Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje arednišk) odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik* Trbovlje 1, Trg revolucije 58 • Telefon štev. 91 • Račun piri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-l(t-l‘,8 *> List Izhaja vsako soboto • Letna naročnina (00 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna (0 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec* v Ljubljani * Cena Izvodu 10 din * Rokopisov, ki morajo biti * uredništvu najkasneje vsak torek, na vračamo. 8. februar - naš kulturni praznik ; fitev. s TRBOVLJE. 8. FEBRUARJA 1958 Leto XI 7 dni po svetu Gotovo se še spominjate tistega dne lanskega leta* ko *e je po etru razbohotila novica o izstrelitvi sovjetskega umetnega satelita v vesolje. Iz vseh strani so deževale v Moskvo tisočere čestitke, na drugi strani pa se je porajala zavist tn vznemirjenje, oboje Pa je naraslo še po drugem uspehu sovjetskih znanstvenikov. Najbolj se je vznemiril Zahod, ki se je po tem sovjetskem uspehu naenkrat počutil še bolj ogroženega. Mrzlično delo pri gradnji ameriškega satelita in njegov klavrn konec j' vznemirjenje, le še podžgalo in zahodni politiki so kljub ponujeni roki s sovjetske strani o pričetku razgovorov na najvišjem nivoju le premdno taktizirali in puščali delno odprta vrata, za vsak primer. Zdaj ko so tudi AMERIČANI SPUSTILI SVOJ SATELIT se je seveda Zahod močno oddahnil, nikjer pa ni čutiti kakega posebnega navdušenja, kkjti zdelo se je samo po sebi razumljivo, da Amerika ne sme zaostajati. Zdaj je torej le napočil trenutek, ko po mnenju svetovnega javnega rane ja ni nikakih ovir za sestanek najvišjih. Državniška korespondenca med ZSSR in ZDA se nadaljuje in je pravkar sovjetski premier Bulga-nin poslal ameriškemu predsedniku Eisenhovaerju TRETJE PISMO, v katerem Bul ganin vnovič poudarja nujno potrebo takojšnjega sestanka najvišjih in odklanja, da bi se pred tem sestankom sešli zunanji ministri. v nadaljevanju pisma Poudarja Bulganin ugoden odmev Eisenhoioerjevega odgovora in našteva znana pereča vprašanja, o katerih Sovjetska zveza meni, da jih je moč sporazumno rešiti. Bulganin je odgovoril tudi na predlog Eisenhomerja, da bi v Varnostnem svetu odpravili veto in sodi, da takšen predlog ni sprejemljiv. Glede nemškega vprašanja pa pravi sovjetski premier, da je sovjet-' *ko stališče znano in da SZ v celoti podpira stališče Vzhodne Nemčije o nemški konfederaciji. Washington 'sedaj še Proučuje to pismo, vendar bo "nemara zahteval še nekatera Pojasnila. Vsekakor pri nas Podpiramo vsa prizadevanja *a začetne razgovore, ker menimo, da morajo prinesti vsaj delne sporazume. Ce so zdaj *a hip preselimo še na Srednji vzhod, bomo zaman iskali nieje med Sirijo in Egiptom. Sicer obstajata še na zemljevidih, toda le še tam, kajti ®t>e državi sta se , ZDRUŽILI V ENOTNO ARABSKO DRŽAVO jh kmalu bodo v obeh deželah izvedli še plebiscit o združitvi in skupnem predsednic ku republike. Tale čas pa se ntad državniki obeh dežel razbijajo tudi obsežni razgovori v enotni politični organizaciji Narodni Uniji v obeh delih ^publike. Bržčas pa bomo kmalu lahko zapisali, da se je združenima arabskima držai-priključila tretja dežela. Jemenski kralj je namreč mrazil željo, da bi se njegova dežela priključila tema državama. — Pri nas doma pa *rno imeli pred dnetii v gosteh PREDSEDNIKA GRŠKE POSLANSKE ZBORNICE Konstantin« Rodolopusa, ki ga le Povabil na obisk naš predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič. Pred-*ednik Rodolopus je tokrat že ižetjič v naši deželi in je po Prihodu v Beograd poudaril, d° je skupni boj obeh ljudstev trdtto skoval jugoslovansko-Vrško prijateljstvo. 1 IVRbME Nekako do 13. februarja ne •talno s pogostimi padavinami po 10. februarju prlčaku "iiio snežne zamet«. Tudi tem Peratura se bo močno spremi "Jela In so možne celo kratko *l*Js>a odJuge oz. dež. Po 10 februarju bo temperatura moč Padla. Kako naprej? Nobenega dvoma ni, da so došeženi uspehi soc. graditve tesno povezani z aktivnostjo komunistov na vseh področjih ekonomsko družbenega dogajanja pri nas. 2e če gledamo Lamo uspehe zadnjih let, moramo priznati, da je bilo opravljeno veliko delo, ki je rodilo take sadove predvsem zaradi zaupanja osnovnih množic v pravilnost poti, po katerj jih je doslej vodila ZK. Z vsakim novim uspehom je bilo to zaupanje vse širše in globlje. To se je odrazilo v prilivu novih članov v ZK pa tudi v vrste SZDL, LMS, sindikate in druge družbene ter društvene organizacije. To pa Je samo eno in niti ne najvažnejše dejstvo, kjer se odraža zavest delovnih ljudi. Se važnejše, rekli bi lahko, osnovno je množično vključevanje delovnih ljudi v organe delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. Celotni mehanizem družbenih odnosov se je v našem okraju prav zaradi tako hitrega razvoja v gospodarstvu in .njemu sledečih sprememb v strukturi prebivalstva znašel v zaostanku glede na izražene potrebe. Tega dejstva pa, kakor kaže se komunisti niso v celoti zavedali, čeprav so organizacijsko Izpeljali sistem organov delavskega samoupravljanja, ljudskih odborov, svetov in komisij pri njih ter družbenih organov pri vseh za ljudi važnih javnih služb. Tako je ves sistem socia-litične demokracije, ki bi naj v teh organih zaživel polno življenje, prihajal v protislovje z doseženim razvojem. Komunisti so se znašli pred novimi nalogami, ki so od njih zahtevale več samostojnotl in boljšo idejno-politično orientiranost v celotni problematiki socialistične Jugoslavije in socializma sploh. Temu pa komunisti doslej niso bili v celoti kos. Nič tragičnega bi sicer ne bilo v tem, če bi se komunisti v celoti naslonili na veliko pripravljenost delovnih ljudi v teh organih, ter skupaj z njimi iskali v danih razmerah najboljšo rešitev. Pretirano bi bilo trditi, da komunisti v veliki večini lega niso delali. Zal pa je bilo le preveč primerov, ko so komunisti pustili člane teh organov brčz jasne orientacij® za delo, ko so podcenjevali delo teh organov in jih zreducirali na sektor dela, čeprav gre prav tu za bistvena vprašanja socializma sploh. Razumljivo je, da so bili ti organi s tem prepuščeni vplivom stihije in samoteka, kjer Je prišlo do nesocialističnih rešitev pod pritiskom lokalizma. Spričo tega delovni ljudje niso imeli jasne orientacije v premagovanju težav, ki jih je prinesla sprostitev ekonomskega sistema. Namesto, da bi iskale socialistično rešitev iz težav, so take težave 'tolmačili kot napake v sistemu- To je bilo tako zlasti še zaradi tega, ker >o bili nemalokrat odgovorni komunisti povzročitelji in nosilci takih težav. n. pr. samovolj- ne gradnje, pretirane nagrade, kršenje predpisov itd. Vrsta takih in podobnih slabih izkušenj je delovne ljudi navajalo h kritičnemu motrenju življenja in dela komunistov. Komunistov na odgovornih javnih položajih niso več gledali s tistim zaupanjem, kakor je to za dobro opravljanje javnih služb potrebno. Ce v posameznih primerih odgovorni tovariši niso imeli za potrebno, da državljane ali kolektiv obveste o stvareh, ki se rešujejo, potem so ulične čenče, kljub vsej neresnosti, pustile pri ljudeh določen vtis, ki ni pomagal premagovati težav .ia pameten socialističen način Neobveščenost in prenašanje čenč ni 'moglo izraziti pravilne kritike, ki pomaga odpravljati napake in pomaga napredku v celoti. Problemi, ki izvirajo iz dosežene stopnje naše razvitosti,ne čakajo, temveč zahtevajo hitre, a tudi smotrne ukrepe. Konference ZK na rudniku Trbovlje, Zagorje in občinske konference v revirjih so pokazale, da imajo komunisti mnogo volje doprina-šati levji delež k naši nadaljnji socialistični graditvi. Treba je le odpraviti vrsto napak in slabosti pri posameznih organizacijah in članstvu ZK, nepopravljive karieriste in demagoge pa oddaljiti iz vrst ZK. Tesna povezanost s problemi delovnih ljudi bo pri komunistih hitro oživila zavest, da so javne funkcije za to tu, da se' organizirano deia za blaginjo ljudi. Kolektivno pretresanje zadev, in kolektivno prevzemanje odgovornosti za posamezne odločitve bo zresnilo vse politične in družbene organe ter jim vrnilo potrebno zaupanje množic. Volilne priprave, ki se v tem času stopnjujejo, stavljajo pred vse delovne ljudi v našem okraju veliko odgovornost zato, da bodo prišli v predstavniške organe ljudje čiste preteklosti in sposobni« gledati napredek lokalne skupnosti v merilu napredka in potreb vse socialistične Jugoslavije- Kajti samo to je izvor resničnih dosedanjih uspehov in samo po tej poti je mogoče pričakovati nadaljnji razcvet vsakega kraja v naši ožji skupnosti. Vse drugo bi bilo varanje in zavajanje zaupanja delovnih ljudi v ZK In SZDL. France Kimovec - Žiga I f L I š p I | v I O' r/ ' -X L. Ob Prešernu so rasli rodovi v trdno slovensko zavest, ob njem so se krepili borci v narodnoosvobodilni vojni in se oblikovali v junaški rod, v svobodoljubno ljudstvo, ob njem naj raste naš najmlajši rod v delu, ljubezni in zvestobi. -k Naši kandidati Za zvezni zbor ponovno tovarišica Lidija Šentjurc, za republiški zbor tov. Miha Marinko Delegati na kandidacijski konferenci v Delavskem domu v Trbovljah glasujejo za predlog kandidature tov. Miha Marinka. Z avtom 20 metrov v globino. V ponedeljek, 3. februarja je zdrknil tovornjak »Avtoprevoz-ništva« Trbovlje v 20 m globok prepad — v strugo Trboveljšči-ce pri Cementarni Trbovlje, kjer je raztovarjal zemljo. Do nesreče je prišlo po krivdi šoferja Ladka Kolenca, ki se ni prej prepričal, na kakšen 4eren je zavozil z zadnjim delom vozila. Na zrečo ni bilo človeških žrtev, niti večje materialne škode. Ob 18,15 prav tega dne Je prišlo do druge prometne nesreče. Iz spodnjih Trbovelj proti zgornjemu delu mesta je vozil tovorni avtomobil S-8388, last »Umetnega kamna« iz Rogaške Slatine, šofer Edvard Slpec. Ko Je pripeljal na Rudarsko cesto, pred gradbišče novega stano- vanjskega bloka Elektrarne, mn je naproti pripeljal s precejšnjo hitrostjo osebni avtomobil z evidenčno tablico »Poskusna vožnja 3-23«, last Milana Lukača, ki ga je tokrat tudi upravljal. Vozilo se je zaletelo v zadnji del tovornjaka. V osebnem avtomobilu je bilo poleg šoferja še pet potnikov. Trije so se laže poškodovali. Do karambola je prišlo po krivdi obeh šoferjev. Šofer tovornega avtomobila je prezrl znak — »Obvezen odstop, prednost ima vozilo Iz nasprotne smeri!«, šofer osebnega pa zaradi prevelike hitrosti, in ker se ni umaknil na skrajni desni rob vozišča. Na obeh vozilih je okoli 100.000 din škode. -jak V času od 29. januarja do 3. februarja so bile v okraju Trbovlje kandidacijske konference, na katerih so na prvih zborih volivcev izbrani delegati Izvolili kandidate za zvezni zbor in zvezni zbor proizvajalcev ter za republiški zbor in republiški zbor proizvajalcev I. in II. skupine. Prva kandidacijska konferenca je bila v Trbovljah dne 29. januarja v predavalnici Delavskega doma. Prva konferenca Je bila ob 10. uri ob polni udeležbi, na kateri so na predlog tov. Jožeta Ostanka ponovno izbrali za kandidata za republiški zbor tovariša Miho MARINKA. Predlog je bil soglasno sprejet. Kot drugi kandidat za Trbovlje in okolico pa so predlagali tovariša Franca KRALJA, predsednika občine Trbovlje. Za volilni okraj 205 za zvezni zbor so ponovno predlagali tovarišico Lidijo SENTJURCEVO. Za zvezni zbor, volilni okraj 204, pa so predlagali tovariša Martina GOSAKA, predsednika OLO Trbovlje, in tov. Franca DRAGANA, podpredsednika OZZ Trbovlje. Za zvezni zbor proizvajalcev je bil predlagan za volilni okraj 110 tov. inž. Anton KOŽELJ, glavni inženir mdnika Senovo, ter Stane KOSELJ, direktor Papirnice v Radečah. Za volilni okraj 111 so predlagali tovariša Lojzeta RIBICA, Iz vsebine • SENOVSKI OBČINSKI PRAZNIK, VRSTA ČLANKOV IN VESTI O SENOVSKI OBČINI (na 3. in 4. strani) • MALO O USPEHIH, MALO O TEŽAVAH ALI KAKO JE POSLOVAL LANI TRŽNI INŠPEKTORAT (na 5. strani) • RESNIČNA DOGODIVŠČINA IZ ZAGORJA (na 6. strani) • IZBOLJŠANA ZDRAVSTVENA SLUŽBA V TRBOVLJAH (na 6. strani) • KAJ JE S ŠPORTNO DEJAVNOSTJO V TRBOVLJAH? (na 7. strani) • POKAŽI, KAJ ZNAŠ V TRBOVLJAH, FLORENTI-NA, POLITIČNI MOZAIK (na 8. strani) Delegati občinske Trbovljah volijo nov občinski komite direktorja rudnika Trbovlje-Hrastnik. Za republiški zbor so bili še predlagani: za volilni okraj 120, občina Brežice, tovariš Jože INGOLIČ, predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije; za volilni okraj 121, Brežice, tovariš Franc KIMOVEC-ZIGA, sekretar okrajnega komiteja ZKS Trbovlje. V volilnem okraju 121, občina Vldem-KrŠko, je bil predlagan tovariš Stane NUNClC, predsednik občine Vldem-KrŠko, ter tovariš Julij GLIHA, direktor »Elektro - Krško«, v volilnem okraju 123, občina Senovo, tovariš Karel STERBAN, predsednik občine, v volilnem okraju 124, občina Sevnica, pa tovariš Slavko ŠTRUKELJ, podpredsednik občine Sevnica, in tovariš Ciril KNEZ, Sevnica. V Radečah, volilni okraj 126, so predlagali tovarišico Mimo ZUPANČIČ, v volilnem okraju 126, občina Hrastnik, tovariša Staneta BREČKA, predsednika občine Hrastnik, v Zagorju, volilni okraj 128, pa so predlagali tov. Jožeta KLADIVARJA. Za republiški zbor proizvajalcev so bili predlagani; volilni okraj 58, tov. Marijan ŠPAN, »Celuloza«, Vldem-Krško ter tovariš Ivan VIDENlC, direktor Gozdnega gospodarstva v Brežicah; v volilnem okraju 59, tovariš Jože KNEZ, rudnik Senovo, v volil, okraju 60 tov. Tone SIHUR, delavec Steklarne Hrastnik, v vol. okraju 61 so pa predlagali tovariša Franca NAGLICA * rudnika Trbovlje-Hrast-nik; v Zagorju so v volilnem okraju 62 predlagali tovariša Jožeta BRAČUNA. Za republiški zbor proizvajalcev II. skupine pa sta bila predlagana tovariš Stane REBERNIK lz Brežic in tov. Franc ZEVNIK lz Čateža. V času do 18. februarja bodo drugi zbori volivcev, na katerih bodo delegati kandidacijske konference poročali volivcem, katere tovariše so predlagali za njihove predstavnike v zveznem in republiškem zboru. novr vfetiseuin« sioven..,, sindikatov tov. Stane Kavčič Na plenarni sfeji republiškega sveta Sindikatov Slovenije 29. januarja je bil izvoljen za predsednika tega najvišjega republiškega sindikalnega organa tovariš STANE KAVČIČ, dosedanji sekretar Glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi. Dosedanji predsednik republiškega sveta Sindikatov Slovenije, tovariš RUDOLF JANKO je bil na seji Glavnega odbora SZDL dne 31. januarja izvoljen za sekretarja Glavnega odbora SZDL, za podpredsednika Glavnega odbora SZDL pa je bila izvoljena tovarišica VIDA TOMŠIČ. Novi sekretar Glavnega odbora SZDL tov. Janko Rudolf Gradili bomo Zasavska mladina bo že prvega marca začjla delati na avtomobilski cesti Zasavska mladina se Je že pred VL kongresom LMJ pripravljala za zvezne mladinske akcije, čeprav takrat še ni bilo jasno, če sploh bodo. Ko pa je slišala vest, da je tovariš Tito na kongresu naročil jugoslovanski rpladlni, naj do 29. novembra zgradi avtomobilsko cesto od Zagreba do Ljubljane, je, bila zelo vesela. Na vseh srednjih šolah že Imajo štabe mladinskih delovnih brigad, ki že sedaj pripravljajo vse potrebno za odhod v brigado. Posamezni člani teh štabov so se tudi udeležili posebnega seminarja v Ljubljani. Iz Zasavja bo že 1. marca odšlo na avtomobilsko cesto 70 mladincev in mladink, ki bodo skupaj z mladino iz ostalih krajev Slovenije .gradili taborišča, športne objekte tn vse ostalo, kar je potrebno za bivanje in življenje mladinskih delovnih brigad. Ker bo peljala avtomobilska cesta tudi skozi spodnji del zasavskega okraja, ima zasavska mladina še posebno dolžnost, da omogoči brigadirjem iz vse Jugoslavije 1 in iz inozemstva čim prijetnejše bivanje in čim več razvedrila. Zaradi tega mladinska vodstva že razmišljajo o programu , obiskov mladinskih godb, mladih odrov ln drugih kulturnoumetniških ter športnih skupin na gradbiščih oz. v taborih. -ne S konference Zveze komunistov v Trbovljah Mesto komunistov je sredi množic Občinsko konferenco Zveze komunistov, ki je bila v nedeljo, 2. februarja, v Delavskem domu v Trbovljah, sta se razen delegatov udeležila tudi organizacijski sekretar CK ZKS, Vida Tomžičeva, in Jakob Žen, organizacijski sektetar OZ ZKS Trbovlje. Politično poročilo Je Imel Ivan Som-Bojan, ki Je govoril najprej o vlogi Jugoslavije v mednarodnem svetu, nato pa se je zadržal pri uspehih v notranjepolitičnem razvoju, ki jih potrjuje tudi napredek trboveljske doline. V letih po osvoboditvi je zraslo v Trbovljah več novih tovarn, mnogo stanovanjskih blokov, več kulturnih domov, planinskih koč in drugih objektov družbenega standarda. Tudi družbeni proizvod je zelo porasel in znaša danes že nad 10 milijard dinarjev na leto, narodni dohodek pa nekaj nad 4 milijarde. Seveda pa je ostalo tudi pri nas še obilo nerešenih vprašanj, ki jih nf mogoče vseh naenkrat rešiti, ker Je pač treba upoštevati, kakšno dediščino nam je zapustila kapitalistična družba in kakšne so naše trenutne možnosti. Ko postavljamo zahteve, moramo Imeti vedno pred očmi, s čim razpolagamo in kako bi to lahko najkoristneje uporabili za dvig življenjskega standarda. O tem pa ne smemo odločati samo posamezniki, temveč najširše delovne množice, ki naj odloči- Lojze Ocepek, novi sekretar občinskega komiteja ZKS Tbovlje jo — kakor je v razpravi dejala Vida Tomšičeva — ali bi sredstva uporabili za ureditev trgovske mreže, za izgradnjo stanovanj, ali pa za zgraditev kakega drugega objekta, ki ni tako neogibno potreben. Poročiio tovariša Soma je nadalje govorilo o tem, da so komunisti slab« obveščali delovne ljudi o doseženih uspehih in o problemih skupnosti. To je imelo za posledico, da so ljudje in nemalokrat tudi komunisti nasedali raznim demagogom, ki so govorili, češ Trbovlje so zapostavljene, »zgoraj« so krivi, da nimamo tega, kar .si želimo, itd. Tak« tendence so izvirale iz lo-kalističnega gledanja na skupne probleme, ko so posamezni vodilni komunisti imeli pred očmi samo svoje ozke interese, niso pa hoteli videti vprašanj celotne skupnosti. Napaka dosedanjega občinskega komiteja ZKS pa je bila v tem, da je prakticistično — ne politično — reševal posamezna vprašanja. Sistem dela v občinskem vodstvu ZK ni bil v duhu sklepov VI. kongresa ZKJ in ni ustrezal današnji stopnji družbenega razvoja. Namesto da bi pritegovali k reševanju posameznih družbenih vprašanj čim širši krog ljudi, so o važnih vprašanjih odločali samo posamezniki. To je imelo nujno za posledico, da se številni samoupravni S konference Zveze komunistov zagorske občine Obrniti obraze proti liudent, 154 komunistov zagorske občine je minulo nedeljo ocenilo svoje delo v zadnjem razdobju- V razpravi, ki je dala odgovor na vrsto vprašanj in v kateri je sodelovalo nad 20 udeležencev konference, med go«ti pa član CK ZKS tov. Franc Kimovec-Žiga in poslanski kandidat zagorske občine za Ljudsko skupščino LRS tov. Jože Kladivar je bilo vnovič potrjeno eno izmed zelo važnih določil VI. kongresa ZKJ, da je namreč delo komunistov med ljudmi in za ljudi. Tov. Rudi Bregar je v prvem delu svojega političnega poročila govoril najprej o velikih gospodarskih uspehih v letu 1S57, uspešno izvedenih volitvah V občinske ljudske odbore in sprejetju 5-letnega perspektivnega načrta razvoja jugoslovanskega gospodarstva in pri tem omenil tudi gospodarske uspehe zagorske občine. Ko je razčlenjeval te uspehe pa je poudaril, da so komunisti storili zelo malo da bi kar najširšim množicam pojasnjevali pomen teh uspehov za nadaljnjo rast našega družbenega sistema in mnogokrat raje nasedali neodgovornemu ravnanju tistih ljudi, ki so slepi za vse naše očitne dosežke in znajo videti z velikimi očmi zgolj naše pomanjkljivosti oziroma težave. Kajpada je tudi v zagorski občini še precej odprtih vprašanj, vendar se morajo komunisti zavedati, da jih bo moč ugodno rešiti le s skupnim sodelovanjem in skupno prizadevnostjo- Dogajalo se Je v naj-bližji preteklosti, da so odločali o trošenju raznih lokalnih fondov le posamezniki, namesto da bi o njih odločali za to odrejeni oziroma izvoljeni organi skupno. Pogost pojav je bil, da 60 komunisti tarnali nad pičlimi sredstvi in pričakovali oziroma zahtevali sredstva od zgoraj, ne da bi pomislili, da imamo le toliko, kolikor ustvarimo. Namesto, da bi ljudem pojasnjevali najvažnejše ukrepe naše skupnosti, jih seznanjali z zakoni in uredbami, važnimi za nadaljnjo krepitev družbenega sistema, so to raje prepuščali stihiji oziroma da so ljudje bili poučeni o teh stvareh s ceste: Osnovne organizacije Zveze komunistov, k; naj bi bile nosilec tesnega povezovanja z ljudmi, so se ubadale s kopico najrazličnejših organizacijskih vprašanj, splošno razširjen pojav pa je bil, da se mnogokrat komunisti niso strinjali s sklepi višjih organov Zveze komunistov In zavzemali do posameznih sklepov svoja stališča. V drugem delu svojega poročila je tov. Bregar govoril o nujnosti poglobljene politične in vsestranske dejavnosti ko- Cesto CateSke Toplice— Brežice bodo asfaltirali Se to pomlad bodo priče'.l rejevati cesto, k>i drži od lavne ceste proti Zagrebu in ; pri Čatežu odcep«, proti iravilišču v Cateških Topli-ah. Ta cesta je ob slabem remenu v skrajno slabem ;anju. Da se temu odpomore, a se pred dnevi na občini režice pregovorili, da bodo še «tos to cesto, ki drži k zdra-ilišču, uredili in asfaltirali. Z smeljskiml deli bodo pričeli, rž ko bo skopnel letošnji neg. Ko bodo cesto uredili, i bodo delavci, ki grade avto-trado, asfaltirali, kar bo vnogo pripomoglo k ureditvi n polepšanju tega kraja. mundstov in poudaril, da se je treba približati ljudem z odkritimi obrazi. Naloga zagorskih komunistov bo v bodoče, da bodo znali ustvariti razpoloženje ter da bodo V najbliž-j,i prihodnosti začel; sestavljat; perspektivn; načrt razvoja gospodarstva zagorske občine, se o njem podrobno pomenili, nato pa ga brez odlašanja začeli izvajati. Prav tako važna naloga bo nadaljnje sprejemanje ml ajdih ljud; v vrsta komunistov i-n poudaril, da bo treba enkrat za vselej prenehat; s prakso delitve ljudi na staro in mlado. Govoril je še o sistemu dela, ki naj bi dal široke možnosti za vključevanje ljudi v razne organe družbenega upravljanja- Razpirava je dopolnila izvajanja tov. Bregarja. Udeleženci konference so odkrito spregovorili o slabostih, dosedanjega dela, neodkritosti med nekaterimi komunisti, važnosti čim-tesnejše povezave med tehnično inteligenco in delavci, potrebi krepitve odnosov med podjetji in občino, krepitve organov delavskega in družbenega upravljanja, izkoriščanju soc. zavarovanja, važnosti izboljšanja zdravstvene službe in krepitve široke dejavnosti med množicami. Tov. Franc Kimovec - Žiga je med drugim dejal, da je Zagorje eno izmed redkih krajev, kjer ima Komunistična partij* tradicijo, in da so na tej konferenci zbrani komunist; vseh generacij i,n da nam zato ne vij a politično oziroma družbeno življenje. Poudaril je važnost povezanosti z delovnimi ljudmi, skratka z množicami, kajt; le tako bomo vedeli kakšno j• val nemirov na Cipru. Najprej so neki zakrinkani neznanci ubili dva sindikalna vodlte- Novl »ciprski načrt« še ni znan javnosti, vendar v Londonu govore, da temelji na dveh pomembnih težnjah: 1. zavaroval naj bi »osnovne britanske interese«, strateške in druge, ki izhajajo iz sodelovanja Britanije v Bagdadskem paktu in položaja, ki ga ta velesila zavzema na Bližnjem in Srednjem vzhodu; 2. v okviru politične rešitve naj bi tudi zadovoljil »določene zahteve« grško-turikega prebivalstva na Cipru. Diplomatska akcija britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda v Ankari in Atenah, naj bi razčistila položaj v zvezi s tem načrtom. Toda še preden je Lloyd odpotoval. Je bilo Jamo, da njegova misija ne bo uspešna. To prepričanje je temeljilo na nedavnih zaskrbljujočih dogodkih na otoku. Vrnitev Ilugha Foota lz Londona v njegovo guvernersko rezidenco v Ni- tja levega krila grškega osvobodilnega gibanja, kar so v Londonu ocenili kot. obračun v vrstah ciprskega gibanja odpora. Čeprav je ta zločin izzval široke demonstracije levičarskih Grjcov proti voditeljem desnega krila osvobodilnega gibanja, ki so nekako podprle britansko oceno dogodkov — vendar Je še nadalje zavito v tajnost vprašanje, kdo so pravi pobudniki tega zlo/ čina ln komu je v sedanjem položaju najbolj koristil. Pa tudi turško gibanje na Cipru Je smatralo za potrebno, da se oglasi. Pod gesli »Dol s Footom!«, »Hočemo Hardlnga!«, »Zahtevamo razdelitev Cipra!« so voditelji turške manjšine organizirali demonstracije, ki zo ze kmalu spremenile v nerede ln krvav obračun med Turki ln britansko voj- sko v Nlcosiji. Padlo Jo sedem Turkov, več sto pa jih je bilo ranjenih. Takšen razvoj dogodkov j« brez dvoma do konca zastrupil vzdušje, v katerem se Je odvijala diplomatska akcija 8elwyna Lloyda ln onemogočil sporazum, ki so ga Britanci pred dnevi napovedovali. Medtem ko je turška vlada pred meseci zahtevala le popolno zaščito interesov ciprskih Turkov, je ob koncu januarja .začela brezkompromisno zahtevati, naj Britanci otok razdele med Grčijo in Turčijo. Turkov je na primer na Cipru komaj en* petina vsega prebivalstva, vendar žive skoro na polovici površine otoka. Turški načrt torej predvideva takšno razdelitev otoka, s katero se Grčija nikdar ne more strinjati. Pa tudi Britanci niso zadovoljni s turškimi zahtevami. Londonski »Manchester Guardian« sodi, da bi bilo nepravično za prebivalce Cipra In za vso Grke, če bi Britanija popustila turškim zahtevam za razdelitev otoka samo zato, ker je Turčija važejša kot Grčija za obrambo Zahoda. Časopis poziva britansko vlado, da naj člmprej objavi svoje načrte za rešitev ciprskega vprašanja. »Kolikor prej bodo objavljeni, toliko manj krvi bo prelito« — pile te Uit. Neodvisni »Scotsmen« pa vprašuje: »Mar mora Britanija samo zaradi Bagdadskega pakte razpravljati o absurdni Ideji o razdelitvi Cipra? Dokler bo vsaj malo znamenj, da razpravljamo o tej ideji, toliko časa ne bo ugodnega vzdušja za razvoj ln nveljavljenje razumljive politike na Cipru. Ta časopis sodi, da b| bilo najbolje, če bi na Cipru uvedli mednarodni nadzor, s tem, da vsaj še nekaj let ne bi dali prebivalcem Cipra pravice do samoodločbe. Vse kaže, da turška vlada v sedanjem trenutku ni pripravljena podpreti rešitve ciprskega vprašanja, zato se zateka k takšnim zahtevam ln predlogom, ki jih Grčija (ln tudi Velika Britanija) ne more sprejeti. In kaj bo potem s Ciprom? Ce Veliki Britaniji ne bo uspelo pridobiti Aten In Ankare za tvoj načrt, JI bo preostalo edino, da »zapre to odprtino na palubi in ze pripravi na nove akcije«. Toda kakšne? O tem le nihče no govori. Te dni bo britanska vlada obvestila parlament o »ciprskem načrtu« In razvoju dogodkov na Cipru, verjetno pa bo tudi (na zahtevo opozicije) pojasnila svoje nadaljnje namene. pravi, kot smo zapisali v naslovu: premije da ali ne? Res, marsikje teko pravijo. Torej, kako je s premijskim sistemom? Zavoljo tega, ker so ponekod napak ravnali, obsojajo premijski sistem kar nasploh. In kaj naj rečemo mi v naših pomenkih k tej stvari? Nič drugega kot to, kar menijo na Sekretariatu Izvršnega sveta za delo LRS. »Z novim zakonom o delovnih razmerjih je prenehala obveznost gospodarskih organizacij, da morajo izdati premijski pravilnik in vpeljati premijski sistem plačevanja. Po 365. členu tega zakona namreč gospodarske organizacije po svoji lastni presoji vpeljejo premijski sistem. Vendar z odpravo formalne obveznosti ni odpravljen premijski sistem kot način plačevanja nasploh. Upoštevati velja, da je te sistem zelo dober, in za povečanje produktivnosti dela zelo učinkovit, toda le, če izhaja iz pogojev organizacije dela In če je vzročno povezan z ekonomskimi učinki, ki jih lahko dosežejo posamezniki na delovnih mestih, ki so pomembna v celotni organizaciji dela. S tako ureditvijo je gospodarskim organizacijam omogočeno, da uporabljajo premijski sistem le, če imajo zanj take pogoje, ki zagotavljajo, da je premija dejansko plačilo za dosežene rezultate dela, ne pa da je posredna oblika dopolnilne plače, ne glede na te rezultate, kar jo v zadnjem času prišlo marsikje v prakso zaradi dosedanje formalne obveznosti...« Torej, Iz te obrazložitve je povsem jasno, da ne gre premijski sistem podcenjevati ln g* grajati nasploh, temveč da velja najti le vse tiste pogoje, ki sagotavljajo, da bo premija dejansko plačilo za dosežene rezultate dola ln ne posebna oblika za dopolnilne plače. To pa pomeni, da ne gre premiratl kar tjavdan, temveč, da velja t« stvari premišljeno urejati, da velja uporabiti samo tiste pre-(Nadaljevanje na 6. strani) c DAN SPOMINOV (Ob prazniku senovske občini) Kaj? Da je tega že štirinajst pomladi? Da, (as beži; tisti čas tone počasi v pozabo. Kmalu bo spomin zbledel, saj je venomer premalo časa spominjati se preteklosti, zdaj, ko hlepimo vedno za tistim: jutri, pojutrišnjim, pa drugi teden, mesec, zdaj, ko nam vsak dan prinese kaj svežega, novega, nepričakovanega. Toda, danes pošto j, za hip vedno hlepeča misel. Danes je dan spominov! Štirinajst let je tega, ko je odjeknilo tam doli po Spodnjem Posavju, tarrt pod Bohorjem, odjeknilo od senovških delavskih kolonij, tja do osamljenih bajt pod Bohorjem, po hribovitem Kozjanskem predelu, pa vse do vinorodnih štajerskih goric in še dlje ... Štirinajsta je prišla... s Štirinajsto pa prelomnica v dokončnem boju slovenskega ljudstva v njegovem boju za prostost. Devetega februarja leta 1944 je Štirinajsta brigada osvobodila senovški predel z napadom na rudnik in tako onemogočila za daljši čas vsakršno izkoriščanje rudnega bogastva. Kaj bi: Nemec je besnel, kdo ne bi, če mu vzameš stotine ton premoga, potrebnega za njegov vojaški stroj. Vsi ti ljudje tam doli pod zelenim Bohorjem se bodo torej danes živo spominjali teh pomembnih dogodkov. Oživeli bodo veliki in drobni spomini: ta se bo spomnil neusmiljenega preganjanja, oni vročih bojev po širni domovini, tretji bo izpljunil, ko bo pomislil:\ kaj vse so počenjali 2 njim v izgnanstvu. Pa se bo ob tem spomnil, da je takrat odšlo z njim v neznano iz brestaniškega gradu kar 60.000 sotrpinov, in tako se bo veriga spominov vlekla v nedogled. Misel bo hitela tja v dni začetka osvobodilnega boja, ko so se pod zastavo Partije tudi v tem delu slovenske zemlje začeli zbirati najzvestejši sinovi domovine. Marsikdo se bo še živo spomnil, da je bila leta 1941 pri Penku pri Brestanici partijska konferenca, ki si je zadalo . daljnosežne in pomembne sklepe za razvoj osvobodilnega boja. Mnogi senovski ljudje se bodo spet spominjali junakov Brežiške čete, v kateri so se borili tudi njihovi fantje. In ob takih spominih bodo ljudje deli: kolikor smo mogli in znali, smo prispevali k skupnim naporom za osvoboditev domovine. Spominov je nešteto. Če bi vprašali mnoge okoliške kmete o teh časih, bi bil skoroda vsepovsod enak odgovor: odpirali smo podnevi in ponoči vrata naših domačij in dali našim fantom. In v času po vojni? Treba je bilo začeti skraja, in danes so sledovi vojne že zdavnaj zaceljeni. Človek pod Bohorjem ustvarja, upravlja in si zanesljivo pripravlja lepši jutrišnji dan. * POGLED NA SENOVO, OBČINO POD BOHORJEM (ptaptifc pod (faofiotjem Sprehod skozi senovško društva Mnogokaj so nam povedali tovariši, ki jih srečujemo v vsakdanjem družbenem življenju, in kamor koli smo prišli, vsepovsod je bilo čutiti veliko prizadevnost, da bi ta ali ona organizacija pokazala še bolj otipljive uspehe, da bi to ali ono društvo še bolj oživelo in s svojo dejavnostjo kazalo smisel in voljo za nadaljnji razcvet družbenega življenja. Pojdimo po vrsti! Strelska družina vzgaja svoje člane tudi politično. To delo v tej družini, se pravi strelski družini »Boris Kidrič«, ni nič manj važno, kot denimo, vzgoja in urjenje v strelstvu. Takole pravijo tovariši, ki imajo na skrbi celokupno delo v tej organizaciji: . »Naša družina šteje nad 100 aktivnih članov, najbolj pa je razveseljivo dejstvo, da je v naših vrstah čedalje več mladi- smo si lastno strelišče v Bovškem, vendar bomo morali še poprijeti za delo, ker ga želimo kar najbolje urediti. In če bomo dobili še nekaj denarja, bomo spet poprijeli za delo. Za zimsko urjenje pa smo si uredili strelišče kar v kabinetu.« Potem smo zvedeli, da so lani priredili vrsto tekmovanj, da so se posamezni strelci že zelo dobro izkazali, saj so tekmovali v okrajnem in republiškem merilu. Tako so posamezniki sodelovali kar 28-krat in je samo družina priredila 14 tekmovanj. Družina je seveda spričo resnega dela večkrat zmagovala, med svoje lepe uspehe pa šteje osvojitev 2. mesta na 'okrajnem ekipnem prvenstvu Spodnjega Posavja z zračno puško. Prav tako pomemben uspeh so dosegli strelci tudi na okrajnem prvenstvu z vojaško puško, najlepši uspeh pa so zapisali tedaj, ko so izvedli consko tekmovanje v lanskem novembru, saj so tedaj privabili več desetin strelcev iz Vidma-Krškega, Sevnice, Brestanice, Krmelja, Tržišča, Samo 12 delavcev še ni sti sindikalnih organizacij. Vi-v sindikalni organizaciji dno vlogo je imelo občinsko Sicer pa,to ni bistveno, po- sindikalno vodstvo pri volitvah membnejše je to, da se občin- v občinske ljudske odbore. Ze ski sindikalni svet zaveda svo- po volilnih rezultatih sodeč, je jih nalog in pomaga sindikal- občinsko sindikalno vodstvo nim organizacijam pri razvija- opravilo dobro svoje dolžnosti. Pol ure pri dr. Cakšu Letos pa zares! POMENEK OKROG gradnje ZDRAVSTVENEGA DOMA NA SENOVEM ne in celo pionirjev. Uredili Termoelektrane Brestanice. Naj pri tem dodamo le še to, da so na tem tekmovanju zasedli vsa prva mesta senovski strelci: člani, članice, mladinci in pionirji. Na vidna mesta pa so se uvrstili tudi posamezniki. Omenimo le mladince Jožka Fabjančiča, ki je bil izbran v vrsto tekmovalcev za državno prvenstvo v predvojaškd vzgoji. ELEKTRIČNA LOKOMOTIVA btau V Ouijui.i RUDNIKA nju njihove dejavnosti. Vzgoja je trenutno za prvem mestu. Občinski sindikalni svet je že lani organiziral seminar za no- Predlanl, oziroma lani je bilo, statistična poročila, smo zvede- ' je za mladega človeka telesna ko smo ob neki priliki potrkali li, da je lani na primer umrlo vzgoja. Ugotovitev, da s0 kmeč-na vrata ordiinacijske sobe sc- v senovški občini le 65 ljudi, ncvška ambulante. Vedno ve- luč sveta pa je zagledalo kar dri, daleč naokrog priljubljeni 138 novih državljanov. Največ zdravnik dr. Cakš nam je rade smrtnih primerov je bi-lo zaradi volje odgovorjal na naša vpra- obolenj srca in raka, povpreč-®®hja o zdravju senovških ru- na- starost umrlih pa je bila 68 ki otroci med zelo redkimi, ki so zaznamovani s to boleznijo, pa kajpada samo potrjujejo gornje. Dr. Cakš se je toplo zavzel za to, da bi del učiteljev v naj- darijev- In ob tej priliki nam ,in pol let. Ko smo se menili o bližji bodočnosti obiskoval ne- je tov. zdravnik omenil potre- razveseljivem porastu rojstev, bo po zdravstvenem domu na nam je tov. zdravnik omenil, Senovem. Takrat še ni bilo do- (kako potrebna je ustanovitev zorelih pogojev za ta pomenek, posvetovalnice za bodoče mate-zato smo to storili zdaj, ko smo re in dojenčke. Zdaj na primer kajdnevni seminar, na katerem bi jih poučili o vzrokih, prav posebno pa o odpravljanju te nevarne bolezni. Letos bodo posvetili prav po- višali, da gradnja tega doma ;_ud; iz najbolj oddaljenih kra- sebno pozornost zdravljenju rani več samo želja, marveč jev prihajajo bodoče matere, Kitičnih otrok in omejitvi te stvarnost. ker se zavedajo, kolikšno ko- bolezni. In to bii bil v glavnem celoten povzetek našega polurnega pomenka, kajti v ordinaciji je sleherna minuta drago-1100 šoloobveznih otrok in ugo- cena, posebno, ker Je tudi za Tov. dr. Cakš je eden izmed rist imajo od posvetovalnice. odbornikov iniciativnega odbo- Lani sta oba zdravnika v senovški občini pregledala tudi tovila 84 primerov deformacij j e hrbtenic- Pojav, ki da misliti, Pa seveda pove, da so razmere zavarovance čas marsikdaj zlato- Tisto, kair nas je najbolj za- • •• ••>•*•••• «•••••••» ■••••*••■ •*••••«•• ■••• ! PREDSEDNIK OBČINE — OBČANOM SENOVEGA V spomin na velike dogodke iz naše slavne osvobodilne vojne praznujemo letos že petič naš občinski praznik. Deveti februar je postal resnično dostojen spomenik slavnega pohoda Štirinajste divizije na Štajersko in osvoboditev Senovega — postal je pomemben praznik slehernega občana. Ob letošnjem praznovanju še prav iskreno čestitam vsem delovnim ljudem naše občine, vsem našim občanom k doseženim uspehom na vseh področjih družbenega življenja. Želim, da bi tudi v bodoče vsi naši občani po svojih močeh sodelovali v razvijanju našega socialističega sistema, da bi bilo vsako naše delo v korist celokupe socialistične skupnosti. Karel Šterban šolskih prostorih v največ mimalo, smio zvedeli. Gradnja primerih docela nemogoče. V mnogih šolah sede Otroci še zdravstvenega doma zares ni več želja, marveč stvarnost. vedmo v klopeh, ki bi že zdav- Kmalu bodo Imeli ljudje pod naj morale v staro šaro ali pa Bohorjem dom zdravja, s tem v ogenj. Seveda pa ta pojav pa en dosežek v družbenem obenem pove, kolikšne važnosti standardu več. ............... .»..•m«........... Družina se nikdar ne zapira v vodzvoljene člane senovskih de-svoj ozek krog, saj je njena lavskih svetov. Mimo tega pa je prva naloga sodelovanje z vse- izvedel več popoldanskih semi-ml množičnimi organizacijami nar jev, na katerih so obravna-in društvi v senovski občini. vali delo in naloge ter dolžno- r® za gradnjo prepotrebnega Nravstvenega doma na Seno-Vem (sploh je menda zelo skti-Ven član mnogih družbenih or-Ranov v tei občini, tako smo Nedeli med drugim, da je vnet Pristaš senovške »Svobode« — bralec In režiiser, da bi bilo še v*č takih) .in zato smo menili, da nam bo On najlaže odgovori' in ustregel naši radovedno-koliko je namreč že storjena pri zamisli te ustanove. zvedeli smo, da s« bo grad-nia zdravstvenega doma ha Se-P°vem letos resnično začela in nameravajo letos poslopje spraviti vsaj pod streho. Videti J® bilo, da Je gradnja tega do-l^a dr. Cakšu zares pri srcu "°t pravimo, kajti ob tem na-®ern pomenku se je kar raz-vhel. Po njegovi in seveda tudi Nmlslih drugih naj bi imel bo-a'°čl dom prav vse potrebne Prostore, poleg splošne tudi Posebno ambulanto za rildarje, ** naj bi zlasti skrbela za pre-VentWno službo, kar je v da-Psšnjih prilikah menda že več *°t potrebno. Seveda bi ne Srnel manjkati rentgen, pa zob-ha—pardon, popolna zobna a.m-bu!anta s tehniko, posebnim Prostorom za šolsko-mladino in “rugimi sodobnimi a potrebni-mi prostori. Prva sredstva za gradnjo so P® razpolago, lokacija je izbra-na, idejni osnutki narejeni in Naj bo treba le še zasaditi pr-v° lopato v novo brazdo- Zanimivo Je to kot nam je Pripovedoval dr. Cakš, da se Nravstveno stanje senovških Pblanov vedno boljša. Ker je **ne' Pri rokah ravno nekatera Z NEKEGA ZBORA VOLIVCEV V SENOVSKI OBČINI Povej tov. predsednik, kateri gospo- Moram reči, da sem s sodelovanjem uspehi v delu teh organov se kažejo tam, , * . . * . i »| _ volivcev v teh organih zadovoljen. Ude- kjer dbravnavajo ti odiboiri vsa porajajoča darski uspeh v lanskem le uje po tvojem ki ga kažejo pesa- se vprašanja skupno z vaškimi odbori mnenju naši občini največji? mezniki v delu svetov, komisijah in osta- SZDL. Brez dvoma skorajšnja dograditev vo- lih organih, je mnogo večje kot prejšnja Podobno je tudi v organih delavskega dovoda. Gradnja tega prepotrebnega ob- leta, kar je razumljivo glede na napredek, upravljanja. Pozitivno se mi zdi to, da je jekla je napredovala skoraj tako, kot smo hi smo ga dosegli zadnja leta. Zlasti smo v delavskih svetih vedno več mladih želeli Cevi vodovoda smo položili že do se zavzemali, da bi ljudje na vaseh po ljudi, ki kažejo nepričakovano veliko zanimanje za vse probleme oziroma gospodarjenje podjetij. Slišal sem, da bom« prihodnji občinski praznik praznovali kasneje? Prav bo, če dosedanji 9. fehruar še v bodoče ostane krajevni praznik Senovega, kajti ta dan pred 14 leti je bil resnično dogodek velikega zgodovinskega pomena za Senovo. Ker pa imamo v občini dosti krajev, ki so med vojno doživeli pomem-ne dogodke, se nekako dogovarjamo, da bi bil primernejši občinski praznik v avgustu. Agusta leta 1944 je bilo namreč veliko zborovanje kozjanskih aktivistov. Zborovanje je bilo, kot je znano v Bohorju, v Srebrnem parku (Travnem Lazu). Seveda so se zborovanja udeležili razen partizanskih enot tudi mnogi naši ljudje iz senovske občine. Na zborovanju so govorili najvidnejši voditelji narodnoosvobodilnega boja in je bilo, kot rečeno, zelo pomembno za nadaljnji razvoj našega boja, in prav je, da se spomnimo, da smo na tem zborovanju govorili tudi o pripravah na volitve narodnoosvobodilnih odborov, prvih organov našo mlade Dovškega, torej pred prag Senovega. Moram poudariti, da smo ta dela opravili z lastnimi sredstvi, kajti iz okirajnegg investicijskega sklada doslej še nismo ničesar dobili. Lahko trdim, da je zdaj najtežje delo za nami, saj smo delal; na terenu, kar je bilo vse prej kot lahko. Odslej naprej bo delo laže. Sicer pa smo dosegli lani še nekaj drugih lepih uspehov. Dogradili ali popravili smo precej cest v okolici oziroma po vaseh. Ljudje so pridno pomagali, to pa je treba seveda pohvaliti. Ml volivci imamo precej želja, ali bi nam hotel povedati svojo največjo? Vsekakor je moja največja želja, da bi dogradili vodovod, ker je po moji sodbi zelo važno, da pridejo tudi Brestaničani do zdrave pitne vode. In to se bo letos, če seveda ne bo nepredvidenih ovir, vsekakor izpolnilo. Ves potreben material imamo na razpolago, zdaj si moramo Tudi »Svoboda« vzgaja Senovska »Svoboda« je imela lani pred očmi razmah kulturno prosvetnega delovanja. Vsaka sekcija tega delavskega društva je po svojih močeh prispevala k razvoju svobodarske zavesti in kulturni vzgoji senovskih ljudi. Najbolj so se kajpak izkazale dramska, godbena in pevska sekcija. Tako je dramska sekcija lani priredila dvoje del, kjer sta se izkazala z režijo Zinka Gučkova in dr. Jože Cakš. Pevski oktet pa je sodeloval kar na 12 proslavah in akademijah. Pevska sekcija je priredila samostojen koncert in nekajkrat z njim gostovala v soseščina. Godba na pihala, v kateri igra 33 godbenikov, pa je doma in po drugih krajih mnogokrat razveseljevala ljubitelje glasbe. V okviru tega društva pridno dela tudi šahovska sekcija. Nadalje zavzema vidno mesto v individualnem prosvetljevanju tudi knjižnica. Lani je prišlo na police knjižnice nad 170 knjig, seveda pa je to še vedno mnogo premalo, če vemo, da si izposojajo knjige ljudje iz okoliških krajev. Nekaj pa Svobodarji »seveda še ne morejo razumeti. Kadar prihajajo gostovat kakšne znane skupine, kot na primer »Štirje fantje« ali »Zadovoljni Kranjci«, je dvorana nabito polna, zgodi pa se, da so včasih sedeži prazni, če igrajo domače skupine. No, pa sedaj že mnogim postaja to bolj jasno: v kvaliteti je vsa moč, s kvaliteto, s kar najboljšim podajanjem podajanjem slehernega dela, si bodo vse skupine utrdile sloves, in sedeži v njihovi dvoranici ne bodo nikdar prazni. In še nekaj o tej »Svobodi«. Precejšnji delež so dali Svobodarji k ustanovitvi in delu vaških društev, predvsem v Koprivnici in pri Antonu. Ali ni to precej vredno? Zediniti se bo treba Med senovškiml vaščani Je že lep čas zelo živa želja, pa tudi potreba po kopalnem bazenu. Kajti poletje je na Senovem prav takšno in sonce v poletnih mesecih prav tako pripeka in siplje svoje žarke ko v katerem koli drugem kraju. Lansko poletje je ta želja začela dobivati konkretnejše oblike. Potrebo po takem komunalnem objektu so senovški občani prenesli na dnevni red posameznih organizacij in društev. V občinskem ljudskem odboru so menda bile razprave o potrebi in nujnosti gradnje kopalnega bazena najbolj žive. Pa tudi delavski siVet rudnika, mladinska organizacija in druga društva niso ostala križem rok, in kmalu je bil postavljen iniciativni odbor, ki je Imel nalogo pripraviti vse potrebno za začetek gradnje bazena. Tako na Senovem! V Brestanici so o gradnji menda govorili že mnogo prej kot na Senovem. Namreč, Brestanica je znana, saj je bila nekdaj znan turistični kraj, in nič čudnega ni, če so Brestaničani začeli poudarjati. da bi morali bazen zgraditi v njihovem delu občine, kajti termoelektrarna bi lahko novozgrajenemn bazenu dajala toplo vodo, kar na Senovem ne bi bilo mogoče, in bi morali novozgrajeni bazen v tem kraju preskrbovati z vodo iz potoka. Brestaničani imajo še drug argument. Tako trdijo, da na Senovem pravzaprav ni primernega prostora in bi bila zaradi dovajanja mrzle vode praktična uporaba kopalnega bazena omejena le na nekaj tednov poletnih dneh. In pri izbiri kraja za gradnjo bazena se je menda zdaj ustavilo. Delavski svet rudnika Senovo je namreč že' določil dva milijona dinarjev za gradnjo bazena na Senovem, ničesar pa menda — vsaj tako nekateri trde — nočejo slišati o tem, da bi se bazen zgradil v Brestanici. Nekateri strokovnjaki v brestaniški termoelektrarni pa so izdelali še načrte za bazen, seveda nimajo sredstev za gradnjo. _ Zdaj iniciativni odbor na Senovem že lep čas miruje, čas seveda teče, kmalu bo poletje in niti- prvi, niti drugi letos še ne bodo imeli bazena. Prvo se bo treba torej zediniti. Odločnejša pa naj bo Po našem mnenju realna, trezna, konstruktivna in odkrita presoja. Samo tako bodo senovški občani prišli do zaželenega plavalnega bazena, kajti drugače bodo potekla še leta in niti prvi niti drugi ne bodo dosegli svojega cilja. Pomenek ob molži PEPCA KUNEJEVA O DELU ZENA ZADRUŽNIC BRESTANIŠKE ZADRUGE Bil je čas opoldanske molže. Vedro, v katero je Pepca molzla mleko svojih krav je bilo te naših tečajev, moram reči, d« so povsem dosegli svoj namea. Cesar koli smo se lotili, nam precej polno, ko smo jo za pr o- je šlo od rok. Kajpada smo se sili za razgovor o delu zveze razveselile, ko smo zvedele, da žena zadružnic brestaniške za- smo dosegle prvo mesto v tek- druge- Naj povemo, preden bomo movanju. Za denar, ki nam ga je dala želeti le še ugodno vreme. Vsekakor pa bi želel, da f>i- letos začeli graditi zdrav- Predsednik senovske občine tov. Karel stvenl dom, šolo v Dobravi, kulturni dom Šterban v Koprivnici in vodovod na Gorici, in svojih močeh sodelovali v organih oblasti, ljudske oblasti, da bi se počasi začeli pripravljati na ge ni talko dolgo, ko smo imeli na pod- Seveda je to za zdaj le predlog, o ka-gradnjo kulturnega doma doma na Se- rofju na?e obilne le osem krajevnih terem kaže še govoriti. Za prestavitev novem, in končno, da bi nekoliko hitreje Oborov, zdaj pa je njihovo število po- našega občinskega praznika od februarja zidali več stanovanj. dvojeno. Prejšnji krajevni odbori so na avgust pa govori tudi to, da bi v tem Kako pa kaj sodelujejo volivci v morali obvladati področje treh, štirih poletnem mesecu organizirali vrsto kul-organih družbenega upravljanja? vasi, zdaj to ni več potrebno. Najboljši turnih in športnih ter ostalih prireditev. dali besedo tovarišici Kunejevi, OZZ, smo nakupile plemenske samo tole: lani so članice te za- svinje in pravkar jih pričaku-druSe Izšla prve Iz okrajnega jemo. tekmovanja, ki ga je razpisala zdaj pa se je naše de]o usta-Okrajna ladružna zveza med ^ilo* Tečaje in druge s tv ar; je zadružnicami našega okraja. Za prevzel center za pospeševanje prvo sagrado je OZZ določila gospodinjstva, zadružnic® pralni stroj, no, zadružnice bi pralnega stroja skoroda ne po- naj bi skrbele za večjo kmetijsko proizvodnjo. Prav zato ni- 'rebovale, zato jim je tekmo- smo za letošnjo zimo napravile valna komisija dodelila raje sto nobenega konkretnega načrta, tisočakov. V času tekmovanja vendar sodim, da se bomo mo-so se zadružnice te zadruge ze- --a]e zadružnice spet gniti in lo zavzemale za delo.tn v njem vskladitj. naše delo z novimi dosegle resnično lepe uspehe pogoj;. Zveza zadružnic naše na vseh tekmovalnih področjih. Zdaj nas je zanimalo, kaj delajo zadružnice v tem zimskem času? Tovarišica Kunejeva: »Naše zadruge se bo morala prizadevati uresničiti tisto, kar s« od zadružnic v sedanjem času zahteva«. Vedro je bilo polno. Ob slo- zadružnice so v času tekmova- vesu pa smo zaželel; hrestani" nja posegle v vsa področja de- škim zadružnieam tudi v pri« javnosti. Ce se spomnim samo hodnje lepe delovne uspeh«. , Kritična brestaniška publika (KRAMLJANJE O ŽIVLJENJU BRESTANIŠKE »SVOBODE«) OBRAZA IZ USPELE OPERETE »TAM NA GORAH«, KI JO JE Z USPEHOM UPRIZORILA DRAMSKA DRUŽINA BRESTANIŠKE »SVOBODE« Kulturnoprosvetno življenje v spodnjem delu senovske občine — v Brestanici se zadnja leta lepo razvija. Delavsko-pr»svetno društvo v tem kraju sicer ni kdo ve kaj številčno — vendar bi bilo napak soditi delo društva po številu članstva. Sicer pa nam je o delu »Svobode« govoril tov. Javo-rič, eden izmed aktivnih delavcev v njenih sekcijah. Vprašali smo: »KATERE DRUŠTVENE SKUPINE SO V DRUŠTVU NAJBOLJ AKTIVNE? »Dramska, del glasbene (orkester izpopolnjujejo tudi Se-novčani), in pevska. Seveda pa moram omeniti tudi šahovsko in izobraževalno.« »TOREJ STE UVRSTILI IZ- OBRAŽEVALNO NA ZADNJE MESTO?« »Prejšnja leta je ta skupina sicer prirejala vrsto predavanj in sploh skrbela za izobraževanje Brestaničanov, zadnjo sezono pa je toliko raznega izobraževalnega, dela, da skupina ni prišla do sape.« »CE SE NE MOTIMO, JE TOREJ DRAMSKA DRUŽINA NAJDELAVNEJSA?« »Res je! V skupini sodelujejo mnogi domačini vseh poklicev, dostojno pa so seveda zastopani mladi ljudje. Lani smo priredili nekaj uspelih odrskih del doma in z njimi gostovali po okoliških krajih pa tudi izven občine.« »IN PUBLIKA? JE ZADOVOLJNA Z DELI IN IGRANJEM?« »Naši obiskovale i so zelo Po senovskih vaseh ZELJE VAŠČANOV IZ DOBRAVE, DOLNJEGA LESKOVCA, PRESLADOLA, ROŽNEGA, BRESTANICE, STOLOVNIKA, AN-ZE-GORICE, KOSTANJKA, KOPRIVNICE, VEL. DOLA, VEL. KAMNA, MARČNIH SEL, MAL. KAMNA, REST ANJ A, SEDMA, KALISEVCA, GORNJEGA LESKOVCA, RAZTEZA-AMRESKA IN LOK Senovske vasi so precej raztresene in v temle zimskem času sl kaj dosti slišati o življenju vaščanov, čeprav je zdaj pravzaprav edino primerna letna doba, ko imajo kmečke družine trohico časa. Prav zato je v tem mesecu po senovskih vaseh precej živo; tam, kjer so društva, prirejajo njihove družine igre, vaški odbori SZDL skrbe za izobraževanje, prav tako kmetijska zadruga in drugi. Naša nalaga je, da 'se nekoliko p obliže seznanimo z drobnimi in veliki problemi teh vasi. Dosti je stvari, ki težijo vaščane posameznih zaselkov, in dosti je drobnih vprašanj, o katerih zdajle ob mrazu kmetje radi razpravljajo. Hvala vam, senovški rudarji! (utrinek iz Šolskega zvezka) Sindikat rudarjev nas. Je razveselil ravno za Novo leto. Posodil nam je radijski sprejemnik ln zdaj lahko poslušamo šolsko radijsko uro. To Je veselje, ko tovarišica učiteljica prinese vsakokrat sprejemnik v razred. Takrat se zbereta dva oddelka v naši učilnici. Sprejem Je zelo čist in razločen. Kar dih nam zastane, ko se oglasi radijski striček. Nekateri poslušajo kar z odprtimi ustil Posebno lepa je bila zadnja oddaja, do solz nas je ganila. Radijski striček nas je opozoril, da zgodbe ne bomo slišali do konca. Zato Je naročil, naj pazljivo poslušamo in mu do }5. marca pišemo, kako se je končala. Poslušajte torej: Partizanskima sirotama Aneju ln Angelci s pobočja gore Pece leži mati hudo bolna. Nujno potrebuje zdravnika! Sestra Malka pa Je ne sme pustiti same. Nekdo pa mora do njega v štiri kilometre oddaljeno vas Črno. Noč je! Zunaj je velik sneg. Snežni vihar divja. Otroka naskrivaj odsmučata v dolino. Anej je šolar ln vajen smuči. Angelca pa ne. Premož- nega soseda prosita za sani. Nje-gbv sin Luke), Anejev najboljši sošolec, hoče sam zaprečl. Neusmiljeni oče pa siroti spodi v noč. Otroka se borita z viharjem in snežnimi zameti. Ko je Angelica že čisto onemogla, pride na pomoč domači pes Runo. Anpj Jo vseeno noče pustiti sredi poti ln pravi, naj ga s psom počakata. Cisto obupana zaslišita sani!... S tem se Je radijska ura končala, zgodba pa ne. Nato nam tovarišica učiteljica pomaga ponoviti vsebino. Konec smo morali povedati sami. Jaz sem rekel, da Je otrokoma prišel s sanmi na pomoč Luke J, ki Je brez očetove vednosti zapre-gel. Potem so se vsi peljali po zdravnika in rešili bolno mater smrti Tako se pionirji senovske osnovne Sole mnogo lepega učimo po radiu. Naših radijskih ur smo zares veseli. Iz srca pa smo hvaležni senovskim rudarjem, ki so nam pomagali do poslušanja radia. JOŽI KADIVNIK učenec 3. r. o. I. Benove Pojdimo najprej v Dobravo. Zvedeli smo, da je tod najaktualnejši problem gradnja šole. Otroci morajo pešačiti več kot poldrugo uro do šole. Načrti za šolo v Dobravi se že delajo,, kmetje pa so obljubili pomoč v lesu, prostovoljnem delu in vožnjah. Vaški odbor SZDL vsklajuje vso to dejavnost. V Dolnjem Leskovcu ni zdrave pitne vode. Vaščani mislijo na gradnjo vodovoda, predvsem pa jih zanima obnova sadovnjakov. Pereče je tudi vprašanje vaških poti. Večkrat eo se že dogovarjali, da bodo s skupnimi močmi in podporo Občinskega ljudskega odbora začeli urejevati te poti. Presladolčani močno želijo nadaljevati gradnjo ceste Kali-ševec —Brezje. Kot dobri gospodarji pa jim je trenutno najvažnejše razvoj in večji donos v kmetijstvu. Tudi tu vaški odbor SZDL pridno sodeluje s krajevnim odborom in uspehi tega dela so že vidni. V Rožnem so dobili lani električno luč. V Brestanici se že sedaj veselijo rekonstrukcije ceste. Saj bo kar držalo, da cesta v tern kraju res ne zasluži tega imena. V Stolovniiku so uredili ribnike. Vaščani menijo, da bodo lahko, ko bodo ribniki v celoti urejeni, preskrbovali z ribami ves trboveljski okraj. V Anžah-Gorioi bi morali nadaljevati gradnjo ceste proti Kostanjkiu, kjer bi jo navezali na cesto pri Koprivnici. S .tem bodo tamkajšnji zaselki mnogo bolj povezani. Za vas Gorica so narejeni načrti za gradnjo vodovoda. Izvirek v Lažeh je dober, kmetje pa so že delali pri izkopu izvirka ih so pripravljeni darovati les. V Kostanjku ima samo del vasi vodovod, drugi del pa še ne. Vaščani menijo, da bi lahko iz izvirka, v katerem sb našli dobro vodo, uredili vodnjak. Prav tako si močno želijo električne luči. V Koprivnici je ze(o aktivno kulturnopnosvetno društvo. Tu bodo v bližnji prihodnosti začeli graditi prosvetni dom. za katerega so načrti že v izdelavi. Kmetje bodo seveda pri gradnji pomagali. V prosvetnem domu si vaščani želijo tudi ambulanto, ki jo okoliški kraji zelo pogrešajo. Mtčna sela je vas, ki še danes ni obnovljena. Med vojno je bilo precej hiš porušenih. Kmetje pa bi radi svoje hiše čimprej elektrificirati, zato upravičeno pričakujejo pomoči. V Vel. Kamnu se že dalj časa dogovarjajo o gradnji gasilskega doma. Vendar dosedanji gasilski odbor ni bil kdo ve kaj delaven, zato so odbornike zamenjali. V Mal. Kamnu pa je še vedno pereče vprašanje vode. In podobno je tudi še v Sed mu, Kališevcu Raztezu-Amre-škem in drugod. V Reštanju nameravajo elektrificirati še spodnji del vasi, v Sedmu pa urediti vaške poti. Seveda so to le najvažnejša vprašanja naštetih vasi. Nič koliko želja imajo še vaščani, vendar se zavedajo, da bo moč vse to vskladiti le tedaj, če bodo samoiniciativno prispevali, kolikor bo mogoče za to ali ono vaško zadevo. « kritični, kar moramo samo pozdraviti. Zato nam seveda ni vseeno, kako podajamo naša dela. Vendar moram reči, da imajo ljudje mnogo raje zabavna odrska dela, res ne vsi, to pa nam nalaga dolžnost, da izbiramo resen in zabavni repertoar.« »KO SVA ZE PRI ZABAVI, KAKO SPLOH DRUŠTVO SKRBI ZA RAZVEDRILO ČLANOV?« »Kdaj pa kdaj prirejamo družabne pomenke. Tako smo ob Novem letu imeli družabno prireditev. Moram reči, da je uspela, in mislim, da bomo podobne prireditve morali pripravljati tudi v bodoče, saj je logično, da s tem navezujemo ljudi na društvo.« »IN OSTALO ŽIVLJENJE V DRUŠTVU?« Kot sem dejal, se Brestani-fani zanimajo za delo društva, in nič čudnega ni, če dostikrat tudi pokritizirajo, če se dlje časa ne pokažemo s kakšno prireditvijo. Se o knjižnici, ki sicer ni društvena, pa jo obiskujejo v največji meri člani »Svobode«. Trenutno imamo 350 knjig, vsako leto kupujemo nove, kadar imamo denar, vendar se vidi, da bomo morali v bodoče knjižnici bolj pomagati.« O načrtih s tov. Javorlčem nismo govorili, ravnokar pripravlja dramska družina novo delo. Sodimo pa, da bi moralo društvo razviti še druge oblike dela, zlasti izobraževalno dejavnost, čeprav je v temle zimskem času to delo živo pri km°*ih in ostalih ljudeh. Ob občinskem prazniku Senovega čestitajo: Občinski ljudski odbor Senovo, Občinski komite ZK Senovo, Občinski odbor SZDL Senovo« Občinski komite IMS Senovo, Občinski sindikalni svet Senovo, Občinski odbor ZB NOV Senovo, Občinski odbor ZVVI Senovo, Občinski odbor rezervnih oficirjev Senovo, Občinski svei »Svobod« in prosvetnih društev Senovo, Občinska gasilska zveza Senovo TVD »PARTIZAN« SENOVO, TVD »PARTIZAN« BRESTANICA, STRELSKA DRU2INA »BORIS KIDRIČ« SENOVO, STRELSKA DRUŽINA BRESTANICA, PLANINSKO DRUŠTVO »BOHOR« SENOVO, OBČINSKI ODBOR RK SENOVO, DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SENOVO, DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SENOVO, »SVOBODA« SENOVO, »SVOBODA« BRESTANICA, SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDARJEV SENOVO, SINDIKALNA PODRUŽNICA TERMOELEKTRARNA BRESTANICA, LOVSKA DRU2INA SENOVO IN BRESTANICA, DRUŠTVO UPOKOJENCEV IN VSE OSTALE ORGANIZACIJE TER DRUŠTVA Delovni kolektivlz Rudnik rjavega premoga Senovo Termoelektrarna Brestanica Kamnolom »Dolomit« Brestanica Kmetijska zadruga Brestanica in ostala gostinska, trgovska in druga podjetja. PLANINSKA KOCA NA BOHORJU BO KMALU POVSEM DOGRAJENA. NEŠTETO PRIZADEVNIH ČLANOV SENOVSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA JE PRISKOČILO V POMOČ PRI RAZNEM DELU IN DANES SE ZE MOČNO VESELIJO TRENUTKA, KO JO BODO IZROČILI SVOJEMU NAMENU (Nadaljevanje) Takoj v začetku boja Je bilo pripravljeno za vse primere. Odpovedala je elektrika, stroji so obstali in ves obrat je bil hipoma v temi. Telefon na površini so zasedli borci in le telefonska številka v Jami je še imela zvezo z nemško postojanko na Senovem. Toda ko je razburjeni nemški poveljnik v postojanki Zachner priklical nemškega nadzornika Lacknerja v jami in ga vprašal, kaj »Zum Himmel-herrgott!« pomeni to divje streljanje v Zakoviu, je dobil prežaloeten odgovor, da je vse izgubljeno. t Prišel je trenutek, ko bi borci imeli razstreliti vhode v jamo. Toda možje od »Werkschutza« so s« tresli kakor trepetlika in branili rudarjem, da bi v svoji nesreči ne ostali sami. Cas je bežal in medtem, ko se je vse to-odigravalo na višinah Zakova, so močni oddelki Štirinajste divizije sestopali z bohorskih pobočij proti,jugu. Zaprli so cesto do odcepa Brestanica—Kozje, postavili zasedo na cesti proti Senoverr) pri Slapšaku ter zaprli prehode preko Velikega in Malega Kamna. Tako je bila kotlina zaprta in odrezana tudi od juga in vzhoda. To so Nemci zaslutili, kajti v zadnjem trenutku so »pravili v postojanko na južni strani Senovega vse svoje sile. »IVerkscmztz«, policija ln podrepniki — vse se je zateklo vanjo ln do zob oboroženo pričakovalo, kaj bo. »Da ne bo samo ?a malo južino« — to so zdaj pre-bridko spoznali. Tudi klici na pomoč niso segli nikamor, kajti telefonska zveza proti Brestanici je bila gluha. Esesovcem v zloglasnem brestaniškem gradu je samim gorelo pod nogami in nihče ni vedel, kam se bo obrnila glavna partizanska moč. Medtem so skupine borcev dospele do glavnega rudniškega rova v Ravnah. Žive duše nikjer! »Werkschutzovci« so Jo že davno pobrisali v jamo in moledovali rudarje, naj jih za božjo voljo ne Izdajo.' Orožje so metali stran in marsikatero prebridko so jim tedaj povedali rudarji. »Zdaj se izkažite, ' šalobarde gobez-’ dave!« so jim zasmehovali ln jih silili iz jame. Toda borci so že napredoval! proti rudniški separaciji, kamor so se istočasno (OB PRAZNIKU SENOVSKE OBČINE) ■ ■ M 1 bližale tudi skupine s Sedma ln Zakova. Preko Brezja je prihajala motna kolona, zavila naprej proti Podrebri na južni strani Senovega, nato pa krenila preko Dovškega potoka, se povzpela na hrib nad separacijo ter se razmestila na višini nad senovško šolo. Sijajen položaj! Zlasti še potem, ko so nemške postojanke tam spodaj ob cesti obkrožili borci z vencem mitraljezkih gnezd. Z Gradca, grička, ki zapira vhod na Senovo, s podstrešja Se-nicove gostilne, od gosto obraščeijega Reštanjskega potoka, z Armeza — od vsepovsod so prežale cevi mitraljezov, da zapojo k mrtvaškemu plesu, ki se bo zdaj zdaj začel. Najprej je zarohnel minomet nad šolo. Odmev se je razlegal po dolini ln se izgubil med hribi. Marsikomu se je stisnilo srce. Bilo je kakor napoved obračuna. In res — kakor na dogovor je zalajal mitraljez z Gradca, zaregljal je ond^ od potoka, zadrdrall so vsi. Postojanko je v hipu zasula toča krogel. Minomet nad šolo je butal udržano in moško, kakor da bi se med brenčanjem oš oglašal sršen. Branilci postojanke so nemudoma odgovorili. Z oken in streh, iz vseh kritij so žvižgale svinčenke. He, Šarcev na pretek! Iz vsake line so Iskali borce, ki bi se upali približati zidinam postojanke. 2e davno prej so se bili pripravili na takšen obisk, čeprav je bil njegov čas za nje še skrivnost. Zelezobeton je varoval vrata, silne jeklene plošče za okni, utrjenja pod streho, vse je bilo pripravljeno na veliko presenečenje. Zdaj je pokalo z vseh strani, treskalo Je vedno huje. Toda kako naj se odloči? Mitraljezi so tolkli v okna, od koder se Je vsipala toča krogel. Mine so čedalje huje butale v pročelje trdne stavb«, krušile zidove, toda globlje niso prodrle. Kako naj se odiloči? Med postojanko in hribom, s katerega je nabijal minomet, Je bila čistina, ki se je polagoma »puščala proti postojanki. Borci bi morali napasti prav tod, prekoračiti bi morali cesto, ki drži tam mimo. in se postojanki približati preko obširnega vrta. Toda tu Je sovražnik kontroliral vsak njihov korak; siehernt poskus, kako udariti naprej, je v popolni mesečini pomenil zanesljivo smrt. Na južni strani postojanke pa je bilo sotočje dveh potokov. Toda tudi tja so sikali nemški mitraljezi proti mitraljezcu Štirinajste, ki je obdeloval njihova zavarovana okna. Postojanki s te strani ni bilo moč,blizu. Tudi na severovzhodni strani ni bilo drugače. Razvlečena lesena kolnica je ležala tam, in borci, ki so se hoteli približati postojanki, so imeli slabo, nezanesljivo kritje. Krogle iz postojanke so sekale skozi lesene stene, vsak skok naprej je bil mogoč le tedaj, kadar so za hip umolknili mitraljezi. Na tisti strani postojanke tudi ni bilo oken ln Nemci so jih obdelovali- iz kritja na podstrešju. Torej kam? V zid? Borcem je bil položaj v hipu Jasen: manjkalo je težkega prodornega orožja. Kakor v odgovor na to kočljivo situacijo je znova zabobnel minomet na hribu. Na pročelju postojanke Je eksplodiral izstrelek, grozljiv odmev je zletel po dolini. Za trenutek je*ogenj iz postojanke utihnil, mahoma pa je zaprasketalo še huje. Kakor da bi sleherni borec občutil, da gre za odločitev, je zadlvjalo okirog postojanke. Zagrizeno so zaregljali mitraljezi, mirne in puške v en sam cilj, ki ga morajo streti. Z razdraženo, živčno togoto so treskali zadetki v zidove in okna, treskali z vseh strani. Zdaj Je umolknilo to okno. zdaj lina na drugi strani. Vsak posamezni borec je začutil, da Je napočil odločilni trenutek. In res, še malo, In s hriba Je planil v noč krik, ki Je do skrajnosti napel sleherni živec napadalcev. »Juriš, Juriši!« — se je trgalo z vseh strani. " Povsod je zagomazelo. Iz kritij, od koder so doslej sikali puškini streli in užigale brzostrelke, so šinile naprej postave. Upognjeno, prihuljeno, toda naprej. V mesečini je bil sleherni borec kakor na dlani. Naši mitraljezi so jih ščitili in s podvojeno silo sekali na okna. Nemci so razdraženo odgovarjali in napadalce zasipali s svincem. V kratkih, tveganih skokih so se borci pretolkli do ceste. Dalje se ni dalo, kajti onkraj ceste je bil plot, ln kakor prava živa tarča bi se Nemcem izpostavil vsak borec, ki bi se pognal nanj in skočil v vrt, na katerega je prežalo troje vrst oken, in za vsakim žrelom vseh vrst orožja. Kakor upehani so umolknili mitraljezi. Vendar le za hip, kakor se za trenutek unese vihar pred nevihto. Potem je za-divjalo še huje. Postojanka se je stresla od eksplozij. Mine so zdaj udarjale v streho, od koder so še malo prej sikali dolgi rafali na napadajoče borce. Zdelo se je, da se pod temi zadetki vse lomi. In res, na strehi so potihnili mitraljezi, samo eden je še v kratkih presledkih sekal navzdol. Toda streha je bila že domala odkrita. Sledil je drugi napad. Iz spodnjih oken je zaregljalo z žolčno togoto, ln vse je kazalo, da so se branilci umaknili s podstrešja nizdol. Se en napad, to pot z vseh strani. Ob dolgi kolnlcl se je pognala naprej borka, toda brez kritja jo je, kakor na mizi. pokosila nemška strojnica. Nedaleč proč je omahnil borec ln se opotekel že tretji. Mitraljezi Štirinajste so osredotočili svoj ogenj na prvo nadstropje. Nemški avtomati pa so tem togotneje razsajali v visokem pritličju, in celo Iz kletnih oken so se pošastno pobliskavall ognjeni jeziki. Takrat Je Iz obkoljene postojank« švignila raketa. Visoko se je pognala, proseče in vpijoče so se razlili njeni lorvavordečl curki in se obrnili k zemlji. Za njo je šinila proti nebu še ena. Kdo naj ju vidi? Pač! Iz brestaniškega gradu še je potegnila zelenkasta in niže doli, Izza mohorskega hriba se je na obzorju pokazala že tretja. (Konec prihodnjič) 06 ZBORIH VOLIVCEV NOVINAR V POSAVSKI HRIBOVSKI VASI Črno- Kot v vsej državi tako so tudi v trboveljskem okraju te dni zbori Volivcev. Njihova naloga je, da dokončno sklepa o kandidatu za ljudskega poslanca, bodisi da potrdijo predlog kandidacijske konference, bodisi da predlagajo svojo kandidaturo. Kandidacijske konference, ki Jih le bilo v našem okraju 20 s 593 “Voljenimi! delegati, so sprejele kandidatov, in sicer za 12 volilnih •»rojev (enot) po enega, za 8 volilnih enot po dva. O teh predlogih bo do 16. februarja t. 1. ■pregovorilo 171 zborov volilcev in 129 zborov volivcev proizvajalcev. Kakšen' bo potek teh zborov volivcev? Zbor volivcev, ki je sklican za določitev poslanskega kandidata, Je sklepčen, če Je navzoča ena desetina, toda najmanj 50 volivcev, če P* območje šteje manj kot 120 volivcev, pa zadostuje ena tretjina. Po izvolitvi delovnega predsedstva in dveh overiteljev zapisnika PJjasni predsedujoči, čemu je bil ■klican zbor volivcev in kakšno je njegovo delo ter pri tem prebere Ustrezne člene zakona o volitvah jn odpoklicu ljudskih poslancev. Zbor volivcev nato na predlog Predsedujočega sprejme dnevni red, ki obsega: 1. naznanitev in obravnavanje Predloga kandidatov, ki ga Je •Prejela kandidacijska konferenca. in 2. določitev kandidatov. Predsedujoči mora zboru volivcev naznaniti in obrazložiti preu-*°S kandidacijske konference, nato pa po obravnavi preide h glasovanju za vsakega kandidata po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Sprejet je vsak kandidat, za katerega je glasovalo več kot 50 % navzočih volivcev (če je navzočih 90, najmanj 46). Glasuje se javno. Ako zbor volivčev ne sprejme nobenga kandidata, ki ga je predlagala kandidacijska konferenca, določi sam kandidate. Poudarjamo, da zbor volivcev lahko določi svoje kandidate le, če ni sprejel nobenega kandidata, predlaganega od kandidacijske konference. Ce Je zbor volivcev sprejel vsaj en predlog kandidacijske konference za ustrezni zbor, potem svojega kandidata ne more postaviti. Ce pa zbor volivcev ne bi sprejel od kandidacijske konference predlaganih kandidatov, potem mora najprej izvoliti 7 - 15-član-sko kandidacijsko komisijo, ki Jo ima pravico predlagati najmanj 10 volivcev. Tej komisiji ima pravico vsak volivec predlagati po enčga kandidata za poslanca. Ko je predlaganje končano, se komisija umakne, nato pa da predlog kandidatov, toda le izmed oseb, ki so jih predlagli volivci. Kandidacijska komisija mora svoj predlog utemeljiti. Nato zbor volivcev razpravlja o predlogu in z Javnim glasovanjem odloči o njem. Ce zbor volivcev ni pritrdil celotnemu predlogu kandidacijske komisije, izvoli novo, in postopek Želja se jim je izpolnila Marsikdo iz našega Zasavja In marsikateri od drugod se je že vozil z vlakom iz Sevnice po Mi-rnski dolini ter opazil, kako žalostno je bilo videti lepo železniško poslopje v Jelovcu, ki do 24. decembra lanskega leta ni imelo električne razsvetljave. Pa ni bilo samo to. Pravo razsvetljavo niso imeli nadalje železniški uslužbenci, ki stanujejo v dveh čuvajnicah, ter dve privatni družini. Se več: ti dve zasebni družini sta že pred dvema letoma prispevali odboru vse potrebno, toda zaradi počasnosti železniške direkcije niso mogli priti prej do N* Izlakah so prejšnji teden jzaključill gostinski tečaj, naredili so izpit vsi razen ene tovarišice želene razsvetljave. Bilo je žalostno: vse plačati že naprej, a zaradi direkcije, ki ni imela »v planu« napeljati elektrike v svoje prostore, bosta družini še naprej ostali brez električne luči do neznanega dne. Vseh prizadetih družin je bilo sedem, ki so sl želele samo eno: priti do električne razsvetljave. Srce jih je bolelo, ko so na levem bregu proge svetili in poslušali radijske sprejemnike, na desnem bregu so pa medtem lahko igrali slepe miši. Ko sem šel nekega dne v službo, sem vprašal tov. Fuksa, vlakovodjo, stanujočega v Jelovcu, ki si je od vseh najbolj želel elektrike in ki si je tudi mnogo prizadeval, da Je vse po želji izteklo, kako Je z njihovo stvarjo, če bodo zasvetili z elektriko še v starem letu. Dejal mi je: »Kai na vem. kal tako dolgo .štimaio’ to ,reč. Upam in mislim, da so le liudie na naš) direkciji in da bo držalo, kar so obljubili. Obljubili so mi namreč, da bo v nekaj dneh vprašanje rešeno, nato pa »Flektro-Krško« lahko takoj prične z delom. Upam. da bomo pred Novim letom res zasvetili in da bodo naši radioaparati zaigrali, ki lih imamo vsi razen enega ali dveh « Tako mi je dejal naš Andrej, ki Je željno čakal, kdaj bo zapela njegova »Savica« in zaigrala kakšno Avsenikovo polko. Dne 24. decembra p. 1. zvečer pa Je vsem odleglo: ni jim bilo več treba hoditi zvečer k sosedu poslušat radio — sedai ga sami doma na toplem poslušajo. Torej spet napredek več, tako za prizadete prebivalce kot za železnico in občino. Sedai Je snet več zadovoljstva ln več dobre volje. Ciril se ponovi. Na tak način sestavljeni predlog kandidatov se vroči okrajni volilni komisiji. Seveda moramo pri tem upoštevati še to, da je v vsaki volilni enoti več zborov volivcev (v našem okraju najmanj 9. največ 95). Zato bo potrjena za Zvezno ljudsko skupščino le tista kandidatura, ki jo bo predložila četrtina zborov volivcev oziroma toliko zborov volivcev, da obsegajo četrtino volivcev v volilnem okraju, za Ljudsko skupščino LRS pa tista kandidatura, ki jo bo predložila četrtina zborov volivcev, oziroma toliko zborov volivcev, da obsegajo četrtino volivcev v volilnem okraju, za Ljudsko skupščino LRS pa tista kandidatura, ki jo bo predložila tretjina zborov volivcev v volilnem okraju. Navajamo primer: če Je v volilnem okraju 18 zborov volivcev, mora vložiti isto kandidaturo za zveznega poslanca 5 zborov volivcev (18 : 4 - 4.5), za republiškega poslanca pa 6 zborov volivcev (18 : 3 = 6), ali če Je v volilnem okraju 6.821 volivcev, pa na območju treh zborov volivcev živi (6821 : 4 - 1705) četrtina oziroma tretjina volivcev, potem bo kandidatura sprejeta tndi, če bo predložena le od treh zborov volivcev. Iz povedanega Izhaja, da je postopek pri kandidiranju zelo demokratičen, ker imajo volivci dejansko vse možnosti, da odločijo, kdo bo njihov poslanec. S. G. Sevnica Strelska družina v Sevnici šteje 45 članov, ki so vsi delavni. Zdaj bodo ustanovili še sekciji v Zabukovju in na Blanci, zgraditi pa nameravajo tudi strelišče za vojaško puško, kar je bilo doslej največJa ovira za še večji napredek tega športa v Sevnici. Pričakujejo, da se bodo potem pomnožile vrste tudi s starejši-. mi lJudmi. Peter Je*odbomik, velik, kar se le da. Ko sem ga zadnjič obiskal v njegovi hribovski' vasi, mi je ves raznežen potožil o premajhni zavednosti njegovih vaščanov. »Pomisli.« je dejal, »učiteljicama je mar le delo v kulturnem društvu. Toda kaj se bodo ljudje od tega naučili? O rezanju in škropljenju sadja pa nimata niti pojma. Jože je komunist, dober fant, toda njegova sedemdesetletna mati hodi še vedno v cerkev. Ob praznikih je le pol hiš v zastavah, premajhne so, da bi kdo okrasil okna, pa jim še na misel ne pride. Nič tistega pompa in mogočnosti ni opaziti pri nas. Vedno me obmetujejo le s skromnostjo. .Bodimo skromni, to je največ vredno 1’ Potem jih pa vrag zastopi. Razmere pri nas so nevzdržne.« Zvečer sem v tisti Petrovi vasi poslušal zbor volivcev. Zbralo se je nekaj desetin mož in žena. Zborovalnica je bila tesna krčma. Pa se je razživel ta neokusen in prašen prostor. da je bilo veselje. Vstal je možak v popackani kmečki obleki, vzel iz ust cigareto in domače začel: »Dolgo že govorimo o nujnosti boljše ceste, ki bi povezala našo vas z mestom. Toda samo z besedami ne bomo ničesar ftaredili. Glejte: pri sosedih so se pridneje lotili del in danes imajo toliko težko pričakovano šolo že pod streho. Toda vsi so pri tem vztrajno pomagali. Tudi mi lahko. Nič bolj -revni nismo od njih. Vsi imamo roke in tudi vprego doma. Pripravljen sem opraviti 500 prostovoljnih dfelovnih ur in nekaj voženj bi seveda naredil, prepričan pa sem, da bo občina tudi kako pripomogla k našim prizadevanjem.« Človek poleg njega je zadovoljen kimal z gla- vo. Tudi drugi so bili zadovoljni. Večino del bomo opravili sami, so sklenili. Zenska, ki se ji je že poznala starost, je toplo želela, da bi tovarišici iz šole še kdaj pripravili za njihove hčere in sinove tako poučne stvari o zdravstvu in kuhanju kot doslej. Za besedo je prosil tudi starec z naočniki. »Zdaj, čez nekaj tednov, bodo volitve. To bo pomemben dogodek. Resda stari poslanec ni bil najboljši. Premalo nas je obiskoval in premalo smo vedeli o njegovem delu. Novega vsi poznamo. Najlepše zaupanje pa mu bomo izkazali z dobro vodilno udeležbo. Ml hribovci smo se vedno dobro odrezali, zakaj so ne bi tudi tokrat.« Nekaj desetin težkih, žudjavih kmečkih rok je zaploskalo in beležnica me je vprašujoče pogledala: »Ali mar ni vse to najlepša zavednost? Vem, kaj misliš ti, kaj pa Peter?« Iskal sem raznežen Petrov obraz, pa ga v obilici vedrih nisem našel. -Jak Drogerija v Trbovljah Volivci, sami presodite! Ko smo obiskovali zbore volivcev, smo ponekod slišali tudi take predloge: »Tudi tale bi bil dober za Poslanca, ali pa: Dajmo, Predlagajmo raje kandidata iz našega kraja, saj ga vsi poznamo!« Ponekod so volivci spodnjega dela vasi ali okraja predlagali človeka iz njihovega dela vasi ali kraja. Potem so se oglasili še volivci iz zgornjega dela vaai: »Ce je tako, potem Predlagajmo še tega, lil je iz našega kraja, našega dela vasi!« Ali je tako ravnanje Pravilno? Aid je take Predloge rea mogoče uresničiti? V večini primerov ne! Pozabljamo namreč na osnovno, da bomo v celotnem trboveljskem okraju Izvolili v obe Predstavniški telesi, se Pravi v oba doma Zvezne ln republiške ljudske ■knpščlne le vsega skupaj 21 poslancev. Ze zadnjič ■mo zapisali, da bo naš okraj volil v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine dva poslanca, za Zbor Proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine dva Poslanca, za kmetijsko skupino istega telesa pa bomo skupno z več slovenskimi okraji Izvolili •nega samega poslanca. Prav tako obsežni so tudi volilni okraji za republiško ljudsko skupščino in J« torej povsem nedvomno ln praktično nemogoče, da bi lahko imel Vsak kraj svojega poslanca. Kazen tega pa je tudi ** drugih razlogov povsem nemogoče, in to zares ne sme biti odločujo-*e merilo pri izbiri delegatov. Zares ni važno, od kod Je kandidat doma, ali J® v tem kraju ali v ■gornjem ali spodnjem delu vasi. Bolj važno je to> kakšen odnos ima do °Me družbene stvarnosti, važna je njegova razgledanost, znanje, sposob-n°st, da bo v najvišjem oblastvenem organu tenkočutno prisluhnil potrebam naše skupnosti, oziroma da bo znal povezati težnje svojega volilnega okraja s potrebami skup-Postl. in prav zato so take težnje ne samo nesmiselne, marveč praktično Neuresničljive in Ce>o škodljive ln dema-goške. Saj naša domovi-na ni ta občina, ta okraj, ta vas, marveč Jugosla-vUa, ln to imejmo venomer pred očmi, ko bomo *e govorili o predvidenih kandidatih za poslance. P* presodite, volivci! (v) Iz Hrastnika DELO ZVEZE BORCEV. — Orr ganizacija ZB v Hrastniku*posve-ča svojemu članstvu vso skrb. Na zadnjem sestanku je ZB napravila pregled članov, na katerem so prinesli predlog, da bi socialno zelo šibki člani ZB dobivali stalne podpore. Ob praznovanju Novega leta Je organizacija obdarila 35 članov s primernimi darili v vrednosti po 1500 din. Ze sedaj so v teku vse priprave za Dan borcev. Organizacija je napravila anketo med člani, da ugotovi, kakšne zgodovinske vrednote imajo posamezni člani. Tudi na pokopališču na Dolu bo ZB postavila primeren nagrobni spomenik za 15 padlih borcev. Na Dolu pri Hrastniku bodo ustanovili samostojne krajevno organizacijo ZB. Tudi v Čečah so imeli borci že svoj občni zbor ln izvolili svoj krajevni odbor. SKRB ZA PRIJETEN LETNI ODDIH. — Sindikalna podružnica v hrastniškl steklarni bo ob pomoči delavskega sveta tovarne nudila svojim članom prijeten letni dopust, in sicer v Crlkvenlcl, kjer je vzela v najem hotel s 35 posteljami, kar Je znatno več kot lansko leto, tako da bo lahko več članov preživelo svoj dopust ob morju. Sest postelj v hotelu bo sindikalna podružnica odstopila kolektivu kemične tovarne. Razen tega bodo imeli člani možnost letovati tudi v Bohinju, kjer bo na razpolago 6 postelj. Tudi cena letovanja bo zelo ugodna. Tako bodo člani plačali 2300 din za 10 dni, otroci pa od 1000 do 1500 din za 10-dnevno letovanje. — Letovišče bo lahko izkoristilo preko cele sezone okrog 450 članov. OBČNI ZBOR LJUDSKE TEHNIKE. — Zadnjo soboto so se zbrali k letnemu občinemu zboru člani Ljudske tehnike Iz Hrastnika, na katerem so kritično ocenili dosedanje delo brodarjev, radioamaterjev, Avto-moto društva in Fotokluba. Vsa društva so dosegla v svojem delu precej uspehov, ugotovili so pa, da bo treba pritegniti k delu v Ljudski tehniki še več mladine. R. V. Kaj je s hišnim rvetom v Novem domu v Trbovljah? V Novem domu je trboveljski rudnik predlanskim zgradil dve hiši, y katerih stanuje po 12 strank v vsaki stavbi. Sedaj poteka že drugo leto, odkar so se stranke tu naselile, a hišni svet do danes še ni razobesil hišnega reda — govorijo pa o njem že več kot pol leta. Hišni red bi bil nujno potreben, ker hodijo tudi Iz drugih hiš prat v pralnico — eden izmed njih pa je prinesel celo čreva v pranje. Ce se bo to nadaljevalo, bomo doživeli še kaj lepšega. Pred štirinajstimi dnevi je hišni svet sklical sestanek ob štirih popoldne. Stanovalci so prišli točno ob napovedanem času. ker pa predsednika ni bilo, so ljudje začeli odhajati. Predsednik H. S. je prispel šele ob petih popoldne, tako da sestanka n: bilo. Kdaj bo nov sestanek, ne vemo. Menda bo treba spet lep čas čakati nanj, čeravno je potreben, ker imajo posamezne stranke določene težave in je potrebno, da se stanovalci večkrat snidejo. čh CEM SO RAZPRAVLJALI NA III. ZASEDANJU OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH Na svoji tretji seji oziroma na ločenih sejah je občinski ljudski odbor v Trbovljah sprejel v glavnem nekaj odlokov s področja ureditve trgov- odlok o pokopališkem redu, ki med drugim obravnava tudi način branjenja umrlih in ko-riišičenjie novih mrliških vež pri pokopališču, ki je obvezno KARTA ZA LJUBLJANO JE ŽE V ŽEPU. — TROJICA S TRBOVELJSKE GIMNAZIJE. — (Z ODDAJE »POKAŽI KAJ ZNAŠ?« ske mreže, komunalnih vprašanj in poroštvene izjave. Na zasedanju so sprejeli odlok o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov za I. tromesečje letošnjega leta v znesku 25 milijonov dinarjev. Odborniki so nadalje potrdili Malo o uspehih, malo o težavah Tržni inšpektorat pri OLO Trbovlje je skupaj z občinskimi tržnimi inšpektorati v lan- Nekatera gostišča društev še skem letu pregledal 1221 obratov, ki so podvrženi pregledu inšpekcije, ali 71*1*. Pri pregledih vedno nezakonito poslujejo, je ugotovil nad 6 milijonov dinarjev škode in skoro poldrug milijon nedovoljene premo- ker še niso svojega poslovanja ženjske koristi. V kaznovanje je naznanil 124 gospodarskih organizacij fn odgovornih oseb. prilagodila določbam uredbe o gostinstvu in raznim finanč- ZAKAJ SE NIMAJO V VSEH OBČINAH TRŽNIH INŠPEKTORATOV? Uspehi tržnega inšpektorata bi bili nedvomno še večji, če bi vse občine imele svoje tržne inšpektorje, a jih nimajo. V občinah Sevnica, Hrastnik in Radeče še vedno ni tržnih inšpektorjev, čeravno so se odgovorni činitelji trudili, da bi jih dobili. Ljudje, ki bi imeli pogoje za delo v tej inšpekciji, nočejo sprejeti službe, ker jim ne morejo nuditi ustreznih materialnih pogojev. To narekuje, da bo treba posvetiti več pozornosti nagrajevanju tržnih inšpektorjev, ker je treba upoštevati posebnosti njihovega dela, ki je ne samo naporno, ampšk tudi zelo odgovorno. Stimulativno • nagrajevanje bi prav gotovo rodilo pozitivne posledice, saj tržni inšpektorji tedaj ne bi silili iz inšpekcije in si , iskali donosnejše službe drugod. Se vedno pa se dogaja vplivanje na tržne inšpektorje, zlasti kadar gre za gospodarsko kaznivo dejanje. Težava, ki ovira uspešnejše delo tržnih inšpektoratov, je nadalje v tem, da inšpektorji nimajo primernih prevoznih sredstev. Ponekod tržne inšpektorje še vedno zaposlujejo pri drugih delih in jih tako odtegujejo od njihovih zelo važnih in odgovornih nalog. MONOPOLIZEM, CENE, NAKUPOVALCI IN 8E KAJ... Tržni inšpektorat je pri svojih pregledih prižel do zanimivih ugotovitev. Tako Je na primer dognal, da nekateri grosisti nepravilno poslujejo, ker imajo nekatero kritično blago v zalogi samo določena trgovska podjetja na debelo, ki Imajo na ta način možnost, da kupcem vsiljujejo svoje pogoje, kajti kupci pri takem poslovanju nimajo možnosti kritično blago kupiti kje drugje. Niso redki tudi pojavi, da imajo posamezni grosisti v zalogi blago, ki ga ne prodajo komur koli, češ da Je že razprodano. Trgovska podjetja na drobno — In tudi potrošniki — opominjajo na Škodljivo prakso pri sklepanju pogodb za pošiljanje blaga, ker sl grosisti že ob začetku leta zagotovijo vso ail pa pretežni del proizvodnje določenega blaga. Lani je tržni inšpektorat ugotovil pogosto, da so trgovine na drobno prodajale blago draže, kot pa jy bila določena cena. Zanimivo Je, da so tl pojavi pogostni zlasti v kmetijskih zadrugah, kjer pač mislijo, da zanje ne veljajo predpisi o cenah nekaterih predmetov, kot so na primer sladkor, olje, petrolej in drugi. Tržni inšpektorat je že večkrat opozoril na pomanjkanje predpisov o kalu, lomu, razsipu itd. Posledica tega Je, da v raznih podjetjih različno obravnavajo to vprašanje. Tako v nekaterih podjetjih sploh ne priznajo kala, loma, razsipa itd., medtem ko drugod dovoljujejo previsok odstotek, kar nekateri poslovodje izkoriščajo in nalašč prikazujejo primanjkljaj, ker računajo s tem, da ga bodo utemeljili s kalom, lomom, razslpom In podobno. Nujno potrebno bi bilo, da bi izšli posebni predpisi ,kl bi regulirali to vprašanje. Nekatera podjetja Se vedno uporabljajo nakupovalce, ki niso v rednem delovnem razmerju. Podjetja so take nakupovalce upo-rahJiala zlasti pri nakupu vina In živine. Nekje se Je celo zgodilo, da je predsednik zadruge obenem nastopal tudi kot nakupovalec nekega drugega podjetja. STROKOVNO SLAB KADER V GOSTINSTVU Gostinstvo se bori z raznimi težavami, ki ovirajo njegov uspešnejši razvoj. Ena od teh težav je v tem, da je v gostinstvu zaposlen strokovno doka) slab kader. V gostiščih z družbenimi sredstvi je na primer zaposleno 288 ljudi, toda izmed njih je samo 147 kvalificiranih in 7 visokokvalificiranih, medtem ko so ostali brez kvalifikacije ali pa so samo pol-kvalificirani. Pred leti je bilo to stanje še slabše, a so ga gostinstva delno izboljšala s prirejanjem tečajev, na katerih je precej gostinskih delavcev pridobilo ustrezno kvalifikacijo. Zadnje čase je nekaj komisij pregledalo skoraj vse gostinske obrate z namenom, da bi vplivale na njihovo boljšo notranjo ureditev, na kulturnej-šo postrežbo itd. Toda vedno kadar so obravnavale vprašanje preureditve gostišč, so se zaustavile pred problemom finančnih sredstev, ki so potrebna za to, a jih največkrat ni na razpolago. Tržni inšpektorat meni, da bi morali občinski ljudski odbori posvetiti več pozornosti temu vprašanju in tudi pri davčni politiki zavzeti drugačno smer, če hočemo, da se bo stanj? v gostinstvu kmalu obrnilo na bolje. Res je, da bi občinski ljudski odbori imeli trenutno škodo od tega, ker bi se nekoliko zmanjšal njihov narodni dohodek, toda sčasoma bi se to vendar bogato obrestovalo. Zlasti bi bilo treba primerno urediti socialistična gostišča in jih usposobiti do take mere, da bi v celoti ustrezala zahtevam sodobnega gostinstva in turizma. Sicer pa to ^ahteva tudi pravilnik o minimalni ureditvi gostišč, ki ga bo treba izvajati v življenje, ker bo drugače treba nekaj naših gostišč začasno *li pa čelo stalno zapreti. nim predpisom. Ta pojav škodljivo vpliva na ostala gostinska podjetja, ki se že nekaj let pritožujejo zaradi nezakonitega poslovanja gostišč pri društvih in zahtevajo, da tudi ta gostišča začnejo poslovati kot redna gostišča. OBRT BREZ DOVOLJENJA, SUŠMARJI, CENIKI IN PODOBNO Sc vedno Je mnogo ljudi, ki opravljajo obrt brez dovoljenja. V letu 1957 je tržni inšpektorat odkril 60 takih primerov, a koliko Jih Je, ki jim še nihče ni prišel na sled. Največkrat gre za mizarje, kolarje, tesarje, šivilje ln podobne obrti. Mnogi so pred leti še imeU obrtno dovoljenje, a so ga pozneje odjavili, da bi se tako otresli raznih dajatev. Kako akuten je problem šušmarjev, zgovorno priči «o, da v nekaterih vaseh splon ni nobenega registriranega obrtnika, čeprav Jih je bilo pred leti še kar precej. Nekateri zasebni obrtniki so lansko leto kršili zakonske določbe s tem, da so zaposlovali več kvalificiranih delavcev, kot pa bi smeli. Posamezniki pa so skušali obiti predpise tako, da so se dogovorili z investitorjem, pri katerem so opravljali razna dela, da je on zaposlil določeno število delavcev ln jih dal na razpolago njim. Več kot polovica obrtnih obratov nima cenikov za svoje storitve in usluge. Prav bi bilo, če bi obrtna zbornica posvetila več pozornosti temu vprašanju, ker se sicer stanje na tem področju ne bo kmalu izboljšalo. Ponekod je opaziti tendence, da bi nekatera ohrtna podjetja z družbenimi sredstvi odpravili in Jih nadomestili s privatnimi obrtnimi podjetji. Taka prizadevania so seveda napačna, ker ne smemo Iskati rešitve v opuščanju socialističnih obrtnih delavnic, pa če še tako slabo poslujejo, ampak Iskati vzroke tega ln jim pomagati, da bodo kos nalogam, ki se postavljajo pred socialistični sektor obrti. Rešitev Iščimo torej v tem, da slabo socialistično podletie ozdravimo, ne pa da ga odpravimo. za področje mesta Trbovlje. Odborniki obeh zborov so v tej zadevi pripomnili, da je treba urediti še okolico novih mrliških vež s tem, da se te vključijo v kompleks pokopališča, prav tako je treba poiskati sredstva za asfaltiranje cest okoli mestnega pokopališča. Odborniki so ob tej priliki sprejeli odločbe o ustanovitvi novih trgovskih poslovalnic v kraju, in sicer pri podjetju »Vitaminka« in podjetju »Izbira«, ki že poslujejo. Oba zbora sta tudi potrdila odločbo o ustanovitvi drogerije v Trbovljah, ki jo je predlagal- upravni odbor Lekarne. Prostori zanjo so predvideni v sedanjem gostilniškem o-kalu »Rio«. Sredstva za ureditev drogerije bo dala delno mestna lekarna, delno pa se odobri kredit iz investicijskega sklada ObLO. Ugotovljena Halo, 91! Koliko znaša najmanjša urna postavka ključavničarja', ki je pravkar postal kvalificiran delavec? C. N. Senovo Odločilen je tarifni pravilnik. Tako ima na novo sprejeti ključavničar v STT 45 din na uro, drugod pa nekoliko več. Kolikor vem. je za gradnjo kopališča v Cateških Toplicah pripravljeno te precej gradbenega materiala. Kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje? B. T. Brežice Se letosl Večkrat grem mimo Polca v Zagorju in lahko vidim, s kolikšno naglico urejujejo spodnje prostore Kot vera. so tl prostori namenjeni za lokale. Ali mi lahko poveš kakšna zvrst trgovine bo toliko srečna In dobila te lokale? D. J. Zagorje Gostinska!!! « Kakšno moč ima pravzaprav hidrogenska eksplozija? Ogromno! Uničila bi več kot pol Slovenije, Prihodnje dni bom postal soldat. Kolikor se spominjam, so včasih lokalne oblasti oziroma mladinska organizacija povabile vse rekrute na skromno slovesnost, kjer so jim starejši ljudje pripovedovali o življenju v naši armadi. Cernu so te lepe navade opustili? R. E. Sevnica Včasih smo šli k vojakom le v Jeseni, zdaj pa v malone vsakem letnem času. To pa seveda ne pomeni, da ne bi mogel mladinski aktiv prirediti dostojnega slovesa svojim članom, zdaj ko odhajate tudi v tem mesecu. je rentabilnost bodočega trgovskega obrata, ki bi se ukvarjal s prodajo raznih kemičnih in kozmetičnih izdelkov, zdravilnih zelišč, drobnimi splošnimi zdravstvenimi pripomočki itd., s čimer ba se razbremenila lekarna, ki del teh sedaj sama prodaja, ni pa to njena bistvena naloga. Občinski ljudski odbor je na ločenih sejah sprejel razne poroštvene izjave in potrdil določene kredite iz investicijskega sklada za »Vitaminko«, brivnice, »Preskrbo«, STT, Avtoprevozništvo itd. Oba zbora sta prav tako ugotovila potrebo nove katastrske izmere občine, nista pa izglasovala predloga za uvedbo turistične takse. Na skupni seji jč ljudski odbor imenoval komisijo za narodno obrambo, komisijo za potrjevanje tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij, davčno komisijo, komisijo za uslužbenske zadeve, komisijo za likvidacijo gospodinjske šole, komisijo za izdelavo perspektivnega načrta gospodarskega razvoja občine v letih 1957—1961 ter komisijo za primopredajo gostinskega obrata pri Arheršku. tk. Iz Zagorja Uspelo gostovanje cfeljskega ljudskega gledališča v Kisovcu. — V soboto je V aomu delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Loke-Kisovec gostovalo celjsko gledališče. Sprva je imelo na sporedu dramo »Dnevnik Ane Frankove«. Zaradi obolelosU v ansamblu pa so gostje potem uprizorili dramo »Drevesa umirajo stoje«. Nabito polna dvorana je večkrat dala priznanje nastopajočim. Opaziti Je, da so se tako Kisovčam, pa tudi že Zagorjani navezali na gostovanja celjskega ljudskega gledališča v Kisovcu. Pohvaliti Je tudi zgledno sodelovanje med gosti iz Celja in tamošnjim deiavskp prosvetnim društvom. Tako sodelovanje velja ohraniti tudi 4> prl- ^'zanhiianje za ustni časopis. — Na pobudo občinskega komiteja Ljudske mladine Zagorje bodo novinarji »Zasavskega tednika«, »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pravice« priredili v sredo, 12. februarja ob 18. uri v domu »Proletarca« v Zagorju ustni časopis. Zlasti med mladino vlada za to prireditev, ki je prva te vrste v Zagorju, precejšnje zanimanje. Kdaj bodo uredili cesto mimo Koprivca. — Ze neštetokrat so v Zagorju razpravljali o tem, da Je nujno urediU cesto mimo Koprivca- Vendar pa so vsa opozorila naletela na gluha ušesa. Zato so na zadnjem zboru volivcev volivci 1. volilne enote zahtevali, da se v doglednem času uredi cesta pri Koprivcu, da ne bo delala sramote celemu Zagorju. , Kisovčani ln Ločani! uredltp nam pomožno pošto. — Na zadnjem zboru volivcev so Kisovčani in Ločani Izrazili željo, da bi na Lokah spet začela delati pomožna pošta s telefonom kot včasih. Sedaj morajo prebivalci tega rudarskega naselja za vsako malenkost v Zagorje. Želji velja kaj kmalu ugoditi. Tudi Trboveljčani so gostovali. — Mladinsko gledališče gimnazije »Svobode II« Trbovlje je gostovalo v Zagorju s sodobno ameriško komedijo »Čudovite skrivnosti ene noči«, ki obravnava krajo draguljev. Delo je zrežiral tovariš Rado Cešnovar. Velja poudariti. da bi Zagorjani lahko v večjem številu prišli na prireditev, zlasti še. ker bi s tem podprli naše srednješolce. Vajenci se pripravljajo. — Dejavnost mladinskega aktiva na Vajenski Soli je pisana. O okviru tekmovanja Mladinskih aktivov zagorske občine, ki ga je razpisal občinski komite LMS ob volitvah v Zvezno in republiško ljudsko skupščino ln traja od 25. januarja do 25. marca, se vajenci pod vodstvom upravitelja, tovariša Franceta Kluna pripravljajo na uprizoritev sodobne srbske komediji »Sorodnik iz Amerike« * mmfflm m m Resnična iz partizanskih dni Ali ste že kdaj posfušali starega očanca, s kakšnim zanosom pripoveduje svoja doživetja, zlasti če so ta iz dni, ko smo vodili boj za osvoboditev naše zemlje. Ti stari ljudje, ki so. v življenju že marsikaj izkusili, ki na svojih ramenih nosijo po šest, sedem ali osem križev, vedo marsikatero bridko, pa tudi veselo iz dni, ko se je porajala naša nova, svobodna domovina. In mladež, ki se zbira še dandanes ob zimskih večerih okrog takšnega starčka, se čudi doživetjem, minulim dogodkom prav tako, kot smo se mi nekoč čudili pravljicam naših dedov in babic. Takšna pripovedovanja so vedno zanimiva, še bolj, če so prepletena z resničnimi dogodki, ljudmi in kraji. Pa poslušajmo, kako opisuje tiste dni štiriinosemdeset-letni oče Bračun iz Koprivnice. Bilo je prve dni v mesecu februarju 1944. Štirinajsta divizija je na svojeh pohodu na Štajersko že prekoračila obmejno Sotlo ter se v številnih krakih približevala sovražnim postojankam na Kozjanskem. Drobil je rahgl, toda hladen in kosti prodirajoč dež. Mrzel veter je pihal po zapuščenih travnikih, le globlje v gozdovih je bilo mirneje. Borci so bili premočeni, toda kolone so kljub slabemu vremenu uspešno nadaljevale svojo pot. Tisti večer se je predhodnica tretjega bataljona približevala prvim samotnejšim hišam Koprivnice. Noč je rano legla na vas. Pri Bračunovih so pravkar po-zapahnili duri in se odpravljaliik počitku. Dan je bil naporen, hišna opravila pa so zahtevala moških, zdravih rok — teh pa ni bilo. Oče Bračun, prileten možakar z dvoje hčera, je težko opravljal vsa ta dela. Časi pa so bili čedalje bolj nemirni. Nemec je pritiskal in grozil, obetalo se je najhuje, in človek je čakal iz dneva v dan pripravljen, kdaj se bo pojavila med podboji črna čelada s kljukastim križem. Skoraj so že legli, ko je začelo udarjati po vežnih vratih. »Spanec mi je kar nekam zlezel z oči, malo sem se še obotavljal, nato pa sem šel odpirat,« — tako pripoveduje Bračunov oča. »S trama vzamem leščerbo, kajti noč je bila temna, in ne vem, s kom bom imel.opravka. Morda prijatelji, še prej — sovražniki! Zunaj čujem pritajeno govorjenje. Odrinem zapah in pomolim glavo v temo. Pramen luči1 mi osvetli vso širno ledino, ki se razpenja tja do parobka gozda. Temne postave, deset, dvajset in še več — vrag si ga vedi, koliko jih je. Polna ledina.« ,Vi ste Bračun!1 Nekdo mi zastre luč v rokah, obenem pa me neka roka pomirjevalno potreplja. ,Ne bojte se, vemo za vas in zaupamo vam. To noč bomo pri vas prenočili!' Prav, si mislim, ko jih takole prepoznam za naše. Saj ne boste ne prvi ne zadnji. Neštetokrat so bili dotlej partizani moji gostje. To noč so napolnili moje hišne prostore kot še nikoli. Zakurili so v že pogasli peči ter si ogreli premrle ude. ■ Ponudil sem jim, kar sem imel, bilo pa je skromno, saj je že pošlo vse, klet pa se je to leto posušila še posebno zgodaj. Opazoval sem jih. Ne, toliko jih še nisem nikoli videl. :'š Boris Kostanjšek: HUDIČ tretjega bataljona To pa je to: vojska, prava, oborožena, in kakšni postavneži so bili! Mladi ljudje, katerim bi po govorici sodil, da so iz vseh vetrov naše domovine. Ko so si nekoliko ogreli kosti, so pričeli prepevati naše slovenske in partizanske, seveda bolj potiho. Zunaj pa so straže obkrožale mojo domačijo, tako da so bili fantje varni. Tudi šale so zbijali na račun Švabov, da sem se še j.az z ;I njimi vred smejal. H V teku noči so razposlali patrulje v razne smeri. Ko pa so pričeli s svojimi pogovori, nisem silil zraven, kajti vedel sem, da, se v njihove vojaške stvari nimam kaj vtikati. Potrebni so jim bili tukajšnji ljudje, vodiči. V naši soseski pa kot nalašč to noč ni bilo primernih ljudi; ali so bili bolni ali pa so se kje potajili, res pa je, da jih ni bilo najti, pa sem se jaz ponudil. .Pustite me, da vas vodim, saj svet tod okoli, pa tja do Bohorja in še dalje dobro poznam.. Vrag me zato še ne bo vzel, saj sem na svetu že tako dosti prebil. Samo rodil še nisem nikoli in umrl še ne!«‘ Tako sem jim govoril, fantje pa so zmajevali z glavo: ,Ne, oča, naporno bo za vas, niste več mladi.* Končno pa so se le vdali. Postaven borec z našivi na rokavu me je poučeval: .Bračun, pazite! Ce vas kje ustavijo naši borci, povejte, da ste vodič tretjega bataljona. Sicer ne boste prišli skozi naše vrste.* In vse so mi lepo razložili, kanr\ bom vodil, kod moram nazaj, in še marsikaj. Nato pa sem odrinil z desetino, Noč se je že nagibala k dnevu, v daljavi se je svetlikalo kot odsev bližnje zore. Kakšni dve uri smo hodili. Kraje sem poznal, zato smo naglo stopali. Ob razpotju je bilo konec naše poti in poslovili smo se drug od drugega. Fantje so nato sami poznali pot, meni pa so še enkrat naročili, da se čuvam Nemcev, ki kolovratijo ob zori. Spotoma, ko sem se vračal, sem mislil na te ljudi. Prijetno mi je bilo, da sem jim lahko pomagal, da sem jih vodil in tako tudi jaz sodeloval na njihovem junaškem pohodu. Bližal sem se robu gozda. V vrhovih smrek se je že svetlikal dan in koprene nizko ležeče megle so se začele trgati in dvigati v višave. Hodil sem tiho in tišine gozda ni motil niti najmanjši šum. * ,Stoji* Rezek poklic zagrmi skozi goščavo. Zagomazelo mi Je po hrbtu, kot da se je premaknilo sto mravljincev. Se enkrat: ,Stoj! Kdo jel* ,Tri sto hudičev, pa še eden povrhu!* Se malo prej sem vedel za odziv, sedaj pa naenkrat, kot da me je spomin zapustil. Sam vrag sedi v moji glavi, sem si dejal. V grmovju pa je začelo pokati šibje, in zdelo se mi je, da vidim črne, mogočne postave, ki se mi bližajo z naperjenimi puškami. ,Zdaj bo po meni, če naglo ne zinem tistega. Toda kako že? Da, tretjega bataljona, toda kaj?* Neskončno dolge sekunde. Ze sem čisto zlezel skupaj. Zdajci se mi rešilna misel posveti v glavi. Da, tako bo, čisto za gotovo! .Tukaj hudič tretjega bataljona!* — se zaderem. .Vodič naprej!* Vse je šlo v redu. Partizani, ki so bili v zasedi, so me spustili skozi svoj obroč. Hudič mi ja pa le pomagal! ,No, oče, hudič vendarle niste, saj ste čisto človeški! Menda ste bili — vodič!* Da, sedaj se mi Je v drugič posvetilo. Vodič — ta preklemanska beseda — mi je tako naglo ušla iz spomina. Sedaj mi je šlo že spet na smeh. In bolj ko sem se oddaljeval od prijaznih borcev, bolj sem se smejal sam sebi in sreči, da sem se tako lepo Izmazal. Ljudje, ki so me zarana srečavali, ko sem stopal proti domu, pa so čudno zmajevali z glavo. , ,Le kaj je danes našemu Bračunu, da se tako zgodaj sprehaja in sam sebi muza?« Jaz pa sem se le smejal, saj sem se res lahko, ko pa sem bil hudič, tretjega bataljona!« Tako je bilo, sicer p‘a jih stari Bračun ve še več, in ob dolgih večerih lahko zvemo še kakšno iz tistih časov, ko so partizani preganjali nemško zverjad po hostah in Švaba ni bil več varen ne podnevi, še manj v noči. PRIZOR IZ OPERETE »TAM NA GORAH«, KI JO JE UPRIZORILA DRAMSKA DRUŽINA IZ BRESTANICE IN Z NJO GOSTOVALO TUDI V SOSEDNJIH KRAJIH Izboljšana zdravstvena služba v Trbovljah Dne 3. februarja je pričela z delom nova splošna ambulanta v Zg. Trbovljah (v Izolir niči). — Nova razdelitev v bolnikov za zdravniške preglede tak o, da jih opravljajo glede na kraj bivanja za vse občane v najbližjih ambulantah, izvzemši nekatera večja podjetja, ki obd rže še nadalje svojo določeno ambulanto. Kakor smo zvedeli, je pričela s J. februarjem t. 1. poslovati v Izolirnici v Zg. Trbovljah nova ambulanta, v katero se bodo v bodoče zatekali vsi zdravniške pomoči potrebni prebivalci iz Zg. Trbovelj. S tem imamo v trboveljski dolini sedaj 5 ambulantnih prostorov oz. 4 prostore in 5 ambulantnih zdravnikov, in to 3 v prostorih nekdanje bolnišnice na Vodah, 1 v Bovškem ter novo urejeno ambulanto v Zg. Trbovljah. Glede na povečanje števila ambulant, prgdvsem zaradi večjega števila zdravniškega kadra je bilo možno doseči izboljšanje zdravniške pomoči, kar bo pripomoglo tudi k temu, da bodo imeli posamezni ambulantni zdravniki manjše število pacientov za pregled in zdravljenje. Sporedno s tem sta tudi upravni odbor Zdravstvenega doma v Trbovljah in njegov strokovni kolegij predložila občinskemu sindikalnemu svetu in vsem sindikalnim organizacijam v kraju predlog o novi POJASNILO Na notico o polletnem uspehu na osemletki v Zagorju, ki smo jo priobčili v našem listu št. 4 z dne 25. I., pod zaglavjem »Iz Zagorja«, smo prejeli od upravitelj-stva Osnovne šole v Zagorju ob Savi sledeče pojasnilo: V Zagorju imamo dve osemletki, in sicer popolno osemletko v Toplicah in razvijajočo se 8-letko v Zagorju ob Savi. Polletni uspehi na osemletni šoli v Zagorju ob Savi so bili: od 1. do vključno 4. razreda je bilo pozitivno ocenjeno 88,63% učencev, samo v 5. razredu je bilo zadovoljivo ocenjeno 73,08%, skupni uspeh na šoli je bil od 1. do S. razreda 85,88%. Uredništvo razdelitvi prebivalstva za zdravniški pregled. Predložene so bile tri variante, vendar je za sedaj možna razprava le o dveh, in sicer, da bi vsi prebivalci ne glede na kraj zaposlitve obiskovali najbližjo ambulanto, oziroma da bi aktivni delavci obiskovali ob potrebi določno ambulanto podjetja, kjer so v službi, njihovi svojci, to so žena in otroci, nadalje upokojenci pa najbližjo ambulanto kraja bivanja. Tretja varianta pa sedaj še ni možna, ker predvideva možnost, da vsak bolnik izhira zdravnika po svoji želji, katera namera pa ob času zaradi prevelike obremenjenosti ambulant in zelo otežkočene evidence bolniškega staleža še ni izvedljiva. Občinski sindikalni svet je na osnovi dostavljenih mnenj sindikalnih podružnic in uprav nekaterih večjih podjetij sklical pred dnevi poseben razgovor, ki so se ga razen zastopnikov sindikalnih organizacij večjih podjetij, njihovih uprav in delavskih svetov udeležili zastopniki zavoda za socialno zavarovanje in občinskega ljudskega odbora. Razgovori so v prvi vrsti pokazali potrebo po čimprejšnji uvedbi obratnih ambulant v večjih podjetjih. Ta se tega dobro zavedajo, ker rudnik, cementarna in STT že štipendirajo bodoče zdravnike, ki Jim bodo zaupali vodstvo zdravstvene službe v svojih podjetjih. Strojna tovarna v Trbovljah bi svojo ambulanto že uvedla, če hi razpolagala s potrebnimi prostori. K tej tovarni se namerava priključiti tudi podjetje »Mehanika«, medtem ko se bo k cementarni pridružila trboveljska elektrarna. Po daljših razgovorih, ki so razen ostalega načeli vrsto drugih yprašanj in ki so tudi opozorili na potrebo natančnejše evidence in dokumentacije v sedanjih ambulantah, so izročili Zdravstvenemu domu napotilo, da izdela porazdelitev zdravniške službe, ki predvideva, da hodo večja podjetja v kraju, kot n. p ki je ^ izvrstno upodobil poveljnika japonskega v koncentracijskega taborišča v filma »The ^ brldge on the river Kwai«. Igralec je poznan =f se iz časov nemega filma. movanje v smučarskih skokih na * ___ 30-metrski skakalnici za člane dn mladince. Tekmovanje bo na Dobovcu pri Trbovljah. Pričetek ob 11. uri. Priglasitve sprejema društvo po pošti ali do 10. ure. Zbirališče bo pri gasilskem domu na Dobovcu. Pravico nastopiti imajo vsi člani smučarskih, športnih in ostalih organizacij, kakor tudi posamezniki. Stroške nosijo posamezniki Prvakinja francoskega filma Michele Mor- » gan sl je dala ta teden operirati obraz in se jj vrnila domov s popolnoma spremenjenimi — potezami. Obraza ne bo mogla predrugačiti več kot en mesec In pol. Njen režiser Andrč A Cayatte je bil mnenja, da je igralka prelepa w za vlogo v njegovem filmu »Zrcalo z dvema obrazoma«, v katerem naj bi igrala ženo s S kompleksom, da ima nelep obraz. Mlada nemška zvezdnica Rommy Schnei-der bo nastopila prvič v francoskem filma »Cbristine«. To bo ponovna obdelava izredno uspelega nemškega filma iz leta 1932 — »Lieelei«, ki ga je režiral takrat Max Ophfils, igrala pa Rommyjina mati Magda Schneider. • • FILM • FILM • FILM • FILM FILM FILM FILM Trboveljski šahisti v gosteh v Hrastniku V sredo, 22. januarja, je go-«°vaio v Sp. Hrastniku šahov-*ko moštvo trboveljskega »Ru-arja« ju odigralo s šahisti tam-tjšnje »Svobode II« prijatelJ-, dvoboj na 10. deskah (na 9. rj deski so igrale članice), ** se Je končal z zasluženo zrna-'Okuženih Rudarjevcev. Med domačlimi šahisti so gfali Cveto Milenkovič, Mari- jan MaJes, Zvonko Slana, Ljubomir Lukič, Alojz Bajda, Vili Ojsteršek, Lazar Gojgič, Milan Silmerf, Ivana MaJes ln Nuša Lebar . — za goste pa: Hinko Jazbec, Mirko Šrlbar, L. Škrbec, Rugel, Frece, Hinko Jazbec st., Drnovšek, . Ovnič, Ljuba šrlbar in Breznikar. Končni rezultat se je glasil 6,5 : 3,5 v korist gostov. Po tem dvoboju so odigrali še dvoboj na 5. deskah v brzo-tumiriu po seveniškem sistemu (vsak z vsakim). Tudi tokrat so 6e Rudarjeve! izkazali kot. boljši igralci in zmagali s 16 : 9. Najboljši posamezniki: šrlbar 4 točke, Rugel in Milenkovič po 3,5, Vrana in Jazbec ml. po 3, katerim slede ostali. ali društva. Zmagovalci ln 2. ter 3. plasirani dobe diplome. Ako bi bilo zaradi mogoče nastalih slabih snežnih razmer tekmovanje nemogoče, bomo to sporočili po Radiu Ljubljana v soboto ob 15. url po poročilih. NAVODILA: Tekmovalce prosimo, da po možnosti prispejo z jutranjimi vlaki v nedeljo, 9. februarja, ker na Dobovcu ni prenočišč. Tisti, ki nameravajo priti prej, bodo morali prenočiti v planinskem domu na Kumu. Tekmovalci se bodo lahko vračali s popoldanskimi vlaki. Zveze v obeh smereh so ugodne. Od izhodne postaje Trbovlje do Dobovca Je uro zmernega hoda. Smučarsko društvo »Kum« Dobovec leta zastopala barve HK »Krke« iz Brežic, Je že prenehala z Igranjem, posamezniki, ki so zaposleni v drugih krajih, pa nastopajo v hokeju drugod. Letošnjo sezono sestavljajo moštvo HK »Krko« sami mladinci, ki so zelo dobri drsalci ln igralci, le nujnega treninga in kondicije Jim manjka. Ce bi Jim bil omogočen vsaj tedenski trening na umetnem drsališču na Jesenicah, smo prepričani, da bi uspešno zastopali Zasavje v prvenstvenih tekmovanj ih. Brez sredstev, predvsem s prostovoljnim delom so mladinci uredili drsališče na hokejskem igrišču, kjer izkoristijo vsako priložnost za drsanje in trening. Tudi pionirji pridno drsajo in Kažejo mnogo talenta za bodoči kader Igralcev hokeja. Prejšnji teden so se mladi brežiški hokejisti odzvali vabilu republiškega ligaša HK »Zeljeznl-čar« iz Karlovca in ga na njegovem igrišču premagali z rezultatom 9:5 (2:3, 3:1, 4:1). Okrog 2500 gledalcev v Karlovcu, prepričano v zmago svojih ljubljencev, je bilo navdušeno nad lepo in učinkovito igro ter zasluženo zmago gostov. Strelci so bili: P. Simčič 5, B. Brložnik 3. D. Brložnlk in P. Rueh po 1 zadetek. V nedeljo so v Brežicah sprejeli v goste mlado B moštvo HDK Celje in jih v zanimivi igri premagali z 19:2. Strelci za Brežice so bili Simčič 8. B. Brložnik 4, Smalgel 3. P. Rueh 2. po 1 zadetek pa D. Brložnik in Hvala — za Celjane sta bila uspešna Čretnik in Hvala. Kot drsalci in Igralci so se odlikovali Simčič, Smajgel, Prložnik in Bueh, pri gostih pa Čretnik in vratar, ki se je komaj otepal domačinov, kateri so večinoma igrali v polovici gostov. Dobro streljanle, smiselna igra in hitrost so bile odlike domačega moštva in vzrok katastrofalnega poraza drugače dobrih gostov. -ek RADIO v tem tednu Rešitev NAGRADNE RAČUN SKE NALOGE IZ 4. ŠTEVILKE OPOZORILO Na podlagi 6. oziroma 30. člena Zafcona o gospodarskem V predzadnji številki »Zasavskega tednika« smo prinesliT>i-o-R!,rjem šaljivo računsko .uganko: v neki hiši so namreč imeli j^ačko, ki je imela štiri mlade mačice, in vprašali pionirje, ko- združevanju (Ur. list FLRJ, št. tac je v teij mafiji družini. 1/58) opominjamo vse gostinske Prot; pričakovanju pa smo dobili od vseh pionirjev in Pio- gospodarske organizacije sploš-^tk, razen enega, pravilen odg ovor, da ao v tej miačjii družini no družbenega, zadružnega in samo 4 tace (torej ne 20), ker m lade mačice nimajo tac, ampak zasebnega sektorja, ki še niso tačice. .............. Žreb je prisodil nagrado za rešitev te uganke Ladi Tomaž, “čenki 2- a razreda osnov, šole Trbovlje-Vode, tn Ireni Pečnik, hfenfci 3. a razreda, Brežice, Št. Lenart št. 52. Prva naij pride po knjižno darilo v naše uredništvo, drugi pa bomo nagrado-po-sleli po pošti. Vsem ostaflim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb ni bil Naklonjen, za poslano pravilno rešitev in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO Nagradni magični kvadrat za pionirje člani Gostinske zbornice, da se v roku 8 dni po razglasu tega opozorila priglasijo za sprejem V~' članstvo tukajšnje zbornice, ker borno drugače prot; prizadetim postopali po 236. členu uvodoma navedenega zakona. Nadalje . sporočamo, da bo imel Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov iz • Ljubljane sestanek zasebnih obrtnikov in gostilničarjev, vštevši člane in nečlane tega sklada, ln sicer za področje občin Hrastnik, Radeče, Zagorje in Trbovlje dne 9- februarja 1.1. ob 9. uri dopoldne v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah — za občino Brežice, Senovo, Sevnica in Videm-Krško pa ■ bo ta sestanek d.ne 16. februarja 1.1. ob 9. uri dopoldne v stavbi občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem. — Na Rešitve nam pošljite do nedelje 16. februarja opoldne- Za dnevnem redu bo poročilo o Pravilno rešitev imamo pripravljeni 2 lepi knjižni nagradi (po Poslovanju sklada, volitev pod-odločitvi žreba) odbora sklada za sedež okrajne . Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega obrtne zbornice, zaupnikov h«*na tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, sklada za s®dfže , Pododborov. -j -v, zt>oimjce> delegatov za občni zbor sklada, in razno. — Upra- Poročlla poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15,00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik Od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 9. februarja 7.35 Alpski pozdravi: 8.00 Športna reportaža; 8.16 Tb in ono za vas; 8.45 Mladinska radijska igra — Astrid Lindgreen: Pika Nogavička — I.; 9.17 Kar radi poslušate; 10.00 Se pomnite, tovariši. .. — Katja Spurn: Žica jih je za- držala; 10.30 Igramo vam za dober tek; 13.30 Za našo vas; 16.15 Zvone Kržišnik: Izbiramo kandidate (reportaža); 17.30 Radijska igra — Arkadlj Averčenko: Kupčija s smrtjo (ponovitev); 18.20 Veseli in-termezo; 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes; 20.00 »Nedeljska srečanja« (popevke In zabavne melodije)^ taža; 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. PETEK, 14.-februarja 8.06 Orkestralna matineja; 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 11,30 Za dom in žene; 11.40 Igra vam trio Dorka Skobr-neta; 12.40 Koroške narodne pesmi poje vokalni oktet iz Šentvida v Podjuni; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jovita Podgornik: Vesele pesmice na obisku; 15.40 Iz svetovne književnosti — Bruno Brehm: Skok v negotovost;' 18.00 Koncert ob štirih; 18.00 Ja naših kolektivov;. 13.50 Družinski pogovori; 20.(H> Črnski pevec Bill v Eckstine; 20.16 Tedenski zunanjepolitični pregled. SOBOTA, is. februarja 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Jovita Podgornik: Vesele pesmice na obisku; 11.00 Pionirski tednik; 11.15 Domači zvoki izpod zelenega Pohorja; 12.40 Ritmi z orkestrom Kurta Edelhagena; 13,15 Plošča v ploščo; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in 1 tehnike; 15.40 S knjižnega trga; 18.00 Okno v svet: Volitve v sistemu meščanske demokracije; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel; Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.90 Zvoki za prijeten konec tedna. Besede (vodoravno ln navpično); 1. del hišne oprave. 2. reka na Madžarskem; 3. plevel na polju; 4. prečni drog v kozolcu. Črke: AAAA, I, LL, OO, SSS, TTTT. PONEDELJEK, io. februarja 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 9.20 Popevke In melodije; 11.00 Uvodni takti; 11.35 »Kar po domače« (nastopa Vaški kvintet s svojimi pevci); 12.40 Prijetno zabavo s pianistom Albertom Semprinijem; 13.15 Z melodijami na pot; 15.40 Listi iz domače književnostiMihailo La-lič: Frokleti ne prihajajo v hiše; , 17.15 Popevka tega tedna; 17.35 *uno »Delavski dom«, v Trbov* Izberimo iz našega/zabavnega ar- . ljah — 7. do 11. (februarja Kinematografi ktfer ste doma. Vsem mladim bralcem lep« pozdrave! UREDNIŠTVO V SREDO OB 18. URI PRIREDE ZASAVSKI Kovinarji v domu »proletarca« v 2agorju USTNI ČASOPIS 100 MINUT DOMAČIH IN TUJIH AKTUALNOSTI IN ZANIMIVOSTI. VSTOP PROST. Ob koncu leta 1958 BODO ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE PreJell za redno članarino 320 din naslednjih pet knjig: h 1- KOLEDAR ZA LETO 1959; 2. Ivan Ribič: SIN, povest; 3. r£"0r6 de Balzac: EL VERDUGO in druge zgodbe; 4. Tone Se-■ kar: VELIKA GALA PREDSTAVA, mladinska povest; 5. va Sklada vabi vse tukajšnjo zavarovance, zlasti pa še nezavarovane zasebne gostilničarje, da se udeleže enega od gornjih sestankov zaradi pojasnil, ki bodo obrazložena v zvezi s socialnim zavarovanjem gostilni* čarjev- — V lastnem interesu vsakega zasebnega gostilničarja je, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. (Iz pisarne Gostinske zbornice Trbovlje) * PREKLIC Preklicujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico št. 068242 za neveljavno. — Vinko Kmetič, Zidani most. hiva; 18.00 Mladinska oddaja; 18.45 Radijska univerza — prof. Jože Goričar: Industrijska revolucija našega časa — I. TOREK, li. februarja 8.05 Narodne pesmi in poskočnice; 9.00 Zabavni mozaik; 10.10 Od tu in od tam; 11.00 V dunajski reduti pred 150 leti; 11.30 Za dom in žene; 11.45 Segava klaviatura; 13.15 Igra Mario Consiglio s svojim orkestrom; 14.20 Za otroke — Emma Brock—Milka Mirtič: Dobra stara Kristie; 17.15 Ljubljenec publike Frank Sinatra; 18.00 Športni tednik; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Najboljši jugoslovanski zbori vam pojo.. SREDA, 12. februarja 8.05 Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko Hupel: Jezikovni pogovori; 11.00 Prelistajmo naš zabavni album; M.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Aleksander Marodič: Upor na ladji St. Gregor; 13.15 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov; 16.00 Koncert po željah; 17.15 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturni pregled; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. ČETRTEK, is. februarja 8.05 Naši amaterski zbori pojo; 8.35 Straussovi valčki; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Cicibanom — dober dan! (Vera Albreht; Babica Iti njeni štirje vnučki); 11-45 Pesmi za naše male; 12.40 Igra Kmečka godba; 14.20 Zanimivosti lz znanosti in tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Saki: Vznemtrjevalna kura; 17.35 Valčki iz glasbenih revij; 18.00 Radijska univerza: Industrijska televizija; 18.45 Četrtkova repor- p —. VELIKA GALA PREDSTAVA, ^iudnoznanstveno delo KRUH. mladinska povest; Za doplačilo 150 din prejme lahko vsak član že: «6- knjigo LEPO VEDENJE ali 7. knjigo inž. Milana Ogrina: M°j VRT_ Kdor naroči obe dodatni knjigi, doplača za obe 230 din. - ,7 KNJIG ZA 550 DIN v torej vsak, kdor se vpiSe najkasneje do 5. aprila 1958 l9'u>lanstv° Prešernove družbe in plača najkasneje do 5 julija •8® vsa obroke. flr 1 vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove Boi *’ ki *° v vseh in večjih podjetjih, vse knjigarne in dfuinice Slovenskega poročevalca In Ljudske pravice in upra-v Ljubljani, Erjavčeva o. 14 a. Gostovanje ljubljanske Opere k v ponedeljek, 10. februarja, bodo gostovali v domu »Svo-^ v Vidmu-Krškem pevci ljubljanske Opere. Nastopili bodo; 1» nJa Hočevarjeva, Bogdana Stritarjeva, Fran Langus in. Lado orošec. Pri klavirju: Ciril Cvetko. Pričetek koncerta ob 18. uri. Razprodaja osnovnih sredstev 53 Občinski ljudski odbor Senovo razpisuje na podlagi določil j ’ ^«na uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospo-4arakih organizacij (Ur. list FLRJ št. 52'53) in VI. oddelka, točka ’ Urcdbe o popravkih uredb in drugih predpisov, ki so bili javljeni v Uradnih listih FLRJ št. 51 in 56/53 (Ur. list FLRJ 8/54) javno ustno dražbo naslednjih osnovnih sredstev: l Lesena šupa, krožna žaga. žaga venecialka, trifazni asln-j^hiskl motor z drsilniml obroči, izdelka »Skoda«, obratov m kW, trifazni števec, piotorsko zaščitno stiskalo; jjj, ®ostilniški Inventar, sestoječ lz miz, stolov, klopi, gostilniške edence, tehtnice, lesenih sodov in razne steklenine. Dražba bo na Velikem Kamnu dne 15. februarja 1958. h» i eresentl sl 'ahko ogledajo ta osnovna sredstva vsak dan larXe*i'5em Kamnu, ln osnovna sredstva za žago na ža- ba rm ^ratu samem, gostilniški inventar pa v gostilni Kink velikem Kamnu. Občinski ljudski odbor Senovo Velika pustna zabava v Vidmu-Krškem DPD »Svoboda« v Vidmu-Krškem bo priredila v soboto, dne 15. t. m. zvečerr, v vseh prostorih Turist hotela »Sremič« veliko pustno zabavo. Nagrade mask, žrebanje vstopnic. Na razpolago bodo domače koline in pristna domača vina. Igra priznani kvintet »Celuloza«. amer. barvni cinemascopskii film »Piknik«; 12. do 14. febr. italijanski film »Vrnitev y življenje«. Kino »Svoboda — Trbovlje H« — 7- do 10. februarja amer. barvni glasbeni film »Nepozabna pesem«. Kino »Svoboda — Zasavje« Trbovlje — 8. do 10. februarja ameriški film »Prelomnica«. Predstave v soboto in nedeljo ob 17. in 19.15 uri, v ponedeljek ob 18. uri — za mladino v nedeljo ob 3- uri. Od 15. do 17. febr. amer. film »Samo mati«. Kino »Svoboda«, Vldem-KrSk© — 8. do 9. febr- ital. film »Neron in Mesallna«; 12. in 13. febr. amer. film »Z vragom so trije; 15. in 16- febr. franc, film »Afera Mauritius«. Kino Brežice — 8. febr. amer. barv. film »Nežni akordi«; 9-in 10. febr. franc. barv. film »Frenč Kankan« 12. in 13. februarja francoska komedija »Krojač za dame«; 14. in 15-febr. amer. barv. film »Človek brez zvezde«. Kino Sevnica — 8. lin 9. febr-švedski film »Samo mati«; 15. in 16. febr. ital. film »Atila«. ZAHVALA Čutim dolžnost, da se Javno zahvalim zdravniku « dr. Cakšu na Senovem za uspešno zdravljenje moje žene Terezije, katera Je več mesecev bolehala na otrpnjenju živcev. Njegova skrb ln zanimanje za bolnico Je prispevala, da je bil uspeh zdravljenja popoln, danes pa Je zdrava. Senovo, 3. II. 1958. Franc Clžmefe V Trbovljah razvoj športne dejavnosti ne koraka vzporedno z ostalini napredkom Ob prehodu Iz starega v novo leto smo na vseh področjih pregledovali uspehe v preteklem letu in snovali načrte za bodoče. Tudi športniki posameznih slovenskih mest so listali po svojih analih za preteklo sezono in ugotovili, da so razen Ljubljane in Maribora dosegla velike uspehe še • Industrijska mesta Celje, ki vse žrtvuje za lahko atletiko, Jesenice v hokeju in namiznem tenisu, Kranj v plavanju, kegljanju in namiznem tenisu, Ravne v smučanju In namiznem tenisu, in vse to uspehe v zveznem merilu. Kaj pa Trbovlje, kt so eden izmed naših največjih industrijskih centrov? Svetla točka za Trbovlje je s športne strani samo to, da so preteklo leto dale v uporabo olimpijski bazen, ki predstavlja dober pogoj za uspehe v plavalnem športu, v vsem ostalem pa nimamo kaj pokazati. Z napredkom Industrije v nekem kraju, z razvojem tega kraja ln s prehajanjem v pravo mesto je dangs nujno potrebno, da se ■ samim mestom razvija tudi športna dejavnost, za katero pa moramo pri nas ugotoviti, da smo zanjo žrtvovali le toliko, da ona samo životari, namesto da bi ji dali močnejši poudarek s tem, da bi šla v korak z vsem ostalim razvojem. Za športno dejavnost, ki bi bila med vodilnimi v naši republiki ln ki bi v posameznih disciplinah posegla uspešno v konkurenco tudi z ostalimi republikami, Je treba Imeti določene pogoje, med katerimi so glavni dobri športni objekti, dobri vaditeljski kadri in pa seveda zagotovljena materialna baza. Kolikor objektivno presodimo te pogoje v Trbovljah, moramo reči, da je edino že omenjeni bazen zgrajen tako, da ustreza vsem zahtevam — vsi ostali športni objekti v kraju pa so pomanjkljivi ali pa Jih sploh ni. Glavni vzrok za takd stanje je iskati v tem, da se vse, kar je v zvezi s športom, zaradi pomanjkanja sredstev gradi premalo načrtno, ker se pravzaprav Iz leta v leto ne gradi, ampak le krpa. Na glavnem stadionu našega kraja Je vprašanje zase v prvi vrsti igrišče za nogomet in veliki rokomet. Ob deževnih dneh, ki jih je pri nas precej, Je to igrišče bolj podobno razoranl njivi kot pa dobremu sodobnemu športnemu terenu, ob suhem vremenu pa se na njem spet dvigajo oblaki prahu, ki nikakor niso koristni zdravju mladike, ki ga vdihava. Zaradi zdravja, manjše potrošnje opreme in lažjega in natančnejšega igranja bi bilo nujno, da se na tem Igrišču zasadi trava ln da se najde čeprav manjši pomožni teren za vadbo številnih športnikov. Prav tako imamo ob deževnih dneh priložnost videti vnete športne gledalce, kako se kot kokoši stiskajo pod napušči Rudarjevega športnega doma ln kegljišča, ker na tako imenovanem stadionu nimajo potrebnega pokritega prostora, tribune, ki bi jim omogočila mirno spremljavo iger na igrišču ob vsakem vremenu. Ce že imenujemo ta prostor stadion, potem zgradimo na njem pokrito tribuno, ki pri našem podnebju sodi k stadionu. V Trbovljah smo zgradili že tri igrišča za košarko, če pa danes pogledamo, pa nimamo niti enega sodobnega igrišča za to športno disciplino; eno izmed teh je spremenjeno v telovadni prostor, drugo predelano v namene tenisa, tretje pa je v predelavi in upam, da bomo po četrtem poizkusu končno vendarle prišli vsaj do enega primernega košarkarskega igrišča. Sedaj pa naj navedem še diuge objekte, ki Jih sploh ni, ki pa bi Jih za delovanje v športu skozi vse letne čase morali imeti. Na prvem mestu naj omenim dvorano za vadbo vseh športnikov, ki pa naj bi bila zgrajena tako, da bi v njej dobili tudi prostor za javne prireditve v boksu, namiznem tenisu in v zimskem času v košarki in odbojki. Da omenim mimogrede, da se je boks po vojni dvignil že na lepo raven, a je nato zamrl, ker enostavno ni prostora za vadbo, še manj pa za prireditve. Na drugem mestu je zimski bazen. Res, da tega sedaj nima niti Ljubljana, vendar je temu primeren v tem športu tudi uspeh Slovencev in Jugoslovanov sploh. Tudi trenutne zvezde, razni Pelci in Brinovci bodo zaostali vsaj za evropsko ltlaso brez celoletne vadbe, ali pa se ne bodo sploh več pojavljali niti kot zvezde enodnevnice, Korist letnega bazena ob kratki sezoni ne more priti do Izraza brez zijpskega bazena. Ali ste mnenja, da v Trbovljah ne bi bilo zanimanja tudi za drsalni šport? Bi bilo. Je odgovor, toda dejali boste, zime so mile, ledu ni vsako leto in objekt za drsališče bi stal neizkoriščen. Zakaj bi pa v Trbovljah ne mogli zgraditi umetnega drsališča, ki bi bilo zvezano s proizvodnjo ledu za hladilnice? Tako drsališče je prineslo' Jeseniškim kovinarjem razen uspeha podjetja naslov prvaka države v hokeju dn še vsako leto 6 mesecev prijetne zabave za gledalce, ki imajo skoraj dnevno priložnost gledati umetnike v hokeju in umetnem drsanju lz raznih evropskih držav, Ce pregledamo vaditeljski kader, ugotovimo lahko samo to, da ga ni. Mnogo je bilo poslanih v razne tečaje, toda kot kaže, so bili to ljudje — razen redkih izjem — ki niso imeli pravih sposobnosti za to delo, ln kar Je glavno, ne veselja. Sli so pač na tečaje, ker je nekdo moral iti, zanje porabljena sredstva pa niso dala rezultata. Seveda vsi taki tečaji tudi ob bolj ugodnih pogojih težko dajo dovolj kvalitetnega vadbenega kadra. Potrebno bi bilo pripeljali ga od drugod. Seveda bi moral) ne glede na to, da bi te ljudi lahko koristno zaposliti v posameznih podjetjih, paziti nanje kot na vse ostale uslužbence ali strokovnjake, ki jih vabimo, da pridejo v naš kraj zaradi zadovoljive plače ali stanovanja, kar Je osnova za življenje. Jesenice so dobile za trenerja v hokeju Cehoslovaka, ki gotovo ni poceni, In uspeh j« tu. Nadalje so Kranjčani dobili za trenerja plavalcev bivšega plavalca, strokovnjaka iz Ljubljane — če pa se ozremo preko meja naše republike, pa bomo videli, da so na primer Bosanci lz Industrijske Zenice in Tuzle še nodjetnejši. Podpredsednik okraja v Tuzli je predsednik kluba »Slobode« in on pravi, da so oni razvili sodobno mesto iz zaostale Tuzle, kjer Je še pred osmimi leti bilo po ulicah polno blata in feredž, in da ne morejo čakati, da odrastejo športniki doma v mestu, ker je treba tisočem ljudem, ki so tamkaj v službi, dati športne zabave, In so zato (povabili v svoje mesto košarkarje, boksarje in nogometaše, jim zgradili športne naprave milijonske vrednosti — in danes ti športniki razen tega, da so zaposleni, tamkaj tudi igrajo in nastopajo v zveznih in conskih tekmovanjih. Pri nas hi se gotovo vprašali, le od kod jim denar, ln s tem se konča* da drugod tega vprašanja ne postavljajo in zato tudi napredujejo. S tem pa smo že pri tretji nujnosti — materialnih pogojih. Tu bi bilo treba predvsem rešiti enotnost vseh meščanov, ki bi morali težiti za tem, da v tako majhnem mestu ne nastopajo športniki za razna društva, temveč skupno za eno društvo v merilu mesta Trbovelj. Za tistega, ki ima interes za napredek v merilu Trbovelj, bi bila žrtev, ko se bo to enotno nastopanje snovalo, majhna in lahka. Enotno gojenje vseh športov z razdelitvijo v posamezne veje s samo enim klubom bi koncentriralo vse kadre, vodilne in vaditeljske, ln bi olajšalo finansiranje, ker bi v posameznih sekcijah pri isti višini finansiranja, kot je današnje, dosegli mnogo več. Pri finansiranju nikakor ne gre, da bi vse breme padlo samo na velika podjetja, vsa mala, ki bi morala biti prav tako zainteresirana na napredku športne dejavnosti, pa bi ostala ob strani. V enotnem društvu naj bi bila vsa mala podjetja podporni člani s stalno članarino, vsa velika podjetja pa bi dajala kajpak več — vse pa predpostavimo, po bruto dohodku ali po prostovoljnih privolitvah vodstev podjetij. Vsekakor bi finansiranje takega društva v smotru njegovega pravega življenja ob dobri volji vseh ne smelo biti noben problem. Razen tega bi večja podjetja imela obvezo, da bi tudi po sindikalni liniji skrbela za športne aktive v svojem kolektivu, ki bi bili vir kvalitetnejših tekmovalcev za društvo, ki bo Trbovlje zastopalo na zunaj. Danes se v vseh treh, športnih društvih pobere članarina pri okrog 1000 članih, kar pa Je odločno premalo za tako industrijsko mesto. Čeprav je višina današnje članarine le bolj simbolična, bi sredstva, nabrana od 3000 članov, kolikor bi jih najmanj moralo uiti v našem mestu, pomagala društvu kriti nekaj osnovnih izdatkov. Sodim, da moje zamisli niso prevelikopotezne, ampak potrebne, da jih uresničimo. To pa bi bilo mogoče postopoma, v doglednem času, na splošno zadovoljstvo športnih prireditev željnega občinstva. Inž. Alfred Petrič Nogometaši rudarja se pripravljajo BRANIK ; RUDAR 3:9 (2:0) Kakor so bili Rudarjevcl v prvi tekmi prejšnjo nedeljo proti članu I. conske lige »Orijentu« uspešni, saj so igrali neodločeno 4:4, tako so morali to pot, v nedeljo, 2. t. m„ položiti orožje proti »Braniku« v Mariboru. »Budar« Je sicer igral požrtvovalno, vendar njegov napad ni uspel proti dobri obrambi domačih igralcev. MARIAM i LIPOVŠEK m. W TRAMC KOPITAR. 63. — Silni se je takoj znašel. Skočil je k puški in jo ugrabil i obema rokama. Sedaj je bil on gospodar položaja v hiši. Moža nemške »vermanšaft« je Silni slekel bluzo in mu zabičal, da mora biti tiho, dokler ne pride do gozda. Silni je nekaj slutil, zato se je umikal zadenj-sko. Komaj pa je napravil1 nekaj sto korakov iz hiše, je Nemec začel klicati tovariše na pomoč. Tl so bili v drugih hišah v vasi. Hitro so pohiteli Iz njih ln zagledali partizana, ki se je | umikal proti gozdu. 64. — Silni si je bil na jasnem, da mora hitro zbežati. Obrnil se je in stekel proti gozdu. Vermanšaftovci, ki so se pognali za njim, so se sedaj ustavili in začeli divje streljati. Kar naenkrat se je Silni sredi bega zazibal In omahnil. Takoj nato se je spet pobral in s težavo tekel dalje. Za njim se je poznala sled. Silni je močno krvavel. Ni bilo možnosti, da bi sl kakor koli pomagal. Za vsako ceno je hotel naprej. Ko je pritekel do previsa, se je ustavil. Naprej pa potem ni mogel več. Mislil je že, da bo konec s njim. 65, — Vermanšaftovci so Silnega zasledovan samo nekaj, časa, nato pa so se vrnili v vas. Silnemu pa so ta čas pojemale moči. Hotel je vstati, a ni mogel. Noge sploh ni več čutil. Proti večeru se je Silnemu začelo blesti. Zdelo se mu je, da ga Nemci zasledujejo ln da ga bodo vsak čas ujeli ln ustrelili. — Komandirju se je čudno zdelo, kod hodi Silni tako dolgo. Slutil je, da se je moralo nekaj zgoditi. V vas je poslal patruljo z nalogo, da poizve, kaj se Je dogodilo ■ njim. 66. — Ko je partizanska patrulja odšla proti vasi, ni ničesar opazila. Ko so ji vaščani povedali, kaj se je prejšnji dan pripetilo, je patrulja odšla po sledi v gozd. Partizani so še precej časa hodili, a niso ničesar našli. Tudi krvavih sledov je naenkrat zmanjkalo. Iz tega so sklepali, da mora biti Silnt nekje v bližini, Ker ga niso našli, so že hoteli oditi, ko so naenkrat začuli kričanje. Nekdo je odkril Silnega, ki j: nezavesten ležal za previsom. Brž so napravili zasilno nosilnico, saj so videli, da ga morajo takoj spraviti v svojo bolnišnico. v« NOVA JAVNA ODDAJA RADIA LJUBLJANA — POKAŽI, KAJ ZNAŠ. DVORANA MESTNEGA GLEDALIŠČA HRUMI OD NAVDUŠENJA VEC STO POSLUŠALCEV. NEZNANI TALENTI SO POSTALI ZNANI. — POKAŽI, KAJ ZNAŠ VSAKO DRUGO NEDELJO V LJUBLJANI. STO TISOČI LJUDI ŠIROM PO DOMOVINI IN DALEČ PO SVETU -ZELJNO ČAKAJO PRI ODPRTIH SPREJEMNIKIH NA NOVA ODKRITJA. V nedeljo pa smo v Trbovljah doživeli zasavsko premiero te priljubljene radijske oddaje. Ekipa Radia Ljubljana se je te dni v okviru predvolilnih priprav odpravila s svojimi magnetofoni na pot po Sloveniji. V sodelovanju z mladinskimi organizacijami bo na okrajnih prireditvah iz- MENCl JARC — KO BOM VELIKA BOM IGRALKA brala najboljšo mladinsko ekipo v odgovorih na vprašanja, ki bo sodelovala na republiškem radijskem večeru na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, prebivalcem posameznih krajev pa pripravila nekaj ur vedrega razvedrila. Urednik mladinske oddaje, tov. dr. Stane Mikuž je povedal: »Prireditev v Trbovljah je prva v Sloveniji. 6. februarja bo nastop v Ljubljani, v nedeljo pa še v Kopru, Kranju in Novem mestu ter dan kasneje v Murski Soboti. Razočarani smo nad majhnim številom mladinskih ekip, ki jih je iz vsega okraja komaj pet.« NASTOP pred magnetofoni in polno dvorano ni majhna stvar, zlasti še, če gre za prvi odločnejši skok pred pisano tribuno človeških ušes in oči. Garderobe Delavskega doma so bile kot čebelni panj. Zbrali so se recitatorji, godbeniki, pevci, instrumentalni ansambli in skupine iz Krškega, Radeč, Hrastnika, Artič, Kapel in Trbovelj. Mladi in stari. Preden je po več ko dveh urah padel zastor, se je na odru zvrstilo 13 ekip in posameznikov. NAJSTAREJŠI med njimi je bil 70-letni Ivan Pšeničnik iz Kapel. Pred mikrofonom je zadonela poskočno stara polka. Postarele roke so mladostno raztezale meh. NAJZANIMIVEJŠE je bilo tekmovanje mladinskih ekip. Sodelovalo je petnajst mladih glav. V bojni ogenj, v katerem je igral glavno vlogo razum, se je prva spustila ekipa L MS iz Krškega. Po nekajsekundnem temeljitem premisleku so članu Radia Ljubljana odgovorili na vprašanja — »Katera delovna akcija je bila 1947. leta v Krškem? Kdo je avtor pesniške zbirke »Pre-vihanimo vihanje«? Katere discipline obsega moderen olimpijski peteroboj?« Odgovori so bili skoro brezhibhi, ko bi proti koncu ne zaškripalo pri pravem imenu Mateja Bora in pri sabljanju. Komisija je podelila od 40 Politični mozaik SPET MADŽARSKA Pred dnevi je bila Madžarska spet na straneh svetovnega tiska, in to iz dveh razlogov. Prvi: predsednik vlade za oktobrskih dogodkov, Hegeduš, se je z družino vrnil v Budimpešto. Madžarsko ministrstvo je odločno demantiralo to novico, ki bi — če bi bila resnična — zelo kompromitirala sedanjo vlado. — Drugi razlog: nastal je spor med ZDA in Madžarsko, ker so, kakor pravijo, v ameriški ambasadi odkrili magnetofon, ki bojda pripada madžarski obveščevalni službi. Ameriška ambasada se ne omenja prvikrat v zvezi s spori: znano Je, da se v njej skriva madžarski kardinal Mindzenty. Nekomu Je vsekakor potrebno, da vprašanje Madžarske ne -Tine z dnevnega reda ... PERLUSTRACUA Na Poljskem je v teku velika akcija pregleda članov Poljske zedinjene delavske stranke. Več kot 10.000 partijskih osnovnih organizacij so pregledali. To je ena petina vseh celic. Iz partij je izključeno okoli 4.500 članov. Zanimivo je, da zahodni tisk označuje to akcijo kot zmago Gomulke v borbi proti konservativnim elementom ... PRAVI SE JE OGLASIL Številna znamenja kažejo, da je britanska vlada prišla do realističnejšega gledanja v vprašanju Cipra. Glavno znamenje: glasovi o povratku arhiepiskopa Makariosa na Ciper. Sedaj se je v londonskem »Timesu« oglasil lord Salisbury, ki Je pred časom izstopil iz britanske vlade, ker je zahteval še ostrejši kurz proti Cipru, kot je dosedanji. On »dokazuje«, da bi bilo popuščanje katastrofalno za Zahod. Njegov nastop medtem dokazuje nekaj drugega: da hoče vlada zares storiti nekaj bolj pametnega... TEKMOVANJE Tri velesile, ZSSR, ZDA in Francija, so spričo dejanskih razmer, vendar z določenim namenom napravile vsaka zase tri stvari, ki jih afirmirajo kot moči na atomskem področju: ZSSR je pred nedavnim v vzhodnem delu Berlina vgradila za Vzhodno Nemčijo nuklearni reaktor za 2.000 kW. Konec januarja so v zahodnem delu Berlina namestili ameriški nuklearni reaktor za 1.000 kW. Francozi so pa postavili najnižjo ceno v tekmovanju, kdo bo japonske atomske baterije zalagal s »težko« vodo. Ce je vse to namenjeno znanstvenim namenom, nima miroljubni svet kaj pripomniti. možnih — 35 točk. Lepa ocena, ki pa so jo »previharili« zastopniki leskoških mladincev — Anton Rupar, gozdar, Janc Fekonja, dijak in Alojz Kerin, študent, in trojica trboveljske gimnazije — Marijan in Stefan Kovač ter Tomaž Vahtar, ki so bili ocenjeni vsi s 40 točkami. Zmagovalca je zato odločila šele še enkratna preizkušnja. To so bili že dramatični trenutki do konca napetih živcev. Kocka je padla na trboveljsko stran. Rezultat je bil tudi za Leskov- ivan Pšeničnik — igral SEM NA VEČ KO 400 PRISTNIH OHCETIH! MALI HARMONIKAR FRANCI VRTAČNIK IZ TRBOVELJ JE ZAIGRAL AVSENIKOV VALČEK Nenavaden lov Wilhelm Hamnecke je bil že nekaj dni na lovu za srnami na posestvu svojega nekdanjega šolskega tovariša. Zaradi slabega vremena pa mož ni imel sreče n,a loyu. Pozno zvečer se je Hanneoke š svojim Mercedesom vračal v Hannover. Na poti domov pa je doživel nekaj, kar ne bi nikoli verjel, če bi mu to pripovedoval kak lovski tovariš. * Med potjo pa je zaslepljen od močne avtomobilske svetlobe, neki srnjak v poslednjem trenutku hotel steči preko ceste v drugi del gozda, vendar ni dobro preračunal hitrosti avtomobila. Niti zadnji obupni skok ni rešil srnjaka. Hanecke se je z vso silo zaletel z avtom vanj, ga na mestu usmrtil in še z naj-veŽjo težavo zaustavil vozilo, da ga ne bi razbil. Kar mu ni uspelo doseči s puško, je dosegel s svojim avtomobilom: ubil je srnjaka. CE NE ZNAŠ JEZIK DOMAČINOV ... Ko sta se dva ameriška vojaka mudila v Kopenhagenu, sta stopila v cerkev, kjer je bila ravnokar maša. Ker nihče izmed obeh ni znal besedice danskega jezika, sta med mašo delala kakor vsi drugi: vstala sta in spet sedla, kakor sta videla ostale. Ko je na neko vprašanje župnika' vstal neki mož poleg obeh Američanov, sta vstala tudi ta dva. Takrat pa se je vsa cerkev začela krohotati. Kaj se je zgodilo? Župnik je med cerkvenim opravilom oznanil krst nekega otroka in.prosil očeta, naj Y®talie ... PEGAVA KRALJICA V Ameriki deluje že barvna televizija, ki je angažirala novo »zvezdo«. Gre za 23-letno Sve-dinjo Harriet Asp, ki je poznana kot dekle z največjim številom sončnih peg na svetu. Na nekem natečaju 'pegavih lepotic so ugotovili, da Harriet nima Timoti VVintcrs se sedaj uči s svojimi belimi tovariši in upa, da bo kmalu sprejet tudi v k** na obrazu nič manj kot 21.719 šarkarskl klub. RADIJSKA TEHNIKA — VINKO ROJC IN JANEZ DEBELJAK STA POSNELA ODDAJO NA MAGNETOFONSKI TRAK čane časten. Bilo je le eno točko razlike. Trije z gimnazije so si tako priborili karto za republiški finale v Ljubljani, 12. oktobra zvečer. ( KO JE URADNA komisija razglasila rezultate celotne prireditve, je v dvorani zavre-ščalo. Poslušalci so z burnim ploskanjem pozdravili vse najboljše, zlasti pa prvonagra-jenko — 7-letno Menči Jarc. Za kulisami nam je najmlajša in najuspešnejša udeleženka oddaje srečna povedala: »Prvič sem bila na odrskih deskah stara tri leta. Zdaj sem igrala že v več igricah, zlasti rada pa recitiram. Pred nekaj tedni sem bila v Ljubljani. in tam zasedla četrto mesto. Ko bom velika, bom postala igralka.« Za mnenje smo naprosili še člana ocenjevalne komisije, Toneta Hudarina in Janeza Pešča. Tone Hudarin: »Takšne prireditve niso napak. Na ta način bi bilo mogoče odkriti za delo v naših kulturnoprosvet-n ih društvih mnogo novih, nadarjenih ljudi. Med današnjimi instrumentalnimi nastopi se je težko odločiti za najboljšega. Zabavnim orkestrom je manjkalo zlasti dinamike, ki je tudi v tej zvrsti tako zelo pomembna.« Janez Pešec: »Še .več takih oddaj bi bilo treba.« -jak op vsepo¥sop DOMISLEK V ZADREGI V nočni klub »Mocador« v Las Vegasu ne smejo vstopiti moški brez kravate. To je pred nedavnim doživel: tudi Frank Sinatra, ki se je v klubu pojavil s srajco z odprtim ovratnikom. Hitro je segel v žep, vzel iz njega petdolarski bankovec in iz njega napravil metulj často kravato, ki sl jo je zataknil pod ovratnik. Uprava kluba se 'je zedinila, da dolarski bankovec prizna za — kravato. PERO JE ZAMENJAL Z METLO Britanski novinar Gergy German je demonstrativno odložil pero, zaprl pisalni stroj in izpraznil svojo pisalno mizo. Svojim osuplim tovarišem je izjavil, da je sit novinarstva. Dva tedna kasneje so ga videli, kako z metlo v roki čisti londonske ulice. Ob tej priliki je dejal, da je svet, odkar ima metlo v roki, mnogo lepši. Razen tega pometanje pomirja živce ... peg. Televizijski mogočniki so srečni, da so končno našli nov »ideal« ženske lepote. SMOLA AMERIŠKE POLICIJSKE POSTAJE Zaradi pomanjkanja osebja so morali 7. policijsko postajo v Portlandu v ZDA za določen čas zapreti. Vzrok tega je bila 24-letna pevka Genevieve Lynch, ki so jo zaprli zaradi kaljenja nočnega miru.- Le-ta je namreč nekega policista ugriznila v ' nogo, drugega v roko, tretjega v vrat, medtem ko je komandantu policijske ’ postaje poškodovala vse prste na roki. Ko jo je hotel ukrotiti, je vsa divja zaloputnila vrata celice In mu priprla prste. Tako je moral ves persona! te policijske postaje romati v bolnišnico ... ....................................................... FLORENTINA XXXV. NAD. — Ne vem, gospoda, reče po dolgem razmišljanju — stvar mi niti malo ni všeč. Imam čuden občutek, nekaj se mi zdi narobe v vsem tem. Tu nekaj ni v redu. Po mojem! Zdi se mi, da tiči za tem nekakšna past... — Kaj vam je spet, vi večni skeptik in pesimist?., vpraša nestrpno polkovnik Zoren. — Naj pojasnim. Ce hočemo ustreči tej želji, moramo M podvojiti čas trajanja emisij. Ali ne? — Tako je! Pa potem? — To pomeni večjo nevarnost. In to znatno večjo nevarnost. Podajamo se v nevarnosti, zapomnit? si! Na ta način se razkrivamo nacistom, ki bodo naše oddaje slišali in lokalizirali. In potem? — Ali se niste morda ustrašili, gospod kapetan? — vpraša ironično major Ther. Ta nikoli ni mogel odkritega in živahnega kapetana van Notena. — Kaj, da me je strah? — Kapetan van Noten pogleda majorja Ther a. — Ne, zares me ni strah. Toda prosim vas, zakaj bi šli v -nevarnosti zaradi take nepomembne ..., da, tako rečem, stvari in nič več ... — Gospod kapetan? — udari polkovnik Zoren in naježi Obrvi. — Prosim vas, prenehajte ... — Oprostite, gospod polkovnik, vendar zares ne morem razumeti, kako je moglo vojno ministrstvo -izdati takšno brzojavko, oziroma nalogo, katere -izvršitev bi-nam ugrabila toliko dragocenega časa in je v današnjih prilikah povsem brez pomena ... — Kaj hočete s tem reči? — Hočem povedati samo, da moramo biti skrajno previdni. Previdni celo proti, takšnim ljudem, kot sta kapetan Jocksen in Florentina. Polkovnik Zoren jezno zamahne z roko: — Ah, vaše besede mi kvarijo živce, gospod kapetan! — In mimo tega imamo mnogo razlogov, da smo mu hvaležni — doda Filip. — Dobili smo toliko materiala, radijsko postajo, prostore, vozilo... Kakšne dokaze hočete, da bi verjeli v njihovo iskrenost? Kapetan van Noten je molčal. Videl je in občutil, da je osamljen in da nihče ni na .njegovi strani. In tako se je nadaljevalo izvrševanje »naloge iz Londona«. Radiotelegrafist je imel polne roke dela. Že naslednji dan je dostavil v »London« spisek z dvajsetimi vidnejšimi in zaslužnimi člani Pokreta odpora. * ’ Emisije so se nadaljevale iz dneva v dan. Cas odpošiljanja se je podvojil, kajti Pokret odpora ima tisoče članov. Filip je silno zaposlen. Najmanj dve -uri potrebuje, da šifrira vsako posamezno brzojavko. Dnevno pa mora oddati kar osem podobnih brzojavk. Povsem je zanemaril’ vse svoje zasebne zadeve. Nekega dne je potožil telegrafistu. Ta se je dobrosrčno nasmejal. — Ce bi vam mogel pomagati, gospod Filip.., — To bi bilo v nasprotju s povelji, — de Filip zagrenjeno. — Nikar ne bodite naivni! Menda vendar -ne mislite, da -bi izdal tajno šifro? — Filip je hvaležno sprejel ponu-deno pomoč. SKRIVNOSTI V JEKLENIH CEVEH In tako je naslednje tedne telegrafist sam šifriral brzojavke, ki so bile poslane v »London«. Vsak dan je prihajal k Filipu, ki mu je dajal nove spiske članov Pokreta odpora z njihovimi imeni in naslovi. Telegrafist Ružeron je pazljivo spremljal vsak Filipov gib. Videl je, da jemlje Filip imena iz nekega zajetnega zvezka. V tem zvezku so ‘ bila imena več t>is<*S članov belgijskega Pokreta odpora. Nadaljevanje sledi KGATHA CHRISTIE Hfša na sipini KRIMINALNI ROMAN »Ah, kako, lepo! Od veselja ml Je zmanjkalo besed!« Mrs. Croft je prijatelju prisrčno stisnila roko. »Citala sem o umoru v Riviera-Expresu, s katerim ste tudi vi slučajno potovali in še o celi vrsti drugih pripetljajev. Odkar morem poleževati, zelo rada berem kriminalne romane, ker se z ničemer tako ne kratkočasim. Bert, dragi moj, naroči Edith^ da nam takoj pripravi čaj.« »Bom poskrbel, mami.« - »Edith je neke vrste pomožna bolničarka,« je obrazložila mrs. Croft. Vsako jutro pride, da me postreže. Nočeva se ubijati s služkinjo. Bert skrbi za kuhinjo in hišo bolje kot najspretnejša gospodinja. Saj mu ta zaposlitev in oskrbovanje vrta preganjata dolgčas. »Tako, tukaj je čaj!« je glasno dejal mr. Croft, kot Je imel navado, ko se je zopet pojavil s pladnjem. »Mami, to je danes za naju poseben dan v najinem mirnem življenju, kaj?« »Mislim, da stanujete tukaj v St. Loou, mr. Poirot?« je vprašala mrs. Croftova ter se nagnila nekoliko naprej, da bi prijela čajno ročko. »Da, gospa! Privoščil sem si nekoliko počitnic.« »Toda, jdz sem vendar čitala, da ste se upokojili in tako za vselej odšli sa počitnice.« »Oh, madame, ne smete vse jemati resno, kar prinesejo časopisi.« »To imate prav. Potemtakem ste v svojem poklicu kot poprej?« »Ce najdem stvar, ki me zanima.« »Potem ste verjetno tudi sedaj na delu,« Je menil mr. Croft zvito. »In da imenujete svoje bivanje tukaj počitnice, sodi gotovo k igri?« Kdo bi stavljal tako vsiljiva vprašanja, Bert!« ga je pokarala žena. »Saj ne bo več hotel priti k nam, mr. Poirot. — Mi smo preprosti ljudje,« se je obrnila k njemu. »Vaš in vašega prijatelja obisk nam je v posebno čast. Ne mesita, kakšno veselje sta nama pripravila.« Njena hvaležnost je bila tako nazorna, da se mi Je ta materinska žena takoj prikupila. »Stvar s sliko bi se lahko slabo končala«, Je nepričakovano dejal mr. Croft. »Uboga mala! Njeno življenje visi res na nitki!« Je potrdila mrs. Croft z resničnim sočutjem. Kako živahen otrok. Ce je tukaj, je stara hiša pravi golobnjak. In vendar ni priljubljena pri domačinih, kot sem slišala. Tako je pač v teh okostenelih angleških gnezdih: zamerijo dekletu prešernost in veselost. Ne čudim se, da prebije tukaj le kratek čas in da se njenemu dolgonosemu bratrancu ne posreči ustaliti jo kot svojo... no ja, ne vem, kot kaj.« ■ '* , »Ne brbljaj, Milly,« jo je opomnil mož. »Aha, z te strani veje veter!« Je urno zagrabil za besedo Poirot. »Le zaupajte instinktu madame. mr. Croft. Torej, mr. Charles Vyse je svoje srce podaril mali prijateljici?« »Prav nori za njo,« je odgovorila Milly Croft, vendar ona ne mara poročiti malomeščanskega odvetnika. Ne grajam je zato. Vyse je neroden čudak. Želela pa bi, da bi poročila brhkega mornarja mr. Challengerja. Kaj pa to moti, če je starejši od nje. Miss Buckley rabi solidnega, resnega moža. To letanje sem ter tja, celo čez kontinent ni nič, vedno sama ali pa s tisto na videz čudovito mrs. Rice, ki je fsicer — kar dobro Vem — zelo ljubezniva, toda neprimerna za našo malo gospodično. Ne dela preveč srečnega vtisa. Toda, tudi miss Ruckley se mi zadnji čas dozdeva spremenjena in ima tako dražljiv pogled. To mi povzroča skrbi, za kar imam dober vzrok, ker ji mislim zapustiti delež, kajne Bert?« Mr. Croft je precej naglo porinil svoj stol nazaj. »Ni potrebno, da o tem pripoveduješ, Milly,« je dejal. »Bi si hoteli morda ogledati nekaj fotografij iz Avstralije, mr. Poirot?« No, odslej je potekal naš razgovor pri družini Croft brez posebnih zanimivosti in tako sva se deset minut kasneje poslovila. »Čedni ljudje,« sem menil. Tako preprosta in skromna. Tipična Avstralca.« »Vam ugajata?« »Vam ne?« , »Bila sta zelo prijetna, ljubezniva.« K s' imate pripomniti?« »Morda sta bila za mamo pretipična,« je odgovoril Poirot razglabljajoč-»Ta vsiljivost, da nama pokažeta avstralske fotografije... se vam ne zdi to nekoliko pretirano, Hastings?« »Kako ste vendar vi nezaupljiv fant?« »Imate prav, mon ami. Nezaupen sem proti vsakomur in vsem. Bojim se, / Hastings ... bojim!« Poirot se je trdovratno držal zajtrka, ki je bil tako običajen v njegovi domovini. Dejal mi je, da ga vznemirja in'me težko gleda, kako se mastiih z jajci —volovskimi očmi — in šunko, tako je vsaj zatrjeval. In nato je on zajtrkoval v postelji kavo s kruhkom, medtem pa sem sam hotel pričeti * udomačenim jutranjim prigrizkom Angležev, šunko z jajci in marmelado. V ponedeljek zjutraj sem pogledal, preden sem odšel dol, v njegovo sobo, Ogrnjen z lepo jutranjo haljo, je sedel vzravnan v postelji: »Bon jour, Hastings. Pravkar sem vam hotel 'pozvoniti. Mi hočete storiti ■ uslugo, da ukrenete vse potrebno, da bi tele vrstice po ovinku s slom bil® prinesene k gospodični Nick?« Pripravljen sem iztegnil roko. Vendar me Je Poirot opazoval in težko vzdihnil. »Ce bi le... če bi le bila vaša preča v sredini, namesto na strani, Hastings, s>in moj, vam se niti ne sanja kakšno somernost daje to vaši pojavi, I(i vaši brki! Ce jih že hočete imeti, potem imejte vsaj pravilne — takšn® lepote kot so moji.« Po tej predstavi sem prikril rahlo grozo, vzel iz Poirotovih rok pismo i° zapustil sobo. Ko sva pozajtrkovala in sva se nato sešla v najini sobi, so nama sporočili, da naju spodaj v veži čaka miss Buckley. Poirot je prosil, da jo prip®' IJejo gor. Prav veselo je prlstopicala, vendar se ml je dozdevalo, da ima senc® pod očmi mnogo temnejše kot običajno. »Evo!« je dejala po pozdravu in ponudila Potrotu brzojavko. »Upam, d® vas bo pomirila.« Poirot je glasno bral: »Prispem danes ob pol šestih, Maggie.« »Moja varuhinja in skrbnica! se Je smejala Nick. »Toda, ne vem, če nisf® napačno storili. Varuhinja mora imeti vsaj malo razuma; tega pa Magg'® nima. Dobra dela, to je edino, za kar je porabna. Freddie bi desetkrat bol]® Izvohala skrite morilce. A Jim Lazarus najbolje. Vedno imam občutek, d® se Jima ne more speljati na led.« »In kapitan Challenger?« »Ah, George! Ta ne misli ničesar, če se z nosom ne zaleti vanj. Ted®) pa se zagrize in ne spusti več. CJeorg bi bil zelo uporaben, če bi prišlo d# pretepa.« (Dalje prihodnjič,)