M 54. 1 lloMjam, t sodilo flos Mebroarla B22. LeioL. cs tri«»o SHS-Mit leti aaprii Olu MKb M pol ike M 850 aa larodolno In It. ta jfllaao, Hfitoa j«.IU. sai«|o«. 7563. pr«ik« ladaaai I4./87 Samoupravne oblasti firez sredstev. TrUlavskI (Sarajevo): D slovenstvu. L Oni dan sem si v tramvaju iz dolgočasja pogledal papir, v katerega mi jc bila zavila trafikantinja cigarete. Bil je to košček francoskega časopisa, in glej naključja: stoprav o Slovencih je tu nekaj stalo. Odlomek članka, kakih deset vrstic, ne več, ali v teh desetih vrsticah koncentriran slavospev na Slovence. Pripovedovalo se je tu svetu o visoki inteligenci, kulturi in morali slovenskega naroda, njegovi zdravi življenski sili, o njega pozitivnosti, intenzivnosti in /sestranski produktivnosti in slednjič o potrebi prepojenja (pčnetration) cele te nove Ilirije s slovenskim duhom (du gdnie slovene) v interesu njenega procvita. Žal da iz razrezka nisem mogel dognati ne imena časopisa in ne datuma, kdaj je izšel ta za nas tako laskavi članek, ki ga noben slovenski list ni zabeležil. Ali pa ga je mogoče kateri beležil, samo sem jaz to prezrl. No naj bo kakor hoče, z zadoščenjem sem spravil listič, hvaležen nepoznanemu francoskemu pri,atelju za njegove simpatije do našega rodu in za neprecenljivo uslugo, ki nam jo jc izkazal s tem člankom. Zdaj pa vi, ljubi slovenski rojaki, primerjajte visoko mnenje tega Francoza (in kakor veste, že mnogih drugih imenitnih mož zuna po Evropi) o slovenskem plemenu s sodbo, ki jo imajo o vas n. pr. gospodje v uredništvih »Slovenskega Naroda« ali VJutra«, dokazujoči vam dan za dnem, kako je vse skupaj ničvredno, kar ste in kar imate, in da je sploh najbolje, da se čim prej izbrišete iz zgodovine narodov, da se prekrstite, prelevite in pretopite magari v Ilešičeve »Slovine«, samo da bo že enkrat konec te slovenske sramote. Francoski žurnalist vidi v nas narod visoke morale, ljubljanska baje svobodomiselna lista pa merita moralni nivo Slovenije po številu nezakonskih otrok in jej stavljata za vzgled — Macedonijo. »Slovenec« jima je na to dobro odgovoril, češ po tej logiki stoje Indijanci, pri katerih sploh ni nezakonskih otrok, na najvišji stopinji morale; a jaz bi gg. moralfilozofom okoli rečenih listov mimogrede še priporočil, naj se, ako Balkana ne poznajo, malo ozrejo po svetovni literaturi o seksualni psihologiji in higijeni ras in naj si zlasti pogledajo Browneovo knjigo z njeno seksual-kriminalno in sanitarno statistiko pa bodo zvedeli: 1. da so med degenerirano turško-cincarsko-arnavtsko ljudsko mešanico osrednjega Balkana udomačene perverznosti, ki se o njih zdravemu slovenskemu ljudstvu niti ne sanja; 2. da je odstotek sifile na Balkanu naravnost strašen, in 3. da so za določitev moralnega nivoa kakega naroda merodajni vse drugačni kriteri.i nego število nezakonskih otrok. Francoski list nam priznava našo visoko kulturo (prof. Jansen nas je uvrstil ce-16 med relativno najkulturnejše narode), a jaz se spominjam članka v »Jutru*, ki je trdil, da Slovenci sploh nimamo lastne kulture in da so Srbi v tem pogledu daleč pred nami. Pa da bi ta inferiorni slovenski duh celč, kakor to želi Francoz, zavladal po Jugoslaviji?! Grozno! Spričo take gorostas-ne insinuacije mora ultrabizantinskega urednika »Jutra« naravnost zadeti kap. Jaz redno prebiram slovenske časopise, a reči moram, da jemljem »Slov. Narod«, zlasti pa »Jutro« vselej le s strahom v roko, češ kaj bo spet notri sramotnega in zanič-ljivega o Slovencih. Resnica je, da nisem še našel enega Srbe poveličujočega članka v »Jutru« (in ti so jako pogosti), da ne bi bilo v njem ob enem polno preziranja in poniževanja slovenskega rodu. Je to pojav, ki se mu človek ne more dovolj načuditi in ki ga doslej še v nobenem drugem časopisju nisem zasledil. Saj v6 n. pr. kateri-krat tudi kakšen srbski list povedati kaj lepega o Slovencih, vendar mu ne pade pri tem na um, da bi iz hvale Slovencev mesil sramoto Srbov, prvič ker mu brani to njegov narodni ponos in drugič, ker bi tisti hip postal nemogoč pred svojo publiko. Drugo je: narodu predočevati njegove napake v dobrem namenu vzgojevanja, to je dolžnost časnikarja; drugo: prikazovati svetu te napake pod povečevalnim steklom in z zatajevanem tc napake daleko odteh-tavajočih dobrih lastnosti narodovih. Navdušenja in navduševanja za Srbe ne kritiziram. To je čisto lepo, bratski. Saj imajo Srbi nekaj zares imenitnih vrlin, ki bi jih srčno želel Slovencem, predvsem njihov žarki patriotizem in n,ihovo absolutno plemensko solidarnost, svojstva, ki stvarajo narod nepremagljivim. A dal je Bog tudi nam Slovencem nekaj čednosti, kakor je dal Hrvatom njihove, in najbolje bo pač, ako se mi tri,e bratje svojih dobrih lastnosti medsebojno navzamemo, slabih pa po mogočnosti iznebimo. Ali zagledavati se v Srbe kot v nekakšen idealno-popoln narod, svojemu slovenskemu rodu pa s preziran/era obračati hrbet, kakor to dela »Jutro«, je, abstrahira-no od etične strani, popolnoma zgrešena pot do cilja, ki si ga jc zapisal ta list na svoj prapor; kajti psihološki in politični učinki take metode so vse drugačni nego jih on zamišl,a. Ne pišem vsega tega morda na podlagi osebnih impresij; v takih stvareh ne pri-mem za pero, če nisem siguren, da zastopam s svojim obenem mišljenje širjih krogov. In tako se tudi ta moja izvajanja opirajo na razgovore z mnogimi inteligentnimi ro;aki, a posebno značilno se mi zdi, kar je rekel slovenski demokratski politik: Naše (demokratsko) časopisje nam žalibog največ škoduje. Priznati moram za svojo osebo, da sem ta pretirani, prisiljeni in škodljivi »srbski kult«, združen z zamozaničevanjem, proti kateremu danes vstajam (ako ima to po ideologij gg. demokratov značiti jugoslovanski kult, potem jih vprašam: zakaj ga ne razprostrej1© tudi na Hrvate?), spočetka, četudi ne odobraval, vendar opravičeval, ker nisem poznal dejanskih razmer na Slovenskem. Brez pravega stika z ožjo domovino, navezan le na njeno časopisje, sem več ali manj verjel vednemu pisar.enju »SI. Naroda« — »Jutra« takrat še ni bilo — o ošabovanjHi in zabavljanju Slovencev, o ani-moznosti napram Srbom, o protidržavnih elementih, o separatizmu itd,, pa sem si Iz tega razlagal, zakaj tako pridno priliva vode slovenskemu vinu. Sčasoma pa me je razvoj tam doma s tem vred, kar sem izvedel izza kulis, naredil čezdalje bolj skeptičnega proti pripovedovanju demokratskih listov, dokler nisem naposled imel prilike, da se neposredno, iz lastnega očevida prepričam o dejanskem stanju stvari. Bil sem krnskega poletja in jeseni dvakrat dalje časa na Slovenskem, se dobro ogledal na vse strani, odprl oči in ušesa na stežaj, iskal stika z vsemi sloji prebivalstva in ljtidmi vseh strank, pa jc rezultat tega mojega romanja na sveta slov. ti' sledeče trdno prepričanje, ki mi ga nihče ni več v stanju omajati: da so najpohlevnejši in najpo-trpežl,ivcjši ljudje na svetu Slovenci, kljubu (ali morda baš radi?) visoke njihove kulture; da so največji patriotje v državi SHS Slovenci, patriotje namreč v zmislu ideje državnga jedinstva, ker je le-ta v njih najgloblje ukoreninjena; da je temu dosledno Slovenec a priori državotvoren element; da Slovencc za Srba ko za Hrvata resnično bratovsko čuti in da jc naša država, v kolikor ima to biti odvisno od Slovencev, ne-razrušljiva stvar. Če je pa zahteva po avtonomiji Slovenije v očeh »Jutra« prolidržav-na in srbomržna stvar, potem je pač — to sem se tudi kaj lahko prepričal — 90 n/b Slovencev v svojem srcu .-»protidržavnih« in »srbomržnih«. APANAŽA KARLA HABSBURGA. London, 10. februarja. Jugoslovcnska vlada je sporočila angleški vladi, da je pripravljena prispevati k vzdrževalnim za bivšega cesarja Karla, toda pod pogojem, da tudi zavezniki prispevajo. Izrazila je s e naziranje, naj bi sc znižala vsota za to vzdrževalnino, ki jo je določila vele-poslaniška konferenca in naj se prispevek plača iz reparacijske blagajnice. Jugoslovanska vlada zahteva končno, da bivši cesar Kari ne sme zapustiti Madeire brez dovoljenja vseh interesiranih držav in predlaga, naj se s Portugalsko sklene obvezna pogodba glede nadzorovanja Karla Habsburga in njegove družine. - <■■:■ -o—— Belgrad, 10. februarja. (Izv.) V zakonodajnem podboru za upravno razdelitev države se je vršila načelna debata o načrtu za srezko, okrajno in oblastno samoupravo. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril posl. dr. Ante D u 1 i b i č , ki je poudarjal, da ne obstoji pravi temelj za razpravo tega zakonskega načrta o oblastnih samoupravah, ker je v vladnem zakonskem načrtu vse sama negotovost tako glede vsebine delokroga, kakor gmotnih sredstev samoupravnih oblasti. Istočasno z zakonskim načrtom glede oblastne in srezke samouprave bi bilo potrebno predložiti tudi zakonski načrt o obsegu njihove kompetence in finančnih sredstvih za njihovo vzdržavanjc. Iz sedanjega vladnega načrta se ne more dobiti niti približen pojem o vrednosti te samouprave. Njihov namen bi moral biti, dati ljudstvu priliko za kontrolo uprave; da se mu da prilika za razvoj kulturnih in gospodarskih energij in probujo potrebnih in koristnih iniciativ. Po predloženem vladnem zakonskem načrtu pa bi ne bila samouprava nič drugega kakor uprava organov državne oblasti, ki ne bo imela svojega gospodarskega, kulturnega in socialnega delovanja. Govornik je poudarjal neobhodno potrebo, da prepusti država samoupravnim oblastem gotove vrste davkov, ker bi se oblasti ne mogle razviti z državno pod- Belgrad. 10. febr. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora sta posl. Puše-n j a k in K1 e k 1 zahtevala od finančnega odbora, naj se v dvanajstinah za marc m april določi kot eksistenčni minimum pri določevanju dohodkov vsaj 10.000 K in ne kot dosedaj 4800 K. Temu predlogu so nasprotovali demokrati in finančni mini- Belgrad, 10. decembra. (Izv.) Dne 15. t. m. bodo imeli tukaj skupščino sodniki iz vse države, na kateri bodo protestirali, ker se jim ne izplačujejo določene posebne draginjske doklade in ker se sploh neresno postopa z državnim uradništvom glede draginjskih doklad, nadalje ker nih- Lahkomiselno gospodarstvo z državnim imetjem. Belgrad, 10. februarja. (Izv.) Razne trgovske lesne tvrdke, ki delajo večinoma s tujim kapitalom, imajo v zakupu državne gozdove na podlagi ugodnih koncesij. Tako ima n. pr. tvrdka Dctrinelli pravico sekanja v državnih gozdovih za 100.000 m" le?a po 7'23 K, Prometna banka pa za poro iz davkov, ki bi jih narod ne mogel prenašati, ako bi bil obremenjen še z drugimi davki. Govornik je izjavil, da je prepričan, da bi samooblastna samouprava, kakor jo predlaga vlada, nc imela potrebnega imetja, kar bi nc bilo niti v interesu naroda, niti države. Radi tega glasuje 6roti vladnemu zakonskemu načrtu. —' anes je bila končana načelna debata o zakonskem načrtu glede oblastnih in srez-kih samouprav ter je bil zakonski načrt načeloma sprejet z vsemi glasovi proti glasu zastopnika Jugoslovanskega kluba, posl. dr. Ante Dulibiča, ki je glasoval proti. Belgrad, 10. febr. (Izv.) Včeraj popoldne se je na seji zakonodajnega pododbora za upravno razdelitev države na oblasti nadaljevala generalna debata, v kateri je ▼ imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Hohnjec ostro napadel vidovdansko ustavo in njene sadove o oblastnih samoupravah in upravni razdelitvi države. Ko je govornik naglašal, da se obeta balkanska uprava za vso državo, je nastal oster prepir med njim in predsednikom odbora Ljubo Jovanovičem. Na včerajšnji seji se je opozicija pri glasovanju razdelila. Socialisti so glasovali za vladni predlog, proti pa sta glasovala v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Hohnjec in zemljoradnik posl. Moskovljevič. ster dr. Kumanudi, ki je izjavil, da bo upošteval predlog pri rednem proračunu in ne pri dvanajstinah. V krogu slovenskih poslancev vlada veliko ogorčenje radi tega postopanja demokratskih poslancev in radi tega, ker poslanci samostojne kmetijske stranke niti na sejo niso prišli. če ne veruje na takozvane prihranke povodom redukcije proračunov posameznih ministrstev in na prihranke takozvane redukcije državnega uradništva, kar se od strani vlade navaja kot edini vir za izplačilo novih draginjskih doklad uradnikom. 500.000 m* lesa po 10-80 K. Na današnji seji pododbora za revizijo gozdnih koncesij je podal poročevalec pojasnila glede koncesij, ki pa niso zadovoljile člane pododbora. Zahtevali so, naj se vsakemu posameznemu članu pododbora preda pregled koncesioniranih tvrdk, da se more na podlagi tega pregleda izvesti revizija. Iz tega slučaja se vidi, kako lahkomiselno se gospodari z državnim imetjem. Borba za eksistenčni minimum. DEM0KRATJE ZA 4800 K. Odločen nastop sodnikov. REDUKCIJE — HUMBUG. železnica Ormož-Ljutomer-! ZA PROGO DOLNJA LENDAVA- MURSKA SOBOTA NI KREDITA. Belgrad, 10. sebruarja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je izjavil minister za promet, da je določil vsoto 10 milijonov iz državnega investicijskega posojila za novo železniško progo Ormož— Ljutomer—Murska Sobota. Za progo Dol. Lendava—Murska Sobota ni ničesar vo-tiranega. To je sploh edini kredit za pre-čanske železnice od vsote 500 milijonov dinarjev investicijskega posojila. Belgrad. 10. febr. (Izv.) Dasi so se že včeraj dovolili vladi rezervni krediti, vendar je prometni minister na današnji seji plenuma finančnega odbora postavil nove zahteve za nove kredite ter zahteval, da se sankcijonira ilegalno gospodarstvo ministrstva za promet, v kolikor se no strinja s proračunom. Finančni minister je končno pristal na kompromis glede zahtev ministra za promet, ki so ga odobrile tudi vladne stranke. Na jutrišnji seji bo pro-metiii minister stavil še nekaj novih zahtev glede novih kreditov. Belgrad, 10. febr. (Izv.) Finančni odbor je danes dopoldne nadaljeval sejo, na kateri je razpravljal o dvanajstinah za marec in april v podrobnostih. Minister za promet je zahteval, naj se dovoli kredit za zgradbo železniške proge Niš—Knjaževac in za nadaljevanje gradbenih del na progi Užice—Vardište. Minister dokazuje v svojem pojasnjevanju zahteve, da je nujno potrebno, da se proga Niš—Knjaževac dogradi in da bodo vsa dela končana koncem aprila, ako se dovoli zahtevani kredit. Če se ta proga zgradi, se bo s tem promet zelo zbo'jšal, ker bo na tej progi omogočen dovoz premoga iz bližnjih premogovnikov, tako da Srbija ne bo več navezana na dobavo premoga iz Bosne in še oddaljenejših krajev. S tem bi se dosegel velik korak naprej na potu izboljšanja enega najbolj perečih vprašanj, prometa. — O tej točki se razvije živahna debata in se končno v sporazumu s finančnim ministrom sklo. e, da se potrebna vsota za dovršenje proge Niš—Knjaževac uvrsti v dvanajstine, in sicer v znesku 4,311.000 dinarjev in za nadaljevanje gradbenih del na progi Užice— Vardište v znesku 14 milijonov dinarjev. KONEC NOVIM DOLGOVOM. f Belgrad, 10. februarja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je izjavil finančni minister dr. Kumanudi, da je naš finančni položaj ugoden, ker država že tri mesece ne dela dolgov pri Narodni banki. Demokratski poslanci so sumljivo kimali z glavami. Predsednik finančnega odboru dr. Veljkovič je izjavil, da je to gospodarsko mogoče, ker ni država že tri mesece izplačala državnim dobaviteljem nobenih računov za nabave. SPOMENICA HRVATSKEGA BLOKA. Zagreb, 10. februarja. (Izv.) Zagrebški tisk se bavi s spomenico Hrvatskega bloka genovski konferenci. »Riječ« polemizira z >Obzorom«, ki pojasnuje možnost takega postopanja in opravičuje Hrvatski blok. >Rijec« zahteva, naj se povzročitelji te spomenice postavijo pred sodišče. Opozarja pa belgrajiki tisk, da hodi kriva pota, ako zahteva z ozirom na to zadevo uniputucijo kakor jo t/ pr. zahleva :»Vre-met. Riječ« pravi, da so to pismo podtaknili Stojanu Protiču, ki ga je objavil v »Radikalu«, avstrijski komunisti. Demokratski klub je imel danes v Belgradu sejo, na kateri se je bavil z zadevo tega pisma in je sklenil, da kolektivno nastopi proti tem očitkom. DR. ROJC POKLICAN NA ODGOVOR. Zagreb, 10. februarja. (Izv.) Današnja »Riieč« priobčuje i zjavo predsedništva odbora demokratske stranke, da se poslanec dr. Milan Roje odzove do 23. t. m. in položi račune o svojem poslanskem de-lcvaniu ter se opraviči radi izstopa iz demokratskega kluba. Do včeraj se dr. Roje j še ni odzval pozivu. DOLGOVI BREZ POKRITJA. Belgrad, 10. febr. (Izv.) Državno gospo-darslvo se vodi proti vsem zakonitim predpisom. Tako je ministrstvo za javna dela prekoračilo proračun za 1. 1921 v toliko, da mu grozi 69 trgovskih tvrdk s tožbami, ker jim ministrstvo ne izplačuje računov. Kljub vsemu temu vara finančno ministrstvo javnost z izjavo, da se bodo dosegli prihranki pri rcdukci i proračunov posameznih ministrstev, v kar nihče ne veruje, ker delajo ministrstva dolgove brez predvidenega pokritja. BONOMI OSTANE. Rim, 10. februarja. (Izv.) Agenzia Štefani javlja, da kralj Viktor Emanuel ni sprejel demisije kabineta Bonomi. Zaradi tega se bo vlada vnovič predstavila parlamentu dne 16. t. m. Francoski pogoji za udeležbo na genovski konferenci. Pariz, 10. febr. (Izv.) Francoska vlada je poslala vladam zavezniških držav noto, v zadevi mednarodne gospodarske konference v Genovi, v kateri izjavlja, da nima Francija sprejeti ali odkloniti povabilo na konferenco, ker je sama udeležena na raz-pošiljan u vabil Francija se konference ne bo udeležila, ako bi bilo povabilo sprejeto pod pogoji, ki bi ogrožali pravice Francije ali njene interese. Ako bi kaka vlada dala razumeti, da v oficielni ruski izjavi, ki jo je dobila italijanska vlada in kjer sc ne nava-ja,o pogeji, določeni dne 6. januarja, ni popolnega in predhodnega pristanka na te pogoje, potem francoska vida ne bi mogla po-plati nobene delegacije v Genovo. Udeležba Francije na konferenci je tudi bistveno odvisna od popolnega soglašanja med zavezniškimi vladami glede razlage rosam?-.nih členov konferenčnega programa. Ker ie izvedba mirovnih pogojev v interesu vseh evropskih držav, se te pogodbe ne vrnejo krSiti, ker bi bil s tem resno og-ožen rair v Evropi. Zlasti bi bilo nedopu-^o, da bi genovska konfcrenca stopila na mesto zveze narodov, kar sc tiče nalog, ki jih ji nalagajo mirovne p°g°dbe. Francija nikakor ne more privolili v to da bi se na tej konferenci v kakršnemkoli zmislu razpravljalo o določilih teh mirovnih i ogodb. Zavezniki ne smejo izgubiti pravic, ki iim jih zagotavlja verzajlska mirovna pogodba in po kateri sc smejo posluževati odredb, ako Nemčija krši mirovno pogodbo. Nota končuje: Čas je prekratek za pripravo tako obsežnega programa. Za vsako rližavo, ki priha a vpo-štev za udeležbo na konferenci v Genovi, jc potrebno, da razmišlja, ali ne bi kazalo odgoditi konferenco za najmanj' tri mesece. Kajli vse države potrebujejo najmanj toliko časa, preden je mogoče misliti na uspešen sestanek konference. FRANCOZI IN OBNOVA F.VKOPE. Pariz, 10. febr. (Izv.) Odbor za zunanje stvari jc z ozirom na izvajanja ministrskega predsednika Poincareja sprejel sklep, v katerem izraža mnenje, da ie predpogoj za to, da se Evropa končnoveljavno pomiri, vzpostavitev normalnih gospodarskih od-nošajev med narodi. V zmislu čustev dežele želi odbor, Ja se nit?, v besedilu niti v vsebini mirovnih pogodb nc sme nič izpreme-niti. Odbor ne bi mogel pristati na noben izdatek, ki bi pomenil opustitev ali kršitev ali okrnj^nje pravic, pridobljenih glede obnove Francije. Franci a je pripravljena sodelovati pri obnovi Fvrope, vsled obnove pa ne sme prenehati že prej pridobljeno pravo za obnove, ker bi, ako "c obnove ne izvršijo, to ostalo kot moralični in gospodarski vzrok bede in zmešnjave v Evropi. Odbor daje izraza cvo;3mu začudenju, da zveza narodov ne prida v Genovo, ko je svetu služila tako izvrstno, kakor n. pr. z ureditvijo gornjcšlczi skega vprašanja, in dalje s icm, da se je brigala za pomoč Nemčiji in Avstriji. Končno odbor izreka francoski vladi zaupanje in se pridružuje njenim pridržkom. Stavka čeških rudarjev Praga, 10. februarja. (Izv.) Potovanje dr. Bcneša v Pariz, ki bi se moralo izvršiti danes, se je odložilo na jutri, ker še niso končana pogajanja s podjetniki in stavkujočimi. Praga, 10. febr. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je poslalo vsem okrajnim zastopstvom okrožnico, v kateri jih opozarja na špekulacijo pod,cinikov, ki hočejo se- danjo rudarsko stavko izrabiti v svoje namene. Z izgovorom, da primanjkuje premoga, odpuščajo podjetja delavstvo. Ministrstvo opozarja, da je tako ravnanje nepra-i vilno, posebno še, ker je dokazano da v ve-I čini slučajev podjetniki samo izkoriščajo težak položai delavstva. Praga, 10. februarja. (Izv 1 Pogajanja med rudarji in podjetniki so v principu uspela. Zastopniki obeh strank se sesta-nejo jutri samo še, da izgo*ovijo konečni tekst pogodbe, nakar se bo delo v rudnikih pričelo naipozneje v ponedeljek. Frag-r, tO. febr. (Izv.) Danes ob desetih zvečer je bil sklenjen in podpisan dogovor med delodajalci in rudarji. MSGR. CFRETTI PAPEŽEV TAJNIK? Rim, 10. febr. (Izv.) Kakor poročajo listi, bo kardinal Gasparri samo malo časa vodil posle papeževega državnega tajnika. Njegovo mesto bo po zanesl ivth vesteh prevzel papeški nuncij v Parizu Cerettv ki bo v kratkem imeno/an za kardinala. (Kakor znano, je Cerettijev tajnik znani ruski konvertit msgr. Evreinov. Op ur.) POMLADANSKO ZASEDANJE ČEŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 10. februarja. (Izv l Po vrnitvi dr. Beneša se sestaneio ne samo zastopniki vseh v vladri koaliciji zastopanih strank, temveč tudi odposlanci nemi 'h strank, da se dogovore o programu pomladanskega zasedanja parlamenta. ČEŠKO ZASTOPSTVO V BUDIMPEŠTI. Praga 10. feb. (Izv.) Zastopstvo češkoslovaškega ministrstva za zunanje zadeve v Budimpešti je glasom sklepa vlade preme-njeno v diplomatično zastopstvo. ČEŠKI POSLANIK V VATIKANU. Praga, 10. febr (Izv.) Kakor poroča »Narodna Politika • bo poslanec Bayer imenovan za poslanika češkoslovaške republike v Vatikanu NEMCEM VRNJENO GLEDALIŠČE. Praga, 10. febr. (Izv.) »Prager Presse« poroča, da je češk->s!ovašk^ interminisle-rijalna konferenca sklenila da se stanovsko gledališče z današnjim dnem zopet vrne Nemcem. MASARYK - ČASTNI MEŠČAN PARIZA Pariz, 10. febr. (Izv.) V pondeljek bo zastopstvo francoske prestolice izvolilo predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka za častnega meščana Pariza. AVSTRIJSKI ŠOVINISTL Dunajsko Novo mesto, 10. tebr. (Izv.) Vsi zaupniki čeških in slovašk. delavcev so hili odpuščeni iz službe, ker so zahtevali, da se za češki in slovaške otroke odpro narodne šole. Češka in slovaška javnost je vsled tega koraka zelo razburjena, kajti kljub očividni dobrohotnosti, ki fo je češkoslovaška vlada pokazala ob priliki zaključit ve posojila Avstriji, se avstri ski nacio-nalno-šovinii'ični krogi nikakor ne morejo vživeti v svoj položaj in neprestano nasprotujejo težnjam manjšin. ANGLEŠKO POSOJILO AVSTRIJL London, 9. febr. (Izv.) Angleški zaklad-i ni minister je izjavil v poslanski zbornici, da se razpravi,a vprašanje varnosti za posojilo, ki se namerava dali Avstriji, in vprašanje nadaljnjih posojil, ki naj bi jih dale druge države. AVSTRIJSKA VLADA PROTI ALKOHOLU. Dunaj, !0. febr. (Izv.) Glasom poročila ministra za socialno skrbstvo dr. Eisenschil- lerja bo avstrijska vlada vlada koncem februarja pričela z veliko akci.o proti alkoholu. DUNAJSKA UNIVERZA ZAPRTA RADI POMANJKANJA PREMOGA. Dunaj, 10. febr. (Izv.) Kakor univerza, tako se bo morala tudi tehnična visoka šola s 13. februarjem zatvoriti radi pomanjkanja premoga. NEMŠKI ŽELEZNIČARJI ZOPET DELAJO Berlin, 10. febr. (Izv.) Po poročilih, ki jih je dobilo državno prometno ministrstvo, se je skoro v vseh področjih železniških ravnateljstev v državi zopet začelo delo brez sporov. 10 URNO DELO NA POLJSKEM. Varšava, 9. febr. (Izv.) Pol ski sejm je s 163 glasovi proti 61 glasovom sprejel zakon o 10 urnem delu v trgovini in obrtu. Sprejet je bil tudi predlog, da morajo biti trgovine odprle nepretrgoma 10 ur brez odmora opoldne. PRIPRAVE ZA VOLITVE NA MAŽARSKEM. B^dimpcita, 10. febr. (Izv.) Z ozirom na pf^dstoječe volitve na.Morava vlada v najkrajšem času odstaviti t odgovornih mest vse funkcionarje ki so lcgi!imistične-ga mišl;cnja in jih nadomestiti z ljudmi nevtralnega mišljen a. Budln- - ~šta, 9. febr. (Izv.) Odbor za vo. 1'lno piFV madržarske narodne skupščine danes končal posvetovanje o novem volilnem zakonu in ga sprejel tudi v podrobni razpravi. Odbor je zahteval, da bo narodna skupščina razpravl.ala o predlogu nujno. Budimpešta, 10. febr. (Izv.) Narodna skupščina se je izrekla za nujno razpravo o predlogi glede volilne reforme in bo še na današnji seji sklenila, kdaj naj se predloga stavi na dnevni red. Zbornica je nato razpravljala o zakonskem načrtu glede povišanja doklad za državne nameščence. OBRESTNA MERA ZAVEZNIŠKIH DOLGOV V AMERIKI. Pariz, 10. februarja. (Izv.) Po brzojavki iz Washingtona ie predsednik Har-ding podpisal zakon o dolgovih zaveznikov napram Zedinjenim državam. Po tem zakonu znaša obrestna mera najmanj 4H odstotka. Predsednik bo imenoval komisijo, ki bo pripravljala vse polrebno za izvedbo tega zakona. ' FINANČNA OKREPITEV SREDNJE \ EVROPE. Rim, 10. febr. (Izv.) Finančni konzorcij, ki se je osnoval na konferenci v Canne-su v svrho konsolidacije finančnih razmer v srednji Evropi, bo imel v kratkem svoj sestanek v Londonu. Tozadevna vabila so bila te dni že odposlana zainteresiranim vladam. MED IRSKO IN ULSTROM. London, 10. febr. (Izv.) Iz Belfasta jav-ljajo, da je meja med Ustrom in ostalo Irsko podobna vojnemu taborišču. Da se vzdržuje red in mir je potreba 5000 vojakov. VSTAJA V INDIJI. Rim, 10. febr. (Izv.) 5000 indijskih vsta-šev je skušalo polastiti se mestne hiše v Parcilly. Angleške čete so nastopile in začele strcl/ati na množico, pri čemer ,e bilo več mrtvih in ranjenih. London, 10. februarja, (Izv.) V bližini Madrasa so morale angleške čete potlačiti vstajo. Streljale 30 na množico kakih 10 tisoč Indijcev. Ustrelicnih je bilo mnogo oseb, še več pa ranjenih. Papež Pij XI. Nekaj posebnega moremo opažoti v katoliški cerkvi: V njej se poraja vedno toliko znamenitih, velikih mož, da pri vo-litvi novega papeža, ki mora biti najvrednejši izmed najvrednejših, ni nikoli v zadregi. Odločitev je nasprotno težka le vsled tega, ker je med kardinali vedno cela vrsta mož, ki bi bili po splošnem mnenju vredni tiare. Štiri slavne papeže pomnijo starejši med nami: Pija IX., Leona XIII., Pija X. in Benedikta XV. Tem je sedaj sledil Pij XI., čegar osebnost in njegovo dosedanje življenje jamči, da bo vreden naslednik svojih velikih prednikov na Petrovi stolici. Pij XI., po svojem rodbinskem imenu Ahil Ratti, se je rodil v milanski škofiji dne 30. maja 1857. Tu je študiral in se pripravil na duhovski poklic. Potem je odšel v lombardski zavod v Rim, kjer je dovršil nauke in napravil trojni doktorat: iz mo-droslovja, bogoslovja in cerkvenega prava. L. 1879. je bil v Rimu v mašnika posvečen in je pel svojo novo sv. mašo na grobu sv. Petra v vatikanski baziliki. Svojo prvo službo je nastopil kot profesor za dogmalično bogoslovje in cerkveno govorništvo na škofijskem semenišču v Miianu. Tu je deloval od L 1882. do 1888. To leto so ga poklicali v stožer svetovno-slavne ambiozijanske knjižnice v Milanu. Pod vodstvom veleuglednega prefekta nv-gr. Cereanija se je Ratti kmalu dodobra seznanil z dragocenimi zakladi, ki jih je hranila ambrozijanska knjižnica in ko je 1. 1007. msgr. Cereani umrl, je bil Ratti enoglasno izvoljen za njegovega naslednika. Tu se je mladi znanstvenik z veliko vnemo posvetil znanstvenemu delu in tudi sam veliko pisal. Izdal je celo vrsto znanstvenih del. Poleg vse znanstvene vneme pa se Ratti ni odtujil svojemu duhovskeniu poklicu, marveč je ravno temu poklicu posvečal svoje najboljše moči. Kot mlad duhovnik je bil imenovan za kaplana v samostanu sester, ki so vodile mladinsko kuhinjo. Tu je deloval Ratti z vso gorečnostjo svojega duhovniškega srca celih 30 let in se z vso dušo vdeleževal dela kr-I ščanske caritas, ki ga je izvrševal samostan. Mnogoznpo3leni učenjak je našel časa, da je poučeval dimnikarske vajence, te naj skromnejše goste coenacula, v krščanskem nauku in jih pripravljal na prvo sv. obhajilo. Z njimi se je igral in z njimi 6cdel pri skromni večerji za isto mizo. Opazujoč življenje, jo Ratli videl, kolikim nevarnostim je izpostavljena žen l;a mladina, prisiljena Iskati si kruha Izven domače hiše. Odločil se je pomagati ter je i organiziral kongregacije za mlada dekleta, med drugim za trgov; ke vajenke in nastavljen ke. Ni pa pozabil tudi deklet Izobraženih krogov ter je že 1. 18S3. ustanovil društvo katoliških učiteljic, katero je vodil vsa leta, dokler je bil v Milanu. Po 30Ietnem bogatem delu na znanstvenem, dušnopastirskem, karitativnem in socialnem polju je bil Ahil Ratti 1. 1911. poklican iz Milana v Rim kot podprefekt vatikanske knjižnice. Obenem je bil imenovan za protonetarja. Tu je ostal do leta 1918., ko ga je papež Tenedikt XV. pozval v diplomatično službo in ga poslal na Poljsko, da uredi tamkajšnje po vojni popolnoma zmedene cerkvene razmero. Takrat je bila Poljska še zasedena po nemških četah in Ratti jo preživel v deželi ves težki razvoj v samostojno državo. Tekom celo te dobe si je znal Ratti ohraniti zaupanje in spoštovanje Poljakov in priboriti cerkvi v mladi republiki dostojno mesto. Po njegovem vplivu sta bila sprejeta v ustavo oba člena, ki urejata razmerje med cerkvijo in državo. Prvi teh členov določa, da zavzema katoliška vera v državi prvo mesto, drugi pa, da se v državi ničerar ne ukrene, kar tiče katolike cerkve, ne da bi se preje dobilo pritrdilo sv. stolice. Rattijev vpliv jo segal tudi preko mej Polj ke. Tako mu jo uspe'0, da to dosegel osvobojenje mnogih jetnikov ut ruskih boljševiških ječ, med drugim mohilevske-ga nadškofa Roopa in minskega škofa. Ko jo Ratti dovršil svoje diplomatično poslanstvo v Varšavi, je bil poklican nazaj v Italijo in imenovan za nadškofa v Milanu in za kardinala. Njegov neposredni prednik na slavni milanski nadškofijski stolici je bil kardinal Ferrari, ki je v največji meri osvojil srca Milancev, tako da je ob njegovi smrtni postelji dejansko plakal ves Milan. Ni lahko zavzeti takih že oddanih src. ln vendar jih je Ratti namah osvojil, ko je prišel med svojo čredo. Zakaj ni prišel mednjo hladen in visok, ampak goreč in ljubeč kot zvest sin svoje ožje in širše domovine. V svojem nastopnem govoru je poudarjal veliki pomen papeštva za Italijo in rekel: »še-le v Inozemstvu spozna človek popolnoma, kako neizmeren ugled vživa Italija zaradi tega, ker Ima v svoji sredi papeža. Le zaradi njega smatr« svet Italijo kot svojo drugo domovino in Rim kot svoje glavno mesto.« Kakor nekdaj Sarto, tako tudi Rntli ob svojem odhodu na konklave ni mislili da se ne povrne več v svojo nadškofijo in da mu bo naloženo breme trojne krone. Po Bog je hotel imeli ravno njega in ves svet čuti, da je on zopet pravi mož o pravem času na stolici sv. Pelra. Ta zavest osrečuje vsa katoliška srca, ki z novim zaupanjem in novo ljubeznijo zro v večni Rim. NgM k narrtu (Iz krogov »Slomškove zveze«.) Najprej načelno izjavo učiteljstva organiziranega v Slomškovi zvezi. Centralistično šolsko upravo, ki bi naše šol tvo kot prvo v državi potisrila za desetletja nazaj in ga izročia birokrati/mu, odločro odklanjamo. Šolstvo je last naroda in njegova naravna pravica ie, da si svr' idno gradi šol-tvo po svojih kulturnih težnjah in potrebah. UčitelMvn ima važno nalogo, da soodločuie pri šolskih vprašanjih, a te naloge ne moremo odrekati tudi drugim činiteljem, t. j. staršem, cerkvi, državi. Po demokratičnih načelih imajo ti činitelji pravico in dolžnost soodločevanja tudi v šolskih vprašanjih. Zahtevamo decentralizacijo šolske uprave, t. j. široko avtonomijo, da se more;'o vsi čiritelji pritegniti k šolskemu, vzgojnemu delu. Prejkoslej neomajno vztrajamo na programu naše organizacije, t. j. ver:ko-nravna vzgoja, ki se po našem prepričanju nadomestiti ne more z nikakršno moralno vzgojo. Krščanska, versko-nravna vzgoja je kultivirala vso Evropo in se je tudi v sedanji prevratni dobi izkazala kot nenadomestljiva in tudi neizpremenljiva točka sredi viharjev. Namen ljudske šole. Namen ljudske šole po starem avstrijskem zakonu je splošno znan. Radi, primerjave z novimi zahtevami ga nakrat-ko navajamo: Otroke versko nravno vz?a-jati, razvijati jim duševne moči ter jim dajati pravo podstavo, da postanejo vrli ljudje in državljani. Od ek iugoslovanskega učiteljstva je v svojem »Načrtu za preu tro-jitev šolstva in narodne vzgoje« pristavil za namen šole med drugim enotno etično, narodno, socialno izobrazbo in razvoj individualnih sil do samosto:nosti. Radojevič zahteva v svojem načrtu, ki naj služi sedanji vladi za osnovo — to-le: »Osnovna šola širi med narodom pismenost in prosveto, razvija nacionalno in državno zavest in versko strpljivost; utrjuje moralna načela za praktično življenje in daje osnovo za nadaljnje izobrazovanje.« Nemci zahtevajo ob sedanjih reformah, da naj se vzgaja naraščaj za telesne, duševne in družabne vrline. Francozi pa postavljajo kot cilj: 1. fizično, 2. intelektualno, 3. moralno vzgojo. Nas ne zadovoljuje ne eno, ne drugo. Tudi nas ne zadovolji sklep ljubljanske mestne podružnice Slomškove zveze, ki se glasi sicer kratko in jedrnato, kakor: >Osnovna šola vzgajaj mladino v versko-nravnem duhu in dajaj osnovo za nadaljno življenje.« Za inteligenco bi ta formulacija zadoščala, ne zadošča pa za oni del naroda, kojemu je pred vsem namenjena ljudska šola. Namen ljudske šole mora biti tako jasno, konkretno izražen, da ga lahko razumejo preprosti ljudje, ki nimajo dosti pojmovanja o etiki in drugem zn"n-stvu. Vseučiliški profesor g. dr. Ozvald je na zborovanju socialno-pedagoškega krožka označil namen ljudske šole tako: »Šola vzgajaj otroka tako, da bo takrat, ko dora-ste, v stanu se samostojno udeleževati gospodarskega in duševnega življenja narodovega.« Podružnica Slomškove zveze za ljubljansko okolico si je osvojila dr. Ozval-dovo formulacijo in jo je le še izpopolnila tako: »Vzgojiti otroka potom verskonrav-ne vzgoje tako, da bode takrat, ko dorarte, v stanu se samostojno in vzajemno udeleževati gospodarskega in duševnega življenja narodovega.« Urednik »Slov. Učitelja« pa zahteva: »Ljudska šola imej namen smtreno razvijati in utrjevati po družini, cerkvi in državi za življenje določene nauke.« Šola torej upoštevaj družinsko, versko-nravno in državno, oziroma narodnostno vzgojo. Zaradi velike in nenadomestljive etične vrednosti imej po eben poudarek versko-nravna vzgoja. V tu navedeni »smotrenosti« je umevati tudi harmonično vzgojo, enako intelektualno in telesno. Z versko-nravno vzgojo je obsežena tudi verska strpliivost. Družino pa je vzeti vsekakor za podlago ter na isto nasloniti nadaljnjo splošno vzgojo, katero naj zavr-šuje šola po najboljših naukih cerkve in države. V tem smislu bi bilo najti tudi nekakšno soglasje z ustavo in v tem smislu določiti posamezne člene novega z"!cona. Sicer na ;e revizija ustave itak na obzorju! Vobče je smatrati prvi člen, ki govori navadno o namenu, za nekak naslov, ki ne more vselej povedati vsega in je treba poznati ali predelati še drugo vsebino, ako liočemo izreči kaj tako splošnega, kakor je namen vsega. Treba je poznati tudi načrt in sredstva, s katerimi naj se dosežejo vzgojni in učni uspehi. Upoštevati poleg tega pa tudi zapreke, n. pr. revščino staršev, slabe navade, nevednost. Prav posebno važno je razmišljanje o smotrih ali ciljih posameznih predmetov. Ako bi imeli namen šole začetkoma še tako dobro formuliran, bi delo vendar ne bilo popolno, če bi se slabo uredile po- drobnosti. Tudi to moramo upoštevati, da se namen šole v različnih krajih (kmetijski, industrijski) različno zrcali. Pojem o namenu šole sili tedaj v širjavo in ga je obdelavati tudi s pogledom na pošolsko dobo. V tem pogledu je poleg urednikove »Slov. Učitel.ia«, dr. Ozvaldova formulacija še najkonkretnejša. Podružnica Slomškove zveze za ljubljansko okolico jo je zato spopolnila, kakor že omenjeno, še na drugo stran, namreč na vzajemnost. Rusija in Turči a. Ruska vlada /e imenovala za svo ega zastopnika pri turški vladi v Angori Aralova, ki je svoje mesto že nastopil in ob svojem sprejemu pri Musta-fa Kemal paši izjavil, da bo njegova poglavitna naloga pospeševati ter izpopolniti trgovinske zveze med obema državama. Med Rusi;o in Romuni o še sedaj ni po-jasn'eno medržavno razmerje. Vojni komandant v Besarabiji, general Popovici, je izjavil da vlada vojno stanje, liberalno vladno glasilo »Vitorul« pa trdi, da e mir. Ruski vladni krogi se prizadevajo za to, da fci se začela mirovna pogajanja, da sc ustvari definitivno stanje rumunska vlada pa baje ne želi, da se besarabsko vprašanje sploh v kakršnikoli obliki načne. Notranjepolitični položaj. Buržuazna reakcija v smislu konstitucionalne monarhije ne pride danes v Rusi i resno vpoštev. Pač pa se ima komunis'ična stranka še da-i;'e boriti z menjševiki, desnim in levim krilom socialrevolucionerov, maksimalisti (nad-bol ševiki) in inarhisti. Dočim je politično geslo socialrevolucionerov konstitu-luanta, so si menjševiki, ki so preje tudi bili za parlament, zdaj izbrali za geslo »svobodne volitve v sovjete*. Kakor znano je vo-livni red za sov ete prikrojen tako, da večina skoro nujno pripada komunističnemu proletariatu. Slednji se seveda odločno brani ugoditi menjševikom ter pravi, da so sov-jeti za to, da varujejo sovjetski sistem, sovjetski sistem pa zato, da varuje sov etsko republiko. Vse drugo, pravijo, pomeni »kontrarevoluci/o«. Menševiki pa odgovar-jo, da je to prosti terorizem. Kongres vzhodnega proletariata se je vršil januar a meseca v Moskvi. Bili so navzoči zastopniki kitajskega, korejskega in japonskega proletariata ter tudi nekaj zastopnikov iz pacifiškega otoč;'a. Pogled na pestre azijatske kostume je bil seveda slikovit. Iz referatov pa se da posneti ne samo skrajno žalos'no stane delavstva na daljnjem vzhodu, kjer n. pr. na Kitajskem ne poznajo niti najprimitivne/šega delavskega varstva temuč tudi velikanska težava zane'iti tam kakšno enotno proletar-sko gibanje, posebno še v smislu komunizma. Ruski komunisti so ki ub temu optimisti in Kalinin je dejal v svojem otvoritvenem govoru: »Ta kongres bo približal izpol-njenje našega skunnega svetega ciljfa, cilja vsega delovnega ljudstva, časa, ko ne bo na zeml(i noben človek več izkriščal svojega sočloveka.« Narodno gospodarstvo. Spričo pre-orientacije gospodarskosocialne politike je izdelal vrhovni gospodarski svet carinski tarif, ki bo prišel vpoštev pri bližajoči se izmenjavi blaga z inozemstvom. "-f Izstradana znanost. Pod tem naslovom ie objavil dr. Rado Kušej v današrjem »SI. Narodu« članek proti nameravani reformi srednjih šol, v katerem pravi: Utis imam, c!a je naše znanstvo vsled reforme srednjih šol obsojeno na jetično smrt, vsaj kolikor je navezano tudi na zgodovino ... na ta način postanemo izločeni iz znanstvene tekme ostalega sveta, kjer so ravno historične študije v najlepšem cvetu in do-našajo dan na dan novih ... zbirali bomo k večjemu še rezultate tujih znanstvenikov, a dohiteti jih ali z njimi sporedno delati ne bomo mogli. Zastopniki stare šole bodo sčasoma izginili s pozorišča, nadomestila zanje ne bo več najti. Naše univerze bodo padle na nivo višjih strokovnih šol in naša zgodovina bo polagoma izginila v pozabnosti. Postali bomo narod trgovcev, industrljcev, ekonomov, a z naših vseučilišč bomo morali izbrisati ponosno ime »universitas litterarum«. Postali bomo idilična oaza med zapadno in iztočno kulturo, katere historične spomenike bodo naši znanci hodili gledat le še v muzej.« — Pričakovali smo od »SI. Naroda« stereotipno pripombo o »klerikalni gonji« topot proti ujedirjenim srednjim šolam, pa je prilil dr. Kušejevemu vinu samo to-le vodo: »V vprašanju ureditve naših srednjih šol prepuščamo odločitev strokovnjakom, ki noj o stvari razpravljajo in jo rešijo tako, da bo na korist narodu in državi.« Zato so v višjem šolskem svetu rešili to vprašnnje »strokovnjaki« Ribnikar, Gangl in tovariši. -f Znak klečeplaziva. Pod naslovom »klerikalna gon a proti cirilici« hvali »Slov. Narod« ukrep viš/ega šolskega sveta, da se mora na ljudskih šolah v tretjem letu po-I učevati cirilica. Ta s pedagogičnega stališča nesmisleni ukrep more zagovarjati pač samo tisti, ki mu je slovenska kultura samo fraza, klcleplaztvo in denunciantstvo pa vse. Zato denuncira »Narod« takole: »Klerikalcem seveda to ni po volji, pač zato ne, ker rabijo cirilico Srbi, Rusi in Bolgari.« Stari polomljeni fregati v Knafljevi ulici bo pač šele tedaj ustreženo, ko bo latinica sploh izginila iz 1/udskih šol in se bo »Narod* (ne več »Slovenski Narod«) tiskal samo v cirilici in ne bodo znali ljudje ne slovensko ne srbsko, ampak neko jugoslovansko kolobocijo. Mi bi bili zadovoljni, ko bi vsaj vse uradništvo v ministrstvih znalo brati in pisati latinico! + Demokratska zma^a. Kakor poroča »Slov. Narod«, so zmagali demokratje na — Portugalskem. Poučeni 1 udje pa pravijo da so zmagali demokrat/e samo v — Španiji! -f Nov polom samostojnežev. Mariborska »Straža« poroča, da je za nedeljo, 6. t. m. Samostojna kmetijska stranka sklicala shod pri sv. Juriju ob Pesnici. Govoriti je ho'eI mariborski okrožni tajnik Brus. Shoda so sc udeležili pristaši vseh strank, največ na je bilo pristašev SLS. Še preden se /e shod prav pričel, je nastal velikanski vihar. Zborovolci so tako kr;čali proti sa-mostojnežem, da se e tajnik Brus s svojim listkom, na katerem je imel napisan govor, tresel kot šiba na vodi Slišali so se vzkliki: »Do'i z izdajicami! On nima pravice govori'!! Pucelj in Mermolja naj prideta in dajeta odgovor za to po'i'iko!« Raz/aneni zborovalci so jima obetali — batine. Tako daleč je privedba demagogija samostojne prvake. Pri Sv. Petru »občni zbor« peterih pristašev SKS, pri Sv Jurju ob Pesnici pa popolni polom in razbito zborovanje — to so uspehi naorednega giban:a, kateremu jc minister dr. Kukovec posvetil posebno pozornost. -f Spomenica Hrvatskega bloka izmišljotina? »Obzor« dementira »Riječino« vest, da je Hrvaški blok sestavil spomenico za genovsko konferenco. »Obzor« smatra, da hočeio demokratje skovati kako novo veleizdajniško afero in da je bila »Riiečina« vest lansirana v Belgrad iz Zagreba. da harangira srbsko javno mišljenje proti Hrvatom. Velikanska škoefa vsled snega. Belgrad, 10. febr. (Izv.) Sneg, ki jc zapadel skoraj po vsej srednji Evropi in nenavadno hud mraz sta povsod po Srbiji povzročila velikansko škodo. Poti in ceste so zasnežene in železnice so skoraj popolnoma nerabne. Koder se s težavo vrši železniški promet, prihajajo vlaki z velikimi zamudami. V Južni Srbiji /c ponekod snega do poldrugi meter visoko. S Skopljem ni nobene zveze več. V Banatu je do dva metra visoko snega, ravnotako tudi v Bački in v nekaterih drugih krajih države. Split, 10. februarja. (Izv.) Dalmacija je še vedno odrezana od ostalega sveta, ker so vse zveze z zaledjem pretrgane. Snega je obilo, zlasti v višiih legah, in povsod vlada hud mraz, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Včeraj je mnogo vojakov in poštnih delavcev odšlo na delo, da po možnosti vzpostavijo eno ali drugo brzojavno in telefonsko progo. Dosedaj so vsi napori zaman. Dalmacija je v zvezi z ostalo Jugoslavijo le potom pomorskega kabla preko Trsta. — Koncert »Ljubljane« v nedeljo, dne 12. februarja, v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Spored: 1. Fr. Gerbič: Po zimi. 2. Dr. Fr. Kimovec: Otroci bezajo murčka. 3 Ant. Lajovec: a) Kiša, b) Pastirčki. Poje mešani zbor. 4. Dr. G. Krek: Srbska narodna. 5. Ant. Dvorak: a) Ujeta, b) Skromna, c) Prstan. 6. Iv. pl. Zaje: Pjesma sla-vuija iz opere Pan Tvvardorski. Ženski zb s klavirjem. — Kratek odmor. — 7. a) J. N. Polašek: Synečku, b) Pokorny: Teče voda, teče, slovaški narodni. Moški zbor. 8. Dr. Fr. Kimovcc: Teče mi, teče. Prekmurska. 9. M. Bajuk: Djcvojka je ružu brala. Hrvatska narodna. 10. Dobronlč: Makedonska. 11, St. St. Mckranjac: 10 ru-hovet. Pesmi z Ohrida. Mešani zbor. — Začetek točno ob pol 4. uri. — Konec ob 5. uri. — Vsi pevci in prijatelji lepe pevske umetnosti vabljeni! — Obrtna zveza za Trži? in okolico se pod novim načelstvom krepko razvija. V Tržiču in Križu se vršita dobro obiskana čevljarska tečaja; poleg tega se je pričel tekoči teden tudi knjigovodski tečaj, ki ga vodita strokovna učitelja gg. Pečjak in Kernic. — V nedeljo dne 12. t. m. se vrši v Našem domu ob 9. uri shod obrtnikov, ki ga sklicuje Obrtna zveza. Neznosno breme davkov, ki preti uničiti srednji stan, sili obrtnike k te3ni organizaciji. — Razccp v sokolstvu postaja čim-dal:e večji. V Belovaru in Samoboru so se Sokoli odcepili od Jugoslov. sokolskega saveza. Nasproti grožnji, da se bo tem hrvatskim Sokolom konfisciralo društveno premoženje, odgovarja »Hrvat« z ostrim napadom na slovenske in srbske Sokole. Pravi: Slovenci bi radi »jugoslovanskoc parado, ki bi jo tekom tega leta priredili kot neki vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani, za katerega potrebujejo baje okrog 20 miljonov kron. — Nadalje nami-gava, da se bodo hrvatski Sokoli nasilnemu pobiranju davka zoperstavili s silo. Sokolstva, ki se zavoljo odvzemanja premoženja skriva za oblast, ne priznava. —. »To niso sokoli, to so pretorianci, a morda postanejo še janičarji.« — Uprava »Socialno Misli« prosi vse one, ki ne mislijo revijo naročili, da 1. številko, ki se jim jj poslala na ogled, vsaj zdaj zagotovo vrnejo! Drugače ne moremo no ustreči novim naročnikom, ne določiti števila drugega naloga, ker ne vemo za število naročnikov, list pa mora iziti 15. februarja. Naj se to blagohotno upošteva, če pa kdo ne more plačati celoletne naročnine, naj plača vsaj del in sicer tudi te dni, da bomo enkrat gotovi, na koliko naročnikov smemo računati. — Osebne vesti. Viš^i okrajni zdravniki VIII. činovnega razreda dr. Ž. Lapajne, dr. L. Haring, dr. I. Vrečon in dr. J. Holec so imenovani za višje okrajne zdravnike v Vil. čin. razredu. — Provizorni okrajni zdravniki dr. B. Kussel, dr. V. Vrečko, dr. J. Hrušak, dr. I. Jurečko, dr. F. Gcrlovič in dr. J. Glančnik so imenovani za definilivne zdravnike v IX. čin. razr. — Sodnika V. Kobe v Brežicah in I. Trinkaus v Mokronogu sta zamenjala svoji mesti. — Državni službi se je odpovedal F. Krištof, začasni živinorejski inštruktor. — Inšpektor in voditelj ljubljanske carinarnice Mi-ha'lo Acimovič je imenovan za inšpektorja pri gen. ravnateljstvu carin v Belgradu. — Ofi-cial pri oddelku minstrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani Ferdo Svetličič se je odpovedal državni službi. — Kandidatom za diplomatsko službo. Ministrstvo za zunanje zadeve razglaša, da naj vsi oni, ki se hočejo posvetiti diplomatski službi, vlože svoje prošnje do 1. aprila. Podrobnosti se še objavijo. — Iz »Uradnega Usta«. 12. štev. »Uradnega lista« z dne 9. februarja 1922 prinaša: Zakon o službi epidemijskih zdravnikov. — Zakon o stalni epidemijski komisiji. — Zakon o stalni bolniški komisiji. — Zakon o zalaganju anatomskih institutov z mrliči. — Na-redbo ministra za socialno politiko o nadziranju parnih kotlov, — Razglas o pošiljkah v Rumunijo in razne druge razglase in obiave. — Prepovedana lista. Ministrstvo policije je odvzelo poštni debit listu »Ruskaia Sila ki izhaja v Berlinu, in listu »Magvar Nep«, ki izhaja v Budimpešti, ker pišeta proti interesom naše države. — Dijaški dom visokošolcev v Zagrebu. V Zagrebu se zida dijaški dom visokošolcev, ki naj nudi revnim akademikom dostojno po ceni stanovanje. Akcija sc je pričela na inicijativo g. vseučil. prof. dr. Karlo Radoni-čiča, ki se je na svoem potovanju v Pragi spoznal s slično institucijo čeških akademikov. Vsa preddela zagrebškega akademskega doma so izvrši.i akademiki sami, zgradba je hitro napredovala, tako da je danes že dvoie paviljonov gotovih, a delo ostalih treh paviljonov je v polnem teku. Dom bo imel nad 150 sob, v katerih bo stanovalo nad 300 akademikov, po dva v vsaki sobi. Proračun za popolno dovršitev doma znaša okoli 2 milijona dinarjev. Z velikimi denarnimi pripomočki so priskočili na pomoč predvsem kr. vlada in zagrebški denarni zavodi, vendar še danes ni zadostnih denarnih sredstev za po-po.no ureditev doma. Ker študira v Zagrebu mnogo akademikov iz Slovenije, ie tudi naša dolžnost, da prispevamo nekaj za to nad vse dobrodelno institucijo. Obračamo se na našo javnost s prošnjo, da blagovoli poslati denarne prispevke na naslov »Dački dom vi-sokoškolaca« v Zagrebu, sveučilište. — Društvo s'ov. sodnikov tem potom še enkrat opozarja na svoj občni zbor dne 19. februarja 1922 ob 11. uri v Ljubliani. Udeležniki občnega zbora, bivajoči ob progah južne železnice, imajo 50odstotni popust na železnici in na] se za izkaznice (po imenihl nemudoma javijo rri društvenem tainiku dr. P. Skaber-netu, dež. sod. svetniku, Ljubljana, deželno sodišče. fKf — Iz Kranfa nam pišejo: Občni zbor podružnice Jutjosiovenske Matice v Kramu se vrši v nedelio, dne 19. t. m., ob 10. uri dopoldne in ne, kakor ie bilo nameravano, v nedelio, 12. t. m. Istega dne. t. i. 19. zvečer se vrši tudi vese.ica na korist Jugoslovenske Matice, — Važno za Invalide. Po zadniih nadnre-gledih se od dne do dne množe prošne invalidov za podporo zlasti pa za obleko: prosilci so pa po pretežni večini le 40-, 30-. 20 odst., in le začasno delanezmo/ni, deloma se nahajajo med niimi tudi taki. katerih se rovodom zadnjih nadpregledov sploh ni priznalo za invalide, ker se je njih hiba s časom tako zboli-šala, da so postali popolnoma de azmožni. ali pa resne hibe. ki bi na delazmožnost prizadetega vplivale, sploh obstojale niso. S tem se ogromno delo pri invalidskem odseku šc pomnožuie ter se posredno ovira nega brezhibno poslovanje v važnejših in resneiših zadevah, vsakdo mora pa ne glede na delo uvideti, da spričo skromnega kredita, ki ie odseku na razpo ago, ni mogoče vsem takim, deloma povsem neutemelienim prošniura ustreči. Invalidski odsek se čuti torei pri-moran razglasiti, da se odslej prošnie za podpore bodisi v denarju ali obleki takih invalidov, ki so le 50 ali man- odstotkov delane-zmožni, v bodoče ne bodo več upoštevale, da se na nje ne bode odgovarjalo ter iih vobče ni pred agati. Boriti se mora * ogromnimi fež-kcčarai, da zamore iz dovolienega kredita oskrbovati vsaj najbedneiše med bednimi, to je popolnoma delaneztnožne invalide-hiralce ter izdatno pomaga takim težkim invalHom, ki se vsled svoie hibe ne m^rcio zadostno preživljati in so poleg lega brez svojcev ia vsakih sredstev. — Tramvajska oer.reča. V Dubrovniku se ?e 8. t. m. oricetila velika nesreča na tramvaju. Voz, s katerim so se diiaki vozili iz Gruža oro-ti Dubrovniku, ie zaradi ledu in snetfa skočil s tira in se prevrnil Protfa ie zelo struna Pri nesreči so bili triie diiaki in en sorevodnik ub ti, 16 dijakov pa ie več ali mani ranjenih. Enemu orožniku so morali odrezati noni oblavPa uradno Občinstvo sp opozarja na ra-fjfas delegacije ministrstva v Ljubljani pod štev. BII 5/20 iz leta 1922, ki bo v na-kralšem času i-šel v Uradnem Listu in vsebuje nekatere važne izpre-membo in dopolnitve predpisov o pobiranjn to k se na vozila trr razna pojasnila glede nekaterih dosedaj spornih vprašani. Vsebina tega razglasa je v glavnem ta-le: Po tarifni postavki 100 zrčasnega zakona o taksah in pristojbinah (Rrad. list št. 1C0) sta predvideni dve vrs'i tak», in sicer: 1. Taksa za prijavo držanja avtomobilov, fi'akerakth voz, voz na vzmeteh (fedrih) in biriklov. 2. Letna taksa za vporabljanje avtomobilov in fijakerskih voz za osebno potrebo. Taksa za prijavo držania se plačuje za vse vrste avtomobilov, fijakerskih voz in biciklov (bodisi motornih, bodisi navadnih) ne glede na to, ali se uporabIja:o za prevažanje potnikov, prenašanje bla^a, za špekulativne namene ali zgolj za osebno potrebo. Vozovi na vzmeteh (fodrih), to so vozovi na fedrih, ki niso fljakerskt vozvoi, kakor kočije, landauerji, breki, marveč druge vrste n. pr. takozvani navadni kolesij! iu »za-pravljivčki«, brez strehe in slično. plačujejo to takso 6amo tedaj, ako so uporabljajo izključno sa osebo in rodbino lastnika (za luksus). Ako jih pa redno uporablja lastnik poleg tega tudi za prevažanje svojih potrebščin, pridelkov ali blaga na primer mitka, zelenjave, mwa, manufakturnpga blaga itd. ne plača nikake takse, razen pod pogoji točke 20, člena 49 taksnega in pristojbinskega fravilnika. Po tej točki 20 se namreč plačuje za prijavo onih običajnih vozil po mestih in trgih, ki niso omenjena v tarif, postavki 100. ki se pa morajo po veljavnih policijskih predpisih prijaviti ter je treba za njiii uporabo dobiti odobritev, taksa tarif, postavka 1 po 2 din. in za dovolilo taksa iz tarif, post, 5 po 5 din., ako v področju poedinih oblastev ni predvidena posebna druga večja taksa. Običajni kmetijski vozovi, ki izključno služijo potrebam lastnika, nn plačujejo niti te takso (iz točke 20 č'. 49 pravilnika). Iz tega sledi, da se za navacina kmetijska vozila, kakor tudi kmetijske vozove na fedrih, ki se poleg uporabljanja za otebo in rodbino lastnika redno uporabljajo tudi za prevažanje njegovih potrebščin in pridelkov, kakor mleka, zelenjave itd., ne plača nikaka taksa za prijavo držanja Pod omenjenimi pogoji torej ne podlegalo taksi takozvani ikolesljk (Steierwagfcrl), izapravijivčkk (vozovi na fedrih z lojtrami in spredaj s sedežem) in olična vozila. Takih vozil sploh ni treba prijaviti, če so omenjeni pogoji za taksno prostost dani. Letna taksa se plačuje samo za uporabljanje avtomobilov in fijakerskih voz (kočij, jandauerjev, brekov L si.) za osebno potrebo. Od piačanja te leine takse so izvzeti v tečki 3 SL 39 Pravilnika našteta vozila. Vsi avtomobili, vozovi in biciklji, ki služijo izključno za prevažanje materijala, oseb in orodja za gzžecle požara, so vsake takse prosti. Stranke, Idi eo žo položile takso, katere pa po teh novih predpisih in navodilih niso bile 2avezane plačati, iahko prosijo za povračilo tekom 00 dni po položitvi takse pri onem oblastvu, kjer so takso položile. — g čeSka, BivSi trgovski minister na češkoslovaškem di. Hotovoe, je na svojem javnem predavanju 23. januarja 1922 navedel sledeče številke it češkoslovaškega gospodarskega življenja: narodno premoženje znaSa pri današnji denarni vrednosti 260—280 milijard, in sicer so vredna zemljišča 70—75 milijard ter premičnine 110—130 milijard. To premoženje je obremenjeno s 50 milijardami drž dolga. Trgovska bilanca je bila v prvem polletju 1921 aktivna, in sicer je znašal uvoz Sn milijard, izvoz pa 10 milijard čeških kron. Od 45 milijonov kvintalov izvoza odpade 29 milijonov kvintalov na premog, od ostanka pa več kot polovica na industrijske izdelke. Čez 80 odst. od Izvoznega skupička odpade na industrijske produkte in poltabrikate- Od te skupine je odšlo 25 odst v Avstrijo, 19 od6t. v Francijo, 12 odst. v Italijo in 10 odst v Nemčijo. Pri češkem uvozu izgotovljenih produktov je odpadlo na Nemčijo 40 odst, na Avstrijo 20 odst., na Italijo 8 odst, na Francijo 4 odst. S posebnim poudarkom omenia dr. Hotovec, da so za Češkoslovaško nujno potrebne dobre trgovske pogodbe z Nemčijo, Avstrijo ln nasledstvenimi državami. Trgovska pogedba s Francijo je Češkoslovaški omogočila precej večji izvoz kot Franciji. g Moratorij v RunkniiljL Iz Bukarešte poročajo, da je par amentu predloženi vladni načrt o moratoriju sa rumunsko inozemske dolgove bil v toliko spremenjen, da oi več govora o spiršnem moratoriju, ampak se namerava pooblastiti sodi- šča. da smejo v posameznih slučajih, vseeno, ali gre iti rumunske ali inozemske upnike, dovoliti odložitev izplačila, ako je dolžnik plačal vsaj 80% svojega dolga. g Angleški izvoz la nvo» v letu 1921. Angleški izvoz v decembru 1921 je znašal 68.58 mil. funtov štcrlingov ( v novembru 1921 72.72 mil.), uvoz pa 85.81 milijonov (proti 89.20 mik v novembru 1921). Presežek uvoza je ostal s 16.73 milijonov funtov šterliugov skoraj neizpremenjen. Vrednost izvoza v letu 1921. se je zmanjšala skoraj za polovico napram leta 1920. Izvozilo se je v letu 1921. za S10 milijonov funtov šterlingov napram 1557 milijonov, uvozilo za 1087 napram 1933 milijonov funtov šterliugov leta 1920. Presežek uvoza je znašal 277 milijonov proti 376 v letu 19:0. Mnoga angleška pristanišča so znižala pristaniške pristojbine, Ja bi tako pripomogla do znižanja blagovnih cen. 8. »o umilp^ (j Prosveta za eiofao župnijo io Šolski okraj ima prihodnji ponedeljek ob osmi uri zvečer v Rokodelskem domu običajno predavanje. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar, ki ga naši somišljeniki iz pre Snjih predavanj poznajo kot izbornega govornika. lj Koncert v tako velikem slogu, kot ga priredi v ponedeljek 18. t. m. ^Orkestralno društvo Glasbene Matice«, te za naše razmere redkost. Velikanska Bcrliozova sinfonija v petih delih zahteva ogromno zasedbo glasov. V zvezi s člani opernega orkestra ln člani muzike Dravske divizije upa Orkestralno društvo biti kos velikim zahtevam, ki jib stavi Borlioz do izjavalcev svoje slnfonije. Z veseljem moramo ugotoviti, da pomenijo tald koncerti važno točko v razvoju instrumentalne glasbe. Vstopnice se dobivajo v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8, I. nadstr. (k) lj Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v LJubljani prireJi predpustno veselico danes, dne 11. februar a v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 5 Din, gasilci v kroju 1 Din. Čisti dobiček je namenjen nabavi (»asilnesra orodja in oprave. lj Redni občni zbor kluba »5ofe« se bo vršil v nedeljo 19. februarja ob 10. dopoldne v Mestnem domu z običajnim sporedom. lj Slovensko zidarsko in tesarsko društva vabi vse pred.telavce, da se udeležijo sestanka, ki se viši v nedeljo dne 12. febru.-rja v društveni sobi. 5'tre iška rlica št 24. lj Krompir za Ljubljano. Mestna aprovi-zacija prodaja od 11. felruarja nadal e krompir v skladišču Samopomoči, Vodnikov trg 5. lj /jan'miva tiskovna pravda. Vi^ji sedni svetnik Potrato je 11. novembra 1921 obsodil bivšega odgovornega urednika »Novega Časa« g. Antona V-arinčka v smislu tiskovnega zakona in § 19 tiskovnega zakona na 200 kron globe, eventuelno 24 ur zapora, ker ni priobčil popravka, katerega mu je posla a Zveza jugoslovanskih železničarjev. Svojo sodbo je višji sodni svetnik Potrato klasično utemeljeval, da se sicer ni dalo dognati, da je g. Marinček popravek tudi prejel, toda ker Je dobil povabilo k sodišču, je moral posneti pop-avek iz sodnega spisa in ga objaviti. Ker tega nt storil, je bil po mnenju g. Potrata krivdorek utemeljen. Proti tej sodbi se je g. Marinček pritožil po svojem zastopniku g. dr. Remcu. Vzklicnl senat ljubljanske deželne sodnije je dne 10. februar, a 1921 v polnem obsegu ugodil vzklicu, razveljavil sodbo g. višjega svetnika Potrata, g. Marineka oprostil in obsodil Zvezo jugoslovanskih železničarjev na sodne stroške v I. in II. InšlancL G. svetnik dr. Modic je v razlogih kratko izvajal, de se mera v smislu postave izroč.ti osebno odgovornemu uredniku pismeno besedilo popravka, ker če se to ue zgodi, sa tudi ni dolžan objaviti. Ij Pleievalcem davka na poslovni promet. Plačevalci davka na poslovni promet, ki so dolžni voditi knjige opravljenega prometa, po obrazcu A in a, se poživljajo, da tekom osmih dni odpremijo davčnemu uradu za mesto v Ljubljani davek na poslovni promet za IV četrtletje 1921 in vlože prijavo B pri davčni administraci i v Ljubljani. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. lj Prosta vožnja po električri cestni železnici za policijske stražnike. Kmalu po novem letu je obratno vodstvo električne cestne železnico poslalo poHcijHkemu ravnateljstvu preste vozne listke za stražnike. Ker pa jo omenjeno vodstvo poslala proste vozne listke uno za stražnike, je ravnateljstvo enostavno vrnilo poslane vozne listke. To ni bilo ne lepo, ne, pametno. lj Dclomritncli. II. kriminalni oddelek je aretiral 12 delomržnežev, katere so poslali po izgonu domov ali jih pa izročili sodišču. — Orožniki v K rasle,i so zaplenili nekemu postopaču v Ljubljani ukradeno kolo znamke Stcyer, katero ima na guvernalu št. 46 a. Komur je. bilo ukradeno, naj to javi na policijsko direkcijo v Ljubljani, II. krim. oddelek. lj Nesreča. Ramovšev hlapec Josip Mamllovič je po Zvonarski ulici tako neprevidno vozil, da je zadel z vozom ob okno in ga razbil. lj TatTine. Neži Bezlajcvi na Resljevl cesti 14 jo bila ukradena ženska suknja, vredna 2000 kron. — V Invalidskem domu je bilo ukradenih Glavaču Petru 318 din. — Antoniji Gabršek na Gruberjevem nabrežju je bilo ukradeno perilo v vrodnosti 1430 kron. — Francu štepiču v Hra-deckega vasi je bilo nkradero perilo, obleka in denar v skupni vrednosti 3000 kron. — Plašč, vreden 1000 kron, je Ml ukraden medicincu Adol-fu Tepliču, suknja, vredna 6000 kron, je bila ukradena uradniku Vinku Dularju. — Dne 18. 1. t 1. Io bil ukraden Olupovi natakarici ženski plašč, vreden 2500 kron. Orožniki v Ratežu st> ugotovili, da je ukradel plašč Lojze šneek iz Dal. Suhadola, Cerkveni vestnik. e Jrrnifska kapela. V nedeljo, dne 12. t m. ob 5. uri popoldne propoved in litanije. Vsebina propovedi: Nravna pomenljlvost dela. Orlovski "vestnik. Seja raditrPflkcga fbora OrllSke eveje so vrši v n.deljo 12. t. m ob 9. uri dopoldne v prostorih Orlovske podzveze. Narodno gledališče. Drama, Sobota, 11. februarja: Prekrasne Sabtake. A. Opera. Scbota: 11. februarja: Cavallcria rusticana. Plesna letfendica. E. pr Preda-ranta na iuridlčni fakulteti r M- nem semestru 1921/22. Kakor je razvidno it pravkar izišlega »Seznama predavani«, »e bodi v letnem semestru 1921/22. ki se prične 16. t m., na tuka:$nji juridični fakulteti Dredaral« vse pravne discio'ine. Nai navedemo najvaind« ša predavanja: Rimsko pravo bosta »ro-davala dr. Krek in dr. Skumovič: Cerkvena pravo in cerkvenopravno zgodovino dr. Kuiei Zgodovino in razvoi sedanietfa prava tradiratč prejšnji profesor kiievske univerze Mihailo Ja« ainski in hon nrof. dr Polec. in sicer prvi onr-no zeodivino južnih Slovanov in rusko orava* zgodovino, drugi pa zgodovinski razvoj seda« nietfa javnetfa in zasebnega prava ter razvoi iavnetfa orava v hrvatskih in srbskih deželah. — Obče državljansko oravo bost« predavala dr. Krek in dr. Lanaine: dr. Krek splošni del obveznetfa orava, dr. Lanaine o©» sebni del cbvezrei»a orava. oravo volil in nuj« ne*a deleža. — Dr. Skumovič bo ore 'aval e i • vilnooravno postopanje, hon. orof. dr. Škerli trgovsko in menično oravo, inrf I (to Pehani rudarsko oravo, dr, D lene kazensko pravdni red ter oo« sebni del ka:'enske"a or?vo. d', šerko f o r »a « žično osihooatologiio, dr. Pleinilt sodno medicino ?a iuriste. — Dr. Žoltfer bo predaval o meddržavnem oravo «1 sicer o reševanju mednarodnih soor->v, o r«« nresiii mednarodnega delikti. o voini ter nev. tralrosti. f'r. Pit*"i3<* o ustavnem prav* kraljevine SHS. dr. Skaberne in dr. Steska o uoravnem oravu. dr. BilimoviŠ o narodnem Gospodarstvu, dr. E'ler o davkih in ti edbi finančnega o vero "p*m itor-odarstvu. dr. EUer oa v v finančni ve-'i in v finin*nem nravo. pr Prvič v Ljubljani se bo izvajala na kon« eertu Orkestralnega drnšlva Glasbene Matica v ponedeljek 13. t. m. v Unicmi grandiozna Beril-ozeva fantastična sinionija. 2e naslov sam pove, kako težkega psihološkega problema se je lotO slavni skladatelj, ki nam v petih stavkih slika /.medeno duševno stanje umetnika in trpljenje, ki ga prestaja. S fom je naslikal Berlioz sebe. Eva vam snovi za razmah fantazije in prilike pokazati ta razmah v orkestru v instrumentih I Ta umotvor spada med prva svetovna sinfonična dela, M jim je kos le velikanski orkestralni aparat. Idealni orkester je bil za Berlioza orkester, ki je štel stotine izvajalcev. Zato bo orkestralno društvo ta-vajalo to skladbo s sodelovanjem celokupnega opernega orkestra in s člani muzike Dravake di. vizije. Cilj in smoter orkestralnega društva pa ja tudi gojitev domače .jugoslovanske glasbe. Tokrat eta na sporedu dve dobro znani imeni: Krsttč in Binički, skladatelja v Belgradu. Posebno bi opo-zorili na narodne motive, ki jih je Krstič uporabil v svojih >naroduih plesi h:. Biničkeg* uvertura sukviuokcij« je orkestralen umotvor, slasti v godalih težko izvedljiva in zelo učinkovita. Na posameznosti se ae povrnemo. Predprodaja v pisarni Glasbene Matice (Gosposka ulica S/I), (k) pr Litnrgika. Nauk o bogočaatnih obredih sv. katoliške Cerkve. S 40 slikami. Spisal Alojzij Stroj, stolni kanoniu v Ljubljani, Tretja iz. daja. V Ljubljani, 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 17 din. Že več kot leto dni ni bilo dobiti v knjigotržtvo Stroja ve Liturgike. Zato nam je pisatelj jaka ustregel, da je priredil novo, tretjo izdajo. Kakor znano se je knjiga odlikovala že v prvih dveh izdsjah po posebni točnosti in jasnosti V njej najdtž vse, kar mora vedeti dobro poučea vernik o bogočastju. Tretja izdaja se ozira povsod na določbe novega cerkvenega zakoni« ka. n. pr. glede zapovedanih praznikov, glede pogostnega sv. obhajila bolnikov itd. V jako dobro izbrano berilo je na novo sprejeta krasna & Gregorčičeva pesem :.Svete petere rane Jezusove«. Popis stavbinškega razvoja svetih krajev in njih olepšav smemo imenova'i kratko zgodovino umetnosti; zlasti ta oddelek pojasnjujejo mnogotero slike, izmed katerih jih četrtina predočuje predmete krščanske umetnosti iz domačih krajev, ozir. domačih umetnikov (n. pr. stolnica v Zagrebu, M. Lon^usov vjezus na križu« ftd.). Slike so v tretji izdaji na bolnem papirju in prav lepo odtisnjene. Cena Liturgike se sme v primeri z drugimi knjigami imenovati jako nizka. Socialni vestnik. Ciril Dolenc: DOSTOP REVNEJSDI SLOJEM V NASA DRŽ. KOPALIŠČA IN ZDRAVILIŠČA, Vedno bolj 6ili v javnost, diskusija glede razmer ln osobito vzdrževanja teb zavodov, čitali smo svojčas že o interpelaciji nekega narodnega poslanca na ministra za narodno zdravje zavoljo priatopnosti teh zavodov za revnejše sloje. Iz govora narodnega poslanca dr. Gosarja dne 29. jana-arja 1922 na shodu v Ljubljani posnamemo, da ! imajo državna kopališča povsod izgubo. Govornik te pri tej priliki omenil, da bi te izgube bile nazadnje opravičljive, če bi država dajala revnemu ljudstvu v kopališčih kake ugodnosti. Iz vidika te opazke nas zanima njegova izjava. V ospredje eiH torej očividno vprašanje nekake »socializacije« naših državnih kopališč in zdravilišč v smislu, da M omogoči njih poeet tudi revnejšim slojem. Tega vprašanja se ne sme kratkomalo prezretL Zdi se ml zato vredno posvetiti temu vprašanju nekaj pozornosti ter pred vsem opisati razmere teh naifh državnih zavodov v Sloveniji. Na podlagi dejanskih razmer hočem potem podati nekaj konkretnih misli, kako si predstavljam rešitev tega vprašanja. V splošnem se pač mora na čast zasebaim takim podjetjem priznati, da so ta kjersikoli WxH nudila revnejšim in nepremožnejšlm slojem pri* tnerno več udobnosti kakor državna is <** so kljub temu našla gleile rentabilitete — aktivnost. Odkrito rečeno jc bil pri javnih podjetjih ie slrah pred vellUiini primanjkljaji tisli odločilni faktor, ki jih je deloma na letn oviral. To dejstvo usiljuje pomisleke in meče slabo luč na gospodarstvo pri lakih državnih zavodih. O vzrokih sem že podal svoje mnenje v Stanku, ki ga je priobčil »Slovenec« dne 13. januarja 1021 pod naslovom »Rogaška Slatina«. V štajerskem delu Slovenije imamo državno zdravilišče v Rogaški Slatini, licpaliSče v Dobrni pri Celju, in zdravilišče (7. značajem sa-natorija) za tuberkulozno v Topolščici pri Čo-itanju. Vsi ti zavodi spadajo sedaj pod upravo zdravstvenega odseka za Slovenijo. Na Kranjskem te nahaja na Golniku pri Tržiču zdravilišče za tuberkulozne, ki spada pod socialno skrbstvo, ker jo namenjeno v prvi vrsti za vojne Invalide. To zdravilišče še ni popolnoma zgrajeno, bo pa po tem, kar se že danes vidi iu kar zamore tudi oko lajika presoditi, res nekaj posebnega ln namenu prav dobro odgovarjajoče. Vsa čait državi, če bo res dogradila tako sijajno zdravilišče kot je projektirano — a le strah me je, kakor me uči »tara praksa — da ne bo država pri svojem štedenju in pičli podjetnosti izvršila nameravanega cilja! — Država pa je dolžna skrbeti za zdravstvo in v ta namen tudi, če trelin, doprinašali večje vsote, zlasti za jetične. Ta zavod bo pa menda tudi drugim slojem (lorej ne samo invalidom) pristopen. Mimogrede rečeno, bi pa oni sodil napačno, ki bi zaradi lega, ker spala Rogaška Slatina in Dobrna |>od zdravstvo, metal ta dva zavoda v isti koi, kakor navadne »dobrodelne zavode«. V bistvu gre seveda tudi tu za zdravljenje ljudi, pač pa pod čisto drugimi odnošajl, kakor v javnih bolnišnicah, hiralnicah ild. Ze izrazi za posebno znanstvene vede, ki se pečajo s panogo kopališč, kakor: »balneo-logija, balneolnženjeralvo«, pričajo dovoljno c njih posebnosti in različnosti. Luksusno zdravilišče. Rogaško Slatino je, kar so t'"?® obsega in ludi konlorta brez vsacega dvoma uvrstiti na prvo mesto vseh naših jugoslovanskih zdravilišč in kopališč. Četudi' glede komforta 8e ne doseže drugih inozemskih zdravilišč s svetovnim slovesom, pomeni za naše razmere Rogaška Slatina prav go-' tovo >1 u k 3 u s n o< zdravilišče. Naravno zdravilno sred.-itvo je (razven solnca in zraka) edino le mineralna voda (kisla voda) za pitne kuro. "i vsa druga zdravljenja, ki so tam mogoča, so potrebna sredstva, ki se pripravljajo umetnim potom. Za kopelji je treba vodo greti, pridatke kopeljim, kaltor- ogljikovo kislino, sol, smrečni prašek je treba naročati celo iz inozemstva, za posamezne hidroterapične procedure in masaže jo treba strokovno izobraženega kopališkega osobja. To vse pfa-ne mnogo in povzroča, da ".0 la zdravilna sredstva precej draga, posebno še zavoljo drage kalorične sile, elektrike itd. Se/.ija traja sicer pet mesecev, glavna — naj-izdatnejša — pc le dobrih Sest tednov. Ta čaj sili vse v zdravilišče ponaj-.eč tudi zaradi šolskih počitnic. Zdravilišče je takrat polno, včasih tudi prenapolnjeno. Med gosti je mnogo takih »petičnih* ki pridejo v Rogaško Slatino laUorekoč ua letovišče na oddih In 7avoljo obilo zabave, ki jo ta>.čas nudi zdravilišče. Ti so seveda podjetnikom itd. najljubši gostje, ker pridejo s polnimi žepi na Slatino in gredo z izpraznjenimi proč, nc da bi jih kaj bolero. Umevno je, da la čas, ko je sezi;a ua višku, vse hiti, da za. luži, od zdravnikov, najemnikov restavracij, kavarne, domačinov, ki oddajajo sobe, okoličanov, ki spečavajo živila itd., doli do prlprojtega postrežčka. Seveda ima zdravilišče kot tako ludi v lem času pri oddaji hotelskih sob m pri kopeljih največ dohodkov, ker je takrat največ prometa oziroma obraia. Ze v predvojnih časih je vsakdo, kdor jo po-sečal kopališča, zdravilišča in letovišča, moral se sprijazniti z mislijo, da bo moral ta čas primerno več potrošili, nego doma.1 Življenjo v kopališčih itd. je bilo ln bo vedno dražje ln ne bo nikdar drugače. že ia enostavnega razloga, da je sezlja orno-jeua povečini le na par mesecev. Kaj pa nepremožni sloji? Umevno je, da iz gotovih ozirov v luksusnem zdravilišču vidi visakdo raje bogatina, kakor ne-pr,-'nožnega gosta ali celo reveža. To ni *ociolno, ker je vendar revnejši človek iz ljudskih czirov Istotako potrebeu zdravja — če 110 bolj - kakor premožnjak. Troba torej ustvarili pogoje, da «0 ludi laka zdravilišča dostopna nepremožuim in revnejšim slojem. Med te sloje jo dandanes gotovi pri-štovatl državnega uradnika, ki nima lastnega premoženja, sploh javnega namošienca in pa delavski ' Le m naše brale Srbe je bilo posebno v letih 1919 in 1920 pri nns tako poceni, da so pci na< vsliko ceneje živeli, kakor doma. ker jim je pri nas krona toliko zalegla kakor doma dinar. To je tudi poleg saprtih mej vzrok takratnega ogromnega navala na naša kopališča. ■^rv-gaareaBBB&iia^iM slan. Javni nameščenec in delavec ai danes gotovo nisla v stanu samo ob svojem iskali zdravja v zdraviliščih in kopališčih, saj njih borna sredstva niti ne zadostujejo več za preživljanje svojih družin. Kako lorej omogočiti tem slojem zdravljenje v Rogaški Slatini? (Dalje.) Turistika in šport. Za smuško tekmo za 12. februarja 1922 Je dovoljena znižana voznina le na drž. železnicah, med tem ko je za tekme dne 19. iu 20. februarja tudi južna železnica dovolila polovično vožnjo. Opozarjamo na to prav posebno celjske ln mariborske športnike. Meteorologidno poročilo. L^ubi ana <0fi m n u. »I*. C UM upavo-v (in a IIHIK-mrlo V min ( . f IIH* lllul.l v C iJ.ii.r.'ii-l lo l elici' » 0 N.oo, ■ eimv l'a lavidl* t inua 9. 2. h 744-3 - 88 ca jas 'O s. za h 10. 2. 7 b 740-0 - 12 0 5 megla sever — 10. 2 U .1 <45 9 — 39 — jasno Dobra trna in mati ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Kelltrja prijetno dišečega >Elsa-tluidac. Dobro -služi -a tratenje hrbta, rok, uog in celega telesa, kol kosmciikum za usla. koto iu glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Frane, žganje, a dvojn, t-lekl ali I špecij. steklen, z zatnolom in poSiriino pošlje za 48 K: Rugen V. FeHer, Slubica dou j*. Kl-alrg 134, Hrvatsko KQCIJ»2z?^fc delavno, snažno ženo Cdda se trgovski ioka! .......... iposlen, ne od 30 do 40 lei, ki zna samostojno gospo- FlO & SI- dinjiti. Plača po dogovoru. Naslov pove taki službi že dalj časa za sprejme pri tvrilki BOLAF" NOVA, LJUBLJANA 12. FEBRUARJA (nedelja) se vrši prostovoljna Javna dražba stavbenih 474 upravništvo SLOVENCA pod štev. 491. Posoiilo, parcel TvorniSko podjetje potrebuje ia razSir- ob Dunajski cesli v izmeri 2538 m' ob 3.1 jfni° ol,rata "čje posojilo proli vknjižbi uri popoldne v goslilni KOUTNV, nasproti vjSOKe"' OBUKŠt? 501P°"- ™ artiljo.lijske vojašnice na Dunajski cesti. Natančueji pogoji se zvedo pri g. MATU HAFNERJU, notar u v Ljubljani, Mililo- j Šičeva ccsta štev, 6. »Slovenca«. na upravništvo HIŠO ir.anjšo, z enim stanovanjem p 3 do 4 sobami iu z vrtom v kakem zdruvem večjem kraju Slovenijo bi kupil. Ponudbe z označbo c< ue in lege prosim ua naslov A. EISINGER, Zagreb, šenoina ulica 24. prvovrstno, rezano in v glavah, več vagonov, prodamo. Oddajemo ua vagone, kakor tudi mauiše količine. Cenj. pismena in ust m ena vprašanja do torka, 14. L Plačila zmožna tvrdka kupi BUKOVO OGLJE v večjih količinah, približno 10 ženitna ponudba. irpod-s,ar let, bolje Kontoristinja stenografije, stroje- zunanjosti, poštenega vedenja in pri dobri pisja. nekoliko tudi nemškega in srbo- obrtl. se želi seznaniti v svrho zenitve z hrvatskega jezika, želi vstopiti t službo, išče mirna stranka za takoj, oziroma za gospodično staro 20—38 let, pošteno, ka- Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod 15. !• bruar. l'o možnosti z električno raz- tera ima kako majhno posestvo ali vsaj štev. 488. jsvelliavo in posebnim vhodom v sredin' primerno premoženje, najraje iz celjske --—■-- ---—---------- 1 mesta. Ponudbe pod: »Meblovani sobi« nnnibi.ni« ali dolenjske okolice; lahko tudi vdova fUJnrllctm g^ starejša oseba, zmož-'na nnončno družbo Aloma Companv v brez otrok. Pisma, katerim naj se priloži l!iuuw"»J«« na vodili samostojno Ljubljani, Kongresni trg št. 3. '"' ... ..........- - ■ !-- -»imo 7.11 | nkn ■*£«>■< npdnn _r_?___ m. ua Blažko Štitič, Hotel Union, Ljub- do 20 vagonov mesečno, v velikih kosili, Ijana, zastopnik Ivoruic konzerv »M1VA t""ez drobiža, suho, z vilami haloženo, d. TAK0J 020« na upravništvo SLOVENCA. 495 Proda se ziata zapestnica ln Jtf- za|>onka (broška) a ametistom. Naslov pove upruvuištvo SLOVENCA pod štev. 511. jap- POZO! V Vižmarjih blizu postaje se urcotfno proda lepa liiša z dvema stanovanjema z električno lučjo, vodovodom, z njivo in sadnim vrtom, j.ri-mernim *.a stavbišče. — Pojusnila dajo ŠTEFAN ERJ1AN St. Vid n. Ljubljano 1. HLODE t, bukev, vs 1 je PARNA ji J V. Scagnetti, Ljubljana smreka, b-a-'., bukev, vsako množin» kupuje PARNA 2AGA za državnim kolodvorom, icn- Kupim BENC1NM0T0R do 5 IIP. Ponudbe pod »Beneiiinrotnrc ni upravo »Slovenca«. 478 ¥e!iko posestvo *PI obsežnimi prvovrstnimi vinogradi, v najlepšem in prometnem kraju Slovenskih goric, naprodaj. Naslov slika, je nasloviti pod »Zgodnja pomlad« . Irgovino, »e sprejme za takojšen nastop poStno ležeče Ljubno t Savinjski dolini, j v Celju. Prednost ima ji 471 m zavod za i Aškerčeve teste nasjiroli j ^I&V v JSp- Kolodvorsko ulico 2(1 Tajnost zajamčena. ftlož-poštenjak »ki nadzornik. Cenj. ponudbe pod »Na i!nn\rnrr En T tekstilni | Ki JiOOVOEJU tovarni v ■ Kočevju, PU.čo ' dogovi.ru. Ponudbe 'na: A. KAJFE2, ..OcEVJE. 400 fi^iflaii® Zalivala. Vsem, ki so nam na kakršnikoli način izrazili svojo sožalje ob priliki smrti našega j o^eta »e prav prisrčno zahvaljujemo, poeebno Se prečuatitim gg. kanoniku Ijjvrenčiču iz Kamnika, duh. svetniku Sajetu, domačemu g. župniku Ca ležu in g. liorcu, predsedniku Orlov kamniškega okrožja za giuljive govore, čč. gg. 00. frančiškanom, g. priorju usmiljenih bratov, pevcem, vsem društvom in i>osutuezuikom, ki so ga spremili na zadnjem potu. llog plačaj I V Mekinjah, dne 10. svečana 1922. Ivana Hočevar. I. urs.e novo blago popolnoma got.no do.Iva se pobudi Prva hrvatska tvor-niča salam, suse-nega mesa in masti K.G v.iioit ( saiov. d.«. Petrinja. Glavno zusi> pstvo za S.oveni|o R. Bunc in drug MUDliBna Celje ■ ^.aridor tov. dvokoles in otroških vozičkov Najcenejša dvokolesa iu otroški vozički raznih modelov. Sprejemajo se ludi dvo-Kolesa iu ulioški vozički v polno prenovo emajliranje 1 ognji m iu poniklonje. — LJUBLJANA, Karlov.ka cesta štev. 4 išče se za veliko žago v liosni: 5 Eamostalnih. zmožnih iagarjei tGal'ermelsterl; 2 posebno zmožna ta-garjn, kaiera bi pozneje bila ludi kol žagarska mojsiia vešča, in 3 bru*afe (Schielltr). -- Natančneje se pol/ve pri ttrilki D. RA h ISCli, veletrgovina t iolotiuao, CK1J H. 188 E. Vairfa veletrgovina perutnine, Čnkovcc, Medjimurje. 482 JSF^ "jar- Proda so več sob TRDE OPRAVE po konkurenčni ceni. Strojno mizarstvo M. (JOOIALA, Bled. 422 SfOLF kupujo stalno po dobrih cenah cele vagone kakor iudi inanjše množine. Ponudbe naj se vpošljejo na: ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE PRI LJUBLJANI, POSTAJA ZAl.OG. aSSi&KBgSgaEBfiSBISB J USTANOVLJENO 1885. ® MATIJA BELLaN d. d. S mehanična tovarna konopnšna in vrvarskih 5 izdelkov, - ČEB (BAČKA), g ta Izdeluje: kooopuino, prejo, transmisljske, ladjinc, splavne, ribiške rrrl, vrvi z.i seno vorove, perdo. zadrge, povodce za govejo živino i. L d. Mlinska dvigala, tapetniške pasove, odejo zn pokrivanje vozov ia lahkega lancnega platna. Mreže za konje, ribolov, tenis, telovadno orodje, otroške gugaluice i etažami visečo gugnlnire i. L d. Velika aulogu juto in preje za vezanjo trt kakor različni motvoz in vrvice. PRIZNANO NAJBOUšil IZDELKI 10 NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH. S b« a ■ ■ ■ ■ ■ Cenj. občinslvu vljudno naznanjam, da bom od sedai naprej prodajal nsbnteHisko blatjo in pisalne potrebščine iudi na drobno. <91 t GŽAKIČ Ljubljana, Jane/. Trdinova ulica 2, vogal Dunajske cesfe. rfO n n aa aa a a aa aa ea aa aa aa Popolnoma varno nalollte svojo prlhranko v i posojilnici v Lln&Ijani r. z. z o. z. {polog nunsko cerkve). Hranilna vloge se obrestujejo s ir 4°/o brez odbitka rentnega ln Invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplafu e|o potoni poStnoček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posoiiia na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d. PRODA SE resnim reflektaniom večja množina prostosledov premoga in bauiita. Premog je dobre kakovosti ter vsebuje 3454 kalor. — Vzorci na razpolago. Ponudbe aH eventuelna vprašanja pod: »PROSTOSLEDI 487« na upravništvo »Slovenca«. KLHuiRJS ran obroke ■larmonijt, violine in vse glasbene potrebščine. S rune na debelo ln drobno. Hlfont Breznik, bivSl učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg St. 15. Ljubljana. oblastvene poverjeni Stavbni Inionec Ljubljana, HIlMri«« .t« O. t u batim.lt«, t*U»l,«:aa»!w te ndu t^vmdb. Izraba vodnih ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ mestni tesarski mojster LJubljana, Linhartova ulica St. 25 kupuje po najviSjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. * Industrijsko podjetje v Ljubljani kupi ohranjen motor iz m za 50 do 80 HP, istomern! tok, 110 V, stoječ, eventuelno hidi z akumulatorsko baterijo, kompleten z vsemi pritikllnami. Grattki motor ima prednost. Blagohotne ponudbe z natančnim opisom motorja in vse naprave pritiklin in letnice postavitve ler cene vpoštevši stroške de-moniaže na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »D1ESELOV MOTOR 463«. flgraria trgovacko d. d. Cakovac Veletrgovina žita in zemeljskih proizvodov otvorila je 1. februarja 11. svojo podružnico Priporočamo vsakomur najsolidnejšo ivrdko pri nakupu: Josi nc Ljubljana, Sv. Pelra nasip 7. Najboljše šivnlne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle, olje m šivalne stroje, istolam potrobšfine /a čevljarje, krojače, šivilje in sedlarje, žlice, vilice, nože, kravate, milo ra briti, zobno ščetke, krtače za obleko, glavo ln konje. NAJNIŽJE CENE! NA VELIKO IN MALO I ffiliS!, pad^ares., stenic«, Sčuriti in vso golazen morn poginiti, alto porabl|f.ti moja nt\tt;oi;e proiaiiuienn m aplošno bvMienu ofHtt.a, Kot j>roH noljstiim in bitnim mišim h 16 *a pod.jan« K SO is ačnrke li. S8 ai» stenice K Itj uuičovoltta fc-oijev li I« in pruii airdeaoni K 10 in 20 mamilo pruu nsam nn 'Jafloh K 10 — in ilvicl K 10—; ss v cbleV.I 'n norita K 10 tn 2U proti mr&eH'., nn nndin m seienjaO! pruu cifavljam lo in 20 K. Posilia po povoti*. /jt*vt"> a ekspori H Jttn er, Pe rlijska l1 3. Z greb 33. tnovotm ir) vnoian ofllomn |)o;u»i. v Zagrebu, fisrasfriličeca nixa St. s Telefon 15—37. Brzojavi; Agraria Zagreb PRODAM -»C PRODAM radi spremembe v obratu rabljene, dobro ohranjene: 1 polnojarmenik za tavolette CSpallgalter) 1 gladilnik štirikraten fVierfache Hobelmaschine) 1 gladilnik (Dicklenhobelmaschine) 1 elekiroregulator Svslem Kehl 1 benzin - lokomobilo tO PS '1 landauer. Vprašanja na: Tovarna zabojev in lesenih jermenic FELIKS STARE, Radomlje, Slovenija. DUNAJSKI EDNASIODNI - VELESEJEM (Wlener Internationale Messe) od 19. do 25 marca 1922 Na^ovoiimesa prilika za nakup ia vse stroke nad 4000 raz-sSavnikov iz tu- In Inozemstva. KaS»«J«e podatke glede potovalnih ugodnosti In stano> vanjiMili na azil potom Wlener Messe Wien, V.9., Messe»alast, kakor tudi potom zatesniti zastopstev: Rv*tr. Konzulat, Turjeika ul. S In ,teleritas' jug. transp. dr. z o. j. ZR PLESKARSKA IN LICHRSKR DELfl se nfl|tople|e priporoča slavnemu občinstvu in precastit1 duhovščini 00 TONE MHLGAJ 00 PLESKAR IN LIČAR u LJUBLJANA s KOLODVORSKA ULICA 6 o stanje v les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št.1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO! GaaoacaaciaacaDciaanc-aacicscjacncjn 0 D Uvaža v Ita8S|o: vole, svinje, mast, maslo, živo in 9 zaklano perutnino, jajca, vsakovrstni les, oglje in pre- s mog, cement, tupino, esence, sušeno sadje, grah, žito i. t. d. p Izvaža iz Italije: platneno, volneno in svileno blago, ^ predmete iz konoplje, jute in lanu, vsakovrstne klobuke in kape ter fese; mila, modre galice, rudne in morske soli; riž, vsakovrstne čevlje; konfecijonirano perilo in odela; tehniške in mehaniške predmete; pisalne stroje i. t d. Za nadaljnja pojasnila se je treba obrniti na Jadransko banko v Jugoslaviji in Italiji. Vse posle lzvršufe poslovnlca v MIlanu. a a D 0 D 0 i. za \nm m um (Uvoz — izvoz.) Kapital: Lit. 1,500.000. Zakoniti sedež: Rim, Via della Vite, N. 1L Mi fiDi (S). Hiš Pasle U MioH.2. atjetajni oglas. Direkcija drž. žcljeznica Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagreba razpisuje ovime javni natjecaj (licitaciju) za liferaciju 1200 komada za lokom. ser. 220, vanjski promjer 46 mm, nutranji promjer 40-5 mm, dulj. 4085 mm 1540 375 975 500 725 200 200 < < « -ž: « « « « « « c « < 226, 377, 324, 601, 342, 370, 375, « Slevenoac Piiguvoriu uradnik Miliaei Mošk«r« v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna » Ljubljani.