¥
ISS. itnilta.                                         I Ijtflial, t mi, ti. jiliji UH                                           ,XW. leta.

.Slovenski Ntiod* velj*
v Ljubljani aa dom dostavljen:                           v upravoi&tvti prejeman
ćelo leto.......K 24*—           cck> leto.......K 22-—
poi leta........  12-—           po* leta........11 —
četrt leta      .......    6-—           četrt let«.......5*50
na mesec.......    *>—           na mesec.....,    1*90
Dopisi naj se frankiraja   Rokopisi se ne vračaja. UredulitTO:  Enmflova iiUca *L 5 (v pritličju levo), UUIon šL 34.
Iska|a vsak 4aa svaftar UvtaaUi a«4*lf« Im praaaika.
Inserati   veljajo:   peterostopna  petit  vrsta za enkrat  po  14 vin.,  za  dvakrat po 12 via, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri vcčjth insercijah no dogovoru.
Upravntštvu naj se pošiljajo naročnme, leklamacije   insetati itd.
to *e administrativne stvari
————  **mmmm*mm itevtlka v*t|a IO vtaarj*v.  ---------------
Na pismena naročita brez istodobne vposiatvc na ročni ne se ne ozira. ^Maroasa tiskara«« teUfon *t 85.
.Slovenski Narod• velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                                za Nemčijo:
ćelo leto.......K 25-—           ćelo leto.......K 30—
pol leta   .......    .  13*—                    m       ...            .          . „ .
četrt leta     ..••••          6-50              M Amenko in vse druge dezele:
na mesec              .....    2*30           ćelo leto......K 35*—
Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Varavalstvo (spodaj, dvorišče levo), KnafloTa ulica: it 5 telefon St. 85
Politične počitnice.
Zakonodajna   bilanca   prvega   parlamentarne^ a obdobja.
Dunai, 8. julija.
V krasni palači na dunajskem Franzensringu je tiho in prazno. V dvoranah in kuloarjih veje počitniški duh, nikjer ni videti običajnih političnih gruč, ni slišati brenčečih zvon-cev, ki kličejo k debatam in glasovanjem. Parlamentarne počitnice. V pe-tek so zapustili poslanci Dunaj in sele v oktobru se zopet zberejo. Časa dovolj za premišljevanje. kritiziranje in preudarianje. Za marstkoga tai-di čas neprijetne^a polaganja raču-nov pred volilci. Neki dunajski list Je prinesel karikaturo avstrijskega par-lamentarca, ki se vrača k domaćim penatom in častitim volileem. V roki drži veliko torbo z napisom »bramb-na reforma« in malo culico z napisom »domobranski zakon« ter gleda prestrašeno v grozeče obraze svojih častivrednih mandantov. Kmet, obrtnik, trgovec, sluga, uradnik stoje pred njim z nič dobrega obetajočimi obrazi, v ozadju pa gleda tabla z napisom »c. kr. davčni urad« na> prizor, ki je spravil rejenega poslanea v na-ravnost perpleksno zadrego: »Kaj pa vendar hoćete, cenjeni gospodje. Sttirgkh in Heinold sta bila z menoj vendar tako zadovoljna!«
Slika je karikatura in kot taka ima pravico pretiravati. Reklo bi se, delati parlamentu krivico, in sicer veliko krivico, ako bi ga sedaj, ko se je razšel k počitku, dolžilo. da ni prinesel avstrijskim narodom ničesar drugega kakor bremena in težave novih brambnih zakonov.
Poletna sesija avstrijskega dr-žavnega zbora ostane historična in pomenljiva pač baš vsled rešitve brambne reforme, ki ie tvorila dolga leta eno nazbolj perečih vprašanj ćele monarhije. Pomenljiva pa ni le v tem oziru. Naš državni zbor počasi okreva od svojih otroških bolezni, katere mu je nakopalo rojstvo iz splošne in enake volilne pravice. — Vedno silneje se pojavlja njegova de-lovna energija, njegova poštena volja, vršiti od zakona in ljudstva mu naložene doižnosti. 2e površen pregled izvršenega parlamentarnega de-la nam kaže, da ie bila zbornica od zasedanja do zasedanja pridnejša in
da je baš v razmeroma kratki pove-likonočni sesiji, ki je trajala od 18. aprila do 5. julija ter absorbirala na-tančno 40 plenarnih, 217 sej odsekov in 61 sej pododsekov, opravila narav-nost ogromno dela. Resila je v tem času težavni kompleks brambno - re- < formnih vprašanj, odobrila je tuđi dolgo vrsto važnih zakonov, pripravila si ogromno gradiva za jesensko zasedanje.
Če delamo bilanco bojev in uspehov našega parlamenta v prvem letu njegovega obdobja, moramo lo-čiti strogo politično plat od stvarne, zakonodajne, sicer naša sodba ne bo pravična.
V stviirnein, z-akonodajnem oziru srnemo mirno reci, da parlament tokrat ni zapravljal časa in denarja, da ni zanemarjal svojih doižnosti. akoravno je bila ob času, ko je zase-dal, izrečena o njem marsikatera oštra in pikra beseda.
Kdor pozna in ve, kako velikan-skega pomena je v sedanjih negoto-vih in nevarnih časih reorganizacija naše armade. ta bo priznaj, da je moral državni zbor odobriti brambne zakone. Moral navzl:c temu. da s je zavedal, kolika in kako težka bremena nalaga s tem avstrijskim narodom. Stekel pa si je tuđi v očeh onih, ki so nasprotniki vsakejra ojačenja naše obrambne sile, zaslugo s tem, da je sprejel novi vojaški ka ženski proces, zakon velikanske, lahko se reče kulturne važnosti, ki je končno odvzel od naše armade madež poni-ževalne inkvizicije. Ne srne se z zgo-raj omenjeno karikaturo trditi, da je bilo delo za armado edina skrb naše zbornice. Treba je marveč konstatirati, da se je parlament jako intenzivno pečal tuđi z vprašanji, ki se direktno tičejo ljudskega napredka in blagostanja. Značilno za zbornico splosne in enake volilne pravice je dejstvo, da je obraćala svojo pozornost predvsem socijalno - političnim zadevam, torej stvarem. ki so pri nas najbolj zanemarjene in najnujnejše, zaeno pa tuđi najboli kočlitve. ker se baš tukaj krešejo gospodarska na-sprotja najbolj. Pa tuđi važnim narodno - gospodarskim zadevam je posvečala zbornica mnogo delavne ( in uspešne pozornosti. Tekom enega j leta (parlament se je po v'>litvah pr- i vic sestal 17. julija L 1.). ^o bili odo- ; breni in tuđi uveljavljeni socijalno-politični zakoni o ponočmin delu žen in otrok v rudnik ih, o d včnih olaj-
šavah za obeekoristne stavbne zadruge, o državni podpori za stano-vanjsko oskrbo, o ureditvi izplačanja mezd pri rudarjih, o zavarovanju proti nezgodam v stavbenih podjet-jih, o nezgodnem in bolezenskem zavarovanju pomorščakov in pomorskih ribičev, o stavbnem pravu, o zvišanju eksekucije prostega zneska (eksistenčnega minimuma) pri plaČah in mezdah, o spremembi kazensko-pravdnega reda. Zbornica se je končno z veliko energijo lotila perečega uradniškega vprašanja: sprej^la je službeno pragmatiko za državne uradnike in sluge, odobrila je predlo-ge glede ?bolj?anja položaja železni-čarjev, državnih delavcev, pogodbenih uslužbencev, pi&arniških pomoč-nikov ter oficijantov. in koneno pošt-nih nastav ljencev. 2ivo se je zbornica zanimala za ona težavna narodno-gospodarska vprašanja, ki segajo globoko v gospodarsko in socijalno življenie ljudstva in katera so dobila pri nas nekol ko odigano se glasece ime: draginjsko vprašanje. Velike in obširne tozadevne debate so še v svežem spominu: res s? je mnogo »žvepljalo«, mnogo je bilo pri tej stvari demagogije in »lcrva na volil-ce«; majhni so bili pozitivni uspehi. Toda marsikatera dobra misel je pa-dla na rodovitna tla ter bo še rodila svoj sad.
V narodno - gospoda**skem oziru so uspehi zakonodainega dela dr-žavnega zbora vsciea priznanja vred-ni. Trgovinske pogodbe s Crno goro, Bolgarijo in Portugalsko, podaljša-nje bruseljsk<- konvencije, obnovljenje privilegija avstrijsko - ogrske banke, o regulaciji Ponave. državne pogodbe s paroplovbnimi družbami so deloma že uzakonjene, deloma se nahajajo tik pred rešitvijo.
Povsodi ie videti resno delav-nost. V odsekih se nahaia nad 20 važnih in deloma dalekosežnih zakonskih predlog, ki so deloma že popol-noma pripravljene za posvetovanje v plenumu.
Splošno se opa/a pri vseh stran-kah resno stremljenje, vzdrzati drž. zbor v onem razpoloženju, ki ne ob-upa nad težavnimi položaji in politič-nimi neuspehi. Cim živejsa je zavest, da pada politični ugled državnega zbora, tem bolj se zdi. kakor da bi le-ta iskal zadoščenia in morda tuđi leka v vztrajnem stvarnem delova-nju. Intenzivno delo, ki ni ostalo brez lepih uspehov, je edino zamoglo udu-
šiti glas vesti, ki očita našemu parlamentu, da zaostaja politična bilanca prvega leta druge Ijadske zbornice daleč za stvarnimi zakonodajnimi uspehi. In to po njeni krivdi. Izpolni-Ia je svojo dolžnost napram državi, v marsikaterem oziru tuđi napram ljudstvu, pozabtla pa je le preveč na doižnosti napram sebi sami, ki so ob enem predpogoj, da zamore trajno in nemoteno skrbeti za državo in ljudstvo.             _________
lzid tekme pri vsEsoholskem zletu 'v Frsgi.
V tekmi za prvenstvo v »Zvezi siovanskega Sokolstva« je bil izid ta-le: (230 točk = 100%).
1.  Stane Vid mar iz Ljubljane 220*5 (9587);
2.  Svatopolk Svoboda s kraljevih Vinohradov 217 (94*35):
3.  Karei F u x iz Ljubljane 216'5 (94-13):
4.  Ferdo S t e j n e r   iz Poltave na Ruskem 199*5 (5674);
5.  Vaclav Svoboda iz Prage II. 181-5 (81-91);
6.    Vaclav   Douda   z   Podoli 1SG-5 (78-47);
7.  Rudolf    Pražak    iz    Plzni 176 (76-52);
8.  Fran V a c h a s kraljevih Vinohradov 173 (75);
9.  Karei P i 11  z Zižkova    172*5 (75);
10.  Miro Trefny iz Smichova 167 (72-61):
11.  Karei D o b e š iz Valaškega Mezifiča 1665 (7239);
12.  Georgij Jergart iz Petro-grada 164*5 (71 52):
13.  Anton Thaler iz Ljubljane 164 (7130).
Pri tekmi društev višjega od-delka je tekmovalo 33 društev (500 točk = 100%):
1.    Kraljevski    Vinohradv     426 (85-20):
2.  Brno 410 (82);
3.  Praga II. čez 70 točk;
4.  Petrograd;
5.  Ljubljana;
6.  Mlada Boleslava:
7.    Ljubljana    (drugo    društvo):
8.  Kolin I.
9.  Srbska sokolska zveza;
10.  Plzen;
11.  Praga II. (drugo društvo);
12.  Vyšehrad;
13.  Amerika;
14.  Kutna Hora;
15.    2upa   Strossmaverjeva    s Hrvaškega;
16.  Karlin.
Štajersko.
Išče se knezoškof ... — Trgov-skemu in obrtnemu društvu. — Ne- * kaj v uvaževanje. — Razno. »Naro-dova« notica z dne 28. iunija tičoča se dodelitve dr. Iv. Kreka lvnezosko-fu Napotniku kot pomožnega škofa cum iure successionis, je napravila v krogih našega meščanstva pravo senzacijo. Že v sokboto in nedcljo se je v raznih krogih merodajne oružbe razpravljalo in ugibalo scnitertja možnost in nemožnost te vesti. Do-čim so se pomirili duhovi prvega razburjenja, so nastale tuđi najraz-novrstnejše kombinacije o povodu k takemu koraku od cerkvene strani, kajti znano je v Mariboru vseni, da knezoškof Napotnik v svojem delo-vanju ne čuti prav nie onemo^losti, ki bi upravičevala podporo ijOiTiož-nega škofa. Šio se je v teli Kombina-cijah potem še dalje, namreč do tja, kjer neha obnemoglost — a prične intriga. Pri tej točki seveča, je bi?o najdenih kar na mah več vzrokov, oziroma pogojev, ki bi bifi v s+anu potrjevati resničnost in popolno upravnčenost notice v .^Slov. Narodu«. Kot »Prtigelknabevc služi v prvi vrsti dr. Korošec, češ, c teii letih se je prev-eč navadil viadanja in pokoravanje pod strogo žezlo Napotniko-vo mu je silno zoprno, torej, hajdi na Kranjsko — a ti vladika fjojdeš za njim v pokoj. Drugo je toieranca škofa nasproti svobodomiselnim Nemcem, ki mu to plačujejo s tem, da se od dneva do dneva bolj širi protestantstvo. Taka so bila mnenja v nemški mariborski družbi, ki pa nima posrednih stikov ne s škofovo palačo, niti z višjo duhov^ščino. Splošno se je — menda prvič kar obstoja — z veliko napetostjo priča-kovalo izida »Straže« in tega, kar bode tozadevno vedela povedati, a glejte, »najbolj informiran list« molči kot grob. Kot faktum mpremo pribiti danes. da je dr. Korošec res padel v nemilost, čeravno se to prikriva in hoće utajiti. Res je dalje pa tuđi še, da so gotovi   merodajni   krogi zelo
LISTEK.
Dr. Karei Štrektlj.
V noći od 7. na 8. t m. ie v Gradcu urari ondotni vseučiliški profesor dr. Karei Š t r e k e 1 j, star sele 53 let. Bolehal je za vodenico že dlje časa, vendar ni nihče slutil, da stoji tako blizu robu večnosti.
Enakomerno je teklo Strekljevo življenje. Doma je bil iz trdne hiše na Krasu, študiral v Gradcu pri Kreku in na Dunaju pri Miklošiču, se habilitiral na Dunaju in postal profesor na vseučilišču v Gradcu. Tu ga je v najlepši starosti, v dobi najpo-poinejše znanstvene zrelosti dohite-la smrt — na veliko škodo sloven-skega naroda in slovenske znanosti.
Casi filologičnega diletantstva, čaši Davorina Trstenjaka in podobnih rodoljubnih znanstvenikov, so pri nas minuli, će smo imeli svoje dni preveč filologov, jih imamo danes premalo. Pater Stanislav Skra-bec in dr. Karei Štrekelj sta edina, ki jih priznava znanost in zdaj je Štrekelj moral v grob še predno je mogel končati svoje življenjsko delo in podariti slovenskemu narodu tako »Zgodovinsko slovnico sloven-skega jezika*, kakor jo je podaril Če-škemu narodu Gebauer.
Skoro trideset let je bil pokojni Strekefj literarno delaven. Začel je svoje delovanje v »Ljubijanskem Zvonu« in v Jagićevem »Archivu fĐr slavisehe Philologie-' a je kmalu osredotocil svoje moči na znanstveno raziskovanje slovenskega jezika. Znamenite so njegove studije o raznih slovenskih narečjih, zlasti o kra-škem dijalektu,važne so tuđi raziska-ve o slovenskih krajevnih imenih, a njegovi polemični članki o Levče-vem pravopisu, ki jih je sele pred nekaj meseci izdal v posebni knjigi, so tuđi širšim krogom pokazali, kako temeljit poznavalec našega jezika in odličen jezikoslovec je dr. Karei Štrekelj.
Najbolj poznan je postal-dr. Štrekelj kot urednik monumentalne izdaje >Slovenskih narodnih pesmi«. To je delo, ki dela čast Štreklju, čast *Slov. Matici« in čast vsemu našemu narodu. Štrekelj 1e urejeval to izdajo strogo po znanstvenih načelih in vsa evropska znanstvena kritika je pripoznala, da je ustvaril uzorno delo. Podobne izdaje narodnih pesmi nima menda noben drugi slovanski narod. Značilno za naše razmere je, da so zelotski duhovniki nasproto-vali izdajanju narodnih pesmi ravno tako srdito, kakor različni beletristi; prvi, ker bi radi »Slov. Matico« po-mohorili, drugi pa ker mislijo, da so povestice za slovensko kulturo veliko važnejše, kakor po znanstvenih načelih urejena zbirka narodne poe-
zije . . . Pač žalostna ilustracija naših razmer.
Štrekljeva zbirka narodnih pesmi še ni končana. »Slovenska Matica« je sama sebi in narodu dol-žna, da poišče urednika, ki bo Štrek-ljevo delo nadalieval in dokončal v Strekljevem duhu.
Štreketj ni imel dosti znanstva in prijateljstva v svoji domovini. Bil je samosvoj človek in je živel vedno samo znanosti. Po svojem mišljenju je bil zelo konservativen, tako da so ga nekoč razkričali ćelo za klerikal-ca, dasi ga tej stranki pač ni bilo pri-stevati. V politiko se ni vtikal: služil je svojemu narodu z znanstvenim de-lom in si s tem delom pridobil v zgo-dovini slovenske znanosti in slovenske kulture častno mesto.            t.
Lepi stričeh.
(Bel - Ami.)
Francoski   spisal   Guy   de   Mau-
passant   —   Prevel O t o n 2 u -
p a n č i č,
(Dalje,)
Zopet ga je pogledala s prodir-ljivim pogledom.
»Kakor bos hotel. Meni je prav.« Vstal je in je začel zopet sem in tja korakati. Bilo je videti, kakor da iznova omahuje in sedaj se je umikal pronikujočemu očesu svoje žene. Govoril je:   »Ne...  odločno ne...
mogoče je najbolje, ako se vsemu popolnoma    odrečeva ...   dostojneje
je__korektneje ... častneje ...    Na
ta način ne bi mogel živ krst ničesar sumiti, na svetu ničesar. Najtanko-vestnejši ljudje bi morali reci: čast jima.«
Vstavil se je pred Madeleno: »In, če ti je prav, draga moja, poj-dem sam nazaj k notarju Lamaneur-ju, da mu razložim stvar in ga po-prašam za svet. Povem mu svoje po-misleke, in pristavim, da sva se do-menila za delitev, zavoljo lepšega, da ne bo mogel nihče jezikati. Od ti-stega trenotka, ko sprejmem polovico dedščine, je jasno kakor beli dan, da nima nihče več pravice rogati se. To se pravi na vsa usta povedati: »Moja žena sprejme zato, ker sprejmem jaz, njen mož, ki imam soditi o tem, kaj srne storiti žena, ne da bi se postavila v slabo luč.«
Madelena je zamrmrala edino: »Kakor te je volja.«
Začel je gosto besedičiti.
»Da, če deliva na pol in pol, potem je to na dlani. Podedovala sva za prijateljem, ki ni hotel delati raz-ločka med nama, ki ni hotel nobene-ga odlikovati, ki ni hotel reci: »Temu ali onemu dajem prednost, kakor v življenju. 2eno je imel rajši, že res, ampak s tem, da je zapustil svoje imetje i njemu i nji, je hotel pač jasno pokazati, da je bilo to njegovo nagnenje čisto platonično. Tega on ni preudaril, ni mislil na posledice. Ka-
kor si poprej čisto prav pripomnila, je nosil tebi vsak teden cvetic, in tebi je hotel zapustiti nazadnje spomin, le da se pri tem ni prašal...«
Nekoliko jezna mu je segla v be-sedo: »Dobro. Saj razumem. Kaj ti je treba tolikega razkladanja. Pojdi takoj k notarju.«
Zardel je in je zajecljal: »Prav imaš, pojdem.«
Vzel je klobuk, potem pa, zadnji trenotek:
»Težkočo z nećakom pa uredim s petdesettisoč franki, ali ne?«
Odgovorila je ponosno:
»Ne. Daj mu stotisoč frankov, kl jih zahteva. In vzemi jih od mojega dela, ako hočeš.«
Nenadoma ga je postalo sram, in odgovori! je: »O, kaj pa še! Delila bova. Ce mu da vsak petdesettisoč frankov, nama ostane še cei milijon.«
Potem je pristavil: »Torej, na svidenje, Madica, za kmalu.«
In šel je razlagat notarju nacrt, ki je trdil, da si ga izmislila njegova žena.
Drugi - dan so podpisali daritev med živimi za petstotisoč frankov, ki jih prepusti Madelena Du Royu, svojemu možu.
Ko sta stopila iz pisarne, je pred-lagal Georges, ker je bilo lepo vre-me, da bi stopila peš do bulvarjev. Bil je ljubezniv, obziren in pozoren, ves nežen. Smejal se je, vse ga je veselilo, dočim je bila ona zamišljena in nekam resna.
Stran 2.________________________________________________________SLOVENSKI   NAROD._______________________________________________________155 »ev-
nezadovoljni nad naraščanjem protestantizma po Sp. Štajerju, posebno pa v Mariboru in njegovi okolici; to zadnje pa izrablja zopet par neza-dovoijnežev v intrigo. Ta proces seveda ne bode izostal tndi kedaj po-zneje, pod drugim vladiko. Će bode le ta toliko hipertoleranten neniški kliku Mesto da bi se Ji vprl z vsemi silami, jo knezoškof na vse mogoče načine parđonira in neguje, a v zahvalo za to. ma odkupava »Siidmar-ka< dan na dan več posesti njegovih cerkverrih podanikov ter širi s tuji-mi. nemškimi priseljenci v njegovi nadskofiji — protestantizem. Pa ali oni bode morda rekel: Napotnik |e v Mariboru in dvema gospodoma ni nožno služiti. Ne. Ravno ker je to poskusai knezoškof Napotnik. se da-nes to nad nfim maščuje. Vedei je, kakšno moč mu je dodelila mvtra. Kot Slovenec na škofovskem stolcu bi bil storil lahko premnogo za obrambo štajerske Slovenije — saj je vendar čez devet desetin prebi-valstva lavantinske škofije Sloven-cev, — posebno njenih meja. Le malo dobre volje, zaslonjena bi bila narodna meja, a invaziji protestantizma bi nikdar ne bil prišel v roke tako lep kos terena, kot n. pr. St. lij v Slov. goricah. Knezoškof Napotnik pa tuđi takrat ni našel potrebne energije, pokazati svobodomiselnim nemškonacijonalcem svojo moć, ko nm je v noći 21. septembra 190$ >nemska* od protestantov nahujska-na miečozoba studentarija in druga tej enaka fakinaža razbila okna in pomazala z blatom stene njegove palače. Vemo, da se knezoškof v pri-vatnem življenju ne sramuje nazivati se Slovenca. Vemo tuđi. da je zek* radodarcn o'p vsaki pr'k i;: s te:" smo se tuđi v svoji toleranci vsi, brez izjeme poiitičnega prepričanja tolažili češ: »Je pač križ . . .« Vemo pa ravno tuđi mi v Mariboru se prav posebno, kako rad je knezoskof uslužen mestnim klikovcem. To zadnje morda res ni kaj drugega, kot po-sledica napačnega tolmačenja svoje moči, ali pa popolnoma zagrešeno pojmovanje o strpnosti. Seveda, v oficijalnih krogih o vsem tem ne ve-do, ali pa nočejo vedeti o vsem tem čisto ničesar. Slovenski kot nemški merodajni krogi za sedaj nočejo o vsem tem ničesar vedeti. Eni demen-tirajo. drugim je pa videti, da nočejo govoriti . . . Sicer pa mislimo, na stvari sami ni niti v enem niti v dru-gem kaj pridoblienega. Pod kožo so vsi — crni še boli. kot vrh nje. Da pa povento kar danes dr. Janezu Evangelistu krek u, iz dežja bo prišel pod kap. kajti kolikor vemo danes, bo naletel na najskrajnejši odpor. Eni — nemsko-renegatska kiika — bodo nastopili javno proti njemu, čim se bode v Mariboru le pokazaL dmgi pa mu bodo — zgolj iz »fovšije« — grenili življenje — radi prevaranih upov . . . Solsko leto je pri kraju in na stotine pojde zopet naše učeče se mladine, ki dovršuje svoje 14. leto, iz sol, da se posveti temu ali onemu uku za svoj bodoči pokfic. Ta se bode posvetil trgovini, oni obrtništvu. Vsako politično dete pa ve že danes, kako neusmiljeno nas tepe nemška knuta, in to naihujše tu ob naši narodni meji. Še par let popustljivosti kot dosedaj in naše hrbtišče ne bode le klonilo pod udarci nemškega biča, marveč, zasužnieno bode popolnoma nemškemu jarmu, ki nam ga z tako vstrajnostjo in brez prestanka dan na dan obeša naš najhujši sovražnik —
narodni Janičar. »Sudmarka« je že razposala po Mariboru in njegovi okolici na star&e onih učencev vabila, v katerih se nerniki trgovci in obrtniki naših kronovin ponujajo sa-rni, da vzamejo njih sinove k sebi v uk, v brezplačen uk, s popolno oskr-bo dotičnega učenca. Obraćamo se tem potom na odbor »Trgovskega in obrtniškega društva v Mariboru- s prošnjo, da i on po svoji moči skuša v Mariboru in njega okolici onemo-gočiti, kolikor se da, nakane »Sud-marke« in pri svojem članstvu posreduje za vsprejem ukavoljnih mla-deničev. Vsako zrno, ki bi je požrlo nenasitno zrelo »Sfidmarke«, bilo bi čez leta za nas izgubljeno. A ne le to, iz tega bi vzraslo zopet par naših narodnih grobokopov več, takrat pa bi bil odpor še težji kot danes. Vemo. da pomenja naša prošnja mnogo, a s požrtvovalnostjo,ki jo je dosedaj kazalo »Trg. in obrt. društvo« in s pomočjo naših narodnih krogov, upamo. da se nam vsaj mnogo, će ne vse. posreći. — Od dneva do dneva bolj se kaže neobhodna potreba, dati slovenskemu prebivalstvu našega mesta, kakpr tuđi okolice priliko, mu Ui s tem ali onim nasvetom, bodisi v gospodarskem, bodisi v narodno-po-litičnem oziru na roko. Imamo pri naslepoštevilonarodnih društev, žal, da so po većini — izjem je zelo malo — njih člani čez dan zadržani službeno« posvetiti se njih društveno narodnim dolžnostim v tej meri, kot je pri nas življenski pogoi. Samo posebi umevno, kolikor nas je dovolj na-obraženih. so nam proste ure Uovolj. v morebitna sporazumljenja in potrebne informacije. A mnogo, pre-mnogo je takih. ki rabHo kakesra na-s\ eta hipomu, pa, uli ne veUo na koga bi se obrnili. ali pa se to boje sto-riti, bodisi, ker si ne upajo nadlego-vati naše razumništvo. ali pa, ker jih je strah, da bi jim radi tega morda narasli stroški. Da se priđe temu v bodoče v okom, prosimo merodajoe kroge, da se — najbolje bi bilo v Nar. domu — da na razpolago sobica ozir. pisarnica, v kateri bi bil gotove ure dopoldne in popoldne navzoč eden gospodov naše narodne družbe, v svrho brezplačnega po-dajanja potrebnih informacli. Imamo sicer na sebi že mnogo narodnega davka — bodisi moralnega. bodisi denarnega — a vendar gmo prepričani, da bi se kljub temu še našel kje kakšen gospod. ki bi za tako de-lovanje ne zahteval nikake plače. Vrhu tega pa smo tuđi prepričani, da bi potom take pisarnice bilo tuđi naše narodno delo na zunaj mnogo enotnejše, posebno še. Ce Y\ se v njej spajale tuđi vse niti našega društveno - narodnega življenja. Nihče naj ne trdi, da bi se ta ideja morda ne obnesla. Prijatelj nam pripoveduje, da ga skoro nima dneva, v katerem bi se ne zatekali k njemu najrazno-vrstnejši sloji s prošnjami, za to ali ono pojasnilo. Seveda jim je rad vse-lej na razpolago bodisi takoj, bodisi potem, ko se je sam informirah V političnem — javnem — življenju bila bi uresnitev take ideje naravnost kolosalna prldobltev. Uvaževati bi bilo morda le. da pisarnica ne bi bila morda last tega ali oivega posamez-nega društva ali kluba, marvec celo-kupnosti slovenskega življa ... Spo-minjamo se nakane na£ih društev. ki so pred leti hotela najeti sobo s tem pogojem, da bi jo imelo vsako društvo po en večer na teden na razpo-tego. Cenjene čitalce »Slov. Narod i*
prosimo, da se čim preje oglase za ali proti tem izvajanjem. — Pnri po-skusi »Dramat. društva v Mariboru« z uvedbo delnega pouka za nastope so se precej obnesli. Prosimo še na-daljnih prijav. Zadostuje dopisnica z naslovom »Dramatično društvo v Mariboru«, Narodni dom. Pripisati je seveda tuđi natančca naslov pngla-šenčev. — Kradli so kot srake dne 29. in 30. junija v Ijud. vrtu o priliki turnarskega slavlja. — Okradel je neki Vavpotič tovariša Lešničarja. Lešniear se je zatekel k policiji, ki je Vavpotiča aretirala. Našli so pri njem okradenčevo denamico in še okroglo 35 K denarja.
Iz Celja. Iz letnega poročila viš-je gimnazije posnemamo, da je bilo na zavodu koncem šolskega leta 1911/12 303 -f 6 učencev, med njimi 72 -f 1 Slovenec. Pripravljalni razred je štel 7 učencev, med njimi 2 Slovenca in 5 Nemcev. Učni uspehi v lanskem šolskem letu so bili zelo ugodni; 44 i 4 je odličnjakov, _'O -f 2 sta padla, ostali so izdelali. Zanimivo si je pogledati, odkod pri-liaja toliko nemških dijakov na celjsko višjo gimnazijo. Statistični pregled nam kaže, da jih je iz Celja, bližnje okolice in sploh iz Stajerske-ga samo 127; vsi ostali so doma na Punaju (35), Koroškem, Tirolskem, v Švici, Nemčiji, na Ogerskem, v Hosni itd. To je dijaški materijal, ka-terega zbira celjski nemški »Stu-dentenheim«, da se more sploh opravičevati eksistenco nemške gimnazije v Celju. Ako bi ne bilo ten pritepencev, bi bilo v Celju na obeh ^imnazijah 237 Slovencev in samo 127 Nemcev. Vidi se, komu gre pravica do samostojne višje gimnazije v Celjn! A v Avstriji smo prišli tako daleČ, da vlada niti ne misli na samo-stojno višjo slovensko gimnazijo v Celju, temveč hoče siloma odpraviti šc dosedanje samostojne slovensko-nemške gimnazijske razrede. Prej navedene jako poučne številke bi si naj zapomnili naši državni poslanci za proračunsko debato.
Iz Celja. (Razne novice.) V nedeljo je imela naša mestna nem-škonacijonalna požarna bramba neko slavnost. Ob tej priliki so delali Nemcem Štafažo slovenski požarni brambovci iz Skofje vaši, Nove cerk-ve. Vidma ob Savi in dr. Povolj ža-lostno za slovenske ljudi, da se gredo zabavat v senco frankfurtaric in se »naslajat« ob »ubranih« zvokih ljube vahtarice, ki se jo je v germanski navdušenosti pri pivu in vinu tulilo neštetokrat tišti nedeljski večer. Poleg že imenovanfh požarnih brambovcev je bilo videti ćelo vrsto klerikalnih kmetov iz Celjske okolice na veseličnem prostoru, ćelo takih, ki se ob različnih volitvah s ćelo dušo in srcem vojskujejo za »slovensko« kmečko zvezo. Za »Slov. Oo-spodarja^ in »Stražo« bi tu bilo mnogo hvaležnega dela. — Tuđi o naših slovenskih in napol slovenskih go-stilnah je treba reci enkrat resno besedo. Našteli bi jih lahko več, v katerih visi »Peutsche Wacht« ali čifutska »Tagespost« na steni — zraven pa nobenega slovenskega časopisa! To vpliva ševe na domaćine, zlasti pa na tujca v narodnostnem oziru jako vspodhudno! Pričakuje-mo odiočne remedure. če ne, pride-mo z imeni.
S Štaierskega. Povodom bližnjega imenovanja dr. Ignacija Kre-k a za pomožnega škofa v Mariboru prinesli so neknteri    nemški časniki
Bil je precej hladan jesenski dan. Ljudje so hodili hitro, kakor da se jim mudi. Pu Rov je pelial svojo ženo pred prodajalnico, kjer je že to-likokrat gledal zaželjeni kronometer.
»Ali hoćeš, da ti podarim kako dragt>tino?« je dejal.
Zamrmrala je malomarno:
»Kakor ti drago.«
Stopila sta v štacuno. PraŠal je:
»Kaj imaš rafša. ovratno veriži-co, zapestnico ali uhane.'<
Pogled na zlatnino in drago kamenje ji je prepodil nje samovoljno hladnoto, in z žarečim in radoved-nim očesom je pregledovala stekle-ne predale, nolne dragotin.
In hipoma jo je prijela želja: »Tista-le zapestnica, kako prelepa!«
Bila je verižica čudne oblike, vsak člen je imel drugačen kamen.
Georges je prašal: »Koliko stane ta zapestnica?«
Pragotinar je odgovoril: >Tri-tisoč frankov, gospod.«
>Ako mi jo daste za đvatisoc-petsto, pa narediva kupčijo.«
Mozak se je obotavljal, potem je odgovoril: >Ne, gospod, nemogoče.«
Pu Roy je govoril: »Poglejte, zraven še ta-Ie kronometer za pet-najststo frankov, to je štiritisoč, ki vam jih plaćam takoj. Velja? Ce no-čete. grem pa drugam.«
Pragotinar ja je zmešalo, in na-posled se je udal.
»Pobro, pa naj bo, gospod.«
Zurnalist je dal svoj naslov in je pristavil: »Na kronometer dajte vgrebsti moje začetnice G. R. C čr-
ke naj se prepletajo    pod    baronsko krono.^
Madelena je osupnila in se je začela smehljati. In ko sta odhajala. ga je prijela nekam nežno za laket. Zdel se ji je zares spreten in odločen mož. Sedaj, ko ima denar, bi se mu prile-gel še žlahten naslov, to je čisto v redu.
Trgovec se jirna je poklonil: *Zanesite se, gospod baron, v petek bo napravljeno.«
Prišla sta mimo Vaudevilla. Tam so igrali novo igro.
»Ako hoćeš.« je dejal »pojdeva nocoj v gledališče; poizkusiva, morda dobiva ložo.«
Pobila sta jo in sta jo vzela. Me-nil je: »Kaj, če bi večerjala v go-stilni?«
»O, da, rada.-f
Bil je srečen. kakor cesar, in preudarjal je, kaj bi utegnila še ukreniti.
»Ce bi šla po gospo de Marelle, da bi bila zvečer z nama skupaj? Njen mož, sem stišal, je tukaj. Rad bi mu segel v roko.«
Šla sta tja. Georgesu, ki se je prve besede s svojo metreso malo bal, je bilo čisto prav. da je bila njegova žena zraven, ker se tako iz-ogne vse mu nepotrebnemu razlaganja.
A Klotilda se je držala, kakor da se ničesar več ne spominja, in je Še sama silila moža, naj vabilo sprejme.
Pri dineju so bili veseli in ves večer je bil krasen.
Georges in Madelćna sta se vr-nila pozno domov. Plin je bil že uga.šnjen. ^urnalist je prižigal vošče-ne vžigalice, da bi svetil po stop-nicah.
Ko sta prišla na hodnik v prvem nadstropju, se je plamen naglo vnel in je svetio očrtal njiju postavi, ki sta se risali iz teme na stopnišču.
Kakor da sta se nenadoma prikazala dva duhova, ki zdajci zopet izgineta v noč.
Pu Rov je vzdignil roko, da bi dobro obsvetil njiju sliki, in dejal z zmagoslavnim nasmehom:
»Poglej, milijonarji gredo mimo.«
vn.
Bilo je že tri mesece, kar je bil Marok osvojen. Francija je gospo-dovaia v Tangerju in imela v svoji oblasti vse sredozemsko obrežje tja do Tripolitanije in prevzela je bila jamstvo za dolg nanovo priklop4jene dežele.
Pva ministra sta pri tem baje zaslužila okoli dvajset milijonov in
Laroche-Mathieuja so kar naravnost imenovali.
O VValterju pa je vedel ves Pariz, da je enkrat mahnil in dvakrat zadel, ter spravil v žep trideset do štirideset milijonov za posojilo, po-vrhu pa še osem do deset milijonov za bakrene in železne rudnike; prav tako tuđi za obširna zemljišča, ki jih je kupil pred osvojitvijo v slepo ce-no ter jih prodal po franeoski okupaciji kolonizacijskim družbam. (I>*Uf> prtkoda|ie.>
(»Union« in dr.) očividno iz prvega vira tuđi nacrt Krekovega životopisa tako-le; »Pr. Krek se je rodil 1. 1863. na Kranjskem, bil 1888. po-svečen v mašnika in leta 1897. izvo-Ijen v državni zbor. Leta 1900 se ni dal več voliti in je odšel v Obrensko, da bi po westfalskih rudokopih, med tamošnji mi slovenskimi in poljskimi naseljenci opravljal službo božjo v slovanskem jeziku in učil deco slo-vanskih rudarjev veronauka v njih maternem jeziku. Pruska vlada je dala izgnati župnika Kreka. (Aj, aj, mučenik! Opazka ured.) — L. 1907. bil je dr. Krek zopet izvoljen v državni zbor. V decembru 1. 1909., ko je imel zaradi obstrukcije državni zbor seje noč in dan, je bil dr. Krek ravno tišti, ki je vložil znani nad vse modri predlog zastran spremenitve opravilnega reda*. — Pripomniti je, da predime »Ignacij« ni tiskovna po-mota. »Naš Krek« namreč namerava v Ljubljani do ćela sleči »starega Ja-neza« in priti na Štajersko kot čisto novi »Ignacij«.
Letno poročflo c. kr. drž. gimnazije v Celju, (samostejni gimnazijski razredi z nemško-slovenskim učnim jezikom.) Uvodom je spis prof. Jos. Kožuha: Kršćansko štetje po praznikih ali po Veliki noči, in pa nekrolog prof. Ivana Fona, ki ga je na-pisal prof. Anton Cestnik. V učnem zavodu je delovalo 11 učnih moči. Koncem sol. leta je bilo 165 dijakov in 4 hospitantinje in sicer sami Slovenci. Odlično sposobnih je bilo 24 dijakov, sposobnih 98, vobče sposobnih 17, nesposobnih 23, ponavljalne izpite imajo 3 dijaki.
Iz Brežič: Uradni list okrajnega v\.                     : ■     ;      ::    je v št. 13.
pnobčrl zanimiv razglas. V nem-škem besedilu je tiskovna pomota. Zapisano je. da se je zatekla »eine harrenlose Kuh.« Prelagatelj je pa to doslovno preložil s »kravo, ki je brez dlake.« Seveda se gre za »herrenlose Kuh« za kravo neznane-ga gospodarja!
Središče. Tukajšnje gasilno društvo praznuje dne 21. julija t. 1. pet-indvajsetletnico svojega obstanka. Istega dne je velika ljudska veselica v prijaznem Gornjem gaju.
Iz Ljutomera. Na Moti pri Cve-nu je umri Ivan Rajh, posestnik in oče znanega veleposestnika in pod-staroste »Murskega Sokola^, g. Jo-ška Rajha. Pogreb se je vršil včeraj dopoldne.
Iz Gradca, (Pozor, zdrav-n i k i !) Štajerski deželni odbor je razpisal z odlokom z dne 26. junija vsa mesta distriktnih zdravnikov na Štajerskem v smislu določil § 5. dež. zakona z dne 28. aprila 1909. Prošnje se morajo poslati s potreb-nimi prilogami najkasneje do 31. ju-lija štaj. dež. odboru.
Korošho.
Nezgoda. V Beljaku je umri dne 6. t. m. mesar in gostilničar Ivan Singer. ki je bil žrtev nenavadne nezgode. Dne 4. t. m. mu je padla na Riavo posoda za oblance ter ga i>o-skodovala na nosu in na obeh o?eh. Vsled vnetja je moral mladi mo2 umreti.
Roparski umor. Poročali smo, da je bil v Sentpavlu v Labudu umorjen živinski trgovec Pachler. l^ne 30. m. m. so aretirali kajžarja Klementa Drešonika, ker so ga imeli na sumu. da je on izvrši! roparski umor, kar pa se je izkazalo Kot neosnovano, vsled česar so ga izpu-stili. Sum je nato letel na 341etnega Jerneja Matoha iz Novega mesta na Kranjskem, ki je bil do 26. m. m. zaposlen pri posestniku Minibecku kot hiapec. Kritičnega dne se je peljal tam mimo, kjer je bil izvršen umor in je imel s seboj cepin. Na cepinu so našli tuđi sledove krvi. Dne 27. m. m. je Matoh nenadoma izginil, odi>e-ljal se je čez Spodnji Dravogra*i in Celje v Ljubljano, kjer se je nastanil pri nekem Urbancu ter mu pustil Jva kovčega. Ko ju je policija odprla, je r.asla v enem kovčegu krvavo suknjo in krvav rokav srajce. Matoh se je odpeljal dne 1. t. m. baje v Trst. Dne 5. t. m. so našli v blizini, kjer je bil Pachler umorjen, njegovo piazno denarnico. Matoha še nišo dobih.
Primorsko.
Izzivanje v Gorici. Rdeče-belo-zeleno italijansko zastavo so nosili v nedeljo v Gorici trije elektrotchni-Ki in štirje natakarji. Toda zastavo, ki so jo nositi Italijani, med katerimi so tuđi pristni Italijani Novak, Ma-ver in Pavlin, so jim konfiscirali, oni sami pa pridejo po 7 dni v luknjo.
Klerikalna morala. »Soča« po-roča, da so dne 6. julija aretiiali v Vrtovinu nekega klerikalca, ki je bil že enkrat kaznovan zaradi iridolin-stva in se je baje zopet tako pregre-šil.
Nagrada 500 K. Josip Bressan iz Ločnika je dal preiskovalnemu sod-niko dr. Gradnikti   v Gorici na raz-
polago 500 K, ki jih naj dobi oni, ki poda sodniji take dokaze, da bo mo-
goče priti na sled morilcu, ki je umori! dne 23. junija 1912 na Kalvariji njegovega sina Štefana. Osumljen, da se je umora udeležil, je tuđi ćuk Jože Maraž, zelo pobožen mož, ki je naročil, ko je krstil otroka, peto maso in napravil potem v gostrini veliko pojedino.
Predor skozi Šentvidski grič v Trstu bo najbrže še ta teden dogra-jen ter ga bodo oddali promstu. Predor je 9'5 m širok in 418 m dolg. Predor gre iz ulice Bosco do ulice San Marco ter tvori najkiajšo zvezo med sredino mesta in industnjalnim mestom.
Italijanski požigalci. Zavednemu in za narodno stvar v Pirani&čini ve-lezaslužnemu posestniku Giegorju Miloviču pri Sv. Luciji so italijanski njegovi sovražniki zažgali v noči od 29. na 30. junij hiso, ter so se hoteli na ta način maščevati nad njim zaradi njegovega delovanja na narod-nem polju. Hiša je zgorela do ial iu je zgorel najbrže tuđi denar v znesku kakih 1200 K, če ga požigalci nišo odnesli. Da je bilo zaž^aiio, dokazuje dejstvo, da so bila hišna vrata od-prta. dasiravno so jih domačf pred svojim odhodom zaklenili. Hiša je Bila zavarovana samo za majhno vsoto, tako da ima Milovič kakih 6000 K škode. Ta večer so imeli la-ški liberalci shod pri Sv. Luciji, na katerem so hujskali proii Slovencem, zvečer pa so videli na cesti proti Piranu stikati tri stimljive ljudi, ki so se najbrže vračale od svojega zlo-činskega dela.
Vlotn, Pri spediterju Sofianopu-lu v Trstu v ulici S. Lazzai o št. 8 so vlomil v nedeljo ponoči neznaiii vlo-milci skozi stanovanje šefa, ki je ravno na letovišču, v oisarno, r.avr-tali blagajno ter odnesii 160 K v bankovcih, 300 K v zlatu, za 7000 K dragocenosti in kreditnih papirjev za 3500 K.
Skesani dezerter. Štirindvajset-letni zidar Karei Klun iz 1 rsta je po-begnil pred nekaj časom od 07. peš-polka ter se obmil proti Alcksan-driji. Ker pa ni našel deia, se je zgla-sfl pretekli teden pri avstio-ogrskem konzulatu, ki ga je poslal v Trst, l:a-mor je dospel predvčtrajšnem ter ga je spreiela vojaška patrulja.
flljažev dom v Vratili (lOlSm)
R. B.
Naš triglavski župnik, čegar ime nosi ponosna turist, stavba v Vratih, je pač morda sanjal včasih, da bo v Vratih, potem ko bo postavljeno on-dot tako udobno zavetišče in tako prijetno bivališče, tuđi temu prime-ren krasen obisk, videl v sanjan morda ćelo, kako »rajžajo« kar ćele tru-me veselih turistov gor in dol po tej divjeromantični dolini naše Gorenj-ske, ki slovi kot ena izmed najdiv-nejših in najzanimivejših ne le samo v naših Julskih temveč v alpah sploh.
Pa se je mož malo uračunah Res da jih priđe mnogo. So to stari znanci Triglava, ki jim je v krvi in ne morejo drugaČe, da se pridejo sle-herno leto poklonit »snežnikov kranjskih sivem poglavarju« — vendar lahko bi jih bilo še več, da ne bi tako grozno in dolgočasno zevala in zevale dan na dan gostoljubna vrata Aljaževega doma.
Utegne biti morda še marsikdo, ki so mu triglavska Vrata še manj znana in ima pomisleke glede pota ali pa se ćelo boji, da ne bi se spoto-ma zvrnila nanj nad 1000 m navpič-pa, kot odsekana, severna triglavska stena ... Temu torej nekaj v pomir-jenje in pa obenem v spodbudo na krasen izlet, za katerega mi na vse zadnje še ves navdusen in hvaležen izreče v spominjski knjiga Aljaževe-ga doma krilato pohvalo: »Hvala ti triglavska bolha!«
Železniška postaja za Vrata je Dovje (Mojstrana) ob gorenjski ali če hočeŠ, ob progi c kr. držav. Rudol-fove železnice. Zunaj kolodvora za-viješ desno ob progi ter preideš pod železn. mostom koj do mostu čez Savo. Onstran lesenega mosta je raz-potje. Na levo se obrni, ako si hočeš privezati še popreje dušo v hotelu »Triglav« (Rabič) ali pri Šmercu ali kod drugod v mični Mojstrani. Ako pa po prestani vožnji nisi Še začutil teh potreb in si namenjen koj dalje, potem kar desno od mostiča po markirani bližnjici k tovarni za cement.
Tu se ti postavi — opozorim te kar odkritosrcno — prva in zadnja, največja neprijetnost, da ne rečem naravnost na ćeli poti skozi Vrata. Jaz n. pr. tu mimo vedno zletim, da utečem preteci nevarnosti, ker bojim se v resnici, da ne bi se mi oči, nos, usta in ušesa »zacementirale« ali »zabetonirale« — nikdar več ne bi mogel potem v Vrata in na Triglav! —
Ako si torej le tod srečno odoe-sel pete, potem si iz nevarnosti, kajti dalje naprej pelje pot, a kaj pot, cesta, široka, da lahko s   ćelo   svojo
155 Stcv.                                                                                            SLOVENSKI   NAROO.                                                                                              Stran 3.
rodbino — če vas ni ravno cd tu-cat — vštric varno po njej hodiš. Odondot te vodi pot najpreje kakih
10  minut ob vodovodu, nato pa pre- j ideš čez par minut čez most na desno stran    divjerazburkane    Bistrice. Ob njeni strugi    dalje grede se nam odpira kal lep pogled na masiv Ste-narja, v čigar podnožju stoji Aljažev dom. Cez pol ure (od mosta) opazimo že desno v bregu koncem podol-&ovate modrikaste   skalnate    police pramen PeriČnika. Stopivši Čez most smo zopet na stari cesti,   kjer    nas opozore na malem klančku desno napone table na stezo mimo verande k sJovecem slapu    Peričniku   (977 m). Lep pogled nanj pa se ti nudi tuđi od spodaj, nekoliko dalje s ceste,    kjer pridrvi divjepeneči se potok    izpod bobnečega slapa naravnost v naroč-jc Bistrice. — Dalje prične klanček. Nekoliko pod njegovim vrhom zavije naš pot levo naokrog skozi gozd. Kmalu nato sledi drugi ovinek in go-renji pot nas privede zopet v gozd, iz katerega se nam pa prikažejo tepe, zelene senožeti s krasnimi gorskimi scenerijami. Eno minuto nato ugledamo napisno tablo »Mimo Galerije ter krenemo s ceste levo. (Desno ide cesta mimo Bambergove lovske koče »Hubertus«.)
Pot mimo Galerij   je   velezani-
miv. nanovo popravljen ter brez ne-vamosti. Nudi nam krasen razgled po dolini: na beli. visoki Cmir. leno risano triglavsko steno s triglavskim vrhom nad bliščečim ledenikom, na prelaz Luknjo, Stenar, Pode, Koko-vo špico itd.. nato pa nas dovede pod mogocen podolgovato zaokro-žen skalnat podmol »Galerije«. — Od tod se dobre pol ure po Klancu (na 7eler: ravrivi Jew *\iv/*;*.r' prejšnjo koiovozno cesto ter mimo Turkove planine do Aljaževega doma.
Pot je rdeče markirana: v celem 21/* ure hoda do Aljaževega doma. Aljažev dom, turist, hotel (Planinsko letovišče) stoji v gornjem koncu doline Vrat, malo pred vznožjem silne seveme triglavske stene. V krasnem kuloarju zro na te gorski velikani: Triglav (2863 m), Stenar (2501 m), Rogica (25S2 m), Skrlatica (Suhi plaz 2738 m). Cmir (2391 m). Be-gunjski vrh (2461 m). — Ta nas planinski hotel (največja stavba S. P. D. v Triglavskem pogorju) je moderno opremljen, ter založen z vsem moeo-čim konfortom. Oskrhovan je od Bin-koštij do koncem septembra. Izborna kuhinja! (Vsak dan sveže meso, i. dr. jedila, konserve. kruh. mleko, prvo in razna vina itd.) V pritličju ste 2 obeđnici. Kopalna soba. Vodovod (plan. studenca). V I. nadstropju je
11  posameznih sob z 1—3 posteljami. V podstrešju dvoje prostornih skupnih ležišč.
Ob le tej znameniti turist, po-stojanki S. P. D. se križajo in spaja-to razna pota kakor n. pr.: pot čez Prag (41/* do 5 ur), Tominšekov pot (4\/2 ure) in pot čez severno steno na Triglav, pot čez Luknjo (3 ure) v opevano Trento (6 ur) (Loška dolina), pot čez Križke Pode (mimo Križkih jezer) v Kranjsko goro (7 do 8 ur), ter pot v Mojstrano 21!* ure hoda.
Ponos ne le vsakega slov. pla-ninca in planinke, temveč sploh vsakega zavednega slov. rodoljuba bi moral biti videti vsaj enkrat našega »snežnikov kranjskih siv'ga po-glavarja« iz pred Aljaževega doma v Vratih!!
Dnevne vesti.
+ Slovensko gledališče. Kleri-kalci so našli pravo merilo, po ka-terem je spoznati, kako se zanirnajo liberalci za slovensko gledališče. Doslej je to zanimanje meril vsakcio po obisku gleda lišk ih pred stav in ker je bil obisk vedno izvrsten in so bile razprodane hiše nekaj navadne-ga, je vsakdo priznavala da je zanimanje liberalcev za gledališče v Ljubljani naravnost izredno veliko, zlasti če se pomisli, da imajo Nemci svoje gledališče, izmed klerikalcev pa so hodili v slov. gledališče le tišti, ki jim ni bilo treba nič plaćati. Klerikalci pa ne merijo več zanimanja liberalcev za gledališče po števi-lii obiskovalcev gledaliskih pred-stav. marveČ po številu Članov »Dram. društva«, ki pr idejo na občni zbor. Na to si bistroumni klerikalci lahko vzamejo patent. Sicer pa služi kierikalcem to manevriranje samo za izgovor, da bi prikrili hudobijo, s ka-tero preganjajo slovensko gledališče in zvijačnost, s katero mu strežejo i o življenju. Liberalcem je za ohra-nitev slov. gledališča, imeti hočejo Rledališče in imeti hočejo slovensko gledališče — a če ga bo mogoJe uhraniti vzlic klerikalnim šikanarn, tu je drugo vprašanje. Pogoji, pod katerimi hoče dež. odbor prepustiti perabo dež. giedališča, so taki, da spravljalo gledališče v največjo ne-varnost. Prav kakor bi se se noica delali,   pripovedujejo  da ima»o ćelo
na Francoskem gledališko cenzuro. Kakor bi je v Avstriji ne imeli! Av-strijska cenzura je najbolj tesnosrč-na v Evropi, izvršuje jo vlada z naj-večjo obzirnostjo do klerikalcev, a našim kierikalcem še to ne zadostu-je, nego hočejo uvesti še svojo posebno cenzuro. Imeli bomo torej dvakratno cenzuro in lahko si je predstaviti, kake težave čakajo gledališče. Vse kaže, da se bo »Hram. društvo« uklonilo klerikalnemu terorizmu in poskusilo izhajati kakor pae pojde. Tuđi nam se zdi, da je potrebno vsaj poskusiti, četudi se bojimo, da se poskus ne bo obnesel. ^Če gledališče ne bo vsaj na tišti stopnji, kakor doslej. se je hati, da bo ^bisk kmalu začel pojemati in da bodo ljudje naposled izostali. Zdi se nam ćelo, da na to sploh meri ves kleii-kalni nacrt za uničenje slovenskega gledališča. A vzlic temu smo mnenja, da je treba poskusiti, zlasti ker se bližajo nove deželnozborske volitve ui je upati, da se po istih premene razmere v dež. odboru in bo mogoče zopet gledališče osvoboditi klerikalne kuratele.
—    Nedeljskl    shod narodno-na-prednih zaupnikov    je silno razburill živce »Slovenčeve«   gospode.    Tišti l»udje.   ki so v soboto še proglaŠali, da na Kranjskem naprednjakov sploh več ni in da bo shod,   sklican no iz-vrševalnem odboru narodno-napred-ne stranke, vsled tega tako brezpo-membna prireditev, da ni vredno se f njo pečati,   posvečajo   sedaj temu sh idu   v »Slovencu«    ćele    kolone. Resniea pač oči kolje. Na shodu se je pač povedalo toliko bridkih resnic o klerikalcih in njihovih delih,   da   je Me-     ♦-, .             »^ secjaf vsa \z se^e.
^.                .         n. ne  upa odgovar-
?ati na izvajanja naprednih govorni-kov in to z enostavnega razloga ne. ker ne more. saj je vse resnieno. kar so navedli napredni govorniki. Zato ra skuša »Slovenec< z neumnimi dovtipi in z neslanimi salami izpod-biti vtisk. ki ga je napravil nedeliski napredni shod in izvajania naprednih covomikov na slovensko javnost. Toda danes smo hvala bogu že to-li-ko napredovali, da takšne baze polemika pri nas ne zaleže več, ker pač vsakdo ve, da se poslužuje neumnih sa!, cenenih dovtipov in navadnih psovk samo tišti, ki nima na razpo-Iajfo argumentov. Zato nas puste Slovenčeve« zabavljice na nedelj-v' ^uod docela hladne, saj ve sedai \ „ -ivnost. da je bil zbor naprednih zaunnikov taka manifestacija, da ie kierikalcem vzela vso razsodnost, da si ne morejo pomagati z drusrim. kakor z zabavliicami in psovkami.
-   Klerikalci    in pl. Suklfe.    Po
Beli Krajini ie mnogo zanimanja za brošuro bivšega dež. jzlavarja. Du-i liovniki so kar besni. če kje kaj sli-sijo o tej knjizi, ki je razodela najšir-ši javnosti, kako brezvestno poče-cjajo klerikalci z deželnim denariem in kaka korupcija vlada v dež. odboru. Nekje na Belokranjskem so bili v gostilm* zbrani duhovniki. ki so ze-)o razburjeni govorili o ^ukljetovi brf>šuri. ^ukljeta so psovali, da je Judež Iškarjot in nič iih ni motilo, da je Suklje odložil čast dež. glavar-ia in mandat, predno se je nsrlasil! Zr.ačilno je. da so se ti duhovr iki to-lazili. da bo že L a m p e resi1 klerikalno stranko! Lampe je ton i zad-nie upanje duhovščine. Će je Jutmv-nikom pomagano z denuncij;; ljami, potem se že lahko zanašajo n Lam-peta!
-r Strankarska blagajna. Klerikalci so zadeti v živo, ker jim je dr. Triller zabrusil v obraz, da je dcžel-ni odbor pravzaprav samo strankar-ska blagajna klerikalne stranke. Da izpodbije to očitanje, pravi »Slove-nec", da dr. Triller svoje obdolžitve ni dokazal s številkami. Tako! De-želni odbor je razdelil 8000 kron kot podporo živinorejcem za plemenska teleta v Beli Krajini. 360.000 K je iz-plačal raznim svojim pristašem na deželi kot podporo v razne namene, torej samo 40.000 K manj, kakor plačujejo dežeinega davka vsi kmet-je skupaj na Kranjskem. ali nišo to prav jasne in točne številke?! In vendar je med kmeti dober del naprednjakov. ki čisto gotovo plačujejo dvetretjini ali pa vsaj dobro polovico Vsega-onega deželnega davka po 400.000 K, ki ga odpade na kranj-skega kmeta. Sedaj pa vprašamo. koliko so dobili napredni kmetje od onih 360.000 K, ki jih je razdelil de-želni odbor, kakor navaja bivši de-želni glavar Suklje. kot podporo med kmetsko prebivalstvo? Z mirno vestjo lahko trdimo: nlC! Vse one ogromne denarje so požrli razni žup-niki, razni klerikalni veljaki in drugi klerikalni podrepniki! Naj se javijo tišti napredni kmetje — in teh je ze-lo, zelo dosti, klerikalna gospoda — ki so dobili kakršnokoli podporo od deželnega odbora! Zaman bomo ča-kali na to! Kako naj potem krstimo postopanje deželnega odbora? Meni-mo. da smo upravičeni mačka s Sukljetom vred imenovati mačka: d* w deželni odbor ničesar drugega,
kakor »traakarska bftagain klerikalne stranke.
-{- Na ćmm % imeal! Včerajšnji »Slovenec« izreka, da bi izpodbil očitanje, da je deželni odbor klerikalna strankarska blagajna, pavšal-no obdolžitev, da so »razni liberalni župani pod prejšnjim deželnim odborom poneverili 100.000 K občinske-ga premoženja.« Ker klerikalni poštenjak ne navaja nobenih imen, marveč samo pavšalno sumniči, pozivamo »Slovenca«, naj priđe na dan z imeni onih liberalnih županov, ki so poneverili le vinar občinskega premoženja! Na dan z imeni, sicer bo vsakdo vedel, da je škofovo glasilo daleč oddaljeno od vsake pošte-nosti in honetnosti. Sicer pa bi bilo prav umestno, ako bi vsi bivši napredni župani potegnili pred sodi-scem  »Slovenca^   pošteno za ušesa.
■      Pravomoćnost    razsodbe   o Ribnikarjevem procesu.   Ker državno pravdništvo ni prijavilo in izved-lo ničnostne pritožbe, je    oprostilna razsodha o   Ribnikarjevem   procesu z današnjim dnem    postala    pravomoćna.
-+- »Slovencu« v album. Ljubi Mina! Ker Ti je menda znan pisec poročila o »zaupnem shodu« v »Slovencu« Št. 153 z dne 8. julija, sporeći mu, da je pozabil v svoji preveliki skrbi za mojo malenkost navesti imena onih »klerikalnih« poslancev, ki sem jih obiskoval in sicer pndno — ob času, ko sem menil postati nadučitelj v Radovljici. — Oprosti! Prijateljski pozdrav Tvoj stari zna-nec — Ivan Sega.
■    Tuđi raz   prižnico že pliujejo na umrlega Aškerca. Iz Cerknice se nam piše:   Kar nabruha   »Slovenec« laži, denuncijantstva in zlobne nepo-štenosti    skozi cei teden,    to kaplje potem ob nedeljah raz mnogoštevil-ne prižnice    naših    farnih cerkva iz ust zagrizenih fajmoštrov in omeje-nih. a tem fanatičnejših kapiančkov, ki ne smatrajo   nič več   za   besedo božjo svetega pisma,    temveč zaje-majo snov za nedeljske pridige iz in-kvizitorskih izbruhov »Slovenčevih«. Junak takega kalibra je tuđi cerkni-ški kaplan Podbevšek. Zadnjo nedc-ljo se je spravil nad Aškerca in nad liberalce.    Prav vestno    je  recitiral vse,    kar se je priučil    zadnjih    par tednov nanovo iz ^Slovenca«.    Ver-jamemo radi.    da mu ne prija ta junak, ta duševni velikan Aškerc.    saj so cerkveni    zastopniki ćelo mehko-čutnega Oregorčiča in v sebe zapr-tega Medveda    preganjali    in mučili tako dolgo. da so ju duševno in teles-no ugonobili:    in    tega    dejstva    ne omili niti najmanje ves njihov    farizejski trud.    s katerim sedaj siloma rinejo ta dva slovstvenika-mučenika v svoje vrste. Tuđi Aškerc je občutil na svojem hrbtišču udarce biča rimske duhovščine, a bil je drugačnega, bil je silnega kova, zato ni klonil duhom, temveč je udaril v mogočnem zamahu z mečem    svojega svežega. neukročenega    duha po svojih klerikalnih preganjalcih in jih zadel tako zelo v živo, da se še sedaj po njegovi smrti zvijajo in sikajo kakor stru-pene kace. — Na vse mogoče načine se bojuie dandanes katoliski duhovnik proti velikanskim močem moder-nega napredka: je demokrat, vzel je monopol za razširjanje socijalističnih idtj; poje, pleše in telovadi; organizira svoje sole. institute, snuje svoje gimnazije, svoje univerze, vse stori, da bi zajezil naval svetovnih ved in litcratur, ki pritiska od vseh strani in ogrožuje njegov rimski sistem.    Ker se Aškerc ni hotel, ni mogel udinjati za takega priganjača, temveč je sto-pil   med    neizprosne    bojevnike    za svobodo vesti in mišljenja, med vne-te    razširjevalce   moderne   kulture, zato lomi že nekaj tednov sem naše božje maziljence krč po vseh    udih, znak, da jim je Aškerc zrastel visoko nad njihove    suženjske    glave in jim zadal nešteto   skelečih udarcev: odtod vse onemoglo,   blazno hihita-nje in podlo denunciranje klerikalnih hijen v rabeljskih    predalih »Slovenca«, odtod tuđi recitiranje teh »Slo-venčevih«    izbruhov    raz   cerkvene prižnice. —    Kaplan Jernej Podbevšek je zavzel v svojem    nedeljskem cerkvenem govoru tuđi pozo vnete-ga boritelja za pravice slovenskega naroda. V zvezde je koval politično in kulturno delovanje klerikalnih generalov in drugih    njihovih    vodite-ljev. Nasprotno pa se je povzpel do gorostasne trditve, da bo oni del slovenskega ljudstva, ki je naprednega prepričanja,   nosil    krivdo na svojih ramah,   ako   pogine   kdaj slovenski narod. No, ne bomo se prerekali m z dokazi spodbijali teh hinavskih iz-livov božjega maziljenca, kajti kdor v resnici narodno   čuti in to z razumom in s pravim svetim    Čutstvom, ne pa kakor kaplani, samo s koncem svojega  sikajočega jezika, ta ne  bo šel na limanice ljudem, ki prepove-dujejo    vsako naglašanje narodnosti pod kaznijo smrtnega greha. Ijudem, ki take in enake nauke znova in zno-va razširjajo v svojem Časopisju, ta ne bo šel v stranko onih ljudi, kate-
! rih parola se glasi: ». . ., če tuđi iz* krvavi pri tem naš mučeniški narod«, kdor ve, da ti ljudje uravnava-jo tuđi svojo politiko v državnem in deželnem zboru natanko po tem receptu, tak človek se mora z gnusom in gnjevom v duši obrniti proč od teh narodnih mlačnežev, proč od ieh narodnih hinavcev in izdajalcev, pa magari je še tako sladko od stotih kaplanov iz stotih prižnic vabljen v njihov izdajalski tabor, ki je — po domaće rečeno — deželi defravdiral vseučiliški iond in ki tako lopovsko skouša še sedaj vedno iz rabi jati sep-tembrske dogodke iz same tnašie-valnosti v svoje strankarsko-sebične namene. Sicer pa upajmo, da se bo tuđi denunciranje Ribnikarja kmalu proglašalo za izliv pregorečega na-rodnega navdušenja klerikalne stranke. — Končno še en nasvel kaplanu Podbevšku: če je ' resnici tako prepričan pristaš klerikalnega sistema, naj to pokaže tuđi v dejanju, naj bo dosleden ter naj nikar ne p«j-hajkuje v poznih nočeh po dolenje-vaških cestah, ker noć ima svoio moć.
-h Križev pot »Ćukov« na Vrh-njko. Z velikim pompom je pisal >>Slovenec« o vsečukarskem izletu na Vrhniko v času, ko so slovenski Sokoli slavili svetovno zmago vse-slovanskega Sokolstva v Pragi. V večjo čast in slavo te božje poti Ču-kov na Vrhniko naj služijo te-le vr-siice: Aranžerja posebnega vlaka stari Povše in znani šiška sta naro-čila posebni vlak in sicer kar potom Dunaja. ki je bil pa tako »kunštno« sestavljen, da se je vračal 2 minuti pc odhodu Gorenjca, ki odhaja točno nh 10. /večer. Posebni vlak je bil naročen za 1000 oseb. Toda v ta vlak je stopilo le 348 ljudi, seveda v III. razred, v II. razredu sta se vozila le Polak ml. z ženo. Kdo bo do-plačal primankljaj. bo morebiti pove-dal Povše. Sprejem na Vrhniki — na kolodvoru sploh ni bilo nikogar — je bil tako žalosten. da je zdihoval ćelo Povše. češ. na Vrhniki se pač pozna vpliv liberalca in Čuki ne »vlečejo«, ker so večinoma reveži, za katere žrtvujemo več, kakor nam koristijo. Najimenitnejše se je vršila vrnitev Čukarije. Kakor rečeno, je posebni vlak prišel dve minuti po odhodu Oorenjca v Ljubljano. Peščica go-reniskih »Čukov« je morala tedaj čakati jutranjeea vlaka. In sedaj bi videli malena Pecana kako je razsa-jal nad službujočim uradnikom — bil je pač v svojem elementu. Toda mož ni naletel na pravega. Prositi ga je moral še tišti večer odpuščanja in še drugi dan se je prisel opraviče-vat. — Da bi zaostalim »Čukom« ne bilo treba tavati vso noč po Ljubljani in si iskati preočišca po raznih hlevih — žejo so si komaj ugasili na kolodvorskem vodnjaku — se jih je usmilila uprava južnega kolodvora in jim dala na razpola^o par voz II. razreda, kjer so prenoćili. Reveži so bili prav hvaležni in drugo jutro so se hvalili, da še nikdar nišo tako dobro spali. — Omeniti moramo, da je neko društvo pozabilo svojo zastavo v čakalnici in da jo je vzelo sele pretečeno nedeljo, ko je *slo v Kranj. — Je pač križ. — poka povsod.
+ Za našo kožo! Pruski konje-niški general Friderik von Bernhardt je izdal knjigo: »Nemčija in bodoća vojna.« Pisatelj je prepričan, da je vojna neizogibna potreba. Geslo te vojne bo: popolna pokoritev Nemči-je. Na strani Nemčije bo edino Av-strija. Bernhardt piše med drugim: »$lo bo za našo eksistenco. Borba se bo vodila za to, ali naj Nemčija z Av-strijo izgine, ali pa se naj vzdrži kot velesila. Proti NemČiji in Avstriji bodo te-le države: Anglija, Francija, Rusija, Srbija in Crna gora; o Italiji, ki je v novejšem času zaveznica Rusije, se ne ve, kateri stranki se bo priklopila. Nemčija in Avstrija stopita skupno na bojišču. Nemčija postavi na bojno polje 4 milijone vojakov. Naši združeni sovražniki pa dosežejo svoj cilj samo v slučaju, ako nas po-razijo na suhem in na morju. Toda vsaj na suhem se mi Nemci nikogar ne bojimo. V bodoči vojni se bo šio za določitev novih mej evropskim dr-žavam. šio se bo za to, dali naj Nemčija in Avstrija Še nadalje ostaneta vojaški in trgovski velesili, ali naj iz-gineta s površja. Bodoča vojna bo vojna vse Evrope, vseh proti vsem, a kockalo se bo za življenje ali za smrt nas Nemcev. Bodoča vojna bo najbolj krvava, najdolgotrajnejša in z najdalekosnežnejšimi posledicami. Vsak Nemec naj bo pripravljen na njo. Zato, Nemci, pripravljajte se na grozen boj s pravočasnim oborože-njem, z najtesnejšo organizacijo, s krepkim vojaškim duhom! Nemci, bodite patrijotje in žrtvujte vse za obrambo in borbo, zakaj šio se bo za vaše biti ali nebiti!« — 7^9 p^e pruski general, ki ga nemški listi hva-lijo kot resnega in dobro informira-nega pisatelja. Torej Slovani in drugi nenemški narodi avstro-ogrski se naj žrtvujemo za interese Nemčije, za-voljo Nemčije in od vse Evrope so-vraženih Nemcev naj nosemo svojo
kožo na semenj in naj bomo pripravljeni na to, da se nas popolnoma ugo-nobi! Napovedujejo se nam zopet novi in novi davki za oboroževanje. Te dni je v listu »Neue Freie Presse« neki vojaški dostojanstvenik razkril, da so naši topovi, ki smo jih pred par leti z ogromnimi žrtvami nabavili, za nič in da je neizogibna potreba, da si zopet nabavimo nove, docela nove! Zahtevali se bodo torej od nas vedno novi in novi davki! Pa zakaj! Da bi branili in ohranili — Nemčijo in Nemce! Ali se našim merodajnim krogom ne bodo enkrat odprle oči, da bi uvideli, da nas vodi naša zuna-nja politika v neizogibno pogubo in da je že skrajni čas, da se osvobodi-mo nemškega jerobstva, ako hoćemo naši državi zagotoviti bodočnost?!
-r Promocija. V četrtek bo na praškem češkem vseučilišcu promoviran za doktorja prava Josip K1 e -p e c.
-f Promocija. Konceptni praktikant pri namestništvu v Trstu, gosp. Ivan K a r 1 i n , je bil danes na du-najskem vseučilišcu promoviran za doktorja prava. Čestitamo!
+ Tajna svetnika. Tajna svetni-ka sta postala ministra Trnka in D 1 u g o s z.
4- Iz poštne službe. Višji postni svetnik Karei Swoboda je imenovan za dvornega svetnika in predstojnika poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu.
-r Od tobačne režije. Podrav-natelj tobačne režije v Ljubljani Josip P r o s je imenovan za ravnatelja v VII. činovnem razredu. Tajnik tu-kajšnje tobačne tovarne Josip Kune je imenovan za podravnatelja v VII. čin. razredu, pristav Matija K o v a -1 o v s k y pa za tajnika.
—  Honetnost čez vse.    V Chri-stofovem učnem   zavodu    _e vrši ta teden    tekmovalno    brzopisje.     Ker utegne   to   tega in onega   zanimali, smo   dotično    nam   poslano    notico brezplačno priobčili,   dasi   je v njej omenjeno, da podučuje na tem zavodu    stenografijo    klerikalec Robiđa, kakor    podučujejo    različni literalci druge predmete. Zaradi te notice nas je »Dan« prav    radikalno nahrulil in opsoval.   V isti številki   in   na   isti strani,   kjer »Dan« nas   hruli zaradi te notice. je pa sam priobčil ravno to notico. To je pa res radikalno in ho-netno kar se da.
—  Trgovec Zore na  Sv. Petra cesti, je včeraj napovedal konkurz. Zore je svetnik trgovske   in  obrtne zbornice in znan kot nasilen    agitator. Nekateri upniki so ga   že   pred več dnevi ovadili državnemu pravd-nišU'u, da je svoje premoženje lepo varno na stran spravil, potem pa po-skusil doseči poravnavo z upniki, seveda tako, da bi   napravil    masten dobiček.
—  Sokolski   zlet v Pragi.   Izšli sta dve številki »Svetozora« s krasnimi slikami o zletu in pa lep album z večjim številom slik o zletu. »Sve-tozor« velja 1 K 40 v, album 3 K 30 v. Naročila je poslati na »Narodno knji-garno« v Ljubljani ali pa na knjigar-no Springer v Kralj. Vinohradih.
—  Cvetlice za veselico za   Narodni sklad so došle od vrlih   Seno-žečank s sledečimi verzi: »Ni blažje kot prvotna misei ženstva — Posuti svezi cvet domaći — Temeljem napredka — da svobodo jači.« — »Narodni sklad«! Oživi, množi se, buino cveti, krepko rasi. — Zaščitnik, čuvar zvesti naj Ti bode    »Eldorado«, domovine lepe naše!« — S e n o ž e-čanke. — Cvetke so bile iz vrtov: pl. Garzarolli, Suša, Smerdel, Pici-no, Mušič, Konobel, Meden, Demšar.
—  Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani naznanja, da se    spremene za poletni čas pocenši   s   15. julijem pa do preklica, uradne ure in sicer od S. do 2. popoldne, da se omogoči članom opravefc poslov med    opol-danskim odmorom brez izgube    de-lovnega časa. Natančnejše    podatke daje današnji inserat.
Z Vrhnike se nam poroča: Ni se še posušila prst na svezi mogili, ki krije truplo rajnega dekana Gantar-ja, že so priredili katoliski Čuki hrupno veselico, ki pač ni bila pri-merna času in ljudskemu razpolože-nju. Taktno to ni bilo ... Kmalu po smrti dekanovi odgnali so iz njegove zapuščine štiri krave v nepotrebne škofove zavode. Britko so jokali pokojnikovi sorodniki, ko so izvede-li. da je dedič škof Bonaventura in njegova bisaga, ki nima dna. Tako vpliva škof, kjer more, na oporoke in deduje brez ozira na grenke solze revnih sorodnikov umrlih duhovni-kov. ki so jim bili često edino upanje. Kdaj se bodo odprle oči našemu kmetu, da bo spoznal svoje nevarne krvosese!
Konkurz je napovedal Josip Š e-petavecv Idriji.
Na c. kr. drž. višji realkl v Idriji je bilo koncem šolskega leta 186 učencev, med temi rednih 174, privatistinj 11 in en privatist. Iz Idri-je in idrijskega okraja jih je bilo 99, « s Kranjskega 45, Primorskega 31 od drugod 11. Slovencev je bilo 180, en Čeh in 5 Neracev. Odličnjakov je bi-
Str*fl *■_______________________________________________         SLOVENSKI   NAROD.____________________________________________________*55 ^v.
lo 10, sposobnih z dobrim uspehom 110, vobče sposobnih 6, nesposobnih z nezadostnim uspehom 26, ponav-Ijalni izpit ima 22 ućencev. Učni ttspehi so tore} zadovoljivi. Poleg ravnatelja }e poučevalo na zavodu še 7 profesorjev, dva prava učitelja, trije namestni učitelji, učitelj telo-vadbe, učitelj pripravnice in učitelj za neobvezni predmet pet je. Dijaki so prejeK na ustanovah znesek 1717 kron 84 v. Za uboge dijake pa je poleg tega izdatno skrbelo podporno društvo za dijake na idrijski realki. ki je marsikakemu revnemu dijaku spk>h omogočalo studij. Društvo je imelo dohodkov 1S6J K 24 v in tro-škov 1856 K 55 v. Realčno ravnateljstvo je izdalo izvestje. za katero sta napisala šesta vka profesor ja dr. N. Omerza in Jnlij Nardin. prvi je pri-občil Vodnikove pesmi. drugi nekai fizikalnih drobtin. Redni pouk v no-vem šolskem letu se prične dne ZX septembra.
Iz Studenega pri PostojnL Strasna nesreća nam je pretila điu 30. pr. m. Ogenj bi bil kmalu vpepelil vsa poslopja zgornjega konca ob cerkvl. Zažgal je znani pijanec organist Aloj-zij Debevec s cigareto, kateio j- ka-dil na postelji — vnela se je roste'ja, zgorela posteljna oprava, predno se je zbudil. Opetovano se je prosilo s. župnika, naj odstrani to osebo. ki je samo v spedtiko v fari. Pri cerkvi ni za nobeno rabo; saj tako delajo drugi pomagači, on pa hodi po f;«ri in gostilnah, kjer se baha in pije na kredo. O. župnik nam je obljubil, da ga odstrani, a kakor vidimo, ne bc nič, ker njegovim kuharicam dopa-de. Ako je pa temu tako, da ga gosp. župnik gleda samo zato. da zabava njegove Kubance, naj jini vranić še »Klenarievega« Jožeta v farovž, po-tem bodo imele farovške kuharice devolj zabave, ker oba, organist in Klenarjev Jože sta enako !ey»ega obnašanja in besed. tako ne bode nič dolgega časa več v farovžu. Klet je pa tuđi dobro založena z vinom, da se scmtertja pokrepčaio. Pruaič, ako se ne odpravi to Cioveče iz fare, po-vemo javnosti se mnogo !epih prizo-rov. ki so se zgodili v farovžu. Mar-sikdo bi šel k g. župniku in ga opo-zoril na vse. a Ijubeznive kuharice so vedno pred vrati z ušesi. pri od-hodu pa Cloveka zmerjajo. češ, da hodi župnika draiit — naj se raje vtaji. kar se vidi. G. župnik je šlep za vse — mi pa dobro vidimo. Če gre katero dekle s fantom v gostilno ali plesat. so tnm vsi hudi*?. kaj ne g. Dominik? Ako pa farovške kuharice sede pri mizi in zalivaio ergani-sta kozarec za kozareem z vinom, se krohotajo, lepo pogledujejc in govore itd., je to samo dobra delo usmi-ljenja. Zato ima to Moveče toliko pravice po farovžu razsajati in zmer-jati druge ljudi. *Mt nismo siepi, g. župnik, zato prosimo rudi vas, da spregledate. Ne manjka se prav dobrih organistov. ki bolo poros cerk-ve, ponos ćele fare in ne v spodtiko Ijudem,    zakaj služba ie    rav dotra.
Amerikanske novice. V A^uitar-ju. Colo.. je 12. t. m. v premogokopu ubil električni tok Antona Smrdela. Doma je bil iz vaši Polčje pri £t. Petru na Krasu. — V Oregon. Ore., so našli mrtvega Frana Starvasnika, doma v Godiču pri Kamniku. Ne ve-do, ali se je zgodila nesreća afi pa zločin.
Kinematograf »Ideal«. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj nikar ne zamtidi ogledati si slike »Doživljaji ločenega« z znanim komikom Prin-c e v gtavni vlo«ji. ki se predvaja še danes in jutri. Ražen te še več krasnih koloriranih slik. med tem: »Čarobna stena« in pa »Čar cvetlic«. Cei snored le iako lep in izbran.
Ogenj v stanovanju. Ko je snoči okoli 10. ure patruljeval policijski stražnik po Bleivveisovi cesti, je opazil v hiši št. 1 v tretjem nad-stropju nenavadno svetlikanje, nato se je pa pokazal tuđi dim. Poklical je takoj hišnega gospodarja, s kate-rim sta preiskala omenjene prostore in našla v poselski sobi goreti pleteno košaro s perilom in ročni kovčeg. Ogenj sta takoj pogasila. Uničene^a je nekaj perila, kakor tuđi košara in kovčeg. Ogenj je povzročila služki-nja, ker je bila malo prej v sobi z go-rečo svečo m izhirala perilo.
Delavsko gibanje. Včeraj se Je odpeljalo z iužnega kolodvora v Ameriko 46 Slovencev in 25 Hrva-tov; na Eger je Šio 27 Hrvatov v Inomost 29, v Buks  pa  17 Hrvatov.
Izubljeno in najdeno. Posestnik Ivan Trontelj je izgubil listnico z 20 kronami. — Davčni praktikant g. Rajko Kamenšek }e izguhil bankovec za 10 K. — Hek gospod je izgubil de-narnico z 5 markami in tolar za 5 K. — Šivilja Marija Rozman je izgubila belo bluzo, v kateri je ticala zlata broža; neka dama je izgubila zlato brožo s tremi briljanti. — Najdena je pahljača. — Ga. Dora Susteršič je našla solnčnik. — Odč. Ela Debevc je našla svilnato šerpo. Dobi se v Cigaletovi ulici št 7. — Ga. Domja-novič je izgubila dva bankovca po 50 K.
Promenado! koncert »Slavenske Filharmonije« se vrši iutri, ob ugod-nem vremenu, od pol 7. do pol 8. ore zvečer v »Zvezdi«. — Spored: 1. Zitta: »Ciaou - Ciaou«, koračnica. 2. NVagner: »Zbor romarjev in molitev Elizabete« iz opere »Tannhauser«. .^. l>vorak: ^SIovanski ples Št. 1.« 4. Puccini: Slike iz opere »Madame Butterfly«. 5. a) lpavec: »Zvezda ; b) Potočnik: »Zvonikarjeva«, pesmi. 6. Fali:  »Ločena žena«, potpuri.
Narodno obramha.
Zavednim LjuNjauCanom bodi na srcu tuUi okolica, prisebno ako ima tako zanesljive somišljenike, kakor so v odboru viške Ciril - Metodove podružnice. Pokažimo svoje zanimanje v dejanju prihodnjo nedeljo dne 14. julija ter pohitimo trumoma na veliko vrtno veselico <>nch>tne C\-ril - Metodove podružnice na \ iću pri Traunu. Prireditev bo vsakogar zadovoljila brez odiranja, najbolj pa glavno družbo pri njenem reseval-nem delu. f^oleg raznih narodnih dru-štev sodeluje tuđi domžaKk.i ^»»dba. Začetek po 4. uri, vstopnina le 30 vi-narjev.
Prosveta.
Prva dramatična produkcifa privatnih  gojencev    Milana     Skrbin^ka,
Člana slovenskoga Ucželnc^a ^leda-lišca se vrsi danes, dne 10. i u lija v areni »Karodne^a doma«. — Igra se A. Schnitzlerieva tridejanska drama »Liobimkanie^ V vk>gi Kristine na-stopi gdč. btefanija SkrbinŠko-va, v vicnrah obeh \          <-Mcev pa
dva absolvirana srednja>v»ica. kate-rih eden pojde se letos na dunajsko akademijo za predstavljajočo umet-nost, da se vrne v LjuM.iano kot igra-lec. V krogu svojih gojencev nasto-pi tuđi gosp. Skrbinsek sam, ki igra Weiringa. Začetek ob 8, Vstopnina: pr oljni prispevki v pokritje s:r    .% v se hvaležno sprejmejo.
Književnost.
— »SJovenska 2ena«. Oosedaj je izsk) pet številk mesečnika »Slovenska Žena<. List se je priljubi! slovenskim ženam, vendar je pa še mnogo slovenskih žen. ki nišo storile svoje d^lžn^sti ter se naročilo na ta list. Poziv ljamo opetovano slovensko napredno ženstvo, naj nar oči to edtno glasilo sluvenskega ženstva. Uredništvo in upravništvo je v Spodnji §i-ški št 2OS. Naročnina znaša 8 K na Ieto.
Izpred sodišča.
Kaicnske   obravnave   pred   deželnim sodišeem.
Kako so klerikalci sleparili pri obćinskiti volitvah v Devlci Mariji v Polju? Danes dopoldne se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem zanimiva obravnava, ki je nekoliko osvetlila početje klerikalnih agita-torjev pri občinskih volitvah in pokazala, da Se ti klerikalni poštenja-karji ne strašijo niti sleparij, goljufi in nasilstev, da bi uničili svoje politične nasprotnike. Sicer ni čuda, da se ponavljajo tako klerikalne goljt-fije in nasilstva po deželi, saj kler -kalni voditelji v generalnem klerikat-nem štabu podžigajo na vse možr c načine strasti nepremišljenih in n- -samostojnih ljudi proti svojim političnim nasprotnikom in nete sovra-štvo ne samo proti prijateljem in so-sedotn, marveč ga zanašajo z vso jezuitsko škodoželjnostjo ćelo v družinski hram.
Obtoženi so bili zaradi volilne sleparije župan v D. M. v Polju Jakob Dimnik in njegova adlatusa Janes Demšar, posestnik v Sla-pih in Anton Pangeršič, čevljar in bajtar v Zalogu. Natančneje o ob-ravnavi poročamo jutri zaradi pomanjkanja časa.
Župan Jakob D i m n i k je hil sicer oprošćen. Demšarin Pan-g e r š i č pa sta obsojena in sicer prvi na 3 tedne strogeua zapora s postom in dru^i na 1 teden zapora.
Razne stvari.
*  AvLatik ubil kravo. V Londonu Je  padel  aviatik   Codv  iz  precejšnje visine. Pri tem je priletel aeroplan na neko kravo ter io ubil. Cody se ie le lahko poškodoval.
*  Stavka koscev. Iz Osjeka poro-čajo: Med tukajšnjirni kosci se je začelo stavkarsko gibanje.     Dozdaj je izbruhnila stavka le v Djakovu, kjer so kosci na posestvu škofa Krapca naislabše plaćani.
*  Hiša se je podrla.   V Neapolju se je podrla neka petnadstropna niša ter pokopala pod razvalnimi trideset oseb. Dve sta bih usmrćeni, ostale pa težko ranjene.
• * 2rtev aviatike. Iz Monamelona poročajo: Monoplan aviatika Bedela se ie zaplete! v brzojavne žice,    se
prevrnil ter padel na tla. Bedel je bil takoj mrtcv.
*  Policik hi kfaiemaiocraL   Du-
naisko policijsko ravnateljstvo hoče dati kinematografom slike zločincev, ki jih zasleduie, da iih kažejo ob-činstvu.
*  EkspJoziia v Orkeoviu. Iz Budimpešte poročaio: O zdravstvenem stanju težko ranjenih vojakov, ki so jih iz Orkenyja pripeliali v Budimpe-što, poročaio, da je enemu odtrgaio kos lobanje,   drugemu so iz trebuha izrezali projektil. Oba ostala ranjenca sta izven nevarnosti.
*   Eksplozija v premogokopu. V prernogokopu pri Denaby na Angleš-kem sta se zgodili dve veliki eksploziji. V rovu je bilo 160 delavcev. Do včeraj opoldne so izvlekli iz rova 28 mrtvih,  ki  so grozno     razmesarieni. Pravijo, da se je kakih 50 delavcev smrtno ponesrecilo.
*   Roparfeva pištola prodana za 40.000  K-   Hick  Turpin  je  bil   slaven n>par. Odlikoval se je v vseh strokah svoje obrti. Obsojen je bil na smrt in so ga  leta     1739. v Novem    Yorku usmrtili.    Zdaj  je kupil  neki    bogat Amerikanee pištolo. ki je bila nekdaj last roparjeva, za 40.000 K-
*  Vesel polltičen shod. »Narodne Novin\•.;   poročajo:     Ogrski postanci I. Bake. K. Huszar in Elemer Presz-by so sklicali v gozd    pri    Velikem Korošu volilen shod, pri katerem so napravili  pojedino za -Ooo oseb.  V 2$ velikih kotlih so skuhali golaš iz 450 kg mesa. Po golažu so spili na-vdušeni volilci 19 hektolitrov vina in 36 sodčkov piva.
*  Plesalka Villanv obsojena.    Iz Monakovega   pc^ročajo:     Novembra rneseca    preteklega  leta  so obtožili piesalko Villanv, ki je naga plesala, njenega impresaria in pa gledališke-ga ravnatelja dr. Kovacsa zaradi pre-stopka proti nra\ nosti. Obtoženci so bili dvakrat oproščeni. Pri prizivnem sodišču je bil ravnatelj Kovacs opro-ščen, Villanv  in  njen  impresario sta bila pa obsojena    zaradi    prestopka obrtnega reda na 30 mark globe.
*  42 ka mori sto v obsojenih. Iz Rima poročajo: Predvčerajšnjem ie bil v Viterbo končan velikanski    proces proti 42 kamoristom, ker so umorili kamorista Cuccolo in njegovo  ženo, ker ništa držala prisege. Obravnava je trajala 16 mesecev.      Porotniki so stavljena jim vprašania soglasno po-trdili. Neposredni storilci in oni, ki so umor naročili.    so bili obsojeni vsak na trideset let, ostali pa na 12 do 25 let ječe. Kaplan kamoristov Vitozzi je bil obsojen na 12 let ječe. Obsojen-ci so sprejeli obsodbo z velikim hru-ščem. Eden od njih, neki Marino, si ie porinil žebelj v vrat ter se nevarno raniL     Ostale obsoience so morali s silo odvesti iz dvorane.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 10. julija. Danes popoldne ob 3. se vrši seja gosposke zbornice, v kateri bodo odobreni vsi zakoni, ki iih je poslanska zbornica že spre-jela.
Vojni minister blamiran.
Dunaj, 10. julija. Korespondenčni biro pri naša oficijozni dementi vseh vesti, ki so vedele, da je avstrijski topničarski materijal manj vreden, ter priobćuje komunike, ki pravi, da odgovarja kakovost avstrijskih to-pov in njih tehnična usposobljenost popolnoma modernim zahtevam. — Snov, iz katere so topovi napravljeni, je v vsakem oziru izvrstna. Ta oficijozni dementi prihaia nekoliko prepozno, in še bolj potrjuje mnenje o veliknnskem porazu vojnega ministra AuffenHerga. V političnih krogih zatrjujejo, da se je včerajšnii komu-nike. kar se tiče vojnega proračuna za Ieto 1913 gibal popolnoma v me-jah dogovora iz leta 1911, in da današnji komuTiike nikakor ni točen. Raje se je mirristrska konferenca od-ločila, zahtevati izreden kredi ^8 mi-lijona kron za podčastnike armade in mornarice. Ogrski opozicijonalni krogi zatrjujejo, da so sicer zahteve ogrskih krogov za nekaj časa od-stavljene, nikakor pa ne odpravljene. V jeseni bo prišel novi vojni minister zopet z velikimi kreditnimi zahte-vami.
^kodove delnice.
Dunaj, 10. julija. Vsled včerajš-nega poraza vojnega ministra Auf-fenberga je padel kurs ^kodovih del-nic in onih takozvanih Poldihiitte za 13, oziroma 20 K.
Protičeski izgredi na Dunaju.
Dunaf, 10. julija. Sno^i se je vr-šil v Wimbergerjevi dvorani na Dunaju vsenemški shod, na katerem je ščuval poslanec Pollauf proti dunaj-skim Cehom, ter klical zborovalce na maščevanje za dogodke v Pragi. Prišlo je po zborovanju na ulici do izgredov, v katere je morala poseči ćelo policija z golim orožjem. Nem&ki (tanoostrantl so   deaioUrali več će-
šklh trgovi«. Končno se je policiji posrećilo, nasilne nemŠke demonstrante razgnati
Češko - aem§ka sprava.
Praga, 10. julija. Sem sta dospe-la sekcijski Šef baron Friess in dvor-ni svetnik v notranjem ministrstvu baron Eichhoff, da se udeležita zaključnih pogajanj glede deželnoknež-jih oblasti. Posvetovania bodo baje v četrtek končana, nakar se začno posvetovanja o jezikovnem vpraša-niu pri avtonomnih oblastih. Posvetovanja glede reforme deželnega reda so končana in vlada splošno optimistično lažiranje glede še ostalih spornih točk. Ce se posreći odstraniti še zadnje težkoče, bi bilo mogoče skli-cati deželni zbor že 23. julija.
Porotna obravnava proti Kranjcu na Dunaju.
Dunaj, 10. julija. Danes se je začela porotna obravnava proti 291et-nemu f!rvinu Tavčarju, ki ie doma iz St. Vida nad Ljubljano, kljužavni-čarju, ki je 15. marca t. 1. v Maria-hilfu umoril iz ljubosumnosti svojo JOletno ljubico Jeršabekovc .Obtože-nec priznava, da je kriv, zagovarja pa se s tem, da sta nameravala izvršiti zalfubljenca dvojen samomor, da pa je, ko je videl Jeršabekovo boriti se s smrtjo obtožencu upadel pogum. Zdravniki so izjavili, da je obtože-nec histeričen in da podlega epilep-tičnim napadom.
Stavka.
Praga, 10. julija. Danes je začelo stavkati 3000 rokavičarjev.
Nevihta.
Brno, 10. julija. V okraju Bistrica in Hostinec je vladalo včeraj strahovito neurje, ki je uničilo ves letni pridelek.
Krakovo, 10. julija. Danes pono-či ie udarila strela v zvonik Marijine cerkve. Zvonik je začel goreti. Prizor, ki ga je nudil kakor velikanska baklja goreči zvonik, je bil strahovito lep. Gasilcem se je končno posrećilo omejiti požar.
Avstrifski manevri
Budimpešta, 10. juli ja. »Pesti Napio« poroča iz Bukarešta. da je fcm. Semua povabil, po naročilu vla-darja. kralja Karla k velikim manevrom na Ogrskem- Kralj je obljubil, da se bo, če le mogoče, vojaških vaj udeležil.
Topničarska nesreća v Orkenyic.
Budimpešta, 10. julija. V Orke-nvju se vrši danes pogreb žrtev vo-jaške nesreće, katerega se udeleži tuđi nadvojvoda Karei Albrecht. Trupla prepeliejo na kolodvor, ter jih prepeljejo na Dunaj, kjer bodo pokopani na občinske stroške.
Dva deserterja.
Bolcan, 10. julija. V Svici so are-tirale oblasti dva tirolska strelca, ki sta pobegnila. Aretirali so jih vsled suma, da sta umorila nekega pod-častnika. Oba deserterja so izročije oblasti vojni oblasti v Bolcanu.
Zapuščina Ivana Ortha.
Berolin, 10. julija. Ker je Ivan Orth proglašen za mrtvega, bodo se-daj prodali njegovo zapušcino. Njegovih 5 gradov v blizini Gmundna, proda neka berolinska firma iz proste roke, premičnine pa proda druga berolinska firma. Avkacija se vrši od srede oktobra do srede novembra. Proda se tuđi knjižnica s 1700 knji-gami. Cesar Je baje privolil v raz-prodajo, toda pod izrecnim pogojem, da se razprodaia ne srne vršiti v Av-striji. Zato so izbrali Berolin.
Upor v Albaniji.
Carigrad, 10. iulija. Notranji minister Haki Adil beg ie odgovoril na vprašanje glede položaja v Albaniji ter orisal boje pri Pečiju in Djakovi, v katerih na obeh straneh ni padlo več kakor 200 mož. Sedaj vlada zo-pet mir. Minister je naglašal, da bi bila regijonalna vojaška služba v škodo otomanski enotnosti. Prebral je nato memorandum Albancev na kajmakama v Djakovu, v katerem pravijo ti, da bo mladoturska vlada deželo uničila. Minister je zavzel sta-lisče proti tem trditvarm. Končno je izrekel upanje, da bo mogoče napraviti v kratkem red v skaderskem okraju. Vsi drugi govorniki so nagla-šali, da ravno obilo voiaŠtvo izziva Albance in da ti nišo bili nahujskani od Italijanov.
Carigrad, 10. iulija. Kajmakam iz Tirane poroča, da so se Čete, ki so bile poslane iz Skadra in Elbasane, združile in da so zavzele Kruje.
Dunai, 10. julija. Tursko poslani-stvo na Dunaju izjavlja: Število vojaških begunov v Monastiru se ni pomnožilo. VojaŠki begunci izjavljajo, da se vrneio k Četam, če iih pomilo-ste. V Kosovskem vilajetu se nadaliu-jejo vojaske operacije. Pri spopadu vojaških čet s 4000 vstaši, ki stoje pod poveljstvom Ise Boljetinca in ki
je trajal 13 ur, so bili vstasi pora-ženi.
Solun, 10. julija. Džavid paša, bivši poveljnik vojaškega voja y Skoplju, je prevzei včeraj poveljni-štvo čez 6. voj v Bitolju, namesto Fethi paše.
Carigrad, 10. julija. Opozicijo-nalna propaganda v vojski traja se vedno naprej. Ćelo komiteju zvesti častniki se drže sedaj popolnoma ne-vtralno z ozirom na armadno povelje-
Carigrad, 10. julija. Senat 5e sprejel zakon, ki prepoveduje častni-kom udeležbo na političnem živije-nju.
Solun, 10. julija. Iz Bitolja so od-sli vsi štirje bataljoni v Rokčok m Strugo. Pri Rokčoku ie prišlo med vstaši in orožništvom do Krvavega boja.
Kriza v turskem parlamenta.
Dunai, 10. julija. Demisija Mah-mud Šefket paše je napravila tu vtisk, da je to zmaga upornih častni-kov ter obenem poraz mladoturške stranke, katere najodličnejši pristas je bil bivši vojni minister Mahmud Šefket paša.
Kriza v Turciji.
Carigrad, 10. iulija. Vojni minister Mahmud Šefket paša je demisi-joniral ter je bil imenovan za sena-torja. Začasno ga bo nadomestova! mornariški minister.
Sestanek dveh cesarjev.
Berolin, 10. julija. »Lokalanzei-ger« poroča iz Petrograda, da se je razpravljalo pri sestanku v Baltic Portu tuđi o spravnih pogajanjih med Italijo in Turčijo. Vočigled temu, da Italija noče priznati v Tripolitaniji suverenitete Turčije in ta ne priznava aneksije Italije, se ie sklenilo, da se med obema državama sploh ne posreduje.
Posojilo Pariza.
Pariz, 10. iulija. Predsednik Fallieres je danes podpisal predlogo glede posojila mesta Pariza v zne-sku 200 milijonov za stavbo cenenih stanovališč.
Monarhisti na Portugalskem.
LJsabona, 10. julija. Monarhisti, ki imaio baje tuđi dva topa, so na-skočili Chaves. Vnel se je boj, ki je trajal dve uri, ter so bili monarhisti v njem premagani.
Lisabona, 10. julija. Rojalisti so zasedli mesto Cabeceiros ter proklamirali monarhijo. Vlada ie poslala na sever nove čete, med temi mnogo topničarstva. Monarhisti so naskoči-li tuđi mesto Cerolica, vendar pa so bili po dolgem hudem boju zavrnjeni. Reka Duero nosi s seboj mnogo tru-pel.
Italijansko - turska vojna.
Rim, 10. julija. General Carnera-na poroča. da je po hudem boju za-sedel Misrato. Boja se je udeležila vsa italijanska vojska in tuđi mornarica. Sovražnik se ie zelo hrabro branih Seveda je padlo kijub temu samo devet Italijanov.
Nova belgijska zbornica.
Bruseli, 10. julija. Nova belgijska zbornica se je včeraj sestala ter je prišlo v odseku za verifikacijo do burnih prizorov. Opozicija je dokazala vladi ćelo vrsto korupcijskih de-janj. Dokazala je, da je vlada štiri dni pred volitvami subvencijonirala 6O.(X)O uradnikov in nastavljencev, da jih pridobi tako za klerikalne kandidate.
Nesreča v premogokopu.
London, 10. julija. Vesti o nesre-či v premogokopu Denaby so vedno bolj strašne. Po danes ob 4. zjutraj so spravili z rudokopa 104 ubite in strašno razmesarjene rudarje. Kraljevska dvojica je prišla na mesto nesreće ter tolaži zaostale.
Vročina.
New York, 10. julija. Po cei! Se-verni Ameriki vlada strahovita vro-Čina. V New Vorku samem je umrlo vsled vročine 5 ljudi.
New York, 10. iulija. Iz več Se-verno - ameriških krajev poročajo, da dosega vročina do 90° Fahren-heita. Letošnji Juli je bil najbolj vroc v zadnjih 30 letih. Trgovine so delo-ma zaprte in promet po ulicah poci-va. Vsak dan se prigodi več smrtnih slučajev. Prebivalstvo strahovito trpi, ter se zaklepa po kleteh in pre-nočuje v zračnih prostorih. Vročina je neznosna, tako da so ćelo neka-teri obrati ustavili delo in vendar ni upati, da se v doglednem času vre-me spremeni.
Zitn« «•!!• v Bndimpoiti«
Dne 10. julija 191Z Ttruln.
Pšenici za oktober 1912.   .   za 50 kg 11*39 R2 za oktober 1912  ...   za 50 kg   939
Ovcs za oktober  1912    .   .   za 50 kg    9 31
Koruz* za iulij  1912  .    .    .   za 50 kg   8 82
Koma za avgust 1912   .   .   za 50 kg   8 8?
Koru** u maj 1913 .   .   .   i« 60 kg   7d5
15.5 star.                                                                                          SLOVENSKI   NAROD.                                                                                             Stran 5.
Društvena naznanib.
Dramatično   društvo v I jubliani
melo v pctet dne 12. iulija ob 8. cer v mali dvorani čita I niče nada-anje občnega zbora. Ker se ima -siti nafboij važna točka đnevne-reda, voUtev oovega    odbora in -ednika.   se   prosijo č. gg. dru-ki. da se v ttro aafveejern £*e-•dzovejo vabiiu ter s tem dokada se resnično zanimajo za ta ntfio kutturert zavod. Vškerčev večer priredi v soboto, ' ?. iulija izobraževarno društvo ustvo« v areni »Narođnega   do-v  Ljubljani-   Na sporedu je go-živa slika in deklamacije. Slav-bo služila le proslavi  spomina iskega     pesaika    velikana    A. -ca.    Vstop prost.    Začetek ob zvečer. — Opozarjamo že se-i ta večer ter prosimo, da agiti-*a obilno udeležbo. Izlet sa Vrhirtko priredi društvo trg. sotrudnikov za Kranjsko s em v Ljubljani, v nedeljo popol-•4. t. m. Preskrbljeno je za pri-zabavo, godbo m petje, titdi se prodajale razglednice od izleta averci.
Trgovsko boJniško to podporno
,?ivo v Ljubljani je imelo v torek
_ler v dvorani mestnega magistra-
74. redni občni zbor. Zborovanje
1\\ ravnatelj gosp. Alojzij L i 1 -
%ot zastopnik oblasti je bil   na-
magistratni svetnik g. ^ešck.
lajnem    pozdravu    Številnih
cev. se je spomnil ravnatelj
ih članov. med katerimi    se
->*ebrjo hvaležnostjo spominja po-
■—■ • trgovca    g. Regorschka.
rt bil 50 let član društva in ni nik-
* x! društva kaj zahteval. Za ovc-
..a'.ciia zapisnika je inu         1 rav-
»:e!j re.  Zeleznika    ,.   l'ola-
i. Sato so sprejeli zborovalci  ra-
-; zaključek.    katerega je dobil
■  v tiskanem poročilu.    Pništvo
^elo koncem leta 1911 castne čla-
\ podpornih članov 35 in 551 pra-
:Tanov; vseh skupaj toraj 599 čla-
IPriglasenih je bilo 2S4 sluCajev ^.osti. v 262 slučajib  je plačak> tštvo bolniško oskrbo, in sicer v nnem             i. vs?tvši se 12 po-
-      v. 17.«--i fv 57 viru, v primeri s r.  njim letom za 2422 K 51 v več.
--čnih in fakultativnih podpor je
-   :alo društvo 7386 K- Društveno .moženje se je zaradi izrcdnih stro-
.- v minuiem leta nekaliko skrči-
endar pa je upati. da se ta vrzelj.
?e zahtevafa društvena dolžno^t.
*Vjm zopet    pokrije.    Skupno
^nje   društva,   vštevsi   Ivan
=:wovo dedsčino.    ki se pa sicer
*3vtja ločeno. znaša 279.142 K 56
~. — Na prediog pregledovalca g.
<ofa so podelili  zborovalci rav-
v ^tvn    absolutorij.    Na   nredlog
•■-".eljstva  so  bile  potrjene    tuđi
■me      fakultativne    podpore    v
:u 600 K»    katere je ravnate!!-
iovolilo in izplačalo tekom leta
Glede mesečnih  podpor se je
-:-io  već  podpirancev  za  zviša-
-. mesečnih podpor. Na predlog rav-
:     <rv*a so se trem čfanom podpore
:--'e. dvema članoma pa so se do-
-: na novo mesečne podpore. in
-  po 50, oziroma 40 K. — Pred ami  je  itnenoval  ravnatelj    za
-  • natorja gg- Sekola in Fran-
• a. — Revizijski odsek je ostal
-  predlog gosp. Franketa stari, " so zborovalci  z vzklikorn potr-
V ravnateljstvo pa je bilo volje-devet čtanov, in sicer gg.: Der-
-   fr-sin. Jelačin Iv. star., L i 1-.  Alojzij. L i s a c Konrad,    Me-. Ivan, Pecauka Ladislav, S a-
c   Ivan, Š a r a b o n    Andrej  in
i k Ivan. — Društvo, ki obstoja
74 let in tako uspešno dcluje med
\ skimi krogi, je počastilo svoje varejše člane, ki so pri društvu
: ad 30 let, s tem, da jih je imeno-» na predlog ravnateljstva v znak kovanja za častne Clane.   Castni
I'-ni S0 postali gospodje:    Fabjan -n. posestnik, ki je član že 62 let, ulbensteiner   Herman,   pose-k. 56 let član, Krašovic AM-Nvši prokurist, 56 let elan,   P e-v i č Vaso, vitez Fran Josipove^a ;-a, Castni mešcan in posestnik, 51 dan, in zasebnik V e b e r Karei, !et član. V preporni zadevi trj?ov-Fiena Egra iz Gradca, ki zahteva
-  Jrnštva pretirano visoke stroške
-  bivanje v nekem sanatoriju, se je
•   lilo  Egru  na  predio^  ravnatelj-a 17 K za zdravila in 100 K pod-rc. S tem je bil dnevni red izčrpan,
natelj se je zahvalil udeležencem /delovanje in zaključil ob 9. zbo-;He.
4. julija i. I. vsi v Postojno. Na
em veselićnem    prostoru   pred
.. m »Jama«r se vrši ta dan vese-
a v prid zgradbi »Sokolskega do-
^   v PostojnL Dolžnost notranjskih
^Drednjakov   je,   da se te veselice
^•sijivo udeleže in pripomorejo k
-emu vspehu. Pa rudi Ljubljanča-
n Tržačani prihitite v obilem šte*
u k nam, ako hoćete imeti dan le-
- zabave in okrepčila. Nudi se vam
-  tuđi prilika,   da obenem obiščetc vetovnoznaiio postojnsko jamo,   ki
bo za ndeležnike sokolske veselice siavno&tno razsvetljena in to proti znižani vstopnini 1 K. Veselični odsek je preskrbel, da se bo na veselici točilo res dobro vipavsko in dolenj-sko vino ter pivo iz budjeviške in se-nošeške pivo var ne. Cene jedi lom in pijačam bodo zmerne in ne bo nika-kega odiranja. Na vesehČnem prostoru, ki bo krasno razsvetljen, na-hajak> se bode za plesaželjno mladino veliko plesišče, za prijetno godbo pa bo skrbela slav. domaća godba. Za srečolov je nabranih že veliko krasnih dobitkov. Rodoljubi in prijatelji Sokola, darujte primerne dobitke in pošljite jih na g. M. Kutina, trgovca v Postojni. Na svidenje 14. jurila 1912!
Darila.
Upravništvo naših listov so poslali :
Za Cirtl - Metodovo družbo: (i.
Alojzij zMacarol. nadučitelj v ^empo-laju 4 K 12 v, nabrano ob priliki krsta sina Milana od Josipa Škrka iz Trno-vice pri Nabrežini; Alojzij Stepec v Ćrnomlju, J0 K, mesto venca na grob v Budimpešti umrlega nadporocnika gospoda Ignacija JerSinovica nabrali Crnomelj^ki prijatelji in znanci; Anton Kumše v Ljubljani, 10 K, mest>> venca na krsto gosp<xlične Josipim Tomšic na Uncu; I^ernik, mesar v Postojni, 2 K: 31 K Sil vin., prebitek Ciril - Metodovega kresa na pose-stvu gosp. F. Babica na Golovcu in tr^ovski akademiki v Gradcu 11 K ob priliki poslovilnega večera pod geslom: »Mi pa ostanemo, kakor smo bili, enega srca, ene krvL* — Skupaj TSK^l vin.
Za Obrambni >kiad Cirit - Meto-dove družbe: Tdritski abiturijentje na realki v Idriji 65 K k Askerceve-mn kamnu.
Za »Narodni sklad«: Fran Koše-nina na Vranjskem, 2 K, v odgovor denuncijacii dr. Lampe - Ribnikar vzradoščeni naprednjaki; Josip Vi-rant, Vel. Lašče. 25 K, ob priliki koncerta dne 7. julija t. L, kateregu čisti
dohodek (v anesku 60 K), ie natne-
njen za obdarovanje Solske mladine z miadinskimi spisi, koncem šolskega leU 1913, nabrali velikoUiki na prednjak i, obenem tuđi §e posebe zgoraj označeni enesek: Jvii Meden iz Be-gunj pri Cerkniei, 10 K prispevka; Neimenovani nabral med sodraškimi naprednjaki 16 K 64 vin; Josip Sedej v Spodnji Siški, 5 K, ker se ni mogel udeležiti veselice; za srečni izid Rib-nikarjevega mučeništva Arce v Ljubljani, 20 K in 2 K gospa M. Verbič v Ljubljani, Gorupova ulica. Skupaj 80 K 64 vin.
Za »Sokolski dom« v Boro vijah. Absolventi slov. trgov. sole v Ljubljani, 11 K 69 vin.
2iveli nabiralci in da rov alci!
Spominjajte se
Mm wia .DMniii'.
Daiašnii list obsega 8 strui.
Izdajjitelj   io   od&rovorni   urednik: Valentin Kopitar.
La«tnina in tisk »Narodne tiskar ne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. julija: Franja Povž, mest-na uboga, 83 let, Japljeva ulica 2. — Fran KoČar, delavčev sin, 6 mese-cev, Streliška ulica 15. — Pavla Ko-lenc, kočarjeva hči, 2 leti in pol, Streliška ulica 15.
Dne 7. julija: Franja Tomazin, zasebnica, 73 let, Karlovška cesta m. 15.
One 9. julija: Palmira pl. Anto-lich, c. kr. stotnika vdova, 81 let, Križevniska ulica H». — Anton Ma-ver, želez. nadsprevodnik v p., Ra-deckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 6. julija: Alojzija Sušteršič, izvnščkov sin, 23 dni. — Janko Lav-rić, posestnikov sin. 27 let.
ma&ga KtnrtU, katero ac da tako ntnogo-stransko porabiti, Mgo WM»M> w kiMMM tmm+m im m*f kTje ukisio boteati otešujoče, ako »e nmamtm i njim, kadar koga trga, kako to ulravifto vpllva m miiln ta livce krcpilno in )e zatoref dobro, da se prUfva kopelim. Sleklcnica m !•—. Po po&tnem povzetii po-ŠU^a t» adnvilo vMk dn kkmnm aV WM4k c. in kr. dvorni raložnik, a>HM|9 TvaklaabMi •• V zaiogata po dttcli je zahtevati izrecno llOtli a^ preparat, zaznamovaa z vamostno zsamko in podpisom.                              6 18
Mtr—¥■ alta v Avstro-Ocrski ia po vseb
^^-^^ak-^A kulturnih državah rabtjo za umi-
^URJ^B vanje in kopeli proti izpušfajem
^r3UE^Bna   ^°2'   in   n^^is^ostim   kože.
j[^^B%X Vsaka etiketa mora imeti znano
^^■^^■^^ varstveno    znamko    in    podpis
tvorniške firme G. Hell & Comp.,  ker sicer
mila nišo pristna, *e 40 let v prometu uvedena.
Svarim Vas, ne odpotnjte,
^ ^ne da ste vzeli seboj vsaj Skatljico A|^Bpristnih Fayevih sodenskih mineralnih
■  ■ pastiIj.   Na potovanju smo  vedno   iz-I ■ postavljeni nevamostim:   vroč in suh
■  I zrak, prah, prepih itd.    Vse te nevar-
■  ■ nosti se primejo najprej požiralnikovih I ■ ^iuznic, zato pa je treba imeti pri roki
■  I udobno zauživalno sredstvo, da se tem
■  I nevamostim   takoj    izognemo.    Tako
■  ■ sredstvo so pa kakor priznano Fayeve B B pristne   sodenske   mineralne   pastilje,
tfamki se po K 125 dobivajo po vseh le-™  •karnah, drogeri)ah itd,
„N u i sol"-
J                               od                              j
Ber^manna & Co. Dečin o/L.   \
l.    ,to____i
sčgNvo   v   svojem   popolnoma    | ■
<    naravnem barvanju te.s in brade,    r I
V zalogi  v  plavi,   rjavi   in       I
čmi   barvi.  —  Cena   steklenici       I
K 2 50.   Dobiva se pri A. Kane,    ^   I
drogerija   in   fris.    0.   Fettich,       P
Frankhcim.                              695       ■
C kr. avstrijsfce   ^ državne želeinlce. Izvieček   iz   voznega   reda.
PMtefa: Lfvbffamai ivtef kolodvor. Otfhotl.
••52 M§mtmm§m Osebni ylak ud Kran', T«"-5:č, Jesemce, Gorico, i rst, Trbiž, BeJjak, Franzensfeste, CHovec, $t. Vid ob Glini, Dtrnat.
7-S* sJMfpaii. Osebr.i vlak na Grosuplje, Ko^evje, Trebrjje, St Jan2, Budolfovo, Stra?o - Toplice
9-M alaipaiMw. Osebni vlak na Kranj, Jesenke, iz zvezo na bnovlak na Beljak, inoifiost, Soinograd, Monakovo, Kolnf Ce-'ovec, Linč, Dunaj, Praco, Draždane, Ber-i"mt) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-M 4*p«4dfic. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenke, Gorico. Trst, TrWf, Beljak, Franzenfest?.   Solnograd,   Celovec,  Dunaj.
1-St papalaliiau Osebni vtak na Grosuplje, Kočevje, Trefcnje St. Jani, Rudolfovo, ^TaSo - Tf.c'ice.
S-32 p«poliftfte« Osebni vtak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorko, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
C-35 mwm&e*m Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beijak, Inomost, Solnograd, MtfCiakPTO, Vlissrngen, (London), Celovec, Une, Dona i
7-44 zvećer. Osebni vlak, na Grosuplje, Koč-.vje, Trebn|C, St Janž, Rudolfovo.
10*22 P+ ftoil. Osebni vtak na Kram, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na hrzovlak na Beljak, Franzenfeste, rno-most, Solnograd, Monakovo, Linč, Pngo, Draždaoe, Berlin
Prihod.
7»2S sfartraj* Osebni  vlak  iz  Trsta, Cio-
r\r*    l^^pnir     z rvezo na   brzovlak iz  Ber-
lina,   Dračdan,   Prap^e,   Linča,    (Londona)
Vlissinjfpna, Monakove^a, Solnograda, Ino-
mosta, Beliaka), Tr5iča, Krmnja. •■59 zjtvtrai. Osebni vlak iz Rudotfovega
St. janža. Trebnjeea, KočiVja, Grosupljega. 9-51 alopotrti*«.    Osebni  vlak   iz   Trbiža.
Jesen:c, z   zvezo   na   brzovlak iz   Dunaja,
Linča, Ceiovca, Monakovega,   Solnograda,
Inorr.osta   Beljaka. 11*14 iopoldne.   Osebnf  vlak  iz   Gorice,
Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca,   Beljaka,
Tr?i*a, Krnnia 3-00 popoldne. Osebni Iz Straže-Toplic,
Rudolfovega,  St   Janža,  Trebftjega,   Ko-
ifevia, Grosur'jega. 4hftO   »•»•!*—,   Osebni   vlak oo   Trsta,
Gorice,   Trbiža, Jesenic,   Linča,   Celovca,
Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržica,
Kran^a 7»22 a»e4tTi   Osebiii   vlak   iz   Jesenic   z
zvezo   na   brzovlak  iz   Berlina,   Draž dan,
Prajje,   Dunaja,    Linča,   Celovca,    Kolna.
Monakovcfa, Solnojrrada, Inomosta, Fran-
zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
Opatija-Reka). •■J* zveeer. Osebni v|ak iz Trsta, Gorice,
Trbiža.     senic, Dunaja, Lwca,  Celovca,
Beljaka,   irZiča, Kranja. •■J*  p«  noći.   Osebni  vlak iz   StraŽe-To-
plic,  Rudolfovega,   Št Janža, Trebnjega. Ko?ena   Grosupljeira.
11-33 po noći. Osebni vlak iz Trsta, Go-riccTrbt^a^Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Mablfana dri. kolodvor. Odhod   ni Kamnik:   7-*7,   11*50, 3-1«,
7"lSt -^**SS ot) nedel]ah in prazrukih). Prihod ^z  Kammka:   6-42,   11-OO,   2*41,
•"i*» (^O"*? ob nedeliah in praznikirO.
Ckr. drlavno-telezBlško raTnatel|stvo¥ Trstu.
I Zaradi opustitve I
I                  raznih  vrst   peri I a   in    švicarskih   vezenu*   posameznih                  I
I                  prtov in s pod nj ih kril, se prodaja po zelo nixkih ceoah.                 I
I     Opreme za neveste     I
■                    Platno,   sifon    in    Švicarske    vezen ine    se   krupi jo   aelo                 ■
■                   ugodno,   dalje  rjuhe,   brisalke,   prti,   prtiči,   oprave  za                 I
■                   / .• .• .• / / kavo, oogavice in iepni robei. / .* .* / .* .*                 I
Glavna zaloga i kr. * iriv. tivam platna I
I                 in Tseh platnenih izdelkov Mor»3Tt tmsjT 4% !!>■•                 I
I                 znano   najbolji   »delki,    originalne   tovamiike    OMe.                 ■
I    Opreme za novorolentke.    I
Anton Šare SSf
■■                                                                             ______^_____ ^b
Borana   porodila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani«.
Urttii kini inajske t«rtc 10.   jati ja   1*12
4»'o majeva renta . . . . \ 88*50 88 70 4*2« , srebrna renU . . . . i 9165 91-85 4«', avstr. kronaka renta . . !l 88 50 88 70 4«'. ogr. ,. ... 8850 8870 4» 0 kran^iko deželno posolio 92*25 94*25 4»/, k.o. čelke dež. banke   .      90-75      9175
Srtftk«.                          i
Sreft« Ia 1. IW0 %    .   •        448-— t    —•—
„      „   ,t 1864 .....    608-— >   620—
^      tfske......281-!   293-
„     semeliske  Llada^c   .    276 -     233 —
D.     „             257-50     269 50
'      ornke hlpoteCne  .    .    244 —     256 —
"      d^.koma«^     .         489—     501-
„ avstr. kredltee . . . 485—     497 — „ ljabijanake .... 67— 73^ "     avstr. rđee. križa   .   .      55-50      61-50
*     °P-      -      -..&-!    |8—
H    bazlitaa.....      »-j    32-
"    ta#ke......238 35!   241*35
LJtib^anske kredi ta e banke  .    435—     440 —
Avstr. kređttnega zavoda .   .    648-—     649—
Duna)ske bančne druifee .   .    529^—     530 —
Južne žeteavlce.....       97 75       9875
Drtavne želesnice   ....    715*251   71625
Alptiie-Moftim.....987—     988—
Ceik« siadkoroe draibe   .   .    352-—     354 -
Zivnotemke banke.    .   .    .    2SI-—     282-—
Cekini.....;   .   .      11-39       1142
Marke........117-6S     117-90
Fraald    .   .   -•i.*.*..   .      95'55|     95 65
Ufa......V.   •      9^65      9490
RaWJf......■'.   .    -     253-75     254*50
nneonnostCnO pOnJuN.
fi^r-« li!Vetr0Ti  Neb0
—■* i ™J*   t mm   h. £
9   2. pop.; 7362      27-4     sr. jug   poloblač. m    a zv.   736-8      19^   si. svzh.   oblačno
10.   7. zj.   738-3      17*7    bL jug   deL jasno
Srednja   včerajSnja   temperatura   21*4% norm. 19*6°. Pada vina v 24 urah 0-0 mm.
Jlanounnle
obstoječejz sobe, kuhinje in drvarnice,
a oida: 1. avjKtgm na Groberjevi Kiti 1.
Odda se meblovana
mesečnn sobo
—            -    z balkonom.                -—
Komenskefa ul. 16- i. nadstr. Ceoa
mesečno 26 kron.            2448
Holarskega kandidata
sprejme      2i76
notar Hudpvernik i Ljilimi
,                     iT—ii                     ■
Frwm avstr.   zavarovalaica proti
tatlaskesra   vlomn   ▼   Linbljani,
Wollova uUca it. 6.
katara zavaruje: na življenje, proti tat-vini, proti požaru, nezgodam itd.
sprejme več zanesljlvih in spretnih      mi
Dotovakev
s proti visoki proviziji a
Proti prahajem, lnskinam in izpadanju las
alelnje na\|l»«IJie prtainavaM-i
TaDno-cbim tinta
bol laso
katera    o*trep6M>«    lasM^e,    odstranjuje lu«ke io prepre6uje Izpa4an)e las.
Etazpoillja se x  obratno poito  ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh pra4zkutnih zdravH, medio, mli, medicinal. vin, Spaoljali-t«t, najflnej^h parfumov, klmrgišklb obvaz, svcčth mN>era>lnlli vod itd.
Dd lekarno Milano lensteka
iLiubl|ul Risljeva cesta it. I.
poleg novosgraie&ega Fran Joiefovega
iuWi. mostu.                 17
V  te|   lekarn!   dolilvajo   sdrarila   tuđi
ćlani bolniikih blagajn juine ieleralce,
c kr. tobatnt tOTara« ta okr. bolnlsk«
blagajne v Izubijani.
• «st«ji«vHetr  tr^rmic« a 50      doMikom ter  broz  kankvrenoe
7 si It tali ali Mi ~
okoli 30 000 kronami. —   Pismena vprašanja ia druga  pojasnila  pod   „BfOI isika11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«.                                              2443
Prva barovska oroinotovarniska dražba
____                                                ____       ■
Borovij'e Peter Wernig k^^o I
)Ca U acdnarodii livski razstavi odlik. z državno kolajno. I
lsitTM|a aa{ao¥*li« ia piiuuao prvovrsta« pnike vseh   I ,   Mstov. ul 4r*h im kroalo s salboltila •tratarim mUmikom.   I
!C=][CZiir=3|.
| HiHiMamaLa-
|l        III.       l|!       II    I
J Pumu ratoiiflii   I
iumlli k pnato-    I
miiiilpiliBiia-   I
umi a um  I
nL-tailiBii-   I
mtM U nfl. rroltu    I
Stran 6.                                                                                            SLOVENSKI   NAROD.                                                             _________________155 Ster.
5555    Spisal bivši deielni glavar Fr. pl. Suklja.  I
SS55S                       Dobi se v
j=| „Jfaroini knjigarni" v Cjnbljani.
555552    Ceaai   1  K 8O vin.,  % pošto  2O vinarjo«  vo6.   i
.....-------------------------------
/    Spl°Šna priljubljenost    \
•                     preskMŠenega : J-ranckgvoga: kavinmga                   •
•                     pridatka*   pripisati  ;e   njega   nedo*                   ■
•                     55jm vaatnosti v jedru, okusu in barvi                   *
*                             /
^^                                 * 3 ^avinim mlincem.                                %
2431              "T^"T~           ^_            ^              •
Natecaj.
Podplsana nprava razpisnje nateča] za mesto
učitelja glasbe
pod temi-le pogon:
1)  Učitelj  mora  imeti  drzarne izpite iz glasbe in imeti dovršen konzervatorij,
2)  zabteva    se   znanje    hrvaškega   ali kakega drugega slovanskega jezika,
3)  poučavanje zbornega petja, klavirja in violine,
Prepis pogojev z natančnejšimi uveti se
4) plaća mesečno   160 krem,
51* učitelj ima pravico na poidrugme-sečni  dopust,
6) prošnje se i majo poslati upravi najdalje  do  15.  avgusta t.   L
priobči, ko dospejo upravi vse prošnje
Mm ppdto-pmi mm jm i at
a^avaVaVBVaVaVa^Ha^aVa^aVSEiSRV^aVi^aHHa^ala^a^aVHa^ala^aSalaVa^Hala^aVaSal
a^a^a^a^l^a^a^a^a^a^a^aVl^E^Sa^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^aV
nčenko
zmoioo slovenskega in nemškega jezika.
T. tgrte amaMfaktarM trg*¥iaa
Vodne elevatorje     ^^
^fl^^                    črpaiaike oa          ^^^^k-A
^P  ^r                         VTtiloi               ^^^^mt
■4. I             sa v^lMjak«    >^^H/
H^LI                         kakor tuđi       .^L^^^^^L^
I ^^BI                 sa v<xk>, ročni in ^^^^^^^^^^H
I ^^bI^                  »trojni obrat,       ^^^^^^^^^H^H
m Bp^fei   mmtmrim  ^^^^B
^»     ^^^R        ^^R      na  večer,   topli     ^^^^|^^^H|^^|
M     ^^9               zrak.  plin,  petto ^^^^^H^^H
fl         ^EJ               lsdelujc najceneie ^^HB^fl^^H
€^^            l hr. iw. uL i ftat
Dl1 L ilainiEf
ne ordinira
do 20. avgusta.
fMa debelo ia drobno         ■
po nizkih cenah priporočam svojo   ■ bogato ladoteoo    n  I trgovino z oalanfeiiiskim in vseb vrst kra-mankim blagom in pleteiiinamL
354 Devocionallje
in vse vrste blago za bOŽja pota.
TfirnTšha iAw kragtshih Mkoi.
I^Tnton Ško/ Ci-ttttst   Jevnikarje«   naslednik Donajska testa, f tiiši gostiloe št. 6.
Dn 17. jelija mi ioptMii ob t iii pradaiaia se ha v Zg. Mi
različito   manufakturno   blago,   krojaike   potrebJ .-.  .-.    ščine in nekaj prodajalniške oprave.    •■•  .>1
C. kr. okrajno sodižče v Skof ji LokiI
odd. U-, 9. julija 1912.                                                    1
VpiSOVanje vprvi razred ljudske sole „Jffladika" bol v soboto, 13. folija t. L od 10.—12. ure dopoludnel
V višje razrede se sprejme  le toliko deklic kolikor bo prostora.         I
Nataočnejša obvestila pri                                                                             W
2454                                             vodstvu.    I
HHHBIHHBBBlBHEHaHflHHBIHBIIHBilHBSSl
Naznanilo prodafe.1
Podpisano upraviteljstvo konkurzne mase Karla LenčetJ na Laverci prodajalo bode                                                                     |
MT   od 22. Julija 1912 dalje  ~M
vso v konkurzno maso spadajočo in v Laverci se nahajaJ0Č3         I
vinsko zalogu na lica ista iz proste rohel
Na prodaj bo: okoli 1800 hl belega in rdel čega vina ter crnine, večje število nramnlu sodov (Lagergebinde) s sknpno vsebino okolil 1300 hl, nekaf sto transportnih sodov, dalji kletarsko orodfe, kakor pumpe, pipe, cevi i. t. d.l dalje okoli sto steklenic sampanlca in vina vi bntellkah, okoli 570 litrov žganfa itd.           i
Obenem prodala se bode tuđi v Žnžemberkn se nahajajofa vinski zaloga, obse^-ajoča okoli 5OO hl belega in rdečega vina ter črninel in okoli 5O transportnih sodov na licu mesta.                                   I
Termini   prodaje   pa se bodo   dogovorno z   interesenti   za   posamezr.«
slučaje določili.                                                                                                    1
Vsa druga pojasnila daje podpisano upraviteljstvo konkurzne mase. I
V Ljubljani, dne 8. julija  1912.                                                   I
Dr. Ivan Tavčar   I
2439                                                                    kot upravitelj konkurzne mase I
Karla Lenče na Laverci.   I
Koncem   i>retećecega   meseca
se ja  nasel obesek
•—■■------.....-    na Goiovcu.               ~- —
Proda se za 14 kron
glasovir
Kje, pove upravnih tvo »Slov. Naroda«
jtfša
v Ljabljani v   sredini   mesta   s šestinu ----             ---- stanovaoji
[e prav poeenl naprodaj.
Poizve   se  pri   rnag.   siugi    Bevcu ali Dolenjska cesta št.   50.               2444
■adi  preselltre  ođdais aetaj
teHU
ki   se   lahko   ogledajo   do   13. t- m. ▼ dopoldanskih orah v pisarni podpisaor^a
w   Selenbur^oifi   ulici   «t.   3.
Fra« Xai#ky c kr. w. lai#Bir.
Antikvarično
se kupiš Jurčičs
Ibroni 5Pl5l
ffl t VID- !■ 1L IV. — Pooodbe na
„Narodno knjigarno"
v I.|«M|aai.
1 Skušnjave Tomaža Krmežljavčka I"
•• ravaokar ixšl* v #v«h %wmMh9 kl •bsogata skvpmf 456 strani. Ote s**zka ▼•l|a\ta kr«sirawa 2 I 40 ?, vezama 3 K 20 i pošto 2t ¥ to«, Foailla ao nio po povsfttl« ali 6« »c teamr naprej po*lie.
Narodna knjlgartia9 Lrj vi trljan«,
I r""n ■■■■■■■■■■■■■■■■ r^^
NARODNA TISKARNA
ss si                    V LJUBLJANI                    u ::
h»« W$ ■■■■■■•■■■■■■■■■■••■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■ ^J ■■■•
^B         se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor:        |ž^
^S        časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in        ^2
BB        posojilnice,  cenikov,  okrožnic,  računov, jedilnih        w|
^^        listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd.                 (&}
mi             Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik         ffim
iB         „Slovenski Dom** in mesečoik „Ljubljanski Zvon**.         «|
[■■■■    SS     ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i *■■■■-"■■■■■    gj^|    »T ■
^        Telefon Stev. 85         \XJ        Telefon štev. 85.        ^M
m                      V                      M
|        Iščem takoj, raiimo,   snažno   I
solnčno sobol
na vrt s ćelo hrano in klavirjem. -B Ponudbe s ceno na upravništvo >Slov.B Naroda« pod „H. Ratnik11.             2^B
Odvetni kandidat
z nadenoletno  sodno prakso iŠČe me I
sta pri kakem odvetnikn. Vstopl takoj. — Ponudbe na upravmšivol »Slov.  Naroda«  pod   „dr. I. LM.    241?!
Pristen dober   I
brinjevec
se dobi  pri                   &
l. SEBEH1RU V Spođ. S1ŽKL
ZaliB
Lepo meblovano            I
poletno stanovanje
s kuhinjo in porabo lepega senčnateg^l vrta, blizu Ljubljane,             I
se  takoj ceno   odda-l
Zaradi ugodne železniške zveze posebDol pripravno za gg. uradnike, trgovce it^-l
Poizve se pri gosp.           24551
L MnNtili i umini. InUsti cesti». 2L
155 Ste*.__________________________________________________SLOVENSKI   NAKOH.____________________________________________________Stran 7.
r^^^-^Tr~r^"rMr^^Mc^*^"r^^Mr i li       ii   r i Tvrm T/n mit ■
Jlngleško  sTzlađtšČe  obleJz   9
I                O. oFfernctioviČ        „,    «
I   LjabljariCL, jMestni trg štev. 5   jj
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke,     «
ter poletne damske konfekcije z globoko redu-     IJ
\                  •                 czranimi cenaznL            *   -              i|
divan Jax in sin
aJ       v Ljubljani, Dunajska cesta 17       F
I         r.   priporoča  svojo  bogato zalogo    ::        ^
I    voznih koles.
▼                 E^^^^^^^  aw
Sivalni stroji
.1   ; ■ _^ ■ «..'   ."   or::.
Irenltfii tm zi mm i kiti.
! """i m ..mar.
PleUInl stro}!
252 N^jbtrfj1* m aafadravejia -         |
barva1 zo lose in brado
je dr. Drallea „MIB1L", k. daje sivim in pordećehm lasem njih prvotno naravno tn zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava m crna v steklenicah z oavodilom po 2 K, velike po 4 K% pri
Štefan Strmoli    !
Ljubljana, Pad Trančo ŠC 1.
Pouličae ftinlah*  m pttter   aajfineje po zmernih  cenah
2Sa.iarM.cexa.©   pristiže
slivovke
:: tropinovec :s
hru&ovec
brinjevec
vinsko žganje
se dobi v množinah od  25 / naprej  pri
▼tleifaniarni sadfa      1199
M. Um i k
Uubliana. A pivovarne, Union*.
% Rozpiodoio §
I zaostalih slamnikov vseh vrst I
I        po čudovito nizkih cenah,  samo v modnem salonu        I
I Stachly - JlKaschke, Židovska nlica št. 3. I
Razglas.
Da se p. n. članom omogoči opravek poslov med opol danskim odmorom brez  izgube delavnega časa,
se pine pri nodpisani blagajni rte ure
počenšl s 15. jalijem 1912
za poletni čas oziroma do prekiica tako, da se bo odslej uradovalo nepretrgoma
od 8 zjutraj do 2. popoldne.
Za stranke bo blagajna odprta le do lf bolniŠke zglasnice se bo Izdajalo pa do zaključka. Boloiščina se bo lzplačevala slej kakor prej ob sobotah, če je ta dan praznik, pa dan preje
=====   od 8. zjutraj do 1. popoldne.            '
0k». boluiska blagajna ¥ Ljubljani,
dne 8. julija 1912.                                          2442
Načelnik: Fr. Bartl 1. r.
jtnncuonle
I - hama in kuhinjo, pritlično, pri-I v- .  Za  kramariio,   se  Ođđ*   takef
»kaff Ia »▼fnsti u Poljan»ki cesti
nel 24. — Pogoj brez otrok.         2408
"Ekonom,
1: ^nt kmetijske in  vinorejske Sole,
■ tf. etno    prakso,    veš£    slovenščine, i    Jva - ac   in nem.  ▼ govoru   in  pisati,
I m srivi u iHifiniM di* MiitL
^■fctcp po dooovoru   Ponudbe s pogoji
— 1:* ?od „Ekonom11  800—1000 na
•*arrsištvo »Slovenskega Naroda«. 2435
Q\        Moderno        22«
ilanovanie
I ^   jziToma    5    sobami    in   drugimi
■l^- mami se ođđa xa avgvstev rak ,   loVjanska   cesta    si.   22«
afl^HHsHsHHBHBlB^^
LJ         Mladenič star 28 let, ▼ drž.  I I    JŽbi nastavljen   v Opatiji, se  H
■  ----'  >eznaniti z gospodično staro  ^M
■    : 20 —26 let iz boljše hi§e z ■
■  nekoliko      imetjem,     zmožao H
IM ov. jezika. — Ponudbe naj se H ■ ošiljajo pod itit 250" poste ■ ■ ^tantf Orati-i             ?417 U
J   ■ umetniške/, p • . 11 pokrajinske  ■
I   I         ie   dobe redno         I
egal         v veliki izbiri v         H
a I „fiaradni kniioarni" I
ail I prešcriova ilka 7.    I
rt----------J
(5 Pozor! Dobra vino! Pozor!
Zaradi oddaje restavracije
, prodam vso zalogo vina
več 100 hektolitrov sromeljčana, dolenjca in drugo vino po nakupnih cenah.
Vino oddam bodisi v Ljubljani in transito.                    245°
Jos. Schrey, restavrater na Južnem kolodvoru ¥ LJnblianL
MESTNA HRANILNICA I LJUBLJANSKA I
v Ljubljani   ::   w lastni hlsi   s   Presernova nllca St 3 Največja   slovenska   hranilnica!
W    Denarnega   prometa   koncem   leta 1911,    614-5 mi lijo nov kron    ~WI
Stanje hranilnih ulog: nad K milijonov kron
Rezervni zakladi nad 1,300.000 kron
Spr*i«ma   vi*«« w»»k   4*1 * viti k.   S»r«jem* tw4l  vloin«   kMjI^le«  dr««Mt   4««jirfUli  sa-     I
hrMilnlcc In MMftR« ••«•«« l|«teli«i»»fc* «
c. kr. de±elna vlada. '
lxkli«č«fia f« ttakt iptkitlaolj* In lxfl«b«
viokm*%+4» dmmmrtM,
I    F««*l« •• «OMlMft&« Im pMtopj« pii-«tl S •/, I    9***mnmm Ni MafMiamj 7,°/* ••••rtl*»clj«- Za
I           varitfM|t Hm v»*l|m« N«m«
I
domaće hranilnike-
r    Pasvi«    ta«    M   manloa   tat   «ra«Maatwa ■   n   n   n   n   n   piaplria.   n   ■   n   h   n   n
lazgoiDO?L|i|aiii
pripravna za vsako podjetje, se vsled gospodar] eve bolezni pod jako ugodnim! pogoji proda ali pa da ▼ najem.
Vpra^anra    pismeno    na    yipoštni
predal 123**.                           2415
Stanovanje
obstoječe iz treb oziroma dveh sob ia pritiklm                    2423
i& ujna stnsla za arpt n. a septeilei.
Pooudbe na upravništvo »Slovenskega •:   Naroda« pod naslovom „L H.M   a
Crsouski lokal
prostoren,  2 večjimi  izložbenimi  okni
liče ali tako) prevzame
dunajska tvorniška firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — Najboliša lega za oadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event. skico pod ,Vorwai*tS 5000* na Dunaj, Postamt 83.
Lep lokal
opremljen z dobro ohranjenimi stela-žami iz hrastovega lesa. sposoben za vsako trgovino, v lepera kraju na Do-leojskem,     ležeče    ob    državni     cesti,
se takoj odda.
V kraju je iara, c. kr. državni oradi in ima svoj kolodvor. V tem lokalu se je ie nad 30 let iz vrše vala dobro ido-Ča specerijska in manufakturna trgovina. — Eventualno se prodajo navedene stelaže ter dobro obranjena moderna kočija, koleselj,  nekaj  vozov in konjska
r==     oprava.     zz=zz Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Tapetnik
Dragotin Puc
Liilioi larije Tenzije cesti itw. 18
na dvori&ču,  levo           3856
se priporoča sa vsa v to stroko spada-joča delsL VtJlka UfeOT IfOtOTllMlll
: divanov :
otomanov in modrocev.
Stran 8.______________________________"____________________          SLOVENSKI   NAROD.________]________________________________________________155 Stev.
|   Priporočamo našim    fjjjk   lZfll 1HQA[f\    f I VOD I I .TI   *Ui*    lz e<Mne slovenske * H   z   gospodinjam   s   |č==5| IVULiniolVU    VjIIVUKIJU li         n   tovarnc v Ljubljani
lita* iiln, miM
kuharico
ne pod 35 let staro, vajeno v veliki hiši. Sprolmeoi tndi pridao
sobarico
iste starosti, ki hi tuđi dobro likala. Plača dobra. — Ana Ma]dit, paromlin CCIJO.                                  24O4
Stavbne parcele
na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskuni bišami in na Olincah takoj ob   mestni   meji   na   Tr&a&ki    Cestly
▼se   z   najlepŠo   lego   so   po   izberi   za
-^-^ primerne  cene----        ----
na prodaj.
Več  se   pcrzve   pri    lastniku   Joft.
Tribnc, na eiincah 37.          2416
Prva mm eksportna tvrtka i. zlatni in srebrnine
H. Suttner. Liubliana.
leđni in a. li umi ritom
Nudim svojo veliko      **^ izbiro draguljev,       JPS
zlatnine, srebrn ine  [[   ~jm
in vseh v stroko spa-  Ir<ig1 dajočih predmetov.
Niestai tn i25, umoli ntitii
■^S^ Cene brez konku-jj§l rence. P. n. odje-j^r ^malcem se priporo-%^^čam za vsa zadevna ;;      naročita.       ::
Drva
mehka in trda, (suha); radi pomaji kanja prostora znižane cene. Dosil vijo se na  zahtevanje tuđi  na  dol
Parna žaga SCAGNETTI, za shll :: disčem driavnega kolodvora, I
Prodala pttlelov. I
22 mUm
spojenih ▼ on kompleks, od katl rih je eden z dvoma rovomal dolgosti oholi 50 metrov odprtl 1—1V2 metrov debelo plastjo, r|l vega premoga (lignita) pol xsm od postale Poljačane — se prodl
Več pove                 2-vl
Iv. Wovk, Poljačane, Štajerski
Kopališče Kamnik na Kranjskem.
Železmška postaja. Prekrasna gorska lega, zaveten kraj, brez prahu, popoln mir, tek po-SpešujOČ planinski zrak, OŽivljajoCe planinsko solnce. Vsc vodno zdravhenje, utrditveno Zdravljenje. Solnčne, ogljikovokislinske in električne kopeli SenČnat zdraviliSki park, prekrasne gozdne promenade, izborna cena restavracija. Stanovanje v zdraviliški hi§] in več vilah. Zmerne cene. — Odlični uspehi pri krmiM, tlTČiiih, srtnfB la |rti«talfe soltiMlh -   Prospekte pošil;a gratis in franko dr. Lapajne, rodiljU sdrsTBik.   =====
§tf Xespodbitna   |^k WE^ WEf WF% I 1^1 ^^ resnica je, da so    U !■■ Eh ^m I I ^i V3i
MEIV-IDEAE.    1912
izvirni amerikanski kosilni stroji eno- in dvovprežni — najboljši in najvi§je delozmožnosti.
■e odlikujemo od dru-tfb sutcmot ¥J»rri : ▼*l«d oa^tefm in lafc-ke^a resaaja m nerac-rw*rt»e trpetoosti   Vsi
deluioća deii  pn »DeeruME  New - Ideal
iekleni   *h   kovani in
»Deermg New - Id«* 191 -** kosilAice imajo «antv«a» nurnko % bojo firmo   Vb dnagi
>I>e«rinfc«  kouliai «ro}i,  ki jiii pott«)a}o ntne rrrdke.   so «*-frip*    rejieg* modela ali — m||              ponaredb«'
™ b»iti tinj ubi
■           »Deering  Ne« - Ideal
'~—m    \r)\%+ kosilnice. ki »e
dobrvajo prutu« tflM
!•   pri   talotnikm    »•
Rraniako
Fr. Stupica v Ljubljani ^T^l
Dalje pripintiiD tili svelo njiKii itim BijMišil rami. pafjedeiskfta sin« ii uezoiu.
Zastopstvo le prvovrstnih to- I varen in priznano najboljših I koles „KINTA" modeli 1Q12 I
Karei Comernlk & Ko.
Spetiilu trgovina s kotcst, mttorji, arto-
====== mobili in posameziinu teli. ^^
Mehanićna delavnica pf-v»«« ratitia za
vsa v   to   strokn   spaćajoča  dela in popravila.
Gmrm&m mm attaiiit«*!!•-   Xal»n» pMTOia«
__^   , --      tik*« za avtomobile, motorje in kolesa
g^^S5#      P^pravll*   p«««v«i«tMi«»«    potom
|flH              vulkani/, i ran ja    ImicIh   Im   »Ij« za
5^5^**       vsc vporabe. lx^*«*j««alMlea k«v-
SftkV^           '•*•   Sola ta važitj« z vsemi vo-
5%Q/             žili. lnt«»r^»*«**»«i» smo s strokov-
+~*^r             nimi pojasnili brezplačno na razpolago.
J. Zamlje.4
tCTllarskl mo|st«r
v Ljubljani, Gradišće 4
izvTŠaie vsa ćevljarska   dela   do   najfi-nejše izvršitve in priporoča «vojo »alogo
storjenih čevljev.
Ixdelnie   tuđi   prave    gorske   in telovadske čevlje.
Za   naročila   z   dežeie    zadostuje   kot   mera iprposlan čevelj.                 245
■r ^              t
SltoSni salon. !
(Sa&Mim camam ptipozoca
&to6ufic
Sca Sivot-^attcfc
Žal+ii /iloSufit vceno pzt-   ' pvatrfaen** Sa&o iuet vcttct
o 4t>a&etH tn zazne cvcHicc    |,
.'.    cottia   t&fotoviten*,.    .\   *
I                     _■
KI0DUK6 "čepiće
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVAN SOKLIĆ.
9V  Prlsinl Fanama-alamnilii  od t K do 90 K.  1PR
i Anton  Bajec
umetni m trgovski vrtnar
saznanja si. o. b. občinstm, da st nibaja njefoi
cvetlični salon
Pod Trančo.     **
^ Vela zaloaa sui ventev.
^ kovanje iopRoi, lencev. trakot Ifdl
^      Okusno delo in zmerne  cene
Zunanja naročila točno.
Vrtnariia na Hi testi I ]k.
^^-VBli.^^^                    2397
Cenjsni lastnlkl sramofonou!
W         Ker različni ljudje krošnjarijo z obrabljenimi ploščami ^ I    po deželi,   pri tem se pa izdajajo za moje zastopnike in    I tuđi popravljajo  pod   mojim  imenom   godbene stroje in gramofone, dovoljujem si si. občinstvo vljudno opozoriti, da jaz  nimam nobenih ta1*ih  zastopnikov in proda i am plošče edino v svoji trgovini
■      Ljubljana« Sodna ulica 5.     1
SNa izrecno željo pošljem plošče tuđi v izbiro, nikakor pa ne pustim krošnjariti z njimi.   Kupee dobi pri tem le ob-rabljene plošče, sploh je pa krošnjarjenje od hiše do hiše tuđi prepovedano,   in prosim,   naj se mi vsak slučaj ako pnde tak zastopnik s ploščami, in se izda za mojega za-stopnika, naznani, da se bom mogel na ta način obvaro-vati sitnosti, katere mi delajo kupci takih plošč, ko uvidijo da so prevarjeni in so kupili stare obrabljene plošče. Pri meni  se dobe plošče garantirano nove in po to-tovarniški ceni. Obenem   slavnemu  občinstvu  vljudno  naznanjam, da izidejo s 1. avgustom t. 1. nove plošče s slovenskimi napevi       — moških in mešanih zborov, novosti, katere dosedaj še nišo     IH 1^^ bile za gramofon posnete.                                             ^*J^
^^M         BUgovoUte poslati naslov in Vam poal|em sesnam ^^^
^m    teh gramofonskih plosć zaatoiil in poštnine prosto.       ^^
0» A, Rosberser, LJubUana «j
vT     H|iv^ utop graMfenn ii gumenih aitoiatoi.        |)]
BlNG.UHLlRal  .v TEHN1ČN1 BIRO IN 8TAVBNO PODJETJE ::\
3f|Kgl~~—^ M&P*9mm    Re&jeva ceMa H. 26 (P***9 pUmatrne)                                 IZIJELVJE.                                  Resijeva cesta st. 26 {poleg plinarne)
K^S^k'l^fflfcffMfiil   Beton * železobeton        Stroicovna izvršitev         Vodovodi   *   eJek-         moderne  apnenice.
BSKf^H^^^BaBl  * mostove * »trope *        vseh vrst načrtov *         trične centrale * tur-                   * * *            I
jHBM^jlgKp|B|l  dvorane « zazidke         preuzet je  zgradb *         bine * mlini * žage *        Obi sic   strokovnih
f^JMjuireLJANAB^I  •*•""•*      turbin.     :::::         : tehnična mnenja,        :::; opekarne in ;:::         inženirjev na željo. \