in dobre ease, (ki sem jih užival v Flv Crertk Vallev. Stari moji prijatelji: • Mr. Hribar in Mr. Lulek počivata v grobu. l^ah-ka jima bodi ameriška zemlja! Ostali pa sprejmite pozdrav: Klun, Miko Solan, Terček, Ža-Hcmey Joe, seveda tudi Pavla Ll, Trinkaus Levar in Kočevar J. Kriseb. Vam vsem želim dots t i uspeha. Tudi tebe Zgaga. pozdravljam, ee ee me še spominjal. Marijanoe tukaj so radovedno, kakšon si ti. Seveda sem jim moral po praviei .povedane 8. aprila je umrla Ana Bergant, rojena tudi Bergant. stara (J:{ let, in doma iz Medvod na Gorenjskem. V Ameriki je živela fifi let. Zapušča tri sinove, dve vnukinji in tri sestrične. Njen pogreb se je vršil jpo eivilnih obredih in njeno truplo je bilo upepeljeno. Naglo je umrl. zadet od kapi Jos. Rozman, star 37 let in rojen v Oalumetu, Mich. Tu za/pušča o, sedem bratov in SEMENA IZ JUGOSLAVIJE SMO ZOPKT SPKUKLI. — P1&IT1? PO KKKZPLAfNI CENIM. ALI PA TAKOJ N AKOClTK I/M KI) SI .KDK fK /JilKKK: SAI.ATA. listiiMtM, najz;'.-ln. j^ ^ SAI.ATA. zj*i>aiiijii krlika i;la%"iuita SAI.A'I'A, yri^jHHta Mnka SAI.ATA. nltV-kiist« glavuuta SAI.ATA. |M>|«>tii:t v*-liku Kluvnta /KI J K. H lio okroglo /^IMIIIO i z Ki..i K, ljuitljuiisk«. vr-iiki. kasno K«»ltH.\JK, sriiluj«|.,lm, riiiwuo K< iKKXJK. veliko kji-i.u rinKiV PFrrušlu, gladki s k. iviimu 1'KSA, miln-a <>kn>^la liniuixua ItKI>KV II'A. z^inlua fina ru douiat'i KI'MAKK, fina n l»r»-z niti PAHAOAJZI, sr»ilnjov.«liki rudWi CENA TEH SEMEN JE 12« PAKET Ijiliko kar i/.reže 11» fa ojxlas, |MM|«*rtati' •^■iijt-na, katera /.elite in ga nam vrnw le x Mctiey * iniroiii ii. tiaroT-ilo Im.iu«> tu iter v Mashl'ieldu. Wis., pa mater. Dal je je umrl Jos. Ilorvatin, star 61 let in doma od nekod na I'rLmoitskeni. Tu zapušea ženo in tri sinove. Rojak Xiek F. Lueas je bil z veliko veeino izvoljen za p2 Sloveneev in Hrvatov prejelo državljanski 1 i — t: v Milwaukee-jn. Poroke: .T<»s. Žairar in Mary lSu|t»Msi(", Rudolf Rti mre in Arm Ilolskar in Xitik Marie in Katarina And lar. V sosednjem S bel ►ovirami je umrl ('»1-letni Rado Radi«*, ki tamkaj nima M»rodnildrobnopala previdena h sv. zakramenti soproga mojega bratranca Jos. Konearja iz Spodnjega Motiea pri Litiji. FraifceiŠka Konear je bila rojena D. oktobra 1XSK v vasi fiornji liotre pri Litiji. Po dolgi in murni bolezni je umrla dne ."50. marca 1!J.'K). Pripadala je društvu SSPZ. Članice >o jo ob- la rova le s cvetlicami v zadnji pozdrav. Pogrebna udeležim jo bila zelo velika. Pogrebnrk je imel dosti opraviti. pred no je odredil navzoče v številne avtomobile. Pokopana je bila po katoliških obredih na slovenskem pokopališču sv. Jožefa. (Pogreflme nflirede je rzvršil go«|»tjNl župnik F. .Tevnik. kateremu se za vse le.|w> zahvaljujemo. Torej naše sožalje družini in bratrancu Jožefu Konearju. Xaj sprejmejo pozdrave vsi, ki so euli zadnji voeer ob krsti umrle Frannke. August Konehar. M i II ford, X. Y. •V Clevelandu je preminil Joseph Kuneie, hamec, stur let. Preminil je na domu se->tre Marije Kennedy, kjt-r se je iiiahajid radi t«"žk»» bolezni zadnje tri testilni-ear in bust ni k dvorane na Waterloo. mater Gertrude, roj. A frak, dve sestri in dva brata. V Clevelandu je nagloma preminil Frank Lunder, etar 31 let. Zapušča soprogo in hčer, staro 8 let, in tri brate. sestro Agues, strica in teto ter več drugih sorodnikov. Oče John je preminil lansko leto in mati Agnes pred (šestimi leti. Rojen j«- bil v l^eadville, ( Vilo. V Calumet, Mich, je umrl spet eden me 1 pijonirji calu-met.'&e naselbine. Jos. Plautz, (Plaveč) star fM let in ro.jen v Dobličitli pri t'rnomlju v Beli krajini. Iz starega kraja v Calumet je prišel, ko je bil 14 let star in ker je bil nadarjen in družaben, se je udejstvoval v petju, dramatiki in poskusil je celo s časnikarstvom, ko je nekaj časa urejeval teihiik Slovensko novice fpo smrti u-rednika Fr. Sehweigerja. Za-pušea ženo, trinajst omo ajioložili k večnemu počitku Jakoba Kočevarja, ki je umrl v okrajni hiralnici v Višalia. Bolezen si je nakopal v rudnikih v Montani. Ko je postal nesposoben za težko delo, je (prišel k prijatelju Malen-šiku v Allpough Tulare County pri katerem je bival več let. Telesno zdravje um je postajalo vedno shil*še, taio da je bil za stalno privezan na posteljo. Pred osmimi leti je bil sprejet v sanitarium v Springvi lie, Cal. Xi mogel f>zilraveti, ni mogel umreti. Tam je trpel o-krog |K't let. Vodstvo okrajnega zavoda za jetične bolnike ga je potem, ko so ugotovili, da zanj ni upanja, da bi kedaj o-kreval, premestilo v veliko o-krajno hiralnico v Visalia, kjer je trjiel tri leta, ilokler ga ni smrt rešila dna 30. marca. Pokopan je bil po katoliških obredih v Piano (pri Porterville. Ker ni bil tukaj poznan, je imel skromen pogreb. Slovenci, »ki smo Lili sosedje njegove vasi, ntifo ga spremili na zadnji poti in |M>ložili ventHJ na njegov grob. Jakob Kočevar je bil rojen v Xestopli vasi. župnija Semič na Belokranjskem ,pred 51 leti. V Ameriko je prišel v mladih letih. Bil je samec, brez sorodnikov tukaj. V stari domovini zapušča »Ive sestri in brata Jožeta, ki je bil dobro poznan v okolici Porterville, kakor tudi |>o drugih krajih v Ca-lifomiji. Dragi Jakob, počival v miru v californiški zemlji! J. R. Simon i ch. Za ljubitelje leposlovja CTKLANEM. Spisal Janko Kersnik. (136 tsrani.) Kersnik je pisal f Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da jo po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cvkla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato jo začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hag&rd. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu sveta. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt Cena......................$1.45 KRIŠTOF DEHAC. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company _ tsQh'JiB KiBDD A"—New York TKurs3ay, April 20, 1939 r » SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY apgleonovaI m m m m ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje Marija Walewska je we «.j|oli-Ije poliesila glavo. Rekla pa ni Itewtliif*. Jožefina je videla, da iti bila niče-ar dosegla... Vendar nt nehala upnti, a 1114>a k je nadaljevala: 44 Ta ko lahko je I*ilo, laže, nego >i morete misliti! Vi pa ni-*!«♦ pteurislili, prel-itro ste odgovorili, manjkalo vam je zaupanja. Mor«»n ste se bali me m*.'* pa (2-2 da bi ji šlo za življe- knit nje. Vzjieli sta >e bili po notranjih stopnicah, ki so vodile v cesarjeve prostore. V službeni sobi sta bila samo dva pa žeta Pred salonom, v katerem je Napoleon po navadi dajal av-dijenee, sta zadržali korake in vstopili. Mameluk Rustan je stal pre«l vrati, ki so ločile ta veliki »prostor od eesarjeve de- item • ta »k miriti ali izvil roko. 4 'Seveda, -Marie, resnica je; ako bi bili privolili v to, kar sem želel od vas, tedaj ue bi red, ki sem ga ustvaril v Franeiji terjal od mene žrtve, ki je mojemu srcu zelo bridka. Ne razburjaj se, Jožefina, saj \eš, kako mi presemo zelo nesrečni. A kaj moremo zoper poli-tično neogibno*t ? Rešitve, ki sem mislil lmnjo, sem se odre-kel. Izprevidel sem, da bi bilo vse preveč zavistnikov izsledilo to skrivnost. Sicer je pa pre pozno. Vsaka možnost, da bi se vrnil k tej nameri, je izginila. Pomagajta mi, ue pa da mi delata dolžnost še težjo. Tudi jaz potrebujem vso moč svoje volje, da razveže m vezi, ki so mi ostale drage... Idita obe... Hočem... Zgoditi "se mora!" Odprl je vrata. Ves iz sebe je bil nad tem strašnim položajem, v katerem *ii hotel ostati niti minute več. jZaklieal je: 44 Duroe.. . Rustan, si tu ? Takoj pokliči višjega dvornega maršala k meni." Nato se je umaknil v svojo delovno soImj. .Jožefina je v>a skrušena tiho ilitela v svojem naslanjaču. Marija Walewska je stala zra ven nje in v globoko sočutju mehničuo premikala ustniee. Najrajši bi bila stekla k cesar ju in ponovila svojo prošnjo. Toda na njen zakli-njajoči p« -gled je odgovoril s toli kratkim .... . . . .in oblastnim pogledom, da ie nuiMiiuriia oheutl uvost leohra I - ... .. . , ' i • i i- • -i i ,/aeutila: nie ni moglo izpreme- mljnla vojskovodje iu skodova-' ... - ,, ' _ . , • • . i niti njegovega sklepa. .Jozcti- !a tijegovi stvari. . • , .. 1 . u- - v. , i-- i »_ i ! nuia usoda je bila zapečatena. Ko je Aaiadon ^lisal, kako so i . ... ....... M bila |M»trta. Njen ~e vrata odprla in zaprla, j ' \ ^ izgubljen. Marija' vzdignil glavo ter zagledal Jo I P ™s prizor. "Ne, madame. Neodpustlji- lovne solie. Jožefina je kreni-va krivica, ki >em jo storila j la naravnost k njemu. "Odpri, govoriti hočem s tvojim gospodom." 4* Nemogoče, veličanstvo," je v svoji latovščini rekel mameluk. "t'esar je prepovedal.** Jožefina j^a je (tonosno pre-merila z očmi. "Kaj neki, spusti me noter." Prijela je za kljuko. Rustan -e je prestrašen umaknil, in ženi sta stopili v Napoleonovo sobo. Cesar je pravkar na rekovnl Meuevalu, ki je sedel vašemu veličanstva, vam m* *»ine biti |kjV(hI, d.i bi dvomili 0 mojih čuvstvih d«> vas. Vsa moja misel na-proti vam je »airu» vdanost iu 4 x'oču d o vanje. 1 rnreti bi mogla zn vas . . .Ail "Ali..." j«« |M>ri«;vila Jožefi na. Oči so ji vesele na glofiči niti ustnicah. "Ali vaše veličanstvo naj nikar ne terja, da bi vam izro-eiin svojega otrolc.i. .Vko ne um- drugače.. . nn, tedaj raj^i za mizo v oknjaku ter z vroeie-xapnstim Kranetjo no nai^lieo pisal, jezno pismo svojemu bratu Jožetu, čigar i m M- vr ' domovino. Da. če more ep vaše Veličanstvo livarn le količkaj koristiti, sem ta trenutek priprav I jena." 4NPH I Kij je bil VVaieu -ka ni hotela odnehati, žefiiio in Marijo Walewsko. O nature -o časih supuil je... Kako! Jožefina, j" luelik« i ra \ Uepr ill s 11 i med ženama, Hii loeilo na ti***«'-« t'esaiiea j ta na »i k. Ml maxijivo trdovratne, imk molk se je razproda bi -Odvedite in vrnite se, on. a lih dol, Duroe, j*« rekel Napo kakoi milj. Jožefina je vstala. Napoleon ji je viteško pomagal. Oprla sem, «ia Ja/. sem se že tolikokrat o4*11111 i/.|M>lni- tev v»«h skrivnih želja." Marija Walew-ka je o^orč**-uo Vstala. "Vaše veličanstvo mi meče v oči žalitev, ki je ne zasluzim! To minuto *'c lahko pre pričate, da »o takšni računi daleč «xl metle! Pojdiva k cesarju! Pokleknila boni pre-< le ti j in vpričo vas |*onovila, kar sem mu že tolikrat rekla: mo>ža, ro<|biuo in domovino sem zapustila, da sem prišla n« francosko, Te krivile, ki uu UlU'rviH težila vest, ne bi Imlela povečati še s tem, 4la vam »k cm] i U)! C Jot o V4> bo uslišal nuijo prošnjo, saj je dober. — Mi-ui pripravi s tem veselje, ki ga I Mitu zanj do smrti blagoslavljala!'* " Pojdi va!" j** rekla Jožefi na in tudi sama vstala. Cesarica ni bila ženska, ki bi bila znala prezreti nepričakovano, nevarno, a močno sre4] »tvo, »la gane Najioleonovo sr ce. V *e kak o bo cesar najprej besen, toda izključeno ni, da »H« bi njegova in Marijina prevzetost (pripomogli k srečnemu jtoneu prizora. Zadostovalo bi ie, če bi *e ločitev samo preložila. Več si v tem trenutku niti želela ni. Pozneje bi že gle-dala, da razširi ta uspeh. Marija Walewaka je bila silim razburjena. Stopala je na-glo, s kratkimi, krepkimi ko raki. Jo%4>fina se je morala ,arieo brez časti in takoj zapustim Pariz ter se umaknem v kotiček, kjer sem se rodila!" Zvila je roke v goreči prošnji, ki se je izlivata vanjo »vsa njena plemenita duša. Njeno čisto oko in njen i.ežni, od razburjenja zardeli obraz sta bila jKxlobna obličju svetnice, ki pove4iuje svojo vero. Tolikii navdušenja in toliko plemeni-tdsti je sijalo iz nje, da je pustila Jožef ino vsa samozavest na cedilu in da se je Napoleonov gnev jiolegel. *4 Pomiri te se, Marie," je rekel v tem, ko jo je vzdignil ii: odvedel k stolu. 44Pomirite se. Ta nastop je nesmiseln. Imel sem vas za pametnejšo. Kake so našle te neumnosti pot v glavico, ki je drugače tako razumna? Vaša navzočnost v tej sobi in vaše besede so več ka kor nenavadne: nespodobne so. Ako si hočete ohraniti moje prijateljstvo, ne nadaljujva tega razgovora.** 44 Bona pa rte,'* je izpregovo-rila Jožefina in prijela cesarja za roko, čeprav jo je Izmikal, 44madame ne zasluži očitka. Iz plemenitosti je privolila, da me spremi semkaj. Zdaj tudi ni več treba, da odgovoriš na njeno prošnjo. V bodoče se zanesem nanjo.** Ta pripomba je bila zelo npretna in kaj pripravna, da ,V vkijuh nje>T4»vim ukazom! In z nj4» Marijo?... Kaj S4» j*- «rodi lof t . ... ,.rr i • . i.-- i **e je na višjega 4 tvornega mar- "Iak4ij vas si»et iHikln-em,' - , . w . ... . , . . tm i , , xi i »• - i i . . »i ,. sala m Alarij4> Walewsko ter pr.a pretrgala Meiievai,* je r4'kel tajniku. I:i ... ... .4. j4. razveselil .nldiha. ,'M- ^aj,- odšla. Na pragu •* Pi 4 \ .i rila sem m-, ' rekla "Kaj je," je s snlito fV. <,,,>t4llil 1,1 f "«'«»i-k- gretikin. udarim. -Mislila uimi i,stnk-ami zarohnel <-e>a., ,J,V<; to^/V rt'k,il: te zmožni CNliMivedi. I "kako pridete nenazuaiij^^ni v * * Z« la j je pač meiula v se kon čano uhhI nama, Bonajiurte .*** Osar ni odgovoril. Živčno je skomignil z rameni iu se <#»rnil pro4*-, kakor da mu je od sile limlo gleilati z«i tema ži*-nama, nasprotnima t4*čajema svoj«*ga ljulK*zenskega življenja, ki mu je ena i zim hI njiju IHiiueuila žar minulih 4I111, «lru-ga pa današnjo nežnost; ena blešče4Hi mla4> s«* kopičili na mizi. "Oh, Fouchejeva poročila." j*' rekel Durca*. 44Naročili ste mu, naj ustvari ugo-stovala, da določi moj sklep. Saj lie bi bilo pn ič, da bi 11-bral proti njeni volji svojo lastno pot.. . Ne, odločil sem se. Trpim, a srce me ne sme 'voditi. Jaz ne utegnem viiraševati ovojih čuvstev za svete, kakor drugi ljudje. Ločitev je za 4»bstoj 4lržave mMi^ibno p4»trei< na. Storila b<» vsej ne^4»t4)V4»-r-ti konec... Ločitev bo... Oh, lajši hočem 4iclati, da ne luni: mi-lil nanjo.*' Z mo^oc'nim naporom volje S4* je bil umiril, koK-na S4» m 11111 tresla. Duroe je p4» svoji strani iz lirovidel, da bi bilo vse vztrajanji' samo jalovo dreza nje « rano. Naročniki! uu JSlKVIIJxK |»o!« k nasluvi, ki |kunit-uljo- pri a lurarr, drugi Uho iu trrti« |iu Irtu, Kiluj tam narofniuu pulr^r. NniHinter: — 4.15.39 Tl» IDMKNI. narofuiin polekla i 5. aprila I 939 PuAlJit« pnivo^aMHi, da naui priliranil« nrpnlreluio drlo po&liauja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St.. New York ali umrete brati naije misli? I>4'l«> mi |4* najboljši prijatelj!' lil ko ji* opaail drget, ki )•• izpreletel olbraz višjega dvornega maršala, je stopil k nj«* V dm-li negotovosti, ko s4» >4 njegovi -p4unini, njegovo prijateljstvo do Jožefi ne, njegova J ljubezen do Marije in njegovo na prejšnje očetovsko čuvstvo ,„ Iziiiodeno liorili med seboj, je'-uui. J Na)»oleou si4-er omahoval, a j "Tudi vi, Dnroc, tudi vi le zdaj s4' je bil oilloeil. Trj.el je.mi ,h»ber prijatelj to3 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo 111 maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — haleu najboljših ri>-manov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv 04I prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda Šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenj e ter prezg4j4lnj padla p4i krivdi drugih. Povest je pisana v obiiki dnevnika. Cena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je 44Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (209 strani.) Opis lanberške L 1*0 ostal v spominu sle-henwunu, ki gm ** Tračital. Pregelj je mojster sloga in jf^ziKfc. jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM SOLNOEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-t4-atru. Spletke egipčanskega 44čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Ce se li4»če od srce nasmejati, čitaj-te t4i delo slavnega češkega humorista. Britka satira 11a staro Avstrijo. Sv4'jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zailnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 9trani.) Ena najbolj zanimivih in najdalšili povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. ................... tl^O SAMOSm*lK. šptscu A«ton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 Stefan golja in njegovi. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potom-oa tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Ruta rja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemn omikanen. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-črnski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je 2bral v tej knjižici nekaj Črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čita tel j ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Komau iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, iiitotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in 4,Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, 4la je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 -trani.) Tudi »loleujska Ribnica je imela svoj čarovniški pn>ces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje 44čarovnic," ki so bile sicer povsem m«-dolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čita tel j vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si ako-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga borlan. ("246 strani.) G a bori a u je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Citatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽTVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja 4'Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega 44Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Citatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Ce*"1..............................$1.50 Thursday, April 20, 1939 , MKAT LvOPBIVBC: PO VINOGRADIH 2 VENKETAJO MOTIKE Prtrila«! je v deželi. Njena «//ivljujoča mot" trka na zemlji.« za^iuii«*, zasanjano, leno >«» pretezujoeo xemljo ter tudi v nji druln'epo travieo, stotine evetnih j>opkov, ki bodo zvonili v |>ozdrav soncu. Vesi t>e po vejevju drevja, gladi s svojim toplim dihom od mraza o-trple veje in iz oeese na njih jatnejo kukati drolteeni hrstiei. \'a»hi v stara domovanja ptice selivke iznu'd katerih se ji prvi odzovejo škorci. Radovedno letajo nad hrami; ogledujejo jih ter ugotavljajo, <"«e >n se eez zi-ii:»'» kaj »renwnili. jPreweruo viii-kajo an vršieiti iiritHk, jah- jH.je in m* obnaša koketno, iz-;mrtve oči in srca so začutila zivalno da bi izpričala vsiljiv- novo silo. Xovo življenje leži pred cu, da odpor ni bil mišljen liu-do. Včasih zajde kak razposajen ptičji par tudi k hramu, koteč pokazati kmetu svojo mlado srečo. Ljubko drobi s svojima drobnima •kljunkoina pred okni, seda na podat en ja, na opi-rače za obokniee in ko pride iz hiš«' kmet, mu parček začivka pozdrav, nato (pa jo odkuri v sadovnjak. Da. ipomlad je. To leto ni prišla tiho, sanja vo, v razkošno opleteni obleki in pred ča-~om, ki ji je določen. iSilno lani, opaizujejo svoja lesena bonbo je moralir bojevati z zimo domovja, plešejo iz njih poredni., z i čmi polnimi življenjske moči in volje. Tudi oni požrešni, leni in nadležni ptičji rod, ki .se pozimi nebogljeno skriva jmh! ka.p-mi, za prist res j i in na svislih, krade kar more in žalostno vrešči, se je prerodi I. Zaplenit! je. se za)M>dil pod nelxi kaki-r bi >e mu vnela kri in z kateri fiolje sveže življenje, zažvrgoli, za- vas zaostajal !" Jezno zamahne kopač z roko in nosači gnoja hitijo k njemu z nos i I ami, stresejo v izkopano jamico kompas, ali gnoj in odbit i jo dalje. ".Jezus Kristus, na t rs je pazite!" se jezi gospodar. "Xe klesti z rukaneo po rije>m. Vine! — Trs je rodi. ne kolje. — Tn glejte, da mine boste i/i-e k a vali trsja! Ne priganjam va>. Pravim vam, delajte počasi in lepo, po hitite, (kakor hi vam gorelo pod »petami. Pri drugem delu se lahko znašate drug nad drugim Pri 'kqpi je najboljši tisti delavec, ki dela počasi Na se.pu se kopači ustavijo. Dekla odgrnc velik jerbas. v katerem so debele kvaseniee, paziti, da dobro okoplje nai1iaBano V1*hu H siro,li in smetano, gr^podar pa postavi na sep ogromno dolevko vina. lelavci in d a-i vedo, tla tudi to leto ne bo rožnato, se ga vendar raRvesele, zakaj pomlad osvetli celo siromaščiuo. zinia pa jo otemni še hujše. Kopači. — Redi t»vya -so razdeljene. Sleherni kopač mora poreže z njega odvečno korenje, mu pognoji in okoplje prazno ploskev zemlje ine-il vrstama. Pred kopači hodi gospodar. Žagico ima zataknjeno za škor- r,('ni.s° pa ir,<*,v,-l°1v kn>~ najboljšega, kar iga je v kleti. Fantje si vzame io vsak svoj kos ]«;gače, srobnejo lz dolevke z muhasto starko, ki jo je s svojim ledenim pišem potiskala nazaj za gorovja. Toda min- . ga očisti in skrbi, da ona ne zaostane za ostalimi. To bi bila sramota za oba. Dvajset do trideset kopačev l*e na postati. Mišiea-ste riike vihtijo težke rukance, da se fanatično nasilnostjo in brez- za >eboj ostale. 44jf'e je treba glavostjo starosti. Morala je odžagati -uho n*zgo, mi povej-j,M JO na»TK'v tu pa tam stopiti za korak na- te!** se rJbrača k delavcem. "Le za j, morala .se je včasih delati ,oo delajte, kopači, lupo! Vam kakor da popušča, ali ko je s bom dal dober likof." -vojim gorkiin dihom pometlaj Kopači so razdeljeni po pa-z neba oblake, je bilo čutili, I rili. Tisti, ki >e imajo nekoli da je zmaga njena. Prišla jej ko r;nli, se »-pravijo med slrkanjem burje kakor v ■eklo oJ»leč*en vojščak. zato bo pa njeno lice tem prijaznejše, ko izvojuje posledn io zmago. Prva k'4p je v goricah. — Z njo se otvarja nova etapa dela. zato velja ljudem neprimerno več kakor kakšno drugo (►pravilo. Po štirih dolgih mesecih pičit ka -o se I ju Ije tu znašli pri delu prvič na -orostem. Vetru-, ki .pihlja od >evcra, jim jo zbrisal z obrazov nevoljo: sonce jim je vsadilo ogenj v primejo dru-g druije^a Vrog ramen in zapojo. Pesem hrumi nad goricami, leti v loline, na nasprotne bregove, "kjer s<» odbija in »prihaja nazaj. V sosedni gorici poio drugi. Tam so v premoči žein-.k«". Konec vsake kitiee zategnejo ter vle-na dolgo, da se ozračje trese. Nekateri počenjajo šale. Zi nske (primejo najporednejše-ir;i kopača, mu o vi jejo noge o-krog drevesa, jih prekrižajo na drugi strani ter ga vrtijo okrog debla. Zopet drugod ujamejo fantje miš ter jo .sput-tijo ko-pačiei za roka vee. Ko pa je južiaia končana, gredo prepeva je v dolino, zasadijo svoje rukance v nove redi gorice in med šalami in ljubeznivimi prodec iskri. Po dva in dvalnogledi zaljubljencev kopljejo zapičita motike v zemljo ter obrneta okrog eel plaz nrsti zadaj pa hodi jo slabotnejše žene. ki kop ravnajo. "Nrptite gnoj, mHvači! Jaz ne proti sepu znova, »kjer se petje pon« vi. Zvečer se .kopači tu pa tam I tudi spopadejo. Srečajo .se: s k ramenski j glave mi jiiu omraiVnc od vi bom zaradi na. beseda da l.ese«lo in moti- Kdu bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi sen* ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti''? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, a slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Ns begu s Ooropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEN; 4 knjige, 598 strani, s slikami VSKBINA: Jsscrc smrti. — Moj roman ob Nilu. — KaM sem v Mekko romaJ. — Pri ftamarih. — Med Ječdi. Cena <1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSKBINA: ▲msdijs. — Beg is ječe. — Krona sveta. — Med Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSKBINA: Koča v »otroki. — Miridit. — Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka s saprekami. — V golob njaini — Mobsmedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT I 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Se tar. — Na dledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV I 2 knjig, s slikami, I 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem za pada. — Za iivljenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2UTI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Lh Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. ke pojo po glavah. Ali navadno ni ni»' hwlega. (> j»a j<> kilo onu'dlil. ga molijo z vinom in kri so zhudi, n<» vo, i. Tadcrat so delavci tudi že ra^aram, s<»nee j je prevroče in pred njimi ni : ver jMiinladi, ki toliko oln'ta. Andrejančev Tone Mladostmi spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini. Nadaljevanje. PISK JOHN KATICH Prvič smo .videli tobak zavijati v papir. Tobaka >e je te daj 'vse posluževalo. Moški so tja kadili in žvečili, razen >k«»-puliov, ki jim je tudi dišal, a zaradi svoje skoposti in trme so i jih ni bilo -ram, so ga sno-i'ale ali ]>a pridna vlekle, kjer jih ni niliče videl. Stari niožr-ki -»o imeli male 44tepke'*, katere so s kresalošo prižigali. Pri tein so uporabijaljali posebno zato pripravljeno gobo, eije dim j«* lepo dišal in zakri val smrad dostikrat neiztreb-Ijenilt pip. Tone pravi, da .i«* le >kadi! t n in tam kako vržinko, tu takrat, ko se je hotel malo po -taviti. K»> pa ji« prišel k vojakom, se je lotil tudi tobaka, katerega je bilo dovolj. 4 kr. za pakelc, v katerem ga je Ir-U> ee! funt. Tu se je navadi' celo eikati, v kar je bil prime, ran. Pri vojakih je bilo treba biti v vedno očiščenih čevljih. Pravi, da sprva je nosil bik-hovo škatljo po ka.-ami, da so um v vanjo pljuvali. Naposled so se mu uprli, tla če tobaka čikal ne bo, tuui čevljev ne bo mogel snažiti. To«'a pozneje je kadil večinoma vržinko, a ka terih pravi, da je enkrat slame seštel in jih jt* bilo ravno :{.">(H>. Tisoč slani od viržink i ma še danes .■»hniujenih v >vo-ji skrinji "za spomin'*, in mu jih tudi pokazal. Svojo skr-njo ima za nekak muzej. "Kdaj ti pa je najbolj uga jalo, ko si že tako dolgo v Sred nji vasiVem, da se vseh takih dni >pomin jaš," sem To net a vprašal. 4'Ja, to je pa bilo, ko je še stari Anžonove gospodaril. — Bil je oče mojega prijatelja Na«*eta, moj boter in naš so--ed, ki je bil polei; vsega Še župan in veleiigledna oseba v dolini. Aiižonove je kupčeval z le-om, žitom in živino, posebno s prašiči. Glavno pa je bilo vino, po katerega je hodil doli na Hrvaško, kjer ga je navadno dobival kot plačilo za lubje in les. Z vinom je zalagal v>o dolino, pa tudi iz Idrije, Cerknega in /irov so hodili k Aužonoven po vino. Vino so navadno privlekli po Savi, po zneje pa po železnici do Trat.v Ko je dospelo, so iz eele doline zbrali konjsko vprego, da so šli ponj na Trato. Pripeljali so navadno na težkih vozovih po .'JO—50 barigl. Ki so držah; do 1000 litrov, in to po večkrat na leto. "Vselej, kadar so k Anžonov eu vino vozili je bil nekako praznični dan, ne le za vozniki', temveč za vsakega, kdor je prišel blizu. Posebno vozniki, če jih je mučila žeja, so bili že zato pripravljeni, da če je bile. potreba so sode kar med potjo zavrtali, ker pri toliki množini se ni nič ali malo poznalo. Ce je kdo potem takem med potjo opešal ter je ostal zadaj, se je dolgi vinski sprevod vseeno naprej 'pomikal. 44Da se je pripeljano vino spravilo v klet, je vzelo več dni in tudi več moči, za kar je zopet bilo potrebno spraviti skupaj eelo vas. Marsikdo j»» pri tem delu omagal, ker že sam,duh pristne hrvaške ke-plje je tega ali onega spravil na tla. Razume se, da je ;zato opravilo bilo lažje pomaga če dobiti, kot pri razlaganja hlo- dov. Vino, ki je bilo namenjeno za Idrijo ali Cerkno, je pa čakalo kar na vozeh, dokler ni-mj od lam prišli z vozovi in naprej odpeljali, kar se je včasih zgodilo tudi čez teden. "Mamljiv vinski duh je mai si koga privabil v bližino, po sebno po noči. Večkrat so bili navrtani >e je od vezal v šlali vol. Ko je taval okrog, j«- zavohal v >telji skrit poln .'-kol' vina, in ga izpraznil do dr.a. To je le I cirkus. Pijani vol je prišel iz hleva na prosto, dirjal po va--i sem in tja, podiral plotove, -e prekilceval in pri tem št računsko tulil. Naposled je ob ležal. Se le tedaj so >i upali do njega, da so ga zvezali in od vlekli nazaj v hlev, kjer so ga zdravili na vse načine, dokler n i prišel k sebi, kur je bilo še le čez par dni." Tone tlaj radi mladosti, ni mogel veliko pourigati, ampak videl je pa vse. Pri Anžoiioveu >o tedaj vsa ko zimo poklali do tristo prašičev, kar za takratne razmere ni bilo preveč. Skoz dolino .so se dan za dnem pomikale dolge kolone žirovskih vozni-i kov, ki so prevažali v Loko ži rov-ko blago, nazaj pa vse, kar so potrebovali v Žireli. L'stav-Ijali so se pri An/.onoven, kjer jc bila najbolj znana gostil m v dolini. Tu so polnili svoje j iti konjske želodce. Tudi rudarji bakrenega rudnika pri Toplici, na nekdanji kranj^koprinior-ki meji, ki je bil tedaj v obratu so prihajati k Anžoiioveu po špeh in klobase. »Mnogo so pojedli tudi r« marji, ki so hodili na Krko, Dravije, bobrovo in drugam. Tudi k sv. Volbenku so pogo sto 'prihajali. Celo iz Idri je in Vipave so se pripeljali. Velikokrat so pobrali po vasi vse mize in stole, da so mogli romarji kje sedeti, iu pri tem tudi na svoje želodce niso pozabili. Mnogo so pa pojedli tudi domači. Tone pravi, da ni bilo 1k>1j-še svatbe v dolini, da ne bi bila pri Anžoiioveu. In kadar so mesa ril i, pomagal je tudi on Ko si je rezalo meso za kloba- 2ENITNA PONUDBA 51 letni vdovec iz bivše Av-trije, katoliške vere in preeej premožen se želi seznaniti s poštenim starejšim dekletom ali vdovo vsvrho ženi t ve. Imela naj bi nekaj denarja, da bi lahko vodila restavracijo. Prosim pošljite le resne ponudite. A. STARK, 151 W. Columbia Street, K. 2K, betioit, Mich. _ ADVERTISE li j 'GLAS NARODA" |llllll|||lj|tUllllll|,|i.||llltll|||1.l||lillli||, ,|||S iitiiiH^' utiiiiiii*' ^iiiiiiiiit*^*lii|iiiiiiil'*iiiii« se, so spravili .skupaj eelo vas, kar je bilo zelo zamudno delo. Vendar je on, kot pravi, več mesa z reza I v kratkem času na drobno, kot danes najboljša mesorezniea. Tudi pri tem je zginil marsikak kos ali klobasa. . Pripomnil sem Tonetu, da je 'videti, da >o bili v njegovi mladosti boljši čas! kot -o danila lies. Tone mi je pritrdil. Ljudje, to je moški, so hodili k železnici, ki >o jo tedaj delali po raznih krajih, hodili so v Looben na »Štajersko in dr-varit na Hrvaško in nazadnje še v Bosno. Vsi so navadilo prihajali na zimo domov in prinesli denar. Goldinar je pa bil tedaj več vreden kot je bilo zapisano na njem. Pričeli so tudi hoditi v Ameriko od koder -o pošiljali denar in se tudi vrnili po 2 ali '5 letih z denarjem. Kmetje so se ukvarjali z ži • vino, obdelovanjem polja, kjer so pridelali več kot se dandanes, torej več kot za živež. Bile -so v vsaki hiši po najmanj ene -statve. Tkali so platno in iknti so morali vsi, tudi Tone. Platno, kar se ga ni porabilo doma, so pokupili kupci, ki so ga spravili v Trst. Stroškov ni bilo, tudi davki so bili nizki iu pravično razdeljeni, dolgov sploh niso poznali. Platnen«« hlače ali srajco so nosili 10 let, praznično obleko pa celo življenje. Hi- niso popravljali, skrbeli so za streho, ki -o jo s slamo pokrivali. Tudi bajtarji, ki so bili več ali manj odvisni od kmetov, so bili zadovoljni s svojimi lesenimi kočami. Ženske so pozimi predle ri skrbeli za živino. Čez poletje, če jim doma na polju delo ni bilo všeč, sso šle za žetvijo na Koroško ons Ifark L. 1. Arhivaj-: JOSEPH PCMJACHNIK. 5S0 Liberty Ave., Williaton Park, L.. 1. Druttvo zboruje vsako Četrto soboto v svojih društvenih prostorih v American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. V. Thursday, April 20, 1 939 IMJVIHI rnJGOBLXVJ tfXSLt nikdar ROMAN IZ ŽIVLJENJA "OLAS NARODA'1 PRIREDIL ! ZA 53 TOVARNA ZA CEVL JE V ST. LOUISU, MO. Hans z obema rokama prime njeno delnico in s tresočim glasom pravi: *4To te naj ne skrbi. Povedati ti hočem, Flavija, da me prelom s Štefko prav nič ne boli, temveč ga smatram za olre^enje od velike muke. Nič več je ne ljubim in že nekaj časa em se čutil vezanega do nje .samo s svojo Ijesedo.'' **Se predrto iom koncem maja naznanil svojo zaroko ž i jo, je v moni nekaj Gradilo. kar me je svarilo. Že, ko >em jo po smrti svoje matere videl s kratko ostriženimi lasmi, je grdo nastopila — in tedaj se mi je prvič zdela tako pripro-1 a, da se-m mogel le še s težavo oJidržati svoje občutke do n je. Toda premagoval sem se in nem si dopovedoval, da aem ji dal svojo bests I o. . 44V njeno ljubezen som trdno veroval in je nisem hotel pahniti od sebe, četudi se nisem mogel »nikdar več otresti misli, da najina e pozneje v meni in kar je rastlo v meni in me j«* s lednjič popolnonui napolnjevalo — to ti bom enkrat pozneje po venial — ne danes. 44Plavi ia, prosrm te, da po kosilu, ko mene ne bo več, p<»-veš jrosf>ej Lenarilo vi, la je m« ja zaroka s Atefko razdrta. Naroči ji, da naj popravi njene stvari in jih »naj pošl je v hotel v Mittenwald. In poslal ji bom ček. da ne bo v kaki stiski i —nekdaj sem v resnici mislil, da jo ljubim — in — tedaj mi j je bila mnogo, ker nisem imel nikogar drugega, ki bi bil meni, oober. Da pa so bili njc/ni občutki zlagani, tedaj tega nisem j vedel. Torej po kosilu tijbom v zavitku poslal ček, katerega; naj sluga skupno z njenimi stvarmi neisc v hotel in ji naj vse osebno izroči. Sedaj pa ničesar več o tem; na to ne maram več misliti." Flavija ne vpraša ničesar več, toda in jen pogled še vedno v * t rahu visi na njem. da je Ha rs opazil, da se boji zaradi dvoboja. Tn v njegovem srcu se zbudi sveto gin jen je in obenem veliko veselje, ker bolj in bolj spoznava, kako zelo -ga Flavija ljubi in kako si v svoji dekliški sramežljivosti junaško prizadeva, da bi prikrila svoje občutke. Toda sedaj ne vrae postati mehak. Ostati mora miren, ivsii;i plovba preko i'herboiirga QlKi:\ .M Ali V 21. aprila 10. maja A(|t IT ANI A U. aprila 11. maja I'OSKI'NA IZIJ-.TNA OIMM.l TJA j i.l i:r.\ MAliV 11». MAJA \Ql1TAXIA 17, -'.I MAJA AQIITAMA H., 2N. .11 V., lii. 411 t| I » J,ir,- --«'iii >vuj,i r<»ll>:im ' l'išit»- ii:im |><> hrezp'at'iio knjiži'-,> 'Kriku dobili svojo roilbiiio i/. lAiii|rt*". . . ki je naskočil Kanga Parbat. jPo posnetkih iz letala so skle-j | ali, da je bila sodba, da od t«' strani vzpon ni mogoč, nekoliko preuranjena. ('e bo Bauer-jeva oks|)edicija potrdila to domnevo, krene prihodnje leto Ha pot nova velika «'k.-pediei-ja. In tn le» p<>>ki:t ila |io omejil jen i poti doseči rl i gore v 'oblakih, po katerem je hrepenelo že toliko drznih plezalcev, j ki pa so označili pot do njega is svoiimi grobovi v Kntiot-fcem ledeniku. pošiljatve Denarna nakazila iz-vršu jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za iiiiilaljiM' informacij«* >«• obrnile na: SLOVENIC PUBLISHING CO. (Fr Sakser Jr.) 21« WEST I KI It STKKKT N K W V O K K CUNARD WHITE STAR 25 ISKOAllWAY NEW YORK V NEDOSTOPNI PRESTOL BOGOV. V Jugoslavijo: Za $ 2 lO ....................I »In. i ••» $ 4.1» ....................1 liti. 2'Mi $ li.HO ....................Dili. fin.in ....................I »iu. r^K- ......................lun. lM>o $41 ....................l»in. 20*» V Italijo: '.n f h ;tu ...............Ur 1UO f I-' ....................Ur 20U $ - ..................IJli bOO $ 57. - ....................Ur 1OO0 $112 51» ....................IJr 2000 $1«7 — ....................Ur 3000 K Kit SK CKNK SKHAJ HITtM MKNlAJn SO ^,'AVKliENE CF NK I*< mivicZbnk s rit hm km hi «;«»ltl ALI 1HILI /.» Izplačilo Vrfjib umko* kul 'garaj luivniciw, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo ie IwljSe po^ojto. MINA NAKAZILA I Z\ ^JFMO 11» (Alti.K I.ETTEK ZA I* KI S'I'OJ It INO SI.— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL ItURBAl') !lfi W. IHtb sr.. NEW YOliK redu. Toda kaiže >•«» kot da cev Schwa lererja, (iroha in Paldara, ki >o odpotovali iz Antverpna v /.ačetku marca, da zin va naskočijo najlepšo goro sveta Siniolho, ><• pripravlja Tiova ek>|>ei Iiei ja za nask .n spretno govori, tako da se Hans in Flavija zopet pomirita 'i |'K>pe,t,e..|a za naskok na Takoj po k< Id hi odide Hans v svoje so he in Flavija nravi,? J°\ '' Hks«UHl,tM *» gfwpej L«tiar«iovi: ' -I4' l):i »»"»''a mnogo težjo na- itTi I ll<>g«. Proučiti in pripraviti l ro^rm. da «te tako dobri, da ponpravite vse stvari go- hoče naskok v%|M>na na Nanga spice »Štefke M are nove. Vi to -najboljSe znate. Moj bra Parbat — Prestol l»o-,,v, visok tranee mi je naročil, da vam sporočim, da je razdrl svojo za- precej nad S.IKKI m Ta -orico Marenovo. Zato se ne ho več vrnila v nje- orjak je kljuboval Ae vsem plezalcem, šik nikoli ni stopila človeška nojra na njegov vrh. i ČLOVEŠKI "RAK." Te dni so policijo v Denveru. '<»!<>. telefonič.no ofic/zorili, da stopa neki po vsej priliki zblazneli možak ritensko po cestah. Policijski avto, ki so i^a takoj poslali, je na.>el v resnici moža -- ki je )po<časi in previdno toda k hrbtom naprej prečkal uli"o. I "-ta vili po«|<;l»i, toda mož te-'r:i ni mara!, zato ira je policija "o -Iii/.il samo za razkazovanje rovo hišo." Stara fff»spa »e obupno zlekne na stol. "Za foožjo voljo, kaj se je z^olilo?" "Ni mi hilo niti .naročeno, -niti nimam pravice kaj več c tem povedati in vas prodni, da naročilo izvršite. Ako f>o-rrebujete kako pomoč, poklieite kakega alo^o ali služkinjo. Pros itn, da skrbite, «?a propiea Maronma svoje stvari čimprej dobi, kajti m #m»mj nima ničesar, kot, kar je imela na sebi in lio svoj<^ »tvari potrebovala." Vs»e iiv|jonj>nardove ugasnejo preiraostjo in ise v prvi vrsti ukvarja s tem, liaj se bo sedaj ž njo X£oa (bo slujja o lne^i Stofkine stvari, naj «e še x«:lasi pri meni, kor mu moram še nekaj dati." (kupa Lenardova .se xelo. poni&no prikloni, četudi ii j^ Štefka povedala, da je Flavija samo rovna sorodnica Hansi> Rltthei^a. Prav dobro je opazila, da jo Rittbor^ navzlic ' s<4mn polnjral na Flavi jo mnn^o vreono častne dmme, to jI jo jasno. se l>o zgodilo po vaši žtfji, •milrhtljiva ffospiea." Ko ffospn Lonardova edide, pro tudi Flaviia n obmlnice Ko stf pi na hodnik,, ji izroči zaprt ovitek. "Otarpod Hitth«»rp: rni je naročil, da vam povem, dn je to kar je obljubil." flavija ^ri^a in vzame ovitek. Bil je ček za Štefko. J V začeliku aprila krene iz IMauialskcm boku N'anka Parbat a, po katerom je leta 1 S* 17» plezal Anglež Mummerv, prvi 2ENITNA PONUDBA Želim se spoznati z dekletom in pouk. Stekb, iz katerega | je narejen t;> stroj, ni navadno ...... .v. 1 krhko »-teklo, ttimveč prožno. ubil ilusevmi ravnotežje i, , , , .. , . 1 bnikchtno. kaikoiUno se rabi za «e i Kdino ztlravilo. ki so oredpisali. je 'l>il mir. mu ira DRAMA ZA ENEGA SAMEGA IGRALCA Nemčije druga skupina plezal- f Hrvatico v staro- u ■*ev nod vo l.tnm, VUnL-n,.;..,. stl 'lo :tCt I1'1- J;IZ S<1,H star ■*ev po«l vo I-1vom Monakovča-na Karla Bauerja. Ta skupina let (-amec). Pad bi videl, da ;e namenjena na raziskovalno i,na n<-kiiJ Prihrankov. Pišite(krat ,s,i okspedicijo. Do prlltodnje-a lKwl ™*U>V: "Zemn", c. ol Mko. 'eta naj bi pripravila vse ' no- Publishing Company,] Ko s Nizaemon Kataoka. znani K.tMUiski igralec žen^ih vlour iz Osa.ke, nastopa v Toki ju in (a čas v enodeja.iiskcni "Ijube-zensikem romanu Osoine in ITi im:u*uja." V tej igri sedem-kspremetii kostum in nia- naj m .°»4 so njhšli trai-dčno -m't na po-vratkn z izialovlione ekspedi-cije Merkel, Weiscnbacli in VSE PARNIKF SLOVENIC PIIRt fO TTTOOSI.AV TRAV KI. i »KIT ti« W. lUb 84^ Nrw Y«rk. N. V ■2Ui \V. X. V. isti« St., se dvigne zastor, se po-Xe\v York, i javi na "cvetni poti", ki vodi avtom« bile in letala. Ce udarimo na tipko tega stroja, lahko z očmi zasledujemo, kako in kateri vod se premakne. Za razkazovanje steklenega stroja s«1 rabi posebna naprava, tako z vami mjehaničnn roka, ki deluje električno in napravi v sekundi 11 udarcev. Ce opazujemo učinke teh udarcev v stroju, smo zelo presenečeni nad tem, IkakŠen ropot nastane v stroju v eni sekundi. Da lahko -bolje rledi-mo t emu ropotu, so razni deli KRETANJE PARNIkOV SHIPPING NEWS ODPLUTJA — Mesen APRILA -_'l. aprila : Queen Mary v Chrbourg Si. aprila: Rex v (Iraua 2S. aprila: 10uro|»a v Hreiueo aprilu : Conte <11 Savo(a v Ofnoa j Aipiitania ▼ ClwrlNiuri 1'arls ▼ Havre j ODPLUTJA — Mrsrrn Maja n. uuja : Norma mile v Havre Hmiiliurg v Hamburg 5. uia ja : Hn-uteii v Bremen H maja : V iilruuia v Trst KI. mu ja : Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 12. maja: Kumi»a v Itreiueu 13. maja: lie ile France ▼ Havre Ilex v <1 u m 1 »»is v Hremen St. maja : Nieuw Amsfenlani v Boulogne .'4. unija : Queen .Mary v Cherbourg I »,-nts« lil: